Pa pošti prajoman: la celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — „ četrt , , 6 , 60 , mesec , 2,20, V upravniitvu prsjsman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 „ — , eetrt , , 6 „ — , mesec , 1 ,70, Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. • v«. 1 Političen list za slovenski narod. Naročnin« in Interata sprejema upravniitva v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve olice it. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredniitve je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17 Izhsjs vsak dan, iivieraii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 174. V Ljubljani, v četrtek 1. avgusta 1901. Letnik XXIX. Gabilo na naročbo. S I. avgustom se pričenja nova na-ročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. „SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v upravništvu: Četrt leta . 5 kron. Jeden mesec 1K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec. Po pošti pošiljan velja: Vse leto 20 kron. Pol leta 10 „ Vse leto 26 kron. Pol leta 13 „ Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 h Plačuje se naprej. Na naročila brez priložene naroč- nine se ne ozira. Upravništvo „Slovenca". Narod in narodnost. (Konec). 4. Narodna avtonomija. Dokler so se splošno priznavala načela natornega prava, dokler je krščanstvo vla dale v javnosti, ni bilo povdarjanje narodnih pravic toliko potrebno, kakor je dandanes. Narodi bo splošno krepko živeli; tekmovanje med njimi je bilo domala povsod le gospodarskega značaja. Propadali so sicer tudi, oziroma zmešali se z drugimi v nove tvorbe, ko so izgubili gospodarsko samostojnost. Sedaj je drugače. Z vsemi silami se bori narod proti narodu in sicer ne samo z namenom, da bi se ohranil, marveč da bi se na škodo drugega povečal. Ta boj ni obramba, marveč napadanje. Vrhu tega stopa tudi država naravnost v ta boj, da pomaga močnejšim in zatira slabejše. Umljiva je torej potreba narodne samozavesti, ki Be je tako močno vzbudila v prošlem veku. Narodi so družabni organizmi ponatori; sedaj s e t u d i č u t i j o , d a s o , in po pravici zahtevajo, da se njihovim organizmom prizna tudi primerna, b pozitivnimi zakoni določena oblika. Narodna samostojnost, ki ima svoje korenine v natornem pravu, se mora od države priznavati. Teženje po tem, ki se javlja med zatiranimi narodi, imenujemo teženje p o narodni avtonomiji. Kakšna bodi oblika narodne avtonomije, se mora določevati po razmerah. Nekaj glavnih načel, ki veljajo za vbo slučaje, navajamo tukaj : 1. Vidni izraz narodne avtonomije je nemogoč brez določenega činitelja, ki naj skrbi za njeno izvrševanje. Imenujmo ga narodni zastop. Te skrbi pa ne more drug nalagati, nego narod sam. Narod zastopajo pred vsem rodbinski gospodarji, — očetje. Ti vsi bi morali imeti brez razločka na davek volivno pravico v narodni zastop. 2. V prvi vrsti bi se moral dati narodnemu zastopu primeren vpliv na ljudsko in strokovno šolstvo. O učnem jeziku in o drugih jezikih, ki bi se morda v njih podučevalo v Šolah, bi moral imeti odločilno besedo. Dati bi mu bilo pa tudi treba vpliva na učni načrt, na sestavo knjig in na učiteljstvo. 3. Naro Ini zastop bi moral imeti svoj glas vsaj z odklanjalno pravico pri nastavljanju uradništva in odločilno moč, da bi se pri uradih strogo vpoštevale pravice do rabe maternega jezika.1) 4. Zastopniki narodnega zastopa bi morali biti pravi člani vseh javnih zastopov, ki ') V sedanjem času je treba Se dokazovati, da morajo uradi občevati v domačem jeziku z ljudstvom. A vse dokazovanje Se nima pravih vspehov. Koliko trpe nemažarski narodi na Ogerskem, koliko krivic se dogaja v tem oziru v Nemčiji, pa tudi pri nas in drugod po omikanih državah. Lep vzgled za naSe države nam daje poganski kralj Kserks I. (485—464 pr. Kr.), o katerem nam pripoveduje Esterina knjiga, da je svoje razglase ukazal objavljati v vseh jezikih svojih podložnikov, »da je vsako ljudstvomoglo umeti po različnosti jezikov (Est. 3, 12.) za vsako deželo in vsako ljudstvo posebej (v 127 deželah) po njihovih jezikih in črkah«. (Est. 8, 9.) segajo v narodno življenje; v sedanjih razmerah torej tudi zakonodavnih zborov. Po tej poti bi bilo mogoče omejiti narodne boje. Vsakemu svoje! mora veljati tudi za narode. Ce se določi okrožje pravic in dolžnosti, da ne bo lahko stegati sosedu svojih prstov črez mejo, in če se bo država držala stroge pravičnosti, potem so oblaže medsebojne razmere in namestu ljutih prepirov nastane mirno tekmovanje s skupnim smotrom splošnega blagra. Pred vsem Be pa mora zboljšati javna nravnost. Svetost in samostojnost rodbin mora napolniti vse javno ozračje; zraven se pa mora okrepiti zavest vzajemnosti in rodbinskega značaja celega človeštva ; potem bodo čili tudi vmesni narodni organizmi. Posvečena zakonska ljubezen med krščanskim možem in ženo, ki se krepi po ljubezni, spoštovanju in hvaležnosti otrok do starišev in ki vklepa v sebi ljubezen do doma in naroda, se mora razraščati v resnični ljubezni do človeštva, v pravi humaniteli; potem bo dovolj prostora za vsak narod na zemlji. Novi nemški carinski tarif. L V ponedeljek že smo opozorili na dobrote, ki jih Avstrijci prejemamo od svojih zaveznikov in prijateljev. Pač tudi v tem slučaju velja pregovor : Bog me varuj prijateljev, sovražnikov se ubranim sam. Nemški uradni »Reichsanzeiger« je objavil novi nemški carinski tarif, ki ga je sostavila nemSka zvezna vlada. Ta tarif je v prvi vrsti naperjen proti Rusiji, Avstriji in zveznim državam severne Amerike, v drugi vrsti proti ostalim državam. Ako obvelja ta tarif tudi v novi trgovinski in carinski pogodbi mej Avstrijo in Nemčijo, zadene našo državo hud udarec. Doslej je imela Nemčija avtonomen carinski tarif, ki pa je bil za razne postavke le na papirju. Nemčija je z Avstrijo 1. 1892 sklenila trgovinsko pogodbo, po kateri je bila do konca 1. 1903 nemška uvozna carina od raznih avstrijskih pridelkov znatno znižana, tako od žita, živine in lesa. Sedaj pa je stvar drugačna. Nemčija je znatno zvišala uvozno carino in za poljedelske pridelke določila dvojni tarif, avtonomni in takozvani minimalni, ki se tudi v pogodbi ne sme znižati. Novi nemški carinski tarif ima torej dvojno lice. Eno kaže neizprosnega a g r a r c a , drugo zapetega i n -d ust ri j ca. Ta jako previdno in umetno sostavljeni carinski tarif hoče varovati nemške agrarce, kakor tudi razvoj nemške industrije nasproti blagu, ki prihaja iz Avstrije, Rusije, Amerike in drugih držav. Ima pa v nebroju postavk tudi kompezacijske, to je take, o katerih bode mogoče mešetariti. Surovine bo tudi po novem tarifu prosto carine, tako na pr. volna, predivo, kože. Jako različna je carina od kemičnih izdelkov. Tako na pr. se carina od sode zniža, nasprotno pa carina od vinskega kamna zviša za 8 mark, od lima od 3 na 5 mark. Za Avstrijo pa je najpomenljivejša carina od žita in živine. Od rži zdaj znaša nemška carina 3\'i marke, v bodoče naj bi znašala 5 mark. Od pšenice znaša carina 3'/, marke, v bodoče 51/,. Od ječmena Bedaj 2 marki, v bodoče 3; od ovsa sedaj 2-8, v bodoče 5; od slada sedaj 3 6, v bodoče kar 6-25. Ako primerjamo ječmen in slad, bi morala od slada carina znašati le 4 marke, ako računamo, da se iz 130 kg. ječmena napravi meterski stot slada. Samo pri sladu bi so carina zvišala skupaj za 2'/, mil. mark. Nemški p i v o v a r j i bodo morali od hmelja plačevati namesto 14 v bodoče 40 mark, zato pa bo zviša carina od tujega piva od 4 na 6 mark. Ker Avstrija skoraj sama v Nemčijo izvaža hmelj in pivo, smemo naravnost trditi, da je novi nemški tarif za Avstrijo nevsprejemljiv. Od p š e n i č n o moke se nemška carina po tarifu zviša od 7'/i na 13'/» marke. Otrobi so sedaj carine proBti, v bodoče bode carina znašala 1 marko. Od grozdja znaša carina 4 do 10 mark, v bodoče 15, od sliv 2 marki. Sadje je bilo doslej carine prosto, v bodoče tudi, ako ni v zavojih ali le v vrečah, LISTEK. Obrisi in poteze. Spisal I. S. Tekmeca. Krošnjarja neseta črešnje v mesto. Sešla sta se uprav nekaj niže doli na cesti; prišla sta vsak od jedne strani. »Bog ti daj dober dan, prijatelj«, reče Primož. Bil je starec pri sedemdesetih letih, kadil je iz pipe lastnega dela z novo orehovo cevjo; bil je majhne postave in ostarelega temnega obraza, katerega poteze bo izdajale, da je Primož siten človek, kar je sicer slabost starih ljudij. In drugi je bil Lenart iz Podkraja, visok in suh, dolgih kolen in rok, dolzega vratu, okroglo glave in naprej molečega nosu. Oči je imel majhne, lase redke in dolge. Izraz njegovega obraza je bil resen, dočim se je na Primoževem pokazala zdajpazdaj poteza, ki jo vidimo včasih na obrazih pretirano Šaljivih igravcev. Oba sta imela irhaete hlače in visoke gole-nice z jermeni. Vsak je nosil svoj koš s čreSnjami, na košu pa črno suknjono ka-mižolo. Sicer sta bila goloroka in opirala sta se na okovane palice. To sta bila krošnjarja. Lenart je stopal počasneje in široko, a štric njega je drobil Primož. Gledala sta naravnost predse na tla, da se kdo ne iz-podtakne, ker sicer bi raztresel črešnje in potem . . . Lenart je iztegoval svoj dolgi vrat naprej in so majal na levo in desno ; menda si je tako olajšal breme. Nosil je težko in to je izražal tudi njegov obraz. Človeku bi lahko vzbujal nehote sočutje. Primož je nosil koš z nekako lahkočo in zadovoljnostjo, kakor da mu to ne dela preglavice. Lenart je mahal pred seboj z obema rokama, kakor da bi bili popolnoma otrpnili; njegov dolg život je bil globoko upognjen. Primož pa je držal roke v žepu, ali pa je držal pipico, kadar so ga že bolele čeljusti. Lenart je bil gluh in Primož nekoliko še-past. Ljudje imamo dobre in slabe lastnosti. Videla sta se danes morda prvič na svetu. Lenart se ni ozrl in stopal dalje. »Eee, kaj ne slišiš, dobro jutro in veliko srečo, prijatelj.« »Kaaaj 1« Primož nejevoljno zareži in zelo grdo pogleda Lenarta. In potem začno vpiti na vse grlo : »Lej ga no, kaj si gluh ? Dobro jutro sem ti voščil in veliko srečo, pa vprašaš : kaj ?« »A, tako ? Bog daj, Bog daj.« In Lenart se majo dalje, kakor preje, ko je šel sam, samo vrat je še nekoliko bolj iztegoval in pa na smeh prijazno se držal. »VeS, malo sem gluh.« »Ali pa hudo«, pristavi tiho Primož in vzame pipo iz ust. In nato stopita vštric. »Neseš, neseš ?« reče Lenart. »Nesem, da ! Kaj praviš, bo kaj prida kupčija ?« »Kakovo ?« Primož naredi sila jezen obraz. »Jaz vprašam, če bo kaj prida kupčija.« »A tako! O, bo, bo ; zadnjič sem jih nesel poln koš, pa sem prav dobro opravil. Trideset grošev sem dobil pri njih.« »Kje jih pa dobiš?« »Ukradem jih ne, kaj pa misliš! Štiriindvajset grošev dam za koš in pa sam oberem« »Kaj pa som Ti rekel, da se jeziš, ti, reva dolga!« Lenart samo malo po Btrani pogleda in se maje molče daljo vedno hitreje. »Kaj pa mahaš tako hitro?« vpije čez nekaj časa Primož, ki hiti, kolikor more. Celo pipo pospravi v žep in si brise z rokavom pot s čela, a dohajati ne more dolgopetca. »Mudi so, mudi, zadnji zmiraj slabo prodajo. Oni čas sem bil nesel, pa sem bil prvi in dobro prodal, drugi so pa tožili, da je slaba«. »Počakaj, ti dam pipo tobaka, če hočeš!« »No kadim«, reče Lenart in stopi hitreje. »Hm! Koliko si pa star, ti ?« »Jaz? Več, kot ti!« »Nisi, pa nisi. Koliko jih pa imaš«. »Koliko pa ti ?« »Takrat, ko otroci pojo: Svet' PrimaS, Kam kimaš, — Grem gobe sejat, takrat sem jih bil, mislim, pa dobro no vem, petinšestdeset!« »Koliko praviš?« »Petinšestdeset, glušec, gluhi!« »Jaz pa dve manj«. »Pa res ne kadiš ?« »Da, da«. Primož ga pogleda strupeno in pospeši korake. Mimo drdrajo vozovi, napolnjeni z ljudmi, s šoto, drvmi; lažji in hitrejši prehitevajo težjo in počasnejo. Vmes šine ko-leBar, ob strani pa zaostajajo pešci z bremeni in brez bremen. KroSnjarja se umikata, jezeč so tiho nad drugimi hitrejšimi, ki ju odrivata. »Kdaj greš pa nazaj?« vpraSa zopet P.imož. sicer 6 mark. Od svežega južnega sadja se je plačevalo po pogodbi 4 m., v bodoče 12; od suhega bode carina znašala 20 do 30. Od ene gosi je določena nova carina 70 pienigov, kar bi znašalo okoli 3 milijone mark od gosij, ki se uvažajo v Nemčijo. Tako se bodo za Nemce podražila jajca od 2 na 6 mark, a v isti pocenila v Avstriji. Iz naše države se v Nemčijo na leto izvozi povprek 1 milijon met. stotov, torej se bode nemška carina zvišala za okroglo 4'/j milijone mark. Posebno natančno je določena carina od lesa. Že sedaj je bila carina od avstrijskega neobrezanega lesa razmerno mnogo nižja od obrezanega. Vsled tega se je mnogo neobrezanega lesa izvozilo v Nemčijo. Posledica je bila, da so gozde izseka-vali, a žage so poslušale. V bodoče bode to razmerje za našo državo, Rusijo in Švedsko še neugodneje. Od konja znaša sedaj carina ne glede na ceno 20 mark, od konj do dveh let le 10 mark, žrebeta so carine prosta. V bodoče pa bi znašala carina od konj po vrednosti do 300, 1000, 2500 mark 30, 75, 150 in 300 mark od konja. Velike važnosti je carina od živine. Sedanja carina znaša 9 mark od krave, 5 m. od mlade živine, 3 marke od teleta, 25'/s marke od vola. V bodoče pa se zviša carina od krave na 25 mark, od mladega živinčeta na 15, od teleta na 5, od vola pa bode treba plačati 12 mark per meterski stot žive teže. Ako torej vol tehta 7 meterskih sto-tov, znašala bi nova carina 84 mark, torej 58 V, marke več. Že iz teh kratkih podatkov je razvidno, da novi nemški carinski tarif pomeni gospodarski boj proti Avstriji. Nemčija hoče z novo carino ustreči svojim agrarcem ne glede na širše sloje prebivalstva, ki kupuje vsakdanji živež. Vprašanje je seveda, kaj poreko države, ki so z Nemčijo v trgovinskih zvezah. V drugem članku hočemo navesti glasove javne kritike. Politični pregled. V Ljubljani, 1. avgusta. Deželni zbor istrski je imel, kot smo včeraj omenili, v torek pravzaprav svojo prvo sejo, ki pa je bila konečno tudi nesklepčna, ker je slovanska manjšina ostavila zbornico. Seje se je udeležilo 24 poslancev. Pričetkom seje je prebral dež. glavar izjavo manjšine (ne večine), v kateri izjavljajo slovanski poslanci, da so zopet prišli v deželni zbor, ker je bil deželni zbor v uradnem listu »Osser-vatore Triestino« sklican tudi v slovenskem in hrvaškem jeziku in manjšina v tem uvidi, da se od strani vlade priznava jednakoprav-nost slovenskega in hrvaškega jezika z italijanskim. — Pri volitvi v razne odseke so bili kajpada izvoljeni samo člani italijanske večine. Resolucija, s katero se dežela odreka »Kaaaaj ?« »Kdaj greš nazaj ?« Primož zopet vleče pipo iz žepa. »Saj pravim, da ne kadim. Nekoč mi je bilo okradenih pet luntov tobaka in potem sem se zarotil, da nikdar več ne bom kadil in — zdaj res ne. Vsak dan prihranim štiri krajcarje, veš, trda mi gre včasih za denar«. »Ali piješ kaj, piješ?« »Pijem? . . . Nič«. »Kako pa živiš!« »Spim pa pri sosedu na slami, po zimi pa notri«. »Jaz pravim, kako živiš, če nič ne piješ in ne kadiš; človek te razumi!« »Kaj suh! Saj sem dolg in močan, pa take le reve, kakor si ti, se ne bojim, pa štirih tudi ne«. Primož ga ostro pogleda, a Lenart se ziblje pod košem dalje in izteguje bolj in bolj svoj dolgi vrat. »Kaj praviš, ali bo vreme?« »Kaaaj ?« »Vreme, vreme, kaj praviš?« Lenart se ozre. »Vreme? Bo, bo. Onokrat me je močil dež«. »Aha. Nagaja rad. Kaj pa delate pri vas?« »Žanjemo in kosimo«. pobiranju samostojnih doklad na žgane pijače, je bila sprejeta samo v prvem branju in se je izročila politifiko-gospodarskemu odseku, ker ni dobi! trioetrtinske večine predlog posl. dr. Rizzija, naj se o tej zadevi takoj meritorno in definitivno sklepa. Isto-tako se je izročil načrt zakona glede pravnih razmer ljudskih učiteljev šolskemu odseku. Mej govorom posl. Spinčiča sta galeriji tako dolgo divjali, da ju je moral glavar dati izprazniti. — Zatem je prišla na dnevni red vladna predloga glede premestitve deželnega zbora izPorečavPulj. Posl. dr. Laginja je pri tej priliki stavil predlog, naj to vprašanje uredi drž. zbor. Ker pa je dež. glavar dal prebrati dotični predlog samo v italijanski prestavi, je pripomnil posl. Laginja, da je prestava slaba in dvoumna in da bi se moral njegov predlog prebrati v hrvaškem jeziku, v katerem je bil stavljen. Po teh besedah je nastal na znova napolnjeni galeriji nepopisen vrišč. Culi so se protesti proti izjavi posl. Laginje. To je napotilo slovansko manjšino, da je ostavila zbornico, v kateri večina slovanskega prebivalstva ne najde nobenih pravic. Zbornica je postala nesklepčna in glavar je moral sejo zaključiti. Kdaj se vrši druga seja, glavar ni vedel povedati. Afera Stransky-Začek polni sedaj predale skoro vseh čeških listov na češkem in Moravskem, pa tudi razna nemška glasila se pečajo obširneje z njo, ker nemške kroge neizmerno veseli razpor mej Cehi na Moravskem. In vendar po po ročilu brnskega »Czasa« vsa stvar ni vredna, da se toliko piše o njej. Imenovani list pravi namreč mej drugim: Moravska sprava je postala najzanimiveji moment v sedanjem notranjem položaju. Govor dr. Začeka na-krat ne dopada »Nar. Listom« in glasilo na-rodnoliberalne stranke izjavlja, da hoče uničiti to spravno delo tudi proti volji lastne stranke. V soboto so prijavile »Lid. Noviny« izjavo volivnega odbora proti Začeku in spravi. Predsednik tega volivnega odbora je dr. Stransky in dozdevati bi se moralo, da je on pričel z oficijelnim bombardiranjem na povelje praškega organa. Temu pa ni tako! Dr. Stransky ni sklical volivnega odbora in ni sklenil nikake izjave, ker je bil na potovanju in se je šele danes vrnil. O vsej tej akciji torej ni mogel ničesar vedeti. — Večje komedije si pač ni mogoče misliti Strankarsko glasilo razdira, kar grade in nameravajo voditelji, in brez njih sklepajo ljudje brez vsake odgovornosti izjave. In ti ljudje imajo v rokah osodo češke politike ! — Tako kliče umevno brnski »Czas«. Sploh pa menda nihče ne dvomi, da je za vsemi temi napadi na Začeka stal zadaj Stransky sam, čeravno je bival tedaj v — Švici. Dezider Szilagyl +. Brzojav nam je včeraj sporočil, da je v noči mej torkom in sredo v Budimpešti na-gloma umrl bivši minister in predsednik ogerske poslanske zbornice pl. Szilagyi. Krošnjarja umolknita. Lenart ni imel navade spraševati, bil je tih, molčeč, a Primož ni utegnil, ker mu je pohajala sapa zaradi urne hoje. In hitela sta dalje, oni z dolgimi koraki, a ta z drobnimi. Čez dolgo časa zopet začne Primož: »Kaj praviš, ali bo danes dobra s čre-šnjami ?« »Bome, dobra, dobra«. »Veš, gospoda mnogo dobrega sne«. »Bome, sne, sne«. Lenart nekako čudno pomežikne z očmi. »Ti, težko nosiš, jeli?« »Nesem še tebe in tvoj koš zraven, če treba, reva«. »Tega pa ne, stavim, da ne, stavim, črešnje in koš stavim, če hočeš«. Lenart obstane. »Dosti ljudij je, veš, pa bi te«. »Beži, beži, dolg si, pa koščen tudi, pa . . .« »E, pa bi te; če tebe ni sram, pa te«. »Kaj misliš, da se te jaz bojim. Veš, vržem te pa, če se poskusiva«. »Ti? Zgaga!« »Kaj, jaz zgaga?!« Primož zgrabi Lenarta za vrat, a ta Primožu podstavi nogo, in oba ležita v prahu, črešnje pa se iz košev usujejo po cesti .... Prejšnji popoldan ob 2. uri je došel iz Kar lovih varov ter se po obedu okolu 4. ure vlegel k počitku ter svojo sobo zaprl. Ob-jednem je narooii svojemu služabniku, da ga ne sme buditi zjutraj pred 8. uro. Naslednji dan je bil baje namenjen na Visoko Tatro. Zjutraj je morala komisija vlomiti v njegovo sobo, kjer ga je našla mrtvega na tleh poleg postelje. Policijska komisija je izjavila, da je umrl Szilagyi zadet od kapi na možgane in da je nastopila smrt okolu polnoči. Pokojnik je bil rojen 1. aprila 1840 v Velikem Varadinu ter študiral potem na Dunaju, v Nemčiji in Budimpešti. V letu 1871 je bil izvoljen v državni zbor. Z govorom o volivnem zakonu se je pravzaprav pričela njegova politiška karijera. V 1. 1889 je postal pravosodni minister pod Wecker-lom. Pod njegovim vplivom se je skoval znani cerkveno politični zakon. Ko je \Ve-kerle s svojim kabinetom demisijoniral, je postal Szilagyi predsednik poslanske zbornice. To mesto je zavzemal do decembra 1898, potem pa, ko se ni strinjal z Banffy-jevo politiko, je odložil tudi to čast. — Mažarski liberalci so s Szilagyjem mnogo izgubili. Oo. jezuiti in francoski kongrega-cijski zakon. Znano je. da so francoskim lramasonom najbolj na potu jezuiti in njih ustanove in da bi tem najraje zadali najobčutneji udarec, ki je sploh mogoč v okviru novega proti-cerkvenega zakona. Toda ta želja se jim ne izpolni na celi črti, ker so ti redovniki sklenili, da se sami umaknejo iz Francije. Za avtorizacijo od strani države ne bodo zapro sili, ker jim je dobro znano, da je ne dobe. Z dnem 1. oktobra počenši, tako poročajo pariški listi, ne bo na Francoskem nobenega jezuita več in nobene njih šole ali samostana. Vendar pa njihove šole niso v nevarnosti, obstale bodo i nadalje in vodili jih bodo v istem duhu dalje, ker so že poskrbeli za sposobne naslednike. Tudi gmoten položaj jezuitskih zavodov je zagotovljen, ker so večinoma že vsi v zasebnih rokah ter jim torej kongregacijski zakon ne more do živega. Škof v Montpellieru naznanja v posebni okrožnici starišem, ki so izročili svoje otroke jezuitskim šolam, naj se le pomirijo, ker ne bo v tem oziru nobenih sprememb. Na vprašanje, kaj store jezuiti, odgovarja znani »Figaro« mej drugim, da starejši redovniki ostanejo še v Franciji ter bodo stanovali v zasebnih hišah, mlajši pa gredo v inozemlje, kjer ostanejo tako dolgo, da se razmere v Franciji premene. — Mej prvim in drugim delom tega poročila je oči-vidno nasprotje. Obstrukcija v belgijski zbornici. Nekaj podobnega, kakor svojedobno v avstrijskem parlamentu, se je dogodilo v belgijski poslanski zbornici minuli torek. Škandal so uprizarjali socijalisti in z njimi združeni liberalci. Liberalni poslanec Buyl je z ozirom na to, da je zbornica zelo slabo obiskana, zahteval, naj se zasedanje prekine za nekaj dnij. Tej zahtevi predsednik ni hotel ugoditi, VBled česar je navstal mej levičarji nepopisen vrišč. socijalisti so peli delavsko revolucijsko himno, liberalci so jim pa pomagali z razbijanjem po pultih. Predsednik je bil prisiljen zaključiti sejo. Na prošnjo zborničnega predsednika je zahteval pravosodni minister sodnijske preiskave. Kmalu po sklepu seje sta prišla v zbornico sodni prokurator in državni pravdnik ter sprejela predsednikovo tožbo proti socijalistomaTur nemont in Langendonck radi groženj in raz-žaljenj. Člani desnice so pozneje sklenili, da se stavi predlog na premembo poslovnika. Novo nizozemsko ministerstvo je sedaj tako sostavljeno, kakor smo nedavno omenili. Predsednik novega kabineta je profesor dr. Kuvper, ki bo vodil notranje zadeve in tem podrejeni naučni oddelek. Pet izmej novih mož pripada protestanško proti-revolucijonarni stranki, ostali trije pa katoliški stranki. Poslednji trije so: pravosodni minister dr Loelf, dosedaj odvetnik, dalje vojni minister Bergansius, ki je v letih 1888—1891 že upravljal ta portfelj; konečno pripada tej stranki še finančni minister dr. llarte Tecklenburg. Ta mož je pri mnogih prilikah zahteval, da se vrši cerkvena poroka pred civilno. V zadnjem konservativnem kabinetu 1888—1891 so imeli katoliki le dva meBta. Položaj na Filipinih je še vedno skrajno neugoden, akoravno je ameriška vlada uvedla civilno upravo. Nasproti pojasnilom ameriških krogov javlja neki londonski dopisnik, da se je precenjevalo ujetje vstaškega vodje Aguinalda, kajti s tem še ni udušena vstaja. Vstaši sicer javno sedaj še ne nastopajo, a na skrivnem tli na vseh koncih in krajih in kmalu bo pričelo zopet goreti s plamenom. Aguinal-dovim namestnikom so vstaši izvolili generala Marvala, ki bo v svojem nastopu isto-tako odločen, kakor njegov prednik. Ob-jednem se poroča, da je Aguinaldo vkljub strogemu nadzorstvu v stalni dotiki z voditelji upora. Konečni smoter ameriških paci-fikatorjev torej še daleko ni dosežen. Pa tudi v onih krajih, kjer so Amerikani ukrotili vstaške čete, ne uživajo prvi neskaljenega veselja. Ljudstvo se le nerado klanja novemu gospodarju, naseljevanje uradnikov vseh vrst in učiteljev, posebno pa nedavno naznanjena določba, da postane po preteku petih let angleščina izključni uradni jezik, vse to vzbuja pri prebivalstvu veliko nejevoljo. Lord Kitchener se vrne še letošnjo jesen v domovino in sicer tudi tedaj, ako bi vojska do tedaj ne bila končana, ter prevzame mesto vrhovnega poveljnika v Indiji. Na njegovo mesto pride, kot se splošno sodi, iz dosedanje vojske že znani general Lyttleton, ki pa biva sedaj v Londonu. Pred nedavnim se je izjavil ta mož v nekem govoru, da bo naloga bližnje bodočnosti v Južni Afriki obstajala v tem, da se Burom in Angležem omogoči in zagotovi mirno mejsebojno življenje. Kako meni izvesti Lyttleton ta svoj načrt, tega tedaj ni povedal in bo imel sedaj priliko izvesti ga kar v praksi. Vendar je pa pomenljivo že dejstvo, da se premeni vrhovno poveljstvo sedaj, ko mora po angleških izjavah v najkrajšem času biti končana vojska. Morda so uvideli, da Kitchener za to ni sposoben. I>opisi. Iz Tržiča, 31. julija. Nepričakovano dobro se je izvršila v ponedeljek 29. t. m. ob 7. uri zvečer patrijotična spevoigra »Moja domovina, moja Avstrija« v spomin 701et niče Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. Slavnost se je vršila v lepo s cesar-kimi zastavami in zelenjem ozaljšani sobi drugega razreda. Prolog sta govorili dve učenki v slovenskem in nemškem jeziku. Za tem pa so se vršile ostale točke. Najbolj nam je ugajalo petje, katero so spremljali z glasovirjem, harmonijem in gosli gospodje učitelji, domači in okoličanski. Pelo se je tako precizno in dovršeno, da se je vsakdo čudil nežnim glasovom mladih pevcev in pevk. Vrlo dobro so zapeli učenci in učenke narodni pesmici, katere je pridejal gospod pevovodja: »Tam za turškim gričem« in »Fantje po pot gredo« in pa krasno hrvatsko pesmico »Djak«. Petje kakor tudi godbo je mojsterski vodil gospod učitelj Borštnik, ki si je poleg blagorodnega gospoda ravnatelja Kragla pridobil največ zaslug, da se je vsa igra tako lepo in vspešno izvršila. Inteligence je bilo vse polno ne samo v dvorani, temveč tudi na hodniku. Marsikdo se je moral vrniti vsled pomanjkanja prostora. V torek se je igra ob istotako polni udeležbi ponavljala. Čestitamo g. ravnatelju na tolikem vspehu I V torek smo končali šolsko leto s slovesno službo božjo in zahvalno pesmijo. Po sveti maši smo odšli v sobo, kjer so se po kratkem nagovoru veleč, gospoda šolskega nadzornika svetnika Fr. Špendala razdelila spričevala in letna poročila. Iz letnega poročila ljudske in obrtno-nadaljevalne šole povzamemo sledeče podatke: Vseh učencev in učenk na ljudski šoli je bilo 443. Med tem velikim številom je bilo le 29 Nemcev, in tudi ti so skoro vsi vešči slovenščine. Sposobnih je 287. nesposobnih 118, neizprašanih 19. Poučevali so 4 učitelji, 4 učiteljice in 2 kateheta. — Obrtno šolo pa je obiskovalo 90 učencev, ki so po narodnosti razven dveh Nemcev vsi Slovenci. Poučevali so tu 4 učitelji in 1 veroučitelj. Kakor običajno tako je bila tudi letos v šolskih prostorih razstava ročnih del, zvez- kov in risarij. Razstavljeni predmeti nam pričajo, kako lepi vspehi so se dosegli na obeh šolah. Iz Budimpešte, 29. julija. (Izlet v cesarski grad G o d o 1 1 o. ) Prijatelj, ki me je z mojim znancem tako gostoljubno po slovanski šegi sprejel, rekoč: »Prijatelj mojega prijatelja je tudi moj prijatelj«, hotel mi je vse znamenitosti tega Slovencem le malo znanega svetnega mesta pokazati. Ker sem si že veliko mesto v teh dneh od vseh strani dobro ogledal, sva se odpeljala minolo soboto ob 2. uri popoldne v znani cesarski grad Godollo, kamor je le 37 kilometrov daljave. Z nagličem smo tje dospeli v tri četrt ure; osebni vlak pa potrebuje eno uro in pet minut. Vlak teče po bujni ravnini, v kateri ni najti najmanjšega kamenja. Postaje so tele: Budimpešta, Ko-banja, Rakos, Rakos-Keresztur, Rakos Csaba, Peozel, Isaszegh (izgovori Isašek). Tukaj stoji nedavno postavljen vojaški spomenik na holmu, pol ure o i Godollo. Tukaj je bil krvav boj dne 6. aprila 1849 med Ogri pod poveljništvom gen. Hlapke in Hrvati pod po-veljništvom banom Jelačicem. Junakom obeh vojskujočih se strank, ki so tu padli — kakor tukaj zdaj pravijo, eni »za cesarjaa, drugi pa »za domovino« (ogersko) — so po stavili skupen spomenik, kateri se vidi, pa nerazločno, z železnične proge. Dospevši na •godolloski kolodvor smo izstopili — trojica prijateljev nas je bilo — ter smo šli skozi ogromen bujen park proti cesarskemu gradu, ki pa zdaj prazen stoji. Grajski oskrbnik -nam proti vstopnini 40 vin. razkaže večje znamenitosti in cesarske sobane; po krasnih in obširnih hodnikih je obešenih mnogo jelenovih rogov vsake velikosti in starosti, katere je ustrelil sam presvitli cesar v prostranem pogozdenem grajskem ozemlju. Velikanski in prelepi so tudi konjski hlevi, pa ta čas stojo prazni. Ko smo se vsega tega nagledali, smo se šetali skozi park ter prehodili to čedno trdo mažarsko trgovišče. Da je vas tako snažna videti, se ima zahvaliti najbolj pokojni cesarici. Vsled njene velike dobrotlji-vosti jej je občinsko županstvo v velikem ograjenem, vrtu podobnem prostoru napravilo krasen in drag spomenik. Cesarica v naravni velikosti, iz brona, stoji na stojalu iz ogerskega marmorja. V eni roki drži zaprt solnčnik navzdol, v drugi pa venec cvetic. Kakih sto metrov za njo so pa nanesli umeten, kakih 15 metrov visok grič s ka-menito piramido, katere vršiček pokriva velika kraljeva ogerska krona, iz kamna izklesana, do katere peljejo navzgor kamnite stopnice. Ko smo si vse to ogledali, smo Sli v mažarski »etterem«, to je gostilno, kjer smo si z plečetom in godolloškim vinom »privezali duSo« 1 Rad bi bil si ogledal od Godollo le pol ure oddaljeni kapucinski samostan Besniy; pa ker se je delal že mrak, smn se požurili na lep godolloiki kolodvor, da ne zamudimo večernega poštnega vlaka. Ker je po vsem Ogerskem vožnja po železnicah zelo po ceni, smo se vsi trije peljali v prvem razredu, ki stane le 1 K 20 h do Budimpešte, z nagličem pa stane vožnja 1 K 40 h. V to čarobno razsvetljeno mesto smo se pripeljali ob 9. uri zvečer na vzhodni kolodvor. Ta kolosalni kolodvor služi popotnikom, ki dohajajo z Dunaja čez Gyur, Ko-moran in iz Srbije, Rumunije in severne Nemčije. Prometnih sredstev za to ogromno trgovinsko mesto je kar brez števila: tram-v»j na par, tramvaj z elektriko, tramvaj s konji, polno parnikov po Donavi, omnibusov itd. itd. Več o tem še, ko se vrnem zopet v domovino svojo. Deželnozborske volitve. Pozor zaupniki katoliško narodne stranke i Uradno volivno postopanje se prične z raz p o 1 o ž i t v i j o volivnih imenikov pri županstvih. V tem hipu nastopi za naše somišljenike dolžnost, poslužlti se reklamacijske pravice. V tem oziru velja do pičice tudi za deželnozborske volitve vse to, kar velja za državnozborske volitve in kar je natačno bilo razloženo lansko leto v znanem «poduku«, kojega so sprejeli za upniki naše stranke. Za deželnozborske volitve so opravičeni v o i tisti, ki imajo volivno pravico za državni zbor — edino izvzemši volivce 5. skupine, katere za deželni zbor ni. Tudi zadevno reklamacijsko postopanje je ravno tisto, kakor za drž. zbor. Preglejte torej takoj natančno dotičrl »poduk" in se ravnajte do pičice po njem. Ne zamujajte časa! Vigilantibus jura! V vseh volivnih zadevah sprejmete brezplačen poduk, ako se obrnete na naslov »dr. IvanŠusteršič, advokat v Ljubljani". Sicer pa za reklamacijsko postopanje velja načelo : Ce je slučaj dvomljiv, se n a vsak način reklamuje na korist stranki — in če reklamacija nima vspeha, se n a vsak način vloži pritožbo. To ne more v nobenem slučaju škoditi, temveč k večjemu le koristiti. Vse zadevne vloge, pritožbe itd. so koleka proste. Osrednji volivnl odbor. Dnevne novice. V Ljubljani, 1. avgusta. t Dr. Ivan Križanič. Iz Ljutomera smo prejeli brzojavno po ročilo, da je včeraj popoludne ob 2. uri pri Sv. Križu poleg Ljutomera po kratki bolezni umrl mariborski stolni dekan dr. Ivan Križanič. Pogreb bode jutri dopoludne. Pokojnik se je rodil dne 12. avgusta 1843 v Borecih pri Sv. Križu poleg Ljutomera in bil ožji rojak kardinala Missie. Srednje šole je dovršil v Gradcu in Mariboru, v mašnika je bil posvečen 23. julija 1S67, doktorjem je bil promoviran 30. okt. 1873. Služboval je v pastirstvu kot duh. pomočnik pri Sv. Martinu nad Vurbergom in pri sv. Magdaleni pri Mariboru. L. 1875 je bil imenovan profesorjem bibliških ved starega zakona, 1. 1885 pa kanonikom stolnega kapitola v Mariboru. Tudi kot kanonik je do lanskega leta na duhovskem učilišču predaval razne predmete. Dijaška kuhinja, druga konferen-cija Vincencijeve družbe, Marijanišče je Kri-žaničevo delo. Kot predsednik kat. tiskovnega društva, ki je izdajalo »Slov. Gospodarja« in »Sudsteirische Post«, je imel mnogo sitnosti. Dr.Križanič je mnogo pisal za družbo sv. Mohorja, katera je v letih 1883 do 1887 izdala njegovo »Zgodovino sv. kat. cerkve«. Več let je za družbo pisal »Razgled po kat. misijonih«. L. 1890 je začel izdajati drobne knjižice »Slovencem za novo leto«. Marljivo je pisal tudi za »Slov. Gospodarja«. L. 1894 je izdal obširen življenjepis prelata Fr. Ko-sarja. Velezaslužno njegovo delo jo »Razlaga novega velikega katekizma«. Deset let je bil član c. kr. dež. šol. sveta v Gradcu. Te kratke črtice že dokazujejo, da je bil pokojni dr. Ivan Križanič nenavadno nadarjen in marljiv delavec za duševni in telesni blagor svojega naroda. Dne 12. sušca t. 1. je bil dr. Križanič slovesno vmeščen kot stolni dekan mariborski, toda nosil je mitro le nekaj mesecev. Bog mu daj v nebesih plačilo za njegov trud in delo ! Odlikovanje. Č. g. dr. Matija Pre-lesnik, semeniški prefekt, prejel je iz Rima srebrno svetinjo s podobo sv. očeta, ter dva izvoda lične knjige, ki obsega Leonovo stoletno pesem („Carmen saeculari") v latinskem izvirniku in 31 prevodov. V slovenskem jeziku jo je g. Prelesnik zložil po izvirni alcejski meri. — Cesar je odlikoval z zlatim križcem za zasluge povodom po-vodnji vodjo zemljiške knjige v Gornjem Gradu g. Iv. pl. 11 j a š e v i č a , poštarja v Ljubnem Eg. Fuchsa in župana v Ljubnem Hermana K o 1 e n c a. Duhovniška imenovanja na Sp. Štajerskem. Nastavljeni so kot kapelani naslednji gg. bogoslovci: Iv. B o s i n a v Rogatcu, Jož. Florijančič v Št. Juriju pod Taborom, Iv. G o r i č a n v Št. Jakobu v Slov. goricah, Avguštin Jager pri sv. Marku, Iv. K o c i p e r na Vuzenici, Jakob Kosi v Št. Petru pri Radgoni, Mat. S 1 a -v i č v Kočah in Fr. S p i n d 1 e r v Št. Juriju na Sčavnici. — Presta vlj eni pa so gg. kapelani: Fr. A d 1 a s n i k na Muto, Jakob Cebašek v Loko, Ant. Kociper v Št. Lovrenc na Dravskem poiju, Alojzij Kokelj k Novi cerkvi, A. Kovačič v Slivnico, Vincenc Lorenčič v llajhenberg, Jožef P a n i č k Sv. Antonu v blov. goricah, Lovrenc Šlamberger v Bizelj, Roman S k e r b s k Novi Štifti pri Ptuju, Ivan V o-g r i n v Zaverče in Peter Zadravec k sv. Janezu na Dravskem polju. Kanonična vizitacija v lavan-tinski škofiji bode v dekaniji Staritrg od 2. do 10. avgusta. Objednem bode knezo-škof dr. Napotnik delil zakrament sv. birme 3. t. m. pri Št. Janžu, 4. v Slov. Gradcu, 5. v Starem trgu, 6. v Podgorju, 7. v Št. Martinu pri Slov. Gradcu, 8. pri Sv. Ilju na Turjaku, 10. avgusta v Doličah. Deželni zbor istrski bo imel v petek dne 2. avgusta ob 10. uri zjutraj prihodnjo sejo s sledečim dnevnim redom: Citanje zapisnika minole seje ; priobčenja; doklade na špirite ; poboljšanje plač učiteljskemu osebju; formalna razprava osnove o prenosu sedeža deželnega zastopstva, odnosno o predlogu dra. Laginje (naj bi državni zbor odločil o tej stvari); in slednjič razprava o proračunu za 1. 1901. Iz Kopra smo prejeli daljši dopis o zadnji seji istrskega dež. zbora. Dopis, ki istinito slika prizore v zbornici, zaradi pomanjkanja prostora objavimo jutri. Pripomnimo pa, da uradni korespondenčni biro poroča o sejah istrskega zbora tako zmedeno. da svet ne izve resnice. Železniški minister Wittek si je 29. julija ogledal železniška dela v Bohinjski Bistrici in Podbrdom ter se je nato zopet vrnil v Bohinjsko Bistrico Lopovstva naprednega časopisja. Da se prav spozna zloba liberalnega časopisja, ponatiskujemo dobesedno »Narodovo« včerajšnje poročilo o uboju v Vevčah. „N." piše: »Dne 29. julija ob pol 7. uri je v papirnici na Vevčah od krščanskih soc. nahujskani delavec Fr. Bukovec vulgo Kramar vdaril nočnega paznika Fr. Remca s polenom tako po glavi, da ga je u b i 1. Nesrečnež je zapustil vdovo z dvema nedoraslima otrokoma. Ali je tega kriva liberalna sodrga in njeno časopisje ? Ne. To so sadovi krščanskega socijalstva, sadovi duhovniškega jerobstva nad ljudstvom in strupenega duhovniškega ščuvanja". Taka poročila pač more spisati samo človek, ki je zgubil vsak čut za poštenje in resnico. Ubijalec ni bil v nobeni organizaciji, da pa je v pijanosti svoji ubil soc.-dem., to pač no more noben pameten človek pripisovati na rovaš kršč.-soc. Oba, Remec in Bukovec, sta bila oblizana od „naprednih čednostij", zato sta postala žrtva teh čednostij, a ne »duhovniškega jerobstva". Imenovan je dež. računski revident g. Vincenc Vizjak dež. rač. svetnikom. Poročil se je v Ljubnu na Gor. Štajerskem g. Anton R o v š e k z gdč. Franjo Kosovo. Nova odvetniška pisarna v Trstu. G. dr. Edvard S 1 a v i k je otvoril z današnjim dnem odvetniško pisarno v Trstu v ulici Molin piccolo 3. Načelnikom šmarske požarne brambe je izvoljen g. Ivan Bab še k, posestnik in trgovec v Smariji. Tifus se je pojavil mej topništvom v okolici krški. Jeden del bolnikov so prepeljali v zagrebško bolnico. Iz Ustja na Vipavskem se nam poroča: Pri nas kaže prav dobra vinska letina. Grozdje je lepo in zdravo brez madeža in je začelo že zoreti. Vino bode močno in zdravo, da bode Slovenca veselilo. Bog nas varuj toče! Čudno pa se mi zdi, da nekateri naši možje ne verujejo, da bi streljanje proti toči pomagalo. Dež. odbor jo dovolil 100 kron podpore za stre-ljsnje po toči. V seji dne 29. julija župan to naznani, toda s 7 proti 4 glasovom je obč zastop odklonil podporo. Ako možje nimajo tehtnega vzroka, potem res ne ume-mo to glasovanje. Tudi poljskega čuvaja potrebujemo, toda občinski zastop ga je odklonil z 8 proti 3 glasovom. Tudi ta sklep nam je neumeven. Ogenj. Dno 30. julija ob l/|H■ uri dopoldne naBtal je požar na Goleku pri Vinici. Pogorelo je na Goleku 5 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji in v Podklancu ena hiša in gospodarska poslopja razun skednja. Vreme je bilo popolnoma mirno; pomanjkovalo je gasilcev, sicer bi ne bilo zgorelo toliko poslopij. Trdijo, da je zapalil petletni deček s slamo pred podom, ki se je prvi unel. Škode je morda do 18.000 K; zavarovani so bili vsi, toda za neznatne svote — približno do 6800 K — pri »Slaviji«. Zgorelo je tudi nekaj denarja, ker ni bilo ljudi doma. Prvi gospodar jo rešil iz ognja 1000 K, a drugo mu je vse popolnoma zgorelo, rešiti ni bilo moč ničesar. Ljubljanske novice. Kap je zadela ženo Malijevega poslovodje Poglaja. Ko je prišel zvečer mož domov, našel je ženo sedečo na stolu v kuhinji mrtvo. Zadela jo je kap, ko je kuhala večerjo možu. — Samomor Ljubljančana v Pulju. Iz Pulja se poroča, da so dobili ondi v stanovanju poštnega kontrolorja F r a n c a Leeba z zevajočo rano na vratu mrtvega. Mož si je domišljeval, da ga preganjajo, in si je prerezal vrat. Truplo njegovo prepeljejo v Ljubljane. — Ljubljanska meščanska godba in »Prostovoljno gasilno društvo« priredita jutri petek ob pol 9. uri zvečer m i r o z o v po mestu in sere-na d o pred stanovanjem gospoda župana Iv. Hribarja, povodom njegove slavnostne zaprisege, katera .se vrši v soboto. — V ljubljanski potresni opazovalnici so včeraj instrumenti zabeležili 300 do 400 km. oddaljeni potres. Ob istem času ob 11. uri 38 m. je bil res v Rimu in nekaterih laških mestih močan potresni sunek, ki pa ni napravil posebne škode. Zdravje v Ljubljani od 21. do 27. julija: Novorojencev 22, mrtvorojen 1, vmrlih 17; med njimi za škarlatico 3, vratico (da-vico) 1, jetiko 4, za različnimi boleznimi 9. Med njim so 4 tujci in 10 iz zavodov. Za in-1'ekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer : škarlatico 8, vratico 3, ušenom 2. Šolsko vodstvo v Zagorju ob Savi je izdalo tiskano letno poročilo, ki navaja običajne šolske vesti. Učencev jo bilo v štirih razredih koncem leta 276, za višji razred sposobnih 204. Morilec svojega brata. Posestnikov sin J. Struc od Sv. Antona na Pohorju je čakal po noči ob poti jednega svojega nasprotnika. Slučajno je tedaj po cesti prišel njegov brat. Struc ga ni spoznal in je v mnenju, da ima pred seboj nasprotnika, s toliko silo udaril po njem, da je brat na mestu obležal mrtov. V Osojah na Koroškem je umrl poštar Martin Kral. Zadela ga je kap. Fomiloščen morilec. Cesar jo pomi-lostil morilca 22letnega Pavla Villa, ki je na graškem Gradu zavratno umoril godbenika Karola Steinschererja. Villa je bil obsojen na smrt na vešalih, sedaj se mu je pa ta kazen znižala v dosmrtno jočo. Vino na prodaj. Obilo vina v nakup se dobi v Slov. goricah, oziroma pri sv. Ani n. K. v Slov. gor. Krč-marji, zasebniki in drugi kupci, zlasti častita duhovščina, ki želijo lahkega namiznega vina, bi imeli priliko dobiti za pošteno ceno pošteno domače blago. Pa tudi staro vino je na prodaj. Novega vina pa je dvojna vrsta, ali samo belo (tudi mešano z izabelo) ali pa Bama ¡zabela. Izabela je najcenejša in bi tistemu, ki hoče imeti lahko, recimo namizno vino, najbolj služila. Kdor torej želi jedne ali drugo vrste vina, naj se obrne do bralnega društva pri sv. Ani n. K. v Slov. gor., ki prav rado posreduje v tem oziru. * * * Trgovina mesta Trata. Leta 1900 je znašal skupni promet z blagom v Trstu 1 396,819 719 K napram 1.401,052.074 K v letu 1899. Promet se je torej zmanjšal za 4,232 255 K. Uvoz je znašal lani skupno 731,370.100 K, ter zaostaje od predlani za 13,004.552 K. Maščevanje ženske. Iz Požege se poroča, da je v ponedeljek popoludne prišla neka služkinja v sobo kr. gozdnega nadzornika Kosovca. Dobila ga jo še v postelji. Zahtevala je od njega pomoči za dete, kateremu jo bil on oče. Ker Kosovec ni hotel o tem nič čuti, je potegnila iz žepa ostro britev ter je začela mahati ž njo po Ko-80vcu. Razparala mu je trebuh, vender niso poškodovana čreva. Razsokala mu je roko od ramena do lahta in mu zadala nevarno rano nad srcem. Nadzornik je nevarno ranjen. Aretovanje marokanskega vojnega ministra. Iz Tangerja se javlja, da je marok&nski sultan zapovedal zapreti vojnega ministra Kaid el Mehedi el Menebki, ki je kot izredni odposlanec sultana obiskal dvora v Londonu in Berolinu. Vojni minister Bi je nakopal nemilost sultanovo, ker je obljubil Angležem mnogo koncesij in je bil na svojem potovanju tako zapravljiv, da je zapravil dva milijona funtov. »Vera je privatna stvar", pravijo često soc.-dem. Koliko v resnici dajo soc,-dem. na ta izrek, je okusil sedaj vodja pariških socijev Jaures. Moral Be bode zagovarjati pred boc -dem. razsodiščem, ker se ni uprl prvemu obhajilu svoje hčere. Soc.-dem. ga radi tega srdito napadajo. Svetovna razstava v Petrogradu. Rusko ministerstvo je odločilo, da se leta 1913 priredi v Petrogradu ruska obrtna izložba, ki bode objednem tudi svetovna razstava. Tedaj bode preteklo 200 let, odkar je Peter Veliki povzdignil Petrograd za svojo prestolico. V Petrogradu Se ni bilo nikdar svetovne razstave. Stavbinska kriza na Ruskem V okraju kijevskem je večina opekarn ustavila delo. Cena opeke je padla od 26 na 15 rubljev pri tisoču. Več tisoč delavcev je brez posla. Junaika smrt častnika. Iz Šanhai-kuana se poroča, da je ondi utonil nemški nadporočnik pl. Heynik, ko je hotel rešiti iz vode dva vojaka, ki sta potem tudi utonila. Posebne vrste ustanova. V jeseni preteklega leta je umrla knjižničarica narodne knjižnice v Parizu, gdč. Marija Pelle-chet. V svoji oporoki je določila jedno nagrado 1000 frankov in jedno nagrado 500 fr. za dve najboljši knjigi o mrčesih, ki uničujejo knjige. Otroka duelanta. Iz Cerignola na Laškem se poroča o dvoboju, ki se je vršil mej dvema dečkoma. Dvoboj je imel resne posledice. Dečka sta se sprla pri igranju z žogo in mali Peter je svojemu tovarišu Pavlu poslal dva učenca ljudske šole za — sekundanta Kot orožje so se določili noži. Starejši dvobojevnik je dobil pri dvoboju težko rano v prsi. Ko je njegov tovariš zagledal kri, je zbežal v gozd in ga doslej še niso mogli dobiti. Irska Sala. Irski tenorist Patrik O -Mara je nedavno v Dublinu predstavljal •Fausta«. V trenotku, ko bi Faust in Me-fisto morala zginiti v pekel pod oder, se potero stroji in oba igralca obvisita, da sta le glavi moleli iznad odra. Vse v strahu utihne. Z galerije pa se oglasi Irec: »Patrik, povej vendar, ali je morda pekel poln Angležev, da nimaš doli prostora?« Naravno, da se je irsko občinstvo glasno amejalo. Društva. (Vabilo na koncert), katerega priredi litijsko pevsko društvo s prijaznim so- delovanjem pevskega društva »Zvon« v Šmartnem v nedeljo dne 4. avg. t. 1. v prostorih gostilne »pri Lipi« v Trebnjem. — Vspored: 1. A. Foerster: „Ljubica", velik mešan zbor. 2. H. Volarič: „Čolničku", moški zbor. 3. a) „Zvedel sem nekaj novega", b) „Bog je vstvaril žemljico", narodne pesmi za mešan zbor barmonizoval St. Pirnat. 4. P. H. Sattner: „Na planine", osmerospev. 5. a) „Kukavica", b) „Na Gorenjskem je fletno", narodne pesmi za mešan zbor harmonizo val Stanko Pirnat. 6. I. Bartl: „Lovska", moški zbor. 7. a) H. Volarič: „V zve čer", b) P. H. Sattner: »Zjasni zvezde mu temne", osmerospeva. 8 Bazin Bendl: „Križarji na morju«, velik mešan zbor. — Zabavni del, pri katerem udarja tamburaški zbor društva „Zvon". — Začetek ob 4. uri popoludne. Vstopnina 60 v. — Cisti donesek je namenjen za družbo sv. Cirila in Metoda. Z ozirom na namen koncerta se pre-plačiia hvaležno sprejmo. — Koncert se vrši le ob ugodnem vremenu. (Vabilokobčnemu zboru „Podružnice sv. Cirila in Metoda za Mokronog in okolico") ki bode dne 5. avgusta (v ponedeljek) ob 8. uri zvečer v gostilnici g. Rudolfa Pleteršek pri »Lipi« s sledečim vsporedom: 1. Poročilo odbora. 2. Sprejemanje in vpisovanje novih udov. 3. Volitev podružničnih zastopnikov za 16. veliko skupščino družbe sv. Cirila in Metoda, dne 8. avgusta v Mariboru. 4. Volitev novega odbora. 5. Pojedini nasveti. K obilni udeležbi vabijo se k temu zborovanju gospe in gospice rodoljubkinje ter gospodje rodoljubi! Odbor. (Mestna hranilnica ljubljan-b k a.) Meseca julija t. 1. uložilo je v mestno hranilnico l|ubljansko 853 strank 426 899-18 kron, 909 strank pa dvignilo 704.527-40 K. (Mestna hranilnica v Radovljici.) V mesecu juliju je 159 strank vložilo 51.578 K 73 h, 137 strank vzdignilo 32.083 K 94 h, 34 strankam se je izplačalo posojil 31.615 K 17 h, denarni promet 153.266 K 45 h. Darovi. Družbi sv. Cirila in Metoda so od 13. do 31. julija poslali prispevkov p. n. gospoda in korporacije : Upravništvo »SI. Naroda« 151 K, uredništvo »Slovenca« 40 K 30 h, upravništvo »Narodne tiskarne« letno podporo 200 K, Kristina Bom na Raki zbirko 8 K. f župnik Janez Debeljak v Preddvoru volilo 200 K, kaplan A. Ravšl pri Sv. Lovrencu v Slovenskih Goricah zbirko 20 K, občina Breznica 20 K, župnik Avgust Skočir v Gradcu 60 K, Marija dr. Kušarjeva in Jelka Naglasova zbirko za Vrečkov spomenik 200 K, Roza Miki v Ormožu ob godu Ane Miklove nabranih 7 K, v Smartinu pri Velenju zbrana družba 33 K (mej temi župnik Josip Kunej 20 K); posojilnice: v Spod njem Dravogradu 100 K, v Žužemberku 30 K, v Senožečah 10 K; podružnice: moška šentjakobsko trnovska v Ljubljani 171 K, za Pribloves in okolico 13 K 40 h, šišenska dohodek veselice 144 K (po »Hlov. Narodu«), v Vuhredu 10 K, ženska na Vrhniki 100 K, ženska v Kranju 128 K, ženska v Logatcu 50 K, ženska šenklavško frančiškanska v Liubljani 94 K. — Meseca julija je bilo dohodkov 4114 K 80 h, mej temi dar koroških Slovencev 1000 K, in stroškov 3442 K 10 h. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Telefonska in brzojavna poročila. Praga, 1. avgusta. „Plzensky Obzor" javlja, da bode vodja radikalnih Cehov dr. Baxa v svojem dosedanjem volivnem okraju v mestni skupini Ko-lin-Podebrad pri deželnozborskih volitvah skoro gotovo propadel. Nekaj mandatov radikalnih Mladocehov je v resni nevarnosti. Budimpešta, 1. avgusta. Pogreb Szilagyjev se vrši danes popoludne ob 3. uri na državne stroške in sicer v Budimpešti, ako ni pokojnik v oporoki kaj druzega ukrenil. Budimpedta, 1. avgusta. Cesarje naročil ministerskemu predsedniku, naj v njegovem imenu izrazi sožalje Szilagyi-jevi rodbini. Zagreb, i. avgusta. Zasačili so roparsko tolpo, ki je ropala po župni-ščih. Ta tolpa je še le pred dnevi iz župnišča v Kukomerecu ukradla 40.000 kron. Berolin, 1. avgusta. Cesar Viljem sedaj piše razpravo o naskoku na Taku-okope. Izdaja tega spisa bode namenjena le knezom, ministrom, diplomatom in onim odličnejšim osebam, ki so se udeležili ekspedicije v Kino. Berolin, 1. avgusta. Bivši naučni minister Bosse je včeraj umrl. Neapelj, 1. avgusta. Crispi je imel sinoči nemirno noč. Stanje se mu je znatno poslabšalo. Rim, 1. avgusta. Tu in v raznih drugih mestih so čutili včeraj dopoludne ob 11. uri 38 min. precej močan potresni sunek, ki pa ni povzročil škode. Petrograd, 1. avgusta. Poroka ruske velike kneginje Olge, mlajše carjeve sestre, s princem Petrom Olden-burškim je preložena na 7. avgusta. Haag, 1. avgusta. Kraljica je podpisala dekret, s katerim se imenujejo novi ministri. Haag, 1. avgusta. Iz najboljšega vira se poroča, da je kraljica Vilje-mina vprašala Kriigerja, če je pripravljen odreči se neodvisnosti Transvaala in se zadovoljiti z avtonomijo. V tem slučaju je kraljica takoj pripravljena posredovati v Londonu, da se sovražnosti ustavijo. Kriiger je ta nasvet hvaležno odklonil ter v svojem odgovoru kazal na Was h i n gto na, ki je pod najtežjimi pogoji sedem let se bojeval, dokler ni priboril neodvisnosti. Ta slaven vzgled imajo Buri pred očmi. Bruselj, 1. avgusta. Dr. Leyds izjavlja, da se Kriiger ne povrne v Transval, kajti Angleži imajo vse dohode tja zasedene in bi ga vjeli ter prepeljali na otok sv. Helene. Pač pa bode Kriiger kmalu potoval v Ameriko. London, 1. avgusta. Kitchener brzojavlja iz Pretorije: General Walter operira severno od Middelburga proti Viljoenu. 19. huzarski polk si je priboril po vročem boju jeden top. (!) 18. polk je prišel še pravočasno, da je pomagal ujeti 32 Burov in ugrabiti 20 vozov. Ranjenih je na vsaki strani po pet mož. Žitne cene dnč 31. julija 1901. (Termin.) Na dunajski borzi: Za 50 kilogramov. Pšenica za jesen......K 8-29 do 8 30 „ „ pomlad 1902 ....„- , - Rž za jesen........„ 7-13 „ 7-14 Koruza za julii-avgust ..... 5 53 „ 5-54 , „ september-oktober . . „ 6 65 „ 6'66 , maj-junij 1902 . . . „ 546 „ 547 Oves za jesen.......„ 6-65 . 6 66 Na budimpeitanski borzi: Pšenica za oktober..............8 08 „ 8 09 Rž za oktober.......„ 6'75 „ 6-76 Oves za oktober......» 6-3ž „ 6-83 Koruza za julij.........— » — , „ avgusta......„ 5-23 „ 6-21 „ maj 1902 .....„ 5-16 „ 5-17 (Eflektiv.) Dunajski trg. PSenica banaSka.......K 7-70 do 8 50 južne žel.........810 „ 8 40 Rž „ ,......„ 715 . 716 Ječmen „ „........— „ — „ ob Tisi.........— „ — Koruza ogerska.........6-65 „ 5-75 Cinkvant „ .......„ 6-75 „ 7-10 Oves srednji..........7-40 , 7-55 Fižol............7-75 „ 10-00 Meteorologiöno porodilo. ViSina nad morjem 306-8m, srednji zračni tlak 736'0mm. I Cm opa-t.Taaia fU*nj« barometra v mm. ratara Ctilaija . Vatrarl Nabo » 31 9 zve«. 7363 23-1 i-l. j/ah. jasno 00 9 7» 1 Sn 7. zjutr. 1 733-4 2. popol. 1 732-6 idnja včerajfinja 1911 si. jvzh 28 0 J er. jzah. emperatnra 231\ so parno jasno normale: Preklic. Podpisani a tem javno prekličem vse žaljive besede, ki sem jih govoril o uradnem poslovanju gosp. L. Jerin-a, uradnika pri rudokopni družbi v Zagorji, ker je g. Jerin v vsakem oziru častna in vsega spoštovanja vredna oseba. Tudi izjavljam, da je gosp. L. Jerin le pod tem pogojem pri c. kr. okrajni kot kazenski sodniji v Litiji zoper mene radi žaljenja njegove časti naperjeno tožbo umaknil, da sem se zavezal plačati za razna narodna društva 1000 K ter objaviti v petih časopisih ta preklic. V Zagorji, dne 30. julija 1901. Miha Morscher, 735 l — l zdravnik v Zagorji. Trgovskega učenca takoj sprejmem v svojo trgovino z manufakturnim in špecerijskim blagom Fran Ksav. Goli, 720 3—3 trgovec v Idriji. Jos. Perhauc v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 6 c. kr. koncesionirana pisarna za promet posestev se priporoča za izvršitev nakupov in prodaj graščin, v deželni deski vpisanih posestev, tovarniških etabtisementov,. mestnih, najemnlških In rodbinskih hiš, vil in realitet vsake vrste. Istotam je tudi koncesionirana pisarna Zci civilne in vojaške zadeve in sicer za izdelovanje prošenj na Njega Veličanstvo, računov, vlog na razne osrednje urade in druga oblastva, zadevajočih pomilo-ščenje, obrtne, ženitvene in prlstojnostne, državljan-st/ene, iz- in priseljevanjstvene, vojaške (frajenge) naborne in one stvari, ki so v področji političnih oblasti), in posebno tudi v zadevah novega osebnega 359 (6—6) in pridobninskega davka. :«»OCOCO«K«KKWXWW«X«XX«W3 Za pomladno in poletno dobo priporočam gospodarjem in kmetovalcem, kakor tudi raznim podjetnikom svojo vel.ko zalogo potrebščin za i-tavbe: portland- in roman-cement, železo za vezi, štorje, traverze, železniške šine, okove za vrata in okna, trombe, cevi za vodovode, štedilnike (Sparherde). Potem poljedelske stroje: slamoreznice, gepeljne, mlatilnice, fino izdelane, močne pluge, stroje za posnemanje smetane, stiskalnice za sadje, najnovejše trombe za gnojnico in drugo potrebno orodje za poljedelstvo. Hazno orodje za kovače, ključavničarje in mizarje. Nagrobne križe, vlite kotle, jeklo za svedre, tehtnice in uteže, žimo. morsko travo, kakor veliko izber v kuhinjski opravi itd. po jako nizkih cenah. Fran 5 232 30-21 trgovina z železnino in špecerijskim blagom, Ljubljana, Marije Terezije cesta štev. I, poleg gostilne „pri Figovcu'. Dunajska borza. Dni 1. avgusta. Bkvpai državni dolg v noiab.....99-— Skupni državni dolg t srebru......96-95 Avitrijska zlata renta 4°/0.......11845 Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . . 96 80 Ogerska zlata renta 4°/0........11H 45 Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..........92 90 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . 1670 — Kreditne delnice, 160 gld..............627 50 London viita ....................239-45 Merniki dri. bankovci sa 100 m. nem.dr», velj.117-22';, 20 mark.............23-46 20 frankov (napoleondor).......19 02 Italijanski bankovci........ • 91— C. kr. cekini........................1131 Dn6 31. julija. 3-2°/c državne sreoke l. 1864. 250 gld.. . . 186 — 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . . 171- Državne srečke 1. 1864, 100 gld..........207-60 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 800 kron . 95 20 Tišine srečke 4»/„, 100 gld.......144-25 Dunavske vravnavne srečke 6°/0 .... 267*25 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice » » južne železnice S1/', ♦ » » južne železnice 6°/0 > > dolenjskih železnic 4°/0 Kreditne srečke, 100 gld...... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » „ » 6 » BudimpeSt. bazilika-srečke, 6 gld. . . . Rudolfove irečke, 10 gld...... 105--94-26 430--342 75 121-35 388 50 500 -48--26 — 1625 68— Sa'mov« srečke, 40 gld........ 200 — St Genóis srečke, 40 gld........ 234 — Waldstemove srečke, 20 gld.......388 — Ljubljansko srečke . Akcije anglo-avstrijske bange, 200 gld. Akcije Ferdinandovo sov. želez., 1000 gl. »t. v. Akcije tržaškega Lloyd». 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . SploSna avstrijska Jtavbinska družba . • Moutanska družba avslr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100........ 269 50 5840 -851 — 89 25 144 -416 50 430 — 253 — Naknp In prodaja "jja. vsakovrstnih državnih papirjev, »rečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgnbe pri žrebanjih, pri izžrebanja najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. Kulanlna i« v r i i t e v naročil na borzi. Manjarnlcrta delniška družba ÜKCU »" I., Wollzeili 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. JI ' Pojaaulla v vseh gospodarskih in Hn infltiih »tvarcfc, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljskin vrednsstnlk papirjev in vestni -