Volksbank super depoziti samo v novembru z do 4,6 % p.a. V VOLKSBANK SUPER DEPOZITI www.volksbank.si Elektronski varčevalni račun z odlično obrestno mero in brez vezave! VOLKSBANK Več na www.e-obresti.si Na ljubljanskem knjižnem sejmu tudi o manjšinski identiteti Primorski dnevnik NEDELJA, 27. NOVEMBRA 2011 št. 281 (20.296) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Bitka s časom za Italijo in evro Dušan Udovič Mario Monti je točno vedel, da je ena njegovih prednostnih nalog, takoj po njegovi umestitvi na čelo vlade, vzpostaviti na evropski ravni novo raven odnosov. Povrniti Italiji izgubljeno zaupanje je predpogoj za uspešen spopad s težkim gospodarskim položajem in dolžniško krizo, v kateri se nahaja država. Evropska misija italijanskega premiera je požela pričakovani uspeh, njegov program varčevalnih ukrepov je dobil prepričljiv konsenz. Vtis obiskov zadnjega tedna kaže, da je Italija na mednarodni sceni spet v igri, iz katere je bila po porazni politiki Berlusconijeve vlade diskvalificirana. Toda ob tem ne gre spregledati dejstva, da se je Monti srečal z Evropo, ki je glede pristopa k reševanju gospodarske krize šibka in v veliki zmedi. V izražanju zaupanja Montiju je močno prisotna tudi zavest o lastni šibkosti, kar še najbolje ponazarja javno izražena ugotovitev nemške kanclerke Merklove in francoskega premiera Sarkozyja, da bi morebitni padec Rima povzročil tudi zrušenje evra. Alarm je realen, nevarnost konkretna, splošna zaskrbljenost v svetu je upravičena. O tem priča tudi komentar New York Timesa, da je sesutje evroobmočja tik pred zdajci in da banke v ta namen že mrzlično pripravljajo emergenčni plan. Analitiki Britanskega Economista so še bolj eksplicitni in pišejo o tem, da razpad evropske monetarne unije ni vprašanje mesecev, pač pa tednov ali celo dni. V teku je bitka z časom, ne le za Italijo, temveč za sam obstoj evra kot skupne valute. gospodarstvo - Poročila ameriških bank in časopisov V ZDA napovedujejo krizo evropske valute Zaskrbljenost v EU, ki sicer zavrača ameriške scenarije milje - Ob mednarodnem dnevu proti nasilju nad ženskami Ženski glasovi v tišini Na Marconijevem trgu grozljiva pričevanja žrtev nasilja - Uspela srečanja z javnimi upravitelji MILJE - Ženski liki iz lepenke, na katerih so natisnjene zgodbe Jennifer, Pine, Anite in drugih žrtev nasilja, so včeraj pričakali mimoidoče na osrednjem Marco-nijevem trgu. Razstavi je bilo na- slov Glasovi v tišini, postavili pa so jo ob mednarodnem dnevu proti nasilju nad ženskami. Med ženskimi liki naravne velikosti so včeraj popoldne zaključile niz srečanj z javnimi upra- vitelji in občani članice pokrajinske komisije za enake možnosti. V jutranjih urah so se ustavile v Trstu, Nabrežini, Repnu, Zgoniku, na Opčinah in v Dolini. Na 3. strani RIM - Dolžniška kriza se je z evropskega obrobja te dni še bolj očitno preselila v središče evrskega območja. Neuspešen nastop Nemčije na finančnih trgih, ko država ni uspela zbrati načrtovanih šest milijard evrov, je pomenil jasen signal, da zaradi močno omajanega zaupanja finančnih trgov v politično sposobnost članic območja evra, da zavarujejo evro pred okužbo ni varen praktično nihče več. Nekateri ugledni ameriški časopisi, začenši z New York Timesom, so včeraj tako poročali, da se nekatere svetovne banke že pripravljajo na padec evra. Gre za črni scenarij, tudi zato, ker v Bruslju, Berlinu in Parizu pravijo, da ni te nevarnosti. Zaskrbljenost vsekakor narašča. Na 2. strani Tržaški in koprski gasilci sodelujejo Na 3. strani Dežela FJK naj ukrepa za rešitev železarne Na 4. strani V Podgori oživljajo društvo Paglavec Na 11. strani V Novi Gorici avtomobil brez šoferja Na 11. strani Jadran Qubik do osme zmage Na 23. strani TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA Industrijska cona 15, ul.Travnik,10Tel. 040/8990110 semenarna - 040/8990100 rezervni deli CEPILCI KMETIJSKA MEHANIZACIJA (kopačice, motokultivatorji, spaccalegna - cepilci, AKCIJA traktorji FERRARI) Preveri zapadlost tehničnega pregleda tvojega vozila! TELEFON 040 412399 BUKOVA DRVA IN SEMENARNA - TOPLA GREDA PELLET ZA KURJAVO PO UGODNI CENI N0X POSODA ZA OLJE T0RKLA extra deviško oljčno olje KMETIJSKA MEHANIZACIJA ■ Ekstra-deviško olivno olje ■ Sadno drevje in cvetje ■ Velika izbira umetnih in organskih gnojil ■ Vse za kmetijstvo in enologijo ■ Mreže za pobiranje oljk K0MP0STER Za iztrebitev organskih odpadkov Ob nakupu novih motornih žagJonsered in Alpina odvzem starih za odpad SLIKE SO LE SIMBOLNE cenTRO REVisioni Rpiano TEHNIČNI PREGLEDI ZA osebna vozila, tovorna vozila do 3,5t, motoma kolesa, kolesa z motorjem, trikolesnike in štirikolesnike. SLOV I K BLDVENBKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ EKONOMSKA DEMOKRACIJA GOST: Bartolom eo Sorge v četrtek, 1.12.2011 ob 18.30 uri v dvorani Fundacije Goriške hranilnice www.slovik.orginfo@slovik.org Dvignite se! ob 70-letnici OF Na 26. strani gorica - SSO Kam pluje slovenska • v • manjšina? GORICA - Na petkovem občnem zboru Sveta slovenskih organizacij so po poročilu predsednika Draga Štoke spregovorili zastopniki javnih uprav, institucij, strank in manjšinskih organizacij. Ni šlo za vljudnostne pozdrave, temveč za izrazite politične posege, odraz trenutne »politične temperature« v slovenski manjšini. Polemičnih posegov ni bilo, pač pa so prevladali pozivi k strpnosti in tvornem soočenju v tej kočljivi krizni situaciji. Na 27. strani 2 Nedelja, 27. novembra 2011 DNEVNE NOVICE / dolžniška kriza - Sodeč po pisanju uglednih ameriških časopisov »Vladi Nemčije in Francije se pripravljata na padec evra« Nova italijanska vlada Maria Montija pripravlja prve varčevalne ukrepe RIM - Dolžniška kriza se je z evropskega obrobja te dni še bolj očitno preselila v središče evrskega območja. Neuspešen nastop Nemčije na finančnih trgih, ko država ni uspela zbrati načrtovanih šest milijard evrov, je pomenil jasen signal, da zaradi močno omajanega zaupanja finančnih trgov v politično sposobnost članic območja evra, da zavarujejo evro pred okužbo, ni varen praktično nihče več. Nekateri ugledni ameriški časopisi, začenši z New York Timesom, so včeraj tako poročali, da se nekatere svetovne banke že pripravljajo na padec evra. Gre za črni scenarij, tudi zato, ker v Bruslju, Berlinu in Parizu pravijo, da ni te nevarnosti. Zaskrbljenost vsekakor narašča. Finančni trgi v zadnjih dneh stopnjujejo pritisk na EU in območje evra, naj oblikujeta močan »protipožarni zid«, s katerim bi preprečila širitev krize po območju. Trgi stavijo na spremembo mandata Evropske centralne banke (ECB) v smeri neomejenega odkupovanja državnih obveznic članic območja evra in na oblikovanje skupnih evropskih obveznic, s katerimi bi si države solidarnostno delile dolžniško breme. Evropska komisija je pred kratkim predlagala nekaj zamisli za skupne evropske obveznice, a Nemčija je že pred tem izrazila jasno nasprotovanje tej zamisli. Pridružile so se ji tudi nekatere druge javnofinančno bolj stabilne članice, ki ne želijo plačevati za zadolževanje drugih držav. Prav tako so v Nemčiji in sami ECB odločno proti vlogi banke kot posojilodajalca v skrajni sili. Nemčija si prizadeva za dolgoročno ukrepanje skozi večjo usklajenost fiskalnih in gospodarskih politik in strožji nadzor nad proračunsko disciplino, zato bo skupaj s Francijo že na decembrskem vrhu unije predlagala spremembe pogodbe EU v tej smeri. Razlike v pogledih med članicami evr-skega območja, celo znotraj nemško-francoskega dvojca, na trge vnaša močno negotovost in teden je minil v znamenju padanja borznih tečajev in ob številnih izrazih dvoma v vzdržnost evrskega projekta. Italijanska vlada Maria Montija medtem napoveduje za naslednje dni prve varčevalne ukrepe, ki bodo po Montijevih besedah učinkoviti, a obenem tudi pravični. Montijeva vlada bo na torkovi seji imenovala podtajnike, ki so sad političnega dogovora med Ljudstvom svobode, Demokratsko stranko in t.i. Tretjim polom. Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy sta Mariu Montiju na srečanju v Strasbourgu priznala, da bi padec Italije verjetno pomenil konec evra ansa sirija - Arabska liga Vse več dvomov o novih sankcijah KAIRO - V Kairu so včeraj zasedali finančni ministri Arabske lige z nalogo pripraviti nove sankcije proti Siriji, ki bi jih na današnjem srečanju nato obravnavali še zunanji ministri. V do sedaj navidezno enotnem nastopu Arabske lige do Sirije je začelo prihajati do nekaterih drugačnih stališč posameznih članic, ki se ne strinjajo z novimi sankcijami. Najglasnejše nasprotovanje novim sankcijam proti Siriji je izrazil Irak, ki se je prejšnjega glasovanja o sankcijah vzdržal. "Po našem mnenju proti Siriji ni mogoče sprejeti novih sankcij", je dejal iraški zunanji minister Hošjat Zeba-ri, ki pa ni razkril, kako bo Irak glasoval. Iraški predsednik Džalal Talabani je medtem včeraj na svoji spletni strani objavil izjavo, da utegne Sirija ob morebitnem padcu režima predsednika Ba-šarja Asada pasti v roke skrajnežem. "Bojimo se, da če se na oblast v Siriji za-vihtijo skrajne sile, bodo te sovražne do demokracije in sovražne do Iraka", je še zapisal Talabani. Sirski gospodarski minister Mohamed Nidal Al Šar pa je v pogovoru za francosko tiskovno agencijo AFP dejal, da bi nove gospodarske sankcije Arabske lige proti Siriji zlomile njeno gospodarstvo, kar bi "prizadelo vse strani". "Ne pričakujemo, da bodo arabske države sprejele take sankcije. Pravzaprav smo prepričani, da nekatere arabske države zagotovo ne bodo sodelovale", je še dejal Al Šar. Tudi Libanon, kjer je na oblasti prosirsko gibanje Hezbolah, je javno napovedal, da ne bo podprl novih sankcij proti svoji sosedi. Libanon je poleg Jemna in Sirije proti sankcijam glasoval že na predhodnem glasovanju o sankcijah v začetku meseca. Medtem nemška tiskovna agencija dpa poroča o novih žrtvah spopadov med vladnimi silami in protestniki v Siriji. Vojska je v krvavem zatrtju protesta v kraju Deir Az Zour ob meji s Turčijo včeraj ubila osem oseb, dve osebi pa sta bile ubite v bližini mošeje v nemirni pokrajini Homs v osrednji Siriji. (STA) azija - Po napadu Pakistan zahteva, naj ZDA zapustijo letalsko bazo ISLAMABAD - Pakistan je včeraj v odgovor na helikopterski napad Na-tovih sil v Afganistanu (Isaf) na obmejno območje Pakistana, v katerem je umrlo 24 pakistanskih vojakov, od ZDA zahteval, da morajo v 15 dneh zapustiti letalsko bazo Šamsi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Letalsko bazo Šamsi, ki leži v odročni puščavi na jugozahodu Pakistana, je ameriška obveščevalna agencija Cia uporabljala kot središče za svoje brezpilotne napade. Pakistan je v preteklosti od ZDA že zahteval, da do junija zapusti to letalsko bazo. Islamabad se je včeraj tudi odločil za zaprtje vseh oskrbovalnih poti za Isaf v Afganistanu in napovedal, da bo proučil vse svoje diplomatske, vojaške in obveščevalne dejavnosti z ZDA in zvezo Nato. Odločitev o včerajšnjih ukrepih so sprejeli na izrednem zasedanju nekaterih pakistanskih ministrov in poveljnikov pakistanske vojske pod vodstvom premira Jusufa Raze Gilanija. (STA) Dogovor s Fiatom podpisal tudi Fiom MILAN - Sindikalni sporazum za delavce tovarne Fiat v kraju Termini Imerese na Siciliji, ki jo zapirajo, je včeraj podpisal tudi kovinarski sindikat Fiom, ki sodi pod okrilje CGIL. Na osnovi tega dogovora bodo delavci dobili dodatke za t.i. mobilnost, med katero si bodo lahko iskali novo zaposlitev. Pogajanja med avtomobilsko hišo in sindikati je neposredno vodil minister za gospodarski razvoj Cor-rado Passera, ki je zelo zadovoljen z doseženim dogovorom. V Maroku zmagala Stranka prava in razvoja RABAT - Maroški notranji minister Taib Cherkaoui je na novinarski konferenci včeraj potrdil, da je na petkovih predčasnih parlamentarnih volitvah zmagala pozicijska islamistična Stranka prava in razvoja, ki je osvojila 80 sedežev v 395-članskem maroškem parlamentu in med vsemi strankami dobila največ mandatov. Pred tem je stranka sama sporočila, da je po lastnih podatkih zmagovalka parlamentarnih volitev. Volilna udeležba je bila 45-odstotna. Stranka prava in razvoja si je v minulih letih ustvarila podobo poštene stranke, ki se bori proti korupciji in za izboljšanje javnih storitev ter se tako oddaljila od stereotipne podobe moralistične stranke, ki zagovarja žensko nošenje naglavnih rut in prepoved prodaje alkohola. Proti Marsu uspešno izstrelili laboratorij na kolesih CAPE CANAVERAL - Ameriška vesoljska agencija Nasa je včeraj ob 16.02 po srednjeevropskem času uspešno izstrelila raketo Atlas V, ki bo poslala proti Marsu doslej največji raziskovalni laboratorij na kolesih, rover z imenom Radovednost (Curiosity). Ta naj bi na rdečem planetu pristal čez osem mesecev. Laboratorij bo do takrat moral opraviti 570 milijonov kilometrov dolgo pot do Marsa, nato pa pristal na površini oziroma v kraterju Gale, kjer bo tako kot njegova precej manjša predhodnika, roverja Spirit in Opportunity, iskal sledi morebitnega življenja na rdečem planetu. Iskanje in raziskovanje naj bi trajalo predvidoma dve leti. Laboratorij je opremljen z desetimi orodji za zbiranje in analizo vzorcev. Ima ostro kamero, mehanično roko s svedrom, laser za razbijanje kamenja do sedem metrov daleč ter kemični laboratorij. Na dan naj bi prepotoval do 200 metrov po 154 kilometrov širokem kraterju Gale, kjer znanstveniki domnevajo, da bi lahko voda v preteklosti Marsa nalagala plasti materiala. (STA) podnebne spremembe - Od jutri pa do 9. t. m. konferenca Združenih narodov v Južni Afriki Zaradi nepopustljivosti Kitajske in ZDA tudi v Durbanu verjetno brez zavezujočega dogovora DURBAN - Nepopustljivost Kitajske in ZDA, ki ustvarita največ izpustov toplo-grednih plinov na svetu in ne pristajata na zavezujoče cilje za zniževanje emisij, ni dober obet za dogovor na podnebni konferenci, ki se bo jutri začela v južnoafriškem Durbanu. Zavezujočega globalnega dogovora tako znova ni pričakovati. V zgodbi o iskanju celovitega globalnega dogovora v boju proti podnebnim spremembam sta kljub poskusom EU, da bi se uveljavila kot vodilna sila, ključna igralca Kitajska in ZDA. Državi, ki ustvarita več kot 40 odstotkov izpustov toplogrednih plinov na svetu, se namreč upirata pravno zavezujočim standardom znižanja emisij, pri tem pa s prstom največkrat kažeta ena na drugo. Medtem ko v Washingtonu kot pogoj za pristanek na zavezujoč globalni režim boja proti podnebnim spremembam navajajo vključitev Kitajske, Indije in drugih hitro rastočih gospodarstev vanj, pa v Pekingu ves čas poudarjajo, da je količina izpustov na prebivalca na Kitajskem še vedno daleč pod ravnmi iz ZDA in drugih razvitih gospodarstev. Istočasno opozarjajo, da boj proti podneb- nim spremembam ne sme pomeniti ovire za gospodarski razvoj, saj bi to Kitajsko in druga hitro rastoča gospodarstva postavilo v podrejen položaj glede na razviti svet. Pri tem spominjajo na načelo "skupnega a raznolikega pristopa" pri boju proti podnebnim spremembam, ki naj bi državam omogočalo, da ukrepajo v skladu s svojimi možnostmi in odgovornostjo za dvig globalne temperature v zadnjih desetletjih. V Pekingu pri tem poudarjajo, da levji delež odgovornosti leži pri razvitih državah, zato morajo te opraviti tudi največji del domače naloge pri ukrepanju proti podnebnim spremembam. Ta nasprotja onemogočajo oblikovanje širokega soglasja okoli pravno zavezujočih ukrepov za znižanje izpustov toplogrednih plinov, ki bi najbolj učinkovito omogočil omejitev dviga globalne temperature na dve stopinji v primerjavi z obdobjem pred industrijsko revolucijo. Pogodbenice okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah (UNFCC) sicer iščejo načine, kako nadaljevati pravni okvir boja proti podnebnim spremembam, ko se s koncem prihodnjega leta izteče kjotski pro- tokol k omenjeni konvenciji, ki sedaj ureja zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov na globalni ravni ter zavezuje razvite in tran-zicijske države z izjemo ZDA. EU je za podaljšanje kjotskega protokola le v primeru, da se mu priključijo vsaj ZDA in Kitajska, saj da v nasprotnem primeru podaljšanje protokola ne bi imelo smisla. Podobnega mnenja so tudi Japonska, Kanada in Rusija. Po najnovejših ocenah ZN bi bilo treba svetovne izpuste do leta 2050 znižati za okoli 50 odstotkov, še bolj korenito pa bi morale emisije upasti v razvitih državah. Delegacija Slovenije, ki jo med drugim sestavljata minister za okolje in prostor, ki opravlja tekoče posle, Roko Žarnic in direktor službe vlade za podnebne spremembe Jernej Stritih, bo skupaj z delegacijami drugih članic delovala v okviru EU, podobno kot italijanska delegacija, ki jo bo vodil minister za okolje Corrado Clini. Unija in okoljevarstvene organizacije si sicer želijo, da bi se pogajalci v Durbanu dogovorili vsaj o jasnem časovnem načrtu za dogovor o globalnem zavezujočem okviru za zmanjševanje izpustov. EU bo predlagala časovni načrt za dosego glo- balnega dogovora do leta 2015 s ciljem izvedbe do leta 2020. A prvi signali iz Pekinga in Washing-tona niso spodbudni. ZDA tako ne razmišljajo o vstopu v kjotski režim, obenem pa ne pristajajo na morebiten zavezujoči pravni okvir po letu 2020, če ta ne bo vključeval vseh velikih svetovnih gospodarstev. Kitajska pa vztraja, da bi morale razvite države v okviru konvencije ZN o podnebnih spremembah določiti nove zavezujoče cilje znižanja emisij, nato pa bodo hitro rastoče države sledile s svojimi nezavezujočimi cilji. Čeprav hitro rastoča gospodarstva in ZDA niso pristali na zavezujoče cilje, pa to ne pomeni, da ne izvajajo ukrepov podnebne politike. Kitajska je tako izrazila pripravljenost, da do leta 2020 zniža izpuste na enoto bruto domačega proizvoda za 40 do 45 odstotkov glede na 2005, saj se zaveda, da dviga kitajskih emisij na prebivalca na raven ZDA svet ne bi prenesel. Zaradi hitrejše gospodarske rasti bi se sicer kitajski izpusti v absolutnih številkah še naprej zviševali. V ZDA je medtem zaradi ostrega nasprotovanja republikancev in gospodarskih ter energetskih lobijev propadel poskus sprejema zakonodaje, ki bi do 2020 omogočil znižanje izpustov za 17 odstotkov glede na 2005. Administracija predsednika Bara-cka Obame skuša zato potrebne spremembe v podnebni politiki doseči prek regula-tornih ukrepov Agencije za varstvo okolja, ki je zato postala tarča sovražnih napadov vseh tistih sil, ki dvomijo v resničnost globalnega segrevanja ozračja in nasprotujejo kakršnemu koli omejevanju gospodarske pobude zaradi podnebnega ukrepanja. So pa številna ameriška podjetja v okoljskih in nizkoogljičnih tehnologijah prepoznala poslovno priložnost, zato obnovljivi viri energije in tehnologije za varčevanje z energijo tudi v ZDA doživljajo velik razvoj. Prostovoljno se je za ukrepanje odločilo tudi več velemest in zveznih držav. Vse to pa za doseganje ciljev za omejitev dviga temperature ni dovolj. Emisije namreč kljub krajšemu premoru zaradi finančne in gospodarske krize še naprej naraščajo, po opozorilih ZN pa se povečuje tudi razkorak med napovedanimi ukrepi držav in potrebnim znižanjem emisij. (STA) Ulica dei Montecchi 6 1 r "H L □ tel. 040 7786300 |)o) l L fax 040 772418 u trst@primorski.eu 3 Nedelja, 27. novembra 2011 TRST / APrimorski ~ dnevnik tržaška pokrajina - Komisija za enake možnosti na srečanju z upravami in prebivalci • •• Anita, Pina, Teresa glasovi iz brezna nasilja V Miljah posrečena razstava o žrtvah nasilja - Povsod velika pripravljenost na sodelovanje Teresa, 38 let, iz Lombardije, ki jo je mož do smrti zabodel s kuhinjskim nožem. Nosečnica Jennifer, 20 let, iz Veneta, ki jo je njen 34-letni »zaročenec« pretepel in nato živo pokopal. A tudi Pina, Anita, Elisabetta, Veronica: imena, za katerimi se skrivajo nekatere žrtve nasilja, je bilo včeraj mogoče prebrati na lepenkastih ženskih likih naravne velikosti, ki so polnili miljski Marconijev trg. Občinska komisija za enake možnosti je namreč ob mednarodnem dnevu za odpravo nasilja nad ženskami, gostila razstavo Voci nel silenzio (Glasovi v tišini), ki si jo je zamislila Dežela Piemont. Razstava je bolj učinkovita od številnih govorov in člankov: bele in vijoličaste figure so s svojimi grozljivimi zgodbami nagovarjale mimoidoče in jih opozarjale, da je nasilje večkrat zelo blizu nas. Na primer na Padričah, kjer je pred dvema mesecema nekdanji partner umoril 48-letno Tiziano ... Med tistimi zgodbami, ki so mimoidoče želele tudi opozoriti, da lahko žrtve nasilja poiščejo pomoč pri raznih specializiranih ustanovah ali na brezplačni telefonski številki 1522, so se včeraj popoldne ustavile članice pokrajinske komisije za enake možnosti. Včerajšnji dan so namreč uporabile za to, da okolico seznanijo s perečim problemom nasilja nad ženskami. Kot je na miljskem trgu poudarila predsednica Mirta Čok, so obiskale vse občinske uprave na Tržaškem in povsod naletele na odličen sprejem javnih upraviteljev; župani so pripravljeni sodelovati s komisijo in seznaniti svoje občane z delovanjem ustanov, ki pomagajo žrtvam nasilja. Dolinska odbornica Tatia-na Turco je napovedala, da bo prvo tovrstno srečanje januarja v Dolini. Med številnimi politiki ter predstavniki raznih organizacij, ki so jih Mirta Čok in ostale komisarke srečale med včerajšnjim »romanjem« od Trsta, mimo Nabrežine, Repna, Opčin, Zgonika, Doline do Milj, velja omeniti vsaj senatorko Ta-maro Blažina, predsednico ZSKD Živko Persi in pokrajinsko predsednico Mario Tereso Bassa Poropat, ki je v Miljah poudarila, da je treba kulturo nenasilja približati že otrokom: pri najmlajših moramo utrditi zavest, da nasilje ne spada v medčloveške odnose, da ni nasilje nad ženskami nikoli opravičljivo. Poljanka Dolhar Včerajšnjega srečanja na miljskem Trgu Marconi se je udeležila tudi predsednica pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat kroma občina trst - Srečanje na županstvu Vodstvo ZSŠDI vzpostavilo dialog z odbornikom Edero Vzpostaviti tesne vezi in sproti reševati vsa odprta vprašanja: s to ugotovitvijo bi lahko sintetizirali srečanje, ki ga je delegacija ZSŠDI, ki so jo sestavljali predsednik Jurij Kufer-sin, podpredsednik Ivan Peterlin in predsednik nadzornega odbora Ra-divoj Pečar, imela s tržaškim občinskim odbornikom za šport Emilia-nom Edero. Šlo je za prvo srečanje z odbornikom in takoj lahko ugotovimo, da je ZSŠDI odkrilo v njem osebnost odprto za dialog. Lahko je odkrilo, da je novi odbornik tudi strokovno dovolj pripravljen, da se spopade s problematikami, ki včasih zavirajo razvoj naših društev. Dejstvo je, da je bila prejšnja uprava do našega športa precej mačehovska in ni zna- Emiliano Edera la posvečati slovenskemu športu do-voljšnje pozornosti, pa tudi ni znala ali ni hotela reševati kriznih vprašanj, ki so se sproti pojavljala. Emiliano Edera je z veseljem sprejel bogato gradivo, ki mu ga je izročil predsednik Kufersin, in dokazal, da našo slovensko športno stvarnost kar dobro pozna. Izrazil je svojo pripravljenost, da bo resor, kateremu na-čeljuje, v sklopu finančnih zmogljivosti (denarja je sicer vedno manj) skušal popraviti napake in dolg finančni molk, ki je trajal skozi dolgo obdobje desničarske uprave v odnosu do slovenskih društev. Zavzel se je za to, da takoj vzpostavi popolno enakopravnost slovenskih društev z italijanskimi, kar pomeni, da lahko v bodoče pričakujemo veliko večjo pozornost kot doslej. Delegacija ZSŠDI se je z odbornikom tudi zmenila, da bo z njim vzdrževala stalne in redne stike, tako da bi bili tako eni kot drugi vedno na tekočem o vsem kar se dogaja na športnih prizoriščih. čezmejni projekt - Osebje iz Trsta in Kopra dve leti na skupnih tečajih in vadbah Tesno sodelovanje med gasilci Predavanja, protipožarne vaje, računalniška oprema in tudi tečaja slovenščine ter italijanščine - V projektu sodelujeta še Prefektura v Trstu in Mestna občina Koper Tržaški in koprski gasilci, ki že dolgo plodno sodelujejo, še bolj utrjujejo medsebojne vezi. Tržaško pokrajinsko poveljstvo gasilcev, Gasilska brigada Koper, Mestna občina Koper in Prefektura v Trstu so leta 2010 predstavili skupen čezmejni projekt o sodelovanju na področju preventive in urjenja. Projekt Friends for Emergencies je bil na evropskem razpisu sprejet, sredstva prejema od Evropske komisije. V dveletnem obdobju predvideva projekt skupno sodelovanje tržaških in koprskih gasilcev na tečajih z nazivom Hot Fire; tečaj slovenščine za tržaške gasilce in tečaj italijanščine za koprske gasilce; tečaj protipožarnih posegov na ladjah za koprske gasilce; izboljšanje čezmejne radijske komunikacije; ureditev središča za upravljanje izrednih razmer; nakup računalniške strojne opreme in ureditev spletne strani; nakup programske opreme za upravljanje zemljevidov. Pred dnevi so se tečaji zaključili z vadbo protipožarnih posegov na ladjah, v Trstu so štirje specializirani domači gasilci predavali koprskim kolegom. V sodelovanju z družbama Fincantieri in Samer & Co. Shipping so gasilci stopili na krov turške ro-ro tovorne ladje in ladje za križarjenje. V dveh izvedbah je tržaškim tečajem sledilo 46 slovenskih gasilcev, navzoči pa so bili štiri gostje iz Hrvaške. Koprski gasilci pred dnevi v Trstu na tečaju protipožarnih posegov na ladjah tržaški gasilci Popoldan s Francom Giraldijem in njegovimi filmi Letošnji zmagovalec nagrade Darko Bratina - Poklon viziji 2011 osemdesetletni tržaški režiser Franco Giraldi, bo danes protagonist dogajanja v tržaškem gledališču Miela. Ob 116.30 bodo predvajali film La rosa rossa (Rdeča vrtnica) iz leta 1973, ob 18.30 pa La frontiera (Meja) iz leta 1996 - oba bosta opremljena s slovenskimi podnapisi. Ob 20.30 se bodo Aleš Doktorič, Annamaria Percavassi, Mario de Luyk in Daniele Terzoli poklonili režiserju, ki bo prisoten v dvorani. Sledilo bo še predvajanje filma Un anno di scuola (Šolsko leto) iz leta 1977, prav tako s slovenskimi podnapisi. Za Giraldija pa bo posebno svečan tudi jutrišnji dopoldan, saj mu bo tržaški župan Roberto Cosolini ob 12. uri izročil mestni srednjeveški pečat. V Neaplju prijeli še zadnjega bančnega roparja Kriminalisti policije iz Neaplja so včeraj zjutraj prijeli še zadnjega člana kriminalne skupine, ki je junija uspešno izvedla rop v tržaški poslovalnici banke Monte dei Paschi di Siena v Ulici Dante Alighieri. 39-letnega Neapeljčana Cle-menteja Scalo so odvedli v tamkajšnji zapor, priporni nalog je podpisal sodnik za predhodne preiskave iz Trsta. Tolpa je med junijskim ropom odnesla iz banke okrog 50.000 evrov, tržaški kriminalisti in državna tožilka Lucia Bal-dovin pa so roparjem kmalu prišli na sled. V začetku oktobra se je skupina spet sestala v Trstu in načrtovala nov podvig. Po številnih ogledih raznih bančnih poslovalnic v mestu in okolici so pozornost preusmerili v Milje. Preiskovalci so to informacijo s pomočjo telefonskih prisluškovanj prestregli, v banki Banca popolare di Vicenza v Miljah so roparje pričakali policisti v civilu. Aretirali so šest oseb, istega dne pa so v okviru preiskave prečesali še dom ponarejevalca denarja v La Spezii. Tam so odkrili 1,5 milijona ponarejenih dolarjev, za katere se je začela zanimati tudi ameriška policija FBI. Brezplačen pregled sluha V otorinolaringološki kliniki na Katinari, ki jo vodi Giancarlo Ti-relli, bodo v okviru dnevov proti gluhosti v torek in sredo nudili brezplačen pregled sluha. Obvezne so predhodne rezervacije, ki jih sprejemajo na tel. št. 0403994206 od 8.30 do 13. ure in od 14. ure do 16.30. Na Čarboli polemike zaradi cirkusa in luna parka Med otroki priljubljenim cirkuškim šotorom in luna parkom je bilo pred časom namenjeno parkirišče pri Rižarni, kar je marsikoga vznejevoljilo, saj je bila ta kombinacija po mnenju mnogih neprimerna. Potujoče predstave so naposled umaknili z omenjenega parkirišča, tržaška občinska uprava pa jih jim je po novem namenila trg na Čarboli v neposredni bližini športne palače. V tej mestni četrti pa z novo pridobitvijo niso vsi zadovoljni. Rajonski svetniki Ljudstva svobode Silvio Pahor, Roberto Dubs in Christian Puntaferro opozarjajo, da se krajani zgražajo nad nočnim hrupom, smradom, glasbo na ves glas, umazanijo in živalskimi iztrebki. Stranka zahteva prepoved tovrstnih predstav na Trgu delle Puglie, ob tem pa obtožuje predsednico rajonskega sveta Claudio Ponti in občinskega odbornika Emiliana Edero, da za omenjene pritožbe nimata posluha. 4 Nedelja, 27. novembra 2011 TRST / železarna - Po srečanju s p. u. družbe Lucchini Calcagnijem bo jutri sindikalna skupščina »Dežela naj takoj skliče omizje, drugače bodo delavci na cesti« Palman: O hudi gospodarski krizi, ki je prizadela tržaško ozemlje, se sploh ne govori Deželna vlada mora čim prej sklicati omizje o spremembi dejavnosti ške-denjske železarne. Zmanjšanje proizvodnje za 20 odstotkov do konca januarja in drugi koraki, ki jih je napovedal pooblaščeni upravitelj družbe Lucchini Marcello Cal-cagni v Trstu na srečanju s sindikati Cgil, Cisl in Uil, namreč ne obetajo nič dobrega. Usodo obrata oz. delavcev je Calcagni vezal tudi na mednarodni trg, toda težko je verjeti, da se bo povpraševanje v kratkem povečalo. Zato se bodo za nekatere zaposlene v železarni od februarja po vsej verjetnosti odprla vrata dopolnilne blagajne. Dežela že mnogo let zavlačuje z odločitvami glede železarne, pravi sindikat, in je zdaj skrajni čas, da deželni predsednik Renzo Tondo skliče ustrezno omizje. Doslej se je deželna vlada izmikala pod pretvezo, češ da čaka na »znak« družbe Lucc-hini, nam je povedal včeraj delegat enotnega sindikalnega predstavništva delavcev železarne Rsu Franco Palman (Uilm-Uil). Calcagnijev obisk je še kako dal ta signal. Tondo mora zato zdaj sklicati omizje, tudi lokalni upravitelji pa si morajo zavihati rokave. Tržaški župan Roberto Cosolini je skupaj z občinskim odbornikom za okolje Umbertom Laurenijem pred nekaj meseci obljubil odprtje stalnega omizja. Tega omizja še niso osnovali, je poudaril Palman. Nujno je torej ukrepati, ker je sploh pod vprašajem usoda industrijskih dejavnosti. Kriza je na Tržaškem zelo huda in je bilo v zadnjih letih zaradi krize in upokojitev za vselej izgubljenih 10 tisoč delovnih mest. Na prepihu je danes mnogo podjetij, kot so Fincantieri, Alcatel in sinhrotron, vendar se o tem ne govori, pravi Palman. Vprašanje škedenjske železarne zadeva skratka ves Trst, ker je začetek novih dejavnosti ob vzporednem izboljšanju infrastrukture in ustreznih vlaganj lahko povod za ponovni razvoj. Panožni sindikati bodo na jutrišnji skupščini v železarni pre-dočili stanje zaposlenim in odločali o morebitnih korakih. V Piombinu bodo namreč zaprli en plavž in bo 1.500 delavcev od 20. decembra v dopolnilni blagajni. V Trstu je stanje kritično. Sindikati zato pričakujejo od Tonda jasen odgovor. A.G. Pogled na škedenjsko železarno kroma sv. jakob - Javno zborovanje gibanja #occupytrieste Mladi ponujajo pomoč • V« m V V| • I • revnejšim tržaškim slojem Domačini sicer menijo, da so socialne storitve v tej mestni četrti dobre Mladi italijanski dijaki iz gibanja #occu-pytrieste, ki že več tednov prirejajo protestne in druge pobude, so sinoči zborovali na Trgu sv. Jakoba. To je bil njihov krstni nastop zunaj mestnega središča, načrtujejo srečanja v vseh četrtih (datumov še ni), da bi domačinom predstavili svoje poglede in ponudili sodelovanje v raznih pobudah. Včeraj so se npr. pogovarjali o solidarnostni akciji, v okviru katere bi z zbiranjem prostovoljnih prispevkov pomagali potrebnim družinam pri vsakodnevnih nakupih. Na zborovanju je bil govor o vodi kot javni dobrini in še marsičem, domačini pa so mladim razložili, da so storitve za prebivalce Sv. Jakoba dobre. V t. i. Vatikanu (stanovanjskem kompleksu v Istrski ulici) deluje skupna socialna služba Občine Trst, podjetja za zdravstvene storitve ASS in podjetja za ljudske gradnje ATER. Osebje pomaga priletnim osebam in invalidom s storitvami na domu, jih spremlja k zdravniku ali v trgovine. Priletni Šentjak-občani imajo prostore za druženje, za mlajše občane pa je ponudba skromnejša. Z mladimi sodeluje odbor No debito, ki prireja v petek ob 17.30 srečanje o javnem dolgu v Ul. sv. Frančiška 2 (dvorana CSV). (af) Mladi so se z dežniki zavzeli za javno vodo kroma nabrežina - Svečanost Nadškof De Antoni bo danes maševal v obnovljeni cerkvi Danes bo v Nabrežini velika svečanost. Po večmesečnem obnovitvenem delu domače cerkve bo goriški nadškof ob 10. uri daroval sveto mašo in tako pokazal tudi svojo hvaležnost vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da so se dela zaključila v sprejemljivem času. Nabrežinska cerkev je zadnji večji poseg zabeležila pred več kot petdesetimi leti, ko je tedanji župnik Srečko Rejc obogatil prez-biterij s pozlačenim mozaikom. Zadnji župnik Bogomil Brecelj je svoj trud usmeril v centralno gretje in v zazidavo nove župnijske dvorane, ki je zlasti med neuporabnostjo Doma Iga Grudna bila polno zasedena. Temeljite obnove sta bila že dolgo potrebna cerkvena streha in sam zvonik, poleg seveda notranjosti cerkve s freskami in bogatim Križevim potom, kar za zmogljivost župniške blagajne je bil prevelik zalogaj. Deželna vlada je po posredovanju župnika dr. Markuže in dekana Bastianija z izrednim prispevkom priskočila na pomoč, tako da se danes - sicer s še precejšnjim dolgom župnije - lahko ponašamo s popolnoma obnovljeno cerkvijo. Temu so bistveno pomagali nekateri domačini, upokojeni obrtniki, brez katerih dela še ne bi bila dokončana. Sedanji župnik Ugo Bastiani pripravlja ob tej priliki slovesnost in je dosegel, da nas bo s svojo prisotnostjo počastil sam nadškof msgr. De Antoni. Vse domačine in predvsem tiste, ki so s požrtvovalnim delom pripomogli, da se danes lahko ponašamo z obnovljeno cerkvijo in urejenim zunanjim prostorom, vabi župni-ška skupnost na nedeljsko slavnost, (kateri bo po stari navadi sledila zakuska). (n.k.) Predstavitev Spletne jezikovne svetovalnice V dvorani Narodnega doma v Trstu (Ul. Filzi št. 14) bo v torek ob 17.45 predstavitev servisa Spletne jezikovne svetovalnice v slovenskem jeziku, ki deluje v okviru projekta JEZIKLIN-GUA. Gre za storitev, ki bo govorcem slovenskega jezika omogočila, da preko spleta brezplačno in anonimno izboljšajo svojo jezikovno ozaveščenost. Projekt je sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in iz nacionalnih sredstev. Do svobodnega giba Zveza slovenskih kulturnih društev prireja v sredo, 7. decembra, ob 20.30 v miljskem gledališču Verdi drugo revijo otroških in mladinskih plesnih skupin Do svobodnega giba z namenom, da bi podprla in pro-movirala plesno dejavnost svojih članic. Obenem gre tudi za podporo kulturnim iniciativam, ki povezujejo in združujejo mlade znotraj posameznih skupin in društev in spodbudo sodelovanju v pokrajinskem, deželnem in čezmejnem merilu. Na reviji se bodo z različnimi plesnimi zvrstmi od klasičnih do sodobnih gibov, predstavile skupine, ki delujejo pod okriljem ZSKD, sorodnih organizacij, italijanskih društev ter gostujočih skupin iz Slovenije in Hrvaške. Skupno bo nastopilo okrog osemdeset plesalk in plesalcev med 4. in 25. letom. V nadaljevanju bodo nastopile včlanjene plesne skupine SKD Tabor (TS), SKD Škamperle (TS) in SKD Vigred (TS) ter gostujoče skupine Baletnega društva Sežana, Kulturnega plesnega društva Moonsun iz Kopra (SLO) in Italijanske skupnosti Fulvio Tomizza iz Umaga (HR). Na reviji bodo predstavili pri nas manj poznano in uveljavljeno zvrst indijskih plesov. Projekt sta omogočila Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Pokrajina Trst v sodelovanju z Občino Milje in Društvom Slovencev miljske občine Kiljan Fer-luga. Sejem rabljenih plošč in DVD Društvo Musicalibera bo v športni palači na Čarboli danes razveselilo zbiratelje kultnih, redkih, posebnih glasbenih poslastic z deseto izvedbo sejma vinilnih plošč, cd-jev in dvd-jev. Sejma se bo udeležilo 70 prodajalcev iz več evropskih držav, ki bodo razstavljali in prodajali rabljene plošče, dvd-je, plakate, revije in spominske predmete z zbirateljsko vrednostjo s posebnim poudarkom na metalni in progresivni rock glasbi. Ob tem bo letos tudi več jazzovskega gradiva. Sejem bo odprt od 10. do 19.ure. Vstopnica stane 4 evre. ulica carducci - Lažje poškodbe Sredi križišča trčila avtomobil in skuter Sredi križišča med ulicama Car-ducci in Battisti, pred stebriščem Por-tici di Chiozza, sta včeraj opoldne trčila avtomobil volkswagen golf in skuter. S slednjega sta padla na asfalt voznik T. P. in sopotnica S. K., oba sta se nekoliko poškodovala. Služba 118 ju je odpe- ljala v bolnišnico na Katinaro, kjer sta pozno popoldne še čakala na prognozo. Tržaška občinska policija pa je preverjala okoliščine nesreče (na sliki Kroma, v sredini vpleteni vozili), ki ji je botrovala izsiljena prednost. Zaradi trčenja so nastale manjše težave v prometu. krut - Pretekli torek predavanje na sedežu v Ul. Cicerone Pomen zdrave prehrane Predaval je inženir živilske tehnologije Matjaž Kološa - Napoved prve delavnice o namazih Tokratno torkovo predavanje na sedežu KRUT v Ul. Cicerone je obravnavalo aktualno in obširno tematiko o hrani. Vsi se zavedamo, da na zdravje vpliva cela vrsta dejavnikov, eden poglavitnih je prav način prehranjevanja. Pa vendar s premajhno pozornostjo kupujemo in izbiramo živila, jedi preveč obdelujemo in nepravilno kombiniramo. O vsem tem je pozornim poslušalcem spregovoril predavatelj Matjaž Kološa, inženir živilske tehnologije s pedagoško-andragoško izobrazbo, ki ima za sabo dobrih dvajset let izkušenj s pripravo zdravih jedi. V okviru lastne znamke Matjaževa kuharija že nekaj let širi zavest o pomenu zdrave prehrane in izvaja kuharske delavnice ter predstavitve, de-gustacije, promocije, svetovanja, predavanja o zdravi prehrani in zdravi pogostitvi. Za različne revije in spletne strani piše članke in ustvarja nove recepte. Izvedenec je uvodoma naštel vrsto živil, tudi manj poznanih, ki nam dajejo možnost, da pripravimo slastne in zdrave obroke. Veliko je govoril o zelenjavi in sadju, o stročnicah, žitih in pražitih, o semenih, oljih in o maščobah. Navedel je načine pravilne priprave, tudi z namakanjem in drobljenjem. Udeležence je seznanil s problemom zaki-sanosti, ki lahko privede do velikih težav in obolenj, poudaril je pomen pitja vode, predvsem zjutraj in pred obroki. Dotaknil se je tudi uporabe začimb in zelišč in večer zaključil s postrežbo veganskega namaza. Ob koncu je bila napovedana prva delavnica na temo Zdravi, sladki in slani namazi z uporabo sestavin brezmesnega izvora in sezonske narave. Zainteresirani dobijo vse zadevne informacije na sedežu KRUT v Ul. Cicerone 8 /b ali na telefonski številki 040-360072. / ŠPORT Nedelja, 27. novembra 2011 5 zgonik - V nedeljo, 4. t. m., ob 18. uri v športnem centru Koncert Denisa Novata in muzikantov Evrope Nastopil bo tudi Sašo Avsenik, Lojzetu Slaku v spomin pa bodo zapeli Fantje s Praprotna V športni dvorani v Zgoniku bo v nedeljo, 4. decembra, zaživela tretja mednarodna glasbena prireditev Denis Novato in Muzikantje Evrope, ki se vključuje v niz festivala Glasba brez meja 2011. Obeta se nepozaben dogodek za vse ljubitelje narodnozabavne glasbe, na katerem bodo ob Denisu Novato, gostitelju večera, nastopili vrhunski izvajalci narodno-zabavne glasbe. Dogodek pa bo obenem posvečen slovenskemu harmonikarju Lojzetu Slaku, ki je 29. septembra letos umrl v 80. letu starosti. Ob spremljavi Tria Denisa Novata bodo zato nastopili Fantje s Praprotna, ki so z Lojzetom Slakom sodelovali vse od leta 1965 in veljajo za prave žive legende narodnozabavne glasbe. Zvezda večera pa bo Sašo Avsenik, ki bo v Zgoniku nastopil z svojim ansamblom, ki je bil ustanovljen leta 2008, ko se je vnuk legendarnega Slavka odločil, da preide iz ljubiteljskega preigravanja polk in valčkov na resno ustvarjanje. Okoli sebe je zbral glasbene prijatelje, ki so imeli podobno željo kot on. Danes so, poleg vodje Saša Avsenika na harmoniki, v zasedbi še ba- sist Aleš Jurman, kitarist Matic Plevel, trobentač Jan Tamše, klarinetist Tomaž Zev-nik, pevec Dejan Zupan, kot zadnja pa se je ansamblu decembra 2010 pridružila pevka Sandra Križan. Ansambel Saša Avsenika je do sedaj posnel zgoščenko z naslovom Na sončni strani Alp. Melodije za ansambel ustvarjata Slavko in Vilko Avsenik, ki sta po 20-letnem premoru zopet združila moči na glasbenem področju. Večino tekstov napiše Ivan Sivec, nekaj pa tudi Tone Fornezzi - Tof in Bernard Miklavc. Tudi letos se bodo na jesenski na-rodnozabavni paradi predstavili tudi zamejski ansambli, in sicer Kraški Muzi-kanti ter novo ustanovljena zasedba Zauberschwung Quintett. Večer, ki ga bo vodila televizijska voditeljica Katja Tratnik, bo obogatil tudi nastop ženskega ansambla Navihanke. Koncert - pod pokroviteljstvom Občine Zgonik in Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu - se bo začel ob 18. uri, vstopnice pa bodo na razpolago uro pred začetkom koncerta na blagajni športne dvorane v Zgoniku. Gostitelj nedeljskega narodnozabavnega dogodka Denis Novato kroma opčine - Štiridesetletnica spomenika Proslava v duhu Kosovelovih verzov Jutri bo natanko štirideset let, odkar so na Opčinah slovesno odkrili spomenik padlim v NOB z Opčin, od Banov, Ferlugov in s Piščancev. 54 imen, vklesanih v kraški kamen, zgovorno priča o ogromnem krvnem davku, ki so ga ti kraji dali za osvoboditev izpod nacifašisti-čnega jarma. Ob imenih so vklesani tudi verzi Srečka Kosovela: »Smrt je legla na moje srce. / Mislila je, da se bom strl. / Ali duh, ki je v meni do zadnjega dne, / bo klical: jaz se bom uprl!« Te besede so veljale za čas pesnikovega življenja, veljale so med junaškim narodnoosvobodilnim uporom, pa tudi pred štiridesetimi leti, ko so se na Opčinah z odkritjem spomenika oddolžili spominu svojih padlih. Veljajo pa še danes, ko se svet še vedno sooča z neštetimi krivicami, ko so vrednote osvobodilnega boja teptane in ko je še veliko ciljev, za katere so premnogi žrtvovali svoja življenja, neuresničenih. Te besede je treba skupaj s trajnim spominom na padle posredovati mlajšim generacijam, ki bodo gradile prihodnost, kajti spomin, obeležen s spomeniki, ni le pogled nazaj, temveč je zgled in svarilo, spodbuda in kažipot za naprej. Proslava, ki jo ob štiridesetletnici spomenika prirejata domače kulturno društvo Tabor in krajevna sekcija Združenja partizanov VZPI-ANPI, nosi naslov Vaški spomenik padlim včeraj, danes, jutri in bo priložnost za razmislek o njegovem pomenu. Zasnovana je tudi nekoliko drugače kot podobne spominske svečanosti. Prireditelji so želeli obuditi predvsem spomin na nastajanje spomenika. V ta namen so povabili v svojo sredo arhitekta Mitjo Raceta, ki je izdelal načrt za spomeniški park, in umetnika Klavdija Palčiča, ki je zasnoval kip, da bi preko njunih pričevanj in razlag podoživeli trenutke nastajanja spomenika padlim. Njuni pričevanji bo popestril in obogatil nastop učencev osnovne šole Franceta Bevka in dijakov nižje srednje šole Srečka Kosovela, na koncu pa še nastop domačega moškega pevskega zbora Tabor. Prireditev bo jutri ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. dsi - Jutri v Peterlinovi dvorani Zaščita Krasa in Klavzula za Primorsko Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo so v nekem smislu odpadle tudi državne meje med Italijo in Slovenijo. Odpadla je meja kot pregrada, ki ločuje in postavlja ovire glede premikanja ljudi in sredstev, politična meja med državama pa ostaja, ker državi ohranjata suverenost na lastnem teritoriju in na njem uveljavljata svojo zakonodajo, kolikor ta ni v navskrižju z evropskimi normami. Ena izmed teh določa, da mora biti nakup nepremičnin v vseh državah članicah Unije prost za vse državljane članic iste zveze. Izjeme morajo biti posebej določene z začasnimi odredbami ali klavzulami. Na področju med Italijo in Slovenijo se je tako obnovila nekdanja teritorialna kontinuiteta, ki je veljala stoletja in katero sta načeli prva svetovna vojna in v še večji meri druga. V nekem smislu sta Trst in Gorica spet dobila svoje naravno zaledje, Istra, Kras in Vipavska pa zgodovinski središči. Seveda nič ni več tako kot je bilo in nihče ne misli obnavljati stanja pred prvo svetovno vojno, pač pa se je stanje naglo spremenilo kar zadeva stanovanjske hi- še in nepremičnine na splošno. Tako je na Primorskem v razmeroma kratkem času prišlo do prodaje več kot 1300 nepremičnin tujim državljanom. Šlo je za stare stavbe pa tudi za novogradnje, pri čemer so se začeli pojavljati načrti za gradnjo vrstnih hiš (nekaj so jih že uresničili) in torej za pojav, ki bi lahko pomenil tudi tveganje množičnega priseljevanja neslovenskega življa. To pa je prej kot institucije ali politične sile spodbudilo civilno družbo k globokemu razmisleku o nevarnosti, ki bi se ji izpostavila Primorska, če bi pristala na tak nekontroliran razvoj. Zvrstile so se razne akcije in posveti, ki so dali duška pomislekom, saj bi divja pozidava in posledično priseljevanje neslovenskega prebivalstva lahko imelo hude posledice. O teh akcijah in o argumentih, ki jih podpirajo, bo jutri tekla beseda na večeru v Društvu slovenskih izobražencev v Ulici Donizetti 3 (Peterlinova dvorana). Sodelovali bodo Barbara Jejčič, urbanist dr. Anton Prosen in Miha Pogačar. Začetek ob 20.30. prireditve - Bogato praznično obdobje December v SSG-ju s silvestrskim večerom Praznično decembrsko obdobje bo krasilo tudi dvorano Slovenskega stalnega gledališča z bleščicami zanimivih in sproščujočih kulturnih dogodkov, ki bodo do zadnje in najdaljše noči v letu popestrili božično in silvestrsko pričakovanje. Prvi večer bo že na sporedu v torek, 13. decembra, z enkratnim gostovanjem ansambla Ballet Nueva Cuba s plesno predstavo Havana Song and Dance. Večer, ki spada tudi v super-sodobni in mega abonma, je nastal v sodelovanju z združenjem ArtistiAssociati - Circuito Danza Friuli Venezia Giulia. Dvanajst plesalcev in deset imenitnih kubanskih glasbenikov skupine Los Jovenes clasico del Son bo z izjemnim nabojem očaralo publiko in jo privabilo v osrčje kubanske kulture in zgodovine. Spored Ballet Nueva Cuba bo segal od afriških plesov do glasbe petdesetih, od mamba in cha cha chaja do salse, timbe in reggaetona. V torek, 20. decembra, pa bo na vrsti produkcija Prešernovega gledališča Kranj Revizor Nikolaja Vasiljeviča Gogolja, ki bo nadomestila napovedano Cankarjevo predstavo Jakob Ruda v okviru super-klasičnega abonmaja. Komedija v režiji Mateje Koležnik je tragikomičen prikaz povprečne družbe, ki je izoblikovala posebne strategije, kako se izogniti pritisku oblasti in njenim za- konom. V petek, 23. decembra, pa bo Italijanski mladinski orkester pričaral božične atmosfere na celovečernem koncertu, ki ga bo vodil Mas-similiano Donninelli. Na zadnji dan leta pa bo gledališče, ponovno odprlo vrata na silvestrski večer, ki bo tokrat ponudil najprej ogled gostujoče komedije T.I.P. Teatra Sezona naročenih umorov srbskega komedio-grafa Radoslava Zlatana Dorica v režiji Gojmirja Lešnjaka-Gojca. Mojca Partljič, Adrijana Boško-ska - Batič, Franko Korošec in Branko Ličen bodo nastopili v predstavi o agenciji za naročanje umorov, v kateri se prepletajo smešne usode taj-kuna, njegove žene Tanje Doberman in njegove ljubice Vanje. Ob 22.30 bo sledil ples s triom Bodeča roža, ki ga sestavljajo Giorgio Gustinčič, Paolo Foraus in Evald Crevatin. Predstavili se bodo z raznovrstnim repertoarjem od narodnozabavne glasbe in latinskoameriških plesov do modernih popevk italijanske, slovenske, hrvaške in mednarodne zakladnice. Ob glasbi, prigrizku in plesu bodo gledalci pričakali polnoč in nazdravili novemu letu. Vstopnice (35 evrov) so že na voljo pri blagajni gledališča vsak delavnik od 10. do 15. ure (tel. +39 040 362542 / brezplačna številka 800214302). Spletna predprodaja na www.vivaticket.it. V Domu Jakoba Ukmarja v Škednju bo danes, 27. novembra, ob16.30 m v nastopil Čarodej VIKJ Zabaval bo otroke In odrasle Prijazno vabljeni! Včeraj danes # Danes, NEDELJA, 27. novembra 2011 VIRGIL Sonce vzide ob 7.20 in zatone ob 16.25 -Dolžina dneva 9.05 - Luna vzide ob 9.32 in zatone ob 18.44 Jutri, PONEDELJEK, 28. novembra 2011 JAKOB VREME VČERAJ: temperatura zraka 4 stopinj C, zračni tlak 1028,6 mb raste, vlaga 64-odstotna, veter 2 km na uro zahod-nik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 14,2 stopinje C. OKLICI: Fabio Madrisani in Liliana Calli-ni, Ivan Castilla Lopez in Paola Miraglia, Giuliano Brusi in Jana Tufegdzic, Pierre Kenfack in Manuela Prete, Robertino Pantalone in Viktoria Martakova, Giovanni Marion in Claudia Rotella, Danilo Facchin in Lorella Dreas. □ Lekarne nabrežinska godba Po izletu v Aiello še božični koncert Tradicionalno srečanje bo v nedeljo, 11. decembra, ob 17. uri Muhasto vreme ni v nedeljo, 6. novembra, prekrižalo načrtov nabrežinskih godbenikov, ki so se v zgodnjih jutranjih urah podali proti kraju Aiello del Friuli na Videmskem, kjer so nastopili na tradicionalnem prazniku sv. Carla. Priložnost so izrabili, da so s seboj na praznik povabili tudi prijatelje in sorodnike. Pričakala jih je praznično odeta vas, kjer so se ljudje zbirali na sejmu starin in sejmu kmečkih proizvodov, v pričakovanju popoldanskega DindiatFesta oz. praznika purana. Izletniki so si ob tej priložnosti ogledali tudi tamkajšnji muzej kmečkega življenja, se zaustavili pred kmečkim, kovaškim in čevljarskim orodjem, se seznanili z nekdanjimi načini izdelovanja blaga in se celo zazrli v prirejen razred iz časa avstro-ogrske monarhije. V popoldanskih urah se se podali še na ogled kmečkega turizma Ca'Tullio v bližini Ogleja, ki je bil nekoč tovarna tobaka, danes pa se lahko ponaša kot uspešna vinarska kmetija. Po prijetni ekskurziji pa se nabrežinski godbeniki danes že vneto pripravljajo na božični koncert, ki bo v nedeljo, 11. decembra, ob 17. uri v nabrežinski telovadnici. Za nekoliko zgodnji datum so se odločili predvsem zato, ker bo potem telovadnica neuporabna, saj bo deležna obnovitvenih del. Program proslave še izpopolnjujejo, vendar bo tako kot vsako leto prisrčen in domač. Občinstvo bo ob tej priložnosti prvič nagovoril novoizvoljeni predsednik Godbenega društva Na-brežina Franko Peric, ki je nadomestil Nika Pertota, ki je nepričakovano odstopil. Nedelja, 27. novembra 2011 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fernetiči. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 (040 635264), Ul. Belpoggio 4 (040 306283), Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 33 (040 638454). Od ponedeljka, 28. novembra, do sobote, 3. decembra 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Piave 2 (040 361655), Ul. Felluga 46 (040 390280), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Oširek Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Bernini 4 (040 309114). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Frizerski salon MAJDA na Opčinah vabi stranke in prijatelje na otvoritev prenovljenih prostorov jutri, 28.11.2011, po 18.30 6 Nedelja, 27. novembra 2011 TRST / Društvo slovenskih izobražencev vabi jutri, 28. novembra v Peterlinovo dvorano, Ul. Donizetti 3 -na srečanje- na temo ZAŠČITIMO KRAS PRED DIVJO POZIDAVO Govorili bodo Barbara Jejčič, dr. Anton Prosen in Miha Pogačar Začetek ob 20.30 VZPI-ANPI in SKD Tabor vabita na PRIREDITEV ob 40-letnici postavitve spomenika padlim VAŠKI SPOMENIK PADLIM včeraj, danes, jutri jutri, 28. novembra, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah U Kino AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The Twilight Saga - Breaking Dawn«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Miracolo a Le Havre«. CINECITY - 11.10, 13.20, 15.20, 17.30 »Disney's - Il Re Leone«; 19.50, 22.10 »Immortals 3D«; 11.00, 12.00, 13.30, 14.30, 16.00, 17.00, 18.30, 19.30, 20.15, 21.00, 22.00, 22.40 »The Twilight saga -Breaking dawn«; 11.00, 13.15, 15.30, Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Kati-nara - Ul. Forlanini SHELL: Žavlje (Milje) ESSO: Drevored Campi Elisi, Trg Val-maura, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945, a Q8: Nabrežina 129 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Miramarski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin -Državna cesta. 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. ,H Zveza cerkvenih ^ pevskih zborov - Trst ¡f vabi na revijo odraslih zborov PESEM V JESENI 2011 v soboto, 3- decembra - ob 20. uri- v Kulturnem domu v Trstu 17.45, 20.00, 22.10 »Anche se e amore non si vede«; 11.00, 14.30, 17.05, 19.40, 22.15 »Real steel«; 10.45, 12.55, 15.05, 17.25, 19.45, 22.00 »Happy feet 2 - 3D«; 11.00, 13.15, 15.30, 17.45 »Happy feet 2«. FELLINI - 15.30 »I Puffi«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »One day«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 17.30, 20.45 »Il cuore grande delle ragazze«. GIOTTO MULTISALA 2 - 19.00, 22.15 »La kryptonyte nella borsa«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.05, 20.00, 22.15 »Anonymous«; 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Scialla!«. KOPER - KOLOSEJ - 18.10, 20.00 »Le kako ji to uspe?«; 16.10 »Oropaj bogataša«; 21.20 »Paranormalno 3«; 21.50 »Sanjska hiša«; 16.20, 18.40, 21.00 »Somrak saga - Jutranja zarja 1. del«; 17.00, 19.10 »Vesele nogice 2 - 3D«. KOPER - PLANET TUŠ 13.05, 15.05, 17.05 »Winx club 3D (sinhro.)«; 18.35, 20.55 »Oropaj bogataša«; 18.20 »Tin Tin 3D«; 19.20, 21.05, 21.40 »Nesmrtni 3D«; 13.00, 15.30, 18.00, 20.30 »Jutranja zarja - 1. del«; 19.05, 21.15 »Stanje šoka«; 12.10, 16.50, 18.50, 20.50 »Le kako ji to uspe?«; 10.40, 11.50, 12.50, 14.00, 15.00, 16.10, 17.10 »Vesele nogice 2 - 3D«; 11.40, 13.50, 16.00 »Vesele nogice 2«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 15.30 »Le avventure di Tintin«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Anche se e amore non si vede«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tower Heist col-po ad alto livello«; Dvorana 3: 11.00, 15.30, 17.10, 18.50, 20.30 »Happy feat 2«; Dvorana 4: 11.00, 22.15 »Il Re Leone 3D«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Real Steel«. SUPER - 16.00 »I soliti idioti«; 17.30, 21.30 »The Twilight saga: Breaking dawn«; 19.20 »This must be the place«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.40, 17.45, 20.15, 22.10 »Anche se e amore non si vede«; Dvorana 2: 15.15, 17.30, 19.50, 22.10 »Real Steel«; Dvorana 3: 15.00, 17.10, 19.50, 22.10 »The Twilight Saga - Breaking Dawn«; Dvorana 4: 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Tower Heist - Colpo ad alto livello«; Dvorana 5: 15.00, 16.45, 18.30 »Happy Feet 2«; 20.15, 22.00 »Scialla!«. H Šolske vesti DIZ J. STEFAN sporoča, da bo v ponedeljek, 28. novembra, roditeljski sestanek. Od 17.00 do 18.30 bodo staršem predavali predstavniki poštne policije o nevarnostih uporabe interneta, nato bodo individualne govorilne ure. DAN ODPRTIH VRAT na liceju Franceta Prešerna bo v petek, 2. decembra, od 18. do 20. ure v šolskih prostorih na ^vi.Tnra.i rfoitYfrj-j^ (ferrfl ßcaaäsaoai kraški muiikakti -S LA Kb^ PEVCI FANTJE S PRAPROTMA * t/ MUZIKAKTI WAVIHAHKE ■ ^ yw ZAUBER5CHWHJNC, QUINTET Cl» n fcECrthi AuTöhiiM* rn LI WNLFI4 GIULW Vrdelski cesti, 13/1 v Trstu. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol. NA DTZ ZIGE ZOISA, Ul. Weiss 15, bo roditeljski sestanek v petek, 2. decembra, ob 17.30 za bienij in ob 18.30 za trienij obeh smeri. M Izleti KRUT obvešča, da je za izlet 10. in 11. decembra na božične sejme v evropsko mesto Milan na razpolago še 5 mest. Informacije in vpisovanje na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040360072. SPDT vabi svoje člane in prijatelje na tradicionalni izlet v neznano, ki bo v nedeljo, 11. decembra. Odhod avtobusa ob 8. uri iz trga Oberdan in ob 8.20 izpred hotela Danev na Opčinah. Za informacije in prijave lahko pokličete na tel. 338-4913458 (Franc) ali pa 040220155 (Livio). Na Guangdong University of Foreign Studies (Kitajska) je diplomiral Gabrijel Beličič Čestita mu družina Našega pevovodjo in organista Aleša Petarosa in Urško je osrečil drugorojenček Jakob Njima in sestrici Andreji čestita in želi vse najboljše cerkveni pevski zbor ter vsa župnijska skupnost župnije Sv. Antona iz Boršta K Čestitke Na fakulteti za humanistični študij v Kopru, smer medijskih študijev, je v četrtek uspešno diplomirala MATEJA CLARICI. Iskreno ji čestitamo vsi domači. Dragi TATA, hvala ti za vse dneve in noči! Ostani tak kot si, saj boljšega od tebe ni! S tabo bomo jutri praznovali, ker te imamo neizmerno radi! Vse naj, naj, naj ti iz srca želijo tvoji Gaja, Bastian in Abel. BORIS, jutri bo tvoj dan, saj okrogel praznuješ rojstni dan! Naj te veselje, zdravje in sreča vedno spremlja, to je vseh nas z Orešja želja! Danes praznuje na Kontovelu svojih okroglih mladostnih 70 let LIV-JO RUSTIA. Vse najlepše in najboljše ter še mnogo zdravih in delovnih let mu iz srca želi bratranec Marjo z družino. □ Obvestila JUS NABREŽINA obvešča svoje člane, da se bo začelo organizirano čiščenje in pobiranje suhljadi na Brščicah in sicer od nogometnega igrišča do stolpa Li-burnija. Čiščenje se bo vršilo vsako soboto od 9. ure dalje pod nadzorstvom in koordinacijo odbornikov Upravnega sveta. Vsakdo, ki bi želel sodelovati pri čiščenju, pobiranju suhljadi in drv, se mora telefonsko ali osebno prijaviti: Igorju tel. 347-6849308, Milivoju tel. 349-5289593 in Sergiju tel. 3489007199, ki bodo tudi nudili podrobnejše informacije. SDGZ obvešča člane, ki delujejo v občini Trst, da tržaški občinski pravilnik za mestno čistočo predvideva, da morajo lastniki (javne ustanove ali zasebniki) ter trgovci in gostinci, v primeru snega in ledu, počistiti s kovinsko lopato in soljo pločnik pred svojimi nepremičninami, obrati oz. skladišči do dolžine 1 metra ter sneg in led odvreči na rob pločnika ob cesti, tako da je prehod peščev in vozil neoviran. Tozadevno sporočilo Občine Trst je dostopno na spletni strani www.sdgz.it. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repentaborska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20.00 do 21.00 ure. Tel. št. Valentina 340-5814566, www.skbrdina.org www.skbrdina.org. AŠD SK BRDINA Obvešča člane in tečajnike, da če se še danes, 27. novembra, oglasijo pri društvu glede nakupa v predprodaji sezonske karte, bodo lah- ko izkoristili določene ugodnosti. Informacije: Sabina tel. št. 348-8012454. BIVŠI ČLANI AMATERSKEGA ODRA JAKA ŠTOKA se bomo dobili danes, 27. novembra, ob 18. uri, v društveni gostilni na Kontovelu, za veselo družabnost ter na obujanje starih spominov. Tel. št.: 334-3539564 (Dario) ali 328018787 (Egon). DEKANIJSKI SVET SLOVENSKIH VERNIKOV TRŽAŠKE ŠKOFIJE se bo zbral danes, 27. novembra, ob 16. uri v Ma-rijanišču na Opčinah za pregled opravljenega dela, razmislek in načrtovanje bodočih pobud. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU obvešča člane, da sklicuje v torek, 29. novembra, ob 15.30 Izredni občni zbor na društvenem sedežu v ulici Cicerone 8/b. KNJIGA TE IŠČE! SDD Jaka Štoka prireja danes, 27. novembra, od 16. do 19. ure Miklavžev knjižni sejem v Kulturnem domu na Proseku. Ob 16.30 bo na programu pravljična urica. PRAZNOVANJE SV. ANDREJA V TREB-ČAH Devetdnevnica do 30. novembra: med tednom sv. maše ob 18.00 s priložnostnim razmišljanjem in molitveno uro; danes, 27., ob 10. uri poje Openski moški pevski zbor; v sredo, 30., ob 18. uri slovesna maša z ljudskim petjem. Vljudno vabljeni. V DOMU JAKOBA UKMARJA V ŠKED-NJU bo danes, 27. novembra, ob 16.30 nastopil »čarodej Vikj«. Zabaval bo otroke in odrasle. Prijazno vabljeni! DEVINSKO-NABREŽINSKA OBČINSKA UPRAVA sporoča občanom, da bo urad za splošni popis prebivalstva od ponedeljka, 28. novembra, odprt za javnost s sledečim urnikom: ponedeljek 9.00-12.00 in 15.00-17.30; torek 9.0012.00; sreda 9.00-12.00 in 15.00-17.30; četrtek 9.00-12.00; petek 9.00-12.00. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 28. novembra, na debatni večer o Zaščitni klavzuli na Primorskem. Sodelujejo Barbara Jejčič, dr. Anton Prosen ter Miha Pagačar. Peterlinova dvorana, ulica Donizetti 3, ob 20.30. KD PRIMAVERA- POMLAD vabi na delavnico »Barve in čopiči - zimski sol-sticij in mitologija«, ki bo v ponedeljek, 28. novembra, od 15. do 19. ure v prostorih SKD Igo Gruden v Nabrežini št. 89. Delavnico bo vodila psihologinja in psihoterapevtkinja dr. Lucija Lorenzi. Za podrobnejše informacije in prijave pokličete tel. št. 347-4437922. SKD LIPA prireja v ponedeljek, 28. novembra, ob 19. uri v Bazovskem domu srečanje z diplomiranim bioterapevtom Jurico Manestarjem, ki bo predaval o načinih zdravljenja s pomočjo biotera-pije. Sledila bo demonstracija. Vljudno vabljeni! SKUPINA 85 TRST vabi v petek, 2. decembra, ob 20.30 v gostilno v Ul. Ghi-berti 2 na društveno večerjo. Ob tej priložnosti bomo predstavili dvojezični pesniški zbornik Belo lebdenje med nama in slike iz letošnjega izleta v dolino Pusteria (avtorica Marjetica Možina). Informacije in prijave do 28. novembra na tel. 040-212636, 040-2171372 ali 338-7417105. AKCIJE IN RE-AKCIJE - V prostorih kulturnega društva Le Vie del Blu v Ul. sv. Frančiška 15 bodo 29. novembra ter 6. decembra potekala srečanja o dinamikah v partnerskih zvezah in spolnosti, namenjenih tako parom kot posameznikom. Vodila jih bosta psihologa in psihoterapevta dr. Nada Berce in dr. Iztok Spetič. Za prijavo in informacije lahko pokličete na 366-3625523 ali 3313345339, po e-mailu pa na iztok.spe-tic@tin.it ali nadaberce@yahoo.it. FOTOVIDEO TS80 vabi člane in prijatelje na društveno večerjo v petek, 2. decembra, ob 19.30 v agriturizmu na Krasu. Obvezna prijava do 29. novembra, na tel. št. 329-4128363 Marko ali 3391536990 Luka. TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo v torek, 29. novembra, ob 20.45, redna pevska vaja na sedežu na Padričah; v petek, 2. decembra, ob 17. uri pa odhod avtobusa za nastop v Postojni ob 19. uri. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča kulturna in športna združenja, društva in krožke, ki imajo sedež v Občini, ter tiste, ki delujejo v prid krajevnega prebivalstva, da lahko predložijo prošnjo za izreden prispevek za leto 2012 na kulturnem in športnem področju. Prošnje, opremljene s predvideno dokumentacijo, je treba predložiti do srede, 30. novembra. Info v Uradu za kulturo, šport in prosti čas, Nabrežina 102, tel. 040-2017370. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici, Ul. sv. Frančiška 20, ob 17. uri; sreda, 30. novembra: Praznično presenečenje. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta! PSIHOLOGIJA V KAVARNI - društvo Psi-coattivita' prireja v sredo, 30. novembra, ob 18. uri v Kavarni San Marco v Trstu predavanje psihologa in psiho-terapevta, dr. C. Stea, ki bo govoril na temo »Možgani in kognitivne funkcije: spomin, pozornost, govor... veliko vprašanj, poskusimo odgovoriti?«. Več informacij o dogodku na spletni strani www.psicoattivita.it SKD KRASNO POLJE Gročana,Pesek in Draga toplo vabi na miklavževanje v soboto, 3. decembra, ob 19.30 v prostorih srenjske hiše v Gročani. Nastopili bodo otroci domačega društva z igrico »Volk in nekaj kozličkov« v priredbi in režiji Barbare Gropajc. Angelčki bodo zbirali majhna darila v sredo, 30. novembra, od 20.30 do 21.30 v srenj-ski hiši v Gročani. Za informacije: 3381934244. SRENJA BOLJUNEC vabi člane, da vložijo prošnjo za sečnjo drvi v letu 2011/12. Prošnjo oddajte v nabiralnik sedeža srenje do 30. novembra 2011. Istega dne ob 20.30 bo na sedežu srečanje vseh zainteresiranih. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina bo zaključila uspešno delovno leto z večerjo, ki bo v petek, 2. decembra, v restavraciji na gradu Sv. Justa. Vabljeni vsi člani, njihove družine in prijatelji. Informacije in prijave na spletni strani: www.onav.it, tel. št.334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). 50-LETNIKI S KRASA se dobimo v soboto, 3. decembra, ob 20. uri na večerji v kmečkem turizmu v Trnovci. Potrdi prisotnost na te. št.: 333-8031351. DRAGI SV. MIKLAVŽ! Pričakujemo Te v nedeljo, 4. decembra, ob 16.30 v društvenih prostorih SKD Grad pri Banih. Veš, mi otroci smo Ti pripravili lepo presenečenje. Popoldan nam bo s »frai-tonrco« polepšal Matej Emili, učenec profesorja Andreja Gropajca. Lep pozdrav nestrpni otroci. KRUT obvešča člane, da na sedežu redno deluje posvetovalna ambulanta s fi-zioterapevtskimi storitvami. Nujna predhodna najava! Pojasnila in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040360072. SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut objavlja dva nova razpisa za spodbujanje študentov, ki izhajajo iz slovenske skupnosti v videmski pokrajini, k študijskemu izpopolnjevanju in raziskovalnemu delu. Rok obeh razpisov zapade 5. decembra. Razpisni pogoji in prijavna dokumentacija so dostopni na www.slori.org. H Osmice BERTO IN VASILIJ PIPAN sta odprla osmico v Mavhinjah št. 22 d. Vabljeni! Tel. št.: 040-299453. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. Loterija 26. novembra 2011 Bari 64 61 37 26 75 Cagliari 28 66 17 7 44 Firence 31 23 20 77 25 Genova 74 44 34 84 80 Milan 57 16 79 69 20 Neapelj 20 57 22 68 29 Palermo 53 49 67 4 87 Rim 58 71 89 44 1 Turin 38 60 82 51 5 Benetke 77 76 61 26 36 Nazionale 84 86 36 88 61 Super Enalotto Št. 142 26 29 35 81 82 87 jolly 56 Nagradni sklad 3.133.388,42 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 36.698.608,77 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 12 dobitnikov s 5 točkami 39.167,36 € 1.110 dobitnikov s 4 točkami 423,43 € 44.734 dobitnikov s 3 točkami 21,01 € Superstar 37 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 15 dobitnikov s 4 točkami 42.434,00 € 260 dobitnikov s 3 točkami 2.101,00 € 3.602 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 24.227 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 56.258 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / ŠPORT Nedelja, 27. novembra 2011 7 ü Prireditve NUMIZMATIČNO DRUŠTVO VALVASOR vabi na ogled razstave »20-letnica denarne osamosvojitve Slovenije«, ki je v prostorih Zadružne kraške banke. Ogled je možen vsak dan razen ob sobotah, med delovnim urnikom banke. VZPI-ANPI IN SKD TABOR vabita ob 40-letnici postavitve spomenika padlim na Opčinah v Prosvetni dom, v ponedeljek, 28. novembra, ob 18. uri na prireditev Vaški spomenik padlim včeraj, danes, jutri. Spominski utrinek bodo oblikovali učenci OŠ F. Bebk in dijaki SŠ S. Kosovel; sodeloval po MoPZ Tabor pod vodstvom D. Žerjala. Gosta večera bosta slikar Klav-dij Palčič in arh. Mitja eace, s katerima s bo pogovarjal Dušan Kalc. SPLETNA JEZIKOVNA SVETOVALNICA v okviru projekta Jezik-Lingua: predstavitev bo v torek, 29. novembra, ob 17.45 v Narodnem domu v Trstu. SKD VIGRED vabi v sredo, 30. novembra, ob 18. uri v Štalco v Šempolaju na otvoritev miklavževega sejma in razstave fotografij »Zimski čar« in na predstavitev koledarja z nastopom OPS Vigred ter harmonikarja Cristiana Radiva. Na sejmu sodeluje s svojimi izdelki tudi Združenje staršev COŠ S. Gruden in otroškega vrtca Šempolaj. TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA vabijo »Na kavo s knjigo«. Pridite v Tržaško knjigarno v sredo, 30. novembra, ob 10. uri. Predstavili vam bomo knjižno zbirko Goriške Mohorjeve družbe za leto 2012. ŠTUDIJSKI KROŽEK »BESEDA SLOVENSKE ISTRE« IN GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabita na predstavitev zbornika »Brazde s Trmuna - 15 let«, izbor ki bo v četrtek, 1. decembra, ob 19. uri v Pokrajinskem muzeju v Kopru. Nastopili bodo člani študijskega krožka in nekateri sodelavci. Pela bo ŽPS Stu ledi iz Trsta. Osrednja misel: dr. Marija Sta-nonik. Večer bo vodila Nadja Rojac. Postavljena bo tudi razstava o 15-letnem delovanju š. krožka. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, vabi na razstavo in ponudbo ročnih izdelkov Predbožični čar. Otvoritev v četrtek, 1. decembra, ob 20. uri. Glasbena kulisa: Egon Tavčar. Urnik: petek, ponedeljek in torek 15.00-19.00, sobota in nedelja 10.00-13.00. Zaključek v torek, 6. decembra. TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi v četrtek, 1. decembra, ob 18. uri, na predstavitev knjige Marka Sosiča »Iz zemlje in sanj«. Spregovorila bosta Robert Titan Felix in Petra Vidali. Trst, Ul. sv. Frančiška, 20. BAMBIČEVA GALERIJA vabi na ogled likovne razstave VZS-CEO Mitja Čuk: »Lutke nas spremljajo v svet pravljic« do 2. decembra. Proseška ul. 131, Opčine. KRD DOM BRIŠČIKI vabi v petek, 2. decembra, ob 20.30 na koncert »Joplin Ragtime Orchestra«, dirigira Livio Lauren-ti. Koncert se bo odvijal v društvenih prostorih v Briščikih, št. 77. Toplo vabljeni! SEKCIJA VZPI EVALD ANTONČIČ-STO-JAN IN SKD VESNA vabita na predstavitev knjige »Tito in tovariši« v petek, 2. decembra, ob 20. uri v kulturnem domu Alberta Sirka v Križu. Prisoten bo avtor, dr. Jože Pirjevec. Delo bo predstavil novinar Sandor Tence. SKD BARKOVLJE v sklopu sejma obvešča da bo v petek, 2. decembra, od 15. ure dalje, razstava in ponudba domačih sladic. Od 17. do 19. ure pa bo tudi delavnica za odrasle z izdelavo cvetja pod mentorstvom Martine Felicjan. Delavnica bo tudi v soboto, 3. decembra, od 10. do 12. ure. Za delavnico je nujno vpisati se na tel. št.: 338-7845845. SKD TABOR vabi na Miklavžev razstavno- prodajni sejem od 2. do 5. decembra v Prosvetnem domu na Opčinah: v petek, 2. decembra, ob 16. uri ura pravljic, ob 16.30 nastop šolskega zbora osnovne šole Franceta Bevka z Opčin in plesnih skupin Skd Tabor (mentor Jelka Bogatec); v soboto, 3. decembra, ob 10. uri, Ustvarjalna delavnica, ob 17. uri predstavitev knjige Emilije Pavlič »Mamica, nauči me uhati«. Urnik sejma: petek 16.00-19. 00, sobota 10.00-13.00 in 16.00-19.00, nedelja 10.00-13.00, ponedeljek 16.00-19.00. SKD VIGRED vabi v petek, 2. decembra, v Škerkovo hišo v Šempolaju na delavnico »Izdelajmo skupaj božične venčke« od 16. do 18. ure. SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GORICA-VI DEM vabi v petek, 2. decembra, ob 17.uri, v Malo dvorano Narodnega doma (Ul. Filzi v Trstu) na večer, posvečen prof. Mariji Pirjevec ob njenem jubileju. NAGRADNA RAZSTAVA DOMAČIH SLAŠČIC IN SLANEGA PECIVA »SLADKI DECEMBER« v organizaciji SKD Primorec bo v soboto, 3. decembra, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Udeležijo se je lahko vsi, vaščani, prijatelji in otroci. Predvidene so tri kategorije: najboljša slaščica, najboljše slano pecivo in najboljši cicikuhar. Za vsako kategorijo bo komisija izbrala najboljšo, najlepšo in najbolj okusno dobroto. Kuharski mojstri lahko dostavijo specialitete v Ljudski dom v soboto, 3. decembra, od 17. do 18. ure. Ob priliki bo koncert Vokalne skupine AN-SIBS iz Štarancana. Zaželjena je predhodna prijava: 339-6980193. PESEM JESENI 2011 - Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na revijo odraslih zborov, ki bo v soboto, 3. decembra, ob 20. uri v Kulturnem domu v Trstu. ŽUPNIJA SVETE RITE V TRSTU Ul. Locc-hi 22, prireja koncert sakralne glasbe v nedeljo, 4. decembra, ob 19.30. Oblikovali ga bodo: Matjaž Zobec - orgle, Dana Furlani - sopran, Aldo Žerjal - bas, Trio MaRoSa, ki ga sestavljajo Marco Bernini - oboa I, Salvatore Perri - oboa II, Rossana Lonza - angleški rog. Povezava Igor Gherdol. Vabljeni. DENIS NOVATO IN MUZIKANTJE EVROPE - v nedeljo, 4. decembra, ob 18.00 v Športnem kulturnem centru v Zgoniku. Nastopili bodo: Ansambel Sašo Avsenik, Slakovi pevci Fantje s Praprotna, Ansambel Navihanke, Kraški muzikanti, Zauberschwung Quintett in Denis Novato. Koncert prireja Glasbeno kulturno društvo Drugamuzika pod pokroviteljstvom Občine Zgonik. SKD VESNA vabi v nedeljo, 4. decembra, ob 17.30 na »Aperitiv z umetnikom«: otvoritev fotografske razstave Andreja Furlana. Umetnika bo predstavil Robi Ja-komin. Glasbeni utrinek: Kvartet flavt -Glasbena šola Sežana, mentor prof. Tamara Tretjak. Otvoritev razstave bo v prostorih Ljudskega doma v Križu. Prisrčno vabljeni! SKGZ IN ZSKD prirejata Proslavo ob 70-le-tnici Osvobodilne fronte in 20-letnici samostojnosti Slovenije, v nedeljo, 4. decembra, ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu. Režija Boris Kobal, scenarij Marij Čuk, slavnostna govornica Alenka Flore-nin. Sodelujejo člani ansambla SSG Nikla Petruška Panizon in Romeo Grebenšek, združena moška zbora Vasilij Mirk s Pro-seka in Vesna iz Križa, dirigent Rado Mi-lič, harmonikarska spremljava Jari Jarc. S Poslovni oglasi V TRŽIČU ODDAJAMO v najem kavarno-bar nasproti bolnice. Informacije: 0481-40469 8.30-17.30 GOSPA Z IZKUŠNJAMI išče delo: likanje, pospravljanje, varstvo. 00386-31-879781 OPENKA SREDNJIH LET, z lastnim avtomobilom, nudi svojo pomoč starejšim osebam (usluge: spremstvo k zdravniku, v trgovino, na sprehode, manjša opravila v gospodinjstvu). Tel.340-3187481 S Mali oglasi AVTO FIAT 500 SX s komaj opravljenim tehničnim pregledom prodam, cena 500,00 evrov. Tel. št. 040-910148 ali 040226847. DIJAKINJA VIŠJE ŠOLE pomaga pri učenju angleščine srednješolcem in bieniju višje šole. Informacije: 040-208002. GOSPA SREDNJIH LET z dolgoletnimi izkušnjami išče enkrat tedensko delo kot hišna pomočnica. Tel. št. 327-9969360, v večernih urah. MAJHEN VRT v bližini Grljana prodam. Tel. št.: 349-3328198. PRODAJAM KAKE po 1,50 evrov na kg. Tel. št.: 320-1861260 (ob uri kosila). PRODAM kromatično harmoniko 102 basov pigini convertor 42/b. Klicati ob večernih urah tel. št.: 347-7953436. PRODAM GORILNIK (bruciatore) na kurilno olje. Tel. št. 338-5098764. V DOLINI dajem v najem večji prostor. Tel. na št. 348-5913170. V RICMANJIH oddamo v najem delno opremljeno hišo, 100 kv.m., s tremi sobami, kuhinjo, dnevno sobo, dvema kopalnicama in dvoriščem. Tel. št.: 3398767384 (v večernih urah). t Zapustila nas je naša draga Celestina Dobrigna vd. Furlan Žalostno vest sporočajo sin Igor, hči Ines z družinama, sestra, brata in ostalo sorodstvo Pokojnica bo ležala v torek, 29. novembra, od 9. do 10. ure v mrtvašnici v ulici Costalunga, sledila bo izpostavitev ob 10.30 v cerkvi na Proseku s sv. mašo. Gabrovec, Koper, 27. novembra 2011 Pogrebno podjetje SantAnna - Nabrežina Zadnji pozdrav ljubljeni noni Christian, Valentina in Katrin z družino Poljubček noni Celesti Kevin, Elias in Gaja Ob izgubi drage mame izreka kolegici Ines iskreno sožalje osebje mavhinjskega vrtca t Zapustila nas je naša draga Ivica Bitežnik vd. Marc Žalostno vest sporočajo hči Sandra in sin Dario z družinama ter ostalo sorodstvo Od nje se bomo poslovili v torek, 29. novembra, ob 12.45 iz ulice Costalunga v cerkev v Bazovico. Bazovica, 27. novembra 2011 Pogrebno podjetje Alabarda t Tiho je odšla naša draga mama, nona in pranona v Marija Čok v vd. Zerjul Žalostno vest sporočajo hči Vera, in Bruno, vnuki Metka, Marko, Minka, Erik, Marinka, Paolo, pravnuki Lenart, Gorazd, Jernej, Petra, Sara, Emil, Robert, Martina, svakinja Marica ter ostali sorodniki Od nje se bomo poslovili v sredo, 30. novembra, od 10.30 dalje v ulici Co-stalunga. Ob 13. uri bo sveta maša v cerkvi na Katinari; sledil bo pogreb na domače pokopališče. Lonjer, 27. novembra 2011 Poslednje slovo naši dragi teti Mariji družine Pečar, Ozbič, Florenin, Sedevčič, Opassich in Delvecchio Žalovanju se pridružujeta Danilo in Gracijela z družinama Občuteno sožalje družini Marica, Ivo in Damjan z družino Ob smrti Marije Čok Žerjul izrekata iskreno sožalje hčerki Veri in družini SKD Lonjer-Katinara in KK Adria Zapustila nas je naša draga žena, mama in nona t Maria Rudes por. Mikac (Marica) »Neutrudno si skrbela za nas vse do zadnjega. Za vedno si odšla z rahlo kraško burjo. Hvala za vse, kar si nam dala.« Mož Vili, sinova Ferdi in Willj s Tanjo ter vnuki Sanja, Emil in Jaš Našo drago bomo pozdravili v četrtek, 1. decembra, od 9.30 v ulici Costalun-ga, kjer bo sledila kratka maša ob 10. uri. Sv. Ivan, 27. novembra 2011 Pogrebno podjetje San Giusto »Pa pa«, nona Sanja, Emil in Jaš Ob boleči izgubi mame Marice sočustvujemo z našim Willjem in družino žalujoči Maruška, Miran, Igor in Stojan z družinama ^ Mirno je zaspala naša draga Marta Gustin Žalostno vest sporočajo sin Sergij z Eleonoro, hči Damiana in vnuki Tjaša, Jana in Erik Žarni pogreb bo v petek, 2. decembra, ob 13.30 v proseški cerkvi. Namesto cvetja darujte za Skupnost družina IZVIR ONLUS-Božje polje. Prosek, 27. novembra 2011 Pogrebno podjetje Alabarda Žalovanju ob izgubi drage Marte Gustin se pridružuje svakinja Marta Ob prerani smrti drage Marte Gustin žalujejo sestra Marija, svaka Marčelo in Olga z družinami Ob izgubi drage sestrične Marte sočustvujemo s hčerko Damijano in sinom Sergijem z družino bratranci Mirko, Jelka, Zdravko in Rado z družinami Drage Marte se s hvaležnostjo spominjata in sočustvujeta s svojci družini Danev in Gregori Ob boleči izgubi drage mame izrekajo Sergiju in svojcem iskreno sožalje upravni in nadzorni odbor, ravnateljstvo in kolegi Zadružne kraške banke Ganjene ob izgubi drage sopevke Marte izrekamo svojcem občuteno sožalje. Ženski pevski zbor Prosek-Kontovel Ob izgubi sopevke Marte izrekamo iskreno sožalje družini. Cerkveni pevski zbor Prosek Zadnji pozdrav Marti prijatelji Silva, Cveto, Genka, Just t Mirno je zaspala Maria Petronio vd. Kufersin Žalostno vest sporočajo hči Nadia in sin Giorgio z Dariom in Ani, vnuka Roberto z Lauro in Martina z Markom Pogreb bo v torek, 29.11., ob 11.40 v mrtvašnici v ulici Costalunga. Trst, 27. novembra 2011 Pogrebno podjetje Sant'Anna Ob izgubi mame sočustvujemo z Jurijem, Nadjo in ostalimi sorodniki družine Abram, Kovačič in Mijot Žalovanju se pridružujeta Franko in Nevja Ob smrti gospe Marie sočustvujejo z vsemi njenimi dragimi Jasna, Rado, Tjaša in Marko Ob izgubi drage mame izrekamo predsedniku Zadruge Primorski dnevnik Juriju Kufersinu iskreno sožalje vsi na Primorskem dnevniku Upravni in nadzorni odbor Zadruge Primorski dnevnik izrekata globoko sožalje predsedniku Giorgiu Kufersinu ob izgubi predrage mame. Ob smrti drage mame Marije izreka Juretu Kufersinu in svojcem iskreno sožalje Slovenska kulturno-gospodarska zveza Žalovanju predsednika Jureta Kufersina se pridružujejo odborniki in uslužbenci ZSŠDI Ob smrti drage mame Marije izrekamo iskreno sožalje Juretu Kufersinu. SK Devin Ob izgubi drage mame izreka občuteno sožalje predsedniku Zadruge Primorski dnevnik Juretu Kufersinu upravni odbor založniškega podjetja DZP-PRAE t Prezgodaj nas je zapustila naša ljubljena Iris Vouk Žalostno vest sporočajo mama Mara, papa Boris in brat Igor z Ivano Od nje se bomo poslovili v sredo, 30. novembra, od 9.30 do 11.20 v mrliški vežici v ulici Costalunga. Pogreb z žaro bo v ožjem družinskem krogu. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Log, 27. novembra 2011 Pogrebno podjetje Alabarda Draga Iris, ostala boš v naših srcih. Zadnji pozdrav tebi in iskreno sožalje družini vsi pri Tržaški Kmetijski Zadrugi 8 Nedelja, 27. novembra 2011 TRST / O w APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu krmin - Odločitev Demokratske stranke, Italije vrednot in LES Primarne volitve tudi za krminsko levo sredino Potekale bodo 12. februarja, do 18. decembra vložitev kandidatur - Patat:»Nisem bil vabljen« gradišče-fara-krmin - Predstavili projekt »Pedalando« Ob novih kolesarskih stezah tudi čudoviti Pimpin otroški vrt Tudi krminska leva sredina bo županskega kandidata, s katerim se bo prestavila na upravnih volitvah leta 2012, izbrala na primarnih volitvah. Tako so sklenile Demokratska stranka (DS), Levica ekologija in svoboda (LES) ter Italija vrednot (IV), ki so po večmesečnem srečevanju in soočanju sestavile programski manifest in pravilnik primarnih volitev. Volitve bodo potekale v nedeljo, 12. februarja, kandidature pa bo možno vložiti med 12. in 18. decembrom. Predstavniki treh strank, ki so spregovorili na včerajšnji tiskovni konferenci, so poudarili, da je njihov cilj ustvariti enotno levosredinsko koalicijo. Na primarnih volitvah se zato s svojim kandidatom lahko predstavijo vse sile, liste in gibanja, ki se prepoznavajo v istih vrednotah in »predstavljajo alternativo desni sredini«. Vrata torej odpirajo tudi občanski listi »Uniti per Cormons« (vanjo so se pred petimi leti združili SKP, Zeleni, in neodvisni), ki podpira sedanjega krminskega župana Luciana Patata. Patat je pred časom že napovedal, da je pripravljen ponovno kandidirati, dejstvo, da ga na včerajšnji predstavitvi ni bilo, pa kaže, da je enotnost krminske leve sredine še daleč. »Na novinarsko konferenco nisem bil povabljen, z ostalimi strankami leve sredine pa smo imeli več srečanj; primarnih volitev ne zavračamo apriorno, zdi pa se nam, da je postopek zgrešen. Mi menimo, da je treba najprej sestaviti program, nato pa sklicati primarne volitve. Pripravljeni smo na dialog, nujna pa je predhodna določitev programa in zavezništev,« je povedal Patat. »DS, LES in IV že dalj časa sodelujejo. Skupaj smo delali za pokrajinske volitve in tri junijske referendume, saj se prepoznavamo v istih vrednotah, sodelovanje pa se je nadaljevalo tudi v zadnjih mesecih,« je povedala krminska tajnica DS Patrizia Puia in pristavila, da je v okviru teh srečanj padla odločitev za primarne volitve: »To sredstvo želimo izkoristiti, da združimo celotno levo sredino. Naše tri stranke so namreč le prva skupina, primarne volitve pa so odprte vsem, ki se prepoznavajo v programskem manifestu oz. smernicah, ki smo jih sestavili.« Občinski tajnik LES Marco De Falco in pokrajinska svetnica LES Patrizia Mauri (le-ta je leta 2010 odstopila z mesta odbornice, ki ga je zasedala v Patatovem odboru) sta izpostavila, da je participacija občanov pri izbiri kandidata zelo pomembna, krminski predstavnik IV Enzo Chimera pa je dodal, da to še posebej velja v kriznem obdobju, kot je tisto, ki ga doživljamo. Pokrajinska tajnica LES Loredana Panariti je povedala, da namerava leva sredina izkazovati pozornost do občanov in potreb teritorija, pokrajinski tajnik Demokratske stranke Omar Greco pa je izrazil prepričanje, da mora občina Krmin v goriški pokrajini pri- dobiti pomembnejšo vlogo. »Nočem biti polemičen, zdi pa se mi, da v zadnjih letih občina Krmin ni izkoristila celotnega potenciala, ki ga ima,« je povedal Greco. Pokrajinski tajnik IV Ugo Luterotti je izpostavil, da ne razume vzrokov, zaradi katerih se Pa-tat in njegova občanska lista nista (še) odločila za sodelovanje pri gradnji enotne levo-sredinske koalicije. »Patat zahteva določitev programa, torej ravno tisto, kar smo skušali doseči,« je povedal Luterotti in zaključil: »Tako kot v Gorici, kjer so bile primarne volitve uspešne, je bil prvi korak združitev leve sredine. To je še veliko bolj pomembno v Krminu, kjer občino vodi levo-sredinska občanska lista, vse ostale stranke leve sredine pa so v opoziciji.« (Ale) Otroški vrt nameravajo urediti ob gradu v Gradišču bumbaca V Vilešu aretirali romunskega državljana Pri avtocestni postaji v Vilešu so v petek dopoldne policisti z goriške kvesture aretirali romunskega državljana, zoper katerega je izdalo zaporni nalog sodišče iz Vicenze zaradi. Moški, star 28 let, je sedel za volanom kombija, v katerem se je peljalo nekaj njegovih sodržavljanov. Skupaj so bili namenjeni proti Romuniji, vendar jih je policija J' V U "V Kulturni center ■ ' Lojze Bratuž Galerija Ars GALERIJA vljudno vabita na odprtje likovne razstave goriškega slikarja z naslovom SVCTLOBA BARVC R0BERT0 FAGANEL Umetnika in njegova dela bo predstavila umetnostna zgodovinarka Dr. Verena Koršič Zorn Glasbeni poklon Manuel Persoglia, harmonika števerjan - Občinski svet V pokrajinsko konzulto imenovali Drufovko Nabavili so novo vozilo za posipavanje cest v zimskih mesecih Marjan Drufovka bo predstavnik občine Števerjan v konzulti za slovensko narodno skupnost pri goriški pokrajini. Tako je odločil števerjanski občinski svet na svojem ponedeljkovem zasedanju. Občinski svet je izbiral med Drufovko, ki je tudi občinski odbornik, in svetnico Občinske enotnosti Majo Humar, večina pa je glasovala za predstavnika SSk. Občinski svet je dalje potrdil sklep občinskega odbora z dne 8. novembra. Šlo je za spremembo št. 2 k občinskemu proračunu za leto 2011 oz. delno namembnost upravnega ostanka iz lanskega leta. »Del denarja, okrog 2.000 evrov, smo vložili v nujna popravila oken otroškega vrtca, nekaj tisoč evrov pa smo namenili nujnemu posegu, ki je bil povezan z delovanjem električne napeljave na osnovni šoli Gradnik. Ob tem smo s prodajo starega občinskega vozila za odnašanje odpadkov dobili nekaj denarja, ki smo ga vložili v nakup vozila za posipavanje cest s soljo,« pojasnjuje odbornik Milko Di Battista. Občinski svet je obravnaval tudi pravilnik za ustanovitev in delovanje davčnega sveta. (Ale) M. Drufovka Smrt na domu 5.800.000 evrov za ureditev kolesarske steze, ovrednotenje zapuščenih poslopij in ureditev otroškega parka. To so cilji ambicioznega projekta »Pedalando«, s katerim se bodo občine Gradišče, Fara in Krmin v sodelovanju z goriško pokrajino in drugimi ustanovami prijavile na razpis za financiranje projektov Pisus (Integrirani načrti za trajnostni razvoj urbanega okolja). Vsebine projekta so predstavili včeraj v dvorani občinskega sveta občine Gradišče, ki je nosilka pobude, ob županu Francu Tommasiniju pa so bili prisotni tudi podpredsednica pokrajine Mara Černic, župan iz Fare Alessandro Fabbro, odbornik iz Krmina Paolo Nardin in deželni svetnik Giorgio Brandolin. Kot je povedal načrtovalec Raflaele Ge-rometta, je projekt namenjen prekvalifikaciji mestnega okolja, infrastruktur, trajnemu razvoju območja treh občin, spodbujanju trgovine in krajevnih podjetij, ovrednotenju značilnih proizvodov ter razvoju turizma. Predvidena je gradnja kolesarske poti, ki bo povezovala Gradišče, Faro in Krmin, okrog gradu v Gradišču pa nameravajo urediti čudovit otroški vrt, ki bo namenjen otrokom med 3. in 12. letom. »Vrt sveta« sta si zamislila arhitekt Antonio Zogno in vinjetist Altan: ravno njegova psička Pimpa bo spremljala otroke pri igri, med katero bodo eksperimentirali vse svoje čute. V okviru projekta je dalje predvideno ovrednotenje bivše klavnice v Gradišču, ki bo postala bo sprejemni center za kolesarje, bivše kasarne v Krminu, kjer bi uredili večnamensko središče, in bivše kasarna finančne straže v Gradišču, kjer bi promovirali kulturo in značilne proizvode območja. (Ale) ustavila za pregled dokumentov tik po cestninski postaji v Vilešu. Policisti z goriške kvesture so vložili njihove osebne podatke v svojo podatkovno bazo in kmalu zatem se je izkazalo, da je sodišče iz Vicenze pred enim letom obsodilo 28-letnega moškega na zaporno kazen zaradi raznih kraj. Voznika kombija so zato aretirali in ga prepeljali v goriško kaznilnico. Tu bo 28-letni romunski državljan preživel naslednje leto in s tem poravnal svoj dolg s pravico. V Ulici Roma v Ronkah so včeraj okrog 13. ure našli truplo 90-letnice. Ženska je v svojem stanovanju umrla naravne smrti, našli so jo potem, ko je znanec obvestil sile javnega reda, da mu že nekaj dni ne odgovarja na telefon. Na kraj so prišli gasilci, s silo odprli vrata in na tleh našli truplo ženske. Stanovanje so si ogledali tudi karabinjerji. Chocofest v Gradišču V Gradišču bo še danes praznik čokolade Chocofest. Stojnice s čokoladnimi dobrotami bodo zasedle peš cono v središču mesta in tamkajšnji park. Od 10. ure dalje bodo na sporedu delavnice, degu-stacije in glasbeni nastopi. Ob 21. uri bo nastopila skupina Cacao meravigliao. Tibetanske vaje v Štandrežu Kulturno društvo Oton Župančič prireja v soboto, 3. decembra, v domu Budal v Štandrežu drugo srečanje z zdravilko Manico Irt, ki bo vodila dve delavnici tibetanskih vaj, prvo od 10. do 12. ure, drugo med 12.30 in 14.30. Posamezna delavnica stane 20 evrov. Prijave zbirajo na telefonski številki 347-8800556 in na naslovu elektronske pošte suzana.ko-mel@tmail.si. Večer ob petju in sliki Večer ob petju in sliki je naslov dogodka, ki ga v torek, 29. novembra, ob 20.30 v kulturnem domu na Bukovju v Štever-janu prirejata domače kulturno društvo Briški grič in fotoklub Skupina 75. Gostja večera bo fotografinja in članica foto-kluba Darja Kolavčič, ki bo prikazala utrinke iz svojega potovanja po Kam-čatki, tisoč kilometrov dolgem polotoku na ruskem daljnem vzhodu. Osrednjo dolino z reko Kamčatko obdajajo velike ognjeniške gorske verige, ki jih sestavlja okrog 160 ognjenikov, od katerih je 29 še delujočih. Fotografinja je na ruskem polotoku potovala po ognjenikih in za sledovi medvedov. Večer bo popestril nastop moškega pevskega zbora F.B. Sedej. Za 30-letnico pošle vstopnice Drevi ob 18. uri bo v Kulturnem domu v Gorici jubilejna prireditev ob 30-letni-ci z naslovom »Rokovanje kultur«. Za prireditev vlada tolikšno zanimanje, da so pošle vse razpoložljive vstopnice. Prireditev bo vsekakor v celoti posnel slovenski program deželnega sedeža Rai, tako da si jo bo mogoče v prihodnjih dneh ogledati po televiziji. Zahvalna nedelja v Podgori V Podgori bo danes zahvalna nedelja, ki jo prireja domači rajonski svet v sodelovanju s rajonskim svetom za Pevmo-Štmaver-Oslavje, kulturnim društvom Sabotin in krožkom Piedimonte. Kmetje bodo svoje traktorje pripeljali na Trg Lojzeta Bratuža okrog 9. ure, ob 9.30 bo v tamkajšnji cerkvi maša, ki jo bo daroval duhovnik Josip Caha. Ob 10.15 bo pred cerkvijo blagoslov kruha, vina in kmečkih vozil, prisotne bosta pozdravila tudi podgorski predsednik Walter Ban-delj in goriški župan Ettore Romoli. Zaplesali bodo člani ločniške folklorne skupine Danzerini di Lucinico. Domača obrt v Ločniku Na sedežu rajonskega sveta v Ločniku bo danes med 10. uro in 19.30 sejem domače obrti. Za veselo vzdušje bo poskrbljeno z glasbo, med obiskovalci bodo izžrebali nagrade, ki jih bodo poklonili razstavljavci. V Jamljah predstavijo koledar Društvo Kremenjak bo danes ob 18. uri v večnamenskem centru v Jamljah predstavilo društveni koledar za leto 2012 z naslovom »Pevski zbori na Goriškem«. Dario Bertinazzi bo spregovoril o zborovskem petju na Goriškem, koledar bo predstavil Patrik Zulian, zapel bo čez-mejni mladinski pevski zbor Primož Trubar, ki ga vodi David Bandelj. Za zaključek bo nastopila folklorna skupina Gradina iz Ilirske Bistrice. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 27. novembra 2011 9 gorica - Stara grofija iztočnica za razmišljanje o čezmejnem sodelovanju »EZTS naj si postavi kot cilj tudi poznavanje jezika soseda« Družba SDAG navezuje stike tudi s koprsko luko in Slovenskimi železnicami V glavni avli goriškega pola Vi-demske univerze je minuli petek potekala prva izmed treh konferenc, ki jih pod oznako Stara grofija vodi Laboratorij za gospodarske in mened-žerske raziskave (LAREM) pri Vi-demski univerzi. Srečanje, ki je bilo posvečeno čezmejnemu sodelovanju na Goriškem, sta uvedla Štefan Ci-goj v imenu novogoriške občine in goriški občinski odbornik Antonio Devetag. Poudarila sta pomen sodelovanja in možnosti, ki jih odpira evropska regionalna zakonodaja. Znanstveni koordinator laboratorija LAREM prof. Luca Brusati pa je poudaril prizadevanja Videmske univerze, da bi postala čim aktivnejši dejavnik pri spodbujanju sodelovanja s tem, da bi posredovala javnosti svoje zmogljivosti, znanja in dognanja. Povedal je tudi, da si pri vsakem projektu o sodelovanju prizadevajo, da bi čim učinkovitejše uskladili akademski svet z javnimi upravitelji in podjetniki istega teritorija. Basel zgled sodelovanja Docent managementa pri Univerzi v Baslu Raymond Sander je nato izčrpno podal svoj referat o vzdržnem mednarodnem gospodarskem sodelovanju v evropskih regijah. Kakor iztočnico je analiziral primer Basla in spregovoril o medre-gijskem sodelovanju med Švico, Nemčijo in Francijo. Z zornega kota politične ekonomije je uokviril gospodarsko sodelovanje, ki se mora spoprijeti s tremi različnimi zakonodajami ter z različnimi jeziki in kulturami. Na podlagi analize, ki jo je izdelal ekonomski teoretik Porter, je izluščil glavne faktorje rasti pri gospodarskem sodelovanju. Posebej je poudaril vlogo posameznih vlad in tudi vlogo posameznih skupnosti, ki v večji ali manjši meri občutijo sodelovanje kakor priložnost. »Samo podjetnik, ki zna izkoristiti dane priložnosti, bo v zahtevnem medregijskem sodelovanju Gorica in Nova Gorica bumbaca uspešen,« je poudaril Sander in dodal, da seveda cena delovne sile in davčna obremenitev podjetij odločilno pripomoreta k zdravi konkurenčnosti. Zaustavil se je nato pri evropski zakonodaji, pri čemer je posegel goriški odbornik Guido Germano Pettarin in obrazložil iz- kušnjo Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) med Gorico, Novo Gorico in Šempe-trom-Vrtojbo. Povedal je, da predstavlja EZTS pravzaprav prvo tovrstno izkušnjo v Italiji in sploh prvi dogovor, ki je bil podpisan med občinami dveh sosednjih držav. Rekel je, da ima v statutu EZTS jasno predvidene cilje, ki so mobilnost ljudi in blaga, varstvo okolja, proizvodnja energije in zlasti dobrobit prebivalstva. Izpostavil je, da ima EZTS kot nalogo koordinacijo vseh javnih in zasebnih ustanov pri uresničitvi teh ciljev in da se lahko kakor privilegiran posrednik neposredno obrne do evropskih oblasti. Inženir Carlo Mistretta je v imenu družbe SDAG predstavil izkušnjo sodelovanja v prevozništvu in logistiki. Povedal je, da teče sodelovanje s sorodnimi strukturami iz Šempetra in da so v teku dogovarjanja s koprsko luko, z DARS-om in s Slovenskimi železnicami v luči organizacije čim smotrnejšega inter-modalnega pola na Goriškem. Sožitje krepi privlačnost Predsednik finančne delniške družbe KB 1909 Boris Peric pa se je zaustavil pri izzivih, ki jih ima Goriška kakor homogen gospodarski prostor pred seboj. Rekel je, da je glavni predpogoj za rast in sodelovanje ovrednotenje krajevnih specifik in kulturne dediščine. Poudaril je, da goriški prostor danes gravitira okrog dveh zelo privlačnih polov, kakor sta Ljubljana in Benetke-Padova; po njegovih besedah mora Gorica povečati svojo privlačnost zlasti s krepitvijo sožitja med jezikovnimi in kulturnimi skupnostmi, kar bi ji omogočilo kakovostni gospodarski skok. Vsi govorniki so se namreč strinjali, da je največja omejitev pri sodelovanju prav nepoznavanje jezika. EZTS bi si zato kakor cilj moral zadati poznavanje jezika soseda, ki bi tako postal naravni katalizator obstoječega potenciala. »V nekdanji Goriško-gradiš-čanski grofiji se je brez težav govorilo v slovenščini, italijanščini in nemščini. S tem, da dodamo še angleščino, lahko rastemo, drugače nam preti marginalizacija,« je zaključil Boris Peric. (pz) gorica - ZSKD Zbrali številna pričevanja iz časa NOB Pred kakim tednom se je zaključil prvi del projekta, ki si ga je zamislil goriški pokrajinski odbor Zveze slovenskih kulturnih društev. Namen projekta je primerno zabeležiti 70-letnico ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda in zbrati življenjske zgodbe preprostih ljudi, ki so vstopali v partizanske vrste oz. so partizanskemu gibanju pomagali na različne načine. V arhivske namene in zakaj ne, tudi za morebitno pripravo dokumentarnega filmskega zapisa, so v prejšnjih tednih potekali intervjuji z nekaterimi udeleženci osvobodilnega boja. ZSKD se je povezala z društvi članicami in jih zaprosila za sodelovanje, predvsem pri iskanju zanimivih pričevalcev tistega krutega obdobja. Nato so pri Zvezi sestavili skupino, ki je v raznih krajih Goriške obiskala nekatere bivše borce, terence, kurirje in nasploh ljudi, ki so s svojim tajnim delovanjem vsak dan tvegali svoja življenja. Skupina je njihova pričevanja posnela na filmski trak in pri tem prišla do spoznanja, koliko zgodb, anekdot in doživetij ni še nihče zapisal in res škoda bi bilo, če bi ta pričevanja ostala nezabeležena. Skupina ZSKD je obiskala Gorico, Števerjan, Pevmo, Podgoro, Štandrež, Doberdob in Vrh ter se pogovarjala z različnimi udeleženci osvobodilnega boja. Medtem, ko so zapisi o partizanskih enotah v slovenskem zgodovinopisju kar dobro prisotni, malo ali nič pa ne vemo o terenskem in obveščevalnem delu, o kurirjih in njihovih poteh, da ne govorimo o ljudeh, ki so skrbeli za stalno preskrbo partizanske vojske v gozdovih. Malo vemo tudi o kulturno-političnih mitingih, ki so jih naši očetje in matere prirejali v krajih, ki so bili včasih oddaljeni le streljaj od sovražnikovih postojank. Skratka, v teh tednih je skupina ZSKD nabrala veliko pričevanj, ki bodo dopolnila že znano in objavljeno dokumentarno gradivo o NOB v naših krajih. Skupino so povsod lepo sprejeli in radi sodelovali pri pogovorih. Med pričevalkami in pričevalci niso bili redki taki, ki so odkrito povedali, da so končno dobili priložnost, da filmskemu traku zaupajo vse tisto, kar so doživeli in jim je dolga leta ležalo na duši. Po uspehu, ki ga je doslej dosegla pobuda, so se pri ZSKD odločili, da bodo v naslednjih tednih nadaljevali z obiski in skušali priti do novih pričevanj, ki jih je v naših krajih prav gotovo še veliko nezabeleženih. (vip) Na goriškem pokopališču zadnje slovo od Andreja Bratuža V včerajšnjem mrzlem in oson-čenem jutru se je ponovno odprl grob Lojzeta Bratuža na glavnem mestnem pokopališču v Gorici (foto Bumbaca). Vanj so položili žaro s pepelom pokojnega Andreja Bratuža, ki se je vrnil v objem očeta in matere Ljubke Šorli. Sedem moških glasov je položitev pospremilo z napevom »Slovenec sem«, pevski poklon šolniku, politiku, glasbeniku in publicistu, ki je v duši nosil mučeništvo svojega očeta in milino svoje matere in je obenem s svojim znanjem in razgledanostjo pustil v ljudeh sled. »Naj Andrej v tem grobu mirno počiva,« je dejal duhovnik Marijan Markežič med kratkim obredom, ki so ga sklenili »Kraguljčki«, ruska narodna pesem, ki ji je avtor besedila in priredbe ravno pokojnikov oče. Res »otožna je ta pesem«. Ganjenost je prevzela zbrano množico žalujočih ljudi, ki so se prišli zadnjič poslovit od brata in prijatelja. Na grobu, v katerega so leta 1937 položili Andrejevega očeta Lojzeta in leta 1993 mater Ljubko, je po odhodu pogrebcev ostal nekoliko že ovel venec, ki je bil tja položen ob prvem novembru v imenu Republike Slovenije, predvsem pa sveže rdeče vrtnice s trakom: »Dragemu Andreju, Lojzka«. nova gorica - Igralnice Splet resno ogroža klasično igralništvo Klasično igralništvo se bo v prihodnje moralo prilagoditi razmeram in novi stvarnosti, je na nedavnem srečanju z gospodarstveniki in managerji Hita v Novi Gorici dejal predsednik Evropskega združenja igralnic Ron Goudsmit. Največjo grožnjo klasičnemu igralništvu predstavlja spletno igralništvo, ki večinoma deluje na nelegalen način, je dejal. »Krize še ni konec in s tem bo potrebno računati. S tem se bodo soočale tudi klasične igralnice, ki se bodo morale prilagoditi in goste privabljati z razširjeno ponudbo, kot so različni zabavni dogodki, kulinarika in spremljevalne dejavnosti,« je poudaril Goudsmit. Opozoril je tudi na to, da bodo morale igralnice še naprej nižati stroške poslovanja. Druga stvarnost pa je spletno igralništvo, ki se vse bolj širi. Nekatere države zato ponujajo različne ugodnosti, da bi lahko legalizirale delovanje ponudnikov spletnih iger. Tak primer je na primer Danska, ki želi spletne igre obdavčiti le z 20-odstotno davčno stopnjo, medtem ko je klasično igralništvo obdavčeno kar 75-odstotno. Po mnenju Goudsmita bo zato vedno več primerov povezovanja ali združevanja igralnic oziroma kupovanja klasičnih igralnic s strani spletnih ponudnikov. »Spletne igralnice lahko ponudijo isto storitev kot klasične igralnice, vendar zato, ker delujejo na drugi strani meje, v drugi državi, ne plačajo davka. To bo eden izmed izzivov v prihodnje, s tem pa se že ukvarjajo tudi pristojne evropske institucije v Bruslju,« je še dejal predsednik Evropskega združenja igralnic. Zato bo potrebno ustvariti pogoje za legalizacijo spletnih iger na srečo in sprejeti temu primerno zakonodajo. Ob tem pa mora ostati pravilo subsidiarnosti, da lahko vsaka država članica sama ureja področje igralništva. Konkurence spletnega igralništva se zavedajo tudi v novo-goriškem Hitu. Zato je družba že pridobila dve licenci za spletno igralništvo, eno v Italiji in eno v Sloveniji. »Bili bi nerazumni, če bi mislili, da spletno igralništvo nima vpliva na naše delo in realizacijo. Razvoj tega bo šel zagotovo naprej in nanj se moramo pripraviti,« poudarja predsednik uprave Hita Drago Podobnik. (sta) sovodnje - Izlet Obiskali bodo Ljubljano, Gradec in Beljak Izleti v božičnem času so za kulturno društvo So-vodnje že prava tradicija. Prvi izlet so priredili pred sedmimi leti; takrat so se odpravili v Gradec, ki ga bodo letos ponovno obiskali. V soboto, 10. decembra, se bodo zbrali ob 7.30 pred Kulturnim domom v Sovodnjah in odpotovali v smeri Ljubljane. Prihod v mesto je predviden ob 9.30, tako da si bodo lahko ogledali pisane božične tržnice ob bregovih Ljubljanice, tržnico suhega cvetja, Tromostovje in Prešernov trg. Ob uri kosila bodo odpotovali v smeri Gradca in se med potjo okrepčali z doma pripravljeno zakusko. Popoldne si bodo ogledali središče mesta, jaslice iz ledu in božične tržnice. V decembrskih večerih je Gradec posebno očarljiv: luči, vonjave, vzdušje in skriti kotički ostanejo obiskovalcem za vedno v lepem spominu. Zvečer bo na vrsti večerja v pivnici v središču mesta, kjer bodo nazdravili ob kozarcu avstrijskega piva. Prenočili bodo v hotelu Graz Amedia v bližini mestnega središča. Kdor bo še poln energije, naj ve, da je Gradec drugo največje univerzitetno središče v Avstriji, to se pravi, da v njem večerne zabave res ne manjka. Drugi dan si bodo v družbi vodiča ogledali mestne znamenitosti: stolnico, palačo dežele, muzej starega orožja, hišo umetnosti, Murinsel in občino. Po vodenem ogledu bo še nekaj čas na razpolago za ogled griča v središču mesta, na katerem stojita grad in urin stolp. Časa bo dovolj tudi za nakupe in zadnje slike. Po kosilu bodo odpotovali proti domu. Med potjo bodo postali v Beljaku, si ogledali središče mesta in božične tržnice ob stolnici. Prihod v Sovodnje je predviden v večernih urah. Na razpolago je še nekaj mest. Vpisati se je mogoče še do naslednje nedelje. Za informacije in vpisovanje je na razpolago telefonska številka 3493666161 (Erik). Mednarodni simpozij v veliki dvorani Univerze v Ulici Alviano Vse se je začelo leta 1961, ko je Franco Basaglia prišel v Gorico Zaključil se je niz dogodkov, prirejenih ob petdesetletnici prihoda Franca Basaglie v Gorico Velika dvorana polna udeležencev posveta Utrinek iz posveta, v ospredju Franco Rotelli in Luciano Carrino Z mednarodnim študijskim simpozijem »Vse se je začelo leta 1961, ko je Franco Basaglia prišel v Gorico« se je zaključil niz dogodkov, ki ga je Ustanova za zdravstvene storitve št. 2, v sodelovanju z različnimi partnerji, priredila ob petdesetletnici prihoda slavnega beneškega psihia- tra v Gorico. Kot je med svojim uvodnim govorom povedal generalni direktor Gianni Cortiula, si ustanova nikdar ni za cilj zastavljala proslavljanja, temveč izobraževanje. »Iz Basaglievega nauka moramo izluščiti to, kar je danes pomembno za nas. Njegovo delo je aktualno zaradi velikega, z določenih zornih kotov še neraziskanega izziva za vse zdravstvene poklice in za vse osebe, dejavne na področju zdravstva: postaviti človeka v središče vseh zdravstvenih in skrbstvenih dejavnosti. Menim, da je za to potrebnega še veliko dela, ne glede na obletnice.« Robert Castel, Assunta Signorelli, Charles Burquel, Philippe Artières Enrico Gherghetta, Gianni Cortiula, Ettore Romoli, Marco Bertoli, Alberta Basaglia, Pier Giorgio Gabassi, Domenico Casagrande med otvoritvijo posveta Robert Castel Pierangelo Di Vittorio Pier Aldo Rovatti Nadaljuje se postopek ustvarjanja čezmejnega zdravstvenega sistema Brez meja Sedanja faza sodelovanja in razvojne perspektive V okviru čezmejnega sodelovanja na zdravstvenem področju, ki se je začelo pred nekaj leti in se pred kratkim utrdilo s skupno udeležbo bolnišnic iz Gorice in Šempetra in rehabilitacijskega centra Stara Gora v projektu Interreg 2007/2013, se je dr. Cortiula srečal z direktorjem šempeterske bolnišnice, dr. Saksido, in z direktorico rehabilitacijskega zavoda Stara Gora, dr. Leban.Generalni direktor Cortiula, ki so ga na srečanju z dr. Leban spremljali odgovorni za stomatološki oddelek dr. Giulio Tamburlini, referentka za projekte čezmejnega sodelovanja pri Ustanovi za zdravstvene storitve Adriana Monzani in dr. Spazzapan kot tolmač, je poudaril namen, da se nikakor ne prekine že štiriletnega sodelovanja, namenjenega oskrbi oseb s posebnimi potrebami, ki so na zdravljenju v bolnišnici. Zanje skrbi ekipa dr. Tamburlinija, specializirana za stomatološke patologije pri odraslih in pediatričnih pacientih s hudimi ali zelo hudimi splošnimi kliničnimi patologijami. Interne procedure goriške bolnišnice namreč omogočajo hitro in celostno izvedbo vseh pred- in post-ope-racijskih postopkov, potrebnih za zagotovitev zdravstvenih storitev s hospitalizacijo brez vsakršnega tveganja. Ekipa anesteziologov, pediatrov, osebja operacijske sobe in negovalnega osebja, namenjenega izključno temu področju dela, za- gotavlja visokokakovosten profesionalni in človeški pristop do izrazito šibke skupine pacientov. Srečanje je bilo tudi priložnost za razjasnitev določenih vsebinskih prvin projekta Interreg, ki je bil predložen konec maja. Pozneje je bil na vrsti ogled bolnišnice, s katerim so si gostje ustvarili nedvomno pozitiven vtis o njeni organizacijski učinkovitosti in zdravstveno rehabilitacijski ponudbi. Oba direktorja sta poleg tega izrazila trdno željo po bolj poglobljenem medsebojnem poznavanju in po operativnem sodelovanju med sosednjimi zdravstvenimi ustanovami. Nekaj dni pozneje je na sedežu šempeterske bolnišnice dr. Saksi-da, skupaj s predsednikom zdra- vstvenega sveta in predstojniki Oddelka za kardiologijo, Interni-stične službe in Oddelka za radiologijo, gostil oba naša direktorja, generalnega in strokovnega, ki so ju spremljali Igidbashian in Fagioli za Oddelek za kardiologijo, Boscutti in Minutinovic za Oddelek za nefrologijo in dializo in še Tamburlini in Sfiligoi za Oddelek za stomatologijo. Sa-ksida in Cortiula se strinjata, da je potreben konkreten zagon oblik sodelovanja med specialisti obeh bolnišnic še preden bo evropska direktiva o uveljavljanju pravic pacientov pri čez-mejnem zdravstvenem varstvu sredi leta 2013 postala izvršilna, kar bo omogočilo prost dostop tujih državljanov do zdravstvenih storitev v državah članicah EU. Specialisti obeh bolnišnic so nato predstavili zdravstveno ponudbo in tipologijo razpoložljivih storitev, hkrati pa se skupaj zavezali za predčasno izvedbo nekaterih ukrepov, predvidenih s projektom Interreg. Med temi so v ospredju sestava kliničnih protokolov za zdravljenje različnih patologij, izobraževanje zdravstvenega in negovalnega osebja, prirejanje izobraževalnih dogodkov in še sodelovanje in izmenjava pogledov na področju upravljanja in tehnologije. Nazadnje naj povemo še, da so si bili vsi navzoči enotni glede potrebe, da kliniki ustvarijo pogoje za dejavno sodelovanje in integracijo čezmejnih zdravstvenih danosti za varstvo zdravja prebivalstva tega geografskega območja. Adriana Monzani / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 27. novembra 2011 1 1 podgora - Pri kulturnem društvu Andrej Paglavec Z večerom o uporu spet zagnali društveno delovanje Zapel je snujoči se pevski zbor domačinov in pevcev iz Šempetra - Prof. Rupel predaval o OF v Gorici V Podgori je pomembna obletnica odločilnega koraka k uporu in samozavesti kar naravno spodbudila kulturno društvo Andrej Paglavec, da je stopilo na pot oživljanja svojega delovanja. Predstavnik podgorskih družbeno-kulturnih delavcev Luciano Pelizzo je namreč povedal, da 70. obletnica OF nikakor ni mogla mimo, ne da bi se pri društvu in krajevni sekciji VZPI-ANPI zamislili o primernosti skupne pobude. Povedal je tudi, da je obletnica dala povod za resnejši pristop do društva, kar je privedlo do odločitve po sklicanju občnega zbora, čigar datum bodo v kratkem sporočili preko medijev. Sredin večer v Podgori je uvedel snujoč se pevski zbor domačinov in pevcev iz Šempetra, ki spada v sklop ponovne gradnje društvene hrbtenice. Glavni gost in predavatelj profesor Aldo Rupel je nastopil z nalogo, da osvetli nastanek in delovanje Osvobodilne fronte v Gorici, v samem središču mesta. Rekel je, da je v javni zavesti podatek o prisotnosti OF v samem središču domala izginil, kljub kapilarni organiziranosti in prisotnosti pododborov prav v vsaki ulici. Razlago za to dobimo v dejstvu, da se je leta 1947 skoraj vsa vojna generacija kadrov in aktivistov preselila v Trst, Novo Gorico in Koper. Zmanjkalo je torej ljudi, ki bi prenašali zgodovinski spomin in s svojo prisotnostjo nemo in zgovorno pričali o Osvobodilni fronti v Gorici. Poleg tega se je povojno italijansko meščanstvo v zagnanosti italijanstva pogosto spravilo nad Slovence, za kar je mogla posredovati tudi zavezniška Militar Police. Skratka, razmere in vzdušje so bili popolnoma nenaklonjeni gradnji zgodovinske vojne kolektivne zavesti. Rupel je nato podal podroben oris goriških razmer od konca prve svetovne vojne do od-porništva in osvoboditve. Analiziraj je posledice Gentilejeve šolske reforme, ki je postopoma ukinjala slovenske šole, zaustavil se je pri letu 1927, ko se je fašistična oblast odločila za ukinitev slovenskega prosvetnega in športnega delovanja. Opredeljenim Slovencem takrat ni preostalo drugega, kakor da se umaknejo v gozdove. Starejše generacije zaradi tega, da bi na skoraj romantičen način prepevale slovenske viže daleč od oblasti, mlajše pa v zavestni potrebi po uporu. Nastale so tako tajne organizacije kakor TIGR, Bratovščina sv. Pavla, Črni Bratje in Borba v Trstu. Znano je, da so se v Gorici Tigrovci in Črni bratje shajali, poleg v gozdovih, tudi v takratni gostilni Pri Maksu. V letih sprostitve diplomatskih odnosov med Italijo in kraljevino SHS, to je v letih 1938 in 1940, pa je prišlo do tega, da so slovenske oblasti izdajale tigrovske aktiviste in omogočile Italiji, da jih je skoraj vse polovila in tako ohromila njihovo delovanje do izumrtja. Ne glede na to pa predstavlja partizanski boj naravno nadaljevanje ti-grovskega upora vendar z bistveno razliko, da je TIGR udejanjal individualne teroristične akcije, medtem ko je Komunistična Partija Slovenije teorizirala in konkretizirala široko ljudsko fronto oziroma revolucijo, učinkovitejšo za borbo z okupatorjem. Profesor Rupel je V Ronkah predstavitev knjige o Rabski brigadi V palači Vicentini Miniussi na Trgu Unita v Ronkah bodo jutri ob 18. uri predstavili knjigo o rabski brigadi »Dalle catene alla liberta«. Knjigo je napisal Anton Vratuša in jo posvetil partizanski brigadi, ki so jo ustanovili slovenski interni-ranci v fašističnem taborišču na Rabu. Ob prisotnosti avtorja bodo knjigo predstavili Alessandra Kersevan, Anna Di Gianantonio in Tommaso Montanari. Večer prirejata tržiški kulturni konzorcij in združenje Ecomuseo Territori. Prof. Rupel med predavanjem v Podgori bumbaca tako podal okvir nastanka OF, od prvega sestanka v Ljubljani 26. aprila leta 1941 in povedal, da je iz Ljubljane prišel letak KPS s pozivom Primorcem k oboroženemu boju. Že junija istega leta je bilo pod Rožnikom v Ljubljani ustanovljeno glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet, ki ga je sestavljalo osem članov, od katerih je Kovačič dobil nalogo za delovanje na terenu na Primorskem. Desna roka Kovačiča je bil Anton Velušček - Matevž iz Ločnika, ki je septembra organiziral sestanek OF na Sveti Gori, na katerem se je organiziralo zbiranje materiala in živeža za Trnovsko planoto. Pred septembrom beležimo v Gorici še druge sestanke OF, od katerih je prvi bil julija pri Kremencah blizu Gorice. Važnejši sestanek je bil tudi avgusta pri Pilonu pri Soči, kjer se je mladina konspirativno menila za zbiranje živeža za jugoslovanske vojne interniran-ce. Decembra pa je Gorica dobila svoj prvi petčlanski odbor OF. Imena članov ostajajo neznana. Profesor Rupel je tudi razlagal, da v kolikor v goriški Osvobodilni fronti sistem trojk ni bil poznan ali vsaj ne apliciran, so fašistične oblasti v poletju leta 1942 polovile celo 120 aktivistov, med katerimi so bili France Bevk, Lambert Mermolja (nato izpuščena), Karlo Podgornik, Mirko in Jožko Pavlin, ki so bili nato poslani v Rim pred posebno sodišče. Aktivistom vendar ni bilo nikoli sojeno, kajti se je zaradi birokratskih težav zavleklo in je tako nastopil 25. julij oziroma 8. september. Po tem hudem udarcu se goriška OF skleni bolje in bolj konspirativno organizirati: mesto je bilo razdeljeno na štiri kvarte, ki so bili poimenovani po straneh neba. Vsaki kvart je imel svoj odbor in bil razdeljen še na ulične pododbore. Kvart je bil tako del okraja, više okrožja in naposled pokrajine. Rupel je povedal tudi taktično zanimivost, da so imeli sedeži odborov vedno dva vhoda, ki sta jamčila beg. Aktivisti v Gorici so zbirali denar, sanitetni material, papir, tiskarske stroje. Hrane pa v manjši meri, ker je za to odlično skrbela Intendanca Montes, ki je hrano prevažala prav čez goriški severni Kvart. Rupel je še povedal, da je bil na Livadi tajno konspirativen bunker, ki je bil tako dobro zakrit pred sovražnikom, da sta v njem našla nekajdnevno zatočišče tudi komisar Gregorčičevega bataljona Pirjevec - Ahac in Tomo Brejc. Profesor Rupel je tudi poudaril, da o goriški OF obstaja samo en zapis, to je krajša raziskava, ki jo je pred tridesetimi leti sestavila skupina najstnikov, sicer tabornikov, za natečaj, ki ga je razpisal Primorski dnevnik v spomin na Albina Bub-niča. Organizatorji večera, ki se je zaključil s skupnim petjem pesmi »Vstala, Primorska«, so omenjeno raziskavo tudi razdelili med prisotne. (pz) gorica Od srede v mestu praznično V sredo, 30. novembra, bo na Verdijevem korzu v Gorici praznično. Tamkajšnji trgovci bodo obeležili zaključek obnovitvenih del, zaradi katerih je bil del glavne mestne prometnice več mesecev zaprt. Praznik se bo začel ob 15.30. Na voljo bodo pečeni kostanji in rebula, ob 17. uri pa bodo ob prisotnosti upraviteljev in občanov prižgali božične svetlobne okraske. Trgovci bodo prisotnim ponudili tudi torto, nato pa bosta na vrsti glasba in spektakel. Sredina pobuda bo tudi uvod v decembrsko praznično dogajanje v goriškem mestnem središču, ki bo stopilo v živo v soboto, 3. decembra, s tradicionalnim Andrejevim sejmom. Sejem bo trajal tri dni, vrtiljaki pa bodo na voljo malim in velikim vse do 11. decembra. Kramarji bodo s svojimi stojnicami prisotni na Travniku, na korzih Italia in Verdi, v ulicah Crispi, Roma, Oberdan in Cadorna, Boccaccio, vrtiljaki pa v Ulicah Cadorna in Petrarca, v ljudskem vrtu na Verdijevem korzu in na Trgu Battisti. Novost bo »Vas prijateljstva« na Travniku, kjer se bodo predstavile občine z obeh strani meje in celovška občina. Od 12. decembra dalje se bo Travnik spremenil v »Let's Go Village« (več podrobnosti bo občina razkrila jutri, govori pa se tudi o snowboard progi), na Verdijevem korzu pa bo božična tržnica. nova gorica - Kreativni izbruh Hiše eksperimentov Avto brez šoferja Na daljavo ga vodijo preko računalnika - Do pomladi bodo vgradili v vozilo senzorje, tako da bo popolnoma avtonomno Avto vodijo preko računalnika (desno); v notranjost so vgradili mehanske dele in računalniško kontrolo (spodaj) foto n.n. Parkirišče pred Primorskim tehnološkim parkom na območju nekdanjega mejnega prehoda Vrtojba je bilo pred nekaj dnevi prizorišče zanimive preizkušnje. Zanesenjaki iz novogoriške Hiše eksperimentov so javnosti predstavili avtomobil na daljinsko upravljanje s pomočjo računalnika. Bel BMW, ki so ga fantom posodili v družbi Avto Select, novogoriškem distributerju nemških avtomobilov, je resda počasi, a samostojno in zanesljivo krožil po parkirišču, ukaze pa je prejemal preko zunanjega računalnika. »Gre za kreativni izbruh Hiše eksperimentov, s katerim smo se lotili tega izziva in kot vidite, nam je uspelo,« je povedal Luka Manojlovic, idejni oče projekta, ki je v prostem času vseh angažiranih nastajal od začetka poletja. Pri projektu so aktivno sodelovali tudi Miha Markič (programiranje), Danko Kreso-jevic (konstrukcija) in Leon Blažič (robotika in servo motorji). »Vozilo smo tehnično obdelali tako, da smo vanj vgradili neke mehanske dele in kontrolo, ki jo krmilimo preko računalnika, tako da lahko vozilo nadziramo in z njim upravljamo na daljavo,« je še pojasnil Ma-nojlovic in dodal, da se po njegovih informacijah česa podobnega v Sloveniji ni lotil še nihče. Razložil je tudi, da povezava med računalnikom in avtomobilom trenutno poteka preko brezžičnega omrežja novogoriškega kabelskega operaterja Wing, kar pomeni, da bi bilo vozilo mogoče na daljavo upravljati nekje do Podnanosa, do koder seže signal s Trstelja. Seveda s takim avtomobilom ne smejo na cesto, teoretično pa bi lahko vozil po vsaki cesti in razvil tudi polno hitrost. V opremo so fantje vložili do 2.500 evrov, za delo in programiranje pa je bilo potrebnih precej ur, ki niso vštete v stroške, saj so se projekta lotili iz golega entuziazma. »Vse, kar smo naredili v sklopu tega projekta, bomo objavili na spletni strani E-hiše, tako da bo lahko na njej kdorkoli dobil vse potrebne informacije na to temo in lahko naredil podobno zadevo ali pa jo nadgradil,« je še dodal Manojlovic. Napovedal je tudi, da bodo skušali do pomladi projekt nadgraditi tako, da bo avtomobil popolnoma avtomatiziran in avtonomen, kar pomeni, da tudi povezava z zunanjim računalnikom ne bo več potrebna in se bo vozilo s pomočjo senzorjev, prepoznavanja te- rena, ovir in podobnega samo odzivalo na okolico. »Velike korporacije po svetu že več let delajo na tem razvoju, problem pa je v tem, ker te zadeve niso na voljo ljudem, ideja E-hiše pa je že v osnovi ta, da ljudem približamo znanost in tehniko,« je še pojasnil Manojlovic, ki verjame, da je z vsakim takim eksperimentom bliže čas, ko bodo avtomobili dejansko avtonomno vozili po cestah. »Neumno je, da zapravljamo čas za vožnjo, saj bi lahko med njo delali kaj pametnejšega,« je podkrepil svoje prepričanje in sklenil, da so med množico tistih, ki so prišli na javno predstavitev projekta E pur si muo-ve, dobili največ komplimentov v stilu »tak avto bi takoj imel, da me pride iskat na žur, koncert ali rojstnodnevno zabavo in odpelje domov«. Nace Novak 12 Nedelja, 21. novembra 2011 GORIŠKI PROSTOR / CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V KOPRIVNEM CORAZZA, Ul. Buonarroti 10, tel. 0481808074. Gledališče Dom ni samo prostor druženja, je kraj, v katerem se počutimo sprejeti, pomembni sooblikovalci celote. Kulturnemu domu ob 30-letnici sodelovanja iskreno čestitamo vsi pri Glasbeni matici »MARY POPPINS« je sloviti muzikal, ki ga bo predstavilo Prosvetno društvo Sotočje iz Škofje Loke danes, 27. novembra, ob 17. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Predstavo gosti Kulturno društvo Sovodnje v sodelovanju z Občino Sovodnje ob Soči in Občino Škofja Loka. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: danes, 27. novembra, ob 16. uri »Sun e il pianeta Terra« (za otroke med 3. in 10. letom starosti) iz niza »Spazio giovani«; informacije po tel. 0481- H Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo Argentina Q8 - Ul. Trieste 22 ESSO - Ul. Aquileia 40 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 GRADIŠČE FLY - Ul. Palmanova 63/A MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo SAN MARCO PETROLI - Ul. Terme Romane 5 ŠKOCJAN ESSO - Ul. Sauro, na državni cesti 14 (Pieris) ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN-REDIPULJA AGIP - Ul. III Armata 58 969753 in na spletni strani www.arti-stiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v ponedeljek, 28. novembra, ob 21. uri »Ballet de Cuba Havana de Hoy«; informacije po tel. 0481-532317 ali na spletni strani www.artistiassociatigo-rizia.it. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: danes, 26. novembra, »Storie in tazza«, gledališka skupina La Piccionaia - I Carrara; informacije v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici (tel. 0481537280, 335-1753049, info@ctagori-zia.it, www.ctagorizia.it). U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.15 -19.50 - 22.00 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - prvi del«. Dvorana 2: 15.00 - 16.45 - 18.30 »Happy Feet 2«; 20.15 - 22.00 »Scialla!«. Dvorana 3: 15.40 - 17.40 »Il cuore grande delle ragazze«; 20.00 - 22.00 »Io sono li«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.40 - 17.45 -20.15 - 22.10 »Anche se e amore non si vede«. Dvorana 2: 15.15 - 17.30 - 19.50 - 22.10 »Real steel« (digital). Dvorana 3: 15.00 - 17.10 - 19.50 - 22.10 »The Twilight Saga: Breaking Dawn -prvi del«. Dvorana 4: 16.00 - 18.00 - 20.00 - 22.15 »Tower Heist - Colpo ad alto livello«. Dvorana 5: 15.00 - 16.45 - 18.30 »Happy Feet 2«; 20.15 - 22.00 »Scialla!«. fl Razstave RAZSTAVA »ŽIVLJENJE POD TRIGLAVOM« je na ogled v slovenskem višješolskem središču v Puccinijevi ulici 14 v Gorici; do 2. decembra od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro, ob sobotah med 8. in 14. uro. RAZSTAVO ROBERTA FAGANELA z naslovom »Svetloba in barve« bo na ogled v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Go- Doberdob in Sovodnje www.bccdos.it Zadružna banka Doberdob in Sovodnje prireja srečanje s člani na temo "Zadružna banka danes". Vabljeni v torek, 6. decembra 2011 ob 20. uri v sejno dvorano Banke v Sovodnjah. rici do 9. decembra od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure, do 20. januarja pa ob prireditvah in po domeni. V galeriji Ars na Travniku 25 v Gorici bo odprtje razstave olja manjšega formata in akvarel v torek, 29. novembra, ob 18. uri; umetnika in njegova dela bo predstavila umetnostna zgodovinarka Verena Koršič Zorn. V GALERIJ I KOSIČ (Raštel 5-7/Travniku 62) v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič) je na ogled razstava »Vedute della nostra terra« Giorgia Salatea do 10. decembra od torka do sobote med 9. in 12.30 ter med 15.30 in 19.30; slikar bo prisoten med 17.30 in 19.30. A Koncerti ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja niz koncert z naslovom »Gorizia clas-sica«: v soboto, 3. decembra, ob 17. uri v dvorani pokrajinskih muzejev v grajskem naselju 13 v Gorici nastopata flavtistki Ana Černic in Doris Kodelja; vstop prost. 9 Šolske vesti SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da zapade 15. decembra rok za vložitev prošenj za začasno zaposlitev za neučno osebje; prošnje je treba oddati na tajništvih posameznih ravnateljstev; informacije na sedežu sindikata ob četrtkih med 16. in 17. uro po tel. 048182613. M Izleti KRUT obvešča, da je na razpolago še 5 mest za izlet 10. in 11. decembra na božične sejme v evropsko mesto Milan; informacije in vpisovanje na društvenem sedežu ul. Cicerone 8/B ali po tel. 040-360072. SKRD JADRO iz Ronk prireja enodnevni izlet s kosilom v Vrhniko, gramozno jamo in božičnih tržnic Ljubljane v soboto, 17. decembra; informacije in prijave na tel. 0481-82273 (Roberta) ali 0481-482015 (Karlo). □ Obvestila AŠZ OLYMPIA vabi na občni zbor v ponedeljek, 28. novembra, ob 17. uri v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu v dvorani društva A. Gregorčiča na Drevoredu XX Septembra 118 v Gorici; dnevni red: otvoritev občnega zbora, predsedniško poročilo, pozdravi in posegi, volitve, razno. SKAVTI IZ GORICE vabijo otroke (od 3. CVETLICARNA KOFOL TRG IVANA ROBA 13 (na placu v Šempetru) ŠEMPETER PRI GORICI Tel: 00386(0)5 303 12 56 ODPIRA SVOJA VRATA V ADVENT Od četrtka, 24. novembra do petka, 2. decembra ADVENTNO NOVOLETNA RAZSTAVA LEPO VABLJENI! do 5. razreda osnovne šole), ki bi radi pristopili k volčičem in volkuljicam, da se jim pridružijo na sestankih, ki potekajo na skavtskem sedežu (Drev. 20. septembra 85 v Gorici) ob sobotah od 14.30 do 16.30; informacije na tel. 3461538732 (Aljaž). SREČANJA Z OBČANI SOVODENJSKE OBČINE: za Vrh 29. novembra v centru Danica. Pričetek ob 20. uri. SPDG prireja danes, 27. novembra izlet v neznano. Zbirališče ob 9. uri pri Rdeči hiši; informacije na tel. 349-3887180 (Gabrijel). LETNIKI 1961 iz Sovodenj, Gabrij, Ru-pe, s Peči in Vrha, ki so se na družabnosti srečali pred dvajsetimi leti, se bodo ponovno sešli 3. decembra letos; informacije po tel. 333-1706760 (Nerina Devetak). 0 Prireditve ŽUPNIJA SV. ANDREJA APOSTOLA, KRAJEVNI SVET IN PD ŠTANDREŽ vabijo na »Praznovanje župnijskega zavetnika 2011«: danes, 27. novembra, ob 10. uri v cerkvi maša, vodil bo g. Marko Rijavec iz Vipave, ob 11. uri na Trgu Sv. Andreja podelitev devetega klasa, ob 11.15 v cerkvi maša, vodil bo dekan Karel Bolčina, ob 17. uri maša in slovesne večernice, ob 17.30 v župnijskem domu praznična tombola; v ponedeljek, 28. novembra, ob 20. uri v sejni sobi dekanijsko srečanje izrednih deliv-cev, obhajila; v torek, 29. novembra, ob 20. uri v župnijskem domu Gregor Ču-šin: »Jona - besni prerok«, monodrama za vse, posebno za zakonce; v sredo 30. novembra, ob 14. uri v župnijskem domu lutkovna predstava, ob 19. uri praznična maša; v soboto, 3. decembra, ob 20. uri v cerkvi koncert (štitri zbori in orkester) Patrik Quaggiato »Missa nova Laudate Pueri Dominum«, cerkveno oznanilo. ZDRUŽENJE AMA - LINEA DI SCONFI-NE prireja ponedeljkova predavanja med 16.30 in 18. uro v hiši Ascoli, v Ul. Ascoli 1 v Gorici: Donatella De Colle bo 28. novembra govorila na temo razširjenih družin in 12. decembra bo imela predavanje z naslovom »Il benesse-re attraverso la musica«. VKLJUČEVANJE MLADIH V ORGANIZACIJE SLOVENCEV V ITALIJI: predstavitev zaključkov »Alumni programa« danes, 27. novembra, ob 10. uri na sedežu Slov.I.K.-a v KBcenteru na Korzu Verdi 51. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v ponedeljek, 28. novembra, ob 17.30 predstavitev knjige »Castelli, castelletti e caseforti del F.V.G.« Giorgia Gero-meta in Renate Alberti. DRUŠTVO SKALA IZ GABRIJ prireja srečanje z dr. Ivanom Cibicem, članom partizanskega sanitetnega osebja in avtorjem knjige »Utrinki iz mojega življenja«. Potekalo bo v torek, 29. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gabrjah; sodeloval bo moški pevski zbor Skala s programom partizanskih pesmi. KD SKALA GABRJE vabi v torek, 29. novembra, ob 20.30 na srečanje z dr. Ivanom Cibicem, članom zdravstvenega osebja v partizanski bolnici Pavla. Ob tej priložnosti bo dr. Cibic predstavil svojo knjigo "Utrinki iz mojega življenja". NA GRADU DOBROVO V GORIŠKIH BRDIH: v sredo, 30. novembra, ob 19. uri predstavitev knjige »Življenje na Kanalskem Kolovratu« Franca in Zorana Jerončiča. 0 Mali oglasi PRODAJAM krompir za krmo prašičev; tel. 320-2161383. PRODAJAMO suha gozdna drva in ek-stra deviško oljčno olje; tel. 0481390238. PRODAM Citroen C4 Grand Picasso 2,0 HDi CMP-5, avtomatski menjalnik, 103.000 km, letnik 2008, prvi lastnik, srebrne barve, cena 11.900 evrov; tel. 340-8273145. Prispevki V spomin na drago Veroniko Tomsič vd. Butkovič darujejo Ivana, Dari, Drago in Marija 100 evrov za KD Sovodnje. V spomin na Veroniko Tomsič vd. Bu-tkovič darujejo Ivana, Dari, Drago in Marjeta 100 evrov za ŠD Sovodnje. Namesto cvetja na grob pokojne Slavi-ce Pahor darujejo sestri Milica in Olga ter hčere Nelva, Marija, Vanda in sin Gianfranco 50 evrov za AŠKD Kre-menjak in 50 evrov za vzdrževanje spomenika NOB v Jamljah. Judita Korsič daruje 50 evrov za KD Briški grič. V spomin na Dano Cijak darujejo Malvina, Nika in Vilma 150 evrov za KD Oton Zupančič. Namesto cvetja na grob svojega zvestega člana Bruna Štekarja daruje Lovska družina Števerjan 50 evrov za hospic Casa Via di Natale iz Aviana. V spomin na Jožico Plahuta darujeta Vi-žintin Viktor in Lidija 50 evrov za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Bruna Štekarja darujejo Marica, Neva, Klara, Sandra in Ivanka 150 eurov za KD Briški grič. V spomin na Veroniko Tomsič vd. Bu-tkovič daruje Vida 25 evrov za KD So-vodnje. 29.11.1971 29.11.2011 Miroslava Tomsič por. Butkovič Vedno v naših srcih. Ivana, Dari in Drago Sovodnje ob Soči, 27. novembra 2011 Družina Visintin in uslužbenci slaščičarne Pasticceria Centrale iz Gorice žalujejo ob smrti dolgoletne sodelavke ALME CIJAK RECISNE AUTONOMA FRIULI VENEZIA GIUUA Evropi v naši dsžsli 2011 L'Europa mila nostra regions 2011 Program / Programma 09.00 Registracija udeležencev/registrazione 09.30 Welcome coffee Pozdravni nagovori predstavnikov lokalnih oblasti indirizzi di saluto delle Autorita Predsedujoči / presiede: Elio De Anna Deželni odbornik za kulturo, šport, mednarodne odnose in odnose z EU Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine Assessore regionale alia cultura, sport, relazioni intemazionali e comunitarie Govorniki / interventi: Pobude regionalnega sodelovanja z vidika evropske integracije SIMPOZIJ 29. november 2011 Konferenčni center Ulica Alviano 18, Gorica (Italija) CONVEGNO 29 novembre 2011 Conference Centre via Alviano 18 - Gorizia U v, OD EVROPSKEGA ZDRUZENJA ZA TERITORIALNO SODELOVANJE DO MAKROREGIONALNIH STRATEGIJ DAL GRUPPO EUR0PE0 DI COOPERAZIONE TERRITORIALE ALLE STRATEGIE MACRO REGIONALI Iniziative di cooperazione regionale in un'ottica di integrazione europea Michele Baiano Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Italije Ministère degli Affari Esteri Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje ter bilateralni odnosi s Hrvaško in Slovenijo II Gruppo Europeo di Cooperazione Territoriale nella prospettiva delle relazioni bilaterali con Croazia e Slovenia Andrea Vitolo Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Italije Ministero degli Affari Esteri EZTS ustanovljeno s strani Občine Gorica (I), Mestne občine Nova Gorica (SLO) ter Občine Šempeter-Vrtojba (SLO) IIGECT Territorio dei comuni: Comune di Gorizia (I), Mestna občina Nova Gorica (SLO) e Občina Šempeter - Vrtojba (SLO) Guidogermano Pettarin Občina Gorica Comune di Gorizia EZTS kot instrument za implementacijo makroregionalne strategije: priložnosti v novih uredbah II GECT come strumento di attuazione delle strategie macroregionali: le opportunitš nei nuoviRegolamenti David Svveet Evropska komisija, Generalni direktorat za regionalno politiko Commissione Europea Platforma EZTS: pregled obstoječih EZTS Piattaforma GECT presso il Comitato delle Regioni: panoramica sui GECT giá esistenti Alfonso Alcolea Martínez Odbor regij EU Comitato delle Regioni dell'Unione Europea Jadransko-jonska makroregija Prospettiva "Macroregione Adriático - Iónica" Marco Riccardo Rusconi Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Italije Ministero degli Affari Esteri Razprava / dibattito 13.30 Zaključek / conclusioni Kosilo segue buffet lunch Nedelja, 27. novembra 2011 APrimorski r dnevnik nedeljske teme ob koncu dvajsetletnega obdobja italijanske politike Od vzpona Silvia Berlusconija do evropskega direktorja Ko je v letu 2006 Silvio Berlusconi izgubil volitve in se je na premierski stol ponovno povzpel Romano Prodi, sem si iz satirične vinjete izposodil slikovit metaforični naslov: napisal sem Berluskonec. Tega tokrat ne bom naredil; osel gre enkrat na led, oziroma, ni rečeno, da je Berlusconi dokončno izginil z italijanske politične scene. Silvia Berlusconija sem srečal samo enkrat. To je bilo v začetku 80. let prejšnjega stoletja; takrat sem služboval v Rimu in med mojimi znanci (in zelo koristnimi viri) je bil tudi sedaj že dolgo pokojni G.Z. Spoznal sem ga na večerji pri skupnem znancu, rekel bi prijatelju, sedaj prav tako pokojnemu A.N. G.Z. je bil človek posebne vrste. Po koncu druge svetovne vojne je bil član italijanske komunistične partije v Milanu in kot mladinec se je prijavil v mednarodne delavske brigade, ki so gradile železniško progo Brčko - Banoviči. Odšel je v takratno Jugoslavijo in pridno gradil progo; v času, ko je bil v Srbiji, pa je z resolucijo Kominforma Sovjetska zveza izključila jugoslovansko partijo iz komunistične internacionale. Italijanski komunisti so ostali zvesti Stalinu in, ko se je G.Z. vrnil v Milan, so ga izključili iz partije, češ da se je v Jugoslaviji okužil s ti-toizmom in torej ni več zanesljiv komunist. Ubogi G.Z., mlad, brezposeln in reven kot cerkvena miš, se je obrnil na socialistično stranko, ki ga je z veseljem sprejela. Ampak kmalu potem je socialistična stranka razpadla na dva dela, socialiste in socialdemokrate. Slednji so bili zagovorniki političnega in vojaškega zavezništva z ZDA. Ker so se »tovariši«, ki so G.Z. sprejeli med socialiste, opredelili za socialdemokrate, se je v nekaj tednih tudi G.Z. prelevil iz stalinista v fi-loameričana. Tako je pač življenje. V 80. letih prejšnjega stoletja sva se pogosto srečevala. G.Z. je namreč prihajal v Trst, kjer je bival v najuglednejšem hotelu, v sobi z razgledom na zaliv. V hotelu je sprejemal tržaške veljake, ki so ga obiskovali kot kakega državnika. Presenečen sem bil nad to procesijo, in presenečen sem bil tudi, da se je ob vsakem obisku v Trstu za en dan odpeljal v Koper. Seveda nisem vedel, kaj je tam počel: najini odnosi so bili namreč omejeni na izmenjavo tistih informacij, za katere je G.Z. mislil, da mi jih lahko posreduje. Jaz pa mu takrat itak nisem imel kaj povedati. Bil pa je zelo prijeten človek in ob njegovih obiskih v Trstu me je pogosto obiskal na domu in na moji terasi sva kramljala pozno v noč. Naj povem, da ni bil požrešen človek. Res, vedno je čakal na vabilo na kosilo ali večerjo, ampak nikoli ni izbiral luksuznih restavracij. V Rimu sva se srečevala v zakotni bavarski pivnici in se pogovarjala ob golažu s krompirjem in ob vrčku piva, ki sem ga srebal jaz, medtem ko je on pil vodo. Alkohola ni nikoli pokusil. Večkrat sem ugibal, za katere tajne službe dela, in vselej zaključil, da je »univerzalec«, torej človek, ki je na plačilnem seznamu več tajnih služb, zahodnih in vzhodnih. Ko sem ga spoznal, je bil G.Z. novinar. Zaposlen je bil na italijanski radioteleviziji, ampak vtis sem imel, da je tam samo prejemal plačo. Dejansko pa je bil takrat zelo blizu socialistom, bil je družinski prijatelj očeta takratnega socialističnega liderja Bettina Craxija, poznal je vse socialistične voditelje (v tistem času so tudi socialisti postali filoa-meričani) in seveda je poznal Silvia Berlus-conija, ki je bil takrat še podjetnik, zelo blizu Craxiju in njegovim. Še več, G.Z. je dejansko delal za Berlusconija, pomagal mu je vzpostavljati stike z drugimi strankami. Tako sem nekega dne - bilo je v letu 1984 -po naključju srečal G.Z. v rimski kavarni Sant'Eustachio in takrat mi je predstavil »podjetnika Berlusconija, ki ustvarja zasebno televizijo«. Bila sta pri republikanski stranki, ki jo je vodil Giovanni Spadolini, kjer sta se pogovarjala o zakonu, ki ga je Craxi pripravil za prijatelja Berlusconija in s katerim je dejansko omogočil nastanek njegovega televizijskega imperija. Takrat Berlusconi ni razmišljal o politiki, hotel je ostati podjetnik. Kupoval je vsevprek, ukvarjal se je z velikimi nepremičninskimi posli, s trgovskimi mrežami in seveda s televizijo. Spretno je prodajal reklamo in ustvaril zasebni televizijski imperij, ki se danes kosa z državno televizijo. V politiko se je podal, ko je leta 1992 razpadel takratni strankarski sistem; razpadel pa je zaradi korupcije, ki jo je takrat začelo sodstvo preganjati, tudi z dokajšnjim pretiravanjem, vendar je bilo ljudem to všečno: takrat je Italija preživljala hudo gospodarsko krizo, liro so v kratkem času dvakrat devalvirali in ljudje so bili jezni na politike. Še zlasti na zmerni sredini (besede desnica takrat še niso uporabljali, ker je spominjala na fašizem) je nastala velika praznina in Berlusconi je vskočil v prazen prostor. To je moral narediti, kajti v primeru zmage postkomunistične levice bi izgubil velik del bonitet, ki mu jih je zagotovila prejšnja oblast in njegov ekonomski imperij bi bil resno ogrožen. Tako je s kratko televizijsko izjavo sporočil Italijanom »Scendo in campo« (Podam se v igro) in takoj pobral veliko število glasov ljudi, ki so prej volili za stranke, ki jih ni bilo več oziroma jih je korupcija popolnoma diskreditirala. Zapolnil je torej, praznino, ki sta jo povzročila predvsem dva med seboj sorodna dejavnika: izničenje socialistične stranke, ki je zaradi škandalov izginila s političnega prizorišča in razpad Krščanske demokracije, ki je prej skoraj pol stoletja (ob podpori Vatikana in ZDA) vedrila v italijanskem politi- čnem prostoru. Berlusconi je brezsramno vključil v svojo stranko na desetine vrhunskih uglednih politikov, ki še sedaj predstavljajo politično okostje njegove stranke. Poleg tega je pametno izkoristil voljo nekdanje postfašistične desnice in njenega lider-ja Gianfranca Finija, da opusti povzdigovanje fašističnega režima in se vključi v normalno demokratično dialektiko. S tem je Berlusconi postavil svojo stranko na dokaj trdne temelje, s »pravimi« politiki, ki so imeli večdesetletno kilometrino in so tako sestavili politično okostje nove stranke. To je bilo leta 1994. Vendar Berlusconi ni bil ves ta čas na oblasti. Dvakrat je izgubil na parlamentarnih volitvah in obakrat v parlamentu čakal na boljše čase ter gradil svojo politično prihodnost. Človek je sposoben govornik, je tudi zelo priljuden in vsi, ki ga poznajo, vedo povedati, da je v medčloveških odnosih zelo simpatičen. Italijo je vodil spretno, čeprav ni imel vedno dobrih ministrov. Bil je vseskozi pragmatičen, pa tudi demagoško spreten. V letih, ko je Italija dejansko blokirala Slovenijo pri pogajanjih za članstvo v Evropski uniji, je Berlusconi to vselej demantiral. Na novinarski konferenci v Trstu je slovenskemu novinarju užaljeno odgovoril, da Italija ne blokira nikogar in je, nasprotno, največja zagovornica vstopa Slovenije v EU, ampak ... tudi Slovenija mora razumeti, da ima Evropska unija svoja pravila, ki jih je treba spoštovati. Spretno je znal tudi negativne odločitve oviti v svilen papir in pripeti s srebrnim trakom, da so bile videti sprejemljive, če ne celo dobre. V svojo stranko je sprejel vrsto odsluženih politikov, ki so mu pomagali pri vzponu, kot spreten trgovec pa je znal v družbi skoraj vselej najti ustrezne kompromise. Njegova uspešnost bi se verjetno nadaljevala, če se ne bi zgodila sedanja huda gospodarska kriza in če se ne bi zapletel v škandale s prostitucijo, ki so bili glavni razlog, da ga je pustila na cedilu katoliška cerkev, ki v Italiji zelo veliko pomeni. Da bo jasno, Berlusconija ne ljubim, ne sodim v njegov miselni krog in politiko razumem popolnoma drugače kot on. Vendar mu priznavam uspehe in kritično ocenjujem njegove napake. Uspelo mu je pripeljati Italijo iz težav v času, ko je bilo stanje videti brezizhodno, dokazal je veliko spretnost in veliko politično občutljivost, to je pač dejstvo. Vključil se je v sistem, ki ni bil njegov, in ga dominiral. V svojo korist je znal dolga leta obračati celo svojo najbolj problematično značilnost, to je številne sodne postopke, v katere je bil vpleten, skoraj vedno kot obtoženec; svoje volivce je prepričal, da gre za nekakšno zaroto levice, ki manevrira sodstvo in da je sam žrtev te zarote. Res pa je, da je Berlusconi vstopil v politiko, ker se je bal, da bi sicer njegov ekonomski imperij razpadel. V dolgih letih trdega dela ga je ustvaril praktično iz niča (seveda se marsikdo upravičeno sprašuje, kako mu je to uspelo), nobenega dvoma pa ni, da je bil to pravi imperij. Res je tudi, da mu je že prej politika pomagala, ampak pomagala je tudi Fiatu in drugim, ki pa niso imeli tako sposobnih menedžerjev. Potem, ko je postal predsednik vlade, pa je kar nekajkrat »priredil« zakonodajo v svojo korist. Bil je tudi zelo spreten predsednik vlade. Prijateljstvo s Putinom je kapitaliziral in Italiji zagotovil dobro energetsko oskrbo. Pogovarjal se je z Gadafijem, mu celo poljubil roko (joj, kakšna sramota!), vendar je priznal škodo, ki jo je Italija povzročila v času kolonizacije in pridobil ugodno ekonomsko pogodbo; ko pa je bil Gadafi v zatonu in se je Francija odločila za vojaški poseg, ni okleval in je takoj pristavil lonček, zagotovil letalske baze in se vključil v novo koncepcijo odnosov do Libije. To ni slavospev Berlusconiju; nikakor ne sodim med njegove podpornike, kaj šele oboževalce. Vendar mu priznavam veliko politično spretnost, fleksibilnost in sposobnost doseganja kompromisov. Res je, da je državo pretirano uporabil za svoje koristi in koristi svojih podjetij, res pa je tudi, da ga je pokopalo predvsem lahkotno življenje v urah, ko se ni ukvarjal s politiko. Njegov umik ni bil nečasten, odstopil je, ker so trgi premočno napadli italijanski finančni sistem in italijansko borzo: ob tem napadu so bila močno prizadeta tudi njegova podjetja. Tudi to je naredil zelo spretno, tako spretno, da se mu je predsednik republike Giorgio Napolitano javno zahvalil za občutljivost in za velik smisel za državo. Človek, ki je veljal za zelo nadutega, je znal v ključnem trenutku vsaj navzven pokazati veliko skromnost, pa naj bo resnična ali neiskrena. Ampak za tem se skriva še nekaj. To bom pojasnil z dvema anekdotama, ki v teh dneh krožita po Italiji. Prva. Nekoč so probleme v posameznih državah reševali s tanki, danes to počenjajo z obrestno mero. To je mehak državni udar. To je v teh dneh reklo oziroma zapisalo veliko ljudi. Druga. Prvi člen italijanske ustave določa, da je Italija demokratična republika, ki temelji na delu; suverenost pripada ljudstvu. Spremeniti bi ga bilo treba in pravilno napisati, da je Italija demokratična republika, ki temelji na trgih, suverenost pa pripada bankam. Seveda, obe anekdoti sodita k mediteranskemu duhu, s katerim Italijani tudi v najresnejših trenutkih najdejo način, da se malo nasmejejo in pošalijo sami s seboj. Je pa res tudi nekaj drugega: v ključnih trenutkih je Italija vselej znala stisniti zobe in poiskati skupne rešitve, v tej državi nacionalni ponos le nekaj pomeni in tisti nasmešek, s katerim sta Sarkozy in Merklova odgovorila na vprašanje, ali zaupata Ber-lusconiju, je res sprva razveselil tiste, ki so nasprotovali Berlusconiju, nato pa je vse nekako povezal in jih pripravil do tega, da so še pred podelitvijo mandata za sestavo vlade na javnomnenjski raziskavi 71-odstotno podprli Maria Montija in njegov poskus sestave vlade za premostitev nujnih problemov; še dan prej se je velika večina ogrevala za predčasne volitve. Tu se postavljata dve vprašanji: zakaj so se politiki tako odločili in kakšne so sedaj perspektive. Odločitev političnih strank je seveda večplastna. Celotni opoziciji ne ustreza sedanji volilni sistem, ki je izrazito večinski, Italija pa je država velikega števila strank in nestabilnih koalicij. Stabiliziranje tega sistema z uvedbo večinskih določil se je izkazalo za neučinkovito. Leta 2008 je razpadla Prodijeva koalicija, sedaj je ista usoda doletela Berlusconijevo. Spomladi naj bi bil referendum, ki bi verjetno odpravil večinski sistem, če pa bi prišlo do predčasnih volitev, bi referendum odložili na naslednje leto. Opozicija pa noče, da bi volitve potekale po sedaj veljavni zakonodaji. Pri Berlusconiju pa so razlogi popolnoma drugačni. Tvegal bom odgovor, ki so ga nakazali nekateri ekonomski komentatorji in ki je verjetno najbliže resnici. V sredo, 9. novembra, so delnice Berlusconije-vih podjetij padle za 12 odstotkov. Ofenziva, ki so jo finančni trgi sprožili proti Italiji, je torej močno načela tudi ekonomski imperij predsednika vlade, ki je tudi tokrat na prvo mesto postavil svoje podjetniške interese in sklepal, da Montijeva vlada lahko blagodejno vpliva tudi na njegove delnice. Dodati pa je treba, da je ta preskok naredil dostojanstveno, pri čemer je jasno povedal, da se ne umika iz politike, ampak bo ostal v parlamentu, kjer bo deloval ... seveda v interesu ljudstva. Vsekakor pa ta dogajanja predstavljajo velik preskok v odnosu med Brusljem in posameznimi državami. Dejansko so bruseljski lobiji izbrali nova predsednika vlad Grčije in Italije, to je dejstvo, pa čeprav ga bodo vsi demantirali. Anekdoti, ki sem ju navedel v začetku, vsebujeta torej precej resnice; dobro je le to, da se jim Italijani nasmehnejo in se sploh pretirano ne razburjajo. Skratka, v Evropi smo prešli v novo politično fazo; obstaja neki direktorij, ki je tesno povezan s finančnimi krogi, ki sedaj lahko že odstavlja oziroma zamenjuje vlade. Na mehak način, ne tako surovo, kot so to desetletja počenjali Američani v Latinski Ameriki, pa vendar. In tu se seveda postavlja vprašanje, ali je ta direktorij res sposoben in ali zares deluje v interesu Evrope oziroma vseh njenih držav. Ampak to je že drugo vprašanje; prezgodaj je, da bi nanj tvegali odgovor že sedaj. 1 4 Nedelja, 27. novembra 2011 NEDELJSKE TEME / OKROGLA OBLETNICA KULTURNEGA DOMA V GORICI Trideset let usp Goriški Kulturni dom danes s posebno slovesnostjo, ki se bo začela ob 18. uri, praznuje svojo tridesetletnico. Praznovanje je več kot upravičeno, saj je ustanova v tridesetih letih obstoja povsem upravičila svoj obstoj in po mnogih ocenah celo presegla pričakovanja. Bolj kot vse drugo so pravzaprav zgovorne številke. Govorimo o skoraj 6000 različnih manifestacijah, ki gredo od gledaliških predstav do pevskih in drugih raznovrstnih prireditev, konferenc, okroglih miz, kongresov, umetniških razstav, knjižnih predstavitev in raznolikih javnih razprav. Skozi to hišo gre tako ali drugače med 30 in 35 tisoč obiskovalcev letno, če pa prištejemo še telovadnico, ugotovimo statistično prisotnost kakih 1500 športnikov mesečno. Sem je treba dodati še šole s približno dva do tri tisoč šolarji ali dijaki, ki letno obiščejo goriški Kulturni dom. V vsaki sezoni doma se v njegovih prostorih zvrsti preko dvesto dogodkov. Te številke so nadvse zgovorne in povedo več od vsakršnih opisov. Predvsem pa danes potrjujejo izbiro izpred treh desetletij in več, ko je bil sprejet sklep o gradnji Kulturnega doma v Gorici. Lahko si predstavljamo, da med goriškimi Slovenci v tem času niti približno ne bi bilo tolikšnega razmaha na področju kulture in športa, kakršnega je doprinesla ta ustanova. Zgodovina teh minulih treh desetletij seveda ni enoznačna. Začetki delovanja doma segajo v čas, ko so bila nasprotovanja Slovencem na Goriškem še dokaj izrazita, čeprav so bile razmere že na poti normalizacije. A vendar se še marsikdo lahko spomni, da je bil Kulturni dom na začetkih svoje poti pomenljivo poimenovan kot »el bunker de Tito« (Titov bunker), kar nekaj pove o tem, kakšen je bil tedaj odnos marsikaterega italijanskega someščana do slovenske kulturne prisotnosti v mestu. Toda tisti čas je daleč, med tem si je Kulturni dom na svoji uspešni poti ustvaril velik ugled, ne le med Slovenci, temveč tudi med Italijani in Furlani. Postal je eden nepogrešljivih kulturnih dejavnikov Goriške nasploh in dobil predznak uspešne kulturne hiše za vse, ne glede na jezikovni izvor. K temu je prispevalo več dejavnikov. Med temi nepredvidljiva okoliščina, da je bilo osrednje goriško gledališče Verdi (z njim pa še kaka druga dvorana) več let zaprto zaradi prilagajanja varnostnim predpisom. Kulturni dom, ki je zaradi novejše gradnje imel vse potrebne rekvizite, je tedaj na širok odprl vrata vsemu mestu in to je bil uvod v njegovo uspešno uveljavitev. Seveda ni šlo le za navedeno okoliščino. Splošno zanimanje mesta je leta 1981 pritegnilo tudi predvajanje filmov v okviru Kinoateljeja, ki je takrat nastopil s povsem novo ponudbo. Vodstvo Kulturnega doma je kmalu razumelo različne goriške duše in gradilo ponudbo, ki je slonela večinoma na temu, česar niso ponujali drugi. Uspeh ni izostal in danes je bilanca uspeha Kulturnega doma tolikšna, da bi bila lahko marsikateri sorodni ustanovi za zgled. Vsej dejavnosti Kulturnega doma je treba seveda dodati še obnovitev poletnih manifestacij na goriškem gradu in glasbene koncerte na meji, ki na skupni trg Gorice in Nove Gorice pred severno postajo vsako leto pritegnejo na tisoče obiskovalcev. Ob tridesetletnici Kulturnega doma je to obračun, na katerega so lahko upravičeno ponosni vsi, ki so prispevali k tolikšnemu uspehu. (du) Na fotografijah: Kulturni dom, pesem Cirila Zlobca ob 30-Ietnici, plakat obletnice in fotografski utrinki športnih in kulturnih dejavnosti. V O Í £' i C Oi-1 S K K M U K L' L T t I OUM.LPTMCL NJEGQYEI F-n L - A^rt „ Vi ^ ** ™ «L» K W ^ 'v v 3¿ '^..Áí.-r , L*. L^i GRADNJA KULTURNEGA D Izpoln Na Kulturni dom so goriški Slovenci čakali dolgo let. Zlasti v mestu in njegovi neposredni okolici je bilo veliko dejavnosti na raznih področjih, tako v kulturi kot v športu. Večina dejavnosti je potekala v mitični dvoranici Pri zlatem pajku, ki je bila za tiste čase zlata vredna, a perspektiv za prihodnost in večji razmah ni mogla nuditi. Po izgradnji tržaškega kulturnega doma je prišel na vrsto goriški. Bilo je več zapletov z lokacijo, nakar so gradbena dela končno stekla. Že gradnja kulturnega doma, ki je obsegala tudi telovadnico, je dala kulturni in športni dejavnosti v Gorici velik pospešek, pričakovanje je bilo veliko. 18. decembra 1977 je bila vzidana v temelje Spominska listina. Na fotografijah levo v smeri urinega kazalca: gradbišče kulturnega doma v začetni fazi; Filibert Benedetič, avtor spominske listine, bere na pergamentu napisan tekst pred vzidanjem; predsednik gradbenega odbora Gorazd Vesel je opravil »zidarski» del slovesnosti; gradbišče na strehi telovadnice; ob odprtju sta pred 30 leti govorila tudi predsednik SKGZ Boris Race - Žarko in akademik Josip Vidmar; ob vzidanju spominske listine so zapeli združeni zbori pod vodstvom Silvana Križmančiča. / NEDELJSKE TEME Nedelja, 27. novembra 2011 15 Dehov II i NI M II M I) á A d SNOVANJA i'Tíj-^i. i^b ¡ * IÉM m ♦■V- Vo,J i ■r - ■'. 1 - . KULTURNI DOM GOfriCA - 2053 ROKOVANJ KULTUR L A CULTURA IN UNA STRFTTA fll MAMO 1A CULTURE IN TUNF STPFNTÉ 01 MAN Kako napolnili hišo s kakovostno ponudbo Kulturni dom uživa dober sloves daleč naokrog, vsekakor preko meja Goriške. Duša in motor doma pa je že vrsto let (kako četrtino stoletja) Igor Komel, ki je znal okrog sebe zbrati sposobno in učinkovito ekipo sodelavcev. Tudi v kriznih časih gleda na prihodnost ustanove z optimizmom. »Res je, da smo zaradi krize priče krčenjem javnih sredstev na vseh ravneh. A ravno zaradi težav je treba biti pri krčenjih selektivni. Mislim, da si kakovostne ponudbe v kulturi še posebno v takem trenutku zaslužijo pozornost, pojmovati jih je treba kot investicije. Če je pri financah že treba izbirati, potem naj gre pozornost inovacijam in kreativnosti, tu je treba videti razvojni potencial za prihodnost«. Komel je prepričan, da ljudje zaradi pomanjkanja sredstev ne bodo opustili obiskovanja gledališč in kulturnih prireditev. Kot pravi, bi se morala kriza poznati že v minuli sezoni, a je bila to za goriški kulturni dom ena najboljših. »Mislim, da se moramo vsi skupaj potruditi, da najdemo najboljši način za kulturno ponudbo, ki naj ustreza Goriški. Če se bomo zadovoljili le z golim preživetjem, ne bomo prišli daleč. V kulturo je treba kljub krizi investirati, saj odigrava tudi pomembno socialno vlogo. Treba je pospešiti sodelovanje in učinkovito dogovarjanje med goriškimi kulturnimi hišami in gledališči, ki jih je kar nekaj, tu so še Ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel center Bratuž, gledališče Verdi, Avditorij. Vsi skupaj lahko damo dober prispevek k ustvarjanju raznolike kulturne ponudbe. To se v veliki meri že dogaja, a veliko lahko še naredimo, za mesto in tudi širši kulturni prostor Goriške«. Ravnatelj Kulturnega doma si želi več posluha s strani pristojnih institucij, ki se morajo zavedati doprinosa ustanov, kot je goriški kulturni dom. Ta je iz večjezičnosti naredil svoj predznak in okrepil vezi med italijanskim, slo- venskim in furlanskim svetom. V znamenju tega duha je s številnimi pobudami krepko pospešil tudi čezmejno sodelovanje z Novo Gorico, v prepi-čanju, da je prihodnost obeh mest lahko samo skupna in to na vseh ravneh. »Ena sama Gorica ne pomeni nič v Italiji, Nova Gorica pa ravno toliko v Sloveniji. Obe skupaj s svojim zaledjem lahko ustvarita močnejše teritorialno jedro, ki lahko učinkovito kljubuje kriznim časom in stavi na prihodnost«, je prepričan Igor Komel. )OMA JE DALA DELOVANJU GORIŠKIH SLOVENCEV VELIK IMPULZ ila so se velika pričakovanja 16 1 4 Nedelja, 27. novembra 2011 NEDELJSKE TEME v Čeprav v tem času predvidoma ne opravljamo škropilnih posegov proti boleznim trte, je koristno, da spregovorimo o tistih, ki napadajo trtin les, saj so v vinogradih prisotne tudi v jesenskih in zimskih mesecih. V zadnjih letih namreč opažamo zaskrbljujoče širjenje teh bolezni, predvsem pa črne pegavosti, kapi vinske trte in hiranja vinske trte. Te bolezni lahko povzročijo znatno škodo, zato je prav, da vinogradnike opozorimo na njihovo prisotnost in jim nudimo ustrezne nasvete za boj proti tem obolenjem. Ukrepi za njihovo zatiranje ali vsaj za ublažitev škode so povezani z rezjo trte, zato je koristno, da jih vinogradnikom posredujemo pred tem opravilom. / povzroči občutno škodo tudi na mladih trsih, je treba po rezu takoj ostraniti iz vinograda okuženo rozgo in jo zažgati. O zatiranju s fitofarmacevtskimi propravki, pa bomo, kot vsako leto, dali vinogradnikom potrebna navodila v pomladanskem času. KAP VINSKE TRTE Povzročajo jo glivice Phaemoniella clamidospora, Phaeacromonium olephi-lum, Fomitoporia punctata. To bolezen smo v zadnjih letih pogosteje opazili. Prisotna je predvsem v starih vinogradih, kjer smo veliko obrezovali, ter se lahko pojavlja bodisi bliskovito bodisi v kronični obliki, kadar pride do smrti rastline tudi nekaj let po okužbi. Prehodno jo iz leta v leto naja-vlja sušenje posameznih mladic, predvsem v mesecu juniju in juliju. v vinogradu ta cas Jesensko in zimsko HIRANJE VINSKE TRTE Povzroča jo glivica Euthypa lata. Bolezenski znaki. Bolezen v glavnem ne napade trt, ki so stare manj kot 5-6 let. Pogosteje se pojavlja na trtah, starih več kot 10 let. Prvi bolezenski znaki se pojavljajo spomladi ob poganjanju mladic. Opazni postajajo, ko mladice zrastejo do 25-40 cm. Obolele rastlino se po navadi nepravilno razpršene v vinogradu. Listi ostanejo na začetku majhni, nepravilne oblike in svetlo zelene barve (klo-rotične). Večkrat se zvijejo navzdol v kupo. Robovi potemnijo, nakar zadobijo listi ogo-rel videz, nato pa se posušijo in odpadejo. Cvetovi lahko odpadejo, grozdič oveni in se posuši. Prvi napadeni listi se nekoliko spremenijo, ostali ostanejo celi in se normalno razvijejo. V naslednijh letih se bolezenski znaki poslabšajo in v 2-4 letih rastlina usahne. Pred tem dobi trta grmičast videz: kratke mladice in medčlenki, šibki poganjki. Znaki nekoliko spominjajo na virus infektivne degeneracije ali na hudo klo-rozo. Trta po navadi umre pozimi. Tipični spoznavalni bolezenski znak je - podobno kot pri kapi - delna potem-nitev lesa, ki se kaže v prerezu. Bolezen se širi le prek velikih ran in se lahko pokaže po komaj enem do treh let. Euthypa napade tudi marelico in druge rastline, zato je izvor obolenja težko odstraniti. varstvo trte ČRNA PEGAVOST Bolezen povzroča glivica Phomopsis viticola. Bolezenski znaki. Vsled obolenja raz-pokajo še zelene mladice. Ob členkih se pojavijo značilne razpoke obolelega tkiva, na katerem so se prej pojavile vijoličaste do črne pegice ob dolžini poganjka. Spodnji stebelni listi se izmaličijo (listna ploskev se nagrba in nakodra, robovi pa se ovijejo navzdol) ter kažejo rumene pege, ko jih gledamo proti svetlobi. Jeseni in pozimi postanejo okužene rozge svetlosive ali bele, kar je ena izmed značilnosti bolezni. Pozimi se skozi skorjo prelijejo črne bradavičastne tvorbe - plo-dišča glive, iz katerih uhajajo trosi, ki spomladi spet kužijo poganjke in liste. Za zatiranje črne pegavosti, ki lahko Bolezenski znaki. Preden listi povsem odpadejo, se značilno obarvajo z rdečkastorjavkastimi pegami stožčaste oblike, ki izstopajo na ostalem še zelenem delu lista. Če les debla, ki utegne tudi raz-pokati, prerežemo prečno, opazimo precej krhek gobast rumenkast del, ki ga obkroža temnejši in odprnejši rob. Za preprečevanje širjenja bolezni je priporočljiva takojšnja razkužitev večjih rezi z Carbendazimom (Bayfidan BCM, Benazim, Benzim ipd.). Močno napadene dele moramo odstraniti in zažgati. Po rezu okuženih delov trt moramo škarje razkužiti, da ne prenašamo bolezni na ostale trte. Prav tako odstranimo lesene oporne kole (iz katerih se širi glivica) in jih zažgemo ter jih nadomestimo, po možnosti z betonskimi. Razne bolezni na vinski trti povzročijo znatno škodo, zato je prav, da vinogradnike opozorimo na njihovo prisotnost in jim nudimo ustrezne nasvete za boj proti tem obolenjem. Ukrepi za njihovo zatiranje ali vsaj za ublažitev škode so povezani z rezjo trte, zato je koristno, da jih vinogradnikom posredujemo v jesenskem času, pred tem opravilom. Proti hiranju vinske trte še nimamo na razpolago škropilnega sredstva in zato, podobno kot pri kapi, lahko ukrepamo le preventivno. Les odrežemo do točke, kjer je zdrav. Če je rastlina posušena skoraj v celoti, je najbolje, da jo odrežemo do kake zdrave jalovke ali pa trto izrujemo. Zimsko rez moramo izvesti v suhem vremenu in večje rane prikriti s cepilno smolo. Tej po možnosti dodamo Carbendazim v 1-odstotni koncentraciji (glej sredstva navedena za kap vinske trte). Po možnosti izvedemo rez v februarju-marcu. Obrezani les odstranimo iz vinograda in ga sežgemo. Glivica se namreč večkrat nastani prav na ostankih rezi. Svetovalna služba KZ v sodelovanju z ZKB strokovni nasveti Napotki za ureditev zelenjadnega vrta Pred nami je zima, čas načrtovanja prihodnje kmetijske sezone. Če imamo namen urediti novo zemljišče za zelenjadni vrt, je sedaj čas, da pomislimo, kako ga bomo pripravili, da bomo spomladi že začeli z gojenjem zelenjadnic. Najprej moramo izbrati precej sončno lego. Okrog zemljišča naj ne bo visokih zidov, hiš ali mogočnih dreves, ki bi osenčile nastajajoči vrt. Vrtnine gojimo daleč od trt, sadnih dreves ali oljk zaradi svetlobe, a tudi zaradi tega, ker drevesne kulture večkrat škropimo, kar bi lahko negativno vplivalo na zelenjadnice. Če že hočemo na vrt posaditi kako sadno drevo, izberimo taka, ki so cepljena na nizko podlago, in med sortami, ki so odporne na najbolj pogoste bolezni in škodljivce. Pri gojenju se odločamo za nizko ali ploščato vzgojno obliko. Drevesnice po možnosti posadimo na severni rob vrta. Če je zemljišče precej nagnjeno, je koristno te-rasiranje. Če se zemljišče nahaja v bližini gozda ali neobdelanih površin, je važno, da površino primerno zagradimo zaradi divjadi. Bistvene važnosti so tla. Imeti morajo dobro propustnost, strukturo in rodovitnost. Za gojenje rastlin so najugodnejša tla srednje sestave, to se pravi, da mora biti primerno razmerje gline, mulja in peska. Zemlja mora vsebovati tudi dober del organske snovi. Vsebnost organske snovi je odvisna predvsem od tega, ali je bilo zemljišče, na katerem naj bi nastal vrt, prej zaraščeno ali ne. Na strukturo tal ob organskih snoveh vplivajo še obdelovanje, gnojenje, voda in drugi vidiki. Drugi važen vidik, ki ga moramo upoštevati, je reakcija tal, saj je zemlja lahko kisla, bazična ali nevtralna. Večina rastlin najbolje uspeva v bolj ali manj nevtralni zemlji. V naših krajih je prst v glavnem ugodna za gojenje večine rastlin. Obstajajo sicer nekatere razlike med kraško in breško zemljo, v glavnem pa ima naša zemlja dobro strukturo, nevtralno ali rahlo bazično reakcijo, dobro organsko snov in več ali manj normalno vsebnost hranilnih snovi. Sicer nam analiza tal da točno sliko o naši zemlji, iz te analize pa razberemo, kako moramo ravnati, da jo izboljšamo. Običajno pa se vrtičkarji ustrašijo stroškov, ki jih terja analiza tal. Izredno važen faktor pri gojenju rastline igra podnebje, na katerega sicer ne moremo neposredno vplivati. Nekoliko pa vendar lahko vplivamo, na primer tako da zasadimo primerno živo mejo ali zgradimo vetrobrane v primeru, da je naš vrtiček stalno podvržen burji. Rastline, ki zahtevajo več sonca, postavimo na bolj sončno lego, odstranimo kako drevo ali veje, ki nam delajo preveč sence, sadimo v bolj zavetne kotičke rastline, ki so bolj občutljive na mraz. Med kraško planoto in bregom je kar nekaj razlike. Kraško podnebje je nekoliko bolj celinsko, večja je temperaturna razlika med dnevom in nočjo, padavin je rahlo več. Pred začetkom vsakršnega dela si moramo priskrbeti osnovno orodje, na primer lopato, vile, motiko, grablje, obrezovalne škarje, zalivalko. Poskrbimo še organska in mineralna gnojila, omislimo si cev za zalivanje, oporo za rastline, material za povezovanje, plastične filme za pokrivanje tal, pajčevinasto vlakno ali ža-kljevino. Lahko si že pripravimo seznam vsega, kar bomo potrebovali, pa tudi se-jalni načrt za pomlad. Kupimo le kakovostno orodje in na začetku le to, kar nujno potrebujemo. Nato se lotimo prvih del. Zemljo najprej zravnamo. Preden prvič obdelujemo, moramo odstraniti vsaj največje kamenje, ki ga v naših krajih navadno ne primanjkuje. Odstranimo tudi travo, plevel in vse ostalo rastlinje. Dobro je, da pred obdelovanjem pognojimo celo površino s fosforjem in kalijem ter z organskimi gnojili. Nato zemljo obdelamo z motokultivatorjem, v primeru manjših površin pa z lopato ali vilami, če je zemlja težja. Pred sejanjem ali saditvijo dokončamo obdelovanje z grabljami in uredimo gredice, najbolje v smeri sever-jug, da rastline čim bolje sprejmejo sončno svetlobo. Najprej v vrt posadimo sadna drevesa. Pri izbiri drevesnic moramo najprej pomisliti, kakšno prostornino in višino bodo slednje dosegle kot odrasle, ter senco, ki bodo nudile, da ne bodo motile manjših rastlin. Zelenjadnice pa bomo sejali ali sadili v glavnem spomladi. Med gojenjem rastlin je izredne važnosti tudi zalivanje. V naših krajih uporabljamo v glavnem vodovodno vodo, ki vsebuje klor in kalcij. Bolje bi bilo, da bi čez noč voda stala v posodah. Paziti moramo, da ni velikih razlik med temperaturama vode in rastlin. V novem vrtu uredimo tako, da ne bomo trosili veliko časa za zalivanje. Nabavimo si kakovostne cevi za zalivanje in kapljače za kapilarno zalivanje posevkov. Če smo začetniki, je najbolje, da začnemo z enostavnimi in manj zahtevnimi vrtninami, kot na primer solata, radič, motovilec, grah, blitva. V primeru težje in bolj puste zemlje je najbolje, da prvo leto gojimo krompir in grah, ki zemljo izboljšata. Če gojimo avtohtone rastline, bomo imeli manj problemov z boleznimi, škodljivci in pleveli. Na splošno pa velja, da čim večja bo raznolikost posevkov, tem manj se bodo širile bolezni, škodljivci in pleveli. Magda Šturman bruselj Resolucija za varstvo čebel v Evropi Evropski parlament je pred kratkim z veliko večino odobril resolucijo o skupnem koordiniranem ukrepanju za zaustavitev izumiranja populacije čebel v Evropi. Za dosego tega cilja je v resoluciji poudarjeno, da je nujna primerna finančna razpoložljivost. Poleg tega je potrebna večja fleksibilnost zakonodaje, ki ureja uporabo zdravil za zdravljenje čebel, kot so tudi potrebni specifični ukrepi za izboljšanje strokovnega znanja čebelarjev. Evropski parlament se nadalje zavzema za preučevanje možnih negativnih učinkov gensko spremenjenih organizmov za zdravje čebel. Ob koncu parlament še opozarja, da čebele oprašujejo 84% evropskih razstlinskih vrst ter da je 76% celotne kmetijske pridelave odvisnih od te koristne žuželke. Nenazadnje poudarja omenjena pomembna inštitucija, da ima gojenje čebel tudi neposredno pomembno gospodarsko vlogo, saj se s to dejavnostjo ukvarja 600 tisoč evropskih državljanov. Pomembni uspehi južnokoroških kmetov dober zgled tudi za slovenske kmete v Italiji Kot je Primorski dnevnik že poročal, so bile volitve v Koroško kmetijsko zbornico za Slovence iz avstrijske Koroške zelo uspešne, saj so izvolili tri predstavnike. Interese koroških slovenskih kmetov bodo v zbornici zastopali Štefan Domej, predsednik skupnosti južnokoroških kmetov, župan v Železni Kapli Franc Jožef Smrtnik in prvič izvoljena svetnica Marinka Mader-Tschertou. K tej novici se vračamo, ker bi radi izpostavili to, kar sta prva dva svetnika v preteklih dveh mandatnih dobah že dosegla za koroške kmete in kakšni so cilji, ki si jih skupno z novo izvoljeno svetnico postavljajo v nastopajoči mandatni dobi. Pri tem želimo poudariti, in tudi zato jih navajamo, da so njihovi predlagani ukrepi v preteklosti in tisti, ki jih bodo izpostavili v prihodnji mandatni dobi skoraj v celoti prenosljivi na našo zamejsko kmetijsko stvarnost in bi bili lahko napotek za naše svetnike na deželnem in krajevnem nivoju, čeprav žal nimamo ustanove kot je avstrijska Kmetijska zbornica, ki se ukvarja izključno s problemi primarnega sektorja. To je poudaril sam Domej, ko je pred volitvami izjavil, da svetniki v zbornici zastopajo poklicne interese vsakega posameznega kmeta, posestnika, kmečke mladine ter se ob tem zavzemajo za boljši razvoj celotnega podeželskega prostora. Ob tem je svetnik izpostavil zavzemanje za najbolj ogrožene kmetije, za male kmete, gorske kmetije in kmetije na obrobjih (marginalne). Dodal je še, da sta s kolegom Smrtnikom že v pretekli mandatni dobi zahtevala, da se mora za male kmetije poenostaviti upravne predpise in kontrole za prejem izravnalnih plačil in investicijskih podpor. V sooblikovanju kmetijske politike sta slovenska svetnika v zbornici dosegla pomembne rezultate med katerimi so najpomembnejši: zvišanje dovoljenega prometa za dopolnilne dejavnosti od 24.200 na 33.000 evrov, pravica podpor za brezposelne polkmete, preprečitev dodatnih obremenitev za kmete in boljša določila o poravnavi škode, povzročene po zvereh, medvedu in volku, ki bi ju pri nas morali zamenjati s srnami in divjimi prašiči. Omenjeni posegi so, ob primerni prilagoditvi našemu kmetijstvu , popolnoma prenosljivi na našo stvarnost. Glede bodoče kmetijske politike si bo skupnost južnokoroških kmetov preko svojih svetnikov prizadevala za manj birokracije in poenostavitev postopka za prejemanje podpor Evropske unije ter za zagotovitev maksimalnega sofinanciranja na deželni ravni za višje investicijske podpore za kmetijska in gozdarska podjetja. Poleg tega se bo zavzemala za višje podpore za mlade posameznike ter za načrtne spodbude in podpore ženskam na podeželju, kot tudi za posebne podpore za zapostavljena podeželjska območja. Med številnimi pobudami omenjene organizacije bomo omenili še njeno zavzemanje za zvišanje dodane vred- nosti pri domači proizvodnji, za podpore za inovacije izdelkov, za boljšo povezavo med proizvodnjo in predelavo ter za čim večjo uveljavitev domačih izdelkov na trgu. Ob koncu pa še prizadevanje za čim boljšo svetovalno službo za koroške kmete in kakovostno kmetijsko šolstvo. Če pazljivo pregledamo to, kar so in bodo koroški svetniki predlagali in v mnogih primerih že dosegli, za koroške kmete, je Kmečka zveza skoraj v celoti zahtevala za zamejske kmete, posebej za tiste, ki kmetujejo v obrobju, kar pomeni na območjih s težkimi in omejenimi naravnimi dejavniki. Žal ni bila tako uspešna, kot bi bilo želeno, ker v naši državi in seveda tudi v deželi ne razpolagamo s Kmetijsko gozdarsko zbornico, kot se dogaja v sosednji Avstriji in Sloveniji, pa tudi v Franciji in Nemčiji, ki je zadolžena za reševanje kmetijskih problemov in soodgovorna pri oblikovanju kmetijske regionalne politike. Vsled tega so v njo imenovani predstavniki pri svojih zavzemanjih za interese kmetov in kmetijstva veliko uspešnejši. Kakorkoli že, zdelo se nam je primerno, da malo podrobneje spregovorimo o dogajanjih pri slovenskih kmetih na avstrijskem Koroškem, s katerimi nas vežejo, poleg narodnostnih vezi, tudi skrb za slovensko zemljo, katere ohranitev je odvisna predvsem od ohranjanja in utrjevanja kmetijstva. dr. Mario Gregorič Svetovalna služba KZ sveže novice puščajo sled. najprej na prstih. Franc Starec, tiskar Zaupajte nam. Potrdite naročnino za leto 2012. Naročnina ostaja nespremenjena: 215,00 evrov, kar pomeni, da vas bo vsak izvod časopisa stal le 0,70 evra! Če še niste naročeni, naročite se čimprej: Primorski dnevnik boste do konca leta 2011 prejemali brezplačno! Dostava na dom Primorskega dnevnika je za vse naročnike brezplačna! Brezplačno boste tudi objavljali neposlovna sporočila in čestitke. Vsi novi in stari naročniki pa bodo prejeli knjigo "Spomini na leto 1945" darilo Zadruge Primorski dnevnik. Znižano naročnino za leto 2012 se lahko plača do 31.1.2012: z nakazilom na enega od sledečih tekočih računov na ime PRAE srl - DZP doo: > na pošti na račun Št. 11943347 > Pri naslednjih bančnih zavodih: Banca Antonveneta Trst, ag. 8 št. računa: IT44 V 05040 02208 000001136670 Banca di Cividale - Kmečka banka sedež v Gorici št. računa: IT48 E 05484 12401 001570404860 Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst št. računa: IT80 O 05484 02200 004570422289 Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst št. računa: IT56 P 03018 02200 010570002197 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje št. računa: IT34 R 08532 64560 000000019102 Zadružna kraška banka št. računa: IT71 C 08928 02200 010000010730 na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici ZA INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.eu XPrimorski " dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji 18 1 4 Nedelja, 27. novembra 2011 NEDELJSKE TEME / gor Guardiancich, Tržačan po rodu, je izvedenec na področju družbenih in gospodarskih politik. V času magistrskega študija na londonski univerzi London School of Economics se je pod mentorstvom ekonomista Nicholasa Barra osredotočil na gospodarsko-politični prehod v sred-nje-vzhodnih evropskih državah. Raziskovalno pot je uspešno nadaljeval na prestižnem Evropskem Univerzitetnem Inštitutu (EUI) v Firencah, in sicer na Fakulteti za politične in družbene vede. Pred leti je med raziskovalno dejavnostjo sodeloval tako z Evropsko komisijo kot Mednarodno organizacijo dela. Naslednje leto bo začel poučevati na ameriški »University of Michigan«, v kratkem pa bo pri angleški založbi Routled-ge izšla njegova knjiga o pokojninskih reformah v sred-nje-vzhodnih evropskih državah. igor guardiancich, po rodu tržačan nomski zakonodaji ne da sprejeti. V sklopu mobilizacijske sposobnosti sindikatov velja unilateralizem za nesprejemljivo strategijo in lahko privede do slabih rezultatov če že ne do političnega propada. bistvene reforme V vašem nedavnem članku »The Uncertain Future of Slovenian ExceptionaIism« (»O negotovi bodočnosti slovenske svojevrstnosti«) ste zapisali, da široke koalicije, ki so zaznamovale politiko v Sloveniji v devetdesetih letih so le še za spomin iz preteklosti. Kako to? Določena stopnja konfliktnosti je stalnica v slovenski notranji politiki. V preteklosti so se največje razlike kazale med dvema političnima poloma: na eni strani levo-liberalna koalicija, torej Libe-ralno-demokratska stranka (LDS), Socialni demokrati (SD) in ostali členi koalicije; na drugi pa desničarsko-konservativni pol, torej tako imenovane »pomladne« stranke s Slovensko demokratsko stranko (SDS) na čelu. Vstop v Evropsko unijo je v teku devetdesetih let pomenil skupen cilj za vse stranke, ki so se prepoznavale v proevropski integracijski politiki in je zaradi tega zožil polarizacijo slovenskega političnega prostora. Od leta 2004 so se stvari ponovno spremenile sočasno s koncem dvanajstletne hegemonije LDS-a na politični sceni. Dejstvo, da so družbeni in gospodarski problemi postali prioriteta in zasenčili ideološke probleme oziroma zgodovinska vprašanja, je veljalo kot predpogoj za večjo volilno konkurenco, ki je značilna za napredne demokracije. Žal do celovitih sprememb ni prišlo. Visoka konfliktnost med dvema poloma je botrovala propadu številnih nujnih reform, ki bi bile danes Sloveniji v pomoč pri izhodu iz krize. Ekonomisti imenujejo SIovenijo za »neokor-porativistično« državo. Katere so značilnosti take ureditve? Slovenija je država, kjer imajo socialni dialog, socialno partnerstvo in socialni pakti zelo pomembno vlogo. To je pravzaprav rezultat dediščine iz prejšnje, jugoslovanske samouprave. T.i. korporativistična ureditev države se pojavlja praktično povsod: socialni partnerji se soočajo v Ekonomskem in socialnem svetu (ESS), v Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in v drugih pomembnih forumih. Tudi Državni svet ima podobne značilnosti. To pomeni, da v slovenski politiki igrajo ob političnih strankah važno vlogo tudi ostali akterji, predvsem sindikati. Brez soglasja socialnih partnerjev - ESS namreč sprejema odločitve le soglasno - se večine novosti v družbeno-eko- KIjub temu, da se je med tranzicijo in v prvem obdobju tržne gospodarske ureditve SIovenija dobro izkazala, je finančna kriza zamrznila številne dosežke in prednosti ... Slovenija je imela ugoden položaj za prehod k tržnemu gospodarstvu. Med prednosti lahko navedemo: gospodarsko ureditev, ki je že ob samem začetku v marsičem spominjala na tržno gospodarstvo, visoko stopnjo ekonomske odprtosti in pogoste tržne odnose z zahodnimi državami, nenazadnje dobro izobraženo delovno silo. Pod takimi pogoji ni bilo potrebno uvesti t.i. šok terapije, to je gospodarske politike, ki cilja na jedrnate, kratkoročne spremembe bodisi v gospodarstvu bodisi v družbeni ureditvi - za tak tip tranzicije se je na primer odločila Poljska. Obratno, LDS je v Sloveniji na sorazmerno miren in neproblematičen način izpeljala prehod iz socialistične ureditve v demokratično in iz samouprave v tržno gospodarstvo. Da bi istočasno obdržali socialni mir, so se politiki odločili za postopne reforme, pri tem pa so v letih prestavili nujne strukturne reforme. Niti v obdobju visoke gospodarske konjunkture po vstopu v EU (pod Janševo vlado), SDS-ova vlada ni bila v stanju, da bi se lotila korenitih sprememb, ki pa so za uspešen prehod neizbežne. Finančna kriza je izničila začetne prednosti Slovenije in zaostrila celo vrsto negativnih trendov, ki izhajajo iz »gradualističnega« pristopa pri prehodu k tržnemu gospodarstvu. V zadnjih letih se Slovenija še vedno spopada z visoko stopnjo konfliktnosti v notranji politiki. Do česa lahko privede taka konflikt-nost? Visoka stopnja konfliktnosti v notranji politiki je bila očitna med propadom referenduma o pokojninski reformi leta 2010, najbrž je botrovala k temu neuspehu. Treba je sicer poudariti, da je kriza močno ošibila vse socialne partnerje v Sloveniji. Sindikati so izgubili dober del legitimnosti, saj so se delavci začeli pogajati mimo njih z delodajalci (pri tem lahko navedemo primer podjetja Gorenje). Delodajalci so sicer nasplošno šibki v Srednji in Vzhodni Evropi, ob tem jih je nedavno še dodatno prizadela visoka nesolventnost. Levo-sredinska koalicija in desno-sredinska opozicija pa sta bili v Sloveniji tako sprti, da je vsak morebitni dogovor propadel. Socialni partnerji so se zaradi tega povrnili k svojim prvotnim stališčem, da bi si nazaj priborili določeno stopnjo legitimnosti in tako izboljšali svoj politični položaj. Seveda pod takimi pogoji katerikoli »konsenzualizem« neizbežno propade. Ali obstaja strategija, da bi omenjene probleme srednjeročno premostili? Katere so pomembnejše reforme, ki se jih mora SIovenija čimprej Iotiti? Kot sem prej omenil, postopni prehod k tržnemu gospodarstvu - ki je temeljil na postopnih spremembah - je bila dobra strategija, s katero je Slovenija ohranila socialni mir v obdobju zelo globokih političnih in socio-ekonomskih sprememb. Danes pa je očitno, da slovensko visokošolsko izobraževanje (univerza), pravni in sodni sistem ter finančni trgi potrebujejo premišljene reforme, katerih so se prejšnje slovenske vlade vse do danes otepale. Slovenska univerza je v dobri meri avto-referenčna in se nikakor ne izpostavlja mednarodni konkurenci. Sodni sistem je izredno počasen (leta 2005, na primer, so državljani in gospodarstveniki potrebovali v povprečju več kot tisoč dni za izterjavo dolgov!). Poleg tega sta nujna prestrukturiranje socialne varnosti - predvsem zdravstva in pokojnin - ter pospešitev reform na trgu dela. Podčrtujem, da gre za bistvene reforme. AIi so mIajše generacije sIovenskih ekonomistov in družbosIovcev v stanju, da bi se IotevaIe takih reform, oziroma jim poIitična in gospodarska eIita znata prisIuhniti? Čeprav gre le za moj osebni vtis, imajo nove generacije slovenskih ekonomistov, pravnikov in družboslovcev izreden potencial in dejansko možnost, da uspešno prestrukturirajo državo. Imam v mislih celo vrsto kolegov in raziskovalcev, ki so se izšolali na prestižnih mednarodnih univerzah in trenutno zasedajo pomembne pozicije v Sloveniji. To pa, da jih trenutna politična elita premalo posluša, je precej očitno: polom prejšnje vlade je v tem smislu jasen dokaz. Mitja Stefancic pod zeleno streho Trajnostna arhitektura postaja nujna izbira Barbara Žetko V prihodnosti bo trajnostna ali sona-ravna arhitektura edini možni način poseganja v okolje za zadovoljitev človekove potrebe po bivanju v varnem in udobnem prostoru, zato je nujno razložiti, kaj sploh pomeni izraz trajnosten (v ital. sostenibile). Ob tem pa je tudi primerno opozoriti na bistveno razliko med besedama arhitektura in gradbeništvo, saj tudi to pripomore k razumevanju tako raznolike problematike. Arhitektura ali gradbeništvo? Za trenutek se podamo v starorimsko obdobje in povzamemo znani nauk prvega arhitekturnega teoretika Vitruvija, ki nas opozarja, da so tri zapovedi firmi-tas - trdnost, utilitas - uporabnost in venustas - lepota bistvene za gradnjo katerekoli arhitekture. Kar se prvih dveh načel tiče, je povsem logično, da se zgradba ne sme podreti in da mora biti uporabna za določen namen. Nekoliko drugače je pri tretjem načelu, saj vsi opazimo, da je lepota večkrat najbolj oddaljen pojem, ki ga upoštevajo načrtovalci. Nekdo bo morda oporekal, da je lepota nekaj subjektivnega in torej ne morejo obstajati ne predpisi ne mnenja, ki bi lahko določevala oz. ocenjevala estetiko določenega objekta. Vsakdo pa se bo gotovo strinjal s trditvijo, da so grški templji, rimske palače ali renesančne cerkve pravi dokaz doseganja idealnega ravnovesja med arhitekturnimi elementi in ustvarjanja neprecenljive lepote. Danes pravil o kompoziciji ali o razmerju, ki ga morajo upoštevati sestavni deli zgradbe, ki skupaj tvorijo arhitekturni slog, ni več. To še ne pomeni, da ne uporabljamo več kakovostnega načina projektiranja in gradnje. Še vedno opazimo, v sicer žal preredkih primerih, pravo arhitekturo. Problem je v tem, da se je človek zaradi neverjetnega razvoja tehnike in tehnologije v prejšnjem stoletju napačno prepričal, da lahko gospodari nad vsem svetom. Nepremišljeno je črpal prekomerno količino surovin in energije, redkokdaj pa se je spraševal, če so te omejene ali ne. Vsega je imel na razpolago in če se je nečesa naveličal, je to z lahkoto nadomestil z novim. Ta mehanizem je deloval (in delno še deluje, čeprav se vsi vedno bolj zavedamo, da nas tak pristop vodi v prepad) na vseh življenjskih področjih in torej tudi v gradbeništvu. Stavb ne gradimo več z namenom, da bodo trajale stoletja, temveč zato, da podjetja oz. investitorji dobro zaslužijo. Prepogosto se dogaja, da se kvaliteta v gradnji ne upošteva, saj prevladuje prepričanje, zavestno ali podzavestno, da ima objekt življenjsko dobo, ki ne traja več kot nekaj desetletij. Povsem razumljivo je torej, da načrtovalci in gradbeniki ne vlagajo prevelikega truda v doseganje estetsko vredne in kvalitetne arhitekture, ampak se zadovoljujejo s povprečnimi zgradbami. Dolgoročno uporabne stavbe, ki bi dejansko pomenile izogibanje prehitri potrebi po novogradnji, so še vedno preredke. Žal nam ne preostaja drugega, kot sprejeti dejstvo, da se je arhitektura v današnjem času spremenila v Pepelko, gradbeništvo pa kraljuje nad vsem. Pozitivni nauk preteklosti Trajnostna arhitektura je torej najprej izraz kakovosti, kjer je bistveno čim manj posegati v prostor. Zidati moramo manj, to postaja končno vsem jasno, ampak zakaj? Predvsem iz treh enostavnih razlogov: da ne uporabimo preveč dragocene zemeljske površine, da ne črpamo preveč naravnih surovin in da ne trošimo preveč energije po nepotrebnem. Uporaba obnovljivih virov energije je seveda bistvenega pomena pri trajnostni arhitekturi, ni pa edini element, okrog katerega je treba zasnovati našo zgradbo. Pri načrtovanju prej in pri gradnji kasneje je prav tako pomembno upoštevati orientacijo zgradbe, predvidevati ventilacijo hiše in omogočiti izkoriščenje naravne sence, saj vse to pripomore, da se poraba energije za ogrevanje in hlajenje bistveno zmanjša. Prav tako nujno je varčevanje z vodo, kar lahko dosežemo z zbiranjem deževnice v cisternah in uporabo te v različne namene (zalivanje vrta, pranje perila, splako-vanje WC-školjk). Pozornost je treba posvečati tudi primerni akustični izolaciji, optimalni izrabi dnevne svetlobe in izbiri naravnih gradbenih materialov ali takih, ki ne izpuščajo v prostor škodljivih plinov oz. strupov. Pravil o načinu primerne gradnje za okolju prijazno in trajnostno arhitekturo je kar precej, posebno pozornost pa je treba posvečati ponovni uporabi ali recikliranju gradbenih materialov, načinom njihove proizvodnje in oddaljenost te od lokacije objekta, ki ga nameravamo graditi. Nenazadnje je za doseganje kvalitetne gradnje obvezno upoštevati podnebje in vpliv, ki ga ima to ne samo na notranjo klimo, ampak tudi na različne načine uporabe stavbe in torej na načrtovanje. Čeprav se mora naš pogled usmeriti v prihodnost, postaja vsak dan bolj razvidno, da bi se morali učiti iz naše preteklosti. Izraba deževnice in ponovna uporaba že rabljenega gradbenega materiala je bila za naše prednike samo po sebi umevna, prav tako so še do nedavnega upoštevali kot neizogibno pravilo uporabo tistih oblik zgradb, ki so se boljše prilagajale različnim klimatskim razmeram. Že od daljnih časov je podnebje vplivalo na načrtovanje in gradnjo, saj raznovrstni slogi krajevnih tradicij niso nič drugega kot odraz tega vpliva. Gospodarski in socialni vidik Iz vsega tega je razvidno, da se moramo nujno vračati h kakovosti in trajnosti zgradb, da obvarujemo našo zemljo, naravo in nenazadnje nas same. V trajnostni arhitekturi celoten proces projektiranja, gradnje, uporabe in razgradnje temelji na okoljski etiki. To je vrednotno izhodišče, poleg okoljske problematike pa moramo upoštevati tudi socialno in gospodarsko, saj so vsa ta področja tesno povezana in skupaj opredeljujejo tri stebre trajnostnega razvoja. Zasebne interese je treba povezati z javnimi, materialne vrednote pa zamenjati ali vsaj obogatiti s socialnimi, kulturnimi in duhovnimi. Globalizacijo kapitalistične tekmovalne družbe je treba spremeniti v zavest o ekološki planetarni soodvisnosti, vse oblike potrošnje pa nujno omejiti, ker se moramo zavedati, da vsaka naša odločitev in vsak naš poseg ne vpliva samo na ožje okolje, ampak na ves svet. Za to smo seveda odgovorni vsi, še posebej pa načrtovalci in politiki, katerih poslanstvo in dolžnost je težnja po boljšem. / NEDELJSKE TEME Nedelja, 27. novembra 2011 19 España unida, jamas sera vencida! (Enotna Španija ne bo nikoli premagana). Z besedami, ki so si jih izposodili od znane pesmi skupine Inti Illimani, ki je v kampanji proti Pinochetu pela El pueblo unido, jamas sera vencido (Enotno ljudstvo ne bo nikoli premagano), so privrženci španske ljudske stranke v nedeljo zvečer v Madridu slavili zgodovinsko zmago na predčasnih parlamentarnih volitvah. je prevesilo volilno tehtnico v korist socialistov. Ampak gre samo za zgodovino. Ob nedeljski zmagi Mariana Rajoya in njegove Ljudske stranke pa velja opozoriti na neko značilnost: močno so se namreč okrepili baskovski in katalonski indipendentisti. V Kataloniji so tri krajevne stranke izvolile skupno 22 poslancev; prej so jih imele samo 14. Glasove so seveda izgubili socialisti. Vsekakor pa je pomembno, da je katalonska zmerna na osnovi načela pravice narodov do samoodločbe in Rajoy bo moral zelo paziti, da mu stanje ne uide iz rok. Tako tudi razumemo geslo España unida, ki bi bilo sicer nesmiselno. Prav dejstvo, da se to geslo tako glasno pojavlja že na dan volitev bi lahko pomenilo, da je stanje veliko resnejše, kot bi si lahko predstavljali. Ne, ne gre za napoved razpada Španije, vsaj ne še, velika napaka pa bi bila, da bi nova vlada to stanje podcenjevala. B.Br. na nedeljskih parlamentarnih volitvah v španiji Samo Katalonci in Baski niso podprli Ljudske stranke Na slikah: pod naslovom slavje v Madridu po zmagi ljudske stranke; spodaj novi poslanci baskovske stranke Amaiur; desno Miquel Strubell; desno spodaj naslovnice dnevnika El Punt - Avui Brezno, v katero je Španijo pripeljala Zapaterova socialistična stranka je bilo tolikšno, da že dolgo ni nobenega dvoma, kdo bo zmagovalec teh volitev. Mariano Rajoy bo lahko mirno vladal, saj ima - prvič v zgodovini španske demokracije - absolutno večino v obeh vejah parlamenta, kar naj bi Španiji zagotavljalo miren štiriletni mandat. Pogojnik je nujen, kajti huda gospodarska kriza, ki je zajela to državo, kjer brezposelnost dosega 20 odstotkov, največ v Evropi, ne bo lahko rešljiva. Prvi pokazatelji bodo vsekakor vidni čez nekaj dni, ko bo Rajoy sestavil vlado in predstavil program za sanacijo gospodarstva in premostitev krize, verjetno pa še malo kasneje, ko bo nova vlada začela sprejemati operativne ukrepe. Veliki poraženec teh volitev je seveda socialistična stranka, ki je vodila Španijo sedem let in pol, vse od tistega krvavega marca 2004, ko je takratni premier José Maria Aznar naprtil odgovornost baskovski organizaciji ETA, medtem ko se je še isti dan izkazalo, da je za atentati Al Kaida. To Napad na katalonski šolski jezikovni model Objavljamo komentar Miquela Strubella, enega najbolj znanih katalonskih sociolingvistov, v zvezi z izidi nedeljskih volitev Španiji. Strubell je svoj komentar objavil na Facebooku. Izidi španskih parlamentarnih volitev kažejo, kako različni sta Katalonija in Baskovska dežela od preostalih dežel španske države. Španska konservativna ljudska stranka Partido Popular je namreč na teh volitvah zmagala v vseh provincah razen v sedmih: rezultat je torej 45 : 7. Teh sedem provinc vključuje vse štiri province Katalonije in dve baskovski provinci. Convergencia i Unio, osrednja katalonska nacionalna stranka, je zmagala v treh provincah, v Barceloni pa je prevladala socialistična stranka, edina, ki so jo socialisti tokrat ohranili. V Baskovski deželi se je tokrat končno lahko predstavila doslej prepovedana avtonomi-stična levičarska stranka Amaiur, ki si je zagotovila sedem poslanskih mest (medtem ko je baskovska nacionalistična stranka prejela 5 poslancev), od katerega eno v Navarri.To je seveda zelo pomenljiv rezultat. Ljudska stranka je volitve zmagala z ekonomskim programom; pravzaprav bi bilo pravilneje trditi, da so socialisti izgubili volitve zaradi neuspešne gospodarske politike. Vsekakor je Ljudska stranka prejela 600.000 glasov več kot leta 2008. Njen program daje misliti na močno centralizacijo države oziroma storitev, ki jih zagotavlja država. To bo skoraj gotovo vplivalo tudi na vprašanje jezikov. V Kataloniji obstaja na primer zelo tesna povezava med prenosom pristojnosti države na krajevno raven in rabo katalonščine. Vemo, da je tako, ker tako kažejo izkušnje zadnjih desetletij, ko se je raba katalonščine večala sorazmerno s pristojnostmi, ki jih je katalonska vlada prevzemala od Madrida. Pa ne gre samo ta to: na strani 214 volilnega programa, ki ga je objavila Ljudska stranka v času volilne kam- panje. Tam so med drugim v poglavju o šolstvu zapisali: »Svoboda do izbire je tudi svoboda, da starši izberejo jezik, v katerem se bodo učili njihovi otroci, pa naj bo to kastiljščina ali katerikoli drugi izmed poluradnih jezikov. Prepričani smo, da sre bo ta večja svoboda, poleg tega, da potrjuje temeljno pravico, obrestovala tudi v kakovosti.« Gre za nenapovedano vojno proti katalonskemu enotnemu sistemu, ki ni cenjen samo zaradi visoke ravni poučevanja jezikov, to je obeh uradnih jezikov, španščine in katalonščine, ampak tudi zaradi prispevka k oblikovanju velike kohezije v družbi. Med drugim ne gre za pristojnost, ki bi pripadala osrednji vladi. Mimogrede je treba povedati, da je bila pozitivno sprejeta prošnja, naj nekateri otroški vrtci uporabljajo španščino namesto kata-lonščine; v Kataloniji to vprašanje torej nikakor ni konfliktualno; pri tem vztrajajo samo nekateri španski nacionalistični krogi. Še več, kadar je samo ena stranka na oblasti trpijo ljudje, katerih materni jezik ni španščina in ki ne razpolagajo z ustreznimi šolami v njihovem maternem jeziku. V sami regiji Valenciji,ki jo vodi ljudska stranka, ocenjujejo, da je v lanskem šolskem 129.000 otrok ostalo brez pouka kata-lonščine. Katalonska vlada nikakor ne namerava spremeniti svojega jezikovnega šolskega modela in pri tej odločitvi uživa množično podporo prebivalstva. Navsezadnje ta model obstaja že nekaj desetletij in je zelo učinkovit, sedaj pa ga ogrožajo razsodbe nekaterih španskih sodišč. Miquel Strubell sredinska stranka Convergencia i Unio prvič v zgodovini največja stranka tudi na parlamentarnih volitvah; doslej se je namreč na volitvah poslanske zbornice največ Kataloncev odločalo za socialiste. Res je sicer, da imajo socialisti in ljudska stranka skupaj 25 poslancev, ampak zastopstvo Katalonije v Madridu se je močno nagnilo v smer avtonomistov. V Baskovski deželi je rezultat za Rajoya še bolj neugoden. Nova baskovska stranka Amaiur, ki ne prikriva politične težnje po odcepitvi, je prejela 6 poslanskih mest, tem je treba dodati še 5 mest tradicionalne baskovske nacionalistične stranke PNV, medtem ko jih imajo socialisti štiri, ljudska stranka pa samo tri. Ti rezultati so pomembni tudi zato, ker sta Katalonija in Baskovska dežela znotraj Španije nadpovprečno razviti in v obeh avtonomnih regijah narašča nezadovoljstvo, češ da morajo plačevati zaradi nesposobnosti Madrida in nedelavnosti juga države. Ni torej izključeno, da bi te sredobežne sile povečale konfliktualnost v državi; v obeh regijah že odkrito govorijo o odcepitvi komentar osrednjega katalonskega dnevnika »Katalonija ni Španija« Osrednji dnevnik v katalonskem jeziku El Punt - Avui je v ponedeljek izšel z angleškim naslovom. V njem so zapisali »Catalonia is not Spain« (Katalonija ni Španija). S tem so hoteli pokazati, kako je Katalonska konservativna stranka Convergencia i Unio (CiU) pregazila špansko ljudsko stranko, ki je na volitvah premočno zmagala skoraj po vsej državi. Geslo je bilo zapisano v angleščini, običajno pa ga uporabljajo protestniki ob mednarodnih dogodkih, na katerih si prizadevajo za večjo avtonomijo Katalonije. Dejansko pa to geslo kar dobro ponazarja rezultat nedeljskih volitev, na katerih je desničarska Ljudska stranka pometla z vladno socialistično stranko, vendar ji to ni uspeli v Kataloniji, kjer je skoraj enako konservativna katalonska stranka prvič v zgodovini zmagala na parlamentarnih volitvah. Geslo pa seveda ne vsebuje razlage, zakaj ljudski stranki ni uspel podvig, s katerim se je proslavila povsod drugod v Španiji, razen v Baskovski deželi. Odgovor je, da vsebujejo volitve v Kataloniji, še posebno parlamentarne volitve, na katerih ljudje izbirajo poslance, ki bodo sedeli v Madridu, več osi, torej ne samo os levo - desno, ampak predvsem os špansko - katalonsko, ki je očitno pomembnejša. Levičarske stranke imajo v Kataloniji svoje stranke, ki se izgovarjajo na nekakšno neodvisnost od strankarskih central v Madridu. Prizadevajo si torej za zmago na parlamentarnih volitvah, v Kataloniji sami pa na deželnih in krajevnih volitvah prepustijo tekmo svojim lokalnim zavezniškim strankam. Desnica v Kataloniji pa je razdeljena med krajevno izpostavo Ljudske stranke, katere korenine, ki spominjajo na Francovo oblast, so v Kataloniji težko prebavljive, in med krajevno CiU, katere zelo popularni voditelj Jor-di Pujol je bil 23 let, od leta 1980 do leta 2003, predsednik Katalonije. Sedaj je ta stranka zmagalka tudfi na parlamentarnih volitvah, potem ko je pred kratkim zmagala na deželnih in na krajevnih volitvah v Kataloniji. Res ni presenetljivo, da so se Katalonci odločili, da obrnejo hrbet socialistom, ampak ob tem ne podprejo Ljudske stranke, ki je odgovorna za nedavno zavrnitev novega statuta Katalonije in torej za frontalen napad na uspešen in učinkovit katalonski šolski sistem. CiU pa je za te volitve v program vključil predvsem zahtevo po »davčnem paktu« z Madridom, pa tudi zahtevo po politični neodvisnosti. Katalonija sedaj Madridu plačuje 10 odstotkov več davkov, kot prejema sredstev oziroma storitev iz državnega proračuna; sedanja finančna kriza seveda močno buri duhove Kataloncev, ki gledajo, kako se v redko naseljenih in nizko produktivnih predelih Španije gradijo nova šolska poslopja, nove avtoceste in hitre železnice, sami pa morajo krčiti izdatke za zdravstvo, šolstvo in javne prevoze. Nahajajo se v stanju, ko ugotavljajo, da njihovo vsakodnevno delo nikakor ne prispeva k njihovemu razvoju. Duran i Lleida, glavni kandidat CiU na parlamentarnih volitvah, ki ne velja za separatista, je volilni izid komentiral z besedami: »Katalonija se razlikuje od preostalih delov države. Ti rezultati v še večji meri potrjujejo, da smo nacija.« Res bo zanimivo slediti dogajanjem v prihodnjih mesecih. 2 0 Nedelja, 27. novembra 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Vnaprej igrane tekme A-lige Juventus lahko resno razmišlja o »scudettu« Lazio - Juventus 0:1 (0:1) Strelec: v 34. Pepe Lazio (4-3-1-2): Marchetti; Kon-ko, Diakite, Stankevicius, Radu; Brocchi (l.dp Gonzalez), Ledesma, Lulic (27.dp Sculli); Hernanes; Rocc-hi (20.dp Cisse'), Klose. Trener: Reja. Juventus (4-2-3-1): Buffon; Liechsteiner, Bonucci, Barzagli, Chiel-lini; Vidal, Pirlo, Marchisio; Pepe (36.dp Estigarribia), Matri (39.dp Quagliarella), Vučinic (21.dp Giacc-herini). Trener: Conte. Sodnik: Rocchi iz Firenc. RIM - Solidna obramba, umirjenost, ki jo na soigralce širi Pirlo, in učinkovitost napadalne trojice Vuči-nic-Matri-Pepe. S temi začinbami poskuša Conte popeljati še nepremaga-ni Juventus do naslova. In s temi odlikami so črnobeli zmagali tudi v Rimu proti Laziu. Pri domačih je Reja v napadu zaupal kapetanu Rocchiju, mesto v postavi pa je izgubil Cisse'. Na sredini obrambe sta v bistvu prvič skupaj igrala Dia-kite in Stankevicius (odsoten Dias). Pri Juventusu je Conte potrdil standardno postavo, a raje izbral sistem s tremi veznimi igralci in tremi napadalci. Pravega favorita pred tekmo ni bilo, tudi zaradi povsem nasprotnih značilnostih ekip: Lazio je večino točk letos zbral v gosteh, medtem ko je imel na Olimpi-cu več težav, obratno pa je Juventus bil doslej zelo učinkovit v Turinu, medtem ko ni vedno igral prepričljivo v gosteh. V prvem polčasu so se priložnosti za gol vrstile kot na tekočem traku. Obe ekipi sta si želeli zmagati. Hiter tempo je verjetno bolj prijal Juventu-su, saj je to ena izmed glavnih značilnosti Contejevega moštva, ki je z Marchisiom tudi prvič nevarno ogrozila nasprotnikova vrata, še nevarnejši pa je bil Pirlo s prostega strela, ki je s 30 metrov prisilil Marchettija na izjemen poseg. A Lazio je takoj odgovoril z Rocchijem, ki je neuspešno poskušal z lobom presenetiti Buffona. Odločilna pa je bila 34. minuta. Na eni strani je Buffon odlično odbil Rocchi-jev strel s kratke razdalje, po hitrem protinapadu na osi Vučinic-Matri je slednji podal do Pepeja, ki ni imel težav ukaniti vratarja Lazia. V drugem polčasu je Lazio pritiskal in Juventus je bil v težavah, vendar Hernanes je z 12 metrov zadel vratnico, medtem ko je Klosejev strel Buffon lepo odbil. Nato pa so Rejevim varovancem pošle moči in Juventus je spravil na varno prvo mesto, ki ga bo lahko dodatno utrdil že v torek, ko odhaja na gostovanje k zdaj že devet točk oddaljenemu Napoliju. (I.F.) Napoli izenačil šele v zadnjih sekundah BERGAMO - Napoli je v Berga-mu iztrgal neodločen izid, in rešil čast, šele 15 sekund pred iztekom srečanja. Mrežo Atalante je zatresel Cavani, ki je dvakrat zadel tudi na tekmi lige prvakov proti Manchester Cityju. Pred tem je Atalanta povedla z Denisom, ki letos zadeva kot za stavo. Napoli bo v torek igral zaostalo tekmo proti Ju-ventusu. 1. SNL - Izidi 20. kroga 1. slovenske nogometne lige: Domžale - CM Celje 0:2 (0:1), Nafta Lendava - Maribor 0:3 (0:1), Rudar Velenje - Triglav 3:0 (2:0), Hit Gorica - Mura 05 1:2 (1:0), danes ob 15.00 Luka Koper - Olimpi-ja Ljubljana. Vrstni red: Maribor 46, Olimpija Ljubljana 34, Hit Gorica 31, Rudar Velenje 30, Mura 29, Celje 25, Domžale 24, Luka Koper 21, Nafta Lendava 21, Triglav 12. Simone Pepe se je po golu veselil v slogu igralca golfa ansa IZIDI Lecce - Catania 0:1 (0:0) Strelci: Barrientos v 90. min. Novara - Parma 2:1 (0:1) Strelci: Centurioni (P) v 29., Rubino (N) v 60. in Rigoni (N) v 78. min. Atalanta - Napoli 1:1 (1:1) Strelci: Denis (A) v 64., Cavani (N) v 94. Lazio - Juventus 0:1 (0:1) Strelec: Pepe v 34. min. Vrstni red: Juventus 25, Udinese 24, Lazio 22, Milan 21, Napoli, Roma in Catania 17, Palermo 16, Atalanta, Genoa, Chievo in Parma 15, Siena 14, Fiorentina in Cagliari 13, Inter 11, Bologna in Novara 10, Lecce 8, Cesena 6. Danes: ob 15.00 Cagliari - Bologna, Cesena - Genoa, Palermo - Fiorentina, Siena - Inter, ob 20.45 Milan - Chievo. Prihodnje tekme: torek, 29. novembra ob 20.45 Napoli - Juventus (zaostala tekma); 14. krog; petek, 2. decembra: ob 20.45 Genoa -Milan; sobota, 3. decembra ob 20.45 Inter -Udinese in Napoli - Lecce; nedleja, 4. dec embra ob 12.30 Catania - Cagliari, ob 15.00 Bologna - Siena, Chievo - Atalanta, Fiorentina - Roma, Juventus - Cesena, ob 20.45 Parma -Palermo; ponedeljek, 5. decembra on 20.45 Lazio - Novara. Strelci 10 - Denis (Atalanta, 2); 9 - Di Natale (Udinese, 2); 7 - Giovinco (Parma, 3); 6 - Klose (Lazio); 5 - Jovetic (Fiorentina), Palacio (Geona, 1), Marchisio in Matri (Juventus), Ibrahimovic (Milan, 1); Osvaldo (Roma), Calaiö (Siena), Cavani (Napoli), Rigoni (Novara) TRIESTINA V Piacenzi proste roke za Allegrettija Triestina odhaja v Piacenzo z Godeasom, ki pa bo sedel na klopi za rezerve. Rahla poškodba mišice napadalca iz Me-deje je prisilila trenerja Galderisija, da je spremenil postavitev. Sistem 4-2-3-1, s katerim je Triestina igrala odkar je nekdanji igralec Juventusa prevzel mesto trenerja, roma v podstrešje. Danes (stadion Garilli s pričetkom ob 14.30) bodo Tržačani igrali s tremi branilci in sistemom 3-4-2-1. Trojico obrambnih igralcev naj bi sestavljali Thomassen, Lima in Gissi. S takim sistemom želi Galderisi nekoliko bolje kriti obrambo, ki je bil pravi problem Triestine v tem prvem delu prventva, in istočasno dati nekoliko bolj proste roke Allegrettiju, ki je drugače nosil preveliko breme v fazi obrambe. V napadu, kot rečeno, vsaj na začetku ne bo Godeasa, tako da se bo v vlogi prvega napadalca preizkusil Curiale, ki je zadnje tekme odigral na levem pasu. Gotovo zanj z novo vlogo ne bo težav, saj je Curiale večji del svoje kariere igral prav kot prva špica. Za njim bosta dobila mesto potrjeni Pinares - Galderisi je imel zanj po tekmi s Cremonesejem same pohvalne besede - in Motta. Slednji je bil doslej v hudih težavah, morda pa bo s takim sistemom igre, ki mu omogoča, da igra bližje nasprotnikovemu golu, bolj izstopal. Zmaga proti Cremoneseju je bila za Triestino izrednega pomena, v Piacenzi pa morajo Princivalli in soigralci znova igrati na visoki ravni, če želijo iztržiti točko ali celo tri. Naloga ne bo lahka. Današnji nasprotnik je v hudih težavah, saj ima na lestvici dve točki manj od Tržačnov, čeprav so bile ambicije Emi-lijancev precej različne. V Piacenzi niso prebavili izpada iz lige in društvo se je kmalu znašlo v ekonomskih težavah, tako da so igralci že sprožili stečajni postopek, saj niso prejeli še nobene plače. V takih situacijah lahko ekipa reagira na dva načina: ali psihološko popusti, ali podvoji moči, da bi dokazala, da denar le ni edina motivacija. Trener Monaco lahko račna na kakovostno ekipo, ki pa iz raznoraznih razlogov ni izpolnila pričakovanj. Številni so tudi bivši igralci Triestine (Volpe, Pani, Parola, Melucci). V napadu pozor na izkušenega Guzmana. (I.F.) B-LIGA - Brescia - Albinoleffe 1:3, Cittadella - Crotone 0:1, Grosseto -Juve Stabia 0:3, danes ob 19.00 Gubbio - Empoli, Nocerina - Varese 2:4, Sampdoria - Modena 1:1, Sassuolo - Pa-dova 0:1, Torino - Livorno 1:0, Verona - Reggina 1:0, danes ob 12.30 Vicenza - Pescara, jutir ob 20.45 Ascoli - Bari. Federer in Tsonga finalista LONDON - Četrti igralec sveta Švicar Roger Federer se je prebil v finale zaključnega teniškega turnirja v Londonu, v katerem bo igral proti Francozu Jo Wilfriedu Tson-gi. V polfinalu je 16-kratni zmagovalec turnirjev za grand slam Federer ugnal petega igralca Španca Davida Ferrerja s 7:5 in 6:3 v nizih. Federer je tako vknjižil jubilejni že stoti finale v karieri ter že 38. zmago na zaključnih turnirjih sezone. Dvoboj v O2 Areni je trajal uro in 25 minut. Federer je serviral šest asov in si priigral prednost v osvojenih točkah (72:57). Izkoristil je tri izmed osmih brejk priložnosti, Ferrer pa si ni priigral niti ene. V drugem polfinalnem paru sta merila moči Čeh Tomaš Berdych in Francoz Jo Wilfried Tsonga. zmagal je francoski igralec, številka šest, ki je bil boljši s 6:3 in 7:5. Finale bo ob 18.30. Dogovor v ligi NBA NEW YORK - Po poročanju tujih tiskovnih agencij naj bi v ligi NBA po 149 dneh le prišlo do dogovora med igralci in lastniki klubov in torej sezona ne bo odpovedana. Komisar lige David Stern pa je dejal, da se bo sezona začela na božični dan. Šlo je za nesoglasja glede delitve 4,3 milijarde dolarjev vrednega letnega dobička. Sindikat igralcev je vseskozi zavračal ponudbe predstavnikov lastnikov, ti so igralcem ponujali «le» 47 odstotkov omenjenega zneska, kar je bilo po njihovem mnenju premalo. Vettel v »zgodovini« SAO PAULO - Nemec Sebastian Vettel (Red Bull) je bil najhitrejši v kvalifikacijah voznikov formule ena in bo veliko nagrado Brazilije (ob 17. uri, Tv Raiuno), zadnjo dirko SP v sezoni, začel s prvega startnega mesta. To mu je uspelo petnajstič v sezoni in je s tem prvi na lestvici vseh časov. Drugi je bil Avstralec Mark Webber (Red Bull), tretji pa Britanec Jenson Button (McLaren). Miljčanke zmagale petič CAGLIARI - Košarkarice miljskega Petrol Lavori so v Cagliariju osvojile peto zmago. Proti zadnjeuvršče-nemu Virtus Cagliari so varovanke trenerja Matije Jogana zmagale z 61:68. Najboljša strelka je bila Annalisa Borroni s 25 točkami, Jessica Cergol je dosegla 14 točk, mlajša sestra Samantha pa 12. VATERPOLO - Moška A2-liga: Pal-lanuoto Trieste - Imperia 8:7 alpsko smučanje - Moški smuk in ženski veleslalom Švicarji že v pravi formi »Italijanski in slovenski »flop« - Tina Maze v Aspnu sedma, tik za Karbonovo, ki je bila po prvi vožnji tretja ASPEN, LAKE LOUISE - Začetek ameriške turneje svetovnega pokala je bil za slovenske in italijanske alpske smučarje dokaj ponesrečen. V moškem smuku se nihče izmed šestih Slovencev na startu ni uvrstil med prvih trideset, od »azzurrov« pa je bil najboljši najmlajši med njimi, Južnotirolec Dominik Paris, ki pa je bil šele trinajsti. Na novo sezono so se, če sodimo po prvem smuku, najbolje pripravili v švicarskem in avstrijskem taboru. Za vrhunsko predstavo je poskrbel zmagovalec smukaškega seštevka minule zime, 37-letni Cuche, ki je v Lake Loui-su, kjer je zmagal že pred dvema letoma, vknjižil osemnajsto zmago v svetovnem pokalu. Njegov 13 let mlajši reprezentančni kolega se je veselil tretjih stopničk na tekmah najvišje mednarodne ravni. Za veteranom je zaostal pičlih šest stotink sekunde. Za Švicarjema so se zvrstili trije Avstrijci Hannes Reichelt (+0,08), Romed Baumann (+0,35) in Klaus Kroll (+0,47). Dvojno švicarsko zmago je skoraj ogrozil Reic- helt, ko je z visoko startno številko 45 za zmagovalcem zaostal le osem stotink. Zmagovalka ženskega veleslaloma je bila Nemka Viktoria Rebensburg, druga je bila Avstrijka Elisabeth Görgl (+0,33), tretja pa Američanka Julia Mancuso (+0,44). Slovenka Tina Maze si je prismučala 7. mesto. Zal se ji je ponesrečila druga vožnja, v kateir je dosegla šele 16. čas in izgubila eno mesto. Še slabše se je izšlo za »az-zurro« Denise Karbon, ki je bila po prvi vožnji tretja, na koncu pa šesta. Moški smuk: 1. Cuche (Švi) 1:47,28; 2. Feuz (Švi) +0,06 ; 3. Reichelt (Avt) +0,08; 4. Baumann (Avt) +0,35; 5. Kröll (Avt) +0,47; 6. Theaux (Fra) in Clarey (Fra) +0,63; 8. Puchner (Avt) +0,68; 9. Miller (ZDA) +0,73; 10. Streit-berger (Avt) +0,78. Ženski veleslalom: 1. Rebensburg (Nem) 2:11,25; 2. Görgl (Avt) +0,33; 3. Mancuso (ZDA) +0,44 ; 4. Fenninger (Avt) +0,50; 5. Gut (Švi) +0,8; 6. Karbon (ita) +0,89; 7. Maze (Slo) +1,28; 8. Dürr (Nem) +1,33; 9. Köhle (Avt) +1,54; 10. Lindell-Vikarby (Šve) +1,62. Zmagovalec moškega smuka Didier Cuche ansa / ŠPORT Nedelja, 27. novembra 2011 21 košarka - Zaradi neporavnanih obveznosti Falconstar izključen iz lige kotalkanje Jan Budin ostal brez službe v Tržiču Predsednik kluba Pellegrin je pred začetkom sezone obljubljal divizijo A... Sbei dvakrat prva, Mlinarič dvakrat druga Tržiško in deželno košarkarsko javnost je pretresla novica o izključitvi ekipe Falconstar iz prvenstva državne divizije B. Tako je odločil športni sodnik državne košarkarske zveze, potem ko tržiški klub ni poravnal zneskov, ki jih je preko zveze dolžan plačati matičnim klubom najetih igralcev. Kot so poročali drugi mediji, bi moral tržiški klub najkasneje do petka, 24. novembra, odšteti 15.000 evrov. Predsednik Giorgio Pellegrin, ki je letos prevzel vodenje kluba, je sicer na klubski spletni strani priznal napako in dejal da je najbrž prišlo do tehnične napake, zato se je klub že pritožil zoper izključitev. Prav gotovo pa Falconstar danes ne bo igral tekme proti Ferrari, saj je izključen iz prvenstva in posledično so razveljavljeni tudi vsi njegovi dosedanji rezultati. Izključitev obenem nalaga klubu kazen v višini 12.000 evrov, vsi igralci pa so avtomatično prosti. Med njimi je tudi Jan Budin, ki smo ga včeraj skušali kontaktirati, ampak neuspešno. Kam bodo odšli prosti igralci, ki so zdaj dobesedno brezposelni, še ni znano. Hoteli smo izvedeti, ali bi to lahko bila priložnost, da se Budin, ki so ga pri Jadranu že večkrat snubili, pridruži Va-tovčevim fantom. »O tem v odboru nismo še razpravljali,« nam je povedal Sandi Rauber, ki je novico prebral v medijih včeraj: »Glede na to, kako uspešno smo začeli prvenstvo, trenutno ne potrebujemo nikogar. Osebno bi se z njim pogovarjal le, če se bo sam ponudil, seveda pa so pri nas popolnoma drugačni finančni pogoji kot v Tržiču.« Prav visoka plača, ki jo je obljubil predsednik Pellegrin, je bila razlog, da je Budin ostal letos v Tržiču. Tako je tudi sam povedal v intervjuju konec avgusta, saj je bil sicer letos zelo blizu prestopu k Jadranu. Da so v tržiškem klubu težave, je pricurljalo v javnost že prejšnji teden. Pritoževali so se predvsem igralci, ki so prejeli prvo (!) plačo šele prejšnji teden. Kot smo izvedeli iz zanesljivih virov, je novica o izključitvi ekipe iz prvenstva igralce pretresla, saj o kriznem stanju sploh niso bili obveščeni. Naši viri navajajo tudi, da je bilo lani, ko je klub vodil Salva-tore Palermo, društvo zdravo in je prevladovalo zelo prijetno družinsko vzdušje. Kazalo je, da bo novi predsednik Pelle-grin ponesel klub še više, saj je obljubil, da bo poravnal stare dolgove, zastavil pa si je tudi visoke cilje (od lanske garniture igralcev so ostali samo štirje, med njimi Budin, cilj je bil prestop v divizijo A), zdaj pa so bili celo izključeni iz lige. Jan Budin Pozno sinoči se je v Braziliji končalo 56. svetovno prvenstvo v umetnostnem kotalkanju. Na prvenstvu, prvem, na katerem po dolgih letih ni nastopila Poletova šampionka Tanja Romano, je v ženski konkurenci naslov svetovne prvakinje v prostem programu osvojila Italijanka Deborah Sbei (na sliki), ki je na najvišji stopnički zmagovalnega odra stala tudi leta 2009. Sbeijeva je zlato kolajno osvojila tudi v kombinaciji. Izjemen uspeh je uspel slovenski kotalkarici Luciji Mlinarič, ki je bila »srebna« bodisi v prostem programu bodisi v kombinaciji, potem ko je bila po kratkem programu tretja. V obeh konkurencah je bila tretja Španka Carla Pey. Slovenka Nika Arčon je v prostem programu pristala na 9. mestu, v kombinaciji pa je bila peta. odbojka Slovenija ne gre na OIv London OSIJEK - Slovenska odbojkarska reprezentanca si na prvem kvalifikacijskem turnirju za nastop na olimpijskih igrah ni uspela zagotoviti vozovnice za drugega. V Osijeku je kljub odličnemu začetku izgubila finale, s 3:1 (15, -23, -22) jo je premagala Finska. Čeprav je pokazala najboljšo predstavo na turnirju, pa je bila tekma proti Skandinavcem zrcalna slika prejšnjih, po odličnem začetku je sledilo slabše nadaljevanje, tako da so «od mrtvih» tokrat ostali Finci. Ti so bili na začetku povsem nebogljeni, a je njihovemu argentinskemu trenerju Danielu Castellaniju uspelo najti postavo, ki je vzpostavila ravnotežje, nato pa izkoristila izkušnje, ki jih ima finska ekipa precej več kot slovenska. Finci so bili že pred začetkom papirnati favoriti, ne samo zaradi zmage na evropskem prvenstvu, ampak tudi zaradi predstav v Osijeku, kjer so vse tekme gladko dobili. Toda na začetku je vendarle kazalo, da jih Slovenci lahko premagajo. Odlični servisi (v prvem nizu kar sedem asov), zelo dober sprejem, trden blok in tudi učinkovitost v napadu (Mitja Ga-sparini, Tine Urnaut) so bili elementi, zaradi katerih so jih Slovenci povsem na-digrali. Nato je šlo le še navzdol. Slovenija: Flajs 6, Pajenk 9, Planinc 2, Satler 3, Šket, Gasparini 21, Čebron, Škorc, Urnaut 19, Vidič 5, Ropret, Čebulj 5. SVETOVNA LIGA - Danes ob 10.20 Italija - Kuba (TV Sks sport) nogomet - Vnaprej igrana tekma 1. amaterske lige Sovodenjci le reagirali Tako se je Eros Kogoj (desno) veselil sovodenjskega izenačujočega zadetka. Levo Mauro Galliussi bumbaca Za širjenje športne kulture med starejšimi občani Medea je povedla, za belo-modre je izenačil Eros Kogoj - Živčna in ne najlepša tekma Sovodnje - Medea 1:1 (1:1) Strelca: Visintin v 14. iz 11-m in Eros Kogoj v 41. min. Sovodnje: Burino, Eros Kogoj, Biasiol, Pacor, Sandy Kogoj, Galliussi (od 61. Trampus), Kovic, Komic, Colella, Reščič, Flocco. Trener: Coceani. Medea: Cechet, Altran, Moldovan (Celante), Tassin, Gamberini, Pecorari, Valentinuz (Serpi), Visintin, Delpin, Mo-rassi, Cecotti (Pascoletti). Trener: Gallas. Rdeč karton: Visintin v 88. min. Gledalci v Sovodnjah so se včeraj veselili le sončnega vremena, ne pa lepe igre. Sovodenjci, ki so sicer nastopili z močno okrnjeno postavo, niso uspeli diktirati tempa igre proti na lestvici nižjeuvrščeni Medei. Resnici na ljubo je bilo tudi sojenje slabo, saj je tržaški sodnik delil pravico zelo zmedeno. V uvodnih minutah gostiteljem ni dosodil enajstmetrovke. Po prekršku nad Reščičem v kazenskem prostoru je ostala piščalka nema. Nemi pa niso ostali domači navijači, ki so se besedno hudovali nad sodnikom. Na belo točko je Tržačan pokazal v 14. minuti, ko je domači libero Sandy Kogoj v kazenskem prostoru s prekrškom zaustavil nasprotnikovega napadalca. Najstrožjo kazen je uspešno izvedel kapetan ekipe iz Medeje Visintin, ki ga je na koncu tekme sodnik izključil (dvojni opomin). Belo-modri so si prvo resno priložnost za gol priigrali v 30. minuti, ko je Reščič močno streljal proti vratom, gostujoči vratar pa je žogo odbil s pestmi. Dosojeni oziroma nedosoje-ni nedovoljeni položaji so precej negativno vplivali na potek tekme, ki je postala vse bolj živčna. Pet minut pred koncem polčasa je gostujočo mrežo uspelo zatre-sti Erosu Kogoju, ki je z glavo preusmeril odbito žogo čez vratarja pod okvir vrat. V prvem polčasu smo videli še dva prosta strela (Sandy Kogoj in Reščič), ki sta svojo pot klavrno končala v živem zidu. Drugi polčas je bil manj napet in nič več zanimiv od prvega. Gostje so enkrat resneje ogrozili Burinova vrata, sovodenjci pa so več napadali, čeprav zelo jalovo. Najlepši priložnosti sta zgrešila Colella in Kovic. Po tekmi se v obeh taborih niso veselili. Sovodenjski trener Enrico Coceani je takole komentiral: »Kljub vsemu moram pohvaliti svoje varovance, saj so po prejetem golu dobro reagirali in so se potrudili. Več od točke tokrat ne bi uspeli iztrgati, saj ne smemo pozabiti, da smo nastopili z zelo okrnjeno postavo. Po dveh za- V deželni palači v Vidmu je koordinacija za promocijo športa FJK, v katero sodi tudi ZSŠDI, predstavila projekt La Grande Eta - Visoka starost, gibanje, narava, zdravje za novo življenjsko pot. Projekt je nastal s podporo deželnega od-borništva za šport in ima kot cilj promocijo in širjenje pomena zdravega športnega udejstvovanja in gibanja kot metodo zaviranja procesa staranja in v odnosu s socialnim in zdavstvenim položajem vsakega posameznika. Na tiskovni konferenci, ki sta se je udeležila tudi goriški tajnik ZSŠDI Igor Tomasetig in odbornica Loredana Prinčič, je deželna predsednica UISP-a Federica Rossi podrobneje orisala projekt in predstavila zgibanko, v kateri so zbrane nekatere najpomembnejše pobude na področju športnega udejstvovanja v naši deželi v zadnjem trimesečju. Tako sta na primer na seznamu deželnih pobud, ki jih ponujajo članice ZSŠDI tudi nordijska hoja po Krasu in pohod na Volnik v režiji SPDT za tržaško pokrajino, telovadba v termalnih bazenih v Gradežu v organizaciji KRUT ter Pohod po Goriških Brdih v režiji SPDG pa za goriško pokrajino. Deželni odbornik za šport Elio De Anna se je med drugim obvezal, da bo vključil promocijo športa za starejše občane v večletni finančni plan. Projekt zaobjema tudi zanimiv posvet, ki bo na Športni fakulteti v Guminu, v četrtek, 1. decembra. Na njem bodo spregovorili družinski zdravnik Aldo Passelli, pravni zdravnik Guglielmo Antonutto ter športna pedagoginja Raffaella Basana in zdravnik zdravstvenega okraja za preventivo iz Vidma Luciano Ciccone. (IT) porednih porazih je bilo pomembno, da smo prekinili črno serijo.« Branilec So-vodenj Sandy Kogoj je bil na podobni valovni dolžini: »Pomembno je, da nismo izgubili. Enajstmetrovka? Ne vem: oba sva padla hkrati,« je dejal Kogoj. (jng) VČERAJ ŠE - Elitna liga: Buttrio -Manzanese 0:1, Lignano - Torviscosa 1:0; promocijska liga: Trieste Calcio - Pon-ziana 2:2; 1. AL: Pro Gorizia - Azzurra 1:0; 2. AL: Fogliano - Turriaco 1:1, Mariano - Mossa 1:1. LJUBITELJI: Staranzano - Sovodnje 2:1. DEŽELNI MLADINCI Vesna in Kras poražena z enakim izidom Vesna - Pro Romans 1:4 (0:3) Strelec Vesne: Bubnich v 80. min. Vesna: Ghira, A. Vidoni, Terzon, Žer-jal, Cerkvenic, Hoffer (Stancic), Zudek (Vascotto, M. Vidoni), Madotto, Bubnich, Improta, Viviani. Trener: De Castro. »Epizode so nam bile usodne,« je poraz komentiral spremljevalec Vesne Paolo Vidoni. Gostje iz Romansa so v Križu že po prvem polčasu vodili s 3:0. V drugem polčasu so mladinci Vesne, ki so igrali z okrnjeno postavo (nekaj mladincev bo namreč danes na razpolago trenerju članske ekipe Massaiu), reagirali, toda bilo je prepozno. Romans je še četrtič premagal vratarja Ghiro. Za Vesno pa je častni gol dosegel Bubnich deset minut pred koncem tekme. Povrh tega so se včeraj poškodovali (na srečo kot kaže lažje) Cerkvenic, Hoffer in Vascotto. Audax Sanrocchese - Kras Repen 4:1 (1:0) Strelec Krasa: Caselli. Kras: Paolich (Carli), Krizman, Simeoni, Cinque, Vesnaver, Ridolfi, Curelli, Osman, Furlan (Visca), Bovino, Bianco (Ca-selli). Trener: Cinque. Rdeč karton: Simeoni. Kras je tokrat igral s kar sedmimi na-raščajniki. Goriška ekipa je bila fizično močnejša in je na koncu zmagala, čeprav so bili gostje tehnično celo boljši. Audax je prevladal v drugem polčasu, ko so Krasu zmanjkale moči. Ostali izidi: Costalunga - S. Andrea 3:2, Ponziana - Ufm 2:1, Zaule - Pro Cer-vignano 3:0, San Luigi - TS Calcio (jutri ob 18.00), Ronchi - Muggia (jutri ob 19.00). 22 Nedelja, 27. novembra 2011 ODBOJKA / moška c-liga - Na gostovanju v Trstu premagali zasledovalca Volley club Hladnokrvna Olympia nepogrešljiva v končnicah Skupina za napredovanje vse bližja - Zmaga Sloge, napredek Soče, Val pa vse bolj tone Volley Club - Olympia 0:3 (22:25, 27:29, 21:25) Olympia: Komjanc 15, Terčič 13, Vogrič 8, Pavlovic 3, M. Peršolja 4, Hle-de 7, Čavdek (libero), Vizin 0, Sancin 0. Trener Zoran Jerončič. Vse bolj samozavestna Olympia (kljub povprečni starosti začetne postave 19 let) je dosegla v Trstu izjemno pomembno zmago proti solidnemu Volley clubu in s tem utrdila drugo mesto na lestvici skupine B in bistveno povečala svoje možnosti, da se uvrsti v skupino za napredovanje. Tekma v Trstu (za Volley club igrata tudi nekdanja izkušena člana Vala Spi-nelli in Cutuli) je bila izenačena, v vseh treh setih pa so igralci Olympie pokazali zvrhano mero hladnokrvnosti v končnici. Volley club je na začetku tekme dobro izkoristil napake pri gostih, ki pa so si kmalu opomogli in gostitelje ujeli pri 20. točki, na koncu pa praktično niso več zgrešili nič. V drugem setu je Olympia na valu navdušenja povedla z 11:4, tedaj zgrešila servis, kar je omogočilo Volley clubu, da je pripravil preobrat in povedel s 14:13. Nadaljevanje je bilo v znamenju enakovredne igre. V končnici je imela prvo set žogo Olympia (24:23, a po vodstvu Tržača-nov za dve točki), ni je izkoristila, a je nato igrala zelo učinkovito in set naposled le osvojila. Tudi tretji set se je odločil v končnici, v kateri je za tri zaporedne točke poskrbel Terčič. Sloga - Basiliano 3:1 (25:21, 25:14, 13:25, 25:22) Sloga: Dussich 11, Fermo 2, Kante 10, Romano 15, Rožac 15, Žerjal 4, Fiorelli (libero), Antoni, Devetak 0, So-sič 0. Trener Ivan Peterlin. V zadnjem kolu prvega dela prvenstva so Slogaši prišli do svoje druge letošnje zmage. Ugoden razplet Matija Komjanc v akciji med tekmo v Trstu je za Slogaše zelo pomemben in to ne le zaradi treh osvojenih točk: izkupiček iz prejšnjih treh tekem je znašal le eno točko, pa tudi nastopi so bili večkrat povsem ponesrečeni, višek pa so dosegli v prejšnjem kolu na der-biju z Olympio, ko je Sloga povsem odpovedala. Včeraj pa je prišlo do zelo pozitivne reakcije in naši odboj-karji so spet zaigrali zbrano in učinkovito na mreži in v bloku (11 točk), še vedno pa sta pešala obramba in sprejem, to pomanjkljivost pa bo treba čimprej odpraviti. Tekma se je za naše odbojkarje dobro začela, Slogaši so bili v prvem setu stalno v rahli prednosti in so vselej uspešno zajezili poskuse gostov, da bi jih prehiteli. Še bolje jim je šlo od rok v drugem, v katerem so si takoj priigrali dokaj visoko prednost, ki so jo do konca seta le še večali. Kljub gladkemu porazu se Basi- ženska c-liga - Zalet C Prepoceni prodale kožo Vi vi I - Zalet C 3:0 (25:13, 25:21, 25:18) Zalet C: Bukavec 7, Colarich 8, Crissani 2, Cvelbar 3, Spangaro 1, Što-ka 11, Kapun (libero), Antognolli 1, Balzano 0, Grgič 0, Pertot 0, Pestrin 0. Trener Martin Maver Naša združena ekipa je gostovala pri še neporaženem Vivilu, ki spada v ožji krog favoritov za napredovanje. Vivil odlikujeta predvsem odličen blok in vedno pravilno postavljena obramba, dobre so tudi njegove napadalke. Poraz je bil zato pričakovan, naše igralke pa so prepoceni prodale svojo kožo, saj so bile verjetno prepričane, da se ne bodo mogle enakovredno kosati s svojimi nasprotnicami. To je prišlo do izraza zlasti v prvem setu, v katerem so se prehitro predale in v bistvu niso zmogle nuditi pravega odpora. Povsem drugačna je bila slika v drugem nizu: Vivil je bil resda stalno v vodstvu, a je Zaletov-kam večkrat uspelo znižati razliko, bile so neprimerno bolj borbene in s taktično zrelejšo igro jim je velikokrat uspelo, da so svoje nasprotnice obdržale daleč od mreže in jim onemogočile kombinacije v napadu. Vivil je vodil z 19:15, ko so ga naše igralke skoraj ujele in se mu približale na eno samo točko zaostanka (19:20), v končnici pa so bile le boljše domačinke. V zadnjem setu našim igralkam ni več uspelo zdržati visokega tempa igre, občasno so sicer izpeljale nekaj uspešnih akcij, vendar so izredno motivirane domačinke vedno preprečile našim igralkam, da bi se jim približale. kroma liano ni predal, izkoristil začetno nezbranost Slogašev in takoj povedel z 8:2. Sloga se je nasprotnikom približala na tri točke (8:11), v nadaljevanju pa ni našim igralcev šlo več nič od rok, začeli so grešiti in set prepustili v bistvu brez odpora. Strah, da se ne bodo zmogli »pobrati«, se je izkazal za neutemeljenega, saj so v četrtem spet zaigrali zelo zbrano. Ta je bil prav gotovo tudi najlepši niz tekme, saj je Basiliano na vse načine skušal izsiliti vsaj tie break in so zaigrali na vse ali nič, na srečo pa vsi njihovi napori niso mogli ogroziti Slo-gašev, ki so v končnici strnili vrste, odigrali nekaj zelo dobrih akcij tako v obrambi kot v napadu in prisilili nasprotnike k predaji. (INKA) Soča Zadružna banka Doberdob So-vodnje - Ferro Alluminio 0:3 (22:25, 20:25, 18:25) Soča: J. Černic 1, Testen 12, Brai-ni 1, Levpušček 4, Butkovič 2, M. Juren 12, E. Juren 4, Kragelj (libero), M. Černic. Trener Andrej Berdon. Soča je sicer doživela tokrat nov poraz, vendar je pokazala popolnoma drugačen obraz kot pred tednom dni, ko je je res klavrno izgubila proti Ba-silianu. »Končno sme videl na delu Sočo, ki jo poznam,« je bil po tekmi, porazu navkljub, zadovoljen predsednik sovodenjskega društva Fabio Tomma-si, ki je poudaril, da so fantje dali vse od sebe. Žal je bilo to premalo, da bi lahko presenetili tržaško moštvo, ki je nedvomno najboljše v skupini in najbrž tudi v ligi. Posebno izenačena sta bila prva dva seta, v prvem je Soča vodila vse do 17. točke, dobro pa se je gostom upirala tudi v naslednjih dveh se-tih, čeprav končni izid tega morda ne kaže. Povedati je treba tudi, da igra Soča še vedno v okrnjeni postavi, saj sta tokrat manjkala brata Devetak. »Mislim, da se še lahko uvrstimo v skupino za napredovanje, če bomo odslej vedno igrali s takšno vnemo,« je povedal še Tommasi. K razčiščevanju razmer v ekipi jeočitno pomagal tudi sestanek, ki so ga imeli med tednom. San Vito - Val 3:0 (25:21, 25:23, 25:21) Val: Ombrato 5, Sfiligo 1, La-vrenčič 14, Vidotto 8, Masi 0, Farfoglia 3, Plesničar (libero), D. Nanut 1, Lan-go 3, S. Faganel 0, Palmieri, Fedrigo. Trener Gabriele Berzacola. Po novem porazu so možnosti Vala, da bi se uvrstil v skupino za napredovanje, le teoretske. Tekma proti solidnemu, a vse prej kot nepremagljivemu nasprotniku, je vnovič pokazala vse slabosti Valovega moštva. Največja zasluga San Vita je bila v tem, da je z zelo ostrim servisom povsem onesposobili (zelo slab) sprejem Vala, tako da sta bila centra povsem odrezano od igre. Masi v prvih dveh setih ni dosegel niti točke, Vidotto pa je bila skoraj nepogrešljiv (6:7), a škoda, da ni bil dovolj izkoriščen. Če k temu dodamo še zelo neučinkovit napad s kril (soliden je bil le Lavrenčič), je jasno, da kaj več kot častnega poraza ni bilo mogoče pričakovati. Val je nasprotnika lovil v vseh treh setih, prav vsakič ga je tudi najmanj enkrat ujel, vodstva pa si nikoli ni znal priigrati. Značilen za potek tekme je bil tretji set, v katerem je Val na začetku izgubljal s 6:0, naposled je San Vito ujel pri 17. točki, izenačeno je bilo do 21. točke, nato pa so gostitelji v hipu dosegli dva asa, en blok, Val je pristavil zraven še lastno napako in set ter tekma sta splavala po vodi. moška b2-liga Sloga Tabor danes v Repnu pred resno oviro Odbojkarji Sloge Tabor se bodo danes na domačih tleh (18.00) pomerili z ekipo Valsugana iz pokrajine Padova. To je na papirju najmočnejši nasprotnik, kar jih je doslej gostovalo v Repnu. Sloga Tabor, ki si je za cilj zadala obstanek, a zaseda zdaj na lestvici odlično 4. mesto, nima pravzaprav kaj izgubiti, lahko igra torej sproščeno, napeti pa mora vse sile, da z zmago obdrži »sanjski« položaj na lestvici. Trener Battisti naj bi danes vendarle imel na razpolago vse igralce, predvsem Nigida in Vatova-ca, ki sta proti koncu tedna normalno trenirala, medtem ko bo Matevž Peterlin dobil zeleno luč za nastop šele tik pred tekmo in po pregledu stanja poškodovanih hrbtnih mišič. ženska d-liga - Zalet D v Codropiu Pomembna zmaga Odločilni servisi in sprejem - Moška D-liga: Olympio under 17 izdala neizkušenost Codroipo - Zalet D 1:3 (9:25, 25:23, 15:25, 29:31) Zalet D: Lisjak 7, Spanio 12, Zuzič 10, Vodopivec 2, Verša 21, Starec 4, Micussi 14, M. Spangaro (L), Cernich, Cassanelli, Rudez, Zavadlal. Trener: Berlot. Odbojkarice Zaleta D so iz Codroipa odnesle domov pomembne točke. V prvem setu so z dobrimi servisi in solidnim sprejemom nadigrale domačo ekipo, ki je nato v nadaljevanju reagirala. Gostiteljice so osvojile drugi set, potem ko so gostje v odločilnem trenutku (23:23) odpovedale. Storile so serijo nerodnih napak, ki pa jih niso ponavljale v tretjem setu. Nadvse napet in do konca negotov je bil četrti set. Do polovice so Berlotove varovanke zanesljivo vodile. Nato so nekoliko popustile in začel se je boj za vsako točko. Domačinke so igrale dobro v fazi obrambe. Igralke Zaleta D pa so se v odločilnem trenutku zbrale in z natančnimi napadi ter dobrim sprejemom odnesle domov pomembno zmago. Največ točk, 21, je tokrat dosegla Alenka Verša. MOŠKA D-LIGA Olympia under 17 - Altura 1:3 (20:25, 24:26, 25:21, 17:25) Olympia: Princi 5, Terpin 20, Burello 6, Bossi 10, Rossi 6, Righini 4, Rigatti 0. Trener: Casarin. Mladi igralci Olympie under 17 so se v deželnem prvenstvu D-lige enakovredno borili proti drugouvršče-ni Alturi iz Trsta. Po tekmi so si Casarinovi varovanci grizli nohte za zamujeno priložnost v drugem setu, ko je Olympia že vodila s 23:18. Nato so jih gostje dohiteli po seriji napak. »Fantje so pač še neizkušeni in plačamo davek za naivne napake. Fantje so se vsekakor potrudili in v določenih trenutkih smo videli tudi lepo odbojko,« je nastop ocenil pomožni trener Walter Princi. 1. ženska divizija Soča/Govolley uspešen že šestič zapored Na Goriškem Soča/Govolley Kmečka banka - Torria-na 3:0 (25:14, 25:22, 25:14) Soča/Govolley Kmečka banka: Mania 9, Bressan 16, Povšič 4, Saveri 5, Za-vadlav 2, Gabbana 0, Humar (L1), Anto-nič 6, Černic, Giuntoli, Valentinsig, Poz-zo (L2). Trenerka: Mirjam Černic Odbojkarice Soče in Govolleya so še šestič gladko slavile in tako nepremaga-ne ostajajo na vrhu lestvice. Nasprotnice so se domačinkam enakovredno upirale le v drugem nizu, v katerem je naša ekipa popustila v sprejemu. V ostalih dveh nizih pa je bila razlika med ekipama zelo velika, mlajše nasprotnice pa so zagrešile tudi več napak. Soča Pizzeria Frnažar - Etsi Cormons 0:3 (8:25, 20:25, 12:25) Soča Pizzeria Frnažar: Cotič, Čer-nic, S. debetak, Pasulin, Braione, Moset-ti (L), Brumat, Lupin, Kerševan, Trener. Andrej Berdon. Mladinke Soče so tudi tokrat doživele gladek poraz (doslej še niso osvojile seta), vendar so s svojim nastopom zadovoljile, saj so igrale borbeno. Iz nastopa v nastop kažejo napredek, kar pa proti izkušenim in starejšim nasprotnicam, kot so bile tudi Krminčanke, še ni dovolj za boljši rezultat. Povedati je treba, da tokrat ni igrala standardna podajalka Mihaela Debvetak, a jo je Ivana Cotič zelo dobro zamenjala, če upoštevamo, da se je prvič spopadla z igranjem v sistemu 5-1. Ostali izidi: Azzurra - Capriva 1:3, Pieris - Turriaco 0:3, Lucinico - Mossa 0:3. Vrstni red: Soča/Govolley Kmečka banka 18, Capriva 15, Mossa in Turriaco 12, Azzurra 9, Pieris, Torriana, Grado in Cor-mons 6, Lucinico in Soča Pizzeria Frna-žar 0 (Soča/Govolley Kmečka banka, Soča Pizzeria Frnažar, Capriva, Azzurra in Cormons s tekmo več). 1. MOŠKA DIVIZIJA Mossa - Naš prapor 3:0 (25:12, 25:13, 25:20) Naš Prapor: Bajt 2, Feri 5, Culot 5, Simeoni 3, Fajt 8, Juretič 5, Kos (L), Prin-čič 3, Devetak 1, Braione 5, Valentinčič 2. Brici so v tekmi 2. kroga 1. divizije igrali res porazno. Odpovedali so v vseh elementih igre, najbolj pa v sprejemu servisa, zaradi česar sta morala podajaca predvajati preveč enostavno igro. Proti tako izkušeni ekipi, kot je Mossa, si tega ne smeš privoščiti. Potek prvih dveh setov je bil enak. Sprejem ni deloval, napadi so bili zato preveč predvidljivi. Trener Leghissa je skušal z menjavami obrniti potek igre. Boljše so igrali v zadnjem setu, ko je na krilu igral Braione, kot korektor pa Prin-čič. Na žalost pa tudi to ni bilo dovolj, da bi spremenili potek tekme. Ce bi igrali bolj borbeno, bi gotovo odnesli kaj več. Sloga - San Sergio 0:3 (24:26, 22:25, 19:25) Sloga: Antoni 7, Calzi 0, Cettolo 1, Guštin 9, Milič 1, Sosič 11, Taučer 4, Trento 9. Trener Ivan Peterlin V drugi prvenstveni tekmi so mladi Slogaši sicer izgubili, vendar smo lahko z njihovim nastopom povsem zadovoljni. Ekipo San Sergio sestavljajo sami izkušeni igralci, ki so v preteklosti nastopali v višjih ligah in seveda ob pravem trenutku točno vedo, kam morajo spustiti žogo. Takim prekaljenim »starim mačkom« so se naši mladinci zoperstavili z vsem mladostnim navdušenjem in borbenostjo: zelo dobro so zaigrali na mreži, še posebno je razveseljiv podatek, da so naredili kar 11 točk z uspešnimi bloki. Solidni so bili tudi v obrambi, izdale pa so jih naivne napake. Gladek poraz pomeni prav gotovo prestrogo kazen, saj bi si Slogaši po prikazani igri prav gotovo zaslužili set, Svojo prvo odbojkarsko tekmo sploh je odigral Denis Milič, ki se je Slo-gašem pridružil šele pred kratkim in je v svoj krstni nastop opravil zelo solidno. Ostali izidi: Triestina Volley -Olympia Andrej Terpin 3:1 (o tekmi smo že poročali), Virtus - Altura 0:3, Turria-co - Prevenire 3:1, Torriana ni igrala. Vrstni red: Mossa 6, Triestina Volley 5, Altura, Prevenire, Olympia Andrej Ter-pin, Turriaco in San Sergio 3, Sloga 2, Tor-riana in Naš prapor 1, in Virtus 0 (Altura in Torriana) / KOŠARKA Nedelja, 27. novembra 2011 23 državna divizija c - Na Opčinah v 10. krogu Jadran Qubik zmagal z 21 točkami prednosti Jadran Qubik caffe' - Codroipo 75:54 (18:7, 37:25, 53:42) Jadran: Batich 10 (3:3, 2:2, 1:4), Ban 27 (5:6, 5:6, 4:6), Slavec 5 (2:2, -, 1:5), Marusič 12 (2:3, 5:7, -), Franco 6 (-, 0:2, 2:7), Spigaglia (-, 0:5, -), Malalan 12 (2:4, 5:7, -), Floridan 1 (1:2, -, -), Bernetič 2 (2:2, 0:1, -), Batich. Trener: Va-tovec. SON: 17. Skoki v obrambi: 26, skoki v napadu: 11; pridobljene žoge: 8, izgubljene žoge: 14, podaje 15. Codroipo: prosti meti: 11:20 (55 %), 2 točki: 17:41 (41 %), 3 točke: 3:19 (19 %). Skoki v obrambi: 15, skoki v napadu: 17; pridobljene žoge: 13, izgubljene žoge: 8, podaje 6. Po dveh gostovanjih in prvem letošnjem porazu se je Jadran spet predstavil svojim gledalcem in jih razveselil z osmo zmago. Novi dve točki si je priboril potem, ko je nasprotnike prekosil za 21 točk, kar je letošnja najvišja končna prednost. Trener Va-tovec ob koncu srečanja ni skrival zadovoljstva: glede na to, da je po edinem letošnjem porazu v Montebelluni napovedal, da se dobre ekipo hitro poberejo, je visoka zmaga Jadrana potrdila, kam sodijo. »Smo dobra ekipa,« se je strinjal trener. »Upoštevati moramo, da so nas ves teden pestile zdravstvene težave in smo zato slabše trenirali. Ključ uspeha je bila kot vedno naša zelo dobra obramba, saj so nasprotniki dosegli le 54 točk. Le v napadu nismo bili dovolj briljan-tni, vendar ne moremo igrati vedno maksimalno,« je zaključil trener. Codroipo, ki je doslej zbral samo dve zmagi, je vodil izključno po prvem košu, nato pa je Jadran po zadnjem izenačenju 4:4 prevzel vajeti igre v svoje roke. Z razpoloženim Banom in Batichem je v šestih minutah povedel na 11 točk (18:7), po trojki Slaveca na začetku 2. četrtine pa dosegel naskok 14 točk. Čisto enako prednost je Jadran dosegel tudi ob koncu četrtine, vendar je v tem delu Codroipo zaigral bolj prepričljivo v napadu in se v 17. minuti tudi približal na pet točk (25:20). Pobudnik odločilnega zagona za vzpostavitev začetnega razmerja je bil Ban, ki je v treh minutah dosegel 9 točk in zbral podajo. Jadran je po odmoru obdržal status quo, vendar je predvsem v napadu zastal, saj nikakor ni uspel igrati bolj učinkovito. Boljše je šlo od rok Banu (s 27 točkami najboljši na igrišču) in ostalim v zadnji četrtini, ko so z delnim izidom 22:12 prevzeli visoko prednost in jo do konca povečali do maksimalnih 21 točk. Trener Vatovec je v igro vključil vse tri mlade igralce, igral pa je tudi Spigaglia, ki je bil zaradi gripe odsoten cel teden, a je bil njegov doprinos tokrat pod pričkovanji. (V.S.) Sinočnji izidi: Latisana - Caorle 77:90, Limena - Cormons 77:70, Cittadella - Servolana 56:73. d-liga - Kontovel Borut Ban je včeraj dosegel 27 točk, zbral 6 podaj, izsilil 4 osebne napake in iz igre metal 75 %. Bil je najbolj koristen igralec: prislužil si je oceno 32 kroma deželna c-liga - Obe ekipi naših društev uspešni »Desetka« Bora Brežani so se morali proti pepelki potruditi, a so igrali v zelo okrnjeni postavi Neverjeten poraz po dveh podaljških Kontovel - Aibi Fogliano 82:90 (18:18, 29:27, 59:59, 71:71) Kontovel: Škerl 2 (-, 1:1, -), Paoletič 20 (- , 4:11, 4:12), Križman 14 (1:1, 5:8, 1:3), Gantar, Švab 18 (7:8, 4:8, 1:4), Lisjak 12 (5:8, 2:7, 1:2), Šušteršič 6 (2:2, 2:8, 0:5), Zaccaria 9 (1:2, 4:7, -), Regent 1 (1:2, 0:5, -), Hro-vatin (-, 0:6, -), Danu n.v., trener Brumen. SON: 36. PON: Zaccaria (39), Lisjak (50), Švab (50), Šušteršič (50). Neverjetno, kako so Kontovelci izgubili že dobljeno tekmo! Po dveh urah in 10 minutah srečanja in po dveh podaljških so klonili pred ekipo iz Foljana, ki je na lestvici imela enako število točk kot naše moštvo. Vse je kazalo, da bodo Brumnovi varovanci zlahka strli odpor, sicer trdoživih gostov, saj so v zadnji četrtini v peti minuti vodili za celih 16 točk (59:43). Nakar pa neverjeten padec zbranosti. Napake so se vrstile ena za drugo, izgubljenih žog je bilo veliko (na koncu 29), metov iz neizdelanih položajev tudi na pretek. Gostje, ki so skoraj vso tekmo igrali consko obrambo, proti kateri so bili naši košarkarji v hu- dih težavah, so počasi nižali zaostanek. Za Kontovelce je bil nasprotnikov koš kot začaran. Skratka: od pete do zadnje minute gostitleji niso dali niti ene točke, Fogliano pa je stanje 47 sekund pred koncem izenačil (59:59) in sama sreča, da ni zmagal že v regularnem delu, saj je bil nenatančen pri izvajanju prostih metov. V prvem podaljšku so gostje takoj povedli za tri točke, najprej Lisjak, nato pa Švab so izid izenačili. Ekipi sta se menjavali v vodstvu, Fogliano pa je 9 sekund pred koncem povedel za tri točke (71:68). Prav v zadnji sekundi pa je Paoletič, ki je bil na koncu z 20 točkami tudi najboljši strelec domačpe ekipe, stanje spet izenačil. »Drama« se je tako nadalejvala. Ekipi sta morali igrati še drugi podaljšek, v katerem so si gostje v končnici priigrali prednost treh točk in na koncu zmagali. »Bil je to naš pravi harakiri. Zmago smo dejansko podarili nasprotknikom, saj smo vodili že za šestnajst točk. Padec koncentracije je bil za nas usoden,« je po tekmi dejal vidno razočaran Kontovelov spremljevalec Jan Godnič. (lako) Peter Sosič je bil s 26 točkami najboljši strelec Bora v Romansu kroma Geatti Basket Time - Breg 68:76 (21:27, 34:45, 48:58) Breg: Schillani 6 (2:2, 2:4, 0:2), Bozic 6 (1:1, 1:2, 1:2), Grimaldi 15 (0:2, 6:15, 1:3), K. Ferfoglia 11 (4:4, 3:6, 1:1), Robba 14 (2:3, 6:10, -), Samec n.v., Bazzarini, S. Ferfoglia 11 (3:3, 4:8, 0:1), Semec 13 (3:5, 5:7, -), Nadlišek n.v. Trener: Krašovec. PON. Robba v 35. min. SON: 21. Čeprav je videmska peterka zadnja na lestvici, igralci Brega, ki so nastopili z okrnjeno postavo (odsotni so bili Visciano, Giacomi in Klarica, Samec pa je zaradi poškodbe sedel na klopi) sinoči niso imeli lahkega dela. Varovanci Toma Krašovca so tokrat igrali zbrano in izkazali so se s kolektivno igro. Kar pet košarkarjev Brega je namreč preseglo mejo desetih točk. Tekme sicer Breg ni začel na najboljši način. Gostje so vse preveč brezglavo metali na koš, premalokrat pa so prodirali in polagali. Vseeno so po prvi četrtini vodili za šest točk. V drugi četrtini so z bolj izdelanimi napadi povišali prednost in do konca tekme stalno vodili od 10 do največ 13 točk prednosti. Le v zadnjih dveh minutah so se gostitelji približali na največ sedem točk razlike, kar pa ni zmedlo gostov, ki so na koncu zasluženo zmagali. »Igrali smo proti zadnjemu na lestvici. Geatti je vse- Domači šport Danes Nedelja, 27. novembra 2011 18.00 v Repnu: Sloga Tabor ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA -Televita - Padova UNDER 18 MOŠKI - 11.00 v Gorici, Spacapan: Olympia Terpin - Torriana 15.00 v Repnu: Sloga Tabor - Il Pozzo UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Krminu: Cormons -Soča; 11.00 v Trstu, Ul. Petracco: Eurovolleyschool - Zalet Barich16.00 v Trstu, Morpurgo: Brico - Zalet ZKB KOŠARKA UNDER 15 DEŽELNI - 11.00 v Nabrežini: Jadran A - Alba Cormons NOGOMET ELITNA LIGA - 14.30 v Repnu: Kras - Gemonese PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Lumignaccu: Lumignacco - Vesna; 14.30 v Martignaccu: Union Martignacco - Juventina 1, AMATERSKA LIGA - 14.30 v Pierisu: Pieris -Primorec 2, AMATERSKA LIGA - 14.30 v Dolini: Breg -Muglia; 14.30 v San Giovanniju del Natisone: Centro Sedia - Primorje; 14.30 v Skocjanu ob Soči: San Canzian - Zarja 3, AMATERSKA LIGA - 14.30 v Fiumicellu: Fiumicello - Mladost NARASČAJNIKI - 12.00 v Tržiču, Ul. Boito: Aris San Polo - Kras NAJMLAJŠI - 10.30 v Bazovici: Kras - Domio; 10.30 v Standrežu: Juventina - Staranzano; 10.30 v Beljanu: Pieris - Sovodnje Jutri Ponedeljek, 28. novembra 2011 KOŠARKA UNDER 19 ELITNI - 20.30 pri Briščikih: Jadran ZKB - Roraigrande ODBOJKA UNDER 14 ŽENSKE - 16.00 na Opčinah: Sloga Barich - Altura kakor dokazal, da je solidna ekipa. Morali smo se vseeno pošteno potruditi. Tokrat se je izkazal cel kolektiv,« je po tekmi povedal košarkar Brega Alen Semec. Romans - Bor Radenska 53:71 (13:17, 24:37, 38:43) Bor: Bole 4 (-, 2:4, 0:1), Madonia 23 (6:8, 7:11, 1:4), Crevatin 2 (-, 1:4, 0:2), Štokelj (-, 0:1, -), Gallocchio, Burni 8 (2:2, 3:3, 0:3), Zannini 6 (2:5, 2:8, -), Sosič 26 (13:14, 5:9, 1:1), Fumarola 2 (-, 1:3, -), Pertot in Devcich n.v. Trener: Popovič. PON: nihče, SON: 19. Borovci sinoči v Romansu niso blesteli. Dokazali pa so, da so zrela ekipa. Kljub ne najboljši igri so Popovičevi fantje igrali zbrano do konca in odnesli domov deseto zaporedno zmago. V uvodni četrtini so gostje, ki so tokrat igrali brez poškodovanega Medna, izgubili precej žog, kar jim je tudi preprečilo, da bi bili bolj učinkoviti v napadu in bi »zbežali« Romansu. To jim je uspelo v drugi četrtini, ko so Po-povičevi fantje odločneje prevzeli pobudo v svoje roke in vodili tudi za trinajst točk. Po odmoru so košarkarji Bora stopili na igrišče z nepravim pristopom. V tretji četrtini so dosegli zgolj šest točk in Romans se jim je močno približal. Zadnji del tekme je bil precej napet. Obe ekipi sta igrali borbeno. Romans je skušal nadoknaditi zamujeno in se je zatekel k sistematičnim prekrškom. Borovci pa so bili pri tem elementu igre skoraj brezhibni in so natančno izvajali proste mete (skupno 23:29, največ jih je zadel Peter Sosič 13:14). Ob zvoku sirene so se gostje lahko oddahnili in potrdili neporaže-nost v letošnji sezoni. »Žal smo se tokrat prilagodili nasprotnikovi igri. Kljub temu smo bili na koncu boljši. Dokazali smo, da smo zrela ekipa,« je ocenil spremljevalec Bora Edi Sosič. Ostali izidi: Libertas Acli - Tar-cento 80:66, Tolmezzo - Don Bosco 91:66, Ardita - Santos 77:60. BALINANJE Tretja zmaga Gaje Balinarji gropajsko-padriške Gaje so v 3. krogu deželne C-lige na domačem balinišču pri Briščikih zanesljivo premagali Villaraspo in ohranili vodstvo na lestvici. Končni izid je bil 12:6. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repentaborska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20.00 do 21.00 ure. Tel. Valentina 3405814566, www.skbrdina.orgwww.skbrdina.org. AŠD SK BRDINA obvešča člane in tečajnike, da naj se oglasijo pri društvu glede nakupa v predprodaji sezonske karte, kajti so možne določene ugodnosti. Najkasneje do 27. novembra. Informacije: Sabina tel.št. 3488012454. SK DEVIN prireja poldnevne in celodnevne tečaje smučanja in deskanja za otroke in odrasle v kraju Forni di Sopra vsako soboto in nedeljo od 14. januarja dalje. Predviden je avtobusni prevoz z odhodom iz Nabrežine. Informacije in vpisovanja na: info@skdevin.it ali pa na 335 8180449 (Erika) športel - Jutri Z Borom in Bregom tudi o Jadranu Jutrišnji Športel (TV Koper-Capodistria, začetek ob 22.30) bo spet košarkarsko obarvan. Voditelj oddaje Igor Malalan se bo v studiu pogovarjal s predstavniki KK Bor in ŠD Breg. Prve bosta zastopala trener Boban Popovič in igralec Miko Madonia, dolinsko ekipo pa načelnik odseka Boris Salvi in igralec Alen Semec. Spregovorili bodo o uspešnem začetku sezone obojih, o delovanju društev in tudi o vedno aktualnem vprašanju združevanja sil. Bogat niz prispevkov se bo začel s poročilom s sinočnje tekme Jadrana proti Codroipu, spremljali so tudi sinočnji nastop Sloge v odbojkarski C-ligi, danes popoldan bodo obiskal Repen, kjer čaka važen nastop odbojkar-je Sloge Tabor, še prej pa bodo na bližnjem nogometnem pravokot-niku spremljali nastop nogometašev Krasa v elitni ligi. 24 + Nedelja, 27. novembra 2011 RADIO IN TV SPORED ZA DANES Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.25 Tv Kocka: Risanka »Riba vas gleda« - Naša družina 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Lynx magazin, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Quello che 6.30 Aktualno: UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 9.30 Dnevnik L.I.S. 9.35 Šport: Easy Driver 10.00 Aktualno: Linea verde Or-izzonti 10.30 Aktualno: A Sua immagine, Prenos svete maše in Angelusa 12.20 Aktualno: Linea verde 13.30 Dnevnik, vremenska napoved in Focus 14.00 Variete: Domenica in 16.10 Dnevnik in vremenska napoved 16.15 Šport: Pole Position 16.55 Avtomobilizem: F1, VN Brazilije, prenos 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Kviz: Soliti ignoti (F. Frizzi) 21.30 Nan.: Tutti paz-zi per amore 3 23.35 Dnevnik - kratke vesti 23.40 Aktualno: Speciale Tg1 0.45 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.10 Aktualno: Applausi V^ Rai Due 6.00 Nad.: Cuori rubati 6.30 Aktualno: A ruota libera 7.00 Risanke 10.15 Variete: Ra-gazzi c'è Voyager! 10.35 Variete: A come av-ventura 11.00 Šport: Numero Uno GP 11.30 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik, Tg2 Motori in vremenska napoved 13.45 Talk show: Quelli che il calcio (v. V. Cabello) 17.05 Dnevnik L.I.S. 17.10 Šport: Stadio Sprint 18.00 Šport: 90° Minuto 18.50 Nan.: Sea Patrol 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 Sezione 2 20.30 Dnevnik 21.00 Nan.: NCIS 21.45 Nan.: Hawaii Five-0 22.35 Šport: La Domenica Sportiva 0.30 Nočni dnevnik 0.50 Aktualno: Protestantesimo V" Rai Tre 11—j nI- 21.30 Film: Tutto puo' succedere (kom., ZDA, '03, r. N. Meyers, i. J. Nicholson, D. Keaton) 0.05 Film: Virus (fant., ZDA, '99, r. J. Bruno, i. J.L. Curtis, W. Baldwin) 2.05 Nočni dnevnik 2.30 Glasb.: Le canzoni di Tiziano Ferro Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Aktualno: Le frontiere dello spirito 9.40 Dnevnik - kratke vesti 10.05 Nan.: Finalmente soli 10.30 Film: Sai che c'e di nuo-vo? (kom., ZDA, '00, r. J. Schlesinger, i. R. Everett) 12.45 13.40 Resnič. show: Grande Fratello 12 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Domenica cinque (v. F. Panicucci, C. Brachino) 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.401.10 Show: Paperissima Sprint 21.30 Nan.: Distretto di polizia 11 23.45 Aktualno: Terra! 0.40 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.35 Film: S.Y.N.A.P.S.E. - Pericolo in rete (triler, ZDA, '01, r. P. Howitt, i. R. Phillippe, R. Leigh) V Italia 1 7.00 Aktualno: Superpartes 7.40 10.55, 17.55 Risanke 10.25 Nan.: Power Rangers Samurai 11.50 Šport: Grand Prix 12.25 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 Šport: Guida al campionato 14.00 Film: Appuntamento da sogno! (kom., ZDA, '04, r. R. Luketic, i. K. Bosworth, J. Duhamel) 16.00 Film: Alice nel paese delle meravi-glie (fant., ZDA, '99, r. N. Willing, i. T. Ma-jorino, R. Coltrane) 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Risanka: Bugs Bunny 7.45 Nan.: La grande vallata 8.40 Film: L'ul-tima carrozzella (kom., It., '43, r. M. Mat-toli, i. A. Fabrizi, A. Magnani) 10.05 Nan.: Doc Martin 10.55 Aktualno: TGR EstOvest 11.15 Aktualno: TGR Mediterraneo 11.40 Aktualno: TGR RegionEuropa 12.00 Dnevnik, deželni dnevnik, športne vesti in vremenska napoved, rubrike 12.55 Opera: Prima della prima 13.25 Aktualno: Passepartout 14.00 Deželni dnevnik, vremenska napoved in Dnevnik 14.30 Aktualno: In 1/2 h (v. L. Annunziata) 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Dok.: Alle falde del Kilimangiaro 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Aktualno: Blob 20.10 Talk show: Che tempo che fa (v. F. Fazio) 21.30 Aktualno: Report 23.25 Dnevnik in deželni dnevnik 23.40 Variete: Lilit - In un mondo migliore 0.40 Nočni dnevnik 0.50 Aktualno: TeleCamere Salute 1.45 Aktualno: Fuori orario - Cose (mai) viste u Rete 4 7.05 Dnevnik 8.00 Aktualno: Superpartes 9.30 Dok.: Magnifica Italia 10.00 Sv. maša 11.00 13.20 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Aktualno: Melaverde 14.00 Aktualno: Life 14.55 Prometne informacije 15.05 Film: Wyatt Earp (western, ZDA, '94, r. L. Kas-dan) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Tempesta d'amore ^ Tele 4 La 7 Jr Slovenija 1 6.40 Ozemlje na prepihu (pon.) 7.00 9.10, 9.45, 18.40 Risanke 8.45 Ris. nan.: Palček David 9.25 Ris. nan.: Smrkci 10.15 Šport špas 10.50 Prisluhnimo tišini 11.15 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja - odd. Tv Maribor 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Na zdravje! 15.10 Prvi in drugi 15.30 0.50 Slovenski magazin 16.00 Dok. serija: Onkraj obzorja 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Ugani, kdo pride na večerjo? 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti 20.00 Misija Evrovizija 21.40 Dok. portret: Vodnar 22.35 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Ars 360 23.15 Nan.: Maria Wern 1.15 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti (pon.) 2.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.35 Infokanal (t Slovenija 2 8.50 Skozi čas 9.00 Globus (pon.) 9.45 12. državno tekmovanje citrarjev v komornih skupinah: Koncert nagrajencev, 1. del 10.20 Film: Kino Kekec 11.35 Izob.-svet. odd.: Turbulenca (pon.) 12.05 Univerza (pon.) 12.35 Rad igram nogomet 13.10 Nordijsko smučanje: SP, smučarski skoki posamično, prenos iz Kuusama 15.00 Konjeništvo: SP v preskakovanju ovir, prenos iz Celja 16.00 Nogometni magazin NZS / 19.20 Film: Norbit (kom., ZDA, '07, r. B. Robbins, i. E. Murphy, T. Newton) 21.30 Nan.: A&F - Ale & Franz Show 22.30 Variete: Zelig Off 23.25 Nan.: Cosi fan tutte 0.20 Šport: Controcampo - Linea notte 1.45 Film: Ogni volta che te ne vai (kom., It., '04, r. D. Cocchi, i. F. De Lui-gi, C. Dazzi) 16.30 Formula 1: VN Brazilije, prenos iz Sao Paola 18.55 Alpsko smučanje: SP, su-perveleslalom (M), prenos iz Lake Louisa 20.15 Alpsko smučanje: SP, slalom (Ž), posnetek iz Aspna 21.45 Žrebanje Lota 21.55 Nad.: Mali širni svet 22.45 Dok. feljton: Dežela šerp 23.15 Dok. odd.: Zadnji vlak domov 0.45 Kratka Tv-drama: Fragma - Merica sreče 1.10 Zabavni infokanal Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.30 Tedenski pregled 8.40 Kronika 10.40 Firma.tv (pon.) 11.25 15.50 Svet v sliki in besedi 16.40 Na tretjem... 17.45 Aktualno 18.00 Poročila Tvs119.00 TV Dnevnik TVS1 20.00 Slovenija in Evropa 21.30 Žarišče 7.10 Variete: Musa Tv 7.30 Variete: L'età non conta (pon.) 8.00 Aktualno: Lezioni di pittura 9.00 Variete: Mukko Pallino 9.30 Nad.: Maria Maria 11.00 Variete: Body show 11.30 Šport: Super Sea 11.55 20.40 Rotocalco ADNKronos 12.15 Dok.: Borg-hi nel FVG 12.35 Dok.: Borgo Italia 13.05 Dok.: Agrisapori 13.35 Variete: Camper Magazine 14.00 Koncert: PLG - Piano Locale Giovani 15.30 Glasb.: ...E oggi, tutti all'opera 15.35 Lirika: L'amico Fritz 17.15 Variete: Videomotori 17.30 Risanke 19.30 Variete: 80 nostalgia 20.00 Pagine e foto-grammi 20.20 Aktualno: Dai nostri archi-vi 21.00 Dnevnik 21.30 Šport: DP, Palla-nuoto Trieste - Pallanuoto RN Imperia 57 23.00 Nedeljski dnevnik 23.30 Film: La conquista del West (zgod./western, ZDA, '36, r. C.B. DeMille, i. G. Cooper, J. Arthur, J. Ellison) Koper pop Pop TV LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Aktualno: m.o.d.a. 10.40 Nan.: Mike Hammer 11.35 Nan.: Diane, uno sbirro in famiglia 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Ben Hur (voj., Kan./V.B.'Nem., '10, r. S. Shill, i. J. Morgan, S.C. Moore) 17.30 Film: Forza 10 da Na-varone (voj., V.B., '78, r. G. Hamilton, i. R. Shaw, H. Ford) 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Nan.: L'ispettore Bar-naby 23.30 Dnevnik 23.40 Film: Mistery (triler, ZDA, '86, r. B. Swaim, i. S. Weaver, M. Caine) 1.45 Aktualno: Bookstore 6.30 Tv prodaja 7.00 7.45 Nal in Lili (ris. serija) 7.05 Tobi in njegov lev (ris. serija) 7.10 Hobonavti (ris. serija) 7.25 Liza in Pavel (ris. serija) 7.35 Angelina Balerina (ris. serija) 7.50 Martinov svet (ris. serija) 8.05 Moj mali poni (ris. serija) 8.30 Radovedni Jaka (ris. serija) 8.45 Grozni Gašper (ris. serija) 9.00 Profesor Baltazar (ris. serija) 9.15 Jagodka (ris. serija) 9.40 Bum in Rdečeglavčki (ris. serija) 9.45 Beyblade (ris. serija) 10.10 Bakugan (ris. serija) 10.35 Čarobni vrtiljak (ris. serija) 10.50 Mlad serija: Živalski fenomeni 11.10 Radovedni George (ris. serija) 11.30 Beverly Hills 90210 (nan.) 12.25 Film: Kje bosta otroka? (ZDA) 14.10 Resnič. serija: Zmenki milijonarjev 15.10 Resnič. se- rija: Dvoboj kuharskih mojstrov 16.10 Film: Made in America (ZDA) 18.15 Ljubezen skozi želodec (hrana in pijača) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Kmetija išče lastnika 21.30 Film: Moje ime je Sam (ZDA) 0.05 Film: Boleče slovo (ZDA) A Kanal A 8.00 TV prodaja 8.1514.30 Nan.: Merlinove pustolovščine 9.10 12.20 Nan.: Zoey 101 9.40 Ris. film: Superman - Brainiac napada (ZDA) 11.00 19.05 ŠKL, mladinska oddaja 11.55 Hum. nan.: Družina za umret 12.50 Film: Beethoven 4 (ZDA) 15.20 Film: Tenacious D in usoda rocka (ZDA) 17.00 Top Gear 18.00 Norci na delu 18.30 Magazin Lige prvakov20.00 Film: Smrtonosna vožnja (ZDA) 21.50 Film: Stranski učinki (ZDA) 0.05 Nan.: Terminator 0.55 Dok. serija: Šola seksa 1.50 Love Tv 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.10 Vsedanes - Svet 14.30 Tednik 15.00 »Q« - trendovska oddaja 15.45 Sredozemlje 16.15 Istrska potovanja 17.00 City Folk 17.30 Potopisi 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Presek 19.00 22.00, 0.05 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Vzhod - Zahod 19.45 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 SP v alpskem smučanju (ž) , slalom, 1. vožnja 20.30 SP v alpskem smučanju (ž) , slalom, 2. vožnja 21.45 Avtomobilizem 22.15 Nedeljski športni dnevnik 22.30 Lynx magazin 23.00 Slovenski magazin 23.30 Koncert: resna glasba 0.20 Čezmejna Tv - TDD RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: ANA-TOMI-JA, piše Maja Gal Štromar; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in čas; 12.00 Radio brez meja; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.15 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba, vmes kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev: Ceciljan-ka 2011; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.15 Dobro jutro; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Noč in dan; 8.10 Kronika; 8.30 Jutranjik; 9.00 Pregled prireditev; 9.15 Glasbeni trenutki: France Marolt; 9.30 Torklja; 10.00 Nedelja z mladimi; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00-14.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vremenske in cestne razmere; 19.00 Dnevnik; 19.45 Kronika; 20.00 Večer večnozelenih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Napovednik, sledi Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 7.15, 8.28, 10.30, 12.28, 13.30, 17.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.45 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 8.05, 14.45 Pesem tedna; 18.15, 12.00 Kratke vesti; 9.00 Fonti di acqua viva; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Il giardino di Euterpe; 10.45 Sigla single; 11.00 Osservatorio; 11.35, 14.30, 17.33 Playlist; 12.05, 20.00 Fegiz files (od novembra dalje); 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 La rosa dei venti; 14.00 Classici Italiani; 15.0017.30 Ferry Sport; 17.45 Sigla single; 18.00 Album Charts; 19.00, 21.30 Scaletta musicale; 20.00-21.55 E...state freschi; 22.00 Extra Extra Extra; 22.30 Pic nic electronique; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Cen- trifuga; 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro, 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.05 Evro-radijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Popoldanski spored; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Prenos vokalnega abonmaja; 21.00 Obiski kraljice; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.0010.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora -Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Pazite, da ne boste preveč natančni in raje poskrbite za dobro opravljeno delo. Potrebovali boste sprostitev in več prostega časa, kot ste ga za prihodnje dni načrtovali. m^l BIK 21.4.-20.5.: V ljubezni boste v prihodnjem tednu pozitivno presenečeni, saj boste spoznali osebo, ki vam bo zelo všeč. Če se boste potrudili se lahko iz poznanstva razvije ljubezensko razmerje. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Preveč razmišljate, kako preživeti svoj prosti čas, premalo pa skrbite za družino. Denar: z dobro premišljeno potezo lahko pridete do dodatnega zaslužka. RAK 22.6.-22.7.: Pojavile se «« vam bodo finančne težave. Preveč denarja zapravljate za nepotrebne zadeve. Pazite na to, kako ravnate z denarjem. Včasih se vam bo zdelo, da vaše misli niso zbrane. T^e LEV 23.7.-23.8.: Zaradi dose-(^^r ženih uspehov na delovnem mestu ne smete izgubiti delovnega zagona. Ravno zdaj morate biti polni nove energije, da se bodo odlični rezultati še naprej vrstili. DEVICA 24.8.-22.9.: Z vašim ^^ nadrejenim boste imeli dobre odnose, vendar tega ne izkoriščajte. Odprla se vam bo nova priložnost, pri kateri ne smete okrevati. S prijatelji se boste dobro ujeli. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Bodi-^ ^ te prepričani o sebi in svojih sposobnostih. Uspeh na delovnem mestu bo prišel kmalu, vendar ne sam od sebe. Ugotovite kje delate napake in jih popravite. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Jupiter vas bo navdal s trgovsko žilico, kar izkoristite na delovnem mestu. Imeli boste odlične miselne sposobnosti, to pa vam bo pomagalo pri reševanju težav. Av STRELEC 23.11 .-21.12.: Večkrat pojdite na sprehod po svežem zraku, prav tako se poskušajte bolj zdravo prehranjevati. Če se boste nasveta držali, bo boljše počutje sledilo v kratkem. Ljubezen: odlično! KOZOROG 22.12.-20.1.: Premalo pozornosti namenite partnerju, zato so se medsebojna čustva v preteklih dneh malo ohladila. Poskrbite za to, da se bo ljubljena oseba v vaši družbi dobro počutila. ? « VODNAR 21.1.-19.2.: Imeli boste veliko volje do igre z otroki, kar izkoristite in jih bolj spoznajte. Na delovnem mestu se boste preveč obremenjevali z malenkostmi, pazite le, da ne boste pretiravali. RIBI 20.2.-20.3.: V prihodnjem obdobju boste trpeli zaradi neprespanosti, kar bo negativno vplivalo na vašo produktivnost na delovnem mestu. Vzemite si prost dan in ga preživite brezskrbno. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 27. novembra 2011 25 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Tv Kocka: 38. Senjam beneške pesmi: Sanje - poje Beti Strgar 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La pro-va del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 1.55 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Variete: Il piu grande spetta-colo dopo il weekend (v. Fiorello) 0.05 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 1.20 Nočni dnevnik, vremenska napoved in Focus 2.00 Aktualno: Sottovoce V^ Rai Due 23.40 Film: Saw IV (srh., ZDA, '07, r. D.L. Bousman, i. T. Bell, L. Bent) 1.10 Dnevnik - Parlament 1.20 Aktualno: Protestan-tesimo 1.50 Vremenska napoved V" Rai Tre i. V. Mortensen, O. Sharif) 23.35 Dok.: Cor-reva l'anno 0.00 Nočni in deželni dnevnik ter vremenska napoved (J Rete 4 6.55 Nan.: Zorro 7.25 Nan.: Starsky e Hutch 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: RIS 5 - Delitti imperfetti 10.50 Aktualno: Ricet-te di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La si-gnora in giallo 13.50 Aktualno: Il tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distret-to 21 16.15 Nad.: Sentieri 16.50 Film: Il commissario Cordier - Sicurezza garantita (krim., Fr., '07, r. E. Summer, i. P. Mondy) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Tewas Ranger 6.00 Nad.: Cuori rubati 6.30 8.10 Risanke: Cartoon flakes 7.15 Film: Winx Club (anim., It., '11) 8.05 Variete: L'albero azzurro 8.25 Risanke 9.30 Aktualno: Sorgente di vita 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.001.55 Aktualno: L'Italia sul Due 16.10 Nan.: Ghost Whisperer 16.50 Nan.: Hawaii Five-O 17.45 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Senza traccia 23.25 Dnevnik 21.10 Film: Black Dawn (akc., ZDA, '05, r. A. Gruszynski, i. S. Seagal, T. Davies) 23.25 Film: Quei bravi ragazzi (dram., ZDA, '90, r. M. Scorsese, i. R. De Niro, R. Liotta) 2.05 Nočni dnevnik Canale S 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: La telefona-ta di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 9.55 Resnič. show: Grande Fratello 12 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Resnič. show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.301.30 Aktualno: Striscia la no-tizia (v. E. Greggio, E. Iacchetti) 21.10 Resnič.: Grande Fratello 12 (v. A. Marcuzzi) O Italia 1 6.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: Tgr Buon-giorno Italia 7.30 Aktualno: Tgr Buongior-no Regione 8.00 Aktualno: Agora 9.50 Variete: Dieci minuti di... programmi dell'ac-cesso 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Variete: Apprescindere 11.10 Dnevnik -kratke vesti 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.25 Aktualno: Tgr Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik 14.20 Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: Il richiamo della foresta 15.50 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik 19.30 Deželni dnevnik 20.00 Aktualno: La crisi in 1/2 ora (v. L. Annunziata) 20.20 Variete: Blob 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Oceano di fuo-co - Hidalgo (dram., ZDA, '04, r. J. Johnston, NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (26. novembra 2011) Vodoravno: Amadeus, Ast, Carrara, JLA, Egger, ledar, Ries, monade, sn, rana, K. N., Attley, hit, Mario, Nukus, mi, antrakinon, pastorala, erotika, Anton, da, kadri, starter, Bol, cula, centimeter, Ararat, Anka, Isabella, Ate, Lear, Lamanski, rak; na sliki: Mario Monti. Mala križanka, vodoravno: 1. A. V., 3. Al, 5. slika, 7. pogon, 8. Egone, 9. nart, 10. Kaš, 12. rock, 13. Pamir, 14. odeja, 15. Pilat. 6.50 Risanke 8.40 Nan.: Una mamma per amica 10.35 Aktualno: Grey's Anatomy 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Big Bang Theory 15.35 Nan.: No Ordinary Family 16.25 Nan.: La vita secondo Jim 16.50 Nan.: Giovani campionesse 17.45 Risanka: Dragon Ball 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: Dr. House Medical Division 20.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Nan.: CSI - Miami 23.00 Nan.: Un-dercovers 0.50 Variete: Modamania ^ Tele 4 7.00 8.30 Dnevnik 7.30 Aktualno: Doma-ni si vedra 8.00 Aktualno: Lezioni di pittu-ra 9.00 Šport: Super Sea 9.30 Nan.: Maria Maria 10.30 Nan.: The F.B.I. 12.00 Variete: Camper magazine 12.50 Videomotori 13.05 Aktualno: Dai nostri archivi 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: ...E se domani 14.35 Aktualno: Mukko Pallino 15.30 Dok.: Italia magica 16.00 Dok.: Italia da scoprire 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.10 Dok.: Energia e ambiente 19.30 Dnevnik in športne vesti 20.05 Variete: L'ora corta 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Šport: Spor-tiva...mente 22.00 Košarka: Basket Co.Mark Treviglio - Basket Pallacanestro Trieste 23.37 Nočni dnevnik La l Koper pop pop TV Zmenki milijonarjev 10.35 Resnič. serija: Dvoboj kuharskih mojstrov 12.00 17.50 Nad.: Larina izbira 13.00 24UR ob enih 14.00 Dok. serija: Vzgoja po pasje 14.30 Ljubezen skozi želodec 14.35 Nad.: Moji dve ljubezni 15.35 Nad.: Eva Luna 17.00 24UR popoldne 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Hum. serija: Trdoglavci 21.00 Nan.: Razočarane gospodinje 22.00 24UR zvečer 22.30 Film: Dave (ZDA) 0.35 Nan.: Zvezde na sodišču 1.30 Nan.: Šest modelov LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.40 Aktualno: Coffe Break 10.35 Aktualno: L'aria che tira 11.25 Resničnostni show: SOS Tata 12.25 Rubrika: I menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Il visone sulla pelle (kom., ZDA, '62, r. D. Mann, i. C. Grant, D. Day) 16.15 Dok.: Atlantide 17.30 Nan.: The District 19.20 2.00 Variete: G'Day 20.00 Dnevnik 20.30 2.35 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: L'infedele (v. G. Lerner) 0.00 Aktualno: InnovatiON 0.35 Dnevnik 0.45 Aktualno: (ah)iPiroso I.40 Aktualno: Prossima fermata (t Slovenija 1 6.15 Ars 360 (pon.) 6.25 Utrip (pon.) 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 Ris. nan.: Žametek 10.30 18.25 Risanke 10.35 TV kotiček - pravljica za otroke: Mucki je dolgčas 10.50 Poučna nan.: Iz popotne torbe (pon.) 11.10 Šport špas (pon.) II.35 Otr. odd.: Čenčarija (pon.) 12.00 Poročila 12.05 Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.30 Slovenski magazin (pon.) 13.55 Na lepše (pon.) 14.15 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 Prvi in drugi (pon.) 15.55 Dok. portret: Vodnar (pon.) 17.00 Novice, šport in vremenska napoved 17.25 0.25 Duhovni utrip 17.40 Pogled na... 17.55 Nad.: Raz-jarnikovi v prometu 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.05 Umetnost igre 23.35 Glasba za orkester: Elliot Carter, Orkester Slovenske filharmonije in dirigent Emmanuel Villaume 23.55 Rok Golob: Planet življenja 0.40 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti (pon.) 1.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.00 Infokanal (t Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 1.15 Zabavni infokanal 11.15 Dobro jutro (pon.) 14.00 Videozid (pon.) 14.45 Dok. odd.: Zvezdniški menihi (pon.) 15.40 Sobotno popoldne (pon.) 16.55 Hum. nad.: Moja družina 17.20 Ars 360 (pon.) 17.30 Kaj govoriš? = So vakeres? (pon.) 17.50 Dober dan, Koroška (pon.) 18.20 Firma.tv 18.55 0.25 Peklenski izbor 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 Film: Dediščina Evrope 21.30 Glasb. film: Na utrip srca 23.05 Film: Predor (t Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.05 Svet v sliki in besedi 8.00 Poročila Tvsl 11.1016.10 Slovenija in Evropa 11.30 Zrcalo tedna 12.15 Tedenski pregled 13.30 Prvi dnevnik Tvs1 15.30 Poročila Tvs117.30 Poročila Tvs117.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče A Kanal A 7.10 Nan.: Obalna straža 8.00 Svet: Povečava (pon.) 8.30 Magazin Lige prvakov (pon.) 9.00 Ris. serija: Tom in Jerry 9.20 Ris. serija: Požeruh 9.45 Super heroji (ris. serija) 10.15 Iz Jimmyjeve glave (ris. serija) 10.40 Nan.: Vsi županovi možje 11.10 17.05 Na kraju zločina: CSI NY (krim. serija) 12.05 16.10 Faktor strahu VB (resnič. serija) 13.00 TV prodaja, Reklame 13.30 Film: Made in America (ZDA) 15.40 Nove pustolovščine stare Christine (hum. nan.) 18.00 Svet 18.55 Nan.: Čistilec 19.45 Svet 20.00 Film: Na lovu za pravico (ZDA) 21.40 Film: Zlati otrok (ZDA) 23.30 Nan.: Will in Grace 0.05 Film: Rojstvo zla 2.25 Love TV 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - TDD 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes -vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak junior 15.30 Lynx magazin 16.00 Vesolje je 16.30 Tednik 17.00 Avtomobilizem 17.15 Istra in... 18.00 23.25 Športna mreža 18.20 Spomini šport 18.35 23.55 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Mala Nell - risanke 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione 21.00 Parlamentarne volitve na Hrvaškem 22.15 Kino Premiere 22.30 Športel 23.15 Presek 0.00 Čezmejna Tv - TDD 6.35 8.55, 10.05, 11.30 Tv prodaja 7.05 16.40, 17.10 Nad.: Ko se zaljubim 8.00 Nan.: Beverly Hills 90210 9.10 Resnič. serija: RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Marko Sancin in Alenka Flore-nin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan: Glasbene muze; 11.00 Studio D: 11.15 Posameznik in družba (dr. Martina Flego); 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Radio brez meja; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Zorko Simčič: Trije muzikantje ali povratek Lepe Vide, 13. nad.; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Klepet ob kavi; 9.00 Dopoldan in pol; 10.00 Pod dresom; 12.30 Opoldnevnik; 13.15 Volitve 2011: samopredstavitev Slovenske stranke Zares; 13.30 Z vročega asfalta; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Volitve 2011: pogovori s predstavniki list oz. strank; 19.00 Dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Radio Kažin. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viag-giando (vsako uro do 19.58); 7.00 Jutranji dnevnik, vremenska napoved, prometne informacije in športne vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Eurore-gione News; 8.40, 15.05 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi umani e non; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35-12.28 Glocal; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00 Ballando con Casadei; 13.40 Anteprima classifica; 14.00 Baluar-di di cultura e tradizioni; 14.35 Reggae in pillole; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 In orbita show; 20.00 Proza; 20.3022.30 Glocal; 23.00 Osservatorio; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.00, Ime tedna - kandidati ; 8.45 Koledar prireditev; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.10 Teren; 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30 Novice; 11.00-12.00 Ime tedna; 11.35, 14.20 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturnice; 14.45 Exspress; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.15 Spored; 16.30 Twit na i; 17.10 Povzetek imena tedna; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Londomat; 20.00 Cederama; 21.00 Razmerja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 26 Nedelja, 27. novembra 2011 ALPE-JADRAN, DEŽELA / ljubljana - Debatna kavarna na knjižnem sejmu Slovenski Italijani ali italijanski Slovenci? Izhodišče za pogovor je bil izid knjige V izpostavljeni legi Ob 70-letnici OF in 20-ietnid Slovenije trst - V nedeljo v Kulturnem domu Dvignite se! LJUBLJANA - Ena od letošnjih de-batnih kavarn na 27. slovenskem knjižnem sejmu je nosila naslov Slovenski Italijani ali italijanski Slovenci?, na kateri so včeraj popoldne sodelovali Ace Mermolja, Boris Gombač in Devana Jovan. Knjiga, ki jo je Založništvo tržaškega tiska predstavilo na letošnjem knjižnem sejmu je V izpostavljeni legi - Prostor in čas Slovencev v Italiji, izbor kolumn, ki jih je Ace Mermolja objavil v Primorskem dnevniku med letoma 1996 in 2011. Delo je bilo s svojo vsebinsko širino nekakšno idejno izhodišče, iz katerega je Martina Kafol izhajala ob postavljanju vprašanj gostom popoldanske kavarne. »Slovenski Italijan ali italijanski Slovenec« je danes paradoksalno vprašanje, pravi Mermolja. Živimo v času, ko enačenje državljanstva in narodnosti nikakor ni več aktualno, žal pa se še vedno najde kdo, ki ne razume, da si lahko italijanski državljan, hkrati pa Slovenec. Novinarka Devana Jovan je trditev podkrepila z orisom stanja Italijanov v Sloveniji. Človeka tvori več identitet, zato je predalčkanje po narodnosti nekaj, kar je treba nujno preseči. Zgodovinar Boris Gombač je Trža-čan, ki že vrsto let živi in deluje v Ljubljani, vseeno pa spremlja dogajanje v rodnem Trstu. Sam pravi, da ko je v Ljubljani, »mi« pomeni Slovenci v Trstu, ko pa je v Trstu, pomeni »mi« Ljubljančani. To je nekakšna dvojnost, ki se drži vsakega migranta. Mer-moljevo delo doživlja kot neko sodobno zgodovino Slovencev v Italiji, v kateri lahko prebereš o propadu TKB leta 1996, o slovenskih organizacijah, o enotnosti levice in desnice, o iskanju možnosti skupnega nastopanja in o številnih drugih temah, ki zadevajo Slovence v Italiji. Pogovor se je dotaknil tudi stanja slovenskih šol v Italiji. Mermolja je s podatki Slovenskega raziskovalnega inštituta pokazal, da je v 70. letih prejšnjega stoletja vse več staršev začelo otroke vpisovati v slovenske šole, kar je kazalo, da jih je bilo postopoma vedno manj strah represije, ki so jo po vojni na različne načine izvajali nad Slovenci. Vse do današnjih dni se veča tudi število otrok iz mešanih zakonov in čistih italijanskih zakonov, ki so vpisani v slovenske šole. Mermolja je opozoril na dejstvo, da je bistveno poskrbeti, da slovenske šole tudi ostanejo slovenske. Rešitev pa seveda ni ta, da bi se vanje lahko vpisovali le otroci iz slovenskih zakonov, saj bi bile v tem primeru šole primorane zapreti. Devana Jovan trdi, da se je v Kopru z okolico trend vpisovanja otrok v italijanske šole zgodil že nekoliko prej, danes pa se to kaže pozitivno, saj ti otroci niso zrasli v polovične Slovence ali polovične Italijane, temveč se samozavestno počutijo Slovence v slovenskem okolju, v italijanskem pa Italijane, kar je velika vrednost. Ob koncu pogovora je Mermolja še povzel trenutno najbolj aktualne problematike Slovencev v Italiji, med katerimi so želja po bolj smotrni organizaciji dejavnosti in opustitev ideoloških sporov. (maj) Radivoj Pahor foto k. m. Devana Jovan, Martina Kafol, Ace Mermolja in Boris Gombač včeraj v Ljubljani goriška brda - Gradnikovi večeri Začetek s poezijo Radivoja Pahorja DOBROVO - S predstavitvijo nove pesniške zbirke Radivoja Pahorja so se v četrtek zvečer na Dobrovem začeli letošnji Gradnikovi večeri, ki se za razliko od poletnega festivala Poezije in vina v Medani posvečajo že uveljavljenim domačim umetnikom pisane besede. »Tekoča, ritmično urejena blagoglasna poezija. Preprosto lepa je,« je o zbirki pesmi, zbranih pod naslovom Ob pla-šljivem vrbju povedal Bojan Bratina, direktor novogoriške Gimnazije in nekdanji Pahorjev sodelavec Zbirko pesmi je med občinstvo, ki je napolnilo viteško dvorano gradu Do-borovo, poleg Bratine pospremil še pesnik Ciril Zlobec. Gre za četrto Pa-horjevo pesniško zbirko - prvo Tudi to je pot je izdal leta 1973, po dolgem premoru je nato leta 2004 izdal le nekaj izvodov zbirke Glineni plašč, pred štirimi leti pa še Deviško satje. Kasneje se je preizkusil tudi v filozofskih razpravah, a se je lani zopet vrnil k sonetu v posebni, njemu lastni obliki. »Gre za poskus drugačnega videnja oziroma oblikovanja soneta, ki je višek umetniškega ustvarjanja pesniške oblike. Radivoj Pahor je sonet razpustil v obliko svobodne kitice, beremo pa jo kot sonet, saj še vedno deluje trdna oblika laškega enaj-sterca,« je o pesmih, zbranih v najnovejšo zbirko povedal Bratina in takole povzel še bistvene značilnosti Pahorje-ve poezije: »Gre za vezanost na dejan- TRST - Slovensko kulturno gospodarska zveza in Zveza slovenskih kulturnih društev bosta v nedeljo, 4. decembra, proslavili 70-letnico Osvobodilne fronte slovenskega naroda in obenem 20-letnico samostojnosti Slovenije s kulturnim dogodkom Dvi-gnimo se!, ki se bo začel ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu. Glavna govornica bo Alenka Florenin, javna upraviteljica, Goričanka in predstavnica mlajše generacije. Geslo proslave Dvignite se! so si organizatorji sposodili od edinega še živečega soavtorja deklaracije Združenih narodov o človekovih pravicah 93-letnega Stephana Hessla, ki je danes duša Mednarodnega etičnega kolegija, pravzaprav od njegovega manifesta Indignez-vous! (Dvignite se!), ki je pozival državljane, mlade in stare, naj se uprejo, naj se razjezijo in naj prevzamejo odgovornost za ureditev družbe, ki ne deluje, pravzaprav celo nazaduje. Scenarij je bil poverjen pesniku in odgovornemu uredniku slovenskih informativnih oddaj RAI Mariju Čuku, ki si je kot rdečo nit izbral univerzalno deklaracijo človekovih pravic, ki je bila podpisana v Parizu 10. decembra 1948. Boj za pravice je Čuk povezal z današnjimi vstajami indi-gnadosov oz. ogorčenih po vsem svetu, z mladim človekom, ki s svetilko išče izhod iz temnih časov in posodablja načela OF. Za to priložnost je izbral pretežno poezijo in prozo neznanih in anonimnih avtorjev, ki so ustvarjali med drugo svetovno vojno. Občinstvu bosta z njo postregla gledališka igralca Nikla Petruška Panizon in Alenka Florenin bumbaca Romeo Grebenšek. V ljubezensko zgodbo, ki jo prekine vojna, je Čuk vključil pričevanja iz taborišč, nekaj tekstov znanih avtorjev in nekaj odlomkov iz svojega opusa. Iz scenarija izhaja, da imamo vsi ljudje neodtuljivo pravico do življenja, dela, izobraževanja, svobodnega izražanja v kulturi in podobno. Režiser nedeljske proslave Boris Kobal si je zamislil preprost in efekten scenarij - belo ozadje, na katerem se bo poigraval z lučmi. Belino bodo z uporno, partizansko pesmijo »razbili« pevci združenih moških zborov Vasilij Mirk s Proseka in Vesna iz Križa pod taktirko Rada Miliča in har-monikarsko spremljavo Jarjai Jarca. Organizatorji si nadejajo, da bi se proslave (trajala naj bi približno eno uro) udeležilo čim več mladih, iz radovednosti oz. zanimanja do časov, ki se po svoje ponavljajo, saj države za svoje denarne koristi zanemarjajo korist posameznikov. skost, ne za impresije.« Ciril Zlobec, eden od trenutno največjih poznavalcev sonetne oblike, pa je o avtorju, rojenem v Gorici povedal: »Ganilo me je, kot Primorca na začasnem delu v Ljubljani, kako izrazito je Radivoj človek primorskega prostora, da ga izpoveduje, kot ga čuti in hkrati ga cepi na slovensko nacionalno zavest, ki doživlja številne težke trenutke. Pri radivoju me je pritegnilo, da ponuja nekaj, kar nihče ne: Freudovsko podzavestno v človeku, ki se prebudi šele takrat, ko se sreča s poezijo. Z deško sramežljivostjo razkriva odnos do sveta, življenja in, da, tudi pokrajine. Našel je to, česar jaz nisem zmožen, saj me zagrabi ekstremna čustvena vročekrvnost, medtem ko on v harmoniji obdela tudi intimne travme in to blagost stika z naravo,« se je izrazil Zlobec o kolegu, ki je na pesniško pot stopil dve desetletji kasneje kot on sam. Katja Munih DVIGNITE SEI m v IVI m i c «p K» i Proslava ob 70-letnici Osvobodilne fronte in 20-letnici samostojnosti Slovenije Kulturni dom v Trstu, nedelja, 4. decembra 2011, ob 16. uri Sl