pr*
Uredništvo:
Sehillerjeva cesta štev. 3, dvorišču, L nadstropje.
*	s
Bobopisi se ne vračajo.
*	*
list izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* i,
\
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žnjejo.
NARODNI
DHEVHIK
Vptavnlgtvo:
Sehillerjeva cesta Stev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25 — polletno ... K 12«) četrtletno ... K 6'hO mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28 — za vse drage dežele i. Ameriko E 30*— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 57.
Telefonska Številka *».
~t>Je, v petek, U. marca 1910.
Čekovni račun 48.817.
Leto n.
t Dr. fiarol Lueger.
Kratek životopis.
Dr. Kari Lueger je bil rojen dne 24. oktobra 1844 kot sin paznika tehnologičnega kabineta na dunajski tehniki. Njegov oče Leopold je bil sin pri-prostega kmetovalca v Neustadlu ob Donavi, ki se po dosluženih vojaških letih ni vrnil v svojo domačo vas, temveč stopil v službo kot sluga na dunajski tehniki. Kot takšen se je oženil z Julijano, hčerko nekega mizarja v sedanjem 9. dunajskem mestnem okraju. Imela sta sedem otrok, med katerimi je bil poznejši znameniti dunajski župan in ustanovitelj velike krščansko-socij. stranke tretji. Zanimivo je, kar pripoveduje dr. Kari Lueger sam iz svoje mladosti: Do svojega četrtega leta sem bil nem. Nisem mogel spraviti nobene besedice iz ust. To neprostovoljno zamudo sem s poznejšimi govori nadomestil. Prva beseda, katero sem spregovoril, je bila »Pe-perl«. Tako se je namreč imenovala moja zvesta, dobra, starejša sestra, ki me je negovala, ko sem bil bolan na škrlatici. Ozdravel sem na hvalo njeni oskrbi — pa zbolela je sama pri tem. Vzela jo je smrt in kot otrok sem vedno kričal »Peperl« kakor hitro sem ugledal njeno prazno mesto ... O svojem očetu pripoveduje dr. Luegef: Bil je ukaželjen mož, ki, je v svojih prostih urah vedno tičal v knjigah. On, priprosti hišni sluga, se je vpisal kot izredni slušatelj pri treh profesorjih in je napravil skušnjo iz treh predmetov z izvanrednim uspehom ... O materi: Ko sem stopil v politično življenje in postal občinski odbornik, je mojo mater silno bolelo, ako se me je napadalo. In to se je pogosto zgodilo; mati je jokala, ko sem se vračal z ranami iz političnih bojev, a mogla se je tudi veseliti uspehov.
Po izvrstno dovršeni ljudski šoli — med njegovimi učitelji je bil tudi Jurij Weisskirchner, oče sedanjega trgovskega ministra — je vstopil v gimnazij na terezijanski akademiji in je začel 1. 1862 pravo-slovne študije na dunajskem vseučilišču. L. 1866 je postal doktor. L. 1872 je vstopil dr. Lueger, visoko-leteč in velenadarjen mlad mož v »landstraški meščanski klub«, ki je pa bil liberalen. Prihodnje leto je otvoril svojo odvetniško pisarno na Dunaju (Braunerstrasse) in 1. 1874 je bil iz 3. okraja izvoljen v občinski svet. Upeljal se je v širšo politično javnost s svojimi napadi na nerednosti v upravi pokopališča; lev je začel kazati svoje zobe. Stari liberalci so mu te napade silno zamerili in prepad med Luegerjem in svobodomiselno večino v dunajskem občinskem svetu je bil ustvarjen. Prepiri so se poostrili tako, da je dr. Lueger izstopil iz obč. sveta in bil izvoljen v njega še le 1879. Od tistega časa naprej pa do svoje smrti je ostal dr. Lueger v tej korpo-raciji, ki je bila pravzaprav njegov pravi delokrog, v katerem je ustvaril velika dela. Takrat je nastala pod njegovo roko v dunajskem občinskem odboru »gospodarska stranka«; potom nje bi bil lahko postal dr. Lueger podžupan, a je dobro čutil, da še ni prišla njegova doba. Pripravljal si je previdno tla in dne
6. marca 1882 je proglasil na nekem shodu v Erdber-gu svoj politični program, izdelan in pripravljen od Avstrijskega reformnega društva«. Zanimivo je, da je bil tem društvu tudi J. Schonerer. Lueger je sprva oznanjal le boj proti židovstvu in pa velekapi-talu; krščansko-socij. stranka spočetka ni bila klerikalna, temveč le antisemitska. Lueger je gromel proti korupciji v dunajskem občinskem odboru po gostilnah in čete njegovih pristašev so vidno rastle. L. 1885 je bil izvoljen v državni zbor in se je hitro uživel v parlamentarne razmere; bil je med prvimi, ki je pribil sramotno kapitulacijo Avstrije pred Ogersko v nagodbi iz 1. 1866. Lueger je govoril tako kot opozicijonalec; danes govori in glasuje njegova stranka kot vladna seveda popolnoma drugače.
L.1890 je bil izvoljen v nižje avstrijski deželni zbor. V dunajskem obč. odboru so med tem razmere dozorevale za njega zaželjeni sad. Liberalci so bili med seboj needini, so pretirano štedili in zadrževali razvoj prestolnice; delali so iz strahu pred opozicijo vedno nove napake in 1. 1893 je bil dr. Lueger kot kršč. socijalec že obč. svetovalec in 1. 1895 je bila po volitvah njegova stranka skoraj že enako močna ko liberalna. Od 1. 1895 do 1. 1897 so se potem vršili odločilni boji za gospostvo v dunajski občini; 29. oktobra je zmagala prvič kršč. stranka in izvolila Luegerja za župana. Toda borzni in ogerski vplivi so bili tako silni, da so Luegerja petkrat izvolili za župana, predno ga je cesar f6. aprila 1897 potrdil za župana. Spomina vredno je, da je cesar po četrti izvolitvi sam svetoval Luegerju, naj odstopi in je bil takrat izvoljen za župana Jožef Strobach.
O njegovem delu kot dunajski župan smo spregovorili že včeraj.
Naslednika dr. Luegerja.
Krščansko-socijalna zveza v parlamentu je imela včeraj pod Ges'mannovim predsedstvom svojo sejo. Prečital se je od našega lista že objavljeni Luegerjev politični testament; vsi navzoči so obljubili vstrajati pri političnih načelih svojega umrlega vodje in ostati edini. Na vprašanje Schrafflovo, kaj poreče k temu Weisskirchner, je ta izjavil, da ne more izstopiti iz vlade in se je skliceval na neko pismo Luegerjevo, s katerim je ta odobril njegov vstop v ministerstvo. Parlamentarna komisija je sklenila predlagati za vodjo stranke princa Alojza Lichtensteina. Volitev se vrši v torek ob navzočnosti vseh krščansko-socij. odbornikov. S tem je spolnjena želja visoke avstrijske aristokracije in z njo zvezane hierarhije in so pokopane tradicije stranke iz njenega začetka ...
Glede županskega mesta so se kršč. socijalci že zedinili, da ga zavzame dr. Gessmann.
Dr. Luegerjevo premoženje.
Ko je dr. Lueger pred tremi leti težko zbolel, je napravil dne 4. aprila 1897 testament, v katerem je svoje razmeroma skromno premoženje (100—120 tisoč kron) sporočil svojima sestrama Hildegardi in Rozi. 10 tisoč kron je sporočil bolnišnici usmiljenk
v 5. okraju, katera mu je dala dve sestri za postrežbo na razpolago. Svoje prijatelje je naprosil, naj si med raznimi dragocenostmi, katere je dobil od različnih strani v dar, poiščejo primerne spominke.
Pogreb.
Oficijelni začetek pogreba je določen v ponde-Ijek ob V« 12. uri dopoldne. Truplo bo blagoslovi! prošt in župnik votivne cerkve v ljudski zborovalni dvorani mestne hiše; tam se poslovi od umrlega dr. Neumayer v imenu občine in magistratni ravnatelj dr. Appel v imenu občinskega uradništva. Na to gre sprevod pred parlament, kjer govori z rampe dr. Pattai v imenu drž zbornice in dež. glavarja namestnik pl. Freudenthal v imenu nižjeavstrijskih deželnih poslancev. Sprevod gre na to dalje po Ringu in Koroški cesti pred Štefansko cerkev. Tam bo čakal na krsto cesar z nadvojvodi in vsemi dvornimi dostojanstveniki, ministri in drugimi visokimi uradniki ter bode kot prvi šel za krsto, ko jo ponesejo v prezbiterij, kjer se vrše cerkvene ceremonije. Po opravilu gre sprevod skozi Rotenturmsko ulico na Franc Jožefovo nabrežje do Aspernskega trga, kjer se razide. — Truplo popeljejo na osrednje pokopališče, kjer ga začasno pokopljejo v grobu Lue-gerjeve matere. Tam se vrše zopet poslovilni govori. — V pondeljek ni po dunajskih šolah poduka. — Pogrebne in zdravniške stroške plača dunajska občina.
Sožaine izjave.
so podali razven že včeraj v »Narodnem Dnevniku« sporočenih krščansko-socijalni zvezi vsi državno-zborski klubi, med njimi tudi Zveza južnih Slovanov in Slovenski klub, nadalje saksonski kralj, bavarski princ regent, neštevilna društva in posamezniki, di-plomatični zastopniki, bosanski dež. glavar Vareša-nin, praški župan Groš v češkem jeziku, občinski zastopi mnogih avstrijskih in tujih mes.t Občin, zastopu dunajskemu je sporočil svojo sožalno izjavo tudi rumunski parlament.
Odprto pismo
gosp. I. Dobernig-u, državnemu poslancu.
V svojem dolgoveznem govoru, ki ste ga imeli v državnem zboru dne 1. t. m. proti nujnemu predlogu poslanca g. Grafehauerja, navajate razne dogodke in »Freie Stimmen« pišejo v št. 28. z dne 5.t. m.: »Als berufener Wortfiihrer der Karntner, dle Heimatsliebe und Heimatsstolz besitzen, hat nun Reichsratsabgeordneter Dobernig dem Schmaher Karntens, tako imenuje posl. Grafenauerja, ker je povedal par bridkih resnic, ki so nemško gospodo pekle v srce, ker resnica oči kolje) eine deutsche Antwort erteilt. Mit iiberzeugender Sachlichkeit trat Abg. Dobernig den umwahren (!) Darstellungen Grafen-auers entgegen und riickte die nationalen und spraehliehe Verhaltnisse in K&rnten in das Licht der Wahrheit.«
LISTEK.
Konovalov.
Roški spisal Maksim Gorki. — Preložil Fedor Gradišnik.
(Dalje).
»Čitaj!« je rekel tiho, toda ukazujoč.
»Kaj pa ti je?«
»Citaj!« je ponovil, in v njegovem glasu je za-donelo zajedno s prošnjo silno razburjenje.
Cital sem dalje, se od časa do časa pozorno ozrl nanj in opazil, da postaja vedno bolj razburjen. Nekaj silnega, omamljivega je prihajalo iz njega ter se lotilo tudi mene. Tudi je knjiga pričela bolj vplivati name... In v nervoznem pričakovanju in strahu sem prišel do onega mesta, kjer je tako krasno slikano ujetništvo Stenjke.
»Ujet!« je zatulil Konovalov.
Bolest, užaljenost, jeza in odločnost, dati življenje za prostost velikega junaka svobode; vse to je donelo iz tega tragično-silnega vsklika.
Potne srage so mu stopile na čelo in oči so se mu čudežno razširile. Skočil je s kadi, se postavil pred mene, velik, silen, tresoč se od razburjenja, položil mi je roko na ramo in pričel urno in glasno govoriti: »Počakaj!... Ne čitaj! Povej, kaj pride sedaj? Ne, stoj! — Ne govori! Ali ga bodo usmrtili? Ah? Čitaj hitreje, Maksim!«
Nehote sem moral misliti, da ni Trolka v povesti, ampak Konovalov rodni brat Razina. Bilo e, kot
da vežejo trdne, v treh stoletjih neshlajene krvne vezi tega bosopetca in junaka svobode, Stenjko, in kot da čuti ta bosopetec še danes z vso silo svojega močnega, silnega telesa, z vso strastjo svoje hrepeneče, oporne točke iščoče duše vso bol in jezo pred tremi stoletji ujetega narodnega junaka.
»Čitaj vendar! — Za Kriščevo voljo!...«
Čital sem, sam razburjen in ginjen, čutil sem, kako mi bije srce, in preživel sem s Konovalovom vso Stenjkino žalost in bol. In sedaj sva prišla do opisa njegovega mučenja...
Konovalov je škripal z zobmi, in njegovo bistro oko je gorelo kakor žareče oglje. Sklonil se je z vso težo svojega telesa name in zrl nepremično preko mojih ramen v knjigo. Dihal mi je v uho ter mi pihal lase s temena v oči; stresel sem glavo, da bi si jih zravnal. To je opazil Konovalov ter mi položil svojo težko roko na glavo. Čital sem: »Tukaj je zaškripal Rozin tako silno z zobmi, da jih je zajedno skrvjo izbruhnil iz ust...«
»Dovolj!... Za vraga!« je zavpil Konovalov, mi iztrgal knjigo iz rok, jo vrgel z vso močjo ob tla in se sam zgrudil z vso težo svojega telesa...
Jokal je. In ker se je najbrže sramoval, je tulil na čisto poseben način, da ne bi stokal. Sklonil je glavo na kolena ter si brisal solze ob svoje umazane hlače.
Sedel sem pred njim na kadi in nisem vedel, kaj bi mu rekel v tolažbo.
»Maksim!« je dejal Konovalov, ležeč na tleh, »saj je to grozno! Pila, Sisoj... in sedaj Stenjka!..
Izpuljnjeni zobje so napravili nanj očividno največji Ah, kakšna usoda!... Kako je izpljunil zobe! Ah?«
In v silni razburjenosti je drhtel po vsem telesu, utis, in govoril je vedno zopet o njih, krčevito sko-mizgajoč z rameni. Sploh pa sva bila oba od utiša strašnega mučenja globoko ginjena.
»Čitaj to še enkrat... Slišiš?« mi je govoril Konovalov, pobral knjigo in mi jo ponujal. »Pokaži mi vendar, kje je pisano ono o zobeh?«
Pokazal sem mu dotično mesto, v katero se je naravnost zaril s svojimi očmi.
»Pa je resnično tako pisano? — Zajedno s krvjo je izpljunil zobe?... In črke so iste kot pri drugih besedah? ... Gospod, moj Bog! Kako ga je moralo to boleti! Ah? Zobje... Celo zobje!... In kaj pride še dalje? Umor? Aha! Hvala bogu, da ga puste slednjič umreti!«
Izrazil je svoje veselje nad tem, da je bil Rozin rešen svojih muk, s koliko strastjo, s tako srčno za-dovoljnostjo, da sem bil nad tem resničnim, naravnim usmiljenjem, izmučenemu Razinu skorajšnjo smrt želečem, globoko ginjen.
Celi dan nama je prešel kot v megli. Govorila sva ves čas o Stenjki, o njegovem življenju, o ljudskih pravljicah in legendah, nanašajočih se nanj, o njegovem trpljenju, njegovi smrti. Parkrat je pričel Konovalov peti z lepim, mehkim baritonom, a je takoj zopet nehal.
Od tega dneva sva si bila še bližja kot poprej.
Dalje sledi.
Da pa se spozna, kaki so bili argumenti in dokazi, s katerimi je »berufener Wortfiihrer der K2rn-tner« g. Dobernig dal g. Grafenauerju eine deutsche Antwort in je g. Dobernig baje s prepričevalno stvarnostjo (mit uberzeugender Sachlichkeit) postavil trditve g. Grafenauerja v luč resnice (riickte in das Licht der Warheit), priobčim to-le odprto pismo.
G. Dobernig je v svojem govoru tudi v držav, zboru pripovedovali pravljico (no, kdo je »Mar-chenerzahler?) kako sem tukaj v »Nar. domu« pri neki gledališki predstavi baje zasramoval Nemce, da sem se baje preoblekel v »in Lumpen gehiillten Handwerksburschen«, da sem na oder baje pripeljal »Radeltruhe«, lopato in metlo itd. — Vsa zadeva je itak znana iz moje izjave v zadnji štev. »Mira«.
Vse. kar ste pripovedovali g. Dobernig o meni v državnem zboru, je od konca do kraja zlagano, in g. Dobernig, Vaša »deutsche Antwort«, Vaše »tiberzeugende Sachlichkeit« in Vaše »Riicken in das Licht der Wahrheit« je taka, daVas javno imenujem, da ste nesramen lažnjivec.
V omenjenem svojem govoru ste v državnem zboru dejali po »storiji« o meni, da je čudno, da si nemško prebivalstvo mirno da dopasti kaj tacega. Iz vsega odseva, da bi nekdo pač rad tukajšnje meščanstvo nahujskal zoper mene. Povedati pa moram, da se je že pred tednom dni, ko je »Freie Stimmen« priobčila znano nesramno zlagano notico o meni, nekdo trudil po Velikovcu, da bi nastale tukaj demonstracije proti meni, da, govorilo se je celo, da se bo »Narodno šolo« v Št. Rupertu napadlo, a meščanstvo se ni dalo nahujskati, ker pač pozna kakovost »deutsche Antwort«, »iiberzeugen-de Sachlichkeit« in »Riicken in das Licht der Wahr-heit« gotovih nemških nestrpnežev in kričačev.
Koliko so vredni Vaši argumenti g. Dobernig, kaže tudi sledeče: V začetku decembra 1. 1. sem se vozil v Celovec in ko sem se vračal, sem zahteval listek v svojem materinem jeziku, kar je moja državljanska pravica. Dotična uradnica na celovškem kolodvoru pa se mi je izzivalno, porogljivo posmehovala ter mi ni dala listka, temveč na mojo mirno uljudno zahtevo odgovarjala: »Gehns weiter, sie bekommen keine Karte.« Prišel sem štirikrat k šalterju, a vedno isto posmehovanje in isti odgovor. Samo ob sebi je umevno, da me je predrzno obnašanje uradnice razburilo. Hotel sem se peljati brez listka, a vratar me ni pustil na peron. Bil sem v silni zadregi. Tu pride na kolodvor g. M., ki me takoj vpraša, kaj mi je, da sem tako razburjen. Povedal sem mu. »No, bom pa jaz vzel listek za vas, ker se peljem tudi do Sinče vasi«, pravi in gre h šalterju ter zahteva v nemškem jeziku dva vozna listka do Sinče vasi. Uradnica pa, ki je videla skozi okence da se je ta gospod z menoj pogovarjal ter uganila, da hoče en listek za se, a enega za me, mu da le en vozni listek rekoč: Fiir den anderen Herrn (t. j. za me) gebe ich nicht.« (Za onega gospoda ne .dam)
Torej v nemškem jeziku je zahteval listek, a uradnica ga ni hotela dati za me, ker sem ga prej ponovno zahteval v slovenskem jeziku.
Omenjam samo suho dejstvo brez komentarja. Tega bodete že Vi g. Dobernig napravili kot »deutsche Antwort mit uberzeugender Sachlichkeit ge-riickt in das Licht der Wahrheit.«
Korošci, ki ljubite svojo domovino in ste ponosni na njo (kakor piše »Fr. Stimmen« kot uvod govora g. Doberniga: Karntner, die Heimatsliebe und Hei-matsstolz besitzen), vprašam vas, kdo je sramotilec Koroške (Schmaher Karntens), ali ne tisti, ki laže ter 'pravi, da je to »deutsche Antwort mit uberzeugender Sachlichkeit geriickt in das Licht der Wahrheit?«
»Freie Stimmen« pravijo, da si g. Grafenauer gotovo ne bo shranil govora g. Doberniga za ogledalo, a da si shranite za ogledalo, g. Dobernig, to le odprto pismo, ker je res potrebno — Vam svetuje s primernim spoštovanjem udani
Anton Pesek, učitelj.
Velikovec, dne 8. marca 1910.
Politična kronika.
Občutljiv poraz vlade v parlamentu.
Jugoslovani in italjanska pravna fakulteta.
Poročali smo včeraj, da se v seji klubovih načelnikov vsled odpora Slovanov, ki smatrajo pooblastilo vladi za najem 182 miljonskega posojila kot zaupni votum, katerega ji sedaj ne morejo dati, ni sklenilo na željo miu. predsednika in fla-naučnega ministra, naj pride razprava pooblastil-nega zakona na vrsto kot prva točka dnevnega reda za prvim čitanjero finančnega načrta. Sklenilo se je vprašati zborniro po mnenju. Na pred log soc. Seitza, naj ostane omenjena pooblastilna predloga kot zadnja točka že določenega dnevnega reda, je zbornica s 196 proti 187 glasom sprejela Seitzov predlog in vrgla viadntga l/.id glasovanja so sprejeli Slovani in socijalisti z gromovitim ploskanjem. Sedanji vladi je to glasovale „memento mori". S tako malo večino, kakor jo ima Bienerth sedaj, se ne da vladati! Vlada se že tolaži, da bo svoj poraz danes ali jutri popravila. Vsled izida omenjenega glasovanja se je govorilo že o odstopu Bilinjskega.
Kar se tiče Jugoslovanov samih, ne vlada med njimi posebno navdušenje vsled te zmage Slovanske jednote. V sprejetem starem dnevnem redu je namreč že :kot. druga točka vladna predloga o italjanski pravni fakulteti. »Zveza južnih Slovanov" bode tej predlogi nasprotovala z vsemi silami, ker vendar ne gre, da bi bile maloštevilnim Italjanom poprej spolnjene želje po vseučilišču ko Slovencem! Narodna zveza41 je izjavila še nedavno, da mora 03tati junktim med italjan-sko in slovensko pravno fakulteto, vendar se ne ve, ali bodo slovenski klerikalci vladni predlogi resno nasprotovali ali ne. Bila bi dolžnost „Slovanske jednote", da bi se zavzela z vsem svojim vplivom za to zadevo. Bodemo videli, kaj nam prinesejo prihodnji dnevi v tem oziru — ali^batif se je. da ničesar dobrega.
Dnevna kronika.
a Velik srbski dobrotnik. Na Dunaju je umrl srbski bogataš Arhangjel Stojanovič. Svojo oporoko je dal v shrambo srbski vladi. Ko so oporoko odprli, so Čitali. da je Stojanovič zapustil vse svoje premoženje v znesku 2 miljonov srbski državi v svrho. da zgradi v Belgradu bolnico, v kateri se naj brezplačno zdravijo dijaki, obrtniki in delavci. Država mora pokojnikovima sorodni-cama Olgi in Emiliji Stefanovič plačevati do njiju smrti vsako leto po 3000 dinarjev.
Bivši hrvatski ban Rauch je imel za notranji uradni jezik na Hrvatskem — nemščino. Frankovci, prijatelji in ljubljenci slovenskih klerikalcev, pa so ga proglašali za — rnajbolj hrvatskega bana". Gliha pač vkup štriha!
v Grunvvaldsko jubilejno slavnost v spomin zmage Poljakov nad Nemci pri Grnnwaldu bodo obhajali Poljaki 15. jul. t. 1. ob priliki odkritja spomenika zmagovalcu pri Grunwaldu kraljn Ladislavu. Poljska Grunwaldska zbirka je dosegla že nad en miljon kron.
v ,.Gorenjski slavček", znano opero slov. skladatelja Foersterja bodo uprizorili v Brnu v češkem gledališču.
v Hrvatskega bana Tomašiča je včeraj cesar zaprisegel kot tajnega svetovalca.
v Hrvatski jezik se bo učil s početkom novega leta 1910/11 na vojaških akademijah.
v Na skupščini napredne akademične omladine v Zagrebu, koje so se udeležile vse napredne frakcije med mladino, in koja je bila sklicana na sredo zvečer v svrho razgovora o najnovejši situaciji na Hrvatskem, sta poročala v pol. položaju, oziroma o paktu koalicije s Khuenom in Tomašičem poslanca dr. Lorkovič in' dr. Budisavljevič. Nekateri socijalistični visokošolci so brez vsakih argumentov skusili napadati koalicijo, a so jih mirno in stvarno zavrnili drugi in oba poslanca. Sprejela se je rezolucija, da se smatra pakt hrv.-srb. koalicije z vlado za čin politične potrebe.
v Odstavljeni zadarski nadškof Dvornik je bil včeraj pri cesarju v avdijenci. Poročal je cesarju o intrigah, ki so jih proti njemu uprizorili v Rimu. Cesar mu je dejal, da bo vladi naročil zadevo preiskati. V informiranih krogih se sodi, da avdijenca ne bo imela za Dvornika ugodnega uspeha, ker vlada stoji na stališču, da se mora Dvornik proti letni dotaciji 20.000 K škofiji odpovedati. Dvornik še pa vedno zaupa, da bo „pravica zmagala".
v Proces proti Tarnowski. Te dni se je vršilo zaslišavanje Prilukova in se je včeraj nadaljevalo. Z rezervo je govoril o svojih razmerah do Tarnowske. Včeraj je pripovedoval, da se je hotel nekoč že ustreliti, da pa ga je Tarnowska odvrnila in mu prigovarjala, naj umori Kcmarowskeera. Pozneje je pa svoj sklep spremenila in predlagala, da umor izvrši Naumov. On sam se je peljal in po naročilu Tarnovske najel dva detektiva, s katerima se je peljal v Benetke, da nadzoruje Nau-mova. Ko je drugo jutro po svojem prihodu v Benetke videl, da je Naumov šel h Komarowskemu, je bil prepričan, da je umor izvršen in odpeljal se je nazaj na Dunaj, kjer sta bila on in Tar-nowska aretirana.
Štajerske novice.
v Prihodnjo nedeljo posvetimo naši narodni obrambi! Komur je količkaj mogoče, Baj pohifi prih. nedeljo v Ljubljano na manifestacij-ski shod, ki ga sklicuje ob 10. dop. za narodno obrambo prezaslužni naš ljubljenec g. Luka Svetec. Komur pa ni mogoče priti v Ljubljano, naj se v svojih krogih spominja družbe z aktivnim delom za njo. Posebno Ciril-Metodove podružnice in druga narodna društva naj posvetijo ta dan naši narodni obrambi s tem, da odgovorijo na „Cirilmetodarijo".
a Zakaj je viSje deželno sodišče v Gradcu potrdilo konfiskacijo kolka „20. IX. 08" ? Navajamo brez komentarja razloge tega sodišča: „V inkriminiranem črno obrobljenem narodnem kolku z napisom „20./IX. 1908" je vteleseno po njegovi vsebini in obliki objektivno dejansko stanje prestopka proti javnemu miru in redu v
smislu § 302. kaz. zakona, ker vzdržuje ta narodni kolek namenoma v trajnem spominu izgrede dne 20. IX. 1908. — S takimi tiskovnimi izdelki j* na način, ki se ne da podcenjevati, zvezan naiven, vzdrževati v širokih slojih sovraštvo one nepi-jja-teljske skupine (??), neprestano podpihovati surove instinkte onih izgredov ter s tem ščuvati k novi« izgredom, ki bi lahko spravili v nevarnost javni mir in red. — Pritožbi državnega pravdništva ljubljanskega je bilo torej ugoditi. — Gradec, dne 28. febr. 1910. — Pittreich." — Pika!
d Vse slovenske zdravnike vabim na-.vseslovenski zdravniški shod, ki se vrši v sredo, dae 16. marca ob 6. zvečer v mestni dvorani v Ljubljani. Dnevni red: 1. Volitev predsedstva shoda-2. Volitev slovenskega narodnega odbora t. j. predsednika in treh delegatov za vseslovanski zdravniški zbor. 3. ..Slovenski zdravniki in zakoa o socijalnem zavarovanju". Poroča primarij dr. P. Defranceschi iz Novega Mesta. 4. Slučajnosti. Koj po shodu vrši se v isti dvorani mesečno zborovanje ..društva zdravnikov na Kranjskem", h kateremu so izvenkranjski kolegi povabljeni kot ljubi gosti. Na dnevnem redu predavanje prosek-torja dr. J. Plečnika: ,.Misli medicinca o sodno-zdravniškem poslovanju." Zvečer prijateljski sestanek v hotelu ..Union". — Dr. Demeter vitez Bieiweis-Trsteniški, kot sklicatelj.
d Kmečka zveza ima na velikonočni torek v Mariboru svoj občni zbor. Kot privlačno sredstvo za širše kroge naznanjajo Klerikalci tudi protest proti vinskemu davku, ki je pa vočigled že opravljenemu tozadevnemu delu in razpoloženju v drž. zbornici precej obsoleten. V Maribor pride takrat tudi dr. Šusteršič.
d Kaj pa je to? „Slov. Gosp." so na uničevalno kritiko obč. gospodarstva v Petrovčah, katero smo priobčili na temelja odlokov in ukazov deželnega odbora, ne ve ničesar druzega odgovoriti kakor da je vse laž in ..obrekovanje". To je zelo malo in klaverno. Ali so oblastveni odloki tudi „laž in obrekovanje" ? Kaj več pa itak nismo trdili, ker že to zadostuje, da dado petrovški občani Fiidrihu in Korenu slovo. Tolažba s Spindler-jevimi častnimi izjavami je zelo medla, ker bode vsekakor zanimivejše videti gg. Fridriha in Korena ter njuno občinsko gospodarstvo pred porotniki. Klerikalcem njih najnovejšo pridobitev, gosp. Fridriha namreč, prav od srca privoščimo. Kakor se vidi iz rSloy. Gosp.". nimajo nič preveč ko-rajže, da bi ga zagovarjali. Je pač križ s takimi ..somišljeniki", kaj ne?
a Železnica Polzela-Motnik. Železnični minister Wrba je zagotovil nekemu odposlanstvu, ki se je oglasilo pri njem pod vodstvom barona Ab-faltrerna, da se bode ta proga kakor njeno nadaljevanje do Kamnika gradila na državne stroške. To je tudi edino pravilno, kajti ako bi bila gradnja odvisna od štajerskega deželnega odbora, ki goji znano posebno „ljubezen" do zboljšanja prometnih zvez na Spod. Štajerskem, bi lahko čakali na njo do sv. nikolija. Zaradi zatrditve železnič-nega ministra je nastal, kajpada, velik šum v nemškonacionalnih listih.
a V „Sudmarkinem" vodstvu marsikaj ne „štima". Izstopu nekaterih zmernejših in pametnejših mož sledi sedaj izstop zagrizenega korošk. nemškega nacijonalca Doberniga. Nemški kleri-kalcli komentirajo ta izstop po svoje, na kar ne vedo „Fr. St." ničesar druzega povedati, kakor da taje vzroke, katere navajajo klerikalci za izstop Dobernigov. V S. hočejo namreč priti do vodstva vsenemci in protestantje — kar pa mnogim treznim Nemcem ni po goda.
«• d Redni letni občni zbor „občeslovenskega obrtnega društva v Celju" se vrši v nedeljo 13. t. m. ob 2. uri pop. v gostilni Narodni dom v Celja. Upamo, da se bodo slovenski obrtniki začeli vendarle zanimati za svojo strokovno organizacijo in bodo v velikem številu posetili občni zbor ter si izvolili v odbor čile delavne močil — Želeti je posebno, da se tudi zunajni obrtniki v velikem števila udeleže občnega zbora, ki je nastavljen na taKo uro, da je žel. zveza z vseh strani ugodna.
v Kreditna in stavbena zadruga »Lastni dom v Celju" je imela v 1. 1909 skupnega denarnega prometa 1,651 027 K05 v; zadružnikov je je pristopilo tekom 1. 1909 na novo 129, koncem leta jih je bilo 383. Stanje Hranilnih vlog je koncem 1. 1909 K 517.325 04; posojil se je izplačalo v 1. 1909 K 309.709 61 in je stanje posojil koncem 1. 1909 K 544.69895. Vrednost stavbišč je koncem leta 12.568 K 26 v. Čistega dobička je t
I. 1909 K 19*1*23, rezervnega zaklada K 14.658*55. Zadruga lepo napreduje, kar je veselo znamenje.
Hmeljarji! Kakor vse kaže, smemo letos pričakovati ugodno ceno za naš pridelek; naša dolžnost jg" storiti vse. da bodemo najizdatnejše izkoriščali tU položaj in si pridobili potrebno zalogo za slaba leta.
V to S vrb o priredi hmeljarsko društvo poučne shode za sedaj v Žalcu (13. marca popol.) v Št. Petru (19, marca popol. v šoli) in na Kapli (pri Pihlbirtu popol.), pri katerih se bode ustmeno in tudi dejansko kazalo, kako se hmelj pravilno reže; razpravljalo se bode tudi o selekcioniranju in gnojdtffb hmelja itd.
Hmeljarji! vdeležite se vsi teh shodov in pošljite tudi one Vaše posle, kateri Vam oskrbujejo Vaša hmeljišča. Vse natančneje po lepakih.
Hmeljarsko društvo v Žalcu, m Pododbor „Zveze slov. napr. mladine" pri Sv, BoltVnku pri Središču ima v nedeljo 13. tm. svoj redni občni zbor, na katerega so vsi člani in članice uljudno vabljeni.
m Pododbor ,.Zveze slov. napr. mladine" pri Mali Nedelji priredi prihodnjo nedeljo 13. tm. ob 3. nri popoldne v prostorih g. Senčarja gospodarsko predavanje. Predava iz prijaznosti gosp, ekonom Stanjko iz Ljutomera. — Tovariši, udeležite se poučnega sestanka polnoštevilno!
d Ciril in Metodova podružnica za Laški trg in okolico naznanja, da ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 13. sušca ob 3. popoldan v Pivnici § 11. Vspored: 1. Poročilo odbora. 2. Volitev. 3. Slučajnosti. Ako ne bode ob določeni uri dovolj članov navzočih, vrši se uro pozneje izvan-redni občni zbor, pri katerem je vsako število navzočih članov sklepčno. Odbor.
d V Framu se vrši v nedeljo dne 13. t. m. ob 3. uri popoldne v gostilni gospe M. Turner ustanovni občni zbor ^Podružnice Ciril ia Metodove, dražbe za Fram in okolico." Vsi prijatelji naše velezaslužne družbe ter člani framske podružnice so prisrčno vabljeni.
d Iz Št. Pavla pri Preboldu. V četrtek so delav.ci zopet pričeli delati. Dosegli so odpravo odtegljajev in vrhu tega skromno zvišanje mezd. Vodja tovarne pa more biti na uspeh svoje metode z% saniranje slabo idoče predilnice vsekakor pono^n: pokazal je delavstvu pot, po katerem bi se dalo v danem slučaju doseči zdatno zvišanje
a Ali nam bo 40 dni sijalo solnce? Včeraj na dan 40 mačenikov, smo imeli najkrasnejši solnčni dan. Ljudski glas pravi, da ostane potem vreme 40 dni lepo. Ali bodo varovali mučeniki svoj sloves?
d Velik javen rudarski shod se vrši v nedeljo 13. t. m. v Trbovljah z dnevnim redom: Odgovor trboveljske rudokopne družbe na predložene zahteve. Shod sklicuje soc. dem. stranka.
d Iz Dola pri Hrastniku se nam poroča, da tamošnja poštarica Drahsler baje zahteva od šolskih otrok, katerim pisma deli, da se morajo oglasiti s „hier" in ne „tukaj". Pričakujemo, da, če je bilo to dozdaj, se odzdaj ne bo več ponavljalo. Pri vsem slovanožrškem postopanju poštnih oblasti naj si bo g. Drahsler vendarle na jasnem, da še nismo v Prusiji.
d Za Ciril-Metodovo družbo se je nabralo v nabiralniku v gostilni g. Jož. Božiča v Zabu-kovji-Stopah pri Sevnici 1103 K.
d Cestuo-redarstveni prometni predpisi za Štajersko. V založbi Ivana Fabnler v Gradcu, kovaška ulica št. 2, izšla je sestava cestno-redar-stvenih prometnih predpisov za Štajersko in se krogom, ki se za to zanimajo, nabava te brošure za ceno po 50 vinarjev iz zgoraj navedene založbe najtopleje priporoča.
d Obsojeni morilec ljubice. Poročali smo svoj čas obširno o slučaju Antona Kmetca, pos. sina iz Zgor. Jablane pri Pragerskem, ki je dec. 1. 1909. ustrelil svojo Mar. Frangež, ki jo je zopet napravil za mater, in jo mrtvo zavlekel na žel. progo, da bi vzbudil sum samomora. Prva porotna obravnava se je preložila in se je vršila 8. in 9. t. m. druga. Kmetec je bil spoznan krivim in sodišče ga je obsodilo v smrt na vešalih.
d Iz Ormoža. Naborov se je udeležilo skapno okrog 280 fantov. Dne 9. marca jih je bilo potrjenih 70, dne 10. marca pa 33, skupaj torej 103 d Zginil je po poročilu _M. Z." iz Konjic čevljar Janez Paj. Mož si je nakopal preveč dolgov, katerih ni mogel plačati.
d „Sudmarka" v Ptuju. Minulo leto ste šteli moška ia ženska podružnica S. v Ptuju 216 članov in članic (lani 148) Sknpnih dohodkov ste imeli K 952*51 — S. knjižnica v Ptuju šteje 9106 zvezkov; izposodilo se jih je 1219 krat.
a Korena. Dne 14. t. m. se vršijo pri nas občinske volitve. Slovenci! Občani, želeti bi bilo, da naša občina stopi v vrsto onih, ki že uradu-jejo v našem, slovenskem jeziku. Upamo, da se to kmalu sklene in zgodi, zakaj, kdor zaničuje se sam, podlaga je-tujčevi peti.
a Nore občinske matrike uredijo v Mariboru. V ta namen razpošilja mestni urad na posamezne občinarje družinske izkaze, kateri se morajo izpolniti in oddati v mestnem uradu, oddelek I. Dvojezičnih izkazov seveda v Mariboru ni.
a Zaradi detomora je bila pred mariborsko poroto včeraj 10. t. m. na 3 leta težke ječe obsojena 24-letna viničarska hči Marija Šegula iz Oblakov pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. Porodila je 23. decembra 1. 1. otroka ženskega spola in ga zadavila. Nasproti orožnikom je najprej izjavila, da je pri porodu omedlela in ko se je zbudila, našla poleg sebe mrtvo dete. Zdravniška preiskava pa je izkazala, da je otrok prišel živ na svet in da je bil zadušen. Pred sodnijo je Šegula to tudi priznala. Kot vzrok je navedla, da že ima za enega nezakonskega otroka skrbeti in da je sama hči ubogih viničarjev.
v Zaradi ponarejenja denarja je bil včeraj pred mariborsko poroto obsojen na 5 let težke ječe zaradi istega dejanja že prej dvakrat obsojeni Jožef Hutter iz Kranjskega. Spravil je v promet več ponarejenih kron. Zasačili so ga v Križevcih pri Ljutomeru v gostilni Turk, kjer je hotel plačati s ponarejeno krono. V Ljutomeru je tajil, v Maribora pa je kmalu priznal. Izdeloval je krone baje v nekem gozdu pri Vranskem.
d „Sttdmarkina" podružnica za Pesnico in Jarenino šteje sedaj 35 članov proti 28 v preteklem letu. Glavnemu vodstvu je lani odposlala 90 kron nabranega denarja.
a Iz poštne slnžbe. Poštna kontrolorja Ferd. Barnreither v Mariboru in Kari Unterkreuter v Celovcn sta imenovana za višja poštna kontrolorja.
a Pri obč. volitvah v Eggenbergu so prodrli v III. razredu socijaldemokratični kandidatje proti kandidatom meščanskega gospodarskega volilnega odbora.
a Žitne cene v Gradcu, 10. marca: pšenica 76 kg K 13 80, 77 kg K 14--, 78 kg K 14*20, 79 kg K 14'50; rž 72 kg K 9 60. 74 kg K 9*85; koruza 7'40 do 7'80; oves 8'40 do 8*80 vse brez davka.
Druge slov. dežele.
a Gledališka predstava ..Mlinar in njegova hči", se vrši v nedeljo, dne 20. t. m. v ..Narodnem domu" v Velikovcu. Začetek ob pol 4. uri popoldne. Vstopnina: sedež I. vrste 1 K 20 vin., ostali sedeži po 80 vin., stojišča 30 vin. Ker je čisti dobiček namenjen za šolarsko kuhinjo narodne šole v Št. Rupertu, se preplačila hvaležno sprejemajo.
a Velikanska blamaža lističa „Freie Stimmen", njenega dopisnika in tudi g. poslanca Do-berniga je njihov napad na slovenskega učitelja g. Peska. Kako se vedno bahajo z „deutsche Autwort", s svojo ,.uberzengende Sachlichkeit" in kako hočejo vse postaviti v luč resnice (riicken in das Licht der Wahrheit), a g. Pesek jih je razkrinkal ter dokazal, da je njihova tako bahaška „deutsche Antwort mit uberzeugender Sachlichkeit geruckt in das Lich der Wahrheit" le prostaško zavijanje resnice, čisto navadna laž. Kako verodostojne poročevalce ima listič „Freie Stimmen", kaže tudi to, da mora skoraj v vsaki številki prinesti kak popravek. V slednjem času je moral ta listič zaporedoma prinašati uradne popravke velikovškega c. kr. okrajnega glavarstva, ki so bili pač hud poper za prenapete nemške hujskače. Poročevalcem lističa „Freie Stimmen" iz Velikovca in Vovber naše iskreno pomilovanje ter krepak Heul! Heil „dentsche Antwort mit uberzeugender Sachlichkeit geruckt in das Licht der Wahrheit!"
a Deželna rokodelska razstava se vrši leta 1911 v Celovcu.
v V Štefanji vasi na Kranjskem so odkrili grobišče z več sto človeškimi lobanjami. Ravnatelj dfž muzeja dr. Mantuani vodi raziskavanja. — Splošno se sodi, da so te lobanje iz turških časov in sicer od glav, ki so jih Turki domačinom posekali in po svoji navadi nataknili na kole. Ko so izginili in-glave tam popustili, so prišli domačini iz skrivališč in glave pokopali. Preiskave se nadaljujejo.
v Drugi gospodinjski tečaj priredi kranjski deželni odbor na gospodinjski šoli na Vrhniki od 1. aprila ti. do 15. marca 1910. Prošnje je vložiti do 20. marca pri vodstvu gospodinjske šole na Vrhniki.
v Znani vlomilec In ropar Pogačar, ki je
pobegnil iz kaznilnice v Celovcu se nahaja v Ljubljani in je zvršil zopet že več ropov in vlomov. Dozdaj ga še niso mogli ujeti. Hi v Viharno razpoloženje med slovenskim delavstvom v Trstu. Vočigled gonji, ki jo je za-pričelo tržaško italjanstvo zoper slov. delavstvo, \ je zavladalo med slednjim skrajno ogorčenje. V sredo 9. tm. se je vršil velikanski shod slov. delavstva v tržaškem „Nar. domu", sklican od Nar. Del. Org. Govorniki so komaj zsdržali razjarjeno množico, da ni udrla na ulice. Tržaški namestnik in ravnatelj javnih skladišč v prosti Inki sta izjavila, da se italjanski zahtevi po odpustu slov. delavcev ne bo ugodilo. Vendar je slov. delavstvo pripravljeno na skrajni boj, ker hočejo italjanski „fakini" inscenirati štrajk v prosti luki.
v Komisijonalni ogled železnice Sv. Lnelja-Tolmin-Kobarid se vrši dne 30. tm.
v Ladjedelnici v Tržiču je baje vlada dala 2 miljona s pogojem, da bodo tam zaposleni le delavci iz avstroogrske monarhije.
Dopisi.
Slovensko gledališče « Mariboru.
Drugo gostovanje članov dež. gled. ljubljanskega g. Povheta in gdč. Thalerjev«. V nedeljo 6. sušca t. 1. se je igrala „Šivilja", burka s petjem v štirih dejanjih. Spisal Ljudevit Held, poslovenil ***. — Kar je bilo pričakovati, tako se je tudi zgodilo. Dvorana je bila polna. Naša slovenska umetnika iz Ljubljane sta nam podala pa tudi ta večer v resnici umetniški užitek. Divili smo se njunemu naravnemu nastopu in neprisiljenosti, nu, igrala sta kakor bi ne igrala, ampak živela v resnici to življenje. Prinesla sta seboj tudi kaj zanimive pevske točke, tako, da je ta borka bila nekaka majhna opereta. Posebno krasen je bil Piccolov duet iz „Valčkovega čara" in „Prašaj svitle milijone ..." Občinstvu so se tndi zelo priknpili knpleti: „Na južnem kolodvoru ...", „Če zdržiš" in drugi. Krasen in čisti sopran gdč. Thalerjeve in prijeten bariton g. Povheta je občinstvo tako navdušil, da je s ploskanjem in glasnimi vzkliki obsipalo draga nam gosta. — Grajščak Ilija pl. Popovič je igral zelo dobro, le njegov naglas ni bil tu in tam na mestu. Spreminjanje glasu jako moti. Božena, njegova soproga, katero štejemo med naše najboljše moči, je igrala zelo dobro. S početka je sicer govorila nekoliko preveč monotono, a pozneje se je čimbolje dvigala do prave vzdražljive in nestrpne soproge. Kretnja in mimika pa je bila izborna. Zelo ljubeznjiva je bila Ferdinandova soproga Roza, ,ki je igrala istotako zelo dobro. Njen eleganten in vendar tako prikupljiv nastop je vzbudil vseobčo simpatijo, le malo pretiha je bila. Gospa Vrabčeva je rešila svojo ulogo prav povoljno. Ferdinand, sin pl. Popoviča je bil izboren, istotako sluga Spiri-dijon. Na ta dva igralca je slov. gled. lahko ponosno. Zelo je ugajala tudi dekoracija, vrt v četrtem dejanju, kateri bi ne dejal sramote niti velikomestnim odrom. Pevske točke je zelo sigurno spremljal orkester, med dejanji pa igral naravnost krasne koncertne komade.
Na Jožefovo, 19. t. m. pa se uprizori krasen igrokaz „Svetinova hči", ki je vreden, da se ga ogleda. Spregovorim še o njem v eni prihodnjih številk nekoliko obširneje.	—g—
Obrambni vestnlk.
d Za CM družbo je nabrala ga Kunšič v Št. Petru v Sav. dolini v veseli družbi 4 40 K kot odgovor na Cirilmetodarijo. Hvala iskrena!
d Za CM družbo je daroval g. dr. Koderman v Celju 10 K mesto venca na grob umrlemu g. prof. Zeleniku v Ptuju.
d Za obrambni sklad družbe sv. Cirila in Metoda so se nadalje prijavili sledeči p. n. gg.: 603. Izobraževalni kiub Ljubljana; 604. Josip Bregant, pisarnovodja v Gorici; 605. Ljubljansko slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani; 606. Josip Lavrenčič, hišni posestnik, lastnik opekarn etc. v Ljubljani (plačal 200 K); 607. Podružnica družbe sv. Cirila iu Metoda v Komnu (plačala 200 K); 608. Socijalni odsek „Zveze slovenskih štajerskih učiteljev in učiteljic v Celju; 609. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Rušah.
d Cirilmetodarija izkazuje sledeč sad: Pavel Šile nabral pri nestalnem omizju pri Petronu v Žireh 5 K; Rodoljubni Tržačani zbrani v Spodnjih Duplah pri gulašu, nabrali 5 K kakor majhen ■ bliž za na rano, ki jo je vsekal ^Slovenec" s svojim člankom; Minka in Lojzika Preinfalk v Litiji nabrali 10 K v rodoljubni družbi kot protest na in-famni nSlovenčev" napad na našo milo družbo; Janez Bovha, tajnik ..Lastnega doma" v Celju pošilja 11 K 25 v kot odgovor na „Slovenčevo" Cirilmetodarijo, daroval je 1 K Mahen Anton iz Trnovelj, mali Mirko Hočevar iz Celja je pa na-
bral pri gostih v Fazarinčevi gostilni na Ostrožnem 10 K 25, skupaj tedaj 11 K 25 v. Kot odgovor na Cirilmetodarijo pošilja Fran Zupančič, tehnik v Gradcu 8 K 52 v, nabranih v triglavanski družbi.
d Družba sv. Cirila in Metoda je založila prav lepe, originalne velikonočne razglednice. Bližajo se prazniki, zato poživljamo vse rodoljube, da se pravočasno oglasijo z naročili. Prijatelji dftižftenih razglednic naj opozore trgovce na te razglednice!	_______
Po svetu.
a 0 Abdul Hamidu. Bivši tui-ški sultan Abdnl Hamid je telesno baje čisto zdrav, trpi pa vedno, ker misli, da ga sovražniki zasledujejo. Boji se celo svojih otrok, trepeta pred brodovjem, ker misli, da ga bodo zaprli na kaki ladji, jo preluknjali in vse skupaj pogreznili. Stari razbojnik misli, da je nova vlada tudi tako krvoločna kakor on.
a Reklama za Carusa. Izborni pevec Caruso trdi, da je dobil od „črne roke" pismo, ki mu grozi, ako se ne odkupi z 75.000 markami. Sedaj poje pevec vedno zastražen od 60 neuniformiranih detektivov, ki so vedno pri njem na odru. Ce to ni imenitna reklama, kaj'pa še potem?
a Krvava obsodba. Dva infanterista sta bila obsojena od vojaškega sodišča v Landauu v Pfalci na 3, oziroma 2 leti ječe. Pobegnila sta bila od vojakov, ker se jima je zahotelo svobode, a prvega so kmalu ujeli, drugi se je pa sam javil. To je gotoyo krvava sodba, če pomislimo, da je dobil bavarski nadporočnik, ki je pojahal in ozmerjal infanterista, dva dn* domačega zapora.
a Balon na promenadi. Balon „Tschudi" be-rolinskega društva za zrakoplovstvo se je usidral v torek popoldan na sredi široke Spreestrasse v Charlottenburgu pri Berolinu. Vsedel se je na cesti med hišami, ker mu je balast pošel. Balon se je dvignil predpoldan v Schmargendorfu, je bil 7 ur med potom in je mislil vse drugam zle-teti, a neugodni veter ga je zanesel v Berolin.
a Garderobo je ukradel nekdo igralcem re-zidenčnega teatra v Frankfurtu. Pred početkom igre so opazili, da jim je obleka čez noč izginila in s tem, da so si posamezne komade križem iz-posojevali, so lahko igrali dve dejanji, a pri tretjem so morali igro opustiti.
a Potniki v zraku. Iz Konstance javljajo, da bodo s početkom meseca maja začeli prevažati ljudi v zrakoplovih kar na debelo. Vožnja se bode začela iz Friedrichshafena in ne bode več stala kakor 400 mark. Bodo pa tudi urejene krajše in ceneje vožje, tako, da si bode lahko vsak, ki ima 100 ali vsaj 75 mark na razpolago, ogledal svet prav udobno od zgoraj.
a Strašna smrt. V porenski pokrajini blizu Duisburga sta umrla zopet dva rudarja na strašen način. Imela sta opravka pri nekem parnem kotlu, kar začne naenkrat iz njega sikati para, ki je oba tako opekla in ožgala, da sta kmalu umrla.
Tržne cene.
10. marca.
Dunaj: Trdna poročila z ameriških trgov niso nič uplivala na evropske trge, ki so ostali medli. Pšenica je bila za 5—10, rž za 10 vin. cenejša. Eornza mirna, ječmen in oves slabo držala ceno.
Budimpešta. Svinjad: ogrske stare, težke 158 do 160 v. mlade težke 167 do 168 vin., mlade, srednje 167 do 168 v, mlade, lahke 168—172 vin. Zaloga 26 634 komadov. Prignano — komadov, odgnano 89. Ostalo torej 26.545 komadov. Tendenca mirna.
Budimpešta. Pšenica za april K 1337 pšenica za maj K 13 23, pšenica za oktober K 10 92, rž za april 8'42, rž za oktober K 812, oves za april 7'25, oves za oktober K —'—, koruza za maj K 614, koruza za julij K 6 29, ogrščica za avgust K 13'50. Pšenice se zmerno ponuja in kupuje. Tendenca se drži, promet 5000 m. st., pšenica v efektivu nespremenjena, ostalo se vzdržalo, termini tendirali početkoma za Ameriko trdno, pozneje slabše. Vreme lepo.
Sladkor. Trst. — CentrifiK.al Pilčs prompt K 40 do K 40V2 za pozneje 401/2 do 425/8- Tendenca medla.
Sladkor. Praga. Surovi sladkor prompt K 33.—, nova kampanja kron 26 25. — Tendenca medla. Vreme: lepo.
Budimpešta: mast svinjska K 188"— namizna slanina 163'—.
Najnovejša brzojavna in telefonična poročila.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunai, 11. marca: Začetkom današnje seje je odgovoril minister Georgi na več interpelacij zaradi slabega ravnanja z vojaki. Nadaljuje se debata o finančnem načrtu.
DR. KARL LUEGER.
Dunaj, H.marca: Od danes zjutraj leži mrtvi Lueger na parah v ljudski zborovalni dvorani mest-
ne hiše. Od 12. ure naprej ga lahko hodijo gledat ljudje; vendar pa je tako urejeno, da se more samo mimo iti. Dopoldne so si ogledali pare časnikarji in občinski odborniki. Stene v dvorani so polne vencev; gotovo jih je že več stotin. Častno stražo tvorijo šaržiranci klerikalnih akad. društev, dunajski strelci in vojaki domačega dun. polka »Deutsch-meister«. Slovesno bo blagoslovil mrliča škof-koad-jutor dr. Nagi z veliko asistenco.
Dunai, 11. marca: Nemški cesar bo dal na krsto položiti krasen venec.
Dunaj* 11. marca: Dunajsk. obč. odboru je izrazil svoje sožalje imenom c. kr. armade vojni mi-ster Schonaich s krasnimi besedami, v katerih slavi Luegerjevo naklonjenost in prijateljstvo naši armadi.
Dunaj, 11. marca: Obč. odboru je došlo od nadvojvode Franca Ferdinanda na Brijonih sožalno pismo.
Dunaj, 11. marca :-Koresp. »Austria« dementira, da bi nastali v kršč. soc. stranki kaki prepiri zaradi nasledstva dr. Luegerjevega.
OPOZICIJA ČEŠKIH POSLANCEV V ODSEKIH.
Praga, 11. marca: »Nar. pol.« javlja iz krogov čeških radikalnih poslancev, da je stavil poslanec Klofač y češki zvezi predlog, naj bi zavzeli češki poslanci z ozirom na Slovanom sovražno stališče sedanje vlade, v vseh odsekih, katerih delazmožnost želi vlada, strogo opozicijonalno stališče. O predlogu se bode posvetovala parlamentarna komisija Češke zveze.
NAPRED. NEMCI K POLITIČNEMU POLOŽAJU.
Dunaj, 11. marca: V današnji seji nemško-naci-jonalne zveze se je temeljito govorilo o položaju in se je soglasno izrazilo mnenje, da ne sme biti pre-osnove kabineta brez nemško-slovanskega sporazuma, ker bi se drugačele okrepil slovanski vpliv v državi in upravi na škodo Nemcev. Zveza naj vpliva na to, da pridejo poprej vsaj do razprave vladne predloge o jezikovni rabi in okrožjih na Češkem; te predloge se naj odkaže odseku. Nemci hočejo s tem doseči, da se začno sporazumni dogovori.

Velikonočne dopisnice
kakor tudi za godove s cvetlicami Itd. se - dobivalo v velikanski Izberi pri -
Goričar & Leskovšek v Celju
trgovina s papirjem in pisalnim orodlem.
Na debelo In drobno.	Na debelo ln drobno.
177 88-1

Posojilnica v Brežicah
ima vse svoje posestvo težeče v občini Čatež na Kranjskem vis i vis novega mostu čez Savo in Krko
naprodaj.
Ker je posestvo lepo ležeče in isto zelo radi po letu obiskujejo letoviščarji od vseh krajev, je Posojilnica voljna ves kompleks razun „hotela Grič" ali skupno prodati ali pa istega dati razdeliti na več parcel.
Tozadevna natančnejša pojasnila daje
ravnateljstvo Posojilnice v Brežicah.
Ravnateljstvo.
168 3-2
Edini narodni klepar v Celju
Anton Jošt
Savinska ulica št. 4
prevzema vsa v svojo stroko spadajoča dela in popravila ter se slavnemu p. n. občinstvu najvljudneje priporoča v mnogo« brojna naročila.	159 7-2
Inserati
v .Narodnem Dnevniku' imajo najboljši uspeh.
Gospodična
17 let stara, ki je dovršila trg. šolo v Gradcu zmožna slov. in nemškega jezika, strojepisja in stenografije, želi dobiti službo za kontoristinjo. — Ponudbe na upravništvo.	178 l
Išče se
poslovodja
* - za pekarijo. - -
Pekarija se da tudi v najem in ,sicer s prvim aprilom 1910. Pouudbe naj se blagovolijo poslati pod naslovom: Ivan Habjan hotelir Šmarje pri Jelšah. 173 e-t
172 3-1
Sprejmem
vzgojiteljico
k dvema dekletoma in
trgovsko učenko
And. Elsbacher, Laški trg.

V Mariboru!
Poduk v glasovirju, orglanju, posvetnem in cerkvenem petju, teoriji, harmoniji itd. daje mlad izkušen kapel-nik. Ponudbe naj se blagovolijo poslati pod „Kapelnik I9IO" Narodni dom, ==— MARIBOR. =—
125


Hotel ,International'
o tržiču (fflonfalcone) ^^
se odda takoj v najem pod jako ugodnimi pogoji. Hotel je na novo zgrajen, ima 30 meblovanih sob, ugodna lega v bližini postaje. Promet se v Tržiču velikansko razvija, tako, da je spretnemu in vestnemu hotelirju zasigurana dobra eksistenca. Znanje slovenskega, laškega in nemškega jezika je neobhodno potrebno. Ponudbe sprejema lastnik hotela: Ivan —Peric, veleposestnik v Tržiču fMonfalcone). —