NOVI TEDNIK
direktor in v.d. glavnega urednika NT&RC: Jože Cerovšek,
^wnrni urednik NT: Branko Stameičič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik
26. julij 1990 ' Številka 30 • leto XLIV • cena 8 dlnariev
Piva m cvetja je
konec, živelo pivo!
Vsi
naši
prisiini
dopusti
Viške delovne sile imajo
v Železarni, Emu, Libeli
in Nazarjah, kjer so delav-
ci na prisilnih dopustih,
pa seveda tudi drugod po
regiji, le da o tem še mol-
čijo. Stran 4.
latransko jezero smrdi dvojno
Celjski Zavod za planiranje in izgradnjo je prevzel deponijo leša, dobil pa katransko jezero. Stran 3.
''šenica slioraj
!>ospravijena
V celjskih silosih je okoli 4 tisoč 500 ton
zrnja. Kohko je stalo in kdo je bil kupec.
Stran 5.
Uboštvo,
čistost in
poicorščina
Kar 22 redovniških družb rimokatoliške
cerkve je v Sloveniji, ducat pa jih deluje
tudi na Celjskem. Objavljamo njihov sez-
nam in pogovora z usmiljeno sestro Rozali-
jo iz Celja in z menihom Brankom Petauer-
jem iz Stične. Strani 12 in 13.
Knapi ne prenesejo šoiiov
Rudnik lignita Velenje zmanjšuje izkop in pričakuje pogoje za lažje in
boljše gospodarjenje.
AKCIJSKA
PRODAJA
SP REČICA i63270 LAŠKO SLADKORJA!
(pri tovarni T!M) tel. (063) 731-046
-	1 kg sladkorja po 9,90 din
-	10 kg sladkorja (1 kg po 9,49 din)
-	50 kg sladkorja (1 kg po 8,90 din)
-	olje Zvezda po 12,90 din
-	pralni prašek Oskar - 90 °C, 3 kg 49,90 din
Odprto od 7.30-19. ure, sobota od 7.30-17. ure,
nedelja od 7.30-12. ure. Vabljeni k nakupu!
NOVOST
GOSTILNE PODPEČAN na
Ljubečni (mimo PHname)
Od 27. julija naprej vam bodo ponudili ribe in
morske specialitete, odojka na žaru, meso iz tunke,
specialitete šefa kuhinje, sladice in še mnogo
drugih dobrot.
Nudijo tudi okusne malice, poslovna in poročna
kosila ter večerje. Pričakujejo vas vsak dan med 9.
in 22. uro, še posebej pa vas vabijo na
OTVORITEV v PETEK, 27. JULIJA ob 17. URI.
2. STRAN-26. JULIJ 1990
DOGODKI
Mrtvim čast in pieteta
Anton Roječ: vprašanje povojnih žrtev naj raziskujejo zgotlovinarji
Teharje so slovenski pro-
blem, zato bo republika po-
magala, da se grobišče te-
harskih žrtev primerno ure-
di, je prejšnji petek pouda-
ril predsednik slovenske
vlade Lojze Peterle, ko se je
v okviru občinskega prazni-
ka za nekaj ur ustavil v Ce-
lju, kjer je skupaj z občin-
sko delegacijo položil venca
k spomeniku »Vojna in mir«
na Šlandrovem trgu in na
mestu, kjer je stalo zloglas-
no teharsko taborišče.
Ta obljuba pa naj bi pri-
spevala, da bi se stališča,
sprejeta v zvezi s Teharji na
petkovi skupščini, uresničila
tako kot so si v občini zami-
slili.
Delegati celjske občinske
skupščine so namreč v petek
obravnavali urbanistično
ureditev Teharij in pri tem
podprli večletna prizadeva-
nja krajanov, ki želijo zago-
toviti možnosti za normalno
življenje v tem kraju.
Skupščina je soglasno
sprejela stališča o sanaciji in-
dustrijskih odlagališč, med-
tem ko naj bi ostala ekološka
in komunalna vprašanja re-
ševali na osnovi zazidalnega
načrta. V stališčih, ki so jih
delegati soglasno sprejeli je
zapisano, da mora Cinkarna
svoje industrijsko odlagališ-
če takoj sanirati v spominski
park, kar pomeni, da tam po-
slej ne bo več smela odlagati
svojih odpadkov. Delegati so
se tudi strinjali, da ni treba
prestavljati obstoječega ko-
munalnega odlagališča v Bu-
kovžlaku, vendar le, če bo to
ekološko in tudi drugače sa^
nirano. Podprli so tudi zah-
tevo krajanov, naj načrtova-
na magistralna cesta skozi
kraj ostane le regionalna
cesta.
Stališča so v bistvu smer-
nice, ki jih bo treba kot iz-
vedbeni akt še dodelati. Pri
tem pa je treba po mnenju
društva za varstvo okolja
v bodoče vprašanje urbani-
stičnega načrta in teharskih
žrtev obravnavati ločeno.
Teharskih žrtev seje v svo-
jem slavnostnem govoru ob
občinskem prazniku dota-
knil tudi celjski župan An-
ton Roječ, ki je dejal, da zna
nova oblast ceniti tudi žrtve
na strani odporniškega giba-
nja. Precej obširno je govoril
tudi o novih vrednotah, ki so
jih prinesli programi strank,
posebej pa je spregovoril
o zaplembah, ki so se izreka-
le osebam, ki so bile spozna-
ne za sovražnike ljudstva in
države in ki so bile kaznova-
ne po zakonu o špekulacijah
ali zakonu o vojnem dobič-
karstvu. Takšnih zaplemb je
bilo v mestni občini Celje
877. .
O vprašanju žrtev, ki so
padle po vojni, ne da bi se
sodno ugotavljala njihova
krivica, pa je dejal, da mora-
jo to vprašanje raziskati zgo-
dovinarji. Njihove ugotovi-
tve, opremljene z imeni, naj
bodo zadostna obsodba in
obremenjujoča vest. Vendar,
če gre za dejanja, ki so kot
genocid po kazenskem pra-
vu še vedno preganljiva, bo
treba storilce poklicati na
odgovornost.
V zvezi s trenutnimi go-
spodarskimi problemi je po-
udaril, da mora skupščma,
kolikor je pač v njeni moči,
prispevati k razbremenitvi
gospodarstva.
Po končanem skupščin-
skem zasedanju sta občinski
delegaciji skupno z gostom,
predsednikom slovenske
vlade Lojzetom Peterletom
položili venca pred sporneni-
kom »Vojna in mir« na Šlan-
drovem trgu in na mestu,
kjer je stalo zloglasno tehar-
sko taborišče. Lojze Peterle
si je podrobneje ogledal kra-
je krutih povojnih dogajanj
In ob koncu ogleda obljubil
pomoč republike pri uredi-
tvi teharskega grobišča.
S tem vprašanjem se bo sicer
ukvarjala posebna občmska
skupščinska komisija, ki bo
pripravila predlog lokacije
za postavitev spominskega
obeležja in za pogrebno sve-
čanost. Kot je povedal pred-
stavnik Teharij pa so se že
dogovorili, da bo maša za po-
bite domobrance in njihove
sorodnike 14. oktobra.
RADO PANTELIČ
Foto: E.MASNEC
Lojze Peterle in Anton Roječ na Teharjih v družbi predstavnikov občine.
Ponovno samo
Velenje
Titovo Velenje je posta-
lo Velenje. Tako so se od-
ločili delegati vseh treh
zborov prejšnji teden na
seji občinske Skupščine.
Tako so razveljavili odlok
o preimenovanju mesta
Velenje v Titovo Velenje
iz leta 1981. O spremembi
imena so delegati raz-
pravljali na pobudo Zele-
nih in skupine občanov.
Stroški preimenovanja
ne bodo preveliki, saj so
se odločili, da bodo spre-
membo imena dokončno
izpeljali do leta 1992.
U.K.
Kakšne bodo velenjske stanarine?
Sindikati Velenja grozijo z občinsko stavko
Velenjčani še ne vedo, kakšne bodo
nove cene stanarin in komunalnih
storitev, v ponedeljek pa so sindikati
in občinski IS obljubili, da se bodo
o cenah še dogovarjali.
Težave pri določanju cen so se poja-
vile zato, ker je velenjski IS povišal
najemnine in stanarine ter cene komu-
nalnih storitev, ljudje pa so za poviša-
nje izvedeli iz položnic. Stanarine so
povišali za 92 odstotkov, vodo za 98
odstotkov, odvajanje odplak za 91 od-
stotkov, ogrevanje za 82 odstotkov, od-
voz odpadkov za 96 odstotkov in čišče-
nje odplak za 1,66 din za kubični me-
ter. Svobodni sindikati Podjetja RLV,
koncema Gorenje in občinski sindi-
kalni svet so od velenjske Skupščine
zahtevali, .da naj zamrzne odlok Izvrš-
nega sveta. Svojo zahtevo so utemeljili
z dejstvi, da delavci ne morejo plače-
vati tako visokih najemnin in da so
težave stanovanjskega gospodarstva
rezultat slabe politike. Sindikati so
pristali le na povišanje cen za odvoz in
deponijo odpadkov ter za čiščenje od-
plak. Če velenjska skupščina ne bi
ustregla njihovim zahtevam, so sindi-
kati pripravljeni za zaščito svojih de-
lavcev uporabiti vse oblike sindikalne-
ga boja, če bo treba - tudi stavko.
V skupščini so razpravljali o sindi-
kalnih zahtevah in se odločili, da se
morajo sindikalisti in IS sestati in poi-
skati rešitev, ki bi vsem najbolj ustre-
zala. Na prvih pogajanjih" pretekh te-
den sprti strani nista dosegli soglasja,
saj so oboji vztrajali pri svojih zah-
tevah.
IS je sindikalistom predlagal, da naj
v svojih podjetjih poiščejo najbolj
ogrožene socialne primere, ki bi jim
sofinansirali plačevanje stanarin. V ve-
lenjskem rudniku pa so sindikalisti že
svetovali delavcem, naj plačajo samo
znesek, ki je bil pred podražitvijo.
URŠKA KOLENC
Nova transfuzija in dermatoiogija
Končana tretjina nove celjske bolnišnice
Te dni so v novih prosto-
rih celjske bolnišnice začeli
z izgradnjo dermatološkega
oddelka.
Financirali ga bodo s sred-
stvi samoprispevka, naložba
pa bo veljala dobrih 13 mili-
jonov dinarjev. Izvajalec del
bo celjski Gradiš, ki bo od-
delek naredil na ključ - ko
bo v začetku februarja na-
slednjega leta končan, bo
v njem vse kar je potrebno,
razen medicinske opreme.
Že septembra pa bodo odprh
nov transfuzijski oddelek, ki
je zdaj v zaključni fazi grad-
nje. Zmanjkalo jim je sicer
sredstev za ureditev vhodne
avle, vendar pa bodo do
otvoritve uredili začasen
hodnik v oddelek.
V dveh letih se je doslej
nabralo skoraj 16 milijonov
dinarjev iz sredstev 4. celj-
skega krajevnega samopri-
spevka. Porabili so jih za
adaptacijo ginekološko-po-
rodniškega oddelka, pedia-
trije in infekcijskega oddel-
ka, ki so mu dogradiU tudi
prizidek. Za transfuzijski od-
delek so porabili dobrih
9 milijonov dinarjev, kar je
manj kot so načrtovali. Pri-
hranjenih sredstev pa je za
izvedbo avle premalo, zato
bodo z njimi nakupili nekaj
dodatne opreme - predvsem
centrifuge, posebne okenske
folije in računalnik za obde-
lavo podatkov tega oddelka.
Avlo pa bodo dogradiU kas-
neje iz sredstev za moderni-
zacijo bolnišnice, saj bodo
sredstva samoprispevka na-
menjena transfuzijskemu
oddelku porabljena. Dela na
dermatološkem oddelku bo-
do plačevali postopoma - do
decembra bodo izvajalcu
vsak mesec plačevali po
2 milijona dinarjev, kolikor
znaša mesečni priliv sred-
stev samoprispevka, ter ja-
nuarja še milijon in 300 tisoč.
Tak način plačevanja je bil
tudi eden od pogojev za pri-
dobitev izvajalskih del, saj
večjih zbranih sredstev ni.
Z novimi prostori bo grad-
nja bolnišnice približno na
tretjini. Člani referendum-
skega odbora, ki so na svoji
seji prejšnji teden sprejeli
poročilo o do sedaj porablje-
nih sredstvih in se dogovori-
li o nadaljnjih dejavnostih,
so s potekom del zadovoljni,
saj gre vse po predvidenem
časovnem načrtu. Kljub te-
mu pa si v sedanjih razme-
rah nihče ne upa napovedati,
kdaj naj bi bila bolnišnica, ki
bo s svojimi 28 tisoč kvadrat-
nimi metri površin največji
objekt na Celjskem, dokonč-
no zgrajena. INES DRAME
EPIGRAMI
Adolfa Pučnika
Izpoved
v deželah vzhodnih,
so se novinarji
ljudem opravičevali:
prosimo, oprostite nam,
da smo vam dolgo,
tak lagali!
Pri nas do tu
še nismo šli!
Le Demos in rtv
novinarji, so se
še bolj-razšli!
V Velenju nižji prispevki
Delegati v velenjski skupščini so prejšnji teden zni-
žali prispevke za skupne družbene potrebe. Prispevne
stopnje iz osebnega dohodka za otroško varstvo so
znižah z 2,02 odstotka na 1,84 odstotka, za 0,02
odstotka pa so znižali prispevne stopnje za zdravstvo.
Prispevne stopnje iz dobička in dohodka delovnih
organizacij so znižali na področju stanovanjskega
gospodarstva in blagovnih rezerv, nižji pa je tudi pri-
spevek iz nematerialnih stroškov za splošno ljudsko
obrambo in družbeno samozaščito. Delegati so s svojo
odločitvijo želeli vsaj delno razbremeniti gospodar-
stvo.	UK
Ostanite z nami
Na skupni seji zborov celjske skupščine ni bilo vročih
tem. Delegati so sprejeli predlog o zazidalnem načrtu
Ostrožnega in prostorsko ureditveni predlog za Vojnik, še
enkrat pa bodo odločali o ureditvi bolnice v Vojniku. Dele-
gati so zavrnili predlog za kritje stroškov na melioracijskih
območjih občine z utemeljitvijo, da naj jih tisti, ki je meU-
oracijske objekte gradil, tudi vzdržuje. Sprejeta sta bila tudi
osnutka o ureditvi območja podtalnice v Medlogu in karto-
grafskem delu dolgoročnega plana občine Celje.
Delegati so razpravljali še o telefonskih priključkih, kabel-
ski televiziji in družbeni lastnini. Od slovenske Skupščine
so zahtevali, da morajo vsi slovenski naborniki, ne le 95
odstotkov, ostati v Sloveniji.
UK
TRAČI
niče S
Ljudje s prstom- r.,
nji teden so se znanj of
venci spet množično
žili s takoimeno],J^
»Hafnerjevim virusi
(Glej lansko in pre^f'
sko pisanje Politike!) '
Prvi prst: Lojze p./^
le je na Teharjih ne£
krat uporabil to ^estr
zraven nekaj govoril I
pričevanjih očividce/^
je v teh trenutkih aajpi
zorneje poslušal ex-tovi
riš, gospod Jože Zup^
čič. Ergo: le vsevišu
nam še lahko pomaga.
Drugi prst: Z njim j
pred Kučanovim nosoi
(Kučan - predsedm
Predsedstva RS in č!s
Kluba ljubiteljev laškei
piva) v Laškem m^
Ivan Kramberger. Er^
odkar seje tvoje predsa
stvo sprlo z vlado, ti
ko pomaga le bog.
Tretji prst: tretji^
je prst usode polH^f^
oporečnikov. Po nej^
ver jenih in zagoto\'<>r
vsem izmišljenih z^Jj
nih informacijah se
v Celju že ve, katera a"
občinska direktorp f
treba v pretnjo ostj^
polrdečkarjem
viti.
Sicer so pa Laščam^
mišljali (ah pa so ses^',
hvalili), da bi prst
šali v odločno roko .
stavili svojega pe/i^^J
direktorja, pa so J"^.
hodni Nemci posvfjfui
bi s tem le dreku daH"
futo.
Pisarne Hmez^fJ^
direktorjev pa boo^p
di avgusta prazne. ^
radi dopustov, zab^
ali strahu pred o^^
njem. Le v Angl
svetovni hmcii
kongres.
DOGODKI
26. julij 1990 - stran 3
Katransko jezero
smrdi dvojno
.-od za socialno medicino in higi-
V Celju je preveril pritožbe neka-
občanov in celjskega Društva
tf®^' j-stvo okolja, češ da je bil zrak
i^Jgjju 2. julija letos močno ones-
" Merilne naprave omenjenega dne ni-
izmerile povečanih koncentracij
^ lovega dioksida oziroma dušiko-
^h oksidov v zraku, zato strokovnjaki
?voda menijo, da se je smrad znova
zširil nad mesto iz opuščenega ka-
^skega jezera med "Voglajno in že-
ISiiško progo Celje-Maribor.
%Q Opuščeno cinkarniško jezero tera
-novršino 60 kvadratnih metrov so si
delavci Zavoda ogledali že julija 1988.
Takrat so ugotovili, da se površina pri
■isokih temperaturah ozračja vtekoči-
lii zaradi česar se v okolico širi močan
'jjnj. enak tistemu, ki ga je mogoče
rtznati v mestu. Se istega dne so se
v Cinkarni skupaj z delavci občinske-
ja komiteja za varstvo okolja in Zavo-
da za socialno medicino in higieno Ce-
lje dogovorili, da bo Cinkarna skupaj
z gradbenimi in drugimi strokovnjaki
pregledala jezero in ugotovila, kako bi
stanje sanirali.
Po dveh letih je jezero nespremenje-
no. Poskusili so ga zaliti z vodo, ven-
dar takšna sanacija ni uspela. Sicer pa
v Cinkarni menijo, da opuščena depo-
nija ni njihova skrb, ker so celotno
zemljišče oddali občini.
Marjan Ašič s Komiteja za urejanje
prostora in varstvo okolja nam je potr-
dil, da je sporno področje prevzel
sklad stavbnih zemljišč, vendar pa ko-
mite zagovarja stališče, da bi za sanaci-
jo morala poskrbeti Cinkarna sama.
Na Zavodu zp olaniranje in izgrad-
njo pa so bili nemalo presenečeni, ko
smo jih povprašali za opuščeno ka-
transko jezero. Zatrdili so, da so zem-
ljišče prevzeli kot deponijo leša, in da
potemtakem ni dvoma, daje izključno
Cinkarna odgovorna za sanacijo, ker
naj bi Jim opuščeno katransko jezero
v bistvu podtaknila.
V Cinkarni nam je ing. Kosijeva po-
vedala še to, da je bilo katransko jeze-
ro v resnici prekrito z lešem, vendar so
ga po oddaji prodajali, zaradi česar je
katransko jezero ob vročih dneh po-
stalo vir smradu.
Ker zaradi dopustov nekaterih odgo-
vornih v naglici nismo uspeli priti do
dokumenta, ki bi pojasnil, za kakšno
vrsto oddaje gre, in kakšne odgovor-
nosti do zemljišča je pri tem prevzela
občina, ni mogoče reči, kdo je v tem
primeru odigral vlogo slepe miši. Pre-
den ji bomo sneli ruto, bomo v Celju še
nekaj časa vohali katran in si želeli
čim manj vročih dni.
NADA KUMER
Zavod za socialno medicino in higi-
eno Celje je svojemu poročilu o ones-
naženosti zraka v Celju dodal, da se
le deloma strinja z mnenjem Društva
za varstvo okolja, naj bi merilni si-
stem dopolnili tako, da bi meril tudi
druge vrste onesnaženja. Strokovnja-
ki Zavoda namreč menijo, da bi bilo
bolj smotrno, če bi za to potrebna
sredstva namenili za sanacijo in či-
stilne naprave. Sam merilni sistem
namreč ničesar ne pripomore
k zmanjšanju onesnaženosti, ampak
zgolj opozarja nanjo.
Oman
s kmečkimi
družinami
v nedeljo je bilo na Lo-
ki pod Raduho tradici-
onalno srečanje kmečkih
j družin. Na srečanju so so-
1 delovali Ivan Oman,
predsednik slovenske
kmečke zveze, Franc Za-
gožen, podpredsednik
slovenske kmečke zveze
in predsednik Zgornjesa-
nnjske kmečke zveze
Franc Bezovšek. To je bi-
I lo predvsem družabno
■ srečanje in izmenjava iz-
■iušenj, govorniki pa so
■[tseeno opozorili na nekaj
l| temeljnih problemov
• kmetijstvu in občini
■■ Mozirje.
j	U.K.
telLDNIK RADIO CELJE
JI^V 100,3 in 95,9 MHz - stereo
iV963 kH2
Hmeilu brezobrestne icredite
Osterc in BastI med savinjskimi iimeijani
Hmeljarsko proizvodnjo
je treba ohraniti, vendar pa
nepovratnih sredstev, ne
glede da je hmeljarstvo
v zelo težavnem položaju,
republika ne more zagoto-
viti, sta dejala Jože Osterc
in Maks Bastl, ministra za
kmetijstvo in trg republike
Slovenije, ki sta se na pobu-
do žalske Kmečke zveze
v ponedeljek udeležila se-
stanka, na katerem so reše-
vali letošnjo letino hmelja.
Na koncu so se dogovorili,
da bodo skušali hmeljarjem
pomagati z brezobrestnim
kreditom.
Tudi hmeljarstvo je zašlo
v krizo predvsem zaradi ne-
realnega tečaja, oziroma pre-
vrednotenega dinarja. Kar 80
odstotkov slovenskega hme-
lja gre namreč v izvoz. Pre-
vrednoten dinar in to, da
hmeljarstvo še vedno ni
vključeno v selektivno kre-
ditiranje (tako kot tobak), ter
da kljub pretežnemu izvozu
nimajo nikakršnih uvoznih
stimulacij so prispevali, da
so letos pri kilogramu hme-
lja proizvajalci pridelali oko-
li 26 dinarjev izgube. Delno
je k temu prispevala tudi le-
tošnja prilagoditev ameri-
škemu škropilnemu progra-
mu (ZDA namreč krojijo do-
gajanja na svetovnem hme-
ljarskem trgu), zaradi česar
so se tovrstni stroški v pri-
merjavi z lani tudi potrojili.
Zaradi tega je ogrožen ves
letošnji pridelek, saj je hme-
ljarjem zmanjkalo denarja za
še dvoje škropljenj, obiranje
in sušenje, ki so v procesu
pridelave ^hmelja najdražji
postopki. Že tako in tako. se
je pridelava hmelja letos
opustila na okoli 14 hektar-
jih, dohodek od hmelja tudi
ne zadošča več za pokritje
vzdrževanja, tako da je nav-
dušenja za gojenje te kulture
vse manj. Vendar pa imajo
kmetje malo možnosti, da bi
to proizvodnjo nadomestili.
Ne le zaradi 100-letne tradici-
je temveč tudi zaradi vezave
precejšnjih sredstev na to
proizvodnjo (320.000 din na'
hektar) in pa tudi zato, ker je
zaradi podnebja, konfigura-
cije in sestave tal hmeljar-
stvo za Savinjsko dolino naj-
primernejše.
Najpomembnejši motiv za
pomoč republike pa bi mora-
lo biti dejstvo, da hmelj (kot
kažejo analize razvojnih
možnosti republike), tako
v EGS kot tudi OECD prina-
ša najboljši neto devizni do-
biček in je še vedno krepko
zasidran na prvem mestu.
Poleg tega pa je hmelj glav-
na dejavnost 600 slovenskim
kmetijam, tudi v družbenem
sektorju od njega živi 1000
ljudi, med najpomembnejši-
mi vzroki pa bi moral biti
tudi ta, da je slovensko hme-
ljarstvo konkurenčno sve-
tovnemu tako po proizvod-
nji, rentabilnosti in kvaliteti.
Kljub vsemu pa na nepo-
vratna sredstva hmeljarstvo
ne more računati. Največ,
kar sta lahko obljubila mini-
stra je to, da bodo skušali
dobiti brezobrestno posojilo,
ki naj bi ga vrnili marca.
S posojilom v višini okoli 58
milijonov dinarjev bi krili
polovico izgube, (del tega de-
narja bodo hmeljarji dobili
do konca julija, preostanek
pa najkasneje do 10. avgu-
sta), druga polovica pa je še
odprta. O tem se bodo pogo-
varjali na ponovnem sestan-
ku meseca septembra, ko
pričakujejo hmeljarji medse
tudi dr. Jožeta Mencingerja,
ministra za gospodarstvo, ki
bi se naj udeležil že pone-
deljkovega sestanka, a ga je
moral zaradi obveznosti
v zvezi z obiskom dr. Joviča
v Sloveniji odpovedati.
R. PANTELIC
Še nekaj je prostih mest
^ katere srednje šoie je še možen vpis?
J«;čina otrok, ki je letos
ncala osnovno šolo je že
Pjsana na srednje šole. Za
• ki niso opravili spre-
izpitov na željenih
geritvah ali so svojo od-
spremenili je še ne-
prostih mest po sloven-
Nar^ih šolah,
stih ^yskem je največ pro-
ioii na Srednji tehniški
"^aršalaTita-za gradbe-
tefjJ Jehnika 36 ter strojnega
Setilf in elektrikarja ener-
Po 15. Za te usmeritve
nitji I^^Kaj ^^^^ malo za-
■^■ipis	za to na šoli
na novo uvedeni
"^ga t ^ programu stroj-
pripravljajo za
spr(;J Prvošolce nekaj
Vet^ij^b in sicer bodo po-
fizii^g	ur matematike,
^^ika , ^^nskega in tujega
'"'akgi da bo program
"^'jaki i '^^zijskemu in bodo
laciaiii'^®'! več možnosti za
Si j-" študij. Precej mož-
Seti ^ še tudi na Srednji
^Jor živilski šoli Celje,
Vi; ^ prostih mest v tri-
I go'^''ogramu kmetoval-
kjer morajo
"ov^^^ dekleta končano os-
solo, medtem ko se
lahko za program kmečka
gospodinja odloči še 9 de-
klet, za vpis pa jim zadošča
že šest razredov osnovne šo-
le. Program kmetovalca pa
bodo zaradi premajhnega za-
nimanja na šoh ukiniU.
Na Srednji rudarski šoli
v Velenju pa je kljub ugod-
nostim, ki jih nudijo, še ved-
no premalo interesa za po-
klic rudarja in rudarskega
tehnika. Za dekleta je poklic
rudarja nemogoč, vendar pa
se lahko tudi dekle odloči za
pokUc tehnika, saj je delo
v samem rudniku zanje pre-
povedano. Vendar pa lahko
dekleta delajo kot rudarski
tehniki tudi izven rudnika in
v pisarnah. Skoraj vsem dija-
kom Rudnik lignita Velenje
ponudi tudi štipendijo, dija-
kom iz oddaljenih krajev pa
omogočijo tudi brezplačno
bivanje v domu ter dodatno
žepnino. Na Srednji kovinar-
ski,, strojni in metalurški šoli
v Storah pa imajo prostora
še za 30 metalurških tehni-
kov in 66 za oblikovalce in 43
za obdelovalce kovin.
Nekaj prostih mest pa ima-
jo tudi na Steklarski šoli
v Rogaški Slatini, na Centru
srednjih šol tehniške in
družboslovne usmeritve
v Velenju in na njihovi po-
družnici v Zrečah.
BRIGITA RAJŠTER
Novo šolsko leto: Dragi učenci, kot pravi Marx, ozi-
roma Kardelj, oziroma Bog...
S¥ET MED TEDNOM
Piše Oarllan Košir
Kriza komunizma »čez lužo«
Nova razmerja moči v mednarodnih odnosih, ki so
jih povzročila lanskoletna lomljenja v Vzhodni Evropi,
so končno pljusknila tudi čez ocean, na Kubo in delno
tudi v Severno Korejo, ki sta poleg Albanije zadnji res
pravi in trdni trdnjavi komunizma v svetu nasploh.
Kuba in Koreja sta sicer povsem različna primera:
Kubi najbrž ne more uiti vzhodnoevropski razplet
dogajanj, medtem ko za Korejo ni videti druge rešitve
kot vzhodnonemška, saj je ta država ravno tako po
neumnosti razdeljena, kot je bila Nemčija. Zato se
razlikujeta tudi načina, na katera sta se zamajala
režima v Pjongjangu in Havani: pri prvem je spodbuda
prišla iz južnokorejske prestolnice, kjer so po združitvi
Nemčij dobili krila in zahtevajo podoben razplet tudi
zase, čeprav je severno od Seula na oblasti še vedno
garnitura, ki jo je postavila sovjetska oblast petdesetih
let. Kubo pa je zajel begunski val, kakršnemu smo bih
priče v Albaniji pred nedavnim in v Vzhodni Evropi
lani. Sunek resda še zdaleč ni tako hud, kot je bil
denimo v Vzhodni Nemčiji (več stotisoč beguncev) ah
v Albaniji, kjer za zlom stalinističnega režima ni zado-
stovalo niti pet tisoč beguncev; na špansko in podobna
veleposlaništva v Havani se je zateklo vsega 25 begun-
cev, kar je v absolutnem znesku malo, če pa upošte-
vamo, da so kubanske oblasti za razliko od albanskih
dostop do tujih veleposlaništev popolnoma blokirale,
je tudi ta številka herojska. Pravijo sicer, da bi bilo na
Kubi za zlom dovolj že tisoč beguncev: tam bo režim
baje padel že pet minut po smrti Fidela Castra ali deset
minut potem, ko bo Sovjetska zveza prisiljena ustaviti
pet milijard dolarjev težko finančno pomoč tej karib-
ski državi (to so izjave resnih kubanskih diplomatov
v Evropi). Vseeno pa do direktnega zloma režima še ni
prišlo in najbrž za zdaj v končnem seštevku tudi ne bo
prišlo. Pomembneje od tega - ker do zloma bo prišlo
prej ali slej, zlepa ali zgrda - je, da socializem kot
alternativa ne živi več, je mrtev in da je njegov obstoj
mogoče zadrževati le še z grobo (najbolj grobo) obliko
nasilja in vojaško-policijske prisile. Po lanskem vzhod-
noevropskem zlomu in po začetem krhanju režimov
izven Evrope, ki so se še do nedavna zdeli kot skala, se
je pokazalo, da vzhodne alternative, kakršnakoli je že
bila, ni več, in da je danes Zahod tisti, ki lahko nare-
kuje in postavlja pogoje demokratičnih političnih in
gospodarskih ureditev v bivših socialističnih državah
bolj, kot je to lahko kdajkoli v zgodovini počel. Gre
torej za popolno zmago nekega sistema, za Icaterega je
danes padli komunizem trdil, daje naperjen proti člo-
veku; toda ko so ti isti ljudje začeli bežati v ta kapitali-
zem, včasih čez reko, včasih v trabantih, včasih pa
prek veleposlaništev, seje pokazalo, da edino ta kapi-
talizem še deluje na tem planetu. Dolgočasno sicer,
a resnično. In tudi na Kubi bodo kmalu dojeli, da je
ravno komunizem popolnoma osiromašil nekoč zelo
bogato Kubo iz časa kapitalistov in tudi v Pjongjangu
se bodo čez čas prijemah za glavo, ko bodo ugotovili,
kako zelo daleč pred njimi je Južna Koreja, kije posne-
mala uspešni japonski in ameriški, ne pa »človeški«
sovjetski sistem. Socializem je (bo) mrtev, tokrat zares.
Sporazum kot »trgovina«
Zahodnonemški kancler Helmut Kohl in sovjetski
predsednik Mihail Gorbačov sta se na srečanju na
Kavkazu (v vili sovjetskega šefa) močno nepričako-
vano sporazumela o tem, da bo združena Nemčija
poslej članica zahodnoevropske vojaške zveze NATO.
Zadeva je zgodovinskega pomena po eni in presenet-
ljiva po drugi strani. Zgodovinska zato, ker morajo
zavezniki sedaj, ko vedo, da združena Nemčija vedno
povzroča vojaška ropotanja, paziti, da jo strpajo pod
nadzor, ta pa je mogoče le znotraj zahodnoevropske
vojaške zveze (če bi bila Nemčija nevtralna, bi bila
grožnja precejšnja, v Varšavskem paktu pa tako ali
tako ne more biti); presenetljiva pa je v tem, da spora-
zuma tako na hitro ni prav nihče pričakoval. Del odgo-
vora na hitrost sprejemanja tako usodnih odločitev je
najbrž tudi v tem, da je bil na pogovorih na Kavkazu
prisoten tudi zahodnonemški fmančni minister Theo
Waigel, ki sicer na srečanjih dveh šefov držav ali vlad
- če že ne gre izključno za gospodarske in fmančne
zadeve - nima kaj početi. Morda zveni nekoliko kavar-
niško, pa vendarle jih je bilo že pred tem precej, ki so
bili prepričani, da je ZSSR pripravljena »prodati«
Vzhodno Nemčijo za gospodarsko pomoč Nemčije
Sovjetski zvezi. Kohl in Gorbačov sta sicer sprejela
kompromisno rešitev, po kateri bo Nemčija resda čla-
nica NATO, a s sovjetskimi vojaki na vzhodu države,
kar pa ne spremeni dejstva, da je Sovjetska zveza za
vse večne čase izgubila Vzhodno Nemčijo. Toda to je
»realpolitik«, kot je potem dejal Gorbačov: stvari so-
zgodovinsko pogojene - Sovjetska zveza je zelo slu-
čajno prišla do Vzhodne Nemčije - in jih nima smisla
zadrževati. Ob tem je pomembno le najti formulo (in
kaže, da sta jo), ki bo zagotavljala nekakšno ravnovesje
sil v Evropi tudi v prihodnje, kot v vsaki politiki pa je
tudi nekaj preračunljivosti in računanja. Tako bi se
Kohl lahko obrisal pod nosom, če Gorbačov ne bi
pristal na članstvo Nemčije v NATO in Gorbačov je to
vedel. Sicer pa tudi ta »trgovina« - če ostanemo pri
tem dokaj grobem izrazu - ni nič slabega: združeni
Nemčiji se odtok nekaj milijard mark v Sovjetsko
zvezo ne bo usodno poznal - navsezadnje jih bo
v naslednjih petih letih odteklo 500 milijard v Vzhodno
Nemčijo - Sovjetski zvezi pa utegnejo prti prav za
tamkajšnjo stabilizacijo razmer. Mirna in urejena Sov-
jetska zveza je namreč tudi eden garantov miru na stari
celini; v tem smislu je Kohl tokrat odigral dvojno
pozitivno vlogo.
4. STRAN - 26. JULIJ 1990
GOSPODASTVO
Vsi naši prisiini dopusti
Regijski Heiavci na minimalnili plačali
Dolgoročno, če govorimo
o strategiji razvoja sloven-
skega gospodarstva, se
stvari dokaj dobro ujemajo.
Povsem drugače pa je seve-
da, če gospodarstvu meri-
mo vročino že danes. Dovolj
je, če pogledamo po regiji,
kjer je trenutno na prisilnih
dopustih okoli tisoč delav-
cev. To so uradni podatki,
medtem ko je v resnici šte-
vilka verjetno še večja.
Največ delavcev na prisil-
nem dopustu ima trenutno
Železarna Štore, kjer na delo
čaka doma okrog 500 delav-
cev. Stanje v železarstvu je
nasploh specifično in pove-
zano z bojaznijo, ki jo prina-
šajo ugotovitve British Stil-
la, da bi to panogo v Jugosla-
viji lahko sanirali le, če bi
zaprli večino železarn in od-
pustili okrog 60 tisoč delav-
cev. Na »neuradnih« listah
tistih, ki naj bi ostali, ni ne
Štor niti recimo Raven, ki so
trenutno najuspešnejša slo-
venska železarna. Ostaja pa
železarna Jesenice, ki je
v največjih izgubah. V bri-
tanski študiji je sicer po-
udarjeno, da se lahko obdrži-
jo tudi tiste železarne, kjer bi
uspeli bistveno prestrukturi-
rati proizvodnjo. Odzivov iz
Štor glede teh ugotovitev še
ni, povedali pa so nam, da
v kratkem pripravljajo ti-
skovno konferenco.
Vendar pa ob vsem tem iz
Štor prihaja še ena zahteva,
ki jo naslavlja sindikat štor-
skih železarjev, ki zahteva
povišanje osebnih dohodkov
in izplačilo regresa. Ugotav-
ljajo, da se socialni položaj
železarjev ni bistveno po-
slabšal samo zaradi splošne
krize in stanja v črni meta-
lurgiji, ampak tudi zaradi in-
ternih ukrepov, sprejetih
v Štorah. Zahtevajo poviša-
nje plač tudi za tiste delavce,
ki so na prisilnem dopustu.
Če zahteve ne bodo uveljav-
ljene, bodo 30. julija stavkali,
do začetka stavke pa se bodo
še pogajali z vodstvom po-
djetja in delavskim svetom.
Okrog 150 delavcev ima na
listi čakajočih trenutno tudi
Emo, katerega položaj je,
vsaj po hkvidnostni plati, še
vedno kritičen. Od 2722 de-
lavcev je trenutno odsotnih
okrog 1000. Razen čakajočih
šo tu še redni dopusti in iz-
redno veliko število bolni-
ških (število niha od 10 do 18
odstotkov).
Sicer pa so se v Emu eni
prvih lotili akcije ugotavlja-
nja tehnoloških viškov, ven-
dar so se pri tem opekU. Ob
upoštevanju vseh zakonskih
določil in internih aktov ter
tudi sindikalnih zahtev so
potem, ko so. vzeli pod lupo
1200 delavcev, prišli do šte-
vilke 100, vendar pa so bili to
predvsem mlajši delavci, ki
pa jih najbolj potrebujejo.
(Emo je namreč v povprečju
star kolektiv, saj je povpreč-
na starost 44 let, starejše de-
lavce pa zakoni, ki so jih
v Emu upoštevali pri določe-
vanju tehnoloških viškov,
bolj ščitijo - kar je tudi prav,
vsaj dokler ni kakšnih vlad-
nih socialnih programov).
Kakorkoli, akcija v Emu ni
uspela, vloženo je bilo precej
truda in denarja, pravega
učinka pa ni. Ob vsem se
vodstvo Ema zaveda, da bi
pri normalnih pogojih lahko
Emo preživel le z okrog 2000
delavci, zato čakajo na ob-
ljubljene ' zakonske spre-
membe, po katerih naj bi
skrb za večji del delavcev na
listah čakajočih prevzela re-
publika ali občine.
Da je trenutno v najtežjem
položaju kovinsko predelo-
valna industrija, dokazujejo
tudi primeri drugih organi-
zacij na celjskem območju.
Tako ima že dva meseca
okrog 120 delavcev na prisil-
nem dopustu tudi Klima,
kjer pa je po besedah direk-
torja Alojza Zupanca osnov-
ni vzrok pomanjkanje dela.
Vsesplošno investicijsko mr-
.tvilo je na listo čakajočih
v Klimi spravilo približno
tretjino režijcev in tretjino
proizvodnih delavcev. Po pr-
vem mesecu prisilnega do-
pusta se je med mnogimi na
prisilnem dopustu pojavila
bojazen, da ne bodo več do-
bili dela, vendar so jim v po-
djetju zagotovili, da niso na
listi čakanja zato ker bi bili
tehnološki viški, temveč so
doma samo zaradi ekonom-
ske računice. Že v kratkem
pa naj bi se, kot kažejo tre-
nutna naročila, stanje izbolj-
šalo.
Nič bolje se ne godi v Libe-
li. V tem času imajo na listi
čakanja sicer le dve delavki,
ker pa se konec julija zaklju-
či večji posel s Holandijo, bi
se jim utegnilo pridružiti še
kakšnih 20 delavk in delav-
cev. Kot je povedal direktor
Danilo Kotnik v glavnem re-
šujejo probleme s prestavlja-
njem delavcev. Tako so
v proizvodnjo v zadnjem letu
prestavili okoli 30 delavcev.
To je seveda povezano z ne-
zadovoljstvom. V Libeli upa-
jo, da takšne izredne razme-
re ne morejo trajati v nedo-
gled. S tem mislijo tudi na
likvidnostne težave, ki jih
vodijo v občasne in vse po-
gostejše blokade. Sicer pa
v Libeli ugotavljajo, da drži-
jo skupno s še šestnajstimi
slovenskimi firmami (z naše-
ga območja še Emo, Konus
in Unior) jugoslovanski re-
kord v dolžini kakšne terja-
tve. Irak jim namreč že od
leta 1985 dolguje 230 tisoč
ameriških dolarjev oziroma
več kot 2,6 milijona dinarjev.
Upajo, da bo glede izterjave
tega dolga kaj več storila no-
va slovenska vlada.
Od tretjine do četrtine de-
lavcev so imeli zaradi že zna-
nega moratorija na sečnjo le-
sa na prisilnih dopustih tudi
gozdarji v Nazarjah
se nekoliko izboljš^jp
dar pa lista čakajočih ^
ostala prazna. Gre preH*^!
za šojerje in mehaniu\^
vzdrzevanje gozdnih rJ
povsem ustavljeno, p^
dopusti so seveda zg'-'^''
rešitve, na dolgi rok paS
morali viške zaposliti s ^
no dopolnilno proizvo?'
Rešitve v tej smeri še
Viške imajo tudi dru^
le da nekateri o tem še
jo. A slej ko prej bo
prisilila vse, da položij
mizo prave karte. Res j!'
naše gospodarstvo rabi
prej razbremenitev na \
balni ravni, res pa je tudi
razbremenitve ne mor*
razumeti samo v odnosui
spodarstvo-upravni gJ
in družbene dejavnosti^
pa tudi znotraj gospod^
samega. A spet bo (bi) ry
la biti najprej na potezi j
da, ki mora zagotoviti u«
ne socialne programe^
nato lahko začnemo pisa^
ste odpisanih...
RADO PANTEU
Banlca za drobno gospodarstvo
Celjski obrtniki in potljetniki nameravajo ustanoviti Štajersko
banko in Poslovno-podjetniški center
Zasnova Poslovno-podjet-
niškega centra in regionalne
Štajerske banke obrti in po-
djetništva je odziv podjetnih
ljudi na izzive časa, v kate-
rem smo, in časa, v katerega
vstopamo. To je odgovor na
zahteve, ki jih pred samoini-
ciativne ljudi in njihove obli-
ke združevanja postavlja
zahteva po racionalnem po-
slovnem delovanju in vklju-
čevanju v evropski gospo-
darski prostor. Potreba po
zbiranju in planiranju kapi-
tala neposredno za sektor
malih podjetij in zasebnikov
je bila aktualna že dalj časa,
zato je ob strokovnem pri-
stopu pričakovati uspeh,« je
dejal Viktor Brezar, predsed-
nik republiškega komiteja za
drobno gospodarstvo ob
celjski pobudi za ustanovi-
tev dveh novih podjetij
t: Štajerske banke in Poslov-
no-podjetniškega centra.
Slovenski minister za
drobno gospodarstvo je še
dodal, da bodo obrtniki, po-
djetniki in ostala podjetja
s svojim poslovnim sodelo-
vanjem potrdila vrednost
Poslovno-podjetniškega
centra, ki bo lahko predstav-
ljal zdravo konkurenco
s svojo kompleksno ponud-
bo ter strokovnim svetova-
njem. »Pobudo in poslovni
odločitvi Celjanov pozdrav-
ljam in želim uspešno delo,«
je menil Viktor Brezar.
Kot kaže, ideja o ustanovi-
tvi Štajerske banke in Po-
slovno-podjetniškega centra
(PPC) za obrt in podjetni-
štvo, priprave na ustanovi-
tev obeh podjetij vodita YU
STIP inženiring in Razvojni
center-inštitut za raziskave
in razvojno inženirstvo, že na
začetku vzbuja precejšnje
zanimanje. Oba projekta sta
zanimiva zato, ker upošteva-
ta interese drobnega gospo-
darstva, obrti, podjetništva
in tistih dejavnosti, ki potre-
bujejo specializirano ponud-
bo in specializirane, moder-
nejše storitve.
Štajerska banka, za katero
bodo v teh dneh razpisali
12.000 delnic, ustanovitveni
fond banke pa bo 6 milijo-
nov DEM, bo namenjena
obrtnikom, malim podjet-
jem in posameznim delničar-
jem. Zanje bo opravljala tiste
bančne storitve (vključno
z investicijskim bančni-
štvom), ki so jih zdaj obrtni-
ki in podjetniki pogrešali. Iz-
dajala bo garancije za poslo-
vanje obrtnikov na osnovi
hipoteke, uvedla zavarova-
nje posojil, razvila finančni
marketing, svetovalno služ-
bo in vse tisto, kar bodo zah-
tevali njeni delničarji, lastni-
ki. To bo banka v rokah obrt-
nikov in podjetnikov ter ti-
stih občanov, ki bodo kupili
delnice. Delničarski delež
bodo imele tudi nekatere do-
mače in tuje banke.
Kakovostno bančno servi-
siranje, obrti in podjetništva,
ob večjih ugodnostih, bo lah-
ko močno vplivalo na nadalj-
nji razvoj drobnega gospo-
darstva, pomeni pa lahko tu-
di priložnost za odpiranje
novih dejovnih mest. Usta-
novitev Štajerske banke, to
se naj bi zgodilo do konca
tega leta, je lahko tudi ena
izmed pobud prestrukturira-
nju gospodarstva v regiji.
Pobudniki pa bodo morali
predvidenim delničarjem
predvsem natančno pojasni-
ti vse prednosti take konku-
renčne bančne ustanove.
J.V.
Uspešno sodelovanje
z avstrijslfimi mlelfarii
Jogurti Jogurella tudi pri nas
v zadnjem času so na policah naših
trgovin pozornost vzbudili avstrijski
jogurti Jogurella, ki so rezultat sode-
lovanja mlečnopredelovalnega zdru-
ženja Agrosserta iz Gradca in Hmeza-
da-Celeie Arja vas.
Do sodelovanja je prišlo, ko se je
v mlekarni pojavil višek mleka in ga
na domačem trgu niso mogli prodati.
Agrosserta, eno izmed treh vehkih
mlečnopredelovalnih združenj v Av-
striji, je zato lansko leto odkupila 13
milijonov litrov mleka. Takrat so se
odločili tudi za kooperacijsko izdelavo
znane Jogurelle, ki sojo prej slovenski
kupci kupovali v Avstriji. Zdaj je Jo-
gurello mogoče dobiti tudi na našem
tržišču, saj je izdelana iz slovenskega
mleka, sadni koncentrati in embalaža,
ki je v Avstriji cenejša kot pri nas, pa
so avstrijski.
Jogurti so za mlekarno Arja vas po-
memben prodajni izdelek. Vsak dan
jih pošljejo v trgovine od 30 do 50 ti-
soč, od tega največ navadnih, saj je
povpraševanje kupcev po njih največ-
je. Precej jogurtov iz Aije vasi je na
prodaj tudi na Hrvaškem. Seveda pa
prodaja jogurtov precej niha, zlasti še
v topHh poletnih dneh, zato se mlekar-
na sproti prilagaja potrebam tržišča.
Alojz Kampuš, inženir agronomije,
sicer pa član kolektivnega poslovod-
nega organa delovne organizacije Ce-
leia, je povedal, da so v poletnem času
bolj iskani jogurti iz domačega sadja,
na primer iz. borovnic, jagod, mahn,
češenj. V zimskem' času pa je večje
zanimanje za jogurte iz tropskih sade-
žev. Njihov najpomembnejši dobavi-
telj sadnih sestavin je Etol Čelje. V do-
mači proizvodnji pripravljajo 11 vrst
jogurtov, 8 vrst pa jih uvažajo iz Av-
strije. Tovarniška cena jogurtov je od
1,80 do 4 dinarje. V trgovini so cene
seveda višje, vendar različne, saj se
pojavljajo konkurenčne privatne trgo-
vine. Inženir Kampuš pa je tudi zago-
tovil, da jogurti Jogurella pri nas niso
dražji kot v Avstriji.
Hranilna vrednost jogurtov je po-
dobna kot pri svežem mleku. Beljako-
vine in vitamini v njih niso uničeni.
Količina maščobe pa je razhčna. Naj-
manj je je pri navadnem jogurtu, in
sicer 2,5 odstotka, največ pa pri jogur-
tu z okusom kave, 7 odstotkov.
V	mlekarni Arja vas so prepričani,
da so jogurti odraz višje stopnje razvi-
tosti in prehrambenih navad družbe.
Priporočljivi so tudi za ljudi, ki imajo
prebavne motnje, saj mlečna kislina,
ki se ustvarja pri fermentaciji, zavira
določeno vrsto bakterij v človekovem
telesu.
Mlekarna Celeia je tudi prva ponudi-
la tržišču kozje jogurte in kozje mleko,
priporočajo pa jih za preprečevanje
nekaterih bolezni, tudi rakastih.
V	mlekarni pa načrtujejo tudi nove
izdelke. Najprej bodo ponudili jogurte
za diabetike, sprva še iz uvoza, nato pa
tudi iz lastne proizvodnje.
SERGEJA LESJAK
Knapi ne prenesejo šoicov
Rudnik Velenje zmanjšuje izkop In delo
Rudnik lignita Velenje je
pred mesecem dni postal sa-
mostojno podjetje. Vendar
pa uradno še niso registri-
rani, saj morajo počakati na
uskladitev odloka o organi-
ziranosti slovenskega elek-
trogospodarstva v celoti.
Odlok vsebuje predlog, da
naj bi dravske, savske in so-
ške elektrarne, ter sedanje
skupne službe Elektrogo-
spodarstva Slovenije posta-
li javno podjetje.
Premogovniki, termoelek-
trarna v Šoštanju, nuklear-
ka, prevoz in distribucija pa
naj bi bili postavljeni v tržni
odnos in s tem javnim po-
djetjem sodelovali na osnovi
pogodb. V velenjskem rud-
niku menijo, da bi odlok tak
kot je, pomenil odmiranje
premogovništva. Elektrarne
bi namreč takoj začele iskati
cenejše vire energije, premo-
govniki pa se novim spre-
membam ne bodo mogli ta-
ko hitro prilagoditi. Velenj-
čani tudi menijo, da so v od-
loku premalo natančno ure-"
jena medsebojna razmerja
med javnim podjetjem, vla-
do in podjetji, ki bodo delo-
vala na trgu. Sicer pa b^ jim
trg ustrezal, saj bi le tako do-
bili primerno, predvsem pa
pravočasno plačilo za svoje
delo.
Novemu položaju so se
v velenjskem rudniku, kjer
je trenutno 5240 zaposlenih,
že začeli prilagajati. Ustano-
vili bodo 12 popolnoma sa-
mostojnih podjetij znotraj
rudnika, na tak način pa ho-
čejo odstraniti iz energetske-
ga dela vse, kar vanj ne spa-
da, nato pa bi si medsebojno
izmenjavali usluge.
V rudniku trdijo, da ne bo-
do nikogar nasilno odpustili,
vendar pa ne bo več možno
podaljševati delovne dobe,
ki je sicer za rudaije krajša.
Delavce, ki bodo izpolnjevali
pogoje, pa bodo vzpodbujali
k predčasnim upokojitvam.
Zaradi manjših potreb so
znižali proizvodnjo in bodo
namesto 4,3 milijona ton iz-
kopah le 4,1 milijona ton pre-
moga, zmanjšali pa so tudi
število delovnih dni. Razen
štipendistov ne bodo niko-
gar na novo zaposlili.
Izdelali so razvojno sta
gijo za nadaljnjih 25 let, če
bi dosegli trden polož^
uveljavili svoje načrte vsi^
15-letno razdobje, bi d
premoga lahko znižali. Vi
lenjskem rudniku pouda
jo, da premogovništvo
prenese hitrih šokov, 1
morajo rudarji nepresta
raziskovati in dodatno ni
tovati.
Če bi bila zaradi hitrih
nepremišljenih spremei
včasih pa tudi vsiljenih i
ževanj proizvodnih strošl
kakorkoli ogrožena vart
delavcev, bodo v velenjsk
rudniku takoj ustavili dej
URŠKA KOL|
Center na Golovcu
postaja pretesen
v Centru za varstvo in de-
lo Golovec so konec marca
uvedli ukrep družbenega
varstva zaradi neurejenih
razmer v kolektivu in ime-
novali Ano Junger za začas-
ni poslovodni organ. Na
zadnji seji celjskega izvrš-
nega sveta so poslušali nje-
no poročilo o izvajanju
ukrepov in ugotovili, da se
razmere izboljšujejo, da pa
se Center ubada s problemi,
ki bodo v prihodnje bistve-
no vplivali na njegovo delo-
vanje.
Center na Golovcu trei
no oskrbuje in usposal
več kot 70 duševno pria
tih otrok. Začasno vodst
ugotavlja, da so zaposl
glavno pozornost name)
skrbi za varovance, ponot
so oživili delo strokovni
aktiva, v program so vrt
vsebinske novosti, zaži*
so domske skupine, rodiK
ski sestanki... Pri deiu^
srečujejo z mnoginni te^
mi. Slaba je izobrazM
struktura zaposlenih. Pj
vsem pa jih pesti prosto«
stiska. Spalnice so po^J
zasedene, število varoval*
pa se še povečuje in^
se, da jih bodo morali ^
njati. Center ni prehod«
značaja, varovanci v
ostajajo in postajajo vse
rejši, tako da bodo mora«
javnost prilagoditi njih"
potrebam. Do novih pij
rov bi lahko prišli s P J
kom, z najemom ^
prostorov na drugi
ali z izselitvijo hišnik^-^^
od možnosti je po nji^ i
dom Dušana FinžgarjS'.
terem je imel doslej
nastanjene štipendiste .
lavce, konec avgusta P «
bi ga razpustili in P^ ,
Vendar so člani izv^
sveta menili, da taksn" ^
tev za Center ne bi
ustreznejša, saj doif jji
svoje arhitekture ni ^
ren za prizadete var
Centra. Predlagali
ostale občine na ^^^^
pomagajo pri iskanjih J
rov za delovanje cen
je regijskega pomena^
KMETIJSTVO
26. JULIJ 1990 - STRAN 5
Plenica skoraj pospravljena
Tcilosih Merxove Mlin-
predelovalne industrije
' oredvidoma naslednji
ttfl ^ ^e spravljena celotna
' -Hovana količina pšeni-
£ celjskega področja. Gre
ff %nO ton zrnja, ki ga letos
i«;fpuje le Podjetje za bla-
ne rezerve Republike
ilovenije, saj ima Merx za-
'' dovolj, poleg tega pa ni-
60 odstotkov potrebnih
dstev za pridobitev kre-
Sov Narodne banke Jugo-
avije za te namene.
Do ponedeljka so v silose
že spravili 3 tisoč ton zrnja.
Glavna žetev je bila prejšnji
teden. Letos se je povečala
količina pšenice odkupljene
od družbenega sektorja, ki
predstavlja več kot polovico
celotnih odkupljenih koli-
čin. Seveda tudi letos ni šlo
brez zapletov pri določanju
odkupne cene - ta je bila do-
končno znana šele pred 14
dnevi, znaša pa 2,5 dinarja za
prvovrstno pšenico, 2,4 di-
naija za kilogram pšenice
druge kakovosti in le 1,5 za
pšenico tretjega razreda.
v ceno pa so vključene tudi
že vse premije. Na celjskem
je največ pšenice drugega
kakovostnega razreda, zara-
di deževja sredi prejšnjega
tedna pa je precej vlažna in
jo morajo sproti sušiti.
Po zagotovihh Podjetja za
blagovne rezerve bodo pri-
delovalci pšenice plačilo do-
bili dokaj hitro - sredstva
bodo namreč v 15 dneh na-
kazana zadrugam, ki jih bo-
do kmetovalcem lahko tudi
takoj izplačale.
MARJANA ARNŠEK
nevni kmetje
ne zmorejo plačil
Vsaj polovica slovenskih
^etov, zlasti tistih z manj-
yli kmetij in mladih kme-
L ne zmore plačevati
idajšnjih prispevkov za po-
kojninsko in invalidsko za-
varovanje, čeprav so do nje-
ra upravičeni.
I 'prispevki, ki jih plačujejo
imetje, naj bi bili primerljivi
j prispevki delavcev, prav
ijjjco tudi njihove pravice.
5 tminulih letih so zavaroval-
I leosnove, od katerih kmetje
! plačujejo prispevke, valorizi-
bH oziroma določali na novo
enkrat na leto glede na pov-
prečno plačo v prejšnjem le-
ta. Lani sredi leta pa je SPIZ
sprejel sklep o valoriziranju
avarovalnih osnov približ-
č M) tako, kot naraščajo plače
I pokojnine. Od letos se po-
tečujejo sproti tako kot po-
lojnine.
V primeijavi s prejšnjimi
^ iti so se obremenitve kme-
^ijv' za pokojninsko in inva-
lisko zavarovanje resnično
rfo povečale. Na vso stvar
jaje mogoče gledati na dva
ačina: ali so bili prej pri--
spevki prenizki ali so zdaj
previsoki.
Takšne ureditve, da bi bili
Tsi kmetje enako obravnava-
li ne glede na to, koliko
ustvarijo dohodka, prav go-
tovo ne bo mogoče obdržati.
Na republiškem sekretariatu
za delo že pripravljajo revizi-
jo pokojninskega in invalid-
skega zavarovanja, vključno
s problematiko kmetov, saj
je treba do konca leta spre-
meniti repubhški pokojnin-
ski zakon.
Kar zadeva urejanje zava-
rovanja za kmete, stvar ne bo
lahka. Najprej bo treba rešiti
osnovno vprašanje: postaviti
definicijo, kdo je kmet. Zdaj
se lahko zavaruje vsakdo, ki
živi na kmetiji in ni zaposlen
drugje, zato se dogaja, da na
močnih kmetijah ni zavaro-
van nihče, na majhnih pa je
zavarovanih več ljudi, ki ne
zmorejo plačil. SPIZ predla-
ga, naj bi v prihodnje uredili
zavarovanje za kmete na
enak način kot za delavce,
vendar le za tiste, ki ustvaija-
jo dovolj dohodka.
Upravni odbor Slovenske
kmečke zveze pa predlaga,
naj bi višino zavarovalnih os-
nov za kmete vrnili na raven
iz letošnjega januarja, za 50
odstotkov naj bi jih znižah za
tiste z omejenimi možnostmi
kmetovanja, kmete na višin-
skih kmetijah pa naj bi daja-
tev sploh oprostili.
ZDENKA STOPAR
Tekma koscev
Tekme koscev in grabljic
privabljajo v Gornjo vas pri
Preboldu vsako leto več obi-
skovalcev in udeležencev.
Na ta veliki dogodek, ki bo 5.
avgusta ob 14. uri, se krajani
že več kot mesec dni inten-
zivno pripravljajo. Pričaku-
jejo več kot 50 tekmovalcev,
ki se bodo pomerili tudi
v postavljanju hmeljevk. Do
sedaj so se že prijavile ekipe
iz Rečice ob Savinji, Trnov-
elj, Prebolda, Matk, Kaple,
Gomilskega in pa domači ve-
terani Šentlorenca, kot so se
nekdaj imenovali.
Najboljšo ekipo čakajo po-
čitnice na morju, katere pri-
speva generalni pokrovitelj
TA Dober Dan iz Šempetra,
nagrade za posameznike pa
prispevavajo še gostišče
Zmet. Agrina in TZO Pre-
bold.	EM
Hmelj letos
manj škropijo
Po besedah docenta ma-
gistra Milana Žolniija, vo-
dje oddelka za varstvo rast-
lin pri Inštitutu za hmeljar-
stvo in pivovarništvo SRS
v Žalcu, so hmelja^i v mi-
nulem tednu škropili hmelj
prvič v cvetju proti listnim
ušem, hmelj ski peronospo-
ri in rdečem pajku. Razve-
seljivo je, da so letos manj
škropili kot lani, kar je še
posebno dobro za okolje.
T. TAVČAR
Mladi zadružniki so orali
Tudi letos so se mladi za-
"južniki celjske regije pome-
v oranju in spretnostni
"I^Ji s traktorjem. Letošnje
Ktnovanje sta v soboto na
fe?upri Polzeli organizirala
»IZ Kmetijske zadruge Sa-
Jske doline in Zavod za ži-
^/j^fejo in veterinarstvo iz
» ki sta kljub prijavnini
7 "in na ekipo privabila 23
fjmovalcev in tekmovalk.
J^ bilo že 18. tradicionalno
Jovanje v oranju, ki je
i,, »nladimi zadružniki iz-
najboljše za republiško
-ISv	tekmovalci-za-
^'ki so se že večkrat zelo
odrezali na republiškem
prvenstvu. Tako
^"ski državni prvak Franci
-di u ^^	P""^ Šoštanju
zmagal v svoji disci-
z dvobrazdnim
^letV kategoriji od 16" do
'iscihi starejšimi je v isti
'fav bu' ^"^agal Anton Špital,
'^turii v!^ Šoštanja, ki je po-
sku^' Absolutni zmagovalec.
i bil n trobrazdnega pluga
iPet.. Jboljši Vinko Zupane
"^ed dekleti pa Šo-
jo JJ^ka Marta Golob, ki se
VjA^S Laščanke Marinke
tkm'Udeležila republiškega
^iliriaiK^Ja- Med ekipami so
Ho n Soštanjčani, ki so
S i ^'■iniagali ekipi iz Pe-
Nili r. Šentjurja, ki sta se
s^jboiij^ naslednji dve mesti,
r Se K i^® iz vsake katego-
udeležili republi-
^Dter^^Kmovanja, ki bo sredi
^iji prav tako v celjski
^^^^ Zovneku pri Bra-
^ARJANA ARNŠEK
v ^oto: EDI MASNEC
Previdno in zaskrbljeno je brazde rezal lanski državni
prvak Franci Roinik, kije bil tudi letos najboljši v svoji
disciplini.
Srednja
letina
hmelja
Kolikšna bo letošnja
hmeljska bera je natančno
še težko reči. Tako vsaj pra-
vijo hmeljarji, ki imajo pri
tem veliko izkušenj. Obira-
nje se bo pričelo čez slabe
tri tedne. Marsikaj je odvis-
no še od vremena, tudi ne-
predvidene ujme lahko
v nekaj minutah izničijo
hmeljarsko delo. O tem smo
se pogovarjali s savinjski-
mi hmeljarji.
Anton Grobelnik iz Gali-
cije: »Sem med mlajšimi
hmeljarji v dolini in menim,
da bo letina srednje dobra.
Padavin je bilo letos kar pre-
cej, sedaj pa bi bilo potrebno
še toplega vremena. Včeraj
smo škropili proti listnim
ušem. Upam, da bomo imeU
delo poplačana«
Jože Bizjak iz Letuša:
»Hmeljarim že več kot pet-
deset let. Imamo 3 ha hmelja
in to sorte golding in auroro.
Ce bo vreme do obiranja zdr-
žalo, če bodo noči bolj tople,
ga bomo kar nekaj nabrah.
Kakšne rekordne letine me-
nim, da ne bo.«
Miran Plaskan iz Andra-
ža: »Z obiranjem bomo letos
pričeli tam nekje po petnaj-
stem avgustu. Golding do-
bro kaže, vse pa je še odvis-
no od vremena v naslednjih
dneh. Za razliko od prejšnjih
let je bilo letos dosti pada-
vin. Menim, daje zaščita do-
bro opravila svoje delo.«
T.TAVČAR
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše.'VLADO ŠLAMBERGER
Strankarske zagate
V Srbiji se bodo od 29. julija naprej lahko registrirale
politične organizacije (beri: stranke), ilegalnih (vključno
s partijo) je bilo doslej že okrog 50. Bistvene omejitve za
registracijo, ki jo bo opravljal sekretariat za upravo in
pravosodje SR Srbije, so; najmanj 100 polnoletnih članov
stranke (s pristopnicami), ne smejo pa je voditi ljudje, ki so
bili zaprti zaradi »protidržavne dejavnosti« ali tisti, ki
imajo (sodno) prepoved javnega nastopanja.
Pri tem je treba še povedati, da je SS (Socialistična
stranka) Srbije doživela poraz v srbski skupščini, saj ta ni
dovolila, da bi bile stranke organizirane tudi v podjetjih
(vplivna stranka v podjetju pa je eden od temeljev delova-
nja SS Srbije, če sodimo po sprejetih programskih usmeri-
tvah). S to potezo sije Slobodan Miloševič kot predlagatelj
(v funkciji predsednika predsedsta Enotne Srbije) hotel še
naprej zagotoviti vpliv na odločanje tudi v gospodarstvu
in na zamenjave direktorjev, ki bivšim srbskim komuni-
stom (ti so se dobesedno čez noč spremenili v »socialiste«,
kar je edinstven primer v zgodovini komunističnih partij
na svetu; ko so prihajali popoldne v center Sava v Beo-
gradu so bili še komunisti, ko so naslednje jutro odhajali iz
njega pa so bili že »socialisti«).
Res pa je, da se srbskim »socialistom« že obeta prvi
odhod na sodišče. Profesor angleščine Aleksandar Nedelj-
kovič iz Beograda namreč toži »skupino državljanov«, ki
je kršila (veljavno) ustavo SR Srbije in si »prisvojila druž-
beno lastnino v vrednosti okrog 100 milijonov DEM.«
Nedeljkovič opozarja, da to »skupino« vodi Radmila
Andjelkovič, političarka, njen greh pa je, da je ukinila
SZDL Srbije, ki je ustavna kategorija in je »nihče nima
pravice samovoljno črtati iz ustave« niti vodstvo in uredni-
štvo ustavne SZDL nima pravice te organizacije pripojiti
nekemu drugemu združenju« (v tem primeru komuni-
stični partiji Srbije). Seveda je vmes še denar, zlasti stavbe
in plače za razvejen socialistično - (bivši) komunistični
administrativni aparat, in to po laični oceni kar sto milijo-
nov nemških mark.
Z denarjem se ubadajo tudi na Hrvaškem, kjer bo nova
(hadezejevska) vlada predlagla saboru (v katerem ima
Tudjmanova HDZ večino) zakon o financiranju strank, po
katerem naj bi se poslej stranke financirale same - brez
podpore iz republiškega proračuna. Kdor je dovolj močan,
bo preživel, drugi pa kakor vedo in znajo, pravi predlaga-
telj.
In kakšne so hrvaške strankarske razmere: HDZ računa
na 700.000 članov (članarina po 10 din za zaposlenega,
5 din za nezaposlenega na mesec), kar bi zneslo okrog
1,000.000 DEM na mesec, potem so še precej visoki prosto-
voljni prispevki (domači in iz tujine, saj ne gre pozabiti, da
je Tudjman iz tujine dobil podporo za volitve, ocenjeno na
okrog 600.000 DEM), torej bo HDZ tudi denarno najmoč-
nejša; Srbska demokratična stranka, ki jo vodi bojeviti
akademik Jovan Raškovič, trdi, da ima na Hrvaškem
okrog 180.000 članov, v BiH pa kar 380.000. Tudi s tako
minimalno članarino, kot jo ima HDZ, je to okrog 800.000
DEM na mesec;
Druge opozicijske stranke so veliko na slabšem: ZKH-
SDS, ki se je v torek preimenovala v Socialistično demo-
kratično stranko, lahko računa le na okrog 50.000 članov;
približno toliko naj bi bilo članov Hrvaške demokratične
stranke; močnejša od njiju je Hrvaška krščanska demo-
kratska stranka s 100.000 pripadniki; daleč pod njo sta
socialistična stranka (nekdanja SZDL) s 30.000 in Hrva-
ška kmečka stranka z 20.000 člani. Če računamo, da bodo
nekdanji komunisti iz članarine (ta je višja kot v drugih
strankah) dobili okrog 100.000 DEM na mesec, je to še
zmeraj skoraj šestkrat manj, kot je partijski aparat na
Hrvaškem dobival doslej na mesec.
Opozicijske stranke si bodo pomagale na razne načine,
da bi si pridobile denar, ki ga potrebujejo: z marketingom.,
s prodajo strankarskih časopisov, pa tudi s pomočjo iz
tujine. Se najbolj ambiciozne načrte ima Jovan Raškovič,
ki se odpravlja na turnejo po Avstraliji in Severni Ameriki,
kjer naj bi od tamkajšnjih zagretih Srbov nabral 1,000.000
dola^ev, kolikor jih potrebuje, da bi Srbi na Hrvaškem
imeli lastno televizijo.
Na Hrvaškem so tudi že objavili, koliko je stranke
veljala volilna kampanja. Rekorderje Tudjman, kije imel
za propagiranje HDZ na razpolago okrog 600.000 DEM,
izprošenih in podarjenih od hrvaških izseljencev, socialde-
mokrati so vrgli proč (v Koalicijo narodnega sporazuma)
25.000 DEM. komunisti so porabili okrog 180.000 DEM,
socialisti pa 23.000 DEM.
Mariborčani na marajo
»južnjakov«
v ciriličnih glasilih lahko beremo vse večje naslove, iz
katerih je jasno, da Mariborčani »ne marajo južnjakov«.
Tako je za dan vstaje slovenskega naroda neki »Slove-
nec, star približno 50 let«, poškodoval fička dobojske regi-
stracije bratov Nikolič, ju napadel, jima psoval bosansko
mater in zahteval, da se čimprej izselita iz Slovenije. Brata
sta dopisniku Politike tudi pripovedovala, da se napadi na
Bosance vrstijo kar po tekočem traku, svoje kolege iz
Bosne »tepejo celo delavci v tovarni Boris Kidrič, pri tem
krivdo za telesne spopade naprtijo Neslovencem in jim
groze z odpovedjo«. Skratka, Mariborčani se slabo obna-
šajo, zlasti pa neki Jože Sarbak, ki seje »specializiral« za
napade na Bosance in Srbe. Zanimivo pri tem je, da je
postaja policije Maribor-Tabor prijavila enega od bratov
Nikolič sodniku za prekrške - zaradi lažne prijave.
Lepši časi za avtomobiliste?
. Boljša novica pa prihaja iz Kragujevca. Vse kaže, da bo
Crvena zastava kmalu na polovico italijanska, pod firmo
Fiata pa tudi ne bo mogla več prodajati svojih tehnološko
zastarelih vozil. Združitev s fiatom je edina rešitev, da se
Crvena zastava ne bo potopila, seveda pa bo ta zdravilna
injekcija za marsikoga zelo boleča. Javno se govori, da je
v Crveni zastavi tretjina delavcev preveč (za izdelavo načr-
tovanih pa ne sestavljenih 200.000 avtomobilov na leto), da
tovarna nima denaija itd. S 35 milijoni dolarjev, kolikor
naj bi jih vložil Fiat, naj bi dobili sodobnejše yugo une ali
yugo restlinge (nova karoserija, elektronsko vbrizgavanje
goriva, po želji samodejni menjalnik). Slišati pa je tudi
predlog, naj bi avtomobile jugo sploh nehali delati in raj.^i
z novimi projekti držali korak s sodobnimi Fiatovimi vo-
zili.
6. stran - 26. julij 1990
naši kraji in ljudje
Gobarji so veseli ljudje
Izobraževalni izlet z Bisernico
Gobarska družina Bisernica iz Ce-
lja vsak mesec prireja nabiralno go-
barsko ekskurzijo po raznih krajih
celjske regije. Tako so v soboto gosto-
vali na Polzeli, kjer so skupaj s pol-
zelsko sekcijo pripravili gobarsko
razstavo in predavanje za obiskoval-
ce in nabiralce, da bi jih čimbolj po-
učili o užitnosti nabranih gob.
Približno 50 članov ekskurzije je na-
bralo več kot 100 vrst gob, od užitnih
do strupenih, Anton Poler iz Maribor-
ske gobarske družine, eden izmed naj-
boljših determinatorjev v Sloveniji, pa
jih je nato prepoznaval in razlagal sku-
pini radovednežev, ki se je nabrala
okrog razstavne mize. Cilj vsega je kar
najbolje poučiti gobarje o užitnosti
gob, vendar pa, kot je povedel Ama-
deo Dolenc, član celjske družine in
hkrati tudi podpredsednik Slovenske
gobarske zveze, bi bilo obveščanje lah-
ko boljše, žal pa so plakati predragi za
tiste, ki se financirajo sami.
Gobarska družina Bisernica je ena
izmed 21 gobarskih družin v Sloveniji
in bo čez tri leta praznovala že 30-letni-
co svojega delovanja. V zadnjem letu
se jim je zaradi nerednega plačevanja
članarine število članov nekoliko
zmanjšalo, tako da Društvo šteje pri-
bližno 150 ljudi, ki si prizadevajo za
čim boljše obveščanje inizobraževanje
na področju gobarstva. To nalogo
uresničujejo tudi z mesečnimi gobar-
skimi ekskurzijami. Vendar pa delo
skupine ni vedno tako resno, saj so
»gobarji posebni ljudje, ki radi plešejo,
pojejo in se zabavajo in vsi po vrsti
dočakajo visoko siarosi« koi je dejal
Amadeo Dolenc, njihove ekskurzije pa
so tako obveščevalne kot tudi turistič-
ne narave. S podobno prireditvijo bo-
do prihodnji mesec gostovali na Ribi-
ški koči pri Slivniškem jezeru.
MARJANA ARNŠEK
Foto: EDI MASNEC
Celjski folkloristi
v Veliki Britaniji
Na povabilo mednarodnega folklornega festivala
bo folklorna skupina France Prešern udeležila en ^
večjih tovrstnih festivalov ljudske umetnosti, ki bo^^
3. do 10. avgusta v Veliki Britaniji. Folklorna skun;®''
ki jo sestavljajo predvsem mladinci, bo odpotovala'^
pot že 31.julija zvečer, saj se bo na poti v Vet^
Britanijo ustavila v ZRN v pobratenem mestu, kjerk!
imela nastop. Na njihovem prvem večjem fesliv Z
v tem letu se bo folklorna skupina predstavila s slovp
skimi plesi. Dr. Bruno Ravnikar pa bo na festiva?'
predstavil jugoslovansko folkloro ter njihove običaj
Ms
Poi stotnije
napadlo Goro Olikj
* TraHIclonalnl pohod planincev
Dom na Gori Oljki po za-
slugi Planinskega društva
Polzela privablja številne
obiskovalce. Največ se jih
zbere na prvomajskem sre-
čanju, silvestrovanju ter
kostanjevem pikniku, ki je
tretjo nedeljo v oktobru. Le-
tos januarja so se že sedmič
odpravili na pohod »Zdrav-
ju naproti«. Začeli pa so tu-
di z akcijo Štirje letni časi
na Gori Oljki, s katero želi-
jo spodbuditi še več ljubite-
ljev planin.
Tako bo vsak, ki bo vsaj
štirikrat prišel na Goro Oljko
- spomladi, poleti, jeseni in
pozimi - dobil spominsko
značko. Pred tremi leti pa so
prvič organizirali akcijo
Nočni pohod na Goro Oljko.
Stane Storman, pobudnik te
akcije je po prihodu na cilj
povedal: »To je bilo golo
naključje. Pred štirimi leti
smo s prijatelji nabiraU gobe.
Ugotovili smo, da bi bilo
prav prijetno, če bi jih lahko
spekU na Oljki. Imeh smo se
lepo, zato smo se odločih, da
bomo že naslednje leto tak
pohod uradno organiziraU.
Seveda je k temu pripomo-
gel tudi praznik, 22. julij. Ta-
ko smo danes tukaj že tretjič.
Odziv je kar velik. Okoli pet-
deset starih in novih planin-
cev se vsako leto odloči
zanj.«
Planinci, nekateri utrujeni
in onemogli, drugi pa še ved-
no polni energije, so se
v glavnem gnetli pri ^
mizah. Na eni je bil veli
nec s toplim čajem, ki g,
vsak udeleženec dobil
stonj, drugi pa so čakali
poseben žig, ki so ga doi
v izkaznico Nočnega pd
da. Med njimi sta bila ti
devetletna Cirila Vodon
kije bila najmlajša udelej
ka in najstarejši 71 \
Alojz Čater. Oba sta dol
tudi knjižni nagradi.
Da so polzelski plajj
zares predani svojemu J
štvu ni potrebno posebej
udarjati. To lahko ugol
vsak, ki je vsaj nekaj uri
živel z njimi. Hkrati pa je
kaz za to tudi sam dom
Gori Oljki za katerega i
bijo.
Predsednik planinske;
cije v Garantu Polzele, 1
Koler, pa je povedal: »Pl
ne te lahko popolnoma o:
jijo. Ko jih spoznaš posti
jo del tebe. Z njimi so p
zana nepozabna doživi
Tako mi bo vedno os
v spominu tista nočna o
rica, ki smo jo izdelali pri
v tovarni in jo je naš direl
sestavil na vrhu Trigi;
Vse to se ne more prima
s hrupnimi zabav
v mestu.«
Ob vsem tem je bilo I
večer, ko so se mnogi ves
v Laškem na prireditvi I
in cvetja, povsem od
vprašanje, zakaj niso
tam.
SERGEJA LESJ
Letos mani udeležencev
fif/l glasbeniki v Bogaški Slatini
Jutri se v Rogaški Slatini končuje
sedma poletna šola za komorno go-
dalno igro pod vodstvom profesorja
Vladislava Markoviča, ki poučuje vi-
olino na glasbenem Konservatoriju
u Salzburgu.
Ob tej priložnosti je povedal: »Orga-
nizatorji prireditev v Rogaški Slatini
so me tudi letos povabili k sodelova-
nju. Prvotni namen je bil sicer druga-
čen, saj so želeli pritegniti zlasti mlade
iz vse Evrope, da bi sodelovaU v polet-
nem orkestru Rogaške Slatine. Mladi
glasbeniki bi si tako pridobili nove iz-
kušnje, hkrati pa zaslužili tudi nekaj
denarja. Z orkestrom ni bilo nič, ohra-
nila pa seje šola, kije pritegnila veliko
zanimanja med glasbeniki.«
Profesor Markovič ima veliko izku-
šenj s komorno glasbo, saj je sodeloval
že z Zagrebškimi solisti in različnimi
kvarteti, hkrati pa je tudi koncertni
mojster Salzburškega Mozartovega or-
kestra. V Rogaško prihaja že 42 let,
letos v avgustu pa s svojim sinom pi-
anistom pripravlja tudi sonatni večer.
»Letošnji obisk poletne šole je slab,«
pravi profesor Markovič, »Svoje so
prispevali tudi politični dogodki v Ju-
goslaviji, o katerih se veliko piše v tu-
jem tisku, pa tudi cene niso nič kaj
primerne za študente. Vzrok slabega
obiska je tudi velika ponudba semi-
narjev, ki jih prirejajo v poletnem času
širom po Evropi.«
Med udeleženci ni nobenega Jugo-
slovana, niti Slovenca, čeprav so bile
glasbene šole obveščene o seminarju.
Udeleženci imajo poleg rednega de-
la tudi dovolj prostega časa, za zabavo
in izlete. Ogledah so si Plitvička jezera,
se povzpeh na Boč in podobno. O vti-
sih pa so spregovorili tudi sami:
Arne Kinzler prihaja iz Zahodne
Nemčije. »Tukaj sem že četrtič. K so-
delovanju me je spodbudil prijatelj
Roland Baumgartner, ki tudi letos so-
deluje. Poleg tega mi odgovarja tudi
podnebje, saj je vreme pri nas žal že
spet zelo slabo. Seminar mi je všeč
tudi zato, ker profesor Markovič zelo
slikovito razlaga, kar mi izredno kori-
sti pri mojem delu, saj poučujem vi-
olončelo na glasbeni šoh.«
Edith Becker je najstarejša udele-
ženka. O svojih vtisih je povedala tole:
»Čeprav sem že starejša, sem se vse-
eno odločila, da se tudi petič udeležim
tega seminarja. Doma igram v kvarte-
tu. Zelo mi je všeč način dela, saj od
tega veliko odnesem. Tudi Rogaška je
lepa, dobro se počutim, pa tudi vreme
nam je naklonjeno. Če mi bo zdravje
dovoljevalo, se bom poletne šole goto-
vo še kdaj udeležila. Od kod sem zve-
dela za seminar? Ko sem se upokojila,
sem se odločila za pouk violine pri
profesorju Markoviču. On me je tudi
navdušil za seminar.«
Sonja Ranker prihaja z, Kitzbuhla.
Je gimnazijka in v prostem času igra
violino. »V Rogaški sem letos prvič in
moram priznati, da mi je všeč. Naš
delovni dan se začne ob 9. uri, ko ima-
mo komorne vaje. Popoldne spet vadi-
mo, p6 večerji pa igramo minigolf ali
namizni tenis. To je sicer prav zabav-
no, toda če hočeš zvečer kam ven, ne
najdeš nič ustreznega, saj je program
prilagojen starejšim ljudem.«
Rezultate svojega dela bo vseh se-
dem udeležencev predstavilo jutri zve-
čer na zaključnem koncertu v Anini
SERGEJA LESJAK
GRETA SENIC
Na zdravie prijatelil
Brane Klavžar je eden ti-
stih muzikantov, ki veliko
dela in malo zasluži. Žal je
tudi v glasbi tako, da dobro
delo še ne pomeni, da lahko
tudi dobro zaslužiš. Rezultat
njegovega truda je pravkar
izdana šesta kaseta, kar po-
meni, da je kljub finančnim
zadregam ansamblu uspelo
vsako leto posneti po eno ka-
seto. Skladbe z zadnje, ki no-
si naslov »Na zdravje prijate-
lji«. se že vrtijo v lestvicah na
radijskih valovih po Sloveni-
ji. Tri tedne so bili tudi na
vrhu lojtrce domačih in ko je
že kazalo, da bodo poštah
mesečni prvaki, sije eden od
»zasledovalcev« kupil nekaj
tisoč kuponov in vse veselje
je padlo v vodo. Grenke iz-
kušnje muzikanta, ki dela
s srcem, seveda ne smejo
vreči iz tira in tekstopisci
Ivan Sivec, Ivan Malavaše-
vič in Peter Vodeb imajo že
nova naročila za naslednje
posnetke. Skozi poletje ima-
jo podpisanih tudi več po-
godb za igranje tako doma,
kot pri zamejcih v Avstriji in
ZRN, pripravljajo pa se na
praznik domače glasbe
v Ptuju. Velika opora harmo-
nikarju Branetu Klavžarju je
Dani Jereb, ki skrbi za dobro
voljo in poseben glas v an-
samblu, pa tudi del obvezno-
sti za stike z javnostjo je
prevzel na svoja ramena.
V ansamblu so še: pevca Ro-
mana Cafuta in Tomo Hart-
man, kitarist Robi Ribič in
basist Peter Vodeb.
EM
IZ STARIH FOTOGRAFSKIH ALBUMOV
Splavi na Savinji pri Celju, ok. 1940
1 d"
Čeprav sega prva omemba splavarjenja na Savinji že v dalnje leto 1478, je P*"'^vj jr
večjega razmaha te nekoč izredno pomembne gospodarske dejavnosti šele v 18. sto^^^
zlasti v 19. stol., ko so savinjski splavarji vozili les po Savi in Donavi vse do Črnega J^
Splavarska lesna trgovina, ki je bila vse do druge svetovne vojne najpomemb
gospodarska dejavnost prebivalcev Zgornje Savinjske in Zadrečke doline, je P'"'" -j<
precejšnje koristi tudi Celju, ki je postalo izhodišče trgovine z lesom. Splavarst^j^j,^
zadala odločilen udarec nemška okupacija. Po drugi svetovni vojni se namreč zas ^
splavarska dejavnost ni obnovila, medtem, ko se poskus z zadružnim splavarstv'' J
obnesel. Fotografijo, ki jo objavljamo, je posnel celjski fotograf Josef Martini tiK v
nemško okupacijo.	-t/iB^
JANEZ CV» ,
,nRTAŽA - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
26. JULIJ 1990 - STRAN 7
V Laškem nič pretresljivo novega
m in cvetje - šestintivajsetič po vrsti
Va letošni 26. tradicional-
■jprireditvi Pivo in cvetje
ll^kem se je odvijalo vse
'starem: laščanijada, pro-
lenadni vrvež po Laškem,
! ^ada piva in cvetja, raz-
■ ^ve mačk, ptic, gob, čebe-
' Ijrskih pripomočkov, do-
' ^t domače kuhinje in roč-
I ^del invalidov, in navse-
< gdnje tudi kmečka ohcet in
; jameniti ognjemet. Velika
'"»Tost se je kot kaže zgodi-
;le Klubu ljubiteljev la-
itga piva, ki je v svoje vr-
iK privabil samega sloven-
jega predsednika Milana
Sičana.
Obiskovalcem je bilo na
,;ljo okoli 20 točilnih pul-
:;v, za katerimi so si lahko
:e]niza 15 dinarjev privoščili
Mžirek laškega piva, ki bi ga
icer po nekaterih lokalčkih
iiko dobih tudi ceneje.
Kljub ceni, pa so prodah pre-
cej hektolitrov piva. V Pivo-
varni Laško so ceno nastavih
nekohko nižje, vendar pa je
svoj piskrček primaknilo še
Turistično društvo Laško, ki
je od vsakega lončka pobralo
2 dinarja. Ti so bili letos spet
plastični in spet so letele kri-
tike - toda tam, kjer so uved-
li steklene vrčke jih je pač
hitro zmanjkalo. Ljubitelji
piva so jih »za spomin« od-
našah domov. Morda je bila
tudi cena piva kriva, da so
miličniki v primerjavi
s prejšnjimi leti, imeU manj
dela. Bilo je osem manjših
kaznivih dejanj, tri lažje pro-
metne nezgode, šestkrat pa
so morali posredovati zaradi
vinjenih oseb, le enega iz-
med njih pa so pridržali
v prostorih za streznjerije.
BRIGITA RAJSTER
META STREICHER
Cvetke
ob pivu
OBLAKI SO BELI - Pred
sobotno pivo-cvetno veseli-
co so nad Laškim opazili tri
oblačke. Protitočna raketna
obramba ni ukrepala.
VSI SO PRIHAJALI...
-	Škoda, da na napovedani
obisk v Laško ni bilo pod-
predsednika republiškega
IS, g. Malešiča. Lahko bi na
licu mesta videl, kako bi slo-
venska vlada postavila do-
bičkonosni šank ob - deni-
mo - Ljubljanski ohceti.
...NJEGA NI B'LO - Po-
vabilu se ni odzval niti Lojze
Peterle, ki je tistega dne ne-
daleč od Laškega prižigal
svečke. G. predsednik se je
zadovoljil s cvetjem brez
piva.
SPRAVE NE BO - Tudi
Dušan Šinigoj ni utegnil pri-
ti. Poskus, da bi spravili no-
vo in staro oblast za isto mi-
zo, se spet ni posrečil.
PLURALIZEM PIVA
-	Pivo in cvetje pa je obiskal
Milan Kučan. Mimogrede je
postal častni član Kluba lju-
biteljev piva Zlatorog. Kon-
kurenca se tolaži, da Kuča-
nova žena pije Union.
SNIDENJE - Minule dni
je bil pogosto v Laškem Ivan
Kramberger. Pridružil se je
tudi Kučanovemu omizju.
Predvolilna tekmeca sta se
prisrčno pozdravila, iz oblju-
be, da bo Ivan po volitvah
Milanov šofer pa spet ni bilo
nič. Tako Kramberger še na-
prej prevaža le opico.
VOLA SO SNEDLI - V pe-
tek so na graščinskem dvo-
rišču spekli in pojedli občin-
skega vola. Župan, g. Veršec,
je zatrdil, da se politika ni
mešala v izbor. Zadevo so
prepustili stroki - to je: me-
sarjem.
RASTLINE POTREBU-
JEJO LJUBEZEN IN PIVO
-	Da bi pivu omogočili na-
ravno kroženje, so v Laškem
postavili nekaj dodatnih
stranišč. Kljub temu je veči-
na pivopivcev raje zalivala
cvetje in fasade.
KONČNO MIR - 130 tisoč
obiskovalcev in več kot 250
tisoč vrčkov piva v tednu dni
je Laško preneslo z nekaj
manjšimi praskami. Prežive-
lih niso šteli. In v mestece ob
Savinji seje končno spet na-
selil mir.
NK
Savinja ob Savinji
foi^ liamp na Pobrežjali
Tik ob Savinji na Pobrež-
W blizu Nazarij so prejšnji
Men odprli nov zasebni
tamp »Savinja«. Razprosti-
ra se na 5 tisoč kvadratnih
»etrih površine, v njem pa
jf prostora za 40 prikolic in
."šotorov.
Umivalniki, tuši, sanitarije
I" vsi priključki so urejeni,
kampu pa je gostinski lo-
^ v katerem bodo v pri-
krije ponujah tudi hrano,
^bna zanimivost so
^nki starega mlina in ža-
KI sta nekoč dobivala po-
^bno energijo iz potoka, ki
'"^mimo kampa.
"eliko truda in dela smo
; v kamp, 3 leta nismo
v''"" dovoljenja za gradnjo.
morem prešteti vseh
ri;.^' sem jih moral pritis-
-Mn vseh ljudi, s katerimi
se moral dogovoriti. Na-
P^.smo podpisan kar 27
l^jsij, da smo sploh lahko
•p'z delom,« pripoveduje
-jj^^ii lastnik Matija Pe-
•. 'Sam sem bil v šoli na
kjer sem izpilil zna-
.^ "emščine, saj pričakuje-
,k "ajveč nemško govore-
. Jstov. To je sedaj že
•Itidor P ^ Zgornji Savinj-
.v^oiim, vendar mislim, da
ia, dovolj kruha in de-
fle^g^^da bo potrebno, vsaj
obfjjj.'^^ to, kako v mozirski
riij^ Poudarjajo razvoj tu-
-uislj''^^kako preurediti ob-
davčno pohtiko.
Predvsem pa upam, da bo-
mo vsi turistični delavci
v občini našli skupen jezik,
in da bomo na najbolj prime-
ren način predstavljali Zgor-
njo Savinjsko dolino, njene
lepote in skrivnosti.«
Matija Petrin se je zaen-
krat povezal s Turist birojem
iz Mozirja in skupno bodo
vsak petek pripravili piknik
v naravi. Gostom bodo po-
nujali postrvi, domač kruh,
pijačo, poudarek pa bo pred-
vsem na veselem rajanju in
druženju, ki se bo zavleklo
pozno v noč. Organizatorji
obljubljajo, da bodo petkovi
■pikniki vsaj petino cenejši
kot podobna srečanja
drugod.
»Za domače goste bi pri-
poročil nekakšen »vikendšo-
tor«: spanje in petkov piknik
v kampu, v soboto in v nede-
ljo pa si lahko ogledajo Zgor-
njo Savinjsko dolino ah pa si
v Šport centru Prodnik izpo-
sodijo kajak in se popeljejo
z njim po Savinji,« priporoča
Matija Petrin in še doda:
»Čeprav imamo doma že
700-letno kmečko tradicijo,
sem se za kamp odločil zato,
ker vidim v turizmu bodoč-
nost za našo dohno. Trudil se
bom predvsem v smislu, da
geslo »Turizem smo ljudje«
ne bo ostalo le pri besedah,
ampak da se bo tudi uresni-
čilo.
URŠKA KOLENC
O pošti
v Grafičnem muzeju
v Rogaški Slatini so odpr-
li razstavo o zgodovini
pošte na starih grafikah
in znamkah. Gre za eno
od znanih 200 tematskih
grafičnih zbirk darovalca
Kurta Muellerja iz Švice,
zajema pa čas od 17. do
19. stoletja. Na starih gra-
fikah so prikazani: razvoj
pošte, telefonske aparatu-
re iz povojnega časa (roč-
ni telefonski centrah, hiš-
ni telefoni, poljski tele-
fon) ter filatelistične zbir-
ke Kurta Muellerja in fila-
telistov iz društva v Roga-
ški Slatini. Razstava je
odprta ob torkih, četrtkih
in sobotah od 10. do 12.
ure ter od 16. do 18. ure,
za napovedane skupine
pa tudi sicer. Na ogled bo
do 3. septembra.
BJ
Na Kaiobju stolp
v krajih na južnih poboč-
jih šentjurske občine imajo
slab sprejem slovenskih tele-
vizijskih programov. Na Ka-
iobju so po programu posta-
vili 42-metrski stolp. V sep-
tembru bodo slovenski tele-
vizijci montirali na stolp še
antene za oba slovenska pro-
grama.
BJ
581 krvodajalcev
v minulih dneh so v žalski
občini pripravili pet krvoda-
jalskih akcij. N^več krvoda-
jalcev je bilo v Žalcu in sicer
222, na Vranskem 146,
v Šempetru 89, v Libojah 98
in v Grižah 51. Naslednja kr-
vodajalska akcija bo v žalski
občini 31. avgusta in sicer na
Polzeli v prostorih Zdrav-
stvene postaje od 7. do 13.
ure.
T T.
Nova cesta v Praprotnem
Hr^g^jo nedeljo so vaščani hribovite vasi Praprotno
Se oj^' skupnosti Planina pri Sevnici pripravili prazno-
d%ke	novega dela asfaltirane ceste in asfaltne
V,? v vasi. Denar je prispevala občina Šentjur, svoj
\\ p« So dali tudi vaščani Praprotnega in Krajevna skup-
Javiij pri Sevnici. Najnujnejša zemeljska dela so
jUp . pred leti s pomočjo Gozdnega gospodarstva
Ve^i^^^' ^^ cesta, ki je sedaj skoraj v celoti asfalti-
^Jali H ° pripomogla tudi k temu, da bodo mladi raje
V.	RM
Darovanje organov
že tretje leto vodi Rdeči
križ Slovenije akcijo moti-
viranja občanov za darova-
nje organov in delov telesa
po smrti. Velikega števila
darovalcev še ni. Vzrok je
verjetno v zavesti človeka
- marsikdo se namreč spra-
šuje: kaj pa, če se zgodi ču-
dež in se iz klinične smrti
vendarle vrnem v življenje?
Akcija pridobivanja orga-
nov in delov človeškege tele-
sa v zdravstvene namene se
je v Sloveniji pričela pred
štirimi leti, ko je Slovenija
sprejela zakon o odvzemu in
presaditvi delov človeškega
telesa v zdravstvene name-
ne. Zakonu je takoj sledil
pravilnik o natančnejših po-
gojih za to humano početje.
Rdeči križ Slovenije je prev-
zel nalogo motiviranja daro-
valcev. Zato so pripravili pi-
smo občanu, človeku, ki bi
bil pripravljen postati daro-
valec oz. bi želel vedeti, kaj
akcija pomeni. V zadnjih
treh letih je bilo pri nas že
izdanih nekaj izkaznic. Vsak
občan, ki se odloči postati
darovalec, dobi izkaznico, jo
podpiše in nosi pri sebi." Ce
v primeru nesreče izkaznico
najdejo pri ponesrečencu, ni
potrebno iskati še posebne-
ga dovoljenja za odvzem or-
gana oz. dela človeškega te-
lesa. S podpisom na izkazni-
ci pa se nihče ne obveže, da
bo moral večno ostati daro-
valec. Lahko si premisli, iz-
kaznico uniči ali jo vrne Rde-
čemu križu. Vsako leto po-
skušajo javnost obvestiti
o tej humani akciji in vzpod-
buditi lj|,udi, da bi se ji pri-
družili. Ce želi, lahko darova-
lec ostane anonimen.
Primarij dr. Milan Žuntar
in primarij dr. Rado Pilih iz
celjske bolnišnice poudarja-
ta, da je pri akciji darovanja
organov nujen pravilen pri-
stop. Radi bi, da bi čimveč
morebitnih darovalcev ime-
lo že omenjene izkaznice, saj
je sicer potreben dogovor
med medicinsko ekipo in so-
rodniki poškodovanca-daro-
valca, kar pa lahko včasih
precej zavleče postopek. Po-
vedala sta tudi, da ni strahu,
da bi koga prehitro razglasili
za mrtvega, saj o tem odloča
ekipa strokovnjakov na os-
novi posebnih laboratorij-
skih in kliničnih preiskav.
Odvzem organa opravijo še-
le, ko je z gotovostjo mogoče
izključiti vsako možnost po-
novnega delovanja možga-
nov. Sicer pa odvzema orga-
nov v celjski bolnišnici še ne
opravljajo, vendar pa naj bi
se kmalu po vsej Sloveniji
razvil sistem bolnišnic, ki
naj bi to počele. Za sedaj pa
je to uveljavljeno le v ljub-
ljanskem KUničnem centru.
Opravljajo pa v Celju nekate-
re presaditve - kožo presaja-
jo predvsem v primeru ope-
klin, vendar gre le redko za
presaditve s kožo daroval-
cev, mnogo običajnejše so
presaditve kože z enega ha
drugi del pacientovega tele-
sa, podobno velja tudi za
presaditve kosti.
SIMONA BRGLEZ
MARJANA SMREKAR
NOVO
NA POLZELI!
Odličen obisk
kozjanskih
zdravilišč
v hotelih Rogaške Sla-
tine je bilo mogoče
v prejšnjem tednu dobiti
še kakšno prosto ležišče,
zdaj pa so zmogljivosti za-
sedene ter je prostor le še
pri zasebnikih. V mesecu
juniju so našteli za 18 od-
stotkov več vseh gostov
kot v istem mesecu lani,
tujih gostov pa je bilo le-
tošnjega junija za tretjino
več. V zdravilišču Atom-
ske toplice imajo prav ta-
ko povsem zasedene vse
zmogl^jivosti. Na letnem
kopališču v starem delu
toplic je bilo v nedeljo
nad 3 tisoč kopalcev, kar
predstavlja letošnji re-
kord. Do konca leta bodo
imeli v tem kozjanskem
zdravilišču 850 kvadrat,
nih metrov novih odprtih
in zaprtih vodnih površin
v novi zgradbi med hote-
lom in Atomsko vasjo,
bazeni pa bodo med naj-
sodobnejšimi. Z gradbe-
nimi deli so zaključili, de-
lajo instalacije ter urejajo
okolico. Tudi V Atom-
skih tophcah je boljša za-
sedenost kot pa lani
v istem času.
BJ
8. stran -26. julij 1990
reportaža - kulh.
Avtomobilska lamhada
Ko stekla pokajo in so vsi blazno navdušeni
Na parkirišču pred Golovcem
ni gostoval niti cirkus, uiti sej-
marji. Pa vendar se je pred šport-
nimi dvoranami kar gnetlo ljudi,
ki so jih privabili čudni plakati
s še bolj čudnim napisom CAR-
KILLLERS ali pa BIGFOOT
SHOW. Česa podobnega ( ' ijani
še niso videli, zato pravzaprav ni
čudno, da so mladi in mai > manj
mladi trumoma prihajali past ra-
dovednost. In imeli so kaj vi-
deti...
Najprej padejo v oči vozila:
ogromni desettonski Bigfoot, Ba-
by-Bigfoot z dvema tonama in pol,
traktor, različna vozila Opel, mo-
tokroske in še kaj. Okrog njih se
vrte kaskaderji v pisanih kombi-
nezonih, ki so sicer tudi odlični
mehaniki, in preverjajo brezhib-
nost vozil. Če ogovoriš koga izmed
njih. se najprej široko nasmehnejo
in pripravljeni so odgovarjati na
kakršna koli vprašanja, če le govo-
riš nemško. V tem primeru se ti
lahko celo zgodi, da ti ponudijo
službo prevajalca. Čisto preprosto
- podpišeš pogodbo in greš
z nj.mi.
Predstava se dogaja ob neutrud-
nem komentiranju, ki bi naj bilo
duhovito, a Celjani očitno ne razu-
mejo tujega humorja, ter bučni
glasbi. Mimogrede - ste že kdaj
videli avto plesati lambado? Ko je
na sporedu lazbijanje starih avto-
mobilov, predvsem med moškim
delom publike završi. Deset-tori-
ski Bigfoot odločno zapelje po
pločevini avtov, stekla pokajo in
VSI so blazno navdušeni. A kakš-
nemu skromnemu študentu brez
denarja se morda to razdejanje
upira, saj bi mu avto, pa čeprav
star in zastarel, prišel hudo prav.
Tudi točka avtodame med ob-
činstvom vzbudi mnogo zanima-
nja, kajti kaskaderji so pozvah
hrabre Celjanke na zastonj vožnjo
po parkirišču - na dveh kolesih.
Ko sedim v avtomobilu in čakam,
da se ena stran odlepi od tal in pot
nadaljujem samo po dveh kolesih,
me nehote napade občutek trenut-
ne slabosti, kmalu nato pa se
Vdam v usodo. In ko je vratolom-
ne vožnje konec, si želim, da bi se
ponovila. Kdo in kakšni so mladi
vozniki, ki potujejo iz kraja v kraj,
da zadovoljijo množico atrakcij
željnih radovednežev?
O svoji pomembnosti me naj-
prej prepričuje Amando Stey, sin
»ta glavnega«. Sprednji zob ima
zlomljen, opazim pa tudi brazgoti-
no na čelu. »Posledice številnih
poškodb,« skomigne z rameni in
mi pokaže še eno na drugi strani
pri ušesu. »Poteka pa celi lobanji.
Če Kdo vpraša, rečem, da imam
samo šive, v resnici pa imam za
seboj kompletno operacijo
obraza.«
Šef Bigfoot Showa je Rene Stey,
mogočen temnolas moški, ki
ustreza vsem predstavam o show-
masterjih: pretirano samozave-
sten, pompozen, nastopaški. Je
zvezda večera, saj večino vrato-
lomnih točk izvaja sam. »Točko
s traktorjem na dveh kolesih sem
vadil dobrih 22 mesecev. Sem edi-
ni človek na svetu, ki jo izvaja.«
Manny Bauer je drugi šef sho-
wa. Vendar se njegov pristop po-
polnoma razlikuje od Renejevega.
Ne obremenjujejo ga večvrednost-
ni kompleksi. Ko ga vprašam, kod
so že vse popotovah, se samo na-
smehne in mirno odgovori: »Naš
Bigfoot show je gostoval že širom
po svetu, razen v Afriki in nekate-
rih državah vzhodnega bloka. Ju-
goslavijo smo se odločili obiskati
predvsem zato, ker tukaj še ni bilo
nič podobnega. Občinstvo naj vi-
di, kaj je v svetu novega, senzaci-
onalnega, atraktivnega. Menim,
da je jugoslovanska publika fanta-
stična, zelo dobro nas sprejema.«
Aplavz jim je potreben kot
spodbuda in nagrada, za dobro po-
čutje. Nekateri rastejo z njim.
Enajstletna Nadine Stey, deklica
s prifrknjenim noskom, dolgimi
svetlimi lasmi in živahnimi modri-
mi očmi, je začela nastopati pred
petimi leti. »Nastopam skupaj
s sestro. Najina naloga je zabavati
občinstvo. Blazno nama je všeč.«
Kaj pa šola? Smrkljica, ki je svet
motornih vozil spoznala prej kot
šolo, se zasmeje: »Trenutno ima-
mo šolske počitnice. Drugače pa
imamo privatno učiteljico, ki nas
poučuje enake predmete kot se jih
učijo naši vrstniki v Nemčiji.«
Nastopajoči kaskaderji so profe-
sionalci. Izobraževan so se na raz-
ličnih priznanih kaskaderskih šo-
lah širom po svetu, tako na primer
v Parizu, Los Angelesu ter v bliži-
ni Mannheima. O šolanju pripove-
duje Amando Stev: »Kaskadersko
šolo sem dve leti obiskoval v Los
Angelesu, vendar je šolnina precej
draga. Zanjo je bilo treba odšteti
200 tisoč nemških mark.«
In katere lastnosti odlikujejo ka-
skaderje? Manny Bauer pravi:
»Kaskader mora biti izzivalen, po-
gumen, predrzen, vzdržljiv, pred-
vsem pa mora znati komunicirati
s publiko.«
Tudi do nesreč prihaja. K sreči
le redkokdaj, pa vendar. Zadostu-
je najmanjša manjkajoča matica
ali trenutek nepazljivosti za vola-
nom. Vsakdo nosi del tveganja in
če do nesreče pride, krivdo prev-
zamejo nase. Sicer pa velja pri njih
načelo »Vsi za enega, eden za vse,«
pa naj se to še tako čudno sliši.
Večino leta je skupina nat^
ji, le pozimi pavzirajo za kafc
mesec ali dva. Pravzaprav tudj
krat ne počivajo, temveč se i
pravljajo na naslednjo sezono'
nirajo, izboljšujejo vozila, p^
gajo pri snemanjih... Pa vea
trdijo, da se njihovo življenj«
razlikuje dosti od normalm
Z njimi potujejo cele družine,i
kuhajo, skrbijo z? kostume
otroke. »A včasih so tudi trenu
ko imaš vsega dovo.'j, ko bi naji
zapustil potujočo karavano ins
večno odpočil od tega garan
odkrito pripomni še Joe Wllia
pomaha in se z ostahmi vrže
pospravljanje prizorišča.
GRETA 80
Foto:-EDO EINSPIEL
Med Renejevimi kaskaderji j' tudi Jugoslovan, ki sodeluje pf/
izmed najnevarnejših točk i predstavi. Dva kaskaderja ležita
avtomobilu, ki pri veliki hit o^ti prebija ognjeni zid.
Celabrant singers napolnili Narodni dom
v torek je bil v Narodnem
domu koncert ameriške
skupine Celebrant singers,
ki je gostovala že v štiride-
setih državah sveta, med
drugim so bili petkrat v Ju-
goslaviji. Na turneji po Slo-
veniji so se ustavili tudi
v Celju in dodobra napolni-
li Narodni dom.
Skupina Celebrant singers
prepeva moderne gospele,
starost članov je od 18 do 35
let, vsi pa so zapustih poklic
ali študij, da lahko potujejo
in s pesmijo širijo med ljudi
v. svetu evangelij. Pogosto
nastopajo tudi po zaporih,
zanimivo je, da so se odločih
nastopiti tudi v zaporu na
Dobu, kjer so jih, kot so deja-
li sami, dobro sprejeli.
Sedež imajo v Kaliforniji,
sicer pa so fantje in dekleta
iz različnih ameriških držav
ter pripadniki različnih ver-
skih skupnosti, ki jim je
skupno le to, da izhajajo iz
krščarištva. S pesmijo želijo
odstraniti tudi prepreke, ki
posamezne veroizpovedi lo-
čijo med sa JO. Navadno na-
stopajo v cex-kvah, slovenski
krščanski demokrati, ki so
jih povabili v Slovenijo, pa
sč se odločili, da bodo celj-
ski koncert pripravili kar
v Narodnem domu.
Celebrant sin;" rs štejejo
deset pevcev in ter šti-
rinajst instrumenlalislov, ki
igrajo bobne, violine, klavi-
ature, bas kitaro, ilavto in še
nekaj pihalnih instrumen-
tov, v svojih vrstah pa imajo
tudi bivšo učiteljico gluho-
nemih otrok, kije sproti pre-
vajala vse pesmi na koncertu
v govorico gluhonemih.
Vstop na koncert je bil prost,
prodajali pa so vseh pet ka-
set, ki so jih Celebrant sin-
gers do sedaj posneh. V bo-
doče jih bo mogoče kupiti
v trgovini Pro musica v Zi-
danškovi ulici v Celju.
N.G.
Foto: E. EINSPIELER
Triglav, slovenska lipa in avstrijsko zavarovanje
Ce v teh poletnih dneh, ko se
brezskrbno raztegujete ob
morju, bazenu ali lavorju, še
niste pomislili na zavarovanje,
je to velika velika napaka. Člo-
vek se namreč mora dati zava-
rovati ravno takrat, ko je naj-
manj vzrokov za to. Saj veste:
pri zavarovanju je že tako, da
je v trenutku, ko se pojavi
vzrok, že prepozno.
Recimo: brezskrbno greste
po cesti, na glavo vam pade
cvetlični lonček, vi pa niste za-'
varovani niti s čelado niti kako
drugače, na primer z avstrij-
skim zavarovanjem. Torej vam
ni pomoči. Bolečine boste pre-
boleli kar sami, nihče drug jih
ne bo namesto Prav vam
je! Zakaj se pa niste zavaro-
vali?!
Pa saj bi se kdo drug tudi
zavaroval namesto vas. Prav-
zaprav bi zavaroval vas, name-
sto vas pa bi vzel le tisto pro vi-
zijico. V šilingih, jasno. Saj gre
vendar za avstrijsko zavarova-
nje. Že, že, ampak zakaj ne slo-
vensko?
»Ah, dajte no,« mi je rekla
zadnjič ena izmed agentk - si-
cer pa do nedavneg,. moralno-
politično neoporečna tovariši-
ca in za povrh še vedno direk-
torica neke celjske kulturne
ustanove, »Triglavu pa ja nih-
če več ne verjame. Saj ljudje
niso bebci. Ugotovili so, da
Triglav rad vzame, precej ne-
rad pa da. Pa kaj da! Se povrne
ne.«
Slovenski narod torej ne ver-
jame več v Triglav, Avstrijci
nikoli niso, agenti pa - kdo bi
vedel?! Biznis je biznis in kaj
bi tu z moralo in patriotizmom.
Na Celjskem je zdaj že lepo
število takih agentov. Večino-
ma gre za pomembneže, ki na
sestankih ne škrtarijo z lepimi
besedami na račun mame Slo-
venije, ki jim še vedno reže kar
dober kruh. Na sestankih,
uradno. Sicer pa lezejo nekam
ljubim sosedom in se udinjajo
Oesterreichu. Za šilinge, jasno.
Saj gre vendar za avstrijsko za-
varovanje!
Zdaj si pa zamislite tole sce-
no, ki je, mimogrede rečeno,
resnična.
Direktor povabi poslovnega
partnerja v svojo pisarno. Po
začetnem otipavanju mu naka-
že smernice in poti, tajnica pri-
nese kavici, nalije jima viski.
Skratka: vse po predpisih. Čez
tričetrt ure gospod tovariš di-
rektor nenadoma vpraša: »Ste
že zavarovani?« Poslovni part-
ner ga malce debelo pogleda,
češ, v tem grmu tiči zajec, in ko
reče, da ne, se direktorju-agen-
tu razsvetli obličje, preplavi ga
upanje, da še kaj bo iz tega.
Zato takoj pristavi: »Naša av-
strijska zavarovalnica vas za-
varuje pod izredno ugodnimi
pogoji.«
»Kako to mislite: naša, če je
pa njihova,« naivno vpraša po-
slovni partner, ki je vtem že
spoznal, da je v precepu.
»No ja, to se samo tako re-
če,« mu hiti pojasnjevati go-
spod tovariš agent. »To je sicer
res avstrijsko zavarovanje, pla-
ča se v šilingih... Je pa to živ-
ljenjska investicija. Izjemna
priložnost za vas in vse vaše.«
In mu začne na dolgo in na
široko razkladati pogoje in
ugodnosti. Pravi agent pač
vedno začuti, kdaj je pravi tre-
nutek za jiiriš. Zato nadaljuje
in sili po že ustaljeni formuli:
zadnja priložnost^, super prilož-
nost, investicija, varno naložen
denar itd., itn., ipd.
Poslovni partner še vedno
omahuje. Tudi on po formuli:
bom še premislil,, bom drugič
povedal, bom še ženo vprašal,
trenutno sem v finančni krizi,
gremo na morje itd.,, itn., ipd.
Agent se ne da. Pravi, da je
dejansko poceni in da je danes
zadnji dan. Jutri bo že prepoz-
no, investicija bo propadla, po-
tem šele bo žena jezna.
Poslovni partner že vidno
živčen poskuša zabrenkati na
drugo struno: »Jaz sem Slove-
nec. Se bom pa menda ja pri
slovenski zavarovalnici zava-
roval. Poleg tega mi pa Avstrij-
ci že od nejidaj gredo na živce.«
Agent v odločilnem trenut-
ku kot pravi humanist izjavi:
»Pa kdo sprašuje, kdo ste. Vi
ste človek. In to dober človek.
Dobre ljudi pa se splača zava-
rovati. In avstrijsko zavarova-
nje je n^boljše zavarovanje za
ljudi.«
Zdaj poslovni partner oma-
ga. Na lice mu pritečejo solze.
Kdo bi vedel, ali zaradi lepih
besed ali zaradi tega, ker se bo
očitno moral zavarovati.
KOZERIJA
Kupčija je sklenjena-
čana.
Čisto na koncu vasspf
na šalo o ruski podkup'r
Vojak preda puško, vz^
mu Američani dajo
gumi. Potem spleza naj
in ko zaropota - ker zo^.
nima puške - začne s F
streljati po sistemu ^^
Vse skupaj ga rahlo skr^'
pak le, dokler sredi W
polja ne zagleda svoješ^j
rala, ki v kavbojkah
leta gor in dol in opon^^
talo.
Od tam približno
spod tovariš direktor-*
Urejen in svež. Vseeno^
ali s svojim biznisom
hlapčuje, ga kupujejo
prodaja. Sicer je pa,
eno: kaj pa on (in vsi P^.
- do nedavnega morai" .
tično neoporečen -
o morali?	j
Nekaj vam povem.
kih bom še naprej
slovensko lipo. Zav^ ^ji
nezavarovan, s '
v srcu.	.
S^, dragi agenti ir' 'l»
Triglav ni samo ^^avari^ fH!
tone
Konjiški pevci v Avstriji
Pred kratkim so se vrnili iz Avstrije pevci moškega j
skega zbora Ivo Štruc iz Slovenskih Konjic. Gostoval
v Ehrenhausnu, kjer so nastopili že lani skupaj s trinajst
pevskimi zbori iz Avstrije, Italije in Slovenije. Letoi
nastopih v sklopu prireditev ob 750-letnici Ehrenhaui
Konjiški pevci pod vodstvom Iva Kocbeka so se zelo do
odrezali, obiskovalce pa je še posebno navdušila Boj
Matevž s svojim nastopom s harmoniko. Konjičani so*
hvalo povabili tamkajšnje pevce na koncert v Sloven
Konjice, ki ga bodo priredili pobrateni pevski zbor
Konjic, Slovenj Gradca, Kort nad Izolo in Mačkolj pri D
ter zdaj še iz Ehrenhausna.
MARIJA ME!
Poletna šola v Velenju
v nedeljo se je v Velenju končala že tradicionalna pol«
šola za harmoniko in kitaro, ki je bila letos že šestič. Df
dni so se vrstile razUčne prireditve, šola pa se je koni
z zaključnim koncertom. Na koncertu je sodelovalo se(
mladih harmonikarjev, sedemindvajset kitaristov, |
violinisti, štirje flavtisti, dva pianista ter klaviaturist. B
stavili so dela, ki so se jih naučili v šoli. Delo v šoli sovj
Franci Žibert, Jerko Novak, Ištvan Romer ter Tomaž
renz.	^
ŠPORT
26. JULIJ 1990 - STRAN 9
rtaidukovci so se pripravljali na Rogii
^aer Luka Peruzovič za bralce Novega tednika
"■^^j^je to poletje polna ju-
invanskih športnikov in
tniC' nabirajo moči
^^ovo tekmovalno sezono;
" gometašev in košarkar-
" do atletov, ki jih letos ča-
jf^ ^e evropsko prvenstvo
''^cnlitu. Med jugoslovanski-
V .^^(jgometnimi moštvi je bil
A\ dO 14. julija na pripra-
h na	splitski
aSduk. Krajši odmor med
inndicijskim treningom
''Titskih »bilih« na Pesku
^L izkoristili za pogovor
trenerjem in nekdanjim
Loešnim nogometašem Haj-
Huka ter državnim reprezen-
f" tom Luko Peruzovičem.
Zakaj ste si za priprave na
tart v novo sezono letos iz-
brali prav Roglo z Uniorjevo
tovrstno ponudbo?
Razlogov za to odločitev je
yeč V Splitu ta čas ne moremo
imeti priprav, ker je tam vse
v znamenju bližajočega se
e\TOpskega atletskega prven-
stva. Tereni, športne dvorane.
Igrišča, vse je v znamenju in
funkciji tega športnega dogod-
ka. Drugi razlog so visoke tem-
perature in turistična sezona,
kije na višku. Mi pa potrebuje-
mo mir in ugodnejše klimat-
ske pogoje. Za Roglo nas je
navdušil naš kondicijski tre-
ner Mirko Krolo, ki je bil pred
pol meseca na Rogli z jugoslo-
vansko košarkarsko reprezen-
tanco. In res so tu izredno do-
bri pogoji za delo ter za poči-
tek, kar je še posebej po-
membno.
Kakšne so Hajdukove pripra-
ve na Rogli?
Gre za prvi, tako imenovani
bazični del priprav. Poleg na-
rave z gozdnimi potmi za teka-
nje, imamo na voljo športno
dvorano, trim kabinet in vse
ostale športne objekte. Treni-
ramo dvakrat dnevno, dopol-
dan in popoldan, tudi na nogo-
metnem igrišču.
Nas bo Hajduk jeseni presene-
til z bistveno drugačno zased-
bo? Kdo odhaja in kdo priha-
ja v moštvo?
V novo prvenstvo vstopamo
z novimi, mladimi igralci, ki
jih je kar precej. Asanovič je
odšel v tujino, tudi Čelič, ena-
ko resno razmišlja Pudar. To
so sami starejši, izkušeni igral-
ci, ki so bili v minuli sezoni
stebri Hajdukovega moštva.
Ekipo smo zdaj zasedli z mlaj-
šimi, novimi igralci kot sp Koz-
niku iz Prištine, Erak iz Čelika,
Oblak, sin Braneta Oblaka, ki
je šel skozi nogometno šolo pri
ljubljanski Olimpiji. Upam, da
bo igral za Hajduka tudi Celjan
Bauman, ki zdaj sicer dela
z nami, tehnične zadeve glede
prestopa pa z Mariborom še ni-
so urejene. Gre torej za mlado,
perspektivno skupino igral-
cev. Hajduk je velik klub in od
njega se vedno veliko pričaku-
je, zato bomo imeli težave, ka-
ko iz teh novih igralcev napra-
viti uigrano moštvo in loviti re-
zultate. V strokovnem delu te-
ama moramo ta izziv sprejeti
v upanju, da se bo vse najbolje
izteklo. Fantje bodo dali vse od
sebe, da upravičijo zaupanje.
Hajduk res še vedno velja
za velik klub, vendar se zdi,
da se zadnje desetletje nekako
ne more najti. S tretjim me-
stom, kot ga je naprimer dose-
gel v zadnjem prvenstvu, ta
klub ni bil nikoli prav zado-
voljen. Vzdevek »večni dru-
gi«, vmes osvojitve prven-
stev, pokalov, so značilnosti
Hajduka izpred desetih let.
Glede na mlado in še neuigra-
no ekipo so zvesti Hajdukovi
navijači tudi od prihodnje se-
zone nimajo česa posebnega
nadejati...
Zadnjih deset let Hajduk res
ni bil na ravni generacije, v ka-
teri sem igral tudi jaz, to je bilo
v času od 1970. do 1980. leta.
Zadnje državno prvenstvo je
klub osvojil leta 1979, vendar
pa je v letih 1984 in 1987 osvojil
pokal maršala Tita. Upam, da
bodo imeh naši navijači zdaj,
ko smo spet na dobri poti, do-
volj razumevanja in da nam
bodo verjeli, da delamo nekaj
dobrega, perspektivnega, kar
bo trajalo dlje od ene sezone.
Garancija za to sta mladost in
velika volja, saj je povprečna
starost moštva zdaj malo čez
20 let.
Kako kot strokovnjak ocenju-
jete igro jugoslovenske repre-
zentance na pravkar minulem
svetovnem prvenstvu v Ita-
liji?
Mislim, da nismo pokazali
slabega nogometa. Po mojem
smo razočarali le v prvi tekmi
z Nemci, kar je izzvalo veliko
razprav in polemik. Potem pa
so bili naši vse boljši in boljši
in dosegli so to, kar smo v tem
trenutku sposobni doseči in
z malo več sreče bi lahko pre-
magali Argentino. Smo med
osmimi najboljšimi na svetu,
kaj več pa nismo mogli priča-
kovati in si tudi nismo zaslu-
žili. MARJELA AGREŽ
Celjski jadralci povprečni
V	Subotici se je končalo letošnje državno prvenstvo
v jadralnem letenju, ki so se ga udeležili tudi člani celj-
skega Aerokluba. Tudi tokrat se je pokazala premoč slo-
venskih jadralnih pilotov, saj so vsa tri prva mesta osvojili
piloti iz naše republike. Kljub razmeroma slabi udeležbi je
bilo tekmovanje zanimivo in razgibano, toda zelo neu-
spešno za celjsko ekipo, ki ne glede na odlično klubsko
organizacjo in dobrim tehničnim zaledjem, ni uspela
poseči po vrhunskih rezultatih. Na prvenstvu je zmagal
Ptujčan Igor Kolarič, ki je z odličnim letenjem skupaj
z Boštjanom Pristavcem dal tekmovanju posebno obe-
ležje. Celjani pa so osvojili naslednja mesta: Franc
Peperko 13, Crt Rojnik 16 in Žare Pižorn 17.
V	Ivangradu je bilo deseto tekmovanje motornih pilotov
za pokal 21. maj, kjer je zmagal član celjskega Aerokluba
Leon Bauer, Slavko Lackovič pa je bil dvanajsti.
S.K.
PREJELI SMO
Ogorčenost in
zaskrbljenost
v Partizanu
Hmezad
Dobili smo pismo naše-
ga sodelavca Jožeta Gro-
belnika iz Žalca, ki spo-
roča:
»Končal se je prestopni
rok za nojgometaše v repu-
bliški ligi. Partizan Hme-
zad Žalec so zapustih Dru-
škovič, ki bo igral v Avstri-
ji, Selmanovič in Dolžan
sta prestopila k Ingrad Kla-
divaiju, Kolar pa se je vrnil
v Elkroj, ki je žal odstopil
od nadaljnega sodelovanja
v republiški ligi zaradi fi-
nančnih težav. Ob vsem
tem pa je najbolj ogorčen
sekretar NK Partizan Hme-
zad Žalec Franc Šarlah, ki
ni zadovoljen S* postopkom
NK Ingrad Kladivar, ki je
v prestopnem roku »lovil«
nogometaše in vsakemu na
domu ponujal 3000 DM. Pri
Partizanu Hmezad Žalec se
sprašujejo, kje celjski no-
gometaši dobijo tohko de-
narja. Zanimivo je, da so
v tej sezoni »nalovili« in po-
kupili 32 igralcev. Koliko
vse to stane? Kako na tak-
šen pojav gledajo delavci
ZTKO?«
Celjski konjeniki
za celjski
praznik
Tudi ob letošnjem občin-
skem prazniku je konjeniški
klub Merx Celje pripravil
v ŠkoQi vasi tekmovanje.
V parkurju 80-100 cm je zma-
gala Karmen Ahčan pred Sašo
Hrušovar in Mirom Skalickym
(vsi KK Merx), v parkurju od
100 do 110 cm je zmagal Julij
Ogrizek pred Mojco Komerič-
ki in Gorazdom Gradišnikom
(tudi vsi KK Merx Celje). V po-
skusu preskoka bariere na vi-
šini 140 cm je bila najuspešnej-
ša Mojca Komerički pred Juli-
jem Ogrizkom in Andrejem
Kučeijem (vsi KK Merx Celje).
Izven konkurence so nastopili
še predstavniki KK Gotovlje
Tomaž Laufer, Ervin Lipnik in
Maja Novak.	'pY
Zmaga Jerama
Na strelišču GRIČEK v Celju
je bilo 4. kolo republiške lige
z malokalibrsko puško. Nastopi-
lo je 17 ekip Slovenije. Pogrešali
s.mo nastop ekipe JUTEKS iz
Žalca. Zmagala je favorizirana
ekipa Kamnika. KOVINAR Što-
re je osvojil 3. mesto (Vili Ravni-
kar 228, Branko Malec 230 in
Ivan Kočevar 247). Celjani so bili
četrti (Matej Dobovičnik 207, To-
ne Jager 237 in tokrat odličen Jo-
že Jeram 256). Med posamezniki
je zlato medaljo osvojil domačin
Jože Jeram, ki je uspel premaga-
ti prva favorita Romana Radeja
in Marjana Repiča (oba Kamnik).
Pohvaliti velja tudi ekipo SLAV--
KO ŠLANDER iz Šempetra, kije
bila peta (Franc Kotnik 226,
Alojz Zagoričnik 235 in Štefan
Ošep 236). Šempetrani bodo or-
ganizatorji 5. kola republiške lige
in republiškega memoriala JO-
ŽETA KLAJNŠKA-VASJE. Obe
tekmovanji bosta avgusta na zelo
lepem strelišču, ki so si ga priza-
devni strelci Šempetra resnično
zaslužili.
« .	■ T T
Nogometaši
Partizana Hmezad
Žalec že igrajo
Prvo tekmo pred novim prven-
stvom so nogometaši Partizana
Hmezad Žalec odigrali na doma-
čem igrišču, kjer so zgubili s čla-
nom medrepubliške lige Maribor
Branikom 0:2. Kljub porazu so
žalski nogometaši pokazali do-
ber nogomet, vodil pa jih je Ciril
Naprudnik.	j ^
REKLI SO:
Andrej Šušterič, predsed-
nik izvršnega odbora roko-
metnega kluba Aero Celje:
»Nič ne vem, kako bo v novi
sezoni, ko bomo ponovno
- zdaj že sedmič - poskušali
osvojiti prvo mesto ter se
končno uvrstiti v 1. zvezno li-
go. Problemov je dovolj, ven-
dar upam, da jih bomo rešili.
Nekaj igralcev nas je zapustilo,
nekaj prišlo. Nekaj problemov
je še odprtih.«
Miloš Rovšnik, prejšnji tre-
ner rokometnega kluba Šo-
štanj: »Vesel,sem, da lahko de-
lam v Celju. Žal pa še vedno ne
vem ali sem prvi ali ,pomožni'
trener. Tu so kombinacije z do-
sedanjim trenerjem Zorkom.
Sam mislim, daje treba ne gle-
de na razplet tekmovanja takoj
začeti z delom. Igralci so in
v njih zaupam. Tako kot An-
drej pa se bojim .kuhinje', kjer
smo Celjani vedno kratki. Mi
želimo vse pokazati na igrišču,
medtem ko večina drugih igra
izven njega. Žal so tisti največ-
krat zmagovalci.«
Bojan Levstik, trener vseh
selekcij rokometašev Italije,
nekdanji odlični celjski roko-
metaš in tudi uspešen trener
mladinskih selekcij: »Sem na
dopustu in spoznavam proble-
matiko celjskega rokometa.
Problem je v tem, da imamo
mnogo mladih fantov (za dve
ekipi za 1. zvezno ligo), ki pa
jim ne nudimo tistega, kar vr-
hunski športnik potrebuje. Da-
nes je situacija drugačna, kot
je bila v mojih časih. Če hočeš
biti dober ali izvrsten moraš za
to imeti določene pogoje. Ti pa
so v urejenih družinskih pogo-
jih, solidnih šolskih pogojih,
dolsrih pogojih za tekmovanje,
opremi, zdravstveni oskrbi in
še čem. Vrhunski športnik ga-
ra več kot navaden delavec, vsi
pa ga občudujemo ali karamo
takrat, ko ga v svojem prostem
času gledamo. Vidimo ga, ne
vemo pa, kaj je. počel prej.
Šport je garanje! Če bi prevzel
celjsko rokometno ekipo? Po-
govori so bih, samo treba se je
začeti obnašati s tistim, kar
plemeniti talent.«
TONE VRABL
Nov uspeh Jožeta Tanka
Znani celjski maratonski plavalec Jože Tanko
seje udeležil dveh velikih mednarodnih tekem
v italijanskem morju. Udeležba je bila na obeh
prireditvah izredno močna, saj je nastopilo po
60 tekmovalcev iz držav vseh petih kontinentov.
Na maratonu Capri-Napoli je bil Jože med 60
tekmovalci trideseti, na drugem maratonu pa
deseti.
■Z uvrstitvijo sem zadovoljen, saj sem prvič
letos plaval v morski vodi. Pogoji so bili izredno
težavni, saj so bili valovi visoki do tri metre,
ponovno pa so se pojavile meduze, ki so me kar
dobro napikale. Sreča je v tem, da sem se dobro
namazal z mastjo, ki mi jo vedno pripravlja Bo-
ris Jagodic. Med več kot trinajst urami plavanja
sem jedel piškote ter pil razne napitke. Tudi
med plavanjem sem se večkrat namazal. Ker se
ne smeš dotakniti čolna so mi dali mazilo na
časopisnem papirju in sem se tako mazal med
plavanjem. Pomembno je to, da sem zdržal.
Zdaj se pripravljam za pot v Ameriko na veliko
mednarodno tekmovanje. Upam, da bom tudi
tam uspešen, želim pa si predvsem zdravja.«
TONE VRABL
Mirna roka - dober zadetek
Preizkusiti samega sebe,
^ojo psihično pripravljenost
" moc koncentracije, tako lo-
^ostrelci iz Gornjega Grada
predstavijo svoj šport.
rezultatih sodeč, se znajo
"uoro pripraviti. Letošnje dr-
^vno prvenstvo v Trakoščanu
D i if P^rieslo dobre rezultate:
^"Članih je Zare Kranjc dose-
r mesto, pri mladincih je
'Janez Presečnik drugi, pri
seje Simona Faleuvr-
čari 3. mesto, Katja Čavni-
^Je postala mladinska držav-
, prvakinja, Marinka Čavni-
na nn ^^ postala članska držav-
V eu ^ i" se tako uvrstila
tanco w ? državno reprezen-
škem' ^ Noelu na Norve-
ve/r'avgusta branila naše bar-
'^Jegrakt^if ^^^"ejo težave gor-
"'main J lokostrelcev, saj
^^ dovolj sredstev, da bi
lahko državni reprezentantki
zagotovili udeležbo na svetov-
nem prvenstvu. Vse tekme,
opremo in treninge si morajo
sami plačevati. Pri premagova-
nju denarnih težav jim poma-
gajo posamezniki v Žgornji Sa-
vinjski doUni, predvsem obrt-
niki.
Lokostrelci pravijo, da nji-
hov šport ni poznan med ljud-
mi. Vzroke iščejo v dejstvih, da
gledalci ne morejo spremljati
rezultatov med tekmo in zato
ni tako zanimiva ter da za tek-
movanje ne potrebujejo stadi-
onov s tribunami. Tako se lah-
ko zgodi, daje tekma popolno-
ma prepuščena volji organiza-
torjev. Tekmovalci pa tudi ne
marajo prevelikega hrupa, ki
bi jih lahko zmotil pri koncen-
traciji.
Med tekmo so lokostrelci po-
polnoma prepuščeni sami sebi
in svojim sposobnostim, takrat
jim nihče ne more pomagati.
Vendar pa pravijo, da so naj-
bolj veseli, če zagledajo katere-
ga izmed klubskih tovarišev in
da jim tako opazovanje z dalj-
nogledi dvigne moralo.
V gornjegrajskem lokostrel-
skem klubu aktivno tekmuje
15 tekmovalcev, seveda ne vsi
na vseh tekmah. Posebej za pi-
onirje imajo 3 vaditelje, ostali
pa si medsebojno pomagajo in
svetujejo. Za svoj šport potre-
bujejo lok, puščice, razne ščit-
nike in tarče, dodatna oprema
pa je odvisna od načina strelja-
nja posameznih tekmovalcev.
Oprema je precej draga in to je
tudi eden izmed vzrokov, zakaj
lokostrelstvo ni bolj znano in
priljubljeno.
URŠKA KOLENC
^narne težave šentjurskih športnikov
K( t
niisti ^'se družbene dejav-
f<i m? • telesno kultu-
V Sf^tj"''. denarja. Zato se
'nogij '"'■ju bojijo, da ne bodo
Htov •^'■^^vati športnih ob-
''^ko K^®	skrbi
Hva	zagotovili sred-
vanje šentjurske-
J^-za^f.f laškega kluba, ki se
Slov	uvrstil v dru-
""'^'isko ligo.
'^reč']^ ^odo imeli denarja, na-
■^fofesi: mogli zagotoviti
^ '"kalnih treneriev. Teža-
ve pa bodo tudi pri zagotavlja-
nju športne opreme, zdravni-
ških pregledov, pravilne pre-
hrane, brez česar pa ne bodo
mogli doseči boljših rezul-
tatov.
Tone Rataj, predsednik te-
lesno kulturne organizacije:
»Največ finančnih sredstev
vlagamo v košarkaše, ki prak-
tično porabijo polovico vsega
denarja namenjenega naši or-
ganizaciji. Ta denar je dosedaj
prihajal iz prispevnih stopenj
osebnih dohodkov, sedaj pa
smo prepuščeni samemu sebi.
Delovne organizacije nam na-
mreč niso preveč naklonjene.
Probleme imamo tudi z uprav-
ljanjem športnih objektov, saj
smo doslej imeli tekme v telo-
vadnici šentjurske osnovne šo-
le, ki pa v primeriš napredova-
nja ne bo več primeren prostor
za tekme. Nasploh imamo te-
žave z vzdrževanjem športnih
objektov, ker denarja prepro-
sto ni, prostovoljcev pa je ved-
no manj.«
B. STOJ AN
Teniški tečaj v Šentjurju
Fakulteta za telesno kulturo v Ljubljani je na teniških igriščih v Šentjurju pripravila seminar za
pridobitev naziva vaditelja tenisa. Tečaja seje udeležilo sedemnajst kandidatov, vodila pa sta
dr. Oto Kugonič in profesionalni trener TK Zlatarna Celje Tomaž Volk. Tečaj je uspešno opravilo
sedemnajst kandidatov, ki bodo v bodoče na različnih igriščih skrbeli za tiste, ki bi se radi
spoznali z vsemi lepotami vse bolj priljubljene športne panoge.
10. stran - 26. julu 1990
PISMA BRALCEV
ODMEVI
Vojniški »Jack
Razparač«
Podpisana Cvetka Veltn-
šek izjavljam, da sem že dan
po odhodu novinarke Nataše
Gerkeš zapustila stanovai.je
Terezije Golub. ker sem iz
razgovora novinarke s Teie-
zijo m Francem Cvetkorp
razbrala, da je v tej hiši kup
problemov, s katerimi n.)-
čeni imeti opravka. Menim,
da bi bilo za Terezjo bolje, da
bi imela domsko oskrbo in
ne da zanjo skrbi Franc
Cvetko. Tistega dne. ko je od
Terezije odšla novinarka Na-
taša Gerkeš. mi je Franc
Cvetko tudi dejal, da mu
bom morala odslužiti 7a to.
ker v torek nisem utegnila
pomiti po tleh in je nato to
storil on sam. Že to se mi je
zdelo nenavadno, zato sem
se odločila, da bom vse sku-
paj pustila in sem to tudi ne-
mudoma storila.
CVETKA VELENŠEK
120 let
gasilstva...
Ob prispevku Jureta Kra-
šovca »120 let gasilstva v La-
škem. a bržkone nad 150 let«
bi opozoril na dejstvo, da so
posamezne trške občine
imele v prejšnem stoletju ga-
silsko orodje. Tako je doku-
mentirano. da je imel to oro-
dje trg Braslovče, trg Žalec
in ne bomo se zmotili, da tu-
di trg Laško. Franc Kralj je
v knjigi »Braslovče« (Krajev-
na skupnost Braslovče 1990)
obja\'il: ->Tržani so skrbeh
tudi za gasilsko orodje. Po-
datki iz okoh leta 1840 nava-
jajo, da je imela trška občina
Braslovče za potrebe gašenja
požarov eno veliko in dve
majhni brizgalni. Te so bile
narejene tako, da je bilo tre-
ba vodo nalivati vanje. S tla-
čenjem tlačilk so nato vodo
brizgali proti ognju. Poleg
brizgaln so imeli še tri požar-
ne lestve, devet veder, devet
škafov, tri velike požarne
kavlje, dve svetilki in en
krarnp...«
V arhivu Gasilskega dru-
štva Žalec je ohranjen dogo-
vor z občinskim uradom od
11. junija 1880, pod kakšnimi
pogoji bo prevzela Požarna
obramba Žalec gasilno oro-
dje in ostalo opremo od po-
žarne straže, ki je bila dose-
daj last »Comune Žalec«.
Dogovor je bil sklenjen pred
ustanovitvijo društva in je
bil osnova, da se je društvo
lahko ustanovilo in pričelo
z delom.
Slovenska akademija zna-
nosti in umetnosti Ljubljana
objavlja snopiče Niko Kuret
»Slovensko štajersko pred-
marčno revolucijo 1848«.
V teh snopičih so objavljene
ankete, ki so bile opravljene
v prvi polovici prejšnjega
stoletja. Eno izmed vprašanj
je. »Požarna varnost«. Franc
Kralj je uporabil ta podatek
pri opisu gasilske opreme
v trgu Braslovče. Žal še niso
izšli vsi snopiči in podatki za
Laško še niso objavljeni.
Ugotovitve Jureti Krašovca
bi se sigurno lahko prim.erja-
la z anketo za trg Laško.
FRANC JEŽOVNIK,
Griže
»Kup Zlatih
vilic«
Pritegnil me je naslov
»KUP ZLATIH VILIC« s ka-
terim obveščate svoje bralce
o tistih dobrih gostiščih, ki
so letos dobili ZLATE VILI-
CE. Vsi ki delamo v gostin-
stvu, smo veseli vsakega
priznanja, še posebej pa ti-
stih iz drugih okolij, ki doka-
zujejo. da so gostje in stro-
kovnjaki z našim delom za-
dovoljni.
Ker je članek zajel celjsko
območje, bi rad popravil na-
pako. Na seznamu namreč ni
MOTELA MERX - Šentjur,
ki je letos prejel ZLATE VI-
LICp že drugič zapored. Ve-
selilo nas bo. če bo v našem
objektu veliko zadovoljnih
gostov in če bodo glas o kva-
litetni ponudbi in prijazni
postrežbi ponesli širom po
domovini in tujini. Vsem do-
bitnikom iskreno čestitamo.
DRAGO HORVAT.
direktor
PREJELI
SMO
Primer Francke
Strmole-Hlastec
Navedel bom nekaj dej-
stev Predsednika Vrhovne-
ga sodišča SR Slovenije so
volili delegati skupščine
SRS. Volitve so določene ta-
krat. kadar se poleg normal-
nih zahtev poklicne izobraz-
be zahtevajo še druge oseb-
ne ah politične vrhne (na pr.
za sodnike, poleg osebne po-
štenosti. še politična nevtal-
nost). V SRS je politična
nevtralnost za voljene funk-
cije bila izključujoča in obre-
menilna okoliščina. Samo
trdna in preverjena pripad-
nost (moralnopolitična ne-
oporečnost) ideologiji partije
je bila pogoj za izvolitev (oz.
pustavitev) neke osebe na
določeno funkcijo. Skupšči-
na SRS - enopartijska, neli-
gitimna je post?.la Skupščina
Repubhke Slovenije, več-
strankarska in legitimna. Za
voljene funkcije sodišč je po-
stala prejšnja politična vrli-
na pripadnost partiji (ne
stranki) - obremenjujoča.
Gospod Pukl Vitomir,
podpredsednik Skupščine
RS in gospod dr. Rajko Pir-
nat, sekretar za pravosodje
in državno upravo sta legi-
timna predstavnika skupšči-
ne RS. Bila sta na te funkcije
legitimno izvoljena. Izpol-
njujeta samo svoje funkcij-
ske dolžnosti do Skupščine
SR in vohlcev. V primeru
Francke Strmole-Hlastec sta
hotela na zelo korekten in^
omikan način, povedati ti-
stim, ki sami ne dojemajo
sprememb, da se umaknejo.
Po poklicu sem veterinar
in vem, da je mojim pacien-
tom zelo težko na lep način
vsiliti spoznanje, da so bola-
ni in da jih bo moja interven-
cija pozdravila. Sicer pa je za
mojo strokovno delo dovolj
samo strokovna izobrazba.
JANEZ ČRNEJ,
Demos, opslanec ZO RS
Poročilo
volilcem
Zasedanje skupščine RS
18. in 19. 7. 1990 (po 11 urna
dan) je bilo prvi dan zelo po-
membno. Sprejetje bil pred-
log za začetek sprejemanja
nove slovenske ustave, kot
pravno nadaljevanje Dekla-
racije o suverenosti Sloveni-
je. Prav tako je bil na podlagi
ekspozeja g. Peterleta, pred-
sednika IS, z dopolnih po-
slancev sprejet tudi program
vlade. Na uničeni zemlji, tu-
di najboljše seme ne vzklije,
zato je potrebno najprej zem-
lio usposobiti, da bo setev
obrodila.
Materiala (papirjev) za
dvainšliridesel točk dnevne-
ga reda je bilo 6,35 kg.
Uspešna smo v ZO obdelali
9 točk. Tudi dnevni red ni bil
v vseh zborih sprejet. Težave
so nastale pri predlogu zako-
na o prenosu lastništva ne-
premičnin in premičnin
Družbeno političnih organi-
zacij (bivša ZKS, SZDL, Sin-
dikat) na Družbeno politične
skupnosti (Republika, Obči-
ne). Naš zbor je lak zakon
sprejel. Prav tako le težava
1 astala pri predlogu zakona
o prenosu ustanoviteljskih
pravic sredstev obveščanja,
bivših političnih organizacij
na republiško vlado in IS ob-
čin. Spremenjen predlog za-
kona bo ustanoviteljske pra-
vice prenesel na republiško
in občinske skupščine.
V	davkih so se obrtniki in
podjetja izenačili. Obrniki
bodo od slej na boljšem.
V	dveh dneh smo Demoso-
vi poslanci, prišli do spozna-
nja, da ima opozicija izredno
močan občutek za lastnino,
vsaj tako močnega kolikor to
drugim niso dopustih. Za
svoje vprašljive na silo pri-
svojene pravice se borijo kot
levi. Posebno borilno vešči-
no izkazuje Zbor združenega
dela in posamezniki v Zboru
DPS.
(Opozicija hoče sama sebi
dokazati, da je še vedno na
oblasti tudi z vlado v senci,
jaz bi temu rekel z vlado na
Luni).
Moje spoznanje je da je pri
tako zakomplicirani samou-
pravljalsko partijski zako-
nodaji. priti do enostavnih in
logičnih rešitev tako, kot da
bi na ježevo kožo sadil roži-
ce. Rešitev vidim samo
v čimprejšnjem sprejetju no-
ve ustave in celovite nove za-
konodaje.
Z odgovori na moja po-
slanska vprašanja o proble-
mu cinkarniškega komplek-
sa nisem bil popolnoma za-
dovoljen zato, ker so se ne-
katere stvari zanikale, in ker
so bili odgovori anonimni.
Obljuba o imenovanju
Skupščinske	komisije
z nevtralnimi strokovnjaki,
kakor sem predlagal ter
obisk g. Peterleta na Teharju
(kljub sestavi delegacije) ter
zadnji sklep SO Celje o po-
novni oživitvi civilnega Te-
harja mi daje upravičeno
upanje, da gredo stvari v pra-
vo smer v prid volilcem.
JENEZ ČRNEJ,
Demos, poslanec ZO RS
Ljubiteljem psov,
mačk in drugih
živalskih
prijateljev
Kako se je v svetu in tudi
v naših logih razpaslo ljubi-
telj stvo do raznih živali, ni
nič novega. Žal, pa se imajo
ljudje med seboj vedno manj
radi. Zelo zanimiva psiholo-
ška tematika tako imenova-
ne kompenzacije, nadomeš-
čanje nečesa, kar ti v življe-
nju manjka, ali ne moreš ne-
kornu dati. Predvsem ljubez-
ni! Žival jo nagonsko čuti in
jo tudi na svoj elementarni
način vrača. Njene naravne
zakonitosti razvoja so dokaj
predvidljive, stabilne. To je
problematika, v katero bi se
lahko poglabljali z več vi-
dikov.
Jaz sem se odločila napisa-
ti tole pismo v imenu vseh
otrok, ki se igrajo na skrom-
nih zelenicah okoli naselij in
igriščih vrtcev. Res je, da sta
človek in žival lahko velika
prijatelja, vendar ima to pri-
jateljstvo glede na druge lju-
di tudi negativne strani. Naj
začnem z dogodkom, ki seje
pripetil skupini otrok in
vzgojiteljici na sprehodu na
Golovec. Tebi nič, meni nič,
se je enemu izmed otrok za-
kadil velik pes pod noge, ga
ugriznil in nato zbežal. Res
je, da otroci živali, ki so na
prostem ogovarjajo in bi se
z njimi radi igrali. Kljub te-
mu, da ugriz ni bil strašen, je
bilo treba otroka peljati
k zravniku, ki je podvzel vse
preventivne ukrepe. Treba je
bilo iskati psa, da bi ugotovi-
h, če je bil cepljen proti ste-
klini. Začelo se je skoraj de-
tektivsko zasledovanje, či-
gav je pes. Nihče na Golovcu
ni hotel biti lastnik tega ov-
čarja, saj bi moral utrpeti do-
ločene sankcije. Torej, pes
sodi h gospodarju in v pro-
stoi, ki mu je dodeljen, da se
bo v njem sam varno in do-
bro počutil in da bodo pred
njim varni tudi tisti, ki niso
v neposrednih prijateljskih
odnosih s tisto živaljo.
Druga stvar, na katero že-
lim posebej opozoriti, pa so
pasji iztrebki. Da so lahko
zelo nevarni, je v.Novem ted-
niku še premalo opozoril dr.
Janez Črnej. Gre za različne
bolezni, ki jih povzročajo
razni zajedavci in virusi tako
živalim samim, v zelo drama-
tičnih oblikah pa otrokom in
odrashm. Zato najprej opo-
zorilo vsem ljubiteljem živa-
li. da skrbijo za redne veteri-
narske preglede le-teh. To pa
še ni vse. Kulturno in civili-
zacijsko razviti svet posveča
higieni okolja vedno več po-
zornosti. Tu gre za vrsto pre-
ventivnih in kazenskih ukre-
pov, ki so navsezadnje na-
menjeni zdravju ljudi. Kaj pa
je več vrednega?!
Sama sem se srečala z ne-
katerimi, ki so mi vzbudili
pozornost in bi jih lahko
brez kakršnihkoli težav pre-
nesli v naše okolje. Pred-
vsem gre najprej za odgovo-
ren in zavesten odnos člove-
ka do lastnega okolja v kate-
rem živi. Ali pustimo npr.
pasji iztrebek na zelenici
svojega vrta, če ga je naš ži-
valski ljubljenec slučajno,
ko ni bil pod našim nadzo-
rom, napravil tam? Gotovo,
da ne! Zakaj pa ga pustimo
na zelenicah parka, pred blo-
kom, na otroškem igrišču ali
celo v peskovniku, ki je še
najbolj ugodno skrivahšče,
saj ga »pametna« žival tu sa-
ma zakoplje. Prav tu. kjer se
otroci najraje igrajo, se lahko
razvije leglo nevarnih bolez-
nih, na katere opozarjajo
zdravniki.
Na odprtih igriščih v Za-
hodni Nemčiji in Avstriji
sem srečala opozorilne table
s simpatičnim znakom »Pre-
povedano voditi pse«!. Ker
se seveda tudi tam ne držijo
vsi takih predpisov, je pred
igriščem brezplačen avto-
mat, kjer si vzamete rjavo
polivinilasto vrečko, na kate-
ri je simpatično narisan pes,
ki opravlja potrebo. Način,
kako z vrečko odstranimo iz-
trebek, je jasen. V Angliji naj
bi imeli gospodarji psov na
sprehodu tovrstne pripo-
močke s seboj. Kako pa rav-
namo mi? Tudi v tem se lah-
ko zgledujemo po Evropi. Če
že nimamo opozorilnih tabel
in avtomatov z vrečkami, ker
nam denarja in ozaveščeno-
sti še za kaj drugega (bolj po-
membnega?!) manjka, ima-
mo cel kup starih vrečk do-
ma, sicer si jih pač kupimo.
In ko boste na sprehodu
z vašim kosmatim prijate-
ljem opazovani, naj vas ne
bo sram ravnanja po mojem
nasvetu. Sram naj vas bo le,
če boste do tega, da lahko
prav vaš ljubljenec povzroči
kakšnemu otroku ah odra-
slemu katero od nevšečno-
sti, ravnodušni. Upam, da
sem vas v. imenu otrok z na-
svetom in prošnjo za v bodo-
če prepričala. Seveda z do-
brim namenom in željo, da
bo vaše sožitje z živalmi, ki
jih imate radi in okoljem,
kjer živijo tudi drugi ljudje,
v bodoče še lepše in prijaz-
nejše.
ANA ČETKOVIČ-
V.ODOVNIK
Celje
Dajmo hitro,
nimam časa!
s to frazo prihajajo nekate-
ri odborniki na sejo skupšči-
ne občine Šentjur. Vem, da
je to neka navada z življenja
in tudi slabost, kot opraviči-
lo in izgovor. Pogosto se
med ljudmi shši ob pozdra-
vu in vabilu za pogovor,
obisk ali akcijo ta odvratna
fraza kot neko raumljivo
opravičilo. Pogosto se ravno
taki ljudje potem zelo dolgo
zadržijo v klepetu, na obisku
ali v razmišljaju o akciji, vse
pa ostane potem neUi,
prijetno, nedorečeno IS
pravljeno. Znan je slo%
pregovor »kdor hitr>
dvakrat da«. To pa s^J
dogaja, če je človek na S
čem z stvarmi in jih v .iS
z aktualnimi potrebami^
v skladu z časom, kraip'''
namenom opravlja. "'i
Za nami je že tretja
občinske skupščine, pl^
ja je bila konstitutivna
temu primerno nomi
potekala v okviru non^
ga časa. Drugi dve nT
imeli na dnevnem redul'
di bolj konkretno vsebi^'
zahtevnejše odločitve i
drugi je bilo potrebno J
diti programske usmej
IS in izvoliti člane
skupščinske komisije
tretji seji pa je bilo tea
dela na spremembah in^
polnitvah dolgoroJJ
družbenega plana ote
Šentjur in rebalans pri^
na občine Šentjur. Zae
zahtevnosti so obe seji v
izredno dolgi, pozno v n
Toda to ni pohvalno i
opravičljivo. Temu botrm
predvsem dva mom^
Kot prvo nimamo posloi
ka o delu skupščine in m
gah odbornikov in org*
skupščine in drugo odbci
ki so v večini primerov n«
vezani individuahsti intoi
bolj in drugi manj al^
To dvoje povzroča težav«
zmanjšuje učinkovitost,
podaljšuje sejanje. Kako
preseči?
Najprej vidim to v tem,
seje treba zavedati, dajei
hka od prej, ko so bili d
gati in sedaj, ko smo ocft
niki. Delegatov je bilo vei
eno mesto v skupščini,
borniki pa smo konkre
določeni predstavniki k
kretne skupnosti kr^a,
lovne organizacije in ^
ke. S tem je odgovon
konkretno določena ini
teva po osebnostnem |
CINKARNA
METALURŠKO KEMIČNA INDUSTRIJA CELJE, p.o.
PRODAJA VSEH PROIZVODOV CINKARNE
V NOVI
industrijski prodajalni
CINKARNE V KIDRIČEVI ULICI
(ob novi cesti za Teharje)
ODPIRALNI ČAS; ponedeljek - petek od 6. do 14. ure
Telefon: 063/33-112 int. 3672 ali 3673
nivedur S
ni ved ur P
nivelan B
PUR-PEN
DIVA
DIVAL
pisma bralcev - roman
26. JULIJ 1990 - STRAN 11
povezanosti z svoji-
pdinami nujnost. To po-
pii jg smo odborniki kon-
odgovorni javni de-
to zahteva biti stalno
la^^^lpkočem z aktualnimi
"^leini svoje sredme in
ne kot celote, ter biti pri-
lien po potrebi za aktiv-
P^iiiovanje v teh sredinah.
"" pa je vedno dovolj, če
Te^® napredovati, zlasti
• ^^ -0 danes, ko smo družbe-
agreznih« in je potreb-
n" izvleči« in vspostavi-
"Vormalne pogoje za nadal-
uspešno in zadovoljno
delovanje.
Politika je še na slabem
1 su čeprav v človeški
fmžbi ne moremo brez nje in
'kot zavestna bitja tudi ša-
li gojimo. Z ozirom na cilje
sredstva, ki jih uporablja
J" se vrednoti. Dosedaj je pri
Jas imela cilj imeti oblast in
jiudmi manipulirati, odslej
L je cilj spoštovati posa-
Eieznika in ustvarjati pogoje,
ii ta posameznik sam ali
v okviru skupnosti uspešno
^glizira svoje sposobnosti in
preko katerih se politika iz-
vaja. To zahteva, da so ljudje,
Ici imajo voljo in sposobnost
a dmžbeno delovanje orga-
nizirani, oziroma pripadniki
j^janke katere program
sprejemajo, ga poskušajo
kreirati in realizirati.
.Prosti strelec« v bodoče
družbenem delovanju ne
bo mogoče biti zaradi odgo-
vornosti in zaradi volilne ba-
ze. V tem prehodnem obdob-
ju se zdi neopredeljenost ne-
kaj boljšega, toda to je zmo-
ta. To ni vrednota ampak je
prej karakterna slabost, ki iz-
haja iz sebičnosti ali nepri-
pravljenosti oziroma nez-
možnosti prevzeti konkretno
odgovornost za določen pro-
gram. Ta slabost pri oprede-
Stvi ovira delo odborniških
klubov in komisij, ter drugih
strokovno in demokratično,
ter uspešnejše.
Tako se kaže situacija za
Demos v čudni luči. Rezultat
volitev, ki je bil v prid demo-
kratične oblasti Demos ni
popolnoma realiziran, ker ne
deluje dobro predsedstvo
Demos, niti klub odborni-
kov Demos (niso še vsi člani)
ki je sicer prostovoljna koali-
cija konkretnih strank
(SKD, SKZ, SDZ, zeleni).
Tega ni, ker ni jasne oprede-
litve in iz tega izhajajoče pra-
ve delovne strankarske dis-
cipline, ki je nujna zaradi
uspešnosti dela stranke in ne
nedemokratična ovira.
Kot drugo pa je vehka ovi-
ra za uspešno delovanje
skupščine tudi pomanjkanje
poslovnika, v katerem bi bile
zapisane pravice in dolžnosti
odbornikov, naloge komisij
in protokol vodenja sej in
obnašanje odbornikov. To je
prav tako nujnost za skrajša-
nje sejanja in uspešnejše, ter
strokovnejše delo skupšči-
ne. Sem optimist, verjamem
"V pozitivni razvoj demokra-
cije, ki je pri nas šele na za-
četku in upam, da bo vedno
boljše funkcionirala. Upam,
da bo komisija za normativ-
ne akte to kmalu storilal.
Da bi to pospeših opozar-
jam občane na skupščinsko
komisijo za prošnje in pritož-
be, preko katere naj sporoča-
jo svoje probleme, želje in
potrebe kot posamezniki,
skupine ali organizacije. Ta-
ko bo marsikaj hitreje in za-
dovoljivejše rešeno, odbor-
niki pa bomo imeli prijetnej-
še občutke.
To bi naj veljalo tudi za od-
bornike, ki bi naj po sklepu
iz druge seje svoja vprašanja
in pobude dajali pisno in me-
nim, da bi bilo dobro če tudi
preko te komisije. Zdaj se mi
zdi, da nekateri komaj čaka-
jo, da pride na vrsto ta točka,
kot da je najvažnejša. Načel-
ne in formalnopravne stvari
pa se jim zdijo nepomemb-
ne, čeprav so najvažnejše in
zelo pomembne zan kon-
kretne rešitve.
Prav in koristno pa bi bilo
tudi odbornike za katere da-
nes tudi konkretno veste va-
biti na svoja zborovanja in
pogovore ali se z njimi posa-
mično pogovoriti. Le na ta
način bomo vsi zadovoljni in
uspešnejši. Hvala za vašo po-
zornost.
FRANC ZABUKOŠEK,
SDZ Šentjur
PRITOŽNA
KNJIGA
Ne naročaj
časopisa v AC
Atomsice
Toplice!
Vsi naši časopisi oglašajo,
da si lahko med dopustom
časopis naročite tudi na do-
pustniški naslov. To sem
večkrat izkoristil v nam naj-
bližjem razvijajočem se turi-
stičnem centru - avtokampu
Atomske Toplice. Vsa leta je
to lepo teklo, vendar pa se je
letos zataknilo. V štirinajstih
dneh mojega počitnikovanja
v avto kampu Atomske To-
plice sem prejel moj časopis
»Delo« reci in piši samo dva-
krat brez intervencije, kadar
je delal zelo sposoben recep-
tor po imenu France, ki ni
dovolil, da bi se razburjal.
Vsakokrat, ko njega ni bilo
so gospe in gospodične v ho-
telu Atomske Toplice obdr-
žale časopis in tudi na več-
kratno intervencijo ni prišel
na AC Atomske Toplice, če-
prav je vrsto let takšen na-
slov povsem zadoščal, da
sem dobil časopis pravočas-
no. Letos v letu turizma pa
se to ni zgodilo. Ni mi jasno,
kako si predstavljajo pove-
čanje obiska v tem dokaj pri-
jetnem kampu tisti, ki bi mo-
rali skrbeti za čim boljše po-
čutje gostov in to v letu turiz-
ma, za katerega kot kaže še
sploh niso slišali. Žal pa tudi
osrednjega časopisa naše re-
gije Novega tednika ni bilo
mogoče kupiti v Avtocampu
v Podčetrtku! Sprašujemo
se kdaj bo tudi v ta turistični
objekt prišla akcija letošnje-
ga turističnega leta.
Verjetno, ko bo že vse za-
mujeno!
IVAN JURHAR
Mojster
Težave, s katerimi se sre-
čujemo v vsakodnevnem
življenju, je težko očiti na
večje ali manjše, na težje ali
lažje. Dejstvo je, da so pred-
vsem vse neprijetne. Ljudje
jih običajno ne izpostavlja-
mo, če pa že, prej v krogu
prijateljev in znancev, kot
v sredstvih javnega obvešča-
nja. Verjetno bi tako rešili
precej težav, vendar...
Morda bi bilo bolje, da bi
tudi jaz svoj problem zadržal
zase, vendar sem se tokrat
odločil drugače.
Že pred leti, ko so se vselili
v svojo novo hišo, so se starši
moje žene odločili, da na
okna montirajo žaluzije. Poi-
skali so mojstra ŠTUKLEK
Karla, ter se z njim dogovori-
li vse, kar se je potrebno do-
govoriti. Mojster je prišel,
naredil izmere, odšel, potem
pa...
Pričelo se je čakanje. In
kljub vztrajnemu iskanju in
klicanju po dveh letih še
vedno ni bilo žaluzij. Takrat
pa se je mojster na žalost ni
mogel izogniti naključnemu
srečanju, vendar je svojo ne-
poslovnost na dokaj nepri-
meren način hitro opravičil.
Pa pustimo to.
Dejstvo je, da sva si leta
zatem z ženo v njenem do-
mu, v tej isti hiši uredila sta-
novanje, letos pa sva se odlo-
čila, da bi si dala vgraditi ža-
luzije sedaj midva. Ker »moj-
stra«, ki bi to naj naredil, že
pred leti nisem poznal, sem
se po poizvedovanju, ko me
je zanesla pot proti Vojniku,
oglasil v lepo urejeni obrato-
valnici, ki mi je takoj vlila
upanje, da sem prišel k solid-
nemu obrtniku. Na žalost ni-
sem imel sreče, čeprav vem
to šele sedaj, saj je lastnik
obratovalnice »mojster«
ŠTUKLEK Kari.
Bil je odsoten, zato sva se
za njegov obisk dogovorila
po telefonu. Prišel je kmalu,
opravil izmere, naredil ok-
virni predračun in odšel z za-
gotovilom, da bodo žaluzije
montirnae do konca februar-
ja 1990. Ker ga v začetku
marca še ni bilo, sem ga
vljudnostno pokUcal, ker pa
je bil odsoten, mi je njegova
soproga obrazložila, da sta
šele pred kratkim dobila re-
promaterial, zato jih lahko
sedaj kmalu pričakujem. Po-
novno sem poklical čez
kakšnih štirinajst dni, ter
mojstra opozoril, da pred-
stavljam sedaj jaz drugega
kupca in da ne žehm, da me
kdo vleče za nos. Mojster
Štuklek mi je zagotovil, da
so žaluzije že gotove, ter mi
sporočil datum in uro mon-
taže. Ker je moje delo razgi-
bano in sem precej po tere-
nu, sem si uredil tako, da bi
mojstra lahko pričakal do-
ma. Žal zastonj, saj ga ni
bilo.
Mojstra sem ponovno po-
klical po prvomajskih praz-
nikih in v obupu precej ulti-
mativno nastopil, celo
z grožnjo po objavi v sred-
stvih javnega obveščanja.
Takrat mi je mojster to oči-
tal, vendar pa je zatrdil, da
zagotovo pride montirati ža-
luzije v petek 11. 5. 1990...
Epilog vam je verjetno že
predvidljiv. Tako je, zopet ga
ni bilo. In ker si jeze na ža-
lost ne morem ohladiti za
spuščenimi žaluzijami, sem
se odločil za takšen način
s papirjem.
In kaj še lahko dodam zgo-
raj napisanem tekstu? Mor-
da tolažbo prijateljev, naj
bom srečen, ker se mi ni po-
trebno jeziti nad žaluzijami,
ki se nikoh ne kvarijo (ker
jih pač ni). Kakorkoli že, dej-
stva govorijo o nič kaj rožna-
ti gospodarski situaciji, želi-
mo si v EVROPO...
Pa smo se kdaj vprašali, če
smo sploh zreh za njo! Mi-
shm, da ne. Niti proizvajalci,
niti potrošniki, saj se potroš-
nikom v razviti Evropi ver-
jetno kaj takega sploh ne do-
gaja, če pa se že, lahko po-
trošnik vsaj vpliva. In na ko-
ga bo lahko vplivalo to pi-
smo? Začenja se že druga
polovica leta, vendar od moj-
stra ne duha ne sluha.
G. D.,
naslov v uredništvu
ANTON KOMAR
ZA SKVIMI ZIDOVI
Povešene glave je odšel za njo. Odprla je vrata in ga
spustila naprej. Ko je dvignil pogled, je na obeh straneh
ogledal miličnika, ki ^sta ga prijela za roke in mu jih
^snila v lisice. Prijela sta ga pod pazduho. Hotel je
skočiti in se iztrgati, vendar so njune roke držale čvrsto
kotklešče.
•Mismo iz Celja,« je povedal miličnik, kije stal na desni
^ni, in ga odpeljal v sosednjo sobo. Tam je pri odpr-
oknu stal tisti sodnik, ki ga je prvi zaslišal.
'Stopite naprej, tovariš Cerar, da vam obrazložimo
Zjutraj ste bili preveč oholi, da bi vas pustil še
'^P^ej na prostosti, pa tudi nobenega smisla nima več
'^P^ovati vas, ker je danes zdravnik napisal odpustnico
^Je tukaj zdravljenje končano. Pustimo to in se vrnimo
f,(vari, zaradi katere smo mi tu in ste vi vklenjeni
S^nik je vzel v roke papir in počasi bral:
osnovi tiralice 830 Uprave javne varnosti z dne 8.
da t fotografij, prepoznava očeta Franca Cerarja,
nih ^J^Sov sin Vojko, ter na osnovi primerjave prst-
ih- odtisov, napravljenih v reški bolnišnici, in arivskih,
P^^speii iz Celja, odrejamo zoper Vojka Cerarja,
aprila 1946 in s stalnim bivališčem v Celju,
s^^^^Js ^10, preiskovalni pripor zaradi utemeljenega
Pror	kaznivega dejanja po členu 136 KZ in
uporabe tujega vozila, člen KZ 254 a. Ker je
tti^^P^^n odpuščen z zdravljenja v bolnišnici, se pre-
v Zapore Celje z današnjm dnem.
doal^^' možnosti pobega iz tukajšnje bolnice in po
de/ie^?-^" 2 javnim tožilcem v Celju ter na osnovi nave-
dojfj ^^^^ce bo pričel prestajati zapor v preiskavi,
pM J" ^oper njega ne bo uveden kazenski postopek in
v/
^^ rnogel verjeti svojim ušesom, med branjem
Seje	besed je stopal z noge na nogo, naenkrat pa
proti odprtemu oknu, da bi skočil skozenj,
'^^^^^nikov so mu to preprečile in potem je
^^ začudeno poslušal, kar mu je bral sodnik.
ofjb,- ' da ni več vredno živeti, posebej sedaj ne, ko mu
'//r, ° sramoto.
VojK ^^ioženi kaj vprašati?« je dodal sodnik.
"P^.? dvignil oči in tudi odgovoril ni.
^anj med vožnjo, v marico mu dajte tudi
^'•Jve^ potrebo in vozila ne odpirajte do Celja. Lisice
'^no'^!?^ dno marice, da se ne bo mogel zaletavati,
^''^isko '^^^bil sem vam dati še nalog za aretacijo in
. ^'^Ini pripor. Tu imate vse.«
Prišli so do izhoda in tam je čakala marica. Šofer je
odprl zadnja vrata in miličnika sta ga porinila naprej.
Eden od miličnikov je stopil z njim, vzel verigo, jo
\i.aknil skozi lisice in dejal: Sedeh boste pri miru. Ce
boste kaj rabili, pokličite. Čez dobre štiri ure bomo
v Celju.«
Vrata so se zaprla in le skozi prednjo motno in opazo-
valno šipo je prihajal slaboten sij svetlobe.
»Torej seje začelo,« sije rekel Vojko.

II. Pripor
Prvo poglavje
Dnevi privajanja so minili. Najtežje je bilo prvih nekaj
dni, ko Vojko še ni nikogar poznal in seje moral sezna-
niti s hišnim redom ter dnevnim razporedom. Paznik, ki
ga je sprejel, je od njega zahteval dokumente in tudi
denar, kar ga je imel, ter je vse popisal. Šel je z njim, se
okopal in dobil sivo obleko.
»Ta obleka vam ne pripada, ker boste dalj časa tu, pa
vam jo bom dal. Tu imate tudi natikače. Nogavice in
spodnje perilo boste imeh svoje ali pa ga bo dal dom, če
nimate svojcev,« je dejal osorno paznik, ki se mu očitno
ni dalo pojasnjevati podrobnosti, ker je vedel, da jih bo
pripornik lahko počasi in sproti spoznaval.
»Prosim tudi za spodnje perilo, ker je m'oje že uma-
zano,« seje opogumil Vojko, ker je vedel, da se oče in
mati ne bosta preveč brigala za njegovo čistočo, še
posebno ne sedaj, ko je prišel v Pisker.
»Dobro. Šla bova v skladišče in dobili ga boste,« je
odvrnil debelušasti paznik nekoliko bolj prijazno.
Ko seje spet vrnil v celico, je v njej zagledal sopripor-
nike. Doslej je bil v celici sam in to mu je kar prijalo, ker
ga pri njegovih mislih in spanju razen paznikov, nadzor-
nika in preiskovalnega sodnika ni nihče nadlegoval.
Vojko je sedel na stol in mrko gledal skozi okno.
Celica je bila obrnjena proti zahodu in skozi zgornjo
polovico okna je lahko videl strehe garaž in cerkev
Svete Marije. Monotono življenje je odmerjala še
stolpna ura. kije bila četrt, pol in cele ure. To mu je bilo
v uteho.
»Kaj hudiča pa so mi vtaknili tega kretena v sobo,« je
Vojko pomislil. Dolgega časa z njim prav gotovo ne bo
mogel preganjati, ker je preveč smrkav, za druge stvari
pš ga tako ne rabi.
»Kdaj so te pripeljali?« je vprašal soseda, ki je stal
v drugem kotu celice.
»Kam misliš? Sem?«
»Da, sem, v zapor!«
»Tukaj sem že dober mesec dni,« je nadaljeval novi-
nec potem, ko je slišal, da je paznik zaprl vrata in nehal
kukati skozi odprtino.
»Pa ti, si že dolgo v čusmi? Si prvič?«
»Pred nekaj dnevi so me dobili in pripeljali sem.
Ukradel sem avtomobil, nato sem po nerodnosti z njim
karamboliral in tako meje policija dobila v roke. Pa ti.
kaj si ti napravil, da že tako dolgo sediš? Saj si menda
v preiskavi :«
»Paja. Ta oddelek je samo preiskovalni. Teh petnajst
celic na desno od naju in onih osem na levo od pazniške
sobe ima pod komando preiskovalni.«
»Zakaj pa si tu?« je Vojko prekinil soseda, ki se je
očitno izmikal, da bi povedal svojo zgodbo.
»Za šalo.«
»Mislim, da za šalo ne zapirajo poštenih ljudi, ampak
samo barabe in pokvarjence,« je pripomnil Vojko in
začel mencati z nogami po tleh.
»Mislim, da si preveč smrkav zame, da bi, ti niče
posrano, o meni tako govoril,« je brezobzirno odvrnil
novinec.
»Sicer je bolje, da se ne prepirava in da se vsaj pred-
staviva. Jaz sem Vojko Cerar.«
»Milan Skobir,« je suho odvrnil sosed in se dvignil
s stola.
»Koliko pa si star, poba?«
»Dobrih osemnajst let mi je. Pa tebi?« je kar samoini-
ciativno vprašal Vojko.
»Menijih bo kmalu trideset in tukaj sem že tretjič.«
»Zakaj pa te držijo?«
»Mislim, daje to zelo dolga storija in časa bova imela
dovolj, da ti jo bom povedal,« je odvrnil Vojkov tovariš,
ki se mu očitno ni dalo pripovedovati ali pa je imel kaj
za bregom.
Vojko je začel bolj natančno opazovati svojega sojet-
nika. Oči je imel temne, trepalnice neverjetno dolge, pa
orlovski nos in ošabno velika usta.
Ko je fant vstal in šel k umivalniku, opazujoč svetlobne
žarke, ki so prihajali skozi okno, je Vojko videl, da nima
mezinca na levi roki. Spomnil se je na pripovedovanje
šošolca, daje v rubriki poročil s sodišč nekoč bral, daje
nek mladenič s svojo skupino napadel dve dekleti, ju
zvezal, opijanil in nato z njima počel spolne orgije. Sku-
pina je bila obsojena na dolge zaporne kazni. Težko se je
premagal, da tega novinca enostavno ni vprašal, če je bil
on vodja skupine, ki je počela tiste svinjarije. Z druge
strani pa se mu je vedno bolj odpiralo pred očmi spozna-
nje. da je verjetno ta človek prišel v njegovo sobo iz
preprostega vzroka, da bi iz pogovorov z njim čimveč
izvedeli.
12. stran-26. julij 1990
»Vaš samostan so
bolniške sobe in ulice«
Na obisku pri usmiijenih sestrah v Cei/u
Na Jožefovem hribu v Ce-
lju imajo dom sestre usmi-
Ijenke. Osem jih je. Štiri so
že upokojene, tri delajo kot
medicinske sestre v celjski
bolnišnici, vendar do pred
kratkim nihče - razen oseb-
ja, ki jih je sprejelo - ni ve-
del, da so redovnice; sestra
prednica ali sestra služab-
nica, kot je njihov ihterni
izraz, Rozalija Laznik, pa je
katehistinja. Dokončala je
študij teologije, sicer pa se
ji njena srčna želja, postati
misijonarka, ni nikoli izpol-
nila. Srečo in zadovoljstvo
je našla tudi v svojem seda-
njem delu.
Ko sem jo zaprosila za po-
govor, mi je prijazno dejala,
da mora za dovoljenje vpra-
šati predstojnico v Beogra-
du. Po nekaj dneh mi je spo-
ročila, da vodstvo ni navdu-
'šeno nad tem, da bi o njih
pisala sredstva javnega ob-
veščanja. Še vedno namreč
pomnijo, kako so morale se-
stre usmiljenke leta 1948 iz
Slovenije. Tudi sestra Roza-
lija pravi, da pravzaprav ne
ve, zakaj so jih takrat odprtih
rok sprejeh v Beogradu, kjer
so smele nadaljevati svojo
dejavnost v bolnišnicah. Pet-
najst let potem ni smelo no-
beno dekle med usmiljene
sestre, šele v šestdesetih le-
tih jim je oblast naklonila ne-
koliko prijaznejši pogled.
Ker sem pri pogovoru od-
ločno vztrajala, me je sestra
Rozalija prosila za okvirni
koncept. Posredovala ga je
Y Beograd in odobrili so ga.
Še več. Prispevek sem mora-
la dati avtorizirati le njej in
ne predstojnici v Beogradu,
kot je bilo rečeno najprej.
Red usmiljenih sester
svetega Vincencija Pavel-
skega ali hčere krščanske
ljubezni ali služabnice ubo-
gih, kot jih imenujejo, je
ustanovil incencij Pavelski
v 17. stoletju v Franciji.
Sklenil je, da bo posvetil
svoje življenje službi in
evangelizaciji revežev vseh
vrst. Najprej so v Bratovš-
čini krščanske ljubezni de-
lovale le bogate gospe, ki so
pomagale ubogim, kasneje,
ko tega niso zmogle več, pa
sta Vincencij Pavelski in
Ludovica Marillac, sousta-
noviteljica reda, pričela
zbirati kmečka dekleta, ki
so želela služiti ubogim. Pr-
va sestrinska skupnost je
nastala leta 1633. Vincencij
Pavelski je za sestre sesta-
vil pravila, vendar se je va-
roval vsega, kar bi tej novi
Družbi dajalo videz samo-
stanskega življenja. S tem
je prvi dosegel, da so sestre
zaradi svojega dela smele
v svet. Že leta 1651 so bile
prve poslane na Poljsko.
Danes je Družba usmiljenih
sester razširjena na vseh pe-
tih celinah, v Slovenijo pa
so prvič prišle leta 1852.
Sestra Rozalija me je poz-
dravila na pragu doma sester
usmiljenk v Celju. Mladost-
nega videza, srednjih let, bla-
gih svetlih oči, vitka, s prijet-
nim nasmehom na ustnicah.
Oblečena v temno modro re-
dovniško oblačilo je delova-
la umirjeno, kar nekako ne-
zeme^sko. Nobene nervozne
kretnje, nikakršnega razbur-
jenja v glasu, le blagost, ki jo
verjetno vdihne duhovno
življenje, je vela od nje.
Med usmiljenke pri
devetnajstili
Sestra Rozalija Laznik je
po rodu iz Trobelj pri Slo-
venj Gradcu. Za usmiljene
sestre se je odločila pri de-
vetnajstih: »Že v osnovni šo-
li sem razmišljala, kaj bi po-
stala. Veselil me je pedago-
ški poklic, vendar sem se
v gimnaziji odločila drugače;
želela sem se vpisati na višjo
medicinsko šolo. Oče je ure-
dil že vse potrebno za štipen-
dijo, ko sem si premislila.
V gimnaziji sem pričela raz-
mišljati o redovniškem po-
khcu, ker sem menila, da
lahko človeku tako najbolj
pomagam. Želela sem iti
v misijone, ob prebiranju h-
terature pa sem ugotovila, da
so tja odhajah predvsem lju-
dje z medicinsko izobrazbo.
Toda pri meni se je vse zavr-
telo drugače...«
O delu sester usmiljenk je
sestra Rozalija zvedela šele
iz ust tamkajšnjega kaplana,
gospoda Grobelnika, in od-
ločila seje, da pojde mednje.
Doma so sicer bih verni, to-
da odločitve svoje hčerke za-
res niso pričakovali. »Mama
mi je kasneje rekla, da je ho-
dila vsako jutro gledat na
gang, kdaj se bom vrnila.«
Devetnajstletna je torej se-
stra Rozalija odšla v Beo-
grad. Sester usmiljenk ta-
krat v Sloveniji uradno ni bi-
lo, saj so jih leta 1948 v Slo-
veniji razpustih. Zato so se
pridružile sosestram, ki so že
delovale v Beogradu. Tam so
jih odprtih rok sprejeh, ^e-
le pa so tudi nadaljevati svo-
je delo v bolnicah, brez ome-
jitev. Zelo so jih cenili. Vod-
stvo province, ki je sloven-
ska, je pričelo delati - in še
dela - v Beogradu.
Sestra Rozalija pripovedu-
je, da se starejše sestre še
spominjajo, kako je bilo 8.
marca 1948 v Ljubljani, ko so
morale tiste, ki so delale
v bolnišnici, posamič k di-
rektorju: »Pri enih vratih so
vstopale, pri drugih izstopa-
le, tako da niso mogle vpliva-
ti ena na drugo. Večina ni
sprejela ultimata, ki so jim
ga postavih, to je zapustiti
red usmiljenk, če želijo obdr-
žati službo. Zato so odšle na
vse strani, s tihim upanjem,
da bodo nekoč lahko zopet
pričele skupno življenje, če-
prav so se na cesti znašle le
v tistem, kar so imele na se-
bi. V Beogradu so se počasi
polnile njihove skupnosti.
zato so tam ustanovile tudi
vzgojno hišo ah noviciat za
mlada dekleta. Tam sem bila
tudi jaz, dve leti, kolikor tra-
ja doba priprave za poklic
usmiljene sestre. Na željo
predstojnikov so me poslali
v Ljubljano študirati teologi-
jo. Po začetnih težavah s filo-
zofijo, ki sem jih kmalu pre-
magala, mi je študij postal
zelo všeč. Takrat, leta 1969,
nas je bilo na fakulteti le ne-
kaj redovnic, sicer pa so bih
sami fantje, ki so se priprav-
Ijah za duhovniški poklic.
Žanje je bilo lažje, saj so na-
tanko vedeli, kaj bodo po
študiju počeli, me pa smo bi-
le negotove, saj ženske v du-
hovniški poklic ne morejo.
S študenti teologije smo se
videvah le na fakulteti, sicer
pa so oni živeli v semenišču,
me pa v svojih skupnostih.«
Ko je diplomirala, je odšla
za dve leti še v Francijo na
izpopolnjevanje jezika in ko
se je vrnila, je bila nastavlje-
na za katehistinjo v Šmart-
nem in Šentjakobu ob Savi.
Tam je ostala deset let. Tako
se ji ni izpolnila želja, da bi
postala misijonarka. Prebo-
lela je namreč zlatenico, zato
so ji zdravniki odhod v misi-
jone odsvetovah.
Med desetletnim službova-
njem kot katehistinja je bila
medtem šest let predstojnica
hiše usmiljenk v Ljubljani,
potem pa so jo premestih
v Celje, kjer se ji letos izteka
prvi triletni mandat. Potekel
ji bd septembra, vendar da-
nes še ne ve, ali bo lahko
ostala v Celju tudi v bodoče
ali jo bodo premestili kam
drugam.
Načinu življenja v Družbi
seje sestra Rozalija hitro pri-
vadila. Doba dveh let novici-
ata se lahko tudi podaljša,
odvisno od kandidatke, na-
daljevalna vzgoja pa traja še
dalje, pravzaprav vse življe-
nje. Ko sestra preživi pet do
sedem let v Družbi, naredi
prve zaobljube. Z njimi se
obveže, da bo služila ubo-
gim, da bo živela v čistosti,
uboštvu in pokorščini. Vsa-
ko leto znova, pa sestre
usmiljenke obnavljajo za-
sebne zaobljube na praznik
Gospodovega oznanjenja
Mariji. To je značilno le za
usmiljenke.
Sestre usmiljenke nimajo
svojega premoženja. Vse,
kar zaslužijo ah prejmejo
v dar, je skupna last. S pri-
hranki vzdržujejo svoje
skupnosti in z njimi skrbijo
za uboge. V revnejših prede-
lih sveta sestre usmiljenke
pogosto živijo v predmest-
nih barakah in šotorih, tako
kot reveži katerim poma-
gajo.
Ljubljansko
službovanje sestre
Rozalije
v Ljubljani imajo sestre
usmiljenke svoj dom v nepo-
sredni bhžini Cukrarne. Nek
revež, ki je čutil prav never-
jeten gnev do sester, je vsak
dan prihajal k njim in prosil
za hrano. Pravzaprav jo je
kar zahteval. Bil je psihia-
trični bolnik.
»Kamorkoli smo šle, pov-
sod nas je zasledoval, podil,
pretepal. Vedno se je pojavil
kar nenadoma. To je trajalo
kakšna štiri leta. Dobro pa se
je razumel z našo kuharico,
ki je bila mehkega srca in
mu je dala kaj za pod zob ter
z njim poklepetala. Nekoč,
pred Veliko nočjo, je prišel
k meni prosit odpuščanja,
želel se je opravičiti. Še da-
nes ne vem, kaj se je v njem
prelomilo, da se je odločil za
ta korak. Od takrat dalje je
redno hodil k nam. Nosil
nam je borovnice, kostanj,
pri zajtrku v Cukrarni je pri-
hranil deset malih zavitkov
medu, da bi bil za vsako se-
stro po eden. Včasih je prine-
sel kakšno papriko, morda jo
je tudi ukradel, saj denarja ni
imel, in ko je včasih sedel pri
nas, je tu in tam kaj pripove-
doval. Nekoč je vprašal, če
vemo, kaj in kdo so bih hkvi-
datorji? Menim, da je bil on
eden izmed njih, saj je govo-
ril, da ga dobro poznajo vse
žene od Ljubljane do Reke.
Lepega dne je ta človek izgi-
nil. Nikoli nismo izvedele,
kaj se je z njim zgodilo.«
Sestro Rozalijo je manj bo-
lelo to, da jo je omenjeni ču-
dak nekoč udaril s stekleni-
co sredi ulice, kot to, da se
nikoli nihče od mimoidočih
ni zmenil za nasilneža. Le ne-
ki varnostnik, v središču me-
sta, jo je nekoč zaščitil. Sicer
pa so bile sestre vajene, da so
imeh nekateri ljudje o njih
čudne predsodke. »Vtis
imam, da so ljudje v Celju
bolj odprti do sester kot oni
v Ljubljani,« meni sestra Ro-
zalija.
Iz časov svojega ljubljan-
skega službovanja se sestra
Rozalija rada spominja dela
na župniji z otroki, srečanja
s starši ter mestnih revežev.
ki jih je bilo kar precej. Tudi
ljudje z zavoženim življe-
njem, ki so želeli le tople be-
sede, so prihajali: »Ker smo
prebivale v bližini Cukrarne,
smo videle veliko revežev,
grozne stvari so bile. In veh-
ko jim je pomenilo že to, da
smo se jim približale in jih
vzele kot sebi enake.«
Delovni vsakdan
celjskih usmiljenih
sester
Sestre usmiljenke so v Ce-
lju delovale že pred vojno,
od leta 1961 pa živijo v hiši
na Jožefovem hribu. Naj-
mlajša je stara 37 let, najsta-
rejša pa 76. Deklet, ki bi se
odločale za ta poklic, je ved-
no manj, kar je običajen po-
jav v vseh deželah sveta z vi-
sokim standardom. V Slove-
niji se letno za to življenje
odločijo le dve ali tri dekleta.
V Jugoslaviji je danes 400
sester usmiljenk, 148 jih je
starih od 70 do 80 let, 73 pa
med 80 in 90 let. Tako je
povprečna starost sester
usmiljenk v Jugoslaviji 65
let. Živijo v 36 hišah.
Sestre živijo po ustaljenem
Domskem redu, ki ga prila-
gajajo trenutnim obvezno-
stim. »Pri nas vstajamo ob
5.30, nato sledi brevir, to je
jutranja molitev, nato pol
ure premišljujemo v tihoti,
in če je mogoče, se odpravi-
mo še k jutranji maši. Po zaj-
trku se razkropimo vsaka po
svojih opravkih. Starejše,
upokojene sestre kuhajo, pe-
rejo, urejajo vrt, tri so zapo-
slene v bolnišnici, jaz pa ure-
jam vse, kar je v zvezi s hišo,
in poučujem verouk na Te-
harjah, v Šentlovrencu
(Kompole) in pri Svetem Jo-
žefu. Opoldne se pred kosi-
lom zberemo pri skupni mo-
htvi, po kosilu pa imamo uro
prostega časa. Porabimo ga
za prijateljski pomenek,
medtem pa pletemo, šivamo,
igramo kakšno družabno
igro, kot je na primer Človek
ne jezi se, nato sledi dvajset
minut duhovnega branja, pa
pol ure premišljevanja, zve-
čer pa se skupno ponovno
zberemo v hišni kapeli za
molitev večernic, s čimer
zaključimo svoj dan.«
Sestre usmiljenke so naro-
čene na časnik Delo, sicer pa
prebirajo predvsem nabožno
literaturo, poslušajo radio in
včasih gledajo televizijo. Ne
le informativne oddaje, tem-
več tudi filme, a jih skrbno
izbirajo. Nad televizijskimi
oddajami niso preveč navdu-
šene. Sestra Rozalija zase
pravi, da jih včasih niti ne
utegne gledati: »To mi hodi
večkrat narobe, saj me otroci
pri verouku kaj vprašajo
v zvezi z oddajami, ki so jih
gledali, pa jim ne znam od-
govoriti.«
Celjani, meni sestra Roza-
lija, kar dobro poznamo nji-
hovo delo. Skoraj vsak dan
namreč khčejo k njim ljudje
in prosijo za pomoč pri oskr-
bi onemoghh ljudi, včasih
jih kdo prosi za varstvo
otrok, toda sester je premalo
in tega dela ne zmorejo. Pre-
cej je tudi takšnih, ki jim pri-
dejo zaupat težave ali pa jih
ustavljajo kar na uhci in jim
povedo, kaj jih teži. »Včasih
bi lahko v mestu preživela
ves dopoldan, če bi si lahko
vzela čas za vse, ki si žele
pogovora.«
V hiši imajo tudi kapelo, sobo, ki služi v ta namen, kjer opravljajo usmiljenke molitve.
Sestra Rozalija pred bk
svoj prostor sestre usai
Ženski klepet
v domu usmiljenih
sester
Ah se osem sester, kiži
iz dneva v dan skupaj, ke
se za tovrstno življenje Si
odločile, kdaj spre? »Zni
sproti odpuščati, sicer bi
skupno življenje nežna
Seveda pride kdaj do t
da se spremo. Sicer naj n
povzdignile glasu, pa se
to včasih primeri.Toda
gradiš duhovno življe
moraš znati samega i
premagovati,« je pojas
sestra Rozalija.
»Seveda si človek v6
zaželi, da bi živel nekje,!
ne poteka vse po ustaljei
redu. Kadar grem na ol
domov, temu je namenj(
pet dni letno, rada malce
poležim. Toda potem žef
nem pogrešati svojo redo
skupnost.«
Ko sem jo vprašala, ali
kdaj pripeti, da pri molitj
z mishmi pri njej, je '
Uboštvo, čisti
Na Slovenskem im'
dovniških družb. Pra'
življenje poteka po'
čenem dnevnem red'
ure namenjene molilj
ku, razvedrilu in^;
zapovedano molč^
se morajo držati t^
štva, čistosti in poK®
Moške redovnih
Cistercijanci sov^
ni, njihova temeljna
in delaj. Red sicer^
stoletij, ustanovili n
nediktinski meninf
Kartuzijani so z^
kartuzijo v Zičah, "J
štru in Bistri pnj'
pa je celjski grof^
vil kartuzijo Plei®^
danes. Njihovo po^Z
vsem v duhovneni i
sto premišljevalne'^
pa je kartuzija
ska kartuzija. -.j
Frančiškani
postojank, med nJ',|
jih. Veliko jih deia
Avstraliji in Togi^' po
Kapucini njiho^
veti v svetu evaneji'
v resnici, preproS j^r
nes imajo v Vflr
med njimi tudi v
26. julij 1990 - stran 13
,, kjer imajo
^•mila: »Da,
erje molitev
m, se včasih
2 nisem pri
zbranosti po-
knjigo. Siy
prav, da tudi
i; premišlju-
du. kaj se mi
dan. kaj še
s meni, da se
ue, ki živijo
posti, z apo-
B življenja
z redovni-
imh. »One so
»jene v moli-
fNa in so
pn samosta-
način
''m zmožna.
■' biti močno
fom, da lahko
^mo v sve-
^ usmerjen.
Jezusova mi-
^testeizsve-
sveta.' Me
^'katerih bi
Njenih oken
nimamo, normalno komuni-
ciramo z ljudmi, tako z mo-
škimi kot z ženskami. Ce se
iskreno trudiš za zvestobo
pravilom, ni razloga, da bi se
pretirano bale vplivov zuna-
njega sveta.«
Zanimalo me je tudi, kako
razmišlja sestra Rozalija o lju-
bezni in zaljubljenosti, kiju zu-
nanji svet tolikokrat pripisuje
ljudem, ki jim je zapovedan ce-
hbat. »Neki fant mi je zadnjič
dejal: ,Vi pa ste tukaj gotovo
zato, ker ste bili nekoč nesreč-
no zaljubljeni.' Pa sem mu od-
vrnila: ,To bi bil pa res žalosten
samostan, če bi v njem prebi-
vale same razočarane ženske!'«
je pripovedovala sestra Rozali-
ja. »Ljudje zelo težko razume-
jo, da se da vzdržno živeti
v smislu spolnega življenja.«
Sestra Rozalija je v red usmi-
Ijenk vstopila pri devetnajstih.
Leta, ko doživljamo prvo lju-
bezen, je preživela med vrstni-
ki. »V srednji šoli sem bila za-
ljubljena, vendar ni bilo nič
resnega. Mishm, da zaljublje-
nost morajo preživeti tako du-
hovniki kot redovnice, seveda
še preden se odločijo za svoj
poklic. V nasprotnem primeru
lahko pride do raznih težav.«
In potem sva se zaklepetali
o duhovnikih, ki jim ljudje
marsikdaj pripisujejo ljube-
zenske zveze, pri čemer sestra
Rozalija odločno vztraja na sta-
hšču, da so to le redki primeri.
»Mi, ki živimo v duhovnih po-
klicih, smo ljudem še bolj na
očeh. O teh stvareh se ljudje
radi pogovarjajo in radi preti-
ravajo. Vse skupaj je plod nji-
hove domišljije.«
Se je tudi njej kdaj primeri-
lo, daje bila zaljubljena, potem
ko se je odločila za življenje
med sestrami usmiljenkami?
Malce se je nasmehnila in bla-
go dejala: »Tudi kasneje pride
do tega. Vendar ker veš, da to
ni tvoj način življenja, je treba
treznosti in previdnosti. Biti
zaljubljen - to je tako... ne
vem, kako bi rekla. To se more
dogajati tudi starejšim ljudem.
Me pač v tem ne smemo po-
puščati, vendar biti zaljubljen
ni nič posebnega - to je tako
kot imeti rad neko pesem
- imeti rad kar je lepo... Svo-
bodno smo se odločile za nepo-
ročenost, zato se z razmišlja-
njem o tem človek pač ne uk-
varja. Ne, nikoli nisem razmi-
šljala, da bi izstopila iz Družbe,
tudi to, da sem se odpovedala
družinskemu življenju, ni
v meni nikoli povzročalo kakš-
ne zagrenjenosti. Nasprotno,
srečna sem, da sem to kar sem.
Tvoji otroci so ljudje, s kateri-
mi se ukvarjaš.«
Sestra Rozalija odločno zani-
ka, da bi bil razlog njenega od-
hoda med sestre usmi^enke
nesrečna osebna izkušnja. To
tudi ni razlog pri drugih se-
strah, pravi. Tu in tam se more-
biti res zgodi, da kakšna pride
v samostan tudi zaradi tega,
vendar takšne ženske njihove-
ga načina življenja navadno ne
vzdržijo in kasneje izstopijo.
Kadar v sebi malce zaniha, si
sestra Rozalija, med drugim,
v spomin prikhče tudi Cankar-
jevo misel, ki jo po spominu
navaja: »Če si dal obljubo člo-
veku, jo izpolni, če jo moreš, če
pa si dal obljubo Bogu, jo iz-
polni, če moreš ali ne, kajti
strašna bo kazen.«
»Da, včasih smo postavljene
pred preizkušnjo, toda že po
svojem pokhcu nismo narav-
nane k družinskemu življenju.
Brez molitve in občutka, da te
je Bog pokhcal in da te podpi-
ra, verjetno res ne bi vzdržale.
Počutim se srečno in zadovolj-
no, sicer ne bi vztrajala. Vsak
dan znova je treba prositi za
stanovitnost in zvestobo. Sve-
to pismo pravi: ,Kdor misli, da
stoji, naj gleda, da ne pade.'«
Sestra Rozalija meni, da se je
tudi v odnosu do moških treba
obnašati normalno.
Kaj pa moda? Ženske smo
rade lepo oblečene, rade ima-
mo nakit, kozmetiko, urejeno
pričesko. »Ker hodim v unifor-
mi, sem pogosto zelo vesela,
saj mi zjutraj ni treba mishti,
kaj in kako se bom oblekla,
kako počesala, vem namreč,
da sem enkrat svoj način obla-
čenja že izbrala.«
Urini kazalci so že trikrat
premerili pot okoU svoje osi,
ko sem se poslavljala. In ko
sva se dogovarjali, kam naj ji
prinesem avtorizirati reporta-
žo, sva se domenili, da ji jo po-
šljem v Opatijo. Tam imajo se-
stre usmiljenke dom, v katere-
ga rade gredo na počitnice.
Letno imajo štirinajst dni do-
pusta, preživljajo pa ga navad-
no v eni izmed sestrinskih hiš
širom Jugoslavije.
Ker je poletje in ker se na
morju vsi predvsem kopamo
in sončimo, sem jo radovedno
vprašala, ali isto počne tudi
ona. Skoraj hudomušno me je
pogledala in dejala: »Seveda,
zakaj pa bi sicer odšla na mor-
je? Saj vsi poznamo staro pra-
vilo: anima sana in corpore sa-
,no. Oziroma: Zdrav duh
v zdravem telesu.«
_NATAŠA GERKEŠ
Pri avtorizaciji reportaže, ni
prišlo do nikakršnih vsebin-
skih sprememb, temveč le ne-
kaj strokovnih popravkov, ki
jih je opravila sestra Rozalija
kar po telefonu. Edini večji
popravek je bil pri spremem-
bi naslova reportaže, ki se je
v prvi verziji glasil: Biti za-
ljubljen je kakor imeti rad pe-
sem. Naslov, z nadihom senza-
cionalizma, je sestra Rozalija
zamenjala z mislijo ustanovi-
telja reda sester usmiljenk,
Vincencija Pavelskega.
i^ina - redovniške družbe v Sloveniji
' najstarejši minoritski sa-
' ^ Pn nas je ptujski, iz leta
' S ^ ^elju Je bil, vendar ga je
: cesar Jožef II. Minoritski
llZ^l^ aktivno premišljeval-
I tCn^^^^j^ ^ in Ptuju.
: ic Lg ^ povemo, da so se
j	kapucini in minoriti
"manjših bratov, ki ga
»S Fi-ančišek Asiški.
ijenr ^"ski red osnovni na-
proučevati in oznanjati evan-
I	P"
je bil ustanovljen le-
i »krštan L	^^ opravljal
' boln usmiljenja in skr-
[ 'speiih if ^^ ranjene romarje. Po
iNaviii,,%^zarskih vojnah so red
i^icer n •	častijo Ma-
pa ima red sedež v Ljub-
predvsem vlogo vo-
kot
ciS^l^^J^ in misijonarji
deželah. Sedež je v Ljub-
Sv. Vincencija
I^VL^/Voziroma lazaristi imajo
D Ponior^^' skušajo nuditi du-
eku^ ^ domovini ter se po-
C^^onT^J^k^f^u delu v Srbiji
^ zunanjih misi-
je ustanovil don
'^enov' P® tudi družbo redov-
^no Hčere Marije Po-
močnice. Danes salezijanci delujejo
predvsem na župniščih, še posebej
se posvečajo delu z mladimi.
Misijonska družba sinov srca Je-
zusovega v Sloveniji jih je zelo malo,
postojanko pa imajo pri cerkvi
Sv. Mihaela na Barju v Ljubljani Mi-
sijonska družba sinov srca Mariji-
nega tudi teh je v Sloveniji zelo ma-
lo. imajo pa Marijino svetišče v Novi
Štifti in v Bočni pri Gornjem
gradu.
Ženske redovniške družbe
Uršulinke opravljajo pastoralno
delo in katehetsko dejavnost; danes
so v Ljubljani, Škofji Loki, Izoh in
Mekinjah.
Družba šolskih sester sv. Franči-
ška Asiškega opravlja predvsem de-
la, ki so v pomoč duhovnikom na
župniščih.
Družba sester frančiškank Brez-
madežne pri nas so znane po^ ime-
nom Slovenjebistriške šolske sestre.
Družba ubogih šolskih sester No-
tre dame v Sloveniji imajo 15 posto-
jank.	_
Sestre svetega križa, imajo sedež
v Škofji Loki, Sestre križniškega re-
da imajo sedež v Ljutomeru, Usmi-
ljene sestre so opisane v reportaži.
Družba hčera Marije Pomočnice
ima sedež na Bledu in pa Marijine
sestre, ki služijo predvsem bolni-
kom; imamo jih tudi v Celju.
Življenje v Stični
Srečanje z menihom Branifom Petauerjem
Vas Cerovec nad Šmarjem pri
Jelšah. Na obzorju se razkazuje
pokrajina razkošnih oblik z Ho-
čem in Donačko goro. Pri Petau-
erjevih v tej lepi vasi imajo no-
vo hišo, hlev in nekaj hektarov
zemlje. Dobri gospodarji so.
Franc Petauer, ki je v pokoju
štiri leta, je življenje preživel
med pismi, telegrami, nakazni-
cami, telefoni. Začel je v Šent-
jurju, nadaljeval v Celju in v po-
koj odšel kot upravnik pošte na
Grobelnem. Žena Amalija je
kmečka gospodinja, ^uni odra-
sli otroci pa začenjajo življenje
po svoje: hči Jožica dela na po-
šti na Grobelnem, sin Peter je
steklopihalec v Rogaški Slatini,
in trenutno v vojaški uniformi,
najstarejši Branko pa je menih-
duhovnik. Po spletu okoliščin se
je odločil za enega najstrožjih
meniških redov, za cistercijana,
in živi v samostanu Stična. Živ-
ljeiye, ki vzbuja nevsakdanje
zanimanje, spoštovanje, rado-
vednost in tudi posmeh. Zakaj
vse to?
v duhovnikih in menihih
je človek
Ali ne pretiravamo, ko govori-
mo (predvsem) o duhovnikih ter
menihih, saj je to v bistvu poklic
kot vsak drug, z nekaterimi po-
sebnostmi in posebnim poslan-
stvom seveda? Osemindvajset-
letni Branko Petauer - eden od
dveh letošnjih novomašnikov
s celjskega območja, obeh iz
Šmarja - meni, da gre včasih res
za pretiravanje. Duhovniški po-
klic je poklic kot vsak drug, toda:
»Duhovniški in rodovniški po-
klic sta tudi izjema, ker sta redka
in gre za obvezujočo odločitev, ki
traja vse življenje. To je poklic,
v katerem se človek odloči za de-
lo z ljudmi, za njihov blagor, za
zveličanje in da bo vsem ljudem
brez razlike oznanjal Krjstusa.
Posebnost je darovanje. Če člo-
vek nima namena darovanja za
ljudi, potem v tem poklicu ne
more uspevati. Mar ni podobno
tudi v mnogih drugih poklicih,
na drugačen način?
Ljudje pa vendar obsojajo biv-
še duhovnike, tiste, ki svojo odlo-
čitev spremenijo. »To je res, a ni
pošteno. Tudi duhovnik je člo-
vek kot vsi drugi ljudje - ni angel
- je človek z vsemi slabostmi, na-
pakami in pomanjkljivostmi.
Včasih se zgodi, da je kdo, ki je
hitel v duhovniški poklic, prema-
lo razmishl. Pomembna je odlo-
čitev za vse življenje in če ta ni
dovolj močna, se lahko zgodi, da
se pojavi pri duhovniku kriza.
Namesto da bi delal v službi ljudi
in se daroval, začne sebe pomilo-
vati in išče zadovoljstvo kje drug-
je, ne v svojem poklicnem delu.
Duhovniško delo je lepo, vendar
naporno in odgovorno.«
O duhovnikih mnogokrat sliši-
mo izmišljene, pa tudi resnične
ljubezenske zgodbe. Verjetno za-
radi dolžnosti celibata. Branko
Petauer daje že na zunaj videz
duhovnika ali redovnika, v njem
pa je tudi človek. Ah se je fant
nežnega srca, preden je postal
menih in duhovnik, kdaj zalju-
bil? Do tega je imel prej prav go-
tovo vso pravico. »Seveda, kot
gimnazijec sem bil zaljubljen do
ušes. Menim, da je to za vsakega
fanta nekaj vsakdanjega. Med
dozorevanjem odkrije drugi spol
to novo odkritje ga privlači. Pri
zorenju za duhovniški poklic je
zelo pomembno tudi, kako v dru-
žini gledajo na vse to. Če je doma
dobra krščanska vzgoja - ne pre-
stroga, ne prerazpuščena - po-
tem lahko fant normalneje stopa
v svet, čeprav z odločitvijo za du-
hovnika izključi možnost, da bo
kdaj poročen. Med štirimi leti
gimnazije in šestimi leti bogo-
slovja naj bi se poklic res izkri-
stahziral.«
Branko Petauer daje vtis mir-
nosti, zbranosti, urejenosti, ne-
bogljenosti in moči hkrati. Že
v gimnaziji je včasih, po odločitvi
za duhovniški poklic, slišal kla-
sični »škoda ga je«. Bil bi, reci-
mo, dober oče, so rekh. Na takš-
na »pomilovanja« odgovori, da
če bi bil dober za očeta, zakaj
potem ne tudi za duhovnika. »Za
Boga ne moremo izbrati najslab-
še, tudi on želi imeti dobre ljudi
med svojimi duhovniki.«
Odločitev za duhovniški poklic
seje v njem prebujala že v osnov-
ni šoli. Šolanje je nadaljeval na
poljanski gimnaziji v Ljubljani,
nato pa na teološki fakulteti, a ga
je bolezen »tako pripela na tla«,
da je po tretjem letniku kar tri
leta pavziral. V cistercijanski sa-
mostan v Stični ni odšel zato, da
bi tam tudi ostal, ampak le da bi
okreval in se vrnil v bogoslovje
kot škofijski bogoslovec: »V ti-
stih treh letih v Stični, v tamkajš-
nji samoti in tihoti sem nekako
vzljubil samostan in začutil, da bi
življenje rad nadaljeval kot me-
nih.« Decembra 1985 je zaprosil
za vstop, dober mesec pozneje je
bil »preoblečen« in je začel novi-
ciat, leto pozneje pa je opravil
prve obljube. Po okrevanju je šo-
lanje nadaljeval in ga letos zak-
ljučil z novo mašo.
Posebnosti meniškega
vsakdana
šestnajst behh menihov v sti-
škem samostanu, novinci zadnja
leta niso prihajali, živi po pravilih
svetega Benedikta iz 6. stoletja.
»To je nekakšna harmonična me-
njava dela in molitve čez dan. Po-
udarek je na molitvi in tudi na
ročnem delu. Delo mora biti raz-
deljeno tako, da človek ne posta-
ne navezan na tisto kar ravnokar
dela. Ko je na vrsti molitev, mora
delo pustiti, pa čeprav mu tako
dobro gre, da bi čez eno uro kon-
čal, če bi ostal in ne bi šel k moli-
tvi. Bistvo meniškega poklica je,
da sem popolnoma odločen služi-
ti Bogu prav po tem redu, ki ga
živimo. Po tej naši karizmi.«
V življenju belih menihov je veli-
ko tihote. Na hodnikih ne govori-
jo. »Zato, da lahko ta zbranost, ki
jo dobimo pri molitvi psalmov,
odmeva in zveni v človeku ves
dan. Tako da se lahko človek tudi
potem, ko nekje dela, v svojem
srcu pogovarja z Bogom.«
koliko možnosti pa imajo po-
samezniki te samostanske
skupnosti za razvijanje svojih ta-
lentov in svoje osebnosti, za ko-
njičke? Iz Stične je slišati o sa-
mostanskem predstojniku dr.
Antonu Nadrahu, zeliščarju pa-
tru Simonu Ašiču in slikarju Ga-
brijelu Humeku. Stalna naloga
predstojnikov je, da samostan-
ske novince skrbno opazujejo in
ugotavljajo, kaj bi posameznik
lahko naj.bolje opravljal. Nato jih
usmerjajo. »Že iz imena samo-
stan - da sam stoji, daje samosto-
jen -je razvidno, da so lahko vse
sami naredili. Zato so bile službe
v samostanu vedno tako poraz-
deljene.« V popolnoma prostem
času posamezniki na primer zbi-
rajo znamke. Branko Petauer ga
namenja fotografiji.
Stiški meniški vsakdan se zač-
ne ob pol petih zjutraj, ko vstane-
jo in se pripravijo na molitev, ki
sledi pol ure pozneje. Najprej
opravljajo mohtvene ure, nato
pojejo slovesne hvalnice, zatem
namenijo pol ure za premišljeva-
nje, branje biblije in drugih
knjig. Ob pol sedmih je meniška
skupnost pri maši, po sedmi zaj-
trkujejo, potem pa odide vsak na
svoje delo. Ob pol dvanajstih se
vrnejo in pripravijo na molitev,
kije četrt čez poldan. Po kosilu je
nato do dveh prosto. Takrat je
čas za »rekreacijo« v posebni so-
bi, lahko se prosto pogovarjajo.
Nato je do večera spet čas za de-
lo, nadalujejo pa z rožnim ven-
cem in večerjo ter po njej znova
z »rekreacijo«. Ob pol osmih zve-
čer je spet moUtev, s slovesnimi
večernicami in sklepno molitve-
no uro zaključijo dan.
Menihu pripada tudi
dopust
Del stiškega vsakdana Branka
Petaueija je v tem, da kot samo-
stanski vodič spremlja skupine obi-
skovalcev jim razkaže samostan in
pove o meniškem življenju. Tiste iz
naglice vsakdana zanima pred-
vsem, kako živijo menihi, ki so dru-
gačni že po oblačilih. Prihajajo turi-
sti in tudi tisti, ki so namenjeni
v samostan na duhovne vaje: za-
konci, mladina, osnovnošolci, mi-
nistranti. Prihajajo tudi duhovniki
iz tujine, zadnjič recimo skupina iz
Furlanije, ki je z bratskim sreča-
njem in tišino praznovafa 25-letnico
duhovniškega poklica. Na osrednje
vseslovensko srečanje mladih
v septembru prihaja od 4 do 5 tisoč
gostov in vsi slovenski ško^e.
Kaj mu je v samostanu všeč, kaj
morda tudi ne? »V samostanski
skupnosti, v katero sem se nekako
že vživel, mi je všeč duh molitve,
duh tišine in mir, ki ga ohranjamo
med seboj. Z njim se ohranja zbra-
nost. Začutil sem, da lahko v tej
samoti lažje živim. Vedno to ni mo-
goče. Ko je živžav, se vse to poruši
in v samostanu nastane, lahko bi
rekel, izredno stanje. To so trenut-
ki, ko smo moteni. Če težimo za
popolnostjo, moramo kot nekakš-
no žrtev sprejeti tudi to, da ustreže-
mo drugim.«
Vsakemu menihu pripada po
konstitucijah 14 dni dopusta, ki jih
lahko izkoristi po želji. »Najrajši
grem domov, da pomagam staršem
pri kmetovanju, rad odidem za
3 dni v planine, drugi pa gredo tudi
na morje. A dopusta imamo manj
kot škofijski duhovniki in drugi de-
lovni ljudje. »Za dopust potrebuje-
jo menihi denar, ki je sicer skupen:
»V pravilu svetega Benedikta piše,
da vse, karkoh menih dobi, pridobi
za samostan. Tudi če jaz dobim
kakšen dar, je ta last samostana. Po
pravilu je treba vprašati predstojni-
ka, ali smem to darilo ohraniti ali
pa mi ga on odreče. To je že tudi
neka popolnost: da sem pripravljen
sprejeti tudi to, da mi predstojnik
darilo odvzame. Mislim, da to, če
živimo ubožno, brez svoje lastnine,
ni takšna težava, ker to človeka ne-
kako osvobaja. To je skrb manj in
zato se lahko bolj posvečamo moli-
tvi in meditaciji.«
Ko sva govorila, je bil Branko Pe-
tauer še ves pod vtisom svoje nove
maše v domačem Šmarju. »Seveda,
to je bil zame velik dogodek, saj
sem lahko prvič s svojimi rojaki,
starši, sorodniki in prijatelji daro-
val zahvalno daritev Bogu za vse
darove, ki mi jih je dal. Tudi za
druge ljudi. Ko so se ljudje priprav-
Ijah na mojo novo mašo, se je vsa
vas nekako povezala. Ostanejo spo-
mini, vsa vas bo še dolga leta govo-
rila, kako je bilo na novi maši takrat
in takrat. Ljudje so zelo požrtvoval-
ni, darežljivi, pripravljeni pomaga-
ti, ker vedo, da je nova maša nekaj
velikega. Če smem tako reči, je veli-
ka čast za vas, kjer je novomašnik
doma.« Petauerjevo novomašno
veselje ni bilo popolno, saj ga je
zagrenila smrt ljubljenega strica, ki
je pomagal pripravljati slavje. Po
dopoldanski novi maši so v nedeljo
popoldan odšli na pogreb.
Sicer pa se je vrnil v samostan
v Stični z lepimi spomini na novo-
mašno slavje ter na lepo mladost
v družini. »Mislim, da smo živeli
lepo družinsko življenje.« Pravi, da
so kot ena družina tudi v samostan-
ski skupnosti za starinskimi stiški-
mi zidovi.
BRANE JERANKO
14. stran - 26. julij 1990
otroSkij^,
popotovanle Pomaranče Čebllianče
Piše: Josip Jesili, iiustrira: Aienifa Koilerman
. Ko je mladenič zapustil trgovino, je
Čebljanča previdno odgrnila vrečko in
radovedno pogledala naokoli. Zapazi-
la je velikansko množico ljudi, ki seje
pomikala v isto smer kot njen najno-
vejši lastnik. Neskončno jo je zanima-
lo, kam gredo. Že samo množica je
dovolj zgovorno pričala, da se bo zgo-
dilo nekaj zelo pomembnega. Na srečo
ji ni bilo treba dolgo čakati na odgo-
vor, saj bi se sicer prav lahko razpočila
od silne radovednosti. Pred seboj je
namreč ugledala velikansko areno.
»Kako se imenuje ta nenavadna
zgradba?« je Čebljančo povprašala so-
trpinka, kije prav tako zvedavo gleda-
la iz vrečke.
Čebljanča se je zatopila v globoko
premišljanje, vendar pa je slednjič le
odkimala.
»Še nikoli nisem videla česa podob-
nega!«
Mladenič seje postavil v vrsto pred
blagajno. Prav v trenutku, ko je prišel
do okenca, ga je potrepljal znanec
s sončnimi očali.
»Mi kupiš karto, prosim. V tej areni
so vedno najbolj srdite bikoborbe!«
Čebljanča se je obrnila k sosedi:
»No, vidiš, pa sva ugotovili, da gre za
areno, v kateri bo bikoborba. Saj to
sploh ni tako težko.«
Mladenič z vrečko in znanec sta kre-
nila na balkon ter zasedla sedeža v prvi
vrsti. Fanfare so naznanile začetek ve-
like prireditve.
V areno je ponosno prikorakal mo-
žak v ražkošnem oblačilu, spremljalo
pa gaje ducat spremljevalcev. Večkrat
se je priklonil občinstvu, to pa ga je
nagradilo z burnim ploskanjem.
»Mi.sliš, da bi tudi meni tako ploska-
li, če bi šla v areno in se globoko pri-
klonila ?« je nenadoma zanimalo Čeb-
ljančo.
»Mislim,« je poredno dodala soseda,
»da obstaja takšna možnost. Vendar le
v primeru, da imajo vsi pri sebi pove-
čevalna stekla.«
Čebljanči je skoraj zaprlo sapo ob
takšnem nepričakovanem odgovoru.
Tedaj pa seje skandiranje v areni spre-
vrglo v bučno vpitje. V areno je na-
mreč prisopihal velikanski črni bik.
Bikoborčevi pomočniki so jeli jezditi
ubogo žival na vse mogoče načine, pri-
družil pa se jim je tudi bikoborec z ve-
liko rdečo krpo. Že od nekdaj je na-
mreč znano, da pike tako kot purane
silno razjezi rdeča barva. Bik seje raz-
jarjeno zaletaval v rdečo krpo, bikobo-
rec pa seje vešče umikal. Slednjič je
bikoborec zagrabil kopje in ga zalučal
v pobesnelo žival, ki je nato kot spo-
drezana padla po tleh.
Ljudje na tribunah so z glasnimi
vzkliki pozdravljali zmagovitega biko-
borca ter metali v areno najrazličnejše
predmete. Čebljanča je v bojazni, da
tudi nje ne bi prenapeti mladenič vrgel
v areno, spretno skočila iz vrečke in
pohitela proti izhodu.
Mimogrede je močno potrta razmi-
šljala o vsem tem, kar je videla nekaj
trenutkov prej v areni. Bila je ne-
skončno razočarana nad ljudmi. Niti
v sanjah si ni mogla predstavljati, da
so zmožni ljudje zgolj za zabavo po-
končati nedolžno žival. Vsa objokana
se je med množico komaj prebila na
piano.
Spet seje znašla v enako brezizhod-
nem položaju kot že tolikokrat poprej.
Bila je povsem sama in ni vedela, kaj
naj stori.
Vendarle pa seje dobro zavedala, da
življenje ni nikoli tako hudo, da bi ne
moglo biti še hujše. Iz žalostnega pre-
mišljanja jo je premotil tenak otroški
glasek, kije v njeni bližini jokal na vse
pretege.
Čebljanča si je obrisala očke in sto-
pila k nesrečnemu dečku.
»Zakaj pajočeš?« je povprašala in se
skobacala na njegov desni čeveljček.
Deček je obmolknil in dobrodušno po-
gladil Čebljančo po glavi.
»Glej no, glej! Pomaranča, ki govo-
ri!« Potem je spet butnil v jok. »Kje je
moja mamica. Maaaamicaaaa!« je vpil
in trmasto cepetal z nogami.
Čebljanča gaje nekaj časa poslušala,
potem pa mu prijateljsko svetovala,
naj že preneha z nesmiselnim kriča-
njem.	(se nadaljuje)
Oh, ta ljubezen
Nekaj lepega in strastnega,
včasih pa tudi rana, ki skali
srce, nekaj takega, kar veže ži-
va bitja, kar jim da občutek
sreče in veselja, nekakšen iz-
vir, ki jim utre pot v življenje,
nekakšen vir smeha in solz,
a tudi samota, ko vse to mine
- vse to je ljubezen.
Sama sem in premišljujem.
Si res vreden tega, mojih solz,
ki nočejo in nočejo prenehati
in silijo po obrazu, mojih ran,
kijih zdaj, ko tebe ni več tukaj,
ni več malo v mojem srcu? Ah,
kako te pogrešam, čeprav sem
mislila, da sem te pozabila.
Mi res ne moreš oprostiti?
Pa saj vem, daje vse zaman. Le
koliko si jih že imel potem, ko
si se odločil, da me boš po-
zabil?	. .
Bila sva prijatelja, res čisto
po naključju, od takrat, ko sem
uzrla tvoje globoke, modre oči,
fanta s skodranimi plavimi la-
smi, ki me je očaral že na prvi
pogled.
Bila sva skupaj, ko si mi dal
rožo, ki je prijazno odpirala
svoj cvet, ko so nama prepeva-
le ptice, ko sva se skupaj igra-
la, ko si me povabil na spre-
hod. Se še spomniš dneva, ti-
stega hladnega, meglenega
dneva, ko si mi nenadoma za-
upal: Ljubim te!
Bila sva srečna. Sama, brez
ptičjih pesmic, daleč od mno-
žice prijateljev. Bila sva resna
takrat, v kabinetu 6.a, ko nam
je film prikazoval, kako ljube-
zen mine.
Neopazno, a vendar so se
stopnice skrajšale. Na začetku
so bile neskončne, zdaj sta
ostali le še dve in konec bo te
srečne ljubezni, veš.
Prvo si prestopil ti. Takrat,
ko si njo namesto mene pova-
bil v kino. Nisem ti hotela
oprostiti, a tvoj žalostni obraz
meje pregovoril. Zdaj je ostala
le še ena, ena samcata stopni-
ca, in ko sva tudi njo prestopi-
la, je bilo med nama konec.
Bila sva le prijatelja, ki sta se
ljubila. Čeprav si še nekje in
tudi v tvojem srcu je zame še
nekaj prostora, te že pozabljam
in tonem v naslednji dan.
Kmalu boš izginil, toneš ka-
kor moije. V mojem srcu zate
ni več prostora. Preveč sem ža-
lovala za teboj, preveč solza
sem potočila in na koncu sem
prišla do spoznanja, da življe-
nje ni le ravna cesta, ampak
ima nevidne ovinke.
Uživaj torej! Sama grem po
tej cesti naprej, novim dogo-
divščinam naproti, nekaj te ce-
ste sva pač skupaj prehodila.
Torej je ljubezen tista, ki od-
loča, kakšna bo ta pot - nepo-
zabna ali počasi izginjajoča.
Spet sem v sedanjosti. Uži-
vam nove dneve, se veselim
novih srečanj, sovražim šolo,
čeprav sem odličnjakinja, tola-
žim druge, naj ga pozabijo,
svojega nekdanjega prijatelja.
Življenje je lepo in fantje pač
niste vredni tega, da bi me, de-
klice žalovale. Našle bomo pra-
vega in z njim užile izvir lju-
bezni. A dotlej - dekleta, fant-
je, uživajmo to noro mladost.
LILJANA
Hura počitnice
Foto: EDI M^
Prva ljubezen
Foto: EDO EINSPlE
Še dve neresnici
v Alfovi nagradni igri smo v sredo spet razdelili dve peresnici.
Prvo je dobila Suzana Podlunšek iz Celja, Goriška 6, drugo pa
Maijan Koštomaj iz Celja, Ulica frankolovskih žrtev 15.
V oddaji, kije na sporedu vsako sredo ob 13.30 na Radiu Celje,
se lahko za nagrado potegujete tudi vi, dragi šolaiji. Na
nagradno vprašanje lahko odgovarjate na telefonsko številko
21-250, če pa boste izpolnili in poslali Alfov kupon, boste sodelo-
vali v žrebanju za Alfovo nagrado. Alf vam kliče torej spet: Na
svidenje v sredo na valovih Radia Celje.
CLUB CASABLANKA vabi jutrl zvečer na
WHISKY PARTY
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1.	HOLD ON-VVILSON PHILLIPS	(6)
2.	WHAT DID I DO TO YOU - LISA STANSFIELD	(5)
3.	DO YOU REMEMBER - PHIL COLLINS	(3)
4.	WHAT ARE YOU DOING WITH A FOOL LIKE ME -
JOE COCKER	(5)
5.	INSIEME - TOTO COTUGNO	(10)
6.	TVOJE Oči - CHATEAU	(2)
7.	PEPI ŽBARADORIJA - IZTOK MLAKAR	(4)
8.	HOW CAN WE BE LOVERS - MICHAEL BOLTON	(9)
9.	TI SI MOJ SAN - OLIVER DRAGOJEVIČ
IN ZORICA KONDŽA	(1)
10. VOGUE-MADONNA	(1)
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako
soboto ob 17.30.
DomaČe melodije:
1.	VSE SE UREDI-FANTJE z VSEH VETROV	(6)
2.	TI BOŠ MOJA-KLAVŽAR	(5)
3.	KORAJŽNO BOM ZAPEL- ROGAŠKI INSTRUMENTALNI
KVINTET	(9)
4.	TOPLE NOČI-KUNO	(6)
5.	POROČNA-VESNA	(4)
6.	RAJ POD TRIGLAVOM-SLAK	(3)
7.	ZA TVOJ NAJLEPŠI DAN-DOBRI ZNANCI	(10)
8.	Z OPLOTNIŠKEGA MESTA-BRATJE IZ OPLOTNICE	(8)
9.	MED TEMNIMI GOZDOVI-LESJAK	(1)
10. GREMO NA PREJO-VERDERBER	(1)
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak
ponedeljek ob 17.30.
Predlogi za lestvico zabavnih melodj
STILL GOT THE BLUES - GARRY MOORE
I STILL HAVENT FOUND WHATIWAS LOOKING FOR - THE
CHIMES
UUBAV JE MOJ GRIJEH - TEREZA
Predlogi za lestvico domačih melodij'
ZVEZDE POVEJTE - EDVIN FLISER IN PRIJATELJI
NEKJE JE ZRASLA ROŽA - SPOMIN
ZADNJIČ POD OKNOM - ŠALEŠKI FANTJE
KUPON
lestvica zabavnih melodij_____________ __________
izvajalec______________________________________
lestvica domačih melodij________ ^ ___________________. ----''
izvajalec_ ——
imeinpriimek__„	—
naslov.................... - . -
Nagrajenca: Anica Pertinač, Olešče45, Laško
Sabina Belej, Hajnsi<o 4a, Pristava
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje
Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, kija izžrebanca izbereta v
prodajalni MELODIJA v Celju.
■PI^hTAŽA - INFORMACIJE
26. JULIJ 1990 - STRAN 15
mmANSKI ZAPSK
Ptše: SreOfo irof
b snežnem objemu
Ironija himalaizma je, da neuspeš-
dprave pridejo v dolino ponava-
izmučene kot uspešne. Večino
nov naše odprave se je v več kot
i^ecu dni pošteno nagaralo na Nan-
"parbatu, pa tudi fantje, ki so po-
LVšali pr*^^	^ ^^ poskus
iniili več energije, kot tisti pred nji-
Jjlji so na vrh prišli.
-Vaš naskok na vrh se je začel 19.
lija Snežne razmere so bile skrajno
Sodne, še posebej nad višino 7 ti-
S	kj®^ s® svet nekoliko bolj
lijloži. Uroš Rupar in dva Poljaka so
f s trojke do roba platoja (kjer naj bi
o načrtih stal naš četrti višinski ta-
fcr) gazili do pasu v snegu. Tako so že
fr\idan prehodili precej manj, kot so
^ovali.
Koč so prebivakirali, potem pa se
j;,ednji dan lotih zloglasnega plato-
t Ta. najbolj položni del smeri je
i-je uspeha na Nanga Parbatu.
.Snežne razmere na platoju so bile
! slabše; sneg se nam je udiral čez
5;. tako da smo zelo počasi napredo-
je kasneje v bazi pripovedoval
roš. Tako jih je naslednja noč zalotila
>na platoju, kjer so drugič bivakirah.
Ker so napredovah prepočasi, so se
Ktji dan odločili, da ne bodo šli do
r.ega sedla, od koder so druge od-
rave običajno naskakovale vršno pi-
air.ido Nanga Parbata, pač pa do ta-
jimenovanega Korejskega kuloarja
[orejski smo ga imenovali, ker je ko-
jska odprava,, ki je bila tačas tudi
tezi, načrtovali vzpon po tem kuloar-
liki je veliko bližje robu platoja, ple-
aje po kuloarju pa je nekoliko zah-
raejše.
•Že trije kilometri od roba platoja do
rioaija so nam vzeh ogromno energi-
tdo Južnega sedla pa, se nam je zde-
li v tistem trenutku, bi potrebovali
N teden dni.«
Uako so šele tretji dan popoldne pri-
pipod kuloar, kjer se svet spet nekoli-
Pbolj vzpne. Načrtovah so, da bodo
»večera še prehodih kakšnih sto (vi-
Miskih) metrov, še enkrat bivakirali in
'•^slednji dan poskušali na vrh. Uroš,
^jebil kondicijsko nekoliko bolje pri-
^avljen, je gazil pred Poljakoma.
•Popoldne, nekje proti' četrti uri je
ko sta Poljaka pod mano začela
^kaj klicati. Ozrl sem se in videl kako
^ata z rokami, takrat pa sem tudi že
opazil, da se je nad nami sprožil
plaz. Vendar ni bilo kaj več storiti;^
znašel sem se v snežnem objemu.«
Človek v takšnih trenutkih, ko se
odloča o življenju in smrti, hitreje raz-
mišlja, Uroš kot izkušen alpinist ver-
jetno še nikoh ni tako hitro premlel
vseh predavanj o plazovih.
»Prvo, kar mi je padlo v glavo, je bila
bojazen, da se ne bom zadušil. Spom-
nil sem se, da moram dati roko pred
usta, a obeToki sem imel ujeti v snegu.
Nekako mi je le uspelo, da sem si osvo-
bodil eno roko... Potem je bilo tudi
nekohko lažje, ker sem vedel, da ni-
sem tako globoko v snegu, pa tudi ve-
del sem, kje je zgornji del plazu.«
Plaz je trojko odložil kakšnih 200
metrov nižje. Prav izkušnjam in pri-
sebnosti gre pripisati, da so se vsi trije
srečno izkobacali iz snega. Izgubih so
sicer nekaj opreme, ki je za vedno
ostala v snegu, a to je pravzaprav ma-
lenkost v primerjavi s tistim, kar so (si)
reših - življenja, namreč.
S tem plazom je bilo tudi konec nji-
hovih sanj o vrhu. Na platoju so posta-
vili še en bivak, potem pa naslednji
dan sestopili. Uroš je prišel v bazo že
22. junija, Poljaka pa šele dan kasneje.
Popolnoma sta bila izmučena; srečal
sem ju nekoliko nad prvim višinskim
taborom, ko so jima noge že čisto od-
povedale - vsedla sta se v sneg in drse-
la po snežni strmini.
V bazi tačas nismo imeli nobenih
vesti o trojki, ki je naskakovala vrh.
Zveze so odpovedale, 22. junija do-
poldne pa je po korejskih radiozvezah
le pricurljala vest, da se fantje vračajo.
Tako smo bih tisti dan kar naprej na
poti med našimi in korejskimi šotori
v bazi, tudi Bolgari so priskočili na
pomoč s svojimi radio zvezami. Naj-
bolj smo si oddahnih ob prvi vesti, da
so vsi trije živi, druga vest, da sta dva
prišla na vrh, eden pa ne, nas je že
nekoliko vznemirila in pognala v tek
razprave, kdo bi lahko prišel na vrh.
Bili smo prepričani, da če je kdo pri-
šel, je bil Uroš zraven. Pozno popoldne
smo šele prišli, do pravih vesti, da je
Uroš, ki je hodil kakšnih 50 metrov
pred Poljakoma, dosegel višino 7700
metrov, potem pa jih je zajel plaz.
Dalje prihodnjič
Podatki iz nekaterih prejšnjih
(uspešnih) odprav govore, da so alpi-
nisti, ki so prišli na vrh Nanga Parba-
ta, premagali pot od roba platoja do
vrha in nazaj v dvanajstih urah. Ob
ugodnih snežnih razmerah, seveda.
Uroš in Poljaka v tem času niso pre-
hodili niti tri kilometre platoja, za-
kaj sneg se je udiral čez pas.
Uroš Rupar: »Poskusili smo nemogo-
če; toda v takšnih razmerah so bile
naše možnosti minimalne. Tudi, če nas
ne bi zajel plaz, bi precej tvegali, saj bi
morali še enkrat bivakirati in bi se tudi
sestop zelo zavlekel. Po Korejskem
kuloarju je precej težko sestopati, ker
nekaj bolj zahtevne plezarije (za takš-
no višino), zato bi verjetno morali na-
zaj na južno sedlo, ki pa je precej dlje
od roba platoja. Sam sem prišel v bazo
precej izmučen, saj sem bil kar osem
dni nad bazo, od tega štiri dni nad
7 tisoč metri. Če bodo fantje zato, bi
mogoče lahko čez leto ah dve še enkrat
poskusili, le da bi mogoče načrtovali
naskok na vrh nekje v začetku julija,
ko bi lahko bile nekoliko bolj Ufc,adne
snežne razmere.«
OBVESTILO
AGENCIJE ZA MARKETINB
-RUBIKON«
Cenjeni člani finančno-
komerclalne verige
»RUBIKON«
s tem oglasom VAS želimo obvestiti, da
je z odlokom REPUBLIŠKEGA
SEKRETARIATA ZA FINANCE
prepovedano delo vsem agencijam
takšne vrste na področju republike
SLOVENIJE, na ta način posredno tudi
agenciji za marketing »RUBIKON«.
Čeprav je naša agencija od samega
začetka poslovala pošteno in uspešno,
smo sedaj prisiljeni umakniti svoje
poslovalnice s področja SLOVENIJE in
nadaljevati igro samo na področju
HRVATSKE.
Žal nam je, ker ste s tem oškodovani VI,
ki ste s polnim zaupanjem vstopili v našo
finančno-komercialno verigo, predvsem
zaradi tega ker je trenutna nepremišljena
antipropaganda povzročila ogromen
upad zainteresiranosti za takšne vrste
iger.
Seveda se bomo še naprej trudili, da se
igra nadaljuje ter da bo s tem čim manj
oškodovanih. Agencija za marketing
»RUBIKON« bo naredila vse, da ne
izneveri VAŠE zaupanje in svoj ugled na
področju REPUBLIKE SLOVENIJE.
žg- ttg ljubljana SLQVENUArURIST tozd
B zdmvUišče atomske toplice
ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO
ZDRAV..-ISCE ATOMSKE
TOPLICE PODČETRTEK
Delavski svet razpisuje naslednja prosta delovna
mesta s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1.	Direktorja
2.	Pomočnika direktorja za
zdravstvo
3.	Vodjo kadrovske - splošne
službe
4.	Vodjo finančno-ekonomske
službe
5.	Vodjo marketing službe
6.	Vodjo hotela.
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev določenih
v zakonu izpolnjevati še naslednje:
pod 1. - visoka ali višja izobrazba ekonomske,
pravne ali organizacijske smeri, 5 let delovnih izku-
šenj, od tega 2 leti na delih, kjer se zahtevajo organi-
zacijske in vodstvene sposobnosti, aktivno znanje
enega svetovnega jezika in da predloži program raz-
voja podjetja;
pod 2. - končana medicinska fakulteta in opravlje-
na specializacija iz fizikalne medicine in rehabilitaci-
je, 5 let delovnih izkušenj, od tega 2 leti na konkret-
nih delih in aktivno znanje enega svetovnega jezika;
pod 3. - visoka ali višja izobrazba pravne ali orga-
nizacijske smeri in 4 leta delovnih izkušenj oz. 5 let,
od tega 2 leti na konkretnih delih;
pod 4. - visoka ali višja izobrazba ekonomske ali
organizacijske smeri, 4 leta delovnih izkušenj oz.
5 let, od tega 2 leti na konkretnih delih;
pod b. - visoka ali višja izobrazba ekonomske sme-
ri. 3 leta delovnih izkušenj, od tega 1 leto pri konkret-
nih delih oz. 5 let delovnih izkušenj, od tega 2 leti na
konkretnih delih in aktivno znanje enega svetovnega
jezika;
pod 6. - visoka ali višja izobrazba ekonomske, or-
ganizacijske ali hotelske smeri, 3 leta delovnih izku-
šenj oz. 5 let, od tega 2 leti na konkretnih delih in
aktivno znanje nemškega jezika in pasivno znanje
italijanskega jezika.
Lbrani kandidati bodo imenovani za štiri leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandi-
dati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Zdraviliš-
če Atomske toplice Podčetrtek - kadrovska služba
oz. razpisna komisija ko gre za prijavo za mesto
direktorja.
kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po
opravljeni izbiri
kapucinih
^CBLJU
'l^^cmkolsko slovesnost
yo letos obhajali
l^^f^ek, 2. avgusta,
ob 7.. 8., 11., 15.
'o. jri,
^^esno mašo z govorom
'me/ P. Štefan Kožuh,
japuc/n.
spov^rT?® Pi-iložnost za
Lepo vabljeni.
^^^ celjem
roSf/o. 5. avgusta bo
06 8 q z mašami
rttai' s slovesno
fJaro	uri. ki jo bo
°Pat	prelat in
%	KOLŠEK iz
"laž/ bo običajna
'^'Pom'^"^^rijinim
® dopoldne bo
^"aoa C spremljala
t^ihau^^^^inska godba na
celjske
postaje bo vozil
t^^u^P^etino od
'sbij/^ Lepo
UGODNI KREDITNI POGOJI!
VSE BLAGO NA ŠEST
OBROKOV,
25% POLOG OB NAKUPU,
OBRESTI NA OSTANEK 4%,
ZAVAROVALNA PREMIJA 0,48%.
16. stran-26. julfj 1990
za razvedrilo
Nagradni razpis
1.	nagrada 100 din
2.	nagrada 50 din
3 nagrade po 30 din
Pri žrebanju bomo upoštevali i
ne rešitve, ki bodo v naše uredri'
spele do tm-ka, 31. julija do 9
dan. Rešene križanke lahko pn^
di osebno, na vhodnih vratih ^
je poštni nabiralnik. Na kuvert«
napišite: NAGRADNA KRlz^l^
svoj točen naslov.	"A
Rešitev Icrižanlie
Vodoravno: MASTROIANMt
TROPOZOIK, SKANDINAVIJA
LANJ, LIK, ŠKOT, GORlVr^s
TRMA, ATANAS, RJA, Roi^
TOVARIŠ, AKE, AT, ČUK Ll
TICA, ATRIJ, PEKO, KRANPR^
DE, ŠKAR.	^ J
Izid žrebanja
1.	nagrado 100 din prejme- Va
Gošnjak, Celjska cesta 39, 63250 r/
Slatina	^
2.	nagrado 50 din prejme: Vida s
Podčetrtek 44, 63254 Podčetrtek
3 nagrade po 30 din prejmejo' Si
Čolak, Preloge 19, 63240 Šmarje n^
šah, Marija Janeček, Trubarjeva 46 j
Celje in Stane Jager, Petrovče 49'j
Petrovče.
Nagrajencem iskreno čestitamo'
Nagrade boste prejeli po pošti!
Medloško podtalnico naj bi v bodoče z odlokom zavarovali; bi bilo
bolje, če bi onesnaževalce že zdaj kaznovali!
Aplavz
Tomaž M. Jeglič je doživel praznični aplavz. Na
seji skupščine na celjski občinski praznik. Aplavza
ni bil deležen zaradi globine, ampak kratkosti.
Zaradi kratke razprave. A je to nadoknadil
s pogostejšim oglašanjem.
Prehitevanje
Celjski poslanci so na zadnji
seji zavrnili odlok o zagotavlja-
nju denarja za vzdrževanje meli-
oracijskih objektov. Nekateri so
bili ob takem glasovanju zelo pri-
zadeti.
Kako tudi ne, ko pa so že pred
tem kmetom poslali položnice za
plačilo.
Iskanje
Slišali smo, da Mirko Krajnc že
nekaj časa išče Mirka Krajnca.
Prvi ni predsednik celjske vlade,
drugega, ki pa je, išče zaradi ure-
ditve vadbenega prostora za ki-
nološko društvo.
Očitno imajo slabe stezo-
sledce.
Bodice
Preden vlečeš iz naf-
talina politične pro-
bleme, se zavaruj
pred ideološkimi
molji.
Pravijo, da je v vsa-
kem človeku nekaj ži-
vali. Mnogi to dokazu-
jej s kurjo pametjo.
Tisti, ki kopljejo jamo
idejnim nasprotni-
kom, bodo pokopali
celoten narod.
Ob prisotnosti ide-
ološkh plevelov - re-
forma ne more zacve-
teti. "
Če bi kdo od Japon-
skih turistov pogledal
v naša pof^etja, bi go-
tovo mislil, da opazu-
je arheološke zname-
nitosti.
Manj se je bati še tal
hude zime, kot ]
- »ledene dobe« vj
spodarstvu in polito
Hohštaplerji so i
potepuški psi - laja,
čeprav niso priji
Ijeni.
Kot kaže, so nekab
sneli maske - šele d
meseca po pustu.
Ne domišljaj si, da
že dramatik, če iz i
vora idejnega 1
sprotnika nare^
dramo.
Filmi ne morejo usf
ti na mednarodni s(
ni, če imaš najbolj
režiserje v nogomet
igralce pa v politiki
O evropski skupnes
govori veliko tald
ki še za Balkan ni
dovolj zreli.
MARJAN BRADA
Glede ^na dolžine sej velenjske sl(i
čine bodo morali poslancem priprs^
tudi kosila in večerje.
Upajmo, da ne še prenočišč.
horoskop
OVEN
Onfi: Doživela- boš izredno prijeten konec tedna.
Fant, ki ga že dalj časa opazuješ, ti bo predlagal
povsem konkreten predlpg. Toda kaj bo na to rekel
tvoj dosedanji partner - toda to je že druga
zgodba...
On: Nestrpno boš čakal na neko priložnost, ki pa
bo na koncu preprosto odkorakala mimo tebe.
V sredini tedna se ti obeta izredna zabava s prijate-
lji. kjer se ti obeta še vse kaj drugega, kot pa boš
pričakoval.
BIK
Ona: Če se boš vsaj malo potrudila in začela živeti
drugače kot običajno, boš kar hitro spoznala, da je
lahko življenje tudi nadvse prijetna zadeva. Neko-
mu pa bo všeč predvsem tvoja skromnost.
On: Prišel bo odgovor na tvoje vprašanje, vendar
ne bo ravno takšen, kot pa si pričakoval. Vseeno pa
je vredno poskusiti, saj bo morebiten dobitek mno-
go večji od vloženega truda. Na denar pa raje kar
pozabi.
• DVOJČEK
Ona: Doživela boš nekaj nesporazumov, predvsem
zaradi stalnega vmešavanja prijateljev v povsem
zasebne zadeve. Proti koncu tedna se ti obeta zani-
miva zabava, ki pa se bo končala na nekoliko ne-
prijeten način.
On: Prišel bo ugoden trenutek, ko boš lahko z malo
vloženega truda iztržil veUk uspeh. Nato pa čim-
prej utrdi svoj položaj, saj se bo marsikateremu
porodila mi.sel. da bi te izpodnesel. Uspeh pri na-
sprotnem spolu ti bo polepšal konec tedna.
• RAK
Ona: Še vedno boš nihala med realnostjo in lepimi
sanjami in ravno zato lahko zamudiš lepo prilož-
nost pri osebi, ki ti sicer vzbuja spoštovanje, ven-
dar si nikoli nisi upala pomisliti na karkoli več.
On: Dobro bi bilo, če bi vsaj malo popazil na svoje
nestabilno fmančno situacijo, saj ne moreš večno
živeti iz dneva v dan. Toda nikar se preveč ne
zaleti, ampak vso stvar temeljito premisli, šele nato
pa ukrepaj.
LEV
Ona: Z obrekovanjem te bodo poskušali prizadeti
predvsem tisti, ki ti zavidajo tvojo srečo. Ti pa boš
uživala in se v prvi vrsti posvečala sebi in partner-
ju, ne pa njim. Obeta se ti precejšnje presenečenje
na denarnem področju.
On: S prijatelji se boš odpravil na veselo ponočeva-
nje, ki pa bo imelo vse drugačne posledice, kot pa
boste predvidevali. Drugič pa raje dvakrat premi-
sli. preden se boš ponovno spustil v neodgovorna
dejanja.
DEVICA
Ona: Dnevi pred teboj ti obetajo nekaj prav prijet-
nih doživetij. Priložnosti sicer ne bo manjkalo, na
tebi pa je, ali jih boš uspela izkoristiti. In nikar ne
pozabi na svojega partnerja.
On: Poslovna uspešnost ti bo začela počasi prese-
dati in kaj kmalu se boš zalotil, da ti pogled zahaja
k prijetni sodelavki. Povabijo na prijetno večerjo,
Si^ ne moreš ničesar izgubiti, pridobiš pa lahko
ogromno.
TEHTNICA
Ona: Prišel bo nekdo, ki ti je nekoč veliko pomenil,
a te je na koncu pustil na cedilu. Morala se boš
odločiti, ali mu boš kljub tveganju ponovno verje-
la. V službi te čaka prijetno presenečenje.
On: Namesto da brskaš po preteklosti, se raje ozri
naprej in videl boš, da imaš pravlepe možnosti pri
osebi, na katero si že skor^ pozabil. Tudi poslovne
stvari se ti zanesljivo obračajo na bolje.
• ŠKORPIJON
Ona: Izredno čustveno obdobje se ti bo še stopnje-
valo, tako da se ti obeta obilo zanimivih doživetij,
ki pa ne bodo vsa tudi prijetna. Prišla boš v situaci-
jo, ko se boš morala odreči nekomu, za katerega si
se še pred kratkim pošteno borila.
On: Le kako si zamišljaš svojo prihodnost, ne da bi
vsaj poskusil odpreti svoje srce in prijateljici poka-
zal svoja čustva. Je že res, daje poslovna uspešnost
prijetna stvar, vendar se boš tega kaj hitro nave-
ličal.
• STRELEC
Ona: Igrala se boš s srečo, vendar ti le ta ne bo
obrnila hrbta. Partner bo nad tvojim novim vide-
zom navdušen in se ti bo na lep način poskusil kar
najbolje zahvaliti. Izkoristi priložnost - ne bo ti žal.
On: Povsem nepričakovano boš srečal osebo, ki te
bo ponovno spomnila na dobre stare čase. Toda
nikar se preveč ne razneži, saj utegne to zelo škodi-
ti trenutni poslovni situaciji, ki ni do tebe prav nič
prizanesljiva.
• KOZOROG
Ona: Kje so že tisti časi, ko si z Ijub^^
delala nikakršnih težav? Vendar bo dose''
toliko slajši, kolikor bo težja pot do njegs-^
na zdravje bi lahko malo bolj popazila. -
lahko k^j hitro maščuje.
On: Znašel si se na sredi velikega dela-
vidiš konca, vendar boš na koncu resničn".
Ijen. Ko boš odkril cilj vse te zmešnjave.
kčto premagoval vse težave. In nikarn^
denarne pomoči!	^
• VODNAR
--^	glf
Ona: Prepusti se svojim čustvom in
prijeten konec tedna. Vse kaže, da sejes^^^
ba ponovno začela, le da so tolirat osebe
^ mogoče ravno tiste prave. Za delo P
drugič. ^
On: Poslovno življenje se ti bo začelo P^^
s tvojimi ljubezenskimi priložnostmi-
jem, da vse izpelješ tako, kot si si
obeta fantastičen uspeh. A ne pozabi nat---
ki so ti pri tem pomagali.	____^
• RIBA
Ona: Zgodilo se bo tisto, za kar si še ncd ^^ 1
goreče zatrjevala, da se tebi enosta^^0 ls
zgoditi. Toda še je čas, da poskusiš
rešiti da. Obetajo se ti dokajšnje težave^
On: Ne bo odveč, če boš malce pokaza^^j^i^
saj te bodo v nasprotnem primeru
Zaljubil se boš, vendar pa se boš še
val, ah je to tisto pravo. Raje se kar P
čutku.	J
NASVETI
26. JULIJ 1990 - STRAN 17
Zdravilne rastline
fivajaK
^jak (Guajacum offlcinale L.) je majhno drevo iz
Ha jeraniales. Ta red sestavlja okrog dvajset dru-
• Ri so predvsem drevesa ali grmi, pa tudi zelišča. ,
^'"^tejo vsepovsod po svetu. Tudi pri nas v Sloveniji
nanio predstavnika tega rodu. To je lan.
P®? ,gjak spada v družino jarmohstnic, kije sestavljen
rodov z 200 vrstami. Zanjo so značilni pernato
i^^.gvljeni, največkrat nasprotno stoječi hsti in veje
s^^jgbeljenimi kolenci in trajnimi prilisti. Jarmolist-
^ ce S" predvsem zehšča. ki v puščavah sestavljajo
"'pteien del vegetacije. Ponekod v tropskih krajih so
P^gjale nadležen plevel. Nekatere uspevajo na izrazito
?lanih tleh. Mnoge rastejo divje tudi v Sredozemlju.
1' jmiv pa je, daje med temi zelišči tudi drevo, ki daje
najtrši in najtežji poznan les. To je gvajak.
Drevo gvajak je doma v toplih predelih Amerike,
redvsem na obalah Kolumbije, Venezuele in na Malih
^tilih. Gvajak jc vedno zeleno drevo in zraste do 15
nietrov visoko, vendar ga najdemo tudi v obliki
^ovja. Ima nasprotne pernato deljene liste in modre
Letove. Drevo je zelo trdo in se težko žaga in oblikuje.
2ato les radi uporabljajo mizarji in strugarji. Les se
uporablja kot zdravilo. V ta namen debla najprej
podrejo, odstranijo debelo skorjo in nato debla razre-
lejo na večje kose. V prerezu je les sestavljen iz tem-
nejše sredjce in rumenkasto belega lesa. V zdravilne
namene služi temna sredica, ki jo v lekarništvu poz-
namo pod imenom Lignum Guayaci.
Les vsebuje veliko smole, gvajakove kisline, sapo-
nine, vanilin, eterično olje, gvajakovo rumenilo itd.
Gvajak je zdravilna rastlina tamkašnjih prvotnih
prebivalcev - Indijancev in so ga uspešno uporabljali
za zdravljenje spolne bolezni sifilis, že pred prihodom
Špancev v te kraje. Španci so to drevo tudi prvi spoz-
nali in opisah. Izvažali so ga v Evropo pod imenom
Lignum sanctum. To je bilo 16. stoletje, čas Paracel-
zusa in tedanji medicinci so planili na gvajakov les
tio. kot plenejo danes ženske na novo modno muho.
Pri segrevanju temne sredice so dobih smolo, ki so jo
uspešno uporabljali za zdravljenje sifilisa in gonoreje.
Zato so gvajakovemu lesu pravili tudi francoski les in
to zato, ker so obolenjem pravili tudi francoska bole-
zen. Prisotni saponini pa pozvroč-ajo potenje, pospešu-
jejo delovanje ledvic, lajšajo težave pri revmatičnih
obolenjih in seveda tudi prehladna obolenja.
Gvajakova smola se danes ne uporablja več za zdrav-
ljenje spolnih obolenj, vendar je ostala njena uporaba
za zdravljenje presnovnih težav. V homeopatiji se upo-
rablja v nizkih potencah kot odlično zdravilo za zdrav-
ljenje katarja žrela. Kdor jemlje na dve uri pet kapljic
pajakovega olja na koščku sladkorja, bo kmalu obču-
ti olajšanje. Temni gvajakov les danes uporabljamo
-di za pripravo različnih čajnih mešanic za zdravlje-
nje pljučnih, ledvičnih in kožnih obolenj. Gvajakov les
jeprimerno zdravilo za tiste, ki se hudo potijo in imajo
pri tem zelo hud, neprijeten vonj. V ta namen vza-
memo žhčko drobno zdrobljenega gvajakovega lesu in
poparimo s skodelico vrele vode. Pokrijemo in
pustimo, da se čaj popolnoma ohladi. Čaj tudi čisti
ledvice in spodbuja jetra k boljšemu izločanju. Tudi
prizbadajočih in parajočih sklepnih bolečinah z otekli-
nami v veliki sklepih, čaj olajša težave. Gvajakov les se
pri nas ne dobi.
BORIS JAGODIC
MODNI KLEPET
Pripravlja
VLASTA CAH'ŽEROVNIK
Sonce, voda in moda
Kopalna sezona se bliža
svojemu fmalu, pa zato mor-
da ne bo odveč, če danes re-
čemo še kakšno o kopalkah,
najbolj aktualnem kosu po-
čitniške garderobe - razen za
tiste seveda, ki nad »obleče-
nim« kopanjem in sonče-
njem vihajo nos. Čeprav je
teh zadnjih vedno več, pa so
razne ankete pokazale, da
smo Slovenci še vedno prav
radi vsaj nekoliko oblečeni.
To dokazujejo tudi vaša
vprašanja, ki so v zadnjih
tednih prispela v naše ured-
ništvo. V glavnem vas zani-
ma letošnja kopalna moda in
kakšne kopalke so najbolj
modne?
Pravzaprav bi bilo bolje
vprašati, kakšne kopalke le-
tos niso modne, kajti pri toh-
ko različnih modelih, barvah
in materialih, kot so jih pred-
staviU modni kreatorji za le-
tošnje poletje, se resnično
najde prav za vsako postavo
in starost primeren kroj.
Morda je iz modne scene iz-
ginil le tisti zelo zelo mini
bikini, ki ga je »držalo sku-
paj« le nekaj slabotnih trak-
cev. Sicer pa so v modni mi-
losti kopalke z visokim ali
normalnim hlačnim izrezom,
podaljšanim v hlačnice, v sti-
lu petdesetih let s podloženi-
mi modrčki, športne v sijo-
čih barvah, romantične z vo-
lančki, drapirane, elegantno
klasične, eksotično cvetoče,
geometrijsko asimetrične
v izbranem triu črta-pika-
kocka...
Pa, da ne pozabim - modi
je vseeno, če so eno ali dvo-
delne, nujno je le, da ugoto-
vite, katere vam najbolj pri-
stajajo. Saj veste, če boste za-
dovoljne s svojim izgledom,
vam bo tudi sončenje in ko-
panje v večje veselje!
VLASTA
kmetijski nasveti
Letni pregled rodovniških kobil
Selekcijska služba za konje v Sloveniji je letos sklenila
opraviti generalne preglede vseh živali v A rodovniku.
Redni pregledi se tudi sicer ob tem času vršijo vsako leto.
Tokrat bodo ob pregledu evidentirali žrebičke za A rodov-
nik, odbirah moška žrebeta za žrebetišče in vršili sprejem
triletnih žrebic v A rodovnik. Ker Je trgovanje s kobilami
dokaj pogosto, to otežuje natančno in ažurno evidenco.
Kobile, ki ne bodo pripeljane na pregled, bodo izpisane iz
rodovnika.
Lastniki rodovniških kobil na preglede prinesejo doku-
mentacijo: rodovniški list, izpisek o poreklu žrebeta, pri-
pustni list iz 1. 1989 in 1990.
V kolikor rejci nimajo rodovniškega lista oz. porekla
o žrebetu, prepoznajo svoje živah po žigosanju. Plemenske
živali so kot žrebeta žigosane na levih plečih. Pri treh letih
starosti žrebice sprejemajo v A rodovnik in jih žigosajo
z ustreznim žigom tudi na levo stegno. Tako kobila brez
žiga ne stegnu (še) ni v rodovniku. Kot spoznavni znak za
naše pasme konj so kobile in žrebeta žigosane s planiko,
kladivom, vretenom, lipovim listom ali s stiliziranim li-
jem. Kobile z žigom B so v B rodovniku. Te bomo pregle-
dovali v septembru in oktobru po razporedu, ki bo objav-
ljen naknadno. Na pregledu rodovniških kobil in žrebet
bomo vršili odbiro letos rojenih žrebičk za avkcijsko pro-
dajo na Radgonskem sejmu, ki bo 25. 3. 1990.
Pregledi so za gonjerejce in zainteresirane enkratna pri-
ložnost, da dobijo vpogled v populacijo konj in se odločijo
za nakup. Zato vsem priporočamo obisk in jih vljudno
vabimo.
Pregledi bodo potekali po naslednjem vrstnem redu:
2. 8. 90 ob 8.30 uri - SI. Konjice - vet. postaja
9.30 uri - Šentjur - vet. postaja
12.30 uri - Socka - pri Šeško
14.30 uri - Škofja vas - Konjeniški klub
15.30 uri - Lopata - pri Brežniku
6. 8. 90 ob 9.30 uri - Šentilj - pri Zajcu
10.30 uri - Podgorje - pri Smrekaiju
13.00 uri - Poljana - posestvo
20. 8. 90 ob 9.00 uri - Gaberke - gasilski dom
11.00 uri - Moziije - sejmišče
15.30 uri - Luče - pri Breznik
EDI STAROVEŠKl
Kupon
za modni nasvet
Ime in priimek:
Točen naslov: .
Starost:.............................Višina:.......
Teža:.......................Konfekcijska št.:
Barva las:.........................Barva oči: .
Najljubše barve: ..................................
recept tedna
ločeni morski list s prilogami
j Potrebujemo: 250 g mladega korenja, ščepec soli, Ikg
^jščenih morskih listov, 3 žlice limoninega soka, 750 g
^'»ače, 250g šampinjonov, 100 g masla, po pol žličke soli
zmletega popra, 2 žlici moke, rezine ene limone,
'['ci sesekljanega peteršilja.
I korenje ostrgamo, operemo^ zrežemo na tanke palčke in
Nimo 10 minut v malo vode. Spinačo preberemo, temeljito
ff^remo, pristavimo neodcejeno na srednjo vročino, da
P iiiinutah upade. Šampinjone očistimo, operemo, zre-
na tanke lističe, pokapamo z limoninim sokom in
^mut pražimo na maslu. Vmes očistimo ribe, jih poka-
z Umoninim sokom in posohmo. Potresemo jih
l^^^o in na maslu po obeh sti-aneh rjavo opečemo. Ribe
C^o na pogret oval ter jih okrasimo z rezinami limone in
J^'^ljanim peteršiljem. Zdušeno špinačo zložimo ob ribo
^jjlo potresemo s korenčkovimi paličicami in z dušenimi
GRAFIKA
Odbor za kadre in družbeni standard AERO
^FiAFIKA CELJE objavlja prosta dela in naloge:
jl^odja oddelka saldakonti in
'"^vidatura
'^^goji: VI. stopnja strokovne izobrazbe - ekonomist,
^f^er finance in 48 mesecev ustreznih delovnih izku-
šenj.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas
^Polnim delovnim časom.
''ijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite
dneh od dneva objave na naslov:
jEf^O CELJE, kadrovska služba, Kocenova ul. 4,
^elje
bomo kandidate obvestili v 8. dneh po spre-
^ ^^JenT^^lepa.___
UGODEN NAKUP
TKANIN IN KONFEKCIJE
v INDUSTRIJSKI PRODAJALNI
Y IPAVČEVI ULICI
z NOVIM ODPIRALNIM ČASOM:
DOP. OD 8.30 DO 11.30
POP. OD 13.00 DO 16.00
SOB. OD 8.00 DO 12.00
KONFEKCIJA S PRIZNANIMI
SKANDINAVSKIMI BLAGOVNIMI ZNAMKAMI
NAJNIŽJE CENE
NA 3 OBROKE
BREZ OBRESTI
BREZ POLOGA
18. stran - 26. julij 1990
radijski in televizijski sppored
RADIJSKE
KUMARICE
Piše
Nada Kumer
Pridemo tudi na dom
Radio je medij trenutka.
Zgodi se in že je mimo. '
Ko se ti za mikrofonom kaj po-
nesreči, si želiš in upaš, da te je
v tistem trenutku slišalo čim
manj ljudi.
Ampak ponavadi je drugače.
Pravo vrednost svojega dela ob-
čutiš šele, če veš, da je tvoje spo-
ročilo prišlo do čim večih ušes.
Slišnost Radia Celje še ni takš-
na, kot bi si jo želeli. Zgodbe o od-
dajnikih so dolge in zapletene.
Usodo naše slišnosti nam krojijo
drugi.
Bili smo neizmerno veseli, ko
smo se lansko jesen, na 35. jubilej
našega radia oglasili preko oddaj-
nika na Maliču. Danes že razmi-
šljamo o novi lokaciji in novem
oddajniku.
Tudi z majhnimi koraki se osva-
ja svet.
Danes vam pravzaprav želim
pripovedovati drugačno zgodbo.
Ne tiste o lovu za oddajniki. Je pa
z njimi povezana.
Precej naših poslušalcev nas še
vedno posluša preko srednjega
vala. Oddajnik pa je muhast in
nemalokrat odpove pokorščino.
Tako se v našem uredništvu tu
in tam oglasi starejši možakar, že-
nička in potoži, da nikakor več ne
ujame priljubljenega programa
Radia Celje. Na srednji val so
v glavnem vezana bolj zapostav-
ljena področja, bogu za hrbtom,
bi rekli po domače.
Nekaj časa smo poslušali takš-
ne in drugačne tožbe. Po hiši je
celo krožila šala, da bomo vsem,
ki se pridejo pritožit, kupili kase-
tofone in kasete s posnetim pro-
gramom. V resnici pa nam še zda-
leč ni vseeno, če kar takole - meni
nič, tebi nič - izgubljamo dolga
leta zveste poslušalce.
Oni dan se je spet oglasila sta-
rejša ženica.
»Nekaj je narobe,« je rekla.
»Prej sem vas slišala v redu, zdaj
pa že ves teden ne.«
»Kakšen radio pa imate?«
»Radio je dober,« je odvrnila,
malce užaljena, da sploh dvomi-
mo o kakovosti njenega sprejem-
nika.
»Sumljivo pa se mi zdi, da sose-
da dobi program ravno tako do-
bro kot prej, jaz pa ga sploh ne
dobim več. Kot bi mi nekdo na-
lašč nagajal.«
Seveda je nagajal. Nagajal je
srednjevalovni oddajnik. Naši ra-
dijski tehniki so takoj doumeli,
v katerem grmu tiči zajec.
»Nas poslušate na srednjem
valu?«
»Menda že,« prepričana pa ni
bila. Kako naj ženica, ki ji vse
življenje pomenita njena zemlja
in nekaj prašičev v hlevu, ki
v svojem otroštvu še slutila ni, da
ji bo nekoč majhna škatlica prina-
šala glas in melodije iz daljave,
razume bistvo frekvenc.
No, pa so se tehniki lotili dela:
odpravili so se na teren, na dom,
nastavit radijski sprejemnik na
našo frekvenco.
Ženica je sijala od zadovoljstva,
ko se je iz sprejemnika znova
oglasil glas Radia Celje.
Zgodba seje ponovila še enkrat
ali dvakrat in še se bo. Razen, če
ne bodo naši bodoči ustanovitelji,
skupščine, izvršni sveti ali kdor-
koli to že bo, nemudoma poskrbe-
li za zagotovitev slišnosti na celot-
nem področju celjskega območja.
Saj menda ne bodo prevzeli po-
kroviteljstva zgolj nad kadri?
RADIO CELJE
Četrtek, 26. 7.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obve-
stila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne
z vami, 10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00
Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30
Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika,
osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem - disco glas-
ba, 19.00 Zaključek sporeda.
Petek, 27. 7.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvesti-
la, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Nagradna
uganka, 10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00
Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30
Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika,
osmrtnice, 17.30 Vroči CE, 19.00 Zaključek sporeda.
Sobota, 28. 7.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obve-
stila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne
z vami, 10.00 Poročila, 10.30 Filmski sprehodi, 11.00 Opol-
danska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30
Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15,00 Poročila, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke in pozdravi,
17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim klju-
čem - Lestvica zabavnih melodij - LZM, 19.00 Zaključek
sporeda.
Nedelja, 29. 7.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obve-
stila, 8.45 Horoskop, 9.00 Čaj za dva, 10.00 Poročila, 10.30
Biseri kulturne dediščine, 11.00 Kmetijska oddaja, 12.30 Iz
domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice i-i
ke in pozdravi.	' "^OSft
Ponedeljek, 30. 7.: 8.00 Napoved, 8.05 Po,
Obvestila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop a^k
dopoldne, 10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska
13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za
14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodk-^l
vi (prenos RS), 16.00 Lov na Neptunovo
Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim
- Lestvica domačih melodij, 19.00 Zaključek snn ^
Torek, 31. 7.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila a k®"
la, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9 00
z vami, 10.00 Poročila, 10.15 Glasbene novosti n S?
danska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos
Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poroča''
Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Lov na Np
majico, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto
skim ključem, 19.00 Zaključek sporeda.
Sreda, 1. 8.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila 8 15 ok
8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Pokličite
šajte, 10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica"
Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlai^'
Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki jn
(prenos RS), 16.00 Lov na Neptunovo majico, i7on°j
ka, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem
gverila, 19.00 Zaključek sporeda.
Radio Celje oddaja vsak dan od 8.00 do ig
nedeljah od 8.00 do približno 15.00, na UKW freb
100,3 In 95,9 MHz - stereo in na SV frekvenci 963
RADIO ŠMARJE
Četrtek, 26. 7.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00
Danes do 13-tih (prenos RS), 14.00 Novice, Iz našega
arhiva - narodnozabavna glasba, EPP, 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RS), 16.00 Naši poslušalci čestitajo in
pozdravljajo. Pogovor v živo (stari običaji), 17.00 Poročila,
obvestila. Lestvica šopka domačih, 18.30 Novice, obvesti-
la, 19.00 Zaključek sporeda.
Petek, 27. 7.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00
Danes do 13-tih (prenos RS), Nove in stare glasbene
uspešnice, 14.00 Novice, Instrumenti in glasbila, EPP, Mla-"
di za mlade, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), Moč
glasbe, 17.00 Poročila, obvestila, 18.00 Nagradna uganka,
18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek sporeda.
Sobota, 28. 7.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00
Danes do 13-tih (prenos RS), obvestila, EPP, 15.30 Dogod-
ki in odmevi (prenos RS), 16.00 Naši poslušalci čestitajo in
pozdravljajo. Nasveti za delo na vrtu in v sadovnjaku ter pri
rožah, 17.00 Poročila, obvestila, 17.30 Marjanca, 18.30
Novice, obvestila, 19.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 29. 7.: 8.05 Napoved sporeda, vreme, obvestila,
9.00 Minute za najmlajše, 10.00 Poročila, 11.00 Kmetijska
oddaja, 11.30 Rubrika iz zdravstva, 12.00 Naši pojk
čestitajo in pozdravljajo.	'
Ponedeljek, 30. 7.: 12.00 Napoved sporeda, 1230
13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 14.00 Novice, ol*
šport, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), ie.oo
poslušalci čestitajo in pozdravljajo. Šport, 18.00
vam predstavlja..., 18.30 Novice, obvestila, 19.003
ček sporeda.
Torek, 31. 7.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPp ,
Danes do 13-tih (prenos RS), 14.00 Novice, obvestila
tura, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), I6.00
poslušalci čestitajo in pozdravljajo, turizem, kultura
Poročila, obvestila, turizem, kultura, 18.00 Danes«
predstavlja..., 18.30 Novice, obvestila, 19.00 ZakI
sporeda.
Sreda, 1. 8.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP,
Danes do 13-tih (prenos RS), 14.00 Novice, obvestila
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Našipos
ci čestitajo in pozdravljajo, Osrednja tedenska akti
oddaja, 17.00 Poročila, obvestila, 18.00 Danes se
predstavlja..., 18.30 Novice, obvestila,, 19.00 Zak
sporeda.
Radio Šmarje oddaja na frekvenci 93,7 MHz, obi
Ijah pa tudi na frekvenci 1566 kHz.
RADIO VELENJE
Radio Velenje oddaja na ultrakratkovalovnem območju
na frekvencah 88,9 in 97,2 MHz.
Vaše čestitke, obvestila, reklame, sprejemamo na
upravi Centra za informiranje, propagando In založni-
štvo, na Foitovi 10 v Titovem Velenju.
Informacije dobite po telefonu 855-450
Petek, 27. 7.: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude
luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS);
16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00
Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu sove (oddajj
pripravlja ŠŠK); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
Nedelja 29. 7.: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od
luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrot
med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.^
čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 30. 7.: 15.00 Začetek sporeda; 15.1
Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi;
Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli;
Lestvica Radia Velenje.
Sreda, 1. 8,: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od
luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 do
Poletno popoldne na Radiu Velenje.
sobota, 28. junij
SLOVENIJA!
8.35-11.00 m 15.30-1.10 TELETEKST RTV UUBUANA;
8.50 VIDEO STRANI; 9.00 RADOVEDNI TAČEK; MEDVED;
9.15 ZLATA PTICA; MAČKA IN MIŠ, pravljica; 9.25 MOJA
DRUŽINA IN OSTALE ŽIVALE, angleška nadaljevanka, 4/13;
9.55 ČUDEŽNA LETA, ameriška nanizanka. 6/18; 10.20
ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 3. oddaja; 10.50 VIDEO STRANI;
15.45 VIDEO STRANI; 15.55 POLETNA NOČ, ponovitev,
DRAGI JOHN, ameriška nanizanka, 11/20, UPOR OBEŠEN-
CEV, španska nadaljevanka, 3/5, TO JE LJUBEZEN, angle-
ška nanizanka, 2/7; 18.00 TV DNEVNIK 1; 18.05 POSLOVNE
INFORMACIJE; 18.10 IZ TUJIH KUHINJ; ŠVEDSKA. 3. del,
ponovitev Izobraževale serije, 6/9; 18.40 CVETLIČNE ZGOD-
BE; ROJSTNI DAN, angleška risana serija, 9/13; 18.50 CICI-
BAN, DOBER DAN; GRADIMO MESTO ŽIV ŽAV; 19.10 RI-
SANKA; 19.20 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.50 VRE-
ME; 19.54 UTRIP; 20.15 ŽREBANJE 3-3; 20.30 ZMAGOVA-
LEC. francoski film; 22.30 TV DNEVNIK 3, vreme; 22.55
POLETNA NOČ; DRAGI JOHN, ameriška nanizanka, 11/20,
UPOR OBEŠENCEV, španska nadaljevanka, 4/5, ROŽNATA
NANIZANKA, francoska naniz., 3/8; 1.00 VIDEO STRANI
SLOVENIJA II
15.45 DANES SKUPAJ,-oddaja HTNT, 16.15 JUGOSLOVAN-
SKI FESTIVAL OTROKA, ŠIBENIK '90; LUTKOVNE NORČI-
JE, posnetek gledališke predstave; 17.00 ZAGREB; EP
V TENISU (ŽENSKE DO 18 LET), prenos finala; 19.30 TV
DNEVNIK; 20.00 VAROŠARIJE; KARLOVAC, ZABAVNA OD-
DAJA TV NOVI SAD; 21.10 POROČILA; 21.15 OMIŠ; FESTI-
VAL DALMATINSKIH KLAP, prenos, 22.20 GLASBENI VE-
ČER TV NOVI SAD; G. Bisset; CARMEN, opera; 0.30 SATE-
LITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI
HRVAŠKA I
9.15 TV KOLEDAR; 9.25 ČEBELICA MAJA, risanka, 9.50
PROGRAM PLUS. ponovitev; 12.10 VRTNICE SO ZA BOGA-
TE. ameriška nadaljevanka, 3/4; 13.00 SVETNIK, serijski
film, 4/6; 14.05 CIKLUS FILMOV PO ROMANIH M. TVVAINA;
PRISMOJENI VVILSON, ameriški film; 15.25 POTEPAM SE
IN SNEMAM, dokumentama oddaja; 15.55 NARODNA
GLASBA; 17.00 SEDMI ČUT, oddaja o prometu; 17.10 PO-
ROČILA; 17.15 INFORMATIVNA ODDAJA ZA GOSTE IZ TU-
JINE; 17.20 HRVAŠKI PISATELJI NA TV EKRANU, M, KRLE-
ŽA; POT V RAJ; 19.10 RISANKA; 19.15 INFORMATIVNA
ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00
KAPETAN GROM IN VOJAKI PRIHODNOSTI, ameriška
znanstvenofantastična serija; 20.35 BRUBAKER, ameriški
film; 22.05 TV DNEVNIK; 22.20 ŠPORTNA SOBOTA, 22.40
INFORMATIVNA ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE; 22.45 PRO-
GRAM PLUS; DRAGI JOHN, SANTA BARBARA, ameriška
nadaljevanka, V 80 DNEH OKOLI SVETA, dok. serija, 2/7;
1.05 POROČILA; 1.10 EKSTRA PROGRAM PLUS, HORO-
SKOP, OPERNE ZGODBE
HRVAŠKA II
14.05 TEST; 814.10 PREGLED PROGRAMA; 14.20 IGRE
BREZ MEJA, ponovitev; 15.45 DANES SKUPAJ; 16.15 FE-
STIVAL ZA OTROKE ŠIBENIK 90; lutkarske norčije; 17.00
TENIS, EP - ženske do 18 let. prenos; 19.30 DNEVNIK;
20.00 VAROŠARIJE; KARLOVAC; 21.10 POROČILA; 21.15
OMIŠ: FESTIVAL DALMATINSKIH KLAP, prenos; 22.20
GLASBENI VEČER - G-Bizet; CARMEN
KOPER
13.45 NOGOMET, Nemško pn/.; BAYER U. - BAYER M.
(ponovitev); 15.30 TENIS, Australian Open 90; GRAF ^ SU-
KOVA (ponovitev; GRAF - FERNANDEZ (ponovitev); 18.50
T NOVICE; 19.00 TENIS, Australian OjDen 90; GRAF - FER-
NANDEZ (ponovitev); 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 FISH EVE
(ponovitev); 20.30 COLLEGE SUPERSTAR; 22.00 TV NOVI-
CE; 22.15 MOTORJI, Prototipi V. N. Francije; 23.15 POLET-
NI BOKS; 23.45 NOGOMET, Špansko prv.; REAL M. - BAR-
CELONA (ponovitev)
AVSTRIJA I
9.00 POROČILA in TRI IZ OKREPČEVALNICE, ponovitev;
9.30 UMETNA JEZERA, reportaža; 10.15 DIVJE SVINJE,
dokumentarec; 11.00 TEKMECI NA DIRKALIŠČU, ponovitev
1. dela nadaljevanke; 12.30 NOČNI STUDIO, Pravica do
maščevanja, ponovitev; 13.30 POROČILA; 13.40 Ml.|
tev; 14.10 RAJI ŽIVALI, Vroči pesek in pisani ptift
Z UUBEZNIJO SE NE IGRA, (Nemški film,
OTROŠKI VVURLITZER; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 171
RAVA IN TEHNIKA ZA OTROKE... potem teče
namazan; 17.35 MUPPETS SHOVV. gost: Peter W
18.00 KUHARSKE DOBROTE; 18.25 VPRAŠANJA K«
NOV, odgovarja pater. dr. VVolfgang Bildstein; 18.30«
MET; 19.00 MILIJONSKO KOLO, vodi Peter Rapp
ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20-1
DOKTOR JE NAJBOLJŠI, (Nemški film, 1969); 21«
ČAS SE BO ZGODILO, (Any Second Nov»( - amen«
1970); 23.25 ZASEBNI DETEKTIV JOE DANCERJ
Z OPICO, (Joe Dancer: The Mokeny Mission - airt«
film, 1981); 1.00 EX LIBRIS
AVSTRIJA II
15.15 PLES V MASKAH, Reportaža ob predstav^
opere; 15.45 BORZNO POROČILO; 16.00 MEDN«
VVORDL COUNTRV FESTIVAL, 2. del posnetka t«"
je bil aprila južno od Gradca; 17.00 BOSONOGA"
Ul, družinska serija; 18.00 TRI IZ OKREPCEVAI^
roskop; 18.30 SLIKA AVSTRIJE; 19.00 AVSTRIJA
19.30 Prenos iz velike festivalne hiše v Salzburgu.
LO IN MASCEHRA, opera Giuseppa Verdija; V
21.17 PORTRET JOHNA SCHLESINGERJA; 22.^
23.05 ROCKIN' VIDEO; 23.50 JAZZ INTERNATIO""
EX LIBRIS
Nedelja, 29. junij
SLOVENIJA I
9.25-13.10 in 14.45-22.55 TELETEKST RTV UUBUANA;
9.40 VIDEO STRANI: 9.50 ŽIV ŽAV; 10.40 PET PRIJATE-
LJEV, ponovitev angleške nanizanke, 5/13; 11.05 ZGODBE
IZ MEST; SARAJEVO, zabavnoglasbena oddaja, 6/11; 11.35
ČEZ TRI GORE.. ., KVARTET SAVSKI VAL IN HARMONIKAR
LOJZE TRAVNIK; 12.00 KMETIJSKA ODDAJA HTV; 13.00
VIDEO STRANI; 15.00 VIDEO STRANI; 15.10 PRISLUHNIMO
TIŠINI; 15.50 J. Marek; PRAŠKI PANOPTIKUM, češkoslova-
ška nanizanka. 3/10; 16.55 EP VIDEO STRANI; 17.00 TV
DNEVNIK 1; 17.05 POSLOVNE INFORMACIJE, 17.10 YEL-
LOVVSTONE KELLY, ameriški film; 18.40 PANDA, oddaja
sečuanske TV, 19.05 RISANKA, 19.15 TV OKNO; 19.30 TV
DNEVNIK 2: 20.00 Mile Poposki; VIKEND ZA MRLIČE, 3.
- zadnji del nadaljevanke TV Skopje; 20.45 ZDRAVO, 22.30
TV DNEVNIK 3; 22.45 VIDEO STRANI
SLOVENIJA M
10.00 DANES ZA JUTRI, oddaja za JLA in NAJDAUŠA POT,
jugoslovanski film; 13.45 Hockenheim: AVTOMOBILSKE
DIRKE FORMULE 1 ZA VELIKO NAGRADO NEMČIJE, pre-
nos, 15.45 NEDEUSKO ŠPORTNO POPOLDNE, vključitev,
19.30 TV DNEVNIK. 20.00 RAZGLEDNICE MEST, angleška
dokumentarna serija, 1/3; 20.50 DOKUMENTAREC MESE-
CA. ROJSTNI KRAJI EVROPE: LJUBUANA, 21.35 TRIAT-
LON ALPE JADRAN, reportaža iz Bohinja, 21.55 ŠPORTNI
PREGLED: 22.25 AVTOMOBILSKE DIRKE FORMULE 1 ZA
VELIKO NAGRADO NEMČIJE, posnetek iz Hockenheima;
22.55 SKOKI S STAREGA MOSTU, posnetek iz Mostarja
HRVAŠKA I
9.30 TARZAN, ponovitev risane serije, 9.55 NEDEUSKO
DOPOLDNE ZA OTROKE: KONCERT MLADIH SOLISTOV;
10.55 KMETIJSKA ODDAJA; 11.55 VELIKO ZBOROVANJE
NA KOZARI, neposredni prenos; 13.00 NEVARNI ZALIV,
kanadska nadaljevanka, 9/10; 13.55 POROČILA; 14.00 NE-
DELJSKO POPOLDNE; 16.10 COUSTEAUJEVO PONOVNO
ODKRIVANJE SVETA, 5. - zadnji del angleške dokumentar-
ne ser.; 17.00 INFORMATIVNA ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJI-
NE; 17.05 CIKLUS ŠPORT NA FILMU: CILJ, ameriški film,
18.45 TARZAN, risana serija; 19.10 TV SREČA; 19.30 TV
DNEVNIK; 20.00 VRNITEV ARSENA LUPINA, francoska na-
nizanka; 21.05 DUŠKO GOJKOVIČ IN PLESNI ORKESTER
RTV SARAJEVO, posnetek koncerta; 21.35 TV DNEVNIK;
21.55 ŠPORTNI PREGLED; 22.25 INFORMATIVNA ODDAJA
ZA GOSTE IZ TUJINE; 22.30 PROGRAM PLUS; ALO. ALO,
angleška humoristična serija, ŽENSKA ALI DVE, francoski
film; 0.40 POROČILA
HRVAŠKA II
7.25 TEST; 7.30 TV KOLEDAR; 7.40 PROGRAM PLUS, po-
novitev 10.00 DANES ZA JUTRI, NAJDALJŠA POT: domači
film; 13.20 ŠPORTNO POPOLDNE, 14.00 HOCKENHEIM:
F 1 za Veliko nagrado ZRN, prenos A 90; 17.00 TENIS; PE
finale (do 18 let), prenos; 19.30 DNEVNIK; 20.00 IGRE BREZ
MEJA: PORTUGALSKA; 21.30 POROČILA; 21.35 TV RAZ-
STAVA; 21.45 TAKO JE V EVROPI, 3. del dokumentarne
serije; 22.45 MOSTAR: SKOKI S STAREGA MOSTU, pos-
netek
KOPER;
13.45 NOGOMET, Angl. prv.: LIVERPOOL - SOUTHAMP-
TON (ponovitev); 15.30 JUKE BOX (ponovitev); 16.00 FISH
EYE (ponovitev); 16.30 TENIS, ATP TOUR VVashington (po-
novitev); 17.15 JUKE BOX (ponovitev); 17.45 RAZISKOVAL-
NA BAZA - POSEBNA ODDAJA (ponovitev); 19.30 MOTOR-
JI, Prototipi V. N. Francije (ponovitev), 20.30 NOGOMET,
Prijateljska tekma; MONZA-MILAN, 22.00 TV NOVICE;
22.15 POLETNI NOGOMET, 23.15 NOGOMET, Arg. prv.:
BORCA JR, - ROSARIO CENTRAL (ponovitev)
AVSTRIJA I
9.00 POROČILA; 9.05 AVSTRIJA II, dokumentarna serija,
10.35 TEDNIK, z vremensko napovedjo za prihodnji teden;
11.00 ČUDOVITE SLIKE IZ ŽIVALSKEGA SVETA, Netopirji
na lovu na žabe; 11.30 HELLO AUSTRIA, HELLO VIENNA,
tedenska oddaja o Avstriji v angleškem jeziku; 12.00 KU-
HARSKE DOBROTE; 12.25 ČEVUI NE ZADOŠČAJO, avstrij-
ski misijonarski vozovi po vsem svetu; 13.10 TRI IZ OKREP-
ČEVALNICE, Horoskop, ponovitev; 13.35 TRIJE MUŠKETIR-
JI, (The Three Musketeers - ameriški film, 1948); 15.35
HELMI - OTROŠKI PROMETNI KLUB; 15.40 HRČEK
V	SPALNI SRAJCI, V pasti, otroška serija; 16.25 jJ
V	SLIKI; 16.35 EVVOKI, risanka; 17.00 X-LARGE^^
mlade z lestvico .X-Charts«, TIME IS ON MY SIDc
LING STONES 1990, reportaža m 3. del koncert«
Parku 1969; 18.30 KNIGHT RIDER, Kameleon.
V	SLIK11; 19.48 ŠPORT; 20.15 POSVEČENI UMO^I
Ordained - 1. del ameriške nadaljevanke); 21-^
21.55 GROFICA MARICA, opera Emmericha Kalr^i^'
POGOVOR Z VVOLFGANGOM VVAGNERJEM, po«^
- z odlomki iz oper Lohengrin, Mojstri pevci n«"
Parsifal in Tannhauser; 0.45 POROČILA
AVSTRIJA II-—^^
9.00 POROČILA; 9.05 KULTURNI TEDNIK; jj
ZA ZAJTRK, novinarji se bodo pogovarjali z ugieo ^
Salzburškega festivala, 10.30 CESAR JOŽEF
ŽELEZNIŠKEGA ČUVAJA, parodija HerzmanovsK^j
da; 11.55 DADA; 12.40 DRAGOCENE ORGLE,
ne cerkve Imbach pri Kremsu; 12.55 FEET P^^^
na animacija; 13.00 DOBER DAN. KOROSKA^.^
koroške Slovence; 13.30 ŠPORTNO POPO^" ^
KLUB ZA SENIORJE, sestanek z vsemi, ki so o'
mladi; 18.00 TRI IZ OKREPČEVALNICE, Ka^ara^,
na pot; 18.30 SLIKE AVSTRIJE; 18.55 KRlST^ji
19.00 AVSTRIJA DANES; 19.30 ČAS V SLlKIJ
KLADNICA AVSTRIJE, sprehod po Framens^^JJ
skem parku Laxenburg; 20.15 ZRELO,
film, 1974); 22.20 POROČIAL, 22.25 POLJUBI ^KfI
(Kiss me. Stupid - ameriški film, 1964);
MER, Slepa ljubezen; 1.10 ŠPORT; 1.15 POR'^
TELEVIZIJSKI SPORED
26. JULIJ 1990 - STRAN 19
^^^ PoitodelleK. 30. luili
slovenija i
g3S-10.40 in 13.50-0.40 TELETEKST RTV UUBUANA;
g 50 VIDEO STRANI; 9.00 SPORED ZA OTROKE IN MLADE,
Fla Peroci: NINA IN IVO: VSE DELJENO S SEDEM, 2/9; 9.15
alICE in njena DRUŠČINA: LOV NA ZAKLAD, ameriška
nanizanka, 5/16; 9.35 UTRIP, 9.50 ZRCALO TEDNA; 10.05
FOLKLORNI ANSAMBEL LA CAPULIERO; 10.30 VIDEO
STRANI; 14.05 VIDEO STRANI, 14.15 ZDRAVO, ponovitev;
15 55 POLETNA NOČ, ponovitev, DRAGI JOHN, amer. nani-
zanka 12/20, UPOR OBEŠENCEV, španska nadalj. 4/5,
zgodba o ROCK AND ROLLU, amer. dok. naniz.; 18.00 TV
dnevnik 1; 18.05 POSLOVNE INFORMACIJE, 18.10 UTRIP;
18 25 ZRCALO TEDNA; 18.40 RADOVEDNI TAČEK: MLIN;
1850 CVETLIČNE ZGODBE; MANJVREDNI MAČEK, angl.
risana serija, 10/13; 19.05 EP VIDEO STRANI; 19.10 RISAN-
KA; 19.20 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.50 VREME;
20	00 Snežana Gnjidič; POLETJE, drama TV Novi Sad;
21	40 LITVANSKI KOMORNI OKRESTER, J.S. Bach: KON-
CERT ZA VIOLINO IN ORKESTER V E-DURU; 22.00 TV
DNEVNIK 3; 22.20 EP VIDEO STRANI; 22.25 POLETNA
NOČ: DRAGI JOHN, amer, nanizanka, 13/20, UPOR OBE-
ŠENCEV, španska nadaljevanka, 5/5, TO JE UUBEZEN,
angl. nanizanka, 3/7; 00.30 VIDEO STRANI
slovenija ii	^
17.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI;
19.05 STARE OBRTI; IZROČILO ZA PRIHODNOST, izobra-
ževalna oddaja TV Slovenija; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00
DANES V SKUPŠČINI; 20.40 MLADINSKO BALKANSKO PR-
VENSTVO V ATLETIKI, reportaža iz Ljubljane; 21.10 KA-
VARNA, ponovitev; 22.05 PO SLEDEH NAPREDKA; 22.35
IGRE BREZ MEJA, zabavna oddaja TV Beograd, 2/9
hrvaška i
9.50 TV KOLEDAR; 10.00 FRANCOŠČINA, ponovitev 5/12;
10.30 RISANKA; 11.00 POROČILA; 11.05 NOSTALGIJA,
glasbena oddaja; 12.40 ZMEŠNJAVA V PARIZU, ameriški
film; 14.30 ŽIVETI SKUPAJ: OTROCI IN STARŠI, izobraže-
valna oddaja; 15.05 SEDMI ČUT, oddaja o prometu; 15.15
GORANOVE ZGODBE, serija za otroke, 9/14; 15.30 PORO-
ČILA; 15.45 GLASBENE DRAGOCENOSTI; 15.50 PRO-
GRAM PLUS, ponovitev; 18.00 POROČILA; 18.05 TV KOLE-
DAR; 18.15 RISANKA; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40
INFORMATIVNA ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE; 18.45 SID-
NEY JOHNSON, dokumentarna oddaja; 19.15 RISANKA;
19.30 TV DNEVNIK; 20.00 K. Amis; OPRAVUANJE, angle-
ška TV drama, 21.30 TURISTIČNE INFORMACIJE; 21.35
HORIZONTI, oddaja o zunanji politiki; 22.05 TV DNEVNIK;
22.25 INFORMATIVNA ODDAJA ZA GO.STE IZ TUJINE; 22.30
PROGRAM PLUS: CHEERS, amer. humoristična serija,
TRAFFIK, angl. nadaljevanka, 5/6. GLIVE JAMES VAM
PREDSTAVLJA JAPONSKO, 1/2; 0C.4C POROČILA
hrvaška um^^mm^z^
18.25 TEST; 18.40 PREGLED PROGRAMA; 18.45 TV KOLE-
DAR, 18.55 MODRI PROGRAM: MORJE; 19.30 DNEVNIK;
20.00 RITMO LOKO, zabavna oddaja; 20.50 POROČILA;
21.00 LEPA NAŠA, dokumentarna oddaja; 22.30 CIKLUS
KINOTEKA; SKUPNO STANOVANJE, domači film
13.45 NOGOMET - MONZA-MILAN (prijateljsko srečanje);
15.30 TENIS - VIRGINIA SLIMS '89; NAVRATILOVA
- SANCHEZ; 18.15 JUKE BOX; 18.50 TV NOVICE; 19.00
ODPRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 AVTOMOBILI-
ZEM - VELIKA NAGRADA NEMČIJE (ponovitev); 20.30
ZLATI JUKE BOX; 22.00 TV NOVICE; 22.10 HOKEJ NHL;
23.15 GOLF - OPEN, ZDA; 00.15 NOGOMET, Argentinsko
prvenstvo '89-'90, VELEŽ-BOCA JUNIOR
avstrija i
9.00 POROČILA in TRI OKREPČEVALNICE, Kadar gre babi-
ca na pot, ponovitev; 9.30 SLIKA AVSTRIJE, ponovitev;
10.00 4000 LET V TRENUTKIH, Izraelske impresije, 10.30
NAŠ DOKTOR JE NAJBOUŠI, ponovitev, (Nemški film,
1959); 11.55 1000 MOJSTROVIN, Jacob von Ruisdal; Veliki
gozd; 12.05 TELO - DUŠA - ZAVEST, 3. del; Proces
staranja; 13.00 POROČILA; 13.10 ZAKLADNICA AVSTRIJA,
ponovitev; 13.30 TEDNIK, ponovitev; 13.55 RISANKE; 14.05
ČRNE OČI, (Nemški film, 1951); 15.35 FARČJI DOL, Pesem
za dva, z lutkami Jima Hensona; 16.00 D ARTAGNAN IN
TRIJE MUŠKETIRJI, D Artangan in ladja duhov, risanka,
16.25 SKRIVNI DNEVNIK ADRIANA MOLA, 2. del angleške
mladinske serije; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 JAZ IN TI,
počitniški program; 17.55 GULLIVERJEVA POTOVANJA;
18.00 Ml; 18.30 KNIGHT RIDER, Prebrisanec Elliott; 19.22
ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIK11; 19.53 VREME, 20.00
ŠPORT; 20.15 ŠPORT V PONEDEUEK; 21.08 KUHARSKI
MOJSTRI IN NJIHOVE SPECIALITETE; 21.15 MAGNUM,
Majhen, toda nevaren; 22.00 POGLEDI S STRANI; 22.10
ISADORA, (Britanski film, 1968); 0.15 MIKE HAMMER, Smrt-
ne karte; 1.00 POROČILA
avstrija ii
14.00 ŠPORT; 17.00 VINOGRAD; 8. del; Penedes; 17.30
LIPOVA ULICA, Vesel[e ob ponovnem snidenju; 18.00 TRI IZ
OKREPČEVALNICE, Čarobna paličica; 18.30 VVURLITZER;
19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30 ČAS V SLIKI; 19.53 VRE-
ME; 20.00 KULTURA; 20.15 TEKMECI NA DIRKALIŠČU,
Atentat; 21.00 NOVO V KINU, filmi in njihove zvezde; 21.08
KUHARSKI MOJSTRI IN NJIHOVE SPECIALITETE; 21.15
ŠILING, gospodarski magazin; 22.00 ČAS V SLIKI 2; 22.25
Evropa: ARMADA, 2. del: Plavajoča trdnjava; 23.10 NOČNI
STUDIO, Revolucija brez nasilja?; 0.10 POROČILA
torek 31.julij
slovenija i!
8.35-11.00 in 15.30-0.40 TELETEKST RTV UUBUANA;
8.50 VIDEO STRANI; 9.00 SPORED ZA OTROKE IN MLADE,
ZGODBE IZ ŠKOLJKE, ponovitev 4. oddaje; 9.30 ŽIV ŽAV,
ponovitev; 10.20 ALPSKI VEČER 1990, ponovitev 1. oddaje,
10.50 VjDEO STRANI; 15.45 VIDEO STRANI; 15.55 POLET-
NA NOČ, ponovitev, DRAGI JOHN, ameriška nanizanka, 13/
20, UPOR OBEŠENCEV, španska nadaljevanka, 5/5, TO JE
UUBEZEN, angleška nanizanka, 3/7; 17.55 EP VIDEO
STRANI; 18.00 TV DNEVNIK 1; 18.05 POSLOVNE INFORMA-
CIJE; 18.10 M. Buh: ČISTO PRAVI GUSAR, 1/5; 18.55 ZLATA
PTICA; MRAZEK, pravljica; 19.05 EP VIDEO STRANI; 19.10
RISANKA; 19.20 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.50
VREME; 20.00 J. Tey: ZADEVA FRANCHISE, angleška nada-
ljevanka, 2/3; 21.00 JAZZ FESTIVAL MONTREUX '89: LE-
GENDE JAZZA; 22.00 TV DNEVNIK 3; 22.20 EP VIDEO
STRANI; 22.25 POLETNA NOČ: DRAGI JOHN, ameriška
nanizanka, 14/20, POLNOČNI KLICI, ameriška nadaljev., 1/
17, TO-JE LJUBEZEN, angleška nanizanka, 4/7; 0.30 VIDEO
STRANI
slovenija ii
17.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI;
19.00 I. MEDNARODNI FESTIVAL PEVSKIH ZBOROV, NA-
REČNEGA PETJA LJUBLJANA '90. 3. oddaja; 19.30 TV
DNEVNIK; 20.00 DANES V SKUPŠČINI; 20.55 ŽREBANJE
LOTA; 21.00 PRETEKLOST V SEDANJOSTI, dokumentarna
oddaja; 21.40 DUBROVNIŠKE POLETNE PRIREDITVE
hrvaška i
9.50 TV KOLEDAR; 10.00 FRANCOŠČINA, ponovitev 6/12;
10.30 RISANKA; 11.00 POROČILA; 11.05 NOSTALGIJA,
glasbena oddaja; 11.50 BEG V ŽIVUENJE, dokumentarna
oddaja; 12.20 MALI KONCERT RESNE GLASBE; 12.35 MIK-
SER M., zabavnoglasbena oddaja; 13.40 PRISTANIŠKI DOK,
6. - zadnji del tv nadaljevanke; 14.30 VODA IN ŽIVUENJE,
izobraževalna oddaja; 15.00 TV ZLOŽENKA, oddaja za otro-
ke; 15.30 POROČILA; 15.45 GLASBENE DRAGOCENOSTI;
15.50 PROGRAM PLUS, ponovitev; 18.00 POROČILA;,18.05
TV KOLEDAR; 18.15 RISANKA; 18.20 ŠTEVILKE IN CRKE;
18.40 INFORMATIVNA ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE; 18.45
ZNANOST; UNIVERZA DANES; 19.15 RISANKA; 19.30 TV
DNEVNIK; 20.00 ŽREBANJE LOTA; 20.05 MOJA POSLED-
NJA SANJA, 6.-zadnji del francoske nadaljevanke; 21.10
SIGNALI, kontaktni program; 22.10 TV DNEVNIK; 22.30
INFORMATIVNA ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE; 22.35 Pro-
gram plus: MIDVA, angleška humoristična serija, TRAFFIK,
angleška nadaljevanka, 6/6, OLIVE JAMES VAM PRED-
STAVLJA JAPONSKO, 2/2; 0.45 POROČILA
HRVAŠKA Mi
19.10 TEST; 19.30 DNEVNIK; 20.00 ZABAVNI TOREK: Tribu-
te to Count Basie; 20.55 POROČILA; 21.00 PRETEKLOST
V SEDANJOSTI; 21.40 DUBROVNIŠKE POLETNE IGRE
koper:
13.45 NOGOMET, Nemško prvenstvo: BAVERN MUNCHEN
-	KAISERLAUTERN; 15.30 TENIS - VIRGINIA SLIMS 89
GRAF - NAVRATILOVA; 18.50 TV NOVICE; 19.00 ODPRTA
MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.30 ODBOJKA (SVETOVNI
POKAL), Tokio: ITALIJA - JUŽNA KOREJA; 22.15 TV NOVI-
CE; 22.30 »CADILLAC«; 23.00 GOLF - OPEN ZDA; 00.00
NOGOMET, Špansko prvenstvo '89-90: BARCELONA
-	REAL SOCIEDAD
avstrija
9.00 POROČILA in TRI IZ OKREPČEVALNICE, Čarobna pali-
čica, ponovitev; 9.30 FOLLOVV ME, 7. del; 9.45 ITALIANO IN
ROSSO E BLU, 7. del; 10.00 DRUŽINA ČLOVEK, Igre - Lju-
dje po vsem svetu in vseh kulturah se radi igrajo; zanimivo
je, da sc si te igre pogosto zelo podobne.; 10.30 POLJUBI
ME, TEPČEK, ponovitev, (Kiss Me, Stupid - ameriški film,
1964); 12.30 ŠPORT V NEDELJO, ponovitev; 13.25 POROČI-
LA; 13.35 Ml, ponovitev; 14.05 ČUVAJ V TRGOVINI, (Who s
Minding the Store - ameriška komedija, 1963); 15.35 ALICE
V ČUDEŽNI DEŽELI, Neprijetni gost, risana serija po knjigi
Lewisa Carrolla; 16.00 D ARTAGNAN IN TRUE MUŠKETIR-
JI, Skrivnostni otok, risanka; 16.25 SKRIVNI DNEVNIK ADRI-
ANA MOLA, 3. del angleške mladinske serije po knjigi Sue
Tovvnsend; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 JAZ IN TI, počitni-
ški program; 17.55 GULLIVERJEVA POTOVANJA; 18.00 Ml;
18.30 KNIGHT RIDER, Iskalec zaklada; 19.22 ZNANJE DA-
NES; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT;
20.15 Univerzum: ČUDOVITI PLANET, 4. del: Ocean življe-
nja; 21.00 TV KOTIČEK ZA ŽIVALI; 21.07. RALLY, 1. del:
Slaba proga;-22.00 POGLEDI S STRANI; 22.10 VELIKI
GATSBV, (The Great Gatsby - ameriški film, 1974); 0.30
MIKE HAMMER, Pot v smrt; 1.15 POROČIU
avstrija ii
14.00 ŠPORT; 16.45 Evropa: POTOVANJE OB RENI - OD
IZVORA DO USTJA; 17.30 ORIENTACIJA; 18.00 TRI IZ
OKREPČEVALNICE, serija; 18.30 VVURLITZER; 19.00 LO-
KALNI PROGRAM; 19.53 VREME; 20.00 KULTURA, 20.15
TISTA STVAR, kviz vodi Fritz Egner; 21.00 TV KOTIČEK ZA
ŽIVALI; 21.07 REPORTAŽE IZ TUJINE, oddaja zunanjepoli-
tične redakcije; 22.00 ČAS V SLIKI 2; 22.25 KLUB 2, PORO-
ČILA
sreda 1 avgust
SLOVENIJA I
8.35-12.00 in 15.30-0.35 TELETEKST RTV UUBUANA;
8.30 VIDEO STRANI; 9.00 SPORED ZA OTROKE IN MLADE.
ZBIS; VRTNICA MALE GOSPODIČNE: 9.10 ALICE IN NJENA
DRUŠČINA: MUZEJ VOŠČENIH LUTK. angleška nanizanka,
6/16: 9.25 Snežana Gnjidič: POLETJE, drama TV Novi Sad;
11.00 J. Tey: ZADEVA FRANCHISE, angleška nadaljevanka.
2/3:11.50 VIDEO STRANI; 15.45 VIDEO STRANI; 15.55 PO-
LETNA NOČ, ponovitev: DRAGI JOHN, ameriška nanizanka,
14/20, POLNOČNI KLICI, ameriška nadaljev., 1/17, TO JE
UUBEZEN, angleška nanizanka, 4/7; 17.55 EP VIDEO
STRANI; 18.00 TV DNEVNIK 1; 18.05 POSLOVNE INFORMA-
CIJE: 18.10 TV MOZAIK: PO SLEDEH NAPREDKA; 18.35
SPORED ZA OTROKE IN MLADE, MOJA DRUŽINA IN OSTA-
LE ŽIVALI, angleška nadaljevanka, 5/13; 19.05 EP VIDEO
STRANI: 19.10 RISANKA: 19.20 TV OKNO; 19.30 TV DNEV-
NIK 2; 20.00 FILM TEDNA: SAMO DENAR, ameriški film
(ČB), 21.25 MINIATURE: POTOVANJE PO KRIŽIŠČU POTI
- SAMARKAND; 21.55 EP VIDEO STRANI; 22.00 TV DNEV-
NIK 3, 22.20 POLETNA NOČ: DRAGI JOHN, ameriška nani-
zanka, 15/20, POLNOČNI KLICI, ameriška nadaljev., 2/17,
TO JE UUBEZEN, angleška nanizanka, 5/7; 0.25 VIDEO
STRANI
SLOVENIJA II
17.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI;
19.00 IZ TUJIH KUHINJ: PAKISTAN, 9.-zadnji del izobraže-
valne serije; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 GLASBENI VEČER;
21.30 SVET POROČA; 22.30 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI
hrvaška i
9.50 TV KOLEDAR; 10.00 FRANCOŠČINA, ponovitev 7/12;
10.30 RISANKA; 11.05 NOSTALGIJA, glasbena oddaja,
12.35 OSIJEK - KULTURNO ZGODOVINSKI SPOMENIK;
13.05 ELIZABETIN DVOR, tv nadaljevanka, 3/6; 14.10 SILNI-
CE: LADJE IN MOSTOVI; 14.55 SKICE IZ INDIJE - ALLAHA-
BAD; 15.25 BENJI, SAX IN MALI PRINC, serija za otroke;
15.45 POROČILA; 15.50 PROGRAM PLUS, ponovitev; 18.00
POROČILA; 18.05 TV KOLEDAR; 18.15 RISANKA; 18.20
ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40 INFORMATIVNA ODDAJA ZA
GOSTE IZ TUJINE; 18.45 KRUŠEVO MED PRETEKLOSTJO
IN PRIHODNOSTJO, potopis; 19.15 RISANKA; 19.30 TV
DNEVNIK; 20.00 FILMOSKOP; SAKSOFONIST, francoski
film; 22.55 TV DNEVNIK; 23.15 INFORMATIVNA ODDAJA ZA
GOSTE IZ TUJINE; 23.20 PROGRAM PLUS: CHEERS, ame-
riška humoristična serija, INŠPEKTOR MORSE, angleška
nanizanka, NAGIB MAHFUZ, dokumentarni film, 1/2; 1.30
POROČILA
hrvaška ii
19.10 TEST; 19.30 DNEVNIK; 20.00 GLASBA DVEH REVO-
LUCIJ; 20.50 ZBOROVSKE SKLADBE NA STIHE KOSTE
RACINA; 21.30 POROČILA; 21.35 EKRAN BREZ OKVIRJA
koper:
13.45 NOGOMET, angleško prvenstvo '89-90: LIVERPOOL
-	CHELSEA; 15.30 TENIS - OPEN MONTECARLO '90:
KORDAL - NOAH; 17.45 MOTORJI, Prototipi, VELIKA NA-
GRADA FRANCIJE, 18.50 TV NOVICE; 19.00 ODPRTA ME-
JA; 15.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 COLLEGE SUPERSTARS;
20.30 BASKET NBA - FINALE; 22.30 TV NOVICE; 22.45
ODBOJKA - BEACH VOLLEV IZ MODENE; 23.45 GOLF
-	OPEN ZDA; 00.45 JUKE BOX
avstrija i	^m
9.00 POROČILA in TRI IZ OKREPČEVALNICE, ponovitev;
9.30 FOLLOVV ME, 8. del; 9.45 ITALIJANO IN ROSSO IN
BLU, 8. del; 10.00 MITI UUDSTEV, 4. del: Smrt daje življe-
nje; 10.30 TEKMECI NA DIRKALIŠČU, Atentat, ponovitev;
11.45 NEIZPROSNA, A PRISRČNA, Stoodstotni dedič; 12.00
1000 MOJSTROVIN, Aleksej Javienski: Meditacija; 12.10
REPORTAŽE IZ TUJINE, ponovitev; 13.00 POROČILA; 13.10
Ml, ponovitev; 13.40 SFINGA IZ ZERMATTA, Dokumentarec
Luisa Trenkerja o življenju prebivalcev v Zermattu in njiho-
vem odnosu do Mattherona; 13.50 GLASBA V MONTE CAR-
LU, (Nous irons a Monte Carlo - francoska komedija,
1952); 15.35 TATINSKI VEZIR, lutkovna igrica; 16.00 D'AR-
TAGNAN IN TRIJE MUŠKETIRJI, Izdaja, risanka; 16.25
SKRIVNI DNEVNIK ADRIANA MOLA, 4. del angleške serije;
16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 JAZ IN TI, počitniški pro-
gram, vmes HEATHCLIFF IN RIFFRAFF, HeathcIiff na deže-
li, Cleo se veseli, risanka; 17.55 GULLIVERJEVA POTOVA-
NJA; 18.00 Ml; 18.30 KNIHGT RIDER, Michael Knight in
zatočišče; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIKI 1;
19.45 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 LOVSKA KRI, (Nemški
film, 1957); 21.40 POGLEDI S STRANI; 21.50 NEZNANI LJU-
BIMEC, (Undercurrent - ameriški film, 1946); 23.40 MIKE
HAMMER, Namen posvečuje umor; 0.25 POROČILA
avstrija ii
14.00 ŠPORT; 17.00 VARNOST NE POZNA MEJA, 5. - zad-
nji del; 17.30 ZEMLJA IN LJUDJE; 18.00 TRI IZ OKREPČE-
VALNICE, Skrivnosti; 18.30 VVURLITZER; 19.00 LOKALNI
PROGRAM; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME 20.00
KULTURA; 20.15 POSVEČENI UMOR, (Murder Ordained
- 2. zadnji del ameriškega tv filma); 21.4 NOVO V KINU,
filmi in njihove zvezde; 22.00 ČAS V SLIKI 2; 22.30 Tele-
skop: ARAFAT - ŽIVLJENJE ZA PALESTINO; 23.20 JOUR
FIXE, Smisel absurdnega; 0.20 JAZZOVSKO POLETJE, Her-
bie Hancock, klavir - posneto na Munchenskem klavir-
skem poletju 1988; 1.20 POROČILA
ČETRTEK 2. avgust
SLOVENIJA I
8.35-10.20 in 15.30-0.40 TELETEKST RTV UUBUANA;
8.50 VIDEO STRANI, 9.00 SPORED ZA OTROKE IN MLADE:
GRIZLI ADAMS, 16. del ameriške nanizanke: 9.25 ZAKON
V LOS ANGELESU, 9. det ameriške nanizanke: 10.10 VIDEO
STRANI; 15.45 VIDEO STRANI; 15.55 POLETNA NOČ, pono-
vitev, DRAGI JOHN, amer. nanizanka, 15/20, POLNOČNI
KLICI, ameriška nadaljev., 2/17, TO JE LJUBEZEN, angleška
nanizanka, 5/7; 17.55 EP VIDEO STRANI: 18.00 TV DNEVNIK
1:18.05 POSLOVNE INFORMACIJE: 18.10 TV MOZAIK: TE
PRESENETLJIVE ŽIVALI: TIGER NA NOČNEM POTEPU, 6.
zadnji del, angleške poljudnoznanstvene serije; 18.40 SPO-
RED ZA OTROKE IN MLADE: ČUDEŽNA LETA, ameriška
nanizanka, 7/18; 19.05 EP VIDEO STRANI: 19.10 RISANKA;
19.20 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.50 VREME; 20.00
E. Vaugh: VNOVIČ V BRIDESHEADU, 13. zadnji del angle-
žke nadaljevanke; 21.00 OSMI DAN, oddaja o kulturi; 22.00
EP VIDEO STRANI; 22.05 TV DNEVNIK 3; 22.25 POLETNA
NOČ: DRAGI JOHN, ameriška nanizanka, 16/20, POLNOČNI
KLICI, ameriška nadaljev., 3/17, TO JE UUBEZEN, angleška
nanizanka, 6/7; 0.30 VIDEO STRANI
slovenija ii
17.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI,
19.30 TV DNEVNIK; 20.00 BOJ ZA OBSTANEK, angleška
poljudnoznanstvena serija, 10/12; 20.25 NAPADALNOST IN
RAZDIRALNOST, NASILJE in RAZDIRALNOST V MNOŽIČNI
KULTURI, izobraževalna oddaja TV Sarajevo, 3/5; 20.55
PRVA BOJNA ČRTA, oddaja o Aids-u; 21.35 NAJ ZAIGRAJO
TAMBURICE, zabavna oddaja HTV; 22.20 SATELITSKI PRO-
GRAMI - POSKUSNI PRENOSI
hrvaška i
9.50 TV KOLEDAR; 10.00 FRANCOŠČINA, ponovitev 8/12;
10.30 HE MAN, risanka; 10.55 RISANKA; 11.05 NOSTALGI-
JA, glasbena oddaja; 12.35 MIKSER M, zababavnoglasbena
oddaja; 13.35 VRNITEV ARSENA LUPINA, ponovitev, fran-
coske nanizanke; 14.30 VELIKE MEDNARODNE DRUŽBE,
izobraževalna serija; 15.00 DRUŠČINA PERA KVRŽICE, 3.
- zadnji del TV nadajevanke za otroke; 15.45 POROČILA;
15.50 PROGRAM PLUS, ponovitev; 18.00 POROČILA; 18.10
TV KOLEDAR; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40 INFORMA-
TIVNA ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE; 18.45 DELOVNI DAN
NEKEGA KIRURGA, doumentarna oddaja; 19.15 RISANKA,
19 30 TV DNEVNIK; 20.00 GRADIŠČANSKI HRVATJE, doku-
mentarna oddaja; 20.40 VAROŠARIJE; 22.00 TV DNEVNIK;
22.20 INFORMATINA ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE; 22.15
PROGRAM PLUS: ALF, ameriška humoristična serija, POT
PO AMERIŠKEM ZAHODU, INŠPEKTOR MORSE, angleška
nanizanka, NAGIB MAHFUZ, dokumentarni film, 2/2; 0.35
POROČILA
hrvaška ii
19.10 TEST; 19.30 DNEVNIK; 20.00 CIKLUS DOBITNIKOV
FILMSKE NAGRADE; »JELEN«; DEVETI KROG; 21.35 PO-
ROČILA; 21.40 CARRERAS, DOMINGO IN PAVAROTTI, pos-
netek koncerta iz Rima
koperi
13.45 NOGOMET, Nemško prvenstvo; KAISERSLAUTERN
- BAYER LEVERKUSEN; 15.30 TENIS - OPEN MONTE-
CARLO '90: LECONTE - MANCINI, BECKER - AGENOR;
19.00 ODPRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 TENIS
(nadaljevanje OPEN MONTECARLO 90); 20.30 RAZISKO-
VALNA BAZA, posebna oddaja; 22.00 TV NOVICE; 22.10
TENIS - ATP TOUR TORONTO IN HILVERSUM; 23.15 PO-
LETNI BOKS; 23.45 GOLF - OPEN ZDA; 00.45 HOKEJ NHL
avstrija i!
9.00 POROČILA in TRI IZ OKREPČEVALNICE, Skrivnosti,
ponovitev; 9.30 ZEMLJA IN UUDJE; 10.00 NOVA TOVAR-
NA, 4. del: Odgovor na odziv - primer industrijske avtoma-
tizacija; 10.30 NEZNAN LJUBIMEC, ponovitev, (Undercur-
rent - ameriški film, 1946); 12.20 KLUB ZA SENIORJE,
ponovitev; 13.05 POROČILA; 13.15 Ml, ponovitev; 13.45
MORNAR POPAJ, Noč pod zvezdami, risanka; 13.50 GROF
Z ŽELEZNO PESTJO, (Les mysteres de Pariš - francosko-
italijanski film, 1962); 15.35 PERRINE, Prvi gosti, risana
serija po romanu Brezdomci Hectorja Malota; 16.00 D'AR-
TAGNAN IN TRIJE MUŠKETIRJI, Past, risanka; 16.25 SKRIV-
NI DNEVNIK ADRIANA MOLA, 5. del angleške serije; 16.55
MINI ČAS V SLIKI; 17.05 JAZ IN TI, počitniški program;
17.55 GULLIVERJEV/^ POTOVANJA; 18.00 Ml; 18.30
KNIGHT RIDER, Ognjeni obroč; 19.22 ZNANJE DANES;
19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15
KRIMIČ, KRIMIČ, kviz vodi Peter Nidetzky; 21.15 KULINARI-
KA; 21.20 JOLLV JOKER, vodi Ervi/in Fischer; 22.05 POGLE-
DI S STRANI; 22.15 Videoteka: NEVESTE KURTA ROIDLA,
TV film; 23.45 POROČILA; 23.50 SMRTNO PRIJATEU-
STVO, (Lucien Brouillard - kanadski film, 1982); 1.15 PO-
ROČILA
avstrija
14.00 ŠPORT; 17.15 SESTANEK Z ŽIVAUO IN ČLOVEKOM,
oddaja Otta Koeniga; 18.00 TRI IZ OKREPČEVALNICE, Za-
radi okoliščin, 18.30 VVURLITZER; 19.00 LOKALNI PRO-
GRAM; 19.30 CAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 KULTU-
RA; 20.15 DOMAČE REPORTAŽE; 21.15 KULINARIKA; 21.20
Spektrum: ERNST JANDL, Življenje in delo avstrijskega
pisatelja; 22.00 ČAS V SLIKI 2; 22.25 KLUB 2
peter 3. avgust
slovenija i
835-11.55 in 15.30-0.35 TELETEKST RTV UUBUANA;
8 50 VIDEO STRANI; 9.00 SPORED ZA OTROKE IN MLADE,
KUUKČEVE DOGODIVŠČINE: KUUKEC TABORI, 6. odda-
la: 9.35 DELFIN FLIPPER, ameriška nanizanka, 3/7; 10.00
BOJ ZA OBSTANEK, angleška poljudnoznanstvena serija,
10/12; 10.25 NAPADALNOST IN RAZDIRALNOST: NASlUE
'N RAZDIRALNOST V MNOŽIČNI KULTURI, izobraževalna
Oddaja TV Sarajevo, 3/5; 10.55 E. Vaugh: VNOVIČ V BRI-
DESHEADU, angleška nadaljevanka, 11/13; 11.45 VIDEO
STRANI; 15.45 VIDEO STRANI; 15.55 POLETNA NOČ, pono-
vitev, DRAGI JOHN, ameriška nanizanka, 16/20, POLNOČNI
KLICI, ameriška nadaljevanka, 3/17, TO JE LJUBEZEN, an-
gleška nanizanka, 6/7; 17.55 EP VIDEO STRANI; 18.00 TV
PNEVNIK 1; 18.05 POSLOVNE INFORMACIJE; 18.10 TV
^OZAIK, KOT POTOVANJA - MESTA MOSTOVI: ZIDANI
JllOST; 18.40 SPORED ZA OTORKE IN MLADE: PET PRIJA-
[EUEV, angleška nanizanka, 6/13; 19.05 EP VIDEO STRA-
19.10 RISANKA; 19.20 TV OKNO, 19.30 TV DNEVNIK 2;
19-50 VREME; 19.54 ZRCALO TEDNA, 20.15 RUMENA RE-
10. - zadnji del japonsko-kitajske dokumentarne serije;
^1-10 ZAKON V LOS ANGELESU, ameriška nanizanka, 12/
21.55 EP VIDEO STRANI; 22.00 TV DNEVNIK 3; 22.20
^OLETNA NOČ: DRAGI JOHN, ameriška nanizanka, 17/20.
^OLNOČNI KLICI, ameriška nadaljevanka. 4/17, TO JE UU-
'^EZEN, angleška nanizanka, 7/7; 0.25 VIDEO STRANI
slovenija ii
17.00 SATELITSKI PROGRAM - POSKUSNI PRENOSI;
19.00 ČEZ TRI GORE..., KVARTET SAVSKI VAL IN HARMO-
NIKAR LOJZE TRAVNIK, ponovitev; 19.30 TV DNEVNIK;
20.00 J. Jankovič: IZDAJALCI IN VOJNI ZLOČINCI, doku-
mentarna serija, 3/5; 20.45 SLAVNOSTNI KONCERT S PRA-
ŠKEGA GRADU; 21.45 EKRAN BREZ OKVIRJA, nočni pro-
gram iz kulture HTV; 23.15 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI
hrvaška i
9.50 TV KOLEDAR; 10.00 FRANCOŠČINA, ponovitv 9/12;
11.50 DVE USODI - ENO ŽIVLJENJE, dokumentarna odda-
ja; 12.35 KRISTALNA KROGLA, ameriški film: 14.00 TAJNI
GOVOR SLIKE, izobraževalna oddaja; 14.15 IZ SVETA ZNA-
NOSTI; 14.45 MOČ USODE; PALAGRUŽA; 15.15 FERDV,
risanka: 15.45 POROČILA; 15.50 PROGRAM PLUS, ponovi-
tev 18.00 POROČILA; 18.05 TV KOLEDAR; 18.15 RISANKA;
18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40 INFORMATIVNA ODDAJA
ZA GOSTE IZ TUJINE; 18.45 NORO, NOREJŠE, NORIŠNICA,
norveška humor, serija za otroke, 3/13; 19.00 RISANKA,
19.30 TV DNEVNIK; 20.00 V CITVJU, angleška nadaljevanka,
8/13; 21.00 BIJELO DUGME, zabavnogalsbena oddaja;
21.45 TV DNEVNIK, 22.05 TV SCENA: URBANA KOMEDIJA
DUŠANA KOVAČEVIČA: 23.05 INFORMATIVNA ODDAJA ZA
GOSTE IZ TUJINE; 23.10 PROGRAM PLUS; SANTA BARBA-
RA, ameriška nadaljevanka, AVTOŠTOPAR, ameriška nani-
zanka, STRAHOVIZIJA; 1.30 POROČILA; 1.35 EKSTRA
PROGRAM PLUS, O SEKSU RESNO
hrvaška ii
19.10 TEST; 19.30 DNEVNIK; 20.00 PSIHOMODOPOP, za-
bavnoglasbena oddaja; 20.50 POROČILA; 20.55 EN AVTOR,
EN FILM; 21.55 RAZBITINE UUBEZNI, francoski film
KOPERI
13.45 TENIS - ATP TOUR TORONTO IN HILVERSUM; 14.45
TENIS - OPEN MONTECARLO '90: SANCHEZ : BECKER,
LECONTE - SKOFF; 19.00 ODPRTA MEJA; 19.30 TVD STI-
ČIŠČE; 20.00 TENIS (nadaljevanje OPEN MONTECARLO
'90); 20.30 ODBOJKA, SVETOVNI POKAL: ITALIJA - JA-
PONSKA; 22.45 TV NOVICE; 23.00 POLETNI BOKS; 23.30
GOLF - OPEN ZDA, 00.30 NOGOMET, Argentinsko prven-
stvo: RIVERPLATE - GIMNASIA
avstrija	___^^
9.00 POROČILA in TRI IZ OKREPČEVALNICE, ponovitev,
9.30 RUŠČINA; 10.00 EVROPSKEiJNIVERZE, 4. del: Heild-
berg; 10.30 GLASBA V MONTE CARLU. ponovitev, (Nous
irons a Monte Carlo - francoska komedija, 1952); 12.10
DOMAČE REPORTAŽE, ponovitev; 13.10 POROČILA, 13.20
Ml, ponovitev; 13.50 1000 MOJSTROVIN, Konrad Lapheck:
Vojna; 14.00 SEDEM ZLATIH MOŽ (Sette Uomini d oro
- italijanski film, 1955); 15.35 INŠPEKTOR GADGET, risan-
ka, 16.00 D ARTAGNAN IN TRIJE MUŠKETIRJI, Miladyjino
maščevanje, risanka; 16.25 SKRIVNI DNEVNIK ADRIANA
KOLA, 6. del angleške mladinske serije po romanu Sue
Tovvnsend; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 JAZ IN TI, počitni-
ški program; 17.55 GULLIVERJEVA POTOVANJA; 18.00 Ml;
18.30 KNIGHT RIDER, Shatnerjeva zarota; 19.22 ZNANJE
DANES; 19.30 ČAS V SLIK11; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT,
20.15 EVROPSKI POLICISTI: OBISK Z DUNAJA; 21.20 ZA-
KON V LOS ANGELESU, Venerin metuljček, 22.10 POGLED
S STRANI; 22.20 TRAILER, oddaja za ljubitelje filma; 22.50
KRVAVA SLED, - ameriški vestem
avstrija
12.00 ŠPORT; 16.25 BORZNA POROČILA: 16.40 DEDIČI
UUBEZNI, (Mistral s Daughter - zadnji del ameriško-fran-
coske nadaljevanke, 1984); 17.30 MONTEREV BAY AOU-
ARIUM, Film kaže eno največjih znamenitosti San Francis-
ca - Monetery Bay Aguarium, ki se s svojimi velikimi akvariji
razteza v odprto morje.; 18.30 TRI IZ OKREPČEVALNICE,
serija; 18.30 VVURLITZER; 19.00 LOKALNI PROGRAM;
19.30 ČAS V SLIK11; 18.53 VREME; 20.00 KULTURA. 20.15
KARDINAL FRANZ KONIG, ob 85-obletnici; 21.00 MEDIJ,
radijske in televizijske zgodbe; 21.20 BORBA BELE SMRTI,
Reportaže o težavah sovjetske republike Uzbekistan z goje-
njem bombaža, ki ga je pred 70 leti predpisala Moskva
20. stran-26. julij 1990
INFORMACIJE
PLANINSKI KOTIČEK
Grossglockner 3798 m
Planinsko društvo Celje iz Stanetove ulice prireja
v soboto in nedeljo 4. in 5. avgusta izlet na najvišji vrh
sosednje Avstrije. Odhod posebnega avtobusa bo v soboto
ob 5. uri zjutraj z Glazije, nato pa bodo potovali mimo
Beljaka po dolini Drave in po gorski turistični cesti do
višine 1984 metrov. Prespali bodo v Stuedlovi koči na višini
2801 meter, zjutraj pa se bodo povzpeli na vrh. Sestopili
bodo čez ledenik Pasterze, kjer jih bo na višini, 2418 metrov
čakal avtobus. Udeleženci potrebujejo cepin, dereze, ledeni-
ška očala, vponko, pomožno vrvico pa tudi gamaše, roka-
vice, toplo kapo in puhovko. Za avtobusni prevoz in vod-
nike je. do 31. julija, treba odšteti 210 dinarjev, cestnini in
prenočevanje pa bodo udeleženci plačali sproti (še približno
200 šilingov).
Borza dela
Delovna organizacija Občina
Srednja šola za trgov- Celje
sko dejavnost Celje
VIO Laško TOZD Os- Laško
novna šola Marjana
Nemca Radeče
VIO Žalec TOZD Osnov- Žalec
na šola
Vlado Bagat Braslovče
Temeljno sodišče Celje Celje
Temeljno sodišče Celje Celje
ETOL IFF Celje Ipav- Celje
čeva
18. Celje
Zdravstveni center Celje
TOZD Bolnišnica
Zdravstveni center Celje
TOZD Bolnišnica
Zdravstveni center Celje
TOZD Bolnišnica
Mlinsko predelovalno Celje
podjetje Celje
Prosta dela in naloge
učitelj ang. in nem. jezika (12 me-
secev)
učitelj angl. in nem. jezika
učitelj angl. jezika
strojepisec-zapisnikar
(200 udarcev na minuto)
strojepisec-zapisnikar
za enoto Žalec
svetovanje kupcem
spec. biokemije
VMS na infekcij, oddelku
med. sestra na dermatol. odd.
prodna kruha in peciva v proda-
jalni Žalec
URNIK MAŠ
V	cerkvi Sv. Danijela v Ce-
lju so maše vsak dan ob 6., 7. in
zvečer ob 18.30 uri, od 1. junija
dalje pa so večerne maše ob 19.
uri. Ob nedeljah so v tej cerkvi
maše ob 6. 7. 8. 9. (takrat je
istočasno maša tudi v Marijini
cerkvi, na Trgu V. kongresa
v Celju), ob 10. 11.30. in ob 19.
uri.
V	cerkvi Sv. Duha v Celju je
maša vsak dan ob 19. uri, ob
nedeljah pa še ob 8. in 10. uri.
V	cerkvi Sv. Cecilije, na
Bregu v Celju, so poleti maše
ob delavnikih ob 8. in 18. uri,
ob nedeljah pa ob 6.30, 8. in 9.
uri, ob 10.30 je maša v cerkvi
v Tremarjah, ob 18. uri pa zo-
pet v cerkvi Sv. Cecilije. Patri
kapucini upravljajo tudi cer-
kev na Miklavškem hribu, kjer
so maše le občasno, zato po-
sebnega urnika ni, upravljajo
pa tudi cerkev na Svetini, kjer
so ob sobotah maše od 8. ob
nedeljah pa ob 10.30 uri.
Laško - ob ponedeljkih, sre-
dah in petkih so maše ob 7., ob
torkih, četrtkih in sobotah ob
19., ob nedeljah so ob 7., 9. in
10.30 ter ob praznikh ob 7.,
10.30 in 19. V Rečici pri La-
škem so maše ob nedeljah ob
10.30. Pozimi se urnik nekoli-
ko spremeni, kar pomeni, da
so večerne maše kakšno uro
prej.
Zreče - maše so vsak dan ob
6.30 in ob 19. (do oktobra, nato
pa se večerne maše postopoma
prilagajajo krajšemu dnevu,
tako so najprej večerne maše
ob 18. in pozimi ob 17.). Ob
nedeljah so maše ob 7., 9. in ob
10.30 ter na Brinjevi gori ob
sredah ob 8. ter vsako tretjo
nedeljo v mesecu ob 10.30.
Vojnik - maše so vsak dan
ob 7., ob nedeljah pa ob 6.30,
8.30, 10.30 in ob 18., ter v cerkvi
Device Marije vsako soboto ob
7.30.
Strmec - maše so vsak dan,
vendar včasih ob 7., včasih ob
19., ob nedeljah pa ob 7. in
10.30, ter v Lembergu vsako
nedeljo ob 9., razen prve nede-
lje v mesecu.
Frankolovo - maše so vsak
dan ob 7., ob nedeljah pa ob
7.30 in 10.
Dobrna - maše so ob delav-
nikih ob 7. in 18. (v ziTnskem
času ob 17.), ob nedeljah in
praznikih pa ob 7., 10. in 18.
Rimske Toplice - maše so
med tednom ob 7., ob nedeljah
pa ob 7. in 10.30 ter v Šmiklav-
žu nad Laškim ob nedeljah ob
9.
Teharje - maše so vsak dan
ob 7., ob nedeljah pa ob 7. in 9.
ter ob 10.30 v podružnični
cerkvi v Kompolah.
Šentjur - maše so vsak dan
ob 7., ob nedeljah pa ob 7., 9. in
19. ter ob nedeljah tudi v cerk-
vi Sv. Ahaca ob 10.30.
Sladka gora - maše so vsak
dan ob 7.30, ob četrtkih ob 17.,
ob nedeljah pa ob 7. in ob 10.30
ter v cerkvi Sv. Miklavža
v Lembergu ob nedeljah ob 9.
Rogaška Slatina - maše so
vsak dan ob 6.30 ter v kapeli
Sv. Ane ob 17., ob nedeljah pa
ob 8.30, 10. in 19., ter v kapeli
Sv. Ane ob 11.
Grobelno - maše so vsak
dan ob 7. ter ob nedeljah ob 8.
in 10.
Žalec - maše so vsak dan ob
7., ob sobotah ob 7. in 19.30, ob
nedeljah ob 6.30, 8., 10. ter ob
praznikih ob 7., 10. in 19.30. Ko
pomaknemo urine kazalce na
jesenski čas so večerne maše
ob 18.
Gotovlje - maše so vsak dan
ob 7., ob praznikih pa še ob 19.
oziroma pozimi ob 17. Ob ne-
deljah so maše ob 7. in 10. ter
vsako prvo nedeljo v mesecu
ob 10. pri podružnici Sv.Je-
dert, zato je takrat v župnijski
cerkvi maša namesto ob 10. ob
8.30.
Petrovče - maše so vsak dan
ob 7. in 19. ter ob nedeljah ob
6.30, 8., 9.30.
Gomilsko - maše so vsak
dan ob 8., ob nedeljah pa ob 8.
in 10.
ELEKTRO Celje
Dežurno službo imajo or-
ganizirano vsak dan, telefon-
ska številka, kamor jih lahko
pokličete, pa je 25-841
GREMO V KINO
KINO UNION
do 26. 7.: VOJNA ZAKON-
CEV ROSE - ameriški film
od 27. 7. do 30. 7.: ŽRTVE
VOJNE - ameriški film
od 27. 7. do 30.7.: SHIRLEV
VALENTINE - angleški film
od 31. 7.: KAKOR REČE OČ-
KA - ameriški film
KINO MALI UNION
do 28. 7.: TV NOVICE - ame-
riški film
od 30. 7.: MANIFESTO
-	ameriški film
KINO METROPOL
do 26. 7.: GORILE V MEGLI
-	ameriški film
do 26. 7.: LJUBEZENSKI
MARATON - ameriški film
od 27. 7. do 30. 7.: NINJA III.
del - ameriški film
od 27. 7. do 30. 7.: VONJ
PORNO ZVEZDE - ameriški
film
od 31. 7.: NEVARNA MISIJA
-	ameriški film
od 31. 7.: ZELO NEZVESTA
ZENA - ameriški film
KINO METROPOL
- Počitniške matineje
26.	7.: MAŠČEVALEC IZ PE-
KIA - hongkonški film
27.	7.: SMOKEV JE RAZ-
BOJNIK - ameriški film
28.	7.: ZVEZDNE STEZE IV.
del VRNITEV - ameriški
film
30.	7.: AMERIŠKA PRAV-
LJICA - ameriški film
31.	7.: SUPER FANT-ameri-
ški film
KINO VOJNIK
29.	7.: VOJNA ZAKONCEV
ROSE - ameriški film
KINO ŽALEC
26.	7.: ŠOGUNOVA SENCA
27.	7.: POLICIJSKA ZA-
SEDA
28^7.: NOČNOIi^
29. 7.: POLICIJ..
SEDA	-^^Ka
31.7.: JAMES BON^
ŽENSKA ^^I^Jl
KINO PREBOLD
26.	7.: DEVET IN pn, J
27.	7.: GLEJ, RA
VORI	^^
»M MAČ^
SEDA
KINO POLZELA
26. 7.: MOJA Mač«,
VESOLJA ^^^
28.	7.: ŠOGUNOVA«..
28.	7.: DEVET IN Pn,^
29.	7.: GLEJ, KDo ^^
VORI	^ ^
KINO ŠEMPETER
29.7.: NOČNO ŽIVI t*
KINO TITOVO VELENM?
26.	7.: ERIK-ameri ,
27.	7.: BAGDAD r,
-	ameriški film ^
28.	7. in 29. 7.:L0VNai
CI OKTOBER -
film	^
30.	7. in 31. 7.: DRat
-	ameriški film
1. 8.: NI ČASA ZA 5
-	ameriški film
Nočni kino
od 26. 7. do 29. 7 o
NOST-ameriški fiim
28. 7. in 30. 7.: HAREl
ponski film
KINO DOM KULTURE
26.	7.: BAGDAD Q
-	ameriški film
KINO ŠOŠTANJ
28.	7.: OPOJNOST-an
film
29.	7.: ERIK - ameriški
30.	7.: LOV NA RDEfi
TOBER-ameriški filn
KINO ŠMARTNO OB PAI
27.	7.: LOV NA RDEČ
TOBER - ameriški filu
KINO ZDRAVILIŠČE
ROGAŠKA SLATINA
26.	7. in 27. 7.: KARATI
III. del - ameriški film
28.	7. in 29. 7.: TEO
SUNRISE-ameriški f
30.	7. in 31. 7.: SMRTC
NO OROŽJE - amenšl
Nočni kino
27.	7.: NEBEŠKE L
-	ameriški film
KINO ŠMARJE
26.	7.: PEKEL PRAVK
27.	7.: KUNG FU MUI
del
28.	7. in 29. 7.: ŽIVU
NINJE
KINO DOM MOZIRJE
26.	7.: OBTOŽENA-I
ški film
28. 7. in 29. 7.: TEKS
GRANIČAR - amerišk
KINO JELKA NAZARJE
28. 7. in 29. 7.: KRI Nil
-	ameriški film
KINO LJUBNO
27.	7.: SEKS NA BEV
HILSU - ameriški film
28.	7. in 29.7.: MACKA-
ški film
31.	7.: NAZAJ V I
-	ameriški film
KINO UNION ZREČE
26.	7.: ZA ROČK ANDI
-	ameriški film
27.	7. in 28. 7.: GRESN,
DOVOLJSTVA - a"
film	, ,,
29.	7.: KRUTA DZU.
-	ameriški film
TRŽNICA
Na tržnici je le tu in tam mo-
goče opaziti gobe, predvsem h-
sičke, kljub temu, da se je se-
zona gob že začela. Borovnice
so le še iz višjih predelov, ven-
dar gredo počasi h koncu. Na.
tržnici pa je že poskrbljeno za
vlaganje kumarice, breskev,
marelic. Sicer pa je vsega do-
volj, cene pa so takšne:
ZELENJAVA: cvetača 30 do
50 dinarjev, čebula 20 din, če-
sen 40 do 50 din, fižol v zrnju
40 do 50 din, stročji fižol 20 do
50 din, krompir 10 din, kolera-
ba 30 din, korenje 10 do 30 din,
kumarice 16 do 20 din, peter-
š»lj 30, paradižnik 40 do 60 din,
endivja solata 25 do 30 din,
glavnata solata 25 din, ter pa-
prika 40 do 60 din.
SADJE: breskve 16 do 20
din, višnje 40 din, grozdje 60
din, hruške 20 do 30 din, kivi'
75 din, marelice 15 do 20 din,
maline 40 din, slive sveže 20
din, suhe slive 40 din, borovni-
ce 150 din, banane 30, jabolka
15 do 25 din, orehova jedrca 80
do 100 din.
MLEČNI IZDELKI: smeta-
na 30 din, skuta 30 din, maslo
40 din, srbski sir 100 din ter
kajmak 200 din.
Jajca pa lahko dobite po 1 do
2 din.	M. S.
NOVI TEDNIK
63000 CELJE
Trg V. kongresa 3a
NAROČILNICA
Podpisani_
kraj_
ulica
št.
pošta
naročam časopis »NOVI TEDNIK«
Začnite mi ga pošiljati dne
Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino.
V_ dne_ _
podpis naročnika
Veterinarska dežurstva
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas ve«*
jev na veterinarski postaji v Celju je od 6.30 do 14.30 ure."!
dopoldanska ambulanta za male živali pa je od 8. do 10-
pa imajo redno dežurno službo organizirano v popoldans^
nočnem času. Telefon: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Veterinarska ^
v občini Laško je v rednem delovnem času od 7. do '
organizirana na veterinarskih postajah v Laškem in
Dežurstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na vetei^
postaji Laško, telefon: 731-485. V primeru odsotnosti vet^
v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratan"
varne, telefon: 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJ^
veterinarski postaji v Slovenskih Konjicah je redni delo
veterinarjev od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj
dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na veter"
postaji: 751-166.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Na veterinarsk'f
v Žalcu je redni delovni čas veterinarjev od 6. d®,, i
neprekinjeno dežurstvo za celo občino pa je od H
naslednjega dne. Dežurstvo je organizirano tudi ob ko"''
in ob praznikih. Telefon 714-144.	^^
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: V Mozirju^,
narski postaji je redni delovni čas veterinarjev vsak da ^jj
ob nedeljah od 7. do 15. ure, redna dopoldanska i/ralj
od 7. do 9. ure. Do 29. julija bo dežural dipl. vet. Ciril ^
840-112, od 30. julija dalje pa dipl. vet. Marjan LešniK'
..Ki'
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR: Na šentji^^'[J
rinarski postaji je redni delovni čas veterinarjev od " ^^^
vsak dan, od 15. ure pa do 7. ure naslednjega dne paJ^.
rano dežurstvo. Od 27. julija dalje bo dežural dipl- ve
Bezenšek, tel. 741-264.
INFORMACIJE
26. JULIJ 1990 - STRAN 21
ROJSTVA
f^Ao seje 52 dečkov in 44
POROKE
tU' M\o se je 6 parov, od
^C ei NAREKS in Simo-
Jfi Va iz Celja, Daniel
Zabrežain Stefa-
iz Globokega,
^ pn ŠKET in Andreja KO-
# oba iz Celja in Viljem
^SlKAR iz Vitanja in So-
^^jIBAK iz Trnovelj pri
Sočili so se: Avgust PLA-
'j,- iz Andraža nad Polzelo
jHiana iz Brega pri Polzeli,
•^HORVAT in Marija
'^ARIČ oba iz Migojnice,
ifKRAJNC in Kristina
ŽiBELNlK oba iz Aije vasi,
!^nBANOVIC iz Ljubljane
CdEŽNIKAR iz Stopni-
Martin POTOČNIK iz Po-
[rtpri Žalcu in Marjana CO-
iz Studenc, Andrej
■\TNIK iz Stopnika in Ta-
Vj^OVEC iz Andraža nad
^lo in Miran ŽMEGAČ iz
^e Brežnice in Zvezdana
tvČNIK iz Zgornjih Gru-
Rlj-
ileiije
pjroiili so se: Matjaž PE-
lOVEC iz Celja in Manja
(RZLAK iz Latkove vasi,
dislav LAMOT in Irena
3LK oba iz Velenja, Boštjan
rOREPEC iz Slovenj Gradca
Dieneta ZARIFOVIČ iz Ve-
p m Boštjan PELKO in Sil-
stra PODBEVŠEK oba iz
ienja.
urje pri Jelšah
.'oročili so se: Zvonko VO-
IŠEK iz Rogaške Slatine in
nnka TERCIČ iz Stojnega
j in Ivan TURK iz Klak in
i|aia JUG iz Lesičnega.
SMRTI
k' /
tai so: Janez MOGU, 58
E Dobrovelj pri Mozirju,
jela JAVORNIK, 83 let iz
Na. Viktor DOLAR, 56 let
^c, Martin JERANKO, 83
' iz Hajnskega, Anton
I^L, 63 let iz Ravn, Terezi-
roBEC, 71 let iz Brezij, Ivan
piET, 63 let iz Marije
Franc ŠKRABAR, 93
^Prapreč, Cecilija MAST-
Jet iz Podgaja, Marija
^TINSEK, 89 let iz Gornje-
pada, Ivana KOVAČ, 89 let
j^mne, Jožef VOH, 70 let iz
Brigita SUHOLEŽNIK,
f. IZ Vojnika, Viktor KO-
let iz Šentvida pri
71. Ivan ČOKL, 69 let iz
^^hael VELENŠEK, 65
Celja, Ivanka MIKLAV-
J let iz Ravn, Ciril PŠA-
S8 let iz Podvrha, Marija
JANČIČ, 57 let iz Ljubljane,
Frančiška ZORKO, 77 let iz
Lahomška, Marija ANDER-
LIČ, 58 let iz Pečice, Angela
MARUŠIČ, 68 let iz Paridola,
Ludvik KOLAR, 64 let iz Celja,
Helena DOLŠAK, 81 let iz Gra-
diškega dola, Franc BRUN, 67
let iz Smagete pri Celju, Slav-
ka KOROŠEC, 84 let iz Celja,
Adolf PAJ, 65 let iz Celja, Ivan
ZAJKO, 64 let iz Kristan vrha,
Jožef VIŠIČ, 85 let iz Dobrne,
Rozalija MATKO, 59 let iz Ce-
lja, Ana NEMEC, 79 let iz Pre-
bolda, Hugo BOSIO, 90 let iz
Lesičnega, Vera VAJIHAV-
ZER, 64 let iz Titovega Vele-
nja, Martin DOBNIK, 47 let iz
Celja, Martin ŽOHAR, 70 let iz
Prožinske vasi, Marija KAME-
NIK, 66 let iz Ljubnice, Jožefa
ČENGIJA, 69 let iz Laškega,
Hubert VRANIČ, 78 let iz Oj-
striške vasi, Lidija RADIŠEK,
36 let iz Zlateč, Elizabeta KRU-
LEČ, 83 let iz Pepelnega, Mati-
ja KREMPUŠ. 74 let iz Celja,
Avgust VIDECNIK, 78 let iz
Celja, Ana KVEDER, 80 let iz
Tehaij, Marija ROZINA, 75 let
iz Štor, Roman VARLEC, 32
let iz Sevnice, Štefanija JU-
RAK, 69 let iz Vranskega,
Franc PIŠEK, 70 let iz Jazbin
in rudolf NUNIČ, 60 let iz So-
tenskega.
Žalec
Umrli so: Martin RAMŠAK,
36 let iz Liboj, Avgust OPREŠ-
NIK, 51 let iz Brega pri Polzeli,
Frančiška PODPEČAN, 73 let
iz Straže pri Dolu, Santo SER-
PO, 93 let iz Celja, Franc MA-
ŽE, 65 let iz Topolšice, Viktor
KORUN, 69 let iz Ločice ob
Savinji in Milan VIŠNJAR, 35
let iz Paškega Kozjaka.
Velenje
Umrli so: Marija GOLTNIK,
63 let iz Titovega Velenja, Te-
rezija HUDOBREZNIK, 79 let
iz Titovega Velenja, Uršula
COKAN, 88 let iz Laz, Ivan
KUŠAR, 75 let iz Celja, Franči-
ška POVH, 65 let iz Šenbrica,
Janez ROJNIK, 78 let iz Kaplje
vasi, Jožef STANIČ, 84 let iz
Celja, Anton HAREJ, 69 let iz
Florjana, Pavlina KOKOT, 84
let iz Lipoglava, Ivana SUS-
NIK, 59 let iz Trbovelj in Milan
VIŠNJAR, 35 let iz Paškega
Kozjaka.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Roza SRIMF, 72
let iz Sp. Sečova, Frančiška
DEBELAK, 90 let iz Prelaska,
Valentin ŠINKO, 52 let iz Ro-
gaške Slatine in Marija PO-
LAJŽER, 78 let iz Podturna.
Pomotoma je v zahvali
umrlega
MIHAELA
VELENŠKA
izostala zahvala cerkvi in
duhovnikom za cerkveni
obred, mašo in zvonenje.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega
MARTINA DOBNIKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin in
ga pospremih na zadnji poti. Hvala vsem, ki so nam ustno ali
")isno izrekli sožalje, mu poklonili cvetje, ter darovali za maše.
'osebej se zahvaljujemo zdravnikom in zdravstvenemu osebju
ZD Šentjur, ki so mu lajšali težko bolezen, ter mu bili tudi
V veliko psihično oporo. Zahvala tudi zdravstvenemu osebju
Oddelka za interno intenzivno nego bolnišnice v Celju, za skrb
in nego v zadnjem tednu njegovega življenja.
Hvala duhovniku za opravljen obred, govornikoma za poslo-
vilne besede, pevcem iz Žalca za odpete pesmi in članom
ŽŠAM za spremstvo. Prisrčno se zahvaljujemo njegovim so-
delavcem iz Reševalne postaje Celje, ki so ga v času njegove
bolezni bodrili in nas vse ganili s svojo požrtvovalnostjo in
nesebičnim prijateljstvom.
Hvala še enkrat prav vsem in vsakemu posebej.
Vsi njegovi
Celje, julij 1990
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega brata in strica
IVANA
KOMPLETA
iz Marije Dobja pri Dramljah,
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in
znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in svete maše.
Hvala vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na
njegovi zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo duhovniku za lepo opravljen
obred, govorniku za poslovilne besede, KUD Ljubečna in
Janezu za odigrano Tišino.
Žalujoči: sestra Tereza in nečak Tone z družino
Kako je pusto, prazno,
ko tebe zdaj več ni,
črna zemlja zdaj te krije,
noben klic te ne prebudi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega
FERDA
VAUPOTIČA
iz Oblakove 9 v Celju
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem
številu zadnjič pospremili na njegov poslednji dom, darovali
cvetje in izrekli sožalje.
Iskrena hvala vsem.
_Vsi njegovi_
V S P O M I N
Tak silni glas bi gromu vzel,
da razvedel bi vsem ljudem,
kak sem trpel, sam zase vem,
nikdar nihče ne bi verjel.
Kako bi dihal rad, poslušal
gledal, sedel med vami,
katero vmes povedal,
pa me tišči nad mano
grob teman.
Tih in boleč je spomin na 24. julij 1989. Natanko ob 7. uri
se je za vedno poslovil, s tremi kričečimi klici, ki jih je
nemogoče pozabiti, dragi, nepozabni mož, brat, stric in
svak
IGNAC TAŠNER
iz Celja
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu.
Žena in ostalo sorodstvo
V SPOMIN
KARLU
ZDOLŠKU
1. avgusta bo minilo prežalostno leto odkar se je poslovil
od naju.
Ostala je velika praznina in nepopisna bolečina, ki ju ne
more nihče nadomestiti. Večna mu hvala za vse.
Hvala tudi vsem, ki se ga spominjajo in postojijo pri njego-
vem grobu.
Neutolažljiva žena in sin
V SPOMIN
IVANU
BUGARINU
22. julija sta minili dve leti, odkar ti je težka
bolezen pretrgala življenje. Zapustil si nas
v veliki žalosti.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi dragega očeta in
deda
RUDIJA
NUNČIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem za darovano cvetje, izrečeno
sožalje, darovane svete maše ter za spremstvo na njegovi
zadnji poti.
Njegovi
Niti zbogom nisi rekel
niti roke nam podal,
smrt nam vzela te prerano,
a v naših srcih večno boš ostal.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi
ljubega moža, atija in zeta
MARTINA
RAMŠAKA
iz Liboj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in
znancem, DO Slovin Ljubljana ter DO Slovin Celje za darovano
cvetje, denarno ali kakršnokoli drugo izkazano pomoč. Hvala govor-
nikom za izrečene besede ob odprtem grobu, g.župniku ..t oprav-
ljen obred in godbi na pihala iz Liboj. Hvala vsem, ki ste nam stali
ob strani v najtežjih trenutkih in nas tolažili s stiskom rok in toplo
besedo.
Žalujoča žena Janja s •iinum Juretom in mam«
OPREMA
BABNO 3 - 63000 CEUE
PRIREDITVE
V	Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo danes, v četr-
tek 26. julija ob 20.30 uri, večer plesov in pesmi Slovencev
iz Nizozemske.
V	Anini kapeli v Rogaški Slatini bo jutri 27. julija ob
20.30 uri zaključni koncert udeležencev mednarodne
poletne šole za komorno godalno igro, pod vodstvom prof.
Vladislava Markoviča.
V	Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo v torek 31.
julija ob 20.30 uri večer plesov in pesmi iz Slovenije.
Nastopila bo folklorna skupina »EMONA« iz Ljubljane.
V	Zdravilišču Laško razstavlja do konca meseca julija
akvarele Franc Markošek.
V	razstavnih prostorih Muzeja revolucije v Celju je do
20. septembra odprta razstava Trgovina v Celju.
V	Opatijski cerkvi v Celju bo v torek 31. julija ob 19.30
uri Baročni večer. Nastopili bodo: Dunja Spruk, Tomaž
Lorenz in Maks Strmčnik.
V	Likovnem salonu v Celju je do 7. avgusta na ogled
razstava slikarskih del Henka J.Muala.
V	galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika v Vele-
nju je do konca avgusta na ogled razstava udeležencev
likovne kolonije nove generacije slovenskih slikarjev.
V	avli hotela Dobrna razstavlja do 5. avgusta svoja
hkovna dela Milan Todič.
Na Dobjem bo v nedeljo 29. julija ob 15. uri že 18.
tradicionalna prireditev »Pokaži kaj znaš«. Prireditev bo
na prostem, prireja pa jo Prosvetno društvo iz Dobja pri
Planini.
V	Zelenem baru na Kardeljevem trgu v Velenju bo
jutri, 27. julija ob 20. uri, koncert skupine Lolita. Njihova
glasba je transžanrovsko usmerjena - od levega populizma
pa vse do etnične in hard core glasbe.
Po sklepu delavskega sveta podjetja OPREMA
^ELJE, Babno 3 objavljamo prosta dela in naloge:
Vodenje tehnično komercialnega
. sektorja
Vodenje računovodskega
sektorja
Pogoji:
Pod 1. _ VI višja šola lesarske smeri ali ekonomske
I '®sarsko predizobrazbo - lesarski tehnik in od 4-5
delovnih izkušenj. Na podobnih delih in nalogah.
Pod 2. - VI višja šola ekonomske smeri in od 3-4
izkušenj. Na podobnih delih in na-
^elovno_ razmerje bomo sklenili za nedoločen čas,
Polnim delovnim časom.
jsne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih
°9ojev pošljite v 8 dneh po objavi na zgornji naslov.
^Popolnih ali nepravočasno prispelih vlog ne bo-
^^ Obravnavali.
bomo o izidu obvestili v 15 dneh po izbiri.
22. STRAN -26. JULIJ 1990
MALI OGLASI
PRODAM
motorna vozila
FIAT 126 P, letnik 1976, ugodno
prodam. Telefon 731-321.
ZASTAVO 750 SE, 12/85, prevože-
nih 17.000 km. Informacije na
telefon 713-569.
OPEL KADET 1,3 LS, letnik 86 in
motorno kolo BMW R45, letnik
83, prodam. Telefon 063 888-196
od 20. ure dalje.
Z 101, letnik 1977, neregistriran,
poceni prodam. Boris Kralj, Tru-
barjeva 32, Celje.
FIAT 126, letnik 80, ugodno pro-
dam. Telefon 21-571.
ZASTAVO 101, ugodno prodam.
Dragan, Razgledna ul. 1, Štore,
popoldan.
BT50, malo vožen, ugodno pro-
dam. Telefon 726-126.
MAZDO 323, pet vrat,Jetnik 88.,
prodam. Tel. 711-425 ali
776-671.
ETZ dobro ohranjen, prodam.
Franc Recko, Javorje 39, Gorica
pri Slivnici.
DVA MOPEDA, novejši in starejši
tip APN6, prodam. Boštjan Pin-
tar, Rečica 146, Laško.
AVTOMATIK Tomos, prodam. Te-
lefon 28-879.
FAVORIT 136, Črne barve, star
4 mesece, prodam. Telefon 25-
757 pri Krajnc, po 16. uri.
MERCEDES 240D, ugodno pro-
dam. Tkalska 7, Celje.
OPEL KADET karavan, letnik 76/
77, dobro ohranjen z dodatno
opremo, prodam. Telefon 063/
831-874, popoldan.
AVTOMATIK AŠL, letnik 90, pro-
dam. Telefon 32-208.
JUGO 45, letnik 83, karamboliran,
prodam. Bojan Rizmal, Breg 87,
Polzela.
AVTO VISO 11 Club, letnik 82 pro-
dam ali menjam tudi za grad.
material. 749-115, Tone.
128, 58.000 km, cena 42.000 din,
prodam. Telefon 27-246, od 16.
do 17. ure.
JUGO KORAL 55,letnik 1989,
15.000 km, 56.000 din, prodam.
Telefon 751-864.
BMW 318, po delih, prodam. Mar-
jan Škreblin, Partizanska 35,
Žalec.
Z 101 GTL, letnik 83, ugodno pro-
dam. Miran Žgank, Migojnice
128, Griže.
AVTOMATIK M 3, dobro ohranjen,
prodam. Hedvika Mušič, Začret
13, Škofja vas.
KOMBI KESON IMV 1600, letnik
78, prodam. Cena 10.000 din.
Telefon 713-503, po 20. uri.
OSEBNI AVTO opel rekord 23 D,
letnik 79, prodam. Telefon (063)
744-151.
R 4, letnik 1979, karambol, prodam
v celoti ali po delih. Amadej Jaz-
bec, Velika Pirešica, Pernovo
21 a, Žalec.
LADO SAM ARO, letnik 1988, 3 vra-
ta, prodam. Telefon 713-192,
zvečer.
MZ 250/80, brezhiben, ugodno pro-
dam. Anton Dobnik, Kameno 9,
Šentjur.
AVTO ŠKODA 110 letnik 76, pro-
dam. Franc Ulčnik, Bistrica ob
Sotli, Polje 17.
R 4 GTL letnik 86, kasko, registri-
ran do 23. 4. 91, prodam. Stane
Ostervuh, Migojnice 113 Griže.
ŠKODO FAVORIT, letnik 90, reg.
do marca 91, prodam. Telefon
721-853.
Z 128 leto 87 reg. do 1. 9. 1990
cena 42.000 din. Informacije tel.
31-941 od 16. do 20. ure.
NISSAN SUNY 1.6 SLX letnik maj
1988, prevoženih 47.000 km,
prodam. Telefon 063 21-614.
LADO 1600 karambolirano, vozno,
prodam. Telefon 063 701-618
zvečer.
VISO 11 RE letnik 86/9, ugodno
prodam. Udrih, Parižlje 11 b Bra-
slovče, telefon 721-164.
Stroji
OBRAČALNIK za kosilnico Buher
in žitni mlin na kamne, prodam.
Zvonko Nunčič, Grobelno 4,
Grobelno.
NOV MOTOKULTIVATOR Honda
S 620 Y prodam 20% ceneje. Te-
lefon 741-843.
CIRKULAR MIO STANDARD, 3 fa-
ze, prodam. Telefon 721-014.
NOVO ROTACIJSKO KOSILNICO
za Hondo 620 Y prodam 15% ce-
neje. Telefon 821-567.
TRAKTOR FERGUSON delux 39,
letnik 1986, 1000 ur, prodam.
Podvin 7, Polzela.
KOSILNICO GORENJE MUTA pro-
dam. Jože Korošec, Babno Brdo
16, Vinski Vrh.
NOVO ŽAGO ZA lesene deske
z motorjem, elektromotor
5,5 KW, 8,2 KW, prodam. Telefon
39-566.
STAREJŠO UNVIVERZALNO
stružnico, prvomajsko, tess, do-
bro ohranjeno, prodam. Telefon
701-243.
MOLZNI STROJ prodam. Telefon
742-226.
NOVO KOSILNICO SOKOL 145
SIP, tračni obračalnik Uto 2250,
rabljen eno sezono, cisterno za
olje 2600 litrov, vitlo za traktor
TV 421 ter enoosno prikolico
z nosilnostjo 200 kg. Telefon
714-703.
KOSILNICO GORENJE s frezo in
ogrebalnikom ter obračalnik za
TV 420 in krožne brane, prodam.
Jakob Vrhovšek, Olešče 63
Laško.
KOSILNICO BUCHER, ugodno
prodam. Telefon 063775-155.
posest
PARCELO z objektom do druge
plošče, v Šmarjeti, prodam. Ce-
na 68.000 DEM v dinarski proti-
vrednosti, prodam. TeL 28-448
zvečer.
2600 m^ zazidalnega zemljišča, na
relaciji Šentjur-Šmarje, ugodno
prodam. Informacije Ponikva
33, stanovanje 5, Ponikva.
HIŠO v Celju prodajam. Tel. 063/
32-730.
GRADBENO PARCELO na Ostrož-
nem v Celju, z vso potrebno do-
kumentacijo, 595 m^ prodam.
Tel. 063/701-953 dopoldan, 063/
732-650 popoldan.
NJIVO, 3.500 m^ lahko kredit, pro-
dam. Krč, Botričnica 16, Šentjur,
tel. 741-667.
PARCELO nad jamo Pekel na
sončni legi, prodam. Tel. 721-
016 po 15. uri.
HIŠO, staro, z vrtom, elektriko in
vodo v hiši, na lepi sončni legi
v Virštanju pri Podčetrtku, pro-
dam. Tel. 858-274.
HIŠO, novejšo v bližini Laškega,
prodam. Šifra: Brez centralne.
PARCELO v Zabukovici pri Žalcu,
v izmeri 868 m^ z vso gradbeno
dokumentacijo, prodam. Infor-
* macije na tel. 063/776-856 v po-
poldanskem času.
NA JV strani Virštanja zaradi bo-
lezni nujno in poceni prodam vi-
kend brunarico, dve stavbi, 33
a zemlje, malo vinograda, tera-
sa, sadovnjak, voda, elektrika,
asfalt, možnost bivanja. Infor-
macije po 20. uri na telefon
27-503.
V Ravnini prodam domačijo in 2 ha
zemlje na lepi sončni legi ob
asfaltni cesti. Ludvik Rabuza,
Laška vas 20, 63270 Laško.
ENONADSTROPNO HIŠO, večjo,
primerno za obrt, z dvoriščem in
vrtom v centru Vitanja, prodam.
Telefon 063-775-033.
PARCELO s stanovanjsko hišo,
voda in elektrika na parceli, na
pobočju Homa, prodam. Tel.
723-227.
PARCELO v okolici Celja, prodam.
Tel. 741-416 od 15. ure dalje.
gradbeni material
DVOZAREZNO strešno opeko ce-
mentno, izdelano na vibracij-
skem stroju, novo, prodam po
5 din. Garancija 40 let. Franc
Tajnšek, Arnače 26, Šentilj pri
Velenju, po domače Tonič.
SMREKOVE obloge prodam. 50
m^ širina 12 cm. Telefon 36-117
popoldan.
Gašeno apno, prodam. Terezija
Krivec, Lindek 19, Frankolovo.
BETONSKE KVADRE, dimenzije
20 X 20 X 40 cm, 25 X 20
X 40 cm, ugodno prodam. Infor-
macije telefon 821-423.
oprema
ŠTEDILNIK Gorenje, električni,
poceni prodam. Tel. 27-877.
ŠTEDILNIK, kombinirani, dva plin,
štiri elektrika, ugodno prodam.
Marjeta Koblič, Strmca 127, La-
ško. Tel. 731-233 int. 33, dop.
DNEVNO SOBO Panter, staro eno
leto in šivalni stroj z omarico,
prodam. Tel. 35-308.
PRALNI stroj Gorenje, star 3 leta,
ugodno prodam na obroke. Tel.
33-788.
SPALNICO, manjšo, mahagoni:
dvodelna omara, nočni omarici
in francoska postelja, prodam.
Tel. 28-814, 1 avgusta, po-
poldan.
PEČ Emocentral-Plamen 23, pro-
dam. Tel. 31-039 od 16. do 18.
ure.
REGAL Zetra, nov, ugodno pro-
dam. Tel. 36-135 od 18. do 20.
ure.
akustični aparati
- glasbila
ELEKTRIČNO POLAKUSTIČNO ki-
taro EKO original, prodam ali
zamenjam za kvalitetni radio.
Telefon 27-273, po 20. uri.
ČRNO BELI TV sprejemnik Gore-
nje, prodam za 1000 din. Reber-
nik, Pucova 2, Celje.
150 video kaset s posnetimi novej-
šimi filmi, ugodno prodam. Inf.
na tel. (063) 714-738.
B BARITON in diatonično harmo-
niko B, Es, AS, prodam. Bojan
Kovač, Cesta v Debro 1, Laško.
SINTHESIZER yamaha PSS 280,
5050, kombinacija 100 dvojnih
glasov, prodam. Telefon
28-679.
DIATONIČNO HARMONIKO Be,
Es, As, malo rabljeno, prodam.
Telefon 828-080.
BARVNI TELEVIZOR Gorenje
ugodno prodam. Telefon 28-989.
BARVNI TV GORENJE, brezhiben,
BTV 703 TRD, ekran 67 cm, 4000
din, prodam. Telefon 714-836.
ČRNO BELI TV na daljinsko uprav-
ljanje, prodam. Telefon 28-149.
Športni rekviziti
MOŠKO DIRKALNO kolo Amater
10 prestav, 3000 din, navadno
moško kolo 1000 din, prodam.
Informacije zvečer telefon 38-
664.
ČOLN BEOGRAD ŠPORT in motor
Tomos 4.5 vse staro štiri leta,
ugodno prodam. Babno 20, Ce-
lje, popoldan.
ČOLN ELAN T 300 in motor za čoln
Tomos 4 prodam. Telefon 38-
010
DIRKALNO kolo MARATHON pro-
dam. Slavko Lipovšek, Keršova
7 Vojnik
BMX otroško kolo srebrne barve,
do 10 let starosti, prodam. Tele-
fon 29-431 in 32 dopoldan.
DIRKALNO kolo Sprint, novo, pro-
dam. Tel. 31-301 ali 28-064.
Živali
NEMŠKE ovčarje, stare 8. tednov,
čistokrvne, brez rodovnika, pro-
dam. Travniška 10, (Golovec)
Celje.
MOLZNE KOZE, več, prodam.
Ogled sobota in nedelja. Tel.
775-151.
MLADO KOZO in kozliča za nadalj-
no rejo, prodam. Tel. 38-702.
IRSKE SETRE, čistokrvne, brez ro-
dovnika, stare 6 tednov, pro-
dam. Košir, Cesta talcev 33,
Vojnik.
NEMŠKE OVČARJE, čistokrvne,
stare 8 tednov, prodam. Tel.
831-048.
PEKINEZERKO, staro 4 mesece,
prodam. Tel. 38-437.
BERNARDINCE, mlade, prodam.
Anton Lesjak, Hrastji 2, Loka pri
Žusmu.
IRSKEGA SETRA, starega 6 ted-
nov, ugodno prodam. Tel. 27-
240, po 20 uri zvečer.
KRAVO, simentalko, brejo 8 mese-
cev, prodam. K Avgust Kračun,
Črešnjice 1, Frankolovo.
KRAVO, mlado, lahko s teletom in
6 mesecev brejo telico, prodam.
Gologranc, Blagovna. TeL 744-
778.
KOZLA in kozo prodam. Dobovič-
nik, Lemberg 13/a, Strmec, po
18. uri.
NEMŠKE OVČARJE, odličnih star-
šev, prodam. Tel. 744-195.
KOZLIČKE, mlade prodam. Stanka
Podgoršek, Jarmovec, Dramlje.
ostalo
TRAJNO ŽAREČO in novo I
akumulacijsko peč, tel«
orodje vetrok, dve koW
starejšo spalnico. I'«"'"'
štedilnik, pomivalno !<«'
barvni TV, zelo ugodno P"
Telefon 35-550.
KABINO ZA TRAKTOR '"J
prodam. Kožel, Škofja"
telefon 38-768.
ZASTAVO 750, letnik 78, J
julija 1991, enoosni
traktor gorenje, letnikih*
silnico in obračalnikoj
dam. Telefon 25-920/1»
poldan.	I
DOBRO BELO VINO, Jfj^
ugodno prodam. Tele
487, po 20. uri.
ZASTAVO 101 GT 55,
prevoženih 50.000 km. J
no, koruzo in kotel alf '
Telefon 744-155.
Z 101, letnik 1979, reg- f)®'
91 in otroško sobo saj^
jem, prodam. Telefon ^ ^^
LADO, neregistrirano,
rezervne dele za
zastavo, prodam, i®
208.
RAZNE INSTALACIJE:.'^®^
central, ogrevanje ^
ter razno instalacijsko ^
opremo (delovno mizo .
orodje, vrtalna y
ročno rezilnico do 3 c^
rezilnico do 2 coli in If^j (
dam. Telefon 38-724,
19. zvečer. ^^^
Najlažja pot do novega
avtomobila:
AVTO BRANCE
Laško
Tam je trgovina z novimi
in rabljenimi avtomobili,
tudi staro za novo, ter
trgovina z rezervnimi deli
(VW, Audi, Opel Ida)
Novost: PRODAJA
CHEVROLETOV (Sprint in
Tracker)
Vsako soboto dopoldne:
Avtomobilski sejem
telefon: 731-282
CAR
-SHOP
CELJE, d.o.o.
JENKOVA 26,
CELJE
TEL & FAX
063/29-979
Trgovina
DRUG STOR,
Matic Mik,
odprta dan in not
Nudimo živila in pijače.
Se priporočamo. Vabljt
Tel. 37-950, Maribonh
119.
Betonarna
ČRET
(bivša Obnovina)
spet obratuje:
-	nudijo celoten
program po
konkurenčnih ceit
-	po potrebi tudii
sobotah in nedelji
-	informacije na
telefon (063) 25-21
NEMŠKEGA OVČARJA zil
in prvo vzrejno skupino k
diče, prodam. Tel. 062/81i
MLADO KRAVO drugič b«
ko, dobro molznico, I«
Vinko SODIN, 63213 Frart
37.
mali oglasi - informacije
26. julij 1990 - stran 23
uvožen voziček za
hojico in parni čistilec
d*"' informacije v četrtek in
fi^^;^ na naslov GORDANA
, P®'®Vclin 87.
traktor IMT 539, pro-
Kožel-
jjifl-
^ lORjE prodam 20% ceneje,
popoldan.
''' .lienih AŽ panjev, prodam.
^»J^gcijena telefon 33-011.
' IqO kiper in krožne brane
■*tV 730' prodam. Ferdo Her-
levče 8, Laško.
'"ičALNiK MHK 140, nov in
' ko vikend jeklenko zelo
^'Sno prodam. Ilovica 7, Voj-
Slefon 33-421 int. 64.
. |CR, električni, malo rabljen,
prodam za 1.000 din, novo
livo kolo na pet prestav, pro-
Jza 2.600 din. TeL 732-095.
ifuo ZEMLJO humus, cca
liom'. pfodam. Telefon 36-454.
ifŽNOgarnituro, pop. novo
fiat 750. letnik 82 december,
inf. na tel. 741-364.
i„5KI ŠTEDILNIK in elektromo-
wiiKW, ugodno prodam. Inf.
Ua tel. 28-280-
^flšKI VOZIČEK, globok ter
j^rtni voziček, ugodno pro-
Irena Močnik, Latkova vas
Iti3, Prebold.
I^I^O gradbeno barako 3 x 6 m
(karambolirano Zastavo 750,
jjiik 84, še registrirano, pro-
jjm.Tel. 784-102, po 17. uri.
IMED, cvetlični in kostanjev, pride-
lan na biološko čistem okolju,
prodam na domu. Franc Kumer,
Pečovnik 51, telefon 29-550, po
19. uri.
DOMAČE VINO in pujske, stare
6 tednov - Švede, prodam. Tele-
fon 821-759.
SURF LEVANT in dekliško kolo,
ugodno prodam. Telefon 712-
190, zvečer.
DVA POSLOVNA PROSTORA pro-
dam. Šifra: CELJE.
BRAKO PRIKOLICO, rabljeno
8 dni, motor Lambreta 150ccm,
pripravljen za registracijo in šo-
tor za štiri osebe, prodam.
Ogled sobota popoldan. Telefon
34-837.
BRAKO prikolico staro eno leto,
ugodno prodam. Celjska cesta
42, Laško.
MLATILNICO drečarico Epple,
prodam. Ivan Kramaršek, Pri-
mož 1, pošta Šentjur.
GOSTINSKI ŠANK zelo poceni
prodam. Telefon 36-360.
KUPIM
IGRAČE - predvojne ali tik po voj-
ni, vseh vrst, konjičke, medved-
ke, gugalnice, skiroje, pohištvo,
štedilničke, posodice, kupim.
Telefon (061) 213-192 zvečer.
JUGO 45 letnik 87/86, kupim. Tele-
fon 711-221 dopoldan ali 776-
349 popoldan.
ZAPOSLITEV
AKVIZITERJI! S prodajo dobrih ar-
tiklov lahko odlično zaslužite.
Telefon 713-553.
DEKLE za strežbo v bistroju zapo-
slim. Šifra 1. AVGUST.
HONORARNO ZAPOSLIM dekle za
strežbo. Šifra BISTRO.
ZAPOSLIM NATAKARICO, lahko
začetnico. Šifra TAKOJ.
MLAJŠEGA AVTOMEHANIKA ali
avtokleparja v Šentjurju, zapo-
slimo. Telefon 741-008.
ŠIVILJAM NUDIMO honorarno de-
lo na domu, od avgusta do sep-
tembra. Posodimo tudi stroj. Ši-
fra KVALITETA.
RESNIM IN SPOSOBNIM akvizi-
terjem nudimo odličen zaslu-
žek. Telefon (062) 412-077, po-
poldan.
STANOVANJA
KOMFORTNO visoko pritlično sta-
novanje 37 m^ v Poljčanah,
s centralno, vrtom in kabel TV,
zamenjam za enako ali podob-
no v Celju. Šifra: ZAMENJAVA.
MLAD FANT najame sobo ali gar-
soniero (lahko neopremljeno)
s kopalnico ali souporabo. Tele-
fon 37-070 po 16. uri.
V CENTRU CELJA po možnosti
v starem mestnem jedru, naja-
mem dvosobno stanovanje, lah-
ko starejše, najmanj za dve leti.
^ Možnost polletnega predplači-
la. Telefon 25-703 dopoldan.
NUDIMO ugoden najem apartma-
nov tik ob morju. Telefon 701-
305, TA DOBER DAN.
ODDAM prazno sobo s posebnim
vhodom s predplačilom za sam-
ske. Šifra: PREDPLAČILO.
GARSONIERO ali enosobno sta-
novanje v Celju ali okolici naja-
me mlajša upokojenka. Telefon
38-025.
STANOVANJE v Celju oddam za
eno leto. Ponudbe pod: 15. AV-
GUST.
RAZNO
MARIJA! Javite se ponovno s pol-
nim naslovom. Šifra RESNIČNO
PRIJATELJSTVO.
MONTAŽA TOPLOTNIH črpalk,
sončnih kolektorjev, centralne-
ga ogrevanja in dobava potreb-
ne avtomatike. Telefon (063) 32-
648.
HITRO IN KVALITETNO poprav-
ljam pralne stroje in štedilnike
Gorenje. Toni Kitek, Kasaze 107
a, Petrovče, telefon 776-854.
MONTAŽA VSEH VRST rolet. Tele-
fon 31-776. Pokličite zjutraj ali
zvečer.
ZA LOKAL V CENTRU iščem idejo
oziroma partnerja. Šifra LOKAL.
PREKLICUJEM GARANCIJSKI
LIST za jugo koral 55. Avgust
Liker, Založe 35, Polzela, tele-
fon 721-775.
VDOVA, starejša, z dežele, nudi
stanovanje in celotno oskrbo
upokojencu, ki ni alkoholik in je
nekadilec. Ana Nukolič, Ješo-
vec 12, Kozje.
INŠTRUIRAM MATEMATIKO, fizi-
ko, angleščino. Prevajam angle-
ško strokovno literaturo. Tele-
fon 21-971.
KVALITETNO in poceni polagamo
zvočne in toplotne izolacije,
gips plošče, konce! plošče in
ostale stropne in stenske oblo-
ge. Izdelujem tudi predelne ste-
ne iz kov. ali les. konstrukcije.
Telefon 741-249.
MENJAM starejšo hišo z vrtom in
nekaj zemlje v Šentjurju za sta-
novanje v Celju ali Šentjurju. In-
formacije telefon 26-073 od 17.
do 19. ure.
VDOVEC vabi urejeno žensko za
občasno likanje ter delno ureje-
vanje stanovanjskih prostorov.
Šifra: PROMPTNO PLAČILO.
ODDAM mlado rjavo psičko, do-
bremu gospodarju. Telefon 39-
677.
SONČNI STUDIO CELJE, hotel
Evropa, telefon 21-233. Še je
čas, da poskrbite za svoje po-
čutje, za svoje telo, stopite sa-
mozavestno na bazen, na mor-
je. V našem studiu nudimo roč-
no masažo telesa in obraza, od-
pravili vam bomo celulit, s son-
čenjem pa lahko poskrbite za
zdravo in zagorelo polt. Po
6 urah sončenja porjavite, kot
da bi prišli z dopusta na morju.
Zagorelost je tudi dobrodošla
pred dopustom. Pridite in se
prepričajte. Del. čas vsak dan
od 15. do 21. ure.
HITRO IN KVALITETNO poprav-
ljam vse vrste plinskih štedilni-
kov. Rado Strnad, Tremarje 6,
Celje, telefon 25-795.
ROLETE IN ŽALUZIJE v več bar-
vah izdelujemo in montiramo.
Telefon 24-296.
C.T.I. Titov Trg 3/11 Tel.: 26-828
el. okna, centr. zaklepanje, met, b. radio
stereo cass. zat. okna, luksuzna
notranjost in armatura.
nekaj cen s carino:
Citroen XM 2,01, opr. 1A
279.000,00 din
Ford Siera 1,6 caravan:
174.000,00 din
Nissan Micra Joy (cabr):
111.900,00 din
Nissan Sunny 1,6 LX 94ps:
142.000,00 din
Mitsubishi Colt GTI 125ps:
199.960,00 din.
NOVO-
SLYDESTYLER
Masažni aparat za
oblikovanje telesa,
zmanjšanje celulita,
preprečuje zatekanje in
utrujenost nog.
OGLASITE SE
V KOZMETIKI
LUČKA,
Miklošičeva 2, Celje,
telefon 27-723.
Gostilna
ZELENI GAJ,
Štefan Simončič, Gotovlje,
vas vabi, da preživite dopustniške petke
in sobote ob prijetni glasbi dua
FANTOM.
Sicer pa je odprta vsak dan, razen srede od 12. ure
do poznih večernih ur.
ZLATARSTVO
KRAGL
ŽALEC
Takoj zaposlimo komercialista
za prodajo vozil in nudenje
Rent a car uslug. Zahteva se
najmanj pet let delovnih izku-
šenj, V. ali VI. stopnja izobraz-
be komercialne smeri, znanje
nemškega jezika in opravljen
izpit B kategorije.
Pismene ponudbe pod šifro
POSLOVNA USPEŠNOST.
■p.o., Žalec
BRUNE
je priznan proizvajalec rotacijskih
mikrovalovnih pečic,
ki jih v Agrini dobite na
6-mesečno brezobrestno posojilo in brez
pologa.
Cena je samo 4.699,00 din.
Agrina Žalec
^^Oradno vprašanje:
sloganom se pojavlja Agrina Žalec v letu,
ko praznuje svojo 15. obletnico?
Pravilni odgovor vpišite v prazen prostor in ga s svojim
naslovom pošljite na uredništvo Novega tednika, Trg V.
kongresa 3/a. Javno žrebanje dobitnika mikrovalovne pečice
BRUNE bo 3. 8. 1990 v mavrici radia Celje.
Taxi sekcija - stalna
številka uslug
Telefon: 25-800 (noč
in dan)
Ljubečna Celje
telefon (063) 33-421
Novi tednik je glasilo občinskih konferenc SZ občin Celje,
Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah,
in Žalec.
Direktor TOZD in v. d. glavnega urednika: JOŽE CEROVŠEK
Odgovorni urednik Novega tednika: Branko Stamejčič
Odgovorni urednik Radia Celje: Mitja Umnik
Predsednik časopisnega in radijskega sveta: Viki Kranjc
Redakcija: Marjela Agrež, Irena Baša, Tatjana Cvirn, Nataša
Gerkeš, Brane Jeranko, Nada Kumer, Edo Einspieler, Edi
Masnec, Brane Piano, Rado Pantelič, Mateja Podjed, Milena
Brečko-Poklič, Franček Pungerčič, Ivana Stamejčič, Zdenka
Stopar, Tone Vrabl, Srečko Šrot, Janez Vedenik.
Tehnični urednik: Franjo Bogadi.
Tajnica redakcije: Mojca Aužner.
Novi tednik izhaja vsak četrtek. Tisk: ČGP Delo, Ljubljana
Cena posameznega izvoda je 8 dinarjev. Mesečna naročnina je
30 dinarjev. Za tujino je letna naročnina 700 din. Številka žiro
računa: 50700-603-31198 - ČGP Delo, tozd Novi tednik. Trg V.
kongresa 3 a, Celje. Telefon: 29-431
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
24. stran - 26. julij 1990
NOČNE
CVETKE
•	V stanovanjskem bloku
Pod kostanji so bili v pone-
deljek zvečer močno vzne-
mirjeni in zaskrbljeni, kajti
iz enega od stanovanj je
prihajal zvok, ki ni bil mi-
lozveneč. Obstajal je sum,
da gre za žensko žrtev mo-
škega nadvladja. Agan S.,
ki je tepel svojo ženo, se je
še pred prihodom milični-
kov umiril, tako da je kaza-
lo, kot da je vse v najlep-
šem redu. Miličniki, ki se
ne dajo kar tako potegniti
za nos, so za Agana napisali
predlog za obisk sodnika za
prekrške. To so storiU
kljub temu, da jih je prete-
pena ženička prosila, naj
tega ne store. V naslednji
morebitni vojni jim bo za to
potezo nemara še hvaležna.
•	Kot v starih puntarskih
časih. Peter B. iz Brdc je
prišel v torek zvečer na od-
delek miličniške postaje
v Vojniku povedat, da je
njegovo družino napadla
družina R. Za ustraševalno
orožje so si napadalci izbra-
li kmečke vile in grablje,
a se je vse skupaj končalo
brez bušk in krvi. Če je šlo
v tem primeru za staro
pravdo, ni znano, je pa go-
tovo, da bodo šli viličarji in
grabljaiji pred sodnika za
prekrške, ker so skalili jav-
ni red in mir.
•	O primernem sodelova-
nju med vojsko in policijo
govori tale torkova cvetka:
Iz celjske kasarne je dežur-
ni oficir sporočil dežurne-
mu na celjski pohcijski po-
staji, da se pred kasarniško.
stavbo odvija pretep. Tako
je tudi bilo, akterja pa sta
bila Sadik V., ki je mlatil
Andreja C. Andrej, ki je si-
cer kazal nekaj znakov poz-
navanja veščin karateja, se
bo moral v tem borilnem
športu še precej izpopol-
njevati. Sadik pa bo šel
k sodniku za prekrške.
•	Štefan F., ki je v torek
prevečkrat božal »Štefana«,
si je zvečer uredil ležišče
kar ^red Pošto na Lavi.
S tem' početjem je kršil pra-
vila javnega reda in miru,
miličniki pa so ga dobro-
hotno napotili domov. Šte-
fan je ubogal, kazni za stor-
jeni prekršek pa ne bo ušel.
•	Tržanov je v Celju veli-
ko, v manjšini pa so tisti, ki
pridejo opolnoči domov in
svojim dragim ne pustijo
spati. To je v četrtek ponoči
miličnikom povedala ma-
ma Tržanova, ki je bila zelo
slabe volje, kriv pa je bil ata
Tržan.
•	V okrepčevalnici Zagata
je v petek ponoči neznanec
razgrajal in lomil steklovi-
no. Miličniki so se srečali
z Zoranom Š., ki bo moral
plačati razbite kozarce in še
obiskati sodnika za prekr-
ške. Če človek v treznem
stanju lomi steklovino, mu
mora nekaj težkega ležati
na duši.
•	Miličniška patrulja je
v nedeljo ob treh ustavila
voznika Ranka L. in mu
z odredbo prepovedala na-
daljnjo vožnjo. Ker pa vin-
ček močno spodbuja koraj-
žo, si je Ranko zataknil
odredbo za uho in veselo
vozil dalje. Pa ni imel sreče.
Spet so ga ujeli in odpeljali
na streznitev. Kaj pa, če je
imel Ranko to noč le srečo!
M. A.
Nočna akcija piromanke
Triindvajsetletna M. H. iz
Vojnika je osumljena, da je
21. julija ponoči namerno
zanetila dva požara ter
s tem povzročila veliko ma-
terialno škodo.
Ob 00.45 uri naj bi prišla na
dvorišče stanovanjske hiše
na Celjski cesti 32 v Vojniku.
Tam naj bi na leseni drvarni-
ci, last Ivana Novaka iz Ce-
lja, polila eno od sten z vnet-
ljivo snovjo in nato pritakni-
la vžigalico. Zgorela je celot-
ne drvarnica v izmeri 7 krat
4 metre, gmotna škoda pa
znaša okoli 100 tisoč dinar-
jev. Osumljenka je nato od-
šla proti domu, vmes pa se
napotila do gospodarskega
poslopja v Kašovi ulici na
obrobju Vojnika, ki je last
Petra Kranerja. Tu naj bi
skozi odprtino v steni po-
slopja vrgla gorečo vžigalico
v notranjost, kjer.se je na.j-
prej vnelo seno, požar pa .je
nato zajel celotno gospodar-
sko poslopje. Osumljena M.
H. naj bi se potem umaknila
v gozd, kjer se ji je spet zaho-
tela ognja. Tokrat ji, na sre-
čo, ni uspelo, kar gre pripisa-
ti hitri in učinkoviti akciji
miUčnikov, ki so prekinili
ženskin piromanski pohod.
Zadeva je zdaj v rokah prei-
skovalnega sodnika, osum-
ljena M. H. pa je bila napote-
na nž psihiatrični oddelek
celjske bolnišnice v Vojniku.
Obstaja namreč domneva,
da gre za duševno neuravno-
vešeno osebnost.
M. AGREŽ
PROMETNE NESREČE
Mladost m
neprevidnost
V prometni nesreči, ki se je
zgodila v četrtek, 19. julija ob
11. uri na lokalni cesti v Košni-
ci, so bili udeleženci sami mla-
doletniki oziroma otroci.
Voznica kolesa z motorjem,
13-letna	U. V. iz Košnice je po
domačem igrišču na vozilu
prevažala osemletnega otroka,
B. S. Z dvorišča je nato zapelja-
la na lokalno cesto v smeri pro-
ti Košnici. V tem trenutku je iz
nasprotne smeri, po klancu
navzdol, pripeljal voznik nere-
gistriranega motornega kolesa,
14-letni	M. L. iz Košnice, bil pa
je tudi brez vozniškega dovo-
ljenja. Zaletel se je v voznico
kolesa z motorjem, v trčenju
pa seje hudo telesno poškodo-
val osemletni otrok, ki ga je
prevažala U. V.
Nesreča v Rogaški
Slatini
v nesreči, ki se je pripetila
v soboto, 21. julija ob 8.25 uri
na Gubčevi cesti v Rogaški
Slatini, je bila ena oseba hudo
telesno poškodovana.
Iz smeri Prvomajske ulice je
na Gubčevo uhco pripeljal
voznik tovornega avtomobila
Jožef Hrup iz Rogaške Slatine.
Ko je pripeljal do stanovanjske
hiše Ob progi 11, mu je z desne
smeri pripeljal voznik osebne-
ga avtomobila Avgust Oberski
iz Rogaške Slatine. V trčenju
med voziloma je bil Oberski
hudo telesno poškodovan, ma-
terialna škoda pa znaša 20 ti-
soč dinarjev.
Trčenje V Radečali
v soboto, 21. julija, se je ob
17.30 zgodila prometna nesre-
ča na magistralni cesti v Rade-
čah. v nesreči se je ena oseba
hudo telesno poškodovala,
materialna škoda pa znaša
okph 22 tisoč dinarjev.
Šestnajstletni voznik kolesa
z'motoijem P. S. je vozil iz Ra-
deč proti križišču z magistral-
no cesto. Na prednostno cesto
je zapeljal v trenutku, ko je iz
smeri Zidanega mostu z oseb-
nim avtomobilom pripeljal Ja-
nez Jed iz Niirnberga. Ta je
trčil v vozilo mladoletnega
P. S., ki je v nesreči utrpel hu-
de telesne poškodbe.
Nesreča in smrt
v Tepanju
Prometna nesreča, ki je zah-
tevala človeško življenje, se je
pripetila v torek, 17. julija ob
01.50 uri na hitri cesti v kraju
Tepanje.
Voznik osebnega avtomobi-
la Anton Korošec iz Slovenske
Bistrice je vozil neregistriran
osebni avtomobil in brez voz-
niškega dovoljenja od parkiriš-
ča pri motelu Tepanje proti ce-
sti. Preko vozišča je zapeljal
v prepovedano smer proti Slo-
venski Bistrici v trenutku, ko
je, pravilno po svojem voznem
pasu, pripeljal voznik tovorne-
ga avtomobila Milivoj Colič iz
Orahovice. V trčenju med vozi-
loma se je Anton Korošec tako
zelo poškodoval, daje na kraju
nesreče poškodbam podlegel.
Trčenje v ovinku
v ponedeljek, 16. julija seje,
ob 15.50 uri, pripetila promet-
na nesreča na Škalski cesti
v Titovem Velenju. Ena oseba
je bila hudo telesno poškodo-
vana, materialna škoda pa zna-
ša 26 tisoč dinaijev.
, Po Škalski cesti iz smeri
Škal je proti Konovem vozil
osebni avtomobil Jože Lemež
iz Škal. V ostrem desnem ovin-
ku pred naseljem Konovo mu
je iz nasprotne smeri pripeljal
z osebnim avtomobilom Aleš
Kovač iz Hrastovca pri Tito-
vem Velenju. Med voziloma je
prišlo do trčenja, hudo poško-
dovanega Aleša Kovača pa so
prepeljali v slovenjegraško
bolnišnico.
Z vozišča na
bankino
v sredo, 18. julija, se je, ob
05. uri, pripetila prometna ne-
sreča na magistralni cesti iz-
ven naselja Laško. Ena oseba
je bila huje telesno poškodo-
vana.
Iz Celja proti Laškem je vozil
kolo z motorjem Gregor Prah
iz Medloga. Ko je pripeljal
pred naselje Laško, je na Celj-
ski cesti zapeljal z vozišča na
obcestno bankino, padel po
vozišču in se huje telesno po-
škodoval. Obstaja sum. da je
vozil pod vplivom alkohola.
M. A.
Požar v Virštanju
v nedeljo, 15. julija je ob
enih ponoči zagorelo na gospo-
darskem poslopju, last Jožeta
Ivanca, v Virštanju.
Objekt v izmeri 20-krat 10
metrov je v celoti pogorel, uni-
čene pa je precej kmetijske
mehanizacije in orodij, zgorelo
je nekaj sena ter tri krave in tri
svinje. Vzrok požara še raz-
iskujejo, gmotna škoda pa zna-
ša okoli 300 tisoč dina^ev. Po-
žar so pogasili gasilci iz šestih
gasilskih društev, na pomoč pa
je priskočilo še okoh trideset
krajanov.
Zaradi žogice
po nož
v nedeljo zvečer je Eldin
R. iz Vrunčeve ulice sporo-
čil na Postajo milice Celje
da pred trgovsko šolo leži
telesno	poškodovan
moški.
Ko so do poškodovanega
prišU miličniki, so zbrah
podatke in zapisali, da seje
Eldin R. tega dne s prijate-
ljico rekreiral tako, da sta
udarjala v tenis žogico, ki
se je odbijala od stene sta-
novanjske hiše na Vrunče-
vi. Na smolo pa je žogica
odletela skozi okno oziro-
ma v stanovanje A. M. Raz-
jarjeni A. M. je namesto žo-
gice vrgel skozi okno pe-
pelnik, potem pa prihitel
na dvorišče z nožem v roki
in napadel Eldina R. Eldin
seje bratiil tako, daje napa-
dalca odrinil, ta pa je padel
po tleh, se pri tem udaril
v glavo, nakar so ga peljali
v bolnišnico. Ker je z ne-
varnim orodjem v prepiru
ogrožal človekovo zdravje
oziroma življenje, bo A. M.
za to dejanje moral odgo-
varjati.
M. A.
Kmetski list, 1930	9
Neki lepo oblečen gospod, hrvaško govoreči, ipL
po Štajerskih krajih od gostilne do gostilne in N
jal natakarice, da gredo z njim v Skopje, kjer^
dobile imenitne službe. Rekel jim je. da bo
dolgove za njih, če jih imajo in obljubljal jim je
na zemlji. Mnogo deklet je premotil in so šla 2 .
v upanju, da bodo lepše živele. Ko so pa p;.,-^
v Skopje, jih je prodajal v javne hiše. Policija ^
činca prijela in poleg tega aretirala še več njel^
pomagačev.
* * *
Te dni so neznani tatovi vlomili v planinsko koč
Pohorju ter odnesli živila in pokradli upravitelju
vse obleke. Vlomih so v času, ko je bil upravitei
opravkih v Celju.
* * *
Sluga mestne zastavljalnice v našem mestu je nf^t
kli ponedeljek rano zjutraj ustrelil v stanovanju s^
ženo in hčerko ter obstrelil sina, nato pa pos^n
izvršiti samomor. Žena je bila takoj mrtva, hčerJcoJ
so s krogljo v prsnem košu prepeljah v bolnico. i(J
sluga izvršil svoje grozno dejanje seje ves ranjenzA
nil v stranišče. Poskusil sije prerezati vrat. Posei^^
šel dobro izpod rok. Policija je slugo aretirala. vJ
njegovega blaznega čina ni znan.
Useeii gasilcev
iz Škofje vasi
čeprav je poletje po posa-
meznih krajih pripravljajo
različna gasilska tekmova-
nja, ki se seveda zaključijo
s tovariškim srečanjem ob
prijetni glasbi, dobri hrani in
pijači. Za mnogo krajev je
takšna prireditev, ki jo pri-
pravijo gasilci, tudi ena iz-
med redkih, če ne edina raz-
vedrilna prireditev skozi vse
leto, zato so takšna srečanja
tudi vedno dobro obiskana.
Eno izm^ed takšnih srečanj je
bilo v Šalovcih, o njem pa
pripoveduje član G D ŠkoQa
vas Franc Flis:
To je že tradicionalno
mednarodno tekmovanje,
katerega se je letos udeležilo
kar 64 enot iz Slovenije, Hr-
vaške, Avstrije in Madžar-
ske. S celjskega območja je
nastopilo samo naše društvo
iz ŠkoQe vasi z dvema enota-
ma, ki sta dosegli izredno lep
uspeh. Moška enota je dose-
gla najboljši rezultat celotne-
ga tekmovanja, 1. mesto,
ženska pa drugo.
Kakšna je bila konkuren-
ca? In organizacija?
- Tako pripravljena tek-
movanja so samo še v Avstri-
ji, kjer je gasilstvo na izredno
visokem nivoju, zato smo na-
šega uspeha še toliko bolj ve-
seli, saj vidimo, da dobro de-
lamo.
Bo zdaj kaj počitka?
Ne, kajti pripravljj
že na proslavo 85-letn
šega društva in tradič
no tekmovanje z medii
no udeležbo za pokal S
vasi.	. ^
rr ul
Cesta in pločnik
Na Polzeli so v nedeljo po-
poldne predali namenu dva
pomembna komunalna ob-
jekta in sicer cesto Ločica-
-Breg in pločnik Polzela-
-Breg ob regionalni cesti.
Cesta Ločica-Breg pome-
ni varno povezavo novega
naselja Ločice s Polzelo mi-
mo regionalne ceste, ki je
prometno zelo obremenjena.
Zgrajena je bila v dolžini
830 m, predračunska cena je
znašala 710 tisoč dinarjev.
Ker je bilo zbranih sredstev
iz krajevnega samoprispev-
ka premalo, so pri tem po-
magali Polzela, Tovarna no-
gavic, bivša samoupravna
interesna skupnost za komu-
nalo in ceste. Garant Polzela
in ugodni pogoji Cestnega
podjetja Celje ter dodatni
prispevki krajanov.
Ureditev pločnika Breg-
-Polzela ob regionalni cesti
v dolžini 550 m je bila nujna.
Prav na tem odseku ceste je
bilo v pretekhh letih največ
prometnih nesreč v katerih
so bili udeleženci pešci in tu-
di otroci. Predračunska
vrednost je znašala 1 milijon
dinarjev. Tudi pri tej akciji
so pomagah Tovarna noga-
vic, SKIS iz Žalca, republi-
ška skupnost za ceste in
drugi.
T. TAVČAR
Traktorist pod traktor
v torek, 17. julija popoldne je Milan Budna iz Podloga pod
Bohorjem delal v svojem gozdu. S traktorjem je hotel
z verigo izvleči zagozdeno smrekovo deblo. Pri tem opravilu
je traktor nenadoma dvignilo, pri čemer je Budna padel in
obležal pod vozilom. To ga je tako močno stisnilo, da je
utrpel hude telesne poškodbe, škoda na traktorju pa znaša
okoli 20 tisoč dinarjev. Če bi bilo vozilo opremljeno z var-
nostno kabino ali varnostnim lokom, bi se nesreča najbrž
bolje iztekla.
TAKO SO SODILI NEKOČ
Iz »Krvnosodnega reda«. Karla V., kazenskega pravdnega
reda in zakona, ki je izšel leta 1532 in bil pri nas v veljavi
nad 200 let.
O ovadbi tistih, ki si drznejo vedeževati s čarovnico
Zaradi ovadbe, ki izhaja iz čarovništva ali kakih jasno-
vidskih umetelnosti, ne sme biti nikdo vržen v ječo ali
zasliševan z mukami, ampak je treba kaznovati predrz-
nega jasnovidca in tožnika.
Ce je sodnik na osnovi take ovadbe vendarle uvedel
postopek, mora mučenega oškodovati kot je preje nave-
deno.
Na osnovi samo ovadbe se ne sme težko telesno kaz-
novati
Poudariti je treba, da se ne sme nikogar težko telesno
kaznovati samo na osnovi ovadbe, suma, namiga ali obdol-
žitve, ampak se sme samo mučilno zasliševati, da se izkaže
utemeljenost ovadbe.
Kaznovati s težko telesno kaznijo se sme samo na osnovi
dokazov in lastnega priznanja in ne dvomov ali ovadb.
Kako naj se dokaže zadostna ovadba hudodelstva
Vsaka zadostna ovadba, na osnovi katere se sme zasliše-
vati z mukami, mora biti podprta z vsaj dvema dobrima
pričama. Če je glavna stvar hudodelstva dokazana z eno
dobro pričo, predstavlja ta pol dokaza in s tem zadostno
ovadbo.
Utemeljena ovadba za skrivaj izvršeni umor
Če je bil osumljeni v času, ko seje izvršil umor, zapažen
v okrvavljeni obleki ali s krvavim orožjem, ali če je vzel
umorjenčevo imovino, jo imel pri sebi ali jo prodajal ali
razdajal.
Ni čudno, če se v tej
čini še avtomobili vžigaj
nesreča je minuli toreKJ
ma četrtek doletela oseM
tomobil Zastava 750 na U
vi cesti, last Cestnega ^
iz Celja ter zasebno ose
žilo visa, ki ga je ogenJ
netil na Prekorjih. Celj;
klicni gasilci so prihiteU
moč in obe vozili F
ohladili, seveda pa so o
ostale.
Gospod Rajko je v
hal, žal pa ni vedel, daje-
tilom na plinski jeklen^
kaj narobe. Zagorelo
harije je bilo, vsaj ^
konec. Na železniško
na Ponikvi so pridrvel
in ukrotiU plamene,/
si je medtem najbrž ze ,
nov in varen ventil ■
Dvakrat so se celjsK^
ni gasilci soočili s po^ ^
je v soboto ožaril dvo] -
darskih poslopij n.a ^
Vojnika. Dela so
vehkp.	. ijuj
V	Skapinovr 5 v teu.
»zaskočilo« dvigalo.Jj
dobrodošlico pa so
Zavoda za požarno, ' J;
in tehnično službo izf . :
strašeni stanovalci. ^
dvigalo tako nepnje"'
netilo.	ijiijii
V	tedenskem po^^Jc^
še, da so opravili dev ^
prometnih reševa^ ^^^
pripekali pitno vodo ;
so bili brez nje.