9 770353"734020 Celje evropska kulturna i Žabji masak> ob Slivniškem jezeru Stran 3 izpolnjena želja: srečanje z juretom natkom msKmsmm košarici dobrot za najlepšo pisanico « voščilnico ■Ksszm Št. 31/ Leto 61 / Celje, 18. april 2006 / Cena 150 SIT - 0,63 EUR KUPON ZA STILSKO PREOBRAZBO Četrtek je zadetek v polno! V četrtek, 20. aprila, bodo v prodajalnah Skupine Mercator* in v prodajalnah izbranih partnerjev v Mercatorjevih centrih izdelki iz vseh programov cenejši za 10 %! Pridite in z nakupi zadenite v polno! Si Mercatornajboljši sosed «>V. jiifc 'ftlc&ov. Pnv fake- (Kipiát aç v Ta četrtek, 20. aprila 2006 V Pohištvu Si Tehnika % Gradnja VINTEfWOBT mm*iQs0 <8S> (Huraí 9770353734020 2 DOGODKI NOVI TEDNU Janja Intihar v bratstvu resnice Društvo novinarjev Slovenije (DNS) je v četrtek podelilo novinarske nagrade Consortium Veritatis/Bratstvo resnice za lansko leto. Nagrado za izstopajoče novinarske dosežke v lokalnih in regionalnih medijih je dobila novinarka naše medijske hiše Janja Intihar. Kot so v DNS zapisali v obrazložitvi nagrade, je Janja Intihar novinarsko pero, kakršnih bi si javnost, vsaj kar se manjših oziroma regionalnih in lokalnih medijev Uče, zaslužila več. S poklicno korektnostjo, celovitostjo in dobronamerno kritičnostjo v celoti ustreže informacijski žeji bralcev in poslušalcev, pri tem pa ohranja avtonomnost in neodvisnost. To ji uspeva z nadpovprečno strokovno razgledanostjo, torej poznavanjem gospodarstva ter s prav tako vrhunsko spretnostjo podajanja novinarskih sporočil in mnenj. Skratka, gre za novinarko, ki je v ponos slovenskemu novinarstvu. Janja je svojo novinarsko pot začela na Radiu Šmarje, v naši medijski hiši pa je že od leta 1992. Skrbi predvsem za to, da ste na tekočem z gospodarskimi novicami. Pravi, da je nagrade Janja Intihar vesela predvsem zaradi sebe, še bolj pa zaradi naše medijske hiše: »Nagrada pomeni, da v Novem tedniku in Radiu Celje delamo dobri novinarji, delamo ljudje, ki resno jemljemo svoj poklic in ga tudi resno opravljamo.« Ob tem povejmo, da so nagrado za novinarske dosežke v regionalnih medijih po nekaj letih zatišja letos ponovno podelili. Očitno tudi lokalno oziroma regijsko novinarstvo postaja vse bolj pomembno, s čimer se strinja tudi Janja Intihar. Pravi, da si ljudje želijo lokalnih in regionalnih novic, za katere pa t. i. veliki mediji nimajo časa oziroma prostora. »Zato je zelo pomembno, da smo tudi na regionalnih medijih novinarji resni, da resno opravljamo svoje delo in da smo profesionalci. Ob obilici takšnih in drugačnih »medijev« pa novinarstvo izgublja svoj pomen in prav mi smo tukaj, da pokažemo in dokažemo, kaj je pravo novinarstvo,« še dodaja. V četrtek so podelili osem nagrad. Poleg Janje Intihar so nagrado dobili še Meta Roglič, Meta Krese, Dejan La-dika in Matija Stepišnik, za novinarsko fotografijo pa Jaka Adamič in Janko Rath. Nagrado za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva je prejel Jože Hudeček. ŠO Foto: SB Filmska ekipa je bila po premieri nagrajena z zasluženim aplavzom. Aufbiks v o Celju Mestni kino Metropol v Celju je v četrtkovem večeru gostil kar dve premieri dokumentarno-igranega filma Aufbiks, ki je ob 17. in 20. uri pred veliko platno prikoval po več kot dvesto gostov na čelu s celjskim županom Bojanom Šrotom. Ob prizorih, pazljivo posnetih ob rekonstrukciji različnih celjskih prizorišč, in ob prilagoditvi duhu časa smo lahko začutili utrip življenja iz prejšnjih stoletij. Filmska ekipa si je tako po dolgih mesecih snemanja, montaže in piljenja še zadnjih podrobnosti labko končno oddahnila, še posebej, ko so 50-minutni film z aplavzom nagradili prvi gledalci. Scenarij je nastajal po knjižni predlogi zgodovinarja dr. Janeza Cvirna, po delu, ki obravnava odnose med Slovenci in Nemci v času 19. in začetka 20. stoletja, ko je znala kri prav pošteno zavreti. Igrane prizore, ki so jih s številnimi igral- ci in pomočjo statistov snemali po različnih celjskih lokacijah že v lanskem letu, dopolnjujejo skrbno izbrani posnetki celjskih znamenitosti, ki jih lahko primerjamo s prizori na starih razglednicah. Zaigrani prizori pa se osredotočajo predvsem na konflikte med narodoma, ki si vsak na svoj način želita izboriti prevlado in zagotoviti več pravic. Nemški odziv na slovensko narodno zavednost in prebujajoči se nacionalizem je oster. Še posebej ogrožene se Nemci počutijo ob razpadu avstrijske monarhije in ustanovitvi kraljevine Jugoslavije. Vse to se odraža v številnih konfliktih in zdi se, da sta naroda desetletja živela drug mimo drugega; ločeno ustanavljata svoja telovadna društva, se zadržujeta v različnih gostilnah, odgovor na gradnjo slovenskega Narodnega doma je gradnja Nemške hiše ... Nemci poskušajo preprečiti obisk čeških kulturnikov v Celju in dostikrat v kakšnem nočnem bližnjem srečanju teče kri, ko se spoprimejo fantje, še nekoliko opogumljeni s kozarčkom. »Snemanje je potekalo brez večjih zapletov, čeprav je šlo za izjemno zahteven projekt, ki je zahteval velike scenografske, maskerske in kostumo-grafske posege v okolje. Bili smo soočeni tudi z dejstvom, da imamo zelo malo denarja in da bo treba ravnati zelo racionalno. Snemanje je bilo izjemno prijetno, dobro organizirano, ekipa motivirana, veliko podporo smo imeli tudi pri Celjanih in celjski občini, tako da upam, da je Celje dobilo film, kot si ga zasluži,« je po slavnostni premieri, ki se je je udeležila vsa filmska ekipa, povedal soscenarist in režiser Miran Zupanič. S končnim izdelkom je prav tako zadovoljen producent in direktor fotografije Aleš Šega, ki upa, da bo film, ki se simbolično konča s posnetkom so- dobnega Celja in velikih reklamnih napisov v tujem jeziku, ki sporočajo, da imata kapitalizem in tržni sistem univerzalno govorico, ki jo moramo razumeti vsi, zanimiv ne le za slovensko, ampak tudi za tuje občinstvo. Producent filma Aufbiks je producentska hiša Visual Production, v koprodukciji z RTV Slovenija, projekt je bil s strani strokovne komisije Ministrstva za kulturo RS izbran na rednem javnem razpisu za sofinanciranje projektov za avdi o vizualne medije v letu 2005, finančno pa ga je podprla tudi Mestna občina Celje. Po slavnostni premieri bo film na rednem programu kina Metropol še dva tedna, sledila bo ljubljanska premiera, kmalu pa ga bo mogoče videti tudi na malih ekranih, kot dokumentarec meseca ga bodo 16. maja ob 21. uri predvajali na 1. programu Televizije Slovenija. POLONA MASTNAK Foto: ALEKS ŠTERN Varčevanje na škodo bolnikov Zdravilišče Laško je lani ustvarilo 2,8 milijarde tolarjev prihodkov iz poslovanja, kar je za sedem odstotkov več kot leto prej. Lanski poslovni odhodki so se glede na leto 2004 povečali za devet odstotkov na 2,7 milijarde tolarjev. Direktor Zdravilišča Laško Roman Matek je lansko poslovanje družbe ocenil kot uspešno, saj so kljub nekaterim nevšečnostim v poslovanju dosegli načrtovan čisti dobiček v višini 88,3 milijona tolarjev. Po Matkovih besedah se je zdravilišče v minulem letu soočalo s precejšnjim omejevanjem napotovanja na zdraviliško zdravljenje s strani zdravstvene zavarovalnice. Vzroke za to vidi že v samem nazivu zdraviliško zdravljenje. Marsikdo pod tem pojmom razume zabavne programe. V resnici pa je zdraviliško zdravljenje resna medicinska rehabilitacija. Včasih gre tudi za pretirano varčevanje s sredstvi zavoda za zdravstveno zavarovanje. Tretja stvar, ki jo kaže izboljšati, je sodelovanje med na-potnimi in imenovanimi zdravniki, še razmišlja. »Imenovani zdravniki zavrnejo med 30 in 40 odstotkov predlogov napotnih zdravnikov ter med 40 in 50 odstotkov predlogov podaljšanja. Na ta način sicer privarčujejo nekaj denarja predvsem na področju prostovoljnega dopolnil- nega zavarovanja. Več pa je škode za bolnike in zavarovance, ki so zaradi pretiranega varčevanja neustrezno rehabilitirani. In tudi za zdravilišča, ker tako pomembnega izpada v trenutku ni mogoče nadomestiti na drugih trgih. Tako se je število oskrbnih dni zdraviliškega zdravljenja v letu 2005 v primerjavi z 2004 zmanjšalo za 4 odstotke, če pa to primerjamo z letom 2003 pa kar za 22 odstotkov,« pojasnjuje Matek. Kljub zmanjšanju napotitev na zdraviliško zdravljenje so uspeli povečati obseg zdravstvenih storitev za dva odstotka zlasti z dodatnim programom ambulantne fizioterapije, povezane z dodatnimi specialističnimi pregledi. Nevšečnosti sta povzročala tudi slabo vreme v poletnih mesecih ter avgustovska poplava, ki je zdravilišču povzročila za okoli 80 milijonov tolarjev gmotne škode. Sicer je zdravilišče lani zabeležilo 101.105 nočitev, kar je za odstotek manj kot v letu 2004. Še vedno največ nočitev ustvarijo gosti na zdraviliškem zdravljenju, sledijo nočitve individualnih in agencijskih gostov. Povprečna zasedenost nastanitvenih zmogljivosti v zdravilišču je lani znašala 73 odstotkov, pri čemer se je število tujih gostov povečalo za štiri odstotke. BOJANA AVGUŠT1NČIČ Pomoč za študij v tujini Na Občini Laško so se odločili, da bodo odslej vsako leto študentom iz laške občine za dodiplomski in podiplomski študij v tujini namenili enkratno denarno pomoč. Letos je v občinskem proračunu za to namenjen milijon tolarjev. Do takšne pomoči so upravičeni študentje, ki niso starejši od trideset let, imajo povprečje opravljenih izpitov od drugega letnika dodi-plomskega študija najmanj 8 in niso zaposleni. Občina bo pomoči dodeljevala na podlagi javnega razpisa, pri čemer bo prispele vloge ovrednotila strokovna služba. »Upoštevala bo število doseženih točk za šolski uspeh, delež mesečnega bruto dohodka na družinskega člana v primerjavi s povprečnim mesečnim bruto dohodkom v preteklem letu, dosedanje aktivno delovanje na področju posameznikovega študija in čas študija v tujini. Vrednost točke bomo vsako leto določili v višini enega odstotka povprečnega bruto osebnega dohodka v preteklem le- tu, pri čemer bodo imeli ob enakih pogojih prednost kandidati z nižjim dohodkom na družinskega člana,« pojasnjuje vodja oddelka za družbene dejavnosti Jože Krašovec. Kandidat, ki bi letos zbral najvišje možno število točk (100 točk), bi bil tako upravičen do dobrih 277 tisoč tolarjev enkratne pomoči, kandidat z najnižjim možnim številom točk (25) pa nekaj več kot 69 tisočakov. Toda študent, ki bo prejel pomoč za študij v tujini, bo imel do občine Laško določene obveznosti. Po zaključku študijskega leta bo moral oddati pisno poročilo, v katerem bo predstavil rezultate študija, ter predložiti ustrezna dokazila. Lahko pa ga občina tudi zaveže k sodelovanju pri različnih projektih v občini, ki se navezujejo na področje njegovega študija. Če bo kandidat posredoval neresnične podatke ter če bo izobraževanje v tujini po svoji volji ali krivdi opustil, bo moral denarno pomoč z obrestmi vred seveda vrniti. BOJANA AVGUŠTINČIČ www.novitednik.com « liifffl_DOGODKI_3 Krvav žabji masaker Ob Slivniškem jezeru letos po desetletju prvič niso postavili varovalnih ograj za dvoživke O tem, komu so se letos zamerili žabe in ljudje ob Slivniškem jezeru, vozniki precej prometne ceste proti Podčetrtku nimajo časa razmišljati. Na cesti, ki so jo ob spomladanski budnici na poti do močvirja preplavile zaščitene krastače, se v teh dneh dogaja krvavi masaker. Na tisoče žab se je sploščilo pod kolesi mi-movozečih avtomobilov, saj se jim vozniki enostavno ne morejo izogibati. Z neznosnim smradom in gnusnimi pogledi na žabjo notranjščino pa naj se okoliški prebivalci ubadajo, kakor vedo in znajo. Najhuje je, da je bil ta problem že vsaj deset let v vseh pogledih rešen. Pred desetletjem so namreč s sofinanciranjem ministrs- tva za okolje in prostor na pobudo društva Radoživ iz Žalca in Ekološkega foruma pri LDS zgradili prve podhode za žabe oziroma dvoživke v Sloveniji. Redno so jih tudi vzdrževali, lovci pa so vsako leto spomladi ob cesti postavili začasno nizko ograjo, dolgo približno tri kilometre. Žabe so bile tako učinkovito usmerjene v podhode, pri čemer so jih veliko aktivisti in prizadevni člani lovske družine iz Šentvida pri Grobelnem čez cesto prenesli tudi ročno. Na precej prometni cesti so tako rešili na desettisoče žab gotove smrti in s tem prebivalcem v toplih spomladanskih dneh prihranili gnusen smrad razpadajočih trupel. A letos se je zgodba izpred desetih let ponovila. Lovska družina ovir ob cesti ni postavila. A ne po svoji krivdi. Kot nam je pojasnil predsednik Ivan Mešiček, so se že januarja pozanimali, kako in kaj bo letos s postavitvijo ograje, a so jim v Zavodu za varstvo narave Celje pojasnili, da ministrstvo za okolje in prostor s pristojnimi službami ni zagotovilo sredstev za postavitev ovir ob cesti. Te so vsako leto v celoti stale največ približno tristo tisoč tolarjev. »Sicer to ni bil velik denar, vendar smo v društvu vsako leto vestno opravili delo in korektno sodelovali z ministrstvom, letos pa se je dobra praksa nepričakovano prekinila,« je pojasnil Mešiček. »Te dni so ob dežju žabe prečkale cesto. Bilo jih je toliko, da bi jih lahko odstranjevali z grabljami. Žal jih je ogromno končalo pod avtomobilskimi kolesi.« Podobno je v odprtem pismu zapisal šentjurski podžupan Jože Artnak: »Kakšen je pogled na cesto, raje ne bi podrobno opisoval. Cesta je dobesedno tlakovana z mesarskimi prizori. Še sreča, da so na preži ptice roparice, ki nesnago čistijo. Na asfaltu ostajajo packe povoženih nemočnih živali, ki še nekaj časa opozarjajo na nesrečna srečanja s kolesi avtomobilov.« Kot vedno - ni denarja Zakaj ograje tudi letos niso postavili, kje se je izgubilo tistih nekaj sto tisočakov in zakaj tak korak nazaj, smo povprašali na pristojnem ministrstvu. V odgovoru so zapisali, da je na območju Slovenije prepoznanih na stotine t.i. črnih točk, kjer ob spomladanskih selitvah, pod kolesi avtomobilov množično poginjajo dvoživke. V študiji centra za kartografijo favne in flore je samo na državnih cestah prepoznanih skoraj tisoč mest, kjer prihaja do omenjenega pogina. Cesta ob Slivniškem jezeru, ki je v pristojnosti občine, je torej samo še ena dodatnih črnih točk. »Naše ministrstvo in službe s področja ohranjanja narave se v prizadevanja za omilitev problema ves čas aktivno vključujemo. Tako smo tudi pred okoli desetimi leti s sofinanciranjem pripomogli k vgradnji cestnih podhodov na cesti ob Slivniškem jezeru. Ker ob cestišču ni bila postavljena trajna ograja, je ministrstvo oziroma Agencija RS za okolje ves čas zagotavljala nekaj sredstev za vsakoletno postavitev ograje.« Kot pravijo v ministrstvu za okolje in prostor, so letos ugotovili, da je potreben material za postavitev začasnih ograj ob cesti še iz preteklih let in ga ni bilo treba kupiti. Sredstev za plačilo dela pa v proračunu ministrstva zaradi drugih prioritet niso zagotovili. In kdo naj bi torej moral za to poskrbeti? Sogovorniki iz ministrstva se strinjajo, da bi bilo treba vsaj na lokacijah, kjer se je reševanje dvoživk v preteklosti že izkazalo kot dobro, poiskati vse možnosti, da se dobra praksa nadaljuje: »Mi si bomo za to prizadevali, obenem pa1 pri tem vidimo pomembno vlogo nevladnih organizacij, lokalnih skupnosti in služb, ki skrbijo za varnost na cesti, saj so spolzka cestišča zaradi povoženih živali lahko nevarna.« Kot vse kaže, so odslej za žabje masakre odgovorni vsi in nihče. SAŠKA TERŽAN V preteklih dneh je bila na cesti ob Slivniškem jezeru nešteto takšnih podob. Sekretarka o podružničnih šolah Državna sekretarka ministrstva za šolstvo in šport dr. Alenka Šverc je v sredo na pobudo predsednika občinskega odbora NSi Janka Cerkvenika obiskala šentjursko občino. V podružnični šoli na Prevorju se je s predstavniki oblasti in osnovnih šol pogovarjala o razvojnih možnostih in problematiki šolstva v Šentjurju. Pogovora so se udeležili podžupan Jože Artnak, direktor občinske uprave Jože Palčnik in njegov namestnik Edi Peperko ter ravnatelji osnovnih šol s podružnicami. Marjeta Košak iz OŠ Slivnica, Robert Gajšek iz OŠ Hruševec in Marjan Gradišnik iz OŠ Franja Malgaja Šentjur vedo, kako težko je usklajevati potrebe in zmožnosti pri vodenju podružničnih šol. Te se običajno iz leta v leto spopadajo z majhnim ali celo premajhnim vpisom otrok in velikimi vzdrževalnimi stroški, saj gre razen na Prevorju po večini za stare zgradbe. Po drugi strani pa so v majhnih in odročnih krajih šole izjemnega pomena za družbeno in socialno klimo. Hidi tokrat v pogovorih niso mogli mimo največjega šolskega zalogaja v občini - gradnje nove šole na Ponikvi. Ker predračuna za cel projekt krepko presega zmožnosti občinskega proračuna, skuša lokalna oblast od države doseči večji delež sofinanciranja. Vendar pa po pričakovanjih sekretarka o tem ni mogla povedati nič bistveno novega. ST Smer - osvobojena dežela Kulturni forum SDS, občinski odbor Žalec, je pripravil zanimivo predstavitev knjige dr. Ivana Janeza Štuheca Smer - osvobojena dežela. V žalski knjižnici se je zbralo veliko obiskovalcev, ki jih je zanimal avtorjev pogled na nekatera aktualna vprašanja, pogovor pa je vodil Januš Ra- Avtor je orisal prehojeno pot, ki ga je vodila iz Slovenskih Konjic v Prlekijo, kjer je v gimnaziji v Ljutomeru zorel v razmišljajočega in kritičnega človeka. Po študiju v Mariboru, Ljubljani in Rimu ga je življenje pripeljalo na Teološko fakulteto v Ljubljano, kjer je predstojnik in profesor moralne teologije, zadnje čase tudi član programskega sveta. Nekdanji občudovalec Kocbekove poezije se danes s poezijo nima časa ukvarjati. V Žalcu je tekla beseda o verski vzgoji v šoli, ločitvi cerkve in države, denacionalizaciji cerkvenega premoženja, socialnem poslanstvu cerkve, spravi in politiki ... Za zadnjo, torej politiko, dr. Štuhec pravi, da je upravljanje z oblastjo zahtev- no, vendar samo po sebi ni grešno dejanje, če je politika usmerjena v dobro vseh ljudi. Zato za politično delo nista dovolj veselje in volja, politik se mora veliko izobraževati in učiti, saj je le takšen kos zahtevnemu poslanstvu. TT *_GOSPODARSTVO_HOVÍ TEDNIK Najboljši regijski izvoznik šele na 27. mestu Na lestvici največjih slovenskih izvoznikov le dvajset podjetij s Celjskega - V EU največ prodal Unior Gospodarstvo celjske regije je po še nepopolnih podatkih lani izvozilo za dobro milijardo evrov blaga in storitev in uvozilo za malo več kot 857 milijonov evrov. Rast izvoza in uvoza je bila počasnejša kot na državni ravni, vendar ima regija še naprej pozitivno zunanjetrgovinsko bilanco. Delež regijskega izvoza v izvozu države je lani znašal 7,1 odstotka in uvoza 5,4 odstotka. Na lestvici največjih slovenskih izvoznikov se je od podjetij na Celjskem najvišje, na 27. mesto, lani uvrstila Cinkarna Celje, ki je na zunanjih trgih ustvarila 22,5 milijarde tolarjev prometa. Takoj za njo je zreški Unior z 21,5 milijarde tolarjev izvoza, tretji najuspešnejši pa so bili v družbi Štore Steel, ki so imeli 13,8 milijarde tolarjev izvoza. Med podjetja, ki so v tujini ustvarila več kot 10 milijard tolarjev prometa, se je uvrstil še Kovintra-de. Imel je 13,3 milijarde tolarjev izvoza, s čimer je dosegel tudi šesto mesto med največjimi slovenskimi izvozniki storitev. Med sto največjih izvoznikov so se uvrstila še podjetja SG Automotive iz Slo- venskih Konjic, Juteks, Aero, Etol, Steklarna Rogaška in Eco Pap. V drugi stot-niji so najvišje Štorski Valji, ki so s 3,5 milijarde tolarjev izvoza na 105. mestu. Sledi jim konjiški Konus Konex, ki je lani ustvaril za 2,8 milijarde tolarjev izvoza in pristal na 121. mestu. Šest mest za njim je Pivovarna Laško, ki je od predlani na lestvici izvoznikov izgubila kar 37 mest. V zadnji četrtini največjih slovenskih izvoznikov so še Aero Papiroti, ki je lani na tuje trge prodal za 1,6 milijarde tolarjev izdelkov, Emo Orodjarna, Schiedel iz Prebolda, Emo ETT in Emo Kemija. V osrednjem slovenskem časniku so poleg splošne lestvice izvoznikov pripravili tudi lestvici sto največjih izvoz- nikov v Evropsko unijo in v države nekdanje Jugoslavije. Na prvo so se s Celjskega uvrstila podjetja Unior, Cinkarna Celje, Štore Steel, SG Av-tomotive, Kovintrade, Aero in Steklarna Rogaška in na drugo Eco Pap, Pivovarna Laško, Etol, Cinkarna Celje, Unior, Aero, Polzela, Kovintrade, Emo ETT, Emo Kemija in Štore Steel. JANJA INTIHAR Cinkarna zamenjuje nadzorni svet Med nadzorniki Cinkarne Celje le dva predstavnika delavcev - Maja bodo lanski dobiček delili tudi v Juteksu in Banki Celje V Cinkarni Celje, Juteksu in Banki Celje so med prvimi v regiji napovedali seje skupščin, na katerih bodo odločali o delitvi lanskega dobička. Vse seje bodo sredi maja, najbolj odmevna pa bo najbrž v cinkarni, kjer se obetajo korenitejše spremembe v nadzornem svetu. Namesto dosedanjih osem naj bi nadzorni svet cinkarne po novem imel samo šest članov, saj naj bi zaposleni med nadzorniki odslej imeli le dva svoja predstavnika. Ker se večini članov nadzornega sveta cinkarne 17. junija izteče 4-letni mandat, bo podjetje poleg številčno manjšega dobilo tudi povsem prenovljen nadzorni svet. Marka Vreska, Aljošo Tomaža in Tomaža Subotiča naj bi kot novi predstavniki delničarjev zamenjali Oskar Kocjan, Damijan Vrečko in Miran Kramberger, medtem ko bosta nova predstavnika delavcev Marin Žagar in Miran Predsednik uprave cinkarne Tomaž Bencina bo prihodnji mesec dobil nove nadzornike. Špegl. Lastniki cinkarne j^pdo na seji skupščine, ki bo 15. majaroafôôalî tudi o delitvi lanskega dobička. Uprava in nad- zorni svet predlagata, da bi letos za dividende namenih dobrih 529 milijonov tolarjev, kar pomeni, da bi bruto dividenda na delnico znašala 650 tolarjev. V žalskem Juteksu, kjer se bodo delničarji sestali 17. maja, naj bi dividende letos znašale tisoč tolarjev bruto na delnico. Za dividende bi namenili 585 milijonov tolarjev, kar je dobra desetina bilančnega dobička podjetja. V Banki Celje uprava in nadzorni svet predlagata, da bi letos delničarjem, med katerimi ima največji delež Nova Ljubljanska banka, razdelili 2,4 milijarde tolarjev dobička. Bruto dividenda na delnico bi tako znašala 5.800 tolarjev. Na seji skupščine bodo odločali tudi o tem, da bi članom uprave in nadzornega sveta kot nagrado za uspešno delo v letu 2005 namenih malo manj kot 49 milijonov tolarjev. JANJA INTIHAR Laščani kupujejo srbsko pivo NA KRATKO Tuš razširii bencinski servis Engrotuš je ob svojem bencinskem servisu pri Planetu Tuš v Celju odprl še market, v katerem na 35 kvadratnih metrih prodajnih površin ponuja osnovna živila, izdelke za varno in udobno potovanje ter nego vozila. Engrotuš letos načrtuje gradnjo še nekaterih bencinskih servisov, medtem ko bo nekaj obstoječih prenovil. V strategiji širitve si je namreč kot enega od ciljev zastavil tudi večanje števila bencinskih servisov po vsej Sloveniji. JI Tm M08010G3g (Slil V Pivovarni Laško so potrdili, da se zanimajo za nakup srbske MB pivare. Pogovori s predstavniki te družbe že potekajo, vendar se zaenkrat še niso dogovorili nič konkretnega. MB pivara je največja pivovarna v Srbiji in Črni gori v srbski lasti. Njen lastnik je družba Rodič M&B iz Novega Sada, s katero se je Mercator začel dogovarjati o strateškem partnerstvu. MB pivara obvlada približno petino srbskega trga, na katerem je sicer vodilna Apa-tinska pivovarna, ki je v lasti belgijskega InBeva. Na leto izdelajo približno 4,5 milijona hektolitrov piva, ki ga poleg v Srbijo največ prodajo še v Bosno in Hercegovino. Prav slednja je bila vrsto let najpomembnejše izvozno tržišče tudi za Pivovarno Laš- ko, vendar je zadnje čase naročil iz te države vse manj. Pivo MB pivare, ki so jo postavili šele pred dobrima dvema letoma, je mogoče najti tudi v Sloveniji, Nemčiji, Franciji, Italiji, Švici, na Madžarskem, Hrvaškem, v Romuniji, Rusiji, Makedoniji in celo v Avstraliji. Pivovarna Laško je v preteklih letih že večkrat iskala poti, kako kupiti katero od pivovarn na srbskem trgu, kjer je konkurenca zelo velika, večina proizvodnje pa je v lasti največjih evropskih pivovarjev, na primer InBeva in Heinekena. Med drugim se je zanimala tudi za beograjsko pivovarno BIP, kjer je bila tako kot drugod neuspešna. Tokrat ima veliko možnosti, da ji uspe. Mercator, kjer je skupaj z Istra-benzom in s prijateljskimi Skupina Rodič M&B je eden največjih srbskih trgovcev z živili in s podobnim blagom. Je v lasti bratov Milana in Bogdana Ro-diča, ki imata poleg trgovske verige in pivovarne še nekaj bencinskih servisov, hotele in tudi nogometni klub Hajduk iz Kule. podjetji več kot polovična lastnica, je namreč v petek z družbo Rodič M&B podpisal pismo o nameri strateškega povezovanja na področju dejavnosti trgovine z živili in s podobnim blagom v SČG ter širši regiji. Skupina Mercator bi postala pomembnejši lastnik skupine Rodič M&B, ta pa bi s prevzemom delnic prav tako kot eden pomembnejših lastnikov vstopila v Mercator. JI Najava dividend Po razgibanih osmih dneh nenehne rasti je bilo pričakovati korekcijo tečajev, do katere je prišlo sredi tedna. Nekatere vlagatelje je mogoče presenetila z velikostjo, saj so se tečaji večine delnic v samo dveh delovnih dneh praktično vrnili na izhodišča izpred tedna dni ali celo nižje. Ne srečo je bila korekcija kratkotrajna in proti koncu tedna so tečaji večine delnic borzne kotacije znova pridobivah na vrednosti. Elan, ki so ga dobili vlagatelji v začetku aprila, je hitro splahnel, čeprav dnevni promet še vedno redno presega milijardo tolarjev, kar je praktično dvakrat več kot v celi drugi polovici preteklega leta. Po tednu dni prevlade največjega trgovca je pobudo spet prevzela Krka, kjer je korekcija tečaja trajala le dan in pol. Gledano obseg sklenjenih poslov, obe podjetji nekajkrat presegata vse ostale kotirajoče družbe, s katerimi se praviloma sklene manj kot sto milijonov tolarjev poslov. Omaka lan Enotni tečaj Pr omet v mSn %spr. CICG Cinkarna Celje 24.000.00 15.23 -2.08 CETG Cetis 25.000,00 0.10 0.00 CHZG Comet Zreče 1.800,00 0,18 0.00 GRVG Gorenje 5.440,38 135,80 -0.19 PILR Pivovarna Laške i 7.527,77 154,25 -2.08 JTKS Juteks 26.007,27 4,73 -0.98 ET0G Etol 46.999,90 1.73 0,88 Nekatera podjetja že sklicujejo skupščine in objavljajo predlog dividend: Cinkarna predlaga dividendo v višini 650 tolarjev bruto; Gorenje predlaga dividendo v višini 100 tolarjev bruto; Intereuropa predlaga dividendo v višini 250 tolarjev bruto; Juteks predlaga dividendo v višini 1.000 tolarjev bruto in tudi predlog odobrenega kapitala; Mercator predlaga dividendo v višini 600 tolarjev bruto in predlog odobrenega kapitala; Petrol predlaga dividendo v višini 1.000 tolarjev bruto in predlog odobrenega kapitala; Salus predlaga dividendo v višini 5.000 tolarjev bruto (skupaj z že izplačano vmesno dividendo). Indeks Zadnji tečaj % spr. SBI20 4.757,40 -1.31 PIX 3.912.38 -2,22 BI0 119.50 0.17 Mercator je najavil povezovanje z vojvodinsko trgovsko družbo TUP Rodič M&B Co, ki letno ustvari okoli 370 milijonov evrov prihodkov (MELR približno 2 milijardi evrov). Družba je v lasti bratov Rodič, poleg trgovine pa imajo tudi pivovarno MB pivara. Kapitalska povezava naj bi potekala z odkupom večinskega deleža trgovske družbe v zamenjavo za delnice Mercatorja. Ni pa znano ali namerava Mercator uporabiti lastne delnice ali pa bodo za to izdane nove delnice, za katere naj bi uprava pridobila soglasje skupščine. KAREL LIPNIK, borzni posrednik, ILIRIKA d.d., Breg 22, Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. CASINO FARAON CELJE NAGRAJUJE Sanjski avto BMW je zlahka lahko vaš OBIŠČITE NAS IN SODELUJTE V VELIKI NAGRADNI IGRI OD MARCA DO OKTOBRA IGRALNI SALON r fs/Av, 'lON C*; Blagoslov ognja in Jedi Veliko- Med zunanje simbole največjega krščanskega praznika, velike noči, sodi tudi velikonočni ogenj, ki ga prižigajo in blagoslovijo zgodaj zjutraj na veliko soboto. Verniki prižigajo lesene gobe, ki pri tlenju oddajajo prijeten vonj. Tleče gobe nato ponesejo v stanovanja in druge prostore. Včasih marsikje niso zakurili ognja na ognjišču, vse dokler k hiši niso prinesli blagoslovljenega ognja, s katerim so zakurili in potem na ognju skuhah gnjat in drugo, kar so nesli k blagoslovu velikonočnih jedi. Ogenj blagoslavljajo pri večini slovenskih cerkev, fotografija pa je s Polzele, kjer so prižigali lesne gobe, s katerimi so v domove ponesli ogenj in žlahtne praznične vonjave. nočni utrip v Termah Čeprav je pravo velikonočno vzdušje vezano na domove, so v Termah Zreče pokazali, kako je tudi v hotelu mogoče ustvariti praznično okolje. V avli Hotela Dobrava so pripravili razstavo velikonočnih jedi in pogrinjkov, številne goste, ki so preživeli praznike pri njih, pa so presenetili tudi čisto pravi zajčki. NOV! T§&« IZ NAŠIH KRAJEV St. 31-18. april 2006 -———- m Velikonočna razstava v Drešinji vasi je pritegnila številne obiskovalce. Razstava dobrot in pirhov Turistična sekcija pri Prostovoljnem gasilskem društvo Drešinja vas in odbor podeželskih žena Petrovče sta ob pomoči Jožeta Stepi-šnika pripravila v dvorani Gasilskega doma Drešinja vas tradicionalno razstavo velikonočnih jedi in pirhov. Sodelovalo je 18 družin in članice društva podeželskih žena, ki so pripravile vsaka svojo velikonočno mizo. Na njej so na kar najbolj domi-selen in očem prijeten način predstavile jedi, ki so obvezne pri velikonočnem blagoslovu. Kot je povedal Jože Ste-pišnik, s 3-dnevno razstavo v Drešinji vasi ohranjajo versko in kulturno izročilo slovenskega naroda. Velikonočno obložene mize so bile potem, ko je jedi v soboto blagoslovil petrovški župnik pater Ivan Arzenšek, na ogled do včerajšnjega velikonočnega ponedeljka. Zanimivo razstavo si je ogledalo veliko ljudi, saj je po svoji vsebini edinstvena v Savinjski dolini. TT OBČINA ŽALEC predstavitev variantnih rešitev URBANISTIČNO ARHITEKTONSKE UREDITVE OBMOČJA ŽALEC ZAHOD 1. PROSTORSKO KONFERENCO ki bo v ponedeljek, 24. aprila 2006, ob 13.00 uri, v dvorani gasilskega doma Žalec, Ulica heroja Staneta 1, Žalec. Razstava urbanistično arhitektonske ureditve območja Žalec zahod je na ogled v avli občine Žalec do 31. maja 2006 v delovnem času občine. Na prostorski konferenci bo predstavljen osnutek programa priprave občinskega lokacijskega načrta stanovanjske soseske Žalec zahod. Vabljeni: predstavniki strokovne in organizirane javnosti, nosilcev urejanja prostora, lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter vsi krajani. Aleksander Žolnir, vodja oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora kuponček za nagradno igro Zlata deteljica Casinoja Faraon ; Vpiši številko karte (1-32), pod katero se skriva Zlata deteljica: ime in priimek ____ Naslov ______ AOAIVIAS\ Kupon pošlji na: NT&RC, Prešernova 19,3000 Celje I j> i 3 4 5 X 7 » 9 JP 11 »i» ^Vi^'V* A íV.:*ÍA::A * 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 12 13 14 15 16 Blagoslov ognja na Polzeli Državni strelski prvak med veterani Karli Cizej v svoji lovski sobi v Šmatevžu, kjer je ogromno trofej, pokalov, plaket in priznanj. Koliko je vseh, še sam ne ve natančno. Strelski prvak Savinjčani se lahko pohvalijo, da imajo v svojih vrstah tudi državnega prvaka v streljanju. Član Lovske družine iz Braslovč, sicer pa doma iz Šmatevža pri Gomilskem, Karli Cizej je aktualni lovski strelski prvak med slovenskimi lovskimi veterani. To vedo kvečjemu lovski kolegi iz vse Slovenije, večina domačinov iz njegovega domačega okolja pa ne. Karli je nazadnje zmagal na četrtem državnem prvenstvu Lovske zveze Slovenije v lovski kombinaciji za veterane, ki ga je organiziral Strelski center Kramer v Kunšperku pri Bistrici ob Sotli, sedaj pa se že pripravlja, tako kot še veliko njegovih prijateljev, na druga tekmovanja, ki se bodo v pomladnih, poletnih in jesenskih mesecih zvrstila po vsej Sloveniji. Seveda s krono vseh tekmovanj, ponovnim državnim prvenstvom. Je pa v braslovški lovski družini še kar nekaj uspešnih strelcev, ki v Sloveniji in tudi na tujem osvajajo pokale. medalje in priznanja. V članski kategoriji so to Karlijev sin Fredi, ki je predsednik strelske sekcije v LD Braslov-če, Matej Gubenšek, Dejan Kok, Sašo in Uroš Urankar, večkratni državni prvak Dušan Urankar, Marjan Soline in Vojko Škodnik. Strelska tekmovanja niso poceni. Kolikor lahko, pomaga tekmovalcem njihova družina, ki jim za prvenstvo plača strelivo in prijavnino za tekmovanje. Večje stroške predstavljajo prevozni stroški in vsaj trije treningi pred vsakim državnim tekmovanjem. Slednje zahteva ogromno časa, s tem pa tudi denarja. Res je njihova prednostna naloga skrb za živalsko ravnovesje v naravi in ekologijo, res pa je tudi, da se ob idiličnih sprehodih in čudovitih pogledih na lepo naravo in življenje v njej pri-ležejo tudi tekmovanja, ki marsikomu pomenijo svojevrstno obliko samopotrjevanja, koncentracije in užitkov. Karli Cizej ni edini. JANEZ VEDENIK Šentjurski sejem že štirinajstič Občina Tabor ta teden praznuje. Slavje ob občinskem prazniku se bo s slavnostno sejo občinskega sveta, na kateri bodo podelili občinska priznanja, začelo že v petek. Pred sejo bodo odprli tudi slikarsko razstavo Likovne sekcije Mavrica. Praznovanje se bo nadaljevalo do konca aprila. Sobota bo športna. Najprej bodo odprli balinišče, nato pa se bo začel meddruštveni balinarski turnir. Sledil bo občinski nogometni turnir, pomerili pa se bodo kadeti in pionirji iz Tabora in Vranskega. V soboto bodo odprli tudi čebelarsko razstavo, zvečer pa Društvo podeželske mladine Tabor pripravlja prireditev Mladi pod šotorom. Nedelja bo po tradiciji namenjena šentjurskemu sejmu, ki ga letos pripravljajo že štirinajstič, tokrat bodo prikazali tudi srednjeveško tržnico, ob 15. uri pa se bo začela zabava pod šotorom z ansamblom Robija Zupana. ŠO ——- Št. 31-18. april Z006 mc m « Jeva 7. P.E. Koper, .Popust ne veljal -Simerd.o.o.. Ipavčeva ulica 22,300D Celje, P.E. Ljubljř Ferrarska 17 - 3% popust oh nakupu PVC stavbnega] akcijska cene. Popusti seuesei -Slada, d.o.o.. Plinarniška 4.3QQ0 Celje, vse za ogrevanje m. m i vodovod, tel.: 03490 47 70. GSM ,03120 50 60-107. popust Naročniki Novega tednika ste bili že v minulih letih deležni številnih ugodnosti, lani, v jubilejnem 60. etu izhajanja, pa smo dodali še kartico cenejših nakupov. V Klubu naročnikov Novega tednika boste hko s kartico, ki ste jo prejeli, kupovali bolj ugodno, saj so vam kot naročniku na voljo različni popusl trgovinah in lokalih. Kje vse lahko prihranite, je razvidno iz spodnjega seznama, ki ga bomo še širili. POPUSTI IZ POSEBNIH NE SEŠTEVAJO S POPUSTOM NA KARTIP Frizerski studio *uvarnostna kletka<, ki bi absorbirala udarec. Zaradi konstrukcije večine zaščitnih ograj na evropskih cestah motorist ob padcu zdrsne pod ograjo - enako kot če ograje na tistem mestu sploh ne bi bilo. Še huje je, če ob padcu trči ob stebriček ograje, ki s svojimi ostrimi robovi deluje kot rezilo. V tem primeru bi bilo bolje, da ograje na tistem mestu sploh ne bi bilo,« opozarjajo pri Maksiju. Člani motorističnega kluba Blissful iz Celja bodo motoristično sezono odprli na poseben način. 22. aprila bodo na avtopoligonu v Ločici pri Polzeli najprej blagoslovili motorje in motoriste, medtem ko v nadaljevanju pripravljajo šolo varne vožnje. Poleg celjske policije ter nekaterih izvrstnih slovenskih motoristov, med drugim tudi Benke Pulko, bodo na avtopoligonu tudi reševalci na motorjih. Ti bodo pokazah reševanje v primerih nesreč. Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi motoristično opremo, možna pa bo tudi testna vožnja z nekaterimi motorji. Motoristični klub Blissful so ustanovili leta 2000, do zdaj pa so pripravili že tri moto zbore in dva blagoslova motorjev. »Ljudem bi radi pokazah, da nismo neka podivjana horda, kot mislijo nekateri, in da če ima kdo dolge lase in usnjeno jakno, to še ne pomeni, da je cestni potepuh, ki dela naokrog škodo. Tako kot ostali, ki pripravljajo zabave, to počnemo tudi mi,« pravi predsednik kluba Dušan Gradišnik. Letos so se z Občino Žalec odločili pripraviti tudi krvodajalsko akcijo, ki bo danes v Zdravstvenem domu Žalec. www.noyilediiik.com Človek na razdalji 400-500 metrov in s pogledom proti motoristu še ne ve, da se mu karkoli približuje. Motorno kolo se mu mora približati na razdaljo približno 200-250 m, da ga bo zaznal. Razplet dogajanja je odvisen še od hitrosti, pravočasnega reagiranja ter predvsem ustreznega manevra. Žaromet na motociklu občutno pripomore k boljši vidnosti, dodatno pa še žive, pisane barve oblačil in ponoči odsevniki. (vir: Društvo Maksi) »Ena od raziskav je jasno pokazala, da se stebriček s svojimi ostrimi robovi globoko zareže v čelado, kar je za motorista usodno. Pri trku v stebriček s hitrostjo nad 30 km/h robovi delujejo kot rezilo, pri čemer ima motociklist malo možnosti za preživetje - v najboljšem primeru obleži s težkimi telesnimi poškodbami.« Statistika, ki so jo opravili že pred desetimi leti, pa je pokazala, da je 5,2 odstotka vseh nesreč motoristov povezanih ravno s trki v zaščitno ograjo, navajajo pri Maksiju, kjer motoriste ves čas opozarjajo na samozaščitno ravnanje. Dodajajo še, da motoristi pravzaprav razbremenjujejo promet. »Raziskave kažejo, da se za enako pot v mestu z motociklom porabi do 46 odstotkov manj časa kot z avtomobilom, pri parkiranju pa motocikel zaseda približno 75 odstotkov manj prostora. Ob tem, da se kar v 85 odstotkih v avtu pelje zgolj voznik, ti podatki kažejo na očitno prednost motociklov v prihranku časa in prostora.« SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Mestna občina Celje v skladu z 28. členom Zakona o urejanja prostora (Ur. list RS Štev. 110/2002, 8/3-popr. in 58/03 ZZK-1) prostorsko konferenco pred izdelavo predloga SPREMEMB IN DOPOLNITEV ZAZIDALNEGA NAČRTA STARO MESTNO JEDRO CELJA, KARE 10 ki bo v petek, 21. aprila 2006, ob 12. uri v spodnji stranski dvorani Narodnega doma v Celju Mestna občina Celje prireja prostorsko konferenco z namenom pridobiti priporočila, usmeritve, predloge, pripombe in legitimne interese lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede vsebine predloga. Udeleženci prostorske konference, ki zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, morajo ob registraciji udeležbe priložiti pisno pooblastilo. Obvezne priloge prostorskega akta v pripravi so na vpogled na sedežu pripravljavca Mestne občine Celje - Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Sektor za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, Prešernova 27, Celje, župan Mestne občine Celje Bojan Šrot halo, 113! Obračunavanje z nožem Večletni spor sosedov je bil verjetno vzrok, da je enemu od njiju prekipelo, saj je drugemu na Prešernovi cesti v Velenju z bencinom polil stanovanjska vhodna vrata. Bencin je nato prižgal z vžigalico, pri čemer se je ogenj z vrat razširil še v stanovanje. Požigalec se bo verjetno moral zagovarjati zaradi ogrožanja življenja, saj je bil lastnik stanovanja v tistem času doma. V noči na ponedeljek sta na dvorišču stanovanjskega bloka v Šoštanju medsebojno obračunala 30-letni Velenjčan in 30-letni Hrvat. Velenjčan naj bi slednjega z večjim nožem poskušal zabosti v prsni koš, a mu je to preprečila neka ženska. Velenjčana so že prijeli policisti, s kazensko ovadbo pa ga bodo privedli k preiskovalnemu sodniku. Pozor» gori! Minuli konec tedna so se na našem območju požari v naravi vrstili drug za drugim. Iz neznanega razloga je v soboto zagorel večji kres na Podgorski cesti v Pesju ter travnata površina v Ložnici pri Žalcu. Ogenj so pogasili tamkajšnji gasilci, pri čemer škoda še ni znana. Gorelo je tudi v Bregu pri Slovenskih Konjicah, kjer je neznanec na njivo odvrgel odpadni material in ga zažgal. S požarom se je ubadala še gasilska ekipa v Ljubnici pri Vitanju, kjer je v garaži stanovanjske hiše zagorela acetilen-ska plinska jeklenka. Do požara je prišlo zaradi igre otroka, ki je z električnim vrtalnim strojem vrtal v delno napolnjeno jeklenko, ki se je vnela. V Vrbju v občini Žalec je v nedeljo gorela trava, v Lembergu pri Šmarju kup odpadnega materiala ob gospodarskem poslopju, v Šempetru pa so gasilci morali gasiti travo na brežini reke Savinje. Hahteval denar Minulo soboto so neznanci v Škapinovi ulici v Celju ob-stopili 26-letnega Celjana ter zahtevali denar. Ker ga ni imel, so ga hudo pretepli. Isti dan popoldne je 25-letnik na Lip-tovski cesti v Slovenskih Konjicah starejši občanki ukradel torbico in pobegnil. V denarnici je našel slabih 500 tolarjev, ki jih je moral vrniti, saj so ga kmalu izsledili. f^esreěa pri streljanja! V nedeljo popoldne je v Sv. Florjanu pri Rogaški Slatini prišlo do nesreče pri streljanju z možnarjem. Kot so sporočili iz celjske policije, sta 15-letna brata streljala z možnar-ji, pri čemer je pri nabijanju enega prišlo do vžiga smodnika, delci pri poku pa so strelca poškodovali po obrazu in očeh. Novi policijski motorji Minister za notranje zadeve Dragutin Mate bo danés v Ljubljani predal policiji v uporabo 21 motornih koles znamke BMW R1150RT. Nová motorna kolesa bo prevzel generalni direktor policije Jože Romšek, ki se bo s policisti motoristi popeljal na testno oziroma kondicijsko vožnjo. »Motorna kolesa so za spremembo od prejšnjih bela z modrimi napisi ter imajo izboljšali ABS zavorni sistem in vgrajene tri sisteme zvočnih znakov,« pravijo na policiji. Testna vožnja bo potekala tudi mimo našega območja, in sicer čez Vransko, Gomilsko, Šempeter, Žalec, Arjo vas, Velenje in Mislinjo proti Slovenj Gradcu do Ptuja in nazaj proti Ljubljani. 21 novih motorjev so nabavili iz prihrankov proračunskih sredstev policije za leto 2005. HOW TEDNIK. 17 Vas je presenetil račun za ogrevanje? Regrat zdravi in pomlajuje. Plevel, ki pomlajuje Kljub pomladi še dolgo ne bomo pozabili letošnje dolge zime in stroškov, ki smo jih imeli z ogrevanjem. Zdaj je pravi čas, da razmislimo o bolj učinkovitem in cenejšem načinu ogrevanja. Sploh tisti, ki so letos za ogrevanje iz družinskega proračuna morali odšteti za kakšno cisterno kurilnega olja več, so začeli ugotavljati, da je nekaj potrebno ukreniti. Cena kurilnega olja se je v treh letih več kot podvojila, analitiki pa napovedujejo, da bo zalog zemeljskega plina in nafte čez nekaj let začelo primanjkovati, kar bo povzročilo še višjo ceno teh energentov. Tisti, ki so priključeni na omrežje zemeljskega plina, se zaenkrat še najceneje ogrevajo, vendar vsi te možnosti nimajo. Vprašanje je tudi, kako se bo v prihodnje na trgu oblikovala cena zemeljskega plina. »Res je, da se vzporedno z omenjenimi energen-ti dražijo tudi drva, sekanci, peleti, a vseeno niso tako občutljivi na dogajanje na svetovnih trgih,« opaža Franko Nemac, direktor Agencije za prestrukturiranje energetike. Kaj je potemtakem najcenejše? »Med sabo ne gre primerjati le cene posameznih energentov, pač pa tudi cene peči in ostale potrebne infrastrukture ter čas amortiziranja le- teh. Poleg tega moramo preveriti, kateri energenti so nam sploh na razpolago. Mi smo naredili primerjavo med različnimi energenti, pri čemer smo pri vseh predpostavili dobo amortiziranja deset let. Ugotovili smo, da je ob sedanjih cenah in ob državnih subvencijah, s katerimi spodbujajo ekološko sprejemljivejše načine ogrevanja, variante na lesna polena, sekance ter pelete med najcenejšimi in so primerljive s cenami ogrevanja na zemeljski plin. Najdražje ogrevanje trenutno pa je ogrevanje na tekoči naftni plin. Pri zadnjem načinu je sicer začetna investicija najcenejša, vendar, če primerjamo stroške, ki jih bomo s tem načinom imeli v desetih letih, opazimo, da nas v končni fazi vseeno precej več stane kot okolju prijazni načini ogrevanja.« Drage začetne stroške sofinancira država Čez palec rečeno stane kurilna naprava za ogrevanje z lesno biomaso okoli milijon tolarjev, od tega vam 40 odstotkov cene kurilne naprave povrne država. Ministrstvo za okolje in prostor vsa- ko leto za te namene daje nepovratna sredstva v obliki subvencij. Poleg tega Ekološki sklad Republike Slovenije za spodbujanje naložb, ki pripomorejo k varstvu okolja, ponuja kredite z ugodno obrestno mero in desetletno odplačilno dobo. Za ilustracijo: pri petmilijonskem kreditu z odplačilno dobo 10 let vaša mesečna anuiteta znaša slabih 49 tisočakov. Gregor Golja z omenjenega sklada pojasnjuje: »Kredit lahko dobite za vgradnjo sodobnih naprav in sistemov za ogrevanje prostorov oziroma pripravo tople vode, za vgradnjo solarnih sistemov, peči na lesno biomaso, za obnovo obstoječih stanovanjskih objektov, s katerimi zmanjšate toplotne izgube (s tem mislim na zamenjavo oken, izolacijo fasade, strehe, in podobno) ter gradnjo ali rekonstrukcijo stanovanj, pri katerih bo specifična poraba toplote za ogrevanje nižja od 45 kWh/m2 na leto. Kredit našega sklada lahko porabite tudi za nakup energetsko učinkovitih naprav v vrednosti nad 500 tisočakov, nakup okolju prijaznih vozil, nadomeščanju gradbenih materialov, ki vsebujejo nevarne snovi (v praksi zamenjava azbestnih streh), učinkovito rabo vodnih virov, oskrbi s pitno vodo ter odvajanju ali čiščenju odpadnih voda.« Pojdite po brezplačen nasvet Če imate visoke račune za ogrevanje (npr. porabite več kot 15 litrov nafte za ogrevanje enega kvadratnega metra), potem je skrajni čas, da nekaj ukrenete. »Nihanje zaves ob oknih, rosna okenska stekla, plesen na zidovih in vlažni zidovi so jasni pokazatelji, da vam energija uhaja in s tem viša račun za ogrevanje,« pravi Franc Šporn, energetski svetovalec iz celjske pisarne Ensvet. »Ledene sveče na žlebovih povedo, da streha ni dobro izolirana, temen, gost, smrdljiv dim iz dimnika pa, da je kurilna naprava svoje že zdavnaj odslužila. Na podlagi podatkov o velikosti, legi in vrsti gradnje ter dosedanjih ogrevalnih napravah lahko stranki natančno svetujemo, kako lahko v bodoče prihrani.« Točen strokovni nasvet, kje in kako prihraniti, lahko vsak poišče v energetsko-svetoval-nih pisarnah. V Celju je takšna pisarna v prostorih podjetja Energetika na Smrekar-jevi 1 odprta vsak torek med 16. in 18. uro, najdete jih pa tudi v ostalih večjih krajih. ROZMARI PETEK Regrat (Taraxacum officinale) je nadležen plevel, a sila zdravilna zel. V sebi naj bi imel celo moč, da pomladi človeka, ki ga uživa. Kot nalašč pa je tudi za pomladanske kure, saj poživlja in vrača moč od zime utrujenemu telesu. Nobena znanost ni, da regrat cveti od marca do maja, da liste nabiramo preden cveti, cvetove med cvetenjem, korenine kopljemo zgodaj spomladi ali pa od avgusta do oktobra. Korenine razcepimo in sušimo z listi vred v senci ali pa v pečici pri 40 stopinjah Celzija. Cela rastlina je bogata z vitaminom C in minerali. Regrat zdravilno vpliva zlasti na jetra in ledvice. Regra-tova korenina na jetra učinkuje izrazito čistilno. Topi, čisti, pospešuje potenje in krepi telo. Pospešuje izločanje seča in žolča, odpravlja vse zastoje, razstruplja telo, poživlja in vrača moč. Človeka kar pomladi. Izboljšuje celotno presnovo in pospešuje čiščenje krvi, kakor pravijo v ljudski medicini. Čaji za čiščenje krvi spodbujajo presnovo in stimulativno vplivajo na zdrave organe za izločanje ter tako pospešijo izločanje odvečnih snovi iz telesa. Takšne čaje uporabljamo kot pomladanske kure za znižanje telesne teže, pri kožnih nečistočah, protinu in revmi. Regratov poparek zaleže tudi pri čirih, slabemu teku, lenemu črevesju, slabokrvnosti, bolezni trebušne slinavke ... Simon Ašič je sladkornim bolnikom svetoval, naj prežvečijo 8 do 15 votlih re-gratovih stebelc na dan. Hrvaški zeliščar Ivan Lesinger za odstranjevanje sečne kisline in holesterola iz krvi priporoča, da prežvečimo 6 do 7 stebelc in pri tem požiramo sok. Regrat na splošno pospešuje pretok žolča, čisti sluznico dihal in prebavil, ustavlja tudi nastajanje Piše: PAVLA KLINER žolčnih kamnov. Kot diuretik pomaga zniževati visok krvni tlak, saj zmanjšuje količino tekočine v telesu. Nenazadnje regrat blaži tudi težave s kožo, kot so ekcem, luskavica in koprivnica, pa tudi akne, mozolje in ture. Poglejmo nekaj načinov priprave regrata. Prevretek pripravimo iz korenine, ki smo jo razrezali ali zlomili. V lonec damo 40 gramov svežega ali 20 gramov posušenega zehšča, prelijemo s 7,5 decilitra hladne vode in zavremo. Vre naj 20 do 30 minut, dokler ne ostane samo še za okoh tretjino tekočine. Za zdravljenje aken in mozoljev spijemo pol skodelice prevretka trikrat na dan. Dve do tri skodelice dnevno si privoščimo za pomladansko kuro, razstrupljanje telesa, za preprečevanje žolčnih kamnov, pri slabokrvnosti, bolnih ledvicah ... Lahko pa sežemo tudi po poparku, ki ga pripravimo iz listov. Slednji zelo koristi zoper težave s krvnim tlakom, pomaga pa tudi v primeru, da imamo otečene gležnje. Da osvežimo spomin, kako pripravimo poparek. Z 2,5 decilitra vrele vode poparimo žličko posušenih ali dve žlički svežih listov. Zehšča namakamo 5 do 10 minut, nato odcedimo in pijemo. V tem pomladnem času pa uživajmo zlasti vehko solate iz regratovih listov, ker učinkovito čisti telo. Regrat je rastlina, ki nikoli ne razočara. Rastlina, ki jo morate vsekakor nabrati, ne glede na to ali ste zdravi ali bolni. Dobrih 300 milijonov za gospodinjstva Ministrstvo za okolje in prostor je konec marca in v začetku aprila objavilo dva javna razpisa za gospodinjstva. Prvi daje nepovratna sredstva za investicije za energetsko izrabo biomase (in sicer na polena, pelete ali sekance) v skupni višini 100 milijonov tolarjev. Nanj se lahko prijavijo posamezna gospodinjstva, ki so že vgradila kurilno napravo in je le ta v funkciji delovanja po 1. maju 2005, kar se dokazuje z datumom računa za vgradnjo oz. montažo kurilne naprave. Prvo odpiranje vlog bo 20. aprila. Naslednja odpiranja, ki se bodo izvajala do porabe sredstev, bodo 1. junija, 24. avgusta in 5. oktobra 2006. Drugi javni razpis ponuja nepovratna sredstva za vgradnjo solarnih sistemov za ogrevanje vode, toplotnih črpalk za centralno ogrevanje prostorov ter fotovoltaičnih sistemov za proizvodnjo elektrike v skupni višini 205 milijonov tolarjev. Na razpisu lahko sodelujejo posamezna gospodinjstva, ki so izvedla enega ali več ukre- pov, ki so predmet razpisa, največji možni znesek, ki ga lahko pridobijo, je pol milijona tolarjev. Nepovratna sredstva se bodo dodeljevala za izvedene ukrepe, ki so v funkciji delovanja od 1. aprila 2005 naprej, kar se dokazuje z datumom računa za vgradnjo oz. montažo posameznega ukrepa. Prvo odpiranje vlog bo 4. maja. Naslednja odpiranja bodo do porabe sredstev in sicer 6. julija in 7. septembra 2006. Obe razpisni dokumentaciji sta objavljeni tudi na spletni strani ministrstva www.gov.si/aure, dodatne informacije lahko dobite tudi vsak ponedeljek in sredo med 9. in 12. uro na telefonski številki 01/300 69 90. Če ste minulo zimo za ogrevanje plačali preveč, je zdaj čas, da se pripravite na bolj varčen način. 18 BRALCI POROČEVALCI Cesta se Je umaknila drevesu Edinstven primer ohranitve platane na železniški postaji v Celju kljub prenovi ceste V Celju se gradi četrta faza Mariborske ceste, ki v večini poteka po Ulici XIV. divizije. Tik pred železniško postajo raste mogočno drevo vrste javorolistna platana, ki je pri nas tujerodna (ameriška) vrsta. V naravi ne raste samoniklo, je pa razširjena po vsej Evropi, saj je med najpogosteje sajenimi drevesi v urbanem okolju. O dimenzijah, do katerih lahko zraste, se lahko prepričamo ravno v Celju oz. v Medlogu pri Celju, kjer rastejo tri zavarovana drevesa, med njimi javorolistna platana z največjimi dimenzijami (obseg, premer, višina) v Sloveniji. Če bi bila platana pred železniško postajo »navadna« platana, bi je verjetno danes tam ne bilo več. Drevo torej ni povsem običajno. Je izjemen estetski element v pretežno pozidanem ali drugače urbaniziranem okolju. Prav tako prispeva tudi k povečani biotski pestrosti v urbanem okolju. Vse to so razlogi, zaradi katerih je drevo zavarovano, kot še 19 drugih dreves na območju Mestne občine Celje, z Odlokom o začasni razglasitvi izjemnih dreves za dendrološ-ke naravne spomenike v Mestni občini Celje. Odlok je na podlagi strokovnega predloga Zavoda RS za varstvo narave, OE Celje (ZRSVN) in na pobudo nekaterih prebivalcev Celja sprejel Mestni svet Mestne občine Celje. In kaj to pomeni? To pomeni prvi korak k temu, da se je tudi cesta izognila drevesu. Že v fazi, ko je bila cesta še samo ideja, je bilo potrebno upoštevati dejstvo, da na trasi načrtovane ceste raste zavarovano drevo. Pa ne samo, da raste. Tam mora rasti tudi po končanem projektu. Seveda so sledila pogajanja, kako rešiti drevo in zadovoljiti vsem standardom, ki jih zahteva cesta. Z dobrim sodelovanjem in pogovori nam je vsem vpletenim (ZRSVN, ARSO, investitorjema DARS ter MOC, načrtovalcem in izvajalcem) uspelo najti zadovoljivo rešitev, ki jo je bilo potrebno udejanjiti. Prvi uspeh je bil že to, da bo drevo ostalo in še naprej krasilo svojo okolico. Projekt je predvideval, da se cesta drevesu v največji možni meri umakne. Vendarle poteka še vedno zelo blizu po neposrednem rastišču drevesa. Pri gradnji ceste bi lahko prišlo do nepopravljivih posledic, ki bi ogrozile obstoj drevesa. V ta namen so bili oblikovani posebni projektni pogoji, ki so veljali za neposredno rastišče drevesa. Omeniti velja ročni izkop in s tem ohranjanje koreninskega sistema drevesa. Vsa dela so potekala pod strokovnim nadzorom predstavnikov ZRSVN. Na tem mestu je predvsem potrebno izreči vse pohvale investitorju in izvajalcem, ki so dosledno spoštovali pogoje in v dialogu s strokovnjaki iskali najboljše rešitve. Te so bile v korist drevesa, obenem pa so zagotavljale tudi minimalne tehnične standarde za graditev ceste. Da se je ves projekt zaenkrat iztekel tako, kot smo upali in pričakovali, gre zasluga mnogim dejstvom. Poleg dobrega sodelovanja med vpletenimi v projekt so to omogočile nekatere lastnosti javo-rolistne platane, kot so prilagoditev na specifične razmere v mestnem okolju. Zaenkrat uspešen projekt, ki združuje tako ohranjanje drevesa, naravne vrednote, kot gradnjo ceste, ki je ponavadi uničujoč element v naravnem okolju, gre počasi h koncu. Kaže, da je drevo dobro preneslo poseg. Upajmo na najboljše. Želimo si, da bi platana pred železniško postajo v Celju postala simbol urejanja življenjskega prostora dreves in spodbuda za urejanje dreves v MOC, predvsem glede na pristop k načrtovanju in sodelovanje med vpleteni v projekt. Ne pozabimo namreč, cesta se je umaknila drevesu ... MATEJ DEMŠAR, Zavod RS za varstvo narave OE Celje Foto:AŠ Slalom avtomobilov Na avtopoligonu Ločica v Šempetru so pripravili av-toslalom, ki je štel za Pokalno prvenstvo Slovenije. Sončno vreme je privabilo doslej največje število tekmovalcev, ki so preizkusili svoje spretnosti obvladovanja osebnih avtomobilov. Na štartni listi se je zbralo 56 voznikov, kar predstavlja rekord v zadnjih šestih letih. Po atraktivni in hitri vožnji med stožci se je za naj- bolj spretnega na veliko veselje domačega kluba AMD Šempeter izkazal prvouvrš-čeni v skupnem seštevku Branko Vidic s subaru im-prezo. Dosegel je skupni čas 3:07,66. Za favorita je sicer veljal večkratni zmagovalec tovrstnih tekmovanj Dragan Gajič (MSK Unlimited), vendar mu zelo hitra šempetr-ska proga ni bila ravno pisana na kožo in je dosegel drugo mesto. Tretje mesto je pripadalo Janku Medvedu (V-Racing), ki je s svojo zastavo 850 poskrbel za zelo atraktivno vožnjo in svojevrstno atrakcijo. V letošnji sezoni bo skupno šest dirk, ki bodo štele za Pokalno prvenstvo Slovenije. Največja sprememba gre v smeri bolj hitrih in enostavnih prog, na katerih lahko tekmujejo tudi hitrejša vozila, ki so bolj atraktivna za gledalce. Naslednji avtoslalom bo 6. maja v Gornji Radgoni. Na tovrstno tekmovanje se lahko prijavi prav vsak voznik z veljavnim vozniškim do-voljenjem, tekmovanja pa imajo poleg zabavne tudi varnostno noto: vsakdo lahko preizkusi svoje sposobnosti in lahko prestopi mejo, ne da bi s tem ogrožal sebe ali druge udeležence v prometu. Foto: MATIJA LONČAR STAJERSKI VAL Zlati ekonomisti Srednje ekonomske šole Celje ——- St. 31-18. april 2006 NXRC V Šolskem centru Rudolfa Maistra v Kamniku so v marcu pripravili že 7. državno tekmovanje srednješolcev iz znanja ekonomije za ekonomske gimnazije ter srednje strokovne in tehniške šole, ki imajo v svojem predmetniku predmet ekonomijo. Na njem so se dobro odrezali tudi dijaki celjske srednje ekonomske šole. Tekmovanja se je sicer udeležilo kar 76 dijakov, od tega 42 iz programa ekonomski tehnik in 34 iz programa ekonomske gimnazije. Med tekmovalci, ki obiskujejo program ekonomski tehnik, sta si prvo mesto ekipno delili gostiteljska šola in Šolski center Postojna, tretje mesto so dosegli dijaki Srednje šola Josipa Jurčiča iz Ivanč-ne Gorice. Med tekmovalci, ki obiskujejo program gimnazije, pa je ekipno prvo mesto dosegla Srednja ekonomska šola iz Celja, drugo mesto dijaki Gimnazije Bežigrad iz Ljubljane, tretji so bili dijaki Ekonomske šole iz Ljub- Srednjo ekonomsko šolo Celje sta zastopali Adrijana Lazič, ki je osvojila prvo mesto in s tem zlato priznanje, ter Lea Podkubovšek, ki si je še z dvema tekmovalkama delila 11. mesto in tako osvojila srebrno priznanje. Skupaj sta, ločeno po programih, dijakinji osvojili največje število točk. Pravilnik določa, da šola, ki doseže največje število točk, prihodnje leto organizira tekmovanje. Zato bo Srednja ekonomska šola Celje prihodnje leto gostiteljica 8. državnega tekmovanja iz znanja ekonomije. KATJA FRAS BUDNA Lea Podkubovšek z mentorico prof. Dragico Zabukovšek (levo) in Adrijana Lazič z mentorico prof. Katjo Fras Budna. s«. "®i«i IČEVALCI 19 Videz vara Obisk dijakov Dijaškega doma Celje na RTV Slovenija se je končal z začudenjem nad majhnostjo snemalnih prostorov. V sredo, 15. marca, smo se izbrani dijaki Dijaškega doma Celje odpravili na ogled RTV Slovenija. Skupina 50 dijakov se je razdelila na dve skupini, prva skupina si je ogledala prostore televizije, druga pa radia. Ob ogledu televizije smo si v spremstvu predstavnikov za stike z javnostjo ogledali vse studie, v katerih snemajo vse oddaje. Pri ogledu studiov smo bili presenečeni nad majhnostjo teh prostorov, saj so pri gledanju oddaj preko televizije ti prostori videti veliko večji. Zanimiva je tudi t.i. »šahovnica«, ki je sestavljena iz luči, ki so zelo pomemben del za snemanje. Izvedeli smo, da je tudi ozadje zelo pomembno, saj daje oddaji določeno globino oz. ostrino, odvisno od teme. Ob prihodu v t.i. studio 4, ki je namenjen za snemanje dnevnika in je hkrati najmanjši studio, smo bili seznanjeni s snemanjem vremenske napovedi. Zanimivo je to, da napovedovalec ne vidi slike, tako kot jo vidijo gledalci, ampak ima za sabo samo modro steno. Edina orientacija zanj sta ob straneh monitorja, ki mu prikazujeta karto, po kateri se orientira. Razloženo nam je bilo, da RTV teži k temu, da bo v prihodnosti vedno več virtualnih od- daj, v katerih bodo ozadja kreirali računalničarji. Po končanem ogledu televizije smo si ogledali še radio, ki ima več prostorov, kot smo pričakovali. Pri ogledu smo bili presenečeni nad dejstvom, da za predvajanje glasbe uporabljajo še trakove -zato, da ohranijo kvaliteto posnetkov. Pomembna je vsekakor tudi komunikacija med napovedovalcem in urednikom, saj ima napovedovalec posebne gumbe, s katerimi komunicira z urednikom. Napovedovalec ima na voljo tudi računalnik, preko katerega dobiva aktualne informacije, ki gredo potem v eter. Napovedovalec ne more biti vsak, saj mora imeti tečaj za napovedovanje, ki vključuje branje besedila. Ogledali smo si tudi studio, v katerem je napovedovalec, ki je izoliran, da se ne slišijo zunanji zvoki, ki bi morebiti motili oddajo. Ogledali smo si tudi snemanje člankov, ki potekajo s sodobno tehniko. Uredniki imajo veliko dela s članki, saj rabijo približno pol ure, da sestavijo posnetek, ki je potem pripravljen za v eter. Ogled smo zaključili z ogledom stare Semeniške knjižnice v Ljubljani, ki je v osupljivem prostoru. Zanimiv je bil ogled, saj knjižnica vsebuje izključno zelo stare knjige, ki so imele velik pomen v preteklosti in ga imajo še danes, prav zaradi svoje starosti. MATEJ PODCRAJŠEK, Dijaški dom Celje Skupaj delamo za zdravje V počastitev svetovnega dneva zdravja in praznika Mesten občine Celje so dijaki Srednje zdravstvene šole Celje z mentorico Marjano Šantej organizirali okroglo mizo. Gostja je bila mag. Damjana Podkraj-šek, dr. med., iz Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. Dijakinja Katja Zabavnik je opisala pomembnost zdravja, tako psihičnega kot fizičnega, pri opravljanju poklica tehnika zdravstvene nege in medicinske sestre. »Čustvene trdnosti se učimo skozi celo življenje,« je še dodala in pri tem izpostavila pomembnost praktičnega pouka, kjer se od starejših kolegov veliko naučijo. Tina Bovha je skušala približati koncept njihove zdrave šole, ki »temelji na modelu zdravja, ki vključuje interakcijo telesnih, duševnih, družbenih vidikov in vidikov okolja.« Dodala je še, da program zdrave šole zaobjema pouk o zdravju, ki je integriran v ostale predmete, prikrit učni načrt (življenje na šoli podpira, omogoča in spodbuja zdravje) ter sodelovanje s starši, zdravstvenimi in drugimi specializiranimi službami ter skupnostjo. Dodala je še, da so dijaki zelo zadovoljni s svojo jedil- nico, opažajo pa, da se nagiba k trendu hitre hrane. Anketo o zdravi prehrani med dijaki Srednje zdravstvene šole je predstavila Veronika Blagotinšek. Anketa je pokazala, da se dijaki sicer trudijo zdravo prehranjevati, vendar jih 69 odstotkov še vedno uživa hitro hrano. »Če še niste, začnite razmišljati, kako bi poskrbeli zase,« je dejala Damjana Pod-krajšek, ki je izpostavila pomembnost gibalnih aktivnosti. Predstavila je raziskavo o samooceni dijakov, ki je bila izpeljana pred petimi leti. Med drugim je raziskava pokazala, da so dijaki zelo slabo zadovoljni s svojo težo. ALEKSANDRA TRUPEJ BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA V rokah držim čarobni prah Spomnim se, kakor bi bilo včeraj, ko sem ležala na mehki zeleni trati, kjer me je grel topel spomladanski sonček. Skratka, sanjarila sem o čarobnem prahu, ki bi pregnal vsako mrzlo zimo. Veter mi je z vso močjo pihal v rjave valovite lase, kakor da bi mi sporočal, da bom vsak čas dobila poseben čarobni prah. Velik rdeč cvet mi je sedel na sredino mojega mladega Čela. Ustrašila sem se ga in ga odrinila na z rožicami postlano trato. Nakar sem zagledala v cvetu rumen cvetni prah. Mislila sem, da je to čarobni prah, zato sem ga vzela in ga shranila v pisan polžast lonček. Ko je prišla zima, sem cvetni prah raztrosila po snegu. Čakala sem na rezultate preganjanja zime. Na žalost se ni nič zgodilo. Bila sem zelooo jezna. Od takrat naprej nisem več iskala čarobnega prahu. V Čudeže pa sploh nisem verjela. Naslednji dan se mi je vendarle zgodil čudež. To, kar sem si že zelo dolgo želela, sem končno dobila. A, še vedno nisem verjela v čudeže in še danes ne verjamem. VITA JANIČ, 6. b OŠ Šempeter v Savinjski dolini OTROŠKI ČA50PI5« Moje misli o tem čudnem svetu Svet je res čuden. Medtem ko nekateri živimo v izobilju, drugi stradajo in so lačni. In to je res žalostno. Pri nas doma imamo ponavadi polno mizo dobrot, a kljub temu nam tudi to ni vedno dovolj. To se ponavadi zgodi ob kakšnih praznovanjih. V času božiča in novega leta je na mizi velik puran, veliko vrst prilog, različne solate, potice, piškoti in dobre sladice. Da ne govorimo o božičnih darilih ... Mi dobimo zelo veliko daril, medtem ko se črnčkom še sanja ne o čevljih. Ko se spomnim na te uboge otroke. ki nimajo niti kaj za pod zob, mi je zelo hudo. O njih veliko izvem na televiziji, v revijah, tudi pri verouku smo se pogovarjali o njih, vendar si verjetno ne znamo predstavljati, kako težko živijo v resnici. Stanka nam je pri verouku povedala, da veliko otrok v Afriki umre prav vsako minuto. Zato kadar kakšno hrano vržemo v smeti, bi se morali vedno spomniti na te uboge otro- ke. LAURA DIVJAK, 3. a OŠ Petrovče ■ i ' t iJ i ■v T W .. H: • I s... Pozdrav pomladi V torek, 4. aprila, smo v vrtcu Tabor pripravili prireditev z naslovom Pozdrav pomladi. Povabili smo vse mamice in atije, babice in dedke, da pridejo pogledat, kaj so za njih pripravili tisti najmlajši in seveda malo večji otroci iz našega vrtca. K sodelovanju smo povabili tudi otroke iz OŠ Vransko - Tabor, ki so se z veseljem odzvali povabilu in nam priskočili na pomoč. Pesem in ples, ki sta polnila srca zadovoljnih staršev, pa sta do vrelišča prišla, ko smo vse zbrane povabili, da skupaj z nami zaplešejo Hudo mravljico. V Domu krajanov Tabor je odmevalo, v marsikaterem srcu pa bo ob misli na pogumne nastopajoče odmevalo še dolgo za tem. Otroci za živahnejše mesto Vila Malina, otrokom prijazna trgovina v središču Celja, kjer je tudi prva celjska javna soba za dojenje in previjanje malčkov, je v soboto poskrbela za živahno in ustvarjalno dopoldne. Ob svoji velikosti primernih mizicah so se otroci lahko predali likovnemu ustvarjanju ali pa preizkušanju najrazličnejših glasbil, med njimi tudi velikega kitajskega gonga. Otroci so igrali, se igrali in risali, pa tudi sicer ustvarjalne zabave ni zmanjkalo. V Vili Malini napovedujejo še več takšnih akcij, ki na svoj prijazen način pomagajo tudi k oživljanju mestnega središča. BS, foto: ALEKS ŠTERN KLAVDUA KONEČNÍK Tokrat o vseh knjigah Velika noč je za nami, z vso hitrostjo pa se bliža svetovni dan knjige. O otroških knjigah smo sicer že govorili, saj ima otroška knjiga svoj dan zase, vendar pa imajo tudi ostale knjige svoj praznik, in sicer 23. aprila. Ta dan je najbolj primeren, da drugemu podarite kakšno dobro knjigo. O dogodkih, povezanih z dnevom knjige, bomo poročali tako v Novem tedniku kot tudi na Radiu Celje. V današnji oddaji Otroški radio ob 16.20, ki jo bodo pripravili in vodili učenci Osnovne Šole Frana Kranjca, borno prav tako govorili o knjigah. Koliko in zakaj beremo, katere knjige beremo in katere so nam najbolj všeč. Sicer pa smo tudi tokrat izbrali nekaj otroških besedil, ki jih lahko vzamete tudi kot darilo ob dnevu knjige. Otroci, vi pa še naprej pišite, rišite in fotografirajte! INFORMACIJE Abafon 080 1 360 IŠČEMO TOPEL DOM Edinstvene in tradicionalne pasme čez 30 ) in še pri tastarm Nekatere moške je treh a poriniti da odletijo iz gnezda. V kinu od 20. aprila 2006. Z nami na svoje! Hipotekami krediti do 30. 6. 2006 po posebnih pogojih. Kvota je o ABANKA Na podlagi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Celju St. 16/2005 z dne 7. 4. 2006 nad stečajnim dolžnikom SG Gojznik. Embalaža, oprema in trgovina GOJZNIK STANKO s.p., Gotovlje 137 a, Žalec - v stečaju objavlja stečajni upravitelj javno dražbo, ki bo 10. maja 2006 ob 14.30 uri v sobi 106/1 Okrožnega sodišča v Celju. Prešernova 22, pod sledečimi pogoji: PREDMET PRODAJE: NEPREMIČNINE ZKV 1013 Gotovlje - delež 1/3 • pare. št. 522/66 - dvorišče v izmeri 293,00 m! in poslovna stavba v izmeri - pare. št. 522/274 - dvorišče v izmeri 103,00 m2 in stanovanjska stavba v izmeri 97,00 m2 NEPREMIČNINE ZKV 1728 Gotovlje - do celote pare. št. 522/271 - travnik v izmeri 268.00 m!. Opomba: Potencialni kupec z nakupom preko stečajnega postopka kupi: • 1/3 nepremičnin vi. št. 1013 k.o. Gotovlje; • 1/1 nepremičnin vi. št. 1728 k.o. Gotovlje; • ter pravico dokazovanja izključnega lastništva na prizidku - delavnica do preostalih nerazdelnih solastnikov, brez jamstva stečajnega upravitelja oziroma stečajnega dolžnika za uspeh izida postopka ugotavljanja drugačnega stanja solastništva, kot je izkazan v zemljiški knjigi; • obvezo ureditve solastniških razmerij ter geodetskih stanj v uradnih mapnih kopijah; • obvezo ureditve ločenih odjemnih mest za infrastrukturo (elektrika, voda, odplake, odpadki itd); • obvezo urejanja gradbenega in uporabnega dovoljenja. Premičnine Predmet prodaje so osnovna sredstva in zaloge stečajnega dolžnika, podrobneje navedene v preglednici »Cenitev osnovnih sredstev« in »Cenitev zalog materiala« (skupaj 87 postavk) z dne 18. april 2005. NAČIN PRODAJE Vse nepremično in premično premoženje se prodaja po načelu »videno -kupljeno«. Premoženje se prodaja v paketu. IZKLICNA CENA Izklicna cena znaša 9.529.150,00 SIT in je določena na podlagi cenilnih poročil za nepremičnine z dne november 2005 ter premičnin na dan 18. april 2005. kakor sledi: za premoženje iz točke 1.1. - nepremičnine vpisane v vl.št. 1013 in 1728 k.o. Gotovlje: 8.974.560,00 SIT za premoženje iz točke 1.2. - skupaj premičnine: 554.590,00 SIT. POGOJI IN PRAVILA JAVNE DRAŽBE Pogoji in pravila javne dražbe so v celoti objavljeni na oglasni deski sodišča ter na spletni strani www.sting-ps.si., na vpogled pa so tudi pri stečajnemu upravitelju. Ogled premoženja in cenilnih poročil je možen vsak delovni dan od 10.00 do 14.00 ure in sicer po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem Rudolfom Hramcem, tel. št. 03 492 68 40. Pred nekaj tedni smo v tej rubriki predstavili pse in si za njih izmislili, kakšne pasme naj bi bili. Za vse, ki še ne veste, pasma »vzhodnjefargizijski medvedar« ne obstaja kakor tudi »mix eollie« ali »igračkasti zlati odna-šalec«. S tem smo samo želeli pritegniti pozornost bralcev in hkrati povedati, da so tudi mešančki lahko vsaj tako lepi in elegantni kot pasemski kužki. Ne samo to, edinstveni. In če želite, še vedno lahko sosedu poveste, da je vaš »vzodnjefargijzijski medvedar«. Da pa ne bo izgledalo, da imamo le mešančke, ta teden predstavljamo čistokrvne ali skoraj čistokrvne kužke, ki v našem zavetišču tudi niso redkost. Obiščite nas in se prepričajte na lastne oči. Zavetišče Zonzani v Jarmovcu ni težko najti. Štajersko avtocesto zapustite pri izvozi Dramlje in zavijete v smer Šentjurja, nato pa sledite oznakam zavetišča. Naši telefonski številki sta 03/749-06-00 ali 749-06-02. Zvedav doberman, zelo prijazen do ljudi in psičk, z mucami pa še ni vzpostavil pravih prijateljskih vezi. Bernardinec, samec, star okoli 4 leta. Ga morda kdo pogreša? Približno 2 leti stara husky psička z ledenomodrimi očmi, umirjena, a polna energije, ko se ji obeta sprehod v naravi. Okoli leto dni stara rotvajlerka Lili, zelo simpatična, živahna, kiji božanje izredno godi. Za sabo ima zelo slabo življenjsko izkušnjo, zato ni primerna za ljudi z otroki, mlajšimi od 16 let. Zlati prinašalec verjetno ni čisto čistokrven, pa še vedno lep, prijazen, skratka tak, kakršen naj bi zlati prinašalec pač bil - družinski »pajdaš«. matthew , sarah jessica . meconaughey parker MALI OGLASI - INFORMACIJE 21 tednik Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. ZLATEČE, Novo Cerkev. No hribu prodom delno podkleteno stanovanjsko hišo. V hiši so elektrika, telefon in voda. Skupno posestvo z zemlpščem meri 2,2 ha. Cena 8.000.000 SITali po dogovoru.Telefon (03)5772-408. 1532 HIŠO, I4Q m2 stanovanjske površine, staro 35 let, na mirni, sončni legi, s pripadajočim zemljiščem 14 arov, v središču Rogatca, HIŠO v Šentjurju prodam. Več po telefonu 041 914-528. 1844 ODDAM V INDIVIDUALNI hiši na Ostrožném oddam opremljeno večsobno etažno stanovanje, takoj vseljivo. Telefon 051212-730. 1805 APARTMA, 10 km iz Poreča, 150 m do plaže, velika terasa, ugodno oddam. Telefon 031 737-703. 1775 APARTMAJE, nove, klimatizirane, ugodno oddajamo v Kopru. Telefon 031 398-069, popoldan. p NAJAMEM STANOVANJE v Celju ali okolici, primemo za invalide, najamem. Telefon 040 127- i.'.m.yjj.1 VOZILA DAEWOO lanos 1,5, letnik 98, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 3854)91. 1852 BMW 740 i, letnik 1999,200.000 km, redno servisiran, brezhiben, maksimalna opremo: avtomatic-menjalnik, usnje, gps, pot. rač, tempomat, klima, 8 airbo-gov..., prodam za 2,5 mio SIT. Telefon 031 622-262. n MOPED Tomos otx 50 C, letnik 1990, rdeče barve, dobro ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5720-591, 051 308-915. 1836 LAGUNO 1,8 rt, letnik 1996, bele barve, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Telefon 031 8864)08. 1798 KUPIM RENAULT laguna 1,6, letnik 1999, srebrne barve, kupim. Telefon 041 408-896. Š403 MANJŠO hišo v Celju in okolici kupim za gotovino. Telefon 041 866-933. n m kosilnica rotacijska 6.5hn 96.900 sit zemlja za presajanje z dodatkom gline in gnojila 701 1.399,00 sitj •gnojilo za rože aset 21 1.299Jlibtt na korita s podstavkom BOcrolŠŠJOiFt -umetno gnojilo KAM 2.199,00 sit ta koruza geyser nad ž vreč S.ŽTO PRODAM PAJEK, 4 vretena, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041793-833. 1811 KOSILNICO BCS 610, staro eno leto, ugodno prodam. Telefon 031 633-143. 1804 TRAČNI obračalnik, 2,20 m in zadnji mehanski nakladale:, prodam. Kupim na-kladalko Sip, 17 m3. Telefon 041 870-510. L438 439 TRAKTOR 4074 404 prodam. Telefon 031 713-852. ž 207 !.com NA Ostrožném oddam v najem poslovni prostor, velikost 45 m2, namenjen za mimo obrt. Telefon (03) 492-1470. 1825 □ JI JUBI2 V Novi vasi prodam opremljeno garsonjero, velikosti 30 m2. Telefon 041 781-166, po OMARO Alples, model Harmonija, kuhinjo, napo, hladilnik, sobno peč na olje in radiatorje, prodam. Telefon 041 274- ENOINPOL ali dvosobno stanovanje v Celju kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 866- PRODAM SUHE hrastove plohe, debelina 5 cm, prodam. Telefon 041 507-492. L 446 DRVA, na kratko žagana, cena 10.000 SIT/ m3, prodam. Telefon 041 539-513.1829 H TRO NAROČITE Dvakrat na leden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju In delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolarjev (€ 0,63), petkova pa 300 tolaijev (€ 1,26). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolaijev (€ 7,10), kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. lil'H'lil tudi letnik Z006 s prilogo TV-OKNO! Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Kraj: Ulica: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika Ni smrt tisto, kar nas hči, zato ne jokajte ob mojem grobu, le večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube mame in orne DANICE GRAČNAR iz Trubarjeve ulice v Celju se iskreno zahvaljujemo vsem svojcem, prijateljem in sosedom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje in sveče ter tolažilne in vzpodbudne besede. Vsi njeni: hčerka Sabina in sin Miran z družinama umi mm Iffi! Ml PRODAM TELIČKO, sivo rjavo, težko 180 kg, prodom. Telefon 041 783-116. I812 BURSKE samičke, godne za »pripustitev«, prodam. Telefon (03) 5739-381, 041 345-958. L 444 KRAVO s svežim mlekarn in teletom prodam. Telefon 041 966-791. L447 KMETIJSKA zadruga Laško vam nudi rjave in grahaste jarkice v začetku nesnosti. Cepljene, dostava. Telefon 041 375-677. n PRAŠIČE, težke 80 do 120 kg, prodam. Telefon 040 493-227. p KUPIM BIKCE simentalce, do 200 kg, kupim. Telefon 041 653-165. Š411 DVE nakladalki sena in kamion hlevskega gnoja prodam. Telefon (03) 5791-382. 1813 SLADKO krmo v kockastih balah in košnjo sena ugodno prodam. Telefon 031209-011. 1808 NAK1ADALK0 sladkega sena prodam.Telefon (03) 5792-021. 1827 180 BAL sena prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 801-960. L437 SENO in otavo prodam po ugodni ceni. Telefon 57964)44. Š419 SENO in otavo ugodno prodam. Franc Oj-steršek, Laška vas 47, Štore, telefon 051 202-983. i860 OSTALO PRODAM TRAKTORSKO koso Superior, stružnico za les, pluge in kravo, staro 5 let, prodam. Telefon 041587-985. Š406 KORUZO in traktor Stayer, 32 km, registriran, prodam. Telefon 041 649-414. Š405 MESO, polovica krave, približno 130 kg, kakovostno, prodam. Telefon 5739-356. L 448 LETNE gume za kio pride 165/65/13 prodam. Telefon 031 326-089, po 16. uri. L 455 VINO izabela, jurka, šmarnica, žganje, sli-vovko, krompir, semenski kiflček in tri koze prodam. Telefon 041 866-611, po 19. Uri. 1841 1H1C0, brejo 7 mesecev, in suho seno v kockah, prodam. Telefon 041763-759. L457 AVTOSEDEŽ, otroški, 15-36 kg, original Renault, ugodno prodam. Telefon 040 127-939. 1855 KUPIM RABLJENO jajčko za voziček Peg perego, sivo črno, s srednjimi kolesi, kupim. Telefon (03)5730-927. L440 tednik Obvestilo oglaševalcem! Male oglase, zahvale, osmrtnice, obvestila in čestitke lahko za Novi tednik in Radio Celje oddate tudi: - v Šentjurju, agencija Sitra na Ljubljanski cesti, v ponedeljek od 8. do 16., od torka do petka od 8. do 15. ure; - v Žalcu, agencija Sitra na Šlandrovem trgu 35, od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure; - v Laškem pa na sedežu Rdečega križa na Aškerčevem trgu 4 b, v ponedeljek od 8. do 15., v sredo od 8. do 16. in v petek od 8. do 13. ure. GARAŽO v Vrunčevi ulici v Celju oddam. Telefon (03) 5483489,031 662-938. mmm ZAPOSLIMO natakarico za strežbo pijač v okrepčevalnici Vijolica v Ardinu 65, Škofja vas. Telefon 7800452,041628860. 1569 Zaželen vozniški opit Začetek tako). Inf. pon. - pet od 8. do 13.30 lakoma, d.o.o.. Mariborska cesta 44. Celje fil.: 03 425 61 50 aK GSM: 041 710 S63. GOSTIŠČE v Šentjurju zaposli delde za strežbo. Telefon 041 666-726, Marjan Bohorč s. p., Ul. Dušana Kvedra 44, Šentjur. 1814 PIZZERUA Taurus, Miran Kajtna s. p., Leveč 40, Petrovče, začasno zaposli žensko za pomoč v strežbi hrane in pijače. Telefon 031 714-990. n NATAKARICO za strežbo pijač v Baru Irena, Lopata 17, Celje, zaposlimo. Telefon (03) 4921-420, Klavdija. n PRIMOŽ Nemec s. p., Sedrož 3,3270 Laško zaposli šoferja kiper kamiona. Telefon (03)56484)43,041 625-913. 1807 ZAPOSLIMO strojnika gradbene mehanizacije. Telefon (03) 5648043,041625-9I3.AGM Nemec d.o.o., Sedrnž 3,3270 Laško. 1806 PIZZERIA Taurus, Miran Kajtno s. p., Leveč 40, Petrovče zaposli žensko za pomoč v kuhinji. Telefon 031 714-990. n ZAPOSLIMO komercialiste na terenu in pet sodelavk za polovični delovni čas. Telefon (03) 428-2072. Lindigo d. o. o., Kidričeva ulico 13,3000 Celje. 1839 IGRAM kitaro in pojem. Iščem ansambel (narodnozabavni, zabavni) ali »one man band«. Telefon 031230-179.1736 PO zelo ugodnih cenah in kakovostno izvajamo demit fasade in vsa slikopleskar-ska dela. M3Grad d. o. a., Gosposvetsko 3, Celje, telefon 041 771-104. is4s HUJSAIMJE 8 - 12 kg mesečno Dr. PIRNAT J2/252 32 55,01/519 35 5< 22 DELA Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav iz-puščarno pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane debvne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http:// www.ess.gov.si: ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. upravna enota ceue Gradbeni delavec gradbeni delavec za pomožna dela pri gradnji in sanaciji objektov; do 29. 4. 2006; Tehnocomerc d.o.o.. Dravska ulica 9, 2000 Maribor. Delavec brez poklica vzdrževalec, hišnik; do 28. 4. 2006; Ovtar d.o.o. Vojnik, Celjska cesta 39, 3212 Vojnik. Osnovnošolska izobrazba voznik viličarja, delo v proizvodnji, nakladanje in razkladanje tovora; do 18.4. 2006; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o., Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje; kuhinjska pomočnica; do 21. 4. 2006; Dom ob Savinji Celje, Jurčičeva ulica 6,3000 Celje. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) voznik tovornega vozila C in E kategorije; do 21.4.2006; Cizej Roman s.p., Avtopre-vozništvo, Šentrupert 12, 3303 Gomilsko. Oblikovalec kovin enostavna rezkarska dela; do 18. 4. 2006; Sredenšek Emil s.p., Kovinski predmeti, gradbeništvo, gostinstvo. Tkalska 17, 3000 Celje. Klepar kleparska in krovska dela; do 8. 5.2006; MOSSK, krovs-tvo, kleparstvo in veletrgovina d.o.o., Nova Cerkev 127, 3203 Nova Cerkev. Stavbni klepar krovsko kleparska dela; do 22.4.2006; Anclin Jože s.p., Stavbno kleparstvo in krovs-tvo, Lopata 48, 3000 Celje. Monter konstrukcij monter strojev in opreme, v okolici Celja, montaža kovinsko obdelovalnih strojev in opreme na terenu ter vzdrževalna dela na strojih, del. mesto v Celju; vloge na naslov: Trenkwalder d.o.o., Slovenska 17, 2000 Maribor ali pokličite tel. 041/796-110; do 24. 4. 2006; Trenkwalder d.o.o., Dunajska 105, 1000 Ljubljana. Avtomehanik avtomehanik; do 18. 4. 2006; T&T group d.o.o. Celje, Obrtna cesta 53,3000 Celje. Elektrikář elektronik popravila elektronskih naprav (mobilnih aparatov) in vgrajevanje raznih inštalacij v vozila; do 17.5.2006; Montaža, prodaja in servis GSM aparatov Vladimir Jager s.p., Lava 1, 3000 Celje; elektrikář energetik za opravljanje elektro inštalacijskih del; do 18. 4. 2006; Ko-vačič in Kovačič elektroinsta- lacije d.n.o., Kašova ulica 2, 3212 Vojnik. Frizer frizer; do 21. 4. 2006; Kompan Avrelija s.p.. Kozmetični salon, Dobrna 3, 3204 Dobrna. Tesar tesar; do 21. 4. 2006; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71, 3221 Teharje. Zidar zidar; do 28. 4. 2006; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71, 3221 Teharje; zidar, samostojni zidar za zidanje in ometavanje, delo na območju Celja; do 29. 4. 2006; Tehnocomerc d.o.o.. Dravska ulica 9, 2000 Maribor. Strojnik gradbene mehanizacije strojnik TGM; do 22. 4. 2006; Gradnje Žveplan d.o.o., Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje. Prodajalec prodaja otroške opreme in igrač; do 18. 4. 2006; Ariel d.o.o. Ljubljana, PE Celje In-terspar. Mariborska cesta 100, 3000 Celje; prodaja kruha in pekovskih izdelkov na terenu s kombijem; do 18. 4. 2006; Črnčič Marko s.p.. Trgovina, Tomšičeva 23,2310 Slovenska Bistrica; prodaja gradbenega materiala; do 18. 4. 2006; STIPP storitve, trgovina in prevozi d.o.o., Cesta pod Rifnikom 27, 3230 Šentjur. Prodajalec avtom., rez. del., kmet. mehan. prodaja rezervnih delov; do 18. 4. 2006; Čepin Franc s.p.. Posredništvo, Vengusto-va ulica 10, 3202 Ljubečna. Kuhar kuhar, picopek, del. mesto v Celju; do 10. 5. 2006; Baletta d.o.o.. Ob dolenjski železnici 12, 1000 Ljubljana; dietni kuhar; do 21. 4. 2006; Dom ob Savinji Celje, Jurčičeva ulica 6, 3000 Celje. Natakar strežba pijač; 20. 4. 2006; GGM international d.o.o., Kosovelova ulica 16,3000 Ce-lje; natakarica, strežba pijač; do 21. 4. 2006; Juteršek Zvonimir s.p., Elektroinstalaters-tvo, Arclin 65, 3211 Škofja Srednja poklicna izobrazba voznik; do 26. 4. 2006; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje; voznik težke mehanizacije, upravljanje cestnega vozila in prekladalne naprave, nakladanje in razkladanje tovora z dvigalom, skrb za pravilno nakladanje in zavarovanje tovora; vloge na naslov: Holding Slovenske železnice d.o.o.. Sekcija za tovorni promet, Krekov trg 1, 3000 Celje; do 25. 4. 2006; Holding Slovenske železnice d.o.o.. Sekcija za tovorni promet Celje - Delovna enota, Kidričeva ulica 34, 3000 Celje; vedeževalec-svetovalec; do 18.4.2006; Knez Jožica s.p.. Mariborska cesta 86, 3000 Celje; montaža PVC oken in vrat; do 25. 4. 2006; Panič Željko s.p.. Splošna gradbena dela, Cesta na Ljubečno 34, 3000 Celje; voznik tovornjaka v domačem prometu; do 18.4.2006; T&T group d.o.o. Celje, Obrtna cesta 53, 3000 Celje. Strojni tehnik operater na CNC rezkal-nem stroju; do 18. 4. 2006; Ennes d.o.o. Celje, Ulica heroja Rojška 61, 3000 Celje. Računalniški tehnik uvajalec informacijskih tehnologij s poznavanjem področja poslovanja in delovanja poslovnih funkcij, vodenje projektov, podpora strankam, opravljanje analiz, priprava dokumentacije, uvedba rešitev v poslovanje; do 30. 4. 2006; Bass d.o.o. Celje, Ulica XIV. divizije 14, 3000 Celje. Třgovinski poslovodja poslovodja v trgovini z otroško opremo in igračami; do 18. 4. 2006; Ariel d.o.o. Ljubljana, PE Celje Interspar, Mariborska cesta 100, 3000 Celje. Gostinski tehnik natakar; do 21. 4. 2006; Terme Dobrna d.d., Dobrna 50, 3204 Dobrna; kuhar; do 21. 4. 2006; Terme Dobrna d.d., Dobrna 50, 3204 Dobrna. Ekonomski tehnik tajniško administrativna dela; do 25. 4. 2006; Avto šola Mazzoni d.o.o., Ljubljanska cesta 20, 3000 Celje; poslovodja v maloprodaji, prodaja blaga, vodenje evidence blaga; do 18. 4. 2006; TCC transcommerce d.o.o., Kosovelova ulica 16,3000 Celje; operativni vodja prodajne mreže; do 18. 4. 2006; Uni-global d.o.o., Kidričeva 25, 3000 Celje. Komercialist območni prodajni predstavnik na terenu za prodajno področje lesenih talnih oblog visokokakovostnega razreda; do 18. 4. 2006; Solvere d.o.o., Ulica Pohorskega bataljona 23, 2314 Zgornja Polskava. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Celja; do 29. 4. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Inž. elektrotehnike tehnični svetovalec, diagnostika vozil v servisu, kontrola kakovosti opravljenih storitev, naročanje in sprejemanje strank, pomoč mehanikom pri zahtevnih delih; do 25. 4. 2006; Avto Celje d.d.. Poslovna enota Celje, Ipavčeva ulica 21, 3000 Ce- Jnž. gradbeništva tehnolog projektant; do 28.4.2006; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71, 3221 Teharje. Dipl. inž. rudarstva (vs) vodja kamnoloma; do 28. 4. 2006; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71, 3221 Teharje. Univ. dipl. inž. gradbeništva odgovorni vodja del, vodja gradbišča; do 28. 4. 2006; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71, 3221 Teharje. Univ. dipl. inž. arhitekture arhitekt; do 18. 4. 2006; Biro Žveplan d.o.o. Celje, Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje. Doktor medicine specialist pediatrije preprečevanje bolezni, diagnosticiranje, zdravljenje in rehabilitacija, konzultacije, uvajanje novih metod dela, izdajanje strokovnih mnenj, izdajanje specialističnih izvidov, navodil; do 21. 4. 2006; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5,3000 Celje. ^IFRWNTenoiT^ .........laško......... Strojnik gradbene mehanizacije strojnik gradbene mehanizacije; do 28. 4. 2006; AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3,3270 Laško. Voznik avtomehanik voznik kiper kamiona; do 28. 4. 2006; Nemec Primož s.p., Avtoprevozi, gostinstvo, mehanizacija, Sedraž 3,3270 Laško. Računalniški tehnik oblikovalec spletnih strani; do 21. 4. 2006; i - Rose d.o.o. Laško, Jagoče 3, 3270 Laško; programer; do 21. 4.2006; i - Rose d.o.o. Laško, Jagoče 3, 3270 Laško. D-govinski poslovodja poslovodja II, za PE Laško, vodenje in organiziranje dela v poslovalnici; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o., Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje (za PE Laško); do 18. 4.2006; Engrotuš d.o.o. Celje, Hipermarket Tuš, Mariborska cesta 128, 3000 Celje. Zdravstveni tehnik medicinska sestra; do 25. 4. 2006; Javni zavod Zdravstveni dom Laško, Kidričeva ulica 5, 3270 Laško. Dipl. inž. strojništva (vs) vodja investicij in vzdrževanja; do 21. 4. 2006; Zdravilišče Laško d.d., Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško. Magister farmacije magister farmacije receptář; do 6. 5. 2006; Cizej Andreja - Lekarna Cizej Laško, Kidričeva ulica 5, 3270 Laško. Dipl. ekonomist (vs) komercialist za prodajo ra-čunalniških programov s poznavanjem informatike; do 21.4. 2006; i - Rose d.o.o. Laško, Jagoče 3, 3270 Laško. mozirje Delavec brez poklica pomožni delavec; do 26. 4. 2006; Virbnik Nataša s.p., Prihova 26, 3331 Nazarje. Oblikovalec kovin delavec v proizvodnji; do 21.4.2006; Manpower d.o.o. Manpower d.o.o., podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Inženir gozdarstva revirni gozdar; do 21. 4. 2006; Zavod za gozdove Slovenije Ljubljana območna enota Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. upravna enota slovenske konjice Pomožni delavec manj zahtevna dela na žagarskih in lesnoobdelovalnih strojih; do 21. 4. 2006; Fi-javž Primož s.p., Rioles, Bu-kovlje 6, 3206 Stranice. Osnovnošolska izobrazba zlaganje žaganega lesa ob strojih za razrez hlodovine; do 18. 4. 2006; Cugmajster Alojz s.p., Razrez hlodovine, Cesta v Železnik 7, 3215 Loče; pomoč pri vulkanizerskih delih; do 28. 4. 2006; Drača Dušan s.p., Vulko, Levstikova ulica 3,3250 Rogaška Slatina. Nižja poklicna izobrazba (do 2 let) delavec v proizvodnji, delo z različnimi stroji, dvigovanje in prelaganje lažjih in težjih izdelkov; do 18. 4. 2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) upravljalec transportnih sredstev, delo na deponiji za hlodovino, delo na gozdnem dvigalu (hiab) ; do 18.4.2006; Cugmajster Alojz s.p., Razrez hlodovine. Cesta v Železnik 7, 3215 Loče. Oblikovalec kovin oblikovanje kovin; do 18. 4. 2006; Unior d.d. Zreče, Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Frizer samostojno oblikovanje pričesk; do 28. 4. 2006; Sre-bot Vlasta s.p. Frizerski salon Teja, Mestni trg 1, 3210 Slovenske Konjice. Voznik avtobusa voznik avtobusa; do 3. 5. 2006; Curious d.o.o. Stranice, Križevec 44, 3206 Stranice. Kuhar priprava srbskih jedi; 18. 4. 2006; Leskovar Peter s.p., Gradbeni servis in gostinstvo, Tovarniška cesta 10,3210 Slovenske Konjice. Srednja poklicna izobrazba voznik tovornjaka v mednarodnem prometu; do 6. 5. 2006; Grm Anton s.p.. Mednarodni prevozi in posredovanje, Polajna 4, 3206 Stranice. Strojni tehnik konstruktér, tehnološka priprava dela, spremljanje proizvodnje, programiranje CNC izsekovalnih strojev; do 2. 5. 2006; Baumuller Dra-vinja d.o.o., Delavska cesta 10, 3210 Slovenske Konjice. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Slovenske Konjice; do 29. 4. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. upravna enota šentjur pri celju Osnovnošolska izobrazba pomožna dela v gradbeništvu pri nizkih in visokih gradnjah; do 28. 4. 2006; Bed-njanič Josip s.p., Zidarstvo, zastopanje, gradbena dela, Gorica pri Slivnici 29, 3263 Gorica pri Slivnici; strežba pijač; do 29. 4. 2006; Obrez Milan s.p. Pre-vorje. Bistro Obrez, Žegar 2, 3262 Prevorje; voznik tovornjaka, vzdrževanje vozil; do 19. 4. 2006; Vilkograd d.o.o. Šentjur, Zla-teče pri Šentjurju 8, 3230 Šentjur; strežba pijač v Kavarni Center, v Centru Selič v Šentjurju; do 18.4.2006; Žurej Franc s.p.. Gostinstvo Žurej, Javorje 32, 3263 Gorica pri Slivnici. Monter vodovodnih naprav strojne instalacije, zaključna dela v gradbeništvu, sanacija kopalnic; do 22. 4. 2006; Pesan Bojan s.p., Sončni žarek. Ulica skladateljev Ipavcev 46, 3230 Šentjur. Zidar zidarska dela; do 13. 5. 2006; Bednjanič Josip s.p., Zidarstvo, zastopanje, gradbena dela. Gorica pri Slivnici 29, 3263 Gorica pri Slivnici. Srednja poklicna izobrazba skladiščnik v trgovini gradbenega materiala; do 21. 4. 2006; Keros d.o.o. Rogaška Slatina, Poslovalnica Šentjur, Drofenikova ulica 3, 3230 Šentjur. Elektrotehnik elektronik monter in serviser varnostnih sistemov; do 21.4. 2006; Edicom d.o.o. Šentjur, Prijateljeva ulica 12,3230 Šentjur. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Šentjur z okolico; do 29. 4. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Univ. dipl. inž. strojništva nadzorna dela v gradbeništvu; do 25. 4. 2006; Simes d.o.o. Šentjur, Proseniško 48, 3230 Šentjur. Dipl. inž. strojništva (vs) tehnolog, obratovodja lakirnice; do 28. 4. 2006; Koval d.o.o.. Proizvodnja in trgovina, Loka pri Žusmu 9, 3223 Loka pri Žusmu; programer in upravljalec CNC stroja; do 28. 4. 2006; Koval d.o.o.. Proizvodnja in trgovina, Loka pri Žusmu 9, 3223 Loka pri Žusmu. ~~UPŘÁVŇA ENOTA ŠMARJEjffl JELŠAH^ Pomožni delavec čistilec-čistilka; do 21. 4. 2006; Upravljalec d.o.o., Fram 52, 2313 Fram; čistilka-sobarica; do 21. 4. 2006; Upravljalec d.o.o., Fram 52, 2313 Fram. Osnovnošolska izobrazba pomoč pri vulkanizerskih delih; do 25. 4. 2006; Drača Dušan s.p., Vulko, Levstikova ulica 3,3250 Rogaška Slatina. DELA Pleskar pleskarska dela; do 18. 4. 2006; Križanec Darko s.p., Spik, Rajska ulica 13, 3252 Rogatec. Mizar monter pohištva; do 18.4. 2006; Križanec Darko s.p., Spik, Rajska ulica 13, 3252 Rogatec. Avtomehanik avtomehanik; do 21. 4. 2006; Avto servis Stra šek d.o.o.. Krtince 15, 3241 Podplat. Elektromontér montaža klima naprav, elek-troinštalacije, popravilo gospodinjskih aparatov; do 30.4. 2006; Toplišek d.o.o., Rjavica 12, 3250 Rogaška Slatina. Prodajalec prodaja v trgovini s tehničnim blagom; do 30. 4. 2006; Toplišek d.o.o., Rjavica 12, 3250 Rogaška Slatina. Natakar natakar, strežba jedi in pijače, delo v točilnici, urejanje delovnega prostora; do 25. 4. 2006; Terme Olimia d.d., Zdraviliška cesta 24, 3254 Podčetrtek. Elektrotehnik energetik elektroinštalaterska dela; do 21. 4. 2006; Zidar Zvonko - Izdelovanje vrečk iz PE folije, Sotelska cesta 50,3250 Rogaška Slatina. Ekonomist za denarništvo, finance, računovodstvo strokovni sodelavec v finančno računovodski službi; do 18. 4. 2006; GIC Gradnje d.o.o. Rogaška Slatina, Sv. Florijan 120, 3250 Rogaška Slatina. Višji upravni delavec komercialni sekretar, administrativna dela; do 28.4. 2006; Avto servis Strašek d.o.o., Krtince 15, 3241 Podplat. Fizioterapeut fizioterapevt za ročne masaže; do 25. 4. 2006; Varja-čič Viljenka s.p., Življenjska energija. Ob progi 17, 3250 Rogaška Slatina. Dipl. inž. geodezije (vs) geodet; do 21. 4. 2006; Geodet - biro d.o.o., Podjetje za geodetske storitve, Strma cesta 1, 3250 Rogaška Slatina. Univ. dipl. ekonomist za denarništvo-fi nance strokovna dela za finančno področje; do 18. 4. 2006; Varjačič Viljenka s.p. - Življenjska energija, Ob progi 17, 3250 Rogaška Slatina. Dipl. vzgojitelj predšolskih otrok (vs) vzgoia predšolskih otrok; do 20. 4. 2006; Osnovna šola Bistrica ob Sotli, Bistrica ob Sotli 63, 3256 Bistrica ob Sotli. upravna enota velenje Delavec brez poklica montaža gips plošč; do 26. 4. 2006; Elvir Žrt s.p., Šalek 70/a, 3320 Velenje; pomožni varilec; do 26. 4. 2006; Elvir Žrt s.p., Šalek 70/ a, 3320 Velenje; varilec z A-testom; do 26. 4. 2006; Elvir Žrt s.p., Šalek 70/a, 3320 Velenje; pomožni zidar - m/ž; do 26. 4. 2006; Elvir Žrt s.p., Šalek 70/a, 3320 Velenje; košnja zelenic in drugih manjših travnatih površin, urejanje okolja in obrezovanje žive meje; do 18.4.2006; Hemaus d.o.o., Kopališka cesta 2, 3320 Velenje; strežba hrane in pijače; do 19. 4. 2006; Kmetič Duška s.p., Topolšica 85, 3326 To-polšica; čistilni servis, slikople-skarstvo (pomoč), urejanje okolice, pomoč v gradbeništvu; do 19. 4. 2006; Kmetič Duška s.p., Topolšica 85, 3326 Topolšica; pomožni delavec (opravlja manj zahtevno montažo, kablira in priklaplja po navodilih elektro monterja in skupinovodje, opravlja manj zahtevna dopolnilna dela pri elektro montaži); do 21. 4. 2006; Peletrade d.o.o., Skale 120, 3320 Velenje; čistilka; do 18.4.2006; Trs Boris s.p., Šlandrova cesta 16, 3320 Velenje. Pomožni delavec pomožni delavec; do 26. 4. 2006; Elvir Žrt s.p., Šalek 70/a, 3320 Velenje. Osnovnošolska izobrazba pomožni delavec v proizvodnji lesne industrije; do 21. 4. 2006; Adecco h.r. kadrovsko svetovanje d.o.o. podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje. Mesar pomoč v trgovini s svežim mesom, delo v obratu razse-kovalnica; do 21. 4. 2006; Forti Ermenc s.p., Loke 6, 3333 Ljubno ob Savinji. Mizar mizar - mizarska dela; do 19. 4. 2006; Rednak Adolf s.p., Janškovo selo 24, 3320 Velenje. Ključavničar ključavničar; do 26. 4. 2006; Elvir Žrt s.p., Šalek 70/ a, 3320 Velenje. Strugar nasipalec - področje dela je nasipavanje materiala: skrb za pravilno mešanje in pripravo materialov, nasipavanje surovin za brizganje plastičnih mas, izvajanje transporta v naprave za nasipavanje; do 18. 4. 2006; vloge na naslov: Trgotur d.o.o., Ljubljanska 13/b, 3320 Velenje, s pripisom: za nasipalca, posredovanje zaposlitve; Ska-za Igor s.p., Selo 17, 3320 Velenje; paletar - zlaga izdelke na palete ob pogoju optimalne izrabe prostora, prevzema vhodne materiale in drug material in pripomočke za de-lo;do 22. 4. 2006; vloge na naslov: Trgotur d.o.o., Ljubljanska 13/b, 3320 Velenje, s pripisom: za paletarja, posredovanje preko koncesio- narj; Skaza Igor s.p., Selo 17, 3320 Velenje. Monter vodovodnih naprav vodovodni instalater ali monter ogrevalnih naprav; do 3.5.2006; Spešič Robert s.p., Euro-montaža, Koželjskega 5, 3320 Velenje. Elektroinštalater skupinovodja (organizira, razporeja in vodi delo na de-loviŠČih, razporeja delavce na montažo, delo izvaja po potrjeni dokumentaciji samostojno, kablira in priklaplja po elektro dokumentaciji na terenu, pripravlja stroje, orodja in priprave za delo); do 21. 4. 2006; Peletrade d.o.o.. Skale 120, 3320 Velenje; elektromonter (montira, kablira, in priklaplja po elektro dokumentaciji, opravlja zahtevnejša dela pri elektro montaži, pripravlja in odpravlja napake, pripravlja stroje, orodja in priprave za delo) ; do 21. 4. 2006; Peletrade d.o.o., Skale 120, 3320 Velenje. Keramik keramik; do 26. 4. 2006; Elvir Žrt s.p., Šalek 70/a, 3320 Velenje. Slikopleskar slikopleskar; do 18. 4. 2006; Trs Boris s.p., Šlandrova cesta 16, 3320 Velenje. Zidar zidar; do 26. 4. 2006; Elvir Žrt s.p., Šalek 70/a, 3320 Velenje. Prodajalec tekstilnih-us-njenih artiklov prodajalec; do 25. 4. 2006; Terglav Irena - butik Nitka, Šaleška cesta 18,3320 Velenje. Orodjar specialist menjevalec orodij in na-stavljaiec strojev - izvaja menjavo orodij, nastavlja stroje, zaganja, nadzira in ustavlja proizvodnjo, pripravlja orodja za proizvodnjo; do 22. 4. 2006; vloge na naslov: Trgotur d.o.o.. Ljubljanska 13/ h, 3320 Velenje, s pripisom: za menjevalca orodij, posredovanje zaposlitve; Skaza Igor s.p., Selo 17, 3320 Velenje. Ekonomski tehnik tržnik v poslovalnici; do 2. 5. 2006; Raiffeisen Krekova banka d.d. poslovalnica Šoštanj, Cesta Lole Ribarja 2, 3325 Šoštanj. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik - iskanje morebitnih zavarovancev za premoženj -ska in življenjska zavarovanja - območje Velenja; do 29. 4. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Srednja strokovna ali splošna izobrazba programiranje procesnih in ekoloških informacij škili sistemov; do 28.4. 2006; Arles Velenje, Efenkova cesta 61, 3320 Velenje. Doktor medicine specialist interne medicine zdravnik specialist interne medicine za delo na internem oddelku; do 29. 4. 2006; Bolnišnica Topolšica, Topolšica 61, 3326 Topolšica; zdravnik specialist interne medicine za delo na pljučnem oddelku; do 29. 4. 2006; Bolnišnica Topolšica, Topolšica 61, 3326 Topolšica. UFravnaInota zalec Obdelovalec kovin preprosta dela v proizvodnji kovin, pripravlja stroje, material in orodja za delo po nalogu skupinovodje, izvaja pomožna dela pri oblikovanju kovin; do 18. 4. 2006; Wart d.o.o. Griže, Migojni-ce 17, 3302 Griže. Elektrikář energetik napeljava elektroinštalacij, servis in popravilo klimatskih naprav; do 23. 4. 2006; Ro-senstein Milan s.p.. Servis klim. naprav in bele tehnike, Andraž nad Polzelo 111, 3313 Polzela. Prodajalec prodaja po trgovskih centrih, sejmih in stojnicah; do 22. 4. 2006; Rozman Marta s.p., Polzela - Sonček, Loči-ca ob Savinji 50, 3313 Polzela; poslovodja v trgovini z elektromaterialom; do 18. 4. 2006; Veltrag d.o.o., Matke 41, 3312 Prebold. Natakar pomoč pri strežbi, točenje pijač in toplih napitkov; do 18. 4. 2006; Guček Violeta s.p.. Bar Magic, Gotovlje lile, 3310 Žalec. Srednja poklicna izobrazba krovec; do 18. 4. 2006; Plohi Anton s.p., Lesodekor, Ločica ob Savinji 56, 3313 Polzela. Elektrotehnik elektrotehnik, del. mesto v Žalcu; do 2. 5. 2006; Eks-plan at d.o.o.. Ljubljanska cesta 12f, 1236 Trzin. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Žalca; do 29. 4. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Profesor slovenščine poučevanje slovenskega in angleškega jezika; do 21. 4. 2006; Osnovna šola Petrovče, Petrovče 32, 3301 Petrovče. www.novitednik.coni Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srčiko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 5441032, Novi tednik izhaja vsak torekin petek, cena torkovega izvoda je 150 (€0,63), petkovega pa 300 tolarjev (€l ,26). Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev (€7,10). Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev (€170,26). Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Slamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Sarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-re.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si Odgovorna urednica: Simona Brglcz Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nl-re.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran- Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le- jič. Organizacijski vodja: Francek Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk Skerl, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fix: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 24 Wtff " III. < Rekordni dobitek v žalski igralnici Tako, kot kaže fotografija, so se pred kratkim ustavile številke v žalskem Casinoju Rubin, srečnežu pa so se, vsaj predpostavljamo, usta pošteno raztegnila. Dobitnik je, po pripovedovanju Damjana Lamovška, reden obiskovalec igralnice, dobrih 34 tisočakov (v evrih, da ne bo pomote) pa bo menda zapravil po pameti. Imena seveda ne bomo izdali, saj srečnemu dobitniku ne privoščimo, da bi se nanj obešali novi »dobri« prijatelji. Sicer casino v Žalcu deluje že dve leti in pol, ponaša pa se s 40 igralnimi aparati in dvema elektronskima ruletama. Lamovšek pravi, da so zadovoljni z obiskom in tudi dejstvom, da prihajajo gostje iz različnih krajev. Igralnica je odprta vsak dan med 11. in 4. uro zjutraj, tudi ob praznikih, za delovanje pa ima vsa dovoljenja, saj jim je vlada decembra lani, kot to velja za igre na srečo, podaljšala koncesijo. Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje: 4. c, smer turistični tehnik Tretja vrsta (z leve): Aljaž Lah, Katja Pelko, Darija Kristan, Polona Antloga, Sanja Vodovnik; druga vrsta: Iris Rasper- 1 ger, Klavdija Potočnik, Željka Hiter, Natalija Volf, Barbara Hrovat, Doroteja Selak, Mateja Vovk, razrednik Gorazd Beranič, Darja Bedrač, Marina Pusar, Katja Zager, Mirjana Arsenovič, Itana Marijan, Saša Gračner, Maja Užmah; čepijo: Jasmina Vodušek, Helena Smrečnik, Domen Jager, Matej Blatnik, Jan Pristušek, Denis Buzina, Katjuša Krušnik, Marina Vodušek. Manjka: Doris Kavaš Fotografije maturantov z vsemi podatki nam pošiljajte na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali po elektronski pošti na naslov tednik@nt-rc.si. Zajček v našem uredništvu Velikonočni košarici v prave roke - Naj pisanica in naj razglednica Na velikonočni ponedeljek, ko se po stari šegi in navadi hodi na obiske, v Emavs, izmenjuje velikonočna darila in ko ponekod otročad še pozna razne igre s pirhi, kot je »kotulčanje« pirhov po grabljah ali sekanje pirhov s kovanci, se je iztekla tudi naša nagradna igra. Zajček, ki je na valovih Radia Celje in straneh Novega tednika vabil k sodelovanju za najlepšo pisanico in lepo, najlepšo ali najstarejšo razglednico, je s pomočjo novinarjev zadel v polno. Izbiral in gledal je, se čudil, prebiral, obračal, tipal, vihal brčiće - in se odločil. Določiti najlepši pirh med lepimi, ni lahko. Izbrati najbolj zanimivo, sporočilno, staro ali novo razglednico tudi ne. Zato se za sodelovanje v deveti akciji zajček zahvaljuje vsem, ki ste sodelovali s svojimi izdelki. Poleg dveh glavnih nagrad - bogato obloženih košaric s slastnimi in sladkimi izdelki - se je salomonsko odločil, da podelili še nekaj manjših nagrad, ki nagrajence čakajo v našem oglasnem oddelku. Objavili smo jih včeraj po 12. uri na Radiu Celje. Prav tako dobro preglejte pričujoče vrstice, če niste med posebnimi nagrajenci tudi sami. Z glavno nagrado smo na ponedeljkovo jutro najprej presenetili družino Bauman s Ceste talcev 32a v Vojniku. Iskali smo Anjo in izvedeli, da je to 13-letna deklica, ki še sladko spančka. A je bila brž pokonci, ko smo veselo novico z vabilom na pogovor povedali mamici Lidiji. V uredništvo sta prišli veseli in nasmejani. V oceno sta že pred dnevi prinesli dve jajčki, pobarvani s čebulnimi olupki in z mozaičnimi vzorčki. Kako sta jih naredili, smo si belili glavo že prej. »Ideja je bila moja,« se je pohvalila zgovorna Anja, ki je ročne spretnosti očitno podedovala po mamici, učiteljici gospodinjstva in izdelkov domače obrti v Šolskem centru Šentjur. »Jajce sem z mamino pomočjo oblepila z majhnimi koščki selotejpa, ki so dali potem, ko sva jih sneli, zanimiv vzorček. » Preprosto in učinkovito! In jajčka ostanejo s takim načinom barvanja še vedno užitna. V preprostih rečeh se često skrivajo modrosti, sta se strinjali nagrajenki, mama in hči. Anja nam je še zaupala, da rada šiva tudi gobeline in da je uspešna tudi v šoli pri likovnem pouku. Ta velikonočni ponedeljek, ko je domov odnesla polno košaro dobrot, pa ji bo ostal v lepem spominu. Prav tako kot Milanu Ko-štricu iz Pečovnika 10 pri Celju, ki je po jutranjem obve- Košarici dobrot je velikonočni zajček podaril učenki Ariji Bauman in njeni mami Lidiji ter Milanu Koštricu. stilu, da mu je velikonočna razglednica prinesla nagrado, po prav tako bogato obloženo košarico dobrot v uredništvo prišel kar peš. »Avtomobila nisem imel nikoli, kolo pa so mi ukradli,« je hitel pripovedovati. A kaj bi tisto! »Vesel sem, da mi je razglednica Maksima Gasparija z velikonočnim motivom, na ka- terem mati pripravlja košaro za k >žegnu<, fantiček pa jo občudujoče in zvedavo opazuje, prinesla košaro tudi meni.« In kdo je poslal razglednico, na kateri je poštni žig Štor z datumom 25. marec 1991 in jugoslovanska znamka za dva dinarja? »Družina Novak s Sv. Ane nad Tehar-jami nam je voščila prazni- ke in obilo pirhov,« se spominja Milan, ki doma hrani še veliko drugih razglednic. »Imam razglednice, stare 30 in 40 let, z motivi Celja, prve, druge in zdajšnje Celjske koče, ki so zelo redke, pa razglednice s hribov, kamor sem včasih rad hodil.« Milan, ki je bil nekoč zaposlen kot mehanik v Aem, potem pa je ostal doma pri bolni mami, se danes preživlja s socialno podporo. A se ne pritožuje. »Z malo dobro volje in s takšnim presenečenjem, kot je današnje, je življenje kar lepše!« je dejal ob slovesu, prijel košarico in se odpravil nazaj v Pečovnik. Anja, Lidija in Milan so tudi nam polepšali delovni utrip v uredništvu in na valovih Radia Celje. Na koncu objavljamo še ostale nagrajence, dobitnike manjših hišnih nagrad, ki jih bodo čakale v oglasnem oddelku: skupinsko nagrado prejme Center za usposabljanje in varstvo Dobrna za izdelavo posebnih velikonočnih čestitk. Za staro velikonočno razglednico s tremi piščančki nad jajčki, prispelo iz italijanske Gorice, z datumom 27. marec 1977 prejme Jožica Banovšek, Studence 8, Žalec. Za veliko, naravno nojevo jajce, okrašeno z barvnimi krep papirčki, prejme nagrado Marica Lesjak, Spodnja Rečica 22, Laško. Najmlajši udeleženec akcije je bil komaj tri in pol leta star Urh Kolene - Zevnik, Okopi 2, Celje, ki je jačko okrasil v vrtcu v Kaj uho vi ulici. v uredništvo jo je prinesel z babico. Čestitamo vsem! Po izdelke in razglednice se oglasite v uredništvo. MATEJA PODJED Foto: GK