143. fldOkl.
i uhom, ■ hm, zi. nun mi
fc*a«b Nir«T
* Mafctjan] tu tioi isttavtltn; rt* teto.........K 34-
altte >••««..•« a 13*— !iti . • 4 * , j . t , 9   fSr— ££ bumo......... t—
v aptavnislva ptnvonuuit
•alt lat« ......... K 20*—
POl HO..... .... 11 —
Utrt itte......... 5*90
oi mittt ......... 1-00
D«$is2 n| t« Inmkirafa. »r*tf nl«tv« i EjulTJot« iliM It S, (L
ta wi vra«a|a. knri), tMtan «t.
po n
UpravnOtva aaj it
ti I*
po 14 vin., so dvakrat mipcicl|ih po dogovoru linaerati Itd.
ttatrflka tafta II viaarj«v.
aa na ozira.
..Narodna tltkfln
•mjoaao at. m.
.Slovantki N«rcl" valji po polti: aa Avatro-Oirakot aa Nemčijo:
celo leto.........K 2fr—     cjo leto.........K »—
pol leta.......... 13-—
četrt leta..........  0*90      ** Ameriko in vse druge dežele i
na mesec,
2-80
celo leto.........K 30.-
Vpraianjeai gleda Inierstov na) aa prfloei aa odgovor dopisnica ali
Upiavniatvo i ICnaflov« ollea 9 (spodaj, dvorišče levo), telefon au SO.
Slovansbi pevci, dobro nam došli!
Ko je bil lansko leto »Slavec« v vlati Pragi, bil je to prvi korporativni nastop slovenskoga pevskega društva v Čehih in se je tam seznanil s pevci »Hlahola« in »Škroupa«, obljubili so Slovencem češki pevci, da pridejo letos v našo belo Ljubljano. Sklenili so že takrat, da se udeleže petindvajsetletnice »Slavčeve« in da ob tej slovesni priliki postavijo temelj slovanski pevski organizaciji, to je. da osnujejo »Zvezo slovanskih pevskih društev«. Dozdaj se je oglasilo i2f> eeški h društev iu žup, v katerih bode zastopano -00 čeških pevcev.
Glas <> ljubljanski pevski slav-itosti je prodrl med brate Hrvate, iu ti naši stari znanci in prijatelji začeli so se pripravljati, da pobite preko brvaškoslovenske meje k nam in da se za nekaj trenutkov ustavijo v naši beli Ljubljani.
Po vseli gajili naše domovine ]>a se zbirajo vrli pevci od Mure d<> Anrije, od Dobrača do Gorjancev, da polete na naša srca iu da se ua naših rodoljubnih srcih ogrejejo, katere ime in slavo časte v rodoljubnih pesmih. Vse se torej pripravlja za veliko pevsko slavnoM. <><| daleč gori s severa in doli z juga, vse se torej pripravlja, da pride k nam in da pri nas skupno zapoje veličastno pesem o slovanskem rodoljubju. Prešinja naveliko navdušenje, navdaja nas ]k>-nos, kajti nad 1000 slovanskih pevcev prihaja v našo sredo, v naše kulturno središče, v našo belo Ljubljano.
Ogromna je ta pevska četa! A koliko še pride drugih, ki niso v četi in ki jili neka tajinstvena moč žene s severa na jug, izpod Krkonoš v prijazno ljubljansko ravan: in koliko Jih bode zopet, ki ne bodo prvikrat prekoračili Kolpe in koliko jih bode, ki pridejo iz slovenskih pokrajin, da pozdravijo svoje drage brate, to bo-demo videli v teh slavnostnih dneh. To bode veličasten prizor. Tolike pevske čete ni še videla Ljubljana. Zato se pripravlja, jemlje nase praznično obleko, prihaja že pred prag hiše. solze radosti ji solze raz lic, a roke steguje v srčen pozdrav.
Vsi tako pričakujemo drage brate kličoč: Dobro nam došli! Dajte, da vas pritisnemo na srca in da vas povedemo v svoj«- domovje in da vam zapojemo pesem iz davnih dni.
Vabili vas niso,   da   pridete k
nam ne kralji, ne vitezi, ki hi vam nosili bogate darove in razkošje v obilici. Klicali vas niso mogotci, pred katerimi trepečejo narodi, a vender vas je došlo tako mnogo! Vedeli ste sami, da nimamo baš mnogo, baš toliko, da sami živimo. In vendar vas je došlo tako mnogo! — -In zakaj prihajate k nam, ne boječ se dolge potil Ali hočete deliti z nami našo narodno bedo. Kako hi vi to mogli, saj imate sami tega preveč. Ponosni smo in srce nam radosti bije, da ste došli na glas tistega, ki je v naši družbi, v našem domu važen činitelj: ponosni smo, da ste došli na klic slovenskega delavca pevca.
Zato Vam iz dna duše kličemo: 1 »ratje, dobro nam došli!
Sezite nam v trde roke, da občutite, kako nam radosti bije srce; ]m>-glejte nam v oči, da vidite, kako ste nam ljubi in dragi. Stopite v naše gaje, da vidite, kako je pri nas. Bila je črna tema, ki je j>okrivala stoletja in stoletja našo domovino od Mure do A dri je. od Dobra ča do Gorjancev. Rumeno solnce tu ni nikdar vzhajalo, kajti črni oblaki so plavali po našem nebu. V tej črni temi so priletele s severa tuje tiče v naše jraje, naselile so se v njih in napravijale so si gnezdeča in pele so pesem, da je to njih domovina, da so to njihovi gaji. Množile so se, da jih je bilo vedno več. Preganjati so začele t*1 tujke nase domače slovenske ptice iz naših slovenskih gajev. To je predramilo slovenske pevke in začele so peti pesem, da so to slovenski gaji, da je to slovenska domovina. Toda miru ni v naših gajih. Težko se borimo za slovensko petje.
Stopite, slovanski pevci, v kolo in zapojte nam zmagujočo pesem o slovanski vzajemnosti. Prisezite si:Y slovenskem gaju naj ori le slovanska pesem od Mure do Adrije, od Dobraca dalje proti jugu. Zapojte glasno, da se bode slišalo, da je to naša stara slovenska domovina in da se bo tu vedno glasila slovanska pesem.
Slovanski pevci bodo polagali v Ljubljani temelj obsežni pevski organizaciji. Ne formalno zvezo, ki (»stane pisana na papirju, ampak ustvarite nam živo, srčno zvezo med vsemi slovanskimi pevci, zvezo, ki nas vodi do skupnega cilja.
L
ne odnehati!
Jugoslovanski poslanci so ta teden začeli borbo zoper enostransko rešitev slovenskega in italijanskega
vseučiliškega vprašanja na korist Italijanom.
Prav danes teden smo obrazložili to stvar in poudarjali veliko važnost, da se tudi v proračunskem odseku ne dopusti sklepanje o ustanovitvi italijanske pravne fakultete, dokler ni zagotovljena vsaj tudi ustanovitev slovenske pravne fakultete.
Jugoslovanski poslanci so sami razglasili junktini med italijansko in slovensko pravno fakulteto, dobro \ edoč, da hi se z enostransko ustano-v it vi jo italijanske pravne fakultete krivično podprlo italijanstvo na škodo Slovencev, ne samo v kulturnem, nego tudi v narodnem oziru.
Ta teden so se jugoslovanski poslanci spomnili svoje obljube, ki jo je najprecizneje formuliral poslanec dr. Korošec, ko je v imenu vseh jugoslovanskih poslancev izjavil, da ne dopuste ne razpravljanja, ne sklepanja o italijanski pravni fakulteti, če se obenem ne zagotovi ustanovitev slovenskega vseučilišča.
Jugoslovanski jx)slanei so zadržali tek razprave o ustanovitvi italijanske pravne fakultete. Takore-koč v zadnjem trenutku so postavili v pro računskem odseku Gostinca rja na barikado, da z obstrukcijskim govorom zadrži razpravljanje in onemogoči sklepanje. To je bilo in je še toliko važne je, ker je očitno, da je v proračunskem odseku zagotovljena večina, naj se italijanska pravna fakulteta ustanovi v Trstu. Nemci ne marajo, da bi bila ta fakulteta na Tirolskem, kjer vender živi pretežna večina avstrijskih Italijanov, ker bi fakulteta utrdila tirolsko italijanstvo proti nemštvu. Ljubše jim je, da se utrdi italijanstvo v Trstu, ker bi to bilo v največjo škodo — Slovencem !
Razmere so take, da jugoslovanski |k)slanci lahko onemogočijo razpravljanje in sklepanje o italijanski fakulteti, če le hočejo. Upamo po njihovem sedanjem nastopu, da to hočejo in da ne bodo odnehali za nobeno ceno.
Poslanska zbornica bo zborovala najdalje do 0. julija. Niti štirinajst dni torej ji ni več odmerjenih. Ker bodo medtem seje poslanske zbornice, ne bo za seje proračunskega odseka preveč časa in bo torej fizično gotovo mogoče nadaljevati začeti boj.
Vladni načrt določa, da se italijanska fakulteta otvori letošnjo jesen. Ako torej jugoslovanski poslan-
ci v družbi in s }>odporo drugih slovanskih poslancev sedaj preprečijo rešitev te zadeve, je odložena ustanovitev za eno celo leto in dobljen čas, zagotoviti obljubljeni junktim.
Nastop jugoslovanskih poslancev je zbegal Italijane in Nemce ter vladne kroge. Videli so ti krogi, da se preko Jugoslovanov vender ne preide več na dnevni red, kakor je bila to časih navada.
Časopisje poroča o izjavah, storjenih v imenu jugoslovanskih poslancev prav malo. tako da iz teh poročil ni mogoče dobiti jasne podobe, na kako načelno stališče so se glede italijanske pravne fakultete ]m>stavi-li jugoslovanski poslanci. Na kratko rečeno: iz časopisja ni razbrati, če jugoslovanski poslanci samo zadržujejo razpravljanje in sklepanje o vladnem načrtu, ali če zastopajo tudi označeni junktim. Trenutno je to pač popolnoma vseeno, zakaj zdaj so načela in argumenti postranska stvar in je glavno fizična zmožnost, zadrževati tek razprave. Toda lahko bi se to krivo tolmačilo, da namreč nasprotujejo jugoslovanski poslanci italijanski fakulteti največ iz sploš-nopoiitičnih nagibov in ne toliko radi tega, ker zahtevajo zase istočasno zagotovitev slovenske fakultete v Ljubljani. Prav ta junktim pa se nam zdi največjega pomena. Vlada in parlamentarne stranke naj vedo, da jugoslovanski poslanci ne dopuste ustanovitve italijanske pravne fakultete ne zdaj, niti kdaj pozneje, če se obenem ne ustanovi slovenska pravna fakulteta, da v nobenem slučaju ne dopuste rešitve vseučiliškega vprašanja enostransko v prid Italijanom in da za nobeno ceno, tudi ne za ceno kakega portfelja, ne odnehajo od tega načelnega stališča. Vladi in parlamentarnim strankam se mora to tako zabičiti, da ne bomo v nobenih dvomih in se bodo enkratza vselej zavedle, da Italijani ne dobe fakultete na noben način, če se ne da obenem tudi Slovencem enaka visoka šola.
Lačni slovanskih kron.
(Dopis z Dunaja.)
Se je vsakemu Slovanu v živem spominu, kako je v času konflikta med Avstrijo in Srbijo divjalo vse nemštvo najsrditejšega sovraštva zoper Slovane sploh in zlasti zoper balkanske Slovane, ki jih je predstav-
ljalo kot polljudi, kot bitja, ki jih pri živem telesu uši žro.
Ko je bila priznana aneksija Bosne in Hercegovine, za kar se sedaj davkoplačevalcem nalagajo strahovita bremena in se jim pušča kar s svedrom, takrat je Avstrija, z gesto velikodušnega, velikana zagotovila Srbiji, da sklone ž njo ugodno trgovinsko pogodbo, s katero bo Srbiji ekonomično pomagano. Seveda se je potem zgodilo drugače. Avstrija je stavila Srbiji take ponudbe, kakor bi jo hotela za norca imeti. Srbiji ni preostalo nič druzega, kakor da je pogajanja sploh pretrgala. Posledica tega je bila, da so morali avstrijski industrijalci plačevati ogromne carine za blago, ki so je uvažali v Srbijo, oziroma sploh niso mogli ni česar uvažati v Srbijo, ker ljudje niso hoteli jemati po carinah silno po-draženega blaga.
I)<> Velike noči so industrijalci še potrpeli in samo godrnjali. Toda vse bolj in bolj so občutili pomanj-knje slovanskih kron i" kolikor l>olj jih je to bolelo, toliko 1m>1j so začeli upiti: »Dajte nam trgovskih pogodb, da si hotno s slovanskim denarjem polnili nemške žepe, drugače nas vzame hudič«, to je vsebina vsega upitja nemških industrijalcev.
Praznota nemških žepov jc ganila vlado. Kako pa naj ti nemški industrijalci plačujejo davke, če jim ne bodo Slovani polnili mošenj. Od slovanskih milijonov živi vsa nemška industrija v Avstriji in propasti mora, čim ne hi mogla eksploatirati Slovanov.
Vlada bi rada nemškim industrijalcem in trgovcem pomagala, a zastopniki kmečkih koristi ji delajo težave in ovire. Industrijalci in trgovci bi radi svoje izdelke prodajali I Srbiji, a ta jih noče, če se ji ne dovoli uvoz poljskih pridelkov in živine v Avstrijo, česar pa zopet avstrijski in *-grški kmetovalci nečejo dopustiti.
Ministrstvo je državnemu zboru predložilo zakon, ki i>ooblašča vlado, da sme z različnimi državami pod gotovimi i>ogoji skleniti trgovinske pogodbe. Zaradi tega zakona so v parlamentu velike težave, a stvar je toliko bolj zamotana, ker veliki industrijalci in trgovci tudi s tem zakonom niso zadovoljni.
Začel se je boj. Nemški fabri-kantje in veletrgovci mobilizirajo sedaj vse mestne elemente na vojno zoper agrarce, hoteč tako izsiliti kar
LISTEK.
slavnostna himna
ob petlndoalsetletnlcl „Slanca*4.
Zvesto zbrani pod zastavo smo že petindvajset let. Vsak med nami je za slavo, čast slovenske pesmi vnet.
Domu pevska četa naša posvečuje uma plod. V pesmi zvonki spet razglaša, kar ustvarja z umom rod.
Kar srce'zvestobe hrani, kar ljubezni v njem gori, to gojimo živovdani zate, dom, do konca dni.
Vztrajno dlan se naša trudi za blaginje tvoje rast, a v viharju bojnem tudi prime bran za tvojo čast.
Stojmo, bratje, pod zastavo, pojmo, kakor prvi dan: Vse za rodne zemlje slavo, domu um, srce in dlan!
A. Funtek.
Razstava slov. umetnikov.
(Dalje.)
Razstava, ki je porazdeljena po štirih sobanah, obsega znatno število 171 umetnin. 1'deležuje se je to pot "2H slovenskih umetnikov - lepa vrsta, ki preseneča. Vedeti pa treba, da jih je še precej, ki to pot niso stopili pred javnost. Mali slovenski narod se torej more ponašati s številom ustvarjajoči]] umetnikov, ki je pro-centuelno zelo veliko — tem prese-uetljivejše, če uvažujemo, kako neugodne so naše razmere in kako mora spričo obče javne in zasebne denarne mizerije slov. umetnik zajemati iz svojega idealnega navdušenja večkrat nego pa iz polne sklede. Da so kiparji v znatni manjšini — šest jih je to pot razstavilo —, je naravno. Saj se po kipih oz. umetninah plastike vprašuje dosti manj nego po podobah. To je povsod i tako. Ni da hi nedostajalo talentov, ampak ljubi kruhek gode tudi tukaj svojo zavirajočo pesem.
Ce pravim: slikarjev je toliko, toliko je kiparjev, s tem še ni rečeno, da ta in oni edinole slika, drugi zopet saino kipe kleše, kajti ponajveč deluje taisti umetnik na raznih poljih upodabljajoče umetnosti. In naša razstava kaže, — kar je razveseljivo zabeleževati, — da se slov. upo-
dabljajoči umetniki uspešno posvečujejo najrazličnejšim panogam. Kakor sem že dejal, so naši umetniki po večini slikarji in sicer ponajveč krajinarji. V drugi vrsti se goji portret, redkeje zajemajo svojo snov iz vsakdanjega življenja ali kompoei-rajo iz fantazije. Slik zgodovinske vsebine na tej razstavi, — ki je nekak dokument trenutnega stanja slovenske upodabljajoče umetnosti, — ni. Pozna se našim umetnikom, da so se učili od modernih svetovnih mojstrov, kajti moderni so tako po izberi snovij, kakor po načinu svojega stvarjanja, obenem pa se v njihovi h stvaritvah kaže njihova pristno slovenska duša: lirično razpoloženje je
v njih, mehkobuo in le malokdaj ve selo, solnčno ali celo razposajeno, tako da upravičeno govorimo o domači, slovenski umetnosti. Slikajo najrajši z oljnatimi barvami, redkeje z vodenimi (akvarel). [Marčič, Vav-potič, Žmitek). Gonache, to je slike, napravljene z neprosojnimi, križoči-mi barvami, ki se jih sme nanašati drugo vrh druge, ne da hi pri tem s prosevanjem količkaj motila spodnja barva, je razstavila S. Šantel. S tempera, to je z barvami, napravljenimi iz barvne prsti, ki se pomeša z leponi in drugimi ingredijencami in s katerimi se n. pr. slikajo gledališke kulise, slikata Globočnik in Marčič. Pastele, to je podobe izgotovljene z bar-
vastimi svinčniki (sit venia verbo!) sta razstavila S. Šantel in Žmitek. Risbe imajo na razstavi Bucik, Gaspari, Sternen, Sternen-Kleinova — imamo namreč tudi slov. umetnic'. — Tratnik, Vavpotič in Zupančeva. Lesorez, podoba se ureze naravnost v les, potem pa odtisne na papir, — je na razstavi samo eden (Šantel;-. Sternen in njeg. žena pa sta se posvetila izjedenkant (aepta forte), načinu vpodabljanja. o katerem sem o priliki že govoril na tem mestu. Zmitek riše uzorce za vezenim* in aplikaciji* in načrte za umetniške okvire, odnosno daje te stvari izgotavljati po svojih načrtih. O kiparjih sem itak namenjen izpregovoriti zdola j; zato jih tukaj preidem. — Vidimo torej, da je stvarjanje naših umetnikov kaj raznolično in da deloma tudi že po sega na polje umetniške obrti.
Vsaj name najbolj učinkuje L oddelek, v katerem vise krajinske slike najboljših naših mojstrov - kraji-narjev (Grohar, Jama, Sternen.) Toliko solnca je v teh slikah, toliko zraka, toliko naravne poezije! Drugi oddelek je intimne jši. Prevladujejo portreti in vijolični, rdeči iu rumeni toni. Neodoljivo učinkuje Jakopičeva velika oltarska kompozicija po Markovem evangeliju, ki se blišči sol lične svetlobe in je prava orgija stičnih, bujnih, plamtečih barv. V istini očarljivo vpliva Groharjeva oljnata
romantična fantazija »Hajka«: Pekoče solnee se vsiplje na razvalin-' gradu, v ozadju, iz gozda sem mimo seči pa plaho stopa vila in krog iu krog se poigravajo bleščeči solučni žarki po listju. Ipravieeno pozornost vzbujata Sternenova portreta »Somrak« in »Portret slikarice K. S.-K.« S svojo plastiko in posebno prvi se v tem odlikuje — s svo-jimi intimnimi barvami. Tretji oddelek hrani poleg vrste kiparskih del že zgoraj nakratko omenjene risht , akvarele, vezenine, načrte itd. Četrti oddelek pa obsega oljnate in tenuv-ra-slike kakor tudi akvarele različne vsebine. V splošnem je aranžma razstave srečen in ukusen. Da ni preveč luksurijozen, je umljivo: mašiti j" le preveč še čisto svežih lukenj.
*
Slovensko kiparstvo zastopa na tej razstavi šestorica slov. umetnikov. Ajlez (Dunaj) se kaže bogato nadarjenega rezbarja in modelerju. Razstavil je četvero manjših stvari j: konveucijonelno, pa prav čedno iz lesa rezan, gladko poliran kruel-fiks, v modernem slogu s širokimi ploskvami iz lesa rezanega kenguruja, prav točno in lepo modelovano kravo s komatom in resnično mojstrski iz brona izgotovljen prizor iz Sien-kie\viesevega romana »Quo vadiš«, ko silni Uršo zavije biku vrat, da s tem reši na podivjano žival priveza-
mogoče za industrijo in trgovino ugodne trgovinsko pogodbe.
V četrtek je bil tu velikansko obiskovan shod industrijalcev, trgovcev in obrtnikov. To je bilo jav-kanja in prelivanja solza, obtožb in škripanja z zobmi. Slovanske mili Jone nam dajte, drugače propademo — to je bila vodilna misel vseh izvajanj.
Šestintrideset odstotkov vseh avstrijskih industrijalnih izdelkov pokupili so poprej Slovani, tako je vzdihoval eden poročevalcev in je na podlagi statističnih izkazov temeljito in vsestransko pojasnil, da je Balkan glavni odjemalec vseh avstrijskih industrijalnih izdelkov in da torej Slovani avstrijski in drugi žive pravzaprav vso avstrijsko vele-iudustrijo in veletrgovino.
Silno podncno je bilo to pojasni lo. Pri Slovanih se torej bogati avstrijsko nemštvo, Slovani žive in rede to nemštvo, a moč, ki jo daje nemštvo slovanski denar, porabljajo ti Nemci v to. da tlačijo in ugonablja-jo Slovane.
Lačni so slovanskih milijonov, ti Nemci, in brez Slovanov bi morali ekonomično propasti. To je nauk četrtkovega shoda na Dunaju.
Zakoni ekonomičnega življenja so trdi. Ker se jim ni odtegniti, je brez dvoma, da bo nemštvo še mnogo let črpalo svoje šoke iz slovanskih narodov in da bodo slovanski žulji bogateli to nemštvo. Ali večno ni nie in od slovanske žilavosti je odvisno, kdaj bodo nehali sadovi slovanskih žuljev stekati se v nemške žepe.
Skrbimo zo mladino.
To so te dni »klepali klep na klep<v. kakor j«' dejal Levstik in zopet enkrat so tožili, kako je mladi na naših dni pokvarjena. Tragični in pretresnjoči slučaj Szillicha in Vončine. ki sta se ustrelila na grobu Szillichove matere, je dal povoda pravim jeremijndam o izpridenosM mladine. A še se ni bilo poleglo razburjenje zaradi tega dvojnega samomora, že se je raznesla govorica, da so štirje dijaki hoteli umoriti svojega profesorja in se posvetiti raz bojniškonm življenju najprej v kočevskih gozdih. potem pa doli v Afriki v velikem slogu. In zdaj zopet se čita, da se je na Reki neki dijak hotel v šoli ustreliti.
Ti slučaji so gotovo žalostni pojavi, ali generalizirati jih je krivično in je obenem tudi bedasto, ker generaliziranje služi samo agitacij: za gotove tendence in ovira ali pa onemogoča spoznanje resničnih vzrokov in nagibov omenjenemu dvojnemu samomoru in omenjeni dijaški zaroti.
Z druge strani pa tudi ni dovolj, če se reče. fantje so I »ili leni, so bili zanikrni in tako nesrečnega temperamenta in slabih nagnenj. da so bili zmožni za vse in da bo vedno takih ljudi na svetu in tudi najidealnejši profesor ne bo mogel ž njimi izhajati. Tudi taka sumarična rešitev teh slučajev ni na mestu. Treba je seči globlje in vzeti te dogodke v najresničnejši prel res.
Potrebno in koristno bi bilo, da se s temeljito preiskavo treznih in objektivnih ljudi preiščeta ta dva slučaja vsestransko. Zgoditi bi se to moralo približno tako, kakor se je zgodilo te dni na Francoskem za stran slučaja, ki je še vsebolj tragičen, kakor sta zgoraj označena.
Y Clermont-Ferrandu j«' neki .17 let stari dijak v šoli meri latinskim poukom popoldne ob 3 uri in
no devico. Prav taisti prizor smo \ plastelimt modeliran že videli na L razstavi. Bila j«' tO študija Iv. Zalar-ja. Ideja torej ni nova, izvedba pa kaže bogato modelarsko zmožnost. Ajlezove stvari bi bile prav lep salonski okras. B e r nek e r (Dunaj ) je brez dvoma daleko najboljši slov. plastik, individualnost, ki se je VSO premalo upoštevala. Lena redkoso sejani kiparji, ki bi bili tako bogato obdarovani, kakor je obdarovan ta skromni in tihi mož. Dan mu je rafiniran čut za lepoto linij«, dano mu je lahkotno obvladanje materije, ali dana mu je tudi resnično umetniška invencija, atribut, ki za istinitoga umetnika ni nič manj bistven nego tehniška izurjenost. Snovi njegovim tvorbam nikdar niso k on venci Jone i -ne, vsakdanje, kakršnih vidimo vse-povsodi. temuč so zajete iz globoko umetniško-pesniški navdahnjene duše, samonikle so in izvirne. Velika škoda bi bila, če bi se njegova mramorna skupina »Žrtve« ne ohranila javnosti. Njegovi v sadru izvedeni skupini »Drama« (70) oče in mati mrtva, živo dete pa na grudih mrtve matere in »Naplavljenei«, dvoje tesno objetih, od valov še vse premočenih teles, da so njune linije mehke, kakor je mehka linija vodnega vala. nič manj ne kažeta odlična svojstva     njegovega umetniškega
stvarjauja.
(Konec prihodnjič.)
30 minut naenkrat vstal, je šel do katedra, se molče priklonil profesorju in se — ustrelil. Zadel se je tako dobro, da je obležal na mestu mrtev. To je bilo prve dni tekočega meseca.
V mestu je nastal vihar. Profesorja latinskega jezika so hoteli razburjeni meščani kar linčati. Seveda je šolska oblast takoj upeljala obligatno preiskavo, toda vlada je šolski oblasti vzela vso stvar iz rok in je sestavila posebno preiskovalno komisijo, v kateri sta bila dva bivša šolnika in dva izkušena preiskovalna sodnika. Ta komisija je dognala, da zadene profesorja le majhna krivda, največja krivda pa samoniorilčeve s on čenče.
Ti poslednji so samomorilca neusmiljeno preganjali, ker je bila njegova mati lahkoživim ženska in Vsak čas zapletena v kak škandal. Neprestano so mu očitali to mater, neprestano so mu dopovedovali, da je osramočen za vse življenje, venomer so mu očitali, kako more živeti ter ga razglašali za strahopetnika, ker si ne vzame življenja. Končno so mu s kredo zaznamovali prostor pri katedru, kjer se mora ustreliti in določili so mu uro in minuto, kdaj da mora izvršiti samomor.
tu fant se je res vdal temu strahovitemu terorizmu, ki je trajal več tednov, in si je končal življenje.
Nekoliko je nanj vsekako tudi vplivalo dejstvo, da je v latinščini slabo napredoval. Preiskovalna komisija je tudi konstatirala na podlagi primerjanja pismenih nalog samo-morilčevih in nalog drugih učencev, da je profesor samomorilca res strožje klasificiral, kakor druge dijake. Samomorilec je iz tega sklepal, da gn profesor, ki ga je tudi sicer rad zba-dal in poniževal, preganja in si do-mišljeval. da se to godi zaradi njegove malopridne matere, da ga torej tudi profesor zaničuje in zatira.
Vlada je profesorja ostro disciplinirala, češ, da ni bil objektiven učitelj in da je pomanjkanje pravičnosti ter poniževanje in zasmehovanje učencev nekaj neodpustljivega. Tudi pišejo listi, da je bil ta profesor, dasi v svoji stroki izborno kvalificiran, vender slab vzgojitelj in slab učitelj in utemeljujejo svojo sodbo s tem, da dober vzgojitelj in učitelj vedno tudi doseže razmerno dobre učne uspehe, a kdor jih ne do-seže, da je tega največ sam kriv.
Težko je lajiku soditi, v koliko je to stališče glede učitelja utemeljeno. Eno pa stoji: Učitelj je v šoli absoluten, kakor ruski car in zato mora biti "dobrohoten prijatelj mladine in strogo objektiven. Kadar ruski car strune preveč napne, počijo bombe. Die Macht des russischen Herrschers ist besehrankt dureh den Carenmord. — Ali se mar v glavah naše mladine porajajo že taki pojmi? Ce učitelj ne upošteva individuvalnosti posameznih učencev, če jih šikanira, zasmehuje in ponižuje, kar s svojega piedestala posebno lahko dela.— Ko sem jaz v šolo hodil, sem tudi imel profesorja, ki me je za mojo nedolžno porednost krvavo šikaniral — potem se ni čuditi, če dečka, ki nima zadostno odporne moči v sebi, požene v obup. Pri vojakih vidimo, koliko ljudi poženejo šikane celo v grob.
Ljudje mislijo, da je učiteljski stan lahak. Kako neumno je to mnenje! Poučevanje in vzgajanje je silno težka stvar, posebno pri tolikem številu dijakov, fn med dijaki je vedno tudi takih elementov, ki jih ni mogoče ugnati in ukrotiti, iti pri katerih mora naposled učitelja zapustiti potrpežljivost, saj je od krvi in mesa in ne kako čeznaravno bitje.
Pred sto leti.
XVIII.
'lakrat je bil že novi generalni guverner Fouche v Ljubljani. Fouche, vojvoda d' Otranto, je bil rojen v Nantesu *29. maja 170:$. Njegov oče je bil pomorski kapitan. Šolal se je Fouche v nekem samostanu in postal tudi samostanski učitelj, a samostansko življenje mu ni ugajalo in postal je advokat. Izvoljen v kon-vent je kmalu obrnil nase občno pozornost. Mil je med tistimi, ki so glasovali za obglavljenje kralja Ludo-vika XVI. in kraljice Antoinette in je vodil strašne krvave sodbe v Ly-onu, ko je republikanska armada zavzela to mesto, ki se je bilo uprlo. Ko se je vrnil v Pariz, je prišel v navzkrižje z Robespierom in je nastal med njima političen dvoboj na življenje in na smrt. Padel je pač Robespierre, a tudi prekanjeni Fouche se je moral več mesecev bati za svojo glavo. Avgusta 1795. so ga pahnili iz konventa in ga vrgli v ječo, kjer je ostal do konca oktobra. Skoro gotovo bi ga bili obsodili na smrt in mu odsekali glavo, da se niso politične razmere premen ile. Prišla je amnestija in Fouche je bil izpuščen iz ječe. Nekaj časa se ni nič bavil z javnimi zadevami, a že leta 1798. ga je direktorij poslal v Milan
Zelo mnogo je kriva tudi slaba domača vzgoja oziroma pomanjkanje vsake domače vzgoje, da je med dijaki toliko res podivjanih elementov. Najslabše pa jo še to, da se postavljajo starši najraje na stran dijakov in proti učiteljem in tako vede ali nevede litijska jo otroke in jim dajejo potuho. Kogar bogovi sovražijo, tega narede za pedagoga, ker je ta poklic tako težaven, tako grenak in tako nehvaležen.
Med strogostjo in šikaniranjem je seveda velik razloček. Mnogo je strogih učiteljev in oficirjev, pa jih imajo dijaki in vojaki vendar radi, so pa tudi oficirji in učitelji, ki so pravzaprav dobri ljudje, a tako sitni in šokantni, da spravijo dijake in vojake lahko do blaznosti. Pa je tudi resnica, ki se v življenju dostikrat zapazi, da eden z vso strogostjo ničesar ne doseže, drugi pa ima brez strogosti najlepše uspehe. Tako n. pr. je v Ljubljani neki stotnik, ki vojakov nikdar ne psuje in ki kaznuje vojaka le v najskrajnejšem slučaju, šele kadar se je v tretjič pregrešil, a njegova stotnija stoji glede discipline in glede izvežhanosti visoko nad drugimi, pri katerih vojake psu jejo, trpinčijo in zapirajo in postopajo oficirji z njimi običajno strogostjo. To je pa zopet odvisno od individualnosti oficirjev in učiteljev.
V rečenem slučaju v Clermont-Ferrandu je dijaka brez dvoma pognal v smrt terorizem njegovih so-učencev. V tem terorizmu se zrcali neka neverjetna krvoločnost, neka nenaravna občutljivost v častnih stvareh in pa tako zaničevanje vrednosti življenja, da človeka kar za-zebe.
Tudi v slučaju Szillich-Vončiria je zaničevanje življenja gotovo igra lo veliko ulogo. Kako si naj sicer mislimo, da sta dva mlada, zdrava fanta Šla prostovoljno v smrt, ne morebiti v trenotku morebitne silne razburjenosti, ne v takem afektu, v katerem človek izgubi oblast sam nad seboj in ne ve več, kaj dela, marveč povsem preudarno, rekel bi, skoro hladnokrvno.
Denimo, da se jima je v šoli res zgodila krivica. Tudi če bi bila ta krivica tako velika, da bi bila mora-tako strahovita nesreča, da bi si radi la opustiti študije — to vendar še ni tega kdo preudarno življenje vzel. Kaj drugega je trenotna razdraže-nosi in kaj drugega preudarno storjeno dejanje. Tudi strah pred svojci ni mogel igrati posebne uloge, kajti Szillich in Vončina sta bila že vender prevelika, da bi se še kdove kako tresla pred starši in da sta bila tudi pogumna, kaže ravno njiju samomor. Saj se zgodi, da si kdo zgolj iz strahu vzame življenje, posebno pri vojakih, kjer se dobe uprav zverinski predpostavljenci, a kakor sem že rekel, se taki samomori zgode le v največji razburjenosti, ko človek ne ve, kaj dela, ne pa prevdarno in hladnokrvno, kakor sta to storila Szillich in Vončina.
Niso mi sicer znani posebni detajli tega slučaja, ali iz tega, kar vsakdo ve, sklepam, da niti strahu pred bodočnostjo zaradi zasluženo ali nezasluženo slabim napredovanjem v šoli, niti strahu pred svojci ne gre smatrati za odločilni nagib samomoru. Ce je kak profesor s tema fantoma trdo ali celo krivično postopal, potem sta zamogla užaljeno častihlepje in užaljeni pravni čut morda nekoliko vplivati na njiju samomor, ali glavna gonilna moč je morala |m> moji subjektivni sodbi vender le hiti druga in zdi se mi, da je to bilo zaničevanje življenja, izvirajoče iz pesimističnega naziranja,
kot zastopnika francoske republike in 1. 17°4). je postal poslanik na Nizozemskem. Toda ostal je tam le malo časa. Potrebovali so ga v Parizu in ga imenovali za policijskega ministra. V tej lastnosti je pokazal svoje izredne talente in si pridobil velikanski upliv na vso notranjo politiko Francije. Vsa javna oblast je prešla takorekoč v njegove roke. Z izredno spretnostjo je znal poskrbeti, da je nastal v državi zopet mir. Napoleon, ki je postal prvi konzul, ga je imel na sumu, da je njegov nasprotnik. Fouche namreč ni maral, da bi se atentati kaznovali, češ, dovolj je če se preprečijo, in ako se to Zgodi, ni treba delati hrupa. Napoleon je Foneheja \m 18012. nenadoma odstavil, vendar sta se pozneje zopet sprijaznila in dasi sta se še neštetokrat sprla in razšla, sta se vender vedno zopet dobila. Vse Fouehejevo mišljenje se zrcali v njegovem izreku o Napoleonovem postopanju napram vojvodi d' Enghien. Napoleon je dal vojvodo ustreliti; Fouche je o tem činu rekel: To je več kot zločin, to je napaka! Že 1. 1804. je bil Fouche zopet policijski minister in ker je bil Napoleon zapleten v različne vojne, mnogokrat odsoten, je bila v Fouche je vih rokah prav cesarska oblast. In rabil jo je s čudovito spretnostjo. Napoleon ga je imenoval za grofa in po vojni z Avstrijo 1. 1809. za vojvodo.   Vzlic   vsemu   temu je
da svet in ljudje niso nič vredni, da na svetu ni ne veselja, ne pravice in da življenje sploh ni vredno, da bi se živelo.
Od kod to naziranje? Kaj se godi v glavah in v srcih naše mladine?
Nihče ne ve določnega od govora na ti vprašanji, z ugibanji pa ni nič opraviti, vsi se premalo zanimamo «a mladino, vsi skupaj nimamo ui>o-gleda v mišljenje in čustvovanje mladine in vsi podcenjujemo sugestivno moč individualistične in pesimistične literature. Vsa naša ofici-jalna vzgoja je urejena po enem kopitu, je šablonska in pravzaprav le zunanja dresura. Gleda se samo na to, da se dijak uči in da izpolnjuje šolske in disciplinarne predpise, sicer pa se nihče zanj ne zmeni, ne učitelji in še manj starši. In tako rase mladina in dozoreva pred našimi očmi, sama sebi prepuščena, ne da bi mi vedeli, kaj misli in kaj čuti.
Zaničevanje življenja je bolezen, ki se časih pojavlja pri vseh narodih. Spominjam se, da so pred mnogimi leti imeli ljubljanski dijaki v neki ljubljanski gostilni klub, čigar glavna določba je bila, da si bodo vsi člani po vrsti vzeli življenje. Prvi, ki je prišel na vrsto, je bil neki Kramer. Potegnil je črno krogi jo, šel na ulico in se v Prešernovih ulicah blizu »Slona« ustrelil. Zadel se je pa slabo in v bolnici so ga rešili. Kramer je šel potem k vojakom, kajti v šolo ga niso več hoteli, postal računski narednik v Ljubljani ter je v tej lastnosti umrl. Ostale člane onega kluba je Kramerjev slučaj seveda streznil in nobenemu ni več prišlo na misel, da bi si končal življenje.
Kar se tiče »zarotnikov«, ki so hoteli baje umoriti neke profesorje, kar pa ni prav verjetno, in se hoteli posvetiti razbojništvu, se mi zdi, da so jim najbrž indijanske povesti, kol-portažni romani, s katerimi nemška kultura zastruplja slovensko mladino, razni Sherlock Holmesi, grozotne kinematografske drame itd. zmešale pamet. Te knjige so pravi strup za ljudstvo sploh in zlasti za mladino in prouzročajo neizmerno zlo. Tu bo treba enkrat nekaj izdatnega storiti. Ljudstvu in mladini je treba dobrega, optimizem negujočega čtiva, ki vzbuja veselje do življenja.
Slučaja, o katerih sem govoril, bode t a morda ugodno vplivala na mladino samo, pa tudi na starše in vzgojitelje. Neko streznenje je povsod opaziti. Pa to ni dovolj. Treba se je intenzivno zavzeti za mladino. Zavedajmo se vendar, da je od mladine vsa prihodnjost odvisna in da moramo imeti zdravo, čvrsto, življenja veselo mladino, mladino, ki bo zaničevala pesimizem in anarhizem in sve-tohlinstvo, mladino optimističnega naziranja, vedre duše, dobrega srca in krepkih mišic, mladino, ki bo imela ideale, pa tudi pogum in veselje za boj. Tak »Lausbub nichtsnutziger«, ki uganja porednosti, gleda celo za punčicami in rad spije skrivaj kak kozarček piva, ki raje pleše, kakor bi se trpinčil z grškimi aoristi, pa jo jedrnat, odkritosrčen in dober fant, je stokrat več vreden od tistih fantov, ki se plazijo okrog spovednie ali že v letih nedozorelosti prisegajo na Nitzschejeve nauke, poznajo le svoj »jaz« in se smatrajo poklicane, postavljati se »Jenseits von Gut und Ilose« ter. če se jim zdi. končati sebi ali komu drugemu življenje.
Učimo mladino veselja, učimo jo ljubiti življenje in se ga veseliti, pa bo mladina dobra in zdrava.
? ?
Fouche odločno nasprotoval ravno največjim načrtom Napoleonovim, ne iz kakega nasprotja do Napoleona, marveč ker je bil prepričan, da so ti načrti v svojih posledicah nesrečni in da bodo Napoleona ugonobili. Vprav srdito je Fouche zlasti nasprotoval vojni zoper Rusijo in je Napoleonu neprestano prorokova!, da ho v tej vojni poražen in da izgubi krono. Napoleon, ki ga je sonet enkrat imel na sumu, da ruje zoper njega, ni hotel, da hi Fouche ostal na Francoskem. Poklical ga je k sebi v Draždane in ga tam imenoval za generalnega guvernerja Ilirije. Fouche je bil tako zadovoljen s tem novim mestom in Ilirija se mu je tako prikupila, da je ni mogel pozabiti.Po bitki pri Lipskem je za pustivši Ilirijo šel v posebni misiji v Rim in v Neapolj in se po Napoleonovem porazu umaknil v privatno življenje. Ko je Napoleon zapustil otok Flbo, da bi se zopet polastil cesarske krone, je hotel francoski kralj Fou-cheju vsiliti mesto policijskega ministra, toda Fouche ni hotel ponudbe sprejeti. Vlada, boječ se, da bi se Fouche pridružil Napoleonu, ga je hotela zapreti, a zviti Fouche jo je pravočasno odkuril. Cim je Napoleon zavzel Pariz, je koj poklical Fou cheja na pomoč in mu izročil policijsko ministrstvo in Fouche se je vdal Napoleonovim prošnjam, dasi je vedel in je to Napoleonu tudi po
Slovenci in Slovenhe!
(Zaplembo tega sestavka je razveljavilo višje deželno sodišče v Gradcu.)
Češki državni poslanec Vaclav K 1 o f a č je v seji avstrijske delegacije dne 30. oktobra 1908. govoril dobesedno tako-le:
»Uporabljam, zavedajoč se tega, svojo imuniteto v to, da s te delega-cijske tribune naravnost z gromovitim glasom kličem vsemu narodu, da se naj ravna po načelu »Svoji k svojim«, posebno sedaj strogo in konsekventno, da ne razbija nemških oken, ampak da ne obiskuje nemških in nemško - židovskih trgovin, da ne kupuje tujih izdelkov in tako mogočno uveljavi svojo moč kot konsument, ki zamore v odločilnem trenotku vprizo-riti čudeže, če je organiziran in četudi na nas pošiljajo orožnike in vojake! Ti nas sicer zamorejo razganjati, morda tudi raniti, toda niti z artiljerijo, niti s celimi divizijami konjenice nas ne more nihče prisiliti, da bi zahajali v prodajalne naših sovražnikov, katerih sini nas provocirajo, ter jim nosili težko zaslužene groše. Zločinec proti češki stvari je sedaj vsak, kdor bi ravnal drugače. Niti vinarja ne več onim, ki nas zasra mu jejo in žalijo!
Ponavljam: Niti ena češka noga ne sme več v trgovine onih, ki pljujejo na vse, kar je nam sveto in drago. Ceh mora podpirati Ceha, Ceh mora kupovati pri Cehu!«
Volitve v Trstu.
Izvoljenih oseh osem slovenskih poslancev.
T r s t . j?."), junija.
Z napetostjo j<- pričakoval ves Trst izida včerajšnjih volitev I. volilnega razreda, posebno Še V II. okoliškem volilnem okraju, kjer se je bil hud boj med slovensko-narodno stranko in kamoro. — Poslednja se je poslužila n-si*h na razpolago ji danih sredstev v do>eg<> svojega zaže-Ijenega namena: izdala je celo slovenske plakate in oklice, ali podlegla na vsi črti samozavestnim slovenskim volileem. Izvoljenih je v treh okoliških volilnih okrajih vseh osem kandidatov političnega društva »Edinost<. tako da pride v bodoči mestni svet, oziroma deželni zbor tržaški dvanajst slovenskih poslancev.
V I. volilnem okraji; (Skedenj in Sv. M. Magdalena) sta izvoljena gg. Anion Sanein, trgovec in posestnik, dr. Josip Wilfan, odvetnik z 27(1 proti 84 italijanskim glasom; v II. okraju (Sv. Ivan-Bocol) dr. Otoka r Rvbar, dr. Kdvard Slavik z 205 glasovi proti 161 kamorističnim in vili.okraju (Rojan, Ha r k o v 1 je. Opčine, Prošek, Bazovica) gg. Alojzij Gorjup, Santo Martelane, dr. Bdarti-nis in Josip Pertot s 414 proti 122 glasovom kamore. Zmaga se na izrazit način slavi ;>e vsej okolici. Največje veselje vlada na tem, da je propal ultrakamorist dr. Cimadori, za katerega je kamora napela VSe sile, da bi zmagal. V Sv. Ivanu, E£o-colu, Skednju, Mariji Magdaleni, Barkovljah itd. so razobesili slovenske trobojnice in po ulicah so obhodi z godbo. V mestu so voljeni italijanski liberalci. Značilno je, da imajo Slovenci tudi v prvem razredu v mestu več glasov okoli 107 kot Nemci.    ki I. volilni    razred hočejo
(Dalje v prilogi).
vedal, da se ne ho vzdržal na prestolu. Po bitki pri VVaterloou je Fouche najbolj delal na to, da se Napoleon odpove in poskušal je na vse načine ga pregovoriti, naj hi pobegnil v Ameriko. Toda Napoleon ga ni
poslušal — na svojo nesrečo — in je moral potem v pregnanstvo na Sv. Heleno. Po Napoleonovem porazu je prevzel Fouche vodstvo provizorične vlade, posredoval pri kapitulaciji Pariza in, ko je krono zopet prevzel kralj Ludovik NV11L, zavzel zopet mesto policijskega ministra. Temu mestu se je odpovedal 1. 1815. in šel kot francoski poslanik v Draždane. V tem času se je začela na Francoskem velika reakcija. Izdan je bil dekret zoper »morilce« kralja Ludo-vika NVI. in ker je tudi Fouche glasoval za obglavljenje tega kralja, se je umaknil posledicam s tem, da je popustil državno službo in šel v pregnanstvo. Iz Draždan je šel najprej v Prago in potem v Line, a vleklo ga je na jug in naselil se je v Trstu, kjer je potem ostal do svoje smrti dne 26. decembra 1890.
V Ljubljani je Fouche stanov al na Bregu v Cojzovi hiši. Ker ni bil vojak, je prevzel vojno za povedni -štvo divizijski general Fresia, generalni intendant pa je postal Ohassc-non. Že 19. avgusta je Fouche poslal svojo rodovino v Gorico, ker je slutil, da se vname okrog Ljubljano odločilni boj med Avstrijo  in med
1. Prilog« „»iBfcast«! Marega" it 143, trne
kar zase reklamirati. Dobili so pa le 93 glasov.
Za danes večer je bila proglašena od irredentistov razsvetljava mesta in sicer pod masko, da so volitve za irredento dobro izpadle, a v resniei pa radi petdesetletnice proglašenja neodvisnosti italijanskega kraljestva in bilke pri S. Martino in Solferinu.
Pozivu irredentistov se mesto -— izvzemši par regnicolskih družin ni odzvalo. Le par oken je bilo razsvetljenih. — Na velikem trgu se je zbrala tolpa kamorističnih mladičev, kričaje razne evviva, mej drugim tudi: evviva Pagnini italiano! Socialdemokrat je so jim žvižgali, radi česar je bilo že prišlo do metanja stolie pred kavarnoMunicipio. Prišla je policija in prepirajoče se ločila. Irredentisti so šli po Corsu prepeva-je irredentistične pesmi, a nekaj socialistov jim je sledilo in žvižgalo, dokler ni policija demonstrantov razkropila. Priče! je padati dež, ki je demonstraciji napravil konec. Ker se je pričakovalo večjih izgredov, je bilo konsignirano tudi vojaštvo.
Poslanska zbornica.
Proračunska debata.
Dunaj, 25. junija. Po končani specialni debati, o kateri smo že te lefonično poročali, so sledili stvarni popravki. Poslanec Ivan Hribar je naglašal, da je navidezno na viso-čini vsenemške kulture stoječi poslanec Malik med včeraišnimi izbruhi svoje besnosti rabil proti njegovi osebi takšne žalitve, da bi bil pač upravičen zahtevati grajal ni odsek. Toda vzpričo okolnosti, da poslancu Maliku nedostaja vsak pojem parki* mentarne dostojnosti . . . (Vseneinec Stranskv: »To ni noben dejanski popravek!« Jugoslovanski poslanci: Molčite, mir!) mi ne pride na misel, da bi predlagal sklicanje gra-ialnega odseka, ker me tak človek kakor je Malik sploh ne more razža-liti. (Pritrjevanje med Jugoslovani.) Vseneinec Stranskv: »G. predsednik, tudi Hribarja morate poklicati k redu!« Predsednik: »Dal si bom predložili stenografski zapisnik.« Po raznih dejanskih popravkih je imel glavni referent dr. Steinwender svoj zaključni govor, v katerem se je iz rekel proti dr. Krekovem predlogi:, naj se črta 5000 K iz proračuna finančnega ministrstva. Zbornica je odobrila proračun finančnega ministrstva in odklonila dr. Krekov predlog z 229 proti 210 glasovom. Nato se je vršilo tretje čitanje državnega proračuna. Zbornica je odobrila proračun z neznatno večino. Prihodnja seja bo v sredo ob 3. popoldne.
Parlament pred obstrukcijo?
D u n a j , 25. junija. Po končani proračunski debati je »Slovanska enota« vložila 00 nujnih predlogov, kar pomenja toliko, kakor da namerava z obstrukcijo preprečiti vsako nadaljno delovanje parlamenta. Voditelja obstrukcionakiih strank sta dr. Susteršič in Prašek. Glavni zagovorniki obstrukcije so češki agrarci, češki radikalci. Malorusi in ožji somišljeniki dr. Susteršiča. Kakor poroča »Korrespondenz Zentrum«, so se v današnji seji »Slovanske enote« zastopniki Mladoeehov in »Zveze južnih Slovanov« izrekli proti ob-strukciji. Formalnega sklepa v tem ozira ni bilo. Definitivno bo »Slovanska enota« sklepala O vprašanju obstrukcije šele v svoji seji prihodnjo sredo.
Proti pooblastilnemu zakonu.
I) u n a j , 25. junija. Maloruski klub je imel danes sejo, na kateri je razpravljal o pooblastilnem zakonu.
Debata je bila izredno živahna. Končno se je sklenilo, da bodo maloruski poslanci z vsemi sredstvi pobijali pooblastilni zakon, ker bi kompenzacije, ki st nudijo za ta za kon, Malorusom baje samo škodovale pri sedaj vladajočih razmerah v Galiciji.
Mlad oče h i odlože mandate?
Praga, 25. junija. Pri včerajšnjih ožjih volitvah v volilnem okraju Mala strana-Hradčani je bil izvoljen češki narodni socialec dr. Šviha z 2078 glasovi proti mlado-češkemu kandidatu dr. Funku, ki je dobil 1967 glasov. Kakor poročajo »Narodni Listv« z Dunaja, je izid te volitve mladočeške poslance silno iznenadi! in mnogo članov mlado-češkega kluba se je izrazilo, da bi bilo najbolje, ako bi vsi mladočeški poslanci odložili svoje mandate. V klubu se baje o tej stvari resno razpravlja.
Gosposka zbornica.
Dunaj, 25. junija. Gosposka zbornica je imela danes sejo, ki je trajala pet ur. Kesila je celo vrsto zakonskih načrtov. Velika debata se je razvila pri predlogi, tičoči se saniranja deželnih financ. V razpravo so posegli baron Skene, dr. Eppin-ger in finančni minister Bilinski. Dr. Kppiuger je zahteval med drugim, naj prevzame država povodom saniranja deželnih financ del šolskih bremen Ko je zbornica rešila vse na dnevnem redu se nahajajoče zakonske predloge, je predsednik odredil volitve v delegacije. Izid teh volitev se naznani v jutrišnji seji.
Za abolicijo praškega procesa
P r aga, 25. junija. »Bohe-mia« javlja, da bodo mladočeški poslanci prihodnji teden intervenirali pri justičnemii ministru dr. Hochen-burgerju v svrho, da izposlujejo abolicijo procesa radi proti vojaške propagande, ki se ima pričeti v sredo 30. t. m. v Pragi.
Ogrska kriza.
H u d i m i) e š i a . 28. junija. V političnih krogih zatrjujejo, da se namerava kriza rešiti po tem-le načrtu: 1. Neodvisna stranka prevzame vlado k<>t najštevilnejša stranka v parlamentu: 2. protfelje ministrstva financ, notranjih poslov in kraljevega dvora prevzemo politiki, stoječi na programu iz 1. 18b7.: 3. vsa vojaška vprašanja se odgode do leta 1911: 4. volilna reforma se nemudoma uveljavi, toda ne na podlagi pluralnega volilnega sistema in 5. takoj po sprejetju volilne reforme se razpišejo nove volitve.
Iz Turčije
Carigrad, 25. junija. Predvčerajšnjim je prišlo do burnega prizora med generalisimom Šefket pašo in grškim patriarhom Joahi-mom. Patriarh se je pritoževal radi umorov Grkov po bolgarskih četah, na kar je Sefket paša pripomnil: »Bolgarske čete so izginile, odkar je uvedena ustava. Torej so grške čete, ki neprestano more.« Patriarh je odgovoril: »Tudi v tem slučaju ne zadene krivda patriarhata, marveč vlado, ki spušča četnike iz Grške preko meje.« Sefket paša je nato razjarjeno pripomnil: »Grški propagandi bom stri glavo.« Na te besede se je patriarh užaljen odstranil ter poslal velikemu vezirju protest proti nastopu generalisima Šefket pase.
narodnjaki! Prispevajte zo Trubarje« spomenik!
Francijo in že 25. avgusta je Fouche sam odpotoval iz Ljubljane in sicer kar skrivaj, ter se umaknil v Trst. Bil je torej samo 27 dni v Ljubljani. Storil ni drugega tu, kakor da je naročil giljotino, ki je pa niso rabili in da je lepo natakarico Barbico Zavašnikovo, službujočo v gostilni kjer je zdaj Kunceva trgovina, spravil v drugi stan. Stvar je prišla na dan, ko je avstrijska policija zasledila, da ima Barbica nekaj francoskih cekinov.
Francosko armado, ki je šla na jugu v boj zoj>er Avstrijo, je vodil italijanski podkralj Evgen Beauhar-nais. Zasedel je obe veliki cesti, vodeči v Italijo, cesto čez Ljubljano in cesto čez Italijo. Avstrijski armadi je poveljeval felden jgmn jster Hiller. En oddelek Avstrijcev pod generalom Folsasom je marši ral od Celja na Brdo in proti Ljubljani, en oddelek pod vodstvom podmaršala Radi-vojevića pa na Karlovce, od koder je bil poslan polkovnik Milutinovič /. enim bataljonom na Kranjsko, ter je zavzel Novo mesto. Vsled tega je podkralj "Evgen poskusil polastiti se prehoda čez Ljubelj. Glavna francoska kolona je napadla Avstrijce med Beljakom in Rožekom, general Belotti pa je poskusil zavzeti Ljubelj, a je bil poražen. Župan tržiški, ki je bil tedaj vendar francoski državljan, je dal Francozom načrt Ljubelja. Ko so Avstrijci potem zavzeli
Ilirijo, šo pa tržiškega župana zaprli. Avstrija je torej zahtevala, naj bi bil tržiški župan njej na korist izdajalec svoje lastne države! General Belotti ni mogel zavzeti Ljubelja. Moral se je umakniti v Kranj, kjer se je sicer junaško branil, a se ni mogel vzdržati proti trikrat večji avstrijski armadi. Zapustil je Kranj in se je umaknil na Medvode.
V tem času je šel general Pino s sedmimi bataljoni proti Višnji gori, kateri sta se bližala avstrijska generala Radivojevič in Rebrović, a čuvši, da je padel Kranj, se je zopet vrnil v Ljubljano.'Avstrijci so zasedli Višnjo goro in se pomaknili do Šmarja.
General Belotti je zasedel savski most pri Črnučah, da bi zaprl od Brda bližajočim se Avstrijcem pot v Ljubljano in potem po ljutem boju dne 2. septembra zopet zavzel Kranj.
Na Koroškem je bil podkralj Evgen med tem porazil Avstrijce in jih vrgel na levi breg Drave, na kar je šel na pomoč svojemu desnemu krilu. Blizu Jesenic bi ga bil skoro ustrelil neki avstrijski vojak. General Belotti je bil zopet poslan na Či 'miče, a maršira! je po levem bregu Save in bil pri Utiku obkoljen, ranjen in ujet.
Armada podkralja Evgena se je koncentrirala v Ljubljani. Dne 11. septembra je prišel podkralj Evgen in se je nastanil v sedaj Koslerje-
vem gradu v Sp. Šiški. Najprej je poskusil ubraniti se nevarnosti, ki je pretila z Dolenjskega. General Pino je šel proti avstrijskemu generalu Nugentu, ki se je pomikal od Reke, podkralj Evgen pa je naskočil oddelek polkovnika Milutinoviča, ki je stal pri Šmarju. Naskok se ni posrečil. Hrvatje so premagali Francoze, a so se vender umaknili na Višnjo goro. Tam je bila 15. septembra 1813. ljuta bitka, v kateri so zopet Hrvatje zmagali. V tem se je bilo razvedelo o porazih cesarja Napoleona in po uplivu avstrijskih oficirjev in agentov so duhovniki in graj-ščaki nahujskali kmete, da so se začeli puntati. Seveda so bili kmetje hitro premagani in jih je bilo več 15. septembra v* Ljubljani ustreljenih.
Avstrijci so se od raznih strani bližali Ljubljani, zlasti z Dolenjskega in po Dunajski cesti. Okrog Črnuč in okrog Šmarja so neprestano pokale puške.
Dne 19. septembra se je zopet začelo vojskovanje na Dolenjskem in okrog Cerknice in povsod so imeli večje uspehe le Avstrijci. Pa tudi na Gorenjskem so zmagovali Avstrijci, zavzeli Kranj in Radovljico ter se pomaknili do Tolmina. Poskusi, zavzeti črnuški most, pa so se Avstrijcem vsi ponesrečili.
jtnt0UT proces v Zagrebi.
Sodišče je včeraj zaslišalo šest prič, same zagrizene frankovce. Kan-celist Juraj Rothberger je pripovedoval, da je lani pred malo go-spojnico slišal, da se je obtoženec Podunavac izrazil napram nekemu . kmetu: »Bodimo pripravljeni, kadar napoči čas, orožja imamo dovolj.« Srbi so imeli cesto tajne sestanke. Srbski učiteljiščniki so nosili igle s sliko kralja Petra. Po saborskih volitvah so Srhi klicali: »Živila hrvatsko - srbska sloga, živila Brblja,« Slišal je pripovedovati, da so dijaki popovali pesem »Oro klikće« in klicali »Živio kralj Peter Karagjorg-jević.« Ko je zagovornik dr. Meda-ković vprašal pričo, ako se ve natanko spominjati na Podunavčeve besede: »Bodimo pripravljeni, ko napoči čas, orožja imamo dovolj«, je svedok spremenil svojo izpoved in rekel, da je Podunavac takrat rekel: »Bodimo složni, ne vdajmo se!« Dr. Meda-kovic: »To je vendar nekaj čisto drugega, kakor ste preje trdili.«
Priča: »Jaz nisem bil na vseučilišču, da bi mogel to razločevati.«
Na izpoved Rothgerher je vo je reagiral obtoženec Podunavac. Kon-štatiral je, da je Rothgerher pred dvema pričama rekel, da ne ve ničesar drugega kakor to, da je slišal neke ljudi, ki so govorili, da je nam potrebna sloga, ne ve pa, da-li je bil med temi ljudmi obtoženec Podunavac. Razen tega je Rothgerher pred pričami priznal, da se nahaja pri dr. Matijeviču njegova izjava, v kateri je konstatirano, da se mu ponuja 100 kron, ako s svojo izpoved bo obremeni obtoženca Podunavca. Svedok je tudi prišel k dr. Markoviču ter zahteval 30 K za to, da bi ne izpovedal obremenilno proti Podunavcu. Na vsa ta očitanja je Rothgerher molčal v največji zadregi, a drž. pravdniku se seveda ni zdelo potrebno uvesti proti temu svedoku preiskavo radi krivega pričevanja.
Priča J os. Rothgerher je izpovedal, da so obtoženci takrat, ko so jih odpeljali v zapor, peli pesem »Oro klikče«. Slišal je, da je Milenko Dragišič rekel, da bodo srbski vojaki, ako pride do vojne med Avstrijo in Srbijo, raje streljali na Avstrijce nego na Srbe.
Priča G r č i e je trdil, da so leta 1906* učiteljišniki v gostilni »Seba-stopol« raztrgali sliko cesarice Elizabete. Na to je predložil zagovornik dr. Ivković sodbo okrožnega sodišča v Požegi, v kateri se uradno konšta-tuje, da dotična slika ne predstavlja pokojne cesarice.
Dopisi.
Iz Železnikov. Prijazni Železniki leže par ur nad Škof jo Loko. Kamor se ozreš, povsod vidiš bogate se-nožeti in poraslo hribovje. Tu, si misli človek, mora vladati pravi božji mir. Tako je tudi res bilo še pred leti. Ali miru je konec, odkar prebiva tukaj župnik Marčič, ki je nestrpen mož in bojevit, kakor malokdo. Pred letom se je tukaj ustanovil »Sokol« z namenom, ljudi dušno in telesno izobraževati, zlasti mladino. Res je šlo vse dobro in društvo se je na splošno veselje lepo razvijalo, samo nekateri posebno zagrizeni klerikalci so grdo gledali, pa saj sovražijo vse, kar ljudstvo izobražuje. Odkar nas je zapustil pokojni župnik Korbič, ki je simpatiziral s »Sokolom«, ker je vedel in znal ceniti dobre sadove Sokolovega delovanja in je postal župnik
Marčič, se je začela prava križarska vojska zoper Sokola. Župnik Korbič je bil poštenjak in ni skrival svojih simpatij za Sokola, za kar ga je škof celo na odgovor poklical, prav kakor bi bilo škofu ljubše   društvo, čigar delo sicer rodi slab sad, a je klerikalno, kakor pa društvo,   ki pošteno in koristno dela, pa ni klerikalno. Župnik Marčič ruje in hujska zoper Sokola, kar se da 'in napenja vse moči, da hi ga uničil.   Najprej   je seveda storil, kar je samoobsebi umevno, — ustanovil je namreč čuka, kateremu je postavil na čelo znanega razgrajača,   ki je uprav krvavo potreben malo olike. Kake smeti je moral župnik pobrati, se vidi iz dejstva, da mora svojim čukom dovoliti, da po cesti razgrajajo in kolnejo, kar je katoličanu najsvetejše.  Cerkvena armada čukov — pa preklinja tako, da bi je lahko prijelo državno pravdništvo! Župnik Marčič je lahko ponosen na to gardo.   Sodimo, da se   bodo prav pogostoma   kazali   sadovi žalostne »izobrazbe« župnikove garde. Prav ker pozna ljudstvo čuke in jih lahko samo primerja s Sokoli, zato pustimo župnika, da na prižnici ščuje zoper Sokola. To je sicer zloraba cerkve in vere, pa če je škof s tem zadovoljen, ne more sicer ljudstvo niče-sra storiti, lahko pa o tem razmišlja in dela svoje sklepe. Ako župnik pričakuje, da se mu bodo   Sokoli kdaj klanjali ali v prahu valjali, se krvavo moti. Sokoli smo, pa ne čuki, možje odkritosrčni, spodobni in pošteni, ki lahko vsakemu v oči pogledamo, ne svetohlinci in potuhnjenci, ki se samo v temi dobro počutijo. Žup-nikovo psovanje in ščuvanje nas še doseči   ne   more.   Psoval nas je za brezverce in kdove še kako ter nam očital, da nimamo izobrazbe. Kar se tiče vere, puščamo vsakomur popolno svobodo; nobenega človeka še nismo žalili v njegovih verskih čutili, Sokol je lahko vsak narodnjak, ki je X>oŠten in spodoben, pa bodi še tako veren. Kar se pa tiče izobrazbe Sokolov, je pač res, da nismo študirali tako visokih šol, kakor župnik Marčič, toda izobrazba se ne sodi po številu šoiskih    let,    nego    po    tem, kako se človek obnaša, kako živi, kako dela v javnosti in v zasebnem življenju. Vsled tega pa lahko s polno pravico povemo župniku Marčiču, naj nikar ne govori o izobrazbi,   ker na njem ni prav nič spoznati, da se je kdaj šolal  in likal. Svojo izobrazbo je župnik Marčič   pokazal na shodu naroduo-napredne    stranke pri Thalerju, kjer je tako vpil in zabavljal, da bi se tako   ne   obnašala nobena gorjanska klada. Ker že govorimo o tem shodu, naj omenimo še eno: Ko je govornik dr. Žerjav rekel,   da je klerikalizem vreča brez dna, je župnik Marčič udaril ob mizo, rekoč, da je klerikalizem žakelj, ki ima dno in tehta 50 kg. To mu verjamemo, a napolnjen je ta žakelj s tako tvarino, kakor je bila razstavljena pri Z. P. štev. 22. Ako je župnik Marčič radoveden, naj pride pogledat: poznajo se še sledovi notranje izobrazbe njegovih pristašev.
Iz Mirne. Dne 13. t. m. je bilo na Mirni res jako viharno. Zjutraj se je naš dušni pastir Anton Kocjančič silno razburil. Najprej je v cerkvi na leci napadal kmečke žene, kako pšenico, piščeta, kokoši in druge stvari jemljejo, samo da imajo kak poboljšek. Potem pa jim je še očital, da svoje otroke — šminkajo!! Kaj neki briga gospoda Antona Kocjan-čiča, kako so ubogi kmetski otroci napravljeni, saj še za nobenega ni nič dal. In kako da ljudje še v cerkvi nimajo miru? Ce pojde tako naprej, bo kmalu sam v cerkvi; pregnal je že mnogo ljudi iz cerkve in kakor se kaže, jih zna nazadnje še vse pregnati, če bo še kaj dolgo na Mirni. Ravno isti dan sta bila zopet napro-šena za botra Ivan in Neža Bule, G. Ivan Bule je stranki odpovedal, češ, kako naj grem, ko nimam obleke za Antona Kocjančiča, da bi h krstu pristopil. No, žena je vseeno obljubila in res je mati poslala otroka. G. Bule ni šel v cerkev, a Antonu Ko-cjančiču spet ni bilo prav, hotel je vpisati samo botro, ne pa tudi botra. Toda botra se je uprla, rekoč: Če boter ni vpisan, dasi ga ni tu, pa tudi mene ni treba vpisati. No, botrca je s tem Antona Kocjančiča ugnala v kozji rog in obljubil je, vpisati tudi botra. Ali je tako dostojno za duhovnika 1 Ce je Anton Kocjančič razburjen, naj se kje drugje znese, ne v cerkvi. — Tudi dne 20. t, m. je bil vihar. Anton Kocjančič je na leci upil in razgrajal in grozil; če bodo gostilničarji imeli na kresno nedeljo godbo, ko bo žegnanje pri fari, bo drugo nedeljo taisti dan samo ena menda tiha maša za kazen faranom. Mi pa pravimo: Kadar bo Anton Kocjančič namesto gostilničarjev davke plačeval, takrat jih bo lahko tudi koman-diral, poprej pa ne. Gostilničarji pač nimajo vzrokov, se v tacih stvareh ozirati na Antona Kocjančiča, ki jih »podpira« s tem, da ljudi od hiše podi in hodi že v gost. vznemirjat goste in gledat,   kaj   ljudje za težko pri-
služene novce jedo. Lahko se mu dokaže, kdaj je to bilo; no, doslej pač še ni naletel na pravega, ki bi mu povedal, da hoče pri jedi še pes imeti mir, kaj šele človek. E, Anton Kocjančič naj nikar ne misli, da je v gozdu; pomni naj, da služi na Mirni in da hočemo imeti mir pred njim in pred njegovimi ljudmi.
O
Dnevne vesti
V Ljubljani, 26 junija.
4- Zopet zaplenjeni. Lepo se nam godi! Snoči smo spisali skromno notico o »razglednicah«, ki jih je policija konfiscirala v »Učiteljski tiskarni«. To notico so nam vzeli, vso, od
prve do zadnje vrste. Kdor torej hoče izvedeti, kaj se je Zgodilo, nuna vzeti  v  roke —  »Grazer Tagblatt«,
ker tam je bilo povedano vse.....
+ Čudna pota klerikalne politike. Zadnjič se je socialdemokratično glasilo obregnilo ob naš list, češ, da poročamo preveč objektivno in lako-nično o dogodkih v državnem zboru, kakor bi hoteli postati zgolj informacijski list po izgledu dunajske »Zeit«. Bodi socialnodeinokratične-mu glasilu povedano, da pri žurnali-stu ni dovolj, da zna pisati, časih je tudi treba, da zna biti reserviran in časih celo, da molči. Tista naša rese r vi ranost, ki nam jo je v svoji naivnosti očital »Rdeči Prapor«, je bila namreč dobro premišljena. Politika, ki so jo začeli delati kleri-k alci. na m namreč ni posebno ugajala, najmanj pa so nam ugajali surovi osebni napadi dr. Susteršiča na finančnega ministra Rilinskcga. Povedali tega nismo, ker nismo hoteli, da bi se nam moglo reči, da motimo poslance pri delu. Toda danes je že oči vidno, da hodijo klerikalci v državnem zboru osebno vojno proti Bi-linskemu in da to ni po našem okusu. Tudi nasprotovanje pooblastilnemu zakonu za sklepanje trgovinskih pogodb nam kar nič ne ugaja, ker bomo Slovenci s tem vsi udarjeni, če se ne sklenejo trgovinske pogodbo. Tudi se nam vse bolj usiljuje mnenje, da delajo klerikalci v državnem zboru politiko, pri katerih se jim gre samo za strankarske namene, ne za slovenske gospodarske, narodne in poltične koristi, a za tako politiko se ne moremo vnemati. Vsakdo nam mora priznati, da smo ne glede na strankarska nasprotja stali zvesto na strani jugoslovanski delegaciji, dokler smo mogli misliti, da dela na-cijonalno opozicijo, a danes je očitno, da pri klerikalni opoziciji ne igra skupni slovenski interes nobene vloge več in zato se nam tudi ne zdi potrebno, pri kri vati, iz kakega nagiba je izvirala ona naša reserviranost, nad katero se je spodtikal kratkovidni »Rdeči Prapor«.
-hPometaj pred svojim pragom! Zadnjo soboto se je idrijski novičar v »Slovencu«, c. kr. katehet Oswald, z vso infamno silo zopet zagnal v deželnega poslanca gosp. Gangla, ki mu ne da miru že 6 let, kar službuje na idrijski realki. Gangl pušča Os-wa!da na miru, kakor bi ga ne bilo, Oswald pa grize in laja, da je že ostudno. Ni sicer prijetno delo, pečati se z Oswaldovo neokusno osebo. Vsa Idrija ve, da ni bolj hudobnega človeka, kakor je on, ve tudi, da stvarno odgovarjanje nič ne ukroti njegove škodoželjne nature. Vzlic temu je treba zadnjemu njegovemu napadu nekoliko odgovora, da ne bodo mislili ljudje, da je Gangl kot učitelj tudi tako zanikrn, kakor Oswald kot katehet. — Oswald piše doslovno: »Gangl se je v Hotedršici v nedeljo brez vsacega vzroka zadel ob »klerikalne verige«, v ponedeljek pa je bil revež sani tako trdno vklenjen v M orle je ve spone, da je šolo zamudil. K sreči je prvo uro v njegovem razredu izpolnil katehet, a ko se je drugo uro že po vseh razredih naše realke nadaljeval redni pouk, se je slišal iz Ganglovega razreda tak vriŠe in ropot, da bi se bili kmalu za stavbo bali. Prihitel je ravnatelj pogledat, kaj to pomeni. S težavo je napravil Čez nekaj časa red. Šele tretjo uro se zaspano približa »cvet uči-teljstva« in prevzame pouk.« — Kaj je na tem resnice? Res je, da je bil Gangl dne 6. t. m. popoldne v Hotedršici. Kam hodi Gangl ob nedeljah popoldne, to je popolnoma njegova stvar, zato mu ni treba iskati Os\vajdovega dovoljenja. Res je nadalje, da poučuje vsak ponedeljek v Gang-lovem razredu od 7.—S. ure zjutraj katehet verouk in tako ga je tudi dne 7. t. m. Istega dne je Gangla nadomeščal od 8.—9. gosp. ravnatelj, od 9.—12. pa je poučeval Gangl sam. Kadar je bil Gangl kakorkoli zadržan priti v šolo, ga je nadomeščal g. ravnatelj ali pa kdo drugi, da ni zaradi tega pouk v njegovem razredu nič trpel. Tako je bilo in tako bo. — Oswald pa je stvar prijel in zasukal tako, da sedaj smrdi po denuncijan-stvu in kaže svoje krvavo kopito. — Čujte: tako dela Oswald, oni c. kr. katehet Oswald, ki mu je dne 26. junija 1907 v »Poslanem« Gangl s svo-
jim podpisom povedal   to-le: »Kdo ga (t j. Oswalda) pa je nadomeščal tisti čas, ko je brez dopusta zanemarjal pouk? In da ga je zanemarjal, to mu dokažem tudi   pred   sodiščem s pričami,   ki bodo   prisegle — če bo treba! Naj me torej toži!« — Seveda, Oswald ni tožil, ker se je čutil krivega, čeprav takrat Gangla še ni čuvala imuniteta. In tak človek, ki ima sam polno masla na glavi, očita komu drugemu to, česar je sam kriv! Ali se Oswald morda spominja patra Cirila iz Krškega, ki ga je moral zabavati doma, da je zaraditega zanemaril eno uro verouka v šoli? Kajpada je c. kr. katehetu Oswaldu zabava ob vinu važnejše delo, nego poučevanje   šolske   mladine v verskih resnicah! — Pa še današnji   dan ni boljše! Ura odbije že davno osem, kazalec se pomika čez četrt, ko Oswald hrope šele v šolo. Tudi niso daleč tisti časi, ko je hodil Oswald ob 10. dopoldne pit k »Črnemu orlu« pivo, v šoli so pa čakali učenci, kdaj pride c. kr. katehet razlagat verske resnice! Tako je in nič drugače! Sedaj pa pride Oswald in išče pezdirja v tujem očesu, ko bruna v svojem ne vidi.   Toda dolgo ne pojde tako! Os-wald. ki je sam zanikern v izpolnjevanju svojih   stanovskih dalžnosti, vzgaja tudi vohunstvo, kar se seveda ujema s krščansko moralo. Tudi v Ganglovem razredu ima bržkone nastavljene vohune, ki imajo nemara naročilo, da morajo paziti na vsako besedo, na vsak gibljaj svojega učitelja. In to potem potom svojih klerikalnih staršev nosijo   Oswaldu na nos. Ako bi Gangl strogo in natančno ne izpolnjeval svojih dolžnosti teh 6 let, kar preži nanj Oswaldovo ujedno oko, to hi ga že na drobne kosce raztrgal v svojih   umazanih idrijskih novicah. Ker mu pa ue more do živega, samo obrekuje in krade čast, kakor ga uči njegova   popačena li-guorijanska morala.   Toda sedaj je mera tega šestletnega Oswaldovega natolcevanja do vrha polna in konec mora biti še tako krotke potrpežljivosti. Zato pa pravimo: Če še ue bo miru, pa dobi Oswald plačilo, kakršno je že davno zaslužil!
+ Nemške intrige. Poročajo nam: Te dni se je vodja tukajšnje nemškutarske klike dr. Eger obrnil na klerikalce s prošnjo, naj bi se klerikalci ne udeležili manifestacij pri jutrišnjih pevskih svečanostih. Dr. Eger je klerikalcem v nasprotnem slučaju baje zagrozil, da bodo sicer Nemci prekinili svojo kooperacijo s klerikalci. Z ozirom na to intervencijo je včerajšnji »Slovenec« priobčil poziv, naj klerikalni posestniki hiš ne razobesijo zastav. Toliko v ravnanje!
-j- Vpisovanje v srednje šole. Jutri se začne vpisovanje v srednje šole. Opozarjamo slovenske starše, da vpišejo svoje otroke v slovenske srednje šole in napovedo slovenski materni jezik. Gimnaziji sta v Ljubljani dve slovenski: prva v To-manovi ulici pri Nar. domu«, druga na Poljanah. Realka je v Ljubljani samo ena in ta je nemška. Tembolj potrebno je, da se sIovcr-ski dijaki tam vpišejo za Slovence, ker je pouk itak v vseh oddel kih nemški. Torej pozor, slovenski starši! Kdor pa sam nima otrok za srednjo šolo, naj vpliva na svoje znance in sorodnike.
— »Kranjska šparkasa« je zvišala obrestno mero za 1 f ±7c. Zakaj je to storila, bomo povedali prihodnji teden, ko se bomo lahko izpostavili eventualni zaplembi. Za danes povemo samo to. da ji manjka razpoložljivega denarja.
+ Kaj se dela v katoliškem izobraževalnem društvu. Da imajo klerikalci vero le na jeziku, pokazali so že neštetokrat s tem, da ravnajo ravno nasprotno kakor uči ena glavnih božjih zapovedi namreč: »Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe!« Prva dolžnost naših kat. izobraževalnih društev bi tedaj bila, svoje ljudi vsaj s pojmom krščanske ljubezni nekoliko natančneje seznaniti. Da se pa tam pečajo z vsem drugim prej nego s »katoliško« izobrazbo, nam priča sledeče pismo, ki ga je prejel neki obrtnik, bivši elan kat. izobraževalnega društva v L. na Notranjskem, od klerikalnega junaka — brez podpisa: »Zihar si brez skrbi da boš delav več pri klerikalcu ko sma izveidli da delaš za liberalce le delaj ti pa boje libelarci dal dela klerikalci pa neč ti si reku da je pri nas Sama fovšija in da se pri (sedež kat. izob. društva) sam vabrekuje pa naj ti liberalci pomagajo še rad boš nas prosu pa ne boš neč dobu ti si se pri-dllšll morš prpravt na liberalna stranka dost klerikalcev drgač da raji krepaš ti in liberarli boste kre-pal vse, mi pa ne — brez podpisa.« K tem vrsticam bodi omenjeno, da dobiva v tem kraju neki klerikalec, član kat. izobraževalnega društva, po lastni izjavi več dela pri napreda jakih, kakor pri svojih ljudeh in da naprednjaki tega kraja podpirajo vsakega obrtnika brez razlike, sodeč pač delo — kakor vsak pameten in pošten človek — le po kakovosti in
ne po mišljenju   delavca. Cenjeni bralci tega pisma, ki je obenem lepo spričevalo klerikalne duhovitosti in izobrazbe, bodo sedaj   radi verjeli, da je trdil dotični   obrtnik popolno resnico. — Takšna je   torej naših klerikalcev ljubezen do bližnjega ne ] mogoče samo v tem   kraju, temveč ! povsod!   »Vsakega   po glavi, ki ne I trobi v rog   mojih »namestnikov«, tako je po njihovem mnenju učil naš spasitelj! Vse — za vero!
Idrijski klerikalci so zopet \ ložili priziv proti soglasnemu sklepu izvoljenih odbornikov, da se nadaljuje prezidavanje poslopja št. 509. Tako se bo po Oswaldovi zlobnosti in neumnosti njegovih podrepnikov sadova edino na škodo občine zavlekla. Motijo pa se klerikalci, če milijo, da bodo s svojo nagajivostjo 1 zopet dosegli razpust občinskega odbora. Zadeva bode počivala, dokler ne bo rešena pritožba pri deželnem odboru, saj za škodo, ki se godi občini, prevzemajo itak edini klerikalci vso odgovornost. Naj le stoji še prazno zidovje nadalje, imajo vsaj priliki) tujci, da vidijo, kaj je vse mogoče v kranjski deželi.
-t Promocija. Na graškem vseučilišču je promovira] danes doktorjem prava g. Makso A b r a m , notarski kandidat v Sežani. — Novi doktor je doma iz Tupelč na goriškem Krasu.
+ Imenovanja v tržaški finančni službi Računski oficijal V. Baje je {»ostal računski revident v 9. čin. razredu, prov. rač. oticijal V. C u -m a r je prišel v 10. čin. razred in prov. rač., asistent K. Nodus v 11. čin. razred.
— Glavna skupščina sv. Cirila in Metoda bo dne S. avgusta na Jesenicah.
— Slovenskim hišnim posestnikom v ravnanje! > Slovenec« je včeraj pozval svoje somišljenike, naj r«e razobesijo zastav in sicer z ozirom na to, ker »Slovencu« ni simpatično pevsko društvo > Slavec« in ker poziva župan Ivan Hribar someščane, naj razobesijo zastave. Temu nasproti bodi povedano, da zavedni Slovenci razobesijo zastave na čast slovanskih gostov in bratov i2 slovenskih dežela, ki pribite na »Slavčevo« slavnost. Kdor ni Slovenec in komur niso dragi slovanski gostje, ta seveda ne bo razobesil zastav!
— Slovenskemu ženstvu! Odbori »Splošnega slov. ženskega društva«, srednjemestne in trnovsko-frančiškanske podružnice »Družbe sv. Cirila in Metoda« pozivajo članice teh društev, naj se v čim največjem številu udeleže sprejema slovanskih gostov ter slavnostnih priredi-te\ pevskega društva »Slavec« — Slovensko ženstvo .pokaži svojo narodno zavednost!
— Velika pevska slavnost v Ljubljani. Čehi in koroški gostje pridejo, kakor smo že omenili, danes, v soboto ob 6*49, Hrvatje in gostje iz Štajerske pa jutri, v nedeljo ob 9*35 dopoldne. Tržaški posebni vlak pripelje ondotne rodoljube tudi v nedeljo ob 1102 dopoldne. — Vsi gostje se bodo slovesno sprejeli. Pri sprejemih sodeluje »Slovenska Filharmonija«. — V soboto ob pol 9. se vrši an vrtu (v slučaju neugodnega vremena pa v areni) >Narodnega doma« pevski sestanek, pri katerem sode-Ljujejo došla društva, »Slavec« in .Slovenska Pilharhionija«. Vstopnina 40 v. Slavnostni sprevod, ki je v nedeljo ob pol 12., se vrši po že naznanjenem sporedu. — V slučaju skrajno neugodnega vremena slavnostni sprevod odpade in se vrše slovesni pozdravi v veliki dvorani »Narodnega doma« ob isti uri. — Po slavnostnem sprevodu je v veliki dvorani »Narodnega doma« skupna pevska vaja vseh društev. Po pevski vaji je slavnosten banket v hotelu »Tivoli«. — Ob 4. popoldne začne se v »Zvezdi« velika ljudska veselica, katera bo obsegala v glasbenem ozi-ru tako bogat spored, kakršnega do danes nikdar ni nudila občinstvu kaka enaka prireditev. Tudi zabavni spored je tako urejen, da bodo dobili razvedrila vsi sloji različne starosti. Cene jedil in pijač bodo povsem solidne (navadne gostilniške), tako, da se gotovo nihče ne bo pritoževal. — Glede vin je skrbljeno, da se bodo točila le priznana in najboljša. Tudi pivo se bode točilo najboljše kakovosti, Aurovo, delniško in češko bude-je\ iško (slov. tvrdke). — Vstopnina k veselici je 60 vin. — V slučaju neugodnega vremena se veselica preloži na torek (praznik sv. Petra in Pavla). — V nedeljo popoldne pa se vrši (če bi bilo neugodno vreme) v vseh prostorih »Narodnega doma« veselica, na kateri tudi nastopajo vsa društva in sodeluje »Slovenska Filharmonija«. — Slavnostni koncert v veliki dvorani hotela »Union« ki se vrši v ponedeljek, dne 28. t. m. točno ob 8. zvečer, pa bo prireditev, kakršne dosedaj še ni bilo v Ljubljani. — Spored koncertu: 1. A. Foer-ster: »Slavnostna himna«, veliki zbor z bariton-samospevom gosp. A. Vouka, pojo vsa češka, hrvatska in slovenska pevska   društva skupno.
Zborovodja gosp. H. B e n š e k. 2. a) Bendl:   »Svoji k svojim«;  b) Tova-čovskij:    »Vlasti«,    veliki zbor: »l stredni jednota zpevackych spol-ku česko-slovanskyeh« v Pragi. Zborovodji gg. Milan Z u n a in A d. Pisk a ček. 3. V. Novak: »Hrvatskoj«, veliki zbor: »Savez hrvatskih pjevačkih društava« v Zagrebu. 4. F. Bazin: Križarji na morju«: »Slavec« iz   Ljubljane.   Zborovodja gosp. H. B e n i š e k. 5. a) Smetana: »Rolnic-ka«; b) Kfižkovskij: »Odvedeneho prosba«: »Hlahol« iz Prage. Zlx>ro-vodja   gosp. Adolf Piskač ek. 6.   a) A. Smetana:   »Veno«;   b) B. Foerster: »Orač«; c) V. Novak: »Na-iiočni ukolebavka«;   d) L. Janaček: »Dež viš«:   »Hlahol Vinohradski«. Zborovodji   gg. Milan   Z u na in J i ii d f i c h Maslo. 7. a) Bendl: »Prohuzeni«; h) Javorek: »Na Mo-ravu«:    »Slavoj« iz Karline-Praga. Zborovodja gosp. Hinek Erben. 8. Hausman: »Čažnja«: »Dvojnice« iz Belovara. Zborovodja g. E. Č e r -n v. 8. a) V. Novak: »Gorski kraj«, zbor s tenor-saniospevoin g. Ernesta Čaminarota: »Kolo« iz Zagreba. Zborovodja   A. J u d e 1.   9. V. Novak: »Hrvatom«:   »Merkur«   iz Zagreba. Zborovodja gosp. I. pl. Luči č. 10. G. Eisenhuth: »Spas brodara«: »Sloboda« iz Zagreba. 11. Canič: »Tajna ljubav«: »Sloga« iz Zagreba. Zborovodja gosp. D. Stefanovič. 12. Ružič-Roscnberg: »San«: »Zora« iz Karlovca. Zborovodja gosp. G r a n č a r i č. 13. A. Foerster: »Pobratimija«, veliki zbor s bariton-samospevom: »Zveza   slovenskih   pevskih   društev« v Ljubljani. Bariton-solo poje g. Ivan Za vršan. Zborovodja gosp. dr. Pavel Kozina.   14. H. Sattner: »V nevihti«:   »Ilirija« iz Trsta.   15. E. Adamič: »Junakova svatba«: »Lira« iz Kamnika. Zborovodja gosp. Fran Štele.   16.   A.   Nedved: »Slovo« »Ljubljanski   Zvon«   iz Ljubljane. Zborovodja gosp. A. Sachs. 17. A. Foerster: »Večerni a ve«: »Lipa« iz Ljubljane. Zborovodja gosp. P. B a-1 o g.     Vstopnice, in sicer sedeži po 5, 4, 3 in 2 K ter stojišča po 1*40 K in dijaške vstopnice po (K) vin. je dobiti v trafiki gospe Sešarkove v Še-lenburgovih   ulicah in na dan koncerta pri blagajni v »Cnionu«. — Po koncertu komerz   na   vrtu hotela »Union«. Pevski nastopi posameznih društev in poslovite v gostov. Vstopnina 1 K.   Vstopnice iz koncerta so veljavne tudi za komerz. Izšla je tudi knjiga, obsegajoča 64 strani, v kateri pisatelj gosp. Anton Trstenjak opisuje vse društveno delovanje iti zgodovino društva v 25. letih. Knjiga se   bo   dobila v slavnostnih dneh in bode občinstvo z ozirom na njeno zanimivo vsebino gotovo prav rado poseglo po njej.   Izšla   je tudi drobna knjižica,   obsegajoča natančen s->ored slavnosti, opis Ljubljane, Bleda in Postojne, kar je za goste velike važnosti. — Nanovo so prijavila svojo udeležbo še sledeča društva: 89. »Danica«, pjevačko društvo, Si-sek,   po   deputaciji:   90. »Triglav«, pevsko društvo v Radovljici, po deputaciji;   01. »Adrija«, pevsko društvo v Barkovljah, po deputaciji; 92. »Akademija«, izobraževalno društvo v Ljubljani, po deputaciji; 93. »Celjsko pevsko društvo«, Celje, i>o deputaciji; 94. »Ribnica«, glasbeno društvo, Ribnica, po deputaciji. 95. »Da-libor«, pevsko društvo iz Hofice, po deputaciji:   96.   »Ratibor«, pevsko društvo iz Hofice,    po deputaciji;
97. Ravnateljstvo slov. deželnega gledališča, Ljubljana; odposlanstvo;
98. »Češka pevska in glasbena župa Hofice«, po deputaciji; 99. »Sokol« ljubljanski, Ljubljana, po deputaciji; 100. Pevski zbor trg. društva »Merkur«, Ljubljana, po deputaciji; 101. »Zvon«, pevsko društvo Stra-kovnice, Češko, po deputaciji.
_ »Slavčeva« 251etnica. Dame,
ki so obljubile sodelovati pri »Slav-eevi« 251etnici se tem potom uljudno vabijo na slavnostni sprejem prod mestnim magistratom z željo, da se ga polnoštcvilno udeleže. Sestanek v veliki dvorani na magistratu ob 12. uri.
— S češkimi gosti, ki se udeleže »Slavčeve« slavnosti, pride tudi vodja češke narod, socialne stranke drž. poslanec g. Vaclav K 1 o f a č , ki je lani osebno prihitel v Ljubljano, da se na licu mesta pouci o postopanju vojaštva v septemberskih dneh, in ki je nato v delegacijah edini izmed slovanskih poslancev z vso odločnostjo nastopil za čast slovenskega naroda in slovenske bele Ii j ubijane. Prepričani smo, da bodo Slovenci umeli ceniti zasluge, ki si jih je stekel za nas poslanec Klofač, ter ga sprejeli tako, kakor zasluži ta iskreni prijatelj in zagovornik slovenskega naroda.
»Slavčeva zgodovina.« Ob svoji 251etnici je izdalo »Slov. delavsko pevsko društvo »Slavec« lično knjižico o svoji zgodovini. Spisal jo je g. Anton Trstenjak. Knjižica obsega med drugim slavnostno himno ob 251etnici »Slavca«, zložil gosp. Anton Funtek in uglasbil g. A. Foerster ter sestavke: Snovanje
»Slavca«, Važnost njegovega delo-j vanja, Važnejši dogodki iz življenja in delovanja »Slavčevega«, Narodni mučenik Rudolf Lunder, Slovenske rodoljubne žene in dekleta »Slavcu« v spomin, Prireditve in nastopi od leta 1884.—1909. Knjižica je pisana z znano živahno poljudnostjo g. pisatelja ter si jo v teh slavnostnih »Slav če vih« dneh gotovo nabavi vsak udeležnik prireditev, kjer se ho prodajala.
— Velike »Slavčeve« pevske slavnosti se udeleže tudi razni odlični slovanski gostje. S Čehi pride drž. poslanec Vaclav Klofač, predsednik »Zveze čeških pevskih društev« dr. Mote jI, s hrvatskimi gosti prispe predsednik »Hrvatske zveze pevskih društev« Milan Kresie, s tržaškimi gosti pa deželni poslanec in mestni svetnik dr. E. Slavik in razni drugi.
— Tržaški člani »NDO.«, ki pridejo povodom »Slavčeve« slavnosti v Ljubljano, so najuljudneje povabljeni, da se udeleže prijatelj-sk ega sestanka z ljubljanskimi tovariši, ki bo na vrtu Narodnega doma v nedeljo popoldne ob 2. Ob tej priliki se bodemo kot tovariši, ki stremimo za enakim vzvišenim ciljem, prijateljsko segli v roko ter si pogledali iz srca v srce. Želeti bi bilo, da se vrli tržaški tovariši kot en mpž tega sestanka udeleže, kar bo imelo za skupno stvar ugodne posledice. Na svidenje tovariši!
— Ljubljanskim članom »Narodne del. organizacije« se daje na-znanje, da naj se vsi do zadnjega potrudijo v nedeljo ob 2. na vrt Narodnega doma, da se tam spoznamo in pobratimo z našimi zavednimi, junaškimi tržaškimi tovariši, katerih poset nam mora biti tem ljubši, ker so prišli na delavsko pevsko slavnost, s čimer so pokazali, kako sveto jim je delavsko vprašanje. — Bodisi na pevskem odru, pri narodnem agitacijskeni delu, na gospodarskem polju, kakor na stališču neustrašenega narodnega borilstva, povsod so nam Tržačani vzor, pri-dimo torej vsi, da se bomo teh slavnostnih dni spominjali kot važnega dogodka. Tovariši Ljubljančani in tovariši Tržačani, na veselo svidenje.
— Streljanje na Gradu. Povodom patrocinija v trnovski mestni župnijski cerkvi se bode jutri dopoldne med sv. mašo streljalo na Gradu. Istotako opoldne med slavnostnim sprejemom po mestu povodom 251etnice    pevsk. društva »Slavec«.
— Redni občni zbor »Glasbene Matice« bode po odborovem sklepu v četrtek, dne 15. julija ob 6. zvečer v dvorani »Glasbene Matice« z običajnim sporedom: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo revizorjev. 5. Volitve. 6. Slučajnosti. — Odbor »Glasbene Matice«.
— Umetniška razstava. Naš odlični slikar Rikard   Jakopič   je na svoje    stroške    postavil slovenski umetnosti lasten hram.   Ob Latter mannovem drevoredu stoji paviljon, ličen in prikupen.   Na videz ni posebno velik, a če ga   primerjamo s hramom dunajske secesije se pokaže, da je za ljubljanske   razmere. Slovenska umetnost ima sedaj svoj dom. Doslej so bili naši slikarji in kiparji navezani na   dobrohotno gostoljubnost društev in posamičnikov. Če so hoteli prirediti   razstavo,   so imeli neverjetne težave in stroške, sicer pa so bili primorani prositi gostoljubja pri imeteljih različnih   trgovin, da so mogli svoje umotvore pokazati občinstvu. Z zgradbo paviljona si je g Jakopič pridobi] veliko in trajno zaslugo za slovensko   umetnost. Zdaj vsaj ve, kje je doma. To bo poživilo vse umetniško delovanje v Slovencih in sedaj je tudi dana prilika, da bo občinstvo redno deležno umetniškega užitka, ki ga daje ogledovanje slik in kipov. Ne bomo   govorili o pomenu umetniške vzgoje in o dušnem zadovoljstvu, ki    ga    daje umetnost. Kdor ni že ves otopel,   da ne pozna drugega užitka in druge naslade kakor zalivanje s cvičkom, ta zna ceniti umetnost in zna tudi ceniti važnost umetniške razstave, ki je   sedaj v Jakopičevem umetniškem paviljonu. O razstavljenih umotvorih poročamo na drugem mestu, a želeti je, da bi vsi sloji občinstva posvečali razstavi resno pozornost. Žal, da obisk ni tak, kakor je bilo pričakovati in kakor bi moral biti. Tu se   najde požrtvovalen mož, ki   tvega   vse, kar zmore, da ustvari Slovencem hram umetnosti, ki priredi krasno razstavo, zbere najlepše umotvore slovenskih umetnikov, a občinstva   je le malo, ki obiskuje   to razstavo. Kaj ljudje res ne uvidevajo   pomena in važnosti — ali pa je  kriva le tista malobrižnost, vsled katere ostajajo ljudje apatični, dokler jih reklamni boben ne prebudit Jakopič ne dela nobene reklame, z   moško samozavestjo čaka, da spozna občinstvo samo, kaj je z zgradbo paviljona storil za slovensko umetnost in kake važnosti je razstava. Ali so naši ljudje res tako inalomestni in filistrski, da tega ne vidijo f Drugod se občinstva
kar tare na umetniških razstavah, pri nas je pa na tisoče ljudi, ki je še enkrat niso obiskali. Če hočemo dobro sami sebi, če hočemo, da se slovenska umetnost razvije, potem so moramo zanjo tudi zanimati in jo podpirati, saj ho to v prospeh vsi naši kulturi in vsemu našemu narodnemu življenju.
— Razstava slov. umetnikov v paviljonu R. Jakopiča. Naše ljube goste, ki se mude o priliki praznika slovenske pesmi, opozarjamo na razstavo slov. umetnikov, nastanjeno v umetniškem paviljonu R. Jakopiča v Later mano vem drevoredu. Nudi se jim ugodna prilika prepričati se o rajvoju in visoki i>opolnosti slovenskega slikarstva in kiparstva. Slovenska umetnost se je povzpela iz lastnih moči do častnega — vrhunca in po žrtvovalnosti vrloga slikarja in mojstra R. Jakopiča do lastnega doma, zavetišča slovenske upodabljajoče umetnosti. Vstopnina je v nedeljo in praznik 60 vin. Razstava je otvor jena od pol 10. do pol 2. pop. in od pol 3. do 7. ure zvečer.
— Telovadno društvo »Sokol I.« priredi prihodnje) nedeljo 4. julija n a L e d i n i svojo 11. javno telovadbo in veliko ljudsko veselico. Zabava bo za mlado in staro a) telovadba, b) veselica, razni paviljoni, c) godba, d) ples itd. Ker >c vsemu slavnemu občinstvu ne more vabila doposlati vabimo tem potom, kakor tudi z lepaki z natančnejšim sporedom, ki bodo prihodnji teden na vseh vidnih prostorih prilepljeni. Prosimo še za osebno agitacijo in obilno udeležbo. (Tudi vsa narodna društva se naprosijo, da se ozirajo na imenovani dan!) Že dopoldne ob 9. uri se \nične tekmovalna telovadba in skušnja za popoldne z godbo; vstopnina 20 v. Popoldne ob 4. uri začetek veselice, vstopnina 60 vin.
— Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Lovro Petovar, trgovec v Ivanjkovcih, 10 K namesto venca na krsto bivše njegove vrle kontoari-stinje gdč. Adele Kurnik. — Iskrena zahvala.
— Izredni občni zbor »N. D. O.« v Ljubljani, se vrši dne 11. julija ob 10. do]k>ldne v veliki dvorani »Mestnega doma« s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Po ročilo tajnika o položaju društva. 3. Volitve a) predsednika in b) spopol-nitev odbora. 4. Ustanovitev bolniško podpornega fonda. 5. Volitev krajevnih zaupnikov in denarniških poverjenikov. 6. Slučajnosti.
— Narodna delavska organizacija priredi izlet v Vevče, dne 29. t. m. praznik Sv. Petra in Pavla. Vodstvo tamošnje papirnice nam je dovolilo ogled tovarne, ki bo ta dan v polnem teku. Poskrbelo se bode tudi za neprisiljeno, domačo zabavo, tako da bode izlet hkratu poučen in zabaven. Kdor hoče iti peš, se bode spotoma imenitno zabaval, ker pojde tudi »Mladeniški« naraščaj »N. D. 0.« peš, kar gotovo vso družbo poživi. Za pešizletnike je shajališče v parku pri cerkvi Sv. Petra, oni pa ki hočejo iti z vlakom, se popeljejo lahko z hrzo-vlakom. Za ta izlet vlada veliko zanimanje, ker ni spojen s stroški in ker bo zabaven in poučen. Natančnejše informacije se dobe pri tajniku »N. D. 0.« v uradu.
—Mestni dekliški licej. Vpisovanje bode 9. julija, sprejemne izkušnje pa 10. julija. Jeseni se bode vpisovalo dne 16. septembra pa le tedaj, če bode v razredih še kaj prostora. V prvi letnik višje dekliške šola se deklice ne bode več sprejemale. Natančnejša pojasnila v današnjem bisera tu.
— Vpisovanje za sprejemne izpite v L letnik c. kr. ženskega učiteljišča v Ljubljani se vrši v ponedeljek, dne 5. julija ob osmih, v I. letnik c. kr. moškega učiteljišča pa v soboto, dne 10. julija ob osmih.
— Cercle franco - illyr. je svoj, za danes napovedani poslovilni večer z ozirom na »Slavčevo« 25 letnico p r e 1 o ž i 1 in se ho že pravočasno naznanilo, kdaj da ho.
— Redni občni zbor »Podpornega društva uradnikov c. kr. užitni-ne«, bo v Ljubljani, dne 4. julija t. L ob 4. popoldne v steklenem salonu restavracije »pri Levu«, Marije Terezije cesta. Ker so važne točke na dnevnem redu, vabi odbor društvene člane k obilni udeležbi.
— Najmlajši član ljubljanske kazine je švedrasti Wolfgang Baho-vec, sin pokojnega učitelja in lanski enoletni prostovoljec. Za boro službi -00 pri graški vzajemni zavarovalnici se je ta junak prelevil. »B o -c h o u t z« se rad vtihotaplja v slovenske družbe in sporoča svoje novice kazinotoni, ki ne morejo prehvaliti možatosti in značajnosti svojega najmlajšega člana.
— Radi izposojevanja časopisov. V Pragi je trafikantinja N. B. proti odškodnini razposojevala časopise, ki jih je dobivala v razprodajo. Na to je te časopise vračala upravni-štvom kot neprodane. Dotična uprav-ništva so prišla tej manipulaciji na sled in so   naznanila trafikantinjo
(Daljo t prilogi).
2. Priloga „Slofenwo -Uredi* ti 143 Saa 26 Innila 1908.
oblasti. »Sodišče jo je obsodilo na 6 tednov strogega zapora in na trajno izgubo koncesije.
V ljubljanski okolici, deloma tudi v litijskem, kamniškem in kranjskem okraju, se bodo v času od 1. do 21. julija t. 1. vršle vaje v telegrafski, telefonski in signalni službi kakor v resnem slučaju. Občinstvo se torej ojK)zarja, da je strogo prepovedano in kaznivo prilastiti si ali pa na katerikoli način poškodovati postavljene drogove, razpete žiec in druge naprave. Vsak tak prestopek se bo smatral kot tatvina ali pa zlobna poškodba injega imetja.
Telovadno društvo »Sokol« v Št. Vidu nad Ljubljano priredi dne 8. avgusta javno telovadbo in veliko veselico v prid »Sokolskemu domu«, na kar se naj druga društva blagohotno ozirajo! Odbor.
S Posavja: Tukajšnja podružnica »Družbe sv. Cirila in Metoda« je sklenila priredili veliko vrtno veselico v prid naši prej>otrebni šolski družbi. Vsak, ki ni narodnjak samo v besedi, ampak narodnjak tudi v dejanju. Daj pride 4. jullija t. 1. Vabimo vse podružnice omenjene družbe, narodna in pevska društva k veselici. Zabave in kratkočasja bode vsem udeležencem nudeno mnogo. Senčnati vrt g. L. t umira, po dom. pri »Ruskem carju«, v Mali vasi, kjer se vrši veselica, bo okrašen ter s^ bode spremenil ta dan v posavski prater. Prirejeno bode tudi veliko plesišče. V muzeju, lekarni, meneža-riji bodo našli suhoparni filistri, bolni, pa tudi učenjaki dovolj snovi v svojo in drugih zabavo.     Ker se
veselica vrši na predvečer godu nabili blagovestnikov, se bo vžgal na večer umetnini ogenj, v bližini pa bo gorel mogočen kres. Opozarjamo na to priredtev, ki bo gotovo nudila vsakemu obilo užitka, zlasti one iz Ljubljane in iz naše okolice. Tu pokaži vsak. da ve ceniti pomen naše š >lske družbe ter pohiti v dokaz tega dne 4. julija na Posavje k »Ruskemu carju:« »mal* položit' dar domu na altar!«
Ičinki ljubosumnosti. Pri Sv. Miklavžu poleg Ihana, »»kraj Brdo, živela sta v m e ž n a r i j i zakonska Janez in Reza Kopač 25 let. Kreg, prepir in pretep bil je pri tej dvojici na dnevnem redu in vse to je prov-zročila obojestranska ljubosumnost. Dne 17. t. m. je prišla Reza Kopač okrog 10. ure ponoči domov, kar je moža v toliki meri razjezilo, da je ženo do dobrega pretepel. Dne 18. t. m. šel jik Janez Kopač okrog 1. popoldne in se vlegel v bližini hiše v travo ter ondi zaspal. To priliko porabila je njegova boljša polovica Reza Kopač, ga polila z petrolejem in zažgala. Gorečega mežnarja Janeza Kopača so sosedje opazili, ga polili z vodo in strgali z njega obleko, a kljub temu je drugi .dan v ljubljanski bolnici umrl. Morilka je zaprta pri c. kr. okrajnem sodišču na Brdu, kjer se vrši preiskava.
Iz Prevoj pri Lukovici. Kegljanje na dobitke na novo otvorje-n.emu kegljišču pri g. (1. Kotniku se zaključi v nedeljo 18. julija in ne 29. t. m., kakor se je zadnjič pomotoma poročalo.
Blagoslovljena rodbina. Delavcu Antonu Ranzingerju v Peklu pri Polieanah je 24. t. m. povila žena 4 krepke deklice. Rodbina se nahaja \ skrajni bedi.
K /letu dolenjskih sokolskih društev v Metliki. Sokolskemu zletu v Metliki dne 4. julija moranio pripisati poseben pomen. Prvikrat se tu združijo dolenjska sokolska društva k večjemu delu, k večjemu skupnemu in samostojnemu delu. Kako je bilo še nedavno vse drugače s sokol-kso mislijo na Dolenjskem, zlasti «r Belokrajini. Leta in leta j<- obstojal \ celi Dolenjski edino novomeški Sokol, drugod se pa o Sokolstvn ^j k 1 <>L govoriti ni smelo. Ironični nasmehi >o spremljali vsako misel o ustanovitvi Sokola. Le počasi je prodirala naša misel kakor drugod tako tudi v tem delu naše domovine. Ali vztraj-aost je eno prvih sokolskih gesel, in --kolska vztrajnost in energija sta tudi tu zmagali, Planovi! se je Sokol Ribnici, v Metliki, v Črnomlju, seme je bilo vsejano, je vzklilo in s podvojeno močjo, radostjo in navdu-"-nostjo so se Sokoli v mladih društvih ("prijeli dela ter H) z vso ljubeznijo negovali mlado sokolsko rastlinico. Vrzrastlo je iz oje drevo, ki veselo poganja močne veje in vejice sokolske. Krepko je poslalo dolenjsko Sokolovo, dobro uspeva in pred vsem uspeva popolnoma samostojno. V kratki dobi že, vadeč se le nekaj tat '■<•■ manjših samostojnih nastopih, se dolenjsko Sokolstvo letos prvič lotilo velikega skupnega nastopa. In mi hoče Sokolstvo pred najširšo javnostjo z veliko javno telovadbo pokazati zmožnost za samostojno delo, pokazati hoče svojo eksistenčno zmožnost in pravico. Srečna misel je vodila Sokolstvo, da si je izbralo za kraj izleta Belokrajino. Veselja nam Prekipeva srce, ko imamo pozdraviti v Belokrajini navdušene telovadne vrste, predahnjene sokolskega duha.
ko imamo pozdraviti disciplinirano, krepko ter sigurno se vedočo četo sokolsko na tleh, ki so od večine nepo znata, pozabljena. Prepričani smo, da nam ta zlet prinese novo življe nje, da se sokolska župa Dolenjske ne porodi k životarjenju, temveč k živahnemu življenju, polnemu dela in uspehov. Posledica naravnega, živega razvoja bo, ne mrtev sad za-miznega ukrepa, na trdnem in čvrstem temelju bo, ne na papirni podlagi, iz same sebe bo vzrasla, ne bo vsiljena delu neveščim, truda nevajenim rokam. Da bi imel ta zlet mnogo uspehov, to je naša iskrena želja, je naša trda nada! Na zdar!
Poštarjem v Postojni je imenovan g. Anton B o c.
V Loškem'potoku ho 27. t. m. šolska veselica.
Pošta Ljubno - Luče - Solčava. Iz Dunaja se nam poroča: Poslanec Ježovnik je govoril te dni v trgovinskem ministrstvu v zadevi poštnih voz med' Ljuhnim in Solčavo. Ministrstvo za trgovine je tozadevno odredih), da bo vozil odslej med imenovanima poštama dvovprežen poštni voz, in da bode podjetnica Marija Lichteneger dobivala mesto 1400 K za naprej 2100 K.
Veliko sokolsko slavnost priredi Mariborski Sokol« skupno iz drugimi spodn ještajerskimi sokolskim! društvi v nedeljo, dne 8. avgusta 1909 v Rušah. Slavna društva se prosijo, da se ozirajo pri svojih prireditvah na to ljudsko slavnost. \a zdar!
Občinska volitev v Št. Vidu pri (iroheliicm se je vršila predvčerajšnjem. Napredna stranka zaznamuje lahko lep uspeh. Za župana je izvoljen vrl naprednjak g. Klor. (J o 1 e ž, za svetovalca pa naprednjak Jakob Zupane in klerikalec Val. M e t -1 i č.
Porod v železniškem vozu. Y ponedeljek se je peljala neka ženska iz Zidanega mosta v Gradec V Celju ji je postalo slabo. Porodila je deklico. Železniški kontrolor Burger je dal takoj voz odpeti od vlaka in preskr-bel iznenađeni materi zdravniško pomoč.
Zgorela je v Brezah opekarna Laggner. Škoda znaša nad 80.000 K.
Zgubil se je sedmošolec Fric pL Kleinrnavr iz Celovca. Odpeljal se je \ ponedeljek zjutraj s kolesom od doma in rekel, da gre v šolo. Iščejo ga že cel teden brezuspešno. Za zanesljivo poročilo je razpisanih HM) K uaprade.
Prvi Korošec, ki je dal 2000 K za Roseggerjevo ustanovo, je notar Tschebull v Beljaku. Slovenci, ali ni to slovenski denar!
Surovosti »Čukov«. »Čuk« je surova žival, pa naj čuka na Kranjskem ali kje drugod. V nedeljo je priredila podružnica družbe sv. C. in M. v Dornbergu na Goriškem veselico. Tega ni mogel mirno prenesti dornberški župnik. Da bi ne ušel na veselico tudi kak njegov pristaš, je držal svoje ljudi okoli sebe. V mraku se je vračalo bralno društvo z Gradišča nad Prvačino domov iz Domberga. Gradiškavci so šli mirno po cesti, ali župnikovi Čuki ta dan je namreč ustanovil Čuka« ---so se surovo zadri i na mirne Gradi-škance ter so hoteli izzvati pretep. Napredni (Iradiškovci pa so pametni in razsodni ljudje, zato so šli lepo mirno naprej. Pred tisto tolpo, ki je napadla Gradiškovce, so korakali dornberški župnik, kaplan in pa župan! Isti dan je priredil Sokol, v .Št. Ferjanu ples. Tam so tudi divjali ('uki. zmerjali mirne ljudi ter jim grozili; pomagale so pridno »Marijine hčere«. Čuki imajo še toliko več korajže, odkar jih je blagoslovil goriški nadškof in knez, kakor je poročal »Slovenec . To je krščanska  vzgoja kmečke mladine!
V GradeŽU je sedaj, ko je nastalo ugodnejše vreme, obilo tujcev, baje precej nad 2000, kar je za mali Gradež jako obilo. Sobe skoro ni dobiti, in če se jo dobi, se mora plačati od 0 do H K na dan.
Zagoneten samomor. V četrtkovi noči se je ustrelil v gozdu pri Lovci poleg Trsta ISletni zasebni uradnik .1. Štefanič. Rešilna družba, katero so poklicali okoličani, ki so čuli pok, ga je odpeljala v bolnico. Med preiskavo so dognali, da je spremljala Štefaniča neka nepoznata dekle, ki pa je zbežala, ko je videla, da se bližajo ljudje, katere je privabil pok strela na mesto samomora.
Zgubil se je v Trstu 131eten deček učenec 1. gimnazijskega razreda. Odšel je od doma že v sredo popoldne. Dečko ima sivkasto obleko, slamnik Z modrim trakom, kolesarsko srajco, je precej velik in temno-rdečega obraza. Kdor bi kaj izvedel o njem, ga prosimo, da naznani v Barkovljah št. 212.
Christofov učni zavod. Opozorimo na današnji inserat tega zavoda, na katerem se bode med drugim teoretično in praktično poučevalo tudi o manipulaciji in oziroma uradova-nju v odvetniških in notarskih pisarnah, hranilnicah in bančnih zavodih.
Elektro-Radiograf „Ideal", Franc
Jožef ova cesta št. 1, hotel »pri Malico«, zraven pošte, ima od sobote, dne 26.
junija do torka, dne 29. junija sledeči spored: Moderna železoh vuica. (Naravni posnetek.) Božja roka. (Drama iz življenja Meh>kancev; dolga projekcija.) Pariško življenje v miniaturi. (Ehgantna komična projekcija) Lepa Ni čanka. (Barvna projekcija v 4, prizorih.) Takojšnji zarod. (Jako komična) Ob lepem vremenu se vrši zadnja večerna predstava na prostem in se doda Še nekaj slik razen sporeda.
Prvi kinematograf „Pathe" prej »Edison«, Dunajska cesta št. 22 nasproti kavarne Evropa ima od sobote, 26. do torka 29. junija sledeči spored: Bi bilo dobro odnesti. (Komično.) Vrbaška dolina. (Zanimiv naravni posnetek.) Detektivske zvijače. (Komično.) Galantni gardist. (Drama v 18 slikah.) Solnčni zahod. (Zanimiva projekcija; naravni posnetek.) Kaznovani nepridiprav. (Komično.)
Vandalizem prve vrste moramo imenovati početje z javnimi klopmi, ki so postavljene po mestnih parkih in nasadih. V nove klopi se lahkomiselno vrezavajo imena in druge čačke, posi-pavajo se s peskom in cestnim prahom, da se v kratkem tudi najlepša klop pomaže in pokvari. Vrhutega pa še ponočnjaki prenašajo klopi s kraja v kraj in pustošijo cvetlične nasade na prav barbarski način.
Nepreviden voznik. Včeraj je podrl na tla na Marijinem trgu voznik Josip Škafar služkinjo Frančiško Mar-tinšekovo. Poškodovala se je na laktih in rebrih.
Ograja gorela. V Lattermano-vem drevoredu je začela goreti včeraj popoldne pri dirkališču lesena ograja. Ogenj je opazila Neža Zajceva, prodajalka slaščic in ga s pomočjo drugih kmalu pogasila. Zgorelo je več desk. Kako je ogenj nastal, ni znano.
V trgovini Žibert   v Prešernovih ulicah je nekdo  pred   14 dnevi kupil nove sandale, a vzel mesto teh pomo toma neke stare čevlje.   Dotičnik naj pride po kupljene sandale.
Izgubljeno in najdeno. Neki gospod je izgubil široko črno svilnato ovratnico s črno oglato iglo z brušenim rudečim kamnom Najditelj naj jo odda proti nagradi 2 K na Dunajski cesti št. 19 I. nadstropje. Neka gospa je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. Cuvajeva žena Marija Jernej-ceva je našla hranilno knjižico.
C radne vesti. Preklic javne dražbe, davna dražba občinskega lova občine Škofja Loka, katera je bila določena na 2<>. junija t. 1. se ne bode vršila, ker so podaljšali z dosedanjim zakupnikom pogodbo za pet let izven družbenega pota proti temu, da so mu zvišali dosedanjo zakupnino za 50 K. — Dediče išče sodišče v Škofji Loki po Ivanu Strupi, katerega so našli mrtvega v ogrski občini Feremlia 14. oktobra 1908. Bil je nezakonski sin že umrle Ivane V. Strupi iz Stan1 Loke št. 4. J a v n a dražba dveh pašnikov v Telčah zem. vlož. št. li>i) se vrši dne 28. avgusta 1909 (d) 10. uri dopoldne pri okrajnem sodišču v Mokronogu.
JIovensM hlinl posestnlld!
Pokažite slovanskim gostom, da je Ljubljana slOMMka in razobesite na svojih hišah slovenske zatlairt. Sramota bi bila za tistega Slovenca, ki bi bil tako popustljiv, da bi v teh dneh, ko pride na stotine slovanskih gostov, ne posvedoČil z razobesenjem slovenske trobojaict, da je Ljubljana bila,  je in  vedno bo
slovenska!
Razne stvori.
* Redovnica — priča. Povodom neke razprave glede varilstva in skrbstva je poklicalo kot pričo okr. sodišče v Meidlingu neko redovnico, ki je poznala notranje razmere do-tičnega zavoda, v katerem je bil varovanec. Redovnica se pozivu ni odzvala. Ker je bilo njeno zaslišanje važno, je sodišče ponovno zahtevalo njeno izpoved, ter ji zagrozilo, v slučaju, da ne pride, z običajno denarno ali zaporno kaznijo. Trdovratna redovnica se je proti temu sklepu okr. sodišča pritožila, češ, da se jo v zadevali, ki se tičejo vnruštva, posebno pa, ko ona nima pri stvari neposrednih interesov, ne sme siliti k pričevanju. Godila hi se ji krivica, če bi jo zato kaznovali. Deželno sodišče na Dunaju je tej pritožbi ugodilo iu razveljavilo sklep okr. sodišča. Zastopnik in varuh pa sta \ kljub temu zahtevala Za nju važno izpoved in anznanilo zadevo najvišjemu sodišču. Vrhovno sodišče je pa razveljavilo sklep deželnega sodišča in potrdilo nalog okrajnega sodišča. Razsodbo utemeljuje sledeče: Po cesarski naredbi z dne 9. avgusta 1854 ima sodišče pravico zahtevati pričevanje od vsakega, kdor pozna sporne razmere iu vobče kaj ve bodisi o sporni stvari sami, bodisi o okol-ščinah, katere bi lahko služile v pojasnilo ali rešitev sporne zadeve. Logična posledica te pravice je, da ima
torej vsak tudi dolžnost pričevanja, katero sodišče eventuelno če treba pod kaznijo od njega zahteva, ker ne sine biti rešitev preiskave nikakor* odvisna le od dobre volje posamezni ka. Isto velja, naj si je prosila stranka sama pričo za pričevanje, ali jo zahteva le sodišče. Ker torej omenjena naredba nima uikakih izjem, najmanj pa za kako redovnico, bo tre(ba poziv okr. sodišča ubogati. Redovnici se je poslal ponovni nalog, dasi ji seveda ni ljubo, da bo pravici na ljubo vendar posijal mal žarek za temno redovniško zidovjo, kjer bi večkrat ne zadostovalo niti eno, marveč bi bilo dobro poslali po tri solnca.
:: Iz Daruvarskih kopeli se nam piče: Dan na dan dohajajo novi gostje, da se zdravijo in krepe v naših priznanih železnih in rudninskih ko-pelih. Število tujcev narašča vaško leto, zato tudi zakupnik kopeli ne štedi truda in denarja, da povzdigne kopališče v vsakem oziru na nun!«' ren nivo. Letos je prenaredil in na novo opravil vsa stanovanja. Zračne in solnčne kopeli, katere ravno pri nas radi izvrstne in ugodne lege tujci posebno ljubijo, je pomnožil in razširil. Zida se tudi novo veliko centralno kopališče, katero bo v kratkem dovršeno, ter doseglo visok modernih kopališč bodisi kar se tiče hi-gijeničnih kakor tudi upravnih naprav.
* »Šolstvo v Bosni in Hercegovini po okupaciji.« Pod tem naslovom je priobči] v češki pedagoški smotri »Pedagogicke rozhledv« sarajevski profesor Jos. Milakovič informativen članek z navedenim naslovom (do zdaj izšel šele I. del). Ker *<> bili med podčastniki učitelji, učiteljski kandidati in drugi izobraženi ljudje, jim je vlada takoj po okupaciji poverila poučevanje in tako so v kratkem času nastale šole v Trebinju, Sanskcm Mostu. Višegra-du itd., a v Sarajevu je bil tudi ustanovljen enoleten kurz pisanja in čitanja za mosleminsko mladež. — Leta 1879. je lula tudi otvorjena realna gimnazija in dekliška šola, vojaški penzionat (za izobrazbo častnikov;. L. 1881. je nastalo učiteljišče z vadnieo. L. 1904/5 je bilo v deželi 352 šob in sicer 239 narodnih, 103 konfesionalne, 10 privatnih (izmed konfesionalnih je bilo 69 pravoslavnih, 32 katoliških, 1 evangeljska in 1 židovska). Y sedmih krajih je vlada ustrojila za mladino posebne m)1c >r uzdi je«, kjer se poučuje kakor v narodnih šolah s j>osebniin ozirom na islamske principe vere; učitelji so vsesozi moslemini, ki so absolvirali sarajevsko učiteljišče. Mosleminsko »inoktebi« je šola, ki se nahaja povsod, kjer so moslemini; uri se v njih koran in druga pobožna snov v turškem in arabskem jeziku in pa obredi; v te šole pohajajo otroci in bolj odrasli; počitnic nimajo razen praznikov, a dijak more, kadar se mu zljubi, iz šole oditi. Teh mek-tebijev je sedaj 810. — Šolske čitanke je za Bosno priredil Dlustuš, v srednjih šolah se rabijo knjige kakor na Hrvatskem razen gramatike1; zgodovina je nekoliko predelana.
* Boj radi ženskega klobuka. Moderni ženski klobuk, vpodobljen povezujeneinu glinastemu piskru, kateri je povzročil že pri prvem nastopu v moderni svet delitev žensk v dva klobučna tabora, ki se dosledno hudo pričkata pro in eoutra njegovim vrlinam, lepotam in ukusu, o katerih sodba pa naj ostane zenstvu, je dal povod pravcatemu cestnemu pretepu v Rimu. — Moderna Angli-kanka je obiskala pod tako strahovito veliko streho, na kateri so blesteli celi viseči vrtovi z vsemi okraski v miniaturi, rimski varijete v via Ventisettembre. Komaj je vstopila.je začelo občinstvo žvižgati, upiti in teptati. Morala je dvorano zapustiti, ker sicer bi jo bili napadli. A vročekrvnim Rimljanom to ni zadostovalo. Šli so za njo na ulico, kjer so jo v poznato lahkoživi nagajivosti strahovito obdelavah. Slednjič je pošla ponosni Anglikanki |>otrpežljivost, zasukala je rokava, in naskočila prav kot kak angleški bokser nag&-jivce in jiin pridno delila sunke in Udarce. To je dovodio še več občin stvn, katero se je pa v očigled hrabrosti angleške Amaconke, kateri se je ravno pri tem nastopu klobuk izvrstno podal, takoj razdelilo v dva tabora. Pod vodstvom Amaconke z bojnim klobukom je napadla stranka za one proti, in vnel se je pretep, ki je postal v resnici nevaren. Niso sicer pokale puške1 in topovi, zabli skali pa so se že v rokah vročekrvnih občudovalcev noži in žvižgalo je kamenje po zraku. Boj je spremljal žvenket ubitih šip sosednjih oken. Padale so klofute in batine, vihteli so solnčnike in palice in neusmiljeno se grizli in praskali — vse za klobuk. — Le konec tega modernega boja je bil žal priprost i k navaden. Prišel je namreč močan oddelek policije, dvignil bojevito Amaconko s klobukom, ki se je pa priznano mu, v boju izvrstno obnesel, v velik voz in jo odpeljal s pozorišča. Ob nepri-
jetnem občutku plavih   in zateklih bunk pa je drug dan imel marsikdo priliko, j>osvetiti se globokemu raz mišljevanju o vrlinah modernih /a n-skili kip bukov.
* Nevarnosti brezžičnega brza-java. Na francoski oklopnici »Juno« se je zgodila prod nekaj časom grozna razstrelim smodnišnice, ki je napravila ogromno škodo iu zahtevala precej žrtev. Vkljub najnatančnejšim preiskavam pa niso mogli dognati, kdo ali kaj je povzročilo razstrelim. Slednjič je prišej neki činu
preiskovalnega odbora na misel, da
je mogoče povzročil razstrelim električen tok oklopnične brezžične brzojavne postaje. Sestavili so poseben odsek strokovnjakov in jim poveri i i nalogo, dokazati ali je to mogoče ali ne. Delali so poskuse najrazličnejše vrste v arsenalu v Toulonu. In res B6 j«* v kratkem posrečilo tehnika Nnudinu, da je zažgal z električnim tokom, katerega je prosto poslal od svoje postaje, zaboj smodnika in sicer v precejšnji oddaljenosti. — Ta pojav je jako neprijetno presenetil vse vojaške kroge. Velika vrednost brezžičnega brzojava, od katerega >o šele veliko pričakovali jx>sebiio vojaški krogi, zgubi veliko na svoji veljavi, ali pa se nuna, če se ne da stvar zabraniti potem kake izolacije, popolnoma opustiti. Kajti kakor bi bil pojav oddaljnega nžiganja potom prosto letečega električnega toka dobrodošel za napad in uničenje bO-v ražu i ka, ravno tako ali še bolj je pogubonosen za napadalca samega. Na vse možne načine poskušajo sedaj prosto poslan tok omejiti na ravno smer od cm* postaje k drugi. Boje se tudi za podmorske mine v onih pristaniščih, kjer je postavljen brezžičen brzojav. Ker je učinek daljnega nžiganja možen, hi se pač tudi lahko zgodilo, da užge lastne mine in uniči pristanišče. Posebna nevarnost preti v tem oziru tulonskemu bojnemu pristanišču, ka' ri je grozovito podminiran, in ima na obrežju tri 84 m visoke stolpe za brezžične brzojave. \ endar pa mora ta užig, kateri je haje povzročil razstrelim na oklopnici Juno in katerega je demonstriral Naudili, hiti vsekakor odvisen še od nam še vedno nepoznatih okolščin in posebnosti smeri in toka samega, ker- bi se bil sicer že preje na ta ali drug način pojavil. Vsekakor pa je stvar resna in nevarna. Za preiskavo teh pojavov je odločila francoska vlada posebno komisijo, ki s«1 bo na državne Stroške Davila edino le s kakovostjo, smerjo in najrazličnejšimi učinki prosto letečih električnih tokov med brezžičnimi brzojavnimi in telefoničnimi postajami.
Književnost
— Aleksander Dumas: »Dvajset let pozneje«. A' založbi tiskarne A. (Jaberšček v (iorici je izšel tretji del najbolj znamenitega ciklusa romanov, kar jih je spisal A. Dumas. Prvi del se imenuje »Trije mušketirji«, drugi del »Deset let pozneje« iti tretji del »Dvajset let pozneje«. Ti spisi spadajo med najbolj priljubljeno romane, preloženi so skoro na vse jezike in čitalo jih je iu jih čita na milijone in milijone ljudi. Roman »Dvajset let pozneje« je izšel kot 9. zvezek > Svetovne knjižnice«, obsega 1160 strani in brez poštnine stane b* K.
— »Janeza Trdine zbrani spisi.« VI« knjiga. Bajke in povesti. Založil L. Sclnventner v Ljubljani. Str. 228. Cena   broš. 2 K f>0 v, vez. 3 K 50 v,
po pošti 20 v. več. Pričujoča knjiga
obsega šest spisov: Ptičji svat, Vrt-linčar, .letnica, Pobožni mož. Zadnji dan in Kranjska jeza. V prej izda ni It petih knjigah Trdinovih zbranih spisov so bili objavljeni spisi, ki so bili že poprej natisnjeni drugje. Toda Trdina je ostavil bogato literarno zapuščino in sicer takih spisov, ki niso bili doslej še nikdar izdani. Tudi v sedaj izdani šesti knjigi Trdino-novih del so zbrani samo taki spisi, ki niso bili doslej še nikjer obelodanjeni.
— »Starinar«, organ srpskog arheološkog društva, ki izhaja v Belgradu in ki mu je urednik ravnatelj narodnega muzeja dr. Milo.ie V a s i c , je znamenit znanstveni list velikega obsega. V I. in iI. zvezku je poleg mnogo drugih zgodovinskih in arheoloških spisov na prvem mestu nadaljevanje razprave: »Sistem istoriske antropologije balkanskih naroda«, ki jo je spisal naš rojak dr. \iko Ž u p a n i č. V tem nadaljevanju se speeijelno bavi 1 Albanci ali Arbanasi, Dodan je pa tudi zaključek celi studiji, v katerem so rekapitulirani rezultati cele razprave. Dr. Županič je dognal in dokazal deloma v nasprotju z Jagičem in z drugimi znanstveniki toliko vele-važnih resnic glede balkanskih narodov, v obče in glede njih jezika, etniških in fizičnih svojstev, da bo njegova razprava v znanstvenem svetu gotovo vzbudila veliko pozornost. Študij« se opira na uprav ogromno literaturo in je opremljena s slikami. Ne bi bilo napačno, če bi
v antropoloških stvareh dobro podkovan pisatelj v slovenskem jeziku rekapituliral vsebino in glavne dokaze te razprave, tako da bi tudi slovenska javnost dobila jasne pojme o tej stvari.
izpred sodišča
Koliko stane prazirovernost naše Ijudst vol
lz Novega    mesta se nam poroča; Pred par dnevi ste bili sojeni pri e. kr. okrožnem sodišča v Hudolt'o-vem radi hudodelstva goljufije neka Ana   Honigsman   in   njena dekla Marjeta Straus radi hudodelstva goljufije, pa ste bili oproščeni, km- se nastala škoda nikakor ni dala dokazati.   Obravnava je podala sledeče: Ana Honigsman   je   bila rojena leta 1873. v  Petrovi vasi   pri Črnomlju. Ko je bila stara leto dni,   je dobila koze,    vsled katerih    je popolnoma oslepela. Nekaj let je bila potem doma pri starših, ki so jo dali za 3 leta v Line v šolo za slepce, kjer se je naučila ples!i nogavice in druge reči, igrati na glasovir in čitati za slepe** prirejene knjige. Vrnivšo se iz Linea je vzel  k sebi  njen sorodnik Janez Kukar iz Ručetne vasi. Oče Ane lld-nigsman.    ki    je    bil šel medtem v Ameriko, je pošiljal male zneske za svojo slepo  hčer. ki  si je prislužila seveda tudi nekaj s pletenjem nogavic. Toda to enakomerno, življenje ji je začelo presedati in se je namenila iti beračit po sveta. Ta sklep je izvršila, ko je oče prenehal pošiljati iz Amerike denar in ko je čutila, da j*» Kukar je vi nič    kaj prijazno ne gledajo. Dobila si je neko žensko, ki jo je vodila po svetu, osobito po božjih potih.   V tem se je razvila v močno mladenko, kateri se je tudi zahotelo po življenju. Odslovila je svojo žensko voditeljico in se zaupala nekemu mlademu Režijami, > katerim sta hodila skupaj po svetu in uživala medene tedne v veliki božji naravi, ki ima prostora za vse. Posledica temu je bila, da je porodila Ana Honigsman dečka. Rezija n je odšel po svetu in prepustil slepo nezakonsko mater svoji usodi, ki je bila toliko britkej-ša, ker se je bila Ana Honigsman \-štirih letih svojega potovanja z K -zijanom precej razvadila in omehku-žila.    kajti    priberačila je na božjih potih včasih na en dan do -A K. nekaj pa je zaslužil tudi Režijan > j» -pravljanjein dežnikov  in oken. Sila je prignala  Honigsmanovo do tega, da jezačela razmišljat i. kako bi zopet živela udobno.    Pri  tem razmišlja-vanju >e j.« spomnila prevelike pobož-nosti in praznovernosti, ki jo je bila spoznala na vseh božjih potih po širnem Slovenskem in       sklep je bil narejen.   Najela -i je pri pobožnih ženicah, kjer ni bilo pri hiši nobenega moškega stanovanje in vzela kot deklo v službo Marjeto Straus. Delala se je bolno in  božjastno, tolkla se po glavi in govorila pri tem čudne zamolkle besede, potem pa se je delala, kakor bi jo božjast silno vila. Ko se je zavedla iz navidezne nezavesti, ni hotela ničesar vedeti o tem, kaj da se je ž njo godilo in da je -čudnim glasom govorila.    Žensk, ki ><• bile same   pri   hiši,   je postalo strah in kmalu s,- je raznesel glas, da je Honigsman obsedena. Ta glas bi za njo ne bil ugoden, ker bi >*- >■ bili ljudje ogibali in bi ji to nič ne neslo.    Zato je izpremenila taktiko. Začelo jo j«* viti le zvečer- v mraka, vender je prepovedala takrat vsako luč. Culi       se različni glasovi: zdaj mehak, razposajen otročji glas, /daj glas mladeniča in potem zopet tresoči se glas starčka.  Bilo j«- slišati, kakor  bi   se  menili   med  seboj trije duhovi in kakor bi prihajali glasovi iz onega sveta. Ti navidezni duhovi so prorokovali splošne reči, vreme, letijo itd. in se zelo pogosto nazivali med seboj z imenom »varuh božji«. S tem je bilo doseženo, da so 1 j ml je opustili misel, da je Honigsman obsedena, ker bi sicer ne občevali pri njej   »varuhi božji.    Res je kmalu daleč na okoli zaslovela Ana Hbnigs-nian za zamaknjeno svetnico, ki zna prorokovati.    kadar ji1 zamaknjena. Začeli so ljudje   trumoina   hoditi k njej iz eele Dolenjske in tudi od daleč iz Hrvaške. Ob sebi se razume, da ni prišel    nihče prazen.   Slavo Ane Honigsman je trobila v svet njena — najbrž   zato   plačana dekla Straus Marjeta.   Zabavno je slišati, kako so se vsak večer prorokovanja in ppmenjkovanja -božjih varuhov« vršila. Najprej je začelo Ano Honigsman, ležečo v postelji viti božjast, da jo je bilo mučno gledati in poslušati. Ko se je napravila trda tema, je rekla   Ana Honigsman:   »Zdaj bo pa hudoba prišla«. Takoj nato se je zasliši! lo čudno in zelo   glasno cmokanje z ustnicami, potem pa je nastala smrtna    tišina,    nakar se je oglasil drugačen, zamolkel,    kakor iz groba prihajajoč gla-s, vmes pa tanko razposajeno otroško smejanje. Natanko se je razločilo, da je več »božjih varuhov«, ki so se med seboj tudi klicali z imeni Rafelček in Lojzek. Ko so vsled teh pojavov navzočim radovednim pobožnim   romarjem že do-
volj stopili lasje po koncu in vsled strahu niso bili več zmožni paziti na vse, jih je pozvala Ana Honigsman, da naj zdaj stavijo »varuhom božjim« glede prihodnjosti različna vprašanja, na katera so res odgovarjali duhovi kolikortoliko točno. Vmes so ee pa dogajali različni dogodki, ki so branili vernim ovčicain priti iz ekstaze. Tako sta bila prišla enkrat k »svetnici« dva zakonska, od kojih je bil mož tako vdan praznoverju, da je vse verjel, žena pa je bila mnogo bolj skeptična. Duhovi so prerokovali možu, da ho našel »šac«, da ga ho srečal kar na cesti hudič in mu bo dal denar. Na njegovo vprašanje, če bi mu kazalo iti v Ameriko, so rekli duhovi, da mu Amerika ni namenjena. In vender je odšel kmalu nato v Ameriko, kjer ga je nekdo ustrelil, česar mu pa »varuhi božji« niso nikdar prerokovali, dasi je obiskoval Ano Honigsman kakih 5 let redno. — Žena tega moža je imela pri obisku »svetnice« tudi 5 mesecev starega otroka s seboj. Zato se je oglasil naenkrat globok glas: »Proč vrzi tistega nedolžnega otroka, preveč se mi blišči, ne morem ga gledati^. Potem je bil nekaj časa mir, na kar se je zopet oglasil ta glas: »Marička. prosi varuh, prosi, tla boš
videla, kako /.nam jaz Anico (t. j. Honigsman) lomiti«. No, žena je potem zaspala na klopi pri peči, njen mož pn na zapečku. Bilo je okoli polnoči, ko zavpije eden izmed var hov s silnim glasom: »Janez, kar dol k mizi stopi in se podpiši na papir, boš dobil veliko denarja, toda čez 7 let te spravim v boljši kraj«. Seveda Janez tega ni storil, da bi bil zapisal hudiču dušo zato, da dobi denar in ker je »varuh« Janeza dobro poznal, ga je tudi pozval k takemu dejanju,
o katerem   je vedel,   da ga ne stori. Zopet so zaspali    malo   in tudi Ana Honigsman se je udobno zleknila v gorko postelj, v  kateri je med prerokovanjem le sedela.    Njena postelja je bila pri vzhodnem oknu, skozi katero je bilo videti, da se že nekoliko dani.    Tedaj je pa žena nenadoma vprašala   varuhe božje«, če bo njen bolni brat umrl. Med vprašanjem je ostro in  pazno    gledala  na posteljo Ane Honigsman in je proti oknu dobro razločila, kak.) se je Honigsman na stavljeno vprašanje hitro vsedla v postelji in se še malo popravila, nato se je odkašljala,   kakor bi hotela nekaj povedati. Takoj nato se je zaslišal    votel glas »varuhov« in m' svetnice«: »Ce ga ne bo zadel božji žlak. za to boleznijo ne bo umrl«. — Mimogrede bodi omenjeno, da je bil brat vprašujoče žene jetičen in je 14 dni pozneje za jetiko umrl. — Med temi besedami pa je žena proti svetlobi okna natanko razločila,    da je med  prerokovanjem  premikala ustnice Ana Honigsman. .Jasno je torej, da je le-ta Honigsman sama prerokovala s spremenjenim glasom.   To se je pozneje tudi natanko dognalo, da j«' govorila  Ana  Honigsman s trebuhom in da je bilo zato   slišati lako. kakor če bi prihajali glasovi z drugega sveta. Zakonska žena, kateri je svetnica«    takrat    prorokovala, je bila takrat tako prepričana, da je vse }KM*-etjc pri Ani Honigsman le sam humbug, da je naglas opozorila svojega moža na to, kar je videla in da je pristavila brez strahu:    »Ali zdaj vidiš, kako te ima ta slepa za norca.'« Tedaj so se odprle oči tudi možu, ki je stopil sredi sob*', se pridušil, da so >*• duhovi kar poskrili, in rekel, da bo nesel    svetnico« v   gnojnico. — Ana Hbnigman pa je rekla: »Vidiš. Marička, ti tega ne zastopiš. Dahovi mi postavijo pred usta nevidno »mn-šinico«, ki mi pihlja sapco v obraz in radi tega so se mi premikale ustnice«. Od tega časa je začela pojemati slava »svetnice« v Petrovi vasi in te slave ni mogla rešiti    tudi s tem ne, da so molili duhovi, ko je k dnevu zvonilo, z zamolklim glasom — angel jsko češčenje in jim je »svetnica« odgovarjala   z  navadnim  glasom.«— Nekaj ljudi je sicer tako   v suženjstvu umetno nam   prigejene prazne vere, da so še po tem, ko se je izkazalo vse sleparstvo, prisegali na svojo »svetnico«. Toda zlati   časi so ji odbrenkali. V črnomaljskem okraju so županstva javno dala oklicati, d-i je prepovedano obiskovati jo. Vslni tega se je preselila v   (iotno vas pri Novem mestu, kjer   je   skušala od vseh mogočnih ljudi izvabiti posojila in od svoje gospodinje je kupila in dala na sebe prepisati celo posestvo, ne da bi bila plačala le en vinar. Da se še bolje vidi, da je ravno najbolj verno ljudstvo najbolj neumno in da trpi vsled tega največ škode, navajamo še sledeče: Za svetnico so častili žensko, ki se je leta klatila z moškim po svetu in živela ž njim   v divjem zakonu, — žensko, ki je pred nekaj leti, ko je beračila na   veliki petek ob potu proti božjemu grobu, kamor je vse vrelo, v trenotku, ko ni slišala prihajati po cesti nikogar, vzela iz cekerja zelo debelo meseno klobaso in jo jedla. To ste pa  videli dve ženi, ki niste prišli po cesti, marveč po krajšniei čez mehak travnik. To je bila svetnica! Koliko ljudi je opeharila za jestvine, pijače in   za de-
nar! Neka Veronika Stritzel in njen oče sta pa zblaznela samo radi tega, ker sta vedno čula — govoriti duhove in hudiče, ki so jima obetali »ša-ce«, — seveda potem, ko sta bila razdala vse svoje premoženje »svetnici«. Veronika Stritzel je bila že dvakrat v blaznici na Studencu, ali čisto zdrava menda ne bo nikoli. Ce bi bilo ljudstvo samostojno in ne versko - mehkužno odgojeno, bi zapodilo take sleparje takoj v začetku.
Telefonsko in brzojavne porodio.
Gosposka zbornica.
Dunaj 26. junija. Gosposke zbornica je imela danes oh 11. sejo. Dr. Baerenreither je vložil in utemeljeval svoj predlog o razmerah v Bosni. Govoril je preko ene ure. Med drugim je rekel, da so razmere v Bosni žive priča v to, kako se ne sme gospodariti. Baron Helfert je utemeljeval svoj predlog glede ohranitve zgodovinskih in umetniških spomenikov. Nato je zbornica pričela proračunsko debato. Govordi so baron Skene, dr. Grab-mayer in dr. Randa.
Sestanek ministrov.
Dunaj 26. junija. Iz Išla prihaja nepotrjena vest, da se tekom poletja tamkaj ali v Gasteinu snidejo ministri baron Aehrenthal, kancelar Btilow in Tittoni. Posvetovali se baje bodo o stališču trozveze napram Rusiji.
Dr. šusteršičeva izjava.
Dunaj 26. junija. Dr. Šusteršič priobčuje v današnji »Neue Freie Presse« izjavo, v kateri zatrjuje, da bodo klerikalni Slovenci in češki agrarci takoj umaknili svoje nujne predloge, če to v sredo sklene ..Slovanska enota".
„Narodni Listy" proti slovenskim klerikalcem. Praga 26. junija. »Narodni Listv« ostro napadajo slovenske klerikalce in češke agrarce radi njihove najnovejše politike. Slovenskim klerikalcem pod vodstvom dr. Šusteršiča očitajo, da SO ..Slovansko enoto11 razbili, ter pravijo, da bi bilo bolje, ako bi bili vse opustili, kar bi moglo škodovati »Slovanski enoti«, kakor da se sedaj trudijo, da zopet zlepijo razbiti lonec.
Ogrska kriza. Dunaj 26. junija. Cesar je danes sprejel v posebni avdijenci dr. Lu-kaesa. Po končani avdijenci ga je prosil, naj ostane na Dunaju, kar priča, da se bo poskusilo rešiti ogrsko krizo z Dunaja.
Petrogradski akademiki v Krakovu.
Krakov 26. junija. Na banketu na čast petrogradskih akademikov je imel prof. dr. Zdziechowski govor, v katerem se je toplo zavzemal za rusko-poljski sporazum ter slavil prof. Po-godina kot glavnega propagatorja te ideje. Prof. Pogodin je odgovoril, da bo vedno ostal zvest svojemu prepričanju, da je sporazum s Poljaki živ-Ijenskega pomena za Rusijo. Med drugimi so še govorili na banketu vse-učiliški rektor dr. Cvbulski, \Vaga za »Kolo slavistov«, prof. Sirotinin iz Varšave, poljski akademik VVolski in studentkinja Ziembinska iz Petrograda. Ruski akademiki se se odpeljali v Wie-liczko in Zakopane, odkoder odpotujejo v Pešto. Iz Pešte se odpravijo na slovanski Jug.
Proporcionalni volilni sistem v Bolgariji.
Sofija 26. junija. Sobranje je v svojem zadnjem zasedanju sklenilo, naj se predloži čim naj preje zakonski načrt o uvedbi preporcionalnega volilnega sistema. Z ozirom na to je vlada izdala včeraj ukaz, s katerim razpuŠča šest občinskih in dva okrožna sveta in odreja, da se imajo nove volitve izvršiti na podlagi proporcionalnega volilnega sistema.
Vprašanje slovanske banke.
Petrograd 26. junija. V »Klubu obščestvjonih dejatelej« je imela svojo prvo sejo ruska komisija za ustanovitev slovanske banke. Seji je predsedoval bivši minister M. M Fjedorov. Seje so se udeležili zastopniki moskovske trgovske banke, azovsko-danske banke ruske banke za v nanj o trgovino, ruske trgovsko-obrtne banke in centralne banke društev zajemnega kredita. Vsi zastopniki teh zavodov so se v načelu izrekli za ustanovitev slovanske banke. V kratkem se skliče zopet seja, v kateri se bo definitivno sklepalo o slovanski banki. Te seje se tudi udeleži dr. Preis iz Prage.
Nov izlet ruskih akademikov v slovansko dežele.
Petrograd 26. junija. Začetkoma prihodnjega meseca priredi okrog 100 akademikov iz Petrograda in okrog 80 akademikov iz Moskve izlet v slovanske dežele. Na svojem izletu obiščejo Prago, Ljubljano, Zagreb, Belgrad in Sofijo. V Rusijo se vrnejo preko Carigrada. Z akademiki bo potovalo več odličnih profesorjev.
4140 mil. q 1210 mil. (i 12*20 mil. q 101H mil. q
Car ne poseti cesarja Frana Josipa.
Petrograd 26. junija. »Slovo« dementuje po informacijah na najme-rodajnejšem mestu vest, da bi car Nikolaj nameraval tekom poletja pose t i ti cesarja Frana Josipa.
GOSPOtiflTStVO.
Nekaj o pred vidnem  razvoju žitnih cen.
Dne 18. junija bila je razvlastila prva oticijalna cenitev Ogrske žetve in se na tej podlagi pričakuje za 1. 11)09. proti 1. 1908. pšenice ;j;J40 mil. <i rži 1170 mil. q
ječmena   13*50 mil. <j
ovsa 12*05 mil. <j
in to na podlagi stanja z dne 15. junija 1909. Med tem ko je primanjkljaj pri rži prav minimalen — ceni s*' ga le na 0-4 milijone met. stolov — in se ječmena letos za 1*3 mil. o, ovsa celo za 1*87 milijonov metrskih stoto v već pričakuje, je nedostatak pri pšenici - celih 8 milijonov metrskih stoto v — tako velikanski, da se nikakor ne more več dvomiti, da se bode pokritje porabe v kampanji 1909/1910 pod čisto drugačnimi okolnostmi razvijalo, nego je bilo tn dosedaj v normalnih letih.
Kolikor se da iz zadnjega avstrijskega ministerijalnega poročila sklepati, tudi v < islajtaniji nimamo nikakor dobro žetev pričakovati. Že lanska dolgo trajajoča suša, ki je Se celo v jeseni vladala, je najprej provzročila, da se manj posejalo, kar pa seveda nikakor ne bi še provzro-čilo tolikošnega nedostatka pri žetvi. Zadnja huda zima in pa pogosto nastopajoč ostri mraz provzročili pa so, da s«' ji' moralo spoinladi vsled po-zebljenja velik del posejanega polja zopet preorati, to pa nele v Avstro-Ogrski, ampak tudi v Nemčiji, na Francoskem itd. Preorana površina posejala se je potem deloma z jarim Žitom, deloma pa s koruzo, repo in krompirjem obdelala.
Dasiravno ni v razglašenem poročilu avstrijskega pol jedel jskega ministrstva navedenih nikakih številk, se nikakor ne bi preveč zmotil, ako računam letošnjo pšenično žetev na 14 milijonov metrskih stotov, katera številka je pač V primeri z lanskim letom za l1 4 milijona metrskih stotov nižja. Vzemimo pa, da bi pšenična žetev na Ogrskem proti objavljeni cenitvi, ki je v resnici vsekakor nekaj prenizka, vrgla 38 milijonov metrskih stotov, tedaj bi bila poraba še vedno za S milijonov metrskih stotov nepokrita, kar bi s»' moralo pač s tujezemsko pšenico nadomestiti.
Z ozirom na to situvacijo postanejo žetve onih držav, ki žito izvažajo, velikega pomena. Pred vsem se lahko dožene. da bodo imele balkanske države precej dobro srednjo letino; to velja zlasti za Srbijo, Bolgarijo in velik del Romunskega.
Iz Rusije nimamo nikakih zanesljivih poročil, vendar govori ž*? dejstvo, da se je žitni eksport iz Rusije od spomladi sem precej povišal, za to, da se letos pričakuje ugodno letino.
Iz Argentinije, Severne Amerike, Avstralije in Indije, ki s svojimi prebitki žetev porabo evropejskih konzumnih držav pokrivajo, imamo doslej povoljna, če tudi ne izrecno dobra poročila.
(ilavno vprašanje je seveda, ka ko se bode v prihodnji žitni kampanji razvijala cena in tu se dvojno v sme prezreti. Najprvo je seveda se-dajšnje veliko pomanjkanje blaga, drugič pa so z njim ozko zvezane visoke cene, kar bode vsekakor na tendenco v prihodnji kampanji močno vplivalo.
Slabe posledice zadnjih spekulativnih spletk bodo se še tudi pri cenah nove žetve pojavile. Pšenična goljufija, kojo je James Patter inscenirah provzročila je — kakor splošno znano — veliko podraženje cen, s kojim so se ostale borze še tem lažje spoprijaznile, ker je bilo raspoloženje od leta 1907. v pretežni meri »ala hausse« dano. Na Ogrskem je nekaj velikih špekulantov, ki -— tesno zvezani z veleposestniki — izrabijo vsako se nudečo priliko, da pšenične eene podraže.
Tako n. pr. stane sedaj v Ne\v-Yorku »bushel« pšenice 27*22 kg za približno 28 centov več, nego lansko leto o tem času, v Avstriji pa za približno 10 K pri 100 kg več, nego v juniju 1908.
Izključeno je, da bi se sploh toliko več pšenice letos pridelalo, da bi ta prebitek močneje vplival na znižanje eene in tako je pričakovati, da bomo začetkom nove % kampanje (jeseni) malo nižje eene imeli, da pa bomo tekom sezije najmanj vsaj da-našjo višino cen dosegli. K temu pripomogli bodo izid letošnje svetovne žetve, popolno izčrpanje zalog, dalje špekulacija, ki je vsled zadnjeletnih velikih materijelnih uspehov močno okrepljena, izborna organizacija agrarcev in pa vedno se dvigajoči konzum.
Dragi bratje!
nega
V dneh 27., 28. in 29. junija obhaja slovensko delavsko pevsko društvo »Slavec« v Ljubljani svojo pet-indvajsetletnico.
Povodom tega pomemb-slavja eminentno narodnega društva, poživljamo vse brate člane, da se raznovrstnih priredb tekom teh slavnostnih dni udeleže civilno v čim največjem številu.
Telovadno društvo „Sokol" v Ljubljani.
*Lm  preoivaico yi—>i mm I  u o.
Proti iažikotam prebavljanja m vsora nasled kom mnogega soden ja in napornoga dufiev-noga dela je uprav neobhodno potrebno do mace   zdravilo   pristni  „Moll-ov Heidlitt prašek", ker vpliva na prebavjeruje trajno in oravnovaJno ter ima olajševalen iii topilen učinek   Škatljica velja 2 K.  Po poštnem povzetji  razpošilja to zdravilo   vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagate'f na DUNAJl  Tuchlauben 9.  V lekarnah na deželi je izrecno  zahtevati MOLL-ov pro* parat, zaznamovan z varnostno znamko r podpisom S 8 9
Kdor al teli hitro dobre goveje juhe,
naj porabi Mag^jeve kocke za govejo juho, kos po 6 vinarjev Sestavljene so te kocke iz najfinejših juhnih prikuh in najboljšega mesnega izvlečka. Pazite pa natančno na ime „Maggi" in varstveno znamko .Zvezda s križem".
Glavoboli težka giava, omotica, tesnoba v prsih, uiripanje srea so dogodki, ki jih pogosto povzroča slabo telesno odvajanje Povsod, kjer se porajajo teke nepravilnosti, sezite po staro preizkušeni Franc - Jožefovi grenki vodi. Zsužiti je V, vinske kupice zjutraj na tešči želodec. 695 2 d
Nova tvornica gramofonskih plošč na Cfiskem. Kakor čujemo, bodo glede na nameravano preuredbo zakona o pravu za-čem'štva nekatere većje tvornice mehaniškin. glasbenih instrumentov preložile del svojih tvornic na avstrijsko ozemlje. Tako čujemo, da je nemška gramofonska družba, ki je doslej za avstrijsko ozemlje določene giarao-fonske plošče izdelovala v Hannovru, si že priskrbela v Ustju večje prostore, da bo v teku prihodnjih mesecev pričela z izdelovanjem v Avstriji. Tako bo postala deležna prednosti avstrijskega zakona o pravu zače-tništva, katere prednosti daje ta zakrn me-haniškim glasbenim instrumentom Čeprav odločba najvišjega sodišča svoj čas pri avstrijskih založnikih in skladateljih ni zbudila simpatij, je vendar pozdravljati z veseljem, da se s tem presadi na Avstrijsko nova p ecej obrežna industrija, ki bo gotovo večjemu številu delavcev in uradnikov dajala novih dohodkov. — Glavno zalogo teh gramofonskih plošč ima g. F. P. Zajec, urar in optik v Ljubljani, na Starem trgu. — Glej današnji inserat.
Se dobi povsod I
neobhodno potrebno zobno Crem§
vzdržuje zobe fciste, belo in zdrave.
Prta zotioDGiii m gnilodi m
izborno doluj« dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda,
ki -««r«ll JU*«no In o4is«rcfria£«iJa h«tPrtj črtno eapi» t* i atelilonte* ■ natvodon* I li>
BI gorodnemu gospodu M. lievstlkn, lekarnarju v Ljubljani. Va&a izborna Me Lomne ustna ta t.ot<a« voda jo najboljšo sredstvo zoper bo bo bel, odstranjuje neprijetno sapo iz ist in je noprokosijiv pripomoček proti gnjiiobg ■ob, zato jo vsakemu .".'topleje priporočam.  Obenem pa nr°       pošljite se 3 steklenice Melos, os trio in sobse vo >. Dovolim, da to javno osam t i, res hvale vredno,
Leopeid eanfli, mestni tajnik. Metlika, M. aprila 1906.
SiL Itk&rc* Mil ImUto
I L|yU)ul; Resljm mit ti I
pole* nGVGtzsrejenega Fra* Jo?eJ-w
Najboljšo govejo juho
dajo
T HaW
kocke za govejo juho
s svesdo s kritem
2409
3. Priloga „Slovenskome Marata" št. 143, dne 26. junija 1909.
flovensM javnosti in srednješolskemu miaJtuu.
Ni nam treba poudarjati potrebe šolske izobrazbe za naš narodni napredek. To so uvideli že vsi naši sloji in streme tudi za tem, bolj in bolj razširiti pojmovanje in smisel za studiranje tudi po končani ljudski šoli. Začelo se je posvečevati več ]K>zornosti meščanskim šolam, gimnazijam in realkam in tudi za trgovsko izobrazbo se je našlo nekoliko smisla.
In ravno to poslednje je, na kar hočemo našo javnost, posebno pa naše srednješolsko dijastvo opozoriti. Slovenci, ako hočemo povzdigniti gospodarski svoj niveau, moramo skrbeti v prvi vrsti za ffospodarsko-trgovsko izobrazbo, katera pa danes nedostaju slovenskemu narodu, dasi je neobhodno potrebna, ako hoče naš narod uspešno tekmovati z močnimi, gospodarsko silnimi in trgovsko izobraženimi sosedi.
Naša javnost se mora zatorej v interesu narodne stvari zanimati za višjo trgovsko izobrazbo mladine, ako hoče priboriti slovenskemu ljudstvu trdno gospodarsko stališče.
Obenem jo pa tudi v interesu srednješolske dijaško omladine, da poseča trgovske višjo in visoke šole, kei* mu ti študiji zasigurajo lepo, lahko rečemo, krasno bodočnost, do-eiin sodnrja, davkarija srednješolcu, ki nima visokih sol, ne more nuditi nikake gmotne udobnosti, niti nobene kariere.
Da bi so pa našo dijastvo bolj seznanilo s trgovskimi šolami in s pomenom višje trgovske izobrazbo, evo nekoliko podatkov o praških nižjih in višjih trgovskih šolali.
Danes ni Praga le kulturno slovansko središče, ampak tudi gospodarski centrnm, ki imponira s svojo industrijo in gospodarsko - denarno organizacijo celemu svetu. Zato je }k\:- naravno, da je tudi trgovsko šolstvo na zelo visoki stopnji in prekaša vsa druga avstrijska podobna učili-šca. Nam Slovencem pa, ki se moramo tudi gospodarsko opirati na brate Cehe, se nudi tu najlepša prilika, spoznati nele gospodarske težnjo <V-škega namda. ampak tudi njegovo razvito gospodarsko - trgovsko šolstvo in vsestransko poznanje trgovskega dela.
V Pragi obstajajo doslej sledeča trgovska učilišča:
l. češkoslovanska trgovska akademija (Cesko-slovanska akademie obchodni. I
i!. Abiturijent. kur/, na isti šoli.
3. Na irlini ki dveletni kurz za absolvente trgovskih akademij.
4. ('. kr. višja industrijska šola (Cis. kral. vyšši prmnvslova škola.)
5. Cela vrsta nižjih privatnih šol, čeških in nemških, tako: trgovska šola društva »Češkoslovanska obehodnicka Beseda . trgovska šola »Wertheimer«, trgovska šola »Bergr man«, trgovska šola -Anton Skrino-va, lllavačkova« itd.
(i. Nemška trgovska akademija s kurzoni za abiturijente (Prager ELandelsakadeniie).
Razume se, da bo slovenski dijak pohajal le češke šole, ki mu nudijo v vsakem oziru večjih udobnosti, poleg tega |>a no dola roški jezik nikakih Ležkoč in se mu vsak lahko v prvih mesecih toliko priuči, da vse razume in da more študirati, sicer pa gredo češki profesorji vsakemu v vsakem oziru zelo na roko.
Pogoji za vstop na češkoslovan-sko trgovsko akademijo v Pragi so sledeči:
i. Absolviranje 4. razreda ix\n\-nazije, realke ozir. meščanske šole z dobrini uspehom.
_\ Priglašuje se od l. mat srpana do 15. kimovca pri ravnateljstvu Češkoslovanska akademie obchodni v Praze . Svetovali bi pa, da se priglasi vsak kolikor mogoče hitro, ker se lahko zgodi, da kdo radi prevelikega števila priglašenih, pozneje ne bode sprejet. K priglasitvi naj vsakdo priloži zadnje spričevalo, rojstni lisi in 10 K za vpisnino.
Studij t laja 4, oziroma 3 leta. Kdor zeli natančnejših informacij glede trgovske akademije, naj se obrne na ravnateljstvo »Ceskoslov. akademie obchodni v Praze« ali na enega sledečih:
I. Srečko Rus, p. Lukovica. Gorenjsko.
II. Pran Sire,   Praha IT. Ječna ul. r. 8 II. p. V počitnicah. Kranj.
III. Ciril Toman, Praha II. Puehniaverova ul. 24/11. p. med počitnicami Moravče, Gorenjsko.
Letos študira tu 5 Slovencev na -t 'okoslovanski trgovski akademiji«. — Da je to število za nas Slovence popolnoma nezadostno in ako primerjamo, da je čeških trgovskih akademikov nad 2500 (v Pragi, Plzni, Chrndimi in Brnu), tedaj bi moral poslati naš narod najmanj 200 svojih sinov vsaka 4 leta na trgovsko akademijo. To število bi pa bilo še premajhno z ozirom na to, da danes pri
nas sploh nimamo trgovskih akademikov in pa, da drugi  narodi tako
konkurirajo z akademičnim trgov«
skini značajem.
Slovenski starši, pošiljajte torej svoje sinove na trgovsko akademijo ter skrbite, da vaši sinovi dobe tudi v trgovini ono izobrazbo, katero z ozirom na našo ugodno geografično trgovsko lego potrebujejo, našemu narodu pa s tem v trgovini pridobite ono mesto, katero mora imeti.
Srednješolci, ne pozabljajte pri izbiranju stanu na trgovino, katera vam nudi tako lepo bodočnost in toliko zanimivosti!
Za si o venske trgovske d e m i k e
k a
Rus. Sire. Tonian.
Prosimo ostale slovenske liste za ] »ona t is!
Razstava v Ameriki.
S c a t t 1 e , W o s h. 4. jun. 1909.
Od koder Vam pišem, je mesto z 220 tisoč prebivalo i. Pred kakimi 30 leti je bilo tu le morsko    obrežje z indijanskimi kočami tu pa tam s kakim belim naselnikom.  Pred "20. leti je Soattle čisto pogorelo, a danes je za  Xe\vyorkom eno  največjih morskih pristanišč.    Y Soattlu so danes do dvauajstnadstropno  hiše; večinoma je mesto sezidano z denarjem in zlatom iz A laske, ki je bila kupljena 1. 1867. od ruske vlade. Kupila jo je Amerika za sedem milijonov dvesto tisoč dolarjev.    A laska je večinoma mrzla sibirska dežela,    v nekaterih krajih je le po par mesecev leta in globoko.   Po   nekaterih   krajih se zemlja je vedno zmrzla do (>0 čevljev spomladi odtaja le do 3 čevlje. A laska meri okoli šeststo tisoč kvadratnih milj.Za to zemljo jeproračunano, da je Amerika Huski plačala le do 2 centa našega denarja torej do 10 vinarjev za aker, (aker je malo manj kot oral). Moli ljudje so se začeli naseljevati v Alaski pred    kakimi 40 leti; preje so tam životarili le Indijanci, oddaljeni od sveta in kulture. Šo danes mnogi ne poznajo a-b-e in žive med seboj socialno na najnižji stopnji in brez omike. Še kazala uro ne poznajo, brez sodnikov so,   a s<* dobro razumejo mod seboj kot tudi z drugimi, kajti Indijance je vljudno postrežljiv. Ali gorje mu,    kdor se jim zameri. Ti Indijanci verujejo v solnoe. katero jim vse da n. pr. ribe v vodi in živali. Sedaj   je Indijanec močno potisnjen iz kraja v kraj. njihov rod hira in bo izumrl.
Razstava i A laska Jukon Pacific), je torej razstava zlata, kajti iz A leske vzelo se je že ogromno zlata. Samo v dveh letih trikrat več, kolikor se je za oelo Aiasko plačalo; v 40 lotili vzelo so je iz A laske za 125 milijonov dolarjev zlata. Dragocenih kož za 80 milijonov dolarjev, rib za !)(> milijonov dolarjev. Skup v 40 letih vzelo se je iz A laske vrednosti za :)<U milijon dolarjev. In danes je razstava v Seattle, Wash. za Alasko. Seattle jo kakih 1000 milj od Alaske. Pride se do tja po ladijah. Zračunano jo, da Alaska danes preživlja 7 milijonov petsto tisoč ljudi. V Alaski jo po nekod že železnica izpeljana, zlato nahaja se ob rokah zmešano med zemljo, drugod tzu kopljejo do 300 čevljev, da pridejo do plasti z zlatom pomešano, katero izpirajo. X.i razstavi ima neka družba izpranega /Jata on milijon dvestotisoč dolarjev vrednega. Na razstavi vidijo se tudi kosti predzgodovinskih živali, vidi se neka kosi 11) čevljev in 7 palcev dolga in tehta eno tono, ta kost je še skoro sveže ohranjena in je izkopana iz globine zemlje. Na razstavi vidi se raznovrstne zanimive reči iz sedanje umetnosti in znamenitosti i/ pred-zgodovinske dobe. Zastopane so razne države. .Japonska ima sedaj tu dve vojni ladji Ase in Sova, Japonci pod poveljnikom admirala [jichija BO bili slovesno sprejeti in njih velikaši so bili navzoči pri otvoritvi razstav«'. Razstavo je otvoril predsednik TalTt, ki je pritisnil na električni gumb v Washingtonu D. C, in ko je električni tok udaril na razstavi /ato narejeni aparat, je padla ameriška zastava med gromenjem topov in veselimi klici, ko je bila odprta razstava okoli 1*2. ure dopoldne, dne 1. junija t. 1. Razstava trajala bode do 10. oktobra, prvi dan obiskalo jo je na devetdeset tisoč ljudstva. Sedaj razstavo obiskujem že 4 dni. Vsa poslopja na razstavi stanejo en milijon dolarjev. Vidi se na razstavi svetovne stvari, vse umetnosti so zastopane, krasoto vidiš, kamor pogledaš in bogastvo sveta. J. Pogorelec.
obstoječi iz pritlkllao. It •Mati
Več se poisve v trgovini ▼in v Lfvtljail.
16
Ig. Faschinga vdova
Poljanski nasip Jtev. i.
Reichova hiša. JivrstM ta eoHstaa dale:
Cene zmerne. Popravila se
: točno izvršujejo, : :
Največja zilofimaiiih i% MjfiMjilh
otroških vozičkov
in navadno do najfinejšo
zime.
J*. ?akič
v LJablfani.
»urnim Mrtfnikm »
»»Jilji t HKitJia.
r
k k k k k k k k k k
Jos. Rojina
krojač prve vrste
Šelenbnrgove ulice št. 5
nasproti glavne pošte
konkurira z np j večjimi tvrd-kami glede finega kroja
in elegantne kvršitve.
TvoroUko zaloga noji. ongl. Id f rane. specijalitet blago.
Zavod za uniformiranje.
k k k k k k k k k k
Svoji k svojim!
Te žitno droie, izborne po kakovosti, se priporočajo gospodom pekom, trgovcem in slav. občinstvu. Prodaja jih
v korist Ciril - /Metodovi družbi
po nizkih conah samo
JKaksZaloker
v Ljubljani
. lastni Mil
JUaOezne ulice št. 17 in Rečne nlice št. 5.
mt V korist ~wm
Ciril-Metodovi družbi!
Prva tromica rJavirJaT
LJubljana
IllierJeee ulice 5     Uzi Graditi
Rudolf A. Warbin«k
■voie  prte vr*te, solidno narejene in fcai menilo radi
Priporoča
podnebja
Uavtrlo
za gotov denar, na delna odpladila aH napoaodo.
Poprave tat oglaševanja te lzvrtajejo Mae in račuaijo nsjccssjs.    1701 1
na 4!
it
E 10-0'ftO
_____.--w Jj    •     •   n *w
naprej. Poprave ceno. Uustrovan cenovnik franko,    p. MM. OpoftBO 76
ob državni železnici, Čeiko. I50i-ll
Stara« dobra vpeljana
trgovina
z mešanim blagom
v prometnem kraju na Notranjskem, 00 takoj Odda pod ugodnimi pogoji.
Kje, pove upravuistvo „Sloven-skega Naroda". 2314 3
Uničevalec stenic Ting-Ting
23.'5—2
obi var. usmrti tmkof vmm stenice
s zalogo vred. Nestrupeno, blago-dišeče, razkužujoče, Dobiva se v steklenicah po 60 h, zraven spadajoča brizgalnica 20 h v »/, in 1 , litrskih steklenicah primerno ceneje in samo v glavni zalogi
ANTON KANC
drogrrrljtt   v  Iju l»IJ»nl.
Druga sredstva odločno zavračajte.
Generalna zaloga
lianaj,  JL-VIII.,   Členl z ara«se štet. 91.
V Ameriko in Kanado
pripravna, cenena In zanesljiva vožnja
Cunard Line.
Odhod lz domačega pristanišča Trsta:
Ultonia, 6. julija 1909. Pannonia 20. julija 1909 Carpathia, 25. julija 19 9.
Iz Liverpoola: 1515—n Lusitania (največji in najlepši parnik sveta) dne 17. julija, 7. in 2P. avgusta, 18. septembra,
|in  6. oktobra 1909. Mauretania dne 3. in 24. julija, M avgusta 4. in 25. sept. in 23. oktobra 1909.
Pojasnila in vozne karte pri
▼ LJubljani, Slomškove ulice štev. 25,
poleg cerkve Srca Jezusovega.
Najbolje za zobe
2133-2
Svoji k svojim!    Jtarodna tvrtka!
Milko Kropeč
urar in trgovec
Ijnbljaia, JirScev trg itev. 3.
svojo 1954-9
—   Ustanovljeno leta 1852.
Cenj. občinstvu priporočam bogato zalogo
atonoUk In topnih ar, akanov, pretaaev In verlilo.
Osobito sedaj ob priliki birme, namenil sem se prodajati dOat Str s dne nlakl ossu.
Popravila točao ia ccaol
Za vsako prodano ali po-jajnenn i leto. k
Mm
Knjigovodja
izurjen v amerikanskem knjigovodstvu, velfi slovenskega in nemškega jezika. Mte alatke sa L ali IS. 1*M.
Naslov pove upravniStvo rHlov. Naroda**. 2316—5
lavarovalaa kanka za tivljenjo
2372—t
akviziterja
aa Ljukljano ln Kranjsko pod jbko ugodnimi pogoji. Ponudbe    pod HZavarovalna kanka sa življenje 200" puste ro-atante glasna podla, LJubljana.
Cenjene dame ln gosplco blagovolite vzeti na znanje, da ima 23!8 3
Anton Kocuvan
trgovec v Šofttanlo, Jntnl Štajer
edinole zastopstvo in prodajo pravih
švicarskih vezenin
za telesno in posteljno perilo in tudi krasno vezene roke na belem bati-stu in svilnatem batistu v raznih modernih barvah za kompletne cbleke, potem manofframe ln topne robce, in sicer po originalni tvornlikl ceni. — Blagovolite zahtevati franko njegovo veliko kolekoijo vzorcev.
Ugodennaaup ostankov
;ea«*»s7 cefira, barhenta, flanele, ovala itd. lepo razdeljenih v kose od 1 do 8 metrov pošilja po povzetju
mf~ kb as ki*on "-eja*
vrlo znana izvozna trgovina
V. J. Havliček a brata
▼ Podebradeh
0BJJT   Naročite takoj
Priporoči • o      852 18
Vaše blagorodje!
Vašo cenjeno pošiljatev smo obdržali z naivečjo zadovoljnostjo, hočemo ostati še nadalje Vaši odjemalci in priporočati Vašo cenjeno frmo svojim znancem J V.
Frvdek, 14. januarja 1*08
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki 9» priporočajo odlični adravnlki, akoro * r»»b .vropaklb driaTkb ■ odličnim napehora  a po rablja prof
vsake vrste izpuščajem
■laatl proti kroničnim lli»Jem in parna. ispni6nj«m, daljt proti rdečici s. nora, o«eblin«,za, potenja nog, lnskln*ix m f\m\ri in ▼ bmdi B«VQ*r}*vo kotranovv milo im» y «.bi -9O ofi*tot)ttj* trtn+'jr, toiraiio in m mnlikaj« bi•
i't»ep cd »Mh. drrurib kontrmnorib mit, ki tm nahajajo « treOTlcl
Pri potr** ta bolim i »ta »mu n,^*.
Bargerjavo kotranovo hspleno milo
Kot tUnmj* Hotrafmor<c m%tlti u odprav'janj. ...
nesnage s polti.
»roti «pn»cajem na polti is giari pn uuucin, oim kodi  kol  neaadkrfljiro  konneticno  w%*\ln na um^ro^^
Bargarjavo glicarinovo-kotranoio milo,
v kntaram i. S6 odal. glicerina in tu ). parfntrovan'
Kot odlično traditTO aa gla.o aa rabi dalj* ■ ti vratnu* gtpanom
Bergerjevo boraksovo milo
u  aloar proti  oajrcem, (»gorfujn,   pear»ni oio ■oljeDB ln drnajlui n«prallk»taa U-,*
Oana komada raaka mtt » navodilom o uporabi 70 v.
flahterajta  po lakamah ln aadarnih tr-
fOrlnah iakUneno Bm'\fvf}mv*m kotranora
■lila in paait. na pole« atojooo ra.rat.ano
anamko   in   aa   polagatojoil /J
flrmin podpU G. M«U A Oo. V5?T>^^
na .taki etik.ti   Odlikovan • ^^^^^
kalno diplomo na Dnnajn 1889
la ■ alntu  sveiltalo aaaa aretuvnl raaa »vi . Partsn 1»0«.
▼aa draga medlo, in hlflan. mila aaamka  Brr^rr m naatata . navodilo, ki a« pridan« ?aakana mlin Naprodaj v vaab i •karu ah in aadavnik tr«ovinak. *
Ns dsbslo: O. Hell A Comp., Dunaj, I.,   Blbsratrasss a
V IJublJant se dobiva ? lekarnah: BSilaaii Lruitfk, HI. TI nrdrfMrli i ta-ar«>»*. J- Jflaaya-t O. RI«e»oll, U. pl. TrnkoMv ir_v v»*h dragih l€»k»»—«h d«
1246—10
Jtabop kosmetikši preameti
za olepšanje polti in telesa so:
da ^
1387 13
_______ 1 B.
za gojitev zob in ust:
Jo a sUathel a Uli ustom voda po ■ssssaa       1 K| sokaU pooaofe pe 00 k,
*a ohranitev in rast las:
da
Ti izdelki .Ada', ki so oblastveno varovani, so naprodaj le v
Orlovi lekarni
PL Hr. Jestp OZlIat
v UubUani.
8146
7481
taja Štor
FrefeinoTe ulice 5t 6
LJublJ
•Vež*
Julija Štor
v Prt>6ernovih iilio&li rit. S
NijTfč|a zitep Miki, tanki ta aMA itvlfuf, fevliiv za littHmls k prtiMk
leiiienkil |oriki. HeTljei.
Elegantna
In 2178—4
lako skrbna Izvriltav po vseh cenah.
Šapnite le pri domićlh slovenskih tvrdkihl
Cenjenim trgovcem v mestu in na deželi naznanjam, da sem poleg svoje detajlne trgovine uvedel veliko dobro sortirano zalogo na debelo, in sicer vse vrste papirnatih IzdelkO', uradniške in šolske potrebščine, poseano
pa sem se založil z -----1        11        1111 ■■.»■ —
galanterijskim in norimberskim blagom
ter 9robnino. «-«
Haloečlo zaloga maSnlh in trgovskih knllj.
Priporočam tudi posebno veliko zalogo raki«—»t koledarjev za
leto 1910, opozarjam vsakega trgovca, da predno si jib naroČi, naj si ogleda mojo krasno kolekcijo, ki jo pošljem franko na ogled
Ker mi je vsled ugodnih sklepov večjih množin blaga z največjimi tvornicami mogoče vsakemu postreči z nizko ceno, se priporočam za cenjena naročila
FR. IGLIC, Ljubljana, Mestni trg 11.
Naivečji eksport in izdelovanje vseh vrst razglednic.
p
s 5
i«
D
m
%
; prva borovska orožnotvorniška družba
Peter Wernig
dr. z 0111 z. v Borovljah na Koroškem.
C. kr. dverni dobavitelj Iznajdirelj in izdeloval« c »Triumph Rifled vrtanja« in »VVerni-govega univerzalnega vrtanja« z najgostejšim, neprekoskljivim vrtanjem, kakršnega še ni bilo, velikanskega strelnega učinka in predornosti ob polnem jamstvu in zmernih cenah 2^44—3 P. n. lovcem priporoča svoje
Izdelke prvo ?rsto in pa kakor pero lahke tricevke, kratke lovske puške, dvocevke za šibrs in kroglo, risane dvocevke (Bockg£wehr), Maonlicher Schdnaner|eve kratke pnike in pa
Jfovost!
Priporočani svoje puške za krogle, kaliber 9*3 mm, preizkušene na različne strele. Kot največjo novost za dvocevke za šibre in krogle priporečam patrone z nikljastim paščem 93 mm s svinčeno Ostjo in 9'3 mm patrone z legirnimi streli in papirnim vodom. — Cenovni* zastonj in franko.
Razglas
o V3pre]emu učencev v I. razred c. Kr. II. drž. gimnazije
*troj«.«iinaT<eiajeva nlica £*• a«
V prti razred se bodo na c. kr. II. državni gimnaziji sprejemali učenci
v četrtek, 8 julija t. L od 9. do 12. are dopoldae.
Oglasiti se jim je v spremstvu roditeljev ali njih namestnikov pri gimnazijskem ravnat Ijstvu z rojstoim listom in šolskim izpriČevalom.
Zunanji učenci se tudi lahko pismenim potom oglasijo pri ravnateljstvu ter pošljejo imenovani iisiini, samo dne S. julija se morajo ravnateljstvu osebno predstaviti.
Učeooi, pripadajoči po svojsm rojstvenem kraju ali po rodbinskih razmerah , ozemlju c. kr. okrajuih glavarstev v Kranju, Radovljici, Črnomlju in Novem mestu ali pa ozemlju c. kr okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici. Mokronoga in Višnji gori, se po razpisu prestavnega c. kr deželnega Šolskega S7eta kranjskega z dne 28 avgU3ta 1894, št. 23B4, na ljubljanskih gimnazijah ne smejo sprejemati. V posebnega ozira vrednih slučajih more jim sprejem izjemoma dovoliti le c. kr. deželni šolski svet. 2380—2
Sprejemne izkušnje se bodo vršile v Četrtek, dne 8. inli|a Od 2. do 5. are popoldne in v petek, dne 9. julija od 8. nre zfutral naprej.
Ravnateljstvo.
Velik požar
se zamore labko in naglo pogasiti'samo 1
Smekalovimi brizgalnicami
a 40% delavake silo posnan|sanlaa ravnoteioai nove testove,
ki od desne in leve strani vlečejo In mečejo vodo    —  V vaškem položaja delajoče kretanje brizgalnic nepotrebno
Na Kranjskem so dosedaj naročila te vrste brizgalnic sledeča'gasilna društva, •triko, Kostanjevica, Bohlnska Bistrica« Metlika, Šenčur, Koroška Besi:, Hruslca, Zgornja 8l*ka, Dravlje, Spodnja Idrija, Predoslle, Sora, betob Trzin, Zabnlca, Rovte, Velika Loka, Kamna gorica, Stotica,  Valta vas,
St. Peter na Dolenjskem.
R. A. Smekal
akUdiMe neh guilnib predmetoT, tilnaMt, mtri,
Mr««, —i—1 »n iiipiiu Man *n¥* tv
aSJF" * ><lpl«-«',!e>vHi»»i<* ti« onrok« -13 SSF  U* Mtttovufl 'St
1
■
I
■
1
AV6UST REPIC
LJubljana, Kolosijeke ulloo 16.
izdeluje,  popravlja in prodaja vsakovrstne
8ode
LaJnižjih eenah.
26
1
■
1
Blaž Jeseiiio
ljub Dana, Stari trg 11
priporoča
IN 6 S11
lUUlliUi Ululullll!
cilindre, čepice itd.
iiatjiioiejee rufonc
po nalnitli GenL
UaTaef'
>faV
soIMb i ftMt
§       domaČega izdelka priporoča
JOSIP VIDMAR
Pred ikoli|o 10, Stari trg 4,
Prešernovo ollce 4.'
imii/c <Ww> /ap ram in
p JBssftmos** .%x/rH> vkt*rg*ki
f. X. JCaiser
pufkar v liabllonl Šclenbnrgovt ulice št. 6
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
pilili, samokresov,
lovskih potrobidln, vseh
dal kOlea (biciklov) kakor tudi
nriibpi ofdj
po najnižjih ooash.
Popravila puik, ssmokrosov, bioiklov točno in solidno.
rUmetalni ogenj.
Prireditve umetelnega ognja, razsvetljav itd.   prevzemata najbolje in najceneje
Juri Mrlnbrrterl« iimhI.
1924-7
o. kr. kono. plrotoka. tvornica, komrahenta mesta dunajskega, DUNAJ IV I Gusahausstraaee 9, telefon 9637.
Oenovniki o pirotehnih predmetih in bakljah vseh vrst, speciali teta:   olnJkova plamenica „austrla", obi. var, s* na željo pošiljajo
gratis in franko ---------.   jja, željo po pošti i a brzo vozno.
Zastopniki sa ls6e|o   Preprodaislci popust.
C. kr. motko m žensko učiteljišče u uamoni.
o sprejema v c. kr. moško in žensko učiteljišče v Ijubljani za šolsko
leto 1909 10.
A. Prosilke! ki žele vstopiti v I. letnik c. kr. ženskega učiteljišča, naj se zglese
t ponedeljek, dne 5. julija ob osmih.
V II., III. in IV. letnik se gojenke na novo ne sprejemalo, ker
ni prostora
B. Zflasila za I. letnik c. kr. moškega učitnljišča se bodo sprejemala
v soboto, dne 10. julra 1909 ob osmih.
Pri zglasitvi je predložiti: a) krstni ali rojstni list; b) zadnje šolsko izpričevalo; c) izpričevalo uradnega zdravnika o telesni sposobnosti: d; izpričevalo o cepljenih kozah.
Ravnateljstvo c. kr. moškejs in ženskega učiteliiSča
v Ljubljani, dae 13. juuija 1909 2282—2
Peter* Majd č v CaSju se priporoča cenjenim odjemalcem.
Najkrajša  in   naioonejša pot
V AMERIKO
s modernimi velikim: brzoparniki iz Ljabij&ne ćex Jantverpen v 3Vew Tork
je proga
deča %$e%dtt •
Na naSih parnikih rtnland, Krooala ne1, Vaderland, leeland, Lapland in Sa aalaad
ki oakrhejejo raak teden ob sobotah redno rcižnjo mta Antwerpnom in Novim Yorkom je •nažnost, i*borna hrana, vljudna postrežba in ipalniso p* poTem orejene ▼ krnjite sa 8, 4 in 6 oaea, m *takega potnika eminentnoga pomena, ter traja voinja 7 dni. Odhod ii Ljubljana t tak torek
17—28
Naši parniki voa^jo tudi na mete« po več krat £es Kanadu  ▼ Severno Ameriko in ja ta voinja isdatne aenejla kakor na Novi Tork,
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ulice
od silnega kolodvora na levo pred mano gostilno „pri ataromTislerln*1
§ Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
Ljubljana, Turjaški trg št. 7
Največja zaloga
pohištva
za spalne In iedilne sebe.
Preproge, zastorjl, modrool na vzmeti, žlmnatf modrool, etroikl vozički Itd.
85
75^4
4. Prilaga wSl>vtmiktmtfBaw€i\tt 148. iza 28. talit 1909.
PoSuetu.
* Kratka odpoved. J a j teles je imel hišo na Dunaju. Drugo nadstropje je vzel v najem nek višji častnik. Ker mu ni ugajalo stanovanje, bi se bil častnik rad preselil pred terminom, ne da bi radi tega kaj zastonj plačal. Šel je k Jajtelesu in mu povedal. Gospodar je bil slučajno dobre volje ali mu je bilo morda tudi ljubo, mu kratko odgovori, da je zadovoljen, če mu odpove častnik pismeno z eno samo besedo. Drugi dan je dobil pismo z eno samo besedo »Judicium«, kar pomeni v latinskem sodba, v nemškem pa, če deliš zloge in jih spremeniš v samostojne besede »Žid, jaz grem vun«. — Parvenu se je sicer nasmehi jal, a stavo je zgubil.
* Domovinstvo na Kitajskem. Dosedaj ni imela kitajska državna uprava nikakih določil in zakonov glede državljanstva ali domovinstva. To je seveda popolnoma umevno. Poznamo jih namreč kot čudake, ki so se zaprli za svoj kitajski zid, preko katerega ni bilo vstopa tujcu. Pa tudi sami niso hodili v svet ali se mešali med druge naronosti, katere so splošno, kakor še dandanes, kot božji sinovi, prezirali. Pojem o državljanstvu ali do-movinstvu jim je bil seveda kot tak nepoznat, naravno, ker ga niso rabili. — Živeli so v svojem nebeškem kraljestvu kot poseben del sveta, vzvišen iu nedotakljiv po njihovih nazorih. — Priznati pa se jim mora, da so kljub svojim čudnim kitajskim običajem, ki so prišli že v prisloviee, v svojem krogu vrlo podjetui, delavni in nadarjeni ljudje. Tudi okusa jim ne manjka, dasi pribijajo včasih na križ po naših nazorih prva in najenostavnejša pravila umetnosti in lepote. So pač svet sam zase, katerega bi bilo preje natanko poznati, predao bi bilo izreči končuo sodbo o uji-hovem delovanju, zmožnosti in umetnosti. — Evropska kultura pa j** kljub njihove odpornosti v zadnjih desetletjih prodrla ta oklep. Prednost pred vsem imajo seveda trgovina, velika industrija in obrt. Tako da ima Kitajska, ki se vedno bolj približuje in združuje s sosedi, že nešte-vilno tujih naseljencev, obratno pa se je izselilo tudi veliko Kitajcev v drugre dežele posebno v Ameriko. — Pri tem pa so nastale, ker niso imeli državljanskih in domovinskih zakonov, ponovno velike zmešnjave in neredi, prepiri s svojci in tujci. To jih je zapletlo večkrat v teške spore z zunanjimi državami, katere so toliko časa silile vlado, da se je odločila za ureditev domovinskih razmer. — Zakon, katerega so uvedli je sila priprost. Kitajci, ki bivajo tudi več let v inozemstvu, ostanejo kitajski dr žavljani dokler hočejo. Ko se vrnejo domov, morajo odločno izjaviti ali hočejo biti inozemei ali ne. IV nimajo potrdila od tujega konzula, da so dosegli drugje domovinstvo, jih smatrajo za Kitajce. Nasprotno pa zgube v deželi vse lastninske pravice in pmlnosti, katere uživajo domačini m jih smatrajo kot za inozemee. Vsi tujci pa, kateri že dalj bivajo na Ki tajskem, se morajo izkazati z domovnico, ker jih sicer smatrajo po zakonu kratkomalo za Kitajce. Dalje določa zakon, da postanejo lahko domačini tudi vsi tujci, ki bivajo tam 10 let, so še nekaznovani in imajo primerno premoženje. S tem so napra vili važen korak v napredku, vendar pa se še ne ve, v koliko bodo te določbe odobravale sosedne države.
* Btubičke toplice so se pod krepkim vodstvom za povzdig prometa s tujci vnetih gospodov v zadnjem času dvignile še na dosedaj nedosežen višek. — Očistili so studence, popravili kopeli, preuredili stanovanja ter vpeljali moderen kopališki red, tako da bo kopališče v kratkem kot istovredna sovrstniea vseh nasiti boljših kopališč. Tudi cene SO primeroma zmerne. Zveza z železnico je jako ugodna. Gostu so na razpolago izvrstne gostilne in hoteli opremljeni z vsem novejšim konfortom. Sprehajalec ima priliko posečati tudi krasne sprehode v okolici. Bližnji Kamenjak in Zagorjanska panorama mu nudita krasen razgled na celo prostrano Zagorje, Ivančica pa mu odpre divne krasote slovanske zemlje do koroških in kranjskih planin. V senčnatem parku, ki je redno zbirališče dobrodošlih gostov, igra neumorna topliška godba in sicer vsak dan od 10. do 12. in od 4. do 7. ure popoldne. Tudi za zdravljenje si je pridobilo vodstvo v moderni hi-dropatiki izurjene in izvežbene moči, tako, da odgovarja kopališče vsestransko vsem modernim zahtevam novejših kopališč. To dokazuje tudi že sedaj močan obisk tujcev. V mesecu majniku je naraslo število g.) *toy na 302. _
AmerlJkfl poročila.
* Priprava za smrt. V ječi v Co-luinbus, Ohio, imajo nekega Westa, ki je radi uboja obsojen na smrt. Bili bi ga že posadili na električni stol, tla nima bolne noge. V levem kolenu
mu namreč gnije kost. Ker takega ne marajo usmrtiti, so sklenili aod-
nlki dogovorno z zdravniki, da odlože usmrtitev toliko časa, da ga ozdravijo. Odrezali mu bodo nogo. Takoj pa ko bode zdrav, izvrše prisojeno mu kazen.
* Umrla je v Elly soproga Jakoba, Helena Grsič.
* Nad tisoč zastopnikov je morala odpustiti newyorska zavarovalnica »N. W. Insuranse Companv«. Ne more jim dati več zaslužka, ker ne sme sprejemati nadaljnih zavarovalnih ponudb. Dosegla je namreč že postavno dovoljeno število ponudb ir>0,(K)0.000 in više ne sine iti.
* Na cesti so našli v Denveru do smrti sestradanega oOletnega Slovenca Ivana U lik.
* Sokoli v Ameriki so priredili v Clevelandu krasen pogreb svojemu bratu umrlemu J. Zalokarju iz Marijine vasi pri Celju, ki se je ponesrečil v tovarni. Udeležile so se ga tudi Sokoliće v društveni opravi. Z velikim zanimanjem je gledalo občinstvo sprevod čvrstih sinov in hčera Slovenije odetih s krasnim sokolskim krojem.
Umrla sta v Ameriki dva češka časnikarja in sicer 3. t. m. prvi urednik »Newyorskych Listu« g. Vrat. C a p e k , star 67 let v New Torku in 31. maja 451etni g. Fr. Perina, odličen češko-ameriški časnikar v Chikago, sourednik lista »Svor-nosti«.
Mednarodna razstava v Buenos-
Aires, katero otvori jo 1. 1910. obeta biti jako bogata in zanimiva. Vsi večji in manjši krogi velike obrti in trgovine v Ameriki in v inozemstvu delajo že sedaj obsežne pretlpriprave za razstavo svojih izdelkov. V pro-speh avstrijske obrti na razstavi je dovolila avstrijsko-aineriška paro-brodna družba za vse predmete avstrijskih trgovcev in obrtnikov, kateri na razstavi ne bodo prodani, prosto vožnjo nazaj. Tudi zniža oficiel-nim zastopnikom Avstrije osebno vožnjo za 25' < .
Pecivo in kruh se je občutno podražilo v Oikagi.
10 milijonov funtov dinamita bodo rabili pri gradbi panamskega prekopa za poslovno leto, ki se prične 1. julija 1909. Cim bolj namreč napredujejo s prekopom, tem v trši in slabši svet prihajajo ter potrebujejo vedno več razstreliva. Lansko leto so ga porabili za 1 milijon dolarjev.
Parnik zgorel. 10 milj od Bar Pointa na jezeru Erie se je vnel nenadoma leseni parnik »Iron Age«. Ogenj se je razširil s tako naglico, da so morali v 15. minutah zapustiti parnik, ki je zgorel do vodne gladine. Mornarje je rešil miinodošli parnik »Warner« in jih odpeljal v Sand-uich.
Razstava pijač. Na naselniškem otoku Kil is Islandu se je priredila nehote v naselniškem uradu mednarodna svetovna razstava pijač. Na "toku je namreč vsaka alkoholična pijača strogo prejM>vedana. Kdor naseljencev tega ne ve, prinese gotovo s sabo kako dobro kapljico bodisi še od doma, bodisi, da jo kupi kje na poti. Toda šment, ko pride na otok, peljejo ga v naselniški urad in neusmiljeno in kruto ga ločijo od kapljice. Steklenice, sodčki, čutarice in podobne posode se prelepijo z naslovom lastnika in hranijo v velikih omarah. Tam so v bratski slogi razna žganja, kot madžarski heruž, naša izborna slivovka, brinovec, nemški rum in rozolija, laški špirit, angleški knmnovec in drugi z boljšimi in slabšimi umetnimi in naravnimi vini. Vrste se razne vinske steklenice, med katerimi gotovo dobiš tudi dosti naših takozvanih »sauerbrunarc«, ki jih dobi ljudstvo od kislih voda, po čemur ime, sicer spačeno, a steklenice so bile in so v splošnem jako pripravne. Le šampanjca seveda manjka in pa tistega nemškega jabolčni-ka, ki si ga dovolijo psovati z »Lacri-ma Christi«. Koliko da se je te konfiscirane pijače nabralo, si lahko mislimo, če pogledamo naselno knjigo, ki kaže v minolem tednu 31.000 priseljencev različnega spola in starosti.
Javno predavanje v hlevu. Znana anarhist inja Krna Goldman je nameravala prirediti v Orange predavanje »O modernej drami«. Pridobila je zase razne bogataše, da so jej najeli veliko mestno dvorano. Toda policija je v zadnjem trenutku predavanje zabranila in zaprla že pred hišo zranemu občinstvu vstop. Ker si ni vedela pomagati, je šla k svojemu zaščitniku milijonarju J. Fre-manu, kateri je dovolil sestanek v svojem velikem hlevu. 2$bralo se je okrog 1000 ljudi. Navdušena je stopila na provjzorično napravljen oder in govorila nad eno uro. Policijo In vladni zastopniki so sieer pridi i tudi v hlev, toda Freraan jih je s svojim ugledom v toliko potolažil, da predavanja niso ne samo dopustili, marveč mu tudi sami sledili % vidnim zanimanjem in jo po končanem govoru z množico vred burno pozdravljali. Je pač kot pri nas, da «e pod »lato etre«
ho veliko spravi,
Vol mladostnih 2328-2
delavk
starih 14 do 18 let, m
Kje, pove nprav. .Slov. Naroda11,
Ljudevit Borovnik
Barabijah (VerlacaO HorailteaM.
se priporoča v Izdelovanje vsakavrstsdk pasek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predelale ■are samokresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuše-valnici in od mene preizkušene. — liuatro-€02 vanl oenlkl zastonj. 26
i
V
s* s*
^Najboljše čiitiloza kovine nasvet
*2
Drosotln Puc
tapetniški in preprogarski: mojster
v tvrdki PUG A Komp
Izdelujem vsa v to stroko spadajoča dela solidno in po 1078      nizkih cenah. 16
Ljubljana
Marile Terezije cesto 11.
Dognano je
in vsak bolnik ie ve, da dandanes elektriciteta v zdravilstvu zavzema prvo mesto, žal, da še premnogi bolniki ne vedo, da eksistira  ie oloktrlikl
životni aparat, s katerim se pripravno lahko vsak doma olez-in ka-
terega učinek je sijajno
Ere izkušen pri veliko oleznib, n. pr. nor
bolezni v glasi in krtin, islodeae in erevssne neprilike, slabosti srca, o krema los ti la oslabelosti vaek vrst
Premnogo zahvalnih pisem, originali v naši ord naciji, potrjuje to sijajno.  O tem radi
damo vsakemu bolniku brezplačnega pojasnila, pošlje naj samo zdoljni kupon na našo ordinacijo, nakar mu takoj gratis in franko pošljemo svojo ilustrirano 64 strani obsežno
brezplačno kuliso ,
razpravo o moderni oloutro-tor«pl|i.
DnaabL.
akt 1 s/8.
1.
26 /VI. 1909.
Na
•J Eloktro-torapevtlško ordinacijo v   na Dunaju, I, Schwangsass J       1, Meazanln Abt 1 s fi
m     Prosim pošljite mi knjigo:
j—R
3 gratis in frai
gratis in franko pod saprto kuverto.
bas: .........................i........................._
Naslov: ___________......._________
HlJfl
slnlf in sicer enonad-stropna a lepim sadnim in zelenjadnim vrtom Pri bili je velik obokan hlev in avinfak, vse ob oni najlepših oest, pripravna ca vsako obrt, posebno aa iivoščke ali ■a penzijoniate. Vsa druga pojasnila daje Anton aUvnlkar. čevljar v todnllakih ■ linah IL 4 y LlabllanL 2371-3
Priden dljali
is boljše rodbine, ki obiskuje nižje razrede H. slov. gimnazije na Poljanah, nO spre loto sa prihodnje Šolsko
leto nn hrane) In stanovanje v fino
uradniško rodbino na Poganskem predmestju.
Ponudbe pod „DI|ah gimnazlie"
na uprav. „Slov. Narodau. 2319—3
francoske kosmetlke
Polno prsi vam povzroči
Ellzlr Lovoller
Na zunaj zanesljivo učinkujoč izdelek izdelovatelja < Lavalier v Pariza. Ste-
l klenica stane K 8 Dobiva se v lekarnah, drogerija h j. p ar fumeri j ah   ali   pa po }povzetju pošlje Lavalier-2     Depot, Dunaj I., Karlspl. 3.
Snoui
za
most!
popolno nadomestilo za Jabolka ln hruške v izdelovanje in priboljšanje mošta razpošilja proti povzetju
t F. Schubert Imel. Carl Scbolz
Gradec, Murplitz
Pazite na o. kr. orla moje tvrdke!
2357-3
Cenike in navodilo na zahtevo zastonj.
Izdelane pestelje
iz rdečega posteljnega mleta. Prav dobro napoljneno! Pernica ali blazina, 180 cm dolga, 116 cm široka K 10 — K 12—, K 16*— in K 18'— 2 metra dolga, 140 cm Široka K 14— K 16*—, K 18-, K 21 — Zglavnik 80 cm dolg, 58 cm širok K 8.—, K 3*50 in K 4—, 90 cm dolg, 70 cm širok K 4*50 in K 5*—. Izdelujem radi po kakršnikoli drogi meri. 3 delni mo-droci ia dlake za 1 postetto K 27'—, boljši K 33*—. Pošilja ae poštnine prosto po povzetju od K 10* — naprej. Zamenja ali nazaj ae vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedikt Sachsel, Lobes 913.
2334 pri Plznfn na Češkem. 2
Jtock
COgflOG
Medicino!
Pristni vinski destilat v uradno plombiranih steklenicah.
Camis & Stock
Barko vije.
Edina parna žgalnica konjaka pod državno
kontrolo.
3819 96
Za šport ii promet.
Zaloga koles
Pick, (Stvria), Jlobis, Regent ia drugih specialnih znamk ter posameznik delov.
3zpo$ojevanjc koles
prejem koles za emajliranje, poniklaaje ter popravila
26
1990
Karel Čamernik
Qtbtyita, Ptujska osla ». 9.
OUa m
3296—4
več stanovanj
m tajoe (nekatera, ■ kuhinjo) po ■niitpih oeoah.
Več pove Iran Lagat v Loaoah.
Namodelujo('i
srnmofoni
ki igrajo le, ako se vrže 10 vinarjev v zarezo, se dobe pri 2298 8
Ivanu Bajželju
na Mari|e Terezije cesti itev. 11. (Kollzel) t L|nbl]anl.
Zraven se dobe samo slovenske ploifie.
Jako priporočljivi za gostilničarje!
Razglas.
V Perenlcib (občina Kastav) ss proda
obstoječe iz novograjene enonadstropne hiše, s hlet|o, vodnjakom, vrtnim sslo-nm, kegljiščem, velikim vrtom In dvoriščem.
Posestvo leži ravno pod železniško postajo Matulje, ob državni cesti Matuije-Mihotići, ter je pripravno za vsako trgovsko podjetje, posebno tudi za gostilno ali za večjo trgovino c lesom ali vinom Cena je nizka, pogoji plaćanja jako povoljni
Več pove Vfekoslsv Oaolnak p. d. Oajanic, trgovec v Pereniclh. posta rraa-cićL 2i38-9
Vinske sode
is hrastovega lena, in sicer: 30 komadov od   6 do 8 hekto
10      „        m   15 n 18 n 1 komad za 30 hekto
1     „     „ 50   n "»si
1      n       n  00 n
oddaja po primerni oeni
. Rosner in drug
veleigan|arna  allvovke, tropi« novca, droinlka la brlnjevca v L]nblJaaL
6)
Nedosežno
.|.flnlnouel$o ome-j/ ■ rKkfl Iznajdba T
Higijenskorgumasto blago sa moške. Porabno aa leta. K 4-00«
Cez 2 milj ona kosov prodanih ▼ kratkem Saša.
Higijensko gumasto blago sa tonske.
(Varstvo žensk.) Priporočili naj prvi zdravniški strokovnjaki, porabno na leta. ■ 1*00« Kdor pošjje denar naprej (tudi pismena anamke) mn pošlje diskretno in poštnine prosto, sicer 50 vin.  veo,  edina prodaja
J.B.1DER, tvornice za bo-X I — masto blago. —X
Dam| IX 2, Mnssdorfsrstr. 3—0.
US2*nv 1 afoatllno v Roiu blizu
HIVII železniške postaje, parne
I sv U °Pe^arue in parne žage, v kateri je več let dobro idoČa gostilna poleg glavne oeste, z velikim sadnim vrtom in njivo ter lansko leto sezidano vilo s 6 sobami, ki je prav pripravna za gostilniške prostore in trgovino s mešanim blagom ali letovičarje, m proda. V Bošu je edino to za prenočevanje tujoev. Vila se glede finančnih zadev ni popolnoma dodelala. V vili je tudi vodovod. Proda se pod jako ugodnimi pogoji skupno z nad 2 orala trav* nika z vsemi gospodarskimi poslopji in s srenj8kimi pravicami proti takojšnjemu plačilu 5000 K, ostanek se zamore s 41 , in 5% obresti obrestovati.
Pojasnila daje g. KimporlO V Podgorju, železniška postaja Marija Elond na Koroškem ali sedanji lastnik Anton Kastelic v Logaton.
2361-8
Tacitol
nalbollfo zobno tinkturo sveta
zobnega zdravnika
fi. Schveigerja.
Dobrota ia človeštvo. Nič več sobnih bolečin. Vso drugo pove popit, pri-dejan vsaki steklenici.
Steklenic« stane K 1-60.
Dobiva se v lekarnah:
v drogeriji lane m po vseh
trgovinah. mi—o
SVETO VNOS LAVNI
m—72
6RANCA
tvrtfke FRATELLI BRANGA v MILANI]
KDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODONA ORENOIOA NA SVETU
Nouirpljiva v vsaki družini! Dobiva sa v Ljubljani pri: J. Buzzo liniju; Anton Staculu; slaščičarni Jak. Zalaznlka.
Franc Visjan
£j«bljana,9Colo5vorslK ulice il 25
priporoča svojo bogato zalogo 16 £6 novih In io rabljenih
O 55 O
Dobro idoča
pekarija
v riorilanaklh ulicah itov. 24
so ceno o<3lčljx.
Vpraša naj se pri hišni posest nioi Ivan* BrončlĆ istotam.     2266 5
Izvrstnega vipavskega vina
la tnega pridelka, is reblanega grozdja po novem sistemu, zanesljivo čisto napravljenega, imam oddati — Gospodje, ki bodite sami kupovat vino v Vipavo, oglasite se radi pok usnje v moji hiši v Vipavi Št 44, tik graščine, drngi pa zahtevajte pismeno vzorce. — Manj kot 1 sod (15 hehtolitrov) se ne oddaja. — Cene po dogovoru. 2141—4
Franc Dole«, posestnik, LJubljana, stati trt itev. 1.
Stanovanje
s štirimi sobami so išče sa 1« avgust t. L
Ponudbe se pošljejo g. inženirju M. v pisarno oddelek sa vzdr-žavanje železnice, Llubljana I., Cesta na Rudolf o eo železnico in
se prosi tudi naznaniti, koliko stano vanje velja. 2351-3
l električ. obratom urejena tvornica
G. Skrbić
v Zagreba. lilca Ste«. 40
priporoča svoje na glasn solidne in scnene 12
ž aluzije
les. tkane in platnene rolete, železne in lesene kapice
za c k na in prodala Inlce in prosi, ds čim več pozornosti poklonite tej solidni tvornici
Gsnovniki in proračuni na zahtevo zastonj.
2 zavitka naročena — /ranko.
Izborna kupna prilika za knpčevalce in krosnfarje z oblačilnim blagom. Razpošilja tudi privatnim.
140—45 metrov za samo 15~Hron
Blago za bluze (angl. cefir) 80 cm sir., naj-OjSJ       ^    novejši nežni vzorci. Modni cefir za obleke, bluze in srajce. Sanafas za posteljne preobleke, žive barve. Oksford zz moške srajce, posebno stanovitna kakovost. Krizet za spodnja krila v temnih in rdečih barvah.
Modrotisk za kuhinjske predpasnike in do-
3*35 mača oblačila.
Ostanki so dolgi po 6—15 metre v Zajamčeno brez hibe, zajamčeno pralno in najboljše kakovosti.
Znesek se takoj vrne, ako blago ne ugaja in zavitek nefrankirano vzame nazaj
Vzeti je treba najmanj 1 poštni zavoj s 40 —45 m po povzetju Pri naročilu se lahko tudi navede željena odbira. Tkalnica B. Horner NachOd, Češko. Dalje nudimo veleprima za najfinejše perilo in opreme nevest pripravno beljeno rumburško platno in beljen gradi za spodnje perilo. 40 m, po že lji odbrano stane 18*50 K. 20l3—6
1430—6
l l
Carl Kroasieinerja
proti vremenu odporne patentirano
apnene
Hasadne barve
v 50 različnih barvah kilogram od
24 h nOPre. Že desetletja najbolje   preizkušeno in prekafia]0
▼ae ponaredke. — Edino primerno prevlečenje za ie pre| pod-barvane fasade.
€majlne jasadne barve, dajo
nmivati in krijejo že z enim prevleče-njem, brez predbarvanja, emajlnotrde, pa samo zmešane z vodo pripravne za takojšnjo rabo. Antiseptične — nestrupene — porozne. Idealno nabarvilo za znotranje prostore, lesene stavbe n. pr. kolnice, paviljone, ograje itd. Dobiva se v vseh barvan, stroškov za m'2 5 h. — Knjiga z vzorci in prosp. gratis in franko
Carl Kronsteiner na Dunaju III.,
Hauptstrasse 120. Zaloga: Tvornica za oljnate barve, lake in firneže  Brata Eberi v LJubljani,
Miklošičeva cesta št. 6.
parotovarna za milo, surovi margarin, kristalno sodo in stearinske svede
j IGRAČ fOCK u Kranju
S»>"Bms>«sa*c»«sss 255 24
milo v prid družbi sv,Cirila in JKeto8a z znamko: 20. IX. 1908 in blagovestnikov
nadalje vse druge vrete mila, kristalno SOdo, stearinske SVOČe znamki „Elektra" in „Solnce",
toaletno milo ter vse druge pralne snovi.
čast jn ponos vsake gospodinje zahteva, da rabi odslej le Ciril Metod, milo z gorenjo znamko.
UtisiTite si podobo in ime
„Ottoman"
(cigaretni papir
in stročnice) v spomin, ker hočejo s pona-redbami zavajati konsumente.
I 3v9—4
OTTOMAN^
Sprejema sa varovanja čleveškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti jo agodne zavarovanje na doživetje in smrt s manjšaj očimi »o vplačili.
Vsak  Man   ma po  preteka petik pravite de djvi4endo.
SL AVI JA"
12—72
-  -  ■  •  vsijfnno zavarovalna banka v Pragi.  .  -  . . Rei.foadl: 41,336.041 01 K. Izplačane odikodnlne In kepiialije 97,814.430-07 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
■ TSttsakosl «l«»vra\am9jito-mifcroelamo upravo.
Vsa pefauBa daj«:
$*@a?aini sastep W L|nMlanl, ši#ar pisarn« io v iaatnej baninej hi i)
jtn as ^ ^sjUtel na      \A #n e&Is s%i
Zavaroje poslopja in premičnine preti požarnim  Škodam po najnižjih eenab Škode eenjnje takoj in najknlantneje. Uživa  najboljši  sloves, koder poiloje.
Dovoljuj« ia čistega   dobička isdatne podpore  v   narodne in ebčnekeriatne namene.
Predstave ob delavnikih:
ob 4., 5., 6., 7. in 8. uri
Ob nedeljah Ia praznikih:
ob 10. in 11. uri dopoldne in ob 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. uri popoldne.
Vsako soboto in sredo nov program
Slike se dobivajo samo iz prve svetovne pariške tvornice Pathd Freres.
Kinematograf Pathe
Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa".
Gene prostorom: I. prostor 50 h,
II, prostor 30 h; 1. prostor otroci 30 h; II. prostor otroci in vojaki do narednika 20 h. — Vsak četrtek In soboto od 3. do 6. predstave za učence pO znižani ceni: 1 prostor 20 h, II. prostor 10 h. — Abonementnl I siki: I. razred 12 komadov za 5 K, II. razred 12 komadov za 3 K. 2382
Leutgeb,
3C3    rokavičar in bandailsL
Pod trančo 1.
£jnbljana.
25
Pod trančo 1.
Novo! N o!
90 % manj prostora potrebujejo patentovane ..Kolumb i s" m»-ii
skladne mize in skladni stoli
za vrtove In vile ter gostilniške salone
ki jih izdeluje in zalaga parna tovarna lesnih izdelkov
Fr. Burger v Spod. Šiški.
Vsakovrstne obleke
hribolazce in lovce
priporočata
v velikanski i%biri
po najnijjih cenah 2342—2
Qriear $ TVtejae
Ljubljana, pre£ernet»a tiliea 9.
Lastna ii delo v sini ca vsakovrstnih glace, usni stih in vojaških rokavic
Izdelovatelj kilnih pasov.
Vsa kirur-gična dela.
Zunanja naročila točno
Cene nlike.
ZđraulHSCe in vodno le£HCe.
Kopališče Kamnik na Kranjskem.
Sezija ae začne 15. maja.
Prekrasen gorski zajeten kraj, milo subal-pinsko podnebje.
Za notranje, živčne bolesni, prebolele, v<*attemu p-imerjeno utrdiluo postopanje. Vodna zd a v Menja po si-temu Priessnitz, Winternitz, Kneipp. Solnčn-.-. gljikovokisle in električne kopeli. Zdrav jeoje a radijem, pit :i in kopalna zdravljenja. Zdravljenje z vročim suhim zrakom. Masaža in elektroterapija. Kopalni basin, senčnat zdraviliški park, izvrstna cenena restavracija. Dobra stanovanja v zdraviliškem doma in več vilah. Zmerne cene Prospekte pošilja zastonj dr. Rudolf VVackenreiter, zdravimlšk. voditelj in zakupnik kopališča. 1614—12
Ostanki
en zavoj, 40—45 m dolg, in sicer: deleni, ctfirji, kanafasi, oksfordi, sa-tini in kepri; dolgost ostankov 3 10 m, zajamčeno dobro, pristno blago, zavoj
Od lani na
praški lubllelskl razstavi
izloženih in od prahu neznatno zamazanih veleprima
platnin in damasta
se daleč pod vrednostjo še odda 1 kos 23 m veleprima batistne tkanine
kron 13*-.       2257 3 1 kos 14 m dolg, 150 cm širok za rjuhe
kron 16 80. i tucat (12 kosov) veleprima dvojno-damastih brisač 6oxl30 cm K 13'— Za neugajajoče denar nazaj. Razpošiljanja po povzetju, dokler bo kaj zaloge.
Ida Sušicka
(UnlntcM, ZVaehod, Če.ko.
zarezano strešno opeko prve in druge vrste,
■ «> *
iz lastne nove moderno opremljene parne opekarne na Viču pri Ljubljani
in opeko zo zid, dalje stavbni namen za zidanje iz domačesn kamenoloma v Podprti
url J. KNBZU v LJubljani.
16C6-10
04
Lep, poln stao
dobe dame vsake starosti, ako rabijo mojo najnovejšo erOSM sa STOt ali prano vodo, ki se rabi samo na zunaj, edino zanesljivo učinkujoče sredstvo, zajamčeno neškodljivo. Cena K 3'—, K 5 — in K 8-— Zraven spadajoče milo 60 h — Lepotilnl creme „lllt|a" prosi vsem nečistostim kote, daje koti mladostno svetost do visoke starosti. Lonček stane K 1— in K V—, zraven spadajoče milo oO h. Puder škatla Ki — Po povzetju pošilja ga NtfcS MoaSOL
Dunaj VII, Marlahilfsrstrass* 110, TL nsdstr vrata 31-0, 10-14
Langen & lolf, Dana] I., Laienbnrgerstrasse 53.
Originalni motorji ,Otto'
v svezi
h7l8 36
Svetovnoslavni zaradi preproste in solidae sestave. Vsa pojasnila in cenike daje brezplačno tvrdka D. S Fakin kot zastopnica za Kranjsko Llnbllaaa, Poljanska cesta it 07. teleL T3.
z napravo za sisalal pila
aa karlesje ■ rjavim premogom, težinskim ali plinovim koksom, karnna-aitom ali ogljem.
Oospodsrsko najbolj primerna obratna moč novega časa I
Ortgintlal sotorjl H0ttt" sa svetilni plin, beneia, beneol, petrolin, karbonol.
Slovenci, pozor!
pri nokupDDDnlu vencev!
Fr. Ijllč
Ljubljana, Jrtestni trg 11
priporoča največjo zalogo krasnih
Zunanja naročila so Izvrta* le|o hitro In tečno.
Cene Urez honburence!
Vopfcrai ClllratlP v ognln pocinkane ticaste ple-VCtnlal   OUnailC tentne  posebno pripravne za
ograditev parkov za divjačino, vinogradov, dreveenio Itd. za varstvo proti zajcem, za pasje obore, v varnost proti - toči, za fazanarije, ptičnike in kletke, najboljše žičevje \\       za igraliSča iawn tennlse, do treh metrov šlrokoetl v zalogi, za Rabltzeve stene,Monirjeve graobe Itd. itd. itd. Pletenine se izdelujejo s 13 do 150 mm Širokimi peti jami in iz različno debele žice, ki se š< le po spletenju pocinka v ognju in zatorej ne rjavi,  kakor vse iz pocinkane žice napravljene pletenine. Tudi bodečo žico za ograje v ognju pocinkano in različnih debelosti dobavljajo prav ceno
Hutter & Schrantz d. d.
tvornice za sitarsko nn Dunaju, MaHoMH In kle buče vin. blago        in v Prsfi-Buban.
f i  Prirodni vzorci in vsakršna pojasnila gratis in franko«
Dobiva ao po. vseh večjih trgovinah za ielerslno.
Saa«3estaalieeBess t |ta1tnlnl meckl ;ss «art Is poflnkanr zrlrzne pločevine.    1551 10
fi. 3utut
LJublJens
Židovske ulica -S=,
I Velika zaloga obuval |
lastnega Izdelka zs dame, gospode In otroke je vedno ne izbero.
Vsakršna naročila se izvršujejo točno in po nizki ceni. Vse roere se shranjujejo in zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorcev poslati, it
s
fr. p. Zajec
.5»    optik, nrar in trgovec s zlatnino in srebrnino.
*g j Popravila  se izvršujejo točno in ceno.
veni
1
s:
i
OSIP STUPICA
Jertueimr lm aedlar
v LjnbUaol, Kolodvorske ulice itev. 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
= kakor tudi krasno opremljeno---
kočije, druge vozove in : najrazličnejšo vprežno : =====  opravo 1
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče uotrr^-eeflne  kakor   tudi  že obrabljcneizo vozove in £i€J»raJft*fave c»|»rnve.
§H Prešernove ulice Ji. 5.
Atelje za ortopedično aparate in benilaio.
t/i
%j. kr, pri v*, tovarna za cement
Trboveljske premogokopne druibe v Trbovljah
priporoča svoj prtposaaao isvreten St^essraEamieJI m ese mfiiit v vedoo ednakom«rai, ^vse od avstrijskega društva inženirjev is arhitektov določene predpise glede tiskovne  ia  odporne trdote   daleč   nudit rlljuje«!   dobroti kaker
tudi svoje priznano izvrstno a* aeno«
Frlporcdlla, in spričevala* 706-20
rasnih nradov in n a j a 1 o v i t e j 8 i h tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: Dunaj. I., J?Iaxiiiiliianstrasse 9.
efF^t
BTa mestni realki v Idriji se vrši v poletnem terminu
vpisovanje v I. razred dne 11. julija,
latam *»■» S. eno
«pre»emne   lselcem«s*J*»  f»am  1 J
Zglasiti se je v spremstvu staršev ali njihovih nameatnikov in se izk&zati z rojstnim (krstnim) iistom ter z obiskovalnim izpričevalom ljudske Sole.
Podatki o sprejemu v L razred v jesenskem (septembrskem; terminu, kakor tudi o sprejemu v ostale reakne razrede in v pripravljalnico se razglase pozaeje.
Ravnateljstvo mestne realke v Idriji.
2309 2
I&voUte piaati po vzorce!
(I. J. Havlttek m brat y Podčbrodech
izvozua trgovina platnenega in mednega~blaga priporoča preizkušeno in po kakovosti dobro znano 776 19
j modno blaoo I volneno in pralnc> d*msk°in moško,
I platno, damsste, namizne prte, brisače.
* Samo pri nas pristno Zefirji
za
obleke
Opreme za neveste
pO nizkih stalnih cenah.
Mnogo pohvalnih pisem. Naročbe preko 15 K poštnine prosto. Omot s 40 metri pralnih ostankov, okusno razdeljenih,  za   18 K po povzetju franko.
&2
m
m
laz Ana Csillag
n svojimi 189 cm doigimi orjaškim! lore-lelSalBSl lasmi, ki sem jih dobila po 14 me-sečni rabi pomad«, ki sem jo itn a šla sama.
To je edmo   trecUtro  proti  izpadanju   las, za
njih rast in negovan ie, za ojačitev lasUĆa, pri moških krepko pospešuje rast brade
in že po kratki dobi daje lasem in bradi naravni blesk in polnost  in j h  varuje pred
prezgodnjim oslveniem do najvišje starosti.
Vsakdo si iahko do  t isoke starosti po rabi od gospe Ane CsiUag iznafdene nomade
obrani svoje lase goste in dolge. Nobeno urugo sredstvo nima toliko redilnth snovi za lase kakor pomada Csillag, ki si Je po vsej pravic« pridobila svetovni sloves, ker dame in gospodje že po rabi prvega lončka pomade dosežejo najboljši nspeh, aff ixps-dan|e las pojenja že po nekaj dneh popolnoma in začno poganjati novi lasje. Ta nspeh dokazuje mnogo tisoč iz vsega sveta dospelih priznalnlh nisem, ker ie resnica ve jča nspeh. 8o4 19
Sonček stane 2 K, 4 X, 6 in 10 K.
Po posti se pošilja vsak dan po vsem sveta s poštnim povzetjem ali denar naprej iz tvornice
Ana Csillofi, Duna] I.,
Kohlmarkt štev. 11,
kamor |e naslavljati man naročila.
Izdelovatelj  kirurgi enih medicin-akik Instrumentov in vseh potreb-Min zu bolnike.
g Anton Krejči
H Ljubljana, VVolfove ulice št. 5 ^
priporoča svojo bogato t slogo Bnlmoderaelsih, nstflnejaih
kožuhovin,
Prevzema tudi vsa v to vrsto spadajoča popravila proti najnižji oeni. Kupnje tudi vsakovrstne koto ttrlseiao in jih najbolje pladnje.
Blago ceno hi solidno.
Najcenejša io naIhiti'ejSa vožnja t Ameriko je i parii JmmSm Llojda"
iz Brni i
cesarskimi brsopsrnlkl VIKAIS6H *YILMčLM (k* . ^HUNrhi.^ W1LHCLMN| „KAISER VVILHELM d. GAOSSf rV^e>an^raksi noftstj* tresjai sani m 5 •elita
Hatannsn, saneeijhf podok in veljavne vozne ističe sa panika jpri navedenega psrobroonega draitva kakor tndi listke sa vse progo ameriških uic dobite vr nL^f mBnlf asjanl eeine ie pr.
EDVAfiflD TATCAfiJU, Kolodvorste slica št 35 g.
usprsii s^eiifss! gostilsl „pri SUrnai Tiilerjs'4. **»
Odhod Is Idnbljaao Jo vsak torek, fiotrtok la soboto, -i ▼oo peTjaonlla, ki so tlknjo potOTnnjn, tedne la brospln-Gaop — Fostroiba poitoaa, roolaa la ooUdaa. v
OCaa, Wlonttns. Revada, Oreaon in W
. 10 M Ol
nfoono bi Isredao odoo progi Is Brenm
Baitlmora la na ves
nese ^ našel 4% 10-4$ ona
vAestrelljoav.
potom prostovoljne sodne dražbe
se bode prodajalo na licu mesta, v Št. Jerneji, okraj Xostanjevica, dne 3. ju'ija 1909 ob 9. dopoldne
is zapuščine pokojne gospe Josipine Msjselj:
1) nova m letovišče posebno pripravna vile it 95 v Št. Jerneju, ki ima 6 sob, 2 podzemske kleti in pritikline, s popolno sobno in kuhinjsko opravo, pripadajoči ovetlionjak in sadovnjak; iskliona oena 12 000 K;
2) klin it. 57 v Št. Jerneju s gospo da raki m poslopjem (hlev, supa, skedenj, svinjaki) in vrt; iskliona cena 5C00 K;
3) 5 njiv in 1 travnik; iskliona oena skupaj 1150 K.
Pred početkom dražbe ima založiti vsak ponudnik 10% iskliona cene kot vadij, ostalo kupnino pa plačati do 15 julija 1909, oboje na roke podpisanega.
Omenjene predmete izkaže vsak čas g. Anton Majselj, posestnik v Št. Jerneju št. 60, na dan dražbe pa podpisani.
Dražbeni pogoji, semljeknjižni izvleček, posestni list itd. so na vpogled v c. kr. notarski pisarni v Kostanjevici, na dan dražbe pa na liou mesta.
Rado Jereb,
2324—2 notarski substitut kot sodni komisar.
prvo mesto
med vsemi krmili, ki se rabijo za preživljanje psov, zavzetnlje nedvomno
Fottingertee saj kolac li memlh vlaken
Velika vrednost teg* l rinila obstoji:
1. v porabi samo najboljših in izbranih surovin,
2. v tem, da se pri na ravljanju pasjega kolača rabijo samo taka živila, ki so pasjemu organizmu potrebna in koristna,
3. zaradi lahke prebavnosti in vel slastnosti.
Fattingerjev posli kolač li mesnih vlaken
se že več nego 15 let izdeluje v nedosežno izb -rni kakovosti. Mnogo cesarskih, nadvoj-vodskih in knježjih dvornih lovskih uradov, c kr. menežarija v Schonbrunnu, Živino-zdravoi zavodi na Dunaju, v Buda-Pešti in Pragi, najznamenitejša vzrejevališča psov, kinologi itd so te več let stalni odjemalci. 50 kg K 23*— iz tvornice 5 kg K 320 franko. Cenovniki in brošure o drugih specialnih krmilih za pse, perutnino, domače zajce, fazane,   jerebice,    srne    in    divjačino pošilja
Oastnik in soustanov. Fattingerjev. pat pasjega jjljjj   HQ|)Q |J|BStO
t
i H
H. Polsterer kolača iz mes vlaken in t vorn. za pičo perutnine.)
Ponaredbe zavračajte vedno energično kot mani vredne. 1916—7 Zaloga v Ljubljeni pri F. GROŠLJU, trgovcu, Poljanska cesta št. 7.
FR. ŠEVČIK
v Ljubljani
Židovske ulico
puškar
priporoma svojo veliko salosro raznovrstnik
uit :
13-26
pušk in samokresov
Ustnega izdelka, kakor tudi belgl]aklkf snlsklk in češkla strogo preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam lahke trocevke in paske Bocfc s Krup-/.   v povimi cevmi za brezdimni smodnik.
Priporočam tudi
veliho zalogo vseh lovskih potrebščin .*.
po  u)nt£jih ena ah.
Poplavita in ueročbe se U vrsnika  todno ia sanealllvo
0*aovaifci aa **ti*;evaaJ9 zastonj  in poštnine prosto.
A. Žobkor v Ljubljani
Dunajska cesta štev. 42.
Železoliuorno, tovorna za stroje in ključavničarska dela.
Priporočam se v izdelovanje, napravo in popravo vseh v mojo stroko spadajočih predmetov : raznovrstnih strojev, priprav za mline in žage, moderne Fr an o i s - turbine sa vsak padec in množino vode, kakor tudi transmisij za vsako industrijo. Izdelujem tudi najrazličnejša dela iz litega m kovanega železa, in sicer križe, kotle, peči, klopi, stebre, trombe za vodo itd , dalje najrasnovrstnejfe želftne konstrukcije kakor strešne siole, mostove, vrtnarske rastlinjake, vsa stavbinska in ključavničarska dela: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike ter žično pletanino za ograje vrtem, pašnikom, travnikom itd.
Načrti in proračuni na razpolago. Vse po primernih tovarniških cenah.
4693 9
POZOR! POZOR! POZOR!
Najstarejša prevozna tvrdka v f jubljani
Jurja Jnakovlča naaleinlk
1640 10
MARTIN LAMPERT, Kolodvorska ulica št. 31
se priporoča slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za prevažanje raznovrstnega blaga, kakor tudi za vsakovrstne selitve s posebnim novo
nabavljenim modernim vozom.
Cene zmerne! Postrežba nejtočnejsa!
Ant. Presker
krojač, 26
Ljubljana, % Petni t 18
priporoča
evo|o veliko zalogo goto sik oblek ■n gospode In dečke, Jopic In plnicev/ xa gospe, neprecnočl|tsik havelokov Itd. Itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
G. CADE2
Mestni trg št. 14
aa)sj Urtaočevi smataktorat trtevto
pnpereća
klobuke
in slamnike
žepice, razno moško [do, tate, o.ratie itd.
Blago linam solidno, cene zmsris. Postrežem toftno.
x
XXX
lxxx
Telefon stev. 269
Čekov promet it 47.864.
promet, pisarna Blazija Kamenšek
LJubljana   sođnlftlie ulice {t. 4 UuMjuna.
posreduje
nskup In prod«|o zemljišč, hiS itd. t»r prislirfoje posojil« na zeii-.".   .'. Jjilča m na osebni kredit ceno in pod kulantniini pogoji. .*.
•Ima naprodaj
981 18
veleposestva na Kranjskem. Štajerskem in na Koroškem — htse in stavbiića v Ljubljani, Kranju, na Jesenicah in v Celovcu — Posestva
v prometnih krajih na deželi z gostilniškimi obrti.
3£če kompanjone
sa dr bro upeljana in dobičkonosna majhna in velika podjetja.
TCnpuje
kmetska posestva In gozdove.
sladoled
m
ledena kava
■e dobi
U v Motani
KV7
•»•»o*
8
156 14
je v slovenski
hranilnici llubljnnski
1 1		1	i	
	Stanje hranilnih vlog:	asa	Rezervni zaklad:	_
	nad 35 milijonov K.	m	nad 1 milijon kron.	
1 1				i
1
4*
Za varnost denarja jamci io ie porok poleg Barvnega aaklada mestna obćina ljubljanska ■ vsem svojim premoženjem in vso svoj o davčno močjo Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar maloletnib otrok in varovancev ter žapnift^a cerkveni denar.
JRestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. nre dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4°;0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu.
Dne 1. in 16. vloženi denar se obrestnje takoj.
Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo.
Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz »volega In ga vlagateljem no zaračuna.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hraniln.
Posoja se na zemljišča po 4 *A % na leto.   Z obrestmi vred pa plaoa vsak dolžnik toliko na kapital,  da  znašajo   obresti in to odplačilo skupaj ravno 5 % izposojenega kapitala. Na ta način se >ves dolg poplača v 62 in pol leta.  Kdor pa plačuje 6% izposojenega kapitala, pa poplača dolg ie v 33 letih.   Dollnik pa more svoj dolg tudi poprej poplačati, ako to hoče.
Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje.
$
hranilnica se nahaja v lastni palači
^Prešernovih, prej Slonovih ulicah 3,
npspnti fNittiKkfniu Mostu
i
N
72
Darila.
Za druibo sv: Cirila la Mstoda:
Rodbini Maksa Lavrenčiča v Ljubljani in A. Domicelja v Zagorju 20 K mesto venca ca umrlim bratom oziroma svakom in stricem <j. F. Lavrenčičem. Kegljaški klub novomeškega Sokola 20 K Neimenovani zbrali v gostilni g Konstantina Dodamusa v Glažuti yi K Skupaj 61 K. Srčna hvala! — Živeli!
Zahvala.
Podp »ano druStvo ai nsoja tem po'om izrazili vs m  onim   ki so na ta ali oni način
pripomogl društvu d > ca tnega uspeha Kreaue veselice dat* i 9. juni.a svojo najprterčuejšo za hvalo. Posebno zahvalno je pa drostvu omt-niti požrtvovalno delo veleceojenih g;spa in gospođice i slav „Ženskega tel. društva4 ▼ Ljubljani, mtd niiaii blag. gospe staroste Fra-t>je dr. Tavčarjev«, načelnic paviljonom blagorodnih gospa profesorja dr, Koruuove, tajnika trgovske in obrtniške zbornice dr. M-rnikove, fia. str. rsdkomisarja Pfeiferjeve, profesorja Sičeve i a gonpodičen Božičeve, Bratovševe, Debevčeve, Dežmaaove, Hrastove, Lavren-čakove, Obrezove, Pr ruz^>jetfe^ Peta^evih, Preskerjevih, Rekarjeve, Severjeve. Strau-sovih, Tcplikarjevih. Ženove, ter darilo blag. ^ospe v^letržca Popovieeve Zahvalo mora društvo izraziti slav mestnemu magistratu, ki nam je blagohotno izi osodii raznovrsten les ter br. kava narju Krapežu, ki je brezplačno preskrbel prevoz riz osja materijala. Sledti iS se društvo »skreno zahva jui* bratom Boltavzarju, Bučarju, C-scattiji, Estu, Franketu Hrovat.nu, Jagodi u, .larjevcu, Kobe u, Krapežu, Podgor-niku, Kozmanu Schmidta, Štamcariu star. Trtai'ti. vaš ču, Verovžeka, Volku in Ztle-zniku. ki so odboru požrtvovalno priskočili na pomoč in ^ tem zdatuo k doseženem uspehu t ripomogli.
Izrečena bodi vsem še enkrat prav prisrčna zahvala.
Telovadno društvo „Sokol11 v Ljubljani,
Zahvala.
Podpisani si usoja izreči najprisrČnejšo zahvalo vsem velecenjenim gostom, ki so se prijesno odzval1 nitgovemn vabilu in ga počastili 9 svojim obiskom d: e 1 t. t m ob priliki otvoritve njegovog* nmetnii.ket:>i paviljoua. oziroma razstave sloveaskih nmetatku/. Po*ebno p* se Zibva'iuie piebl. g. dež. p e1 edniku ba.onu Schwarzn. v soko". g dvora, avec grofu Cbo in skyem vidokur. g. dež odborniku grofi Barbo, preblagor. g finančnemu ravnatelju, dvornem i svetniku Kliaenćn ia njiho\iin premilo^tljivim soprogam, ilalje preblagorodremu gosp. županu Ivann Hrit>ariu in vsem ostalim zastopnikom obiastn'j in korp racij; istotako vsem w-'espoštovaniin cUmain ki so ssvOjO mnogo brojao navzočnostjo dokazale muogjobetajoce zanimanje za njegovo podjetje. Obenem si asoja izp« Ini i še eno prijetno dolžnost ter izreći svojo najtoplejšo zahvalo slavnemu občinskemu svetu posebio prebl. gospoda žu panu za prepustitev sravbisča ob Latt:rmano-v;m drevoredu in prebl. gopp arhitekta, prof dr Maksu F«bian>ju za b ezplačno izvršitev stavbnih naerto* ter za skrbno nadzorovanje ?:a«-be. — Podpirani ne ve bolje dekazati sveje hvaležnosti vsem pokroviteljem s«oiega podjej*, kakor da se potrudi ustvariti v fcvo-"em paviljona domači umetnosti resničen dom.
Z vtlespoštovanjem
R. Jakopiči
umet. slikar.
Umrli so v Ljubljani.
Dne 2?. junija: Alojzija Logar, delavčeva hči, 1 i ure. Male čolnarske ulice 13. Ivan •iarinko, posestnik, 7l let. Opekarska cesta
34
Dne 23. junija: Franc Gregorc, železniškega pristava, sin, 1 I let Ilirske ulice 9 - -Ivan Smrajc, hlapec. 62 let Radeckega cesta 11. — Marija Sepič, gostija, 82 let. Radeckega cesta 1 •
Dne 24 jun j*: Ivan Samotorčan, tesar, 63 let. Kadtckega cesta  11. — Josip Mako-vec, mesar. 4 4 let. Poljanska cesta 58. V deželni bolnici:
Dne FJ. junija: Ivan Kopač, cerkvenik,
let.
Dne 20. junija: Jakob Zaje, dninar, 65 1 — A ta .Mele. vratarjeva žena, 35 let.
Dne 22. junija: Terezija Golob, mizarjeva
tiči, 13 let
Dne 3 junija: Elizabeta Ceranić, stot-c kova hči, ; 9 mes.
Dne 24. junija: Franja Tončič, delavčeva 3, 20 dni. — Ivan Tome, dninar, 38 let.
žitno cene v Budimpešti,
Oaa 23. junija 1909
'm mti/- l
Pšenica za oktober 19oQ za 60 kg K 13 67
Rž        za okt-        1909 za 50 kg K 10 23
Koruza za julij „ za 50 kg K   7 80
Koruza za maj 1910 za 5C kg K   7 25
3ves     za okt.       l^Oa za 50 kg K   8 04
Nespremenjeno.
Mesrafsgftns porodio,
? tlu aad morjem 806'2   Srednji aračni tlak 736-0 mm
= V£3J»
bar»-reetra v me«
I n
Vetrovi
Nebo
254 26"
j. zv.
7. zj. 2. pop.
734 7
J7354 734-1
164 si jzahod del. obl.
13 2 j si. jug j oblačno 22*2 isr. jzahod; pol. obl.
Srednja včerajšnja temperatura 17 6 norm. 18 7° Padavina v 24 urah i08 mm.
Po noči nevihta
Zahvala
2434
Za izraženo iskreno sožalje ob smrti našega ljubljenega soproga in
očeta, gosp.
jtfakso Deisingerja
izreka presrčno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter zlasti slavnemu gasilnemu društvu za obilo udeležbo pri pogrebu,
žftiujoća rodbin« Deisinger.
V Kamniku, 26 junija 1909.
Zahvala*
Za dokaze odkritosrčnega sočutja, ki se nam je izkazalo ob priliki smrti naše predrage matere, soproge, stare matere, gospe
JHarije Repovi
izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najtoplejšo zahvaio
Ljubljana, 24. aprila 1909.
24*>     Žalujoči ostali.
Gostilna
se lice v najem ali na račva,
cajraje kje na deželi. Ponudbe pod „Gostilna 2" na
uprav. „Slov. Naroda". 2418—1
Proda|0 SO zaradi odpotovanja za vsako ceno
4 Mordinci
(2 psa, 2 psioi) stari po 2 meseca.
Več v Študentovskih olicab ftt. 13, I. nadstropje. £433
Prodajalka
m večletno prakso SO takoj apro|MO
▼ trgovino b mešanim blagom
A. Domioelj, «M9-3
Xafl«r|«, it. Pater mm Eraa|sk«a.
mesečno sobo
Loterist
popolnoma vešča voditi samostojno loterijo, teli pretaoniii slnibo. Vstop s IS. julijem ali 1 avgustom.
Pismene ponudbe pod ; loterl* Stinja11 ca uprav. „31 Naroda".   :416 1
Dobro ohranjen 2374-3
avtomat
velik in lep, se prav ceno proda v gostilni pri „Panju" v LJubljani, v Vegovi ulici ftt. 10. Se priporoča
Leonardo Galante.
Notarska pisarna v Mokronogu
: ŠČ9 2426 -2
spretnege, v zemljiški  kojigi dobro izvežbanega
pisarja
Plača po dogovoru. Nastop takoj.
M lito sa damo v okolioi Ljubljane v bližini gosda. Ponudbe pod „M.      3211 poste restanfe LJoMi n« 2375-2
_M—
^kvisiterji
sa LJubljano in Kranjsko se nastavijo od stare zelo vpeljane zavarovalnice« katera kultivira vse zavarovalne panoge. Ponudbe pod ,Dober zaslužek1 posto rostante glavna posta Ljubljana 2374-2
V vili pod Rožnikom so odda
lepo opravljena
soba z balkonom
v prvi vrsti za poletne meseoe leto-viSčnikcm. Naslov pove  upravništvo „Slo-venskega Naroda". 2.c66-2
Razpošiljam Kolesa
za štiri tedne na poskušnjo in vpogled proti povzetju. Posamezni deli koles Čudovito poceni in dobri.
llustrovani cenovniki poštnine prosto.
Franc Dušek
tvornica koles, Opoeno it 80, ob dri.
leleznici Češko.        422 23
Naprave za dome mfo
za visokoležeča mesta, kmetiška   stlišča, vile, graščine, vlastelin stva, gradove, tvornice, parke in vrtne naprave. Inštalacija kompletnih naprav, vštevši kopališča, hišne napeljave,  klozete, fontene, samodelne napajalnike za živino ognjegasne naprave itd gradi naj--   večja s lova n-** ska firma monarhije
Anton Rnnz
in kr. dvorni dobavitelj Hraaiee. Morava.
697
Prospekti gratis in franko
20
odo. «s**e
2324
tovarna-parna žaga
na krasni legi ob glavni cesti v Ribnici z dvema beneSkima jarmoma, dvema cirkularjema. stružniki skobelnim strojem, vlivamo za domaće potrebe itd. Parni stroj 40 tih konjskih sil. Novo vpeljana električna razsvetljava z obloč-nioo. Veliko lesa za kupiti in drugim za žagati Velik prostor. Kupec se lahko preoriča o dobrem stan;u žage vsak trenotek, ker je noč ia dan v delu. Prodam prostovoljno. — Natančneje se izve pri posestniku žage
Ferdinandu Turnherju v Ribnici.
Ve£|o zalogo dobro Izdelanih
BI
II0111*
vljudno priporoča
2431 1
Simon Praprotnik, miz. mojster
LJubljana, Jenkovo ulice itev. 7.
m
osa
Pozor!   Jfe prezrite! Pozor!
V nedeljo, ponedeljek in torek le zadnjikrat odprt
nat. anat. muzej,
v fjubljani v £attermannovem frevoreon.
Zelo zanimivo in poučno!
Velika galerija slik,
2435
med temi tudi:
Velika potresa« katastrofa v Jffesstal in obisk Hal. kralja Viktorja Caamtela in ijegove soproge.
-Vatapi OataaU Sa vfeh, mir—i
PolnoJKarOnaga obiaka proai
Trsovshi vajenec
od 13—15 let star, kateri je dovršil vsaj pet rasredov ljudske iole ao takoj aprejane v apooerljako trgovino« Joalpa Polak, Sv. Petra eoata it •. tlumjaaa
2432
Učiteljica
lftče primerne slnibe Sez počitaioe.
Naslov peve upravniitvo „Slovenskoga Naroda" 24o2— 2
Dijaki
r
loooooe
m
m
s
■ariborakik iol ao apreiaao pri
boljii slovenski rodbini.
Lepo   atanovaoje In dobra brana
Več se izve pri g. trgovcu Bcr-daian v Mariboru 2407 i
Poslouodkinla
za dobro idočo trgovk.o z narejeno obleko in raznim drugim blagom se lftče proti dobri plači in odstotkom, i V stućajn ae proda tudi trgovina
i pod zelo ugodnimi pogoji.
Naslov pove upravništvo „Slov. i Naroda*. 2*15—1
oeo»oee&oooee»eo
Stampilije j
vseh vrst za urade, S
draitva, trgovce itd. I . ■    ■    ■ ■
Anton Černe II prodajalka
IŠČO ao dobra, vestna in natančna
graver ia lidelovatelj o kavCnkovlh StamplUJ •
LiDbljnna, Sv. Petrac 6.1
Ceniki franko. S ^sssoasfteess« o*<
1 26
kot voditeljioa za podružnico; ravno tako dober in zanesljiv
j pomočnik
: pri Antonu Verbiču, trgovca v : Sevnici ob Savi. 2419-1
Triumoh-štediina ognjišča
sia j?03podirj-Htv..\ ;-kolo mije i. t. dr. v ■mrikorSDi ist-* ^';*v/:. 2e 3C '•st so najboijo
'-iki&aft -jići kot ^s^bci^a »a naj-itpežnojai ud^tek. Jla^v^Sja priiii'&nitov loriva. Spcclješlteta: Sledilna ognjlica mm hotele, eoeiHne, restavracije, kavarne l, dr. Gdoizi in proračuni n& Ulavn! kataioa: franko proti dooosiam ^ftinlrS 2241 51
Immi za sledilna ognjišča „Trlrapt"
J
liče ae
kontoristinju
popolnoma vešča slovenskega in nemškega jezika, stenografije in strojepisja in ki je absolvirala trgovski tečaj z najboljšim uspehom. Nastop L avgusta. 1427— 1 Pismene pocudbe ped vakontOs ristinja"  na uprav. „Siov. Naroda."
Vabilo
V
Priliko za nokup!
i* 1* e» l< r* at p* u u
žepna ura
z verižico
samo K 3 50.
,*■ O <->««ntadov nakupljenih, zato razpošiljam prekrasno 36urno (ne 12 urno) Gloria srebrno remontoarko na sidro, švicarsko kolesje z lepo dolbenim okrovjem s sekundnim kazalcem in lepo pozlačeno ali posrebreno verižico, natančno idočo za samo 3 14 50 %»*«. Dalje ponujam pristno pozlačeno 36 urno remontoarko na sidro, veleprima švic ura s pozlač. verižico za d aron. 31etno pismeno jamstvo za vsako uro. Po povzetju razpošilja
S. KOHANE, izvoz ur Kratov št. 358.
Nebroj zahvalnih! pisem in nešteto ponaročb Za neugajoče denar nazaj. 2403
na
občni zbor
Kmečke hranilnice in posojilnice v JCnežaku,
ki se vrši
v nedeljo, dne 4. julija 1909 ob 3, popoldne v uradnih prostorih.
levu! i*ecix
1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2. Poročilo načelstva
3. Odobrenje računskega zaključka za leto 1908.
4. Revizijsko poročilo Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani.
5. Prememba pravil.
6. Slučajnosti.
2425 Načelstvo
Zdravilišče gleichenberg na Štajerskem.
|jetfl>% I a*     - .
Zdravije ae: val katarji a pil, eksndati in iar?stlce, tuberkuloza (samo v začetnem stadiju ali stara, omejena), pljučne otekline, naduha« poapnenje odvodnic, napake srčnih zaklopnlc, akrofuloza, kataril v mehur!u, pratin in revmatliem, ienske bolezni, tivčne bolezni, prebolelosti.
l*o|iolnl  z<ir«a«llnl   pemoekl  km   tne   ititlikaeljr. ~aj| Svetovno8lavni zdravilni vrelci.
Sezija od 15. maja do 30. septembra. — Prospekte razpošilja in vsa pojasnila daje
zdravliško ravnateljstvo. 1434-8
Prostovoljna prodaja.
Proda ae
2215 6
žaga in tvornico zs psrkete
3/4 ure od želez
lefeža na reki Sora, oddaljena 1/4 ure od Škotje Loke in nioe, z vsemi Stroji in napravami. — Vodna moč 60 do 80 kenjsk h sil. Naprava obstoji iz 5 navadnih *ag, 5 cirknlarnik tag in več drugih strojev, — Obenem se proda tudi večja zaloga hrastovih deščic I vrate.
Kupoi naj se oglasijo pri Ignaciju Ousell v Školji Loki.
JploSno kreditno druitoo
2430 i
v Gosposki ulici št. 7
sprejema hranilne vlogo In vlogo na tekoči rečna in |ik ohreatuje a L ]nlilem 1909 po 4'/«% kros odbitka rentnega davka; eakomptira menloo In daje posolila na oseba!
kredit po SV/A do 61 ,•/..
Lastno premoŽenje anaia v deležih in zakladih   K   179 765*55
Skupna aktiva............„ 1,242 166 77
Denarni promet v letu 1908 .......„ 6,296 087 46
p
Slov. tvrdke v Ljubljani.
Brivci:
Fran Zaje
brivec, Dunajska cesta štev. 12.
Čevljarji:
Ivan Zamljen
čevljarski mojster, Kongresni trg št. 13.
Cevljarne:
Josipina Herisch
zaloga Čevljev češke tovarne, Židovske ulioe št. 7.
„Združeni čevljarji44
trgovina s čevlji za gospode, dame in otroke, Wolfove ulioe štev. 14.
Drožarji:
Drože: Jugoslovanska droiarna
Fran Golob & Jos. Polak
Ljubljana.
Gost ilne, restavracije:
Avguštin Zajec
restavracija, Sodnijske ulice štev. 6.
Galanterijsko blago:
J. Frisch
trgovina potovalnih predmetov  ter usnjeno-galanterijskega blaga, Marijin trg štev. 3._
FrTlgiič
trgovina s papirjem in galanterijskim blagom, Mestni trg.
A. Skulj
trgovina s papirjem, Poljanska cesta štev. 12
Knj
igarne:
Narodna knjigarna
Zaloga papirja, šolskih in drugih knjig Ljubljana, Jurčičev trg Št. 3.
Ivan Vrečko
trgovina s papirjem in galant. blagom, Sv. Petra cesta štev. 31._
Knjigoveznice:
Knjigoveznica
Katol. tiskovnega društva
Kopitarjeve ulice, II. nadstropje.
Lekarne:
M. Ph. Josip Čizmar
lekarna „pri Zlatem orlu", Jurčičev trg.
Lekarna Leustek
„pri Mariji pomagaj", Ee8ljeva cesta, (poleg jubilejn. mosta).
Lekarna Trnkoczy
Ljubljana
Mestni trg (poleg rotovža)..
Manufakturno blago:
Janko Češnik
„pri Češnlku" trgovina z manufakturnim blagom Stritarjeve ulice   Ljubljana   Lingarjeve ulice.
J. Kostevc
modna trgovina, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4. _
Lenasi & Gerkman
trgovina 8 suknenim blagom, Stritarjeve (Špitalske) ulioe.
J. Lozar
manufakturna trgovina Mestni trg št. 7.
Manufakturna trgovina
„pri Cirilu in Metodu44
(lastnik Ivan Miklavc) Lingarjeve ulice štev. 1.
A. & E. Skaberne
trgovina z manufakturnim blagom na debelo in drobno, Mestni trg štev. 10.
Franc Ksav. Souvan
manufakturna trgovina na debelo, Francovo nabrežje.
Franc Ksav. Souvan
manufakturni trgovini na drobno, Mestni trg, nasproti mest, magistrata.
Franc Souvan, sin
manufakturna trgovina na drobno, Mestni trg 22, stara Sonvanova hiša.
Franc Souvan, sin
manufakturna trgovina na debelo, Mestni trg Itev. 23.
Feliks Urbane manu faktur Da trgovina na debelo in na drobno Vogal Miklošičeve in Sv. Petra ceste.	Tapetniki: Anton Obreza tapetnik in dekorater, Selenburgove ulioe Itev. 1.
Feliks Urbane trgovina z manufakturnim blagom Pod Trančo št. 2.	
	Urarji in zlatarji: i      Milko Krapeš urar in trgovec a zlatnino in srebrni no Ljubljana. Jurčičev trg št 3
Modno in meš. blago: Lud. Dolenc zaloga na debelo z pleteninami, modnim in drobnim blagom vsake vrste, Kongresni trg 14. Matej Orehek trgovina z mešanim blagom, zaloga modernih oblek, Kolodvorske ulice štev. 26.	
	Usnje: Fran Mally trgovina a usnjem Resi jeva oesta Štev. 2.
Josipina Podkrajšek modna trgovina, Jurčičev trg	
	Josip Seunig zaloga vsakovrstnega usnja in čevljarskih potrebščin na debelo in drobno, Prešernove ulice.
E. Skušek modna trgovina za gospode, Mestni trg Št. 19	
	Vezenine itd.; Toni Jager trgovina ročnih del Židovske ulioe štev. 5.
A. Šinkovic dediči modna trgovina, Mestni trg štev. 19	
Katinka Widmayer trgovina z vsakovrstnim blagom za otroke dame in gospode, „pri Soincu" za vodo.	F. Meršol trgovina z drobnim in modnim blagom, vezenine, ročna dela, predtiskarija. Mestni trg štev. 18.
*Pri          7ar*H      Sv Petra nizki ceni"     ^"S1     oesta št. 2. velika  izbira   raznega perila, kravat itd. in potrebščin za kroj o če in šivilje.	
	Vrtnarji: Anton Bajec cvetlični salon pod Trančo, vrtnarija Karlovska oesta Št. 2.
Franc Zoreč trgovina z mešanim blagom, manufakturo in potrebščinami za šivilje. Martinova  cesta štev 23.	
Franc Zoreč trgovina z mešanim blagom in moko, Sv. Petra oesta št. 21.	Ivan Bizovičar umetni in trgovski vrtnar, Kolizejske ulioe štev. 16.
Peki: Avgust Jenko pekovski mojster, Marija Terezija cesta št. 7.	Zastopstva: Jakob Bončar zastopnik in zaloga valjčnega mlina Vinko Majdiča v Kranju, Vegove ulice štev. 6
Karel Žužek pekovski mojster, Fiorijanska nI oa štev. 8.	Jako o Bončar zastopnik in zaloga valjčnega mlina ] Peter Majdiča v Jaršah, Vegove ulice štev. 6.
Perilo: Marija Alešovec perilo za gospode in dame, opreme, učilišče za šivanje perila, Poljanska cesta štev. 22.	Železninske trgovine: Valentin Golob trgovina z železnino in kuhinjskimi predmeti,   Mestni trg štev. 10.
Posojilnice: Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, sprejema hranilne vloge in daje posojila, Dunajska cesta štev. 17	Ključavn ičarj i; Jos. Rebek ključavničarski mojster, Francovo nabrežje štev. 9.
Obrtno pomožno društvo r. z. z o. z. Judovske ulioe, sprejema hranilne vloge in daje posojila.	Slikarji: Brata Eberl črkoslikarija, tovarna barv in lakov, stavbna in pohištvena pleskarja, Miklošičeve ulice štev. 4.
Slaščičarne: Rudolf Bischof slaščičarna, Židovske ulice št. 8.	
	Filip Pristou slikar špeoialno le aa napise in grbe, Prešernove ulioe Št. 60.
Jakob Zalaznik slaščičarna, kavarna in pekarija, Stari trg št. 21.	Razne tvrdke: Ivan N. Adamič prva kranjska vrvarna in trgovina konopnine, Sv. Petra oesta št. 33.
Stavbni ki: Tehnična pisarna Karol Holinsky arhitekt in mestni stavbnik, Selenburgove ulice štev. 4, II. nadstropje.	
	Matko Arko trgovina z lesno, pletarsko in sitarsko robo, zaloga otročjih vozičkov, žime in morske trave, v Ljubljani, semeniščno poslopje.
Ivan Ogrin stavbnik Karlovska oesta Št. 5 (I. nadstropje).	M. Drenik Kongresni trg sokolske potrebščine, izdelovanje in vezenje zastav, kakon vsakovrstne druge vezenine itd. M. Franzl mehanično pletenje na stroj, Privez štev. 10.
Špecerijsko blago: Berjak & Sober špecerijska trgovina in žganje Ljubljana, Vodnikov trg št. 2.	
	Gotzl ml. & Lebar rezbarstvo, pozlatarstvo in izdelava modernih okvirjev Turjaški trg št. 1.
Josip Boltar trgovina z mešanim blagom, Florijanske ulioe Št. 17.	
	Ana Hofbauer isdelovalka cerkvenih paramentov, Wolfove ulioe
Štefan Mencinger trgovina s špecerijskim, delikatesnim in mešanim blagom, Martinova cesta štev. 18.	
	Brata Hlavka isdelovatelj kirnrgičnih in otropedičnih predmetov in bandai, Prešernove ulioe. G. F. Jur&sek Uglalevaleo glasovir je v, Sv. Petra oesta itev. 62 al.
T. Mencinger trgovina s špecerijskim blagom in delikatesami, Sv. Petra oesta št. 37 in 42.	
Božidar Pavčič trgovina z manufakturnim in špecerijskim blagom, Zaloška cesta štev. 15.	
	Fran Kollmann zaloga poroelana in steklenine Mestni trg.
Fr. Sark trgovina a špecerijskim  blagom, deželnimi pridelki in moko Marije Terezije cesta št. 11 (Kolizej).	Lado vik Krema fotograf^ Sv. Patra oesta itev. 87.
Lavrenčič & Domicelj
rual. Karal Meglic
žitna trgovina, Dunajska oesta št. 32.
Fr. Mally & dr.
parna opekarna Besljeva oesta št. 2.
Peter Matelič
plakater in snažile o, _Škofijske ulice štev. 14._
Fr. Sax
elektrotehniška obrt, _Gradišče štev. 17._
F. Smole
plakater, snaženje oken in stanovanj, Selenburgove ulioe štev. 6.
Fr. Ševčik
puškar in trgovec z orožjem, Židovske ulioe štev. 8.
Josip Škerlj
špedicijsko podjetje Kongresni trg Št. 16.
Jos. Škerlj
prevoz pohištva, Kongresni trg štev. 16.
Josip Vidmar
zaloga dežnikov in solnčnikov Pred škofijo št. 19      Prešernove ulice št. 4 Stari trg št. 4.
Oddati je več mest
potnikov,
moJbiT in pomočnikov
železninske stroke.
Oziralo se bo samo na ponudbe, te stroke popolroma veščih reflek-tantov, ki so zmožni slovenskega, hrvaškega ali Češkega in nemškega jezika
Ponudbe pod „Zelezo in teklo11 Celje, poštno ležeče. 405 i
Proda se radi bolezni
li i š a
(z vso opravo)
v kateri je gostilna, prodajalna in tvornica za sočavico.
——   Zraven se proda tudi -
gospodarsko poslopje.
Zahteva se 12.000 K gotovine, drugo ostane lahko na posestvu
Več pove lastnik i Kamnika, Pre lemove ulice 83. 24 n i
Društvo za otroško varstvo in mladinsko oskrb
v sodnem okrajn Litija,
vabi vse cenjene Člane in članice na svoj
občni zbor
ki ga sklicuje
dne 8. julija t L ob 2. pop. v sodnijskem poslopju v Citiji
— s sledečim vsporedom: i
1. Nagovor predsednika.
2. Poročilo tajnika.
3. Poročilo blagajnika.
4. Predlogi in nasveti. 2376 1
Za odbor:
Osebe vsakega stanu
si lahko kot zaupni sodelavci nekega zelo znanega finančnega zaveda pripravijo dober poetrmeM zaslužek. Oaobno posredo?a nje nI potrebno.
Ponudbe pod „zolo diskretno ' poste restante L|nbl|ana B7'—t
Urarskega pomočnika
-'335 - 4-
spretne takoj
H. Snttner, Ljubljana.
lepo posestvo
v 10 minut od Kočevja oddaljeni vasi obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja, gozda, njiv Itd.,
vse arondirano, se proda po nizki ceni skupaj s fand. instrukt ter žetvijo.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2198 4
Risarja
zmožnega proroČunov, sprejmem a 1 ]nli|cm t L
Ponudbe z navedbo plače ja poslati v stavbno pisarno Jos Hroncki na Bledu .■;<:■.
2390
Tajnik:
M. Polke.
Predsednik:
B. Andoljlek.
Zaradi pomanjkanja prostora
se razprodajo
kasete pisemsk. papirja
in raane
pisarniške potrebščine
K orodna knjigarna
i IJOUnd, Jurtftv tri it 3.
ki ima Že nekoliko vaje ter veselja do risanja, sprejme kot
učenca
-^r litografijo
8 1 avgustom tiskarna n litografija J. Blasoika nasl v Lic bijs ni.
Lep hlev
za dva konja in
dve šupi
s podstrešjem za krmo, se Odda takoj Več pove D. Rovsek, fotograf v Kolodvorskih ulicah ftt. 35 24i
Veliko zalogo
jramofonou m plošč
tudi s slovenskimi komad plošče od K 1 naprej
priporoča
FR. P. ZAJEC, urar
34? Ljubljana. Stari trg Z6. m Orodno dovoljeno, že 15 let obstoječo
naj*tare|fta IJubllanska
posredovalnica stanovanj in služeb
G. FLUX
Gosposke ulice S t 6 2111
prlporofa In nameira 1> bolj*'
službe iskajoče vsake vrste
kakor privatno, trgovinsko in gostilniške
osobie za Llnbl|ano in zunaj. Izbira različnih sluib, zlaati za tenske ——   Potftl»a iua.nl -VfHlna In UollUor moino hitra poMlrrzhH *w*:ot«> vlj*>n».
Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor. Prozi ao za natančni naalov.
^^^Tf%^jh«^j^fcatfca^i^na ^
fr. Herhor
stavbni in galanterijski
klepar
Tržaška cesta štev. 2.
ae priporoča vsem svojim cenjenih naročnikom ter p. n. občinstvu ** izvrševanje vseh v njegovo stroko apadajocih dol. Naročila in popravil* vseh vrat ao sprejemajo in točno izvršujejo v delavnici na Triaški oe*D Itev. 2. 24121
IHGE|„66M*^ SINGER
ijiovejSi in najpopolnejši J-flB šivalne stroje dobite H šivalni stroj. = nSB^ samo po naših protajabricah.
ibijan Singer Co. deln. dr. za šivalne stroje, sv. petra cesta.
Samo pristne, (revo razkuiujote, antiseptične
prašičje kapljice „Sussanol"
z varstveno znamko obelisk so uspešne in varujejo izgube.
Dobivajo se pri edinem izdelovalcu 1930—7
P. Birnbacher, lekarna „pri oboltsnu^ Lastnik; Vik or Hausar v Celovcu-
1 steklenica i K, 10 steklenic 8 K. Gosp.        P. Birnbacherju, lekarna „prl obeliska" v Celovcu.
Bodite tako prijazni in pošljite mi 25 steklenic kapljic proti prašičjim boleznim bpljice so izvrstne; še nisem imel nesreče pri prašičereji, odkar mam te kapljice.
S spoštovanjem Ivan Leskoschek, gostilničar.
Wirtstein, Spodnje Štajersko, dne 2. julija 1906.
T7" 03sLXtstc£bT
rgovski tečaj
ki se otvori s 1. oktobrom t. 1. se bodo vpisovalo
1 1. do 15. julija t. 1. vsak dan od 1. do 3. nre popoldne v Škoijih ulicah št. 7.
Upisnina 2 3(, mesečni honorar 16 J[
Skrivnosti harema
ni tako zanimiva kakor naših tkanin in pavolnin vzorci  cefirja, damasta,
kanefasa, platnin, oksforda itd.
otarkuNi *u
in naročite 6 rjuh. beljenih, Ia, brez šiva, 150 200 cm vel., K 13 50.
- Tkalnica Bratje Krajcar, Dobruška 9181, Čeiko. -
2330 2 Vzorci vsega blaga gratis in franko.
2169—4
Najstarejša domača slovenska tovarna peči.
Ustanovljena 1. 1888.
Založnik £ . avstrijskih
zveze       ^^J^^: državnih
ces. kralj.
uradnikov.
Ljubljana, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9
priporoča vsem stavbnim podjetnikom in si. občir.stvu svojo veliko zalogo najtrpežnejših in sicer od najmodernejših prešanih in poljubno barvanih do najpriprostejših prstenik ave^dsS različnih vzorcev kakor: renaissance, barok, gotske, secesion itd., kakor tudi štedilnike in krušne peči lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izvežban.
iradba novega gospodarskega poslopja pri pnišču v Košani, proračunjena na 15.800 K
bode cddala potom javne ponudbene obravnave.
PiVmeoe. vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali plačila v odstotkih na enjtne čete proračuna naj se predlože do
5. julija t. I. ob 9. uri dopoldne
-pnem uradu v Košani Polu ibe, katere morajo biti kolekovane s kol-za eno krono, doposlati je zapečatene z Ufcdpisom:
Ponudba za prevzetne zgradba gospodarskega poalopfa pri (pnišču v Kosani. Pobudbi mora bili dodana izrecna jzjava. da pripozna
iudcik stavbene pogoje po vsej vsebini, iu da se jim brezpogojno vkloni.
Kot vadij je dodati 10% stavbnin stroSkov v gotovini ali pa v popito varnih vreduo^tnih papirjih
Stavbni odbor si pridrži pravico izbrati ponudnika ne glede na višino
vadbene cene
Načrti, proračun in stavbui pogoji so na ogled pri župnem uradu v puri 2428-1
dne 18 junija 1909. 1» Lenaaf« blagajničar. Jota! Kaluia, načelnik.
1 ■ ■ ■ ■
Vino
2421-1
v Celju
ima v zalogi izvrstna spodnještajerska vina vseh vrst po zmernih cenah. — Vzorci so na
— razpolago, —=
— Klet se nahaja
v Sokolskem domu v jjaberju pri 6eljn
UkoJ pri twdki m.
Guui ii poljiki esnj.
Slatko gozdnega in poljskega 6uvaja odda oMna Igira|a fttika.
Prosiloem aa to službo ae je oglasiti alf) ti. |«U|a L 1. pri podpisanem županstvu. 2399—2
tnponstvo občine ZSornJu Slika
dne 24 junija 1909.
3frra Zakotalko
St. 18.470.
2897—2
Razpis.
Na dan obletnice poroke Njene o in kr Visokosti gospe nadvojvo-dinje Marije Valerije |e razdeliti 400 K zaed petero nbegih vdov llnbllaBaklk.
ProSnje teh podpor je vlagati pri mestnem magistratu dO 20- |ali|a t !•
Mestni magistrat ljubljanski
dne 18. junija 1909
Vo nćina 1. r.
županov namestnik
■ ■■■■■■■■■
■ 2 — 4 krone na dan ■
■ stalnega zaslužka. ■
■Ieeemo za prevzetje pletenega blaga MM osebe, ki bi na našem stroju delale
■doma za naše  podjetje. Predznanja ni treba. Pouk zastonj. Oddaljenost ni zapreka.  Z majhnimi ■O nabavnimi   stroški   gotova ek«l-
■stenca   Pismeno jamstvo za stalni zaslužek. Lahko in ugodno delo ob vsakem ooložaju.  Zahtevajte vse-I kakor naš prospekt. 650 9
mm Domača industrija trikotaže,
■Zagreb, Ilica 98 13. Naša zastopnica v LJubljani je •tttgg. gospodična Ivanka Murmaver, 8v.
■ Petra nasip ftt 87.
Jtarodna knjigarna
v £jubtjant
u Jnrfičcvan trgi it. 3.
priporoča
kancelijski, konceptni, 9oku-mentni, ministrski, pisemski, ovitni in barvani papir.
Kasete s pisemskim papirjem.
trgovske knjige
v vseh velikostih, črtane z eno ali z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali polusnje.
Oajemalne knjižice po c^nih Zaboga selsih zvezkov in risank. Zavitke za nrade v vseh velikostih.
-Velika izber -
radirk,
■oblo, črnila Itd.
$arVC za šole in umetnike
- Razglednice-
pokrajinske, humoristične, umetniške vseh vrst od najpreprostejših do najfmejših.
dopisnice,
bres dtdaia najboljši sedanjosti, Dobivaše p4 vseh jah, lekardah, v trgovinah 4 sicer pa is centralne zal
V CjafcZsaf
m yVVM ^RsWITaf«
itd
11?     k m. a
Klavirje prvovrstnih tvornic
Xtt strokotijakii sStelj glasb, jaaticc opozarjaš m trpež-■ost in blagoglasnost svojih instnnuitov ter priporočam zlasti
jt jCeitzmannove
pianine, ki so ne-:-: prekosljivi. :-: :-£Jamstvo 10 leti -:
izposoja lajceMk ta g prodaja proti cealki z ^ Izrednim porastom ter " u lena otplatila eotao .*. k urotaa tvrtka .*.
Alfonz - -- - Jreznik
6ra8ii£e Itev. 11 fblizt >: nunske cerkve). :-:
S
Vinsko trgovino
ALOJZIJA ZAJCA
- v Spodnji Šiški 2209-9
z
2
se priporoča slavnemu občinstvu in opozarja na avofO veliko zalogaj zajazačono priatnlk rasnih vin po znižanih cenah,
liter od 20 vinarjev naprej.
Fofttne hranilnico itev. 49.086.
Telefon itev. 135.
Glavna posojilnica
no Kongresnem trsa it 15, Sofivanova hišo v Ljubljani
sprejema In izplačnle hranilno vlogo
kros odbitka Katnoga davka. 2—26 Uradno nre od S.—12. dopolndno ln od 3.-6. popoldne.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
Postajo Zabok In portaJaJIJče Zogorfanske železnice Ropanje Stnbla.
Sezija od i. maja do 30. oktobra.
Topli vrelci 53° C toplote in lužne kopeli so pripravne posebno za zdravljenje protina, rrvmatizma, ischias, dalje ženskih bolezni, kroničnih katarjev, eksudatov, živčnih bolezni, kužnih bolezni, prebolelosti. Najboljša poraba vrelskega mahovja, enakega onemu v Fran-covih varih. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Prekrasen gozdni park, najlepša okolica. Najcenejša brezkonkurenčna prav dobra prehrana in stanovanje.
Soba od K 1*— naprej. Pojasnila in prospekte daje kopališka uprava kopal laea Mtubira nti Hristkem.   Pašta Zabok.   Brzojavna postaja Stubica.   Postaja za
interurbani telefon. 15 tO—20
C. kr. avstrijske A  državne železnice.
Izvlečok iz voznoga reda.
Odhod Ia Izubijano d«*- ieL)
7»03 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, jni. žel., Gorico, dri. žel.. Trst, c. kr. drž. žel., Beljak (čez Podroiico), Celovec.
7*25 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Stražo-Toplice, Kočevje.
0*20 dopoldne. Osebni Tlak ▼ smeri: Jesenice, Beljak, (Čez Podroiico), Celovec, Prago, Draidane, Berlin
11*40 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, jež. žel, Gorico, dri. žel., Trst, c. kr. dri žel., Beljak, (čez Podroiico), Celovec
•S2 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
Z*aO popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, jui. žel, Gorico, drž. žel, Trst, c kr dri. tel., Beljak, (čez Podroiico), Celovec
0*S3 sveoer. Osebo i vlak v smeri: Tržič, Jesenice,, Trbiž, Beljak, (čez Podrožico), Celovec, Prago, Draidane, Berlin
7*40 avooor. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
O ponool. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbil, Beljak, jui. Žel., Gorico, dri. žel., Trst, c. kr. dri. tel., Beljak, jui. žel., (čez Podroiico) Prago, Draidane, Berlin.
0*42 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbii, Gorica, dri. iel., Trst, c. kr. dri. iel., (od 80. maja le ob nedeljah in praznikih na progi Ljubljana jui. icl.-Trbii, od t. Julija na progi Ljubljana jui. iel, — Jesenice vsak dan).
rao zjutraj: Osebni vlak v Kamnik, popoldne i Osebni vlak v Kamnik Osebni vlak v Kamnik.
I0*50 ponool: Osebni vlak v Kamnik. (Le ob nedeljah in praznikih).
Prihod v LJubljano (lasne tslesntoe)i
7M2 zjutraj: Osebni vlak iz Berlina, Draž dan Prage, Beljaka, juž. iel, Trbiža, Jesenic Gorice, Trsta, Tržiča.
8-6a zjutraj: Osebni vlak Iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
H-23 dopoldne: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, jui I« L, čcx Podrostco in Trbii, Gorice, dtž. iel. Jesenic, Tržiča
2*68 popoldne: Osebni vlak iz Kočevja, StraŽe-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
4-10 popoldne: Osebni vlak iz Beljaka, juž žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Gorice, dri. žel, Trsta c kr. dri iel., Jesenic, Tržiča.
0S40 ivoAer: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage. Celovca, Beljaka, (čez Podroiico), Jeseatc
8*42 tveoer: Osebni vlak iz Beljaka, jui. tel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podroiico), Trsta, c kr. dri. iel., Gorice, dri. iel., Jesenic, Triiča
0-07 zveoer: Osebni vlak is Kočevja, Strate
Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 11*00 ponool: Osebni vlak is Trbiža, Celovca,
Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c kr. drl
Žel, Gorice, dri. iel., Jesenic.
v MneHeno (dttasme aaletnlee)i
0*40 zjutraj: Osebni vlak is Kamnika. IO"00 dopoldne: Osebni vlak is Kamnika 610 avooor: Osebni vlak is Kamnika. O-aa avooor: Osebni vlak k Kamnika. (L* ob nedeljah in pra mikih).
Časi prihoda in odhoda so navođeni v tvropejskom času.
C kr. driavno-ieleinitko ravnateljstvo v Trsk.
mm
7%2
U5
29061136
lil
Železo viti ln blatni izvori 34-50* C.
Marmorne in porcelanske banje, fango ledenje, adravljenje a mrsio vođo, araone in solnfine kopeli, slobodna lešiloa ia sdrav-
ljenje a odebeljevanjem.
Izvrstni uspehi pri zdravljenju iensklh bolesni, alabolzrsaoatl, rei ta livenih bolesni Ia slasti lschlass. — Zmerne cene. — Prospekte pošlje na zahtevo 2174- 4 mvmi
Ustanovljeno lak 10417
Tovarna oljnatih barv, laka
in firneža
Brata EBERL
Ljubljana ^
frkoslikarja, lakirarja, stavbna in |K)kiitvtna pleskarja.
Prodaja Ulica:      #        £eUvmica:
Miklošičeve ulice št. 6. #   Igriške ulice štev. 6.
nasproti hotela HUnlonM.
PatanovUeno lota 10417
Maef
t
i
J
a* h
I
E. Kristan
oblastv. koncesijo-nirana
= pisarna
246-24
Ameriko
v tjubljani, Kolodvorske ulic« itev. 41.
B
9
1 m
r
IV am|
Slovenska Ivrdka
^------------------ Sjg
g Združenih čevljarjev v Ljubljani g
s^ e^
^| Wolfove ulice štev. 14 ^
t^af priporoča slavnemu občinstvu svcjo lastno konfokcilO VSCk vrst
8^ oblival od enostavnih do najmodernejših sedanjosti.
priporoča slavnemu občinstvu svcjo lastno konfekcisO vseh vrat Obnval od enostavnih do najmodernejših sedanjosti. ^-f Ker ima društvo že več let lastno zalogo surovin pripo-
^1 roča tndi iidolovanje razolh naroČil točno po meri in okusu, e^
K
kakor jih zahtevata moderna ortopedija in anatomija.      1525 U
3
Popravila se izvršujejo točno in solidno.
Labodje milo 1*1
(Schlchtovo gosto kollevo milo)
III    1510 8
Čudovito je skoraj
kaj labodje milo (Schichtovo gosto kalijevo milo) vse zmore:   pere in desinficira v z*tr»H vodi, zabrani skrčenje in puljenje nitk volnatega blaga, se niti najmanj ne loti čipk ali najnežnejših tkanin in ima vendar nedosežno snažilno moč. _Daje najlepše belo perilo.
Dober postranski zaslužek!
za trgovce, obrtnike, loterijske kolektante, gostilničarje, —i—i— kavarnarje in zasebnike itd. ——
brez vsakega rizika. mmmmmtfl
Vsak ima n godno priliko, ds s prodajanjem sre5k 1006 9
cesarske jubilejske dobrodelne loterije
drž. društva c. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev doseže dober postranski saslužek. Srečke se brez vsakega risika sa naročilca pošljejo v komisijo in Ima od vsake prodane srečke popust. Ker bo vsak odjemalec kupil eno ali več srečk in je loterija prav bogato opr«*mljeia s dobitki, so te srečke pripraven in lar>ek postranski zaslužek sa vsakega človeka.
Naročila aa komisljonalno dobavo takih ereek naj ao Beelavijale na podpisano loterijsko pisarne.
Srečka stane 1 K in dobi prodajalec za vsako prod ino srečko visok rabat po Številu pi odanih srečk.
Loterilaka pisarna ceasr. ]nbiiejske dolwodoisjO loterije
drž- društva poštnih in brzoj a vn in uslužbencev Avstrie
Dnnai XIX., Billrothairaaae itev. 47, telefon 3011 risa. IV.
H*tal)8 ia pik
po oalzlillh ooaah
BITI
te
Zanaaja aaroeila ao toino uvrlajajo.
„Pri zlatem čevlju"
Ljubljana
Stari trg št. 9
velika zaloga
v
domačega In tujega izdelka.
Tipažaa blaga. — CeaeaalldH.
Avg. Agnola
v Ljubljani, Dunajska cesta 21.
Velika zaloga
steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov itd.
Gostilniška in kavarnarske namizna posoda
pe najnižjih cenah.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin minulimi"*
Oataaovllosso lata 1345.
Edini zavod
- v Llobllanl-
za komično čiščenje obleke ter sastorjev, barvarija ln likanje sukna
= na par. =
m. REICE
Poljanokl naolp -
Ozke ulioe it. 4.
Sprejemališče
Selenburgove ulice štev. 3.
Postrežba taaa. SalMnaa
SaaamiiiiaiaHiasaiaaaiaaiiaaanmaaaiiaiiiaaiaaaiaaaaaaaiaaaaaiaaaaaaiaaaaaaa
j
Oažno! z« Važno!
gospodinje, trgovci in iimjee.
Najboljša h oajcentjia postnžba
sa d ogve, kemikalije, zellšoa, ovetja, korenine Itd. tudi po Knalppu, ustno voda In sobni prašek, ribje olja. re-dllne In pcslpalno moke za otroke« dišave, mila in sploh vse toaletne predmeta, i" < lusmSine aparate in potrenaelne, klrurglčns ob vozila vsako vrste, sredstva sa desln-fokoljo, vosak in peste ze tla Itd. — Velika taloga najfinejšega ruma in konjaka. Zaloga svežih nal-neralaln ved In eollj sa kopel.
Oblast?, loncu, oddalo strupov.
______ *
posebno priporoclji»o:   granka »ol, dvojna aol, aoMtar, aoojan, kolmoi, krmilno apno Itd. — Vnanja naročil« M iiTriujejo toino in aolidno.
DregerBJa
£aton 3Canc
Ljubljana, Židovske ulice Si i.
rose), cvetje,
na, skorje itd. itd.
M
O
10
Cl
o
o
O
>
o
novi posnetek slovenskih pesmi v Ljubljani.
Sodba eraaaolon-orkeatra ia L|nblfane.
100879 Ružič
Miljenica Hrvata fpotpouri, I. del).
A    10088U        9 .. n n II. „
100881 Fritman: fcjlovauska rapsodja
v -
1008»* V. Parma: A<nac< »ke (koračnica*. 100883 A. Forster: Kranjska slavnostna koračnica. X  100881 A  JaU: Poadrav z Bleda
Parma: „Mladi vojaki', koračn'ca iz ope-1 1 3r S rt te »RokovnjaČi . X 1 *>av4 Wavfmek: „Sokol*, koračića
10"88ft Šubert: mBr*z tebe draga Ijubezna". 008fc6 Zaje: Dvospev iz opere „Zrinjskl".
If0fr8' pl. Tittl: Slovanska overtara.
X - *
10 »68 Ja sam Hrvat (koračnica).
1008*9 Hrvatske pesmi (koračnica).
X  100890 Zrinjski (koračnica).
Kvartet pevcev „Glasbene Matice": Marjan  Sta gn ar  Zavraan Šebenlk.
'0<338 .Visoka je go a" (narodna).
10434 „Fantič sem star šele '8 let" (narodna).
10 342 „Rasti mi, rasti trat ca zelena" (narodna).
X   i01345 »Moj očka imajo kon,*'-ka dva" (narodna).
104 "4 »Prišla bo pomlad" (narodna).
"V _
104344 ,Kaj maram, k' sem sam" (narodna).
a) .Jaz pa pojdem na Gorenjsko".
b) „Kegiment po eesti gre".
'04346 „Ur&ka, al4 Že spiš?4 (narodna).
"V" _
i 04547 me boš kaj rada irntla" (narodna).
Osmerospev povoev, Olaabono Matice".
101348 D  Jenko: , Naprej za*ta a Slave!"
X  ltJŠiŠe Iv N. Zaje: U boj!
'0**-50 F. S. Vilhar: Slovenec tn Hrvat. lO.o&t Dr. B.   pavec: Bodi zdrava domovina (ba-ritoi iss tenor solo).
Josip Poshe, spe roko mik slovenskega det  gledališča v L|abl]aDl a sprem-l|evanlem orkestra.
4-10? 189 „Oj te babe!" 4- 0.190 Na jnžnem kolodvora. 4- O* 101 Ljubljanski postrei.'etc. X S^OtlŠl Starček
4-1 21 3 O, z bi*em (knpet). 4-1021^4 J*z *em Pa liček (knplet)-4-101? 95 Napojon (kujlet) 4-1^2196 Napitnica.
Samospevi Tofto Lollča iz Ljnbllane.
i-10^1^9 „PrJdi Gorenj cM. X 4-ib 18   BB^m sel na plauice*. 4- 09181 „Po jeiern bliz' Triglava .
X
X
X
X v.
4-l02i8Z BKje so moje rožice* (Vse mine) 4- 02«83 »Otok bleski". «# -1021&4 Mila, mila lun ca.
Slovenska kmetska godba.
1'9107 Mick*na polka 09108 Gorenjski val'ek 10-10':* Mazurka na poskok. iO^il   Žeglanska polka. 1.' 9l 13 Po ježem 1*0^114 Stegnarjada polka „Hop". 10*046 Domači tramplan 10*047 Žegaanje v Tomačevem. 1U9H1 Veseli rekruti koračnica). 10^112 Kranj«ki valček.
Dvostranske plotfe v premera 25 tn. Naše plošče nikoli ne Izgube vrednosti.
Za 4 preigrane gramofonske plošče se pri kupovanju   novih  plošč  dobi   ena nova brezplačno. 4i08—4
\ajvefja  na lova vrsanofonov tu r »zi-itEn m!o> en*ltlti pluae pri
FR. P. ZAJCU.
nrarln tn optika v Llobllanl.
^vstr. gramofonska dražba z o. z.
14
5
FY
Atelije „Viktor"
MoMl&ti netili zond
= Jeethovenove ulice štev. 7. =
'H^ *JK
* * * 8
EOČITA D!SLA
vsakovrstni materijal, predtiskar\ja, tamburiranje,
plisii>mje, montiranje itd.
uf A
1
! I I i Bi
M. DRENIK.
KONGRESNI TRG. LJUBLJANA.
408
Ker so le natisnilo le omeleno število
,Msimil8 - izds]e * * * Prešernovih poezij"
katerih jo le majhno število še v zalogi, opozarjamo a tem
vnovič Da raku p. Cena v svinjsko usnje vezani izdaji 20 kron. i
J. gtssmka nasL 2289-2
tiskarna in litogr zavod v Ljubljani, Breg št 12.
Samo 6 dni
Hpre-NewYor
1--------1 Francoske prekomorske dražbe.
dina najkrajša črta v Ameriko.
Veljavne vozna liste In brezplačna pojasnila daje za vae slovenske pokrajine
0W"    BttlUO    *W ž049—5
obj
oblastveno potrjena potovalna pisarna
Ijisbljana      Dunafska šesta 18 £Jnbtjas3s
▼ novi nisi „Kmetske posojilnice", nasproti gostilne pri ^igoven".
A. Vivod-Mozetič
Ljubljana    Stari trg 21 Ljubljana
priporoča cenjenim damam 1591—19
elegantne klobuke
Mkogrstne modele po znano najnižjih cenah. .
Popravila klobukov izvršuje lino in cono. Jr*aJ^J* *
Zunanja naročila- tečno- >/^V§e^e^%K%
podružnica v pranju. /
Kova modna trgovina za gospode in dame
Ljubljana
peter Sterk m-
Stari trg" štev. IS
se priporoča slav. občinstvu kot zelo solidna sa nakup raznega modnega blaga.
Velika zaloga moškega, ženskega in otročjega perila, najmodernejših bluz, spodnjih kril, modercev, predpasnikov, rokavic, nogavic, ovratnikov, kravat, šerp, pajčolanov, žepnih rob&ov.
Otročjo oblekee, svile u klnze in nakite, svllni (ratovi, Palcolani, vezenine, posamontrljo, borto, tipke, ćipknotl ovratniki In vso potrebščino m Molilo.
Velika naloga najnovejših i596 S
moških klobukov, čoplo In olamnlkov.
Nov klavir
>   (pianlno) ao po
Poisve se pri vratari« o kotoln pri nMallčuie9S-i4
Iv. Bizo«
umetni in trg. vrtnar
fjubijana, Kolezijske ul. 16
se priporoča za
na saditev vrtov, parkov in balkonov« — Velika Izbira cvetočih in listnatih rastlin, vrtnic, prozlmnjočlh cvetlic (perene), krasna cvetlična grmovja, konifere, cvetlice za okna in balkone.
Izvršuje šopke, vence in bukete
za razne prilike.
Delo umetniško okusno ln po solidnih cenah. 1542 12
Trgovina s c etlieami iti.
Naročila na deželo hitro In vestno
Velika zaloga
juvelov, zlatnine, srebrnine različnih ur in očal. ~
Blago ur ve vrste.
Solidno postrežba. Cene najnižje. Lastna delavnica
za popravila ia nova dela.
£iido tmrm
juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi soinijski cenilec.
n LJubljana, Molfove ulice 3.
^^<^SS2SSBBSSBSE5Sai —^
Pristni kranjski
lanenooljnati firnež Oljnate barve
v posodicah po Vi, 1 kff kakor tudi v večjib posodah.
fasadne barve
za hiše, po vzorcih.
Slikarski vzorci
in papir za vzorce.
£aki
pristni angleški za vozove, za pohištva in za pode.
Steklarski klej
(kit) priznano In stroko preizknsono na|kol|sL
Karbolinej Jfavec (gips)
za podobarje h za stavbe
Čopiči 219—48
domačega izdelka a zidarje in za vsak* odrt
priporoča
jffoolf jfauptmann
v fjobljani.
prve
vrste
ottoatth oarv, BnMiov, lakov ta ■trtlanaaia klala.
Zahtevajte cesto I
p. )V(agdie
Ljubljana,    rjotel „pri JVfalieti", Ljubljana
pcipoioća htovU"fi-<z, slamnike., čapvc«, ouzjce- ivi 4ttavat*\ *» **ajtKwejiifv o(Aika4\ itt najtepii is>4>izi, nadat j* *po» »poctt«e ptedmete *a fiii&ofa&ce, ftote-sazje, (ovc*, tet****,
hofiett itd. €XLato3vti inati, zastave. .r—.
J
Podjetje betonskih stavb
4518 29
Bratje Seravolli & Pontello
Slomškove ulice 19 £jubljana Slomškove ulice 19 Kiparstvo in tvornica umetnega kamna.
Različna kamnoseška'dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevi, stopnic, postamentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje teras, vodometov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in samotne opeke.
Vsa dela so solidno in strokosnfaske izvedena. Cena najnižja. Jamstvo.
——^———  Zastopnik svodov patent „Thrui". -
ORENC
Ljubljana, Stari trg št. 5.
Irgovina z norimberškim in galanterijskim blagom na drobno in na debelo.
• a a a e
a a a
: Velika zaloga pletenin : kakor nogavic, srajc, maj, spodnjih hlač, otroške
oo »•
obleke itd.
3558 31
«0;»>«»*• S «mk**» o«* Z. aamea-Usa do 1. novemt»*~z*.
I
Nizke cene kakor doslej, vkljub času primernih novosti. Od 1. septembra do 1. i unij a 25°, zniian|e. Čudoviti zdravilni uspehi. Rsdioktivao termalno kopališče 35—44° C
*r Krapinske toplice mmm
Hrvaško (Hrvaška Švica).
Razpošiljanje termalne vode. —
Basinske, marmorne in prsne kopeli. Sudari ji. Prospekte in pojasnila daje kopališko ravnateljstvo in kopališki zdravnik dr. Mai. Pravilen naslov samo: Krapinske toplice.
Hrvaško.
Termalno pitno zdravljenje. Frekvenca 5600 oseb.
Zdraviliški dom 200 komf sob, prekr park, terase, sestanki, čitalnica (vsi časopisi) biljardna soba, stalna vc jaška zdraviliška godba. Lift, telefon, garaža za avtomobile, izposojanje avtomobilov.
Na postajo ROGATEC 2 uri in na postajo ZABOK-KRAPINA-TOPLICE 1 uro. Pri vlakih poštni landauerji. Privatni vozovi in privatni avtomobili proti naročilu pri _ ravnateljstvu 1*74—7
prost ogled
de 1. augusta t. I. prodajo pod ceno.
Več vrst platnenega blaga, prtov, ortičev, Žepnih robcev, kravat, švicarskih vejil, no-gavic in perila. Prilika je je/o ugodna. Samo proti takojšnjemu plačilu.
y
j^nton Sarc 2398-1
Sv Petra cesta štev. 8 v Ljubljani.
Izdelovanje perila in oprem za neueste
.Največja narodna
KONFEKCIJA
a imt. Mike, htdu h »mrojeačke
Krištof ič-Bučar
v JLajimblj&iii, Stari trg št.
priporoča
kraast BLTJZE Oviti, votai ta iragtm sbosIoohi
najnovejša modna sravaji
otrobe
3927-36
v ttIM
evraatike, sratoe tn drofo
Zunanja naročile se izvršujejo takoj In točno. Cene redi mele režije brez konkurence.
Patesstt
Leloiaja huda ui j« pokaaals, ia
▼sako drugo opeko
Kohiorjeva cementna strešna opeka z zarezo
V «iUJ aatosl !• asa aaat
--aia
Varstvena znamka>
Ltn.l]a*l
Ravnotam sa dobi tuđi navadna m
Svoti Jelftiin no Glincah pri £]ubljani.
Opaka krOB BOMBO v najboljli kakovosti. — Vprašanja je nasloviti na: Ivan Jelaćin ¥
1653—19
Unosi & (ftrkmon, Ljubljana
priporoča za pomlad in poletje vsakovrstno sukneno, volneno in platneno blago.
Solidne cene in točna postrežba, m mma mma eni mwm na hbb Mi mi mom bobb- Solidne cene in točna postrežba
97 26
Največja zaloga
JLjubljana, Dvorski trg štev. 3.
Podružnica: Jicvc me^te, CJloimi trg.
1157 (9
Fotosrafsbi umetni zavod Avg. Berthold
Ljubljana, Sodnijske ulice štev. 11.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: reproduciranje,
povećavanje, fotografiranje tehničnih = predmetov, interijerjev itd. =s=
Vsa dela se izvršujejo točno tudi v največji množini.
__ -366=2^
Vmko Majdič
Največja proizvajanja priznano najboljih pšeničnih mok In krmnih x izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbra-\ nih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv, pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.        3939 34
Zastopstva in zaoge: v; Ljnsljanl, Podgradu, Trnoveaa, Kočo vin« Trstu« Oorlcl, Celovca« Bollaka« Koleanu, IaoBsostn. Tri-dentn, Sadra, Spljstn, Ercegnovem. Kotora, Oaralovn ta Palin. Brzojavi: Valjčni salta, Kranj.
352 26
a o
o
>N
o 1
a
1
a 0 h
i
0
«
I
J
0
9k*J
pozor kolesarji!
Edino zostopstoo za Kranjsko
za prova 860-36
Puchoua kolesa
Pach-fSpecialf K 150
flCuriercf-koh K 115 t
Najbolj, pnevmatike Relthofferleve t
Na]nove|li šivalni atro]i od I
66 K naprej. I
Za prekupovaloe ista cena, kakor g
v tovarni. *
Ker prodajam bres potnikov, vsled tega blago veliko ceneje.
Ceniki zastonj in poštnine prosto. Z odličnim spoštovanjem
Fr. čuden
urar in trgovac v Ljubljani
DEERING
DEERING
Svetovno znani najboljši
amerik. kosilni stroji
sedanjosti, neprekosljivi, najcenejši in najtrpežnejši so
I Deeringovi stroji.
Dobe ee samo
v prvi slovenski veletrgovini
Fr. Stupica
Ijnbljana, »*«-Jvtartje Cerezije cesta št. 1.
(za privezati in pribiti na late. torej popolnoma varno proti nevihti).
ponudimo vsake poljubno množino:
Zarezane strešnike (prve vrste)
zidarsko strojno opeko, Portland - cement, peči« štedilnike, samotne plošče
M za tlakanje cerkva, hodnikov i. t. d. M
F. P. VIDIC & Komp. Ljubljana.
Ha zaktevo po tijesne vzoren In prospekte take| kreiplačno.
805 19
^cherlin
pomaga cadavita kat aeda-setni „oaičavalac mrccaa".
ar Pristen smo v steklenicah.
Naprodaj, kjer so obešeni plakati.
£in*sV'
Izdajatelj ia odgovorni orednlk Baoto P o s t o s i o m lok.
Lastnina Ia tlak »Narodno tiskarne«.
8106