Leto XXm., št. 284
Upravrufcvo -»uDijana, fuccinueva ulica 5. Teleitoo ti U-22 il-23 M-24
iosuaui, HKieiek Ljuouaua. Puccioi|eva uli.
ca > - i eletoD <1 M - U do 11-26 ^odruimca (Novt mesto- Liut>l lanska cesta 42 Izkliučoi ^astopstvc za 3glast t2 Italiie in
irm7fm«vn l PI S. A., MILANU
Kacuai a juD. lanske pokra lino pri puitno-ieKovnen zavodu h 17.749, za ostale kraje Init-* <v-m7,r c.onti Cori Post No 11-3118
r lili m
Ljubljana, petek 17« decembra 1943
Ssnvfeflsdie Angriffe gegen den BriickenkopS
von Cherson abgewiesen
Forlsstzung des deutschen Gegen angrifis im Raum von Kirowgrad Schwere Abwehrk empfe sudlich Newel
Aus dem Fuhrerhauptquartier, 16. Dez. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
Mehrere Angriffe der Sowjots gegen don Briickenkopf von Cherson brachen im zusammengefassten Ahvvehrfeuer zusam-men. Im Kautne von Kirovvograd setzten unsere Truppen naeh Abwehr femdlicher Angriffe ihren Gegenangriff fort und nah-men gegen ziihen feindlichen VViderstand mehrere Ortsclvaften und vvichtige Ge-Iandeabschnitte im Sturm. Am Prlpjet griffon die Sowjets mit Panzerunterstu-taung an. Sie vvurden unter hohen bluti-gen Verlusten abgeschlagen. Im Kampf-rauin von Shlobin scheiterten auch ,^'S-stcrri nach weehselvoIlen Kampf en alle Durchbruchsversuche des Feindes.
Sudlich NevveJ sind sehvvere Abvvehr-Jtampfe gegen die mit iiberlegenen Krk,'-ten iingreifenden Sovvjets im Gange.
An der Ostfront vvurden pestem 76 feindliche Flugzeuge abgeschossen.
Im VVestabschnitt der suditalienischen Front trat der Feind gostem beiderseits Mlgnano mit starkeren Rraften zum Angriff an. Die Angriffe vvurden unter Ab-schuss zahlreicher Panter abgevviesen. Um eine verlorcngegangene Hohe nord-vvestlich Mignano vvird noch gekiiinpft. Bej Fortsetzung Ihrer im Ostabschnitt mit Panzerunterstiitzung gefiihrten Angriffe erlitten die Kriten auch gestern schvvere Verluste an Menschen und Material.
Ein nordamerikanischer Bomberverband srriff in den Mittagsstundcn des gcstrigen Tages die Stadt Inns.bruck an. Durch Sprengbomben entstanden vor allem Scha-den in WohnvierteIn und an kulturellen Gebauden.
In der verganpenen Nacht fiogen vveni-ge feindliche Storflugzeuge in das rhed-nisch-vvestfalische Industriegebiet ein.
Sovjetski napadi proti mostišču Hersona
zavrnjeni
Nadaljevanje nemškega protinapada pri Kirovgradu Težki obrambni boji južno od Nevelja
Fuhrerjev glavni stan, 16. dec. DNB.
Vrhovno poveljništvo oboroženih sil javlja:
Več sovjetskih napadov proti mostišča Herscn Je propadlo v strnjenem obrambnem ognju. Na področju Kiirovgrada so
nadaljevale naše čete po zavrnitvi sovražnikovih napadov svoj protinapad in sn zavzele navzlic žilavemu sovražnikovemu odporu v naskoku več krajev in važno ozemlje. Ob Pripfe<n so napadale Sovjetske čete s podporo oklopnikov. S težkimi krvavimi izgubami so bile odbite. Na bojišču i pri 21°b'nu so se tudi včeraj po izpre-; memb polnih bej1*- Nalovili vsi sovražni-i kovj poirkusj predora.
Južno od Nevelja so v teku težki ob-j rambni boji proti sovjetskim četam, na-| padajočim z nadmečnimi silami.
se-
Na vzhodnem bojišča je bilo včeraj
streljenih 76 sovražnikovih letaL
V	zapadnem odseku južno.italijanskega boiišča je včerai pričel sovražnik ob obeh straneh Mignana z močnejšimi silami napad. Po Sestrelitvi številnih oklopnikov so bili napadi odbiti. Nadaljujejo se borbe za neko izgubljeno višino severno za nad no ®d Mignana. Pri nadaljevanju svojih napadov v vzhodnem odseku s podporo oklopnikov s0 tudi včeraj utrpeli Angleži težke izgube ljudi in gradiva.
Oddelek Severno-ftmerišk'h bombnikov Je napadel včeraj v opn^anskih urah mesto Innsbruck. Z rušilnimi b"mbaroi je na. sta!a predvsem v stanova*' kih okrajih in na kulturni po«lcpjib š^oda-
V	pretekli reči je ,nr'lete'o manjše št®-, vilo sovražnikovih nadleroralmh leta! nad ' rensko-westfa lsi?/> Industrijsko področje.
Rmnski uspehi pd Kerču
. Giibbels a političnih in v fsrefekletn
Berlin. 15. dec. DNB. Državni minster ar Gobbels je sklical 14. decembra vse voditelje državnih propagandnih uradov, da j:m poda pregled o političnem in vojaškem dogaianju v preteklem letu in jim da nove smernice za praktično delo v okrožj:h. Ne mGre sc oporekati, je dejal dr. Gobbels. da sta bili fronta in domovina v končuicčem se letu izpostavljeni izredno hudim obtežitvam. Medtem ko eo na bojiščih junaško se boreči nemški vojak' un:čili vse uničevalne namere sovražn ka. se jih je domovina izkazala vredna s tem. da je nasprot' brutalni silovitosti naraščajočega letalskega terorja in z njim povezane živčne ofenzive sovražn'kov Nemčije postavila naravnost občudovanja vredno zadržanje V preteklih meserih je scer odnesel nemški narod rane in brazgotine, vendar pa stoji sedaj sigurne je kakor kdaj koli prej in je do skrajnosti odločno pripravljen na zadnjo odločitev. Minister je n3to očrtal sovražn kove iluzije, ki je zaradi skrajšanja nem k h bojn h črt analogno z novembrom leta 1918 upal na voja ki in politični zlom Nemčije in je moral sedaj resi-pnirano ugotoviti izjal&vljenje svojih načrtov in nezlomljeno vojaško :n gospodarsko slo Nemčije. V Moskvi. Kairu in Teheranu so se poizkušali sovražniki Nemčije, kakGT je poudaril dr. Gobbels. znajti v novem položaju, kakor pa so dokazali prazni komunikej s teh konferenc, j:m ni preostala nobena druga pot.
kakor da so iskali odloč;ter v obupnem poizkusu invazije na cel:no. ki bo pa zanje zvezana z ogromnimi krvavimi žrtvam in o katere izidu že Dunkerque in D:eppe ne puščata nobenih dvomov
Dolgo se je minister mudil pri vprašanjih letalske vojne Na posameznih primerih je dr. Gobbels dokazal, da zna nemšk narod opraviti tudi z najtežjim1 problemi, pred katere ie bil postavljen zarad; angleške fosforne vojne proti ženam in otrokom, in da se je odporna sila nemškega naroda v ognjenih viharjih terorističnih napadov samo ojačMa.
»Ko bo izvoievana končna zmaga.« je končal dr. Gobbels, »bosta premagana tudi trpljenje in beda. ki nam ju je prinesel sovražn k. v zgodovini pa bo ostalo zapisano samo zadržanje, s katerim smo branili svoje svobodo. V teh tednih ;n mesecih p šemo slavno poglavje naše zgodovine.«
Dr. GsbbeSs gs^Dlasrsklm vožSlteifesss
Berlin, 16. dec. DNB. Državna propagandni minister dr. G-cebbels je v s.edo pred voditelji berlinskega gospodarstva prikaz il one sile, ki bodo odločilno vpliva'e na razvoj v prihodnjem vojnem letu. in je r.a tej podlagi opozoril na sigurne izglede za evropsko zmago.
Saradzoglu o problemih Turčljs
Ankara, 16. dec. DNB. Min. predsednik Saradzoglu je na sprejemu turških novinarjev napovedal tudi ostre ukrepe proti navi-jalcem cen in vojnim dobi-,, k a; jem, glede katerih so bili na seji posebnega odbora v trgovinskem ministi-stvu že sp.ejeti potrebni sklepi. Nadalje je vlada odločila, da bodo občir.e upravljale oziroma oddaja'e stanovanja, ki bodo postala prazna, da bi na ta način zmanjšale stanovanjsko krizo. Tozadevna odredba bo izšla v dveh dneh. Pripravlja se tudi zakonski osnutek, ki bo razširil krog onih ljudi, ki prejemajo vsled vladne podpore živila po nižjih cenah, in bodo deležni teh ugo in osti tudi novinarji. ;
O nununsko-turški trgovinski pogodbi je j izjavil min. predsednik, da bo na njeni osno_ i vi že v prihodnjhi dneh pr spelo v Tu čijo 600 vagonov moke iz Romunije. S tem bo i preskrba turškega prebivalstva bisLveno olajšana. Da hi dosegli racajoni: an je zlr>-vil, se bo smelo v bodoče na zdravn ški re-cep-t oada.ti zdravilo le enkrat. Minis rski predsednik je izrecno demantiral govorice o racijoniranju slalkorja. Dej"(1 je da je sladkorja dovolj, ker sedanja njegova, pro-
izvodnja presega povpraševanje. Tudi cene sladkorja se ne bodo povišale, t
Turški tisk o izjavah Menemenzogla
Carigrad, 15. dec. DNB. »Tasviri Efkar« pripominja k ugotovitvi zunanjega ministra Menemenzcgla, da bo ostala turška zunanja polit ka neizpremenjena. Iz teh izjav je razvidno, da bo Turč ja prijela za orožje zgol- v primeru napada. V 600ietni zgodovini Turčije se ni nikoli pr petilo. da bi TurčMa napadla kakega prj telja od zadaj. Badoglijevo izdajstvo Nemčije n< prineslo sreče Italiji, kar so dokazali najnovejši dogodki.
Novi turški poslanik
v Sandovi Arabiji
Carigrad, 16. dec. DNB. Državni predse dn k Ismet Inena je sprejel novega turškega poslanika pri Ibn Saudu, emina Ali-ja S pahija, ki bo v kratkem odpotoval na svoje novo mesto.
Nadaljnji tusjssM v fesrb! proti terorističnim
tolpam ma Balkanu
Številna skladišča orožja in vojnega materiala zavarovana
Berlin, 16. dec. DNB Uspešni boji nemških in zavezniških čet proti komunističnim tolpam na zapadnem Balkanu se kljub težavnim vremenskim in ozemeljskim razmeram uspešno razvijajo. Med Srbijo in Orno soro ležeči Sandžak je bil popolnoma očiščen komunističnih tolp. Komunisti so tudi zelo hudo ogroženi v se-vernovzhodni Bosni. V južnozapadni Bosni tolpe zaman poizkušajo, da bi si osvojile izgubljene kraje, v zanadoi Hrvatsk' pa je znova uspelo zavzeti številna komunistična skladišča orožja in drugega vojnega materijala.
Končno se je v severovzhodni Albaniji zaključilo neko očiščevalno podjetje, pri katerem so izgubile tolpe 150 padlih in 400 ujetih. Nemški grenadirji in lovci so zajeli ali uničili 5 topov, 160 strojnic, 8 metalcev min, 2 protitankovrka topa, 4 protitankovske puške, velike množint .tiu-nicije ter številne avtomobile
Uspešni bcjl proti roparskim tolpam na Hrvatskem
Zagreb. 16. dec DNB V južni Bosni je b i zlomljen cdpoT sovražnih roparskih tolp n je b i zaseden važen kraj V Dinarskem gorovju so izgubi'e roparske tolpe sterilne mrtvf n ranjene Zap'enjenih je bilo več skladišč orožja. Šele sedaj javljajo, da je nemškim m hr-vatek'm četam z nedavnim uspešnim zkrca-njem uspelo spraviti na varno veliko sklad šče soli KakcT znano, je sol za tolovaje. k; često bolujejo na skrobutu in o6talih boleznih ne-
pravilne prehrane, prav pesebno pomembna. Štirje komunističn. komisarji so skušal pobeg-n tj z motornim čolnom, pa jim n; uspelo.
Nove žrtve komunizma v Istri
Trst, 16. dec. DNB. V neki kraški jami v bližini Pazina so znova odkrili trupla 26 domačinov, ki so bili v noči na 4. oktobra odpeljani iz Poreča ter so jih pozneje komunisti umorili in vrgli v kraško jamo Med žrtvami so tri žene. posestniki trgovci, učitelji, miličniki, deavci in kmetje iz Poreča in okolice, ki so bili umorjeni zaradi svojega narodnega prepričanja.
Angleški kmetje proti vladni politiki cen
Stockholm, 16. dec. DNB. Angleš!<j farmarji so po poročilu »Daily Maila« poslali min. predsedniku in kmetijskemu ministru pismi, v katerih protestirajo proti ce- am, ki jih je določila vlada V pismih opozarjajo na vladno obl j.ibo, »da se bolo cene p i a. godiie narašča'Očm proizvodnim st.ošk m-<. »Daily Madl« pripominja, da so vsled nepravičnega postopanja ogorčeni predvsem m- li kmetje. Neko krajevno zdiuženje angleških farmarjev je celo spre elo sklep v katerem dolžj kmetijskega ministra prevare poljedelcev in zahteva njegov takojšen odstop.
Naroč te «e na romane DOBRE KNJIGE
Eerfin. 16 dec. DNB. V četrtek dopoldne
so prnesli nemški list1 številne članke, k- proslavljajo usnehe rumunskih čet pri Kerču Listi pišejo: »Uspehi, ki jih je dosegla pred kratim omen:ena 6. rumunska konjeniška d v-rija pod vodstvom s hrastovimi list- na viteškem križcu železnega križa odlikovaneiža generala Teodorinija. in uspehi. k: jih je v zndni:h dneh zabeležila 3. rumunska plan nska divrzija pod poveljstvom generalnega majorja Mocialskega. So bili prav posebno pomembni. Boljševik so se namreč v stoletnih starh z:dcA'ih tako utrdili. da je bilo vse most:šče ena sama trdnjava. Vsak korak naprej je 6prož:l nepredstavljivo točo sovražnega o?nja iz neštetih bunkerjev n odpornih gnezd, ki jih je bilo treba osvojiti enega za drug;m. medtem ko je istočasno sovjetsko tonništvo z le nekaj ki'orne-trov oddaljenega Tamanskega polotoka in 9 pred njim ležečega otoka Tusle neprenehoma streljalo iz vseh cevi ter so bojni 'etalc- vedno znova podpirali boljševike v njihovem boiu. Vendar so si rumunsk? čete nezadržno prbo-r:le svojo pet do obale, čeprav je pred njimi vstajala stena eksp!od:ra jočih granat in bomb. tam na kjer je izgledalo, da nima savražni obrambni sistem nikake vrzeli in kjer je b:l dozdevno nezavzeten, so nanadli pod vodstvom odlikovanca z vite:k:m križccm stotnika Miil-leria nemški udarni topovi, k; so raztrgal' o-brnmbo in s tem pripravili Rumunom pot.
Krvave izgube boljševikov v teh bojib so bile izredno velike, dočim se je števlo ujet-nkov zvišalo na 3144. V nekaj dneh je bilo zaplenjenih 37 topov. 88 strojnih pušk, 72 metalcev min. 28 protitankovskih pušk in 789 strojnic. Zelo težke so tud: ;zgube sovjetskega letalstva. Že v preteklem tednu, ko je bil sovražnik vsled učnkovite nemške pomorske blokade navezan izključno na oskrbovanje -z zraka, ga je to stale najmanj 200 letal, kate-rm se je v bojih od 4. do 7 decembra pridružilo še nadaljnjih 99 letal. Od teh so jih 62 sestrelil1 nemški in hrvatski lovci, 37 pa jih
o Beneševi pogodbi z boljševiki
Praga, 15. dec. DNB. Vsi češki list* objavljajo uradno poročilo o Beneševi pogodbi s Sovjetsko zvezo. Več listov prinaša lastne komentarje. sNorodny polit ka« piše, da sliči ta pogodba pogodbam, ki jih ;e Sovjetska zveza 1. 1939 vsil la baltskim državam. »Narodny Praha« piše: »Beneš je spozn: 1 ali pa so mu morda pojasnil', da se Anglija in Amerika ne moreta upirati Stalinovi želji, naj se ne mešata v srednjeevropske zadeve, moral pa bi vedeti, kakšna usoda bo v tem primeru doietela češk n rod. če pa kljub temu s pripravljenostjo slabiča igra vlogo drugega Churchilla, da bi izročil Češko in Moravsko boljševizmu, potem je naloga češkega naroaa. da spozna, da bi bih njegova domovma pod bol ševiškim gospostvom 'zropana, da bi bil izkoriščan v korist Židov in da bi češka in Moravska postali pozorišče tretje svetovne vojne.« »A-Zet« p!še, da je zanimiva n glica, s katero je bila pogodba podpisana. Dr- Beneš je b'l kratkomalo postavljen pred izvršeno deistvo, toda v tem trenutku se tudi ves češki narod zaveda elementarne nevarnosti ki mu preti s strani boljšev zma in prav t ko odklanja to pogodbo, kakor je julija 1. 1942 češki narodni svet izključil dr. Beneša iz češke narodne skupnosti. »Lidove Listy« pravijo: Protestiramo proti vsem bol.šev škim nameram z našo domovino in obsojamo Be-nešev manever, »češke slovo« pravi, da j« Beneš, izrodek češkega naroda, poip sal smrtno obsodbo narodu, iz katerega izhaja, ki pa je tudi sam re bo do'go preživel. S tem je končal, kar je n-meraval že leta 1938^ > Večerne češke slovo« pa p še. da je Beneševa pogodba zloč n, ki izziva ves češki narod. Ta vražji načrt se pa seveda ne bo n koli uresn:čil Zato bo zm ga nemške vojske tudi rešitev češkega naroda, ki mora vsled tega z vsemi sredstvi pomagati k nemški zmag;.
. Ber2in o Beaeševi pogodbi
Berlin, 16 dec. DNB Diplomatski dopisnik DNBja p šc glede na neko izjavo tako iment*-vanega če"kega zunanjega ministra Rinke. da se sov letsko-čc^ka pogodba vedno l^lj r«zkr va kot »okvirna pogodba za bo'jšcv;zacijr srednje Evrope«. Dr Hom pravi- »če meni dr Ripka. da omogoča ta pogodba iepše izglede ia evvopsko sodelovanje kakor so vladali do slej r odpira pet boljšim odn som med rr.a-lirin t'""-iva n srednje in južne Evrope n So vjet^ku zvezo če nndalie poudarja, da ie bila Poljska že uradno pozvana, naj sc tej pogod-F>- pridruž:, in če obstoja želja, da bi pri njej sodelova'a tudi Avstr ja, potem vse to 'e javno razkriva sovjetsko prediranje v Evropa Celo v ameriških krogih več na dvoinjo o
ie zbilo protiletalsko topništvo. Skupno »r* izgubili boljševiki med očiščevalnem' crveracijami na tem mostišču 116 letal v zraku. 24 nadaljnji pa so unič'1e čete na zemlji. S kako trdo-vratnostjo s,o bolj*'eviki skušali držati mostišče, je vidno tudi iz deistva. di 9o vsled pomanjkanja primcnvh prinrav za odmetavanje oskrbe in orožja končno slednje metali iz letal kar v vrečah in lescn:h zaboiih. ki še leže razmetani na požganem bojirču Končna odstranitev mostišča južno od Kerča pomeni izialovlienje ša-rokopoteznega sovjetskega načrta Izvajanje izkrceva'n?ga podjetja je že cd mčetka kazalo, da so boljševiki pričakovali, da bodo z juga lahko v kratkem doseg'i notranjost Krima. V kriričnih dneh prve polovice novembra, ko se je morila upirati sovjetskemu izkrcevanju šele nastajajoča r.bramba. je nekaj mladih bata'ionskih in četnih poveljnikov s svojimi grenadirji in z osebnim junaštvom :n nožrtvovanjem preprečilo sovražn' prodor Polagoma se je nemška obramba utrdi'a. boljševiki pa ki sq na vsak način hotelj izvojevati odločitev, so zaradi svojega nesmiselnega postopanja utrpe!: ogromne izgube. Na tem bojišču se je znova proslavilo junaš.tvo nemških in rumunskih vojakov.
Letalski fecii na ital jamskem bojišču
Berlin, 16. dcc. DNB. Na južnoitalijant-skem bojiš hi so pri Mignanu nemška bojna letata 14. decembra napadla več zbirališč sovražnih oklepnikov. Bombe so zadele skrite oldopnike, spremljevalne vozove in vozove z gorivom ter 5» povzročile silovite eksplozije Ln obširne požare. Messerschmit-tovi lovci, ld so ščitili nomade nemških bojnih letal so sestrelili 2 sovražna lovca in eno topniško letalo. Prot.ileta'sko topništvo je enako uničilo dve sovražni lovski letali. V južnovzhodnem Sredozeml+u je nemška proti'eta1 ska obramba ob morski obali zbila dva štirim atorna ameriška bombnika.
Vrnčncir. uc;nku te pogodbe o kateri »New York Times« med drugim pripominja: »Sta-!-n trdovratno vztraja, da ima sovjetske zaveznike v Srednji in Vzhodni Evropi. Dejstvo, da je t* pol tika takoj no konferenci treh velesil prodrla na dan. zbuja domnevo, da sta se Anglija in Amerika izrazili sporazumni s tem. Ta pogodba je v-den dokaz uspeha sovjetske diplomacije. Kar je moral včeraj Eden v spodnji zbornic boli ali manj prisiljen pr roati, je bilo tukaj z brutalno jasnostjo 'zpovedano. Nadaljnji dokaz okretnosti. s katero Moskva Trudi svojo evropsko politiko, je vest. da pričeli v Londonu ustanavljati vvseslovanski odbor«, čegar vodstvo so prevzeli pr Dadniki Sovjetske zveze in Češkofclovaške Prvo dejan ie tega cd-. bcTa bo. kakor objavljajo. xlmš:Ijatcv pesia-n.c Benešu. Molotovu in Brozti.
Poljaki v skrbeh
8tockholm, 16. dec. DNB Reuter poroča, da je bila seja poljske emigrantske vlade v Londonu, ki se je bavila s češko-sovjetsko pogodbo in s pozivom Poljski, naj k temu sporazumu pristopi, odgodena na soboto, ker je vodja emigrantskega odbora Nikolajczvk »zbolel na influenci«. Poljski emigranti so v zelo težkem položaju. V londonskih poljskih krogih smatrajo namreč »Timesove« pripombe o »skupnih mejah« Sovjetske zveze in Češkoslovaške kot potrditev starih sovjetskih zahtev po vzhodni Poljski in se boje, da vsebujejo Edenove izjave v spodnji zbornici. da so namreč »o Beneševem paktu razpravljali že v Moskvi z Molotovom in Hullom ter da britanska vlada pozdravlja to pogodbo*, tudi angleško priznanje moskovskih teritorijalnih zahtev. Poljski emigrantski krogi pa plavijo, da se na tej podlagi ne more pogajati, »nobena poljska vlada« Po vladni 6eji, ki je bila sedaj predložena, naj bi Nikolajczvk in zunanji minister poljske vlade obiskala Edena. Predvsem si namreč prizadevajo, da bi si zagotovili britansko podporo pri teh kočljivih sporih, toda tudi obisk pri Edenu je bil sedaj odložen, pač pa je včeraj oonov-no vabil Poljake k pristopu k češko-ru-skernu paktu Benešev zunanji minister Ripka ki je dejal, da bi omogočila pogodba t »oljskemu narodu in vsem ostalim narodom srednje F.v rope s;imo enako sodelovanje s Sovjetsko zvezo, kakršno je n. pr. v odnosih med njo »ti Ceikn«|ovaško. Bivši podtajnik v ameriškem zunanlem ministrstvu Sumner Welle» je v nekem članku v listu »Nacion«, ki izhaja v Buenos Airesu, napisal, da zbujata konferenci v Kairu m v Teheranu pomisleke, ker ni bilo prav nič omenjeno, na kek način bo ostalim združenim narodom omogočano,
Preis — Cena 1.— L
Iskala fitk d »o casea pomdnik« NittioiDi toala m e » e i o o Lir 18.—, M li^f""*" fUjutoo t »Ponedeliskim |o-crom« Ur 56.M
Urcdoiiito i LW>l)afla. Pnccimicvi ulici It. 3. — Telefoo fce». Jl-22. Jl-23. iI-24.
R o k o p i » i f« oc m <i I o.
Narod mora sam
skrbeti za sebe
Neki madžarski državnik je dejal: »Nas Madžarov je tako malo, da bi se morali celo očetomoriici oproščati«. Raj naj rečemo Sele mi Slovenci, ki smo gotovo zelo majhen narod? Kljub temu pa tako onf-čujoče gospodarimo s svojo krvjo, kakor da nas je najmanj sto milijonov in da nam nikakršna Izguba ne more škodovati. To nespametno, samomorilno in zločin-f sko prepričanje je pri na« širila OF s svojim geslom o žrtvah, ki baje morajo bit;, ter s svojim enako bedastim kakor brezvestnim geslom, da bo vse dobro, četudi nas ostane le 5®/«, če bo le ta ostanek »dober«.
Slabo Izpričevalo so si dali s tem zlasti oni naši Intelektualci, ki so dalje oznanje-valf to nebotično be das točo in brezvest n 3 podlost. Ta evangelij pogube, ki so ga vedno Imel! polna usta agenti in pristal OF, * je postal vodi.'o ln gibalo pokreta ter ka-i ž? v jarki luči odno3 komunistov do na-i šejjo ljudstva. Na<5 žiVolj jim je samo to-| povska krma. na katere grobovih naj
ure<li komunistični ustroj, ki baje prinaša ; »srečo, svobodo in blagostanje«. Toda vs.i te »blagodati« naf bi bilo deležno le 5% nrršeaa narotla, vse drugo N moralo p«4 zemljo, samo da na slovenskem grobišču, poboTiščn in pogorišču zavhtda krvavi red, I ki so si ga zamisli?! narodni Izdajalca Sr. vodstva OF.
Naše ljudstvo fe pravilno spoznalo namene komunistične OF, del razumni štva, k> ni vreden tej^a naziva, pa še vedna vrtra"a v tej zab'o-1* s tem večjim fanatizmom, čim večj« postajajo rruke našecr^ naroda. Taki ljudje »o ci že eni izrekli «ocl-bo, ki ji bo nefzbev.no sledrla kazen. Spoznanje, da fe »Osv"b<*V'ri<» fronta^ največja prevara v naSi pe!'i!7,ni zeodovini, si utfra pet v nai^irše »Jed ke s'oie Obene-i s tem na »dobiva	bes proti
lastni krvi vse grer;ov:t<v'Se cbiike. To j« zanesljivo znamenje. <'i i-1"jadri čutijo svoj konec in da so dnevi njihove strahovlade šteti Vsi doliromMef-' F-; d je morajo strniti svoie sile, ča s< •» narodovega telesa odstrani zajedavec, kj se je zarolil zoper slovenstvo.	—k
Odlikovali e ušesnega
fervatsl-'^3a letalca
Zagreb, 16. dec. DNB S ponosnim veseljem javljajo vsi hrvatski listi, da je general Goring odlkoval poročnika Gojtana Galita, najuspešnejšega hrvatskega letalca, po sestrelitvi 37. sovjetskega letala z nemškim kržcem v zlatu, ki ga je prejel ta Hrvat kot prv inozemski pilot.
Novi švicarski
zvezni pre3s s&iik
Bern, 16. dec. DNB. Za novega švicarskega zveznega predsed.-.dka je bil izvoljen zvezni svetn k Stampfli, ki je dobil 197 glascv. Podpredsednik je s 147 glasovi postal zvezni svetnik Pilet-Golaz. Za zveznega kanclerja je bil izvoljen dosedanji katoliški konservativni vicekancler dr. Leim-gruber.
Odstop perzfjske vlade
Stockholm, 16. dec. DNB. Iz Teherana Javljajo, da je odstopila perzijska vlada. Bržkone je bo le predigra za izpremembo vlade, ki jo namerava izvršiti ministrski predsednik Ali Suheily še pred sestankom novega parlamenta, ki bo pravkar izvoljen. Pričakujejo, da bo šah poveril Su-hellyju sestavo nove vlade.
Japonski uspehi v zraku nad Kitajsko
Tokio, 16. dec. DNB. Po objavi japonskega glavnega stana je doseglo j-ponsko letalstvo v boju proti oskrbi čungkinga iz Indije, ki se vršii po zračni poti, naslednja uspehe: sestreljenih je bilo 41 letal, mod njimi 14 velikih prevoznih letal. 28 pa je bilo ali poškodovanih aili pa zažganih. Japonci so izgubili 9 letal.
372 žrtev ameriškega terorističnega napada na Hanoj
Hanoj, 15. -dec. DNB. Doslej ugotovljeno število žrtev ameriškega bombardiranja preteklo nedeljo znaša 372 mrtvih. 316 težko ranjenih in 225 lahko ranjenih. V torek zvečer je bil pogreb padlih žrtev, kateremu so prisostvovali zastopniki francoskih oblasti in japonskega poslanstva.
Japonsko sodelovanje z osvobojenimi narodi
Lizbona, 16. dec. DNB. Glede na anglo-ameriške načrte, ki hočejo v vzhodni Aziji znova vzpostaviti stari kolonialni sistem izkoriščanja, je zelo zan:miv članek, ki ga je priobčil Rsmon Lavall v ameriškem listu »Courier«. V njem pravi, da Japonci v pokrajinah, ki ao jih osvobod li. ne nastopajo kot zatiralci, temveč so s svojimi ukrepi pridobili zase sodelovanje tamkajšnjih narodov. T:ko prav' Lavallovo poročilo, da so Japonci pozvali kitajske gospodarstvenike in industri.ee, naj se s 50"/» udeleže pri razvoju novih podjetij. Uspeh je b'l izredno velik. Na Filipinih so Japonci zelo malo motili normalno življenje in ao dosegli lepe uspehe s svejim sodelovanjem, tako da danes z njimi sodelujejo vplivni Firpinei.
Vefiko zanimanje za tobačni sejem v Izmiru •
Carigrad, 16. dec. DNB. Letošnji tobačni sejem v Izmiru se bo pričel 20. januarja L 1944. Nemški ln ameriški kup;i tobaka ae ie pripravljajo na ta dogodek. I-gie a, d« bodo zaradi prekomora-ce^a povpraševanja cene precej narasle.
da sodelujejo pri političnih odločitvah, ki bodo morale biti sprejete ob koncu vojne. Enako ni bilo nikakega eovora o kakršnemkoli mehanizmu, ki naj bi Dreneeel v prakso vee zagotovila in obljube konfe-
ANČANI!
Slovenski domobranci nam dajejo v teh urah nove in vzvišene dokaze svoje neomajne, neizprosne, trdne in zagrizene volje, da premagajo mednarodni zločinski komunizem, ki je napovedal vsemu slovesnkema naroda in naši slovenski grudi boj na življenje in smrt. Veličastna zmaga naših neustrašenih in v trdih bojih skovanih domobrancev, ki so jo v teh dneh odnesli v Kočevju ob sodelovanju in podpori zmagovite nemške vojske, vliva vsem, ki čutijo s trpljenjem in bolečinami našega naroda, veselo upanje, da bodo komunistične banditske tolpe pogažene v prah in za vselej pregnane iz slovenske domovine V tem trenutku se vsi pošteni Slovenci klanjajo 28 žrtvam, ki so v Kočevju podarile svoja mlada cvetoča življenja za lenše in srečnejšo bodočnost našega naroda, za zgradbo nove in komunističnega terorja preste Slovenije.
Ljubljana, ki je prav v teh dneh, ko je navdušeno vzklikala in s cvet jem obsipala naše domobranske junake, pokarala, da je kot srce Slovenije nd«ečno in no zprosno proti mednarodnemu komunizmu in njegovi slovenski izdaji Osvobodilni fronti, naj pokaže tudi v soboto, 18. decembra, da zna ceniti, spoštovati
In ljubiti žrtve svojih domobranskih
sinov.
V	soboto, 18. t. m. bodo vseh 28 krst s trupli naših kočevskih junakov zjutraj ob 7. izpostavili na Kongresnem trgu v počastitev. Popoldne ob 14.30 bo slovesen pogreb po ljubljanskih ulicah na novo »Pokopališče junakov« na Gradu.
Pozivamo vse Ljubljančane, posebej še našo mladino, da poliiti v soboto dopoldne pred mrtvaški oder in počasti spomin teh fantov, ki so padli kot izklesani, zavedni Slovenci. Njihove krste zasujte s cvetjem in z venci in tako do-kažite, da Ljubljana ceni in spoštuje veliki dar naših z neminljivo slavo ovenčanih junakov, da Ljubljana je in ostane slovenska ;n protikomunistična.
S svojo udeležbo na pogrebu pa naj Ljubljana manifestira svojo odločno in trdno voljo, da bo vodila boj preti komunizmu in vsem njegovim izrodkom do popolnega uničenja tega največjega in najbolj zagrizenega sovražnika našega nareda.
LJUBLJANČANI !
V	soboto, 18. decembra, ko bodo na Kongresnem trgu irnostavliene krste s trupi! naših kočevskih junakov, izobesite črne zastave od sedme ure zjutraj do mraka.
sfeti SV8&š!!3StI fccikvski

Krste s trupli 28 kočevskih junakov, ki so padli kot žrtve podlega komunističnega nanada v Kočevju, so zdaj pripeljane v Ljubljano in bodo v soboto 18. decem- . fc;a od 7. zjutraj do 14.30 na slovesen na- j čin izpostavljene na Kongresnem trgu j pred spomenikom sv. Trojice.
Vse dopoldne bo polaganje vencev in j cvetja s strani slovenskih društev, za- j st-pstev uradov, šol in občinstva.
Ob 14.30 se začno pogrebne svečanosti ! na Kongresnem trgu po temle sporedu: j
1.	duhovščina opravi pogrebne molitve, ,
2.	govor zastopnika nemške vojske.
3.	govor zastopnika slovenskih domo-brancev.
Za občinstvo, ki se bo udeležilo sprevoda in pogrebnin svečanosti, je določen i p-oster na Kongresnem trgu v parku ; »Zvezda«.	•	i
Akademiki in akademičarke se postavijo na pločniku pred nunsko cerkvijo. Prav tam Do zbirališče tudi za verska društva.
Za spomenikom sv. Trojice ima svoje zbirališče uradništvo. * Vsak urad naj pošlje k pogrebni svečanosti vsaj po dva svoja zastopnika.
Šolska mlad na in dijaštvo bosta tvorila spalir po glavnih ulicah, kjer se bo pomikal žalni sprevod.
Sprevod bo šel po naslednjih ulicah: s Kongresnega trga mimo nunske cerkve P« Selenburgovi in Prešernovi ulici čez trlmostje po Stritarjevi ulici, Pred škofijo, po Vodnikovem in Krekovem trgu ter po Streliški ulici rea Grad.
Vse nevojaške osebe, ki se hočejo po-grcDa udeležiti, imajo določen prostor za oficirskim zborom.
odgovo? ESuSlu
Bukarešta, 15. dec. DNB. Bukareški ti. k z ogorčenjem odbiia zahtevo ameriškega zunanjega ministra, da rumunski narod odloži orožje in izstopi iz zavezništva z osnimi državami. »Pcrunca Vremii« piše. da je bil Hull verjetno zaradi neuspeha svojih Židov ki vodijo propagando, prisiljen, osebno poseči v defetistično kampanja Zavezništvo z Nemčijo, tako poudarja »Porunca Vremii«. je za Rumunijo blagoslov in ji daje moč, da se upira sovjetskim napadalcem. Interesi N.:mči'e Ln Rumunije se skladajo in bodo spričo gr; zeče nevarnosti z vzhoda vedno identični Ruskemu imperij al i zrnu se ne more Eumunija upreti s puhlim anglosaškim b redičenjem. temveč zgolj z močjo trajnega in iskrenega zavezništva. Opustitev resničnega tovarištva z Nemčijo in odložitev orožja bi pomenila za Rumunijo sa-momor.
»Actinuea« poudarja. d3 je nrimer Italije dovolj zgovoren, kaj pomeni, če se poslušajo takšna prišepotavanja in grožnje.
EaSgarško mstežife
o H3£&svS& gradnjah
Sofija, 16. dec. DNB. »Zora« vp ašuje, kaj je prav za prav hotel amoiiški zunanji r.un ster Hull s svojimi izjavami o Bolgariji. Kakor so ameriške države sol'd?me z U.i\, tako so evropske države solidarne z Nemčijo. List poudarja, da se v prvi svetovni vojni nihče ni menil za usodo Bolgarije razen Nemčije, l^i je rabila bolgarske poljedelske proizvode in je zato dobavljala Bolgariji Izdelke svoje industrije. Krivico, ki je bi a Bolgariji storjena s p g "j.-bo v Neu!lyjiu je priznal svoječasno celo list angleškega zunanjega min. Edena k hlro Post«. Bolgariji so dejansko deloSi krivico, ker so ji odvzeli popolnoma bolgarska področja kakor Tracijo in zapadne poki ai "ne, katerih bolgarski značaj je bil pri n n s skupino mednarodnih pogodb. Nadalje je biia Bolgarija z odškodninskimi in repara-cijskimi plačili preobtežena, njena armada je bila razpušoena in razo ožena. V a ed tega &o Bolgarijo, ki je bila brez obor ženo sile, dogoditi presenefcli in zopet je bi'a Nemčija ona. Id je dala Bolg-ariji orožje, da bi tudi v drugi svetovni vojni lahko ob strani Nemčije branila svojo svobodo, svoio neodvisnost in svojo teritorijalno nedot3kljivost.
Nov načelni!; ameriškega mornariškega zbora
Washlngton, 16. dec. DNTB. Predsednik Rooseveit je imenoval za načelnika ameriškega mornariškega zbora generalnega poročnika Aleksandra A. Vandegrifta, ki je vodil invazijske operacije ameriških mornariških vojakov na Gvada'kanarju. Vandegrift je postal naslednik generalnega poročnika Thomasa Holcomba, ki je odstopil. Istočasno je Rooseveit objavil senatu. da je polkovnik Morrit A. Edson napredoval za brigadnega generala v mornariškem zboru.
1
Zapustila nas je naša ljuba mami- i ca, stara mama, sestra, teta, tašča, $ gošpa
Pekla! Frančiška
Pogreb pokojnice bo v soboto 18. decembra ob 4. pop. Iz viške cerkve, na pokopališče na Viču. Podsmreka, Dobrova.
žalujoči ostali: mož, sin. hčerke, sestre, vnuki in ostalo sorodstvo
N<S'va Sakulteta
na flisskl tsniverzi
Helsinki, 16 dec. DNB Kjnz.storij univerze v Helsinkih je sprejel včeraj zakonski osnutek o ustanovitvi nove fakultete za državne znanosti. Predavanja se bodo na tej fakulteti, ki bo zamenja'a redanjo fakulteto za splošno sociologijo, pričela v zim skem semestru 184-i-45.
Epidemija IsaSluence v Severni AsaerJd
ženeva, 16. dec. DNB. Epidemi.a influen-ce, ki je sedaj napadla tudi Zolinjene države, se vedno bolj širi. število b lnikov cenijo že na milijon, od katerega je bolnih 100.000 ljudi samo v VVnshingtonu. kjer bolezen najhuje divja. Z p.eti so morali mnogo tovarn, gledališča pa so morala ukiniti prel stave, ker je zbole a večina ig al ev. Epidemija je doslej prizanesla le južnim delom države.
ženeva, 18. dec. DNB. Vsled izostanka delavcev, ki so zboleli za influrnco, je padlo pridobivanje premoga v grofiji Durhan v zadnjih tednih za 30.000 ton na teden Lon donsko ministrstvo za narodno zdravje ob javlja, da narašča umrljivost v.ak dan m la še vedno ni uspelo zajeziti epi: emije.
Odpor pFstl Rooseveitsvi sansGvc^i
ženeva. 16 dec, DNB. Senator Wallgren član odbora za vojaške zadeve je objavil, da je sestavil zakonski osnutek, ki naj prepreči nadaljnje napredovanje Častn kov v generalski čin. Ro sevelt namreč ustvarja visoka častniška mesta in povišuje nanje častn'ke v takem obsegu, da je s&:"aj do senatorjevem mnenju, skrajni čas. da oo! bor za vojaške zadeve vse to zavre.
AsnariSki železnič&rfl grose s stavka
Berlin, 16. dec. DNB. Iz Clevelonda javljajo, da je v sredo objavilo 5 veiicih že-leaiičarskih organizacij v Zedinjenih državah, da so njihovi člani sklenili od SO. decembra dalje stavkati v protest proti s da-njim plačam. Ker imajo te železniške or-| ganizacije okrog 350.000 članov, bi bila s i stavko prizadeta polovica vseh am^ii .kih i železnic.
Za stradajoča Indija nI JasSij na rzzpslago
Lizbona, DNB. V newyorškem listu »PM« obravnava poročevalec G. Stone vprašanje preskrbe z živili Indije in opozarja, da trdi andeška vlada, da nima na razpolago dovolj ladij za dobavo živil, ki sta jih ponudili Kanada in Avstralija za stradajoče Indijce. Med tem pa na leto uporabljajo na stotisoče ton ladijskega prostora za prevoz zlata iz južno-afriških rudnikov in njihovo obratovanje. Čeprav imamo tukaj zgolj v angleških se rokah nahajajočo luksuzno industrijo, ki nima nobenega pomena za vojno, se vendar izvaja pri ti sli na ameriško vlado, naj odstrani omejitve za izvor strojev za zlate rudnike.
V Indiji pa se je, kakor poroča dopisnik londonskega »Daily Heralda«. lakoti sedaj še pridružila vedno bolj naraščajoča epidemija kuge, ki zahteva tisoče žrtev med prebivalstvom teh pokrajin. V posameznih okrajih je bolnih 75°/o prebivalstva na malariji in pred koncem zime se pričakuje. da bo samo ta bolezen zahtevala smrt sto tisoč Indijcev medtem ko stalno umirajo tisoči in tisoči od kolere, legarja in drugih nalezljivih bolezni. V nasprotju z izjavami ministra za Indijo Ameryia vlada v mnoeih delih bengalske nokrajine resno pomanikanje kinina. Indijski list »Sun-dy Statesman« je izjavil k Ameryejevim priznanjem, da je minister za Indijo očividno že vedno slabo informiran, kajti njegova zatrjevanja so za poznavalce razmer enostavno smešna.
Zimska pomoč
BožiSalca najpotrebnejšim družinam v Ljubljani
Gospod prezident, divizijski general Leon Rupoik, je odredil, naj se da ubož-nim družinam, ki jih podpira Pokrajinski podporni zavod, odbor za mesto Ljubljano, božičnica do zneska 125.000 lir iz fonda Zimske pomoči.
PMpara za begunce in po kriKunistlSi cškočovane
Gospod prezident, divizijski general Leon Rupnik, je cdredil, da se iz Zimske pc-moči zagotovi za begunce v Ljubljani Kredit 1.000000 lir, za oškodovance v Novem mestu 1,000.000 lir, za oškodovance
v	Kočevju 1,000.000 lir in za oškodovance v Logatcu 1,000.000 lir.
Obenem je pozval pristojne okrajne glavarje, naj osnujejo v svojem kraju pomožne odbore za zimsko pomoč. Z zneskom razpolaga odbor za begunce in povratnike pri Pokrajinskem podpornem zavodu (centrala) v Ljubljani.
Iz pisarne c&bcsa za ZP.
Prvo med združenj:, ki je darovalo za Zimsko pomoč, je oilo Združenje industrijcev in obrtnikov Ljubljanske pokrajine z zneskom 150.000 lir. — Prvo stalno omizje, ki je darovalo za Zimsko pomoč, je bilo omizje, kj se je zbralo ob proslavi 70 letnice g. Tomaža Mencingerja in poslalo znesek 500 lir.
Za informacije glede Zimske pomoči kličite: 47-71 (int. 44):
Prostori Zimske pomoči so v Puccinije-
vi	ulici 9/1, levo.
Denarne prispevke pošiljajte do čekovnih položnicah na »Pokrajinski podporni zavod — Zimska pomoč — ček. rač. 16.580«!
Zaplemba Imovine upo?mka Bsžidarja Jakca
»Službeni list šefa pokrajinske uprave« v Ljubijan; z dne 15. decembra I. 1943 objavlja odločbo o zaplembi imov ne upornika Božidarja Jakca. akademskega slikarja, stanuječega v Ljubljani. Pred Skof jo št. 21-111., in imovine njegovih rodbinskih članov.
Kratke vest! iz vsega sveta
Carigrad, 16. dec D\"B Anatolska agencija javlja iz Alžira. da jc b i general Catroux imenovan za visokega kom sarja alžirskega odboTa S rijo in Libanon.
Zagreb, 16. dec. DNB. V sredo je prispel v Zagreb prvi japonski odpravnik poslov v Neodvisni Državi Hrvatski Ku-ruiči Miuru. Ob prihodu ga je P zdravil ^ef protokola. V četrtek pa je obi-kal japonski zastopnik hrvatskega zunanjega ministra.
Carigrad, 16. doc. DNB. Arheološki zavod v Carigradu je v sredo otvoril zimska predavanja z gostovanjem članice pruske akademije znanosti v Beriinu Annemari von Gabain. ki je govorila o temi »Kir gizi v starem veku«. Predavanju so pri sostvovali številni tur';':i 7nnn tven'ki ir« umetniki ter i nožem - ki prijo.lelji in člani nemškega društva v Turčiji. Čajanka, ki ie sledila predavanju, ie omogočila gostom živahno izmenjavo mi.-'i ter je bilo rri tej priliki izrečeno priznanje nemškemu arheološkemu zavodu ki je dal pobudo za take sestanke.
Bukarešta. 13. dec. D\TB Maršal Antonescu je izdal dnevno povelje, v k:i tereni proslav'ja sijajno voja:ko de:anje rnmunske 6. d vizije, ki jc tridevnih neprestanih mn^dih in bojih preb la beljševisko mostišče južno od Kc-ča in dosegla morsko oba;o. Pr; tem je zasegla obrežen plen in zajela številne ujetn ke
Amsterdam. 13. dec DNB Biitanska poročevalska &Iu?ba iavljd iz zavezniškega glavnega s4ana v severni Afriki da je ti?kai prispelo 12 brazilskih častnikov k: imajo na^-.-o izvršit; vse potrebne pr'prave za prihod brazilskegi ekspedicijskega zbora na to bojišče.
A nfakvia, 13. dec DNB. Edin-' in uradn lisi v Hedžasu »Umni El-Kura« po-r&ča dn bo v dobi romanja v Mokn uvc lenc racioniranjo ži vil. Vsak romar bc dobil posebno živiisko na-ka znico
Pri m o r o i l
Tudi našo lepo Primorsko in Ctoriško si je mednarodni zločinski komunizem izbral za svojo krvavo žrtev. Tudi pri nas poskuša pi;d goljufivo krinko osvobodilnega boja Uvajati najhujši teror nad poštenimi Slovenci. Našo mehko deželo hoče prekriti z ruševinami in jo preplavit: s krvjo. Spremeniti jo hoče v pokopališče!
Ljudje primorski!
Zdaj nam gre za biti ali ne biti! Struimo se, vstanimo in družno kot en mož pobijmj tega uničevalca in najbolj zagrizenega sovražnika naših narodnih svetinj!
Komunistična OF nam hoče vzeti na«e slovenske šole, ki so se nam zdaj po tolikih letih slednjič vendarle odprle! Pobija nam naše župane, ki so se posta^ vili na čelo naših bratov in sestra na Primorskem!
Slovenci! Primorci!
Zadosti je gorja, zadosti prelite krvi in ruševin! Nič več nočemo grobov! Mi hočemo živeti!
Iz nas samih je v tej najusodnejši uri primorske zgodovine izšla pobuda za
ustanavljanja SUsven^-kiis narečnih straž.
Oblasti so temu našemu pokretu naklonjene in so ga pripravljene podpreti.
Zato kličemo vse, Primorce, može in fante, da vstopajo v Slovenske narodne straže!
Iiličemo vse prav vse, ki čutite in mislite slovensko, ki ste siti varljivih
gesel komunistične OF!
Primorci!
Prijavljajte se v Slovenske narodne straže, Id vam bodo ohranile vaše imetje in življenje. Prijavljate se od 16. decembra naprej!
Vsi, ki bodo vstopili v Slovenske narodne straže, bodo pravi slovenski voja^L Zagotovljene so jim plača, obleka in vsa oskrba, njim in njihovim družinam. Reka, Trst, Gorica in Postojna so zdaj zbirališča Slovenskih narodnih straž!
Primorci!
Pokažuno, da smo Slovenci! Ne preslišimo tega krika naše na smrt izmučene zemlje, ki nas poziva na oborožen odpor proti našemu največjemu sovražniku — komunizmu v OF, ki se je v peklenski zaroti zvezal z izdajalsko savoj-sko divizijo »Garibaldi«, da bi naš narod uničil in poteptal!
Slovenci! Prfmorci!
Domovina sama hoče, da primete za puške! Vsi v Slovenske narodne straže! SMRT KOMUNIZMU! SMRT OF! ŽIVLJENJE PRIMORSKI EV GORIŠKI!
Poveljstvo SšzvensUdh narodnih straž.
C'ogpodfarslro
= Gospodarska pogajanja med Hrvatska jn Bolgarijo. Prva hrvatsko-boigarska trgovinska poqcdba je bila sklenjena leta 19-11 Fo poteku te pogodbe se je trgovinski prornot vršil na podlagi zasebnih kompenzacij. Sedaj so v teku nova guspodar-ka porajanja med obema državama, ki gredo za tem, da se razširi blagovna izmenjava. Bolgarija je izvažala v Hrvatsko predvsem semena, premog in nckotere začimbe, medtem ko bo Hrvatslca dobavljala Bolgariji sodo kemikalije, les in ce-mcr.t.
= Uporaba generatorskeija pepela kot gnojilo. V Nemčiji s0 v zadnjih letih znatno razširili uoorobo plinskih generatorjev za pogon motornih vozil. Ker imajo se..aj številna vozila take generatorje, je nastala m- žnost koristne uporabe pepela, ki vseb^io nri nlinskih generatorjih za les 2.5 eo 3fl/o fosforne kisline, 9 do 7% kalija m 5 do 7% apna Zato so bili vsi imetn-ki avtomobilov s plinskimi generatorji za le, pozvani, da zbirko in cddaiaio ta pepel r^roti odškodnini 1 marke z?, meterski stot. Odškodnino mora plačati oni. ki cdpeije -o^-e! Okrožne kmetijske organizaone pa 90 b:,e pozvane, da organizirajo rdv^zajije pepela in uporabo pepela kot gnoulo.
= Povečana življenjska drba električnih žarnc. Nemška pc-trošoja žara c se je v vojn: znatno povečala, zato so ob.astva lani odredil:, da se nove žara ce prodajajo 'e proti odda i starih žarnic. Ker pa tJ ukrep ni zadostoval, je organizacija nem-Sk h pro zvaja cev žarnic sklenTa, d- bodo tvornice v bodoče proizvajale žarnice ^ , dal So življenjsko d bo. Ooslej le znašala pre pisa a življenjska doba 1000 ur- v bodoče p bc znašala 1500 ur. kar bo s vasem povzročilo manjšo potrebo žarmeoe
liT23m delitev živil za bsžlč
mladini do 18. Ista in nosečih ženam v Ljti-Ijam
Za božične praznike bodo razdeljena ra nakaznice, izdane od mestnega preskrbo-valnega urada v Ljubljani še naslednja živila:
1.	OTROKOM DO 9. LETA: 750 gr pšeničnega zdroba na odrezek št. »10« dodatne nakaznice »GMa« ali »GMb«;
2.	MLADINI DO 18. LETA: 180 gr bonbonov na odrezek »B« dodatne nakaznice vGMa«, »GMb« ali »GMc«;
3.	NOSEČIM ŽENAM (po dovršenem 5. mesecu nosečnosti): 750 gr pšeničnega zdroba proti izročitvi glave posebne dodatne nakaznice za kruh.
Upravičene' Vodo prejeli te dodatke na naslednji način:
a) pšenični .drob na dodatne otroške nakaznice »GMa« in »GMb« pri trgovcih:
od št. 393.501 do št. 394.200 od št. 398.500 do št. 399.500
od št. 394.201 do št. 394.900
od št. 399.500 do št. 400.500
Sarabon A., ZaloSxa cesta
Nab. zadr. drž. želez.,' Masarykova cesta
Anko Alojzij, Gajeva 5
Nab. zadr drž. usl., Vodnikov trg
Nab. zadr. mest. usl., Prečna ulica
Kranjc Anton, Igriška
šober Viktor, Sv. Jakoba trg
Kačar Franc, Sv. Petra cesta
od	št. 394.901 do št. 395.500
od	št 400.501 do št. 401.400
od	št. 395 501 do St. 396.100
od	št. 401.401 do št. 402.300
od St 396.101 do St. 396.700
oa	št. 402.301 do St. 403.200
od	St. 396.701 do št. 397.300 od št. 403.201 do št. 404.100
od	St 397.301 do St. 397.900 od št. 404.101 do St. 405.100
od St. 397.901 do St. 398.500 od št. 405.101 do St. 406.000
Noseče žene naj kupijo zdrob pri enem od teh trgovcev.
b) bonbone na dodatne mladinske nakaznice »GMa«, »GMb« in »GMc« pri
trgovcih:
šumi. Gradišče
Jeras, Miklošičeva
Mimosa, Palača Kreditne banke
Pelicon, Wolfova
Resman, Palača Bata
Stine, Bleiweisova
Bonbon, Miklošičeva
Vavpetič, Celovška 69
od	St. 393.501 do St. 405.500
od	St. 405.501 do St 408.500
oa	št. 408.501 do St. 411.000
od	St. 411.001 do St 413.500
od	St. 413.501 do St. 415.500
od	St. 415.501 do St 4174500
od	St. 417.501 do St 419.500
od	St. 419 501 do St. 420.500
W
Hazgkdnik Jutra" je Izšel
veda podaljšanje življenjske dobe žarnic se lahko poveča tudi na 2000 ur, toda čim daljša je življenjska doba, tem bolj se veča tudi potrošnja električnega toka. 120 milijonov žarnic, ki so v obratu, potroši sedaj na leto 6 mii'jard kilovatnih ur električnega toka. Ce bi se življenjska doba povišala na 2000 ur, bi se obenem potrošnja električnega toka pri teh žarnicah dvign la na 6.75 mit jarče kilovatnih ar. Pr hranku pri delu in materialu v zvezi s proizvodn o žarnic stoji torej nasproti povečana potrošnja električnega toka- Zato bo življenjska doba žarn c povečana ie od 1000 na 1500 ur.
=» Zračna vojna in potrošnja papirja. Zračna vojna je v Nemčiji izzvaia povečanje potrebe papirja in lepenke, in sicer v najrazličnejših področjih. V bombardiranih mestih se morajo razbite okenske šipe začasno nadomestiti s papirjem ali lepenko. Nemška industrija lepenke je spravila na trg posebno vrsto lepenke, ki se uporablja v ta namen. V zvezi s prehrano prebivalstva iz porušenih in poškodovanih hiš so potrebne velike količine posode iz preparirane lepenke, ki se je prav dobro obnesla. Potrošnja ovojnega papirja se je znatno povečala, enako potrošnja pisemskega papirja, kuvert in šolskih zvezkov. S to povečano potrošnjo pa so nemška oblastva računala, zato so pripravila precejšnje rezerve papirja in lepenke, ki se lahko uporabi v ta namen.
= Zamaški šampanjskih steklenic. Glede na težave pri dobavi novih z^.maškov za šampanjske steklenice je nemški državni komisar za cene dal svoj pristanek tvrdkam, ki proizvajajo šampanjec, da lahko zahtevajo pri oddaji šampanjca za civilno potrošnjo vrnitev zamaškov.
= Organizacija trgovine na i»odročju bivše Poljske. O gospodorsko-politični akcij! nemškega trgovstva na področju bivše Poljske, ki je priključeno neposredno Nemčiji, poroča obširno »Kolnische Zeitung«.'' izgraditev trgovine je pričela leta 1940 družba Handelsaufbau Ost G. m. d. H., kj -ie b la ustanovljena za pospeševanje trgovine v priključenih vzhodnih področjih.' Prvotni namen družbe je bil zajed trgovinske obrate, nadzirati komlsarično vodena podjetja 'n pripraviti vse potrebno-da se trgovski obrati prenesejo v roke bodočih 1 stn kov. pri čemer je morala upoštevati, da je treba primerno število trgovinski obratov rezervirati za bojevnike na fronti. To poslednjo nalogo je pozneje prevzela posebna družba za upravo trgovinskih podjetij bojevnikov s centralo v Berlinu in tremi regionalnimi poddružbami. Po štirih letih delovanja prve družbe in dveh let h delovanja druge družbe sta se obe družbi sedaj fuzionirali im reorganizirali. Obenem je bilo izdano poročilo, ki najprej opisuje veliko p onirsko delo nemških trgovcev na vzhodnih področjih. Pri nakupu trgovinskih podjetij imajo prednost Nemci, ki so se izselili iz vzhodnih področij in nemški domačini, že od početka je bilo predvideno, da se določeno število tr-govirsk'h obratov rezervira za bojevnike, da bodo lahko po končani vojni odkupili podjetja, ki bodo imela že primeren promet. S tem je udeležencem vojne zajamčeno, da ne bodo po končani vojni dobili le ono kar bo ostalo. Po obsežnem pregledu obstoječih trgovinskih podjetij je bilo odbronih 30.000 obratov, ki naj med vojno oskrbujejo celotno področje od teh pa je bilo 3000 rezerviranih za vojne udeležence. Na drugi osnovi je bila izvršena organizacija trgovine v Poljak1 generalni guberni-ji, kjer je bilo treba najprej dvigniti nivo trgov nskih obratov in razmejiti trgovinske stroke. Za vnovčer.je kmefjskih pridelkov so bile ust "novi jene posebne zadruge, ki dobro delujejo, prav tako za oskrbo kmetov z najnujnejšimi potrebšč nami Bilo je ustanovljenih 45 okrožnih veletrgovin, te so prevzele po večini velike nemške tvrdke iz Hamburga 'n Bremena, ki so se prei bavile s prekemorsko trgovino Med 70 000 ostalim' detajlnimi trgovci <e število nemških trgovcev razmeroma majhno, toda te tvrdke stoje na kvalitetno višji stopnji. Za bodoče n! predvideno, da bi se v nadrobni trgovini v večji mer naselili nemški trgovci Pač pa je določeno, da se izroč'ta izvozna in uvozna trgov'na v zanesljive roke.
*	Papežev bož»čni nagov°r. iz Vatikana poročajo, da bo papež tudi letos po sprejemu članov Sv kolegija na dan 24. decembra imel nagovor po radiu na ves
krščanski svet
*	Božične Cigarete za nemške kadilce. List; poročajo, da bedo prejeli kadilci v Nemcu j za božične praznike posebno kod-čino cigaret. Vsak kadilec bo dobil 30 cigaret izven običajne količine. Pripadniki oboroženih sil bodo prejeli cigarete pri svojih oddelkih.
*	Popravljanje kuhinjske pohode. V Berlinu su ustanov,li veliko centralno delavnico za klepniska in instalacijska dela. V tej delava.ci popravljajo predvsem zaradi raznih napak nerabne lonce, kožice in drugo kuhinjsko posodje. Spričo terorističnih napadov na nemško prestolnico so poprav.la te vn-te naravnost socialnega pomena.
*	Norveška preskrba s kruhom z&sigu-
rana. Kakor poročajo ;jz Osla, je popolnoma zasigurana preskrba Norveške s kruhom. Z Nemčijo je bila sklenjena posebna pogodba, predvidevajoča dobavo potrebnega žita s katerim bo zadoščeno vsem potrebam norveškega prebivalstva.
*	Tramvaji prevažajo prem°g. Uprava ce.tne železnice na Dunaju je v razbremenitev tovornega prometa za kurivo uvedla svojevrstno novost. K vagonu cestne železnice pn pno toliko tovornih avtomobilov. kolikor jih more voz vleči za sabo Ln prevažajo kurivo na ta način do cilja. V nemških listih je videti že slike takšnih »tovornih vlakov« cestne železnice, ki se pniv praktično obnašajo v sedanjem zimskem času.
*	Nemški gias proti reji malih ž*valu Nemški člžavr.i tajnik za prehrano Backe scd!, da je treba rejo malh živali, v prvi vrsti kuncev in perutnine čim bolj omejiti ker nastajajo zaradi krmljenja teh živali resne ovire za pitanje praš:čev. Statistični podatki kažejo, da bi s krmo, katero rejci malih živali pokrmijo zajcem in kokošim, lahko vssko leto op tali skoraj milijon prašičev. Nemška vlada zaradi tega ne bo podpirala nobenega pizadevanja za razširjenje reje malih živali, temveč bo nasprotno skrbela za to, da se krma porabi za koristnejše namene.
*	Stara obleka za Evropo. Glavni ravnatelj UNRRE Lechmann je po vesteh iz Lizbone pod vzel nabiralno akcijo za staro obleko, ki je namenjena za porabo v Evropi. Ponošene obleke bodo najprej razdeljevali v krajih južne Italije. Očividno hočejo Američani s to akcijo dokazati, da imajo še vedno nekaj usmiljenja z Evropo, katero so spravili s svojo politiko na be-ražko palico.
*	Razžirjevalce neresničnih vesti izganjajo. Iz Sofije poročajo, da bodo vse osebe. ki jih bodo v bodoče zasačili pri širjenju izmišljenih vesti, izgnane z bolgarske prestolnice.
*	Tujske nakaznice za meso v Bolgar riji. Vsak inozemec, ki se pripelje v Bolgarijo, prejme na obmejni postaji pri vstopu v državo poleg drugih žvi'skih nakaz nic tudi nakaznice za meso za ves čas svojega bivanja na bolgarskem ozemlju.
*	Žene delalo v indijskih premogovnikih. Britacsko-indijska vlada je objavila odredbo o takojSn i zapcsl tvi žen v premogovnik h. Odlok utemeljujejo s tem, da mora Indija dobavi j ti več premoga za oboroževalno industrijo.
Pre&siavsllsi društva stsj^.tfvaaSsklh. isa|£ossil&ov pH prezideatu gea. Rssfsssika
Dne 30. nov. je gospod prezident gen. Rupni - sprejel predstavnike društva sta-novar :ih najemnikov, ki so mu obrazložili v težkoče, zlasti glede poman;kanja stano v n j za begunce, brezdomce itd. Gospod ; . iclcnt se je živo zanimal za pereča v Janja in obljub:] svojo pomoč ter društv tudi gmotno podprl. Vidno zadovoljen dosedanjim delovanjem društva je gc:' d prezident ljubeznivo odslovil pred;t :.:!■:•? z bedrilom: »Delajte tudi v bodoče ironstruktivno na socialnem polju!«
Da bo rr.oglo društvo v celoti izvesti svoj program, vabi »se stanovanjske najemnike, ki še niso včlanjeni v društvu, da čim prej prijavijo svoj pristop in z malenkostno članarino L 1 mesečno ped-pro stremljenje društva za izboljšanje položaja vseh najemnikov, upoštevaje geslo: V slogi in skupnosti je naša moč!
Uradne ure so vsako soboto od 16. do 17. ure. kjer dobe člani potreben pravni in strokovni nasvet v vseh zadevah brezplačno. Društvo posluje v Wolfovi u!ic.i Št. lO/lI (pisarna Združenja javnih nameščencev).
*	Vprašanje stanovanjskih hiš ln stano. vanj zanima tudi Angleže. Iz Stockhoima por6čajo, da je na Angleškem po sodbi me-roclajnih činiteljev potrebno zgraliti najmanj 4 milijone novih hiš — takšne so namreč posledice nemških letal3kih napadov na to deželo. List «Economist« priporoča v tej zvezi, naj se nove h še gradi o iz iesa ker je gracina te vrste n. jpri lad-aojša in najcenejša. Za takšne h šo bi Laiiko prihajoli iz tvornic že celi deli, ozl,orno celi srone, ki bi se na licu mesta samo še montirale. O vprašanju zidanih ali lese. ih h š, ki je v sejanjih razmerah pomenljivo tuli za Slovence, prinaša prav zanimivo p is n čiarifek pravkar iziš i »Razgledni k Jutra«, kAtereja dobiš v upravi lista, če si ga naročil v subskripciji, za ceno 28, drugoče pa za 35 lir.
*	Do kosca vojne brez elektrike. V kraju Glashiitte v Schlesw g-Hol steinu 33 ljudje niso hoteli ravnati po predpis h o zatemnitvi. Nekateri prebivale so uporaolj li elektriko tudi ponoč . ne da b: pri tem za-temnili ckna Ker ponovni poziv: niso zalegli ter se ljud e niso hoteli pokoravati odredbam ob'ast , se je slednj č zgodilo kar je postalo neizogibno potrebno: oblasti so prebivalstvu odvzele električni tok ao konca sedanje vojne.
I
tSt
tn
u— Izredni komisar ra dijaške domove. Z odlokom šefa pokrajinske uprave z dne 29. oktobra je bil imenovan za izrednega komisarja Jegličevega dijaškega doma, Akademskega doma, Cirilovega akadem-sKega doma, Doma visokošolk. Akademskega doma in Akademskega kolegija vseučiliški profesor v Ljubljani dr. Henrik Steska. Oražnov dom nadzorjje svetnik pokrajinske uprave Franc Mramor.
u— Kritika in č i.a jo če r>bč ntve s a sprejela letošnje laijije Vodnikove družbe izredno pohvalno in navdušeno. člani so z 1 -tošnj m knjižnim darom izi'edno zadovoljni. Zato brž vai v prosvetni tacor Vo !ni,;o . cov. Stopite v pisarno Vodnikove dru be Narodna tiskarna) ali v knjigarno Tskovne zadruge, šelcnburgova ul. 3, ali -a v len ji-gaino Učiteljske tiskarne, Frančiškanska ul. 6, kjer knjige toicoj dob te!
u— Dve javni pror'rkc'ji š<>le Giasbene Matice bosta v torek in sredo, dne 21. in 22. t. m., obakrat v mali fi!harmonični dvorani, začetek ob 17. uri. gola Glasbene Matice ima v letošnjem letu izredno vei ko število gojencev, trenutno jo ob:skuje 780, katere poučuje 29 učnih moči. Na torkovi produkciji bo nastopilo 30 gojencev klavirskega, violinskega oddelka in oddelka za čelo; v sredo p>a 24 gojencev iz oddelka za solopetje. klavir in violino. Podrobni spored bo na razpolago od da nes naprej v knjigami Glasbene Matice. Spored velja obenem kot vstopnica.
u— Na n. deški ljudski šoli na Grabnu bo otvoritvena šolska sveta maša v ponedeljek dne 20. decembra ob 9 uri v tr novski cerkvi. Reden šolski pouk bo začel naslednji dan.
u— Zlata tička je na«!ov najnovejšega 6. zvezka »Polica za male«, '-i je nedavno Izšla v knjigarni Tiskovne zadruge. »Zlata tička« je zbirka ljubkih pesmic za otroke ki jih je spesnil Danilo Gorinšok in opremil z živimi ilustracijami M Bombic Okusno opremljena izdaja bo gotovo zadovoljila malčke in starše.
u— Zračenje sob. Prejeli smo: Je stranka, ki v letnem, še manj pa v zimskem času skorajda nikdar ne zrači sobe. niti I podnevi, kaj šele ponoči Nad njo stanuje ! družina, ki zrači sobo dan in noč, poleti in j pozimi — celo s prepihom, pa se vendar i pojavi neznosni starinski smrad v njeni j sobi, če jo izjemno zapre le v pretrdi zimski noči samo za pičlo uro. Aii v teku let ni postalo zgornje stanovanje ventilator za spodnje? Ali more prodreti smrad skozi strop v gornje prostore Zeiimo slišati strokovnjaka. ki bi mogel odgovoriti na to vprašanje.
u— »Dravska roža« je krasna pohorska bajka o slrrivnostni roži maščevalki, ki raste na dnu srebrne reke Drave ter ko se razcvete, pokonča kruto limbuško gospodarico. Je to prelepa in ganljiva zgodba treh drvarjev ih sinov, ki so z zelene plani ne o!šli v svet za kruhom delom in srečo. Spisal in v samozaložbi jo je izdal Jože Tomažič, s 125 slikami pa jo je opremi: J"ž i Baraaiek. Vezena 38 lir. Je najlepše darilo za božič in novo leto.
Darujte za Zimsko pvmzvč! Kjer koli govorete c damzš' Kg ifo razmerah ved sto sc spomnite tudi Z'mshe p>V' moči!
DruStvu slepih ao darovali vajenci tt. A. Martinčič, Ljubljana, 200 lir namesto venca na grob svojega blagopok^jne^a šefa, za kar se jim odbor imenovanega društva iskreno zahvaljuje
u— Interesente opozarjamo, da je pravkar izšla v knjigarni Tiskovne zadruge Slovnica angleškega jezika kot II. del prof J. Kotnikovega Učbenika za angleški jezik
u— Nalivna peresa, boljša, dobro ohranjena, kupuje po najv šjl dnevni ceni tvrdka EVEREST, Prešernova ulica 44
u— Zahtevajte AM1DON tablete proti glavobolu, nevralgiji, hripi, nflucnu ra revmatizmu. Dobite jih v vsaki lekarni.
u— Za desinfekc'Jo ust in grla dobite v vsaki lekarni FORMICOT PASTILE!
u— Oskrbite si pravočasno Gospodinj i i koledar za leto 1944 v Knjigarni Tiskovne zadtuge.
u— Opozarjamo vse, ki želijo prodati svoj pisalni stroj, radio aparat ali harmoniko, da prevzema specijalna trgovina Everest gornje predmete v komisijsko oro-dajo in jih vnovči zelo dobro in hitro Pošljite tedaj še danes Vas pisalni stroj, radio aparat ali harmoniko v komisijsko prodajo tvrdki Everest. Prešernova 44.
u— Našo mladino in starše opozarjamo, da bo v prihodnjih dneh izšla v knjigarni Tiskovne zadruge zanimiva, z ilustracijami opremljena mladinska povest Lojzeta Zupanca »Vklenjena mladost«.
u— »Petrček, kaj si želiš za boi.e?« »Najrajši bi imel celo zbirko Police za male od I. do VI. zvezka. Ako pa to ni mogoče, prosim, da mi Božiček prinese vsaj poslednja dva zvezka: Razposajenci in Zlata tička«.
u— Kdo je bil na Tremltskih otokih ? Osebe, ki so bivale na Tremitskih otokih, posebno- na otoku San Domino (prov. Foggia), so naprošene. da sa zaradi informacij javijo v dnevni redakciji »Jutra«.
u— Gospod Lenart Zupan je naprošen. da se oglasi v uredništvu »Jutra«.
Z Gorenjskega
Občutki <*>svet v Kr n^u. V sej. j dvorani kranjskega magistrata se je vršiia dno 1. decembra prva seja novoimencvtr.ega sosveta za mesto Kranj. V navrx>>ino..ti kra jevnih skupinskih voditeljev Jungs haff.rji in Rebcrnrga je deželni svetnik za kranj -k j okrožje na predlog župana in z odobritvijo okrožnega vodje imenoval ra čl ne mest-r.e-g.-r sosveta v Kranju g', n.duiiteja Jožeta Lhoriča, obratovo jo Janeza. G: ie.a, trgovca Henrika Koma, gosti ni -arja Friderika Peterltna gozdais . ga inž .n -;a Do- j telo ter brivca Gabrijela Vei a. župaa J.Iorth je v svojem govoru tolmaJol novim vlanom sosveta samoupravne zadeve kranj-skega mesta :n naloge soneta. Ko č stni ura ni!'J so s*svetnic: do!žni s svoji ni na -boljšimi močmi stati županu ob strari te.-ustvavjati v vseh slo ih prebivalstva razumevanje za odredbe oi.lasti. Novo imenovani č!ar>i sosveta so tiii kon"no zap<ri'e-žoni tev so prejel: delcrete o njiliovem imenovan ju.
Smrt in bolezen v Kranju. Um la st Morija in M. iti j a Po dreka., ro ".ila m je v'ero-nika Herta Teplna.
V Vipavski dolini se je primeril naslednji dogodek: 40 ietna Celestina Soun-tero iz Vidma je imela v Vipavi š vlljsko delavnico. Dolala je za vojaštvo. Po sen- j tembrskih dogodkih je spravila vse svoje stvari na neki avtekar in se odpeljala proti Gorici. V Vrtojbi pa se je morala ustaviti zaradi nekega defekta. Ker ni mogla naprej, je izročila nekatere svoje stvar posestnici Mariji Bastioni-Resp'č Zaupala ji je pet šivaln h strojev, pet velikih zabojev, poln'h sukanca, štiri zaboje, napolnjene z vozaškim! oblekami, in še druge šiviljske potrebščine. Skupna vrednost vseh "stvari je cenjena nad 100 000 lir. V oktobru pa se je Scuntercva spet
i: aBaiapMaa^^	-i»
i»o i-.šla v začetku prihodnjega tedna tn bo prinesla izvirni slovenski roman Marija S k a I a n a
E1MA
Obširni in zanimivi roman obravnava razgibano življenje moderne ženske. Prepričani smo, da bo ustregel vsem čitateljem, posebno pa še onim. ki so si dclgo želeli
oglasila v Vrtojbi pri omenjeni kmetici, da bi spravila svoje stvari v Vrtojbo. Toda Bastianijeva je dejala, da so med tem komunist, /ropali njeno domačijo in da so odnesli vse stvari, ki jih je Scunteiova shranila pri njej Vrnila se je v Videm. Cez nekaj dni pa se je premislila, ker je pr čela dvomiti v izpovedbe Marije Ba-stian.. Vso zadevo je prepustila varnostn oblasti, ki je izvedla h šno piciskavo. Sin Marije Bastlan: je izpovedal, da je njegova mati razne stvari izročila nrkaterim znancem. Preiskava je bila uspešna. Pri 47 letni Albini Kučič iz Vrtojbe so naši. posamezne predmete, ki so bili kriti pod gnojnico. Scunterova je dobila nazaj vse svoje stvari. Oblastva so Bastianijevo m Kuč'čevo zaprla.
Ob kolo. Mehanik Karel Sušič iz ulice sv. Gabrijela 13 v Gorici je pr-stil svoje k lo na nekem dvorišču. Ko ae je vrnil, kolesa ni b lo več. Karabinjeij: poizvetm-jejo za tatinskim zlikovcem.
Iz T?sta
domačega čtiva.
Pripravite knjige
Knjigo dob>te po znižani ceni, če se Se ta teden prijavite v upravi ».Futra« kot naročnik na roina:i»» »Dobre knjige«.
Proinoc jc mi iruii-verzi. Na trža-šlci univerzj Je bU promoviran na o-aeiku <a politične znanosti dr. Rihard Nou.dii.j, ki je že pi ej napravil doktorski Izpit iz ju -oične stroke. — Za doktorico prava je uiia prornoviiana g'.č. S i vi jo š.oka. — Dciito-rat Lz političnih ved si je priuob-1 nadalje dr. prof. Klavdij N ,;"n., ki ima že od prej doktoiat ekonomskih ved. — Končno je napravil doktorat iz političnih vel t;ža loi ro-jalt ur. Gvjdo Gerin, la si je pro ob J doktorat iz pravnozr.anslva že prej na rimski univerzi.
Smrtna kosa. Dne 12. in 13. derembra so umrli v T.stu TOletr.a Jos : ina Kipao, 95 Ictiia Marija Vidic. 9lietni Anton Vc k, 9i-letna Marija Marinšek, Marija šk i ;a •, lSIetni Dortn Braj; a, 511e.ni Iv n Ziulič C41etna V.kLoi"ja JaD.cnš 61 etna Vi.gi-n.ja L un-Miioš 621etni Franc Me. vič, 74-leina E i zaLe ta M.teiič, 731etni Fran: Vor-čon, 4iletni Hclt.or Arkui n, 571e na Morija Davkovč-Vel konja, 82'eina Mart an M n-fre '.a vuova Hieščak in SSlotru Ladis rv Ja novšek.
For°čili so se v Trstu šofer Ernest Vi i al' in gospodinja Olga M. h. ič, uradnik Lon:l Bi~ad&s hja n nanrešocinka G . t la Ve. ii r.
Dnu no ni razstavi. Drre 15. deoembra popoldne je bila ot.orjena v u.ncLn ..tr.i ga eriji n Corsu umetne t a razs ava tržaškega s ilcai ja Frifter l<a R^liLa. Dne 14. decembra pa je hila otvo.jcna v umetnostni galeriji Jei"ko v ulici Sv. Spir iona umet-nostna iu''.staiva slikar a Ivana Rusatt.a.
Nove cene svežemu mleku. Odslej stane v prodaji na debvlo v Trstu hektoliter mleka 363 lir, v nadrobni prodaji liter po 3.S0.
N -va odredba o ribolovu. Tri''a.\!r:o pristaniško poveljstvo je izdalo odre bo. po la.-teri jo s 15. januarjem lf'4i pr p v drn ribezov z mrežami na črti, ki s:a.'a Miramor-oki grn; s točko Madonna v Plr -nu.
Vl!jm:Ici v trgovčevem stanov.onju. D zm vlom lska Iruičina je vd la v st no ari e trgovca Ludmh ja Joltliči. T t vi so od esli ra^rie predmete, vredno 30 ('00 lir. O lastva so zUkovcem žc za petami.
Trije čclni brez lastnika. V tržaških pristaniščih so našli tri čolne. Prvi je dolg
3	30 m. drugi 5.30 m, tretji 5 m. Sedaj iščejo njihove lastnike.
Iz Hrvatslce
TTstanovltev hrvatskega državmega fio-
d Sča. S Poglavnikovo odredbo je bilo v Zagrebu formirano državno sod:šče, v čigar kornpentenco bodo spadali prekršk1 visokih državnih uiadnikov v uradnem poslovanju. SodiSie sestoji iz predsednika,
4	svetovalcev in zap:snikarja. ki so vsi poklicni sodniki. Tožilec je vrhovni državni tožilcc v Zagrebu, ki vloži obt žbo na zahtevo Poglavnlka in brez njegovega odebronia postopka ne sme ustaviti. Sodbe sod^šfa so takoj pravomočne n izvršne.
Spcm nska kolajna na 5. december 1918. V navzočnosti ministrskega predsednika dr. Mandiča in številnih članov vlade so v Zagrebu počastili spomin žrtev, kj so padle dne 5. decembra 1918. Tedaj je za 1deio nezavisne Hrvatske žrtvovalo ž:v'je-nja nad 20 mož. V spomin na ta dan je hila usta t vi jena posebna kolajna, ki so jo razdelili med pripadnike »častne stotnike 5 decembra 1918«.
Zagrebški proračun znaša 1.5 milijarde kun. Na nedavnem sestanku z zastopniki tiska je zagrebški župan povedal, da znaša osnutek mestnega preračuna za pri-hodnie leto 1.5 milijarde kun.
Plača v naturaliiah Da bi se izboljšala preskrba državnih uradnikov in nameščencev. so sklenili, da jih bodo delno izplačevali v naturalijah. Prvi poizkus je bil izveden pri železnici in ga bodo posnemali tudi drueod če ce bo oboesel
za
Ljubljanska mladina zbira knjige n naše domobrance, da jim pripravi plemenitega razvedrila za ure oddiha. V isti namen so dobrodošle knj ževne revije, teh, domino in družabne igre vseh vrst. Vsaka bolje situimna rodbina lahko utrpi vsaj nek;; knjig in to al» ono Igro. Poiščite |n pripravite vse to!
Zbiranje kniig in drugih sredstev sa oddih in razvedrilo je preloženo od so-hot-i na nedeljo. Mladina bo sprejemala podarjene predmete v nedeljo, 19. t. m., dopoldne cd 10. do 12. ure na vseh že objavljenih zbirališčih, to Je na cestnih lcriž ščih pred Bato, r.a Marijinem trgu prod Maverjevo trgovino in pred kavarno I Evropo.
Naj nihče ne gre mimo zbiralcev, ne da bi .jim izrodil vsaj par knjig ali kako družabno itrro!
Pr seboj so vabljena ttskarniška in za-
ložn:ška pndjetfr. da Izbiro iz svojih lo v, primerne knjige in jih prispevajo ta lepi namen.
hltfzrazm večer Nafsniafšlli fco v t®ffek
Iz tehničn:h raz!t«rov je literarni večer Najmlajših v korist Zimske pomoči preložen na torek 21. t. m. Ura in lokal ostaneta nespremenjena (ob 17. uri v Frančiškanski dvorani).
Vstopnice se prodajate v knjigarni Akademske založbe, hotel Slon.
Opozarjamo ponovno na to zanimivo kulturno prireditev,'ki bo v okviru veliko dobrode'ne r.keije prikazala našemu občinstvu stremljenja skupine najmlajših s!o-ven^klh pesnnco-v m pisateljev. Prirediter zasluži vso pozornost!
B&*e%mca
KOI.EDAR Petek, 17. decembra: Lazar, Olimpia.
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica; Glas srca. SCno Sloga: želim si ljubezni. Kino Union: Ob meji.
DEŽURNE LEKARNE Danr*: Mr. Sušn;k, Marijin trg 5, Deu-Klanjšček Dia, Cesta Anele Rea 4, Bohi-uec ded., Cesta 29. oktobra 31.
ZATEMNITEV je strogo obvezna od 17. do 6.30 ure.
Dll&AVKO GLEDALIŠČE
DRAMA
Petek, 17. dec.: Zapito. S. bo ta, 18. dec., ob 16: NomuuisHJ Junaki. Red Sobota Nedelja, 19. dec., ob 10.30: Proslava 85-Iotn'oe smrti Ivana Cankarja. — Ob 16: Nevesta s krono. Izven. Cene od 22 lir navzdol.
Ibsen: »Normanskj junald«. Drama iz življenja Vikingov v X. stoletju, štiri dajanja. Osebe: Ornulf, deželni glavar. —-VI. Skrbinšek. Sigurd, pomorski kralj — Drenovec, Gunnar, bogat kmet — Greg<v rin. Thorolf, Ornulfov sin — Bitenc, Dag-ny, Ornulfova hčj — Ukmar-Boltarjeva, Hjordis, Orniilfova rejenka — Marija Vera, Kore, kmet — Bratina. Režiser: M. Skrbinšek. Scenograf: inž. E. Franz.
Opozarjamo, da se bo prvič v letošnji i sezoni ponovila v nedeljo ob 16 Strindber-j gova drama »NEVESTA S KRONO«.
OPERA
Petek, 17. dec.: Zaprto. (Generalka). Sobota. 18. dec., ob 16: Melodija srca. Opereta. Krstna predstava. Izven. Cene od 32 lir navzdol.
RADIO LJUBLJANA
PETEK, 17. DECEMBRA
8.30—9.00: Jutranji konceri 9.00—9.15: Poročila v nenrčini ;n slovenščini. 12.00—12.30: Opoldanski koncert 12.30—12 45 Poročila ▼ nemščin: in slovenščini 12.45—14.00: Koncert za razvedr lo. 14-00—14 15: Poročiia v nemščini. 14.15—15 00: Popoldanski koncert 17.00 do 17.15: Poročila v nemščini in slcvenšč nL 17.1.5—17 45: Popoldanski koncert 17 45—18: Slovstven kotiček 19.00—19 30: Koncert klasičnega tria. 19.30—19.45: Poročila v Sioven-šč ni. Napoved spoieda za naslednji dan 19.45 do 20.00: Ma a mediora 20.00—20.10: Poročila v nemščini. 20.10—21 20: Operetni napevi, plovče. — 21 20—21 40: lz glasbene ski-cirke. 21.40—22.00. Beograjska vojaška oddaja. 22.00—22.10: Poročila v nemščini 22.10 do 22.30: Glasba za lahko noč.
Ivan Cankar v risbi
Pet;ndvajsetletr.ica smrti ni šla mimo n-s neopaženo, čeprav stoje v ospredju pozornosti veliki in usodni dogodki. Poieg člankov v dnevnikih se je sponi.nja pravkar izišli »Razglednik Jutra«, v »Domu in svetu« je priobčil njegov urednik dr T. Debeljak »Pismo Ivana Cankarja«, odnosi a.-o it marca 1911 od Sv. Trojice v Slov. goricah na ljubljanski Rožnik. Najpomembnejšo pub!ikac:jo- ki res dostojno opozarja ra četrtstoletn:co Cankarjeve smrti, je pravk r izdala Bibliofilska založba Umetnost: Ivan Cankar v risbi. V sp°-m n na petindvajsetletnico smrti Ivana Co«);ariia. Uredil in uvc-d napisal Maha Maleš (T^sk Narodne tiskarne). Je to bibliefilsko opremljena ed:cija v kvart-for-rr.atu, z fustrac jami v tekstu in n?. poseb-n h prilogah, s kolorirano risbo H. Smre-kar a »Ivan Cankar — mučenec« (1913), reproducirano v knj!g> in na ovojni str" m te- s fakslm lrimi posnetki Cankarjevega rokop!sa. Naslov n kaker ne pove vs^ga, kar orinaš' knjiga: v nji namreč niso samo rbiav*;'ene r:sbe o Ivanu Cankarju kakor bi najprej sklepali po naslovu, težišče knjige je v roproduke jf r'sb, ki 'ih je Cankar sam izdelal, in š"!e v drugi vrsti v ne-k terih delno še 'eznnnih ali malo znan'h rsarsk h in fotografskih prispevkih k n-e-gov ikonoErrafiji. V času ko b: bi'o mogoče potratneiše izda'je b' si želfeli celotna Cankarjeve ikonograf'je. saj bi bilo nemalo z nimivo. zbrati vse njegove fotografije in vse sikarske in kiparske podobe n>ego-veo-a lika. k: "ih n:k?kor ni malo. Toda v teo:ih razmerah vojnega časa n's mora vzradost!t! že taka edicija, ki pomen p:ete-ten prispevek h kultu p'sateljeveea imena in spomin:
Besedilo te lepe sporn nske publ kacije začenja sonet pesnika Alojza Gradnika »Na Cankarjevem grobu«. Spisan v zv«zi s petindvajsetletnico C nkar eve smri pesnik se klanja grobu, božji skri-j', v ta-teri so Cankarjeva zrna. N. kopačev, cla bi jih sejali.
Ni plugov ni motik :n n lopat. Prst je preraslo ščavie in osat in samo krti so zdaj v nji orači.
Zaskrbljeno vprašuje pesnik: Je smrt to'.' Konec? Noč brez ni de? In odgovarja:
Iz gnil'h trav le raste novo cvetje 'n le kdor v boli svoji je sokčve izpraznil novih 'e žvljenj spočetje
Poglavitni tekstn; donesek te pub' kacne je uvod slikarja M:he M a 1 e š a, k označuje Ivana C nkarja kot risarja Našteva njegova znana risarska dela in pos^bei poudarja pomen rsbe »Pismo«, ki je Cankor-jevo prvo res samosrtojno delo pr raravi. »Za r:sbo je značilna taka gotovost m spretnost«, sodi Maieš, » z n'e diha tolikšno občutje za kompozicijo, tehnično izdelavo in psihološki izraz, da b: b la v čast kateremu koli mojstru-sl'kar.tu iz polpre-tek'e dobe«. Razpravljajoč o n'daljniih primerih, ki priča jo o Cankarjevem r sar-skem talentu, primerja pisec risbe našega pisatelja s podobnimi poskusi največ^eera ruskega pesoika A S Puškina; nekatere med nlimi so reproducirane med tekstom in omoeočajo primerjavo L. 1909 je narisal Cankar na Dunaju »Lastno podobo« m jo s šalj*vo »»Tiral'co« poslal Slavki ^es-slerjevi v Ljubljano. O tem delu sodi Maieš da je z n-'im pokazal nekak čisto voj slog — ceV> bolj vidnega 'n izvirnega kakor marsikateri poklien' risar k: riše že desetletia«. Zadnja ran- Cankarjeva risba poteka iz 1. 1916. Po Smrekarjevem pričevanju je Cankar zlasti na Dunaju mno-
go risal in zi »Hišo Marije Pomočnice* je skic ra] svoje tipe po naravi, prav tako detajle Sam pripoveduje, da je narisal svo-ir> mater na mrtvaškem odru. ° se ris'>a /2a! ni ohranila. Prav zarad' teh sposobn sti (tudi Oton županč č j'h e pokazal, vendar ?.o te v -av-^sti š"	zn ne), je ne'
Cankar od vseh naš h knj ževnikov naičj-stejši in nezmofj v! o "nos do upodabljajoče umetnosti,« pravi Maleš in na to pr-stavl a: »Da je Ivan C nkar dosegel *o spretnost v risarski umetn sti, je moral k!'ub svoji genialnost. Ce ne velko oa vsai precej — r sati In tu stojimo pred -:a-rroretko: kje so te risbe? AP jih je umetnik sproti raztrgal in uničil- ker j!h n! smatral dovo1 i sebe vredn:h — 'li pa jih Se kda-' »najdemo«. Objavl en' "ist! pa '■kaže-fo Canl-ar1a k'-1 umetn'ka-risarja, k po svojem 'zražanju in ob=k: daje s mostomo :n dozoreVo risbo ki bo ž:vela še "-aprej ob risan- besedi s^/ojega velikega očeta... «
V drugem delu uvda označuje Maleš v tej zbirki objavljene risbe dni,gih umetnikov. ki so Cankarj- risali Najprej sta re-nroducirani dve fotograf j', eno je napravi) Fran Vesel 1. 1905 In je zdaj v njegovem kulturnozgodovinskem arhivu, druga je 'z fotografske delavnice Avg. Berthrlda Izmed risb je tu reproducirana G spari eva iz 1. 1912 »Ivan Cankar s krizantemo«; ve to kar katura na plsateHevo »Belo krizan-temo« Smrekarjeva risba »Iv>n Cankar mučenec« je tako značilna, da je upravičeno vtisnila markanten značaj vsej zb>rk:. Ni karakteristična le za Cankarja, marv-sč tudi za dovtipnega risarja Zanimiv ie Po<3-rekarjev portret te 1. 1914 Kaže nam Cankarjev rbraz v resnobni zamišljenosti in spominja m'lce na Bertholdovo fotograf-jo. Slednjič je reproducirana risba Ivana Vavpot'ča ki predstavlja avtorja »Podob iz sanj« kot vejaka v Judenburgu 1. 19"* 7. Ko mo 2e pri slikali, opozorimo Se na fo-
tografski posnetek Cankarjeve rojstne niše na Vrhn ki.
Poleg so-eta uvoda, slik in fakslmila i uvodna beseda k "»Podobam iz sanj«) prinaša skupno opremljeni zvezek izbor Cankar evih misli o upoir bljajoči umetnost'-. Posneta sc iz raznih njegovh sestavkov od 1 1910 Že zgoraj je bio navedeno kako bistro je gleda! Cankar na umetnost, m tj odlomki kar odlično potrjujejo sodbo o r jegovem č stem in jasnem odnosu do vpra-š nj upodab'jaioče umetnosti.
L^po natisnjena in skrbno opremljena b b!iofiloka pub! kacija »Ivan Cankar v risbi<r bo ost3la med dokumenti tega časa: kot pričev nje, da tudi v težk h cneh nismo pozabii na Car kar j2-umetnika.
Še o novi slovenski opereti
Izjava režiserja E Freliha
Po daljšem presledku spet izvirna o Dere ta. ki sta jo skovala skladatelj Janko Gregorc. absolvent elektrotehnike ter li-bretiot Hinko Stenančič. absolvent gradbene tehnike. Srečno naključje, da sta se združila tudi v »gledališko podjetje«. Ze to dejrivo je porok, da bo odrdta grndba zanesljiva in glasbena stran dovolj elek trifieirana in bo mog'a ogrevati srca ljubiteljev lahkokrile muze.
Vsebina te operete je lahkotna in vedra brez kakšnih zapletll^jev. kakor smo 1»h vajeni v večini operet Prisrčnost dela ima etično osnovo ki se zhsti v tretjem de janlu razvije v zadovoljstvo, ki ga prav tako doživljaš s ffti^nienim srcem, kakor se odigrava na odru. in le te*avo zadr-žuioš eolze Zal^al v oDer^l solze ko jih je že v živl^eniu nreveč? To so so'ze veselja ki en občutiš ob leooti fn resnici, ki ti o<nlaia in nlemeniti dušo. Ta orizor ie naileoši in poln življenjske resničnosti! Sploh se je avtor izogibal grobih dovti-pov, ki bolj žaJijo čut dostojnosti, kalror
pa zabavajo. Dejanje se razvija brez pretiranih in za lase privlečenih zapletov, lahkotno in neprisiljeno. Snov je realistična in začinjena z vsakovrstnimi operetnimi rekviziti, brez katerih si polnokrvne operete misliti ne moremo: s smehom, pre-šernostjo. ljubeznijo, čustvenostjo, komiko, pler^om mladostjo ... Tudi »Striček«, ki si v teku dejanja ubija glavo z novim tipom operete, pride naposled do zaključka, da operete brez ljubezni vendarle ne more biti' Zato ie tudi avtor ostal zvest tem priljubljenim rekvizitom in jih prisrčno in ljubko obdelal. Prisluhnil je srčnim utripom in jih povezal v »Melodije srca«. Avtor som nravi kakor pesniki, da se parala v naših srcih vse. kar nas navdala z žalostjo in veseljem, sovraštvom in ljubeznijo, vse. kar nas opaja in mami. Kakor tajne melodije zvenijo vsa ta čustva iz človekovih srčnih globin... To so torej melodije srca. ki naj v srcih občinstva vzbudiio prijetno sozvočje.
Glasbena obdelava skoraj preseneča. Take glasbe doslej v domačih operetah nismo bili vajeni, saj ie nrecej odmaknjena od plehkih lazzovskih šlageriev in se približuje solidni, rekel bi. leharski melodiki. Le tam kjer je zaradi vsebine nujno potrebno. je tmorablial še jazrov^ko glasbo. Glavne pesmi so zahtevne in jih zmorejo le dobri onemi pevcv Komnonist Janko Gre«rorc pa je razvil v njih vse svoje zmožnosti in v svoji in?trum=ntaeiji Se prav on-sebel dokazal da so mu znane vse tajne lahke elasbe. Gregorc ie komponist, ki more z vsemi registri orV^cf^a in oeria močrv) vplivati na Širše občinstvo. In ob-čmrivo bo rado poslušalo in pelo te me-lodile!
Vsi. ki jim src« v danažnjih težkih časih še niso popolnoma otopela, Fe bodo l*h'-o zazibali v sladkih valovih teh melodij.	Emil Frelili.
Božični venet Iz smrečja
V Beli Krajini je še marsikje navada, da o božiču okrasijo hiše po starem običaju. Na strop v kotu nabijejo. ali kjer je št lesen strop, potaknejo smrekove vejice n nanje navežejo orehov, jabolk m drug h reči. Križ v kotu nad jaslicami in tudi svete podobe okrasijo z lepim vencem ali vsai z vejico zelenja. Orehe in jabo ka pozlatijo z zlato peno Tak^ imenovane »verige« napravijo iz raznobarvnega pap:rja in jih navesijo nad ja&lcami, ponekod celo po vsej sobi. zlasti okrog svetih podob. V Beli Kraj ni je tudi gobbčck »sveti Duh« navadno v lepem vencu Od golobčka je napeljana vrvica, k' je pritrena na vrhnji vogal vrat. Ko se vrata odpro, se golob iz venca na stropu spustt nižje, ko se vrata zapro, se dvigne z vrv:co nazaj v venec
O'ep'e vanje družinskih sob o božičnem času izraža okus gospodinje ki hoče svoji družini pripraviti prijetno domačnost in jo pr bi žati svetosti praznikov. V mnogih mestnih družinah je bila lepa navada, da so napravili bož čn venec že v začetku adventa ali vsaj za božične praznike. Obesili so ga na trakove okrog lestenca
luči ali na strop nad mizo. Iz smrečja ali drugega zelenja so napravili venec; posamezne vejice So povezovali z vrvico ali tanko žico, da je nastal gost obod. Sredino so dopolnili s trakovi v obliki križa. Ti štirje prameni so bili podaljšani in v primerni dolžin zavezani v pentljo, katero so nataknili na kljukico v stropu. Na obod venca sc navezali jabolka po-z'ačene orehe, svetle kroglice in drugj okr: ske, ki so se zibali na zlath nitkah. Ko so venec že obesili, so šele d xlali obročke za svečice, da so bile pravilne razdeljene Barvaste svečice 6e niso tako lepo podale kakor bele. Od toplote se je božični venec rahlo poz'bava; in učnek je bil večji, kjer je odseval blesk Iučic od ogledala.
Letos ne bodo na razpolago smrečice, pač pa se laže nabavijo vejice smreke in jelke kakor tudi bršljana Iz zelenja bi marsikatera gospodinja napravila božični venec S tem bi že davno opuščena navada zopet oživela in poleg jaslic prispevala k prijetni domačnosti svetega večera in praznikov.
Mara Tavčarjeva.
SP O RT
Tekme v Plsuid m še kaj
Koroška smučarska zveza s svejimi odličnimi smučarji bo otvorila letošnjo smu-ško sezono s skakanjem na planiški mali skakalnici, ki dovoljuje skoke do 65 metrov, dne 1. januarja 1944. Zadnjo nedeljo v januarju pa sc bedo pomerili smučarski zastopniki Korcške in Štajerske v Heschen-felsu za deželno prvenstvo. Koroška ho nastopila z odličnimi smučarji, ki boda gotovo častno zastopali n;ene barve. Ime-ra kakcr Franc Smolej. Alojzij in Gregor Klančnik, brata Kazirsrerja in Kari Petrič
jamčijo za dober uspeh.
*
Hrvatsko nogometno prvenstvo. Srečanje med vodilnim Gradjanskim in HAŠKom se je končalo presenetljivo z neodločenim rezultatom 1:1 (0:0). Železničarjem je uspela zmaga nad Ličanincm z rezultatom 2:1. Concordia se je sestata z Viktorijo ter jo premagala precej visoko 6:1. Gradianrki in Ferra-ia vodita v tabeli s
5	točkami, Hašk in Železničarji imajo po 4, Concordia pa 2 t~čki.
Madžarsko nogometno prvenstvo. Madžarski prvi klub s tabele VAC (Veliki Varadin) je moral v tekmi proti Dima-vvasu z rezultatom 1:2 položiti orožje. Kljub porazu pa je ostal še vedno v vodstvu na tabeli. Kispest je premagal Kolo-gvar z rezultatom 2:0. Ostali rezullati so bili: Gamma—Elektromos 1:1; Szclnck— Ferencvaros 1:0; Csepol—Szeged:n 2:0; Vasas—Be?kart 1:1; Debrecin—Salgotar-jan 2:2; Novi Sad—U j pest 2:2.
Duna"ski božični nogometni turnir brez Raška. Na dunaj-kern pokalnem božičnem turnirju bi moral nastopiti tudi zagrebški Hašk. kakor smo že poročali.' Toda prireditelji so sedaj spremenili spored tekmovanja tako, da bo turnir brez zunanje udeležbe.
Še enkrat — madžarski plavalci! Ne-
meth je v plavan ju na 200 m prsno postavil z rezultatom 2:43.8 nov madžarski državni rekord. Letošnji najboljši izid je dosegel ponesrečeni Szegedy s časom 2:45. ki je sedaj tudi prekošen. Szuka in Szi-klosz sta zasedla naslednji mesti s časoma 2:55 in 2:56. Še boljši čas v E"rooi sploh je imel Nemec Klein z 2:42.1. Na 100 m prosto je bila borba zelo ogorčena in šele v zadnjih metrih se ie posrečilo priznanemu intemaeionslcu Tatosu. da je zmagal z 1:00.4 pred Kord-iiem in Eleme-rijem (1:00,6). Na 200 m prosto je zmagal Veghazi v dobrem času 2:18.6 pred Koro-sijem (2:21,7). Na 100 m hrbtno je zmagal Banki-Horvath v času 1:14,8 pred Sz;vo-eem fl:13 8). — Budimroeštansko prve^tvo v waterpolu si je priborilo moštvo MAC z zrnato nad Ferencvarosem (3"91
Zadnjo nedeljo sta se pred 6000 gledalci pomerili mestni nogometni reprezentanci Rige ;n Gdanska. Zastooniki mesta Rige, med katerimi je bilo 8 državnih reprezen-tantov Latvije, so pokazali boljšo tehnično in takt:čno isrro in zasluženo zmagali s
6	: 3.
Na Danskem je zdaj dokončno rešeno vprašanje nogometnega prvaka, in sicer v korist kodan-skega kluba AB Kopenha-gena, ki je v zadnji preizkušnji premagal svojega nevarnega nasprotnika Fremad AC s 7 : 5.
Znana enajstorica SK Bratislave bo dne 1. januarja 1944 gostovala v Draždanih proti nemškemu prvaku Dresdner SC. Kakor znano, je to slovaško moštvo pred kratkim igralo z istim klubom na domačih tleh in izgubilo samo z 1 : 0, vendar hoče zdaj popraviti še ta neljubi poraz.
Dresdner SC, ki se letos ponaša z naslovom nemškega prvaka, bo v teku meseca januarja imel še en pomembnejš: nastop, in sicer proti pokalnemu zmagovalcu Vienni. Kraj te tekme še ni določen.
Kot pripravo za skorajšnje meddržavno srečanje s švedskimi plavalci je Ferencvaros iz Budimpešte priredil domače plavalno tekmovanje, na katerem pa je moralo nastop ti nekaj reezrvnih moči. predvsem za poškodovana in še nesposobna plavalca Szatmaryja in Szegedyja. Na tem mitingu je na 200 m prosto zmagal znani Ta-tos z 2:17 8 pred Korosyjem (2:18.8) in Veghazijem (2:20.8). Na 200 m prsno je bil prvi Nemeth s časom 2:48.2 ptred S'l-klcsijem (2:57.4). Na hrbtni pregj na 300 m ie bil najboljši Galambos s časom 1:12.6.
V pištanskem kopališču so imeli v nedeljo svoj nastop vsi naiboljši slovaški plavalci. Med kopico dobrih rezultatov je b:l dosežen tudi nov državni rekord v štafeti na 4X200 m prosto s časom 10:21, ln sicer za 15 sekund boljši od starega rekorda 10:36. Vsekakor tudi ta najnovejša slovaška znamka še zmerom ne spada med vrhunske po mednarodnem merilu!
Te dni je mmilo 15 let od obstoja nemške table-teniške zveze kot samostojne član;ce nemške zveze za telesno vzgojo. Ta športna panoga si je že pred vojno pridobila mnogo aktivnih pristašev, v zadnjem času pa io posebno radi goje po vo-jašk h okrevališčih in bolnišnicah.
Tekmovanja za smučarsko prvenstvo štajerske so določena na dneve 23. januarja in 20 februana. Medtem ko bodo v klasemh disciplinah tekmovali v Alfenzu, bodo naslovi v obeh alpskih disciplinah oddani v Miirzzuschlagu.
tatvfg!« Jsse&lsali m v P©£startu
Pred kazenskim sodiščem za Gorenjsko se je dne 2. decembra vršila razprava proti osm:m obtožencem, ki so prišli na zatožno klop zaradi tatvin cigaret letos v jun'ju na Jesenicah. Med obtoženci so bili: Alojz Cuznar, Anton Košir, Ježe Ber-toncelj, Emil Mlekuž in Ciril Kovič, vsi nameščeni na železniški postaji na Jesenicah. Napravili sc načrt, po katerem so po prihodu vsakega tovornega vlaka ople-nili vgon, ki je prevažal tobak. Takšen vagon so navadno Izsledili s svo jimi ostrimi nosovi. Skupino, ki se je specializirala na krajo tobaka, je vod:l Cuznar. ki je razmestil stražarje, potem pa je poslal naprej Koširja, da je odpiral vagone. Ko je bil plen na varnem, so si ga razdelili Koš'r. Bertonceli. Mlekuž in Kc-vič. ki so vsakokrat spravili zaboj s cigaretami v poseben prostor in od tam naprej. Vrednost nakradenega tobaka znaša skupno 2800 mark. Izmed, obtožencev je bil obsojen vodja tatmske skupine Cuznar na 10 let ječe. Košir je preeil 6 let. Bertoncelj 5 let, Mlekuž 7'let. Kovič pa 2 loti. Trije nadaljnji obtoženci so bili obsojeni na manjše zaporne kazni
Istega dne se je kazensko sodišče ba-vilo tudi z vlomom v neki vagon nemških državnih železnic na postaji Podnart. Po nastopu italijanske krize meseca septembra je postal promet na tem delu proge posebno ž°vahen. V Podnartu je na ta način obtičalo več vagonov z radijskimi aparati, ki so brli namenjeni za Bolgarijo. Ta okoliščina je izvabila s^?vodn'ka Dcboviška z Jesenic, da je vlomil v neki vagon ter ukradel iz njega radijski aparat znamke »Telefunken Super«. Nekaj dni po tej tatv:ni se je Dobovišek dogovoril s šoferjem Drenovcem z Jesenic zaradi ponovnega vloma, pri katerem sta ukradla nadaljnji aparat. Dobovišek in Drenovec sta prišla na zatožno klop kot ljudska škodljivca, ker sta izrabila vojni položaj za tatvino. Dobovišek je bil obsojen na 10 let. Drenovec pa na 5 let ječe. Neki njun pomagač, kj je vedel za ta-tnsko dejanje, ne da bi ga preprečil, je bil obsojen na 4 mesece ječe.
Iz sodne kronike
Ljubljana, 15. decembra
V torek je razpravljal v dvorani št. 79 okrožnega sodišča mali kazenski s~aat pod predsedstvom sos. Ivana Kralja. Obtožnico je zastopal državni tožilec dr. riu-čovnik, obtoženca pa so imeli vsi svoje uradno jim doJeljenc zagovorrike. Dve razpravi sta se koačali s to bo, er.a pa je bi'a preložena zaradi zaslišan;« nadaljnjih prič. Vršila se je tudi neka prizivna razprava. Obtoženec, ki je bil na prvi slopnji obsojen zaradi žalitve črsti na manjšo denarno kazen in še to pogojno, se je p.oti prvostopni sodbi pritožil in se skliceval na nove priče. Zaslišane na prizivni razp a,i so ga pustile na cedilu. Senat je priziv zavrnil ter potrdil prvostopno sodbo.
Vlom v vojaško skladišče
Prvi je bdi na v*sJ 3^1etm d-l-vec Kri- , stjan po rodu iz Kanala p.i Gorici, bivajoi sedaj v Ljubljani. Državni tožilec ga je obtožil, da je vlomil v vojaško skLd-šče v Vvoiiovi u ici in oJnesel plašč za kolo, zimski voj«oški plašč, 30 škatl-c za maslo, 20 parov podp.atov, 6 sv.nčtnih naočnikov, 7 vojaških kap in 2 para vojaiikih če „1 jev. Vse skupaj je bilo vredno okoji 1678 lir.
Obtoženec je priznal, da je vzel samo iva para podplatov, drugo je zanikal. Prav tako se je broniil, da bi bil vlomil. Zat je-vaJ je, da je bilo sltladišče odprto. Obtoženca je močno obremenjevala neka 121etna deklica, ki je sodelova'a pri tatvinah. Ker so se med izpovedbami dveh mjvažnej ih prič pojavila močna nasprotja, se šolniki Š2 niso mogli prepričati, koliko je obt že .ec kriv. Izkazalo se je, da bo treba pritegniti k zaslišanju še nekega dečk3., ki je bil p i tatvnah soudeležen, pa se je seda i izeelil iz Ljubljane. Razprava je bila prekinjena in odgodena na nedoločen čas.
18 ljudi je osleparil
Težka je bila oo-o^-oa 23.eLnemu di-jal.u Albinu Pajku. Obtož.iica je na vaj. la imena 18 oseb. lii jih je ocleparil leto~n,o pcmlod za okoli 4.000 lir, Jelno v uenar.u, delno v blagu. Ko se je aprila vrnil .z internacije, je bi'a njegova mlada žena hvdo bolna. Malo prej mu je rodila sina- Ker mu tast in tašča nista bila naklonjena n sam m našel učinkovite možnosti, da bi uspošao pomagaj svoji ženil, je začel izvrševati prevare.
Za žrtve si je izbral svojce internirencev, ki jih je obiskoval in jim Zi tr jev 1, da ga pošiljajo njihovi internirani s.rednki-Skliceval se je tudi na razne dobre zveze in jim tako izvabljal pakete, katerih vs.k je bil vreden nekaj sto lir. Večina mu je prepričana, da gre za poštenega posredovalca, dala tudi manjše zneske v gotovini.
Albin Bajk je vse obrnil sobd v pr d. Ko
pa so prihajali interniranci dmg za drugim Jomov, so odkrili njegove p.eva e in ga ovfxH£i policiji. Njegova usoda je bila s tem zapečatena. Najhu.še je bilo, da je bdi tudi njegov t:ud za ženo zamen. Neozdravljivo tuberkulozna je kmalu umrla.
Pied sodnki je Pajk vsa dsj nja skese.-o priznal in izjavil, ia se zaveda, da je s svo-jfmi prevarami storil zelo grda dejanja na škodo najbolj prizodotih. Večna oškodovančevo mu je odpusLila, le 5 jih je terjalo odškolnlno in se pridružilo kazenskemu j postopanju.
Drža-mi tožilec je ugotovil, Ja S7"- za zločinstvo obrtoma izvrševanih pvevar po §§ 334 in 337 kaz. zakona. Zahteval .e naj mu šo lniki odmerijo k^.zen 6 let rebije. Upoštevajoč s'0o oiajšilnih okolno ti pa ga je senat obsodri le na 1 leto in 6 m s?ce/ robije in na izgubo častnih [ ravic za do' o 2 let. Obtcžsnec je kazen sprojel in se zahvalil sodnikom, da so upoštevat nj govo stisko.
Še en slepar obsojen
Kadnji je sedel na zatožno k_op 261otni trgovski pomočnik Vladimir Pritekel j. če prav je bil že 1. 1941. obsojen zora li obrtoma izvrševanih sleparij na 10 mese.ev strogega zapora, ga ni spametovalo. Ko se je vrnil letos konec soptembar lz internacije, je oslepairil več že .o k, ki ro postavnemu obtožencu naglo nase de. V enem primeru je zagrešil tudi tatvino, v enem pa utajo, tako da ga je tožil držovni tožilec po treh paragrafih. Oško "ovanlvam je Prltekelj prizadejal nekaj tisoč lir šlio^e.
Svoja dejanja je p. iznal. V dveh primer h je skušal krivilo omiliti. Sodniki pi mi niso verjeli. Obsodili so ga po obtožnici na 15 mesecev strogega zapora in izgubo častnih pravic za dobo 2 let. Prltekelj s sodbo ni bil zadovoljen. Prijavil je revizijo in priziv, čeprsv mu je bron^ec odvtovil. Priziv zaradi prenizke kazni je prijavil tudi državni tožilec.
Naročite se
m »Bsbro knjigo«
ali oglasi
Službo dobi
.--i.-----> .V^vj
ut euicrat al l\a»r.(l lelen-sko. iščem Na.su p takoj. pLa-■u jiu a-govoru. 4jia*tu se pri Zupane Man a. S:an trg 15-1.	03183-la
ZELEZOSTRUGARJA ki je dob.'k vešč cb ielave tei.ih koeov. 6p-eimem t etalno zaposlitev. Inž. Bor«, nflr. Sv. Jeri!»ja c. 18. SiJka
KROJ. POMOČNIKA
spremem. Ivnn M-.ik. Ljob-ljana. Šelenburgova 6
23253-la 7.ANFSt ?!VO osrno ve?čo Krhanja in likanj — išoem K 4 olrokonc <vi 2—7 le-, zu popoldneve. Naslov v vseh posl. Jim 23208-la
GOSP. POMOČNICO rzu-.eno. iščem k dvočlan«ki dnižni. Plača B hrani zel" doba. Naslov v vseh posl. Jutra	23196-".a
2 BRIV. POMOČNIKA
dnhm. iS"em za takoi. Plača do I.tOO. V:nko Brada. E->tiv ?eva 15.
Službe išče
SLUŽBO za vsa hišna lela in za ko. hnjo. iSčern za takoj. Na slov v vseh poel. Jrnra.
3321
DOBER ZASLUZEK
se nudi mr^kim n žetvkam S D"ud.-i;o iieronskejn pre Ime-ta Primem^ m peoTionvt«-rerne dijake brezposelne Itd. Naslov v vseh posl. .lut-n.
23227-3
ŠIV. UČENKO
[>oštonih sta'ši-v z p-imernn šolsko izobrazbo, k: ima v« 6el e do liela. sprejme takoj Salon Mire Skabaj Ulio« 3. maja 5-II.	3318»-«
ftU^l, iOJoANi
n scurke zanssljivo p-j-končate s strupom, ki dob te v orogeriji K idc, -dov k : ul. 1. 23140-6 RADIO
in več Kino pro.ekei skil; aparatov. prodam. Foiotehnika, bleiwe:sova fTyrSera') 1">
2J3.V6
MOTOR NSU
?I0 ccm, fkora dov. trodsm. Nt3-Iov pn: Fototehniki. Ble! wei?ova (Tyr5eva.) 15.
23231-8
MOŠKO SUKNJO
5po'tno. prava voina. za večjo postavo, poceni prodam Naslov v v*eh posl Jutra
23241-0
ŠIVALNI STROJ
»Shjer«. starej5i model, dobro ohranjen, ugodno pro dam. Osrled dnevno od do 14. ure Naflov v vseh posl. Jut-a.	22413-6
ČEVLJE za štrajiar močke. vi-oke, St. 42. v dobreir stanju in čevlje St 45. p-nlarr za 500 in 610 li-. Ogled- metianik Tyr?evtt 71	23051-S
DVA REZERV AR IA, bakrpna. težino 15 k». nro-da rrehanik Ambroi. TvrSe-va 7'	23250-8
DAMSKO KOLO ele2an'no »k"«- novo in trii. Jko kolo. rabi ono rrrodvn Amb-oJ mehanik Tyr5e-,n 71
KRMILNO Pc<50
i_-"hvV) kj f»o'vn ev do-t->vim <y\ dom. Naslov v v"*! po«!. Jutra	23247-1
MO«KO KOLO dob-o ohranjeno, prodam. N-ojled v delavnici Goreč. Go sprvvefka c. 14 »211-6
ČEZ 100 OBESKOV krofi ih za božičn'" drevo — ugodno prodam Karlov v všeh posl. Jutra. 23210-6
VEČ KUH. OPPEM molernth. prodam po nizki cent. Mizarstvu Potočnik Gni d^včeva ul 1. pri Soli nu Smartinski cesti. 23220-0
ALPAKA PREDMETI
z kiiHuj-viožki. ugAlno naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra.	23147 -tt
PISALNI STROJ Oi.ve.-, proiam ze 1400 lir. Naslov v vseli posi. Jutru.
23226-6
ELEKTROMOTOR
>St'nieD<=<. 2<i HP. t kablom, prodam. Naslov v vseh posl. Jut-a '	232.19-6
SMOKING,
<<Jilni pribor njeno, ročno to-b:co igračke, prodam — Ste T:1dT? ru pogodim. Našlo* r vseh f»'sl. Jutn i3'.94-6
GLOBOK VOZIČEK avtomodel. zelo iobro ohranjen. ugodne pro '«m. Lov4. Sček. BleiweUove c. !7a ITI (na-proti pokr upr.l 23193-0 KOŽUHOVINAST PLAŠČ
črn. nev. prodam Gledališka 17.	3a'^2-C
NOVE ŠKORNJE
štratar-ne, št. 4? 2 veliki servirni torti prifkmi za re-fjivracijo ter več prtov in serviet utal, rablenih n-ed-vo.no blogo. prr>!am. Nvlov v vseh posl Jutra. 2319T-6
MOŠKE GOJZARICE St. 42 iu otroške visoke čev lje št. 34, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra ' 23.99-6
VREČE IZ JUTE večjo količino, pro am. Na. slov v vseh posl Jutra.
23198-0
JEDILNICO
ntcnsKo uro in orep-oge. p-o-dam. Naslov v vs»b posl. Jutra.	23197-6
HAFRIE ŠT. 41 škorn'e. mehke 5nvr<- St. 40. 41. ugodn.i pro !am. Ogled od 14. do 15, nre. Naslov v
KINO SLOGA	I>1. 27-30
Original velikega Ufinega rilma
ŽELIM SI LJUBEZNI
Vesela pustolovščina mlade plesalke, jazz, smučanje tn razkošne plesne revije. V glavnih vlogah: Marika Uock, Viktor Staal. Predstave ob 15. ln 17. Predptodaja vstopnic!
»UNO MATICA	Teleton i'£-41
Močna, globoko občutena drama talentiranega slikarja in milijonarjeve žene! Film za najbolj razvajeno občinstvo!
GLAS SRCA
Izborni karakterni Igralci: Marranne Hoppe, Ernst v. KUppstein, Kari Kulil-man, Eugen Klopfer
Predstave ob delavnikih: ob 15.00 ln 17.30 uri; ob nedeljah ob: 10.00, 13.30, 15.30 in 17.30 uri
.jUDjana
Istalssc SUHE GOBE
ZNAMKE
noljše posamezne al: .tUlrke. posebno Llcht n-te:n in Srn Marino tiuplm. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »FUa-21784-7
STAR PAPIR
kujiujetno. R \Veber, Prečno ul. 8 — nasprot mestnega ko[jal:šča.	23:22-7
KOLO
z« 8-letnega dečka, kupim. Naslov v vseh dosI. Jutra.
23202-7
OPREMLJENO SOBO
blizu opere, s souporabo kopalnice, oidam takoj. Naslor
v vsth posl. Jutra.
LEPO SOBO u ave <eeb. oJdam. Naslor v vset posl. Jifm	2S
OPREMLJENO SOBO lepo t (oseba iir vhodom, oddam boljšem' gospodu, od 45 let nap-ej ev dobra domača hrana in knrvc. Naslor v vsfh nosi Jutru 23251-iS
PRAZEN KABINET
oddam ves .lan odsofii osebi.
Po ":-rhirska 27 23195-2S
GOSPODIČNA
sre n.ih let. želi spornati r evtho žeti it ve do 38 let ftv reg^ intel'gentnega gospi"ia » stalno službo Dop:se na cel odd Ju'ra pod »L«t) značaj«.	23204-25
čRazno
POZOKI POZOR! Znanstvenik psiholog — Moder — se ntituja v Ljubljani, Trstenjakova u.lca 1-1 levo P les kavarne Majcen. Iz pisave vam pove značaj in prlhodnjost Baz. ži am as.roioška in biro-mants.-ia vprašan a Fi-š.te mu, ali pa se osebno lavi e dnevno -d 14. do 17. ure; ob nedeljah tudi od 10.—12 uro M— iJb-37
JEDILNE BUČE
dobite v Mjist ovi ul ci It 10	23143 37
OSEBA, ki je dne 16. iec. ob 12. uri vrela rumen- aktovko pred trg. Sumi in je navidez poznana. na jo tako' vrne » upravi Jutra.	2S355-37
POSODO
za k san e repe <lobrte pri flospedarski zvezi." Blciweiso-va :9.	23141-^7
NAROČILA
za Bol-gno. F'renw. Perugio, Fnre:mem in opravim man ša no^le Naslov v veeh posl.
Jutra'.
Dvignite dospele ponudbe
v oglasnem oddelku
Avto Bela, Brezplačno, Božič Brisaike, Blizu si-ške. Boksač. Bežigraisica 780 m, Čimpreje, Cromby. Dobra kuharica. Do srede 15 XII 45, Družabnica, Dobro srce, Do 700.000 lir. Dober prijatelj, Erika. Elegantno stanovanie. Firenca, Filatelist, Frak. Gradi. Ka-nau Goizcrice, Harmoml-a, Javite se Mariia. Iskreno piijatelstvo, Lepi dnevi, Ljubitdiica otrok, Mateara-tika. Mladostna sreča. Moste, Maj. Moj značai — m o"'a bodočnos. Neodvisna, Nai živi Jružnbnost. Novi akordi. Osamlienost 20, Osamljena, Odkritosrčne^. Potreb u em. Proti vrednost, Prebuicn e. Pri Tivoliju,
KINO UNION
Telefon 22-21
čarobna ljubezenska romanca, ki se odigrava v očarljivem okolju solno-graških planin
OB MEJI
Willy Fritsch, Hertha Feiler, Heinz Salfner, Louis Soldan, Hilde Sessak Predstave ob: 15.30 in 17.30 uri
STANOVANJE sobo in kuhinjo al! samo sobo s Ste iluikom k erkoli. iSčim. Naslov v vseh posl Jutro.	23201-21a

OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom v sreli-mesta, iščem za takoj Ponu Ibe na ogl. odd. Jutra pol »Cena ni važna«.
23233-23a
m
STAREJSA VDOVA
boliša. i lastnim stanovan.em bi šla v skupno g^-podin'stvo z dobro situraniai gospodom zara i laže pretirune Ponu be na ogl. odi. Juti- s polnim naslovom (na anonimna ne odgnvarjem) iiod »Skupno go-spodinjstvo«.	23236-25
..,_, PlaČ2m zelo dobro. Preprosto dekle, Priiateii. Polovico lastnik. Popoina hrana, Rsdio škatlia. Resnost, Sredmi, Skupno živ-I icn^e. Soba, Stareiša oseba. Sred.na mesta. Skupno 8ospodm:srvo, Slikarski atelje. Siiaina bodočnost. S^o-sobna. Sigurna eksistenca, Takoi stanovanie. Točna plačnica, Takoi rabim, Takoi. Takoi 677. Trgovsko podefie. Tehnik. Uradni-ca, Vereirana. V tem tednu. Velika R00 m. Volna. V'"''Vi sistem, Zanut-niava. Zimske urice. Zelo primerno, Zamenlava sta-novania. Z-ianie. Zelo poceni Zaposlitev. Zancsliiv, Začetnik. 5tev. 59. 6 mes. naprei. 12.000, 600, 160 lir mesečno a brez hrane. —--1
c H t a i t e
pazljivo
oglase
„JUTRAW
SiiUaiJii*	arfi.
ZAHVALA
Vsem, ki ste z nami sočustvovali ob bridki izgubi naše skrbne, nepozabne zlate mamice, gospe
VERI BESJAK-svi
VDOVE PO PROSVETNEM INŠPEKTORJU
jo spremili na njeni zadnji poti :n obsuli s cvetjem ter počastili na kakršenkoli način njen spomin, Iskrena hvala.
Posebno se zahvaljujemo g. dr. Jos. Volavšku, čč. duhovščini ter čč. sestram Jožefišča, ki so materi v bolezni z vso požrtvovalnostjo in nego stali ob strani.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v petek, 17. t. m. ob 8. uri v župni cerkvi sv. Petra.
Ljubljana, dne 16. decembra 1943.
ŽALUJOČA RODBINA
Genoveve Fox:
51
Tesno zgručen3 družbica v tihi kuhinji, ki jo je razsvetijeval ogenj s svoj'm: plapolajoč1 mi odsevi, je tako zvedela kako je bilo petnajst sto mož potolklo mnogo močnejšega sovražnika, kako se je b lo minulo nedeljo angleško brodovje vdalo .n v kakšnem neredu je morai general Provost nastopiti umik ter pustiti na boj šču za več ko tisoč dolar ev streliva in živil. Samo ranjence je bil vzel s seboj.
»Morda se je n? dejal kar prelahkega posla. Hotel je prodreti pri Champlainu in udarti naravnost na Washington. Pri tem je pričakoval od svojega brodovja, da bo Macdonoughove l^dje kratko in malo po-metlo z jezera ... nu, in v tem se je prete-to uštel.«
»Da. Angleži imajo menda kratek spomin,« se je dedek naglo oglasil. »Drugače bi se bili spomnili kako je b lo pn Ben-nngtonu ...« Toda n hče se ni zanimal za Benr.ingtcn, in dedek je ogorčeno godrnjal, ko je sin povzel:
»Tj3 noter v Kanado se je umaknil Provost, in upam. da tam tudi ostane.«
»Ali smo... ali smo imeli hude izgube?« je obotavlja je se vprašala mat' Ovvensova.
»Kakh sto petdeset jih bo že Izmed
Ccvingtoncev ni n hče padel. Sam D vis jo je izkupil baš pod levo pazduho. Seveda, še za palec bolj na desno, pa bi se bil moral posloviti od sveta. Je pač zmerom tu-d: mnogo na tem, koliko sreče ima č ovek. Meni na primer so prestrelili s^mo klobuk.«
Pokazal je svojo kučmo in gospa Ovvensova je kar vzdrhtela. ko je pogledala drobno, ožgano luknjico od svir.čenke. V tej luknjici se ji je strahota bitke mnogo prepričevalneje zrcal la k-kor v vseh drugih opish.
Tudi Izabelo je izpreletela zona Toda oče je bil imel srečo. In če si pomislil, koliko je b lo zdaj mater in ctrok k. jim ni mogel več noben oče novedati, kalio je bilo, takšnih, ki so ž veli onkraj gora, in posebno še angleških, ki so na oni strani morja še vedno čakali novic. Ubogi ljudje, je vzdihnila sama pri sebi.
Gospod Owens je bil med tem preskočil na drug predmet. Kakšnega poveljnika so pa tudi imeli! Ta Macdonough ;le mane-vrirsl po jezeru, da ga je bilo veselje gledat'. Dvakrat je bil tik na tem, da pogrne. Na poveljmlški ladji se mu je utrgalo jadro ir. treščilo čez ograjo; njega samega je ranilo na glavi, tako di se je napol nezavesten opotekal sem ter tja; to mu pa ni branile, da ne bi bil sam naravnaval tonov In k0 je b:l desn= bok »Saratoge« malone n kose razbit se mu ;'e še posrečilo obi-nit; in je nadaljeval krvavi boj. dokler nI
legla nasprotna ladja na stran, tako da jo je bilo treba izprazniti. To vsm je mož!
»V vsem, kar ljudje snujemo *n delamo,« je zam šljen0 nadaljeval, »nisem nikoli prav verjel v znamen a in čudeže; a r.emara da se poslej izpreobrnem Pravijo, da je na Saratogi že ob začetku bitke razbilo neki kurnik. v katerem so b le kokoši. Nu, in kaj m:slte, kaj je stcril petelin? Zletel je visoko gor v konopje ln na vse grlo zapel!«
Zdaj je tudi dedek od navdušenja zaki-k-rikal, in vsi so se smejali, kakor že dolgo ne.
Toda gospa Ovvensova je epazila, kako •Izmučeno zveni možu glas, in videla, da mu Polly že dreml e v naročju. Položila je gospodu Owensu roko na komolec in odločno dejala:
»Tako, za nocoj smo slišali dovolj. Zdaj pojdimo lepo vsi spat. Jutri bo tudi še dan.«
S temi besedami j* neutegoma vstala ta jela pri ognju vž gatj sveče.
Tudi oče Owens se je previdno vzdign'l, da ne bi zbudil Pollyje Odprl je vr:ta in spustil Jeffa iz hiše, čeprav se je zvesti pes le počas: in nerad splaz i na svoje ležišče pod skednjem. Preden je izpustil kljuko, je oče Owens vprašal:
»Da. še reka j Kaj menite, kaj sem slišal v Plattsburgu ?«
Iz bela ki je bila že na stopnicah, je ob-
stala, in tudi drugi so še enkrat radovedno okrenil: glave.
»Nu« je dejal oče Ovvens, zategnjeno poudarjaje vsako besedo, »Peter Allen se je zapisal v vo ake in se je menda v For-tu Erieju zelo odlikoval.«
Iz beli je padla goreča sveCa lz reke Jadrno se je sklonila in f° pobrala.
»N' mogoče,« je zajecljala mati Ovvensova.
»Kaj? Kdo?« je udarilo iz dedka. »Menda nisem dobro slišal.«
»Pač, p"č,« se je oče Ovvens nasmehnil. »Arenovi so se baje v Nevv Yorku takisto počutili kakor družina izgubljenih mačk. od samega domotožja. Nu, če se vrnejo, m sl m- da bi napravil za svojo osebo — ker se je Peter tako hrabro izk?zal — križ čez to, kar je bilo. Na, mati, vzemi mi Pollyjo z rok.«
Zehaje je zasul žerjavico na ognjišču s pepelom.
Izabela je krenila gor v svojo sobico, sama ne vedoč. kaj dela. Allenovl se torej vrnejo. Peter pr de domov. Oče je voljan obnov:ti staro prijateljstvo ... kadar oo vojna kor.čana Potem si bo lahko dala napraviti encij^novomodro cbleko in vpletla lepi trak v lase In Peter bo tega vesel spet bosta sedela na hribu pri »pošti« :n pripovedovala drug drugemu, kako je t>Uo. A zdaj je b'l sto milj daleč od nje. Morebiti se ie mera! prav nocoj spet boriti in
je bH prav ta mah v smrtni nevarnosti. Izabela je pomislila na lukn-'o v očetovi kučmi ;n na njegovo srečo. Kaj, če Peter ne bi bil tako srečen? Zmerom je bil od sile drzen, tvegal je kar preveč. In spet bo morala čakati, čak-ti...
Nobena zap~znela luč m nocoj gorela v kuh nji. Noben korak ni drsel po hrapavem podu. Owensovi so spal' srečno, trdno spanje. samo deklica v čumrati gori pod strešnim žlebom ni mogla zaspati.
23. pc glav Je Izabela v novi obleki
Sredi vijugaste poti na Volčji hrib je stala Izabela in zamišljeno poslušal3 ptico, ki je v brstečem vejevju sumahovega grma poskušala vigredno pesem. Zbujena narava je vse na okrog rasla vedri luči naproti In daleč naokeli se je š nI pokoj m mir. Kajti vojna je bila minila, in ljuaje so spet živeli v varnosti m sreči.
Sreča! je pomislila Izabela in brundaje n daljevala pot navkreber, skozi gozd in tja proti me nemu zidu.
S »pošte« je vihrala modra zastav'ca. Gotovo je kako sporoč lo od Jane, je menila Izabela. Skočila je h kamemti grmadi in segb vanjo. Čuden nemir jo je obšel V notranjščini je ležal papir, 'n prsti so P drhteli, ko ga je izvlekla Samo dve besedi sta bili napisani na njem, samo dve:
Halo! Peter.