266. številka Trst, v nedeljo dne 22. novembra 1903. Tečaj XXVIII 9W Izhaja, rsai dan tmli ob ne«ieljsli in praznikih* ob ."». uri, ob ponedeljkih ob un zjutnij. Posamezne številke se prodajajo po 3 novč Mi stotink) t mnogih tobakaraah v Trutu in okolici, Ljubljani, (»orici, Olji, Kranju, Mariboru. Celovcu. Idriji, št. lVtru. Sežani, NabrežinL N'mcuilu itd. i® naročbe sprejema uprava lista „Edinost", •lica Molia piccolo stv. 7. Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. Cene o<*ia*oiu Iti stotink na vrsto petit; ponlanice, osmrtnice, javne zahTale in domači oglasi po jK>godbi. TKLEFON It v. $70. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnina znaša za vse leto 24 kron, pol leta 12 kron. 3 mesece 6 kron. Na naroebe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovane pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liata. UREDNIŠTVO: Ulica Torre bianca štv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik koncorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. 12. Iz osrrske zborni«*«*, BUDIMPEŠTA 21. Zbornica poslancev. — Pr*d prehodom na dnevni red oglasil se je za beredo ministarski predsednik, prof T i * z a in »ifjal : Spoštovana zbornica ! Jaz m s>lin»f da ix> spoštovana zbornica vsestransko oiobravala. ako se nočem spuščati v po-lemi ko z g. avstrijskim ministerskim prtdsedni-kum Jedino prav** stal se d je to, da se ne spuščamo v razpra vijanje o avstrijskem državnem zakonu ter da si izklj ično sebi pridržujemo pravico, izvajati ogrsko dižavno pravo v sm slu rgrskih zakonov. (Splošno odobiavanje.) Jaz zagotovljam spoštovano t\t »rnico, da ostanem na tem mestu le tako di>enih zak< nov za oba dela tako dolgo >v*-r,na, dokler j t oba deia ne spremeneta zikiioit m potom. Nasproti tej izjavi bodi mi dovoljen j prečitati tozadevni odstavek mo-^egd govora, govorjen« ga svoječasno na ne kej k >nterenci liberalne stranite. M mirte rsk i pred-*e in:fc čita : »Ogrski zakon, ki bi se tikal *;»remembe sedanjega državnopravnega polo-ža a ztdobil bi po sanaciji pač pravno moČ, njegova določila, tičoia se reševanja skupnih zadev, mogla bi pa stopiti v veljavo -e .e te iaj, ko bi druga državna polovica ustanov.la tak zakoa. Sicer bi ne napravil noljentira re ia, marveč bi le porušil že ob-s oječ: red«, i Mej-klici na levici : »To ni res !« i govarjanje na desnci.) Namen mojim opazkam bil je le kon-ftat rati, da bi tak ogrski zakon vsakakor porušil sedanji državnopravni rtd. Vsled tega bi obstoječi red ne ostal več v veljavi, ako bi 6e ustvaril tak jedoostranski ogrski zakon. Kar se t če skupnih zadev, stoji Oirr-ike, kakor v minolosti, tudi sedaj na •tališču paritete in bilo bi pacenje resnice, ako bi se hitelo prikazovati, kakor da hoče ogrska zakonodaja v k&terem-koli oziru narediti presek v pariteta To jedico videlo mi je potrebno |*jhsnit;. (Odobravanje na desnici in levici.) Pc si. Fran Košut je izjavil, da je z veseljem vzel na znanje, da misli ministerski predsednik osiati na svojem mestu le tako dolgo, dokler b>» mogel vzdrževati veljavo grške ustave in ogrsk h zakonov. Govornik je v imeDti svoje etranke izjavil, da bi bila opozicija zapričela proti njemu najneizpros-nejši boj, ako bi bil ministerski predsednik govoril drugače. (Mej klici na desnici: Saj vsejedno obstruirate !«> Nadalje je izvajal govornik, da vsekakor ne soglaša z drugim delom Tiszovega govora. Ako ogrski državni ■bor v soglasju s krono, ustvari kak zakon, ima isti za Ogrsko brezpogojno veljavo, vsled tega veljava ogrskega zakona nikakor ne more biti le formalna. Govornik je z velikim za-čurienj«m doznal o poskusih, katere je napravil avstrijski ministerski predsednik, da bi napadel ogrsko državnost. On je gotovo ekušal zan kati samostojnost Ogrske. Govornik si tega ne mote tolmačiti drugače, nego da glave avstrijskih uradnikov nikakor ne nu rejo pojmiti, da na Ogrskem izhajajo vse piavire od naroda, medtem ko izhajajo v Avstriji vse pra^riee od cesarja. (Pohvala na .avici.) ___ - — ~ P< b1. Polon v i (Košutovec) je izjavil, da je najbolji dobaz z 1 upravičenje političnih bojev neodvisnjstne stranke dejstvo, da se še sedaj, po letih, ponavljajo Bpori g ede nagodbemh zakonov. Oba ministerska predsednika prirejata v zabavo Evropi dirke, da bi jeden druzega prekosila. Govornik rad vsprćjema prvi del Tiszovega govora, ne more pa soglašati z drugim delom. Avstrijski ministerski predsednik hotel bi vso stvar prikazovati tako, kakor da ima Ogrska svojo ustavo le po milosti Avstrije, kakor da bi : bil šel le Avstrijec do skrajne mere popu-; ščanja nasproti nam. Stvar pa stoji ravno obratno. A v s tr i j a j e dobila svojo ustavo le vsled našega posredovanja. Govornik oporeka trditvi, da bi se moglo na Ogrskem ustvarjati formalne zakone in je zaključil z opazko : Ako se ogrski politiki prepirajo radi tega, da-li spada vprašanje o madjarskem arcadnem jeziku med pravice krone ali ne, je to postranska stvar, glavno pa je to, da mi, kar sa tiče armade ne priznavamo skupnosti kroninih pravic v obeh državah, ker sicer bi morali vprašanje o madjarskem armadnem jeziku staviti v odvisnost od Avstrije. Na to nadaljuje zbornica razpravo o vojni predlogi. Posl. Štefan K a k o v s k v je izjavil, da odklanja vojno predlogo, ker ne more izkazati zaupanja vladi, v kateri sedijo ministri kakor Herezevic7v in Hieronvmi, ki so pred nekaj dnevi se sami odrekali zaupanje grofu Tiszi. Ako bi mogla vlada dokazati, da je razprava o vojni predlogi, vsied inozemskih zapletljajev v resnici nujna, bi tudi govornik ne nasprotoval predlogi glede kontingenta novincev. Ali tako, kakor stjje seda) stvari, morala bi vlada pustiti v razpravo prej indemniteto. — Govornik je izjavil, da ga vojni program liberalne stranke ne zadovoljuje in da pričakuje od razpuščeuja zbornice v izvenzakonitcm stanju, ki je v namerah ministerskega predsednika, le najhujše. Posl. K a k o v 8 k v obžaluje, da vlada na željo in nasvet posl. Polon vi ja noče predložiti zbornici vojnega programa liberalne stranke in izjavlja, da bi razpuščerje zbornice v izvenzakonitem stanju pomenilo pre-lomljenje prisege in kršenje zakona. < iovornik je menil, da bi bila sastava koalicijskega ministerstva jedini izhod iz se-daoj h zmešnjav. V ministerstvu morale bi biti zastopate, vse stranke o varovanju svojega pr ncipijelnf ga fctališča. BUDIMPEŠTA 21. Na očitanja posl. Rakovskega odgovarjal je ministerski predsednik, da bi bilo predloženje vojnega programa liberalne stranke zbornic1, popolnoma nepotrebna demonstracija, ker je ta program itak že obsežen v vladnem pro gramu. Govornik je odločno zavračal trditve da se dvor meša v zadeve ogrske države in je izjavil, da Bi je liberalna Btranka prizadevala doseči Bporazumljenjn med Ogrsko in krono in odstraniti nevarnost pretečega even tuelnega konflikta. Kar se t če vprašanja raz-puščenja zbornice, opozarjal je govornik na izvanredno abnormalne parlamentarne odno-šaje, ko Bkuša manjšina preprečiti izvrševanje zakonodajne volje od strani večine. — Minister je povdarjal, da ni v ogrskem zakonu nikake točke, ki bi branila razpuščenje poslanske zbornice v izvenzakonitem stanju. Zakon iz 1. 1848. je sicer izrekel tako prepoved, 1. 1867. pa se je določilo, da ima krona izključno pravico razpustiti zbornico, katera pa se mora potem pravočasno zopet sklicati za razpravljanje računa za naslednje leto. Zakonodaja iz 1. 1848. smatrala je za popolnoma izključeno, da bi kaka manjšina mogla za vBe leto onemogočiti vsprejetje proračune. Vrhu tega odgovarja popolnoma duhu ustave, da se kakor ultima ratio povpraša narod. Ministerski predsednik odgovarjal je na očitanje pačenja volitev in pripominja, da je opozicija sama pripoznala čistost volitev. To (.čitanje je mogoče naperiti: le proti narodu, ker on ni poveril zaupanja opozicijonalnim strankam. Poslanec Rakovakv odgovarja na izvajanja ministerskega predsednika glede razpuščenja zbornice v izvenzakonitem Btanju. Ko je ministerski predsednik na opazko poslanca Rakovskega, zakaj da ni poslanec Apponvt bil vsprejet v ministerstvo, odgovoril, da je poslancu Apponyi-ju samemu piepuščeno odgovarjati v tej zadevi, bila je seja zaključena. — Prihodnja seja bo v ponedeljek. Demisija grofa ZIcli \-ja. BUDIMPEŠTA 21. Grof Ziohv položil je čast predsednika ljudske stranke, ker mnogi odlični člani te stranke podpirajo ob-strukcijo. Koerberjev odgovor In Madjari. BUDIMPEŠTA 21. Koerberjev odgovor je napravil na madjarske parlamentarce precejšen utis. — Sodi se splošno, da je bil Koerberjev odgovor bolj di plomatičen, nego Tiezov napad in se smatra neobhodno potrebnim, da Tisza zopet odgovori na Koer-berjeva izvajanja. — Najhujši opoaicijonalci zahtevajo, naj Tisza najbrezobzirneje odgovori Koerberju. Opozicija je sploh jako ogorčena in pravi, da je bil ton Koerberje-vega govora razžaljiv. Hessenska prestolonaslednica je umrla zastrupljena! DUNAJ 21. Z S&rjerDjevic javljajo, da je heessnska prestolonaslednica Elizabeta umrla zastrupljena. Jela da je namreč neko eladčico, v katerej je bila precejšnja množina strihnine in s katero se je hotela zastrupiti \si carska rodbina. Car pa je šel istega dne ca lov in carica je pojela le mal kuš^ek dotične sladčice, ker je takoj opazila, da ima neki nenavaden in zopern okus. Za proučevanje Adrije. DUNAJ 21. Cesar je podaril 2000 kron društvu za preiskovanje morsk'h glo-bočm v Jadranskem ruorju. Društvu je namen ustanoviti v Trstu akvarij in zgraditi parnik. Osrsk! finančni minister na potovanju. DUNAJ 21. Finančni minister dr. Lukacs povrnil se je v Budimpešto. Avstrijski cesar t obisku pri grškem kralju. DUNAJ 21. Cnsar je ob ll1^ pradp. obiskai grškega kralja. DUNAJ 21. Kmalu po cesarjevem obisku odpeljal se je grški kralj na dvor, kjer je oddal svojo vizitko. Židovske laži o kraTju Petru. BELGRAD 21. V inozemstvu razstre-šena vest, da je srbskega kralja Petra I. za- , dela kap, je popolnoma izmišljena. Kralj je včeraj prisostvoval gledališkej predstavi in je bil danes pri maši v stolni cerkvi. Nje-g>vo zdravje je najDoljse. Nesreča na železnici. LONDON 21. >Dčily Mail« poroča iz Lizb »ne: V Scascavsu, 3;» milj cd Lizbone, dogodila se je velika nesreča na železnici. Več oseb je bilo ranjenih, med istimi najvišja dvorna dama portugalske kraljice, voj-vodinja Palmella. MADRID 21. Nh postaji Cercedilla trčila sta dva vlaka Bkupaj. Sedem oseb je ubitih in sedemnajst ranjenih, med temi 7 težko. Protestanti in Turki t Makedoniji. Reforme. BITOLJ 21. Makedonija je napolnjena Angležev, protestantov, ki po vseh krajih delijo moko med bsdo trpeče. Da-si vrše jako blagonosno delo vendar imajo ti tujinci jako grde namene, ker gledajo, da bi te toli težavne razmere izkoristili v to, da bi prite gnili koga v krilo protestantske cerkve, da ne bi bilo zastonj izdano, kar bo razdelili bednemu prebivalstvu. Turki pa se trudijo od vseh strani, da nadlegujejo krščane, a o reformah ni nikjer niti znamenja. Reforme sestoje za sedaj edino le v organizaciji žandarmerije, če tudi je to poslednja stvar. Krscani se le poredko upisujejo v žandatniarijo, Četudi se jih pozivlje vBaki hip. Novi finančni italijanski minister. RIM 21. »Avantic zatrjuje, da postane — mesto umrlega ministra Rosano — novi finančni minister p< si. Girardi. Italijanska kraljeva dvojica na Angleškem. VINDSOR 21. Sinoči je kralj Viktor vsprejel mnogo deputacij, med katerimi tudi jedno, odposlano od mirovnega društva, katero je vodil Leonard Courtenev; ista izročila je kralju adreso, v katerej ga zahvaljuje za njegovo delovanje kakor večkratni razso-jevalec v mejnarodnih sporih in ga prosi, naj bi si prizadeval, da bi haaška konferenca dosegla svoj končni cilj, t. j., splošno ra£.oroženje. PORTSMOUT 21. Italijanski kralj in kraljica odpotovala sta danes na yachti »Victoria and Albert« ob 12. in pol uri od tukaj. WINDSOR 21. Italijanski kralj in kraljica odpotovala sta danes v Italijo. O navdušenem pozdravljanju množice, odpeljala sta se na kolodvor v družbi angležkega kralja in kraljice, princa \Vale*kega in vojvode Co-naughtakega. Vlak je odšel obl>. in 40 minut zjutraj. Volitve v pruski deželni zbor. BEROLIN 21. Do 11. ure sinoči bilo je znanih 431 izvolitev. Izvoljenih je bilo 144 konservativcev, 54 liberalnih konservativcev, 96 članov centruma, 70 nacijonalnih liberalcev, 25 členov svobodomiselne ljudske stranke, 8 članov svobodomiselnega združenja, 13 Poljakov, 2 Danca, 2 člana reformisti 3 ne stranke, 2 člana zveze poljedelcev in 6 »divjakov«. Manjkajo še poročila o izvolitvah v Feltcvvu, Beskovu in Vratislav1. V vseh berolinskih volilnih okrajih izvoljeni ao člani svobodomiselne |ljudske stranke. Med drugimi propadla sta v Berolinu tudi socijalista Bebel in Ledebur. Socijalisti so propadli, ker se nis> hoteli združiti z liberalci. Glasom zadnjih sporočil n« bo v bodočem pruskem deželnem zboru nobenega socialističnega pos'anca. BEROLItf 21. Končni izid volitev v pruski deželni zbor je sledeči : Izvoljenih je 148 konservativcev, 54 svobodomiselnih konservativcev, 94 članov centruma, 99 narodnih liberalcev, 23 članov svobodomiselne ljudfcke stranke, 8 članov avobodomis^lnega združenja, 13 Pojakov, 1» Dancev, po 2 člana zveze poljedelcev in reformne stranke in 5 »divjakov«. Konservativci so pridobili 9 in izgubili 5 mandatov, svobodomiselni konservativci pridobili 4, izgubili 8, centrum pridobil 2, izgubil 5, narodni liberalci pridobili 12, izgubili 7, svobodomiselna ljudska stranka pridobila 4, izgubila 9, svobodomiselno združenje pridobilo 0, izgubilo 2 ; število> divjakov« naraslo je za 4. Bolezen ce?arja Vlljelma. BEROLIN 21. »National Zeitung« poroča, da se ceBarju v nekoliko dneh zaceli rana, provzročena mu po zadnjej operaciji. — Cesar se po božiču poda na večje potovanje. Boj na otoku San Domingu. NEW-YORK 21. Iz San Dominga došla brzojavka javlja, da vihra tamkaj živahen boj. Francozki mornarični vojaki so ee izkrcali na San Domingo. Pruski redovi avstrijskim državnim uradnikom. BEROLIN 21. Nemški uradni list pri-občuje voliko število pruakih redov, podeljenih avstrijskim in ogrskim državnim uradnikom. Med istmi je red pruske krone, podeljen dr. Koerberju bivšemu ministerskemu predsedniku grofu Thunu in dr. Iz včerajšnje razprave v državnem zboru. Včeraj je naš ministerski predsednik zopet enkrat govoril, da odgovori svojemu železnica bo tekla prek in prek po slovenski zemlji. Ali nadalje postopanje naših sovražnikov ozirom na to vprašanje seje zasukal sedaj na — smešno stran. Stavbeni podjetnik postaj te železnice je namreč naložil pleskarju, naj priredi tudi slovenska napisa samo na postajah v Šmarju in Mestinji, ali to s črkami, ki bodo za polovico manje, nego one nemških napisov. Ali ni to malenkostno in smešno. Ali ni se najhuje. Pleskar je dobil marveč nadaljen naljg, naj v Slatini in Rogatcu ne priredi Likakih napisov, zato pa naj naslika — vodno steklenico)!! To bržčas v ta namen, da bodo ljudje vedeli, da so v onih dveh zdraviličnih krajih vrelci zdravilne vode. Steklenice v označenje železniških postaj ! Ni slaba iznajdba to. — Nemci in nemskutarji naj vzamejo hitro patent nanjo ! Nemški nacionalizem na državnih poliuka, ako bi Ee nadaljevala še par iet, 8p< d Villari na vztočni obali morja Adrijan- Poalal občinski zastop v Dekanih g. dež. po- oblastih na Štajarskem je dejstvo, s ka-mora priti do *katcstrt 1'alnega zaključka za t-kega. Tako uverjen je, da se njegov delo- elaocu Josipu Komparetu nastopno j terim morajo naši rojaki na Štajarskem ra- : čunati. Da, oni morajo vso svojo borbo in elespoštovani gospod! Blagovolite vspre- svojo taktiko urejati po velikem delu s po- ogrsiietnu tovarišu, grofu Tiazi, ki je bil kmečke zveze z baronom Rokitanskvai na menil, da ga to prav za prav malo briga, čelu. Vsled tega so prišli kmečki poslanci do kako dr. Korber sodi o državnopravnih in precejšnjega vpliva, kakor se je to izlasti ustavnih prav.eah Ogruv, ker za to posied- pokazalo ob vprašanju volilne reforme. Iz oje da je vseeno, kaj govori o njih kakov »Domovine« pa posnemljeroo sedaj, da so >dl:čen tuj nec«. imeli rečeni poslanci pred zaključenjem za- Včerajšnji govor je spremljal v drž. zboru eedanja skupen pogovor, na katerem so se entuzijazem, kakoišnega — tako je konsta- dogovorili, da bodo tudi v bodoče spora-tiral Češki govornik dr. Herold — že dolgo zumno } ostopali glede zastopanja koristi ni doživel nas osrednji parlament. Kako je kmetovalcev, dočim je pridižana vsaki skuto prš ot od bodi ta entuzijazem pj»r dni pini popolna svoboda glede na druga, izlasti pozneje, ko je dr. Ko-ber tako t°melji*o po- narodna vprašanja, netrečil v istem državnem zboru ?! Vzrok tej pol i skovo izvršiva; ee spremembi smo ^ ji i/Vil j«l M j;l PilHj Uilll' Vilhtrijil.! elanci, pojte med narod, položite mu račun označi že včeraj. Mi se prav za prav se Gospod Paetjuale Villari, častni člen ° svojem delovanju, da boste čuli, kaj misli lanes ne moremo preču di ti samim sebi, kako društva »Dante Aiighieri«, je stari znanec jon* Priznavamo vaše zaslužno ~mo se mogi dati le za en sam hip zavesti v primorskim Slovanom. Vsako toliko jim daje *,em deželnozborskem zasedanju, vero, da je še toliko političnega pcštenja ir kako znamenje o svoji ekzistenci in svoji naro(1 čul iz vaših ust> kaj 8te storili. Na-niorae v nemških strankah, da bi se iste misiji, ki se pa omeja le na domače mu PreJ !< m< gle odločiti za resa. obsodbo moža, čegar kral|estvo. Važneji del svoje misije vidi go- ; Veled svojega soglasnega sklepa je do- drža imeti Priznanje istrskim deželnim poslancem. Istrski dijaki na dunajskih visokih šolah priohčnjejo v »Naš Slogi« : »Torej... vendar! Vzdramila se je Istra po dolgem snu, ki je bil žs počel rušiti temelje narodne zavesti v naši pokrajini. Z oduševljenjem pozdravljajo podpisani istrski dijaki na dunajskih visokih šolah radikalno delo hrvatsko slovenskih poslancev v istrskem deželnem zboru. Narod je bil že postal hladnokrven v narodnem vprašanju.... Zadosti je bilo zapostavljanja naš:h pravic...! Vrata deželnega zbora so se zaprla... Po- delo in v proda bi vo ! Da. kako smo mcgli le en sam hip fcrog razteza tudi na naše primorske pokrajine, P^mo: i tako dobro misel o nemšiih strankah V! ,ia prjhaja osebno v te kraje in da tem ivo-j *V( Skoro sram nas je radi te svoje zmote, in to jim ekskurzijam podelja nekakov oficijelen jeti čestitke in ob enem zaupnico, katero j eebnim ozirom na sovražni duh, ki veje proti tembolj, ko so se nemšui polit ki tako požu- j značaj, rekli bi, da so ta potovanja Villari- sporočite vsem našim velezaslužnim gospo- njim na državnih uradih. rili z dokazom, da smo se motili. Ves nem-: jeva nekaka inspekcijska potovanja! Pri- dom poslancem za Vaše in njih vstrajno in ški tabor se sedanjem Posebno pa se od ikujejo v tem pogledu deželco- c* kr. davčni uradi in njim na čelu celjski , davčni urad. Uradniki tega urada tirajo nem-' ško-nacijonalno agitacijo tudi na izvrševanju je hipoma združil v trdno fa- merno temu značaju Villarijevih potovanj energično po&topanje v iango, ki naj vzdrži po koncu dra. Korberja. podaja isti, povrnivsi se domov, nekaka zborakem zasedanju. Te nemške čete ao skrbele med včerajšnjim sporočila o vsem, kar je — videl, čul in Iy8n Pavlič, župan.« govorom dra. Korberja za tisti »entuztjazemc, našeK Smrtna kosa. Včeraj popoludne umrla svoje službe' Kar »Domovina«, to je katerega je konstatiral Čeh dr. Herold. Ali; Vsaka dosedanja enuneijacija gospoda je pri sv. Ivanu gospa Marija Nadlišek udova nar:l™ost nečuveno. Ljudi, ki ne morejo pla- trezni in misleči ljudje so še tudi med tem Villarija je izzivljala najhuji odpor od nase po pokojnem poslancu in mati oziroma tašča 5ati davka' P°žll>j° naravnost k nemškim vriščem mislili : kaj pomaga ves entuzjjazem 3trani. Vsaka njegova enuncijacij* je pod- rodbin Bartolove in Grmekove. | odvetnikom češ, ti da jim preskrbe posojilo, od strani, ki ni razžaliia dra. Korberja, kopa žigaja Italijane na nasilje in sovražtvo do Slovanska krajevna illiena. Prejeli Ti °dvetaiki P* ^pet silijo dotične ljudi, naj mož ni dobil in ne dobi ni najmanjega za-j Slovanov inje bila ob enem falzifikacija smo: V zadnjej številki »Slovenca« čitam vzameJ° Pri nemških zavodih toliko posojila, zgodovinskih dejstev, etnografije naših po- da je urednik beligrajskega lista »Ogledalo« da bodo m°gli P°Pla6ati tudi dolgove, ki jih in ne dosčenja od tam, kjer je bil tako krvavo razžai jen ! ! Dogodki, ki pridejo, dajo gotovo krajin in faktičn.h nje političnih odnosajev. zbežal v S e m L i n. prav češkemu poslancu Chocu, |ki je vsklik-nil dru. K<~»rberju : »In vzlic vsemu boste vi Za Boga milega, to bi morali V članku pa, ki smo ga včeraj podali v izvodu, je mož ubral mileje strune. Ta nje- vedeti4 da »Semlin« pravijo le Nemci, sicer poraženi tudi v tej bitki !« Drugo resnico gova ekskurzija na vztočno obal morja Adri- pa da je mesto na slovanskih tleh, v Siavo- nedogledne važnosti pa je povdarjal poslanec janskega se ugodno razlikuje od svojih pred- niji, s slovanskim prebivalstvom in da ima Ueroid inje žnjo izpodmaknil tla vsej ar- nic. y tem članku se tudi gospod Villari tudi slovansko ime »Zemun«, gumentacji Korberjevi. < e se postavljamo kaže spreobrnjenca vsaj do neke mere. To Vpijemo na Nemce in na Italijane, da na stališče, da v tej polovici države sploh pot je nastopil kakor apostel miru med Ita- nam pačijo naša krajevna imena; a mej tem nima parlament mkakega vpliva na vršenje lijaai jn onimi, za katere je imel do sedaj le 8ami tudi pamagamo l Ne bi se čudili, da je imajo pri slovenskih zavodih. Stroške vendar tran8akcij trpe tajni fondi S u d m a r c k e. Namen temu postopanju, dogovorjenemu in kombiniranemu med c, k. davčnimi uradniki in nemškonacijonalnimi odvetniki, je jasen : ljudje naj pridejo v zavisnost od nemških zavodov in naj postanejo — nemški volilci ! Odkrito rečeno : nemško-nacijonulnim vrhnih pravic krone, potem pa n mamo besedo mržnje. Seved a je vprašanje : j i * . , ■ . i rr - j odvetnikom ni toliko zamere. Oni so stran- da-Ii to kako neznatno, selo ali Zemun je vendar vpliva, potem je naravno, da ostajamo brez je ta evolueija res rezultat naetopivšega pra- precej znano mesto, vpliva tudi nasproti ogrskemu parlamentu! vega Bpoznanja v gospoviu Villariju, ali pa To sem napisal v blagohotnem namenu, Kje je bil dr. Korber, ko sta se pogajala je je t,jpna pojava pod utisi, ki jih naprav- da opozorim si. uredništva naših liBtov, naj ogrski ministerski predsednik in krona?! O jjajQ dogodki v deželnem zboru dalmatin- bolj pazijo v tem pogledu. tenf je molčal dr. Korber ! Zato pa vsa se- 8kerc ? ! karji in kakor taki nieo preveč izbirčni v sredstvih. Ali, kar ogorea je, da e. kr. uradniki zlorabljajo svojo službo za take inahi-nacije. »Domovina« izjavlja, da se Sloveaci danja korajža Korberjeva, radi katere »o mu včeraj vrisale slavo vse nemške stranke, ni n;č dru tega, nego — da govorimo z Vmrl vsled utrujenosti. Iz Vipave ne bodo ni5 ve6 Pritoževali radi takih do- Xo, denimo, da se tudi g^pod Villari javljajo o nastopnem tragičnem dogodku : na "P^vne instance, ampak posegali ne more več odtezati tisti mor.lni s.li, 15-letni pofestnikov sin Ivan Kobal iz Bele bodo § 1()1" kazenakega «kona, ki go-našim kater; bi mi rekli . neilBOgibria potreba, da se pri Podkraju je bil šel v nedeljo v Bukovje vori o.lor.bi ur.die obl.Bti. priprostim ljudstvom — zvonenje po prcceP, poln viharnih dogodkov, jeze, mržnje po svojih opravkih. Pot mu je bila sicer Prav Je tako" To ne bo nikako ovadni' toži!! in silovitih bojev med slovanskim in latinskim znana, ali ker je ležala gosta megla je zašel. štvo ;to.bo silobrsn! Bolezen, ki se Xa podkgi neutajljivih dejstev je tzre- j Bvetom mora vendar zaključiti s — spora- Ker ga na večer le ni hotelo biti doaiov, je zaJedia v državne urade na Spodnjem Sta- zm' /nost za delovauje. Ali lepi govori, ta— zovalo in zahtevalo se slovan-ike strani: isti gozda, našli ponesrečenca mrtvega, ležečega Gregor Piki. ki je na gla-m kakor delaven, AaKor je rekel dr. Herold izborno — uni- VilLri je jel sedaj pripoznavati, da je vendar na trebuhu in popolnoma premočenega. Kako značajen in nesebičen mož. verza.n; serum dra. Korberja — ne morejo nekaj prava, nekaj plemenitih in opravičenih grozno je moralo biti dečku, koje taval po pr kriti dejstva, da dr. Korber ni rešil svvje £8pirdCij tam, kjer je on videl do sedaj le kri- DOči po gozdu, a rešiteljev ni bilo cd ni- naloge. A re> 1 je ni zato, ker je po volji v;co> prepotenco in uzurpacijo. Ali, kakor kjer ! ira. K :Ožrja p^nalo v temeljni princip vsej rat]i pripoznavamo to, kakor nam je v zado- Dru?o pismo Rieeiotti Oaribaldija opravi :n tu ii zakonodaji: da se brez pri- ičenje, daje gospod Villari podal svojemu — »Jadranu«. Sinoči izšli »Jadran« pri- Skandal v Medvodah. v čakalnici III. razreda na tej pcstaji so prilepili lepake, s k te-rimi se pozivlje potujoče občinstvo, naj iz zdravstvenih oz:rov ne pljuva po prostorih kolodvora, po stopnjicah itd. To je hvalevredno, voijenja Nemcev ne dovoli ničesar in niko- dosedanjemu naziranju nasproti slov. svetu na neši velezanimivo drugo pismo, došlo mu od nesramno pa je od onega, ki je dal razobesiti mur : > pol a: m pravom je prišel torej dr. j Tztočni obali Adrije precej — korekture, generala Ki.-.ciotti Garibaldija. Herold v zaključku svojega govora do kon ; vendar moramo izjaviti, da njegova najaoveja Danes ne moremo prinesti t?ga pisma enuncijacija >5 vedno ni taka, da bi jo mogli doslovno, ali zgodi ee prihodnje dni. Toda, mi pustiti brez prigovora. Mož se še ni po da bodo imeli naši čitatelji pojm, kako sodi strij je ta, da se ta K «> r > e r j e v a VSpel do tiste moralne veličine, da bi pri- en Garibaldi o sedanjih voditeljih primorških vlada odstrani, ker ona je n a j - inaval vso resnico. Še izhaja mož iz neve- Italijanov, naj navedemo le tale mali odlo- slavlja na Ijavoih gJed šč, se se naslanja na neveljavne mek, ki se glasi: Stari zmerno-monarhični, o n a r - predpostavke in prihaja radi tegu do nepra- več ali manje avstrijski element, ki ga vi bije. Dr. Kr.-b«r bi si hotel utrditi pozicijo' v,h in nelogičnih zaključkov in — neopra- pobro poznate, ker vam je bliau in ki je do. vojno z Ogrsko, vojno, ki bi njega vičeuih zahtev. £edaj imel v rokah italijau*ki irredentizem, je Za danes se (mej a m o na te splošne znal vedno dobro igrati na karte s tem, d a k lazi je: prvi pogoj za ozdravlje nje sedanjih odnosajev v A v i e k i veča zapreka, ki se pot vspešnemu razvoju z veee nič ne ataia. Kije naj bi dal kroni nasvet, k ga ludi priči: kuje cd nj«ga : na j - opazke; prihodnjič pa se hočemo spustiti na je prejemal podpore i mirz lastnimi koliko te lepake, da jih ie dal pr.rediti samo in izključno v nemškem jeziku ! V Medvodah, na gorenjskih tleh, par kilometrov od glavnega mesta naroda slovenskega — pa samo nemški napisi namenjeni občinstvu ! Človek u se res zdi, da sinja in vendar zre resnico, golo resnico — nemške infiltracije, ki se v sedanjih dobah pojavlja na vseh straneh in s tako silo, kakor da emo se v zgodovini svojega narjd-nega življenja pomaknili za stoletje nazaj — tja v čase poskušane germanizacije cesarja Jožefa II. Grof Clary in grof GleispaHi sta z i t a l i - v meritum in hočemo dokazati kon- janskib tajnih fondov, ob enem kretno, v koliko bo moral gospod Villari ša pa se je znal držati t dullil svetosti pred oba visoka državna 1'ankcijonarja, prvi je c. k. namestnik, drugi je c. k. predsednik c. Na drugem mestu zopet pravi : k. višemu deželnemu sodišču v Gradcu. Obi »Hrvatsko novinBtvo naj ne trati časa, prej naj se sklene narodi! Hvala češkemu poslancu na tej besedi ! revidirati svoje spremenjeno" stklišče nasproti nemškimi obl&stmi«. Včeraj smo rekli : našim poaUnoem ne Slovanom v Dalmaciji in v vsem našem Pri- treb«, da bi se poatavili na stran Tisze ; al morjU( predno ga bomo mogli priznavati ra.i: maOjarek.i. manir tet;a poslednjega n - resničnim apostolom sporazumljenja med slo da bi žnjimi (rečenimi politiki) polemiziralo, svojem področju. Namestništvu v Gradcu je ua Ae n .:>enega raz 4 ga, da bi pardoniraii vanskim in latinsku: svetom na vztočni obali ampak naj jili prezira. Inče ne bodo hoteli j podrejen južni Stajer s približno pol milijona imata tudi odlomke slovenskega naroda v Korberja. Povedo mu baj, kar mu gre, po- morja Adrijanskega. velo naj mu, da mera njegove krivica na škodo avstrijskih narodov že prekipeva. Zadovoljnji smo, da se je naše pričakovanje uresničilo in da je padla usodna beseda : Korberjeva vlada je največa zapreka ; zato molčati, naj jih pusti bojkotirati. Kajti oni slovenskih prebivalcev ; višemu deželnemu Dnevne novice. so sovražniki ravno tako Italijanom kakor Hrvatom. Iz tega malega izvadka morejo posneti naj gre t * Nove razprodaje »Kdinosti«. — Da Čitatelji, kako važno in znamenito je to Ga-ustrežemo željam mnogih cenj. čitateljev na- ribaid'jevo pismo. Zato smatramo, kakor smo Kmečki poslanci v deželnem zboru štajarskem. sodišču v Gradcu pa sti podrejeni tudi Kranjsko in — Koroško. Claiv in Gieispach sta oba visoka funkcijonarja: eden v politični, drugi v pravosodni upravi. Dve osebi, dva načelnika in — ena misel, ena duša. Njuno delovanje nasproti Slovencem je v najlepšem Boglasju. Gieispach pošilja na Koroško svoje tajne ukaze, katerim je posledica nečuveno, neusmiljeno in nezakonito davljenje slovenskega jezika na koroškdi eodiščih. Grof < larv pa porablja vsako tudi službeno priliko, da.dokaže, kako suvereno zna pre.-Uprava lista »Edinost«. vično in žaljivo za naš narod, ker omenjena I zira£i on naš jezik tudi tedaj, ko biva med sega lista, otvorili smo sledeče nove razpro- rekli, za svojo časnikarsko dolžnost, da tudi daje: Prose k: tobakarna g. Fortunata mi priobčimo to pismo v celoti. Bukavcc; Bazovica: trgovec g. Ivan Smešni postajajo že sovražniki slo- Selles in g. Iv. Fr. Mahnič; Sežana: tr- venskega jezika na Štajarskem. Zadnjič smo V letujem zasedanju deželnega zbora ^ovec z. Fran Stolf*; Krap j: knjigarna poročili, da bo VBled krika Nemcev zausta- štajarskega je priilo veČkrnt do Bkupnega g. K. Florian; 6 t. P e t e r : g. Fran Novak vili prirejanje dvojezičnih napisov na novi nastopanja kmečkih poslancev slovenskih, na kolodvoru; P ulj: tobakarna g. Elise železnici G robelno Rogatec. To je bilo kri- nesškib konservativaih ia onih iz takozvane Petero«. " " "' —»-- — —i — u~ slovenskim prebivalstvom in v svoji službeni lastnosti 1 Te dni so otvorili v Konjicah novo poslopje okrajnega glavarstva- O tej priliki te je tjakaj dcšli c. kr. namestnik Ciary na ostentativen način pokazal — starega CI&-rvja, bratca po mišljenju prijatelju Gleispachu. Dal je pozvati na to slavuost vsa slovenske župane okraja in jim je priredil neko dolgočasno predavanje v nemškem jeziku, ne da bi trii ta c. kr. namestnik pokazal najmanjši obzir do slovenskega prebivalstva v okraju s tem, da bi bil spregovoril, ali dal od koga spregovoriti vsaj eno slovensko besedo! O lepo se razumeta < larv in Gieispach ! Kako bi se tudi ne, ko imata enega in istega šefi. Gospod Koerber je min ster za notranje stvari in gf-spod Koerber je voditelj ir inisterstva za pravosodje. Dr. Koerber drži svojo bla goslovljajočo roko nad Clarvjem in Gleis-pachom in pravičnost vseh treh do našega naroda je na isti višini ! \a adreso knezoškot'a kahna v ie-lovt'il. ki je, kakor virilist v deželnem zboru, sicer izdajal, da je v debatah o jezikovnem vprašanju kolifcor le možno jemati ozir na obe narodnosti, a kije vendar glasoval za nestrpni predlog večine, opaža ptaška »Polit k« : »Primerjajte le to odpoved knetoškofa Kahna svojim slovenskim <1 jocezan. m s plemenitimi apostolskimi besedami, s katerimi je linški škof dr. Dop pelbauer nastopil proti nasilju na škodo dru-gojezienih elementov v cerkvi! Ali se je kne-zoškof dr. Kahn spominjal, da ni le Nemec, ampak tu Ji katoliški škrf, škof cerkve, ki si nadevlje ime cerkve za vsakogar ? ! Njegov strah pred nemškimi nacijonalci je bil očevidno močneji, nego zavedanje svoje dolžnosti, ki bi jo moral uveljavljati kakor škof. ' Porod v voza električne železnice. Zgodilo re je v Ljubljani ^predvčerajšnjim. Delavčeva žena I. P. se je vozila v bolnis nico, a je porodila že mej potoma. Morali so jo prenesti v bolnišnico Otvoritev »Narodnega doma« v Skednju. Sinoči otvorila se je v hiši škedenj-«keg« g >spodarskega društva gostilna, ki je last i^t*gi društva. Vsi gostilniški prostori, v katerih je pevala »Velesila« in svirala domača godba, bsli so tako natlačeni, da je moralo mnogo gostov oditi radi pomanjkanja prostora. O pevanju »Velesile«, ki je znano preciznostjo odpela 11 krasnih možkih zborov, bilo bi nepotrebno govoriti, pač pa moramo pohvaliti lepo napredujočo škedenjsko godbo, ki e pod vodstvom g. Andreja Godine odigrala vtč jako lepih komadov, med katerimi je treba posebno povdarjan komade iz Do-nizettijeve opere »Lucia di Lamermoor« in Verdijeve opere »Nabuco«. Zabava je bila jako animirana in je v najbtl Ši znak, da bo gospodarsko društvo najboljše provspevalo. Gostilno tega društva priporočamo najtopleje vsem rodoljubom, ki obiščejo Skedenj. V istej se točijo izvrstna vina in je v vsakem obziru preskrbljeno za najt čnejšo po"»trežl>o. Otiširneji dopis, ki nam je o tej zabavi deset po sklepu lista, morali smo odložiti za jutri. Tržaskka godba v Trstu razposlala je te dni raznim društvom v mestu in po okolici pozive, naj bi pristopila godbi Kak«>- podporni udje. Odbor godbe ponavlja to prošnjo danes tudi na tem mestu z nad\>, da s a društva odzovejo njega vabilu, in da pristopijo kakor ustanovniki enkrat za vselej z 20 K, ali pa s podpornino 2 K na leto, oziroma b kako drugo pripomočjo, da pridemo enkrat v Trstu do svoje godbe. Odbor »Tržaško-svetojakobške godbe v Trstu«. (Ulica Sette Fontane 4, pri gostilni »al Spazzacamino.) Božična loterija. Prvi dobitki te lo terije eo že nekaj dni izloženi v oknah »Ver-kehrsbank-e«, Stock i m Eisenplatz št. 2 na Dunaju ter se občinstvu jako dopadajo. Manjši dobitki eestajajo p^najvec od krasnih zlatih in srebrnih preimetov. Odbor »Trža>ke Sv. Jakohske godbe v Trstu« poživlja vse svoje stare go«larje, naj redno nahajajajo k vajam, ki se vrše vsako sredo in vsaki petek ob S. uri zvečer. Cas za veselico se bliža. Dunajska borza ob 2. uri popol.: Državni dolg v papirju v srebrn Avstrijska renta, v zlatu „v kronah 4n„ Avst. investicijska renta 31/,0,,, Ogrska renta v zlatu 4% „v kronali 4% renta 31 4 Akcije nacijon.ilne banke Kreditne akcije LondoD, 10 Lstr. It K) državnih mark 20 murk 2<> frankov 1U0 ital. lir Cesarski cekini Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) 3% franeozka renta 97.95, 50/o italijatska renta 103.80, španski exterieur 90.3'». akcije otomanske banke 596. Pariz (Sklep.) Avstrijske državne železnice —Lombardi —.— unificirana tuiSka renta 88.10. London 281.85, avstrijska zlata renta včeraj danes 100.50 10( >.45 10035 100.30 13050 120.45 100.5*» litn.50 i»2.5."i 92.50 ns.«o 11 S.60 98.35 89.41) 89.40 1619.— 671.75 672.50 239.45*? 239.45 117.15, b 117.12 V. 23.44 19.(Hi 19.06 95.25 95.20 11.33 11.33 j vizoričaa trgovinska bilanca za prvih do f t mesecev izkazuje torej za Avstrijo um I 14 milijonov kron nasproti 26 5 miiijoT.v kron 1. 1. Družba SV. Cirila in Metodija je imela ^ta ^A&ta. renta 102.10, Landerbanfc do dne 12. novembra 35.68rt K 67 st. treskov in 35.394 K 19 st. dohodkov. Primanjkljaj znaša torej 292 K 48 st. »Dramatično društvo v Trftu« uprizori turske srećke 140.50, parižka bank* 11.27, italijanske m^ridijonalne akcije — , akcije Kio Tinto 12.0:>. Mlačno. London (Sklep) Konsolidiran dols* S8l:J(ir,, Lombardi 31 srebro 27—, Spa ska renta 893 4, italijanska renta lOS.1/^ tržni diskont 3,5/ir. menjice na v nedeljo, dne 29. novembra 1003. v dvorani ' i)unaju —.—. dohodki banke —.—. izplačila banke »Narodnega doma« pri Sv. Ivanu noviteto ^>0.1«m^. Irdno. 61 1 Tržna poročila 21. novembra. za Trst in sicer »Marijan a«, sliko iz Budimpešta. Plenica za april K 7.74 do ljudskega življenja v 5 dejanjih. Francozki 7.75. Rž za april K »',.72 do 6.73. za maj —— da . ,, ... . .,-r. - —.—. Oves za april K 5.51 do 5.52, za maj K —.— sp.sala De n nerv in Mall.an poslovenil Davorin \ q Koruz/z:l maj K 504 do 5.25. Hostoik. — Začetek bo ob 4. uri in pol popoludne. — Cene: vstopnina 30 nvč. (60 st.), sedeži od I. do IV. vrate 40 nvč. (80 st.), Pšenica: ponudbe mlačne —.— ; povpraševa- poluine. — Cene: vstopnina 30 nvč. (60 st.), "je: omejeno mirno, prodaja 22.000 met. st., r r nespremenjeno. Druga žita nespremenjeno.— \ reme : sedeži od V. do VIII. vr&tj 30 nvč. («50 st.), j fci od IX. do XII. vrste 20 nvč. (40 st.] Sedeži in ustopnice bodo od jutri, pone Hamburg. (Sklep pop.> Kava Santos gool prt rr<> ,lc/»cmltai> POl »a marpf« - 7fl TTlfll «*« Od IX. do XII. vrste 20 »v«. (40«.). E"JSZSZ!?> JSJZT " » * x K K K n Svoji k »vojim! ZALOGA i pohištva | dobro poznane tovarne mizarske zadruge v Gorici (Man) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej jflnton Cemigoj J| Trst, Via di Piazza vecchia (Rosarlo) ^ št. 1. hiša Marenzi. jL H Največja toyarna poHištya primorsSe aežeie. % X- Solidnosl zajamčena, kajti lea »e osuSl v to nalašč pripravljenih prostorih s tem-If peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, bio-^ dernl sestav. Konkurenčne cene. ^^ y Album pohiitdv brezplačen XKXXXXKXXXKXXXXX U M X, 3f deljek, naprej v predprodaji v kavarni Com- 31'.s, 7.2. september 3J1vzdržano; kava Rio n:i-vadna loco -7.-30. navadna reelna 31.34, navadna dobra 35.37. _ „ _ , „ . JO - Havre. (Sklep.) Kava Santo« good ave-1 mereio od 12. do .5. ure pop. in oct ure! ra?e za november po 50 kg 37 ">0 frk. za marc zvečer naprej. 38.25 frk. j ji oo i j. • i- * i Hamburg. (Sklep.) Sladkor za november Nezeode na delu. 38-letni ogljar An- ^ december za 1755j ZH raaj 17.70. M ton Žerin, je včeraj popoludne delal pri raz avguit 1S.1U, za oktober 1S.25. Mirno (Vreme: laganju premoga iz nekega parnika v prosti fie/ l .. . , ?. , .> • . - i ! London. Sladkor iz repe surov S'/Je Sh, luki. (>kolu 6. ure :n pol se je pa vtrgala java Sh. Mirno. neka vrv pri vijaku, valed česar je padel na >»" e w - V o r k. (Otvorjenje.) Kava Hio za bo- Žarina koš poln premoga. - Eden njegovih do& Vzdrž nespremenjeno. r. 1 . Pariz. Kž za tekući mesec lo.lo, rz za de- tovanšev ga je spremil na zdravniško p J- cemi,er za januar-tebruar lj.—, za januar- stajo , kjer je potem zdravnik konsta- april 14.75 (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 21 ... x , ■ -i - , i i_ za december 21.—, za januar-februar 20.H5, za ja- toval, da ^e revež zadobil precej globoao in nuar.aprii 21.— val, naj jaauar-april 52.50, za maj-avgust 52.75 (mirno). — - . , ' Špirit za tekoči me-»ec -, za december 3S.<.», za gre v bolnišnico, kar je Zsnn tudi ub gal. jan..aprji 39za maj-avgust 3'J.jO (tr.lnoi. — 27 letni podajač Marino Guerrini iz ulice Sladkor surov 88° uso no? 2:3—23x 4(stanovitao), bel . j 1 1 za tekoči mesec 28.--, za december 2(5.25 (mirno) Mobn a vento je včeraj na delu padel tako za januar-april 2»i.75,za maj-avgust 27.62V... rafiniran. nesrečno, da si je zlomil rebro na desni —581'.- Oblačno, strani ter si hudo ranil sredinec leve rt ke. Tudi on je dobil prvo zdravniško pomoč na Trir^miia med Avstrijo in Ogrsko. zdravniški postaji. DUNAJ 21. Meseca oktobra znašal je l*asji zobje. 15 letnega dečka Amal j a uvoz iz Ogrske (izključene dragocene ko- Mazzoli je včeiaj popoludne neki pes ugriz- vine) 94 2 milijona mon. izvoz na Ogrsko nil v levo roko/ Mazzoli je n*a božal, a pes Pa 83'8 milijonom kron. Od 1. januvarija do .. . , , . 1. oktobra t. 1. znašal je uvor. iz Ogrske (iz- mu je sprva lizal roko, na zadnje mu pa za- kV)u^e (lraK0Ceue kovme) 75l.r> miJijoaov sadil vanjo zobe. Deček je šel na zdravniško kl0a ^ o milijonov mani, nego l. 1. v istem postajo, kjer mu je zdravnik izpral rano ter času) izvoz pa 7S5"7 milijonov kron (38 mi-j obvezal roko. Odbajaje se zdravniške postaje, lijonov več, nego J. I. v istem času.) Pro je deček obljubil zdravniku, da bo odslej božal pse — z nogo. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi 1= ulica Tesa Št. 52. A. . (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurenca. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Iluatrovan oenlk brezplačno ln franko. Velik dohod snovij za možke in ženske obleke same novosti. Bogat izbor drobnarij za krojače Naslednik FR. HITTY Alojzij Galperti TRST Barriera veet-liia 13. Trgovina. + lt»r/nu poročila dne 21. novembra. Tržaška borza. Nm><»leoni K' lluif,1 ._l».0s»... anjrležke lire K 23.!»4 *lo 23.98, I.ond >n kratek termin K 239.30—239.95, Kra cija K ;>5.0.j 95.30, kalija Iv 95.15—95.45, italijanski bankovci K 9">.15—yr>.4.">. Nemčija_ K 117.O0—117.30, nemški bankovci K 117.05—117.3"j. avstrijska ednotna renta K 1()<>.">.— t>t>6.—, Lombardi K JS* i.— S8.—, Llovdove akcije K 71.">.--725.—. — Srečke: Tisa Iv------.—, Kredit K —.— do —.—, Bodenkredit 1880 K--.---.—, Bo- denkredit 1889 K---.---.—, Turške K 143.— do 14;"'.—, Srbske 2°/0 K —.---.—. Potrtega srca javljamo, da je naša prelubljena mati, oziroma tašča in stara mati. gospa Marija Nadlišek danes predpoludne mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojnice bo v ponedeljek ob i uri in pol popoludne. Sv. IVAN pri TRSTU, dne 21. novembra 1903, Rodbini Bartolova in Grmekova. Brez vsacega posebnega obvestila. PODLISTEK. r»* Ženska tridesetih let. Francoski spisal: Honore de Balzac. Poslovenil K. Z. V. Dvojno snidenje. »Belite !« je vekliknil general, ne da bi -e bil upal pogledati gosta. »Najina pogodba je prelomljena. Ne bom Vaa moril. Ne ! nikoli De postanem monšču založnik. Toda idite, navdajate n&B z grozo.« »Vem«, je odgovoril zločinec udanu. »Na Krancozkem m pedi zemlje, kamer bi m< gel stopiti varno ; toda, če bi vedelo sodišče sjd.ti pDeamičnoeti, kakor sodi Bog, Če bi botelo preiskavat', kdo je ta pošist, morilec aii žriev, bi ponosno oatal mej ljudmi. Mari ne &lut:t« pr; usmrčenem človeku prejšnjih krivd ? Bil sem s odnik in rabelj, nadomestil tem nezmožno človeško pravičnost. Vid te, to je moja krivda! Z Bogom go- spod ! Uicljubu trpkosti, s katero ste ogrenili svojo gostoljubnost, si ohranim nanjo spomin. Goji! bom v srcu čut hvaležnosti za človeka na svetu, za Vas ... A želel bi Vas plemenitejšega«. Šel je do vrat. V hipu se je nagnila tega človeka ?« mlada deklica k materi in jej šepnila na uho »Da, oče moj«, jedno sam') besedo. »Ah !« General se je stresel ob tem vskliku »Helena«, je rekel general, »Ma si v!tDa (če moj« govor ter zrl v markizo z orlovim pogledom, »Helena«, je vprašal spremenjenim, kr-| Posilivšim jo z nepremagljivo močjo, da je čevito tresočim glasom, »ai-li v;dela prvič pogledala strašnega zapeljivca. Ko so se sre-' čale oči te ženske z jasnimi, svetlimi tega moža, je začutila v svoji duš'" mraz, podobno »Torej ni naravno, d« imaš namen...« nemiru, ki se nas polotuje ob pogledu na »Če ni naravno, pa je v naj resnično, oče plaz.vca, ah če se dotaknem,, lejden- ske steklenice. moj »Prijatelj moj«, je rekla soprrgu, »to je demon ! UgaDjuje vse...« General se je vzdignil, da /.grabi za svoje žene, kakor bi bil videl Milico mrtvo. »Ah! hčerka moja!«... je rekla markiza Heiena se je bila vzravnala in morilec se je sepetaje, toda tako, da jo je si šal soprog, instinktivno obrnil in kazal na licu neki ne- »Helena, ti zatajuješ vse principe časti, mir za to rodbino. sramežl,ivosti in čeinosti , ki sem ti jih eku- zvonovo vrvico. »Kaj pa imate, draga moja?, je vprašal 4a)a vcep ti v srce. Če si bila do te nesrečne Va8c» Je vskliknila Helena, marki. „re sama laž, potem PaS nisi pomilovanja • Neznanec se je nasmehnil, naredil ko- ,Helena mu hoče slediti«, je odvrnila. vredna. Je-li moralična popolnost tega ne-,™«- ufitavil ma-Uijevo roko in ga prisilil, da Morilce je zardel. znanca, ki te skuša? Jeli naj to nek neiz- je prenašal pogled, ki mu je pjvzročal grozo »K-r je moja mali tako slabo razložila „K,bni vpliv ljudij, ki se obdolžujejo zločin«...? , in mu jemal vso energijo, svoj vaklik, hočem uresničiti njeno željo«, je preveČ te spoštujem, da bi mogla misliti...« dejala Helena šepetaj*. I »Oh ! mislite le vse, gospa«, je oilgo- Oziša se okolo sebe ponosno, skoro vorila Helena hladno, divje, je pobesila mlada dekliea oči ter ostala Toda navzlic krepki značajnosti, ki jo stoječa, v čudni sramežljivosti. )e kazala v tem hipu, je ogenj njenih oči »Poplačati Vam hočem gostoljubnost«, je rekel, »in ničepar si ne ostaneva dolžna. Prihranim Vam nečast ter se izročim sam. Kaj naj delam sedaj po vsem tem v življenju? (Pride še.) T3ST. Via Giacinto Gallina št. 6. - TRST Pozor! Prodajam po jako ni/k )i cenah epfce-rj k< jedilno blag ' iz prvih t^vtri in * c*r Ilir tke testenine Žnideršič & Valenčič, nadal e napol taLsae in trtaške t?a eo ne prvo \rsie in vsake velikosti, a točno posmžb-n* dom. Na deželo pošiljam p<> p< šinem pov zetju od ."> klg. naprej. Proti takojšnemu plač lu 2°/0 odbitek. Priporočam se udani Josip Luin. TRST. - Via Giacinto Gallina št. 6. - TRST. TOVARNA POHIŠTVA Rafael Italia Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij TRST - ulica Malcanton štv. i. po zelo nizkih cenali. Zdravnik za želodec! c Je eden is najžlahtaejših zelišč 3 5\ pripravljen f ancozki liker, ki T'^Jk iako dobro u rjuje delovanje želodce. Isti odpravlja želo tf na notenja ter povnpešuje voiju do jedi, utrjuje telesre moč , f o \e?uje Užo itd. ter spi« h jači ves človeški živčni s stem. Zdravnik za želodee rif&gen doktor) redno vživan doi ese vedno dobi o stanje. K 2. . " steklenice K 5.—, »i steklenic K 9.—. P.lilija tm> i'f:v7et'ii tli r»r*>dol»-č bi generalna z • i i a Feith, D -inaj, VII, Mariahillerstrasse čt.38. Zahtevajte ter kupuj e le FR. CVEKOV biinjevBC iz Kamnika (Kranjsko). Dobro vpeljani zastopnik s«' Išče za Trst in okolico. i I I ♦ I m i i i TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Ulica S. Fraueeseo *iev. :!, I. - TRST -Telefon 952 Ulica S. Franeeseo štev. I. Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4°/0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po o7s0/o» na menjice }»«» <>°/n, na zastave po *;>1/s°/o* Uradne ure : <»1 0—12 dopoludne in od 3—4 j»opoludne. Izplačuje vsaki ■ > Z ozirom na ugoden nakup izdelanih oblek za gospe, dečke in deklice vabim p. t. občinstvo, da se prepriča o raznovrstnem izboru ter dobrem izdelku po tovarniških cenah „f\ nuovo negozio" ex piano Trst. Borzui trs st. 4. < Oni?. Med Dr. Makso Bnllant J ZOBOZDRAVNIK v TRSTU ulica S. Antonio it. 9. H. nadstr. I/rr^uje zadelanje z emajlem. porcelanom. srebrom in /I atom. 1/deluje |Mtsamcznc umetne zobore kakor tudi celo zobovje. i ORDINIRA od 9. 12 predp., o.—."i. popol. d Mnop denarja! do 1000 k ran na mesec za morejo Častno za* užiti osebe vsakega stanu, (tudi kol postranski z»*už-kj Natanćueje pod ..Reell 107" na Annoncei - Abthe lung de s MERCUR. Stuttgart. bergstr. W Božična loterija JU . Srečkanje nepreklicno dne 29. dec. 1903 1500 dobitkov razdeljeni v 100 glavnih in 1400 postranskih dobitkov v .skupni vrednoti krQn 5a000 krOll glavni dobitek K 25.000 in nadaijna dva druga ilobitka no 5000 in 1000 se na zahtevo izplačajo po odbitku postavnega davka gj^"" v gotovini. Srečke po 1 krono se v«lobiv»jo v vseli menjalnicah, tobakarnab. loterijskih zbiralnicali kakor tudi pri „Lotte ie-liureau1". Spiegelgass«* !.">. Posredovalnica služb Skorovvseh krajih države trgovskega izobraževalnega družba st ulici nahaja v društveni sobi v Torre bianca 16, I. Uradne ure: 4—6 popoludne. Službo : en manifakturist. en jestvinar, en kontoarist. Ponudbe na društvo. Varstvena znamka: SIDRO. LINEMEHT. CAPSICICOMP. iz Richterjeve lekarne v Pragi pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva se po 80 stoU 1.40 K in po 2 K po vseh lekarnah. Pri »kupovanju tega povsod pr-Ijubijenega domaćega zdravila na se pazi edino le na originalni steklenice v zavitkih z na>o var ■tveno znamko ,, SIDRO" z Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalni izdelek. Ritf lerjera leiiru pri Hita len t Prm I. Xllx«.b*Un* milo* 6. Andemo de Franz. V dobroznan: jdostilni »Andem» de Franz« v ulici Geppa št. 1(>. ee toči: fino vi^aveko belo.....po 40 nvČ. za na dom.......> * istrski t-ran 1. vrste ...» 36 > za na dom.......» 82 > nad 10 litrov......»28 » dalmatinsko I. vrbte ...» 36 » za na dom........ 32 » nad 10 litrov......» 28 » Priporoča se krčmarjem in trgovcem za prodajo na debelo, glavnemu občiuatvu pa za mnogobrojni obisk. Na razpoUgo so vedno topla in mrzla iediia. Kičma ie odprta vsak večtr do polnoči. Udani Josip Furlan, krčmar. poznana zaloga šival iih strojev M. RUNDBAKIN, Dunaj. IX., Berggasse 3, ki pošilja šivalne stroje množini društvom, c. kr. voj-ništvu. ima v zalogi nove šivalne stroje, ki ne prov-zročajo nik.ike^a šumenja ter /.njimi laliko dela. Ti stroji .so jako elegantni in oprem-ljeni z v som zboljšanjem sedajnosti. Dru/.inski Sinjjerjev šivalni stroj za goniti s. nogami in s pokrovom K 50.—, Siu^er .Kin^schitl« - pokrovom K /S.—. K tem strojem priložila priprava za pletenje K 4,—. Veliki »RingsehitT* za krojače in vojaštvo K. 95. —. Central Bobbin z krasnim pokrovom K '»O.—. Pošiljanje na 5 letno jamstvo po poštnem novzetju, al i predplačilu K. — ter ostane tudi na povzetje. Zaboj prost. Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA Trst. - ulica delPIndastria št. 1. - Trst- Cementne plošče umedene od 25 in 33 c30, sestvogaine plošče od 20 in 25 cm po K 2,— Plošče v risanjih po dogovoru. — Se ne boji nikake konkurence bod.si glede cene ali kakovosti blaga. Trst ulica della Poste 3, votral ul. Torre bianca Prodaja srebrne ure od 3 gld. naprej, zlate ure od 8 gld. naprej. Izbor stenskih ur, rego'atoijev i. t d. Popravlja vnako-vr»tne ure po jako zmerni ceni. 30 malih stanovanj s ^tU0 kuhinjo se takoj odda v ulici Industria iu ul. Guardia v hišah Stolfa. Pisarna v ul. Giuliaui St 20 A, L naistr. od 1—2 in 5—7 pop. jtfesečna soba se takoj odda. Kje pove „Edinost"- Nekdo bi rad proti mali odškodnini podučeval v citranju. Kje pove ..Edinost '. Veliki krah! Ncw-Vork in I.oudon nista prizanašala niti evropski reiiui ter jV bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnem u plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalojr. Pošiljam torej vsakemu sledeče predmete le proti tem ti. da se mi povrni gld. 6.60 in sicer: ♦j komadov najfinejših iiami/iiili nožev s pristno angleško klinjo : »I komadov amerikanskih pat. -rebrni 1» vilic iz enega komada : t> komadov amerikanskih pat. srebrnih jedilnih žlic: kom. amerikanskih pat. kavnih žlic: 1 komad amerikanska patent zajeinalniea za juho : 1 komad amerikanska patent srebrna zajeinalniea za mleko : t'» kom. ang Viktoriačase za pndklailo: kom. efektnih uami/.nih svečnikov : 1 komad eediliiik za čaj : 1 kom. najtin. sipalniee za sladkor. 42 komadov skupaj samo gld. 6.60. Vseh teh 4'J predmetov je popred stalo gld. 4«i ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6.60. Amerikansko patent srebro je zkozi in zkoz bela kovina, ki obdrži bojo srebra 'J'* M. za kar se garaotuje. V najboljši doka/, da fe-ta inaerat ne temelji na li ika k šn i s Icjm rij i zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč. povrniti brei zadržka znesek in naj nikdar ne zamudi ugodne prilike, dasi omisli to krasno garnituro. ki je posebno prikladna kot prekrasno, svatbeno in priložnostno darilo kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v A. HIRSCHBERG-a Exportni hiši a mer. pat. srebrnega blaara na Dunaju 113 Rembrandstrasse 19. Po-ilja se v provincijo proti povzetju, ali če >e ziu-sek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo 10 kr. 1'ri^tno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina.) Izvleček iz pohvalnih pisem : Iti! sem > [Miiilj:»viji> kru-no garnitur«* jiik.i /.udovoljen, nt n ti Karlu* !•, iu kr. stotnik v iT. pt-špolku. L j li *• 1 j a u a. > j rat. -relimo -irui1ur-> jak" /Jliloniljru. T o m a >, I: •• / a u e. dekan v Mari 1< i> r u. K'-r je VaSa garnitura v giK»iMKliiij.*tvu jaku kori-tna. pružim, <>;ijeie še jolno. > t. 1' a v e 1 uri 1'relntlilu. Dr. Kamilo Bohra, ..kro/ui in tovarniški /ilravuik. PiOEiSKA LJUDSKA POSOJILNICA regislrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., 1. nadstr. v lastni hiši. e brn i It rebrna ♦VK v ■ • Prodajalnica usnja in čevljarskih potrebščin JOSIP RIZZATTO Acguedotto štev. 16. s** Hraiiilue rloge sprejemajo se o 1 v^a^eg-a če tudi ni član društva iu se obrestujejo p<» 41/,0/0, ue da bi se odbijal rentni davek. Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjice jh) 6 % in na vknjižbe po 5 °/0 (Jraduje vsaki dan od i), do 12. ure dopol. in od 2. tlo 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje hran. Ylog leta 1900, Kron 1,263.! Poštuo-ta. račun sit. 831.315. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Polno vplačani akcijski kapital == Špitalske ulice Štev. 2. = Podružnica v Spije tu K 1,000.000 Zamenjava in eckomptuje Daje predujme na vred. papirje. Kupuje in prodaja fic Trste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalah obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in devii F romese isdaja k vi&kemn arebanjn. izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale — kupone. - Zavaruje srečke proti -— Izgubi == kurzni Vlnkuluje In divinkuluje vojaške ženltninske kavcije. Rmkompt in inkammo mamic. Bor—im naročil*. (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet s Čeki in nakaznicami.