280. številka. Ljubljana, v petek 5. decembra 1902. XXXV. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avttro-ogrske dežele za vse leto 26 K Qza pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 b. Za poSiljenje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10ib. Na naročbo brez istodobne vpo&iljatve naroči ine se ne ozira. — ZaQoznanlla plačuje se od Btiristopne petit-vrste po 12 b, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frank vai\ — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu 5t. 12. Upravnlštvu naj se bla govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvoije iz Vegove ulice BL 2, vhod v upravniBtvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna tiskarna" telefon st. 85. „Gospodarska zveza". S Štajerskega 4 decembra. »Slovenski Gospodar« je v današnji številki priobčil članek o naši gospodarski organizaciji. Novega ni v tem članku ničesar. Kar pregreva g. Koročec, so same stare reči, ki smo jih že dostikrat čitali v kranjskih klerikalnih listih in se oziramo nanje le zategadelj, ker vidimo v tem elanku zopet poskus, presaditi na Štajersko tisto nesrečno gospodarsko organizacijo, s katero so klerikalci na Kranjskem tako klavrno pogoreli. Načrt, ki ga za slovensko gospodarsko organizacijo na Štajerskem priporoča »Slovenski Gospodar«, je naslednji: v vsaki fari ali, če mogoče, v vsaki vasi posebno p o s o j il n i c o ali pa z a d ru g o, da bo kmet doma dobival posojila, doma nalagal svoj denar, doma kupoval svoje potrebščine iu doma prodajal svoje pridelke. To se prav lepo bere in tudi prav lepo izgleda na — papirju, praktično pa je ta načrt nemogoč, ker so naše gospodarske razmere drugačne, kakor na pr. v Nemčiji. Te gospodarske razmere onemogočajo tako organizacijo, kakor jo nasvetuje »Slovenski Gospodar« in če se vendar s silo in na umeten način ustanovi, jej bo kmalu konec. Saj smo že imeli take poskuse tod in tam na Štajerskem, a vspeha ni bilo nikjer. Propadle so že različne zadruge in potegnile posojilnice v veliko škodo, kar pa še obstoji zadrug, se nobena ne more po vzpeti niti tako daleč, da bi stale na trdnih nogah, vse hirajo in ginevajo in kmalu se bo blizu Celja slišalo o novem velikem polomu. Klerikalci na Kranjskem so gotovo vse storili, kar je le bilo v njihovih močeh, da uresničijo svoj gospodarski pro gram, saj bi bili tako kmeta dobili popolnoma v oblast in ruinirali tiste sloje, ki so jez klerikalizmu na deželi in v mestih. In vendar je vsa ta gospodarska organizacija tako žalostno pogorela. Zaradi tega je popolnoma prav, da »Zveza slovenskih posojilnic v LISTEK. Praška pisma. Božič se približuje in v vseh krogih vlada zimnična živahnost. Zakaj od božič nih vspehov je odvisno večkrat gmotno stanje celega leta. To se opaža osobito na knjižnem trgu. Že dolgo prej so pripravljala založništva nove knjige, dela, albume, ki naj tvorijo takorekoč idejni in idealni del božičnih daril. Novoletne številke različnih literarnih listov in revij so skoro že vse izšle, — vsak hiti, da se ne zakasni v konkurenčnem boju in da ne ostane praznih rok. Zakaj tudi literatura je danes trgovina in mnogo vspeha je odvisno tudi od spretnega založnika in ne samo od nadarjenega avtorja. Češki književni trg je urejen povsem po vzgledu ostalih, velikih evropskih narodov, njihova podjetnost je znana, njihova organizacija in njihova kolportaža, ki tu mnogo odlo-čujeti, sta vzorni. Književna produkcija Čehov je velikanska. Cela vrata velikih in malih založnikov izda vsako leto premnogo knjig. Prevodna literatura zavzema poleg izvirne Celju« neče ničesar slišati o taki organizaciji, ker je nemogoča vsled naših specialnih gospodarskih razmer, ker nima bodočnosti in ker bi slovenski denar spravila v največjo nevarnost. Ako bi se »Zveza« udala in začela na svoje članice vplivati v smislu nazorov »slovenskega Gospodarja«, bi kmalu izgubila svoj vpliv. Tiste posojilnice, katerim je na pametnem in dobrem gospodarstvu, bi ne mogle ostati pri celjski »Zvezi«. »Slovenski Gospodar« tudi sam uvi-deva, da »Zveza slovenskih posojilnic v Celju« ne pojde na njegove limanice in ne postane denarna centrala za to novo organizacijo. Vsled tega priporoča pristop h »Gospodarski zvezi« v Ljubljani. Menda se vidi že iz tega, kam pes taco moli. »Gospodarska zveza« je pa tudi na Štajerskem tako kompromitirana in na tako slabem glasu, da je niti »Slov. Gospodar« ne more priporočati brezpogojno. »Vsled tega zahteva neke spremembe pri »Gospodarski zvezi«, kakor da bi potem to podjetje postalo solidno in zaupanja vredno. In da bi ljudi laglje zapeljal, trdi »Slovenski Gospodar«, da je c. kr. poljedelsko ministrstvo to »Gospodarsko zvezo« »nekako« pripoznalo za sredotočje vse slovenske gospodarske organizacije. Kdaj, kje, kako, s čim je poljedelsko ministrstvo »Gospodarsko zvezo« pripoznalo — »nekako« pripoznalo piše »Slov. Gospodar« — za sredotočje vse slovenske gospodarske organizacije? Nihče ne ve nič o tem. Če je res, naj se to pri-poznanje vendar obelodani, če ni res, naj se pa oglasi ministrstvo, ako še kaj drži na svoj ugled, ki pa je vsled izrednega podpiranja različnih slabih naprav občutno trpel Ministrstvo se je zavzemalo za »Vinogradniško društvo« v Ljubljani, in to društvo je bilo obsojeno radi tihotapstva in bi moralo biti obsojeno radi goljufije, storjene z izdajanjem in predlaganjem falsificiranih bilanc. Ministrstvo je dalo »Gospodarski zvezi« podporo in to podporo je porabil dr. Šusteršič za uprizoritev a f e r e z ž 1 i n d r o. Ministrstvo je letos dalo zopet podporo »Gospo- častno mesto. Vsako svetsko delo, ki je imelo kaj vspeha, se v najkrajšem času prevede in cene so mnogo zmernejše, kakor one nemških prevodov. Različne biblioteke in knjižnice skrbe za dobro čtivo za malo denarja. »Svetska knihovna«, ki je izvrstno urejevana, stoji n. pr. 10 kr. zvezek, dočim stoji nemška »Reclam-Bi bliothek« po 12 kr. in ima poleg tega še slabji papir in slabji tisk. — Sploh pa po-skrbe češki založniki knjige za vse zahteve in vse sloje. Vsako leto izide mnogo krasnih, dragocenih književnih del z iz-bornimi ilustracijami, ki so v resnici v vsakem oziru velike umetniške vrednosti. Razume se, da je zdaj pred Božičem izdaja še posebno živahna. — Društvo čeških pisateljev »Maj«, ki je zasnovalo zdaj tudi lastno založništvo, je izdalo na pr. naenkrat 16 knjig in 12 jih je še v tisku. Pomisliti pa se mora, da je to šele začetek in da je društvo dolžno postopati z največjo opreznostjo z društvenim denarjem. Druga založništva, ki imajo že svoje stalne zveze, svoje stalno občinstvo, nastopajo pač z večjim pompom. Imenovano društvo izdaja tudi svoj časopis »Maj«, ki je tednik in pač najmlajši izmed svojih literarnih drugov. darski zvezi« za izvrševanje revizij in te revizije se tako izvršujejo, da sta oba revizorja v kazenski preiskavi zaradi hudodelstva goljufije. To so take blamaže za ministrstvo, da si večjih že ni mogoče misliti. Brezvestno pa je, s i 1 i t i p o š t e n e, n a t r d n i podlagi stoječe po soj il n ice, n aj se pridružijo »Gospodarski zvezi«, ki je v raznih slučajih dokazala, da ne zasluži nikakega zaupanja. Svarimo somišljenike »Slovenskega Gospodarja«, naj dobro premislijo, kako usodepoln korak store, ako ustvarijo tudi pri nas na Štajerskem tako organizacijo, kakršno je ustvaril dr. Šusteršič na Kranjskem in ako jo postavijo pod vodstvo razupite »Gospodarske zveze« v Ljubljani. Kesali se bodo, to je gotovo, a morda pride kes prepozno, — zanje in za narod. _ W Eijubljanis 5. decembra. Državni zbor. V začetku včerajšnje seje je predlagal posl. Svlvester, naj bi se o kroš-njarskem zakonu ne debatiralo po paragrafih, kar bo zahtevalo 34 debat, temuč se naj sprejme v sedmih skupinah. Ta predlog pa se je odklonil. Prvi je govoril k debati posl. Šusteršič, ki je apeliral na nemške zastopnike, da se gre za gospodarsko eksistenco nemškega jezikovnega otoka na Kranjskem, za Kočevje. S kranjskega stališča je predloga absolutno nesprejemljiva. Govornik je rekel: »Pustite predlogo, kakršna je — in ves politični okraj kočevski bo v petih letih brez prebivalstva«. Posl. Pommer je vprašal govornika, zakaj se ni tega predlagalo v obrtnem odseku. Posl. Šusteršič je stavil dodatni predlog: »Ravno tako naj ne velja ta zakon glede trgovine z lesenimi, sitarskimi in lončarskimi izdelki, ako se gre le za prodajo domačih izdelkov«. Govorili so še poslanci S c h w e i g e r, Ofner in Kulp. Vladni zastopnik, sek-cijski načelnik dr Weigelsperg je go voril proti Šu s t e r š i č e v e m u predlogu, češ, da ni mogoče kontrolirati, kateri izdelki so domače industrije in kateri ro- Imena uredništva naznačujejo zlati srednji pot, vsem nekaj, tudi najmlajši frakci češke moderne, ki se je skupljala dozdaj že 9 let skoro izključno okrog aristokratskega mesečnika »Moderna revue«. »Zvon«, ki je veden od tistih oseb,kakor »Maj«, ni tako toleranten, čeravno je šele tri leta star. »Kvšty«, — izhajajo enkrat na mesec na 8'/s tiskanih polah — so bili večkrat naprednejši, vkljub svojemu 24 letniku. Zato je »Osveta« ostala zvesta svojim 33letnim tradicijam in ravno še o priliki Zolovo smrti je stara gospodična Krasnohorska patetično grmela proti temu velikanu, ki je po njenem mnenju prelival gnojnico in se valjal v blatu in smradu. — »Lumir«, ki ima tudi že častitljivo starost — 31. letnik — je moderno glasilo, človek bi rekel: češke literarne buržoazije, urednik mu je Vaclav Hlad ik, autor drame »Zavrat«, ki se je nedavno dajala v češkem gledališču. — »Rude- kvčtjr«, lep ilustrovan mesečnik, izdaja soc.-demokratična stranka. Zvezek — 1 tiskovna pola — stoji 10 kr. »Katoliška moderna« ima štirnajstdnevnik, ki se je iz »Obrazkova;*revue« prekrstil v »Češke kvčtj«. »Zlata Praha« je menda na našem jugu najbolj znan češki ilustro-vani list. Njena domena je družina, — kodelstva. Šusteršič: »Saj se lahko da vsem legitimacija !a — Vladni zastopnik: »Za legitimacije je vendar v zakonu določno preskrbljeno. Gre se le za to, ali ima kdo obrtni list ali krošnjarsko knjižico.« Med krščanskim socialcem Heilin-gerjem in Biankinijem je prišlo potem do ostrili kontroverz. Heilinger je namreč napadal bošnjaške krošnjarje. Posl. C ho o: »Slovenci morajo dunajske agente vreči iz hiše, to bi bil najboljši odgovor«. Posl. Heilinger: »Bošnjaki niso Avstrijci!« (Ugovor in smeh pri Čehih in Jugoslovanih). Biankini je poučeval nasprotnika, da pride vsako leto na tisoče Nemcev v Bosno domačinom kruh odjedat. Glavna govornika sta bila Ellenbogen contra, in L o s e r pro. Poročevalec F o e r g se je še enkrat izrekel prot Šusteršiče-vemu predlogu. Pri glasovanju je bil šu-steršičev predlog odklonjen. Reforma v Macedoniji. Dogovor Avstrije in Ruske iz leta 1897, vsled katerega sta se te dve državi zavezali, skrbeti vzajemno za mirne od-nošaje na Balkanu, je dosćgel sedaj prvi uspeh. Sultan se je diplomatičnemu prigovarjanju imenovanih d^eh velesil uial ter izvedel zahtevane reforme za turške provincije v Evropi, posebno za Macedo-nijo. Ako se bodo te preosnove tudi natanko izvrševale, je upati, da se pomiri vrvenje v Macedoniji. Reforme določujejo sledeče: 1. Žandarmerija se sestavi iz mohamedanov in kristijanov, ki znajo brati in pisati. Dosiuženi vojaki imajo povsod prednost. Tudi policijski komisarji in agentje bodo deloma mo-hamedani deloma kristijani. 2. Okrožni poveljniki (valiji) morajo nadzorovati napredke kmetijstva, javnih stavb in industrije. V ta namen se jim pridelijo novoimenovani ravnatelji javnih zgradb. 3. Naselbine z več kot 50 hišami dobe ljudske šole. V glavnih krajih sandžakov in vilajetov se ustanovi pripravnice. Ravnatelje za šole in kmetijstvo imenuje minister zunanjih zadev, take izborne može, ki poznajo mednarodno pravo in pogodbe. Sodne uradnike imenuje justični minister, in sicer v ednakem razmerju mo- vendar njeni literarni prispevki daleč pre-sezajo nemško takozvano »Familienlitera-turo«. Tudi ona obstoji že 20 let. »Roz-hledy«, tednik za politiko, umetnost in vedo, so ostali v vseh 13 letih svojega obstanka zvesti svojemu programu: boj za pravico in resnico. »Naša doba«, mesečnik, izhaja X. leto, vsaka številka na 6 polah, je najboljša češka revija, razpravlja o vseh kulturnih pojavih češkega naroda in ostalega sveta, rediguje jo prof. dr. Masarvk. Tudi »Češka revue«, katero izdaje »Klub narodne stranv svobomvselne« je resen list, ki se trudi stati na vrhuncu svoje naloge. »Slovanski pfehled« pozna tudi pri nas vsaj po imenu vsak inteligenten Slovenec. »Obzor literarni a umčlecky«, list posvečen objektivni kritiki, je, žal, zdaj na koncu svojega 4. letnika zaniknil. »Volne smčrj«, glasilo umetniškega društva »Manes«, je krasen mesečnik z mnogimi umetniškimi prilogami in reprodukcijami. Izhaja VII. leto in vsekakor zasluži, da krasi tudi naše slovenske salone. Poroča v besedi in v ilustracijah o vseh čeških in svetovnih pojavih na polju upodabljajoče umetnosti. — Ravnokar je izšlo »Dflo«, katero je začela izdajati »Jednota umčlcft vytvarnych«, ki se misli pečati iz- hamedane in kristijane. Okrožja dobijo ravno tako sodne tribunale s civilnim in kazenskim oddelkom, kakor sandžaki. So dišča morajo biti povsem neodvisna. Vsak j pristransko se vedoči sodnik se takoj od- ; stavi. 4. Imenujejo se generalni guver nerji in en generalni ravnatelj, kateremu bodo podrejeni vsi civilni in vo jaški funkcionarji. Ta bo imel skrbeti, da se reforme izvedejo, nadzoroval bo upravno in finančno službo ter sultanu nasvetoval zboljšanja. Nadalje bo imel pravico od-etavljati in imenovati uradnike. 5. Kot najvišja instanca se osnuje posebna komisija, obstoječa iz predsednika in treh članov. Podrejena bo naravnost sultanovemu velikemu vezirju. Poslanica predsednika Roosevelta. Kar je pri nas prestolni govor pri otvoritvi drž zbora, to je v Ameriki predsednikova poslanica. Novo otvorjeni ameriški zbornici sta ravnokar sprejeli tako poslanico predsednika Roosevelta. Ista govori o političnem in gospodarskem položaju v onem ponosnem, da ne rečemo ošabnem tonu, kakor je sploh bogatašem prirojen. Tu se čita: Vedno smo še v pe-rijodi brezmejnega blagostanja. Kot narod smo igrali na svetu veliko vlogo, in pripravljeni smo svojo bodočo vlogo še povečati. Tudi če bi hoteli, bi ne mogli igrati male vloge. Mi nismo slabiči in bojazljivci. naš evangelij je upanje in zmagovito prodiranje. Ne strašimo se bojev. Opraviti imamo z velikimi problemi na tujem, pa se z večjimi doma. Toda mi smo tudi v stanu, jih rešiti. Govoreč o tr ustih, ki grozijo uničiti sploh vso malo industrijo, obrt in trgovino, je rekel, da je tako združevanje neizogibna posledica v razvoju moderne industrije. S tru-sti se je razširilo bogastvo ter dobila dežela vodstvo v mednarodnem industrijskem svetu, in kaj takega ne sme odpravljati. O monopolih je rekel, da so krivični, povdarjal je nadalje potrebo zakona glede naseljevanja. Poslanica pozdravlja vsako delavsko organizacijo, odobrava mirovna razsodišča mesto vojn, a vendar povdarja takoj nato, da je Zedi-njenim državam potrebno ustanoviti si generalni štab ter pomnožiti mornarico, češ, da je za ohranitev sedanjega miru najboljši porok močno brodovje. Najnovejše polit, vesti. Novi poslovnik za drž. zbor sta baje izdelala dva poslanca konservativnega veleposestva ter ga prilagodila izkušnjam nemškega drž. zbora. Načrt je že v Korberjevih rokah. — Vsenemci so sklenili na svojem shodu v Karlovih varih, da se ne pridružijo 'nobeni stranki. — Odpoved trgovinskih pogodeb se izvrši baje že v tekočem mesecu ter se razun Italiji tudi Rumuniji in Srbiji odpove pogodba. — Nemško-češki spravni načrti so se danes obelodanili. — Češki deželni odbor je zavrnil pritožbo magistrata v Libercih, ki se je branil sprejemati Češke dopise. — Demonstracije zoper češke voditelje in okrajnega glavarja so ključno s češko umetnostjo, in ki bi naj enako ležalo na vpogled v vseh naših kavarnah pa tudi v hišah naše imovite inteligence, ki sicer kaj rada podpira tuje pseudoumetniške liste, k la »Moderne Kunst«, ki je le boljši »Familienblatt«. 1. številka »Dila« ima 5 umetniških prilog in 45 drugih reprodukcij. Tednik »Dalibor« je fin muzikaličen list že v 24. letu svojega obstanka in mu-zikalično naobraženim Slovencem gotovo znan. »Divadelnf listy« izhajajo dvakrat na mesec v lepi izdaji in dobro prospe-vajo, — pač tudi zato, ker se tako radi mešajo v zakulisne intrige. Ženskih listov je šest, — morda o priliki sploh o celotnem češkem ženskem gibanju kaj več.— Razun tega sta še dva posebna modna lista. Za humor skrbi »Švanda Dudak«, že 21. leto, zadnji čas mu asistira »Žertem svetem«. Političen humor in satiro ponujajo »Humoristicke listy« in »Šipy«, škoda, da mnogokrat brez soli. Razume se, da je tudi strokovno časopisje jako razvito. »Epocha« in »Veda a prace« sta lista za iznajdbe in napredek na polju obrta, trgovine, rokodelstva itd. Oba sta štirnajstdnevnika, prvi izhaja 8., uprizorili Nemci v Moravskih Hrani-ca h, ker so se jim neugodno rešile reklamacije zadnjih občinskih volitev. — Deputacija graških tehnikov pod vodstvom rektorja je bila včeraj pri na-učnem ministru, da izposluje nekatere učne spremembe na tem zavodu. — Med Kubo in Severno Ameriko se je podpisala reciprocitetna pogodba. — Novo špansko ministrstvo sestavi najbrže Monter o. Na krmilo bi prišli konzerva-tivci. — Zedinjene države so imele do 30. junija letos 684,326 280 dolarjev dohodkov ter 593,038.905 dol. izdatkov, tedaj ♦ preostanka 91.287 375 dolarjev. — Tirolski italijanski poslanci so sklenili obstruirati tudi pri nujnih gospo darskih predlogah v deželnem zboru. Obrambna sredstva proti klerikalizmu. ff>alje.) Poleg Albingenzov so največ trpeli Waldenzi. Preganjali so jih tako grozovito, da človeku kar kri zastane, če bere poročila cerkvenih pisateljev o tem divjem klanju in sežiganju ljudi. Sežganih in pornorjenih je bilo na tisoče ljudi, ki niso storili druzega, kakor da niso verjeli, kar se jim ni zdelo verjetno. Pri preganjanju \Valdenzov so se zlasti odlikovali frančiškani. Samo frančiškanski inkvizitor Lorelli je dal na Savojskem in v Dauphineji sežgali in poklati več sto ljudi. Evo izgleda, kaj pravijo poročila: »Dne 22. maja 1393. se je v cerkvah v Embrunu vršila lepa slovesnost, vse mesto je bilo okrašeno, cerkveni al-tarji so bili okičeni, duhovniki pa oblečeni v dragocena oblačila. Kaka slavnost se je tako slovesno praznovala? 80 Wal-denzov iz dolin Freysinieros in Argen-tiere in 150 \Valdenzov iz Valouisa je bilo obsojenih na smrt na grmadi. Polovica vsega prebivalstva teh krajev je izginila, izginile so cele familije: oče, mati in otroci.« Sto let pozneje se je zgodilo še gro-zovitejše klanje. Papeža Inocencija VIII. kardinalni legat Albers Kremon-8 k i je vdrl v dolino Vallouise, kjer so se \Valdenzi skrili v neki votlini gore Polvoux. Pooblaščenec Kristusovega namestnika je dal pri vhodu v to dolino zažgati velikanski ogenj. 1500 tu zbranih ljudi, mož, žen in otrok, je vsled ognja in dima umrlo, ali bilo poklanih od papeževih odposlancev. Seveda se je tudi v občinah Merin-dol in Kabrieres, ki sta spadali k Avi-gnonu, torej k papeževi držav), kruto preganjalo krivoverce. Samo v cerkvi v Kabrieresu so papeževi ljudje pomorili kakih 500 ljudi, največ žensk, ki 80 pobegnile tja. Ti izgledi bodo zadostovali za spo znanje, kako se je vera ljubezni po papežih in njihovih pooblaščencih oznanjala na Francoskem. Zgodovinska resnica je: papeži in njih ljudi so z verskimi vojnami francoski narod na ljudeh in na premoženju tako oškodovali, da Francija tega nikdar ne preboli. Francija bi bila danes tako glede obljudenja, kakor glede pol učne in narodne veljave največja in najmogočnejša prva država na svetu, da . ■ je m- gia o pravem čsbu oprostiti objem* katoliške cerkve, tako pa hira in n^Zido;e v vseh oz'rih, kakor vsi katoliki narodi. Nič boljšo rji postopala inkvizicija v druzih deželah. Želje Rima so bile vedno drugi 11. leto. Inženerji imajo štirnajit-dnevnik že 36 lbt, elektrotehniki 4 leta. Tednik čeških zdravnikov izhaja že 41. leto in ima dve prilogi. Droguisti, trgovci, gostilničarji itd. imajo svoje tednike ali štirnajstdnevnike. Razun tega je mnogo športovnih, kmetovalskih listov, list o živalih, list o ptičih, list o letoviščih, — vse ima svoj list, še uganjkari- »Česky Ha-dankaf«, štirnajstdnevnik! Češka »Woche« je »Svčt«, dunajski »Interessantes Blatt« ima dva češka konkurenta »Kuryr« in »Ilustrovano listy«. Sploh pa ta pregled še nikakor ni popoln, novejših literarnih in drugih listov v Pragi in v provinciji je vse polno, tako »Srdce«, »Moderni život« itd. »Novy Kult« je glasilo čeških anarhistov. Da, mnogo se čita aa Češkem. Dnevniki vedno boljše prospevajo in imajo ne kateri res velikanske naklade. »Narodna politika« n. pr., ki se imenitno razume na takozvano »Abonnentenpolitik«, izhaja v stotisoč iztisih, ob nedeljah pa in o priliki osobitih dogodkov tudi v 120.000 do 150.000 iztisih! Številka stoji 2 kr.! Ali za danes dovelj o — papirju! X. iste, povsod jednake: obesiti — zadaviti — selgati. Mesto sežgati rabijo inkvizi-torji časih izraz »izkuhati«. Celo tako krut in krvoločen človek, kakor je bil kralj Filip II. je n. pr. glede divjanja inkvizicije na Nizozemskem rekel, da je nizo zemska inkvizicija še špansko prekosila. Tudi v Avstriji in v Nemčiji so in-kvizitorji morili in požigali, kar se je dalo. Papeži pa so izdajali vedno nove bule na škofe in vladarje ter jih vedno z nova podžigali, naj postopajo neizprosno in naj zatro vse krivoverce. Posebno značilno je popolnoma uničenje takozvanih Štedi n g e r -j e v. Ti Stedingerji na Oldenburškem v Nemčiji so bili krepko in zdravo kmet ako pleme. Ti ljudje so se naveličali večnih krivičnih tirjatev svojega škofa. Dajte, dajte, dajte — je vedno kričal in moledoval škof in poleg desetine in tlake nalagal kmetomčedalje več bremen. Končno so se kmetje naveličali polniti nenauitno farško bisago. Nagnali so škofove ekse-kutorje, pretepli nekaj duhovnikov in ker so bili laćni in žejni, so šli v samostane in se sam do dobra najedli in napili. Bil je upor proti duhovniškemu tiranstvu, upor proti duhovniški lakomnosti, nežna ten kmetski pun',, kakor jih je svet veliko doživel; kadar je človek tako zatiran in izkoriščan, da še živeža nima, takrat ga mine potrpežljivost. Škof ja te kmete hitro proglasil z a krivoverce, dasi ni bilo niti najmanjšega dokaza za kako krivoverstvo. Škof jih je proglasil za krivoverce zato, da bi jih mogel z ognjem in mečem pokončati in na priporočilo papeškega legata, dominikanca Ivana iz Vicence — ki je leto pozneje požigal ljudi v Lombardiji — je papež Gregor IX leta 1231. ukazal versko vojno proti Stedinger skim kmetom in naročil škofu Gerhardu, da jih pokonča. (Dalje prih.j Dnevne vesti V Ljubljani, 5 decembra. — Osebne vesti. V področju gra-škega poštnega in brzojavnega ravnateljstva so imenovani poštnim asistentom sledeči praktikantje: Pavel Marčič za Maribor, Karol Pšeničnik in Jaro-slav Novotny za Zidan most in S. Hrovatin za Ptuj. — Repertoire slo venskega gledališča. Jutri, v soboto se po navija velezanimiva slika iz gledališkega življenja »Z a z a«, ki je pri premijeri vsled krasne igre gdč. Rvickove dosegla največji uspeh. Kritika je priznavala, da je bila premijera »Zaze« ena izmed najlepših predstav na slovenskem odru. Glavno ulogo igra zopet gdč. Riickova, ulogo male »Tot">« pa mala Saša Lierova. ki je s svoje nepričakovano naravno in ljubeznivo igro izzvala splošno burno odobravanje. — V ponedeljek, na praznik Dev. M. sta dve predstavi: popoldne narodna igra s petjem »Gospod Jakob«, zvečer pa velika Smetanova opera »D a-1 i b o r«. — Slovensko gledališče. Hudo papricirana burka, prikladna kakor nalašč za predpusten čas, je komedija »Medalja«, katero je nemški spisal Ludvik Thoma. Igra ubetoji v resnici zgolj iz komičnih prizorov, kateri se dogajajo o priliki po jedine, napravljene po, rekel bi domače, okrajnem glavarju (g. Dragutinovič) v preslavlje uradnega sluge (g. Boleška). Vlada je priznala slednjemu srebrno medaljo spričo večletnega in marljivega službovanja. Kakor je obično pri političnih uradih, povabili so se k navedenemu slavlju zastopniki iz raznih slojev, poslanci, kmetje, učitelji itd. Ker se je dramatik namenoma trudil postaviti žive tipe, vzete iz življenja, na oder, kar se mu je tudi posrečilo, ne imenujemo nalašč nobenega priimka: drug od druzega se po značaju razlikuje bistveno. Poslanec, kateri se dobrika navzgor, s kmeti pa se zopet noče spreti popolnoma, je Bleherniku živo v mislih, vsaj tekajo na ducate okoli, kakor v mestu, tako na deželi. G. Verov-šek utelesil je s prav dobrim humorjem takega narodovega zastopnika. Lokavega kmeta posnemal je izborno gosp. Perdan, kateri je žel priznanje v velikem šaljivem namiznem nagovoru, oziroma napitnici z robato komiko, naslovljenem na glavarjevo soprogo (g. Dobrovolna). Dobre poteze je izumila slednja v svoji vlogi, katera zahteva nekoliko izbirčno damo iz boljših krogov, zgražajočo se nad okorno kreta-jočimi se kmeti z njih neslanimi dovtipi in prepiri. Primeren uradni nimbus ohranil v celi igri gosp. Dragutinovič kot gla- var. Krajnega komisarja, rekli bi zopet z našo govorico, kateri se v teoriji ogreva za kmeta ter izumlja patetično pred družbo načine, kako olajšati kmetu gmoten položaj, narisal je prav solidno gosp. Danilo, dasi je kvaril utis njegov malce skrhan glas. Pretiraval pa je gosp. Lier sicer dobro naslikanega revnega učitelja, kateri sprva nastopajoč bojazljivo, se polagoma Ojači, kadar je ob tej ugodni priliki konsumirai precejšnjo kvantiteto imenitne kapljice. Temu nasproti ni prekoračil g. Boleška kot sluga slavljenec, dostojnih mej, podal je zopet živo-resniČno podobo takega skromnega starčka. Vsi drugi, tu nenavedeni predstavljalci sodelovali so tako točno in s toliko živahnostjo, da se je s to igro podala občinstvu zanimiva slika iz vsakdanjega življenja, temveč, ker se dogajajo jednake prilike tudi pri nas, četudi »e ne konč »jo s pretepom, v naši igri provzroČenim po povabljenih kmetih. Slednje dejstvo ja morda zakrivilo, da se jeden del občinstva ni mogel sprijazniti z završetkom te sicer ne slabe igre. — Repriza »Cavallerie rusticane« obnesla se je blizu tako, kakor njena zadnja uprizoritev; razlikuje so le mimo prve po dejstvu, da je bila gospa Hanuš Svobodova kot Santuzza zopet v polni kreposti glasu, da je zvišal g. Kral vrednost Alfijeve vloge v dvogovoru Santuzzo, da se osveti nad Turiddu-om. G. Vlček kot Turriddu je očaral zopet občinstvo s presenetljivim petjem in temperamentno igro. Prav prikladno bi bilo, če se v prihodnjič uprizoritev te Mascag-nijeve opere združi zopet z imenitno Cavalottijevo veseloigro »Jeftejeva hči« katera je zadnjič močno ugajala oh-činstvu Dr. B. — Večer Konopnicke. Kakor smo poročali, bo sodelovala pri »Večera Konopnicke« tudi »Društvena godba« Na sporedu so sledeče skladbe: 1. »Poljska narodna pesem«. Arija. Petrow. V oficialnem delu. 2. Slovanske pesmi. Overtura. Staral-3 Koncertni valček štev. 12. A. Dvofak. 4. Fantazija iz opere »Lohengrin«. \Vag-ner.5. Koncertna mazurka iz opere »Halka«. Moniuszko. 6. »Moja Avstrija«. Fantazija na rogu. Rosenkranz. 7. Potpouri iz opere »Čarostrelec«. Weber. — Razposlanih je bilo jako mnogo vabil. Pri tolikem štev! i vabljenih je lahko mogoče, da je bil kdo nthote spregledan. Dotičniki naj to blagohotno oproste. Vabljen je vsakdo brez razločka in vsakdo bo dobro došel, kdor se udeleži te slavnosti. — Iz Brezovice pri Ljubljani se nam piše: Dne 20. pretečenega meseca vršila se je pri nas volitev občinskega odbora. Ker se letos naš.-* č. duhovščin i ni nič vtikala vmes, vršila se je čudovito in naglo. Vsak je volil po svojem prepričanju one može, kateri so se mu zdeii za se in za občino najbolj zmožni. Tako je n pr. neki lovec, ki je baje vodno hodil poslušat ginljivo petje divjih petelinov, volil po svojem prepričanju samo »jagre«. Ko se ga je vprašalo, zakaj je te volil, je odgovoril: »Donnervvetter, če bomo te izvolili, ej, to bomo lovili in streljali« Morda si je še mislil, da ima še on »jsgo«. Iz istega vzroka so volili nekateri manjši posestniki sebi enake s parolo: »Tudi mi moramo priti na krov.« No, drugi pa, ki so uvideli, da njih stranka propada, popustili so s čemernimi obrazi volilni prostor ter si tolažili v bližnji gostilni jezo z dobrodejno kapljico. Dne 3. t. m. bila je potem volitev župana in občinskih svetovalcev. Za župana je bil zopet in to soglasno izvoljen lv. Kušar, posestnik iz Notranjih Goric, za občinske svetovalce pa: Oražem Peter, posestnik iz Vnanjih Goric; Novak Franc, posestnik iz Plešivce; Jan. Zdešar, posestnik iz Vnanjih Goric; Artač Jan., posestnik iz Notranjih Goric, Mrovlje Anton, krčmar iz Brezovice, in Rus Andrej, posestnik iz Plešivce. — Mlekarski tečaj. V Selcih pri Škofjiloki se bo vršil desettedenski praktični kurs o mlekarstvu, maslarstvu in sirarstvu, ki se prične 8. januvarja 1903. Mladenci, ki žele se udeležiti tega pouka, naj se zglase do 2 0. decembra t. 1. pri deželnem odboru v Ljubljani s prošnjami za sprejem, katerem naj pridenejo spričevalo občinskega županstva o poštenem vedenju in o dosedanjem delovanju v kmetijstvu sploh. Prednost imajo oni, ki so v tej stroki že delovali. — Ptujski župan Ornig v stiski. V Ptuju in sploh po Spodnjem Štajerskem vzbuja veliko pozornost sodna obravnava, katera se je začela dne 20. novembra pred ptujskim okrajnim sodiščem proti bivšemu uredniku »Štajerca« pl. Kalhbergu. Toži ga zaradi razžalenja časti ptujski župan, pek Jožef Ornig. Povod tožbi je pismo, katero je pisal Kalhberg pred deželnozborskimi volitvami vodstvu nemško narodne stranke v Gradcu in s katerim je hotel doseči, da stranka Orniga ne postavi več deželnozborskim kandidatom za graško trgovsko zbornico. Stranka je vkljub pismu kandidirala Orniga in je bil ta tudi izvoljen poslancem. Naročilo pa se je Ornigu, da mora tožiti Kalhberga zaradi pisma. V tem pismu dolži Kalhberg Orniga, da je na podlagi ponarejenih delavskih knjižic in namišljenih računov izvabil od države 3000 K podpore za obvezna dela v 1. 1901, ne sicer sebi, ampak mestu na korist. Mestne uradnike je za to prisilil, da so pristne dnevnike uničili in jih ponaredili. Ker se je mestni oskrbnik Majer branil, da bi podpisal ponarejene listine, bil je nekoliko dni pozneje odpuščen. Da pa bi se Ornigu nič ne moglo zgoditi, je dal pritisniti pečat, ki nosi podpis Ornigov, na listine od tretje osebe. Dne 20 m. m. se je začela obravnava pred sodnikom ad-junktom VVatzulikom. Kalhberga je zagovarjal mariborski odvetnik dr. Haas, Orniga pa ptujski odvetnik dr. Ambro-sitsch. Pri obravnavi izpove Kalhberg, da je šel še prej k dr. Ambrositschu, predno je pisal ono pismo v Gradec, ter mu razložil celo stvar. Dr. Ambrositsch mu je zapisal tudi adreso, kam naj naslovi pismo, in Kalhberg je pokazal pri obravnavi ta listek, kar je naredilo velik utis na vse v sodni dvorani navzoče. Ko je Kalhberg na poziv sodnikov vedel tudi povedati, kako je Ornig v dež. zboru dobil po zvijači podpise za neko interpelacijo, zaklical je Ornig zelo razburjen: »To je impertinenca, če bi kaj takega storil, bil bi onemogočen v nemški ljudski stranki.a Kalhberg (razjarjen): »Zavračam besedo impertinenca, kaj takega si ne dam dopasti.« Zagovornik dr. Haas: »Gospod Ornig, zaradi tega se boste morali še zagovarjati!« Dr. Ambrositsch: »Prosim, gospod sodnik, da pri takih trditvah prekinete pravočasno zatožencu besedo.« Dr. Haas: »Gospod sodnik, izvolite tožitelja zaradi besede impertinenca zavrniti.a Sodnik: »Zavračam besedo impertinenca.« Obravnava se ni končala, Kaihberg in Ornig hočeta vsak v svoj pniog dopri nesti dokaze in vsled tega se je obravnava odgodila na nedoločen čas. — Na smrt obsojen. Celjsko porotno sodišče je obsodilo na vislice on-dotnega prodajalca južnega sadja Pungra-čiča, ki je 20. septembra letos ustrelil svojo priležnico Persolio. Do zadnjega trenotka je trdil, da so ju med potjo na sejem v Šoštanj napadli roparji ter njegovo spremljevalko ustrelili. — Cigani — roparji. Cigana Miillerin S e e g e r sta dne 17. septembra t. 1. oropala nekega Fr. Drausch-bacherja na cesti med Mislinjem in Pamečami pri Slov. gradcu za 7 K 10 h., tabak, pipo in steklenico zdravila. Celjski porotniki so obsodili oba cigana na 10 let težke ječe. — Žareč pepel je podsui v cinkarni - tovarni v Celju delavca Josipa Šribarja. Nakladal je pepel, kije pomešan z nepogašeno žlindro v velikih plasteh, pri tem ga je zgornja plast pod-sula ter je vsled opeklin umrl. — Konkurz beljaske tovarne za celuloze. Komanditna družba A. Aberg, inžener v Beljaku, J. Franz, tehnik na Dunaju, Erneste de Paciani, inžener v Cividali inibaron Aichelburg, tovarnar v Beljaku so imeli v Beljaku tovarno za celuloze, ki je prišla ravnokar v konkurz. Konkurz je proglašen tudi čez privatno premoženje imenovanih zadružnikov. Pasive znašajo dva milijona kron. — Izpred sodišča. Včeraj je bila porotna obravnava proti Mariji Hočevar, ki je bila soglasno oproščena, in proti Mariji Mažgon, ki je bila tudi oproščena. — Pod vlak se je hotela vreči včeraj popoludne na južnem kolodvoru neka slaboumna ženska. Pripeljala se je bila iz Budjevice v Ljubljano in se je pe- ljala z otrokom domov v Istro. Ko je odhajal gorenjski vlak, hotela je po vsej sili v ta vlak in ko so ji to zabranili, je tiščala pod vlak. Morali so jo prijeti in držati, dokler ni odišel vlak. — Na tla podrl je včeraj zvečer na mostu čez Gruberjev kanal posestnikov sin Franc Štrukelj z Iga z vpreženim vozom delavčevo ženo Marijo Doreani, sta-nujočo na Dolenjski cesti št. 29, katera se je na levi rami precej poškodovala. Franc Štrukelj je hotel z vozom zbežati, pa ga je policijski stražnik prijel in ustavil. — Nadležen pijanec. Delavec Franc Žabnikar na Ilovioi št. 14, je prišel včeraj zvečer pijan v izkuh na Karlovski cesti in je tukaj začel razgrajati in psovati izkuharioo, vsled česar sta ga ta in dekla postavili na zrak in dekla ga je še porinila, da je padel na cesto. — Popadljiv pes. V torek je na Ilovici pred hišo štev. 21 pes posestnika Lovrenca Ovna popadel 13letno posestni-kovo hčerko Ano Gale in ji raztrgal obleko. Deklica se je hudo prestrašila. Poškodovana ni biia. — Nezgoda. Josip Čandek, 9 let star, kajžarjev sin z Janezovega Brda v postojinskem okraju, je bil pripeljan v bolnišnico. Dne 2. t. m. ga je neki voznik z vozom pritisnil k zidu da si je stri kost nad komolcem leve roke. — V palec ugriznil je hlapec Franc Mencin na Dunajski cesti štev. 55 svojega gospodarja, kateri ga je posvaril, ker ni konj pravočasno osnaži!. Gospodar je dal hlapca zapreti. — Izgubljene in najdene reči. Mizarski pomočnik A H. je izgubil na Dunajski cesti zavitek satena. — Posestnik A. St. je izgubil od Marije Terezije ceste po Dunajski cesti in Š^lenburgovih ulicah in po Kongresnem trgu do Vegovih ulic belo, vozno plAhto. — Sodni sluga K. J. je našel včeraj na Starem trgu manjšo svoto denarja. — Posredovalno delovanje mestne posredovalnice za delo in službe v mesecu novembru. V primeri z lanskim letom jednscega meseca je došlo v letošnjem skoraj povsem jednako oglasil, v primeri s prejšnjim mesecem pa je posredovanje nekoiiko zaostalo. Oglasil je došlo zlasti manj pri prometnih uslužbencih in hišnih poslih, ker proti koncu leta tako gospodarji kakor posli le malo menjujejo službe, oziroma posle. Pri moških so delo dobili dninarji, razni trgovski, gostilniški in prometni uslužbenci. Pri ženskem delu pa največ hišni posli, nadalje gostilniško osobje, šivilje, prodajalke in posli za kmc-tsko delo. Posredovanje z vajenci in stanovanji tudi v tem mesecu ni imelo uspeha, ker obrh jako pomanjkuje. Kakor običajno, se je posredovanje nanašalo največ za mesto, vendar je bilo mogočo tudi dokaj manjih naročii rešiti. — Razpisa?., e službe. Mesto poštnega odpravnik;-, pri c. kr poštnem uradu (III/4) v Mir r peči, politični okraj Rudolfovo, proti pogodbi in kavciji 400 K. Letna plača 550 K, uradni pavšal 140 K in letni pavšal 548 K za vzdržavo pet kratne pesne zveze na dan med poštnim uradom in kolodvorom v M?rnipeči ter za lokalno dostavljanja poštnih pošiljatev. — Koncert „Ljubljanske društvene godbe" bo v soboto, dne 6. t. m. v »Narodni kavarni«. Začetek ob 9. uri zvečer. Vstopnina prosta. * NajnovejSe novice. Bivši nad poročnik Mattasich-Kegle-vich je imel tajni sestanek s princesinjo Koburško v zdravilišču Lindenhof. — Za 500.000 lir bombaževine je zgorelo v pristanišču v Genovi. — Pesnik »svetovnega gorja« H i e r o m u s Lorm je umrljv Brnu v visoki starosti. — Še eno poneverjanje v posojilnici. V posojilnici v Kraljevem Gradcu je poneveril blagajnik 28000 K. — Nesreče na morju. Parnik ogrsko-hrvaške parobrodne družbe »Zvir« se je potopil med vožnjo iz Jave. Imel je 7500 ton blaga. V Severnem morju se je potopil parnik »Neptun«. Utonilo je tudi 24 mož. — Nadvojvoda Fran Ferdinand — »lovski kralj«. Pri lovu blizu Breslave je postreljal avstrijski prestolonaslednik 420 komadov divjačine. — Za asaniranje sveto-vaclavske posojilnice se je ustanovila v Pragi posojilnica »Doufiera«, ki je prevzela vse aktive in pasive sv. vac-lavske posojilnice. — 1501etnica Te-rezijanske vojaške akademije v Dunajskem Novem mestu se bo obhajala 14. t. m. Cesarja bo zastopal nadvojvoda Fran Ferdinand. — Železnica brez vode. Vsi studenci na železnici Kursk-Harkov so usahnili. Vsled tega že tri dni ne morejo tovorni vlaki voziti. — Zakon zoper poljube. V Virginiji je vlada predložila zakon, ki prepoveduje poljubovanje, ker se na ta način prenašajo bolezni. Za vsak poljub je določena kazen 5 dolarjev. * Dvoboj. Iz Lvova se javlja: Častniški namestnik Pavel Bernatovič pri 80 pešpolku v Lvovu, rojen Vukovarčan, sin trgovca Jurija Bernatovića, se je dvobo jeval preteklo nedeljo s častniškim namestnikom Kamilom Tintara. Vzro k je bil ker je Tintara v družbi hudo napadel Bernatovića radi njegove odločne hrvatske narodnosti. Pri prvem napadu je bil Tintara r njen na desni roki, pri drugem mu je Bernatović presekal žile na roki, da je Tintari padla sablja na tla. Bernatović, ki je v t- snem sorodstvu z ljubljanskim Ber-natovićem, je le malo opraskan na licu. * Proces Schalk-Wolf. Včeraj se je dokazovanje zaključilo, za danes se je napravil odmor, in jutri se začnejo zagovori ter se obravnava dožene najbrže šele pozno zvečer. Do včeraj so bili izra-čunjoni stroški za priče na 4000 K. Zadnji je bil zaslišan upravnik »Ostd. Rundschau« G u t m a n n, ki je prejel znano podkupnino od sladkornega kartela. Priča je povedal da je imel Wolfov list 80000 K primanjkljaja, ko je prišel on v upravništvo, zato je moral iskati d«nar, kjer ga je le dobil, ako tudi ne na časten način. — Mommsen — kandidat Nobelove cene. Dr. Mommsen, slabcglasni sovražnik Slovanov in vseučiliški profesor nemški, je obhajal pretekli mesec 851et-nico svojega rojstva, baje dobi Nobelovo ceno za svojo znanje rimske zgodovine. Cena velikega Nobela, ki je hotel spraviti narode in za znanstvena miroljubna dela žrtvoval milijone, bo slabo pristojala nemškemu rabeljnu, ki je svetoval v vsi reanobi svojim nemškim rojakom, naj začnejo po barbarsko razbijati Čehcm — lobanje. * Cesarjev dar. Da ni papež ljubosumen in nevošljiv radi dveh sivcev, ki jih je ravnokar poklonil naš cesar laški kraljici Jeleni, daruje cesar povodom 151etnice pontifikata Nj. Svetosti istemu svojo sliko v naravni velikosti. * Kitajski Salomon. Časnik »Daljni izhod«, ki izhaja v Šanghaju za Ev ropejce, objavlja ravnokar sledeče »Izpred sodišča«. K mandarinu sta prišli dve ženski z otrokom in vsaka je trdila, da je otrok njen. Mandarin je bil v zadregi — za to je poklical na pomoč svojo ženo Ta se je takoj prijela dela. Otroka je vzela v drugo sobo in služabnikom je naročila, naj vlove veiiko ribo v mestnem ribnjaku. Potem je naročila, naj slečejo otroka in opravijo ribo ter jo pokrijejo. Potem je šel mandarin s Kjtajka-ma k reki, kjer je takole razsodil: Ker se pričkata za otroka, ne bo otrok nobeni prisojen, temveč ga vržem v vodo.« In tako je tudi storil. Obe materi sta zaupili. a takoj je ena dejala: »Ne znam nlavati« ter se jo obrnila. Ali druga se je vrgla nemudoma v vodo. Ribi se je kmalu oprostila obleka ter izginila, mati pa je bila končno sama že v nevarnosti, da utoni. »Skočite po njo!« je velel mandarin služabnikom, kajti ona je prava matia ter ji izročil doma otroka, drugo pa zaradi laži kaznoval. Društva. — Zadruga krojačev, klobučarjev i. t. d. vabi tem potom svoje cenjene članw, da se biagovolijo polnošte-vilno udeležiti ustanovnega shoda deželne zveze obrtnih zadrug za Kranjsko, ki se vrši v pondeljek (praznik), dne 8. decembra t. L, ob 9. uri dopoludne v dvorani »Mestnega doma«. — Telovadno društvo „Zagorski Sokol" priredi za člane m povabljence v nedeljo dne 7. grudna t. 1. ob 6. uri zvečer »Miklavžev večer« v prostorih gospe Medvedove. — Narodna čital. v Črnomlju priredi dne 7. grudna t. I. v hotelu g. A. Lacknerja zabavni večer. Vspored: 1. »Prekrokana noč dijaka Veselica«, kuplet. 2. »Po maskaradi«, gluma v 1 dejanju. 3. »Evlalija v letovišču«, komičen prizor s petjem. 4. »Vitez Peter«, melodram z gromom in bliskom. 5 »Trije Jurčki«, komičen prizor s petjem. 6. »Potepuh pred sodiščem«, opereta v jednem dejanju. Začetek ob 7. uri zvečer. — Vstopnina 60 vinarjev. — Slovensko pevsko društvo v Konjicah ima svoj letošnji občni zbor dne 14. decembra ob 8. uri zvečer v čitalniških prostorih po običajnem vsporedu. — Slovensko društvo »Ilirija' v Pragi. Pri III. izrednem občnem zboru, v pondeljek dne 1. t. m. in pri I. odbo-rovi seji dne 2. t. m. »Slovenskega društva .Ilirija1 v Pragi« se je sestavil sledeči odbor: Predsednik: Egon Stare, cand. iur. Tajnik: Ciril Jekovec, stud. ing. Blagajnik: Pavel Pestotnik, stud. phil. Knjižničar: Janko Pretnar, stud. iur. Odborov namestnik: Viljem Kukeo, stud. ing. Društvo »Ilirija« priredi s kolničkim Sokolom »Fdgnerjem« v Kolini, ki je pokazal že spomladi posebno napram nam Slovencem svojo veliko gostoljubnost, dne 10 prosinca 1903 1. maške-rado. Zabavni odsek |e pozval doslej okrog 1300 adres ter ukrenil vse potrebno, da se maekerada obnese v vsakem obziru kar najsijajnejše. Dekoracije napravi društveni član, akad. slikar Žmitek. Med ko-linskim občinstvom vlada največje zanimanje za to prireditev. Eventualne reklamacije vsprejema »Ilirija« v Pragi in Sokol »Fiigner« v Kolinu. Književnost — Nove pravljice iz IOOI noči. V založbi Lav. Sc h w e n t n e r j a je izšla lična knjiga za mladino z gorenjim na slovom. Pravljice »Tisoč in ena noč« spadajo med najpriljubnejše in najprimernejše mladinsko čtivo. Schwentnerjeva knjiga se odlikuje po lepem jeziku, pestrem slogu in jako ličnih ilustracijah. Podobe so izdelane v barvotisku, kar mladini posebno ugaja Cena knjigi, ki je lepo vezana, je prav nizka, stane namreč samo 2 K 20 v. Kot Miklavževo in božično darilo je ta knjiga jako primerna. Sploh je pa gosn. Schvventner izdal že lepo vrsto mladini namenjenih knjig, ki vse zaslužijo toplega priporočila. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 5. decembra. Nemške stranke iz Češke so se glede svojih postulatov v jezikovnem oziru končno zjedinile in so izdale elaborat, ki ob sega te njih zahteve. Nemci zahtevajo razdelitev na narodna jednotna okrožja z okrožnimi zastopi in okrožnimi oblastni-j a m i. Povdarjaje svojo zahtevo glede uvedbe nemškega državnega je zika privoljujejo, da se v okviru po treb v čeških okrožjih uvede češki notranji uradni jezik, zahtevajo uradnike, ki pripadajo k narodnosti prebivalstva dotič-nega okrožja. V uresničenje tega naj se izdajo zadevni državni in deželni zakoni, kateri pa morajo zajedno stopiti v veljavo. Nemci iz Štajerske in iz Koroške so jako nezadovoljni s tem elaboratom, češ, da bi mogel imeti za nemštvo teh dežel neugodne posledice. Pri dotični razpravi sta Derschatta in Kaiser jako ostro govorila. Dunaj 5 decembra. Posl. Prade je včeral izrekel mnenje, da se oktroira jezikovni zakon, ker ni misliti, da bi prišlo do porazum-ljenja. Danes so Nemci iz Moravske in Šlezije izdali izjavo, da se sme jez: kovno vprašanje samo zakonitim potom urediti in da ugovarjajo oktroiranju. Dunaj 5. decembra. Danes imata vodstvi češkega kluba in kluba čeških veleposestnikov skupno posvetovanje o nemških zahtevah. V Pragi ima jutri vodstvo nemških strank v tej zadevi važna posvetovanja in sta vsled t2ga dr. Barnreither in Urban odpotovala v Prago. Praga 5. decembra. Češki listi se izrekajo jako previdno in reservi rano o nemškem predlogu in povdar-jajo samo, da so nekatere točke ne sprejemljive. Beiigrad 5. decembra. V Prištini v Stari Srbiji so Arnavtje streljali v stanovanje, kjer je prenočeval pravoslavni metropolit iz Prizranda, a ga niso zadeli. Berolin 5. decembra. V parlamentu se čuje, da odpove vlada 31. decembra t. 1. vse trgovinske pogodbe, Narodno gospodarstvo. — Sploftno kreditno društvo v Ljubljani poroča za mesec november sledeče: Stanje opravilnih deležev 5980 kron, stanje glavnih deležev 80 200 K Prejete hranilne vloge tekom novembra 82 810 K, izdane hranilne vloge tekom novembra 14 721 K 10 h., izplačana po sojila tekom novembra 81.519 K 88 h, vrnjena posojila tekom novembra 48 349 kron 92 h., stanje hranilnih vlog in tek računa 933 891 K 72 h, stanje posoji> 979893 K 36 h, naložen denar pri družil) zavodih 74 486 K 41 h., denarni promet tekom novembra 472.778 K 64 h., lastno premoženje društva vkupno z rezervnim fondom okroglo 97.000 K. Borzna poročila. Ljubljanska KREDITNA BANKA V LJUBLJANI. Uradni kurzi dunajske borze dne 5. decembra 1909. Naložbeni papirji. 42*/o majeva renta...... 4 2% srebrna renta...... 4*/, avstr. kronska renta . . . 4°/, „ zlata . . • 4*/, ogrska kronska „ ... 4% „ zlata „ ... 4% posojilo dežele Kranjske . . 41/i°/o posojilo mesta Spljeta . . 4V,°/o ». » Zadra. .. 4V,°/o bosn-herc. žel. posoj. 1902 4°/0 CeSka dež. banka k. o. . . " " ,Ž,°u- * v 41/ °/0 zast, pisma gal. d. hip. b. 4,/t°/o Pe5t. kom. k. o. z 10°/0 pr. 4I/»°,'0 zast. pisma Innerst. hr. . 4I/«,/o n n ogr.centr.dez.hr 4»/,°/o n »• niP banke . 4Vt°/o obL ogr. lokal, želez. d. dr. 41/i°/o i» češke ind. banke . . 4°/0 prior. Trst-Poreč lok. želez. 4°/t n dolenjskih železnic . . 3*/, „ južne želez. kup. Vi Vt 4Vi*/o avstr. pos. za želez. p. o. Srečke.2 SreCke od leta 1854 ..... „ „ n 1860VS .... „ „ „ 1864 ..... „ tizske........ „ zemljake kred. I emisije ogrske hipotečne banke . „ srbske a frs. 100'— . . „ turSke........ Basilika srečke..... Kreditne „ ..... Inomoske m ..... Krakovske „ ..... Ljubljanske „ ..... Avstr. rud. križa , ..... Ogr. „ ........ Radolfove „ ..... Salcburške „ ..... Dunajske kom. „ ..... Delnice. Južne železnice!....... Državne železnice...... Avstro-ograke banCne delnice . . Avstr. kreditne banke .... Ogrske „ „ .... Živnostenske „ .... Premogokop v Mostu (Brux) . . Alpinske montan...... Praske želez. ind. dr..... Rima-Muranyi........ Trboveljske prem. družbe . . . Avstr. orožne tovr. družbe . . Češke sladkorne družbe .... Valute. C. kr. cekin........ 20 franki......... 20 marke......... Sovereigns......... Marke...........jj Laski bankovci.......j Rublji...........II Žitne cene v Budimpešti. dne 5. decembra 1902 Termin. sanica za april.....za 50 kg K J15 „ april.....„ BO „ „ Tornza „ maj ..... ..50 0-B8 Blage 10120 10140 101 — 101-20 100 45 100 6o 12060 12080 97 95 9815 120-36 120-46 97 76 —•— 99 75 100 76 100 — 101 — 99 50 100 60 98-75 99 75 9880 9H50 100 15 100 60 106- 107 — 1(0 50 10150 100 50 101 25 100 60 10160 99 50 100-EO 99 — 100 — 98- 99 — 99 50! 100 50 290-86 292 85 99 50 100 50 182-- 186 — 183 26 185-25 247— 261 — 166 60 168 50 263- 266- 263 - 265 — 263 50 255 50 87 — 89 — 113 — 114 — 18 90 1990 434- 438 50 88 — 89-50 76- 78 — 75 — 78 50 56- 56 — 26 60 27 50 70 — 74 — 77 — 10 — 429 — 433 — 62 — 63 — 686- 687 — 1557 — 1565 — 669 50 67050 70250 703 60 254 — 254 60 702.50 703-50 360 60 36160 1435 — 1438 — 466- 467 — 385 — 3-8 — 295- 297 — 145—; 147— iraJ 1136 19 08 1910 23 42i 23 50 23 92 24 — 117-10 117 25 95- 95 25 253 25375 april . . . • • « 50 E Teliti v. Cena se vzdržuje. 7 67 6 67 577 631 Dež. gledališče v Ljubljani. Štev. 35._ Dr. pr. 1233 V soboto, 6. decembra 1902. Vovlteta! Novitet«! DrugiC na slovenskem odru: jC a. j& a.. Slika iz življenja v petih dejanjih. Francoski spi-saa Pierre Berton in Charles Simon. Režiser Fr. Lier. q .- »jaka te odpn ob 7. tri. — Ztftttk ob '/,8. ni. — Ion« po 10. mi. Prihodnja predstava bo v ponedeljek, 8 decembra. Popoludne: „Gospod Jakob". Zvečer: ,.Dalibor'. Umrli so v Ljubljani: Dne 3. decembra: Jernej Vesel, vpck. nad-?i revodnik, 77 let, Kolodvorske ulice St. 5, bula. V hiralnici: Dne 3. decembra: Ana Zalar, gostija, 62 let, želodčni rak. i Spominjajte se dijaške In ljudske kuhinje pri ! Igrah In stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. Meteorologično poročilo. /lilua na-^ niLiicai S06-9 a. Sredi)! «»ini U«"* ctb. Stanje Cas upa- baro ■sovas,;s metra v mm. Vetrovi Kot'. 9 zvečsr ! 736 5 — 0 9 sr. jvzh. '■ oblačno 7. zjutraj 736 51— 3 3! sr. jjvzh. I oblačno 2. popol 735 1 — 2 5 ! sr. jjvzh. I oblačno Sredrja »čerajSnja temperatura —OS", ao* raiie: —0-1° Izurjena prodajalka z dobrimi spričevali želi vstopiti v kako prodajalno, tudi proti nizki plači. Ponudbe pod „nizka plača" na uprav. »Slov. Naroda«. (2961—3) jiter-jev,Triglav' nai*avnl]i*anAllnHkl liker! Ogreva in oživlja želodec in telo. Probuja tek in prebavo. Daje dobro spanje. (415-243) Edini založnik In Imetnik : Edmund Kavčič v Ljubljani. Firm 364. Gea. II. 47/3. Anderungen und Zusatze zu be-reits eiDgetragenen Gesellschaftsfirmen. Eingetragen wurde im Register fiir Gesellschaftsfirmen : lj»lbarli4 Spltal*-aa«e, J. C !flayrr. Offene Haudelsgesellachaft. Tuca- und Schaittwarenhandlung, dann Bank- und Wechaler-Geschaft tllngetreten t Emerleh Itlajer Jun. In l.uiiMtrii. Vertretungsbefugt: Jeder der drei Gesell-schafter selbstandig, sowie die bereits eingetra-genen Prokuristen Carl Altmann und Emil Rand-hartinger. Firmazeichnung der Gesellschafter: eigen-handige Zeichnung des Firma-wortlautes. 14. 11. l.Miitlrstfrriflit. l.tkll»a«-li am 2. Dezember 1902. Izpremembe in dodatki k že vpisanim zadružnim tvrdkam. Vpisala se je v register za zadružne tvrdke: Ljubljana, Špitalske ulice, J. C. Mayer. Javna trgovska zadruga, trgovina s suknenim in perilnim blagom, potem banka in menjalnica. Vstopil: Emerik Maver jun. v Ljubljani. Pooblaščen za zastopanje: Vsak izmed treh zadružnikov samostalno, kakor tudi že vpisana prokurista Karol Altmann in Emil Randbartinger. Podpis tvrdke zadružnikov: lastnoročni podpis naslova tvrdke. C. kr. deželno sodišče v Ljubljani, dne 2. decembra 1902. (2994) (2837-9) j Prsni sirup j lekarja Piccoli-ja „pri angelju" 4 Ljubljana, Dunajska cesta 4 ^»r,coti,0^ se uporablja z najboljšim vspehom pri hrlpavostl in kot kašelj nlažilno * in zasllzcnje raz-m tvarjajoee zdravilo. Odrasli vzamejo S po 3—4 žlice na dan, '<^\>t^iijr J$ otroci ravno toliko ka-^g*»>Z^3^^» vinih žličic. e 2 1 steklenica 941 vin. Zunanja t»«»r <*ila izvršuje Irkar Plecoll proti p^rtnemu povzetju zneska. i 4 i r > r k > k r ► a. r > > ► Knjigovodkinjo 'i prodajalke in iz dobrih hiš iftče za januvar 1903 za damski salon glavna zaloga Angleškega skladišča oblek", Mestni trg št. 5. Take s prakse imajo prednost. Pismene ali ustne ponudbe na Oro-alava Bernatović-a, Ljubljana, Res-Ijeva cesta št. 3. (2991 — 1; Krasno knjižnico iz zapuščine pisatelja Ivana Vesela, bivšega dekana v Trnovem pri Ilir. Bistrici ■ -»»I" proda "Xt* vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubjani. Knjižnica in zaznamek taiste nahaja se v odvetniški pisarni društvenega razsodnika in zastopnika <,r dr. Fr. Štora, Križevniške ulice št. 2. Kavarna-restavracija Svicarija. Jutri v soboto jetrne, krvave in pečene klobase domačega Izdelka. V nedeljo, dne 7. decembra velika Za mnogobrojni obisk prosi Jric Jfovak ,3001) restavrater v Švicariji. jyyHHMaf^LaialH Za Miklavža priporoča Rudolfa Kirbischa slaščičarna Ljubljana, Kongresni trg svojo bogato izbero v atrapali. figurah, bonbonih, košičkih s sadjem, pocukranem in gif.ziranem sadju v škatljicah, najfinejših bonbonih. Suhar, mandolato, medene potice, popernike. najfinejše pecivo za čaj, patience-pecivo, bi scj.nit za šampanjec, kakao, čokolado, čaj, rum, konjak, najfinejša desertna vina in likere, prepečenec, skla-danec (Wafiel), karlovarske oblate za pisehingerske torte. najfinejše potice, pinca, šartelj. vina iz c. kr. dvorne kleii (c. kr. dvorni grad na 1)una]is). = Vse jestvine sam izdelujem, z:^^ (2972—3; Ces. kr. avstrijska državne železnici. 19 \ h r o r 11 r na zunaj h e I z, v r h « J e j o t o «• n o. Mai^[^!liia1'lal!y'Ji«tl'Jaliaffl 101 C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka. Izvod iz voznega reda veliaven od dna 1. oktobra 1902. leta. Odhod ls Ljubljana ju*, kol. Proga caz Trbit Ob 12. ari 24 m po noči osobni vlak v Trbii, Beljak, Celovec, Praozenafeste, Inomoat, Monakovo, Ljubno, čez Se iz tb al v Ansaee, Solnograd, čez Klein-Reifling v 8teyr, v Lino na Dunaj via AmBtetten. — Ob 7. on 5 m ajutraj oaobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, ces Selzthal v Solnograd, Inomost, 6ea Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne oaobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selztbal, Dunaj. — Ob 3. ari 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovoc, Franzensfeate, Monakovo. Ljubno, 5ez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost Bregenc, (jurin Genevo, Pariz, čez Klein-Reifiing . Steyr, Line, Budejevice. Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago Lipsko, na Dunaj tez Amstetten. — Ob 10. uri ponoći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. Trst-Monakovo direktni vozovi 1 m II. razreda.) — Prog* v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Oh 7 ari 17 m Zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7 ur ti m zvečer v Novomesto, Kočevje. Prmol 7 LJubljano juž. kol. Prcga :i iTblza Ob 3. uri K m zjutraj osobni vlak a Ouuaja čez Amstetten. Monakovo, Inomost, Franzenbteste, Soluograd, Line, oteyr Isl, Aussee, Ljubno Celovec, Beljak, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in II. razredaj. — Ob 7. uri 12 m zjutraj oaobni Viak iz Trbiža. — Ob 11. uri i *> m dopoludue oaobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Kanove vare. tteb Marijine /are. flzea, Budejevice, bolnograu. Line, bteyr Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Uastein Ljubno, Celovec, St. Mohor, Pontabel. - Ob 4. uri 44 m po-poiudnt osobui vlak z Dunaja, Ljonna, Selzihala, Beljaka. Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzenstesta, Pontabia — Ob h. uri 5i m zvečer osobm vlak c Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, Solnograda — Prcg. is Novega maita in Kooev]a. Obouiu vlaki: Ob a. ur> 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 61 m popoludne iz Straže Toplic, Novog*, mesta, Kočevja . ari 4i* m zjutraj, ob il. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m zvečer in ob 9 uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nede);ah m praznikih in samo v oktobru (1) Trgovski pomočnik zmožen slovenskega in nemškega jezika, izučen v trgovini mešanega blaga, želi stopiti v službo do 15. tega meseca. Ponudbe pod: ,,S. L., poste restante Žalec". (2982-3) blizo postaje južne železnice, v večjem trgu, obstoječe iz mlina in žage na močni vodi, hleva in zemljišča, proda se iz proste roke pod dobrimi pogoji. i3a(X» Naslov v upravništvu »Slov. Nar.«. M&ičarji i& zasebniki ki si žele kupiti pristna istjpsl*:« vina naj se obrnejo na Pavla Sponza, posestnika v Rovinju. (2880—5) Teran . . . . po 26-32 K n hektl. Muškatelec, beli. » 32—40 » » » PoŠta in železniška postaja fifioz-lnf. Neslišano! 365 komadov samo za gld. 1*95. 1 prekrasna, garant, dobro idoča eleg ura, gre 24 ur, s pozlačeno verižico, 1 prekrasni collier iz orientalskih biserov, damski nakit za na roko, vrat ali lase, s patent, zaklopom. 1 prekrasni nastavek za smodke z jantarjem, 1 prekrasna kravatna igla s simili briljantom, 1 veleeleganten prstan z draguljem za gospode in dame, 1 jako lepa garnitura manSetnih, ovratnikovih in naprsnih gumbov, garant. 3 odst. double-zlata, s pa-tentovanim zaklopom, 3 ko-rade pristno platnenih žepnih robcev, 1 veleelegantno niklasto žepno pisalno orodje z angleškim mehanizmom, 1 prelepo zrcalce z etuijem in f. česalom, 1 jako krasna pariška broža za dame, najnovejše facone, 1 f, vporabljiv zapisnik, 20 komadov za dopisovanje potrebnih predmetov, 1 ff peresno držalo, 72 komadov angleških pisarniških peres in še 2r>0 raznih komadov, ki so v domafiiji koristni, gratis. Dobiva se po poštnem povzetju ali če se denar naprej pošlje pri trgovski tvrdki (2S^9) C. GRUNER, KRAKOV poštni predal št. 5. Če se naročita 2 zavitka, pridam lep žepni nož z 2 rezili. Za neugajajoče se vrne denar. Polnovplačani akcijski kapital jK 1,000.000'— Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Y LJUBLJANI Špitalske »liee štev. 2. Zamenjava In eskomptuje Daje predujme na vred. papirje. izžrebane vrednostne papirja in vnovčuje zapale Zavaruje srečke proti lc-va.rzn.1 || kupone. || !l izer^'toi- ||- Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. \gS" Enkompt in inkanuo menic ~fe£Q K£" Borzna naročila (2975 -3) Podružnica v Spije tu (Dalmacija). Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami. Izdajatelj in odgovorni ovednik: D v. Ivan T a vi ar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. 21^8^646