647 NAšE JAME, 14 (1972), izdaja Jamars ka zveza Slovenije, Ljubljana Pred nami je lepo urejen, že 14. zvezek poljudno znanstvene publikacije s pod­ ročja krasoslovja in jamarstvo. Kot prejš­ nji je tudi to zvezek urejen v posameznih oddelkih, kjer srečujemo članke in samo­ stojne razprave, poročilo, knjižna poro­ či la itd. Uredniški odbor in upravo revije pod vodstvom mgr. Roda Gospodariča redno izdajata lepo opremljeno revijo, ki je edinstveno te vrste pri nos. V pričujočem zvezku sreču jemo med članki naslednje: Jamarsko potapljanje v Sloveniji, kjer avtorja P. Krivic in A. Praprotnik poročata o dosedanjih uspehih pri raziskavah sifo­ nov v jamah in to v 2erovnici, v sifonu med Pivko in Magdaleno jamo v sistemu Postojnske jame, v Rokovem rokavu Pla­ ninske jame, v izvire Ljubljanice itd. P. Habič piše obširneje o sifonih in nji­ hovi morfologiji, R. Gospodarič po o raziskovanjih ponor­ ne jame Viršnice in jamskem sistemu šice no R odenskem polju. Podpisani poroča o raziskovanjih Ledene jame no Stojni pri Kočevju. V drugem oddelku s~ Jamarsko zveza spominja umrlega in najuglednejšega speleobiologo dr. J. Hadžija. Med poroči l i zasledimo vrsto zanimivosti. Obširnemu poročilu o delu JZS v obdobju 1970-1971 slede poročilo o možnosti preiskav naplavine v kroških izvirih, o Franzu Muhlhoferju, raziskovalcu tudi našega krasa, o problemu izraza »esta­ velo«, itd. M ed pismi poroča P. Slave o krosu in jamah v Braziliji, komor žal noši jamarji le težko zaidejo, in odmev na poročilo o raziskovanju Velike Karlovice. Med knjižnimi poročili beremo o litera­ turi, ki obravnavo naš ali tuji kros in je za raziskovalca več ali manj dosegljivo le no tok način. Revijo obsega 73 strani z nekaj dobrimi skicami in fotografijami. Uredniškemu odboru želimo, do njegova prizadevanja ne bi popustilo. D. Novak GEOLOšKE RAZISKAVE V HIMALAJI V prejšnjih letih smo večkrat poročali o raziskavah Švicarja Tonija Hogeno v Hi­ malaji. Izvršil je ogromno delo, no roko mu je šlo ozko sodelovanje med Nepa­ lom in Švico in to na raznih področjih, ne nazadnje v geologiji. Poročali smo tudi o delu francoskega geologa Pierro Bordela, ki je lani izdal knjigo o geolo­ ških raziskavah v nepalski Himalaji, v pokrajini Thakkole. Knjigo je založil državni center za znanstveno raziskova­ nje v Parizu. Thokkolo leži med Dhoulo­ girijem in Annapurno, v severni dolini Koli Gondaki. Bordet je delal s skupino in predložil izredno bogato dokumenta­ cijo. Udeležil se je prvih himalajskih odprav, raziskoval je tudi dolino Arun, najmodernejše analize pa je lahko upo­ rabljal le v Thokkoli. Toko je ovrednotil, do so kamenine na Annopurni store okoli 24 milijonov let, nekatere formacije no dnu doline Thokkole po 870 milijonov let. Tudi nestrokovni bralec, pravi ocenjeva­ lec v La Montagne, bo z zanimanjem bral o hipotezah, koko je nastalo Himalajo, in o tektoniki Thokkole. član uredništvo »La Montogne et Alpinisme« v poročilu izraža svoje veselje nad tem, do sto obe fran­ coski planinski organizaciji prispevali k tem raziskavam in študijem. T. O. SLOVENSKA KRAšKA TERMINOLOGIJA. Kroško terminologijo jugoslovanskih na­ rodov, 1. Izdajo Zvezo geografskih insti­ tucij Jugoslavije in Katedro za fizično geografijo Oddelka za geografijo FNT. Strani 76. Pred nami je drobno knjiga, ki jo stro­ kovnjak mnogokrat potrebuje. V množici izrazov, ki jih srečujemo pri opisovanju našega kroškega sveto in njegovih poja­ vov, smo končno pričel i delati red in se skušali srečati tudi s sosednjimi narodi in jeziki, predvsem na jugoslovanskem sim­ poziju o kroški terminologiji in tipologiji krosa, ki je bil oktobra 1971. Rezultati tega in številnih naslednjih sestankov so sedaj pred nami v tej knjigi. Avtorji, predvsem po pobudnik delo d r. l. Gams se zavedajo, do to, kor so napravili, ni dokončno, vendar kljub temu je opravlje­ nega mnogo delo, ki bo v veliko pomoč raziskovalcem in opisovalcem našega krosa. Vsebino knjige je razdeljeno v nekaj po­ glavij. Abecednemu seznamu slovenskih, srbskih, hrvotskih, makedonskih, angleških, nem­ ških in francoskih izrazov sledi besednjak s krotko razlago vsakega posameznega pojmo. To je nekako osrednji del knjižice. Sledi mu krotko navodilo za robo besed­ njaka in krotko zgodovino prizadevanj za slovensko kroško izrazoslovje. V tem poglavju pogrešamo, da bi avtor vsaj omenil delo, ki je bilo v zvezi z izrazo­ slovjem napravljeno že v okviru nekda­ njega Društvo za raziskovanje jam Slo­ venije v okviru terminološke komisije (1964-65) ter gradivo za slovensko spe­ leološko terminologijo objavljeno v Bil­ tenu Jamarske sekcije PD Zelezničor, 1964, kor oboje ni daleč od tematike slo­ venske kroške terminologije. Besednjak pojasnjujejo nekatere dobre skice npr. tipi krasa in tipi vrtač in bre­ zen, moti po skica 2, ki prikazuje lego matičnega Krasa. Lahko bi bilo napraviti skico, ki bi bila enostavnejša, povsem ne­ potrebno je bilo matični Kras stiskati v geopolitične razmere sredine preteklega stoletja in prikazovati na karti še nekda­ njo Turčijo, Srbijo itd. V drugem delu knjige slede referati z jugoslovanskega simpozija o kraški ter­ minologiji v Ljubljani, 1971. Ivan Gams je govoril o razvoju besed Kras in dolina v mednarodno izraza za do ločene pojave na zemeljskem površju, do konca 19. stoletja. Isti avtor ie poro­ čal tudi o terminologiji tipov kraških polj. Jurij Kunaver je podal pregled razvoja slovenske terminologije za mikroreliefne kraške oblike. Predvsem slednji zadevo probleme, o katerih smo čitali tudi že na straneh Planinskega vestnika (1967/4, 1967/7 itd.). Knjigi je v veliko korist, do ima vsak sestavek povzetek v angleškem jeziku, pisca tega poročilo po je motilo beseda »termin« namesto dobrega in vsekakor uporabnega slovenskega »izraza«, kor pa uporabnosti knjige ni zmanjšalo. NOVOSTI CENTRALNE PLANINSKE KNJl%NICE Dušan Novak V l. 1973 je centralna planinska knjižnica nabavljala vso izvirno slovensko gorniško literaturo Planinske založbe pri PZS, pu­ blikacije Planinske zveze Jugoslavije in drugih republiških planinskih zv,ez, od jugoslovanskih založniških hiš po tista delo, ki ustrezajo namenu gorništvo in potrebam planinske organizacije. Opo­ zoriti je treba, da je sicer pretežna veči­ na gorniških knjig v planinski knjižnici tujega izvora. Nebove tuje gorniške lite­ rature se zato opravljajo v okviru mate­ rialnih možnosti. Glede obsega nabave pa velja opozoriti na našo obveščenost glede tega, kar izide pri aloskih narodih in na dolgotrajni nabavni postopek v inozemskih oddelkih po založbah. Naj­ boljši trenutni vir informacij so revije. Alpinismus, Bergsteiger in Mitteilungen OAV, čeprav se iz njihovih recenzij še ne do razbrati, kolikšno korist bi pomenila nabavo za centralno planinsko knjižnico. V naslednjem podajamo pregled samo nekaterih letošnjih pridobitev centralne planinske knjižnice. Tone Svetina: Stena Peter Ficko: Kamniške in Savinjske Alpe France Planina: Skofjo Loka s Poljansko in Selško dolino Nado Matičič: Mojih pet bičev Albreht Goyl: Plazovi Hodžialič S.: Ploninorske kuce domovi u Bih Plitvičko jezero, Zagreb, 1967 Radoš: Poklenica Poulič D.: Plitvičko jezera, 1964 Reinhold Messner: Zuruck in die Berge Reinhold Messner: Sturm om Monaslu Reinhold' Messner: Der 7. Grad Kozomi: The Andes Herrligkofer: Mount Everest Dumler H.: Grenzen des Menschen­ moglichen M. Atwater: The Avalanche Hunters Chobod R.: Stori o de_lle grude di Courmo• yeur Guide Book to de Mt. Kenya ond Kili­ modjoro Abolokov E.: No visočojših veršinoh, Moskvo Kozakova: Tehniko bezoposnosti v alpi­ nisme, Moskvo Simenov E.: Priključenija v gorah, Moskva G runfeld: Putjami odvožnih, Moskvo Bonatti W.: Grosse Toge om Berge Lukan K.: Berge dos grose Abenteuer Bonington: Annopurno foce sud Schoch dem Lawinen tod II porco di Fusine Der Schweizerische Notionolpork Tone Strojin ALPINE JOURNAL 1972 Staro, o vedno novo angleško revijo ure­ jajo zdaj W. E. Pyott, D. F. O. Dongar in E. R . Pettigrew. Ker so Angleži nestorji ekspedicionistov, je med vsebino še vedno zelo važno ekspedici jsko kroniko. Orne· nimo, da so v letu 1972 objavili tudi » The Bottle of Khinyong Chhis«, poljski prvi vzpon no to izredno težki vrh v Koroko­ rumu. Poročilo je napisal A. Kus. Afirma­ cijo poljskega alpinizma in himalaizmo v povojnem času je tolikšno, do ji ni kaj dodajati. Med zgodovinskimi članki je za nas zelo zanimiv članek Riccorda Cossino o itali­ janskem alpinizmu. Vedno bolj se uveljavlja The Himoloyon Journol, ki go izdajo S. S. Mehto Rish ro, District Hooghly, West Bengal, Indic. V njem že zdavnaj sodelujejo himalajci sko­ raj vsega sveta. Gotovo prinaša to indij­ sko revijo najizčrpnejši pregled nad do­ gajanji v Himalaji, Karokorumu in Hin­ dukušu. Urednik Soli S. Mehta je v službi pri The Alkali ond Chemicol Corporotion of lndio LT d. Ni napak, če se k naslovu pripiše še to: V zvezku 1969 je objavil 648