teto XXV., Štev, gg L'jfü»iusi»L fuccixujeva ul. 6. reiefoti št Sl-22. 31-2" 31-i4 JUut.ci t-uccinijeni ulica i. l eieion si. 31-25, 31-26. Podružnica Novo mesto LduoijansK» c. 42 Iz vaj učno zastopstvo za oglase lz Ttallje _m inozemstvo t'P) S A., witan»». Rac tu-, ^ ^ uo^itüoin. i»ju .in pustno-6e to vnem aav it- 17.740 za ostale srajt tt.a u» «rr;- v>nti Corr ;jori 11-3118 - - - - " - Pos-jgebBh» bm L&bZfaaa, torek 13» marca 1945 t- L lief Wdtrmachfberlcht Im heutigen fS!©v@nes9 Obojestranske premeščanje čet 0b Renu in Nemška napredovanja na Madžarskem — Boljševiški napadi med Küstrinom in Frankfurtern ob Odri razbiti — Boj za mostišče Stettin ter za obalo Vzhodnega morja Führerjev glavni stan, 12. marca (DNB) Vrhovno poveljstvo oboroženih sil sporoča: Med Dravo in Blatnim jezerom so se izjalovili številni sovražnikovi poizkusi, da. bi * močnimi silam vtisnili naše naprej potisnjene postojanke. Na obeh straneh prekopa Sarviz so prodrle naše napadalne skupine vkljub ojačenemu sovjetskemu odporu > tedne v slovaškem Rudogorju proti bolj-Sevikom, napadajočim z daleko nadmočnimi siiami, smo izgubili posamezne višine pri Zvolenu. Nadaljnji močni napadi sovražnikovih strelskih in oklopniških oddelkov so se Izja- V rili na obeh straneh Schwarzwasserja in severno od Ratiborja po trdovratni obrambi ter odločnih protisunkih naših divizij. Boljše vi iko skupino, ki je obkoljena v severnem delu Striegaua, smo vkljub žilavi protf-©brambi nadalje stisnili ter z visokimi izgubami za napadalca razbili več razbrernenje-valnih napadov s severovzhoda« Posadka trdnjave Breslau drži svoje postojanke v zagrizenih hišnih bojih kljub temu, da boljševiki že tedne brezuspešno napadajo, predvsem v južnem delu mesta. V času od 10. do 28. februarja smo uničili v teb bojih 41 sovražnikovih oklopnikov, 239 topov in protitankovskih topov. Nasprotnik je imel razen tega visoke krvne izgube, od tega približno 6700 mrtvih. Med Fririrjurtom ob Oclrl in Küstrinom so razbile naše čete tudi včeraj na številnih mestih z močno letalsko podporo nadaljevane boljše viške napade. V boju za predmestje Stettin so vzdržali naši oddelki tudi včeraj naval treh sovjetskih armad, izvedli z oklopnišldml skupinami silovite protinapade ter uničili pri tem 28 oklo?;rJkov. Ob obali Vzhodnega morja se je prefciia neka močna nemška skupina kljub trdovratnemu boljševiške-ran odporu nazaj v predmestje Dievenow, Pred Kolbergora so se ponovno krvavo zrušili številni sovražnikovi napadi. Težka obrambna bitka v zapadni Prusiji ra dohode k danzingškemu zalivu se nadaljuje z ojačeno uporabo sovjetskih slL Na področju Neustadta so preprečile naše čete prodor močnih nasprotnikovih eil KmmamBBmsi i * « « L\ Cl£iltJ Si Boljševiki so prinesli Beogradu in Srblfi komunistično vlado, obenem pa brszprimerno bedo in pomanjkanje ženeva, 12. marca Kljub zatrjevanju komunist; čne agitacije iz Beograda in Mo. skve in drugih komunističnih virov, da je Brca-rkova vlada v Beogradu »demokia-tična kooncentracija« vseh strank, in kljub Iz zadrege izvtrajočemu pr strjevanju v Londonu je že vsakemu objektivnemu opazovalcu jasno, da je ta vlada izrazito komunistična. Vsa važnejša mesta so v rokah starin komunistov ali pa vsaj ljudi, ki so se tet od vsega začetka priključili komunistični revoiv • ji na ozemlju bivše Jugoslavije. Emigran- -ke 3kupine v Londonu in Kairu bo potisnjene popolnoma ob stran. Nje zastopata v vladi prav za prav samo šubašič, k je dobil navidezno vodstvo zunanje politike, in pa bivši poiitik demokratske stranke Milan Grol. Ta je bil ob svojem prihodu iz I/ondcna v Beograd najprej od komunistov aretiran, a nato spet izpuščen, ko je Eroz-Tito po odmevu arecacije v svetu vi-c :•!. da bi ta vkrep prehitro razkrinkal pra-v komunisti "no-teroristični značaj njegovega režima. Iz enakega namena, natresti «apadnoevropski in deloma tudi srbski javnosti nekaj peska v oči, je bil nato Grol sprejet v vk .'io kot njen podpredsednik. Temu n;isproti opozarjajo poznavalci razmer da razen Grela ni v vladi nobenega vidnega politika iz prave Srbije. Tako dajeta Titovi vladi značilen žig zlasti dva momenta Prvi je absolutno prevladujoči vpliv komunistov, drugi pa je ta, da v vladi K orana večina in z njo najboljši del srbel: :;a naroda nista zastopana. Med Srbi bo iiova vlada imela le toliko vpliva, kolikor si ga bo izsilila s terorjem. Broz-Tito je sestavil svojo vlado docela > lastni volji, seveda pa v skladu z navodili z KrerrJja. Po znanem kremeljskem receptu je zaenkrat sprejel v njo še nekaj nekomu-ni.-tov, čeprav le na brezpomembnih položajih. Njihova navzočnost v vladi naj mar-k.ra. dokler se bo to, zdelo Moskvi še ko-r.-tno, pred svetom »demokratičen« značaj režima. Ko pa bo prišel primeren čas, jih bo Tito seveda brezobzirno izvagoniral. če se mu bo zdelo potrebno, jih bo prej še postavil pod »pritisk ulice«, kar mu bo tem lažje, ker nofc.:den od njih nima zasiombe v širokih množ.cah V zvezi s tem ooozarjajo poznavalci razmer v Srbiji in poznavalci sovjetske taktike tudi na silovito bedo. ki je prišla v Srbijo b prihodom sovjetskih čet od vzhoda in Tito-Vih krdel od "zapada. švicarski in drugi nevtralni listi objavljajo o tem vprav pre- r 1P1BS! ■na JŠi»,: . wmmi vsak dan razen ponedeljka. Mesečna naročnina 32 lir Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica St. S. Telefon št_ 31-22. 31-23. 31-24. S! se ne vračajo proti GdinjL Na črti Zuckan—DLrsehau— Tiegenhof smo zaustavili boljševiške probojne napade ter uničUi 53 sovražnikovih oklopnikov. Pomorske sile ln mornariško protiletalsko topništvo so posegle s trajnim učinkom v težke boje ob pomorjanski in zapadno pruski obali ter uničile na bojišču pri Danrihgu 11 sovjesklh oklopnikov. Pred južnim bojiščem naših postojank v Vzhodni Prusiji je oživelo sovražnikovo fczvidniško delovanje. Velebitka v Kurlandlii se nadaljuje z nezmanjšano trdoto na področju jugovzhodno od Fr&uenburga. Majlme vdore so morali plačati sovjeti z visokimi izgubami na ljudeh in gradivu. Med drugim je bilo uničenih 31 oklopnikov. Lovski in borbeni letalci se sestrelili včeraj nad vzhodnim bojiščem 65 sovjet-sJdh letal. Ob Renu je označen položaj med Em-merichom in Bonnom z obojestranskim premeščanjem čet. Z osredotočenim topniškim ognjem samo obstreljevali sovražnikove premike in pripravljalne postojank«'. Vzhodno od Semagena se nadaljujejo Jzprememb polni boji, ne da bi se nasprot-nlku vkljub dovedbl novih sil posrečilo bistveno razširiti svoje ozko predmestje. Na podrečju Koblenza, v Vor Eiielu ln vxbodno od Kylla Američani dalje pritiskajo proti Moseii. S sllevitirn protisunkom »mo zopet zavzeli nazaj več krajev sever-eozapadno od Bernkastel na . Neka majhna bojna skupina neke ljudske grenadirske divizije, kj jo je osebno vodšl njen divlzšj-»id poveljnik, je vTgla vzhodno od Trierja prehodne vdrlega nasprotnika nazaj ter zajela številne ujetnike. V spodnji Alzaciji so se izjalovili sovražnikovi izvi&niški suniti. Iz Hrvatske javljajo nadaljnje živahno bojno delovanje na velepo&ročju Sarajeva. Essen je bij včeraj ellj terorističnega napada. Ameriški oddelki so vrgli bombe na mesfet v severaozapadni Nemčiji, pri čemer je nastala škoda posebno v stanovanjskih predelih Velikega Hamburga. V večernih urah so prileteli Britanci nad srednjo Nemčijo ter napadli razen tega Berlin. Mmkrz še ni zafevüljna z Rmnsmi|o Stockholm, 12. marca, človek bi mislil, da je Kremelj zadovoljen z najnovejšim razvojem v P.umuniji, kjer je dobil sedaj terazit komunist Groza politično oblast. Moskvi pa tega ni dovolj, očividno zato. ker še niso bili likvidirani vsi politiki :n vojaške osebnosti Rumunije, ki ne veljajo za stoprocentne komuniste. Moskva namreč i izjavlja, da bi moralo biti svetu po konfe- j renči v Jalti jasno, da mora izginiti povsod j v Evropi tudi najmanjša sled fašizma. Dej- j stvo, da je odšei Radescu s politične pozor- : niče. še ne pcmenja da so bili 'zključeni j vsi oni elementi, ki so neprijateljsko razpoloženi napram Sovjetski zvezi. Te moskovske riapovedi dokazujejo, da nameravajo tudi v Rumuniji ostreje nastopat1. V Angliji in v Severni Ameriki so prvotno zopet govorili o tem, da ao sovjeti pripravljeni za kompromise, ker je nov' zunanji ministsr v vladi Groze bivši ministrski predsednik Tatarescu. Pri tem pa mora celo zunanje politični sodelavec agencije Reuter priznati, da je Tatarescu eden najodlič- J jih smrt je za nas trajna obveza!" Proslava Dneva junakov v nemšld prestolnici — Državni maršal je položil Führerjev venec na spomenik padlim junakom ne vojske in Reichsführerja SS Ober- ________ _ -* 1 t- — ___-. — /— 1 .. • ^ ^ M r/^«a M O «%% v-. r-T m t 1 ^ Berlin, 12. marca. Spominski dan junakov nemškega naroda je tudi letos vkljub vsemu bombniškemu terorju dosegel simbolični višek s položitvijo Führerjevega venca na častni spornem k na cesti Unter den Linden. Pred spomenikom se je postrojü oddelek častnikov, dočim so vojaki oddelka »Grossdeutschland« stali levo in desno ob vhodu. Tudi v ozadju častitljivega svetišča pred katerim se tudi ni ustavilo divjanje anglo-ameriških gangsterjev, je stala straža. Namestnik poveljnika III. vojnega okrožja generalni poročnik Reymann in berlinski poveljnik generalni major Hofmeister sta podala poročilo državnemu maršalu Herrnan-nu Görmgu, ki je prišel kot Führerjev zastopnik. Spremljali so ga vrhovni povejnik vojne mornarice veliki admiral Dönitz, šef vrhovnega poveljstva vojske maršal Keitel. zastopnik vrhovnega poveljnika nadomest- gruppenf (ihrer von Gottber ter namestnik berlinskega Gauleiterja Schach. Državni maršal se je v spremstvu vrhovnih poveljnikov in zastopnikov stranke napotil k svečanemu obredu na počivališče nemških junakov. Štirje nosilci vencev so položUi Führerjev venec, državni maršal m njegovi spremljevalci pa so izrazih krvnim žrtvam, ki jih Nemčija ne bo nikdar pozabila, svoje spoštovanje. Spričo razdejanj, povzročenih po sovražnikovem besu, je vplivala skromna svečanost kot močna m sveta izpoved vsega nemškega naroda, ki je na ta način počastil svoje padle očete, može in sinove. Njihova smrt bo Nemcem trajna obveza, da bodo izvršil! njihovo, z najvišjimi žrtvami zapečateno voljo ter si utrli preko vseh trenutnih nevarnosti in v zvestem eprenistvu Führerja pot v svobodno in srečno bodočnost. Novi obrambni uspehi nem Težki boji ob Renu in Moseii, ob spodnji Odri in na izlivnem področju Visle — Nemški protmapa ii — Trdovraten nemški odpor me j rekami Ahr, Ren in Mosela — BoJjsevi&ki preb:jalni poizkusi na Stettin in Danzig izjalovljeni — Izboljšanje bo;ne črte v Šleziji in na Madžarskem tresijiva poročila. »Neue Zürcher Zeitung< podaja porazne sliko o poslabšanju zdravstvenega stanja. Umrljivost je v primeri z letom 1940 narasla za 20%, umrljivost ietičnih celo za .100%. število mrtvorojenih še je povečalo za 60%. Za zdravljenje kakršne koli bolezni ni ne zdravil, ne obvez, ne drugih pripomočkov. Tudi prehranjevalni položaj Srbije üi zlasti Beograda slika »Neue Zürcher Zeitung« kot obupen. Na nakaznice dobijo ljudje le nezadostne količine moke. ctrugega pa nič, v svobodnem prometu pa po prihodu boljševikov prav tako ni dobiti nikakega blaga. Lakota le še bolj slabi odpornost prebivalstva proti boleznim, u±ko da se za spomlad resno boje izbruha velikli epidemij. Velik del krivde za brezupni prehranjevalni ooložaj se pripisuje popolni nesposobnosti sedanjih oblastnikov, da bi vsaj za silo obnovili javni promet. Zaradi tega ne morejo Beograda oskrbeti niti z onimi živih, ki bi jih sicer bilo mogoče po deželi še nekaj nabrati. Ljudje hodijo bosi in raztrgani. V takih razmerah je nezadovoljstvo prebivalstva od dneva do dneva večje. To je imel - - poleg začasnega obzira na Anglo-američane — pred očmi tudi Broz-Tito, ko je v svojo vlado sprejel še nekaj nCkomu-nistov. B'adar bo nezadovoljstvo množic zavzelo kritično ebliko, bo te nekomunistične ministre obtožil sabotaže ter jim naprtil vso krivdo in odgovornost. Pometal -in bo k. vlade, jih nejbrž postavil pred i:?ko >ljudsko sodišče« ;n jih dal likvidirati, v vladi pa jih bo nadomestil s stoodstotnimi komunisti. Beograd — tako zaključujejo v švi-ear;3k h političnih krogih svojo sodbo — ne bo prvi tak primer. Sramežljivo priznanje ReuteHa ženeva, 12. marca. Reuter jev d: pisni k Randal Meale skuša prikazati sestavo jugoslovanske vlade »kot napredno«, vendar pr; znava, da »imajo komunisti in ne — Srbi glavno bese.lo«. Nadaljnje množične smrtne cbsodbs v Bolgariji SL-oekholm, 12 marca. Bolgarska Imd-ska sodišča nadaljujejo s svojimi »čistilnimi akcijami«, javlja »United Press« iz Carigrada. Skupno so obsodili doslej kot »vojne zločince« na smit 1221 Bolgarov. Smrtne obsodbe so< takoj izvršili. Berlin, 12. marca. Na zapadu. kakor na vzhodu so v soboto postala težišča obrambnih in napadalnih bojev ista, kakor prejšnjega dne. Ob spodnjem Renu so naletele ponovno napadajoče sovražnikove sile na predmostju Wesel na ogorčen odpor nemških padalskih lovcev in grenad rjev. Vkljub britanski in kanadski premoči glede moštva in gradiva niso mogle preprečiti izgradnje novih obrambnih črt na obali Rena. Med reko Wesel :n izlivom reke Ahr je prišio na bojišču ob Renu le do topniških dvobojev in" osami jenih prask. Severnoameričani. ki so prekoračili Ren pri Remagenu, so se ojačili. Pri poizkusih, da bi poglob'li svoje predmostje in ga razširili, so jih nemški protinapadi vrgli ns^aj ali odrezali. Tudi na vzhodu se je položaj le malo Izpremenil. Na Pomoij anskem in v zapadni Prusiji so se izjalovali boljševiški prebijal-ni poizkusi v smeri na Stettin, Danzig in Gotenhafen. Tudi v Kurlandu, kjer boljševiki niso obnovili svojega navala, kl se je petkrat zlomil jugovzhodno od Libave, so iz-vojevali Nemci obrambne uspehe n&pram Sovjetom. ki so napadali jugovzhodno od Frauenburga. Ob Odri, ob Lausitzer Neisse, v šleziji in na Beskid.ikem predzemlju so bili v napadu ali obrambi dosežene prednosti ravno tako jasno na nemški strani. Tudi na obeh straneh Visoke Tatre so izboljšale nemške čete svoje položaje ob zgornjem loku reke Gran. Pri Št j- 'aici m vzhodno od Zvolena so odbile sovražnikove napade, na Madžarskem pa so poglobile na obeh straneh Blatnega jezera svoje, prejšnjega dne dosežene vdore ob prekopih Sio in Sarviz. Iz srednje Italije javljajo le o krajevnih gorskih bojih z brazilj3kiml oddelki vzhodno od Belvederskega masiva. Več ko en mesec so kljubovali nemški padalski lovci in grenadirji ob spodnjem Kenn navalu 1. kanadske armade, ki so jo ojačile britanske, pozneje pa tudi severnoameriške divizije. V tem obdobju so uničili preko 700 oklopnikov ter prizadejali napadalcu tako težke izgube, da so b 11 Britanci prisiljeni podati v londonskem radiu izjavo, da je pač tragična usoda, da so ravno Ka-nadci, kakor prej pri Caenu in ob izlivu reke Maas moiali piačati najvišji krvni davek. Vkljub.vsem žrtvam in intenzivni podpori pehote z okiopniki, topništvom in bombniki pa Kanadci, Britanci in Američani niso dosegli svojega cilja: razbitja nemških oddelkov ob spodnjem Renu. Ti so bili z vsem svojim orožjem prevedeni na vzhodno obalo Rena. S tem je bilo zaključeno junaško dejanje, pri katerem so nemški padalski lovci na novo potrdili svojo slavo, ki so si io priborili v Nizozemski. Grčiji, na Kreti, v Afriki, pri Cassinu in Brestu. S tem se je težišče bojev na zapadu še bolj preložilo na odsek med Renom in Mosel o, med Bonnom in Trierjem. V Bonnu so sedaj podlegla premoči S e v e rnoame ri čanov zadnja odporna gnezda 106. oklopniške brigade »Feldhermhalle«, ki so büa prizadejala sovražniku najtežje izgube. Sovražni-* kove sile. ki so bile pri Remagenu vržene preko Rena. so poizkušale po dovozu nadaljnjih ojačenj razbiti na predmostju izvedeni nemški obroč, toda vedno močnejši nemšlti protinapadi so jih zadeli s seveia in vzhoda ter jih vrgle s severnega dela Honnef a in lz nekaterih vasi. ležečih na obalnih višinah. Na zapadni obali Rena so Nem- ci uspešno branil' svoja predmostja pri Nieder Breisigu, Brohlu in Andemachu napram močnim sovražnikovim napadom. Med Koblenzoni ln Trierjem sili sovražnik proti Moseii, odpor nemških čet pa je močno zadržal njegove premike. Ostali boji na zapadu imajo le podrejen pomen. Z atlantskih oporišč isto tako ne javljajo o nobenih večjih bojnih dogodkih. Položaj na vzhodnem bojišču je ostal v bistvu neizpremenjen. Le v Zapadni Prusiji, sedanjem težišču borb na vzhodu, so valovali boji v skromni globni sem in tja. Tu-kaj je poizkušal sovražnik, da bi s številnimi močnimi napadi razbil strnjenost nemške obrambe, nemške čete pa, so s stalno novo izvedenimi zapahi in bočnim' sunki po uničenju 53 oklopnikov onemogočile nameravani prodor na Goter.hafen. Boljševiki, ki so napadali južno in jugozapadno od Danzi-ga in Dlrschau, so bili premagani v ogorčenih bojih. Drugo težišče je bilo na področju pri Stet-tinu, kjer so izvojevale nemške čete jasne uspehe. Nemški okiopniki so vzhodno cd Greifenhagena vzeli iniciativo v svoje roke, navalili na sovražnika ter uničili 19 oklopnikov in 30 topov. Iz področja pri Stargar-du so boljševiki znova navalili v smeri na Altdamm, a nemške čete so zopet odbile vse njihove napade. Pred nemškimi črtami je obiežalo 35 uničenih sovjetskih oklopnikov Nemški zbor, ki se bori na tem področju, je s tem uničil v zadnjih 10 dneh skupno 421 sovražnikovih oklopnikov. Kakor pri Stettinu, tako so tudi pri Kü-strinu podpirali boljševiki svojo pehoto a težkim topniškm ognjem. Skupno z letalstvom so odbili Nemci vse nove napade. Na bojišču ob Odri, pri Göritzu, Lebusu in severno od Fürstenberga so v takojšnjih protisunkih očistile nemške čete posamezne skromne vdore sovražnika Ob Lausitzer Neisse. kjer so nemški grenadirji in okiopniki odstranili v zadnjih dneh vse sovražnikove prehode, so büe uničene posamezno prodrle boljševiške čete. Nadaljnji lastni sunki eo dovedli pri Gubenu in Mus kau do izboljšanja položajev. Posadka mesta Breslau je vrgla sovražnika na južnem odseku iz nekaterih hišnih blokov. Iz bcljževiških poizkusov, da bi svoje odrezane oddelke pri Striegau rešili, so se razvili ogorčeni boji. Petnajstkrat ponovljeni sovražnikovi napadi so se zlomili po zelo visokih izgubah za sovražnika Nemški oddelki so izvojevali tudi na Be-skldsknm predzemlju pomembne obrambne uspehe napram sovražnikovim streisk m divizijam ki so napadale pri Schwarzwasser-ju na področju, širokem 16 km. Nemci so uničiU 21 oklopnikov. Nemški protinapad za očiščenje starejših sovražnikovih vdorov je ravno tako napredoval na obeh straneh Visoke Tatre, medtem ko so se boljševiški sunki pri štjavnici ln Slatini v smeri proti Zvolenu zaustavili. Nadaljnje občutne Izgube so prizadejali Sovjetom nemški napadi na Madžarskem. Na obeh straneh Blatnega jeezra so poglobile nemške čete svoje vdore ter iztrgale sovražniku po odstranitvi širokih minskih pasov važne odseke med prekopoma Sio tn Sarviz. Tudi vzhodno od Sarviškega prekopa in na južni obali jezera Velence so nemške čete napredovale Razprflfe v s$vsražstIkcv&n tabora Priznavati jih morajo že tudi angleški in ameriški listi nejših Rumunov, ki se je vedno zavzemal za dobre odnošaje med Sovjetsko zvezo m Rumumjo ter je povsem sporazumen da odstopi Rumunija gotova svoja ozemlja Sovjetski zvezi. Radescu pobegnil y angleško poslaništvo Stockholm, 12. marca Sovjetska poročevalska služba javlja iz Bukarešte, da je Radescu pobegnil v angleško poslaništvo, kjer se je hotel odtegniti veliki odgovornosti. Rumunski časopisi pa pišejo, da je bil beg Radesca že zato nepotreben, ker ga sploh niso zasledovali- Nemiri v Grčiji se nadaljujejo Bern, 12. marca. V nasprotju s ChurchU-lovtmi z&igortjovtvsumi pmi spodnjo zfcor-ndoD so razmere na Grškem še vedno zelo neaadx*v,ve. V zadtnjSh dneh je prisSo« ponovno «io krvavita, spqpadw v ženeva, 12 . marca. Potem ko so jaltske iluzije spuhtele, se je v sovražnikovem taboru pojavilo trezno opazovanje stvari ln nad mnogo hvaljeno jaltsko »edinostjo« so stopile na plan razprtije med »zaveznikih. Severnoameriški časopis »Time« javno priznava, da še nadalje obstoja »borba za interesne sfere« in da je možno smatrati Jalto le kot »naprej datirani ček pri tekmovanju za vplivne zone«. V Jalti so se sicer zediniii o »uničenju Nemčije«, našii pa niso podlage za obnovo zdrave in mirne Evrope. »Jalta ni bila nič boljša od Ver-saiilesa«, tako zaključuje severnoameriški časopis. Britanski tednik ^.Tribune« izraža bojazen, da bi lahko prišio do -usodnega spopada med zapadnimi zavezniki in Sovjetsko zvezo«. Zelo ostre besede objavlja politični sodelavec »Daily Mailar, ki svari pri tem, da bi se smatrala večina, ki jo je dobil EMU delih Grčije. Sedaj mora Reuter poročati, da so izdavili pr staši organizacije EAM v protestni izjavi svoje nezadovoljistvo z grško vlado, ki jo dolže, da ne spoštuje pogodbe z dne 12. febi uarja. V EAM-oivi protestni izjavi, ki so jo Izrcčib' tudi inozemskimi poeknikam, protestirajo proti omejitvi ELAS-ovega čaeopoja, km» kor tudi proti aretacijam in drug m vladnim ukrepom. KAM-ovi zasrtcpnskt ao fe-JavUl br trnekecmu poslaniku, da kažejo vlaiJni ukrepi tendo co po usfcva*4tvi proti-denadtaateto poäcüefiae cržavn Churchill pri zadnjem glasovanju v Spodnji zbornici, kot merilo za resnično razpoloženje v deželi. Nasprotno je res. V parlamentu že mnogo let ni prišlo do takih nasprotstev lahkovernega optimizma in najglobljega pesimizma V ostalem pa je smešno, če kdo pričakuje, da bi Britanci žrtvovaU svojo »filozofijo, ideale in etiko ter bi odobravali delovanje režima, katerega politični doprinos za Evropo obstoja v bistvu v vsepovsod razširjeni tajni policiji«. Te besede na naslov Moskve potrjujejo, da smatrajo uvidevni krogi v Londonu angleško podložnost moskovskim dik-tatorn za globoko ponižanje. rBasler Nazionalzeitung« prinaša članek o skaljenem razmerju med Francijo in tremi velesilami ter posebno podčrtava nesoglasje med Moskvo in Parizom. Moskva ne bo ničesar opustila da ne bi s pomočjo svojih francoskih komunistov vplivala na de Gauilovo zunanjo politiko. Madrid, 12. marca. Po vesteh iz Madrida si delajo v francoskih političnih krogih skrbi glede zunanjepolitične bodočnosti Francije, ker smatrajo odločni »ne«, b katerim je odbil Stalin francoske želje glede konference v San Franclscu kot znak morebitne oddaljitve Kremlja od sovjetsko-francoskega pakta po konferenci v Jalti. Levičarski elementi očitajo da Gaullu, da nI »dovolj navdušeno« izvršil prevzetih obveznosti do Moskve, dočim ga umerjeni politiki opozarjajo na njegovo trdoglavost napram Londonu In Washington»» Führerjeva poslanica oboroženim silam Spominski Dan junakov so tudi letos e pietetnimi svečanostmi obhajali po vsej Nemčiji m povsod drugod, kjer se nahajajo edinice nemške oborožene sile. Poseben poudarek je proslava dobüa s poslanico, ki jo je Führer za ta dan naslovil na ves nemški narod v orožju Poslanica se zlasti spominja desetletnice, odkar je Hitler z uvedbo splošne vojaške obveznosti obnovil obrambno silo Nemčije, ter predočuje nemškemu narodu zgodovinski pomen tega dejstva Kakor v skoro vseh drugih pogledih so zmagovalci z prve svetovne vojne z ver-sajskim mirovnim diktatom ogoljufali Nemčijo tudi s svojo obljubo splošne razorožitve. Sklicujoč se na to obljubo so na-ložiii Nemčiji popolno razorožitev in ji dovolili le poklicno vojsko v obsegu Ir obliki, ki sta bila za velesilo, kakršna je Nemčija slej ko prej ostala, vprav smešna. Führer je v svoji poslanici nazorno pred-očil to zgodovinsko prevaro. Komaj se je Nemčija razorožila, so jo začeli izkoriščati ln so jo oropali, kolikor so največ mogli, na razorožitev ostalega sveta pa ni mislil nihče več. Nasprotno, vse države okrog Nemčije so se začele še bolj oboroževati, vsem na čelu pa Sovjetska zveza. Ta se je na tihem mrzlično pripravljala na za-vojevanje vsega evropskega kontinenta ir bi svoj namen tudi dosegla, ako bi biia Nemčija ostala slabotna, kakršno jo je hotel imeti versajski dikt^t. Toda Nemčija, ki je medtem dobila na-rodncsocialistično vodstvo, je pravočasne-spregledala boljševiške naklepe in Führer je zato odredil vse potrebno, da si država čim prej izgradi primerno obrambo. Tako je bila pred desetimi leti, v marcu 1936 spet uvedena splošna vojaška dolžnost, s katero je Nemčija obenem dobila sredstva. ki so ji bila potrebna za ias'no ohranitev. Vendar se je bil Hitler, k.okor to s poudarkom ugotavlja v svoji , c-slanici, odločil k temu koraku šele poi: i kc so ostala brez uspeha vsa njegova '-'izadevanja. da bi se v sk'adu s svečanimi obljubami Anglije. Francije in Amerike iz let 1918 ln 1919 izvedla splošna razorožitev in bi so zlasti omejila uporaba oklopnikov, težkegr topništva in vojnega letsktva. bombniška vojna pa sploh odpravila To trdovratno odklanjanje nemških razoroži tveni h predlogov je že takrat dalo slutiti, da se ne pripravlja k naskoku na Nemčijo, to jedro Evrope, samo Sovjetski? zveza, temveč pod židovskim vplivom tudi evropski zapad in za njim še Zedinjeno države. Da je bilo res tako, je pokazala sedanja vojna, ki jo je mednarodno židovstvo Izzvalo. A po zaslugi pred desetim, leti začete obnovitve svoje oborožene sik je Nemčija mogla kljubovati tei zarot ter rešiti a tem ne le sebe, temveč vso Evropo, Führer zaključuje svojo poslanico z Jasno ugotovitvijo, da se leto 1918 za Nemčije ne bo več ponovilo. Nemški narod je \ svoji zgodovini že večkrat bil v enako težkem poiožaju, kakor je danes, a nezlomljivi nemški duh je vselej vztrajal ln vzdržal. Vztrajal in vzdržal bo tudi sedaj, vztrajal ln vzdržal tem bolj, ker so sovražniki, opiti od domnevne zmagovalne omame, predčasno odkrili svoje karte lr. Jasno povedali, da je njihov cüj popolno uničenje nemškega naroda V fanatičnem izpolnjevanju dolžnosti, ki mu jih narekuje njegova samohranltev, bo nemški nared nadaljeval svojo borbo, še bolj ojačil svojo tvarno in duhovno odporno silo. dokler n_ koncu ne bo sovražnik izčrpan in razbit. Hitlerjeva poslanica je izraz mišljenja ti volje vsega velikega nemškega naroda. V njenem duhu bo Nemčija še dalje kljubovala vsem nevarnostim, dokler ne bosta zagotovljeni nje in vse Evrope ohranitev ln bodočnost. P« nemšld zasfogl rešeni uanetoiäd zakladi v Rlsaai MUao, 12. marca. ANSA javlja lz Rima, da so v Beneški palači otvorili razstavo s preko 100 najdragocenejšimi Italijanskimi slikami, ki naj bi jih bile nemške čete domnevno uropale ln ki so jih zavezniki zopet spravili na varno. Na uradnem fašističnem mestu označujejo to trditev kot zavestna zavijanje dejanskega položaja. Silite, ki jih je dal na razpolago Vatikan, so rešili Nemci vkljub veliki nevarnosti za svoje vojake lz težko bombardiranih Italijanskih me££ ter jih spravili v Vatikanu. Za rešitev teh umetniško Izredno dragocenih predmetov se morajo zahvaliti predvsem požrtvovalnosti odločilnih nemških vojaških mest in vojakov. Vsi umetniški zakladi ki so prifiK v poldrugem letu v Vatikan, so bili rečeri izključno z nemškimi akcijami. »et ameriške bombe na švicarska mesta Bern, 12. marca. Angloemerišld bombni, ki so ponovno v:g!i bombe na švicarsko ozemlje. O tem so izdali v Bernu sledeče uradno poročilo: »V Bashi je odvrglo neko letalo Se ne-ugotovljene narodnosti približno 20 zaži-galnih Domto, zaradi česar je nastalo ▼ mestnem predelu Cunleldinger in ob St. Alban Ringu 12 velepožarov. Tovorni ko. kdvor Wolf je bil z razstrelilnimi bombami močno poškodovan. Prekinjenih ie do 12 tirov ter uničenih približno 50 towor-nih vagonov. Smrtnih žrtev ni bilo.« Nad Zürichom je odvrglo 6 letal neznane narodnosti več bomb. Na področju MUchbruck-Schwanendingen so padle bombe na polročje poljedelske šole Stricko. pri čemer je bila neka hiša zažgana, nekaj nadaljnjih hiš popolnoma porušenih in 20 močno poškodovanih. Doslej so našteli 4 mrtve, več oseb pa pogrešajo. M pogajanj med Vatikanom in Sovjetsko zvezo MUao, 12. marca. V Vatikanu so v ne-de'lo demontirali, ln eo v teku s Sovjetsko zvezo. Poročilo, ki ga je db~ Javila vatikanska poročevalska služba, pravi: »Napačna so poročila, da bd vatikanski krogi potrdili prfčetek pogajanj s Sovjetsko zvezo. O aličnth pogajanjih tn-ka4 ni nffi znanega«. žrtvah letalskega napada Obisk v moiiinici in po kapelicah Ljubljana, 12. marca. Medtem ko se na prizoriščih nesreče mr^Ci.j aa.^-.Lju.jejo reševalna ueia, ae se n«. Ztuan pričeli vrsuu pogrebi nesrečmh žrtev, kx so acelej napaume že vso mouil-nico, kakor čuta celo vrsto kapei. Naša kronika pač ne beleži dcugjcdika* to. bi bil ka^oi uwia[ aapewmi paicojiače aa zadan. V poneaeijek od poa ö. zjutraj je prva poroma! a k večnemu početKu ga. Iva žerjavov a, vdJva po polkovniku. Pogreb je pokazal -jc samo, kako velik je fcuii krog njenih prijateljev ia prijateljic v ljubljanski družoi, namreč še prav posebno, kako je vse pogrebce ganila njena usoda. Kraam nato se je zbr-ala. na ŽaLah manjša skupina pogrebcev, ki so b% priče prav posebno pretresljive žaiaigre. Po 9 uri so pi-peijaii na zaie eno izmed najmlajših žrtev, llletneg-a JošKa Majcena. Njegova starša gg. Pavel in Angela Majcen sta poleg sinka izgubila vse imetje. Ostal je ie še dragi sinko Andrejček, "star pol-tretje ieto. A to je biLo srecmo nakiučje. »Pravkar sem stopila iz kuhinje k vratom, da dam Jošku ki-uba,« pripoveduje mati. »Komaj je v-zgriznil v kruli, že je treščilo, Vila se je sesula, Jožek je obležal nezavesten. Moža ni bile doma, meni pa se k sreči m prigodilo ničesar. Mlajša sinek, ki se je igral na vrtu, je kakor po čudežu ostal nepoškodovan sredi ««peke in kamenja Prav tako ni Kavčičeva družina razen prask odnesla hujših poškodb, izgubita, pa je vso imovino. Me-dleeega Jožka je scised pemoseä v bolnišnico, kjer je si rotek paacči umrl. Niti žlica nam ni ostala, a kaj to, saj smo takoj naslj zavetje pri dobrih' ljudeh. Ko bi le" Jožka imela!« že so prinesli malo krsto na kameniti oder pred molil-nico. Mlada mati, ki se je doslej zadržala junrJko, je bridlao zarbtela, ko so dvignili pokrov, da sta roditelja poslenjič videla sinka. Nlkdo izmed" prisotnih nj mocred vzčfžati solz in z žalostjo se je družla bridka zagrenjesnost: za&aj le morajo padati talce nedolžne žrtve! V molilndci sr>, kakor že v nedeljo ves dlan, tudi v ponedeljek uslužbenci pogrebne??. zavoda prirerUi krste. Iz preprostih lesenih krst so polagali pcikojnike v črne krsce, r.ekaj pa je vmes tudi belih. Posameznim s > svoici tx>:eg Šopkov aiii vencev položi® ra krsto tudi fotografijo. Ganljiv je nogled na podobo Faniike Dularjeve, ki počiva v bell krsti. V najlepšem raacvetu • mladosti je morala sirotioa takio nenadoma iE življenja. Med naslednjimi, ki so v teku ponedeljka poromalj k Sv. Križu, je bil Janez O m e r z a . mlad uradnik. Počival je v kapelici si7. Petra in je fotografija na krsti pričala, ia je bil nenavadno prikupen mladenič. Več vencev je krasilo kapelico, na beli krst- pa te počival krasen velik šopek. V kapele' <=rv. Nikola ja leži v beli krsti car.d. Ing. Viki r Logar, k, bo jutri ob 9. pokopan. Veliki lepi venci pričajo o njegovi priljubljenosti. Presunljiv je pogled na krsti dr. Frana M a r i n i č a in njogove gospe Ane, ki po. čivata v zakonski skupnosti v kapelici sv. Andreja in bosta tutri cb 7>ol 9. pokopana, črni krsti sta polni šonkov iz smrečja, vresja, tel oba in* zimzelena. Prav tako pre-sune kropilca obisk v kapelici sv. Frančiška, kjer počivata ga. Karla K a n č e v a , soproga zdravnika v črni in njena nadar. jena hčerka pianistka Pavla-Menta v beli krsti. Tudi tu so bili pokkmjeni veliki v ci z ganljivimi poslovili pa šopki teloha, zvončkov in tiobentic. V .kapelic-; sv. Jožefa sta, počivali v to. vsalški složncsti gost« Marija šuSter-š i č e v a in Marija Potočarjeva. Krsti sta težki, črni. kapelica je polna pe- strih velikih vencev. V kapetid sv. Cirila in Metoda počivajo tri gole črne krste, imena pokojnih Se niso označena. Tu J i v kapelici Adama in Eve počiva žrtev petkove katastrofe. In ko ae kropilec vrne proti upravnemu poslopju, je že spet priča, kako uslužbenci MPZ prenašajo proti mo-Mlnicl črne krste, venomer črne krste. Doslej jih je že čez 40 na 2alah in je žal pričakovati. da jih bo še nekaj. Kropile! prihajajo, kropilci odhajajo. V srcih Ljubljančanov grize grenka žalost! Doslej 46 smrtnih žrtev. V nedeljskem »Jutru« smo navedli imena tistih žrtev, ki jih je bilo mogoče do sobote popoldne identificirati, uprava na Žalah pa spisek žrtev še stalno izpolnjuje Ln je do včeraj popollne zabeležila 46 smrtnih žrtev. Navedli bomo kratko šc imena nanovo identificiranih žrtev, celotni spisek pa bomo še objavili. Ponesrečenci so poleg v nedeljo navedenih: ga. Anica Lam-petova, žena javnega nameščenca Jože Markovič, mestni delavec, Pozaršek Martin, upokojenec, dalje uradnica Marija Dax, podpolkovnik v p. Valentin čop, uradnik Pavel Tomažič, bivši poslovodja Ivan Sever, mag. ph. Igor Ramor in njegova žena Vera, pisarniški uslužbenec, Ivan Babnik, dva. iz rodlvne Terček. ki sta bila prepeljana na viško pokopališče, ter druga dva pokojnika. Med žrtvami, navedenimi v nedeljo, naj popravimo: trgovka ga. Angela Ovnova je bila pomotoma navedena kot Oriova, nepopolno je bil označen javni uradnik Alojzij Jakoš. koš. m snsrsnSstikofti žrtev Pogrebi žrtev petkovega argloameriškega terorističnega napada na Ljubljano bodo, kakor je bilo že objavljeno, v sredo od 8. ure zjutraj dalje vsake pol ure. Pogrebni zavod opozarja vse prizadete, da bodo pogrebi njihovih dragih ob času, ki je bil za nje določen, ne glede na to, ali bodo svojci in sorodniki takrat prisotni ali ne. Ti store zato najbolje, če pridejo na Žale čim prej dopoldne LfufeSfas&a sa klastfa žrtvam Drevi se bo vsa Ljubljana poslovila od tragično padlih žrtev petkovega terorističnega letalskega napada. Krste teh žrtev, ki so bile tako nepričakovano iztrgane iz nase srede, bodo ob 17. izpostavljene na katafalku na Žalah, nakar se začne mimohod občinstva ter polaganje cvetja in vencev na krste. Ob 18. bo prihod sastopnikov oblasti, ob 18.50 pa bo poslednja počastitev padlih. Prepričani smo, da se bo Ljubljana dostojno in v polnem Števila udeležila žalne slovesnosti in se poslovila od padlih someščanov. Za gospode zastopnike oblasti in uradov bosta na razpolago dva vozova ccstne železnice ki bosta odšla izpred nunske cerkve ob 17.30. IZ LJUBLJANE Ljubljanski meščani! Današnji dan naj bo dan žalovanja za nedolžnimi žrtvami sovražnega letalskega terorja. Vzdržimo se zato zaoav in v globoki resnosti se pridružimo čustvom žalujočih svojcev in sirot. Zato naj bodo danes od 16. ure dalje zaprti vsi kini, državno gledališče, vsi državni in javni uradi, trgovine ter vse kavarno. Ljubljana naj se od ene v žalite zastave. Sef pokrajinske uprave Drevi ob 18. fco po vseh ljubljanskih cerkvah trimiuutno žalno zvonjenje za padlimi žrtvami letalskega napad». Vsa Ljubljana bo danes v znak žeJos»ti za padlimi žrtvami izobesila črne zastave. Predstavniku mesta Ljubljane, za upravljanje županskih poslov pooblaščenemu generalnemu tajniku Franu Jančigaju je ustno izrazil sožalje nemšk: upravni svetovalec za Ljubljansko pokrajino dr. Hermann Derujak. Pismeno sožalje je poslal predstavniku Ljubljane tudi konzul Nezavisne Države Hrvatske prof. Šalih Baljič. u— V visoki starosti 91 let je umrla gdč. Pirker Pavlina, hči bivšega deželnega šolskega nadzornika Pirker Rajmunda. Pogreb bo danes v torek ob pol 11. uri z žal. kapelica sv. Janeza. Blag ji spomin! u— Pogreb MarKičev«h bo v sredo ob 10. uri, Modečevih pa ob 18. uri z Zal k Sv Križu. u— Parastoe za pokojnim Ivanom Skr-jancem bo v pravoslavni ceikvl v sredo ob 8.30. u— Ae samo v m es trn, tuoä v okocica Je treba skrbno izp:Cnjeva : predp.se protii-letadske zaščite, piše.jO nemški listi. Ce se približajo tercr-siačrn letaJ ci, je treba takoj poislkati najbližje kriltje, kdor je na prostem, pa najbolje stori, če se vleže v jarek, "b z d. ob žive mejo, da ee na ta način atrije pred tistimi ki mu strežejo po živi je iju. u— God sv. Gregorja je bil včeraj in o njem je glede vremena med našim ljudstvom razš rjenih polno rekov. Najb'-'lj znan ie ta. da se o sv. Gregorju ptič- pare. Kmečki ljudje pa vedo še za našle lnje: O sv. Gregorju najvišji gorjanec na drvo potrka (orje); če breskve pred sv. Gregorjem cvet:, trije eno pojedo; če na Gregorjevo deži, bo dobro leto in bedo vse miši poginile: po sv. Gregorju od vsakega vetra sneg kopni. u— Darovali »o: Zi oškodovance po le-telskem naoadu tvrdka Kovnčič Anton iz Rožne lol ne 3000 lir in uslužbenc' hotela Metropol 3690 lir: za gluhonemo deco družina K~vač namesto venca na grob Maksa Hrovatina 500 lir in v spomin podpolkovnika Valentina čopa 200 lir. Za najrevnejše žrtve letalskega napala je mestnemu županstvu poslal 20.000 lir znani industrijalec gospod Milivoj Lajovic z rodbino. u— u defk& ljudska šola nn Grc-huo fco nadaljevala z rednim poukom v trnovskem župnišču. V torek 13. t. m. ima oouk IV.a ob*7.30. n.a ob 10.10. Il.b ob 12.50 in IV.b ob 15.30. V sredo 14. t. m. ima pouk IH.a ob 7.30. 1.«. ab 10.10 l.b ob 12.50 in III b ob 15.30. Za nadaljnji pouk zvedo učene* v šoli. — Upraviteljstvo. u— Interesente opozarjamo na pričetek novegr tečaji v baletni äoü Mak?a Kirbcsa. Pouk g! mr ji stike in plnna. - Informacij" dnevno Prell evnova 15/TI. levo -topniSče. 6 Š* tsjssr-Jkega Z viteškim križcem je bil odlikovan SS Hauptsciiariuhrer Franc Fr* uscher iz Eg- fenberga pri Gradcu. Odlikovanje mu Je ilo podeljep.o za uničenje devetih sovjetskih oklopnikov. V borbi proti !>oJjšcvišk:m četam je dne 29. novembra 1944 padel štajerski rojak major Wolfgang Willomitzer. Bil je sposoben oficir, ki si je s svoj m junaštvom pridobil odlikovanje z nemškim križcem v zlatu. 70 letnico refetva je obhajal pred kratkim Jos--*? Lechner iz Gradca. Lechner je eden naistar eiš h pripadnikov nar^dno-eo-cialistične stranke na EtJijerrkem ter se je pridružil prvemu jedru stranke v bivši A-štriji že leta 1929 v Lipnici, kjer je bil nekaj časa v službi. V Gradcu je povcl tramvaj neko žensko na Burski cesti pred križiščem Handel.rtras-se. Povožena je bila na me3tu mrtva. V pisarnah ln m£li e pogosto opaža pomanjkanje anusla za kdo, ki desna strogo pazi, da štednjo. Marj ne gorijo električne svetilke brez potrebe, da ne pride račun za več poraoljeno vodo, da se Jtedi s kurivom, postane docela drugačen človek, ko pride na delo v pisarno. Tu mu ni nitaiar dovolj zakurjeno, na šted-njo z električnim tokom sploh ne misli, zakaj neki saj njega denarno ne zadene Na hodnikih, v temmh sobah n arhivih v,ore ves dan močne žarnice, če pa ae zmrači, morajo goreti sevedr. prav vse žarnice. Takšno razkošje v pisama.i In ur^cLh danes ne more biti več dopustno, tudi ne pri podjetjih, kjer izdatki za razsvetljavo in kurjavo ne grajo posebne vloge, fetediti je treba povsod, zato moramo tudi v pisarnah in uradih napovedati: Boj POTRATI! BELEŽNICA KOLEDAR Torek, 13. murca: Kristina. DEŽURNE LEKARNE Dr. PtoooJi. 'iyršPva e sta 3: Mr. Hočevar. Celovška cesta 62 Mr. Gnrtus, Morte. Zaloška Costa 47. ZATEMNITVENI CAS za teden, ki zf-Bože-na Begovlč: Gosta- Bcriing Premiera Rcö Preiii ;erskl Sreda, 14. rrisrea ot» 1T.30: Bernard Shaw Pygmalion. Red Srrda. Četrtek. 15 marca ob 17.30: Viktor Pf.rma: Stara pesem. N. Rimbky-Kor.-aXov• äehereaada Red Četrtek. Nadaffna ooief tev v prtrjjšRji pütsa Sef pokrajinske uprave je pod VIII št. 663 3 od danes Joločil, da mestna plinarna oddaja plin z normalnim pritiskom samo zjutraj od 6.45 do 7.15 in opoldne od 11. do 12.30 ure. Oddajanje plina ob drugem fta-su mora brezpogojno odpasti. Ostale določbe od-edbe ca 1. EL t. L ostanejo nespremenjene. §y§ m § ■fe:-— ^ (J Sa \ -»j I,- I41 ti M f m~TTBBB '-Wf.-'-'W t ® POSTREŽNICO ji p« ar dnevno sprejmem. sk: 10/1, levo. 5532-la * KUHARICO prvovrstno ki se razume trudi na go.--poc-'njska de!.i in či-stc. scoarico, takoj -nrej-rnerr;. Naslov » Jutru. 5277-la GOSVODICNO ali gospo, 6prejmein k 2-letnemu otroku. Naslov v Jutru. 5289-la • GOSP. POMOCNICO, pridno in pošteno, takoj 8t>rejrnem. Naslov v Jutru. 53S4-ia * SLUŽKINJO litem. Naslov v Jutru "•459-ia-D o POMOCNICO gospo-dinisko, 06l-6 SIFRER STREŽNIKE prodam. Naslov r Jutru. •5595-6 PLAŠČ, ženski, iz predvojnega finega blaga, prodam. Naslov v Jutru. 5592-6 INLET sa pernice in blazine, 130 cm širok, prvovrstno biago, prodam ali ZDjnenjam za protivrednost. Ponudbe Jutru pod »Irlet« 5382-6 PISALNI STROJ, portabl, znamke »Remington«, prodam. Naslov v Jutru. 5597-6 I.1MONO V ČAJU dobro nadomešča limonin eks-trakt Citrol. Stekleničko prinesite <; seboj. Drogerija Anton Kane, Židovska ul. 1. 5038-6 OBLEKO. moSko, rjavo, ;z predvojnega blaga, zelo dobro ohranjeno, in delavno obleko (baiaca) ugodno prodam ali zameni am. Celovška 55/1. 5606-6 3AJACO iz prvovrstnega predvojnega »Gaber Pena« za motocikliste, šoferie itd. za večjo postavo, skoraj nevo, prodam. Naslov v Jutru. 5601-6 BLAGO za moflco obleko prodam tli zamenjam. Naslov v Jutru. 5539-6 KOLO, moško, rzb'iervo, štrapacno, prodam. Šižka, Beliaška 34 5588-6 HARMONIKE, klavirske in diatonične. Hohner, prodam -Žiška, Beljalka 34. 5587-6 VAZA. kristalna m kristalni sadni servis, umetn-ški izdelek, naprodaj. Hinko Privšek, Gradišče 7. 5584-6 GR/MOFON. električni, s ploščami, proda Hinko Privšek. Gradišče 7. 5583-6 JEDILNE PRIBORE, jedilne in kavine servise, krožnike, kozarce, steklenice. pisalne stroje, moška m ženska kolesa, gramofone. kitare, tamburice in draga glasbila, otroške e!o-boke in Iportne vozičke, kuhinjske in Berkel tehtnice, rjuhe, kapne, b'azi-ne, brisače in razno drugo perilo, pomladanske dam-ske iti moške plašče, obleke. bosamske in perzijske preproge, pred poste! i rw'ke, ünolej in kofcos tekače itd kupi in prevzame v komi-si-skr) proda'o Hinko Privšek. Gradišče 7. 5582-6 BLAGO. 3 m, drap, za plašč ali kostum, domačo rdečo volno in predpečico za kuhanje, štedi kuria-vo. prodam ali zameniam. Javornikova 3/ITT, desno. 5639-6 VOLNO, angora, novo an-gora jf}T>ico, krasno, za 7.—3 leta staro punčko ali fantka, stajico (prevleko), kar>no in blazin:co. lepo. novo, prodam ali zamenam. Javornfleova 1/TTT. desno. FADfO. 5+1. dobro obraten. Drodain. Vid<'vdan-sk?. 22 /T. 5635-6 ^TJKNTTČ iz dobrota bla-fte., za 12 letn®sa fanta, prodam, de'no z&meiir-m za cod'.ogo ali čevlje. Kr-žičeva 6. priti., levo. 5632-HS PLAŠČ h balonske svile prodam. Pintarič, Wolfova ulica 12. 5631-6 VOZIČEK, ročni, 400 kg nosilnosti, več likalnikov in otroški avto na nožni pogon prodam ali zamenjam. Rožna dolina c. Vin št. 9. 5625-6 OGLEDALO, kristalno ve-iiko 158X60 cm. mc ierno, brušeno, prodam. Rožna dolina. Zitnikovs 18. 5623-6 BLAGO za damsVo obieko. prvovrstno, prodam. Ponudbe Jutru pod »ČJsta volna«. 5622-6 3 PISALNE STROJE, še nove, 1 velikega za knjigovodstvo, 1 vel'kega normalnega in 1 s kovčegom. najboljše znamke, ugodno prodam. Merkur, Puharie-va 6. 5621-6 KOLESI, damsko io moško, zelo ugodno prodam. Merkur. Puharjeva 6. 5620-6 KOLO, dirkalno (sT"eda!-ka), zelo ugodno prodam. Merkur, Puharieva 6. 5619-6 KOLO. novo. moško, in dva kosa blaga prodam Nas'.ov v Jutru. 5618-6 RADIO, mali format, prodam. Naslov v Jutru. 1617-6 SLTKF naših Bf.are^h ln mlajših mojstrov, ku-pun Prlda-n na dom Naslove pustiti v upraV; Jutra pod »Slike«. J-446-7 ČEVLJE, sive, salonske, št. 35-36, po možnosti nove, kupnim. Ponudbe Jutru pod »Tudi protivrednost«. 5593-7 ZNAMKE vsakovrstne tudi pokrajinske, kupim. Ponvdbe Jutru pod •Pokrajinske«. 5C22-7 SKOBELNIK-stro) z motorjem sli brez, dobro ohranjen., kupimo. Ponudbe Jutru pod »Skobeinik«. 5591-7 SLOV KNJIGE dobre feuoim Ponudbe Jut-u DOd' »BibUofil« 5226-7 FOTOAPARAT, formata 10X15, z dobro optiko, in radioaparat kupim. L. čer-mak, Ljubfljana, Postrjr.-ska 20. 5598-7 LJUBLJ. ZVON tudi posamezne letnike tn mesečnike, kupm. Ponudbe Jutru pod »Lj. Zvon«, 5227-7 KOLO, damsko alt moško, dobro ohranjeno, in par damskib oblek, tudi rabljenih, kupim. Naslov v Jutru.__5605-7 ZNAMKE fcornpl zbi-ko ali posamezne partije kupim. Ponudbe Jutru pod »Znamke« V228-7 PREPROGO dobro ohranjeno večjo ali manjšo, kupim. Ponudbe Jutru pod »Perzer ali Bosanec«. 5562-7-D ZNAMKE posamezne, Pen-klub, rabljene ali nerabljene, dobrodelne serije, bivše Jug. m vse znamke evropskih držav, posamezne serije ali cele zbirke, kupim. Ponudbe Jutru pod »Kompletna serija« 9522-7 V KOM. PRODAJO sprejema vsakovrstne bo!'še predmete Parf umeri ja Vera». palača Bate. 562»-» STEKLENICE vseh vrst. pie-enke šlvlljsk« odpadke, pločevinaste ?ode vsakovrsten papir, razne kovine, rabrio in nerabno železo ln tehnične predr ete stalno kupuj-tei plača najbolje talia«, GoeposVetikA '.6. tel. 32-E8. nasproti De-lavcitga doma. J-443-7 VOZIČEK na štirih kolesih za težo 100 do 3O0 kg kupim. Dsm nekai kuriva v zameno. Ponudbe Jutru pod »Dogovor«. 5269-7 ŠIVALNE STBO.IE vseh vrst, moška in damska kolesa, otroške športne in globoke vozičke, pohštvo. rjuhe, kapne, žimnice, pre proge, tekače, lmolej. porcelan, steklenino in dr. kupimo. Trgovina »Ogle^.« Mestni trg Y 5400-7 VOZIČEK, otroški, globok, takoj kupim. Ponudbe Jutru pod »23«. 5589-7 MASTI. 3 kg. pokvarjene, za kuhanje mila. kupim. Ponudbe Jutra pod »Mjo« 5586-7 RADIO, 3—4 cevni, v dobrem stanju, kupim. Naslov v Jutru. 5633-7 MORSKO TRAVO z« dve žimnici ali dve stari žim-nici kupim Oddarr. tud! polno straniščno jamo dve leti starega gnoia. Marica Cek, Pokopališka 35. 5626-7 Jörnen] a m ČEVLJE, črne, nizke, moške, št. 42, zameniam za ženske čevlje z nizko reto št. 37—37'/t. Novak. Šiška, Tržna 5. 5641-8 OBLEKO, moško, ter.ino-sivo, novo, za sred.njeviso-ko postavo, zameniam za protivrednost. Naslov v Jutru. 5578-8 ČEVELJČKE, otroške, in škoreničke, št. 23, zamenjam za čeveljčke št. 26. Ponudbe Jutru pod »Dobri čeveljčki«. 5594-8 BIAGO. volneno, damsko, 3Vi m, dvoine širine, fres barve, in dr." močeno damsko darilo deloma zamenjam. Naslov v Jutru. 5535 8 KOIO, prvovrstno, zamenjam zs klavirsko harmoniko z 80 basi. Ponudbe Jutru pod »Novo kolo«. 5637-8 GNOJ za več voz zamenja, mo za seno. Ponudhe Jutru pod »Seno«. 565'-8 OBT.EKO. moško, ie najfinejšega blaga, skortj novo, zameniam. Cesta na Rožnik 5/1. 5627-8 KREDENCO, sobno, iz tr-dega lesa. zameniam »li prodam. Cesta na F.ožnk it. 5/1. 5628-8 ŠIVALNI STROJ zamenjam za iersko kolo »li g» prodam. Metelkov» 5 /L levo. 5616-» 1' SOBO. prsrno, za shrambe« novec:?, pohištva, ičetn. PES, sveti ur; av Najraje »s Kr.de;jevem. v Vodr.iatu ali Zeleni jami. Ponudbe Jutru pod »Čbfr. in t-.ko!«. 5660-23a SOBO. opremljeno, išče če», dan odsotna frjspndičm Ponudbe Jutru pod »Od-sotr,-.*. 554S-23a SOBO. opremi' eno ali prazno, primerno ndi za šivi!'sfco obrt. iščem kier koli za tskoj tli 1 ?pri'r»m. Ponudhe Jntm pod »Svet j GOSPODTčNO. io 28 let. prikupno in interventno. ; srčno kulturo, že' m sp,-; znati v s\Tho žr-itve Do. pisi Jutru pod »Č-'.d M ?s?tln- cpoioienec Pogreb bo v sredo ob pol 9. viri t £al na pokopališče k Sv. Križu LJubljana, 11. marca 1S4S. fial 'j;,či: Pozaršek ln Barit ter ostalo sorod stTO t Vršilec tupanslcih poslov mesta LJubljane naenatija, da so med žrtvami letalskega napada tudi gospodje JELSEVAR FRANC, MARKOVIČ lOTE, PLVr.C JAKOB. mpstTi! nslutbcnci Pred_tavcištvo mesta LJubljane z u-adu'.Stvom in uslužceiistvoin jih :>o počastilo pri slovesnem -kupnem pogrebu žirtev. Ilubljara. 12. marca 1945. t Kot žrtvi bcmbn ?» iiapat'a t,mo izgubili srč aol J u b!) en f ga eo.«poia VALJALO NIKOLAJA )n gospo VALJALO. ROTO Pogreb bo v rredo 14. t. m. ob 10. url > 2al — nol.lnice k St. Križu. LJubljana, due 11. mai^* 1945. IIDIJA 0?T*:rc vnu' ln'E Sorodnikom, prijateijera ln zr.r.nc;tn r.a-zr.aiA.arRO m1 «t:;o vest, da je dne 9. marca kot žrtev ietali-koga na?:Kočii v voao taj. o iz strahu pred hcirnouiško policijo. Po p.uvic: se je bai, aa ne bi spoznala, aa so njegovi papirji UKiaae..ii. To je bilo vzrok.« *Aii — odkoa VJSte, da ni v zvezi z--c »V zvezi ne more biti. več vam ta mah ne smem povedati Polic ja je nauu eč odkrila še nekaj zaniiuivega. jtor :lec je povsem dru^a :,i(?ba. Kdo, pa v tem trenutku niti sam u& vem.« Hell U) m slo v glavo. Storilec — po\'sem di-uga oseoa? I>a, t;:i — vsekaj.o je mogel biti samo nekao. ki je bil z njo vred na »Utvi«! V/eueu .ajupu se je obraz stemnil. »Bojim se, da pnhaja^.io n,» veliko svinjarijo. Ali Kc-soiia še vedno ni?« »Mislim, aa 1ie.« »Videli so ga docela pijanega v neki bežni ci.« »Oh. Bog nebeški!« je zamrmrala, Weiiencamp je segei po teieionu. sSpAS.te toicj pisma, ki sem v um jih narekoval. In nikomur niti besccllce o tem, kar sem vam poveüali« Zmedena je tlela Dranstädtova zapustila soUv. * Kidderv se je pisal mornar, ki je bil prodal J^iinu Crewu srebrne pribore z »Mihaela« ... Kiddery ali tako nekako. Z zagrizenostjo, kakršno z^aja samo ne-upogljiva vera v uspeh, je Overbeck iskal po Londonu tega človeka, med tem ki je Baray slr-d:l za bivšimi člani pot>adk kiižar-ke »Beagie« in pomožne križarke »Blackwa-terc. »Beagie« jc bil ob zapadnoairiSki obali potopil parnik s privzetim imenom »Kulmbach«. »Biackwaler« pa na Južnem mor ju parnik, ki se je bii kr.-rjl za jFran-keatal« ... vedno sta stanovala v Cornerjevem hotelu. Mr. Corner je storil vse, kar je mogei da b: jLna ustregel. Od včeraj je si ai v njuni sobi telefon z lastnim priključkom. Overijeclc je bii vrata na h dnik zatesnil. Previdnost nikoli ne Škodi, čim manj ljudi ve, za kaj igraž, tem bolje. Zdaj je sodel pri aparatu že nekaj ur. Zraven njega je iežaia odpt .a telefonska naslovna knjiga za London, inejena po strokah. »Halo — red b: dobil primeru uspehe v..., ..... Tako sc j2 za'yi.jal Overiieck je >k-: dar ga je ,Jtuay i.-e p; povrhu občevain nareije. Del svojih m' icüh let • 111 namreč preživel v Lona&nu, kjer je bii neki njegov stric ugleden trgovec. Te udomačenoeti Overbeck ni imel, a njegova sedanja delavnost je niti ni terjala. Neu trudi ji v o j '; ■ .. i. J or a. cz- govorom in vzdihoval, ko je sproti prečrta-val izpisana imena. V Londonu je več ko tri sto delovnih py-sredovalnic za mornarje. Več ko p -lovka je bil že telefoniral. Zaman ... »Ste morda pred kakim letom dni posredovali delo nekemu ameriSken u mornarju z imenom Xiddery ali podobno? če je t;ll ta človek pri vas, se ga moral^ sp- rn:njatL-Mož je pravi Herku! z atletsk ml rameni in r. .cami kakor zidf r. ke lo; ilice.. Skratka: deset funtov vam dam, ako...« Tako je Slo brez konca in kraja. ——a—BJ—iPZ» u I O L J U B L J X N J;CA A rt R A TOREK 13. M 7.00—7.10: Poročila v nemščini; 7.10—9.: Jutranji koncert; vmes od 7.30—7.40: Poročila v slovenščini; 9.00—9.10: Poročila v nemSčini; 12.00—12.CO: Napoved sporeda, nato opoldanslii koncert; 12.20--12.45: Poročila v nemSčini. poročilo o položaju in poročila v slovenščini; 12.45—14.00: Konccrt za razvedrilo — radijski orkester, vodi D. M. Sijanecr 14.00—lr 15: Pove-.'IIa v nemščini: 14.15—15.00: Od dveh do treh — šare meh (prenos); 1-5.00 —16.00: Osrednji nemški spored; 16.00—17.00: Vai brata Lurnbar, sprem jata .M na harmoniko in "Franc 3: . 17.00—17.15: Po: ,č:la v - ' -i ščini; 17.15---19.00: res — 19.00—10.?0: Si'- ens 19.30—19.45: Poročila v :-;a gi.. a n . g. ist Stanko i c a kitaro; sin* in sloven-li zvoki (pložče). :a ljud=':a odiiaja; •oven ščini; 19.15— 20.00: Aktualno predavanje (prenos); 20.00 do 20.15: Poročila v nemščini; 20.15—22.00: Iz opernega sveta (plošče) 22.- 22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda; 22.15 do 24.: prenos osr. nemškega sporeda. KINEMATGG •KS /-, KINO ITNION. F:'m največje tehnične senzacije Zlato. Zaradi izredne dclž.ne fiima predstave ob 16.30 in IS. uri. KINO MATICA. TeleJ. 22 41. Vrni se! Albert Matte rs točk. Miirina v. Dilmar, O. E. PLa.--se. — Predstave ob 16 ln 19. url. KINO SLOGA. Andaluzijske noči. — Carmen. Predstave ob 16. ln 19. uri. ■BBaeeH^e^is. : _..•.•.-. :.T^*-"saa S tragično smrtjo ^ F ANI DULARJEVE, | MINKE EARUNOVE in TONČKE TIIČKOVB ob letalskem napadu 9. t. m. E°m 'zgublifi podpisana tri zvette, dolgoletne usluž eiik; O. ranila jih bom v trajnem in častnem spominu. Ljubljana, 3C. marca 1945. M. LAZAR, f C Hiiniiiimii i 111 in i" in1 z^r-Ts* -^Brn Za vedno me je zapustila kot žrtev letalskega napada moja nepozabna zlata mamica, gospa S5as Marija uradnica Blago pokojnico bomo pokopali v sredo, dne 14. t. m., ob 9- tiri z Zal, molilnice, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 11. marca 1945. Globoko žalujoča hčerka NTve* ter ostalo sorodstvo —■■m Hiiwjagirsg^ ^yig^--«„, *3EB&m s? Kot žrtvi bombnega napada sta nas isa M4 vedno zapustila naša srčno ljubljena Q goepod ZA2C MKTOR višji veterinarski svetnik v pok. ln njegova žena gospa ZAJC ELIZABETA Pogreb bo v sredo, 14. t. m., ob 9. ur) z Zal, molUnlce, na pokopališče k Sv. Križu. LJubljana, 12. marca 1945. Ing. Vladoj Zaje. sin ln ostalo sorodstvo. -■W3 t Kot žrtev leta'skega napada smo lzgubUl našo 6rčno ljubljeno ženo, mamico, sestro itd., gospo Pctcšzr Marijo Pokopali Jo bomo v sredo, dne 14. t. m., ob 16. uri izpred pokopališča na Viču na vitko pokopališče. LJubljana - Dobrova, U. marca 1945. Globoko žalujoči: moi Lojze, hčerkica Marica in ostalo sorodstvo Za u:e