44. številka._Ljubljana, v petek 23. febrovarja 1900._XXXIII leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h.  Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredni&tvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
»Slovenski Narod" telefon št. 34. — »Narodna Tiskarna" telefon št. 85.
Državni zbor.
(Klubi. — Korberjev program. — Predlogi in interpelacije.  — Rekrutni zakon in premogarski
Štrajk. — Gospodska zbornica.)
Državni zbor se je sešel pod neugodnimi avspicijami. Že pred prvo sejo po slanske zbornice se je pokazalo, da notranji krizi, trajajoči od 1. 1897 , še vedno ne bo konec. Pokazalo se je to v češkem klubu. Lahko pa je mogoče, da se položaj v zbornici v toliko premeni, da bodo Čehi več ali manj zapuščeni.
Še predvčerajšnjim so imeli skoro vsi klubi posvetovanja. Najprej sta se sešli parlamentarni komisiji češkega kluba in češkega veleposestva na skupno posvetovanje. Sklenili sta, da se ohrani mej tema kluboma solidarnost v vseh državnopravnih vprašanjih in opuste vse rekriminacije, četudi češki veleposestniki ne pojdejo v druzih zadevah s češkimi ljudskimi po slanci in ne bodo podpirali njihove opozicije.
Češki klub je sklenil, da bo nadaljeval najodločnejšo opozicijo. V svojem komunikeju pravi, da sicer ugoden uspeh spravnih konferenc vsaj popolnoma ni bil izključen, da pa so se z nepričakovanim sklicanjem državnega zbora konference, ki so dokaz spravljivosti čeških poslancev, pretrgale. Vlada ni čakala konca konferenc, pa tudi češkemu narodu storjene krivice ni popravila. Konsekvence tega so za češke poslance dane. Češki poslanci morajo, dasi ministru Rezeku ne odrekajo osebnega zaupanja, odločno nasprotovati vladi, ki ni hotela ali ni mogla odstraniti krivice, katere češki narod ne prenese. Klub je soglasno sprejel predlog, da bo Korberjevi vladi delal najodločnejšo opozicijo in celo obstrukcijo, če treba, sicer pa svoje takti-ško postopanje urejal po razmerah v parlamentu. Poljski klub se je po daljšem posvetovanju izrekel sicer samo za to, da porabi ves svoj politični vpliv v to, da se rekrutni zakon hitro in parlamentarnim
LISTEK.
Kmetska smrt.
Slika. Spisal dr. Robida.
Stari vaški zdravnik je zlezel neokretno na koleselj ter si poravnal plahto na nogah. „Tako, sedaj bo dobro!"
— p Kaj praviš, padar, ali ne bo res nič ž njim?"
— „Kaj?a vprašal je zaspano oglu-šeni starec, nkaj praviš?* in napravil roko v perišče, postavil jo za uhelj in prisluškoval.
— BČe ne bo nič ž njim?" ponovil je kmet osorno svoje vprašanje in pomajal z glavo proti hiši.
— nNe bo, ne bo! Kri je sprijena in jetra so bolna, pa še drugo, pa saj tako ne razumeš !"
In proti vozniku deje:
— .Tone, poženi! Saj vidiš, da preti nevihta".
Voznik vzdigne bič in mahne po rebrastom konji.
Voz je zdrdral po kameneni, gra-pasti cesti.
Pred hišo je stalo nekaj kmetov, ženskih in otrok, ki so molče gledali za od-hodnikom.
— ,No, pa umre', de" prvi.
potom dožene, aH čaje se, da porablja ta vpliv prav izdatno, govori se celo, da hoče pretrgati vsako zvezo s Čehi, če bi tej predlogi delali težave.
Tudi nemške stranke so imele posvetovanja. Nemški nacionalci so razpravljali o imenovanju „ slovenskega" deželnega šolskega nadzornika za Spodnji Štajer in sklenili, podati obtožni predlog proti Witt-kovemu ministrstvu Deputacija, katero so poslali k naučnemu ministru v zadevi šolskega nadzornika, ni z dobljenim odgovorom prav nič zadovoljna. Nemška napredna stranka je sklenila, glasovati letos za rekrutni zakon, v tem ko ga je lani ob-struirala.
Socialni demokratje so se bavili s premogarskim štrajkom in sklenili nujno predlagati, naj se uvede osemurni delavnik v vseh rudokopih.
*
* *
Prva seja je občinstvo skoro bolj zanimala, kakor poslance, katerih še mnogo ni došlo na Dunaj. Seveda je največ zanimal programatični govor ministrskega predsednika. Političnim izvajanjem Korberjevim se je le tu in tam pritrjevalo, toliko bolj pa narodno gospodarskim.
V političnem ozira je rekel Korber, da njegova vlada ni strankarska, in da hoče biti objektivna in nepristranska, ker Cislitvanska ni narodno jednotna država. V njej prebivajoči narodi se morajo porazu-meti. Sedanja vlada ima težavno nalogo, da poskusi rešiti narodnostno vprašanje. V nekaterih dnevih se to ne posreči. Tudi se vladi zdi, da ni mogoče, rešiti vse narodnostne prepire po isti formuli in naenkrat. Rešiti se morajo narodnostna vprašanja vsako zase, v prvi vrsti na Češkem in na Moravskem. V to svrho je vlada sklicala spravne konference in le teh dosedanji uspehi kažejo, da je krenila na pravo pot.
Mir se mora skleniti. Vlada ne more dopustiti, da javno življenje odrveni, in da zastane produktivno delovanje. Vsi narodi žele kulture in blagostanja. Vsled tega je
— „Škoda   kmetije!   Kako pšenico
ima!"
— „Da, škoda".
Umazani in raztrgani otročaji so se začeli gnjesti in ravati pred hišo . . .
— „Strani! Kako ste naješ!" zavpije postavna kmetica preteča z motiko v roci. Tolpa se je razpršila mahom po vrtu; odrasli so odkorakali molče" v hišo.
V zadehli sobi je ležal na klopi ob peči, zavit v pol trhle cunje, bolnik. Za-dehlica vedno prihajajočih, potečih se ljudij je napravljala pod nizkim stropom zrak nevzdišen.
— .Odprite okno," zamrmral je proseče bolnik, — .zadušiti me hoče."
— „Prehladiš se, France" . . . posvari
sosed.
— . Odprite", — vsklikne oni Se jednič razdraženo in nakremži znojno čelo v mrke gube.
Stopili so k oknom, a ta so bila se žeblji pribita. Jeden izmed posetnikov od-trže okvir. Vlažna žaganica, natresena na naslanjalu, ospe se po tleh.
— .Neža", klical je bolnik svojo ženo — „in ti Mica — poslušajta — meni je res, res slabo ... Ko bi umrl..."
Dva soseda ob mizi v kota pod za-črnelo podobo sta se spogledala; pri vratih pa, kamor se je posedlo ženstvo, za-ihtela je krepka, rdečelična dekla.
treba, da se reši proračun in izvrše investicije. Za zgradbo novih železnic potrebuje vlada 500 milijonov kron, ki se razdele na več let. Mej temi progami je tudi draga zveza s Trstom. Vlada smatra to zadevno diskucijo za dognano in zgradbo proge čez Ture, Karavanke, Bohinj in Gorico za neodložljivo. Skrbela bo za plovnost rek, za tržaški pristan in predložila zakon o podpori industrije. Bavila se bo z vprašanjem o določitvi delavnega časa v rudnikih in z avtonomnim carinskim tarifom, ki je potreben vsled obnovitve trgovinskih pogodb. Z ozirom na to, je tudi nujno, da se obnovi trgovinska in carinska pogodba z Ogrsko. Vlada pripravlja zakon o zadrugah z omejenim poroštvom, nov delniški zakon in zakona o obligatornem zavarovanju poslopij proti požara ter o zavarovanju privatnih uradnikov za starost in invaliditete Deželne finance hoče sanirati s tem, da uvede doklado na davek od žganja, učna uprava pa bo skrbela za razvoj šolstva.
Korber je končal z besedami: Materijalna in kulturna vprašanja trkajo s silo na vrata države. Vlada jih ne sme zato prezirati, ker narodnostna vprašanja še niso rešena. Vsled tega prosi nujno, naj se narodnostni boji vsaj toliko omeje, da ostane $,ol?g njih prosta pot za duševni in gospodarski razvoj države. Ta mora živeti, ker je zaščitnik državljanov.
Za naš slovenski narod je v tem Korberjevem govora najvažnejši odstavek, v katerem je s suhimi besedami povedano, da se narodnostno vprašanje za nas sedaj ne dožene, da se dožene samo za Češko in za Moravsko. Kaj to pomeni, je bilo že dostikrat povedano.
Zbornica je sklenila, da se o tej vladni izjavi v jedni prihodnjih sej otvori razprava.
Že v prvi seji je bilo podanih nebroj nujnih predlogov. Razne stranke so podale predloge& glede premogarskega štrajka; Gessmanov in Schonererjev inso-cialnodemokratski zahtevajo uvedenje osem-
— .Veš . . . Neža, če . . . umrem! — na ajdo ne pozabi! Ona njiva, — tam gori ob Cvekovi — ne daj, da bi tista dva razora pot pristrigla. In oves bo letos drag, ne prodaj ga prezgodaj — za vsako silo. Če drugi ne, kupi ga gotovo Matijče, da veš!"
— .Truden si, France — ne govori preveč!" — pripomni sosed.
— ,Boš ti mesto mene!" nahmurilje obrvi in ga jezno pogledal.
Skozi otvorjeno lino je zažvižgal veter, v jablanih pred hišo pa je zašumelo listje. V daljini se je oglasil zamolklo grom.
— „In na pomlad, kadar poraste tele" . . .
Svetel, modrikast blisk je razsvetlil na hip izbo in prekinil trudni govor bolnikov. Leta pa se je povspel na mah kvišku, oprl se z desnico na blazino in stegnivši vrat, gledal z nabuljenimi očmi v naravo ...
— .Ali ste spravili mrvo v Kraj?" vikne in skrb mu leže na bledi obraz. a Poj te vendar nakladat!"
Potem pa omahne zopet na ležišče razmučen nazaj.
— .Slab sem, slab", — jeclja trepeče.
Zunaj pa je žvižgal gorak veter, zaletaval se v Sipe, lovil se v drevesji in sukal v vrtincih Ustje v zrak.
— .Neža, Neža!" je ponavljal raz draženo — ali povedati ni vedel ničesar.
urnega delavnika, Steinerjev, naj se pošlje posebna komisija tja, kjer je štrajk. Pražak je nujno predlagal premembo vojaškega kaz. zakona in kaz postopnika, Kienmann, naj se porabijo vsa sredstva, da se uredi obrat na južni železnici. Ho-fer je zahteval pomiloščenje udeležnikov pri Krasliških izgredih, Pražak pa razve-Ijavljenje Kindingerjeve naredbe glede češkega notranjega jezika. Nemški nacionalci so predlagali, naj se obtoži Wittkovo ministrstvo, ker je s porabo § 14. vedoma kršilo ustavo. Wolf je končno interpeliral Fuchsa, če hoče varovati pravice parlamenta pred tisto tajno družbo, ki je zbrana pri spravnih konferencah, na kar je Fuchs rekel, da njega kot predsednika spravne
konference nič ne brigajo.
* •
Predno se je začela razprava o re-krutnem zakonu, je Engel zahteval, naj pridejo najprej predlogi glede premogarskega štrajka na vrsto, a temu se ni ugodilo. O rekrutnem zakonu je najprej govoril soc-demokrat Schrammel, ki je zastopal stališče, da je militarizem nesreča, da se za vojaštvo vse žrtvuje, za kulturno in gospodarsko povzdigo ljudstva pa nič. Vojaško službovanje je neznosno breme za ljudstvo. Uvede se naj splošno oboroženje. a če bo domovina v nevarnosti, bo vsak prijel za puško. Če pa naj že velja občna vojaška dolžnost, naj se da ljudstvu tudi splošna volilna pravica. R o s e r je priporočal, naj skrbi država za rodbine reservi-stov, ki so pri vojaških vajah.
Na to se je začela razprava o pre-mogarskem štrajku. Govoril je samo soc-demokrat dr. Verkauf, ta pa jako obširno.
Koncem seje je bilo zopet podanih več predlogov in interpelacij, ki pa niso splošnega pomena.
* *
Tudi gospodska zbornica je imela včeraj sejo. Korber je tam razvil isti program kakor v poslanski zbornici. Na pred-
Od hipM do hipa propadale so mu moči, slabel glas in dvigale se prsi po-vršneje. V sobi so pričeli na tihem moliti.
— .Ali se res tako temni?" vpraša končno zvedavo in se ozira začujen po okolici.
— .Da, da, huda ura je .. ." Prižgali so blagoslovljeno svečo.
— „Ali ne vidiš luči?"
— .Luči? Kakšne?" Zopet je hotel, da se dvigne.
— „Ne vidim, ne vidim", nadaljuje razmučen in leže hropoč v znak.
Ženske pa so pritajeno jokale in ihtele po hiši.
Sklonila se je k njemu žena in prijela umirajočega za roko. Bila je rosna mrzla, čisto mrzla.
Tedaj pa se je zdrsnila obupana ženska na tla ob vznožju bolnikovem in zaihtela:
.France!" in solze so ji lile po zagorelem lici.
— .Oh, — Neža, umreti bo treba!" — in roke so mu grabile pod odejo, in videlo se je, da nekaj išče.
— .Kje je ruta ?" — vpraša slednjič. Žena vstane, vzame robec izpod pod-
vzglavja in mu ga potisne v roko.
Maneče jo sklopci med topimi prsti, otre si znoj raz čelo in deje:
— .Lahko noč, vam vsem vkup!" In obrne se v stran in — izdihne..,
log kneza Furstenberga je bilo sklenjeno, da se o vladni izjavi otvori debata v jedni prihodnjih sej.
V LJubljani, 23 februvarja Poljaki in Mladocehi.
.Neue Freie Presse" poroča vsi nočnem listu, da je sporočil poljski klub mladočeškemu klubu, da ne bode dovolil (?) obstruirati proti predlogam, katere je vlada označila kot nujne državne potrebe. Mladočeški klub bode imel radi tega naznanila Poljakov sejo ter bode že do danes zvečer sklenil, kakšno taktiko bo zavzel proti takozvanim državnim potrebam. Poljski klub je odločen, izvajati iz odgovora Mladočehov vse potrebne konsekvence. Iz naznanila Poljakov je razvidno, da niso principialno proti mladočeški obstrukciji, nego zahtevajo le za državne potrebe, da se je Čehi vzdrže. Draga seja drž. zbora bode danes, potem pa se začno počitnice, ki bodo trajale vsaj do prihodnjega četrtka. Vatikan in Francija.
Vatikanskim krogom se zdi sedanje razmerje s Francijo tako težavno, kakor že davno ni bilo. Kardinal Rampolla, ki ima največ zaslug, da so nastale s Francijo dobre razmere, se močno trudi, da se ne izcimi nov razkol. Zakonski načrt proti puntarskim škofom je jako užalil papeževo okolico, ki pa vendar obsoja nastopanje že večkrat imenovanih škofov. Vatikan se ne bo upal protestirati proti temu zakonskemu načrtu, da ne poda republiko pobijajočim strankam novega orožja, ki bi škodilo tudi ugledu katoliške cerkve v Franciji. Rampolla se ne misli ustavljati francoski vladi ter ji ugoditi glede predlogov, ki se tičejo kaznovanja puntarskih škofov. Francoska vlada pa bode uvaževala Rampollovo stališče ter si v svoji cerkveni politiki naložila potrebne meje.
Vojna v Južni Afriki.
Bojna sreča Angležev se zopet krha Preganjanje Burov se je nagloma ustavilo in Roberts je moral v svojem prodiranju v državo Oranje obstati. Na progi od Emausa do Bloemfonteina, nekako med Paardeber-gom in Koodosrandom so se začeli okoli 20. t. m. mej Angleži in Buri hudi boji, v katerih sta imela nasprotnika velike izgube. Ti boji pa so se začasno završili s tem, d a so bili Angleži odbiti, ter da so izgubili okoli 1000 mož in 24 častnikov. Iz Jakobsdala se poroča, da so angleške čete vsled silnih nočnih maršev do« cela utrujene, in Roberts ne more dalje, dokler se čete ne odpočijejo. Armada Cronja se je združila že s četami Schalk Bargerja, Luke Meierja in Bothe ter je vsled tega dosti močna, da ne bode pustila Angležem dalje proti glavnemu mestu Bloemfonteinu. A tudi general Delarav hiti Burom na pomoč, tako da Robertsu 40.000 mož že danes več ne zadostuje. Razen tega ima Roberts velike težave s prevozom živil. V borznih krogih na Dunaju se je raznesla nadalje vest, da so imeli Buri pred Ladvsmithom z Angleži hudo bitko, v kateri je bil general Buller ujet. Ta vest še ni potrjena, a bržčas so Buri tudi ob Tugeli dosegli nov uspeh proti Bullerju. Buri so imeli izvrstno letino ter so z živili prav dobro preskrbljeni. Ne manjka jim niti orožja, niti streljiva, niti druzega dragocenega materiala. Poguma jim nikakor ne nedostaje, nego so Trans vaalci in Oranječani docela zmagoviti ter popolnoma složni. Vojna je stopila res v nov stadij, toda Bare poznajoči politični krogi menijo, da so bili uspehi Angležev le hipni ter provzročeni po številni premoči angleškega vojaštva. Sedaj pa, ko so Buri opustili obleganje Ladvsmitha ter so se združili pod Cronjeom v Oranje državi, jim Angleži ne bodo mogli do živega Roberts je zašel v jako kritičen položaj, in v Londonu so se že začeli bati zanj. Morda je šel mož v nastavljeno past, iz katere se bode teško rešil.
Dopisi.
Iz Ljubnega v Savinski dolini 20.
februvarja. Mundus vult decipi — Svet hoče ogoljufan biti, — tako smo morali nehote vsklikniti, ko smo se informirali o konsumnem zborovanja na Rečici dne 15. t. m. v prostorih g. Frančiška Štiglica, kamor so bili povabljeni seveda edino le zadružniki. Jurij Melhij Kozor že ve, zakaj tako napravi. Boji se namreč, da bi kak nepoklican jezik njegovim privržen-
cem resnico razodel, ter mu s tem najlepše upe in nade na bogati plen — auri sacra fames — podrl, ter ga v njegovem povsod na okolu že do skrajnosti znanem .egoteizmu" motil.
Ustanovitelj konsuma, ali kakor stare babe govore: konzula, na Rečici, ubogi kaplanček iz Prihove, prišel je v ponedeljek že sem, menda zato, da bi napravil do četrtka, 15. t m račune za 1. 1899., ker jih njegov brat, vodja konsuma, bivši čevljar, potem odšlo vi jeni financar, že ve zakaj, in slednjič slabo plačani dacar ne zna in ne more dovršiti, čeprav se je o božiča Šel en teden na konsumne stroške v Ljubljano računiti učit A to ne gre tako naglo, kajti resničen je pregovor, ki pravi: Česar se Pepček ni učil, tudi Joža ne more znati. — A glej ga, tudi Jurij Melhij jih ni spravil skupaj. — Quid faciendum ? No zvita butica si ve hitro pomagati.
Ko se zbere zadostno število poslu šalcev-konzularjev, med njimi največ babic, stopi Kozor na mizo, ter začne „ab hocet abhac", kakor je tudi pri propovedih njegova navada, vezati otrobe, hvaliti zbrano ljudstvo in poveličevati samega sebe, udrihati pa prav neusmiljeno po trgovcih in nasprotnikih sv. konsuma sploh. Ne bomo tu ponavljali njegovih bedarij ,de ver bo ad verbum", kajti bojimo se, da bi postala ta čudna zmes kakemu, slab želodec imajo -čemu bralcu pravi „emeticum". Hvalil je ljudstvo, da ima toliko denarja, kateri dobrovoljno pošilja po potu konsuma v roke sovražnikov naše vere in narodnosti — zidom hujskal in ščuval ljudstvo proti sovražnikom konsuma, ter dokazoval, da ima hudič že vse nasprotnike v svojih kremp-ljih itd. itd. Pozabil pa je povedati, koliko stvari so morali ubogi, zaslepljeni konsnm-Ijani plačati mnogo dražje, nego se vedno dobe pri naših poštenih trgovcih, kakor: moka, koruza, blago za ženske obleke itd.; povedal ni o slabejšem a vendar enako dragem blagu, ki ga morajo ubogi društ veniki za dobro sprejemati; pozabil je povedati, koliko dobička so napravili kon-zumljani od otvoritve do sedaj; pozabil povedati, da od sv. konsuma na Rečici ne bo drugi imel dobička, nego mastno plačana, a slabo zmožna — brata Zorko. Tolažil je seveda verue poslušalce s tem, div pride v kratkem zopet račune delati ter da se bo dobiček kar pripisal kapitalu in da bodo čez 20, reci: dvajset let zidali palačo, ker se bo do tačas že toliko denarja nabralo. Zares potrpežljivi so naši konsumljani, a zraven tega pa še silno kratkovidni.
Naj še omenimo domišljavost, ki diči tega kaplančka. Govoril je namreč: .Nasprotniki v Mozirju s prstom kažejo na moj voz rekoč, črni hudič se zopet pelje na Rečico, a jaz nisem hudič, pač pa že one ima itd. — Vedite, Vi domišljavi kaplanček, skozi Mozirje se pelje mnogo še drugačnih gospodov, kot ste Vi, a Mozirčani imajo druga posla, kakor potnike gledati in opravljati; za Vas pa se sploh Mozirčani, tako malo brigajo, — kakor se nam je zagotavljalo, — da se nikdo niti ne ozre tačas, kadar se Vi mimo peljete. Le malo manj domišljavosti in več ponižnosti, ta diči pravega duhovnika. Kako bi pa tudi naj kdo tacega duhovnika sploh spoštoval, ki smeši mašnikovo posvećenje. V mašnika posvečen, opravlja po največ posel navadnega kramarja, — pretočeni teden od pon-deljka do petka, — in tako že skoraj leto dnij, svoj vzvišeni poklic pa zanemarja, v šolo ne hodi, ob nedeljah pa na prižnici stoka, kakor kaka mamica ob času „do-lores partus", ter otrobe veže, da je joj. — Jeli to pravi, spoštovanja vredni duhovnik, če je zastran njega verno ljudstvo nahnj-skano proti škofu, češ, če ga ne pasti tukaj, (svojedobno na Rečici) bo pa nepokoren postal, nazaj pa pride na vsak način. — Toda idimo h stvari! Tedaj govoril je ta izborni govornik blizo 5 ur, en čas naprej, potem pa zopet od začetka, .ab ovo", hvalil, lagal in ščuval, da se je kar kadilo, sebe seveda vedno .magna cum laude" — z veliko hvalo omenjal, ter se sploh največ v lastni prid, torej „oratio pro domo" trudil. Nahujskana babja družba pa mu je verno obljubila, bojkotirati vse naše vrle poštene trgovce! Saj pa tudi ni misliti drugače, nego da se more ta deseti brat za lastni prid in v prid svojih deve-terih bratov truditi z ustanovitvijo konzu-mov, kjer m najloij« k denarju prid*. Ta
na Rečici je preskrbel neprimerno visoko plačo svojemu brata Jožefa. Na Laškem prišel je nam iz necega konkurza v Vipavi znan brat Štefrn h kruhu, a zopet tretji brat pride tja za peka, ker bodo združili s konzumom tudi pekarijo. Vendar je bratov še več, zato bo treba še več konzumov ustanoviti, recimo na Prihovi pri Konjicah itd.
To vse se bo zares zgodilo, čeravno bo morebiti kaplanček Zorko temu sedaj oporekal. Saj je tudi enkrat dal popravek iz Rečice v „Slov. Narod", ter se tam rotil: Ni res, da bi moj krvni sorodnik, slabo plačani dacar, postal vodja konsuma na Rečici itd. in vendar je to in vse drago, čemur je on oporekal, resnično.
Slednjič je presrečnim poslušalcem še povedal, da je zanaprej dovolj, če da kdo 4 kr. in že lahko postane ud konzuma. Najgotovejše imajo zopet .deficiente pe cunia", in se nam je povedalo, da sta kon-zumna ter posojilnična blagajna prazni, ter že celo Jože Zorko posojuje strankam denarje proti poroštvu. To vse mimogrede, sedaj pa škandal vseh škandalov! Ko je nehal čenčati glavni govornik Zorko, ter pozival navzočnike, da se tudi lahko, bodisi z vprašanji, ali drugače oglase\ stopi na mizo kaplan iz Rečice, g. Mat. EferI, ki je kot vesten duhovnik in katehet, ter izboren, marljiv propovednik sploh znan in spoštovan. Mislil si je najbrž: „Amicus Plato, magis amica veritas!" Z gnjusobo ga je navdajal govor svojega tovariša Zor-kota, in smililo se mu je zapeljano ljudstvo, zato je nameraval v kratkih potezah v oči nametani Zorkotov pesek ljudem vsaj nekoliko iztrebiti. Rekel je, da ni vse tako, kakor je Zorko govoril, da ljudstvo ne more imeti nikdar kaj dobička od konsuma, temuč da bosta bogati dobiček le štela brata Zorko. ter da je sploh celi kon-sum prav nepraktično vpeljan, ker se tam dobe v velikih množinah ničvredne, za kmečko ljudstvo pogubne stvari, kakor: otročje igrače, pisma in karte za zaljubljena pisma pisati, punč i. dr. čenčarij mnogo, najbolj potrebnih stvarij pa ni tam dobiti, čeprav se ljudstvo ter rokodelci vedno pritožujejo.
Rad bi bil odlični, za blagor ljudstva vneti č. gospod Eferl Še več povedal, a kaj se zgodi? — Zorko je jeze prebledeval, stal je že na pol razkrinkan pred fanatizirano druhaljo, in kakor na njegov migljaj začeli so se po sobi razlegati klici in krik: .Kaplan laže! prokleti osel! črni hudič, doli z lažnjivcem, črni far" itd. — Temu se ni čuditi, vsaj po peturnem hujskanju ne more ljud drugačen biti. — Na to so popadle fanatizirane babure mizo ter jo hotele prevroči, druge pa so g. Eferla prijele za hlače in suknjo ter ga potegnile z mize. Našli so se tudi možaki, ki so nameravali kaplana celo tepsti in opraskati. In kar je še največ, še celo šolarji so se vtikali vmes! — Nekaj mirnejših mož in župnik rečiški pa so gledali ves prizor, ne da bi bili kaj v obrambo napadanega kaplana storili, oziroma besne napadalce odgnali. In farovška kuharica bila je prva tudi zraven. Od jeze zeleni Zorko se ni vedel drugače maščevati, pa je kričal na ves glas: .Matija Eferl ne bo za nas nič plačali" Mi pa opravičeno mislimo, da, ko bi tako daleč prišlo, bržčas bi Eferl več plačal za zapeljane reveže, kakor pa Zorko. — To vam je bil res časten nastop za konsnmljane na Rečici! Zvečer so potem kaplanu Eferlu zabili ključavnico pri vratih, da domov ni
mogel.---Sedaj pa čujte in strmite!
Demagoga Zorka je spremljala po tem do godku vsa ta fanatična svojat, — v mislih imamo namreč ničvredne, brezzobe in slabo-glasne .Amazonke' njegove, ki so se tako zmagovito bojevale za njega, — od Prislana do konzumne baraka On pa je stopal samozavestno kot kralj med zmagovalsko druhaljo. O tempora, o moreš! Ko so se slednjič odmotale od njega, podelil jim je, kakor smo od nekega šaljivca slišali, še svoj blagoslov. — A kaj se če; nič mu preveč ne zavidajmo teh njegovih .amazonk", saj pravi pregovor: gliha vkup štriha. — Sram ga bilo!
Babe so potem sredi trga sklenile resolucijo, da nobena ne gre več v cerkev, kadar bo maše val .črni hudič Eferl", ter da ne mirujejo poprej, da dobe na Rečico nazaj svojega ljubega — Zorka. In res že nosi neki terci alec iz konsuma prošnjo od hiše do hiše v podpis, • katero se od škofa
zahteva odstranitev Eferla iz Rečice in premeščenje Zorka iz Prihove na Rečico. — Tako resnica oči kolje!
Samoumevno je, da bo Zorko mesto na Rečico kam v Pohorje prestavljen, č. g. Eferl pa ostane vkljub babjim in Zorkovim spletkam še nadalje v Rečici, ter mu prav nič ne bo žal, če tiste babe ne pridejo k njegovi maši.
Te sicer trdijo, da namerava Zorko, če ne bo sem prestavljen, začasni dopust vzeti, ker je .poknjen", ter da bo prišel v svojo hišo na Rečico prodajat in merit blago, a mi smo mnenja, da takšen kaplan, ki se po kolesu vozi ter vsak teden po 4—5 dnij, prej iz Št. Ruperta, zdaj iz Prihove na Rečico in nazaj hodi, tudi lahko kje na Pohorju pase svojo čredo, četudi je .poknjen".
Ako pa zares pride k svojim „Ama-zonkam", naj le pride, saj se ga ne bojimo, in ne damo za njega s poknjenim konsu-mom vred, poknjenega groša. —
.Amazonke" so še danes tako fanatizirane, da je jedna izjavila, kako žal ji je, da ni svojega robca pokrila po Eferlovi glavi, da ne bi smel potem več maševati (?!). Drugi „Amazonki" pa je žal, da ni Eferla po licu razpraskala. Zares blage duše to! Zorkota pa bodo dne 27. svečana za častnega občana izvolile, na pepelnico, 28 t. m., pa kanonizirale, — seveda po svoje. Častno diplomo modelira že neki opekar v Lubečni pri Celji. Prišel bo čas in že ni več daleč, ko bo tudi zaslepljeno ljudstvo zopet spregledalo in spoznalo svoje prave prijatelje, ter jih vedlo razločevati od surovih pusto- in ko-ristolovcev!
.Ad majorem dei gloriam" pride v kratkem že napovedani dopis iz Solčave z geslom: .Ante terminum •"
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko.
(Dalje.)
Stalni trgovski agentje ne smejo dovoliti, da jih drugi zastopajo, ampak morajo svoje posle osebno opravljati; ni jim dovoljeno, da imajo razven vzorcev tudi blago s seboj, ali da imajo zaloge blaga ali skladišča, da prodajajo vzorce in blago in sklepajo agencijske zveze z osebami, katere niso opravičene, da predelujejo ali prodajajo tako blago. Vzorce mora kot take po-oblastilec agentov označiti. Nabiranje naroČil pri privatnih osebah je trgovskim po-tovalcem in stalnim trgovskim agentom prepovedano. Izdelovalci ur, zlatnine in srebrnine, trgovci s temi izdelki, potem trgovci z juveli in dragimi kamnji, kakor tudi v njihovi neposredni službi stoječi pooblaščenci imajo pravico, na svojih kupčijskih potovanjih imeti za prodajanje ne le samo vzorcev, ampak tudi za prodajanje določeno blago samo, ako je po kakovosti istih prodajanje po vzorcih izključeno, toda z ome-jitvo, da se sme tako blago le opravičenim prekupovalcem prodajati. O vsebini in izdavanju za trgovske potovalce določenih legitimacij se bodo potrebne določitve ukazoma izdale. Paragraf 60 dosedanjega obrtnega reda, ki določa, da smejo krošnjariti samo oni, ki imajo po zakonu o krošnjar-stvu za to pravico. Ta omejitev pa ni veljala, kakor določa drugi odstavek § 60., za mleko, surovo maslo, sadje, zelenjavo, cvetlice in les. Po predlogih pododseka naj ostane prvi odstavek § 60. nespremenjen, nasprotno se pa drugi odstavek premeni: .Ta omejitev pa ne velja za prodajanje poljedelskih in gozdnih pridelkov, kateri so, kakor mleko, jajca, sadje, sočivje, surovo maslo, perutnina, les, za vsakdanjo uporabo, od hiše do hiše ali po cesti". Nadalje predlaga pododsek sledeče nove norme k § 60.: .Žgane pijače so izključene od teh s temi določitvami dovoljenih olajšav. V deželnih stolnih mestih, kakor tudi v mestih z lastnim statutom se sme to prodajanje po zaslišanju kakega kmetijskega društva, kakor tudi prizadete zadruge na podlagi sklepa občinskega zastopa za posebne stvari in za določen čas prepovedati. V posebnega ozira vrednih slučajih sme obrtna oblast prve instance po zaslišanja prizadetih zadrug za dobo po tri leta in proti preklicu nastanjenim malim in revnim obrtnikom, da bolje vspevajo, prodajanje njihovih lastnih izdelkov v stojišču njihovega obrta od hiše do hiše dovoliti. V ta namen se izdajajo posebne uradne legitimacije". Odstavek 6 in 7 se glase sledeče: .Za takega obrtnika se izda le po jedno legitimacijo, ki pa se lahko
prenese na določenega člena rodbine ali na že poprej določenega namestnika Uporaba otrok pod 14 leti, potem mladoletnih deklic za v dragem in tretjem odstavka določeno prodajanje, se lahko od krajne policijske oblasti omeji aH prepove". (Dalje prih.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 23 februvarja.
— ..Slovenec" in ,,lex Heinze". Pred nekaj časom smo pojasnili, da so se v nemškem državnem zbora v bratski ljubezni združili protestantski reakcionarji s katoliškimi klerikalci in vtihotapili v zakon, ki naj varuje moralo, tudi določbe, s katerimi so hoteli v živo zadeti vso umetnost, literarno in vpodabljajočo. Celo nemški vladi, kateri vender ne more nihče očitati, da je liberalna, se zdi to preneumno in povedala je že, da ne ožitvori tega zakona, proti ka teremu so se odločno dvignili ne le vsi prizadeti krogi, nego sploh vse umetnost ljubeče in njen veliki kulturni pomen poznavajoče občinstvo. Za ta atentat na umetnost in literaturo se je zavzel sinočni .Slovenec". In kako se je zavzel zanj! Z vso strastjo se je znesel nad nami, češ, liber-tinizem, razuzdanost, to nam je svoboda. Kdor je zoper nemoralnost, ta nam je bla zen, smešen zelot, klavrn nazadnjak brez spoštovanja do umetnosti in kulture. Vsak svarilni glas je atentat na umetnost, nož v srce svobodni umetnosti. Ali naj na taka natolcevanja resno odgovarjamo ? Ko bi to hoteli storiti, bi morali spisati celo razpravo. Tega pa vse .Slovenčevo" besnenjem vredno. Dovolj je zavrnjeno, če rečemo, da takih umotvorov, v kakršne se .Slovenec" kakor blazen zaganja, in proti katerim je naperjena lex Heinze, ni nikjer toliko, kakor v papeževem Vatikanu. Kdor to pomisli, tisti nam gotovo pritrdi, če na .Slovenčevo" rohnenje ne rečemo druzega, kakor: Bog daj tem — svojim namestnikom vsaj mrvico zdrave pameti!
— Repertoir slovenskega gledališča. Jutri, v soboto se bode pela zadnjikrat v tej sezoni prekrasna Gounodova opera .Faust". V naslovni vlogi nastopi g. Tit. 01szewski, ki poje na engage-ment. Gospod 01szewski je rojen v Varšavi; pri gledališču deluje že šest let ter je zategadelj rut i ni ran pevec bogatega reper-toirja, s katerim je žel v Varšavi, v Lvovu, črnovicah in Krakovem prav lepe uspehe.
— V torek, dne 27. t. m. ob polu 5. popo-ludne se bode igrala pustna gluma „ V r b a n Debeluhar". V tej igri gostuje gospod Ignacij Borštnik. — Dne 10. marca bo benefica gospe Polakove.
— Slovensko gledališče. Včeraj je nastopil v .Glumačih" kot Canio in v .Cavalleriji rusticani" kot Turidu tenorist g. Titus 01szewski, ki je prišel v Ljublano brez imena, pa si je pridobil sinoči precej priznanja in obilo pohvale. In izbral si je baš dve ulogi, kjer mu je bilo moči pokazati silo in šolo svojega glasu ter razodeti igralsko sposobnot. Saj sta vendar Canio in Turidu dve ulogi, ki zbudita v pevcu-igralcu sleharni valček notranjščine, ki ga silita, da razvije svoje zmožnosti v jasno zrcalo svojega .biti ali ne biti". In pri g. 01szewskem pravimo prvo — torej biti! G. 01szewski poje, da se rado posluša, in igra, da se rado gleda
— torej sta to dve edini in glavni lastnosti, ki pravita, da je na svojem mestu. Njegov glas nima Bog ve kake moči, pa je zato prijeten, lepo gibek in dovzeten za notranje občutke.   Lepo mu vzkipeva iz piana v forte, lepo mu splava iz forta v piano. Material ni obilen, a njega uporaba je premišljena, gospodarsko previdna. Gosp. 01szewski ve, kaj ima in kako nam to podaja, da nam prija. Še bolj kakor glas nam je ugajala njegova igra. Ta nam razodeva, da teče po njegovih žilah prava igralska kri in da pozna to, kar poje, do globočin. Niti v eni kretnji nismo videli površnosti. Druži pa se tako način prednašanja, pravilno petje in lepa igra v ugodno harmonično celoto, ki je sama sebi najlepša pohvala. Splošna je bila torej sodba, ki jo ponavljamo brez pretiravanja, da je g. 01szewski prav dober tenorist — t. j. pevec in igralec. V posameznosti se nam ne kaže zaglab-Ijati, ker bi prišli do istega zaključka, kakršnega so nam dale splošne opazke. Seveda ni g. 01szewski tudi brez vsake napake. Občinstvo mu je vrlo ploskalo; zmagal je! V ostalem sta uspeli obe operi prav
dobro. Posebno duponiran je bil g. No U i. Uzorna naša primadona gospč. Carneri se je zopet in v vsakem ozira prav posebno odlikovala. Živo in prevdarno sta peli gospč. Noemi in gospa Polakova. Lepo je pel tudi g. Le beda Zbor je bil zlasti v .Cavallerii" prav dober. Obisk lep, ploskanja obilo. —a —
— Sokolova maskarada. Dekorativna dela za to elitno maskarado prav marljivo napredujejo, in pripravljajo spretni in iz prejšnjih let slavnoznani Sokolovi dekorater j i prava presenečenja, kakoršnih doslej še ni bilo pri nobeni Sokolovi predpustni veselici, in to pove veliko. Z dekorativnega polja se nam poroča: Velika groza je prešinila včeraj na večer navzoče, ko so začeli nekaj dni poprej pobite kače prekladati, katere so bile namenjene za dekoracijo dvorane. Jedna najbolj velikih strupenih kač, kar ni hotela .storiti smrti", ali previdni so bili, da so ji takoj potrgali zobe in strupene žleze. Ker je pa tako veliko potovanje naredila, pustilo se ji je življenje in odkazal se ji bode prvi prostor sredi dvorane. Opom nimo, da do zdaj še nobena menažerija ni mogla razkazati take krasne kače. Kvečemu pa more živeti še 3 do 4 dni, potem pa se odda v muzej. Občinstvo se ji bode lahko približalo, ne da bi se kakšna nesreča zgodila. — Prednje straže Sokola so že dospele prav blizu .osrčja Afrike" in se nadejamo že jutri prvega, gotovo zanimivega telegrama, kaj so tam vse našle in videle.
— „Narodna čitalnica" v Ljubljani priredi na pustno nedeljo, 25. t. m., v veliki dvorani .Narodnega doma" sedmo in zadnjo predpustno zabavo, zaključni vence k. Veseliški odsek skrbel bo za to, da bo ta jedini večji ples .čitalnice" ukusno aranžirana in res elegantna veselica. Odbor razpošilja vabila, s katerim se opozarjajo členi še posebej na venček. Na tem mestu bodi omenjeno, da imajo tudi po členih vpeljani gostje pristop.
— Poročil se je g. Ivan Koš ni k, realčni suplent v Gorici z gdč. Angelo Vavkenovo iz Cerkelj. Čestitamo!
— Ples poštnih uslužbencev, ki se je vršil sinoči v dvorani na starem strelišču, se je izredno dobro in lepo obnesel. Dvorana sama kakor tudi vhod in postranski prostori so bili bogato in ukusno okrašeni z zelenjem, cvetlicami in zastavami. Obisk je bil jako mnogoštevilen, ples pa zelo animiran. Sploh je bilo za zabavo prav dobro preskrbljeno in je zlasti šaljiva pošta imela jako obilo posla Na ples je prišlo poleg gg. poštnih uradnikov, tudi mnogo dragih javnih funkcionarjev in se je sploh pokazalo, da vživajo poštni uslužbenci občne simpatije, katere tudi v polni meri zaslužijo.
— Čevljarsko strokovno društvo v Ljubljani pr redi na pustni torek, 27. t. m. ob 8 uri zvečer v hotelu .pri Loydu" splošno maskarado, pri kateri bode sodelovala godba kolesarskega kluba .Ilirija". Vstopnina za maske 60 vin., za nemasko-vane 80 vin. za osebo. Ker je prebitek namenjen strokovnemu pouku, se vabi slavno p. n. občinstvo k mnogobrojni vdeležbi.
— Klub biciklistov „Škofjaloka" je imel dne 21. svečana v prostorih hotela .Štemerje" svoj I. redni občni zbor, pri katerem so bili izvoljeni odbornikom naslednji gospodje: predsednikom E. Burdvch, podpredsednikom R Thaler, tajnikom J. Dei-singer, blagajnikom A. Homan, rednikom in orodjarjem F. Benedičič in odborniko vima namestnikoma J. Kaiba in J. Kalan.
— Poštno zvezo trikrat na teden so dobili meseca februvarja iz Selc vasi: Sv. Lenart, Ostr. Vrh, Spodnja in Zgornja Ljuša, Rovti, Bukovica, Praprotno, Bukovščica, Dolenja Vas, Zgornja in Spodnja Golina, Jamnik, Pozira, Zabrekve, Podblica, Nemile. Nekatere vasi pa iz Železnikov: Martinji Vrh, Češnjica, Dražgoše, Kališe, Rudno.
— Nova jama. V Selci pri Dobrničah v trebanjskem sodnem okraju so razkrili jako lepo podzemsko jamo.
— Nezgoda v kazini. Natakar Franc Cerar je padel danes ponoči po stopnicah v L nadstropji v kazini in se tako poško doval, da so ga morali prepeljati domov.
— Tatvina premoga. Policija je ponoči zasačila dva delavca, ki sta kradla premog v skladišču na južnem kolodvoru.
— V Ameriko jo je hotel popihati Jožef Pavlenič iz Voločke vasi pri St. Jerneji, pa ga je že na dolenjskem kolodvora ujel policijski nadstražnik Nikola Večerin.
' Vstavljenca je spremljal njegov oče, ki je dejal, da gresta s sinom v muzej) po .našo-parnega" tiča.
— Spomin na 1000 sloven. gledal, predstavo. V knjigotržn ici L. Schwentnerja v Ljubljani je dobiti troje jako okusno in elegantno sestavljenih fotografičnih skupin slovenskih igralcev in pevcev in sicer 1) tableau vseh sedanjih prvih dramskih in opernih močij, komad po 1 gld. 2.) tableau g. Deyla v njega najboljših ulogah, komad po 50 kr. 3.) tableau g. rež. Inemanna v njega najboljših ulogah, komad po 60 kr. Vse te fotografije je napravil ljubljanski fotograf Kuruz prav lepo ter so primerne za nakit vsake sobe. Fotografije se prodajajo na korist gledališkemu pokojninskemu zakladu.
— Koliko Ljubljana na leto potrebuje.
Po uradnem izkazu se je leta 1899 dacu podvrženega blaga v Ljubljano pripeljalo: 909 hI ruma, araka, rozolje in likera; 528 hl žganjevca; 874 hI žganja; 17.109 hI, vina; 3470 hI vinskega mošta; 21005 hI piva; 1428 hI kisa; 4101 volov, bikov, krav in telet nad jedno leto starih; 8799 telet do enega let a starih; 3241 ovac, ovnov, kozlov in koštrunov ; 3343 jagnjet, kozličev, in prašičkev do 5 kg ; 292 prašičkov od 5 do 19 »/i kg; 7815 prašičkev nad 19 V, kg.; 1059 met. stotov svežega, nasoljenega in prekaje -nega mesa, salam in klobas; 9676 puranov, go sij,racinkapunov; 34339 parov kokoši, piščet in golobov; 439 srn in divjih koz; 2435 zajcev; 767 kg. razsekane divjačine; 382 fazanov, divjih petelinov in divjih kokoši; 773 gozdnih jerebic, kotornov, divjih gosij, divjih rac, kljunačev in divjih golobov ; 59 tucatov drozdov, brinjevk, prepelic in škr-jancev; 169 met. stotov rib in skolk iz morja rek in potokov; potem ribjih iker, sardin in sardel; 134 met stotov klinov, navadnih morskih rib, polenovk, slanikov, rakov, polžev in žab; 1687 met. stotov, riža; 51.171 met. stotov moke, pšena, škrobe, pekarij, sladkarij in malega kruha; 10864 met. stotov ovsa v zrnji; 31.923 met. stotov sena, slame, in otrobov; 812 met. stotov zeljenave; 7182 met. stotov svežega sadja; 429 met. stotov suhega in vloženega sadja ; 754 met. stotov masla, stearinovih in lojenih sveč; 135 met. stotov loja in tolšce; 669 met stotov svinske masti in sala; 596 met. stotov mila; 541 met. stotov sira; 1,260.411 jajc; 901 met. stotov ko nopnega, lanenega in goršičnega olja; 1070 met stotov olkinega, mandelnovega in orehovega olja; 32.712 kub. metrov trdih drv, borovega in brinjevega lesa; 6464 kub. metrov mehkih drv in butaric; 2842 met. stotov oglja; 355 576 met. stotov premoga in koaksa; 63 hI sadnega mošta.
— Brzojavni in telefonski promet meseca januvarja 1900. Na c. kr. brzojavnih postajah tržaškega poštnega ravnateljstva bilo je meseca januvarja 1900, in sicer na Primorskem oddanih 46.526 došlih 52.744, tranzitujočih 132.393, skupaj 231.663 brzojavk; od teh jih odpada na Trst sam: oddanih 32.695, došlih 36.623, tranzitujočih 122.187, skupaj 191505 brzojavk; na Kranjskem oddanih 6217, došlih 7963, tranzitujočih 12.348, skupaj 26.528 brzojavk. V interurbannem telefonskem prometu bilo je v isti dobi: v Trstu 1959, v Opatiji 265, v Pulju 108 in v Ljubljani 230 pogovorov; v lokalnem prometu govorilo se je: v Trstu 260.000krat, v Pulju 6900krat, v Gorici 4371krat, v Opatiji 1744krat in v Ljubljani 14.380krat.
« Poroka nadvojvodinje prestolona-slednioe vdove Štefanije ne bo začetkom marca, kakor se je pisalo z vso gotovostjo. Štefanija zahteva večjo letno apanažo kakor ji je bila določena. 100.000 gld. se ji zdi namreč premalo na leto. Tudi ni zadovoljna, da izgubi naslov .cesarska visokost", in .kraljev, visokost", nego se vrše diplo-matična pogajanja, da ji drugi naslov ostane tudi potem, ko bode soproga grofa Lonya-nyja. Belgijski kralj s tem ženinom svoje hčeri ni zadovoljen in zato se brani, da bi imela potem še vedno naslov kralj, visokos t
* Vlak je povozil 21. t m. popoludne blizu Knittelfelda okoli 50 let staro mlinarico Marijo Ambrožič, ki je bila gluha ter je Šla mesto po slabi cesti po progi. Vlak ji je odtrgal glavo in roko ter raz-mrcvaril vse telo. Ležala je mej tirom na prsih. Šla je kupovat prašiče, ko jo je podrl in usmrtil vlak.
* Od porodne pojedine v — ječo. Agenta Maksa Kandlerja so zaprli in od-
vedli v ječo v tistem hipu, ko je sedel za mizo, kjer se je slavila poroka njegove sestre. V Budimpešti je namreč udaril z bičem nedavno nekega carinskega uradnika, ki mu je delal pri mitnici težkoče. Orožniki so Kandlerja našli pri šampanjcu med svati. Odpeljali so ga kar v fraku v ječo.
* Strašen mraz so imeli 11. t. m. v mestu Falun, v čegar okolici se koplje bakrena ruda. Bilo je namreč 40° mraza! Celo srebro v toplomera je zmrznilo. Vsa Norveška in Švedska sta pokrita s sila visokim snegom. Več vlakov je obtičalo, na večini železnic pa je promet docela ustavljen.
* Ženske — pridigarice. V Brooklvnu pridiga nemška grofica Adelina Schimmel-baum. Še nedavno je igrala na berolinskem dvoru veliko vlogo, zdaj pa potuje na lastni ladiji križem morja ter pridiga na raznih krajih sv. evangelij — Sedaj pa je v Brooklvnu slučajno še druga pridigarica, 161etna Izabela Horton, ki govori baje izredno duhovito. Oblečena je v črn talar ter nosi veliko belo kravato.
* Morilec po pošti. V New-Yorku so imeli minole dni senzacionalno porotno obravnavo. Na zatožni klopi je sedel Roland Molineux, sin zaslužnega generala, lev v ondotnih salonih in velik ljubljenec ondot-nih najodličnejših dam. Iz ljubosumnosti je poslal nekemu prijatelju svoje žene po pošti mal zavitek s strupom, na zavitku pa je bil naslov tvrdke, ki izdeluje .šumeči prašek". Prejemnik je prašek pokus i 1 z vodo in takoj umrl. Kmalu nato pa je dobil še neki drug prijatelj Molineuxove žene tak .vzorec", a pokusil ga ni. Pač pa je vzela njegova teta nekaj tistega praška in umrla. Preiskava je dognala, da si je Molineux na sleparski način pribavil zavitke dotične tvrdke, in da je sam napisal naslove na prijatelje svoje žene. Porotniki so izrekli soglasno, da je Molineux kriv. Več dam je zato omedlelo, Molineux pa je besno protestiral, češ, da je nedolžen, a da ni pravice na svetu, zato naj ga le kar takoj usmrte!
Književnost.
— „Učiteljski Tovariš". Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva. Št. 6. Vsebina: Koleginjam! — Učiteljski pravnik.
— Dopisi. — Društveni vestnik. — Vest-nik. — Duševna kultura na Kavkazu. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — Listnica uredništva. — Listnica upravništva.
— 1860—1880. Parlamentarna pov-jest kraljevina Hrvatske, Slavonije i Dalmacije sa bilješkama iz političkoga, kulturnoga i društvenoga života. Napisao Martin Polič. — Izlazi u dva diela. —■ Prvi dio: Od godine 1860. do godine 1867.
— Ciena 1 for. 80 nč. — Zagreb. Komisi-onalna naklada kr. vseučilištne knjižare Franje Suppana (Rob Ferd. Auer). 1899. Tako je popolni naslov 296 strani obsega-jočega jako temeljito in skrbno sestavljenega velikega dela, katerega se je lotil g. Martin Polič. Pisatelj je hotel spisati pragmatično zgodovino parlamentarnih in političnih dogodkov, ki imajo za Hrvatsko in hrvatski narod veliko važnost. V sredini teh dogodkov stoje politični in kulturni voditelji Hrvatov, biskup Strossmaver, Ivan Mažuranic, Mato Mrazovid, Makso Priča in Ante Starčevič Sedanjemu političnemu naraščaju bode ta velezanimiva knjiga jako koristna in hrvatskim žurnalistom bode to
4 delo neizcrpljiv vir. 0 knjigi Polićevi spregovorimo prilično še kaj več.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 23. februvarja. V današnji seji so se primerili jako veliki škandali. Krščanski socialisti in nemški liberalci bi se bili skoro stepli. Povod temu je dalo to, da je dolenjeavstrijski deželni zbor, ki je imel do polu 2. zjutraj sejo, hotel danes zopet sejo imeti, da spravi volilno .reformo" za Dunaj pod streho. Ukrenilo se je, da bo imel sejo ob 10., dasi je bila na 11. uro napovedana seja poslanske zbornice. Fuchs je šel intervenirat v deželni zbor, ko se je vrnil, je Schonerer vzel iz žepa zvonec in zvonil ter kričal: Otvarjam sejo. Kršč. socialisti so se zaceli norčevati Bielohlawek: Ta otvarja norišnico. Schonerer (Fuchsu):   To je prodrz-
nost in nesramnost, da nas pustite čakati. Iro: In še za zamero ne prost Bielohlawek: Dobro! Schonerer: Nesramnež! Vi molčite! Vi spadate k tistim, ki jemljejo dvojne dijete. Wrabe t z je govoril o manevru krščanskih socialistov z današnjo deželno-zborsko sejo. Medklicev je kar deževalo. Bielohlawek je Kareisu zaklical „ Bohmischer Saujud \ K a r e i s je hotel Bielohlawka klofutati, a Da-szvnski je to preprečil. Podanih je bilo na to več predlogov in Čehi so tudi začeli tiho obstruirati, zahtevaje glasovanje po imenih. Po glasovanju so se zopet obnovili škandali in bi bil skoro nastal tepež mej Nemci. Krščanski socialist Anton Steiner je dejal, da se že 21/2 leta v parlamentu ni nič koristnega storilo in da naj hudič vzame tiste, ki so tega krivi. Zdaj govori Tur k o rekrutnem zakonu.
Dunaj 23. februvarja. Ravnatelj Karlovega gledališča Jauner se je danes dopoldne ob 11. uri ustrelil. Pravi se, da vsled tega, ker je spoznal, da je paralitik, a sodi se, da so vplivale tudi materialne okolščine.
Dunaj 23. februvarja. Prihodnja seja poslanske zbornice bo najbrž šele v četrtek.
London 23. februvarja. Armada generala Cronje je v največji nevarnosti. Ustavil se je blizu Koo-dosranda ob Modder-riverju. V nedeljo in v ponedeljek so bili tam krvavi boji. ADgleži so nanj pritisnili od vseh strani. Macdonald s severo-vzhoda, Knox s severo-zapada, Kelly-Kinny pa je obkolil z artilerijo bursko bojišče, do-čim so lovci in konjeniki šli čez reko inzaprli Cronju vsak izhod. Angleži so sicer izgubili nad 1000 mož, a tudi Buri so jih izgubili nad 300. Cronje se ne more ganitinano-beno stran. Prosil je, naj se mu da 24 ur premirja, da pokoplje mrliče. Angleži so to odklonili, češ, naj se ali uda, ali naj nadaljuje boj.
London 23. februvarja. Ko so Angleži odklonili prošnjo generala Cronje za premirje, jim je dal Cronje odgovoriti, da se ne uda na noben način in da se bo bojeval do smrti.
Odvajalno Cascara Sagrada Malaga vino.
V borici. 12. oktobra 1899. Cenj. gosp. M. Leustek, lastnik deželne lekarne
v Ljubljani. Kot najboljše odvajalno in Blize raztapljajoče sredstvo priporočam vsakomur Vaše izvrstno Caseara Sagrada IVIalagra vino, ker sem se o njega izrednosti prepričal. Prosim torej še 1 steklenico po poštnem povzetji. (10—8) Ferd. Ifloevln, posestnik.
Dež. gledališče v Ljubljani.
Stev. 67. Dr. pr. 1005.
V soboto, dnš 24. februvarja 1900. Tenorist jt. Titus Olszetvslii kot gont.
1^       U ftsi T.
Velika opera v 4 dejanjih.   Spisala J. Barbier in S M. Carre. Uglasbil Ch. Gounod. Kapelnik g. Hil. Benišek. Režiser g. Josip Nolli.
Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. peh. polka Leopold II. Št. 27.
Blagajnica se odpre ob 7. ari. — Začetek ob *JJL nri. — Konec p« 10. nri.
Prihodnja predstava v torek, 27. februvarja 1900.
Pustna gluma: „Vrban Debeluhar". Gospod Ijcu. Borštnik iz Zagreba kot gost. Začetek ob '/,5. uri popoludne.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 20. februvarja: Henrik Brili i, c. kr. davčni kontrolor, 30 let, Reseljeva cesta St. 16, jetika.
Dne 21. februvarja: Alojzij Bardorfer, urar-jev sin, 9 mes., Cerkvene ulice St. 21, vnetje sopil. V deželni bolnici:
Dne 18. februvarja: Marija Prudič, delavčeva hči 9 let spuščaj.
Dne 19. februvarja: Jakob Sušteršič, mlinar, 53 let, naduha.
Dne 20. februvarja: Meta Begel, gostija, 80 let, ostarelost. ,_
Meteorologično poročilo.
Vitina nad morjem 806-am. Srednji »racni tlak 738 o mm.
iS	Čas opa-	Stanje
> a		baro-
t-t	zovanja	metra
o h		.v mm.
22.	9. zvečer	7335
23	7. zjutraj	7360
n	2. popol.	7369
S.* s g
Vetrovi
2-0 sr. sever
Nebo
S "9
m
■a a
jasno
-3 2 al. jzahod jasno 8 0 al. svzhod jasno
Srednja včerajšnja temperatura 4'3°, male: 0 5°.
nor-
X3*CLza.aJs23:si borza
dne 23. februvarja 1900.
Skupni državni dolg v notah ... 99 K 70 h
Skkpni državni dolg v srebru ... 99 „ 65
Avstrijska zlata renta...... 98 „ 80 ,
Avstrijska kronska renta 470   ... 99 „ 65 „
Ogrska zlata renta 4°/0...... 98 n 60 „
Ogrska kronska renta 4°/0   .... 94 B 15 „
Avstro-ograke bančne delnice .  .  . 126 „ 10 „
Kreditne delnice........ 235 „ 40 ,
London vista......... 242 „ .47 ,
Nemški drž. bankovci za 100 mark . 113 „ 22 „
20 mark........... 23 , 62 „
20 frankov.......... 19 n 28 „
Italijanski bankovci....... 89 „ 90 „
C. kr. cekini.......... 11 , 38 ,
Izšla je brošurica
„Izgubljeni Bog!"
Ponatis iz „Slovenskega Naroda". Dobiva se v „Narodni Tiskarni".
Cena *0 vinarjev, po poMtl za vsak Izvod S vinarje ver.
Mebkno mesečno sobo
s posebnim vhodom išče stalen uradnik do 1. marca t. I. (380—1) Ponudbe blagovolijo se naj vposlati pod „M. R. S." poste restante Ljubljana.
Ces. kr. avstrijske gg& državne železnici.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dna L oktobra 1899. lata. Odhod iz Idnbljane jož. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. ari 5 m. ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; če* Selzthal v Ausse, Solnograd; čez Klein - Beifling v Steyr, v Line, na Dona) via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vl»k v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solno-grai, čez Amstetten na Dunaj. V oktobra in aprila ob nedeljah in praznikih v Line. —■ Ob 11. ari 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. ari 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezera, Inomost, Bregenc, Curin, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga ▼ Novo mesto In V Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. ari 64 m. zjutraj, ob 1 ari 5 m. popoludne, ob 6. ari 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano juž. kol. Proga ls Trblia. Ob 5. uii 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih v aro v, Heba, Marijinih varov, Plzni.., Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Ausseea, Lirbna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste — Ob 11. uri 17 m. dopo-ludne osobni vlak z Dnnaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curina, Bregenca, Inomo&ta, Zella ob jezera, Lend-Gasteina, Ljuhna, Celovca. Lieiica, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. ari 57 m. popoladue osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztbala, Beljaka, Celovca, Fianzeasfeata Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja. Solnograda, Ljubna, Belja'.a, Celovca, Pon tabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikib iz Linca. — Proga ls Novega mesta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. ari in 21 m. zjutraj, ob 2. nri 32 m. popoludne in ob 8. ari 48 m. zvečer. — Odhod ls LJubljane drž. kol. v Kamnih Ob 7. ari 23 m. zjutraj, ob 2. ari 5 m. popoludne, ob 6. ari f 0 m. zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. ls Kamnika. Ob 6. ari 56 m. zjutraj, ob 11. ari 8 m. dopoludne, ob 6. ari 10 m. zvečer. (4)
Založena 1847.
Založena 1847.
Tovarna pohištva
J. J. NAGLAS
v Ljubljani 8
Zaloga in pisarna. Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7        Trnovski pristan it. 8-10
priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
VABIJO
k
plesnima veselicama
kateri bosta
v soboto, dne 24. svečana in
v nedeljo, dne 25. svečana 1900
v gostilni „pri znamenju'6
Radeckega cesta št 2.
Začetek v soboto ob 6. uri zvečer in v nedeljo ob 4. uri popoludne.
K3" Vstop prost. "Wl
K tej veselici uljudno vabi
Anton Kova£
(378) gostilničar.
Trgovskemu učilisču in # odgojevališču Mah rovemu v Ljubljani.
Ze dne 23. januarja, pred mesecem dni sem prijavil v »Slovenskem Narodu" nekaj svarilnih besed na bolje misleče rodbine, na katere se do zaključka poučevanja, to je do 23. februarja ni oziralo in tudi v toliko niso merile na Vaš zavod, ker sem prvič pri Vas sedem let poučeval kot plesalni učitelj, in drugič, ker sem hotel videti zunaj zavoda odstranjene zlorabe, katere škodujejo plesalni stroki in jo ponižujejo. Ken% se mije pa po zaključku sicer tako napornega poučevanja, nenadoma zabi%anil obisk zaključnega venčka, ker „nehvaležnost je ljudi plačilo" moram smatrati, da hočete tudi Vi pospeševati, oziroma podplati yn%ed dopuščenim ne-dopuščeno. Društva (členov med seboj) v toliko nisem imel v mislih, ker utegnejo imeti dotični pasus v svojih pravilih. Le nepristransko, mednarodno, tim več ker obiskuje Vaš zavod več drugih narodov, nego pa Nemcev.
To v obojestransko tolažbo !
Vaš odkritosrčni (379)
Friderik IViljem Lang.
Ljubijami, 23. februarja 1900.
VABILO
k
esfit ves
katero priredi
Ivan Godee, g-ostilniear v Židovski stezi h. štev. 4
v nedeljo, 25. svečana 1900.
Začetek on -t. uri popoludne.
Vstopnina 30 kr za osebo, dame proste. Gođbo oskrbn'e 12 tamburašev.
Za dobre pijače in jedila, kakor za točno postrežbo je najbolje skrbljeno.
K obiinemu obisku najuljudneje vabi (367—3) Ivan Grodlec.
KZ2ZZZZZZZZZZ2H
Slovo!
Ker mi pri svojem odhodu iz Mokronoga žalibog ni bilo mogoče posloviti se osebno pri dragih mi prijateljih in znancih, — kličem jim tem potom najprisrčneji:
„Z Bogom!"
Viktor Česnik.
(283)
Radovljica, 22. febr. 1900.
Vabilo
k
domači veselici
katera bede
v nedeljo, 25. svečana 1900 v gostilni na Martinovi cesti št. 32.
Začetek ob 4. url popoludne. Vstop prost.
K obilni udeležbi najuljudneje vabi
Fran Polšak
(381) gostilničar.
Prijazno vabim na
katera bode
v nedeljo, dne 25. t. m.
v gostilni „pri Skrjancu
v Šmariji pod Ljubljano.
Vstop prost. Začetek ob 1 ,4. uri popol.
Prosim mnogoštevilnega obiska ter beležim z odličnim spoštovanjem
Anton Škrjanec
(382) gostilničar.
Pozor!
Poslužujte se narednih razglednic. a) v korist „družbe sv. Cirila in Metoda":
Lep kraj «loi eiiMkr zemlje m podobo prvoineMtnilta Tomo Kupana
a 5 kr., 100 komadov 4 gld.
i) v korist ..Radogoju":
Me«to 1. i u li I j it mi m podobo iij.in-^ii župana Ivana  Hribarja a 5 kr., 100
kom. 4 gld.
c) v koristUčiteljskega konvikta":
I. serija: Andrej Praprolnikoi a podoba in njegov roj* t ni It raj a 5 kr ,
100 kom. 4 gld
Serija slavnih slovenskih pedagogov se bo nadaljevala, ako se najde dovolj odjemalcev. Pra-protnika je 2000 komadov tiskanih in dobi konvikt za vsako razglednico 1 kr.
Dalje je ravnokar izšla najlepša razglednica v ponos slovenskega naroda Kranjska iiomk, I. serija h 5 kr., 100 kom. 4 gld. — Celo mesto LJubljana v 3 delih k 8 kr, 100 kom. 5 gld. — Posebni deli mesta LJubljane s emailiranimi cesarskimi, deželnimi in mestnimi grbi. Te lepe razglednice a 5 kr, 100 kom. 5 gld. — 10 razglednic eerkv a ljubljanskih skupno 3 gld. — 100 sortiranih razglednic, rerkve In drujra poslopja, 2 gld — Cvelliee, s slov. napisom aH brez nJega a 5 kr., 1C0 kom. 3 gld. — proti naprej plačilu franko.
Ako se mi pošlje fotografija kraja, preskrbim 1000 lepih razglednic v svitlotisku za 14—16 gld.
(392-1)
Ivan Bonač.
Moderceft najnovejše facone, najboljši izdelek pripore ča 1
Alojzi) Porsche
Pred škofijo št. 22, poleg mestna hiše.
Blaž Jesenko
LJubljana, Stari trg št. 11.
Zaloga vsakovrstnih
klobukov in čepic
perila, kravat itd.
po najnižjih <se3i
Ljubljana, Dunajska cesta 13, Tovarniška zaloga
šivalnih strojev l{ in
Izdajatelj in odgovorni urednik: Joaip Nolli.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".