LJUBLJANSKI ČASNIK.
St. 95.
F petih 28. Mjistopada*
1851.
,,Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačuje se za celo leto pri založniku Jožefu Blatniku 6 gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta
3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, kteri more po novi postavi frankiran biti.
Vradiii del.
Danes bo LX. del, III. tečaja 1851, deželnega zakonika in vladnega lista za krajnsko kronovino izdan in razposlan.
V Ljubljani 25. novembra 1851.
Od c. k vredništvo deželniga zakonika in vladnega lista za Krajnsko.
Danes bo LXI. del, III. tečaja 1851, deželnega zakonika in vladnega lista za krajnska kronovino izdan in razposlan.
Ljubljana 28. novembra 1851.
Od c. k. vredništva deželniga zakonika in vladniga lista za Krajnsko.
25. novembra 1851 je bil LX. del, III. tečaja deželniga zakonika in vladniga lista izdan in razposlan; ki zapopade:
Razpis c. k. kupčijskega ministerstva 10. Septembra 1851. Podeljenje privilegij. — Razpis c. k. kupčijskega ministerstva 16. Septembra 1851. Podaljšanje privilegij. — Razpis c. k. kupčijskega ministerstva 20. Septembra 1851. Prenešenje privilegij. — Razpis c. k. dnarstvinega ministerstva 10. Oktobra 1851. Določbe zastran izdatve novih bankovcov po 5 gold. — Ukaz ministra za obdelovanje dežele in rudarstva 11. Oktobra 1851, s kterim se osebam, ki se dajo pri gornijali praktično porabili, privoli, se na c. k. rudarstvinih učiliših privatni preskušnji podvreči. — Razpis c. k. ministerstva zunanjih oprav 26. Oktobra 1851. Pristavki k av-stri-ansko-neapolitanskemu kupčijstvinemu inbrod-nijštvinemu pogoju leta 1846. — Razglas c. k. krajnskega poglavarstva 14. Oktobra 1851. Poprava izkaza šubnih postaj na Krajnskim. — Okoljni ukaz c. k. štaj. ilirsk. dnarstvine ga deželnega vodstva 14. Oktobra 1851. lz-mera kolkovine od plačilnih, pooblastnjenje zapopadajočih pogojev zastran služitev. — Okoljni ukaz c. k. št. ilir. dnarstvinega dež. vodstva 18. Oktobra 1851. Predpis za dnar-nice zastran izlirjevanja službnih taks.
Heiradnl del.
Beli Krajnci
unkraj hribov Gorjaneov in Kočevarjev ob reki Kolpi od Metlike do Osilnice.
(Iz Novic leta 1847.)
(Dalje.)
Med belimi Krajnci je Poljane nar bolj vesel; on malokdaj tiho gre, ampak vselej poje, in desiravno še precej krajnsko govori, so vender njegove pesmi čisto serbsko-hrovaške. Kdo je serbsko narodne pesmi bral, pa Poljan-ce peti slisal, bi misliti utegnil, de jih je Vuk v Poljanah zbiral. De pokažem, kako čisto
serbsko-hrovaško pojo, postavim tu naslednji izgled:
Bože mili! čuda golemoga, Jer izbije mali velikoga, Da bi zašto nebi ni žalio: Več se biju za lipu devojku. Peter veli: moja bo devojka; Miko veli: moja bu devojka, Peter veli: meni ruku dala; Miko veli: meni obečala. — Govorila lipa devojka: Komu ruka, tomu i devojka. Volim Petra opol drage nočke , Neg' Mikota osred bela danka. Petrovi su gradi pokriveni; Mikotovi zato ni ne znadu — in tako nadalje našteje kar Peter ima, Miko-tu pa manjka.
Akoravno tukej ženski spol veliko terpi, ker na glavi v nograde in njive, kamor se voziti ne more, ves gnoj znosi, in kakor možje po teržtvu odidejo, tudi možke dela opravlja: ima vender veliko pesem, ki jih povsod, koder gre, poje. Ako je Poljanka sama, poje sama; ako li ste dve, ena vodi, druga pa prilaga Ona ne misli dolgo, ktero pesmico bi zapela, kar ji pred oči pride, od tega tudi zapoje. Ako je poleti v košenicah in seno grabi, za poje, koje treba domu iti, de jo drugarice slišijo :
„Doba došla, da idemo doma, Da idemo h kuči pevajuči." i. t. d.
Ako gre kod sama po gori, daje si serčnost ker zapoje kako pobožno pesmico: „Moli Boga, rožica devojka, Moli Boga, ne boj se nikoga, Nit se ne boj Turka nit Ajduka." itd.
Poljanka je rada zmeram vesela, tode njeno veselje izvira iz mirne vesti inčistiga serca; ona obrajta več svoje poštenje, kot vse drugo blago.
Zemlja je tu večidel kamnita, in daje prav po pičlim kruha ljudem, k vso svojo pozornost (pozljivost) le na nograde obračajo, kteri pa velike trude in potroške tirjajo, pa jih ma lokdaj obilno povernejo; temu je nar več uz-rok toča, ki te kraje rada obiskuje. Na Gradniku v Semiški fari je pred nekaj leti sedem let zaporedama toča vse potolkla. Njih rev šina se pa naj več izhaja iz majhnih zemljiš Nevem ali iz strahu pred vojaškim stanam so nekdaj očetje med svoje sinove zemljiša razpisali dajali; ali pa so morebiti po izgledu svojih hrovaških sosedov vsi možkiga spola v hiši se pooženili, in po tem, ko jim je go sposka v delitvo privolila, so med sabo razdelili se. Nikjer vender ni bila delitva na tako drobno razdrobljena, kot vKostelji: tu spada polovičar (polgruntar) med perve kmete; nar več jih je, ki imajo po štertino, šestino, osmi no, ali clo samo šestnajstino zemljiša. Torej Kosteljic večidel pšenice ne seje, ampak majhni prostor, ki ga ima, z nar potrebnišimi rečm obseje. Nimo gre vse, kar je možkiga spola še pri moči, po svetu s trebuham za kruham Osilničan popade žago in gre na Hrovaško
Kosteljic zadene kišlo in se poda na Ogersko;
oljanc in Seničan nasledujeta Kočevarje in obiskujeta Nemško. Po ti tergovini si pridobe, de plačajo davke, in si še kak mernik žita v Karlovcu kupijo za dom. Vender bi jez mislil, de kmetija poleg tega teržtva svojo škodo ima, ker bi se brez tega mnogo kerpa (kos) zemlje še bolj obdelati in porabiti dala, ktere zdej pusta stoji. Ni navade brez razvade!
Goveja živina je tukej tako majhna, de enake nikjer še nisim vidil. Bes je, de so v nekterih krajih stermi hribi in jako gerdi klanci; pa vender mislim, de bi se govedina srednji-ga plemena lahko imela. Med vsimi si Poljane po svojih stermih in kamnitih košenicah se nar več sena nakosi, ki ga več stane, ko je vredno, in ga potlej čez zimo kakim ušivim bu-šern jesti daja, ki so komaj tolike kot dobre koze: Po občinskih pašnjah je germovje za-terl, ker je brinje in ternje popalil; de bi bil pa namesto uniga kaj koristniga zasadil, še ni poskerbel; zdaj se mu krava celi božji dan po praprotu na soncu prepeka, in ko izstradana domu brez mleka pride, misli, de ji je zacoprano. Ene dni je prišel nek slepar, ki je znal, kakor so rekli, kravam mleko pover-niti, v vas N. — in glej v celi vasi, kdorkoli je kravo imel, je dal pod hlevnim pragam kopati, kjer je bilo, kakor je goljufivic rekel, storjeno, in povsod so našli kak žebelj, se ve de, ker ga je sam podvergel.
Kolo (narodni ples) — pri kterim se dekleta, tudi mlade snahe (žene), vzajemno (nasprotno) na suknjah za žepe deržeče na podobo šestila (cirkel) okoli verte, dve stopinji naprej, eno nazaj grede — se v nekterih krajih v svoji stari svetačnostiše zmerej vodi; v nekterih se je pa tudi že opustilo. Med njimi je vselej ena vodja in sicer taka, ki je nar bolj urna in nar več pesem ve, zakaj kolo se popevajoče vodi, dokler se ples ne začne; kader se pa ples začne; odstopijo vse tiste, ki so slabe, ali pa, ki ne znajo na las z vsimi drugimi dve stopnji naprej eno nazaj poskočiti, zakaj v enim trenutji morajo noge vsih po zemlji poterptati in zopet odskočiti v zrak. Stari terg v Poljanah je bil njega dni velikonočni pondeljik pred večernicami ves v takih igrah, in vse je od petja gromelo, ker vsaka vas iz cele fare je ondi na svojim prostoru svoje kolo praznovala. Kolo se začne s pesmijo :
Zbiraj se, zbiraj lepi zbor
Prelepih vsih mladih devojak. itd.
Vsled tega se pojejo razne pesmi v čisto serbsko - hrovaškim narečji, odlog nekterih majhnih premer, de se človek zares prečuditi ne more, ako pomisli, kako so se te pesmi na Krajnsko zemljiše zasaditi mogle. Kolo se v naši dobi redkokrat vodi, samo v velicih praznikih in na piri (svatbi) drugi dan po poroki , ako nevesta ni vdova.
Zaroki (čas med oklici), in piri (svatbe ali ženitve) so v svojih šegah od krajnskih razločni, torej naj bo tu od njih bolj obširna beseda. Večidel si oče in mati izbereta snaho
(zetinfo), in sin mora, ali liočc ali nehoče,Ipadka pojejo z njo zadovoljen biti, akoravno na-njo nikoli pomislil ni. Tadi je menja v teh krajih jako v navadi: sinu, ki je komaj 8 let star, je že nevesta odločena zavolj sestre, ki je na vdajo (za možiti), in bo mogel svojiga svaka sestro vzeti, kadar verlia doraste, ako mu ona tudi všeč ne bo. Vender se tudi večkrat pripeti, de edin ali drugi izmed otrok, ko verlia do-rastejo, v pogodbo, ki je bila pred letmi za-nj storjena, privoliti neče. — Ko so si tedej starši snaho (zetinjo) izbrali, spremljeta sin in kdo izmed rojakov ali sosedov očeta snubit (ali prosil). Po vzajemnim (nasprotnim)
od svojiga prihodnjiga stanu, in ; on jo, ako je žalostna, tolaži, in
dovoljenji oče svoji hčeri doto izgovori, ki obstoji navadno v naslednjih rečeh: vsaciga žita po 5 mernikov, 5 veder vina, 5 koz, 5 ovac, i krava in v denarji okolj 30 gold. Taka je bila do zdej dota pri bogatih; tode tudi tam so zdej že na več poskočili in bogatin da svoji hčeri po 100 gold. in šc več. — pervim oklicam se začnejo zaroki. V tem času zijajo na zaročnike vse hudobne moči (mislim hudobni jeziki); torej jim se pogostna molitev in sveto življenje priporoča. Ko zaroki že h koncu gredo, se poda zaročnik z gori imenovanimi prosci (snubači) k zaročnici (nevesti) na potroštanje (ta beseda je v navadi) vselej zvečer. Kadar so gosti nar bolji volje, stopi zaročnik izza mize in se poda v vežo , kjer ga zaročnica že čaka. Tu se pogovarjata svoje sreče
ji da tla razstanki (per ločitvi) po 2 gold. v lep robec zavita v dar. Ta večer sla oba očeta globoko zamišljena v pripravo za pir: kdo bo vse od obeh plati na svatbo povabljen i. t. d.
Pirne (ženitninske) šege imajo nekaj ena-ciga z navadami starih Rimljanov o pirr. Na dan poroke zarano, prej ko se dan napoči, pridejo svatje z mlad oženjem (ženinam) na nevestni dom streljajo in „Kraljeviča Marka" popevaje. Pred hišo jih pristreže kak prebrisan šalec, ki ž njimi šale vganja, jih še-gavo (pliffig) kaj vpraša in modro odgovarja, dokler se v hiši posremi. Stopivši v stanico se ne vsedejo za mizo, ampak po klopeh. Skleda polna orehov in lešnikov čaka pripravljena na miz. Nevesto (mlado) pripeljajo vso plaho iz kakiga kota ali kambre k mladoženju, ki na sred stanicc stoji. Slarašina mu ob kratkim pove, de je zadnja doba izzuti detinske postole (čevlje) in stopiti v družtvo mož. Po končanim govoru ženin, vzemši podano skledo z lešniki, jih verže proti vratam med otroke, ki se za nje prav jagmijo (pulijo), in od dečakov na ta način odstopivši, poda nevesti desno roko, ki ju sklopljene (sklenjene) sta-rašina z vinain navkriž polije, rekoč: „V imenu očeta in sina in svetiga duha", na to reko vsi drugi: „Amen". To je hišna poroka. — Zdej se vsedejo okoli mize po redu svoje časti: pervo mestu obvzameta ženin in nevesta na sredi med vojačico invojačem,po tem prideta starašina in zastavnik (ki bandero nosi). Žene sedejo na desno stran neveste, ločene od možkili, tako de nevesta mejo dela. Nevesta nima še zdej nobeniga druziga kinča na glavi, kakor parto. Ko se daniti začne, izpuste nevesto izza mize, ki da vsakimu svatu po versti robec, in odide kinčit se za poroko. Ko je mlada (nevesta) s svilnimi vcrbci (pan-keljci), ki z glave do pleč visijo, nakinčena, s parto na čelu in z leskajočo krono venčana, se vzdignejo svatje na noge, streljajo in pojejo razne pesmi po poti grede. Tu se ne sliši godba (muzika). Poljanci le pojejo dva po dva, edin vodi, drugi prilaga. Kadar ena dvojica verstico izpoje, jo druga zapoje, in tako gre od perviga para do zadnjiga. * Če ima ženin več takih parov, bolj je imeniten Tu se serbsko-hrovaške pesmi razniga zapo-
de se razlega krog in krog. Nevesta daje ljudem, kiji na proti pridejo, beliga kruha iz žepa; za ta dar dobi vošilo, de bi se ji v novim stanu dobro godilo.
Po dokončane poroki (nekteri ostanejo do mraka v kerčmi), dokler svatovi polahkama grede „Ivraljeviča Marka" popevajo, hiti vo-jačica z nevesto domu in ko v hišo stopite, se vrata od vsih plati čversto zaprejo; nevesti se v veži v tem času, če se na dom moži, vsede na kolena 7 ali 8 let star dečik, ki se kolenčič imenuje in ki na znanje daje željo,
de bi bilo pervo dete možkiga spola, in dobi za to opravilo od neveste vertanj. lJo tem se nevesta za mizo vsede, je in pije do sitiga, dokler svatov ni, de se potlej v njih družtvu lože jedi in pitja baba (ana), češ, de malo pije in je. Čez eno rošnjo (Weile) zagermi krik pred vrati: „Oajte nam naše blago (živino)!" Zastonj se iz hiše odgovarja: „Tukaj ni nobeniga blaga." Kadar se že temu nadlegovanju nikakor več braniti ne morejo, se vrata na stežaj odprejo in stara baba,v gerd kožuh napek oblečena, izide med svate, po-pleše malo z zastavnikam in ker ni pravo blago, jo pahne v sneg, in beži osramotena v hišo. Zdej iznoviga nastane krik: „Dajtenam naše blago!" Na to izide drugarica, pleše zopet z zastavnikam, in on jo po dokončanim plesu pri sebi obderži. V tretje se vpitje zasliši: „To je naše blago, pa še ni pravo!" Zdej se prikaže nevesta na vrata, in, leska-joča se s svojim lepim kinčein, razveseli vse nezočne (pričijoče), ki jo že tolikanj viditi žele. Tukaj nima zastavnik nobeniga opravila, temuč ženin, ljubeznjivo k nevesti stopivši, jo nježno izpod ram prejme, in se ž njo trikrat po soncu zaverti s tako hitrostjo, de jo, ako jc pravi junak, le na rokah nosi. Zdej nastane velika pravda med domačimi in svati : ti hočejo na več dni tam zastonj dobro piti in jesti; domačini pa se tega za vse žive in mertve branijo. Po dolgim pregovarjanji jim pošlje hišni oče svojo terdno voljo v pismu zapisano (to je: tanjka in kot pladenj velika prosta pogača) iz hiše, in se proda starešinu. Ta stopi od tal in bere svatam na glas privoljenje hišniga gospodarja, ki ga zvesto poslušajo: „ Pisano stoji (so njegove besede), de imamo pravico ovde, (tukej) tri dni in tri noči muhte (zastonj) dobro piti in jesti." Na to vsi zadovoljni zakričijo: „pra-vo" ter grejo v hišo, on pa pismo (kresnica imenovano) razterga, in ga med otroke verže , ki se jagmijo za kosce.
Ko ta prizor (nastop), h kterimu cela vas privervi, jenja, stopijo svatji v hišo, zastavnik priveže zastavo (bandero) na hišnim voglu , de se ve, kje de se piruje. Zastava je kopje ali pisana štanga, ki se v to rabo iz cerkve dobi; na-njo se obesi lepe podolgovato pisano tkano platno in lep svilen robec, na špico se natakne rudeče jabelko, in vanj se zabode pavonovo perje. Ta zastava se pa na sme rabiti, ako je ženin vdovec, tudi nevesta nesme tedaj imeti gori popisaniga kinča, mora biti s samo parto zadovoljna; vender se ji tudi spregleda, ako je vdovec še jako mlad.
Velik kolač, nakinčen s slikami (podobami) od vsake verste zveri, visi na pisanim platnu na mladini param do večera. Zvečer se zberejo dekleta iz cele vasi v nevestno hišo, se dobro navečerjajo in začnejo dve po dve peti:
Merkla noč je na žemljico pala, Vsim jo ljudem dober pokoj dala. itd.
Kader pa vidijo, de se razstanek (ločenje) približuje, kar se navadno o pol noči zgodi, zapojejo:
„Stante na noge svatovi! Vaša je doba odhajat, Naša je doba ostajat." i. t. d.
Svatje to slišati vstanejo vsi, vsak svoj lesen pladenj v rokah deržeč. Jestvine (jedila) se z mize odnesejo, drugi bel rob se poger-ne, in na sred mize se dene hleb pšeničniga kruha, ki je na verhuncu izkrožen. Za tem začnejo svatje s pladnij na mizo terkati in vsi skupej peti:
Ait' k darom, ait' k darom! Pristupajte, darovajte Našo mlado nevestico Vsaki barem (narmanj) po šeštico! Ait' k darom, ait' k darom!
Ta pesmica se tako dolgo ponavlja, dokler darovanje traje (terpi). Dekleta od peči dve po dve s svojim prijetnim glasam prilagajo:
Daruj čače kčerko svojo, zakon ti je, zakon
ti je;
Ako 1' nečeš, alj se kratiš, zamer ti je,
zamer ti je!
Daruj majka kčerko svojo, zakon ti je, zakon ti je;
Ako 1' nečeš, alj se kratiš, zamer ti je,
zamer ti je!
(Konec sledi.)
Austrijansko cesarstvo. Krajnska.
Ljubljano 23. novembra 1851.
Gospod deželni poglavar Štajarskega dr. Friderik vitez Rurger je tukajnemu deželnemu poglavarstvu 506 gold. 20 kr. v konvencijnem denarju poslal, ki so se nabrani na poziv za pomoč tistim, kteri so po povodnji škodo ter-peli tudi za Krajnsko, med kterimi je tudi tistih 200 gold. ktere je svitli nadvojvoda Jovan milostljivo blagovolil podariti. Ti milo-dari, ki se bodo naglo na odločeno mesto od-rajtali, so za nesrečne v tolažbo in cela krajnska kronovitia vidi nov dokaz, da njegova cesarsko visokost nadvojvoda vedno za Krajnce skerbi, kakor tudi jakih prebivavcev Štajar-skega, ki v lastni nesreči ne pozabijo žalostnega stanja svojih sosednih bratov, za kar jim gotovo vsak hvaležen bode.
# lladolca 17. novembra 1851. Ko so na Savi strogo delali, ktero je poslednja velika voda ondi pri fužini razderla, je padel tesar Jožef Zima, po domače Markčev 15. t. m. v Savo in je utonil. Ni ga bilo mogoče rešiti ali najti.
*Iz Kri ž ne gore se piše v„Novice": Scer jako prijazin ali sedaj sila žalosten pogled se razprostira iz lvrižnegore. Dve dolgi in široki jezeri vidim pred seboj , ki od 2. do 16. listopada vedno bolj in bolj narašate. Cerkniško jezero je že iz Jezera — tako se neka vas blizo Jezera imenuje — nekaj stanovav-cov pregnalo. Drugo jezero je za glavjem Cerkniškiga, med kterima se kake pol ure široko berdo znajde, skozi kteriga golobina ob hudih nalivih iz Loške doline v Cerkniško jezero vodo toči. — To jezero ali bolj prav strašen nastop, kakoršniga ljudje sedanjiga veka v tej okolici se spomniti ne morejo, se širi od Golobine do Uševške vasi, meče svoje nevgodne valove na šolski prag pred starim Tergani in splakuje kamnite gredice (štenge) pred vratini Šneperske grajšine.
Od osmero vasi je nar lepši polje, ki je z ozimino obsejano, globoko pod vodo, in čez 150 hišnikov s svojo družino je dosihmal na plavili iz svojih hiš pobegnilo. Pač so reveži Loške farc preserčniga milovanja vredni! zakaj celo leto so se z revšino kar terdo vojskovali. Voda jih je čez leto na njivah hudo škodevala, toča jih je bila silno zadela, po toči vsejano ajdo je slana posmodila, zelje zdaj v posodah in druga pičlo pridelana kuha v vodi pod zlo gre, in obilno seno se na odrih kisa; čez mline v tej dolini voda stoji in čez
Danskiga, dasiravno je visok, se lahko s čolnarn pelješ. Scer so nepreneliama Ložani z lesnino za kupčijo na cesti bili; sedaj pa zavoljo vode po nar potrebniši derva v gojzditi nemorejo; po pečeh nekterih vasi lahko ribe gnezdijo in po strehah se pijavke obešajo.
En kos zime smo ta mesec že prestali, zakaj po bližnjih hribih okrog Loža je sneg 18 palcov debel bil, ki se je raztopil, in danes, ko to pišem, že spet sneg enake debelosti tukej talo zemljo krije. Kaj bo, če ga jug osope? Po Loškim nastopu že dve veliki strehi plavate in mnogo se jih giblje, ko po-stonja, kadar misli zleteti. Le nekoliko mlačna sapa, kar je strah misliti, naj valove zdraži, in strehe se bodo dalječ iz svojih mest, kakor race pred lovcam, premestile.
Zares se mora milo storiti človeku , kader vidi, kako se ljudje na slabih in nevarnih plavili mraza dergetajoči in solzni povračujejo na svoj zapušeni dom, da še zase in za revne živino skozi streho in okna kako stvarico vodi umaknejo. Nadjain se, da bo vlada pri davkih tem siromakam velikodušno kaj pregledala. Pa tudi bi bilo neizrečeno potrebno, da bi ona, ki velikanske dela pri vodah in cestah z začudljivo umetnijo izdeluje, tem ubogim soseskam, kader voda odteče, pomagati blagovolile, da bi se Golobina in drugi zamašeni požirki posnažili in tudi razširili.
Tolikanj težavne in vendar potrebne lotit ve (scer je prazna reč tukej njive obdelovati, ki se pri srednili nalivih že potope), se revne soseske same, ako bi tudi združenih misli bile, skorej ne morejo poprijeti.
Sklenivši resnično žalostni popis v priserč-nim sočutji bratoljubno željo izusti pisavec, da bi tolažbe polno bilo, ako bi se kak milodar tudi iz daljnih krajev v hvaležne roke žalostnih revežev privabiti mogel, ki v nar huji dobi — v nastopu zime — so svoje hiše požrešni vodi prepustiti mogli.
# 59. del deželnega zakonika prinese sledeči :
Okoljne ukaz c. k. štaj. ilirskega dnarstvi-nega deželnega vodstva 6 Oktobra 1851. Obračba določb začasnih postav zastran davšin 9. Februarja in 2. Avgusta 1850 na pri-pisne pisma od kavcij za vojaške ženitve.
Visoko c. k. dnarstvino ministerstvo je z razpisani 22. Septembra 1851 št. 25969/842 zavoljo, dogovorno s c. k. pravosodnim mini-sterstvom c. k. vojaškemu ministerstvu podane note to le v spolnovanje vediti dalo:
Kavcie za vojaške ženitve se zamorejo ali iz vlastnine tiste ženske, ktere živež se ima, če bi vdova postala in dokler bi vdova bila, vgotoviti, ali pa od druzih oseb priskerbovati.
V pervim primerljeju se dotično pripisno pismo ne kaže kot tako pismo, s kterim se premoženje prenese ali pravo vterdi, ker se vlastnica samo svobodni pravici, s svojim premoženjem gospodarili, odpove, da bi, nji iz javnih ozerov naloženo pogodbo poročenja z vojaško osebo spolnila in bi poslavljenje poroštva zavarovanje lastnih prav samo sebi zo-pergovarjalo.
Pripisno pismo torej v tem primerljeju ni tarifni pošti 101 1 začasnih postav 9. Februarja in 2. Avgusta 1850, lemuč določbi II te tarifne pošte podverženo.
Vpis pripisnega pisma v javne knige iz taji— stega vzroka ni davšini podveržen, ker s tem nobena davšinam podveržena oseba rečnega prava ne doseže.
Če ženitno kavcijo tretji da, zapopade dotično pravno opravilo tudi prenešenje premoženja, ker žena, za ktero se da, po nji tudi pravico do rente dobi. Ako je bilo to premoženje proti plačilu preneseno, spada pod
davšino zaprenešenje premoženja, ki se po plačilnim pravnim opravilu zgodi.
Je bilo pa neplačilno dovoljeno, znajo trije primerljeji nastopiti, ker zna ali od ženna ali od osebe, ktera ima po postavi dolžnost, žet-nino dati, ali pa od koga,kterimu postava za to dolžnost ne naklada, izhajati.
V	pervim teh primerljejev je pripisno pismo po tarifni pošti 42 in 53 samo kolku za 15 kr. podverženo in davk od prenešenja premoženja je še le po smerti tistega opraviti, za kterega pripisno pismo preskerbljenje zapopade.
V	drugim primerljeju, če namreč oseba, ktera ženitno kavcio da, to zavoljo tega stori, ker je dolžna ženitnino došteti, se ima percentual-nina po tarifni pošti 106 B in po, z okolj-nim ukazom 1. Septembra 1851 št. 17652 razglašenim razpisu 9. Avgusta 1851 št. 19614/430; v tretjini primerljeju pa po t. p. 91 omenjeniti začasnih postav odrajtati, pri tem je pa v vsih teli primerljejih določb §§j. 58 in 59. pomniti.
Ako je bilo prenešenje premošenja že z drugim pismom, n. pr. z ženitnim pismom vte-meijena, je pripisno pismo samo davšini za zastavne pripise podverženo , tode uno se mora dokazati.
Ako se pripisno pismo zavoljo dobljenja rečnih prav v javne knige vpiše, nastopi po tarifni pošti 45 B tudi dolžnost za odrajtanje y, % glede tistega zneska od kterega je davšino za pravno opravilo opravili ali bi jo bilo opraviti, ker tako v resnici tista oseba, za ktero se kavcia da, zastavno pravo za svoj dohodek pridobi.
Štajarska.
Iz Celja se piše v Novice. V nedeljo 30. t. m. bojo naši domorodci in domorodke igrali slovensko igro „Dobro jutro"; g.bukvo-tiskarju Jerelinu gre čast in hvala, da si krep-po prizadeva za napravo domačih iger, ki so živo veselje vsih prijallov domorodne reči. Očitna hvala Vam zato, g. Jeretin! Zraven igre bo tukajšno pevsko družtva koncert napravilo, v kterim se bojo tudi slovenske pesme pele; hvala častitimu družtvu za blagi namen: znezek tega koncerta podariti revežem v Ptujski okolici, ki so po povodnji strašno škodo terpeli. Terdno upamo, da se bo zavolj vsega tega mnogo milodarov nabralo.
Sedaj pa še nekaj. Po vsem Slovenskem rado brane in močno obrajtane »Novice", ki so edini slovenski časopis, kteriga najdeš v bajtici prostega kmeta, kakor na mizi gosposkega domorodca, bojo kmalo svoj 9. teča dokončale. Kako bo prihodnjič ž njimi? Premajhne so nam v njih obširnim zapopadku za sedanji čas, ko se je nove življenje po Slovenskem vnelo. Naredite jih veči, ali,kar bo večini še bolj všeč, dajte jih dvakrat v tednu na dan; radi plačamo nekaj več za-nje, vunder bi ne smela cena previsoko poskočiti. Naj bi prejemniki „Novic" ta moj nasvet prevda-rili in svoje misli g. vredniku naznanje deli*).
Avstrijanska.
Cesarjev adjutant je podaril nesrečnikam na Horvaškim 19000 11., v Ptujim 5000 11., v Marburgu 1000 11.
Češka.
Družtvo „dedovina sv. Ivana Nepomuka" za izdavanje dobrih bukev v češkim jeziku ima
*) Že prevdarjava tudi s g. založnikam to reč na vse strani, kako bi se dala nar bolje dognati. Toliko je gotovo: da Novice morajo veči biti. To pa smo že tudi od več strani slišali: naj bi izhajale dvakrat v tednu. Prav ljubo bi nama bilo, misli g. prejemnikov o tem zvediti5 tode to se mora še ta teden zgoditi, ker drugo sredo bo že treba novi tečaj napovedati.
(Vred. Nov.)
že 3275 udov, med njimi sta Nj. velič. cesar Ferdinand, inNj. prevzvišenost kardinal vikši škof v Pragu. Dosihmal je dalo 250,000 bu-cev med ljudstvo. — Lep spodbudek Sloven-za društvo sv. Maliorja.
Tuj e dežele. Černagora.
Mladi Daniel Petrovič, vnuk rajnciga vlad-nika Cernagorskiga, ki je bil na Dunaji, sc za duhovski slan pripraviti, seje nanaglama na Černagorsko podal, ker ga je ranjki vla-dika za svojiga naslednika postavil in mu pri-doročil, naj se po njem ravna.
Angleško.
Parižki časopis „1 Ordre" prinese pod rubriko „Cefalonia" sledeče novice, znano ravnanje angleškega lorda nadkomisarja in njegovih opravnikov na tem ototu po zmagani vstaji v spomin poklicati.
Naznanilo lorda nadkomisarja Sir Henri J. Ward, stran 12.
Nadškof, ki seje kakor vsi veličastniki ger-škega verozakona, posebno dobro deržal, ni le na moje povelje duhovna, Nedaro in Vlacco in vse druge njogove stranke slovesno proklel, ampak tudi vse tiste, ki so jim pomagali in jih pod streho vzeli. Jaz sim za glavo vsacega vstajniškega poglavarja, naj dobim živega ali mertvega tisuč tolarjev obljubil.
Naznanilo četnika King, stran 68.
Osemnajst oseb sim v okraju Skala iz skri-vališe spokel. Te ljudi sim zavolj človečnosti, potem ko sim jih dal pretepsti,iz dežele sognal.
Stran 74 ravno tu.
Št. 5. Duhovnik Panaguai Gousi je dobil 36 palc v pričo svojih farmanov, ker je dvoumno, in ne odkrito ravnal in svojih dolžnost ni spolnil.
Št. 7. Duhovnik Giovani Copniati, fajmošter v Kiovati, je dobil 12 palc, ker je z vjetimi govoril, in ker ni hotel molčati.
Naznanilo lorda nadkomisarja stran 69.
Priložim zaznamek 21 k smerti obsojih, ki so bili vsi vsmerteni. 16 drugim je bila smert-na kazen prizanešena. llazun tega se je, ne iz serdi, ampak iz policijskih vravnav, 17 hiš pogorele.
In vpričo takih reči dolži lord Paimerston, operaje se na znana pisma gospoda Gladstone, neapolilansko vlado grozovitosti v politiških sodbah.
Ljubljanski novicar.
Z veseljem slišimo, da po izgledu Graške hranilnice (Sparkasse), kije 11000 11. nesrečnikam po povodnji podariti sklenila, namreč 8000 11. Štajarcam, 2000 11. Korošcam in 1000 11. Krajncam, se tudi naša zlo premožna Ljubljanska hranilnica pripravlja 5000 fl. v ta namen revežem podariti, namreč 3000 11. Krajncam, 1000 11. Štajarcam in 1000 11. Korošcam.	(Nov.)
*	Porotne sodbe so se pretekli teden v Ljubljani zopet začele.
*	S začetkam tega mesca je jenjala stara pogodba (kontrakt) za razsviljenje mesta; ta mesec je tedej prevzel magistrat sam to reč, in že se očitno vidi veliko poboljšanje mestne svečave; pri vsem tem je vunder želeti, da bi tudi v Ljubljano gazno svečavo dobili, za ktero se, kakor slišimo, g. Ambrož zlo prizadeva.	(Novice.)
*	Ljubljanski knezo-škof se je podal v pon-deljik na Dunaj v zbor škofov.
(Novice.)
Stepni požari v južnej Ilusii. #)
Po travalili stepnih ravninah se med voljno travo tudi posebno veliko nekega štorastega plevela najde; ki ga Malorusi z jedno besedo „burjan" imenujejo. Ako se zemlja razorje in s koristnimi zelmi obseje, se je pač plevel polastiti ne more, ker ga ratar z vsakterimi sredstvi umetnosti zatirati skuša. Sčim pa zemlja praha ostane, se že v pervih dveh letih nezmerno zaplodi, v tretjem in četertem letu prahe se pa plevel že pomanjša, v petem in šestem letu se zemlja zavolj mnozega kažja nekako sterdi, in štorasto rastlinje zgine; poslednič eelo čista travna stepa postane. Kolikor starja, toliko boljša je trava se z vsakim letom skrajša, požlahni in voljnejša postane. Vendar tudi to zboljševanje le do neke stopinje seže. Sčasoma se spet zemlja tako sterdi in posuši, da nič pravega več ne rodi. Trava le redko poganja, in černa perst se tako rekoč skosteni, ker jo plevel s svojimi lesnatimi koreninami čez in čez prepreže. O tacih o-koljšinah tamošnji prebivavci s požganjem pomagajo, ker vse skup zapalijo in izžgo, in s pepelom požganih rastljin zemljo pognoji, njeni koži tako rekoč sopet potne luknjice oddervši.
Tejedino sredstvo, ki se ga stepniki poslu-žijo v poboljšanje trave, se večidel v_zgodnej pomladi po skopnenju snega izpeljavati začne, ker potlej kmalo po požigu nova žlahnejša trava iz pognojene zemlje požene. Včasi se pa tudi stepa po nesreči vžge, ali je kak hudobnež zapali, posebno po leti, kadar je vro-ročina tako huda, de bi človek mislil, stepa mora že sama od sebe izplamiti.
Taki divji požari včasi zlo deleč sežejo, po 50, 60 tudi 70 verst daleč, in veliko nesreče naznanijo, vse, kar se jim zoperstavi, pokon-čavši. Ne le posamezne sela, cele vesi po-žgo. Zdaj počasneje, zdaj urnejše se dalje vali požar, po vetru in vnemljivosti travnih zeljiš, ki jih v svojem teku naleti, se ravnaje. Strašno razsaja plamen, pridši v gosta, po sežnji visoka plevelja in ternovja, in ognjeni valovi vahlajo semtertje, dokler ni vse po-žgano in pokončano. ' Po navadnej travi se vali ko dolga ognjena kača zmerno naprej, vstopivši pa v staro stepo, med nježno, ra-dogorečo travo, ktero Malorusi „šjolkovajo travo" (židna trava) #) pravijo, švigne hipoma v svitlobelem plamenu vkviško, in se divje oblasti razteza po širokem polju. Zabli-sne tu in tam — in miljone nježnih kocinic je v trenutku posmojenih. V nebrojnih plamenih, ki orjaškim vešant v močvirju enaki po zraku skakljajo, se plamotok razlija besnega plesa čez planoto, lahko vnemljive travne kopice brez vsega dima pokonča vsi, in za njim sledi puhteči plamožar, ki nižjo travo poliže. Večkrat se razcepi v množino manjših in večjih vejic, ko redka, preden se v morje razlije. Nektere tih vejic dirjajo, ko lahki polki Kozakov, naprej; drugo zabredši v germovje, hipno zastanejo, in celo pozorišče postane enako igranju vetrov po vodnih ravninah.
Mnogokrat se požar tudi v naj hujšem diru ustavi, kadar namreč na široko, broztravno pot ali plehko, dolgo dolino naleti. Tako za-ježense narašča in narašča, po obeh straneh ob poti ali dolini naprej se pomikvaje, ko da bi ji hotel zajeti. Zravno pa nebrojno isker in iskric s pomočjo vetra čez zapreki siplje, da bi unkraj stoječa žitna polja zapalil. Ob takih dolinah in potih se tedej nastavijo ljudje, ki hočejo ljutenju ognjenega zmaja konec storiti, razširijo pot, v hitrosti nekoliko brazd naredivši, gase nepreslanoma čezleteče iskre, in večdel, ako so se dobro razpostaviti znali, se zgodi da plamen vmore. Vendar marsikral so pota sama s travo zaraščena in zlajšajo prehod; tu in tam seklasovje vžge, iskre potegnejo za sabo celo svojo strašno derhal in se po suhih žitnih poljanah vnovič divje radosti razsvetijo. Vse zopet krilatih nog naprej leti. Kako redivna stebla žare! kako
*) Ti krasni popis vzamemo iz drugega dela berila za gimnazie, ki je ravno za tisk pripravljeno.
*#) Stipa pennata L. das Federgras. Serbi jo imenujejo kovilje, tudi na Krajnskim posebno na pustih krajih, kakor n. p. na Krasu, v Ipavski dolini, na Nanosu.
polna zerna pokajo i plam zablisne — in vse nade pšenične žetve so poderte! Vsaka iskra pokonča režišče, vsak plamenček celi vasi zimsko pičo vzame!
Tako se po dolgih potih semtertje vali požar večkrat po G, 8 celo po 10 dni vjednem in istem kraju. Včasi hud veter plamen daleč od ljudskih stanišč zapodi. Vse je veselo, in ze misli vsak, da je pogasnul. lleveži! Čez kaka dva dni drug veter prihruuii, in jim nazaj pripodi sopet divjega gosta, čigar zmaga in beg je poguba, t»lej, kako samotna sela semtertje iz trave gleuajo, majhnim otokom enaka v zelenem morju! Pridere plam — in uiorje z otoki vred premeni v tleče pelišče. Strehe nizkih staniše, spletene večidel le iz starega, na pol strohnenega bičevja, kak se vneuiajo, kak se vderajo ! Kopice slame in sena, ko hiše visoke, s kakim velikanskim plamemom pogore!
Ako ljudje še ob pravem času ogenj zapazijo, berz krog svojih stanovališč in žitnih kopic nekoliko brazd narede, in travo okrog in okrog porujejo, in pokončajo, ua bi požar zajezili, kar jim tudi večrat dobro steče. Večdel pa poslednič dež celemu ognju konec stori, in tako še ostalo rastlinje smerti otme.
V grozne stiske pa pridejo pri takih požarih ninogobrojue čede step. Ker plameni včasi zlo križempot blodijo in se na treh ali štirih straneh h krat prikažejo, jih mnogokrat tako zajamejo, da pastirjem in živalim ni druge otetbe, ko naravnost skozi ogenj jo vdariti. Se ve, da se v tacih primerlejik marsikdo kaj prismodi, ali celo ob življenje pride.
Ravnanje stepnikov pri tistih požarih, ktere nalašč napravijo in razumno vodijo, ker to rasti trave koristno mislijo, ie zanimivo, in priprave in sredstva pri tem so prav posebna.
Postavimo, velik posestnik hi hotel lep kos svoje stepe (_in takov kos obseže večkrat do 60 verst) požgati, da bi svoje spašnike poboljšal. Naj pred tedaj obvleče s kakimi 100 plugi celi kos z brazdami, v zavarovanje svojega pohištva, svojih sosedov, njivi. t. d. vse po velikosti nevarnosti in vnemljivosti sosednega polja. Ako se v sredi tega kosa še znajdejo kakšne hiše, kopice sena, njive ali kaj enakega, ki bi se tudi tudi zavarovati moralo se enako unini oborje. Ko je to storjeno, se vpoti kakih 24 ljudi z dolgimi preklami, na kterih imajo slamnate škopnike privezane, na suho stepo, jeden od druga se enako da-lječ vstopijo, proti strani, proti kterej veter piše, inslehern pred seboj travo zažge. V začetku je plam le majhna lučica, tode se skozi širi in širi, narašča in daljša in bolj in bolj, se sprime s plamenom sosedovim, dokler da se vsi zjedinjeni v jedno veliko nezmerno ognjeno morje združijo in se tako redno in pokojno z vetrom znotraj odkazanih mej naprej vale. Vsa terda zeljša pri takem do korenine zgore, in cela stepa se s pepelnim ogrinjalom prevleče. Ljudje požar neprestanoma nasle-dujejo, gase in more ga, kjer bi hotel čez mejo stopiti, in z novo žerjavico podnetovaje ga, kjer bi hotel pogasnuti. Včasi se pa vendar le primeri, da vkljub pazljivosti vtražnikom urni ogenj uide, in potlej postane divji požar. Nekterikrat se celo proti vetru obrne in stražnike v beg zapodi, večdel pa vendar vse po redu gre. Cela planjava, vse globeli in poni-kve, gomile in gorice se s pepelatimi zelmi preprežejo, in ako po tem skoro dež nastopi, ki soli in gnoj v tla vžene, se že čez malo dni iz pepelišča lepa zelena travica prikaže v radost in veselje. Tako požganje step se napravi po lastnosti zemlje več-ali manjkrat. Nekteri stepni gospodarji ga praviloma vsakih 5 let napovedo.
Kakor po prostej stepi travo, tako poleg rek bohotno terstje zažigajo. Se ve, da je prepovedano, ker je veliko nevarneje, in ker s slabim vred tudi marsikaj dobriga pogori. Al to vse nič na zda. Komaj je sneg skopnul, že vsako leto rečne nižine v ognju zablišče. Ova sta poglavitna vzroka požganja terstja, in sicer: pregnanje volkov, kterih se posebno po zimi velika množica v terstnih logovih zbere in drugič, da bi se mlademu, zelenečemu terstju nekoliko odperlo, ker ga staro, od solnca, vetra in vlasine starosti pobeljeno in pomorjeno v rasti zadušuje. Ker terstje po šest vatlov visoko, večdel z več sežnjev visokim plamenom gori, in se na več straneh h' krat zažge
in na dolgo in široko razteza, postane iz tega ogenj, čigar žareči osvit že več milj dalječ zagledaš, posebno pri rekah, kakoršne sta Oniester al Onieper, ki ste po miljo široko s terstjem obdane. Zdi se, ko da bi se mesto vode ognjene sile po dolinah razlivale.
Pač je to strašna doba za uboge živali, ki v terstju žive. Race, gosi in pelikani se po vodnih oddelkih med terstjem zbero in vpijejo in gagatajo, ko da bi se hotli ognenej sili upreti. Skopci, orli in jastrobi in komaj iz ptujih dežel došle sive čaplje se vzdvignejo vkviško, in v krogu letaje milo v zadušljivem dimu krokočejo. Volkovi, ki ognja še sploh ster-peti, ne morejo, se tropoma v vodo zakade, in beže urnih nog, pozabljivši nježnih jancev in murivnih misel na unkrajni breg, ako jim tukaj nov požar nasproti ne buhne in silniši od pervega jih iz čada in ognja nazaj v žareče valovje ne verže. Plameni tikrat, ob brežnih robovih, kjer je terstje zmir nar višje, nove sile vdobivši, orjaških jezikov čez vodo segajo, ko da bi hotli tudi njo vneti. Ako reka ni preširoka, se res, od obeh strani jeden k drugu pohlepvo se klanjaje, visoko nad vodo dosežejo, plamen se s plamenom vjame, vsi se združe in z divjim vahlanjem svojo strašno svatbo obhajajo. Čudapolno ! celo od redivne podlage, terstja in germovja, se ločijo, in celo prosti nad vodo zibljejo, z ru-dečim žarom iz Čadovja kukajo. To so gazi, ki se iz rastljin narejajo in gore, in se večkrat ko visoki stebri nad ognjenim brezdnom vzdigovaje. Veliko škodljivih volkov, ki strahu skoraj janci postanejo, v plamenu konec vzame. Al tudi mnogo koristne kuretnine zgori pri tacih priložnostih, mnogo rac, ki svojih jajčič nočejo zapustiti in raji z mladimi pred življenje puste, čapelj in trapelj, ki brezumne krog ognja letajo in poslednjič v sredo plamena zvikšoma planejo, zajčkov, ki volka za seboj in ogenj pred seboj vide si ne znajo pomagati, kljunačov in drugih ptic, ki se tropoma v ža-rečem kotlu peko.	Jeriša.
Zmes.
V nekem časopisu smo nnidan brali: Er litt und dudelte drei Jahre, namest: Er litt und duldete drei Jabre. Taki tiskarni pogreški se pa večkrat najdejo.
*	Neki nemški časopis prinese sledeče: Ein eine ejnnehmende Gestalt besitzender und eine einlragliche Rente einnehmender, einfacher Mann sueht sein, sein Sein er-todlendes einformiges D as ein durch ein ein eintragliches Herz besitzendes mit Einem Eins sein zu vermogenden Gemuthe zu ver-einigen.
*	Parižko poštno vodstvo potrebuje sila veliko oseb. Vradnikov je zraven 575 vsake verste, 210 berzotekov, 640 pismenosov, 132 vradnih služabnikov in hlapcev. V primeri odide vsak dan iz poštnega dvora 5000 depeš z 372000, pisem, časopisov in drugih tiskanih reči v okrajne in zunajne deržave, vsak dan dospe 4200 depeš z 143,000 pis-mov iu časopisov.
Slovstvo in umetnost.
Gimnazialni vodja v Zadru izdeluje prope-deutiko za višji gimnazij v talianskf.m jeziku.
*	Na Češkem šolske knjige tako speča-vajo, da je moralo ministerstvo uka založnikom na Dunaju, ki češke šolske knjige prodajajo naročiti, abecetablic 20,000, abecednikov 40,000, abecednikov z pridjanim keršanskim, naukom 40,000, knjig za keršanski nauk 20,000 in berilo za drugi normalni razred po kmetih 12,000 z novega založiti.
Dnarna cena 26. Novembra 1851.
V dnarju
Cesarskih cekinov agio (od 100 gold.) 3IV4 gU.
Srebra	» » » » 24 '/2 »
Ces. kralj, loterija.
Naslednje številke so vzdignjene bile: V Gradcu 22. novembra : 33. 90. 3. §4. 5§.
Na Dunaju 22. novembra: 84. 84. 3 8. 91. 00.
Priliodno srečkanje bo v Gradcu in Dunaju 6. in 17. decembra.
Kdor želi v vradnim ali pa v oznanilniln listu karkoli si bode naznaniti, plača za vsako verstieo z navadnimi čerkami za enkrat 3 kr., za dvakrat 4 kr. iu za trikrat 5 kr. in za vsak-krat je še 10 kr. za kolek po
Iradiii list
št 81.
novi postavi za plačati; kdor sam ne utegne v slovenskim jezika sostaviti, zna nam tudi sosta-vek v nemškim jeziku poslati, proti tem, de od vsakih treh tiskanih verst en krajcar zapre-stavljenje odrajta.
k 95. listu ljubljanskima časnika, v petik £8. TJstopatla 1851.
Št. 11523/771.
Oznanilo dražbe.
(.212.) C 2
Varazdinsko križki mejni polk s tem sploh naznani, da bo za pripravo in pripeljavo za častnike kakor za kompanije tega polka potrebnega raznega stavbinega lesa po povelju častitega varazdinskega brigadnega poveljstva od 14. t. m. št. 1017 29. novembra 1851 ob devetih dopoldne v brigadni pisarnici ponudbina dražba.
Tisti, ki žele eno ali drugo teh del prevzeti, naj imenovanega dne ob devetih zjutraj v omenjeno pisarnico pridejo.
Sorta lesa, ki se ima v lesu napraviti je, in sicer:
Za poveljstvo.
320 sežnjcv močnega 12/14" paleov hrastovega stavbenega lesa
196 337 100.000
» » »
srednega 8/9"
slabega 5/6" „	„	„
10 paleov dolgih hrastovih 5/6 strešnih skodelj
Za pervo Vukovsko kompanijo.
5/6" paleov hrastovega stavbinega lesa 12/12"
'•/■■T j). .......»
V gojzdu pripraviti in '/4 postaje daleč speljati.
110 sežnjev 45
142 „ 3" debelih 12" širokih hrastovih hangarjev 30.000 18 paleov dolgih 5/6" širocih hrastovih strešnih skod
kodelj
Za drugo Gareiniiko kompanijo.
45 sežnjev 12/12" paleov hrastovega stavbinega lesa 30.000 18 paleov dolgih hrastovih strežnih skodelj
Pripraviti v gojzdu Ilovski log in na '/a postaje speljati.
Pripraviti v gojzdu Ilovski log in na 1 postajo speljati.
Z a tretjo Hercegovsko kompanijo.
45 sežnjev 12/12" paleov hrastovega stavbinega lesa 20:000 18" paleov dolgih hrastovih strešnih skodelj
Za četerto Bereško kompanijo.
64 sežnjev 12/14" paleov hrastovega stavbinega lesa
Pripraviti v gojzdu Ilovski log in ya postajo speljati.
» »
8/9" 5/6"
70 171
400 " 3/" debelih 12" širocih hrastovih hangarjev 20.000 18/" dolgih hrastovih strešnih skodelj
Za peto Ivansko kompanijo.
155 sežnjev 12/14" paleov hrastovega stavbiniga lesa
«?. : V* : , i ; :
190 8" debelih 12". paleov širocih hrastovih hangarjev 30.000 18 paleov dolgih hrastovih strešnih skodelj
;Za šesto Cesemsko kompanijo.
58 sežnjev 12/14" paleov hrastoviga stavbinega lesa 98 „ 8/9" „ 279 ! 5/6" l 100.000 18" dolgih hrastovih strešnih skodelj
Za sedmo Farkaševsko kompanijo
45 sežnjev 12/12" paleov hrastoviga stavbinega lesa
» »
n v
Pripraviti v gojzdu Ilovski log in 2 postaje speljati.
Pripraviti v gojzdu Česna in 1 postajo speljati.
Pripraviti v gojzdu Juntar in 1 postajo speljati.
54 300 70.000
1	®	v	n	v	»
3" debelih 12" širocih hrastovih hangarjev 18 paleov dolgih hrastovih strešnih skodelj
Pripraviti v gojzdu Cezma iz Brezine in '/4 postaja speljati.
343 100 20.000
Za osmo Čudovsko kompanijo. 45 sežnjev 12/12" paleov hrastoviga stavbinega lesa
» » »
8/9"
3" debelih in 12" širocih hrastovih hangarjev ? in 3/l postaje speljati. 18" dolgih hrastovih strešnih skodelj	1
Pripraviti v gojzdu
dolgih hrastovih strešnih skodelj
Za deveto Kriiko kompanijo. 155 sežnjev 12/14" paleov hrastovega stavbinega lesa
" 5/6" "	"
196 337 100 50.000
3" debelih 12 širocih hrastovih hangarjev 18" dolgih hrastovih strešnih skodelj
Za deseto Ivaniško kompanijo.
64 sežnjev 12/14" paleov hrastovega stavbinega lesa
^ 1 »	»	»	n	D
l 5/6" I l » »
80 „ 3" debelih 12" širocih hrastovih hangarjev 20.000 „ 18" dolgih hrastovih strešnih skodelj
Za enajsto Ivansko kompanijo.
45 sežnjev 12/12" paleov hrastovega stavbinega lesa 1 l!J ,, 5/6 ,,	„
500 „ 3'1 debelih 12" širocih hrastovih hangarjev 80.000 „ 18" dolgih hrastovih strešnih skodelj
Za dvanajsto Vojakovsko kompanijo.
71 sežnjev 32/14" paleov hrastovega stavbiniga lesa „ 3" debelih 12" širocih hrastovih hangarjev
fg" rlnlrrll. K /A" .laKniri.	„1__
Pripraviti v gojzdu in 1 postajo speljati.
Pripraviti v gojzdu in 1 postajo speljati.
Pripraviti v gojzdu in V« postaje speljati.
120 200000
\
dolgih 5/6" debelih hrastovih strešnih skodelj S Glavni pogoji so sledeči:
Pripraviti v gojzdu in 3/4 postaje speljati.
1.	Vsak mora, ki hoče dražiti, skazati in dati 6°/0 kavcijo zaslužka, ki se ima upati.
2.	Stavbeni les se mora pripraviti in izpeljati med sečnim časom in sicer nar dalj do 15. marca 1852.
Drugi dražbeni pogoji se zamorejo vsak dan v stavbeni pisarnici omenjenega polka pregledati.
St. 10506.
Konkurs
(211) C 2
Visoko ministerstvo za denarstvo je z razpisom od 15. t. m. št. 15074 za dobro spoznalo, za deželno glavno mesto Ljubljano, kakor dačno vradnijo perve stopnje začasno dačno komisio v smislu po deržavnem zakoniku (XX. del št. 74 str. 243) naznanjenega visocega razglasa ministerstva denarstva od 25. marca t. I. št. 1558, potem začasno za priskerbovanje računstvenih opravil pri tej komisii oliciala z 500 gold. in za preskerbo-vanje pisarniških opravil pisarniškega asistenta z 400 gold. plače dovoliti.
Za postavljenje teh dveh stopinj se konkurs do 15. decembra t. 1. s pristavkom razpiše, da se na prošnje, ki pozneje dospe, ne more gledati.
Tisti, ki za kako teh dveh stopinj prosijo, imajo tedaj svoje prošnje s pridjanimi sprič-bami o starosti, stanu, verozakonu, rojstnem kraju, učenosti, znanosti jezikov in opravil, potem o drugih vednostih, dozdajnih službah, in prosivci za stopnjo oficiala še posedno o vednostih dačnega oskerbovanja in z njim združenih računskih vednostih z popisnim listom prosivca, in sicer tisti, ki stoje v cesarski službi, na poti predstoječe gosposke do naznanjenega dneva pri tem dačnem vodstvu vložiti.
Sicer se opomni, da se bosta ta dva vrad-nika vpisala v konkretalni stane. k. vradnikov dačnega vodstva.
Od c. k. dačnega vodstva.
Ljubljana 19. novembra 1851.
Oznanilo.
(210.) c 3
Bankno vodstvo je z dovoljenjem visocega c. k. ministerstva za denarstvo sklenulo, ponoviti slednjo dobo za pobiranje banknotov po 1 in po 2 gold. poprejšne podobe in njih polovice in četertinke.
Ta poslednja doba se odloči glede na 20. septembra 1849 in 18. aprila 1850 izdana razglasa, za bankne denarnice v c.k. krono-vinah na 31. decembra 1851 in za dunajske bankne denarnice na 31. marca 1852 tako, da se zaznamovani banknoti v banknih denarnicah v kronovinah do 11. decembra 1851 in v banknih denarnicah na Dunaju pa do 31. marca 1852 pobirajo in zamenjajo. Po preteku te dobe za podružnične denarnice, to je, od 1. januarja 1852, se banknoti tod ne bodo več zamenovali, ampak za dovoljenje zamenjave se je treba na bankno vodstvo in sicer na poti zadevajoče podružnične bankne denarnice obernuti.
Dunaj 31. oktobra 1851.
Pip it s, bankni poglavar.
Sina,
bankniga poglavarja namestnik.
C o c t h, banki vodja.
St. 9996.
Razglas.
(205) 8
Po najvišjim, z deržavnim zakonikom in tukajšnim posebnim razglasom 16. pr. m. št. 9143 sploh razglašenim patentu 7. Oktobra 1851 se bo dohodnina (davk od dohodkov) tudi v upravnim letu 1852 tako odpravljal, kakor je bil za leto 1851 izmirjen in odločen.
Da se ta najvišji patent izpelje, se vsleu razpisa visocega dnarstvinega ministerstva 1. t. m. št. 16058 zavkaže:
1. Vsi tisti, kteri imajo dohodnini na podlagi spovedkov podveržene dohodke, imajo svoje po §. 9 do 19 najvišjega patenta ' 29. Oktobra 1849 in g. 1 do 18 iz-peljavnega predpisa 11. Januarja 1850 primerno spisane spovedke najpozneje do konca Decembra t. 1. ali neposrednje ali pa po c. k. davknim uredu, v kterega okraju so, prestavljenemu okrajnemu glavarstvu pridanemu in vsled tukajšnega
razglasa 14. Oktobra 1851 št. 8767 v moč stopivšemu davknemu inšpektoratu oddati.
2.	Enako imajo tudi tisti, kteri so dolžni stanovitne letne odrajtovila tistim odraj-tovati, kteri imajo pravico jih prejemati, naznanilo čez to po 12 najvišjega patenta 29. Oktobra 1849 in 17 iz-polnivnega predpisa 11. Januarja 1850 do konca Decembra t. 1. oddati.
3.	Samo glede glavnega mesta Ljubljane ostane tukajšno okrajno glavarstvo, in glede področja okrajnega glavarstva Tre-benskega, dokler se za glavno mesto davkna oblastnija na postavi in Treben-skemu okrajnemu glavarstvu davkni inšpektorat ne prida, v djavnosti, in gori omenjene spovedke in naznanila je pri teh okrajnih glavarstnih oddajati.
4.	Tisti, kterim je spovedke in naznanila odrajtovati, zamorejo natisnjeni papir zanje ali pri svojih županih, davknih uredili, davknih inšpektoratih, ali okrajnih glavarstvih, če jih žele, zastonj dobiti.
5.	Spovedki zastran dohodkov L razreda za upravno leto 1852 se prerajtajo po čistini presrednjim znesku dohodkov in strožkov let 1849, 1850 in 1851.
6.	Obresti in Ietnine se imajo za leto 1852 po velikosti premoženja in dohodkov dneva 31. Oktobra 1851 spovedati.
7.	Zavkazi §§. 21 in 22 najvišjega patenta 29. Oktobra 1849 zastran prejemanja dohodnine od stanovitnih prejem II. dohodninskega razreda se imajo na zneske obračati, kteri za leto spadejo, ki se začne 1. Novembra 1851 in se konča z 31. dnem Oktobra 1852.
8.	Pritožbe zoper izmero davka pervih in-štancij za upravno leto 1852 gre temu c. k. davknemu vodstvu.
Od c. k. davknega vodstva za Krajnsko.
V Ljubljani 8. Novembra 1851.
Št. 10215. Proglas.	(214) C 1
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice s tem naznani, da je na prošnjo gospoda doktorja Oblaka dovolilo v prodajo četert zemljišča pravnih dedičev Helene Borštnarjeve iz Laz, ktero je zapisano v poprejšnih zemljiš-čnih bukvah grajšine na Fužinah pod urbari-alno št. 201, in obstoji iz hiše v Lazah, iz druzega kmetovskega poslopja potem zemljišča, potem v prodajo v poprejšnih zemljiš-čnih bukvah grajšine Kodeloviga grada pod urbarialno št. 237 zapisanega gojzdneea oddelka, kar se je sodniško cenilo na 1759 gold. 40 kr. zavolj dolžnih 500 gold.
V ti namen seje dan odločil na 7januarja, 7 februarja in 8. marca 1852, vsak dan dopoldne ob devetih na mestu posestva v Lazah, kamor se tisti ki mislijo to kupiti s tem pristavkom povabijo, da se zamorejo posestva le pri tretji dražbi pod cenitno ceno prodati, in da se zamorejo pogoji dražbe kakor tudi pregled posestva vsakdanj pri dražbeni komisii pregledati.
Ljubljana 28. oktobra 1851.
C. k. okrajni sodnik Heinricher s. r.
št. 5i5o. Oznanilo. (209.) .i
V poštnih vozovih v Miirzzuschlagu so se sledeče reči našle: 1 psaga,
1	skatlja za klobuk,
2	deževnika,
1 smodknica (Cigarrenetui), 1 usnjnta mošnja, 1 sejni meh (Luftpolster), 1 ženski klobuk. — Kdor spriča, da je kaka teh reči njegova,
je zamore pri c. k. poštnem vodstvu v Gradcu dobiti.
Gradec 10. novembra 1851.
C. k. poštni vodja Scheiger, s. r.
št. 3664. Oznanilo. C«»-> *
Ker je po povodnjali in snežnih zametih poštna cesta med Zagrebom in Zidanim mostom sila terpela, bodo po zaukazu visocega c. k. višjega vodstva za občenje druzega razreda od 24. t. m. št. 9630/1337 med Ljubljano in Zagrebom skoz Zidani most, dokler se cesta v tacem stanju znajde, vsakdanje Mal-lepošte nehale in namesto njih dvakrat na
teden, to je vsako sredo in nedeljo od tod proti Sisku odrinule, in dokler se ne odvernejo ti zaderžki, se ne prejemajo velike in teške pošilitve.
Potem se vidi podpisano poštno vodstvo, ker se mora med Hudim in Trebnim zavolj poplavane poštne ceste stranska pot porabiti, primorano, dozdaj vsak dan ob treh popoldne od tod odrinovajočo Novomeško »li Karlovško Mallepošto, dokler ta povodenj terpi, že ob dveh odpravljati.
Kar se s tem sploh naznani.
C. k. poštno vodstvo.
Ljubljana 25. novembra 1851.
Hoffinann s. r.
Št. 8756.	POZiV	(201-) C 2
na spodej stoječe osebe, ki po srečkanju k vojaški nabiri poklicani vletu 1850 na razglašeni
poklic niso prišli.
Redna Št |	Ime in p r i m e k	Rojstni kraj	Hišna II številka ||	Rojstno leto	Opomba.	
	Županija Jarše					
1	Jožef Šeseg Županija Motnik	Bodica	4	1830		So se
2	Peter Toman Župan i j a Zalog	Zgornji Metnig	5	»		> odtegnili iz
8	Gašper Zupane Županija Suhadole	Zalog	54	n		doma.
4	Jožef Žnidar Županija Županje Njive	Suhadole	24	D		
5	Andreas Šlebar Županija Dob	Županje Njive	13	n		Se ni oglasil
6	Jožef Oreheg Županija Brezovic	Dob	14	D		' So se
7	Gregor Meš Županija Dovško	Gorjuše	7	»		) odtegnili iz doma
8 9	Matevž Dobrave Juri Bape Županija Zlate polje	Podgera Vinje	7 21	n »		
10	Janez Močnik	Zlato polje	4	»		Se ni oglasil.
11	Županij a Češnice Šimen Sajo Županija sv. Ožbald	Češnice	37	n	Se je iz doma odtegnil	
12	Jernej Gril Županija Prevoje	Sv. Ožbald	42	D		Se ni oglasil
13	France Marinšek Županija Trojane	Prevoje	30	v		
14	Blaž Lebeničnik Županija Aržiše	Predzid	38	»		'5
15	Janez Ulle Županija Velika vas	Aržiše	2	v		UD u ■3 o
16	Ferdinand Šark Županija Hoteč	Zgornji Prekar	15	»		\ 5 / O N
17	Juri Simončič Županija Kotredeš	Gradec	3	»		v «0 o
18	Jakob Gmasio Županija sv. Lambert	Savina	17	»		in
19	Janez Pance Županija Zagor	Jablana	9	n		
20	France Kellner	Toplice	1	»		Se ni oglasil
Tem osebam se naznani, da se imajo od dneva, ko se to pervikrat v Ljubljanskem časniku naznani, predenj pretečejo štiri mesci, toliko bolj gotovo pri tej vradnii oglasiti, ker se bo sicer z njimi kakor z vojaškimi odtegnenci ravnalo. Okrajno poglavarstvo v Kamniku 1. novembra 1851.
Pavič s. r.