Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via San Daniele, 88 Tel. 41820 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm
MATAJUR
GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI
Sped. in abb. post. Il gruppo
NAROČNINA: Za Italijo: polletna 600 lir -letna 1000 lir - Za inozemstvo: polletna 800 lir - letna 1500 lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 50 lir
Leto XIX - N. 15 (395)
Udine, 15. avgusta 1968
Izhaja vsakih 15 dni
PO ZAPUŠČENIH DOLINAH IN VASEH BENEŠKE SLOVENIJE
Samo pet kilometrov do srednjega veka
“Že dve sto let živimo tukaj, na naših tleh, pa še do danes nimamo vode, da bi si z njo lahko vsaj
V'	v
umili obraz„ so potožili v Šteli nad Cento. Kdo je odgovoren za tako zapuščenost? Občinska uprava prav gotovo ni brez vsake krivde, ker pušča preveč vnemar prav vasice, ki leže visoko v bregu
Tarčent je prelepo mestece, ki leži ob vznožju gričevnate Beneške Slovenije. Ko se podaš skozi mestece, se ti zdi, da si prišel v lep, obdelan in negovan vrt. Še posebej ob času, ko je pomlad.
Toda kreniti je treba iz tega prelepega raja samo nekaj kilometrov navkreber, proti Malami-žeriji in Šteli, pa dobi človek v nekaj minutah popolnoma drugačen vtis. Kot da ne živi v isti deželi, v isti pokrajini. Res je, da se spremeni videz pokrajine, iz krotke ravnine se nenadoma znajdeš med visokimi griči, toda še bolj res je, da je ta pokrajina obupno opustela, zazdi se ti kot resnična puščava, skoraj brez ljudi in življenja. Skratka, nov, čisto drugačen svet in nov, čisto drugačen čas: iz atomskega in vesoljskega stoletja nenadoma pravi srednji vek.
Cesta se iz Tarčenta vzpenja tako strmo proti Malamižeriji, da smo morali na nekaterih mestih avtomobil prestaviti v prvo hitrost. In cesta je ozka, z ostrimi, neštevilnimi ovinki, na katerih moraš z volanom ravnati naravnost mojstrsko.
Čim više smo, tem bolj nam je pri srcu hudo: ko gledamo namreč gola, neobdelana pobočja, na katerih je nekoč radostno rasla vinska trta v veselje kmetu in ljudem, ki so jo obdelovali, jasno vemo, da so ljudje odšli odtod, ne začasno, temveč za vedno.
Nekdanje terase, nekoč skrbno obdelane, zdaj pa prerasle s travo in plevelom, so se nam zdele kot brazgotine v našem srcu.
Potem pa smo prišli v vasico Malamižerijo. Zabita okna, razpadajoče hiše, le tu pa tam slutnja, da živi še kak človek, vse to nam je spet v resničnosti pričaralo tisto bolečo podobo naših zapuščenih in osamelih vasi, ki so, žal, postale tako žalosten simbol našega življa. In že smo skozi vas, pred nami pa je spet tista cesta, ki se kar naprej strmo, ozko in ovinkasto dviga venomer više in više. Globoko spo daj pod nami je ostal Ter, le njegovo razlito, svetlikajočo sinjino je stuliti v daljavi in ravnini, pred nami pa so puste, razrite rebri in goličave, ki jih je hudo načela erozija. 2e smo mimo pobočja, vsega ožganega in popal j enega, tu je moral pred kratkim divjati gozdni požar, ki je uničil še tisto malo rasti in zelenja, ki je preostalo na teh strmih, golih, žalostnih rebreh.
Tik pred vrhom smo zagledali mogočno cerkev, ki jo je bilo dobro videti že iz ravnine, še nekaj ostrih ovinkov in strmih vzponov in prispeli smo na vrh in na svoj cilj, v vas štelo.
Vas Štela leži natanko šest sto dvajset metrov visoko in hiše so razmetane po obronkih kot kamenje na gmajni. Tudi štela je bila videti zapuščena in brez ljudi. Nam pa se je zahotelo živega človeka; zahotelo se nam je pogovora in tudi odgovora na vprašanje, čemu tudi tukaj, v najbolj zahodni vasi Beneške Slovenije, takšna puščava in zapuščenost.
Skromen, na navadno desko na-
Če je bila ekonomska emigracija celo vrsto let doslej nekakšen ventil za lajšanje težavnega ekonomskega stanja v Furlaniji, potem je danes ta problem popolnoma drugačen: z ekonomsko emigracijo namreč izgubljamo tiste najdragocenejše človeške moči, ki bi jih zdaj potrebovali doma.
To je namreč pojav, tipičen za področja, ki so se šele začela razvijati, niso pa dosegla zadovoljivega in visokega življenskega standarda.
če veljajo zgoraj navedene ugotovitve za Furlanijo, potem veljajo prav posebej še za Beneško Slovenijo. V zadnjih letih naglega gospodarskega razvoja v pokrajini je industrija ustvarila približno vsako leto 2000 novih delovnih mest, medtem ko so ostale dopolnilne dejavnosti nudile še nadaljnih 1500 delovnih mest. Seveda pa ti podat-
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
600 italijanskih učencev v Jugoslaviji obiskuje šole v materinem jeziku
Kot predvidevajo jugoslovanski zakoni, so tudi v pravkar minulem letu na jugoslovanskem narodnostno mešanem območju občin Koper, Izola in Piran delovale vse šole z italijanskim učnim jezikom. Zanimivo je, da je število učencev v teh šolah spet narastlo, predvsem v gimnazijah, kjer so k porastu števila učencev bistveno prispevali učenci z memorandunskega področja SR Flrvatske.
Na ozemlju Slovenije je v lanskem letu delovalo pet popolnih in štiri nepopolne osnovne šole, gimnazija v Kopru, gimnazija v Piranu,
ekonomska srednja šola v Izoli, poklicna šola za kovinarsko stroko v Izoli in poklicna šola za oblačilno stroko, prav tako v Izoli.
Vsega skupaj je v lanskem šolskem letu hodilo v šole z italijanskim poukom 593 učencev.
Če pogledamo omenjeno statistiko v posameznih šolah, je bilo seveda največ učencev v osnovnih šolah, in sicer 449. Italijansko gimnazijo v Kopru je obiskovalo 20 dijakov, piransko 15, medtem ko je imela ekonomska srednja šola v Izoli 34 dijakov.
Poseben problem so predstavlja-
li učenci italijanske narodnosti iz SR Flrvatske. Po sporazumu med občino Izola in hrvatskimi občinami Buje, Umag in Novigrad, se vozi v italijansko šole na slovenskem ozemlju 56 učencev. Bilo pa je predvideno, da ustanove na memoran-dunskem področju SR Flrvatske kako srednjo šolo ter tako spremene mrežo italijanskih srednjih šol, ki ni smotrno razporejena, saj sta na razmeroma majhnem, narodnostno mešanem ozemlju SR Slovenije, kjer živijo prebivalci italijanske
(Nadaljevanje na 3. strani)
ki v nobenem primeru ne veljajo za področja, ki jih naseljujejo prebivalci slovenskega jezika.
Vendar pa pomeni vsako leto 3500 novih delovnih mest malo v primerjavi, če vemo, da išče v Furlaniji vsako leto (vsaj tako pravijo podatki, ki so jih objavile pristojne oblasti) 8500 ljudi svojo prvo zaposlitev. Če odštejemo zaposlene v kmetijstvu, je številka tistih, ki iščejo delo v zadnjih letih, še višja in znaša kar 12.000 ljudi.
Z drugimi besedami, za kakih osem tisoč ljudi, in to vsako leto, preprosto v Furlaniji ni delovnih mest ter so zato prisiljeni iskati zaposlitve izven svoje pokrajine ali pa v inozemstvu.
Če torej ugotavljamo, da so Furlani resno ekonomsko ogroženi, kaj potem lahko zapišemo in rečemo o področjih, ki jih naseljujejo naši ljudje? Rečemo samo lahko to, da na teh področjih letno ne odpro nobenega novega delovnega mesta iz razloga, ker ne gradijo tam ne tovarn, ne manjših podjetij, niti kakršnihkoli objektov infrastrukture.
Z drugimi besedami, slovenske vasi in zaselki, ki jih je skoraj dvesto, so obsojeni na ekonomsko smrt, s tem pa na prisilno izseljevanje naših ljudi v tujino in drugam po državi za koščkom kruha.
Takoj po vojni je živelo v teh vaseh in zaselkih skoraj 50 tisoč slovensko govorečih ljudi, zdaj pa jih živi tam komaj slaba polovica. Tako imamo primere, da so nekatere vasi že skoraj izumrle. Vzemimo, na primer, vas Vlzont, ki je štela takoj po vojni 500 prebivalcev, zdaj pa biva v njej nekaj več kot sto ljudi. To so v glavnem stari ljudje, katerih otroci in njihovi potomci so odšli v svet in se ne bodo nikdar več vrnili, če jim ne bodo dane možnosti življenja na rodnih tleh.
GOSPODARSKI PROBLEMI FURLANIJE
ALI SO NAŠE VASI RES OBSOJENE NA SMRT?
Samo 3500 novih delovnih mest letno v Furlaniji in nobenega novega mesta v Beneški Sloveniji nikakor ne ho rešilo gospodarske problematike naše pokrajine
ČENTA: privlačno mestece, ki leži na desni strani Tera prav ob vznožju hriba, kjer leži Štela. Čenta ima za terske Slovence isto važnost, kakor Čedad za nadiške. Imenujejo jo tudi «biser Furlanije», ker ima izredno
lepo lego
pisan napis nas je opozoril, da imamo od cerkve še dobro polovico kilometra do gostilne. In kjer je gostilna, so zagotovo tudi ljudje. Nismo se zmotili.
Prijazni, petdesetletni gostilničar Evgen Kruder nas je sprejel prisrčno in ljubeznivo, obžaloval pa je v isti sapi, da ne zna slovensko, vendar pa da naš jezik dobro razume. Tudi njegova žena Kle-lija, ki se je kasneje pridružila našemu razgovoru, je dodala, da je na vasi še nekaj starih ljudi, ki še znajo slovensko, toda sedanji in še mlajši rod pa beneškoslo-venskega narečja žal ne znata več. Njuna žalost zaradi neznanja domačega narečja je bila tako iskrena in prepričljiva, da smo jima morali verjeti, tolažila pri vsem tem pa nas je le misel, da kljub neznanju rodnega jezika ljudje tod niso zatajili vsaj svojega rodu in slovenskega porekla.
Ob kozarcu trpkega, malce kislega, a domačega vina je za mizo v gostilni potem stekel pogovor o stvareh in rečeh, ki tarejo vas in njene ljudi.
«Že dve sto let živimo tukaj, na teh tleh, pa še do danes nimamo vode, da bi si z njo lahko vsaj umili obraz», je začela odločno govoriti Klelija. «Kaj pomeni voda, ni treba posebej razlagati, za pitje je sploh ne moremo upo-
rabljati in smo namesto nje prisiljeni piti mineralno vodo ali vino. Poglejte, če bi imeli urejen vo dovod, bi lahko oddala turistom v najem vso svojo hišo, tako pa ni bilo iz tega nič, ker preprosto ni vode v hiši. Ali hočete videti, kje in na kakšnem mestu imamo vodo?».
Pritrdili smo in šli za njo. Popeljala nas je po cesti nazaj proti cerkvi, na nekem ovinku obstala in krenila po strmi, blatni poti navzdol, ped cesto. Krenili smo za njo in kmalu naleteli na luknjo, ki naj bi bila studenec. S preprostimi kamni obložena kotanja, v katero je izpod stropa počasi kapala voda, nas je nehote spomnila na srednji vek, ko niso imeli niti pojma o higienskih in podobnih zahtevah glede pitne vode. Ko smo stali pred tem, primitivno zajezenim studencem, zares nismo mogli verjeti, da smo se samo pet kilometrov oddaljili od civilizacije in zašli v resničen srednji vek.
če so lahko pred štirimi leti vsaj za silo uredili cesto do Štele tako, da je vsaj prevozna, bogve, kdaj jo bodo asfaltirali, pa nikakor nismo mogli razumeti, da ni nikjer denarja za vodovod, tako potreben slehernemu življenju. Kajti voda iz luknje v šteli še za živino ni dobra, kaj šele za ljudi.
Pogled na ŠTELO z zaselkom BORJANCi, ki je oddaljena le pet kilometrov cd Cente, kjer je sedež občine. V Štelo vodi zelo strma in ozka pot in še ta je skrajno zapuščena
iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiaiimiiiiiiimiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
\c
II tulim
I
ZA RAZVOJ TURIZMA V NAŠIH KRAJIH
sestanek županov v Sv. Lenartu
Sestanku je predsedoval podpredsednik deželnega odbora Enzo Moro - Nujno potrebna je gradnja panoramične ceste preko Trbilja na Staro goro
Pretekli teden so se sestali v Sv. Lenartu župani občin Sv. Lenarta, Grmeka, Dreke in Srednjega skupno s podpredsednikom deželnega odbora in odbornika za turizem Enzom Morom, da so razpravljali o vprašanjih turizma Nadiške doline in o ukrepih, ki jih je dežela že napovedala za turistično uveljavitev področja na Matajurju.
Največ je bilo govora o turističnih cestah Nadiške doline in sicer o oni, ki pelje preko Trbilja na Staro goro, ki je že znana turistična točka in božja pot. V tej zvezi so župani predočili deželnemu podpredsedniku potrebo, da bi deželna uprava povečala svoje prispevke v te namene in poskrbela, da bi prišlo do čimprejšnje realizacije. Podpredsednik je prisotnim zagotovil vso svojo pomoč in da se bo zanimal, da se zadovoljivo rešijo njihove prošnje.
Kosca bo kmalu dobila obrečni nasip
Pred nedavnim so dali v zakup prva dela za izgradnjo obrečnega
nasipa ob hudourniku Kosca in sicer od kraja kjer se združi z Aborno in vse do Čemur ja. Predvideni stroški za izvedbo tega dela znašajo okoli 50 milijonov lir, ki jih bo v celoti krila dežela in jih bo izvedla pokrajinska ustanova za hribovsko gospodarstvo v Vidmu.
V kratkem bodo dali v zakup tudi ostala dela ob Kosci, ki bodo stala 75 milijonov lir in sicer od Ažle v špeterski občini. Ko bo Kosca dobila obrečni nasip vzdolž
vsega svojega toka, ne bo mogla več prestopati bregov in bo tako prav gotovo preprečena škoda, ki jo zaradi tega trpijo kmetje, ki imajo tam okoli svoja polja in travnike. Kadar Kosca prestopi odnese namerč vse pridelke in rodovitno zemljo, prinese pa prod in kamenje.
Ureditev dveh pomembnih cest
Deželno prisedništvo je sporočilo na občino, da je ministrstvo za javna dela v okviru načrta za pomoč nerazvitim hribovskim krajem sklenilo, da bo financiralo ureditev ceste, ki vodi iz Gorenje Mjerse v Kravar in cesto iz Pačuha preko Obenijega v Zavrh. Za prvo delo se predvideva okoli 25 milijonov lir stroškov, za drugo pa 30.
Ljudje so bili te novice zelo veseli, saj so te ceste zares potreb ne asfalta že zaradi prometa, ki narašča iz dneva v dan.
IZ TERSKE DOLINE
iiiiaiiiaiiiiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi,,,,
Iz Rezjanske
Deželni prispevek za kolovoz Stolbica - Ledina
Deželno prisedništvo za kmetijstvo in gozdarstvo za hribovsko bonifikacijo je sporočilo naši občini, da je bila prošnja, ki jo je svoj čas vložil konzorcij za bonifikacijo gornjega toka Tilmenta in Bele, uslišana in da bodo zato v kratkem pričeli z gradnjo polj-
ske poti, ki bo vezela Stolbico z Ledino. Celotni stroški za to delo bodo znašali 11 milijonov in pol.
Umrl je Arturo Barbarino
Dne 24. julija smo spremili k zadnjemu počitku 53 - letnega učitelja Artura Barbarina iz Sv. Jurija. Rajnki je bil zelo poznan
iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiMiiiiiittiHiiiiifiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii po vsej Rezijanski dolini ne samo
zato, ker je bil več kot 20 let učitelj po vaseh naše doline, ampak tudi zato, ker je bil po tej zadnji
Iz Nadiške
Nov vodovod v Gorenjem Brnasu
Končno imajo nov vodovod tudi v Gorenjem Brnasu. Našli so nov vir dobre pitne vode in ga izkoristili in tako ima sedaj tudi ta vasica zadosti vode. Stroški za to delo znašajo dva milijona in pol lir in jih je v celoti vzdržalo deželno prisedništvo za kmetijstvo.
Nesrečem padec z biciklom Precej hudo se je poškodoval pri padcu z biciklom 13-letni Donato Cernoia iz Podbrnasa. Zlomil si je desno roko in dobil še več drugih resnih poškodb po obrazu in telesu. Ozdravil bo v enem mesecu in pol.
Poroka
Poročila se je naša vaščanka učiteljica Ljudmila Sit.taro z uradni kom Marjem Cecuttijem iz Čedada. Prijatelji jima želijo mnogo sreče in zadovoljstva v skupnem življenju.
Podbonesec
Ogenj v apnenici
Pred nedavnim je prišlo v apnenici Rajmonda Cumini j a do tako hudega požara, da so morali klicati na pomoč gasilce iz Vidma, ki so komaj zadušili plamene po treh urah neprestanega dela. Ogenj je uničil tudi barako poleg ap' menice, v kateri je bilo orodje, in tudi lesen mostiček preko tamkajšne vode. Menijo, da je prišlo do požara zaradi kratkega stika. Po prvi ocenitvi znaša škoda več kot 300 tisoč lir.
Padel je z drevesa in si zlomil roko Pretekli teden so morali peljati v čedadsko bolinico 9-letnega Klav dija Juretiga iz Dolenjega Mer-sina, ker je padel z drevesa in si zlomil desno roko. Ozdravil bo v enem mesecu.
Srednje
Dolenji Trbilj zopet brez vode Dolenji Trbilj, ki leži visoko v bregu in šteje okoli 100 ljudi, je v
letošnjem poletju ostal že drugič brez pitne vode. Vzrok temu sedaj ni več suša, kot so prvikrat mislili, ampak neka okvara, ker se voda med tokom popolnoma porazgubi. Župan je takoj zaprosil pri pristojnih organih za pomoč in sedaj jim vozijo vodo vojaki v velikih cisternah. Vsakdo si lahko predstavlja kako je to težko, kajti vode ne potrebujejo samo ljudje, ampak tudi živina, ki jo ima vsaka hiša nekaj.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiimititiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiimi'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
IZPOD KOLOVRATA
Folklorna skupina «POSOČJE» iz Tolmina gostovala v Klodiču
V ponedeljek 22. julija, ob priliki domačega letnega praznika, ko slavijo vaškega patrona sv. Jakoba, je bil Klodič, privlačna vasica, ki leži na koncu Rečanske doline pod Kolovratom, zares v veselem razpoloženju. In kaj bi ne bili ljudje veseli, saj so celo leto komaj čakali, da pride naokoli leto, da bodo zopet slišali veselo slovensko pesem, že lani ob tej priliki in tudi letos je namreč na povabilo domačinov nastopila znana folklorna skupina «POSOČJE» iz Tolmina, ki je izvajala razne jugoslovanske narodne plese in pesmi.
Kljub temu, da je vreme kazalo slabo, se je zbralo v Klodiču, prireditev je bila na odpertem, izredno dosti ljudi ne samo iz okolice, ampak so prišli številni tudi iz oddaljenih vasi. Tako se je tudi letos zaključil vaški praznik z odmevom slovenskih zvokov in z željo, da bi bili vsi «sv. Jakobi» tako veseli tudi v bodoče.
Umrl je najstarejši mož grmeške občine
Te dni je umrl Anton Zdravlič iz Zverinca, ki je bil najstarejši mož grmeške občine, če že ne vseh nadiških dolin. Dočakal je starost
Tl Dl KM.KIOIt V ZimiiŽlJC NARODE
Velik uspeh festivala
K
Evropa sre.,
Poleg domače folklorne skupine in iz Itezije so nastopile ludi skupine iz Jugoslavije, Bolgarije, Švedske, Nemčije in Amerike Prisostvovale številne deželne in lokalne oblasti
Zadnja nedelja v juliju je bila za čento velik dan, ki ne bo šel tako kmalu v pozabo. V Centi — biseru Furlanije — ki leži tik ob vhodu v Tersko dolino, se je namreč vršil, letos že četrti, mednarodni folklorni festival «Evropa src».
Poleg domače folklorne skupine «Chino Ermacora», ki jo vodi Vittorio Gritti, so nastopile številne folklorne skupine iz raznih držav, tako «Svoboda» iz Slovenije, «International Folk Dancers» iz univerze Brigham (ZDA), koncert «Niederburg» iz Kostance (Nemčija) in drugi iz švedske in Bolgarije. Izredno dobro se je izkazala tudi znana rezijanska folklorna skupina, ki si je zadnja leta zopet opomogla.
Mestece je bilo vse dni festivala praznično odeto, zavito v zastave in transparente z dobrodošlicami v vseh jezikih. Ton slovesnosti je
zadala tudi prisotnost številnih deželnih in lokalnih oblasti. Med drugimi so se udeležili festivala: čentski župan z vsemi odborniki in svetovalci, predsednik pokrajinske turistične ustanove Barbina, deželni odborniki adv. Comel-li, De Antoni in Romano, pokrajinski svetovalec Beorchia, številni profesorji, pisatelji, zastopniki sindikatov iz Trsta in Gorice, številni župani iz okoliških občin ter predstavniki vojaških in šolskih oblasti.
Pred nedavnim je nastopil v Centi tudi pevski zbor osnovne šole iz Bovca, ki so ga navdušeno sprejeli. Tudi ta praznik je potekel v pobratenju ljudi Terske in Soške doline, kakor sedanji festival, ki se je tudi vršil v vzdušju mednarodnega bratstva. Tako lahko še enkrat zatrjujemo, da je lahko tudi folklora tista vez, ki zbližuje narode.
imiiiiiiiiiiimiiiimiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiitiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiimiiiimiiiMiiiiitiiiiiiHiiiiiiiiinnuiiiiiui,,,',,,,,,
Iz Kanalske
vojni naš prvi župan in tudi pozneje vedno izvoljen v občinski odbor ali svet. S tega mesta je mogel napraviti marsikaj dobrega svojim občanom in zato ga ne bomo pozabili. Kako je bil priljubljen pri svojih ljudeh je pokazal tudi njegov veličasten pogreb, katerega se je udeležila vsa vas in številni njegovi prijatelji iz Vidma in drugih krajev.
92 let. Bil je dobro poznan po vsej okolici, ker se je bavil s trgovanjem. Večji del svojega življenja je preživel v inozemstvu. Hodil je okoli peš in vozil na vozičku svojo kramarijo. Tako je obhodil vso Avstro-Ogrsko, Romunijo in Bolgarijo. Največ se je zadrževal, posebno ko je prišel v leta, v Sloveniji, da je lažje «stopil» pogledat kaj se dogaja doma. Bil je namreč zelo navezan na svojo rodno zemljo, katera ga je tudi sprejela k zadnjemu počitku.
Popravilo občinskih cest
Občinska administracija je dala popravit vse ceste, ki jih je poškodovalo neurje in tako imamo sedaj nov asfalt. Dokončana so tudi dela pri ureditvi kanalizacije, kajti tudi to je poškodovalo neurje.
Te dni so tudi pričeli z gradnjo nove ceste, ki bo vodila iz Pačuha v Melino. Predvidevajo 10 milijonov lir stroškov, ki jih bo vzelo v breme deželno prisedništvo za kmetijstvo. Istočasno urejajo tudi cesto, ki vodi iz Debenjega v Pačuh.
Načrti za razvoj Kanalske doline
Svoj čas je trbiška občinska u-prava zadolžila arhitekta Ria in inženirja Torossija, oba iz Vidma, da pripravita načrt za globalni razvoj ko mp resori j a Kanalske doline, ki zajema občino Trbiž in Naborjet-Ovčjo ves. Pred nekaj dnevi ju je povabil v Trbiž župan dr. Di Gallo, da sta obrazložila občinskemu odboru svoja mnenja.
V prvi vrsti, pravita, bo treba potencirati turizem, ki ima vse pogoje, da se še bolj razvije, tako pozimi, kot poleti. Seveda bi bilo za uspeh tega potrebno razširiti cestno mrežo in čimprej zgraditi avtocesto Videm-Trbiž.
Občinski odbor je zato sklenil, da bo obvestil deželno prisedništvo za urbanistiko, naj skliče v Trbižu konferenco, katere naj bi se udeležile tudi državne in druge ustanove, da bi se skupaj domenile o rešitvah, ki se tičejo posameznih sektorjev. V kratkem se bodo sestali tudi lokalni izvedenci, ki bodo imeli nalogo, da ocenijo prvi osnutek načrta za turistični razvoj.
Istočasno se bodo sestali tudi z urbanistom arhitektom Barbino, ki ima nalogo, da pripravi občinski regulacijski plan, da se bodo z njim pogovorili, kako vključiti ta plan v splošni regulacijski plan, ki ni lahek, ker so vmes mednarodne implikacije, katerim je podvrženo trbiško področje, ker meji na severu na Avstrijo, na vzhodu pa na Jugoslavijo in zaradi svojih posebnih karakteristik obmejnega prometa.
Zakaj zavlačujejo ureditev ceste
od Donje do Kokovega
Deželni svetovalec dr. Di Gallo, župan trbiške občine, je zastavil deželnemu odboru vprašanje, da bi izvedel kdaj namerava ta urediti državno pontebansko cesto in sicer od Donje do prelaza v Rokovem, ki je dolga okoli 40 kilometrov. Dr. Di Gallo pravi, da predvideva zakon št 298 od marca
1958, imenovan tudi «Zakon za Trst» (Legge per Trieste» razširi tev in ureditev celotne ceste Vi dem-Kokovo in vprašuje kateri sc bili vzroki, da so po desetih letih zapustili v Donji dela brez vsake ga vzroka. Vse to, je dejal dežel ni svetovalec, škoduje ekonomiji cele dežele, kajti turistični pro met, ki prihaja s severa, se usmerja proti San Candidu in Cortini delno pa tudi preko Koroške v Slovenijo.
Stavka rabeljskih rudarjev
Dne 17. julija so rabeljski ru darji stavkali 24 ur, ker jim še do danes, čeravno prihaja stalne do nesreč, nemalokrat do smrt nih, niso izboljšali varnostnih na prav v rudniku. Stavkali so tudi zato, da bi dosegli namestitev no vih oseb v čistilnici, kjer morajc stari delavci opravljati službo na izpraznjenih mestih.
Deželni prisednik za šolstvo obiskal Trbiž
Na povabilo župana dr. Di Gal là je pred nedavnim obiskal Trbii deželni prisednik za šolstvo ir kulturne dejavnosti Bruno Giust Prišel je zato, da se je na lastne oči prepričal kako potrebna je deželna pomoč, da se ohranita srednjeveška stolpa tega zgodo vinskega središča. Kot znano, je občinska uprava že lansko lete zaprosila deželne organe za pri spevek na stroške 5 milijonov ir pol, ki bi bili potrebni za obnove teh stolpov, a do danes prošnje ni bila uslišana. Deželni prised nik je sedaj zagotovil, da se bc zanimal, da se bodo našla po trebna sredstva za izvedbo tege potrebnega dela.
Ob tej priliki je župan tud obrazložil deželnemu prisedniki kako potrebno bi bilo ustanovit v Trbižu prva dva letnika znanst venega liceja. Deželni odbor ^ Vidmu je menda to prošnjo ne zadnjem zasedanju odbil.
Naš prelepi podzemski svet Problemi manjšinskega
Nova jama
Toda večja, slovitejša od Dovi-ce je Nova jama, katere vhod je urezan v živo skalo. Odkril jo je slučajno leta 1925 domačin Peter Negro, poznan Slovenec in zapisovalec narodnih pesmi in pripovedk v slovenskem narečju. Negro je namreč opazil naravno odprtino, iz katere je pihal na dan vlažni zračni tok, ki se je zgoščeval v paro. Iz radovednosti se je Negro prerii v notranjost odprtine in zlezel v ozek in dolg hodnik, ki se je izgubljal v somraku.
Novica nepričakovanega odkritja se je nemudoma raznesla in je bila objavljena v krajevnem časopisju 15. maja 1925. Takoj so navdušeni raziskovalci pripravili prvo raziskovanje pod vodstvom Antona Baldinija, člana Jamskega društva iz Vidma. Odzvali so se-tudi drugi raziskovalci, katerih imena so vklesana v plošči, ki je vzidana v vhodni galeriji. Prvo raziskovanje se je vršilo 25. maja 1925. Tudi veliko domačinov je sodelovalo, kakor Peter Negro, Giusto Bobbera, ki je bil najdrznejši in se je spuščal po vrveh v nepoznane prepade; pa še Evgenij Lendaro, ki je vneto pomagal, da raziščejo ves ta podzemski svet. Ponudili so se tudi drugi prostovoljci, ki so zastonj delali, da bi razširili ozke prehode in vdolbli lepe stopnice in tako uredili jamo za obisk tujcev. Ponos jih je podžigal, da je njihova vas tako nepričakovano zaslovela.
Prvi raziskovalci Nove jame, ki ima svoj vhod 660 metrov nad morjem, so se spustili po navpični odprtini v 30 metrov globoko jamo, katere dno se je delilo v vrsto galerij s spolzkimi in skal-nalnatimi stenami. Mnogo časa, truda in tveganja je bilo treba, preden so preiskali vso jamo, ki se razčlenjuje štiri kilometre in pol v daljavo. Nova jama se predstavlja kot pre-križevanje razpok, galerij, dvoran in hodnikov, ki so okrašeni z mlečnobelimi in prosojnimi kapniki strnjenega apnenca. Tesno, a vendar zanimivo dvorano so krstili za Kristalno galerijo, katera vodi v Rajsko jamo, tako imenovano zaradi raznolikosti svojih tvorb. V tej leskeči se dvorani visi s stropa na desetine ka-menitih in kristalnih lestencev; ob strani stojijo krasni svečniki in masivni kapniki, ki se svetlikajo kakor kristal. Vozli stalaktitov tvorijo mračno in skrivnostno Indijsko kripto. Pot se nadaljuje preko nepričakovanega prepada, dvorana sledi dvorani in vrste se tesnimi hodniki drug za drugim, težko prehodni, do glavne dvorane, ki je naslovljena kraljici Margareti in dosega 60 m širine in 30 m dolžine. Njen obok nosi neštevilno kristalnih iglic. S stropa visijo tenki in vitki kap-
niki. Zdi se, kakor da jih je neznana roka prilepila v stropno skalo. Tu so pisani stebri, združeni v cele snope in se dvigajo ob stenah in v oglih visoko navzgor. Gozd kapniških stebrov je v tej dvorani gostejši kakor v ostalih. Tukaj opazujemo zanimive pojave: ledene kristale, ki se nikdar ne tope priraščene stalaktite in stalagmite, ki se družijo v stebre, kakor da bi podpirali strop jame; ledene sveče in rastoče kapnike, ki mečejo ob svetlobi tisočero odbleskov.
Lep je podzemski raj naše zemlje v globinah gore Bernadije. Ves ta podzemski kras in razkošni blesk ima svoj izvor v predledeni dobi, ko je bila Muška (Musi) in Brdska dolina pokrita z ogromnim ledenikom. Tedaj je zemlja Bernadske planote, ki je ovirala ledenikovo pomikanje proti jugu, vsrkavala vodo topečega se lede-
nika in raztapljala apnenčeve plasti. V teh plasteh, po katerih se je pretakala voda, so nastale praznine: jame. Ko je voda pronicala po drobnih razpokah v obokih jam in votlin, je izločala raztopljeni apnenec. Na stropu jam so začele rasti male cevke apnenca. Raztopina apna, ki se je cedila po njihovih zunanjih stenah, je debelila vedno bolj in bolj te cevke in je stvorila stalaktite. Apnena voda, ki je kapljala iz njih na tla, pa je zgradila na tleh stalagmite.
Danes se nemirni raziskovalec plazi med kipečimi stalagmiti in bleščečimi stalaktiti teh jam, polnih skrivnostnega življenja. Med srebrnimi kapniki ta zemlja še govori o svojem beneškosloven-skem ljudstvu. Pravi mu o svojem bisernem raju, o šopkih ledenih sveč, o stebrih, kristalih v prečudovitem osrčju naše lepe domačije.
šolstva v Sloveniji
(s prve strani)
mimiiiiiimiimiiiimiiimiiimiiiimmmimimiiiiiiiiimmmiiiimiiimmmmiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitii
Oh 25-letnIci vstaje Primorske
Nova Gorica sredi pripra v za velika slavja
Dve veliki slavji bo v prihodnjih mesecih doživela Nova Gorica, mlado mesto, ki praznuje letos dvajseti rojstni dan. Dvajset let, kako malo je to in veliko obenem, Gorica se je medtem razrasla, postala moderno mesto ob svobodni in odprti meji, mesto s širokimi asfaltnimi cestami, mesto cvetočih nasadov in lepih modernih domov. Za letošnja slavja pa se bo še polepšala. Dobila bo svoje mestno središče pred občinskim poslopjem, moderen trgovski center, pa še to in ono.
Nova Gorica bo letos središče proslav ob 25-letnici vseljudske vstaje na Primorskem. Osrednja proslava bo 15. septembra. Za uvod pa bodo zadnjo nedeljo v avgustu — 25. avgusta motorne dirke z doslej največjo mednarodno udeležbo. Tekmovalci si bodo tu nabirali točke, da bi si pridobili pravico sodelovati na svetovnem prvenstvu. Pričakujejo, da se bo te mednarodne moto dirke udeležilo blizu 150 tekmovalcev. Zanje se zanimajo celo tekmovalci iz Španije in Kanade.
Zadnje tri dni v avgustu bodo športne igre gradbincev iz vse države. Sodelovalo bo okrog 1400 udeležencev iz raznih športnih panog. Dne 8. septembra bo strelsko tekmovanje ekip slovenskih mest s sodelovanjem gostov iz Čedada. Od 8. do 12. septembra bo v Novi Gorici zborovanje slovenskih zgodovinarjev, na katerem bodo sodelovali tudi predavatelji iz inovemstva. Goriški mu-
zej v kromberškem gradu bo odprl prenovljen oddelek, kjer so razstavljeni dokumenti in fotografije iz narodnosvobodilne borbe. V avli občinske skupščine pa bodo odprli razstavo zgodovinskih, etnografskih in drugih knjig o Primorski. Na dan pred glavno proslavo 14. septembra bo na stadionu v Novi Gorici atletsko tekmovanje, katerega se bo udeležilo okrog 140 najboljših atletov iz šestih slovenskih mest. Dne 15. septembra pa se bodo zbrali v Novi Gorici na glavnem slavju v počastitev 25-letnice vseljudske vstaje na Primorskem Primorci iz obeh strani meje na velikem zborovanju.
Drugo veliko slavje bo v Novi Gorici in v Šempasu v dneh od 18. do 20. oktobra ob stoletnici znanega šempaskega narodnega tabora, ki je bil tretji v Sloveniji in prvi na Primorskem. Takrat pred sto leti se je blizu deset tisoč Primorcev zbralo (18. oktobra 1868) v Otavi pri Ozeljanu.
Ob stooletnici bodo 18. oktobra v Novi Gorici odkrili spomenik narodnemu buditelju dr. Karlu Lavriču. Na slavju se bodo zbrali in zapeli primorski pevski zbori, goriško gledališče pa bo pripravilo čitalniški večer. Naslednji dan se bodo prireditve nadaljevale in zaključile v Šempasu.
narodnosti, kar dve italijanski gimnaziji.
In prav ta neurejenost mreže povzroča številne težave pri organizaciji pouka ter ovira razvoj materialne osnove tistih italijanskih srednjih šol, ki imajo največ učencev.
Ugotoviti moramo, da so šole z italijanskim učnim jezikom glede na strokovno usposobljenost učiteljev zadovoljivo zasedene. Težave so le v tem, da morajo učitelji zaradi nezadostnega števila ur pri predmetih, za katere so usposobljeni, poučevati v nekaterih primerih več kot polovico učne obveznosti predmete, za katere niso usposobljeni. V 48 oddelkih italijanskih osnovnih šol poučuje 36 razrednih učiteljev in 10 predmetnih učiteljev in profesorjev. V 16 oddelkih italijanskih srednji šol poučuje skupno 7 strokovnih učiteljev, od tega 2 za telesno vzgojo in 13 profesorjev, 2 učitelja na srednjih šolah pa nimata zaključnega študija, 20 odstotkov vseh ur pa poučujejo honorarni učitelji.
Vsi učitelji šol z italijanskim učnim jezikom so vključeni vsako leto vsaj v eno izmed oblik strokovnega izpopolnjevanja. Seminar italijanske kulture v začetku drugega polletja je obvezen za vse učitelje šol z italianskim učnim jezikom in za vse učence srednjih šol z italijan skim učnim jezikom. 15 učiteljev se vsako leto udeleži seminarja italijanskega jezika v Italiji, pedagoška akademija v Pulju pa organizira v poletnih počitnicah v Rovinju seminar o pedagoških poblemih za učitelje italijanskih šol. V letu 1967. so se nekateri učitelji udeleževali tudi hospitacij v italijanskih šolah v Trstu, ki jih je organizirala ljudska univerza v Trstu.
Poseben problem tvorijo učbeniki za italijanske šole. Vse italijanske šole v Sloveniji namreč uporabljajo učbenike iz uvoza po jugo-slovansko-italijanskem sporazumu o izmenjavi na področju šolstva narodnosti z dne 21. julija 1964., prav tako pa uporabljajo tudi vse šole učbenike, ki jih izdaja založba EDIT na Reki.
Tudi investicijska vlaganja v italijansko šolstvo nekaj let stagnirajo. Predvsem je problem z italijansko gimnazijo v Kopru, kjer je skupaj z italijansko osnovno šolo nastanjena v poslopju, starem več sto let in spomeniško zaščitenem. Tu bodo potrebna sredstva za novo poslopje in zagotovo se bodo ta sredstva tudi našla.
Sredstva za osnovno dejavnost šol z italijanskim učnim jezikom so znašala 1,359.280 novih dinarjev in jih bo treba v prihodnjem šolskem letu povečati že zato, ker se je povečalo število učencev v teh šolah.
Novost na področju manjšinskega šolstva je tudi dejstvo, da je zavod za prosvetno pedagoško službo v Kopru leta 1967. dobil stalnega pedagoškega svetovalca za ita-
lijanske šole, prav tako pa dela v okviru tega zavoda tudi svetovalec za italijanski jezik iz Italije, ki je prišel v Jugoslavijo na podlagi že omenjenega jugoslovanskega - italijanskega sporazuma o izmenjavi na področju šolstva manjšin. Pri šolskem skrbništvu v Trstu pa dela že četrto leto pedagoški svetovalec republiškega sekretariata za prosveto in kulturo iz Slovenije in skrbi za napredek pouka v slovenskem učnem jeziku in za strokovno izpopolnjevanje učiteljev slovenskih šol na Tržaškem.
Kakor torej vidimo, sosednja Slovenija po svojih močeh skrbi za šolstvo v italijanskem učnem jeziku, prizadeva si ga še izpopolniti in zboljšati, vse to pa v duhu sporazumov in medsebojnega razumevanja. Zato se lahko ob koncu upravičeno vprašamo, ali tudi Italija tako skrbi za šolstvo v slovenskem učnem jeziku, kot ji to nalagajo mednarodne obvečnosti in duh medsebojnega sodelovanja?
iiiiiiiiiiiaiiaiiiiiiiiiiiiiaf iiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiH
Darilo umetnikov treh dežel - Furlanije, Slovenije in koroške - videmskemu muzeju
Furlanski center «Arti Plastiche», ki je organiziral drugo umetniško razstavo «INTART» in ki je bila odprta cel mesec julij v cerkvi sv. Frančiška v Vidmu, je podaril videmskemu muzeju tri nagrajene umetniške slike, dela treh umetnikov, treh sosednih dežel: Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in Koroške.
Tako je dobil videmski muzej delo Dina Predonzanija iz Furlanije, Božidarja Jakca iz Slovenije in Egona Wuchererja iz Koroške.
Razstava «INTART» v Vidmu je žela izredno velik uspeh, kar dokazuje, da tudi umetnost združuje narode.
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaiaaaaaaaaaaaaaaaaaa
Sodelovanje med italijanskimi in jugoslovanskimi novinarji
V Kopru so podpisali protokol o sodelovanju med italijansko federacijo novinarjev in zvezo novinarjev Jugoslavije. Podpisani protokol obvezuje obe organizaciji, da bosta med drugim nudili vsako pomoč novinarjem pri opravljanju njihovih nalog v sosedni državi. Vzpostavili bodo tudi direktno povezavo med posameznimi redakcijami italijanskih in jugoslovanskih listov. Posebej bodo okrepili stike med redakcijami Slovenije in Furlanije — Julijske krajine.
•Miit Mttflflff	■•iiaittigccMciaiaiiM*i«iii>€«iaaiii>iiiiiMiiitia»tii«>fliti(iitaiiaiiicttiiiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiit«ctiitiiiaiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiaiiiiiiiiiiia*(iiiiiiiiiiiiv>iii>viitii#iaiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiifliiiiiiiiiiiiii>iiiiii*iiiiiiiitifaiiii«iiM«iaiviitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiii	viif	t	(•iiiditMiickiiiatMMSAMtM
Francesco Musoni
Fra di SM ai monieiosca
O)
Condotti da una guida salimmo sul Vogu, il quale è nient’altro che la vetta più elevata del Lupia, da cui si gode un’altra vista non meno bella che da Erbezzo. E infatti l’occhio domina su tutto il Mia, immenso ammasso di rocce nude, nettamente distinto dalle montagne circostanti, bellissima isola girata intorno intorno dall attuale letto del Natisone e da quello antico del Pradolino: ertissimo sul fianco meridionale cui gli agenti esogeni hanno ormai spolpato di quasi ogni reliquia di terriccio vegetale. Dietro ad esso la lunga dorsale dello Stol; quasi sempre alla stessa altezza, liscia e morbida di prati verdeggianti; e fra esso il Mia 1 occhio intravvede in basso la strettissima valle superiore del Natisone, seminata di paesetti frequenti: valle che da Robic conduce via via verso occidente; da Robic, donde un altra valle penetra in quel di S. Pietro in direzione meridiana; e chi viene dall’Isonzo per Staroselo può scegliere tra esse secondo voglia internarsi in una o in altra parte del Friuli. Furono queste forse le due strade principali per cui si insinuarono in Italia i due più importanti gruppi di Slavi
che or vi si trovano: i due gruppi cioè di Tarcento e di S. Pietro. Venendo tutti su per la valle dell’Isonzo, giunti di qua del valico di Staroselo, gli uni si diressero verso le sorgenti del Natisone, risalendone l'altro corso e sparpagliandosi quindi per le montagne del Torre; gli altri ne seguirono la corrente diffondendosi per le alture del disretto di S. Pietro. E’ nientepiù che una ipotesi questa, ma tuttavia essa non può non venire in mente a chi dall’alto osservi l’andamento delle due valli, e il loro mondo di penetrare nelle regioni suddette dopo essere imboccate entrambe dalla strada naturale che viene dall’Isonzo per passo di Staroselo-Robic.
Il ritorno lo facemmo per il versante settentrionale del Lupia, che ripidissimo, non senza molte difficoltà, attraversando cespugli spinosi, camminando lungo l’orlo di spaventosi precipizi, correndo continuo pericolo di scivolare e di andarla a finire malamente. Finalmente eccoci sul fondo della gola del Pradolino: un immenso corridoio, lungo circa quattro chilometri, largo intorno ai venti metri e chiuso tra pareti che s’alzano a picco, a guisa di erti muraglioni, fino oltre i 500 metri. Qualche raro cespuglio nano, qualche ciuffo d’erbe tisiche; qualche uccelletto, sfortunato amante, ritiratosi nella solitudine probabilmente a piangere le sue disgrazie; è il tintinnio dei campanelli di poche pecore e capre, perdute fra i sassi, coi musi allungati a cercar pazientemente il poco verde sparsovi: del resto nessun indizio di vita ve-
getale o animale, ma un solenne silenzio, che ti opprime l’anima e un aspetto di desolazione e di selvaggia orridezza che ti contristano e ti spaventano. Lungo la forra nessun corso superficiale di acqua, perchè questa, appena caduta, viene assorbita dallo strato permeabile di materiali disgregati, specialmente cretacei, che franando continuamente dalle pareti sul fondo, vi si sono ammucchiati in più punti in guisa da renderlo ineguale per una serie di conche successive. La medesima però, correndo sotterraneamente, ricompare sotto forma di copiosa sorgente nella fontana di Za Nedižo (dietro il Natisone); la Zanadizza della Carta topografica, dirimpetto a Stupizza.
Eppure per questa chiusa, in un tempo assai remoto, certo già prima dell’epoca glaciale, negli ultimi periodi terziari, il Natisone stesso spingeva tutto il volume delle sue acque, quando un bel giorno l’abbandonò per aprirsi una nuova strada attraverso l’erodibile zona eocenica che si stende per Boriana e Creda; strada che dopo un lunghissimo giro vizioso intorno al monte Mia lo riconduce fra le antiche sponde presso Stupizza. Il forte dislivello tra il letto primitivo e l’attuale è dovuto, per circa una ventina di metri, a materiali eolici ed alle frane dianzi ricordate che contribuirono ad innalzare il fondo del Pradolino; mentre per un altro centinaio e mezzo di metri è effetto dell’azione erosiva del fiume stesso che in tanto volgere di secoli ebbe aggio di scavare profondamente il proprio letto.
4
m
zcznaM'iTbèajDU
Zaj
ec
lev
Daleč, daleč je tista dežela, kjer raste visoka trava in izpod vsakega grma žubori studenček. V tej deželi je velik gozd, ki ga še noben človek ni videl. V tem gozdu pa so živele divje živali. Njihov kralj je bil lev.
Kadar se je levu zljubilo je šel na lov. In vsakikrat so se živali hudo prestrašile in nikoli niso ime le miru.
Nekega dne so se zbrale na posvet. Dejale so druga drugi: «Bratje in sestre! Ta lev je pač naš kralj in požre tistega izmed nas, ki si ga najbolj poželi. Bolje bi bilo, če bi vadljale, katero izmed nas mu pošljemo z.a kosilo, potem bi vsaj druge živele brez strahu in skrbi».
Ta nasvet je vsem živalim ugajal. Napisale so levu pismo in ga prosile, naj milostno odloči.
Levu je bilo to pogodu. Sporočil je živalim, da hoče le vsak dan jesti in da nič nima od tega, če se njegovi podložniki tresejo od strahu.
Poslej so živali vsak dan sproti vadljale, katero bodo poslale kralju, da jo požre. To je trajalo precej dolgo, dokler ni žreb zadel zajca.
Temu pa ni bilo všeč, da bi ga lev pohrustal, zato je začel ščuvati k uporu.
«Bratje», je rekel «to je neumno», da se prostovoljno damo žreti. Poskusimo leva prevariti in se znebiti njegovega gospostva».
Ko so živali to slišale, so se mu ene smejale, druge pa so menile, da je ponorel, ker se drzne upirati levu.
Zajec pa nobene več ni rekel. A drugi dan, ko bi moral iti k levu, da ga poje, se tudi ni ganil z doma.
Lev je bil zaradi tega strašno jezen in je že hotel razdreti pogodbo. A premislil se je, ker se je bal, da ga bodo drugi kralji obdolžili prenagljenosti.
Bilo je že pozno, ko se je prikazal zajec. Spoštljivo je prekrižal tace na prsih, voščil vladarju dober dan in mu priželel še veliko let življenja.
Lev ga je vprašal, zakaj je tako pozen. «Tako je bilo, o kralj živali!» mu je odgovoril zajec. «Danes zarana, ko sem s svojim bratom tekel k tebi, da ti utešiva lakoto, naju je srečal neki lev in vprašal, kam greva. Odgovorila sva mu po resnici. Lev naju je vprašal, če je še kdo, ki je močnej-
ši od njega. Dejal nama je, da je ta gozd njegov in gorje tistemu, ki bi se zdrznil dotakniti njegovih podložnikov. Tako je rekel in mojega brata vzel s seboj. Ne upam se ponoviti vseh hudih besed, s katerimi te je žalil».
To je bil ogenj na levovo srce.
«Ali mi ga lahko pokažeš?» je vprašal kralj živali.
«Lahko», je odgovoril zajec in
peljal leva h globokemu, globokemu vodnjaku. «Gospod kralj», je dejal, «bliže si ne upam, tako sem se bil to jutro prestrašil, ko naju je srečal lev. Tu notri stanuje. Vzemite me pod pazduho in poglejte navzdol, takoj ga boste zagledali».
Lev je vzel zajca pod pazduho, položil prenje tace na obzidek in pogledal v vodnjak. Ko je uzrl v vodi svojo podobo, je mislil, da je to njegov tekmec z zajčkom, ki mu ga je ukradel. Izpustil je zajca, srdit skočil na leva v vodnjaku in - utonil.
Planinskemu kmetu se je ponudil nekoč norec za hlapca. Kmet ga je res potreboval, zato ga sprejme. Da bo živino opravljal, bo že dober, si misli.
Nori hlapec se napije vode in leže k živini v jasli.
Tedaj ga kmet nažene v stelj-nik sekat steljo, nakleščene smrekove veje in vrhe. Kmet mu da sekiro:
«Nasekana stelja bo dobra za gnoj, okleščeni štrclji in poklesti pa za kurjavo!».
Tedaj nori znosi s kosom nasekano steljo namesto pod živino v hlev v gnojšnico, štrclje in poklesti pa vrže na ogenj za steljni-kom.
«Za sekanje stelje si za nič, drva napravljati pa boš že znal!» mu jezno reče kmet. «Tu imaš novo sekiro, pojdi naprej v našo goščo in sekaj, jaz pa že pridem za teboj! Pa na sekiro pazi, je nova!».
Nori odide v goščo! Proti poldnevu pride za njim kmet; pa najde norega, kako lepo sedi s prekrižanimi nogami na štoru in nepremično zre v sekiro, ki jo je bil zasadil v deblo.
«Še za drvarja si prenor!» mu ostro pove kmet.
Nato podirata, žagata in cepita debla in veje v cepanice in polena ter jih zlagata ob poti. Naslednji dan popoldne pa ga pošlje kmet domov po voz in vole. Tokrat nori srečno opravi naloženo mu delo. Na lestveni voz naložita na dno nasekanih vej, da se ne bi drva med vožnjo razgubila skozi redke kline v lestvi.
Kmet mu veli:
«Pelji drva domov, voz pa ročno obrni!».
Nori hlapec odpelje lestveni voz po klancu na dom. Med vožnjo si povriskuje in poka z bičem, da bi ga ljudje vendarle videli in občudovali. V gozdu pa ga kmet čaka in čaka. Ko ga le ni od nikoder, odide še sam domov,
MiiiiiiiiiiiiiiiaiiHiiititiiiitiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiitiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Poredni Tonček
Tonček se za nič na svetu ni hotel umivati. Komaj se ga je voda dotaknila, že je kričal na vse pretege, da so pritekli pod okno otroci s treh dvorišč ter sosedje in sosede iz treh hiš. Mama se je potem razjezila in Tončka ni hotela več umivati.
Toda Tončkovega kričanja ni bilo dovolj samo sosedom in otrokom iz treh hiš in treh dvorišč, dovolj ga je bilo tudi živalim, ki so domovale na teh dvoriščih. Zato so sklenile zaroto.
Mama je zopet umivala Tončka in Tonček je po stari navadi začel vpiti. Pa je pritekel pod okno pes.
Začel je lajati kot za stavo. Za njim je pritekla mačka. Mijavkala je in se drla, kot bi jo devali iz kože. Za njo je pritekel še petelin. Dvignil je glavo in zakikirikal, da so ga slišali v tri in še tri hiše.
Tonček je vpil, otroci, sosedje in sosede iz treh hiš pa niso slišali Tončka, temveč psa, ki je lajal, mačko, ki je mijavkala in petelina, ki je kikirikal.
Tonček je pogledal skozi okno, a ko zunaj ni videl niti enega soseda, ne sosede in ne otroka, se je razjezil in je utihnil.
In tako ga je mati prvič v miru umila.
Fantek iz Ciudadele
Španska pripovedka
IIIIIMIIIimUIUIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIUIIIIIIIIIIIIIIUIINéMIUllllllillMIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllliiillliillUIIIIIIIIIIII
Olmi lilapee
ves v skrbeh, da se ni volom ali hlapcu kaj zgodilo.
Ko pa pride domov, zagleda na dvorišču norega hlapca in voz, obrnjen s kolesi navzgor proti milemu nebu...
«Kar ročno se mi poberi in zgubi od mojega doma in pojdi v svet iskat svojo pamet!» zavpije kmet in ga nažene s planine.
In res, nori odide po svetu in kogar sreča, vsakogar vpraša, če je morebiti našel njegovo pamet!
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii
Volk in pastir
Volk je bil strašno lačen. S čim neki bi si napolnil prazni želodec, ki mu neprestano kruli?
Aha, se je že domislil. Poišče ovčjo kožo, se z njo pogrne in se pomeša med ovčjo čredo, še pastir ga ni spoznal.
Pod noč požene pastir svojo čredo v stajo in jo, ko je bila zadnja ovca na varnem, skrbno zapre.
Sedaj, si je mislil volk, je prišel čas, ko se bo mogel mirno najesti s slastno ovčetino. Toda joj!
Tudi pastirja je želodec opomnil, da rabi dober zalogaj.
Mož torej stopi v stajo, da si izbere ovco za večerjo. Pograbi najbližjo in jo zakolje. V temi pa je pastir pograbil in zaklal — volka.
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Od kdaj raste bodeča neža ?
Nekoč je živela hudobna graščakinja, ki ji na celem svetu ni bilo enake. Njeno krasoto, ošabnost in hudobo je poznal ves svet, od vzhoda do zahoda in od juga do severa.
Pride k njej berač in ji reče: «Graščakinja Neža», tako ji je bilo namreč ime, «če boš še tako hudobna, bo prišla čarovnica s Kleka, ki tudi mene pošilja, in te bo začarala v rastlino, ki se je bo vse izogibalo: v bodečo nežo». To reče berač in izgine.
A graščakinja Neža se ni poboljšala. Nekega dne. ko je hodila po vrtu in zalivala cvetice, zraste pred njo iz tal ženska postava. Oči ji žarijo kot dva žareča oglja in jaha na metli. Bila je čarovnica žvinarka s Kleka. Dvignila je roko, se dotaknila z njo graščakinje Neže, ki se je mahoma spremenila v rastlino, polno trnja. Grad se je sesul v razvaline.
še danes vidiš vsepovsod rasti bodečo nežo — nekdanjo graščakinjo.
Poznate Ciudadelo, glavno mesto španskega otoka Menarca v Sredozemskem morju? Poglejte na zemljevidu, kje leži, potem pa vam bom pripovedoval o nekom iz tega mesta, ki so ga vsi klicali za «fantka».
Fantek je šel nekoč lovit ribe in je ujel ribo kàmbalo. Zelo je bil vesel, zakaj ribe je strašno rad jedel. Brž je stekel k materi, da bi mu jo skuhala. Toda oh, drv ni bilo in mati ni imela s čim zakuriti. Fantek je moral najprej v gozd po drva. Z žago v roki je splezal na visoko drevo, sedel na debelo vejo in jo z.ačel žagati tik debla. Mimo je prišel mož, gledal nekaj časa fantka in se zasmejal: «Ko boš odžagal, boš ležal na tleh».
Kje pa», je odgovoril fantek, «saj se dobro držim, kako naj padem?» Veselo je žagal naprej vejo, na kateri je sedel. In res, ko je dožagal, je z vejo vred štrbunknil v mehak mah.
Ko se je zadosti načudil, da je padel, je fantek stekel za možem in ga vprašal: «ITe, ti, si mar čarovnik, ker si vedel, da bom padel?».
«Že mogoče», je rekel mož in se spet zasmejal. «Oh, prosim te», ga je dalje spraševal fantek, «ali mi morda tudi lahko poveš, kdaj bom umrl?» Mož je pogledal brhkega dečka in dejal: «Ko boš trikrat zazehal, boš moral umreti». Nato je šel naprej.
«Zdaj moram pa samo paziti, da ne bom zehal, potem lahko dolgo živim», je menil fantek in se podvizal, da bi bil brž doma, ker so cz mu že sline cedile po ribi. Toda
'o se je spomnil, da je lačen, je že moral zazehati.
Tedaj se je fantek zelo ustrašil. Nato pa se je tolažil: «Bolj moram paziti, zakaj samo dvakrat še zazeham, pa umrem». Toda od same skrbi je že spet zazehal. «Sedaj moram pa res paziti, da ne zazeham več, ker bi sicer takoj umrl», je rekel. Toda naj se je še tako premagoval, vendar ni trajalo dolgo, ko je zazehal tretjič. «Oh, nesreča, zdaj sem pa mrtev», je zatarnal, legel v mah in čakal, kako je, če je človek mrtev.
Ko so ljudje prišli v gozd in našli fantka ležečega na tleh, so res mislili, da je mrtev. Položili so ga v krsto in nesli na pokopališče. Med jokom in stokom so prišli do križišča. Tu pa so se začeli prepirati. «Pojdimo po desni poti, lepša je in laže bomo nesli krsto», so menili eni. «Ne, pojdimo po levi, ta je krajša in tako bomo dosti prej na pokopališču», so rekli drugi in nikakor se niso mogli zediniti, kod naj gredo.
Ko so se tako prepirali in so ljudje za krsto zmeraj glasneje jokali, je fantek zaklical iz krste: «Jaz sem vedno hodil pa levi poti. Ampak sedaj sem mrtev in zato mi je vseeno, kod greste!». Tedaj so se nosači hudo prestrašili. Odložili so krsto in zaklicali: «Pa pojdi sam, koder ti je všeč!». In so zbežali. Vsi ostali ljudje so kriče zbežali za njimi, tako da je fantek ostal čisto sam v svoji krsti.
Tedaj se je vsedel, se ozrl okrog in spoznal, da je vendar še živ. Skočil je pokonci in stekel domov kuhat svojo ribo, zakaj bil je res že pošteno lačen.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim immillili illuminili Hunu ninnili) m mn n n iiiiiiiiiiiiiiiiiniinnniiunnH
Babica Ha - babica zgubila
Imela je babica gos, gos je imela gosaka, a babica, gos in gosak so imeli majhno rumeno gosko.
Babica je imela rada gos. Gos je imela rada gosaka. A vsi skupaj: babica, gos in gosak so imeli čez vse radi majhno rumeno gosko.
Babica je vsako jutro nakrmila gos, gosaka in majhno rumeno gosko. Na dvorišču je ob koritu za hrano stalo tudi koritce za vodo. Sem je babica nalivala svežo vodo za svojo gos, svojega gosaka in svojo majhno rumeno gosko. Ko so se vsi do sitega najedli, so pristopili h koritcu, da so si umili kljune. Zadnja si je kljunček umivala majhna rumena goska.
Blizu babičine hiše je tekla reka, Po zajtrku so se šli vsi skupaj kopat. Prvi je hodil gosak. Za gosakom je šla gos. Za njo je mendrala majhna rumena goska. Za gosakom, gosjo in majhno rumeno gosko je šla babica.
Gosak, gos in majhna rumena goska so se kopali v reki, dokler so hoteli. Babica je sedela ob vodi, predla in pazila na gosaka, gos in majhno rumeno gosko.
Ko so se skopali, gos, gosak in majhna rumena goska, so se skobacali na trato ob reki. Gosak je klju-
val travo, gos je kljuvala travo in travo je kljuvala majhna rumena goska. Babica je pazila na gosaka, gos in majhno rumeno gosko, predla je in dremala. Babica je dremala, dremala in zadremala. In ko se je zbudila, ni bilo majhne rumene goske.
Najprej je šel gosak, da bi poiskal majhno rumeno gosko. Čakala je babica in čakala je gos gosaka — a gosaka ni pa ni bilo od nikoder.
Potem je šla gos, da bi poiskala gosaka, ki je odšel, da bi poiskal majhno rumeno gosko. Predla je, predla babica kodeljo, dremala in čakala svojega gosaka, svojo gos in svojo majhno rumeno gosko. Čakala je in čakala babica — pa je potisnila preslico za pas in odšla.
Iskala je babica gosaka, iskala gos in majhno rumeno gosko. Iskala je in iskala — pa se je v iskanju utrudila in se vrnila domov.
Tako je babica izgubila gos. Tako je gos izgubila gosaka. Tako so babica, gos in gosak izgubili majhno rumeno gosko.
Babica jih išče vsak dan — a ni jih še našla. Zato je babica tako žalostna in v hrbtu tako upognjena.