(stran 4) nn MÀ«kiffNo~ BENCINSKI SERVIS LETUŠ NAROČILA KURILNEGA OLJA tel. 03 891 56 11 Naj učitelj/ica Zgornje Savinjske doline 2010 V STRAN 27 Freier G06TIN6IV0, Mitja Felicijan s. p. (Savinjska cesta 4, 3331 Nazaije VELIKA NAGRADNA IGRA!!! ŽREBANJE NAGRAJENCEV NA RADIU GOLDI DNE 2.6.2010 OB 10.30. www.kz-salcskadoIina.si Minister za zdravje opozarja: Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju! OSREDNJA KNJIŽNICA---------------------------------------------------------------------------- CELJE Tretja stran Demonstracije koga proti komu? Po relativno dolgem času smo v Sloveniji, pravzaprav v Ljubljani, spet imeli študentske demonstracije, Če je slučajno komu ušlo in tega ni izvedel iz medijev, naj spomnim, da so se končale kaotično, nasilno, s povzročanjem materialne in moraine škode, največjo simboliko pri vsem skupaj pa je po mojem videnju imelo metanje jajc v objekt parlamenta. »Ljudje, ki mečejo jajca, ne morejo biti lačni,« je početje demonstrantov komentiral predsednik državnega zbora Pavel Gantar in dodal: »Vse od leta 1968 sem sodeloval na številnih demonstracijah, a česa takega še nisem videl. Kar smo videli danes, je primer zanikanja dialoga in zatekanja v nasilje, ki nikoli ne more biti prava pot reševanja odprtih vprašanj.« Škoda, ki je nastala na spomeniško zaščitenem objektu parlamenta, je za navadnega državljana zelo velika. Nekateri opozicijski politiki so se sicer zmrdovali, češ, kaj pa je teh nekaj tisoč evrov v primerjavi z dolgom, ki si gaje Slovenija nakopala v času sedanje vlade, toda to po mojem mnenju to ne more omiliti kritike, kije bila naslovljena na organizatorje demonstracij. De-jstvoje, da so oni sklicali mladino iz cele Slovenije na protest v Ljubljano, dejstvoje, da sojih prav oni (s pomočjo nekaterih sindikalnih voditeljev) spravili v negativno razpoloženje, in dejslvoje, da organizator javne prireditve, ko mu zadeve uide- jo izpod kontrole, ne more preprosto izjaviti, da se ne gre več, ter posledice prepustiti naključnemu toku dogodkov. To, kar najbolj pogrešam pri voditeljih slovenske študentske organizacije, je odgovornost. Nenazadnje so že vsi po vrsti polnoletni ljudje in skrajni čas bi že bil, da se zavedo, da mora vsak človek za svoja dejanja ali opustitve dejanj prevzeti odgovornost. Tako pa v Oni berem intervju s predsednico Študentske organizacije Slovenije Katjo Šoba in kaj pravi? Da so za pijančevanje demonstrantov krivi njihovi starši! Halo? Berem, kako nerealne in zlagane primerjave so uporabljali demonstranti, na primer: »Vi ste imeli seks, droge in rock 'n roli, mi pa bomo imeli malo delo in kredite.« Vprašam vas, starejši bralci in bralke, koliko študentov se je v socializmu vozilo na predavanja s svojimi avtomobili in koliko sejih vozi danes? Dijaki v socializmu nis(m)o imeli brezplačne prehrane, danes pa za 160 tisoč evrov hrane za dijake zmečejo v smeti! Ne, danes ni čas za demonstracije, danes je čas za strpen, argumentiran dialog, kajti leta 1990 se nismo uprli Jugoslovanski armadi zato, da bi v samostojni državi čez 20 let obračunavali drug z drugim po zakonu močnejšega. C—v ' NIC BAT. TUDI Ml 7 BOMO NEKOČ POSTALI TAJKUNI, Sl 7 NABIRALI DOLGOVE, NEIZPLAČEVALI PLAČE ZAPOSLENIM, USTVARJALI VRSTE V PRED SODIŠČI IN PODOBNO, z7 ŠTUDENTJE STE IZGUBILI NAŠE SPOŠTOVANJE. IZ VSEBINE: Tema tedna: Na ulicah odmeval združen študentski klic državi..4 Slovenska ljudska stranka: Predstavili županske kandidate v dolini.6 Intervju: Alojz Lipnik, župan občine Solčava......8 Teden gozdov 2010: Gostoljubnost naših gozdov je velika, ni pa neomejena...................11 Spominski večer veteranov vojne za Slovenijo: Brez sodelovanja in zaupanja nam ne bi uspelo..................12 Glasbena šola Nazarje: Mladi glasbeniki navdušili z izvirnimi improvizacijami.......15 Društvo računovodij Zgornje Savinjske doline: Dobovičnikovi zaupali še tretji mandat 20 ISSN 0351-8140, leto XLII, št. 21,28. maj 2010. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Densa, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Fanika Strašek, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.48 EUR, za naročnike: 1.33 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ŠTUDENTSKE DEMONSTRACIJE V LJUBLJANI Na ulicah odmeval združen študentski klic državi »Izločite nas iz zakona o malem delu! Zahtevamo več in višje štipendije, subvencije za prevoze in brezplačne tople obroke za dijake! Še naprej želimo avtonomne študentske organizacije!« To je le nekaj od zahtev, s katerimi so študentje in dijaki minuli teden preplavili ljubljanske ulice. Množici protestnikov se je pridružila tudi skupina članov Kluba zgomjesav-injskih študentov (KZSŠ). Študentje so svoje nasprotovanje zakonu o malem delu in spremembam štipendijske politike že večkrat izrazili predsedniku vlade Borutu Pahorju in ministru za delo, družino in socialne zadeve Ivanu Svetliku, a je vlada študentske predloge zavrnila. Študentje so zato po svoje pravice odšli na cesto in v protestih na Prešernovem Demonstracij v Ljubljani se je udeležila tudi skupina članov Kluba zgornjesavinjskih študentov (foto: Špela Robnik) trgu in Šubičevi ulici v Ljubljani, ki jih je pripravila Študentska organizacija Slovenije (ŠOS), še enkrat jasno izrazili nestrinjanje s politiko države pri urejanju problematike, ki zadeva mlade. »Predlog zakona o malem deluje slab, saj študente omejuje, jih enači z upokojenci in brezposelnimi. Zaradi zvišanja dajatev kmalu ne bomo več zanimivi za trg delovne sile,« je povedal predsednik KZSŠ Radenko Tešanovič, kije kot aktivni član ŠOS sicer dobro seznanjen z dialogom, ki ga je študentom na tem mestu doslej ponudila država. Tešanovič meni, da želi vlada za vsako ceno sprejeti zakon o malem delu, kljub temu, da resorno ministrstvo doslej ni pokazalo nobenih analiz o pozitivnih in negativnih plateh tega zakona. »Mislim, da bi bilo vredno pretehtati tudi druge možnosti, ne pa vsiljevati nekih splošnih popravkov, ki na dolgi rok ne prinašajo izboljšav na tem področju,« je še povedal Tešanovič. Zakon o malem delu bi študente omejil na 14 ur dela tedensko, ob tem pa ne bi smeli preseči 720 delovnih ur na letnem nivoju. Študentje bi s tem izgubili velik del sredstev, s katerimi se ob vse slabšem Naša anketa Kaj menite o študentskem delu? Renata Ankon, Luče Študenti morajo imeti možnost zaslužka, a le do določene mere, da si privoščijo še kakšen luksuz. Da pa to bila taka zaposlitev, kjer bi zaslužili veliko, se mi zdi, da to ni dobro, saj je veliko brezposelnih. No, tudi študentski servisi zelo dobro služijo na račun študentskega dela. Pri nas sta študent in dijakinja, ki le občasno delata. Jožef Jelen, Mozirje Študentsko delo bi moralo ostati, država pa bi morala poostriti nadzor nad izkoriščanjem študentskih napotnic. Preko njih delajo celo upokojenci. Sam ne bi omejil števila delovnih ur, naj delajo, kolikor zmorejo. Tudi moji dve študentki občasno delata preko »študenta«, da si zagotovita sredstva za svoj »luksuz« in počitnikovanje po njunih merilih. Žal pa si mnogi otroci s študentskim delom zagotavljajo sredstva za preživetje, saj so danes v kriznem obdobju številni starši ostali brez zaposlitve oziroma z zelo nizkimi dohodki. Tako bi ti, če jim bi bilo onemogočeno delo, ostali tudi brez možnosti študija. Irena Štorgelj, Varpolje Ta trenutek je delo tistih, ki naj bi študirali, zlata jama za študentske servise, ti bogatijo na njihov račun. Naš študent dela ob vikendih v domači delavnici, preko tedna je v Mariboru, dijakinja pa je delala v času počitnic. Politika štipendiranja bi morala biti bolje urejena, da bi študentje manj delali. V tem trenutku pa delajo, kolikor zmorejo, da lahko čim več zaslužijo. Moje mnenjeje, da bi jim morali delo omejiti, da bi se več posvetili študiju. Izjemaje čas počitnic, tedaj naj si nabirajo delovne izkušnje. Seveda bi bili pri tem prizadeti tisti, ki prihajajo iz socialno šibkih družin, a če bi uredili štipendiranje, bi tudi oni to nekako zmogli. Če otroku čas dopušča, da poleg študija še dela, naj dela, vendar zaradi dela ne sme trpeti študij in se podaljševati. Vasja Fužir, Varpolje Z zakonom o malem delu se ne strinjam, saj bo študentom močno omejil delovne ure. Za študente, ki delamo in brez tega ne moremo preživeti, je 14 ur na teden premalo. Zdi se mi prav, da na demonstracijah pokažemo, da nam ni vseeno za našo prihodnost, da damo to vedeti tudi državi in jo spomnimo, da predstavljamo pomemben del njene populacije. Jaka Robnik, Varpolje Študentske demonstracije se mi zdijo pomembne, saj so lepo pokazale, da lahko stopimo skupaj in izrazimo svoje zahteve. Zanimivo je videti, kakšen kolaž mladih seje zbral, vsi pa zahtevajo eno. Vladaje z zakonom o malem delu udarila mimo. Tudi na fakulteti moramo opraviti določeno število ur prakse, zdaj pa bo število ur omejeno. Ali zaradi tega ne bomo mogli izdelati letnika? Gal Letonja, Gornji Grad Študentske demonstracije, v kolikor so sploh bile študentske, so me zelo presenetile. Žalostno se mi zdi, daje kombinacija pijanih dijakov in študentov ter del zasedbe Green Dragonsov v tako kratkem času uničila ves trud proti zakonu o malem delu in tudi poškodovala parlament. Takšnega vandalizma ne odobravam in upam, da s svojo senco ne bo popolnoma zakril bistva teh demonstracij. Pripravili: Marija Šukalo in Špela Robnik socialnem stanju v državi skozi študij preživlja vse več mladih. Predsednik KZSŠ je opozoril tudi na grožnjo, ki jo zakon predstavlja študentskim klubom in organizacijam. »Klubi lahko izgubijo avtonomijo, ki jo imajo sedaj. Konkretno, naš klub bizzakonom izgubil vsaj polovico sredstev,« je povedal Tešanovič in opozoril tudi na pretirano posploševanje ocen študentskih organizacij kot slabih: »Pri tem se pozablja na številne manjše organizacije, ki so zlasti po manjših krajih dobro sprejete. Mislim, da je naš klub v zadnjih letih napredoval, naredil nekaj dobrih projektov. Z dobro ekipo bomo lahko izpolnili tudi vse zastavljene cilje v prihodnosti« Protesti 19. maja v Ljubljani so sicer minili v senci (nepotrebnih) nasilnih izgredov, od katerih seje ŠOS distancirala in jih tudi ostro obsodila. Vandalizem in nasilje obsojajo tudi v KZSŠ, kjer menijo, da bi do uspešnega dialoga vendarle lahko prišli tudi po mirni poti. Vseeno se ob vsesplošnem obsojanju izgredov ne bi smelo zamegliti pravo bistvo »ulice« in sporočilo, ki so ga navsezadnje s pretiranim nasiljem jasno prenesli tudi najbolj vročekrvni demonstranti: ljudje v tej državi so nezadovoljni, država pa ne stori dovolj, da bi njihov položaj izboljšala. Špela Robnik JAVNA TRIBUNA SDS 0 ARBITRAŽNEM SPORAZUMU Zaupajo državljanom, da se bodo odločili proti Poslanca SDS Iztok Podkrižnik in mag. Branko Grims sta predstavila argumente proti sprejetju arbitražnega sporazuma o meji s Hrvaško (foto: Štefka Sem) Poslanca SDS v državnem zboru Iztok Podkrižnik in mag. Branko Grims sta v ponedeljek, 24. maja, na javni tribuni na Ljubnem ob Savinji spregovorila o arbitražnem sporazumu o meji z Republiko Hrvaško, glede katerega se bomo na referendumu odločali prihodnji mesec. SDS je ena izmed strank, ki sporazumu nasprotuje in ima zato tehtne argumente, sta poudarila poslanca in te argumente predstavila udeležencem tribune. Podkrižnikje predvsem apeliral na ljudi, naj se referenduma udeležijo, da se nam ne ponovi Koroška, ki smo jo na plebiscitu za vedno izgubili. »Referendumska volja ljudi je v svetu spoštovana, saj je to demokratična odločitev ljudstva,« je željo po visoki udeležbi izrazil tudi Grims, ki je udeležencem javne tribune predstavil vsebino arbitražnega sporazuma in posledice, kijih bo po mnenju SDS utrpela Slovenija, če bo sprejet. Po Grimsovih besedah bi bil omenjeni sporazum polomija za Slovenijo in škoda bi bila nepopravljiva, kajti odločitev bi bila dokončna. Grims je še dejal, da zaradi notranjih nesoglasij Slovenija izgublja ugled v svetu, in to še posebej zaradi Hrvaške, ki pa ima težave z vsemi sosednjimi državami. Ker v stranki SDS menijo, da Hrvaška s tem sporazumom ne Ivega nič, pač pa vse tveganje nosi naša država, zaupajo državljanom, da se bodo odločili proti sporazumu in za Slovenijo. Štefka Sem REGIONALNI CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI CEUE Svež veter za čisto okolje Naravo vse bolj obremenjujemo z odpadki. Odgovorno ravnanje z njimi je postalo del skrbi za naravno okolje in kakovost življenja vsakega posameznika in družbe kot celote. Tega se zavedajo tudi v Regionalnem centru za ravnanje z odpadki Celje, ki je bil zgrajen v letih 2006-2009 in je namenjen sodobnemu in okolju prijaznemu ravnanju z odpadki. K projektu Mestne občine Celje je pristopilo že 24 občin Savinjske regije, med njimi tudi Mozirje in Rečica ob Savinji. Skupna vrednost investicije je 50 milijonov evrov, ki so jo delno pokrili z evropskimi sredstvi kohezijskega sklada. Da bi občanom kar najbolj približali delovanje centra, so pripravili dan odprtih vrat in obiskovalcem predstavili, kam gredo odpadki. Zavedajo se namreč, da sistem odgovornega ravnanja z odpadki spodbuja njihovo ločevanje že na samem izvoru. Mnoga gospodinjstva oddajajo odpadke na ekoloških otokih že ločeno po frakcijah. Nato ločene surovine, kot so plastika, papir, steklo in kovine še dodatno sortirajo. Ločeni odpadki končajo pri različnih podjetjih, ki te sekundarne surovine uporabijo pri izdelavi različnih izdelkov. Biološko razgradljivi odpadki »pristanejo« v kom-postami, kjer jih zmeljejo in iz njih pridelajo kompost tako, da mu z dovajanjem vlage in zraka zagotovijo optimalne pogoje za razvoj or- ganizmov. Kompostoma, katere kapaciteta je pet tisoč ton letno, je zaprt prostor, zato se zrak odvaja in čisti v posebnih filtrih. Kosovne odpadke in elektronsko ter električno opremo razstavijo v demontaži kosovnih odpadkov, demontirane komponente pa končajo pri različnih predelovalcih. Mešane odpadke obdelajo z biološko mehansko obdelavo, kjer ločijo biološki in mehanski del. Nato jih še zmeljejo in ločijo lahko in kovinsko frakcijo. Lahka frakcija se uporabi kot energent v toplarni, kjer proizvajajo električni tok in ogrevajo mesto, kovinska frakcija pa je zaželena sekundarna surovina v kovinskopredelovalni industriji. Onesnažen in smrdljiv zrak prefiltrirajo skozi posebne bio filtre, nastale izcedne vode pa prečistijo, preden odtečejo v kanalizacijo. Le tretjina odpadkov nato konča na odlagališču, ki je veliko deset hektarjev in naj bi zadostovalo za odlaganje naslednjih trideset let. Marija Šukalo Na KRATKO Naše kmetije ponovno uspešne na Ptuju Na 21. razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju so sodelovali tudi naši izdelovalci in predelovalci mlečnih, mesnih, krušnih, pekarskih, sadnih in ostalih dobrot, žganj in kisov. Prejeli so številna odličja za kakovost svojih izdelkov. Pred razglasitvijo rezultatov je zbrane v atriju Minoritskega samostana na Ptuju zabaval harmonikarski orkester Primoža Zvira. ML Pretresljiva zgodba Mauthausna program za spominsko slovesnost ob slovenskem spomeniku. Tragična zgodba iz polpretekle dobe se je ob obisku taborišča močno Osnovna šola Frana Kocbeka iz Gornjega Grada je kot izbrana šola zastopala državo Slovenijo ob 65-letnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Mauthausen 8. in 9. maja v Avstriji. Dobili so tudi zadolžitev, da pripravijo kulturni dotaknila tudi gornjegrajskih učencev. ML Več o teh temah v prihodnji številki Savinjskih novic. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA (SLS) Predstavili županske kandidate v Zgornji Savinjski dolini V ponedeljek, 24. maja, je zgornjesavinjski regijski odbor SLS predstavil svoje kandidate za župane na letošnjih lokalnih volitvah. Trije od njih so župani že sedaj, eden je direktor občinske uprave. Stanko Ogradi bo v Gornjem Gradu kandidiral kot član stranke SLS, Ivan Suhover- šnik v Mozirju, Vinko Jeraj na Rečici ob Savinji in Franjo Naraločnik na Ljubnem ob Savinji pa bodo kandidirali za županske položaje s podporo stranke SLS. ŽELIJO OSTATI NAJMOČNEJŠA STRANKA Andrej Presečnik, regijski koordinator SLS, je poudaril, da so in želijo ostati najpomembnejša politična stranka v občinah Zgornje Savinjske doline. Stranka ima vobčinskih svetih največ članic in članov. Vsaj podoben rezultat si želijo tudi na letošnjih volitvah, ki bodo v začetku oktobra. Od sedmih zgornjesavinjskih občin tako ostajajo tri, kjer stranka nima svojega kandidata, niti še ni sklenila dati podpore kateremu izmed njih. Odločitve o podpori in kandidaturi so sprejeli na podlagi sklepov občinskih odborov SLS, medtem ko se slednja v Lučah in Nazarjah še nista opredelila. O morebitni podpori se bodo odločali, ko bodo imena kandidatov uradno znana. Stanje v Solčavi po Presečnikovih besedah težko komentirajo, saj tam nimajo občinskega odbora stranke. KLJUB OVIRAM DOLINA NAPREDUJE Delitev skupne občine pred šestnajstimi leti je po mnenju Andreja Presečnika prinesla dobre pa tudi nekaj manj zaželenih rezultatov. Decentralizacija in prenos odločanja na posamezne občine je vsekakor prinesel napredek, po drugi strani pa se včasih preveč zapiramo za občinske plotove in manjka sodelovanja na področjih, ki so pomembna za celo dolino. To velja zlasti za turizem, ki pa v zadnjem času vendarle presega občinske meje in skupni nastopi ponudnikov na raznih sejmih ter prireditvah že dajejo rezultate. CIU: DOKONČATI ZAČETE PROJEKTE Spregovorili so tudi kandidati za župane. Ivan Suhoveršnik, župan občine Mozirje, se bo s podporo SLS potegoval za svoj tretji mandat. Zahvalil se je stranki za podporo, ki je bila še posebej pomembna na prvih volitvah leta 2002. Za ponovno izvolitev se poteguje, kerželi nadaljevati začete projekte in jih uspešno zaključiti. Razvojnih načrtov je namreč še veliko. Za župana bo znova kandidiral tudi prvi župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj. Že na prvih volitvah je imel podporo SLS, čeprav so bili glede uspeha po njegovih besedah takrat nekoliko skeptični. Sam je bil v začetku županovanja prepričan, da bodo stvari tekle hitreje, a se pri marsikateri investiciji zatika zaradi različnih adminis- trativnih ovir. Sedaj so nekateri projekti tako daleč, da jih v kratkem čaka realizacija. Doslej je sodelovanje z občinskim svetom potekalo dobro. »Politiko smo pri tem postavili na stranski tir,«je povedal Jeraj. Izziv ostajajo tudi projekti, ki sojih opredelili v srednjeročnem načrtu občine. Gornjegrajski župan Stanko Ogradi: »Za kandidaturo sem se glede na situacijo odločil po tehtnem premisleku. Želim si, da bi zadeve, v katere smo vložili veliko truda, pripeljali korektno in pošteno do konca.« Doslej so v Gornjem Gradu lahko uresničevali le manjše projekte in se omejeno potegovali za državna sredstva zaradi blokade občinskega računa, izvršb in hipotek na občinsko premoženje. Po uspešni poravnavi z banko teh ovir ni več. Pričeli so s pridobivanjem projektov za dozidavo vrtca in šole, čaka pa jih tudi nadaljnje delo na področju turizma. Edini kandidat, ki sedaj ni županje Franjo Naraločnik, ki kandidira za izpraznjeno župansko mesto na Ljubnem ob Savinji. Vsekakor mu je delovanje občine dobro znano, saj je direktor občinske uprave. »Počaščen sem, da mije SLS zagotovila svojo podporo. Stranka je močna tudi vzdajšnjem občinskem svetu, kjer odlično sodelujemo,« je povedal. Po njegovem župan sam brez dobre povezave s svetniki in občani težko dosega rezultate. Za zaključek je spregovoril še poslanec v državnem zboru Jakob Presečnik: »Ne glede na to, alije bila naša stranka v poziciji ali opoziciji, smo si v parlamentu prizadevali za izboljšanje dohodkovnega položaja občin. Delež sredstev se je tako vsako leto povečeval, kar je eden osnovnih pogo-jev za napredek.« Ta trend je zaustavila kriza. Vsekakor bodo po volitvah nudili podporo županjam in županom ne glede na »politično barvo«. Marija Lebar SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA Ljudje oprtih src Na novinarski konferenci SLS je bila predstavljena tudi dobrodelna prireditev z naslovom Ljudje odprtih src, ki jo Zgornjesavinjski odbor Slovenske ženske zveze in Nove generacije SLS v sodelovanju z društvom kmetic Zgornje Savinjske doline letos organizirajo že tretjič. Prireditev bo v nedeljo, 6. junija, v Mozirskem gaju in pred njim. Tudi tokrat bo šel ves izkupiček osnovnim šolam za potrebe učencev iz socialno šibkih družin. Jakob Presečnik je ob tej priložnosti spregovoril tudi o stališču SLS glede arbitražnega sporazuma s Hrvaško, ki mu vstranki nasprotujejo in za to navajajo več argumentov. Marija Lebar SLS pošilja v volilno tekmo za županska mesta uveljavljena imena v lokalni politiki (foto: Marija Lebar) SAŠA INKUBATOR Podpisani dokumenti za strateško partnerstvo z zbornicama S podpisom pogodb in sporazuma so SAŠA inkubator, SŠGZ in 00Z Velenje tudi formalno opredelili partnerstvo pri spodbujanju podjetništva (foto: Marija Lebar) Direktor SAŠA inkubatorja Drago Potočnik, direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice (SŠGZ) Franci Kotnik in predsednik upravnega odbora Območne obrt-no-podjetniške zbornice (OOZ) Velenje Branko Meh so v petek, 14. maja, podpisali Pogodbo o partnerstvu pri natečaju Zmagovalna ideja 2010, ob tej priložnosti pa sta zbornici s SAŠA inkubatorjem podpisali tudi pogodbo o pridruženem članstvu oziroma sporazum o dolgoročnem sodelovanju. SŠGZ in OOZ Velenje bosta kot organizacijska partnerja sodelovali pri projektu Zmagovalna ideja, ki ga drugič zapored organizira SAŠA inkubator. Gre za regionalni natečaj za mlada (start up) podjetja in podjetniške skupine. Za najboljše poslovne ideje so za prva tri mesta predvidene denarne nagrade v skupnem znesku 6.000 evrov. »SAŠA Inkubator pri tem nudi še ostale ugodnosti, kot so pravno, računovodsko in finančno svetovanje, pomoč pri ustanavljanju podjetja in zagotavljanje prostorskih možnosti ustanovitve podjetja,« je povedal direktor Drago Potočnik. Po njegovih besedah je razvoj podjetništva v regiji nujen, saj se število brezposelnih veča, novih delovnih mest je manj kot nekdaj: »Če želimo kadrovske potenciale zadržati v regiji, je razvoj malega in srednjega podjetništva tisti segment, kjer je treba narediti čim več. Pri tem je pomembno sodelovanje vseh dejavnikov, ki k temu lahko pripomorejo.« Franci Kotnik je naštel nekaj prednosti, kijih SAŠA inkubatorju prinaša pridruženo članstvo v SŠGZ: možnost vključevanja v lobistično mrežo v regiji, katere glavni cilj je uveljavljanje interesov v smislu povezovanja z regionalnimi institucijami in kontakt s ključnimi nosilci razvoja podjetništva. »Pridruženi član postane eden izmed naših partnerjev v projektih vzpodbujanja in promoviranja inovativnosti ter ima dostop do baz podatkov in poslovnih informacij, sodelovali pa bomo tudi pri projektih vzpodbujanja poslovne odličnosti,« je še povedal Kotnik. Branko Meh je predstavil območno obrtno-podjetniško zbornico, ki trenutno vključuje nekaj manj kot tisoč članov, ki zaposlujejo skoraj tri tisoč sodelavcev. Kot zbornica sodelujejo z različnimi institucijami in se zavzemajo za širjenje podjetniške miselnosti ter ustvarjanje pogojev za prijazno podjetniško okolje. »Veseli smo, da smo povabljeni k sodelovanju. Naše vodilo je, da sodelujemo z znanostjo, tehnologijo in izobraževanjem ter to prenesemo v obrt in podjetništvo,« je med drugim omenil Meh. Marija Lebar MOZIRJE IN ENTENTE FLORALE OBČINSKI SVET OBČINE GORNJI GRAD Ocenjevalna komisija že O odpadkih, ceni trka na vrata odvažanja in odlaganja Mozirje je bilo letos izbrano, da v kategoriji mest na evropskem ocenjevanju urejenosti zastopa Slovenijo. Komisija, ki jo bo sestavljalo dvanajst strokovnjakov iz prav toliko dežel, se bo skozi Mozirje sprehodila 20. junija. Projekt Entente florale je zaživel pred tridesetimi leti. Od takrat se število sodelujočih držav stalno povečuje. Trenutno jih je vključenih dvanajst, vsaka izmed njih pa imenuje dva kraja, ki tekmujeta v dveh različnih kategorijah. Slovenijo bo letos v kategoriji vasi zastopal Šentjernej, v kategoriji mest pa Mozirje. Začetek gibanja in njegov osnovni moto izvirata iz želje prebivalcev evropskih krajev, da zase, za someščane in turiste ustvarijo novo, višjo kvaliteto bivanja. Glavni poudarki pri tem so na urejenosti kraja, trajnostnem razvoju, ekološki zaves- ti, sobivanju z avtohtonim naravnim okoljem ter naravni in kulturni dediščini. Mozirje in Mozirjani vse to imajo in se trudijo v tej smeri še izboljšati sedanji nivo. V ta namen bo 20. junija v glavni organizaciji kulturnega društva Jurij potekal Šajspah test. Organizirali bodo salamijado, izbor kraljice, srečanje malih vokalnih skupin, predstavitve izvirne kulinarike in druženje ob domačem jabolčniku. Tudi ocenjevanje bo potekalo 20. in ne 19. junija, kot je bilo prvotno načrtovano. Mozirjani želijo dokazati, da se lahko z urejenostjo in prijaznostjo kosajo s katerim koli evropskim mestom in se potegujejo za naziv najlepšega, zato velja apel vsem, da poskrbijo za urejenost svojih domov ne le ob ocenjevalni trasi, ampak v celotnem kraju in njegovi okolici. Benjamin Kanjir Na razpis za podelitev koncesije odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Gornji Grad seje prijavilo le podjetje Simbiod.o.o. iz Celja. Občinski svet se je na zadnji seji seznanil z njihovo ponudbo. Ponudnik je predložil cenik za ravnanje z mešanimi odpadki, kjer je cena za tono obdelave mešanih komunalnih odpadkov 81,93 evra brez DDV, okoljska dajatev pa 6,68 evrov brez DDV. Svetnike je najbolj motilo, da občina ni pripravila primerjave med sedanjo ceno za odlaganje odpadkov in ponujeno ceno podjetja Simbio. Glede na to, da se še dogovarjajo s podjetji, ki so ponudniki odvoza odpadkov, na občinski upravi razlagajo, da bo cena znana šele, ko bodo prišteti še stroški odvoza. Po dosedanjih dogovorih naj bi se mešani odpadki odvažali vsakih 14 dni, med dvema odvozoma pa bi se odvažale vrečke s plastenkami in kovinsko embalažo. Na ekoloških otokih bi se zbirala le še papir in steklo, za biološke odpadke pa bodo morala gospodinjstva poskrbeti s kompostiranjem. Kjer to ne bo izvedljivo, bodo nameščene ustrezne posode. Na seji so obravnavali tudi zaključno poslovno poročilo gornjegrajske osnovne šole, ki gaje podala računovodkinja Katka Pečnik. Na šoli z odprtimi terjatvami nimajo težav, presežek prihodkov nad odhodki, kije nastal na račun delovanja kuhinje za zunanje stranke, pa bodo namenili za investicije v kuhinjo. Svetniki so obravnavali tudi odlok o oskrbi s pitno vodo, združili prvo in drugo obravnavo, ter odlok soglasno sprejeli. Štefka Sem 0 ALOJZ UPNIK, ŽUPAN OBČINE SOLČAVA »Če bi hotel ustreči vsem, bi to pomenilo, do nimam vizije razvoja« Alojz Lipnik (foto: Marija Šukalo) Solčavski župan Alojz Lipnik, po poklicu gozdar, je v začetku mandata ocenjeval, da bo lahko vzporedno opravljal oba poklica, vsakega pol. A obseg dela in odgovornost županovanja sta bila prevelika, zato se je po starem reku, ki pravi, da če sediš na dveh stolih, obstaja nevarnost, da padeš vmes, odločil za profesionalno županovanje. Solčavski občinski svet je slovenski fenomen, saj nobeden od svetnikov ni v nobeni politični stranki, zato se ne delijo zaradi strankarskih interesov, ki pogosto pomenijo načelno nasprotovanje eden drugemu, kar pa gre lahko na škodo vsebine, ki je za občino koristna. - Mandat župana se izteka. Kakšno je vaše mnenje o prehojeni poti? Ste izpolnili pričakovanja volivcev? Lahko Solčavani računajo na vašo novo kandidaturo? Če bi hotel ustreči vsem, bi to pomenilo, da nimam vizije razvoja. Solčavi želim prihodnost, kjer bodo v sožitju živeli kmetje, delavci, študenti, upokojenci, invalidi. Tako zastavljena vizija zahteva tehten premislek in ne daje takojšnjih rezultatov. Tu ni prostora za nabiranje kratkoročnih političnih točk enega mandata. Prehojena pot tega mandata je bila zame zelo naporna. Začel sem jo s svojim geslom: »Delal bom, kolikor bom mogel, kolikor bom znal in po svoji vesti, ostalo me ne zanima.« Z notranjim za- dovoljstvom lahko ugotovim, da sem se tega držal. Čutim izjemno odgovornost do svoje občine. Moje delo se ne konča ob koncu delavnika, ampak se pogosto »v glavi« vleče pozno v noč. Prizadevanja so hitro poplačana, če ljudje vidijo, kaj je, izčrpavajo pa tisti, ki vedno iščejo tisto, kar ni, ti pogosto sami ničesar ne storijo za boljše sožitje. Projektov, aktivnosti, pogovorov je bilo na prehojeni poti zelo veliko. Mislim, dajo Solčavani lahko označimo kot uspešno. Vsaka zgodba pa seveda ima dobre in slabe strani, ni idealna, je samo realna. Predvolilni čas je čas, ko seje imenitno pogovarjati o kandidaturah posameznikov. Iskreno povem, da se s tem ne obremenjujem. Do ljudi čutim odgovornost, da zamisli, kijih še nisem pripeljal do konca, v naslednjem obdobju realiziram. Do osebne odločitve, kako in kaj, pa zaradi obilice dela še nisem prišel. - Nosilec promocije turizma je bila do sedaj Logarska dolina d.o.o. Kaj vse ste ob njej v občini uspeli doseči? Logarska dolina d.o.o. je v preteklosti začrtala smer solčavskemu turizmu. Ustavila je neurejenost v prostoru: divje kampiranje, kurjenje, odlaganje odpadkov... Zaustavila je nenadzorovane pozidave, gradnje sindikalnih domov, poskrbela je za turistično infrastrukturo, izobraževala domačine. Obdobje zadnjih nekaj let je obdobje tranzicije. Pospešen turistični razvoj ostalih delov Solčavskega narekuje spremembe. Potrebna je enotna obravnava celotne destinacije, v kateri mora imeti Logarska dolina svojotežo, sajje prepoznavna in ima svojo tradicijo. - Od lani imate tudi Zavod za trajnostni razvoj Solčavskega Rinka. Je to konkurenca podjetju Logarska dolina? Investicije, kijih izvajamo in se bodo izvajale v bodoče, bodo zagotavljale osnovno infrastrukturo za razvoj. Zgrajeni objekti in zasebne investicije bodo brez prave vrednosti, če ne bodo vsebinsko povezani v celovito zgodbo Solčavskega. Takšno zgodbo lahko piše organizacija, ki ima pregled nad celoto in je profesionalna. Zato Zavod za turizem in trajnostni razvoj Solčavskega Rinka. Omenjeni zavod bo povezoval Logarsko dolino d.o.o., zadrugo Solčava, društva v občini. Zastopal bo vse vidike življenja v kraju. Turizem je ob tem pomembna sestavina, ni pa dejavnost, ki bi se ji moralo vse podrejati. V zgodbi se mora videti tudi tisti, ki si na primer turizma ne želi, ima pa morda interes proizvajati produkte, ki jih bo lahko skozi »celofan« turizma lažje in bolje pro- dajal. Zavod bo v vlogi motivatorja organizacij in ne kot konkurenca. Da bo zavod sprejet v luči, ki mu jo namenjamo, bo seveda potrebno še veliko razgovorov in vložene energije. - Na področju turizma se povezujete tudi z sosednjimi občinami in ustanavljate Regijski park Kamniško Savinjske Alpe. Kaj so njegove prednosti in kaj pomanjkljivosti? Ideja o povezovanju v Regijski park Kamniško Savinjske Alpe sega že v mandat pred menoj. Takratje bila namera podpisana s strani občin in Ministrstva za okolje in prostor. Zadeva je v fazi priprave uredbe, ki je bila v lanskem letu javno razgrnjena. Ta dokument predvideva prednosti in pomanjkljivosti. Razprave ob javni razgrnitvi so zbudile velik interes ljudi in kazale na željo konkretno izvedeti, kaj so prednosti in kaj pomanjkljivosti življenja v parku. Vsebina je zelo obsežna, hiter odgovor pa težak. Sam zastopam stališče, da mora biti ustanovitev parka med ljudmi prepoznana kot konkretna priložnost, če ne,je bolje, da do ustanovitve ne pride. Potrebne bodo še razprave... - Solčavsko je v zadnjem času razvilo nekaj novih blagovnih znamk, kot sta Latvica Solčavskega in Bička... Solčavsko je s ponudbo različnih produktov že kar opaženo. Blagovne znamke so logična posledica. V prihodnje bo potreben razmislek glede števila in vsebine blagovnih znamk, da bodo ie-te dosegle svoj namen. Med omenjenima blagovnima znamkama seje nedvomno zelo dobro prijela Bička. Občudovanja so vredni izdelki iz volne ovac solčavsko-jezerske pasme. Naše ženske, ki izdelke proizvajajo, si zaslužijo veliko pohvalo. - Kakšno je zadolževanje občine? Znano je, da ste med vsemi zgornjesavinjskimi občinami uspeli izkoristiti največ sredstev iz evropskih skladov na prebivalca. Glede zadolževanja obstajajo zakonski okviri, ki se jih strogo držimo in jih ne prekoračujemo, iz projektov zadnjega mandata je bilo potrebno vzeti dolgoročni kredit za odkup stavbe Rinka v Solčavi, kjer sedaj gradimo Novo Rinko. Ostale finančne obveznosti izvirajo iz preteklosti. Pri pridobivanju sredstev iz evropskih skladov smo bili uspešni. Trudimo se pridobiti sredstva iz programov, kjer je potrebno zagotoviti čim manjši lastni delež sredstev, in naše investicije uskladiti tako programsko kot tudi terminsko. Za to je potreben velik napor. -Trenutno delate na številnih projektih: turistič- na infrastruktura Solčave, Rinka, Vas Solčava... Projekt turistične infrastrukture smo zaključili in poravnali finančne obveznosti. Projekt Rinka s številnimi usklajevanji poteka po načrtu. Upam, da ga bomo uspeli zaključiti do zgodnje spomladi 2011. Projekt Vas Solčava je na začetku izvajanja. Omenjeni projekti sledijo viziji razvoja in so medsebojno vsebinsko povezani. - Kaj vse bo obiskovalec našel v novi Rinki, kakšna bo njena »vsebina«? Rinka bo neke vrste »oglasna deska« Solčavskega in širše okolice. Tu se bo možno informirati, kaj vse ponuja naša destinacija, kupiti lokalne proizvode, poskusiti kaj dobrega, v miru posedeti. Tu bodo nastajali turistični in drugi programi, izvajala se bodo izobraževanja, druženja, v dvorani, ki bo sprejela dober avtobus ljudi, pa se bo možno tudi poročiti. - Tudi les in solčavski macesen pogosto vpletate v zgodbo o turizmu ... Pod imenom Solčavski gorski les želimo slednjega v lokalnem okolju čim bolj predelati, mu dodati vrednost. Izhajamo iz prednosti, kijih ima les, ki zraste na višji nadmorski višini. Želimo ga posekati ob pravem času - večinoma pozimi, z njim pazljivo ravnati pri skladiščenju in skrbno izbrati ustrezen les glede na njegov namen. Izdel- ke za kupce, ki bodo znali ceniti omenjeno, bomo oglaševali in prodajali v sklopu turističnih programov in ponudbe. - Kako je s parkirnimi mesti v Robanovem kotu, divjim kampiranjem in črnimi odlagališči? Turistični obisk na Solčavskem se povečuje. S sabo prinaša tudi izzive, kako ustvariti red v prostoru. Parkiranje je problem zlasti v poletni konici turistične sezone in ob določenih datumih, ko že tradicionalno v naše okolje pride več obiskovalcev. Omenjene težave se pojavljajo na območju celotne občine, res pa je, da Robanov kot zahteva hitro ukrepanje. Tu načrtujemo ureditev parkirišča, ki bo kolikor se da sonaravno in praktično. S črnimi odlagališči načeloma ni večjih težav. Izjema je najbrž Kačjek, kjer je priročno ustaviti avtomobil, posedeti ob Savinji in nekulturno odmetavati odpadke, saj te nihče ne vidi. Odpadkov ne odmetavajo domačini. Skušali bomo vzpostaviti nadzor in namestili primerne opozorilne označbe. - Kaj prinaša Solčavskemu naziv Evropska destinacija odličnosti 2009? Evropska destinacija odličnosti 2009 je za našo občino veliko priznanje, saj smo med številnimi destinacijami, ki so se potegovale za ta naslov, v Sloveniji zasedli prvo mesto. S ponosom smo našo državo zastopali v Bruslju. Naslov je izjemna promocija ne samo za Solčavsko, am-paktudi za celo Zgornjo Savinjsko dolino. Zmago nam je prinesla poleg ostalega razvojna vizija občine, ki je trajnostno naravnana. Upošteva kmeta, delavca, upokojenca, mlade. Dobili smo potrditev, da smo na pravi poti razvoja, kar je pomembna informacija za vse domačine. - Kako je s stanovanjsko gradnjo v občini? Pričakujem, da bo zastavljeni razvoj prinašal delovna mesta. Brez zaposlitve se ne da živeti. V preteklosti je bil izrazit negativen demografski trend. V cilju ustvarjanja možnosti za družine, opremljamo parcele za stanovanjsko gradnjo. Računamo, da bodo na voljo za prodajo po zelo ugodni ceni že v naslednjih mesecih. - Kako ocenjujete stanje v občini na področju sociale? Glede na pretežno kmečko prebivalstvo nismo izrazito občutili svetovne krize. Izguba službe za posameznike iz naše občine je seveda izjemen problem. Imamo čut za socialne probleme in prednost pred večjimi občinami, da se med seboj izjemno dobro poznamo. Tako je socialni problem določene osebe možno zaznati zelo konkretno. Poskušamo pomagati... - In za konec še beseda ali dve o delu društev v občini Solčava? Imamo precej društev, ki dobro sodelujejo z občino. Seveda občasno nastanejo tudi problemi, ki jih poskušamo reševati s pogovori. Če je dobronamernost na obeh straneh, se najdejo tudi rešitve. Pogovarjala seje Marija Sukalo »Glede na pretežno kmečko prebivalstvo nismo izrazito občutili svetovne krize. Izguba službe za posameznike iz naše občine je seveda izjemen problem. Imamo čut za socialne probleme in prednost pred večjimi občinami, da se med seboj izjemno dobro poznamo.« OBČINSKI SVET OBČINE NAZARJE S toplarjem bo upravljalo Javno podjetje Dom Nazarje LEPA NJIVA Nova kapelica V mesecu maju, ko kristjani še posebej častijo božjo mater Marijo, so na Grmadskem vrhu v Lepi Njivi njej na čast postavili novo kapelico. Na priložnostni slovesnosti jo je blagoslovil šoštan-jski dekan in župnik Jože Pribožič. Kapelico je pri svoji hiši postavila družina Šumečnik, blagoslova pa se je udeležilo veliko število ljudi, celo s koroškega konca in iz Šmihela. Tekst in foto: Marija Lebar Člani nazorskega občinskega sveta so na zadnji seji obravnavali osnutek novega statuta Občine Nazarje in ga dopolnili z nekaterimi popravki. Sprejeli naj bi ga na naslednji seji. Potrdili so cene za ravnanje z odpadki Regijskega centra za ravnanje z odpadki Celje (RCERO) in se seznanili z informacijo glede Bohačevega top-larja. Sedaj veljavni občinski statut je bil sprejet v letu 2006, nato pa so bile v letu 2007 in 2008 sprejete spremembe in dopolnitve zakona o lokalni samoupravi. Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko je zato izdala priporočilo, naj občine svoje statute dopolnijo oziroma spremenijo ter jih sprejmejo še pred letošnjimi lokalnimi volitvami. V razpravi o osnutku statuta so se nazorski svetniki najdlje zadržali pri načinih in pogojih sklica zbora krajanov, sicer pa so imeli le nekaj dopolnil ter manjših popravkov. Ker sedanjemu koncesionarju za ravnanje z odpadki PUP Saubermacher poteče pogodba, je bilo pred ponovnim razpisom koncesije za zbiranje in odvažanje komunalnih odpadkov potrebno sprejeti in potrditi ponudbene cene, ki jih je za odlaganje podal RCERO, kamor bo izbrani koncesionar odvažal komunalne odpadke iz občine Nazarje. Župan Ivan Purnat je občinske svetnike seznanil s trenutnim stanjem pri obnovi kulturnega spomenika Bohačev toplar. Opravljen je bil že tehnični pregled objekta, pričakuje se uporabno dovoljenje. Najprej bo začela delovati kmečka tržnica, za katero so že nabavili mize. Tržnica naj bi začela delovati v začetku junija. Dogovorjeno je, da bo uporaba tržnice eno leto brezplačna. Uporabo prvega in drugega gumna so zaupali Muzeju Vrbovec, uporabo pritličja, kjer bo tržnica, pa Javnemu podjetju Dom Nazarje, ki bo tudi upravljavec celotnega objekta. Bohačev toplar bodo slovesno predali namenu v sklopu letošnjega občinskega praznika v mesecu septembru. Marija Lebar OBČINA SOLČAVA Nove pridobitve za razvoj vasi in občine V petek, 4. junija, bodo v Solčavi slovesno odprli in predali namenu prireditveni prostor, pohodniške poti, parkirišča in ostale pridobitve v sklopu projekta Turistična infrastruktura Solčavsko. Projekt so izvedli s pomočjo evropskih sredstev, dela pa so sicer zaključili že lani. Pripravili so tudi otvoritev farovške-ga hleva, ki so ga postavili z lastnimi sredstvi. Na mestu, kjer je nekoč stalfarovški hlev, so namreč zgradili prijazen lesen objekt, ki gaje mogoče opaziti tudi iz avtomobila, če se pelješ skozi Solčavo. Ob njem so že lani očistili zarastin pripravili pašnik, ki ga bodo ogradili ter tam pasli ovce in koze. S tem bodo še bolj poudarili vsebine, ki naj bi bile obiskovalcem na voljo v prostorih hleva. Različni dogodki, ki so se doslej večkrat dogajali v okoliških zaselkih, bodo sedaj našli prostor v sami vasi Solčava in tako pripomogli k njeni oživitvi. Dogodki bodo sodili vtri sklope, in sicer v povezavi z jezersko-solčavsko ovco in polsteno volno ali filcem, drugi sklop bo namenjen solčavskemu gorskem lesu in tretji tamkajšnji kulinariki. Hkrati še vedno intenzivno potekajo dela na Rinki, ki jo gradijo s pomočjo norveškega finančnega mehanizma. Zdaj potekajo finalna gradbena dela, ki naj bi bila zaključena v juliju. Sledila bo notranja oprema Rinke, pri čemer bodo v največji možni meri uporabili lokalne materiale, kot je na primer kakovosten solčavski gorski les, upoštevali pa bodo tudi tradicionalne metode obdelave teh materialov. V Rinki bo stalna razstava o Solčavskem, turistični informacijski . center in večnamenska mala dvorana ter butična prodajalna pridelkov in izdelkov s solčavskih domačij. Prav zdaj se s ponudniki omenjenih izdelkov dogovarjajo, kakšna naj bo ustrezna notranja oprema prostorov. Marija Lebar Farovški hlev v Solčavi bo obiskovalcem ponujal zanimive vsebine (foto: Marija Lebar) SREČANJE DRUŽIN IN ZBOR ZA VREDNOTE NA GORI OLJKI Žeblji v narodovem telesu ali kakšno Slovenijo si želimo Na zboru za vrednote na Gori Oljki so spregovorili (od leve); Andrej Kuzman, Berta Golob, Tone Kuntner in Ljudmila Novak (foto: AG) Že več let zapored je Gora Oljka kraj, kamor na majsko nedeljo poromajo otroci s starši. 16. maja je bilo srečanje družin dopolnjeno z zborom za vrednote, udeležence pa so nagovorili Ljudmila Novak, Tone Kuntner in Berta Golob. »Zavestna odločitev za kvalitetno življenje družine je hkrati odločitev za boljše življenje družbe,« je v pridižnem govoru dejal župnik Martin Dolamič in vse povabil k molitvi, druženju ter izmenjavi pogledov na družbo in njen odnos do družine. Zbor za vrednote je začel Andrej Kuzman, občinski svetnik in preds- ednik regijskega odbora NSi. V pozdravnem nagovoru je srečanje na Gori Oljki povezal s svetovnim dnevom družine, kar ni naključno, saj ima družina v političnem programu NSi osrednje mesto. Skrb zanjo je povezana z negovanjem vrednot in »moralna kriza je izvor vseh ostalih kriz. Zato je bil ustanovljen Zbor za vrednote,« je povedal Kuzman in k besedi povabil predsednico stranke Nova Slovenija Ljudmilo Novak. »NSi je sprožila razpravo o vrednotah in časje pokazal, daje potrebna. Za nami je že sedem zborov za vrednote. Pozitiven odnos do dela, spoštovanje sočloveka je skrb vseh, ker smo povezani. Kriza v družini se kaže v ločitvah, po katerih smo med prvimi v EU, po najmanj sklenjenih zakonskih zvezah, samomorih. Zadnje anketa razkrivajo, da 23 odstotkov Slovencev misli, da so stari ljudje v breme. Takšno stanje je izraz nezadovoljstva in nezaupanja,« je menila Novakova in v svojem govoru s prispodobo ponazorila, kako država s svojim odnosom do družine »zabija žeblje« v narodovo telo. »Na tej lepi gori vas bom pozdravil z najlepšimi besedami o domovini, Cankarjevimi,« je prevzel besedo igralec in pesnik Tone Kuntner, nato pa z recitiranjem odlomkov iz literarnih del slovenskih umetnikov z navzočimi podelil umetniške izpovedi o vrednotah. Pomenljivo in ak- tualno je zvenelo vprašanje pesnika in dramatika Mirana Jarca o tem, kako »ste varovali nam meje, da smo siromašeli iz veka v vek dediči lepe Vide, Bogomile, Črtomi-ra«, in upajoče Kuntnerjevi verzi o hiši, ki »bo trdna in trajna, če nam bo dom«. Berta Golob, pisateljica in publicistka, seje v svojem živem razmiš-Ijanju o vrednotah »poigrala« s pomeni besed: »Vrednota je tako vredna, da nikoli ne preneha. Kot ljubezen staršev, medosebna, družinska. Starši so starejši, zato imajo več izkušenj, več modrosti. Tako vzgojijo otroke, da ostanejo ob njih.« In tako je razglabljala od besede do besede o otroku, mami, bogkovem kotu, skupnem pogovoru, a tudi o lakoti in presitosti, razpadajočih hišah na podeželju... Andreja Gumzej Popravek informacije V 20. številki Savinjskih novic z dne 21.5.2010 sem v članku »Precejšnje zanimanje za županske stolčke« na strani 4 med kandidati za župana oziroma županjo občine Gornji Grad omenila Liljano Rihter in napačno navedla, da kandidira kot članica SDS. Rihterjeva ni članica nobene stranke in bo kandidirala kot neodvisna kandidatka s podporo SDS. Za napako se opravičujem. Marija Lebar DNEVI SLOVENSKEGA TURIZMA V ZAGREBU Zgornja Savinjska dolina še v spominu naših sosedov Slovenska turistična organizacija je letos že 15. organizirala dneve slovenskega turizma v Zagrebu. 12. in 13. maja so se na Trgu bana Jelačiča predstavile slovenske turistične destinacije z namenom, da ponovno oživijo in obudijo turistično sodelovanje s sosedi. Zgornjo Savinjsko dolino so Zagrebčanom predstavili nosilci turističnih dejavnosti iz posameznih občin s skupnim projektom, katalogom Zgornje Savinjske doline, v katerem je predstavljena naravna, kulturna, turistična in športna ponudba doline. Stroški najema prostora so bili pokriti iz projekta Poletna zGodba, ostale stroške pa so pokrivale posamezne krajevne turistične organizacije. Hrvaški turisti še vedno cenijo naše naravno okolje in možnost športno aktivnih počitnic (foto: Darja Knez) Po besedah Darje Knez iz Turističnega društva Solčava se predvsem starejši Zagrebčani še dobro spominjajo lepot Logarske doline, kar je posledica nekdaj redne avtobusne povezave. Sejemski prostor so zgornjesavinjski turistični delavci opremili s panoji, ki so predstavljali posamezne kraje, in tako privabili veliko ljudi, med njimi tudi Slovencev, ki živijo na Hrvaškem. Ponudbo so obogatili z domačo hrano, želodcem, kruhom iz krušne peči, borovničevcem in drugimi domačimi dobrotami. Po mnenju Knezove je bila predstavitev uspešna, hrvaški turisti namreč cenijo naše čudovito naravno okolje in možnost športno aktivnih počitnic. Štefka Sem Gostoljubnost naših gozdov je velika, ni pa neomejena Nazorska območna enota Zavoda za gozdove O pomenu gozda za človeka je spregovoril di- Slovenije je ob letošnjem tednu gozdov pripravi- rektor območne enote Toni Breznik, kije poudar- la osrednjo prireditev pod naslovom Človek v il, da imajo slovenski gozdovi »na široko odprta gozdu gost. Prireditev je bila pri Žabjekih v Blatah vrata« za vse. Vanj vstopajo tako lastniki kot tudi v. neposredni bližini Rečice ob Savinji, na njej pa vsi tisti, ki se v njem želijo ie sprehajati, rekreirati, so podelili priznanja najskrbnejšim gozdarjerti v nabirati plodove in sadeže. »Gostoljubnost naših krajevnih enotah Luče, Ljubno, Gornji Grad, gozdov je velika, ni pa neomejena. V njem smo Nazarje in Šoštanj. zgolj gostje in mu ne smemo škoditi,« je med dru- Dobitniki priznanj z direktorjem območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Tonijem Breznikom (foto: Marija Šukalo) gim opozoril Breznik in zatrdil, da hoja po gozdovih in paleta drugih koristi, kijih nudi gozd, bogatijo življenje Slovencev, zato se moramo obnašati odgovorno. Odgovorno se obnašajo tudi lastniki gozdov. Med najskrbnejše v posameznih krajevnih enotah po zadnjih ocenah revirnih gozdarjev sodijo Ivan Voler - Žlebnik iz Krnice, Andrej Brunet - Krone s Tera, Jože Praznik - Govekov iz Kokarij, Jožef Skok - Bendov iz Šmartnega ob Dreti in Jože Pod-vratnik iz Skornega pri Šoštanju. V lanskem letu so izbirali tudi najbolj prizadevnega gozdarja. To je postal Marjan Denša, ki sije na svoji četrt stoletja dolgi strokovni poti nabral veliko izkušenj, ki jih deli tako med sodelavce kottudi pripravnike in praktikante. Ob zaključku prireditve so si obiskovalci lahko ogledali razstavo, izpolnili anketne lističe in se okrepčali z gobovo juho, v kateri je bilo kar 50 vrst različnih gob. Dogajanje v Blatah sta s krajšim kulturnim programom obogatili akademska glasbenica Maja Glavač iz Radeč na violini in Seiko Araki Gerì iz Celja s svojo poezijo. Marija Šukalo SPOMINSKI VEČER OB 20-LETNICI UPORA PROTI ODDAJI OROŽJA TERITORIALNE OBRAMBE Brez sodelovanja in zaupanja nam ne bi uspelo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline je ob 20-letnici upora proti oddaji orožja Teritorialne obrambe Jugoslovanski armadi v gradu Vrbovec pripravilo spominski večer. Lokacija dogodka ni bila izbrana naključno, sajje bilo skladišče orožja TO prav v nazorskem gradu. Na slovesnosti so takratni komandant, načelnik in referent za tehnično-materialna sredstva občinskega štaba Teritorialne obrambe občine Mozirje Niko Purnat, Marko Zidam in Marjan Finkšt ter referent za zveze v takratnem oddelku sekretariata za ljudsko obrambo občine Mozirje Božo Križnik obudili spomine na dogodke pred dvema desetletjema, ko se je občinski štab TO pod vodstvom Purnata uprl oddaji orožja Jugoslovanski armadi in s tem pomembno pripomogel k temu, da je leta 1991 slovenska vojska oziroma teritorialna obramba lahko zavarovala suverenost Slovenije, Po mnenju predsednika območnega veteranskega združenja Francija Kotnika so bili dogodki pred dvema desetletjema izjemnega pomena za nadaljnji potek osamosvojitvenih aktivnosti. »Občinski štab Teritorialne obrambe občine Mozirjeje bil prvi v Sloveniji, ki seje uprl zahtevani oddaji orožja in je v nadaljevanju uspešno odigral svojo vlogo tako pri premestitvi orožja na tajne lokacije kot tudi pri varovanju naborne dokumentacije in vojaških evidenc,« je še povedal Kotnik in poudaril, da mnogi podcenjujejo te dogodke oziroma vlogo posameznikov v takratnih prelomnih časih za Slovenijo. Ker so želeli pričevanja ključnih akterjev trajno ohraniti, so leta 2006 izdali zbornik, tokratni spominski večer pa so posneli s televizijsko kamero. Vsi govorci so bili enotni, da brez sodelovanja in popolnega zaupanja upor ne bi bil mogoč, sajje vse potekalo vtajnosti. Tedaj smo bili Slovenci enotni in složni, kar nam pa danes še kako manjka. »Ključne vloge v času od maja 1990 do junija 1991 so odigrali zaposleni na občinskem štabu TO in sekretariatu za ljudsko obrambo ter posredno tudi predsednik izvršnega sveta in skupščine občine Mozirje z občasnim sodelovanjem nekaterih ljudi iz rezervne sestave teritorialne obrambe in postaje milice. Dana nam je bila zgodovinska možnost, da smo bili na pravem mestu ob pravem času ter sprejeli prave odločitve, na kar smo ponosni,« je ob zaključku poudaril Niko Purnat. Marija Šukalo Ključne vloge v času od maja 1990 do junija 1991 so odigrali zaposleni na občinskem štabu in sekretariatu za ljudsko obrambo (foto: Marija Šukalo) www.avtosola-relax.si Avtošola RELAX Mozirje, Savinjska cesta 29 Vpisi vsak dan na avtošoli na telefon 041-227-133 ali na dan RELAX-ov kredit do 24 mesecev! Vse uredite na avtošoli RELAX v Mozirju. POUČUJEMO MLADOSTNIKE STAROST! 16,5 LET ZA VOŽNJO -- S SPREMLJEVALCEM Tečaj CPP2.6. ob 17.00 tel: 03/837-0890 IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in motaža MARIM s.p., Vransko 18b, 3305 Vransko TeJ./fax: 03 5725 106, gsm 041 508 655, 031 814 999 e-mail: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si NOVA OTROŠKA TRGOVINA tu v Mozirju (bivši - velika izbira tekstila za otroke in dojenčke - bodiji CLAR - izbira priznanih otroških igrač TOMY, FISHER PRICE, MATTEL, HOT WHEELS, ... in še mnogo drugih Baby Center) Piše: Aleksander Videčnik PRIPOVEDOVANJA STAREJŠIH UUDI (NADALJEVANJE) Za revmatična obolenja so priporočali »črno bučo«, gre za rastlino plezalko, katere koren se drobno narezan namaka v »cvetu« (prvi tok pri žganjekuhi). Tekočina je strupena, za uživanje nevarna in neprimerna, služi pa kot mazilo za boleča mesta. Latinsko ime za črno bučo je Ta-mus comhunis, strokovno slovensko pa »navadni bljušč«. Vsestranske zdravilne učinke so pripisovali še čaju iz svinjskega želodca. Najprej so odstranili sluz, temeljito oprali in posušili na zraku. Nato so posušeno snov drobno zrezali in tako hranili. Če seje komu voda »zaprla«, so mu skuhali čaj iz te snovi, baje je hitro pomagal. Stara Kladnica je zdravila »tozle« (božjast) tako, daje bolnik moral stati ob smreki, v katero je prej zvrtala malo luknjico, v njo je vtaknila koder las bolnika, tako »pribit« na smreko pa je moral bolnik stati kako uro. Nato je lase odrezala in bolnikje lahko šel domov. Zanimivo je morda še izrazje, ki močno spominja na koroško govorico, denimo »tozle gaje prijel«, kot so radi rekli božjastnemu napadu. Hudi vročino so radi zdravili s »pulfrom«. Tu gre za črni smodnik, ki so ga dodali sveže namolzenemu mleku in še toplega ponudili bolniku. Za želodčne težave so priporočali na tešče zaužiti malo kroglico smrekove smole. Smoli so na sploh pripisovali velike zdravilske lastnosti. Ne spada sem, pa vendar je treba povedati. Jerčela se spominja verovanja, po katerem je človek, ki seje od sedmega leta dalje postil na dan sv. treh kraljev, vedel sedem dni prej, da bo umrl. To mu je dalo možnost opraviti vsa dolžna dela in obljube. Spominja se, da je ta vera držala v primeru starega Riharja, ki ji je še popolnoma čil in krepak naročil, naj gre na Ljubno k njegovemu prijatelju povedat, da naj pride k Riharjem, ker da bo oče kmalu umrl. In tako seje tudi zgodilo. Prav zanimiv je spomin Frančiške Konečnik iz Mozirja, kije kot otrok živela pri stari materi v Belih Vodah, pozneje pa v Šmihelu nad Mozirjem. Stara matije imela v grlu zelo nadležno bulo in ker razni čaji niso pomagali, se je zatekla k znanemu zdravilcu Zadrečanu s Kolovrata pri Mozirju. Ta seje oglasil na kmetiji in rekel, da bo »bulo prepeljal v smreko«. Šlo je za kakih pet let staro drevo blizu hiše. Stara mati seje morala postaviti nekaj metrov Rasi običaji pred omenjeno drevo, Zadrečan pa ji je vrat povezal z neko vrvico, potem pa se je spravil obrezovat smreko. Obrezal jo je okoli debla kakih 10 cm širine. Med postopkom je govoril zagovor, ki ga ni bilo mogoče razumeti, tako tihoje mrmral. Koje smreko zrezal,je stopil k materiji snel vrvico in jo ovil na izrezano mesto okoli smreke. Na to je potem povil še neko krpico. Opravilo je bilo tako gotovo. Smreka seje posušila, kar je glede na rez povsem razumljivo, bula pa je tudi izginila. Ljudje so menili, da se drevo posuši, ker »vzame« bolezen na sebe. Stari materi seje bula čez leta ponovila, Zadrečan pa je ponovil že opisano opravilo. Konečnikova je bila tedaj stara kakih 11 let in se dobro spominja opisanega postopka. Konečnikova je trpela v mladosti zaradi bule na pregibu noge. Ne le da jo je bolelo, tudi hoditi ni mogla. Tvorba je bila temno modre barve in precej velika. Mati ji je zdravila boleče mesto z obkladki iz v smetano namočenega lanu ali drobnjaka (šnitlah). To ni bilo učinkovito, zato so poklicali znano zdravilko Florjanovo Trezo - Flor-janovko, kije svetovala obkladke iz zelenega bukovega listja, na katerega spodnji del so namazali med. To so večkrat dnevno menjavali in bula seje kmalu posušila. Zanimivo, ni se odprla, je pa izginila, ne da bi se še kdaj ponovila. Bilo je med prvo svetovno vojno, ko je oče Konečnikove prišel domov na dopust ves bolan. Imel je neustavljivo drisko, ki gaje mučila že nekaj časa. Mati mu je pripravila zmes drobno zrezanega škarucelja (škarocel) in trodič (troičnik) pečeno vjajcu. To je užival vse dni, koje bil doma, in se je tudi pozdravil. Dobro znano in uveljavljeno sredstvo proti revmatizmu so ljudje videli v žganju namočenem »sklepneku« (sklepnica). Zdravilna je kore- in napade (3) nika, ki jo je treba najprej dobro očistiti in nato dati v močno žganje in pustiti na soncu, da se izluži. S to tekočino so potem mazali boleča mesta telesa. Nekoč je za Jožefovega Konečnikova mati padla z drvečega voza, saj so konji podivjali. Pri padcu si je zlomila nogo in dobila kar veliko rano na spodnjem delu noge (meča). Domačin Gro-hatnikov Jože, ki je med vojno delal kot vojaški bolničar, je dal nogo med deščice, na rano pa položil obliž iz stare masti, gabeza in divje buče. Matije že avgusta lahko žela, čeprav sije pri hoji pomagala s palico, pa ne za dolgo. Gabez so ljudje na sploh smatrali kot mnogos-transko zdravilo. V žganju namočen je bil dobro mazilo za revmatične bolnike. Pa se preselimo sedaj še v solčavski predel. Peter Plesnik se marsičesa iz preteklosti dobro spominja. Povedal je, da so ljudje razna zdravljenja radi zaupali Roku Klemenšku, kije zagovarjal na rjav ovojni papir. Tako je tudi njega pozdravil, koje imel hude izpuščaje po glavi. Prav zanimiva pa je njegova pripoved o Fidu (Vid Strgar), o katerem smo že veliko pisali. Bil je dober zdravilec, pa tudi znan čudak. Ljudje so mu marsikaj pripisovali, tudi to, da ve za dan, ko bo umrl. Res seje zgodilo, daje nekega dne Fid velel svoji ženi pripraviti »ta mašni gvant«, ker da bo umrl in da ne bo imela težav pri oblačenju mrtvega trupla. Žena je mislila, da gre spet za kakšno potegavščino, vendar je na prigovarjanje Fidu ustregla, baje se še do konca obleči ni mogel, ker ga je prehitela smrt... Peter Plesnik se tudi spominja, da so imeli v Solčavi znanega zdravilca Jožeta Podbrežnika, kije kmetoval nad Solčavo. Baje je hodil zdravit tudi na sosednjo Koroško. Nadaljevanje prihodnjič. Sščemo stare fotografije Mozirje v letu 1939. Sliko hrani Muzejska zbirka v Gornjem Gradu. OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Premalo finančnih sredstev za delovanje združenja Število krvodajalcev v Zgornji Savinjski dolini narašča. Od 682 v letu 2005 seje v letu 2009 povečalo na 829 prostovoljcev. Naraščajo pa tudi potrebe po različnih oblikah pomoči, ki jih organizacija Rdečega križa poskuša zagotoviti posameznikom in družinam. Tako je bilo v letu 2009 razdeljenih skoraj 18 ton hrane, kar je glede na leto 2008 skoraj enkrat več. Pakete je prejelo 1.500 posameznikov in družin. Ob začetku šolskega leta je za pomoč zaprosilo 166 družin s šoloobveznimi so zgornjesavinjske občine prispevale 12.347 evrov. Za izvajanje tečajev prve pomoči so udeleženci prispevali 11.343 evrov, 1.637 evrov je bilo zbrano v obliki donacij fizičnih in pravnih oseb, ostala sredstva pa je prispevala država za izvajanje socialne dejavnosti in krvodajalstva. Prav tako so bili direktno iz zalog Rdečega križa Slovenije zagotovljeni tudi prehrambeni paketi za razdelitev. Za pokritje vseh nastalih odhodkov je v letu 2009 zmanjkalo 899 evrov. Skupščina je takšen zaključ- Prostovoljke Rdečega križa se na terenu srečujejo z različnimi težavami in stiskami ljudi (foto: Fanika Strašek) otroki. 23 otrok in šest starostnikov je s pomočjo Rdečega križa brezplačno letovalo na Debelem rtiču. 96 prostovoljcev je v krajevnih organizacijah sodelovalo pri razdeljevanju pomoči in organizaciji akcij ter pridobivanju donatorjev za različne oblike pomoči za tiste, ki jo potrebujejo. To je nekaj podatkov iz poročila o delu območnega združenja Rdečega križa Zgornje Savinjske doline za leto 2009. Po besedah sekretarke like Kramer Marolt so bile v preteklem letu vse načrtovane aktivnosti realizirane. Za celoletno delovanje je združenje razpolagalo s 44.293 evri prihodkov, od tega ni račun potrdila, več zaskrbljenosti pa so udeleženci seje izrazili pri obravnavi finančnega načrta za letošnje leto. Občine namreč v svojih proračunih niso upoštevale priporočenega načina financiranja območnega združenja. Nekatere občine so lanskoletni nivo sredstev v letošnjem letu celo zmanjšale. Ker je očitna bojazen, da bo sredstev za delovanje zmanjkalo že pred koncem leta, je skupščina sprejela sklep, da se ponovno sestane v začetku septembra. Poleg nekaterih varčevalnih ukrepov, ki veljajo takoj, se bo takrat nadaljnje poslovanje prilagodilo finančnemu stanju. Fanika Strašek POMLADANSKI POHODNIŠKI DNEVI vabijo na Solčavsko! Petek, 4. 6. 2010 ob 11.00 odprtje prireditvenega prostora v Solčavi, poti okrog vasi in parkirišč (organizator: Občina Solčava in Center Rinka) ob 14.00 pohod po Naravoslovno-etnografski poti po Logarski dolini do slapa Rinka (zbor v Solčavi na prireditvenem prostoru, organizator: Center Rinka) ob 18.00 »Solčavske viže«, glasbeni večer s solčavskimi muzikanti: mladi harmonikarji in citrarji, Karli Gradišnik, Franc Roban, Črna mačka, Hooruk, Zmaji, Happy band, Diamanti... (organizator: Center Rinka) ob 9.30 družinski pohod v Robanov kot (zbor na parkirišču Štengce, pred kmetijo Govc - Vršnik, organizator: Center Rinka) Nedelja, 6. 6. 2010 ob 9.00 tradicionalni pohod v Matkov škaf (zbor pri koči v Matkovem kotu, organizator: PD Solčava, 040 418 518) Informacije: - Center Rinka, zavod za turizem in trajnostni razvoj Solčavskega, tel.: 041 467 122 - TIC Solčava, tel.: 03 839 07 10, info@td-solcava.si www.solcava.si www.solcavsko.info www.logarska.si I $ m »tssaa mika ZA BAZ VOI SOI C/WSKffiA Zemljiški kataster in zemljiška knjiga URŠKA KRAJŠEK, samostojna pravnica v Banki Celje d.d. Nemalokratse zgodi, da vvsakdanji praksi ljudje zemljiški kataster in zemljiško knjigo kar poistovetimo, kar pa ni pravilno. Zato tokrat predstavljam razliko med obema pojmoma. ZEMLJIŠKI KATASTER Zemljiški kataster je temeljna uradna evidenca zemljišč. Vsako zemljišče je opredeljeno s parcelo. Osnovna enota za vodenje podatk- ovvzemljiškem katastru je katastrska občina, osnovna enota zemljiškega katastra paje parcela, ki leži znotraj katastrske občine. Identifikacijska oznaka parcele je parcelna številka. Za vsako parcelo se v zemljiškem katastru vodijo naslednji podatki: parcelna številka, meja, površina, lastnik, upravljavec, dejanska raba, zemljišče pod stavbo, boniteta zemljišča in vrsta rabe. Parcele se prikazujejo tudi grafično, čemur pravimo zemljiško katastrski prikaz. ZEMLJIŠKA KNJIGA Zemljiška knjiga je javna knjiga, namenjena vpisu in objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Vsi vanjo vpisani podatki uživajo javno zaupanje, kar pomeni, da se lahko vsakdo zanese na njihovo pravilnost in popolnost. Vsakdo lahko vzemljiško knjigo tudi vpogleda in to ne le za podatke o svoji nepremičnini, ampak tudi o vseh ostalih nepremičninah, ki ga utegnejo zanimati. Zemljiško knjigo sestavljajo glavna knjiga, zbirka listin in ostali pomožni registri. V glavno knjigo se vpisujejo nepremičnine, pravice glede nepremičnin, imetniki teh pravic in pravna dejstva. Zbirko listin tvorijo listine, ki so podlaga za vpis v glavno knjigo. Glede vpisov v zemljiško knjigo moramo ločiti med glavnimi in pomožnimi. Glavni vpisi so vknjižba, predznamba in zaznamba, pomožni vpisi pa so plomba, poočitev, vpis in izbris. Na moč in pomen vpisa vseh stvarnih pravic v zemljiško knjigo sem v svojih prispevkih že večkrat opomnila, pa naj tudi tokrat ne bo odveč: kar ni vpisano v zemljiški knjigi, ne obstoji, zato bodite ažurni in vpisujte vse stvarne pravice v zemljiško knjigo takoj, ko pride do kakršnekoli spremembe, da vas ne bo kasneje bolela glava! Še kratek povzetek: zemljiški kataster povezuje stvarne pravice na nepremičninah - zemljiščih, ki jih vodi zemljiška knjiga, z lokacijo v prostoru - umesti lastnino v prostor, oziroma prostor poveže z lastnikom. Pozdrav do prihodnjič in vabljeni, da nam pošljete kakšno vprašanje v zvezi s katerokoli dosedanjo temo. PREDSTAVLJAMO VAM: DACIA DUSTER Zakaj kupovati drago, če je tudi poceni dobro? Ko je Renault prevzel romunsko Dacio, nihče ni zagotovo vedel, kaj se bo zgodilo. Prvi model, kije po tem prišel na tržišče, je bil privlačen sonderò in prodajne številke so bile zadnji del prav tako ne, kot celota paje skladen in prikupen. Osnovna oprema je skromna, brez ESP in brez stranskih zračnih vreč, ampak za doplačilo je možno izjemne. Vse to so Romuni in Francozi natančno spremljali in sedaj ponujajo prvega SUV terenca z imenom duster. Oblikovnoje 4.320 mm dolgi duster klasičen predstavnik malih ter-encev. Ampak, da ne bo pomote, če ta terenec ni drag v primerjavi s konkurenco, to še ne pomeni, da ni lep. Sprednje luči so zaobljene in povezane z veliko kromirano masko s hišnim znakom Dacie. Bočna linija ni nič pretresljivega, dobiti tudi to ter tudi štirikolesni pogon, kajti najcenejši model ima samo spredaj gnana kolesa. V osnovi je pod motornim pokrovom vgrajen 1,6-litrski bencinski agregats 105 konjskimi močmi, na voljo pa je tudi dizelski motor prostornine 1,5 litra, ki zmore 86 KM in ga že poznamo iz nekaterih Renaultovih modelov. Osnovna tehnika je prevzeta od dia in modusa, vendar nič zato, saj dusterju povsem zadostuje. Prvi testi nemških avtomobilskih revij govorijo o prijetnih presenečenjih nad zanesljivimi voznimi lastnostmi, kljub odsotnosti ESP-ja. Nofranjostvozilaje precej plastična in deluje ceneno, se pa duster oddolži z velikim prtljažnim prostorom, ki zadostuje tako za lovske kakor tudi za družinske izlete. Na zadnjih sedežih ponuja dovolj pros- GLASBENA ŠOLA NAZARJE tora, zato potovanja petih potnikov niso nikakršna ovira. Cene se pričnejo pod desetimi tisočaki za osnovni model s spredaj gnanimi kolesi in bencinskim motorjem. Kdor želi model 4x4 in dizelski motor, bo moral odšteti približno 17 tisoč evrov. Prve dobave pri nas so predvidene v mesecu juniju. Igor Pečnik Mladi glasbeniki navdušili z izvirnimi improvizacijami Minulo soboto je Kulturno-umetni-ško društvo Utrip z Rečice ob Savinji ljubiteljem glasbe pripeljalo zanimive, predvsem pa izvirne mlade izvajalce. Šest dijakov Srednje glasbene in baletne šole Maribor, združenih v skupino Percussix, je z improvizacijami navdušilo poslušalce v dvorani Glasbene šole Nazarje. Zasedba, katere člani so Tajana Novak, Antonio Hojsak, Matic Črešnik in Filip Korošec na tolkalih ter Rebeka Mlakar in Urška Luthar na flavtah, je pod mentorskim vodstvom Martina Bajde izvedla osem glasbenih del. Predstavili so se s klasično, avtorsko in jazz glasbo. Seveda poslušalci v Nazarjah niso bili prvi, ki jih je Percussixtako navdušil. Člani zasedbe so osvojili že številne nagrade in diplome na tekmovanjih v Sloveniji in tujini, na 1 .tekmovanjujaz-zovskih ansamblov in solistov lansko jesen v Logatcu je skupina Percussix osvojila 3. nagrado. ČLANICE SAVINJSKO-ŠALEŠKE GASILSKE ZVEZE Zabavno,poučno in prijateljsko srečanje v Radmirju Članice gasilskih društev SAŠA regije se vsako leto zberejo na družabnem srečanju. Letos so za kraj srečanja izbrale Radmirje in v soboto, 22. maja, se je preko 70 udeleženk zbralo na Gmajni. Najprej so si ogledale flosarsko zbirko na Ljubnem in obiskale razstavo vezenin v Fašunovi hiši, nato pa so se razvedrile ob dokazovanju spretnosti v raznih šaljivih in gasilskih športnih igrah. Najboljše ekipe so prejele simbolične nagrade. Organizatorka Barbara Slatinšek iz Prostovoljnega gasilskega društva Radmirje je s pomočjo članic poskrbela za prijetno druženje, Helena Brglez iz velenjskega društva pa je z bogračem poskrbela, da ni bilo lakote. Harmonikar Peter Atelšek je poskrbel za živo glasbo in prešerno razpoloženje. Štefka Sem Srečanje gasilk SAŠA regije je bilo priložnost za preizkus nove pridobitve radmirskih gasilcev - brunarice (foto: Štefka Sem) «udi oaprtfò r Sv. maša ob 12. uri v Mozirskem gaju (vstop prost) V NEDELJO, 6. JUNIJA, NA SEJMIŠČU V MOZIRJU OD 13.30 URE DALTE Nastopajoči; UČENCI ZGORNJESAVINSKIH OSNOVNIH ŠOL, KULTURNI PROGRAM, ZABAVNE IGRE, OTROŠKA LIKOVNA DELAVNICA Bogat SREČOLOV - ves izkupiček od prireditve bo namenjen za pomoč otrokom iz socialno šibkejših družin. VABLJENI! eri. Obrezija 5, Izlake objavlja prosti delovni mesti raziskovalcev na področju razvoja elektrotehničnih izdelkov Naloge izbranih kandidatov so: - razvijanje proizvodov v okviru obstoječih programov ter uvajanje sprememb na obstoječih proizvodih - konstruiranje izdelkov - izdelovanje tehnične mape - izvedba poizkusne proizvodnje - tipiziranje in standardiziranje materialov in izdelkov - izvajanje predrazvojnih raziskav - sodelovanje pri tržnih aktivnostih Od prijavljenih kandidatov pričakujemo, da bodo izpolnjevali naslednje pogoje: - univ. dipl. inž. elektrotehnike ali dipl.inž.elektrotehnike - tri leta delovnih izkušenj na področju razvoja in raziskav - aktivno znanje angleškega jezika Izbranemu kandidatu nudimo kreativno in dinamično delo, možnost osebnega razvoja ter sklenitev delovnega razmerje za nedoločen čas, s poskusnim delom 6 mesecev. Kandidati naj prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter kratkim življenjepisom pošljejo na naslov ETI Elektroelement d.d., Kadrovska služba, Obrezija 5, 1411 Izlake ali e-mail: silva.velkavrh@eti.si v roku 3 tednov od objave oglasa. Dodatne informacije o delu lahko kandidati dobijo pri g.Matiji Streharju, tel.štev.03 56 57 466. 2. OBMOČNO SREČANJE PREDŠOLSKIH PEVSKIH ZBOROV IN PLESNIH SKUPIN JMOZIRJAN1 NA PRIMORSKEM O Zelenem točku in Ježkovi dobroti V soboto, 22. maja, je v dvorani kulturnega doma v Gornjem Gradu potekala 2. revija pevskih zborčkov in plesnih skupin iz vrtcev Zgornje Savinjske doline, imenovana Pikapolonček. Lansko leto so se zborčki prvič predstavili na Ljubnem ob Savinji in bili zelo lepo sprejeti. Tudi tokrat so poslušalci do zadnjega kotička napolnili dvorano in z velikim navdušenjem spremljali preko 150 nastopajočih mladih pevcev. V imenu gornjegrajskega občinskega sveta in OŠ Gornji Grad je nastopajoče in poslušalce pozdravila ravnateljica Lilijana Bele. Prireditev je v družbi prikupne lutke Zelenega tačka povezovala vodja mozirske izpostavejavnega sklada za kulturne dejavnosti Ivana Žvipelj, za strokovno oceno nastopov pa je poskrbela Manja Gošnik Vovk. Nastopilo je pet zborčkov. Kot prvi se je predstavil zborček iz domačega vrtca pod vodslvom Erike Pavšek, za njim pa predšolski pevski zbor z Ljubnega, ki se imenuje Bim bam in ga vodi Suzana Štiglic. Mali pevci iz Mozirja so nastopili pod vodstvom Tanje Klemenšek, najštevilčnejši zborček pa je bil Cici iz Luč, ki ga vodi Silva Robnik. Za konec sta predšolski pevski zbor Iskrica in plesna skupina Kamrica iz vrtca Nazarje predstavila plesno glasbeno dramatizacijo Ježkova dobrota. Besedilo sta napisali Veronika Kokovnik in Petra Ugovšek, ki sta skupino tudi vodili. Fanika Strašek Spoznali še nekaj zakladov Slovenije Mozirski občinski svetniki, člani občinske uprave in drugih institucij so se preteklo soboto podali na raziskovanje Primorske. Spoznavali so primere dobre prakse na področju turizma, zgodovino krajev ob slovenskem morju, nato pa so si Obalo ogledali še iz ptičje perspektive. Udeleženci izleta so se najprej v Tonini hiši v sv. Petru, ki deluje pod okriljem Pomorskega muzeja Piran, seznanili s pridelavo olja na starodavni način. V hiši je dobro ohranjena in obnovljena 600 let stara oljarna, nad njo pa bivalni prostori. Za tem so se zapeljali do Kopra, kjer je bil na vrsti ogled vinske kleti Vina Koper. Seznanili so se z zgodovino podjetja, se sprehodili skozi klet in na koncu degustirali tri njihove izdelke. Mesto Piran je bilo to sobotno dopoldne obsijano s soncem in je vabilo, da bi se v njem zadržali daljši čas, toda Mozirjani so pohiteli naprej v Sečovlje, kjer so si ogledali soline. Spoznali so trdo delo solinarjev in željo domačinov, da tradicijo ohranijo za kasnejše rodove, čeprav zgolj v turistične namene. Nato je sledil še polet s športnimi letali nad obmorskimi kraji in spoznavanje domovine iz neobičajnega zornega kota, Benjamin Kanjir VELENJE Četvorka za Guinnessovo knjigo rekordov Na plesu četvorke maturantov iz 23 mest v Sloveniji, skupaj pa iz 51 mest v evropskih državah, je v petek, 21. maja na Titovem trgu v Velenju na Straussovo opereto sodelovalo skoraj 600 udeležencev. Zaplesali so dijaki Šolskega centra Velenje, med njimi so bili tudi dijaki iz Zgornje Savinjske doline, ter devetošolci velenjskih osnovnih šol. Po navedbah organizatorjev je v Sloveniji skupaj plesalo več kot trideset tisoč mladih, to pa je zadostovalo za nov Guinnessov rekord (lani 27.280). Jože Miklavc Na Titovem trgu v Velenju so zaplesali tudi dijaki iz Zgornje Savinjske doline (foto: Jože Miklavc) Ljudje in dogodki, Čestitke, Oglasi Savinja - hrbtenica naše doline m flmADjjjii ■ Nekoč so se po Savinji spuščali plavci in flosarji, danes pa kajakaši in raftarji (foto: Marijan Denša) Reka Savinja je nedvomno eden najpomembnejših dejavnikov narave v naši dolini. Od tedaj, ko so ledeniki zapustili naše ozemlje, je prevzela glavno vlogo oblikovalke, graditeljice in hraniteljice, včasih tudi razdiralke naše doline. No, slednje je veliko odvisno tudi od nas, ki postavljamo svoja bivališča in druge objekte preblizu njenih bregov ter skušamo ujeti njene vode v svoje betonske in druge struge. Savinja je hči gora, in naše Alpe so mlado gorstvo, kjer so se tektonski premiki dogajali še »pred nedavnim«. Med enim takih pretresov seje Savinja »premislila« in spremenila svojo strugo. Namesto, da bi še vedno tekla vzdolž glavnega grebena, med Raduho in Olševo, je na hitro prečno zarezala v glavni greben gorstva. Nastale so slikovite soteske, ki dajejo zgornjemu delu doline, poseben čar in privlačnost. Seveda pa so take tesni ovira za promet. Vse do leta 1894, ko so zgradili cesto med Solčavo in ostalo dolino, je bila ta soteska »zaprta za promet«. Do tedaj so si lahko potniki ob visoki vodi v njej tudi do sedemnajstkrat umili noge in še skozi šivankino (Iglino) uho so se morali prebiti. Njene darove (ribe, prod) in energijo (mlini, žage, elektrarne, transport) so ljudje upora- bljali od prve poselitve naprej. In še danes je tako. Čeprav malo drugače. V zadnjih desetletjih se po njej spuščajo kajakaši in raftarji, preteklih petsto let pa so pogumni in spretni plavci in flosarji skrbeli, daje les iz Zgornje Savinjske doline našel pot do kupca v tujini. Savinja ima številne splošno poznane znamenitosti. Ob njenem prvem izviru, 1.380 metrov nad morjem, se radi ustavljajo planinci ob poti na Okrešelj, da se napijejo čiste studenčnice. Slap Rinka, dobrih sto metrov pod izvirom, je enostavno čudovit in je spomenik naravne dediščine. Prav tako njen drugi izvir, Črna, kije zaradi svoje barve in lege ob sprehajalni poti vse bolj obiskan. Tesni in soteske vse do Strug prispevajo kslikovitosti in privlačnosti doline. Viseče brvi preko reke so tehniška posebnost prehoda preko alpskih rek, pri nasjih je več le še na Soči. Prodišča in vrbin-ja pri Šentjanžu so uvrščena v ekološko pomembna območja, ki prispevajo k biotski pestrosti in so zato zavarovana. Prav tako je naravna vrednota Savinja v Soteski. Skratka, reka je zaklad od izvira do konca doline. In seveda še naprej. Dostopna je z levega in desnega brega. Vendar pozor, v večjem delu toka je zdrs tudi nevaren, ne samo moker. Marijan Denša PLANINSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Turna smuka nad oblaki Naveza Miha Ugovšek, Lenart Ugovšek in Rok Rup (od leve) na pobočju Piramide Vincent, v ozadju Lyskamnt (foto: RR) Planinsko društvo Gornji Grad je med letošnjimi prvomajskimi prazniki organiziralo turo v pogorje Monte Rose, ki leži na meji med Švico in Italijo. Skupina je štela devet članov, sedem je bilo turnih smučarjev, dva sta bila deskarja. Pot jih je najprej vodila do italijanske vasice Gressoney, od koder so se z žičnico povzpeli na približno 3.200 m.n.v., od tu naprej pa peš oziroma na smučeh. Povzpeli so se do koče in za aklimatizacijo že prvi dan poskusili osvojiti 4.215 m visoko Piramido Vincent. Nekaj članom je uspelo priti na njen vrh in odsmučati z njega, drugi so zaradi počutja prej odnehali. Naslednji dan so začeli po isti poti, a se podali še višje. Najvišji vrh pogorja Dufourspitze so zaradi težke dostopnosti pustili za kdaj drugič, tokrat pa so osvojili Zumsteins-pitze (4.563 m), Signalkuppe (4.554 m) in še nekaj drugih vrhov. Matej Kladnik Atu za 60. rojstni dan 5 p Kratko naše je voščilo, samo da bi se izpolnilo. Brez težav in brez trpljenja, dnevi tvojega življenja naj potekajo lepo, tudi za nas to sreča bo. Vsi tvoji Mirku ZAMERNIKU za rojstni dan Zdaj, ko srečal te je Abraham, naj ne bo te prav nič sram, vedrega obraza, nasmejanega srca, naj te življenja pot naprej pelja. To ti želita žena Marjanca in sin Gregor Hotel Plesnik ★ it * *• Vsako soboto in nedeljo Vam nudimo družinska kosila po ceni 10,00 EUR. Otroci do io. leta imajo kosilo brezplačno (en otrok na eno odraslo osebo). Vljudno vabljeni! Vaš Hotel Plesnik **** Tel.: 03-839 2300 DOMOZNANSKI VEČER ALEKSANDRA VIDEČNIKA V MUZEJU VRBOVEC O zdravilcih in zdravilnih zeliščih v naši dolini Aleksander Videčnik je pretekli torek na dobro obiskanem domoznanskem večeru v nazorskem Muzeju Vrbovec spregovoril o zdravilnih zeliščih in zdravilcih na našem območju. Kot vemo, je medicina v zgodnejših časih temeljila na bioloških zdravilih, predvsem iz raznih zelišč. Prve knjige z opisom zelišč in njihove priprave za različne bolezni so bile v nemščini. Zdravilci v Zgornji Savinjski dolini so svoje znanje prenašali iz roda v rod in bili zelo spoštovani. Za svoje usluge niso zahtevali denarja, po navadi so bili poplačani z malico, pridelki aii drugimi domačimi proizvodi. Zdravili so vse - od opeklin, zlomov in golše do težav z dihanjem in vročino. Kot osnovo za zdravljenje so poleg zelišč uporabljali žganje, olje, mleko, vino, posebej cenjena je bila stara mast. Večina zdravilcev je ob zdravljenju šepetala »zagovore«, nato pa so pripravili še zelišča, ki sojih bolniki uživali kot čaj, kapljice ali mazila. Sestavine teh domačih zdravil so bile skrivnost, kot tudi zagovori, ki sojih zraven govorili. Zaradi nezaupanja do drugih so jih zaupali le svojim naslednikom. Ker zaradi slabe pismenosti niso zapisovali receptov in zagovorov, se je veliko teh podatkov sčasoma izgubilo. Še posebej je bil znan solčavski zdravilec Vid Strgar - Fida, kije vsa zelišča in njihovo uporabo zapisal v knjigo. Jama, kjer je živel, Fidova jama, in Fidov gaj, kjer je posajeno preko 70 zdravilnih zelišč, je sedaj del razstave Zdravje bolnikov. Zelo priznani zdravilci so bili tudi Klemen-škovi iz Solčave, Jerčela iz Luč, Za-drečan, ki je živel v Mozirju, Angela Golob izšmiklavža in Florjanovka iz Mozirja. Za zapisovanje znanih receptur, postopkov in zdravilnih zelišč so največ naredili menihi v samostanih, ki so prepisovali stare knjige in skrbeli za lekarne, v katerih so prodajali razne pripravke za zdravljenje. Štefka Sem Aleksander Videčnik: »Ker zdravilci zaradi slabe pismenosti niso zapisovali receptov in zagovorov, se je veliko teh podatkov sčasoma izgubilo« (foto: Štefka Sem) SREČANJE ČEBELARJEV SLOVENIJE V VELENJU Tudi predsednik vlade za izboljšanje položaja čebelarstva Srečanja čebelarjev v Velenju so se udeležili tudi nekateri politiki na čelu s ministrskim predsednikom Borutom Pahorjem (foto: Marija Lebar) V Velenju je v soboto, 22. maja, potekalo srečanje slovenskih čebelarjev. Udeležilo se ga je okoli 1.100 obiskovalcev. Dogodek so skupaj pripravile Čebelarska zveza savinjsko-šaleške-ga območja (ČZ SAŠA), Mestna občina Velenje in Čebelarska zveza Slovenije (ČZS). Ob tej priložnosti je ČZ SAŠA razvila svoj novi prapor. Osrednja slovesnost je bila v Rdeči dvorani, častni pokrovitelj in slavnostni govornik je bil predsednik Vlade Republike Slovenije Borut Pahor, spregovorili pa so še predsednik ČZ Slovenije Boštjan Noč, župan Mestne občine Velenje Srečko Meh in predsednik ČZ SAŠA Franc Šmerc. Slednji je poudaril potrebo po združevanju, saj so le povezani čebelarji lahko enakopraven sogovornik različnim institucijam odločanja, in se zahvalil Mestni občini Velenje za pomoč pri organizaciji srečanja. Na Šmercove besede seje navezal velenjski župan Srečko Meh, ki je dejal, da so želeli dogodek pripraviti tako, kot se za Velenje, mesto bodočnosti in priložnosti, spodobi. Omenil je uspešno sanacijo šaleškega degradiranega okolja, o čemer posredno pričajo tudi čebele. Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč je dejal, da se čebelarstvo v zadnjih letih srečuje s številnimi težavami in izzivi. V zadnjih treh letih je iz različnih - znanih in neznanih - razlogov pomrlo okoli 100 tisoč čebeljih družin, zato želi slovenska čebelarska zveza avtohtono čebelo kranjsko sivko proglasiti za ogroženo. Že na prireditvi so zato začeli zbirati podpise za peticijo, ki jo bodo poslali v Bruselj. Na ČZS so začeli z akcijo varovanja čebel, cilj katere je, da se vsak posameznik zave, kako pomembna je čebela za naš obstoj, saj kar 80 odstotkov kulturnih rastlin oprašijo čebele. Ustanovili so Svet za ohranjanje čebele, v katerega so se že včlanili številni znani Slovenci, med prvimi predsednik države Danilo Türk. Na sami slovesnosti se je omenjenemu svetu pridružil tudi predsednik Vlade RS Borut Pahor. Le-ta je v slavnostnem nagovoru podčrtal pomembnost čebelarjenja kot posebne kmetijske dejavnosti. Omenil je ukrepe ministrslva za kmetijstvo na tem področju in izrazil prepričanje, da sta lahko tako kranjska sivka kot lipicanec odlični zgodbi v ponudbi slovenskega turizma. Povedal je še, da so ob zadnjih informacijah o tolikšnih izgubah čebel na vladi vznemirjeni in bodo v tem smislu tudi ukrepali. Na prireditvi so razvili nov prapor čebelarske zveze SAŠA regije, za katerega so prispevale sredstva vse zgornjesavinjske in šaleške občine, nekatera podjetja, čebelarstva in posamezni člani čebelarji. DRUŠTVO RAČUNOVODIJ, FINANČNIKOV IN REVIZORJEV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Dobovičnikovi zaupali še tretji mandat V torek, 18. maja, so se zgornje-savinjski računovodski delavci zbrali v Mozirju na letni skupščini, ki je bila tudi volilna. Skupščine se je udeležil tudi predsednik Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev dr. Stanko Koželj. Za naslednje štiriletno obdobje so za predsednico društva ponovno izvolili Darjo Dobovičnik. Društvo računovodij, finančnikov in revizorjev Zgornje Savinjske doline deluje nepretrgoma že od leta 1962. Člani vseskozi sledijo svojemu poslanstvu, to pa je razvijanje računovodske stroke, nudenje strokovne pomoči sodelavcem, sodelovanje in nenehno osvajanje novih znanj, ki jih zahteva obširna zakonodaja s tega področja. Po besedah Darje Dobovičnik sedanja gospodarska kriza negativno vpliva na razvoj društva. Opažajo upad članstva kakortudi neudeležbo članov na strokovnih izobraževanjih, ki jih organizira društvo ali zveza v Ljubljani. Nenehno povečevanje produktivnosti v računovodskih službah pomeni ukinitev mnogih delovnih mest, splošno varčevanje pa marsikdaj onemogoča udeležbo na izobraževanjih, ki so na voljo. Je pa vloga računovodij, kot je dejal predsednik zveze dr. Koželj, še vedno zelo pomembna in nepogrešljiva v vsakem posameznem poslovnem subjektu in tako bo tudi v prihodnje. Fanika Strašek MEDOBČINSKO TEKMOVANJE OSNOVNIH ŠOL KAJ VEŠ 0 PROMETU SKUPINA BELI VEZ Z LJUBNEGA OB SAVINJI Na državno tekmovanje Umetnine v rišelje tehniki Ljubemu in Re Cvetke h koprive ZAGRIZENA PLANINK(C)A Helena Kotnik, zagrizena članica Planinskega društva Nazarje: »Jožek, kaj ko biti malo spustil nas ostale, ki se tako trudimo pri zbiranju števila vzponov na našo planinsko kočo Farbanco, in bi si vzel malo oddiha, da ostali pridobimo prednost pred tabo...« Jože Pogorelčnik, še bolj zagrizen član istega planinskega društva: »Draga Helenca, nič ne pomagajo tvoje modre učke, jaz bom še kar naprej vztrajno hodil na Farbanco, vi pa mi sledite, če mi lahko...« FLOSARSKA ARBITRAŽA Ana Napotnik- Mica (amaterska igralka z Ljubnega): »Hvala bogu, da v časih, ko so naši flosarj splavarili na jug, ni bilo govora o arbitražnem sporazumu. Kako bi se kaj znašli?« Polona Rihter - Franca (še ena amaterska igralka z Ljubnega): »Bi se že znašli! Dokler je bilo na krovu dovolj »šnopsa in tolkca«, so se vedno sporazumeli z vsakim, ne glede to, kje je bila meja...« SLADKO RAZVAJANJE Jan Zajc, fotograf in občasni sodelavec Savinjskih novic: »Mmm, kako se mi dobro zdi, da me za rojstni dan takole »fotrajo« s torto. Tale Polona pa res zna...« Polona Rihter, povabljenka na zabavi: »Jan, zdaj bi bil pa že skrajni čas, da si najdeš svojo, ki te bo takole razvajala. Jaz danes izjemoma nudim le inštrukcije tukaj prisotnim samskim puncam.« ---- ■ > Križanka, Oglasi v__________________________________________________________________________________________________________/ REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Kataka, oderuh, troska, Aar, LT, Olševo, spak, mrva, slavoman, sat, koleda, Ava, ikat, radirka, FO, inulin, iv, soda, artist, strupar, grlo, orehar, zatik, Res, ležarina, alt, Maor, šar s* MINI SLOVARČEK: KLEPKA- kravji zvonec ISKRAČ- slovenski pesnik in dramatik- Jožef KISMET- vdanost v usodo pri muslimanih RIANA- italijansko žensko ime IDRO- jezero v severni Italiji OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA Zgornje Savinjske doline Na trgu 20, Mozirje, Tel: 03 839 25 90, gsm: 051 640 590 Vabimo vas na krvodajalsko akcijo v četrtek, 3.6.2010, od 7. do 11. ure v OŠ Luče. KUPON za brezplačni mali oglas do IO besed v 22. številki SN ime in priimek NAROČ. ŠT. naslov___________________________________Q~j : S seboj prinesite osebni dokument s fotografijo. VABLJENI! Napovednik dogodkov • Petek (28. maj), ob 19.00. Galerija Štekl Gornji Grad Otvoritev likovne razstave Benjamina Žnidaršiča___________ • Sobota (29. maj), ob 9.00. Prostori Občine Rečica ob Savinji 20. ocenjevanje zgornjesavinjskego želodca________________ • Sobota (29. maj), ob 18.00. Mozirski gaj Otvoritev stolne razstave o zgornjesavinjskem želodcu • Nedelja (30. maj), ob 15.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Srečanje ljudskih godcev__________________________________ • Četrtek (3. junij), ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Zaključna prireditev Osnovne šole Mozirje Tkemo prijateljske vezi____________________________________ Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. ŽIVALI - PRODAM 3 breje telice simentalke, pašne - prodam; 041/787-478. Prodam telico simentalko, brejo 8 mesecev; gsm 041/277-019. Prodam telico brejo 8 mesecev, pašno, primerno za dojiljo; gsm 041/871 -234. Prodam telico, 9 mesecev brejo, sivo-rjave pasme, pašno; gsm 041/793-519. Prodam teličko sr, staro 10 dni; gsm 031/800-046. Prodam bikca sivca, starega 1 teden; gsm 041/293-017. Bikca črno-belega, starega 1 teden -prodam; gsm 041/519-507. Prodam mlade plemenske ovne, js pasme, kontroliran trop; gsm 031/ 608-318. Prodam breje ovce - 50 eur kom., jagnjeta, 2 eur živa teža ali 4,5 eur/kg očiščeni; gsm 031 /880-532. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo in telico za zakol ali do-pitanje in bikce ter teličke nad 100 kg - mesni tip; gsm 031/533-745. DRUGO - PRODAM Prodam 2 os. računalnika Compaq Pentium 4, z LCD monitorjem, original windovs xp profesional za 170 eur 1 komplet; tel. 059-020-107. MORDA STE ISKALI PRAV TO VAM ZDRAVNIK ZA VAŠE ZDRAVJE PRIPOROČA KLIMO OB MORJU?! in je za počitnice prezgodaj?! OBIŠČITE SOLNI TEMPELJ; 031/ 788-881. Grajska vrata d.o.o., Gornji Grad, PE Nova Štifta, PE Ljubljana. STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; BRLEČ Franc 041/606-376. GP PIRC d.o.o., Zg. Palovče 3, 1241 Kamnik. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. SKUTERJI - 50 do 500 ccm3 Keeway, Peda, Peugeot, Malaguti ; gsm 041/578-070.www.asu.si. ASU Suzana Urbanc Renko s.p., Ljubija 95, Mozirje. VODOVOD, CENT. OGREVANJE, KLJUČAV. DELA sončni kolektorji, toplotne črpalke, peči na biomaso ... Splošna ključavničarska dela, popravilo strojev... 041/354-562 ali 041/ 354-528, e pošta: jmlinar@siol.net. Pirčk inštalacije, Mlinar Jože s.p., Bočna 58a, Gornji Grad. POTREBUJETE IZKOP Z MINI BAGROM, nov avtomobilski nadstrešek, na novo tlakovano in ograjeno dvorišče, nov ribnik, novo zelenico ... Pokličite! 041/799-314. Mali gradbenik, Oto Arteij s.p., Ljubija 122, 3330 Mozirje. Ugodno prodam zelo dobro ohranjeno otroško sobo; gsm 041/230-062. Prodam pisalno mizo, novo; gsm 041/785-337. Prodam prosto stoječi hladilnik, brez zamrzovalnika (skoraj nov); gsm 041/289-547. Prodam vrtno garnituro - miza + 2 klopi; gsm 041/711-988. Prodam dvo-vretenski pajek sip VRO 300, cena 500 eur; gsm 070/708-197. Prodam rotacijsko kosilnico in traktor Štore 502; gsm 031/765-605. Prodam 650 kostanjevih kolov ter 4 cisterne za deževnico; gsm 051/365-101. DRUGO - ODDAM Oddam jajčko za dojenčka; 040/481 -528. DRUGO - KUPIM Kupim nakladalko 16 m3; gsm 041/ 298-608. Kupim starinska vhodna vrata, lahko so v slabem stanju; gsm 031/491-381. _ VOZILA IN OPREMA - PRODAM Prodam škodo felicio 1.3, letnik 1999, cena po dogovoru; gsm 031/267-287. NEPREMIČNINE Adaptirano hišo z gospodarskim poslopjem in vrtom, v Sp. Krašah 23, dam v najem; tel. 01/529-24-50 ali 041/460-427. V najem oddamo stanovanje na Zg. Pobrežju; gsm 031/638-535. Dvo-sobno stanovanje v okolici Mozirja oddam; gsm 040/844-784. Ugodno prodam adaptirano stanovanje v Prosvetnem domu na Rečici; gsm 031/725-047. Mozirje - na odlični lokaciji oddam poslovni prostor; gsm 041/650-151. 2-družinsko hišo, otok Susak pri Malem Lošinju, 50 m od morja, prodam; gsm 041/684-403. Ljudje in dogodki, Oglasi v iù^Speh d.o.o. Gradbeništvo, trgovina in prevozi Attemsov trg 22, 3342 Gornji Grad Ttel.tOS 888 IX 88 TucOS 838 XX 34 GSM: 041 468 744 E-mail: speh.toni@siol.net, www.spehtoni.com Infamo vsa plMkMka deta - vezave diplomskih nalog - OPLESKI Z LAZURNIMI PREMAZI (sandolin, beltop, sikkens...) - BEDENJE FASAD - POLAGANJE TOPLIH PODOV IN LAMINATOV - IZPOSOJA DELOVNIH ODROV - VGRADNJA IN OBDELAVA GIPS PLOŠČ - OSTALA ZAKUUČNA DELA V GRADBENIŠTVU - OBDELAVA NAPUŠČEV Z IZOLACIJSKIMI MATERIALI Izdelava originalnih predračunov NUDIMO VAM TUDI MANJŠE PREVOZE PO SLOVENIJI IN DVIGALO ZA VIŠINSKA DELA DO VIŠINE 13 m. IZDELAVA KVALITETNIH TERMOIZOLACIJSKIH FASAD: (izvedba po sistemu RÖFIX, DEMIT, BAUMIT IN TERRANOVA s stiroporom in kameno volno, zaključni sloj po vseh sistemih. 1000 barvnih odtenkov paropropustnih CLIMA fasad, zaključni omet po NANO tehnologiji (samočistilni učinek fasad). Možnost plačila na obroke GARANCIJA 5 LET! te se » «aS * Naš trud za lepoto vašega doma - že 18 let! Sprejem naročil: od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00 Tel.: 83-90-790 savinjske@siol.net (Srebrn ali zlat odtis na modro, bordo, zeleno ali črno platnico. Tisk na hrbet ni možen.) izdelava tiskovin (vizitk, vabil, letakov ...) plastificiranje f| grafično oblikovanje BARVNO in ČRNOBELO TISKANJE .^eVVi Naj učitelj/ica Zgornje Savinjske doline 2010 POZEJDON TURIZEM www.pozejdon-turizem. com Spoštovane bralke in bralci Savinjskih novic, učenke in učenci! Razvrstitev po 2. krogu glasovanja za NAJ učitelja/ico: Saša Vrabič, OŠ Luče (18); Jani Prgič, OŠ Rečica/S. (15); Zvonka k Kladnik, OŠ Rečica/S. (14); Karmen Oset, OŠ Rečica/S. J10); .‘•Marjana Šitjar Stergar, OŠ Ljubno (9); Mojca Stancar, OŠ Mozirje (6); Slavica Suhovršnik, OŠ Gornji Grad (5); Mateja Cerar Rigelnik, OŠ Ljubno/S. (5); Maša Kolšek, OŠ Rečica (5); Suzana Štiglic, OŠ Ljubno (5); Simona Funtek, OŠ Luče (4); Andreja Mavrič, OŠ Nazarje (4); Mateja Parfant, OŠ Gornji Grad (4); Darinka Marinc, OŠ Mozirje (4); Vekoslava Klemenak, OŠ Ljubno (3); Karla Rednak Jeromel, OŠ Nazarje (3); Jožica Pustoslemšek, OŠ Nazarje (3); Suzana Pečnik, OŠ Gornji Grad (3);_Meta Menih, OŠ Mozirje (2); Erika Jamnik, OŠ Rečica (2); Nataša Čopič, POŠ Solčava (2)J\Aira Erjavec, OŠ Luče (2); Ana Kamplin, OŠ Ljubno (2); Meta Marovt, OŠ Gornji Grad (2); Sabina Venek, POŠ Šmartno/D. (2); Martina Zakrajšek, POŠ Šmartno/D. (2); Judita Marovt, OŠ Mozirje (2); Nada Janež, OŠ Mozirje (2); Maja Benedikt, OŠ Ljubno (2); 1 glas so prejeli: Tatjana Vajdi, Ivan Robnik, Marjana Herček, Tinkara Rosenstein (OŠ Mozirje); Darja Goltnik (OŠ Rečica/S:); Jožica Osovnik, Urša Solar (OŠ Ljubno); Andreja Urh, Majda Nerat, Vojko Čolnar (OŠ Gornji Grad); Bojana Rihter, Marija Pustoslemšek (POŠ Nova Štifta). Izžrebanka 2. kroga glasovanja je Lara Voler, Cesta na Rožnik 51, Mozirje. Nagrado lahko dvigne v uredništvu Savinjskih novic do 11. junija 2010. Nič ne odlašajte! Izpolnite glasovnico št. 3, jo nalepite na dopisnico in jo najkasneje do torka, 1. junija 2010 (takrat se zaključi tretji krog glasovanja), pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. ...............................................rh Ime in priimek učitelja/ice: Šola, na kateri poučuje: Moje ime in priimek: Moj naslov: na dopisnico in ga pošljite na naslov: ijska cesta 4, 3331 Nazarje MOZIRJE, SOBOTA, 29. MAJ, OB 10.00 Vabljeni na „KULINARIČNI FESTIVAL" zanimivo tekmovanje v kuhanju golaža. Za obiskovalce tekmovanja smo pripravili lepe nagrade: 2x po 7 dni, avtohiška na otoku Pašman na peščeni obali, 10 X nedeljsko kosilo za 2 osebi, 10x velika pizza, 5x grajske sladice, In še mnogo uporabnih nagrad NE ZAMUDITE ENKRATNE PRILOŽNOSTI ! V PRIMERU SLABEGA VREMENA SE PRIREDITEV PRESTAVI NA NEDELJO, SICER NA POZNEJŠI ČAS (JESEN) , , , : .-1; Poleg standardne pbpudffk kontaktni h sončnih očal lahko pri nas dobite tudi v vrste kontaktnih leč in ves pribor za vzdrževanje in čiščenje leč. P'O-ifACUVUE' Moist '’»«Vision Pri nakupu sončnih očal vas čaka PRESENEČENJE! ©O' ^ Celje - skladišče D-Per 7/2010 lil 5000025719,21 KATERl vngi POSLOVNI PARTNERJI SO BLOKIRANI? COBISS s OSREDNJO KNJ. CELJE