Naroča se pod naslovom: »Koroški Siovenec“, Lidovii knihtiskàrna, Wien V., Margareteiiplatz 7. Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Anton Mac h àt, Wien V:, Margareteiiplatz 7. Izhaja vsako sredo. Stane celoletno: K 100'— polletno : K 50-— četrtletno: K 25’— Za Jugoslavijo celoletno; 15 Din. polletno : 8 „ četrtletno : 4 „ Osé politila o, In prosveto Leto !. Dunaj, 3. avgusta 1921 Si. 20. Kova deželna vlada. / Celovec, dne 25. julija 1921. Z izvolitvijo ustavodajnega deželnega zbora dne 19. junija t. 1. je doslužila dosedanja provizorična vlada, ki se bo mox-ala umakniti legalno izvoljenemu vladnemu zastopstvu, čim bo potrjen in zaprisežen novi deželni glavar. Kakor smo že v 17. številki našega lista poročali, so nastale spričo zanimivega razmerja glasov v novem deželnem zboru tež koče, od kojik rešitve je bilo odvisno, ali ostane vlada še nadalje v rokoh nemško-meščanskih strank, ali pa jo prevzamejo soci-jalni demokratje kot najmočnejša stranka. Ker so prve odklonile zahteve slovenskih poslancev, pod katerimi bi bila ie-ta .vpije zagotoviti iz meščanskih strank sestavljeni vladi večino in ker so tudi socijalni demokratje grozili, da stopijo v najsfcrožji opozicijo proti vsaki meščanski vladi, kateri hi se iz treh stranlr koalirana vlada ne mogle zoperstavljati, so združeni kršo. socijaiei-Bauernbund in vsenemci prepustili, čotuli s teškim srcem vlado najmočnejši stranki v deželnem zboru, to je socialdemokratom. S tem se je izvrši v koroški deželni upravi velik preobrat, kajti dosedanji rež m, pod katerim smo koroški Slovenci trpeli tolikanj krivice in preganjanj je za nami in upamo, da se nikdar ne bo več povrn'1. Volitev nove vlade je bila na dnevnem redu 3. seje dež. zbora in sc je izvršila dne 22. julija t. 1. Za deželnega glavarja je bil izvoljen pos^nec .Florijan Groger (soci jal demokrat) za prvega namestnika Vincenc Schumy (Bauernbund), za drugega namestnika Silvester Leer (kršč. soc jalec). Kot deželni svetniki prsedmki dež. vlade so bili nadalje izvoljeni: Dr. Fric Dorflinger (vsenemecì, Hans Legger (soc. dem.), Dr. Artur Lemiš (Bauernbund), August Nentzler PODLISTEK Alkohol in narodno zdravje. Pred kratkim je avstrijski zvezni predsednik H a i n i s c h podal odposlanstvu nekega protialkoholnega društva pomenljivo izjavo. Predvsem je priznal, da je sam abstinent pri pijači in kajenju. Kar je povedal zvezni predsednik o prištedenju, ki bi se doseglo, če bi se uveljavila abstinenca vina in piva, ko sc je v Avstriji zadnje leto uvozilo za 5 milijard vina, temu bo pač vsak z veseljem pr:trd,1. Seveda je težko naiti pravo pot, po kateri se naj širi prot alkoholno gibanje. Tu se mora reči, da nasilne odredbe jako malo izdajo proti alkoholu, ‘kar dokazujejo vsp postave zadnjega časa. Poglejmo si n. pr. Rusijo, kjer je izdal .veliki knez Nikolaj Nikolajevič ob izbruhu vojske prepoved alkohola za rusko armado, potem vidmo, da je tu prepoved s‘er obvarovala moštvo pred pijančevanjem, častniki pa so kljub teran pili, če tudi v manjši meri. Razume se, da j-e Kerenski in za njim Lenin vstrajal pri tej prof alkoholni naredbi velikega kneza, ker je odgovarjala njunim sociali- (soc. dem.), Dr. Matih. Zeiriitzer in pet- namestnikov. Novoizvoljeni dežaini glavar je v daljšem govoru razvil delavni program koroške deželne vlade in deželnega zbora. Med drugim je omenil, da bo morala biti naloga najbližje bodočnosti pospeševanje industrije, trgovine in obriti, kmetijstva, tujskega prometa; umetnosti in znanosti, ter da je za dober gospodarski in kulturni razvoj treba dobrih odnosa jev z obmejnima državama Jugoslavie in Itaiijo. Kot vodilno smer deželne vlade, katero smatra novi deželni glavar za izvršilni organ deželnega zbora in zvezne vlade navaja: strogo upoštevanja in izvrševanje deželnih in državnih zakonov, obrambo republike in njenih demokratičnih naprav, hitrejšo izvršitev selitvene in servitutne postave, spoštovanje lastnega mnenja (Meinungsfreibeit) demokratizacijo uprave, sodelovanje pri podržavljanju ljudskih in meščanskih šol, pri izrabi vodnih sil, večje obdaeenje financielno močnejših itd. V spoznanju, pravi deželni glavar dalje, da je vzpostavitev gospodarskega življenja odv sna v prvi vrsti ocl vstvarjajočega dela, se bomo prizadevali, duševno in manuelno (rokotvorno) delo vsau cas spoštovati in delavno dolžnost vseh ljudi spraviti do veljave. Škodljivce in parazite človeške delavne sile bomo zatirali, kjer jih bomo našli. Koroški Slovenci pričakujemo od nove deželne vlade z vso opravičenostjo, da bo tudi kar se tiče našega stališča v deželi in državi zavzela napram nam kot narodnostni manjšini povsem korektno stališče ter nam priznala pravice in svoboščine ki so nam bile zajamčene .po St.-Germainski mirovni pogodbi. Le kot svobodni, ravnopravni državljani in deželam bomo koroški Slovenci radevolje sodelovali pri gospodarskih in kulturnih vprašanjih kakor jih je- začrtal novi deželni glavar v svojem delavnem programu. Zato pa tudi stičnim nazorom. Toda pije se na Ruskem samo nekoliko manj, kot pred to prepovedjo, samo s to razliko, da mesto dobrega žganja, ki je bilo posebno na Ruskem znano, kuhajo žganje skrivoma iz rozin, krompirja in drugega sadja, ki mnogo bolj škodujejo zdravju, kot prejšnje destilirane alkoholne pijače. Kljub najstrožjim kaznim in grožnjam, zaplembam in zaporom ta nadloga na Ruskem ni niti najmnnj ponehala. Rus mora imeti svoje vodko, od katere ga ne more odvrniti nič. Ce se hoče na Ruskem pobijati uživanje alkoholnih pijač z uspehom, potem je treba za to čisto drugega načina, in sicer z izobrazbo in s predavanji o škodljivosti alkoholnih pijač. Zanimivi so tudi rezultati prvega leta po alkoholni prepovedi v Ameriki. Slučaji policijskih prestopkov pijanosti so se sicer zmanjšali, kar pa se da razumeti iz tega, da se je pijančevalo bolj skrivno. Profesorji medicinskih fakultet v Ameriki so se izrekli proti tej prepovedi, ker se s takimi prepovedmi samo poslabša kakovost pijač, toda pijančevanje s tem nikakor ne preneha. Angleška poskuša zadnji čas boriti se na drug način proti pijančevanju. Kljub zmanjšanju gostiln se je izkazalo naraščanje pijan- zahtevamo, da se - napravi enkrat za vselej konec orgijam koroškega „Heimatdiensta“ in preganjanju slovenskomislečega prebivalstva, ker je to predpogoj »strogega upoštevanja in izvrševanja deželnih in državnih zakondv.“ Priznavamo samo ofieijelne deželne in državne oblasti od katerih zahtevamo popolne objektivnosti ter odklanjamo vsako vmešavanje „Heimitdiensta“ v uradne zadeve ter vplivanje na sodišča, kar se še vedno dogaja. Nadolje opozarjamo novo vlado na svečano obljubo bivšega prov. deželnega zbora, podano v št, Vidu dne 28. septembra 1920 (torej 12 dni pred plebiscitom) in ki zagotavlja koroškim Slovencem „kot temeljno načelo bodoče deželne politike, politiko sprave in pra-vičnosti!“ Nadalje obljublja deželni zbor, „da hoče varovati jezikovno in naredijo posebnost slovenskih deželanov in skrbeti za njih duševni in gospodarski procvit ravno v isti meri, kakor za nemški prebivalce dežele/* Ker novi deželni glavar svojega stališča napram koroškim Slovencem ni posebno, omenil, smatramo za potrebno, da opozorimo novo vlado na svoj čas dane obljube, ki so ostale še na dolgu. Tudi novo vlado bomo. sodili po njenih delih. Izvanredni občni zbor „pol. in gosp. društva za Slovence na Koroškem" se je vršil v četertek dne 28. julija t. 1, ob nepričakovano dobri udeležbi v društvenih prostorih v Celovcu. Predsednik, deželni poslanec Kraiger, je otvoril ob 10. uri dop. zborovanje, nakar je podal društveni tajnik poročilo o delovanju naše pol. organizacije, katero bomo objavili v eni prihodnjih številk. Za tem čevanja za 65 odstotkov. Jako velik odstotek odpade pri tem na ženske. Nove postave, ki se pripravljajo, bodo še bolj omejile čas, V katerem se smejo točiti protialkoholne pijače. Razven tega se te pijače ne smejo prodajati na kredit. S tem pridemo k najvažnejši točki, ki je tudi za našo državo velikega pomena. Tudi pri nas bi bilo s strogim, protialkoholnim zakonom le malo doseženo, posebno v sedanjih časih, ko ostane marsikatera naredba samo na papirju. Mesto žganja, ki stoji sedaj pod državnim nadzorstvom, bi spravila zakotna trgovina slabe, zdravju škodljive pijače v promet. Tudi od poučnega delovanja s pomočjo predavani, filmov itd. se ne sme pričakovati preveč. Toda ta način protialkoholnega gibanja se vendarle ne sme zanemarjati. Še več bi se doseglo z velikim podraženjem alkohola. / in visokim zacarinjenjem uvoženega vina, ker-bi s tem gotovo padlo število pivcev. / Važno bi bilo tudi, najti nadomestilo za žganje in alkoholna pijače, na pr. v obliki čaja. Kar pa je najvažnejše, je primenia vzgoja nedorastlib in otrok. Še predno zapade mladina strasti svojih starišev, se mora poučiti o nevarnostih tega zlobnega strupa. Ti utisi, ki jR poročal gosp. poslanec Poljanec o delovanju slovenskih poslancev v deželnem zboru, zlasti, kako je prišlo do sestave nove socijal-demokratične deželne vlade. Poslušalci so mu sledili z velikim zanimanjem vzeli z odobravanjem njegova izvajanja na znanje. Razvila se je debata obstališču naše stranke napram volilni obveznosti, katero želijo imeti upeljano meščanske stranke kot koncesijo zato, da se oba dezelnozborske volilna okraja združita v samo emga. Zborovalci so se izrekli skoro soglasno proti volilni dolžnosti. Občni zbor je nadalje razpravljal in sklepal o spopolnitvi strankine organizacije, o izprembi društvenih pravil, o pobiranju članarine, ki se je določila za tekoče leto s 20 K o evidenci vseh društvenikov, nadalje se je priporočalo širiti list „Korosk Slovenec^ in mu pridno dopisovati. Razpravljalo se je o skupni organizaciji narodnostnih manjšin v Avstriji, ki se snuje na. Dunaju tor sklenilo stopiti v ta namen v stalen stik^ s češkim narodnim vyborom na Dunaju. Končno se je izrazila potreba pravnega zastopstva društvenikov ter je bil odbor pooblaščen, da stori v tem oziru potrebne korake. Podal so je načrt in izvolil poseben od sek za izpeljavo mladinskih organizacij. Po 2'4 urnem zborovanju je predsednik zaključil lepo uspelo zborovanje. Germanizacija, v cerkvi» Nihče si ne more predstavljati, kdor ni sam skusil, kako preuzame človeka, ko pide v cerkev v slovenskem kraju, kjer je prej bilo v orlivi vse slovensko, zdaj pa stoji na prižnici duhovnik, ki oznanjuje besedo božjo v tujem jeziku. Kako v dno srca užalosti človeka, ko začuje naenkrat nemško pridigo, nemško petje, nemško molitev. Marsikomu so se pri-tem vsled globoke srčne užaljenosti s solzami porosile oči. Pa ne reci zopet kdo, da je to kak pretiran nekrščanski nacionalizem, o ne, to je ona globoka in velika ljubezen, ki jo je Bog vsadil človeku v srce do materinega jezika. To je ljubezen otroka do matere, ki ga je učila govoriti in moliti v tem jeziku. To je naj-nešnejše čustvo ljubezni otroka do matere. Kdor pravi, da je to pretiran nacijonalizem, jo nevednež ali» hudobnež. V komur je bii ta eut ljubezni do matere zamorjen, ta hi nikak vzor-človek, ta je samo žalostna priča nasilnega, krivičnega ponemčevanja. Temu je bilo iztrgano iz srca najplemenitejše čustvo nežhfe ljubezni otroka do matere. To naj bi bil nekrščanski nacionalizem, če se naša narava upira germanizaciji, zlasti germanizaciji v cerkvi? Nekrščanski nacijonalizem, ali ni tudi Kristus ljubil svojega materinega jezika in svojega naroda? Nekr-ščanski nacijonalizem, če sledimo čutu svoje narave? če smo vsled te germanizacije globoko užaljeni, če sc vsled tega ponemčevanja budi v nas odpor, jeza in nevolja? jih dobi človek v mladih letih, ostanejo živi mnogokrat vse življinje. V prvi vrsti se mora naša mladina vzgajati k vzdržnosti, potem bo prihodnja generaija že opustila alkohol. Alkoholno vprašanje je naj večje socialnopolitične važnosti. Že vzgoja se mora ozirati nanje, da bo uspeh tem večji, kajti v tako ubogi, državi, kot je Avstriji, tako škodljiv iu dragi alkohol ne bi smel imeti prostora. Kaj le kongrua? Tako sc imenuje plača, ki jo dobivajo duhovniki. Ker se je ravno zadnji čas o priliki primernega zvišanja te plače dosti pisalo in v parlamentu od strani socijalnih demokratov dosti neumnega in surovega govorilo, kar sta poskrbela v prvi vrsti bivša učitelja (!) Sclnieklmadl in Gidckel in ker soeijalni demo-kratje porabijo seveda tudi to priliko za agitacijo, češ, sedaj morajo zopet kmetje in delavci več zu duhovnike piacevoli, podamo tukaj zgodovinsko in jm-idično podlago tega vprašanja. Avstrijska država je pod Jožefom II. krat-komalo uzda cerkvi s silo veliko cerkvenega To je vendar popolnoma naravno, nenaravno je to, če je bil kje ta čut zamorjen, da mnogi ničesar več ne čutijo do svojega materinega jezika. Ali se ne počuti Nemec v cerkvi veliko bolje, če pride v cerkev, kjer sa nemško pridiguje, nemško poje, nemško moli? Ali se mu ne zdi vse veliko bolj domače, bolj prisrčno? Ali se ne čuti bolj ganjenega k pobožnosti, kakor pa če pride v cerkev, kjer mu udarjajo na uho tuji glasovi? In ali ni pri Francozu, Lahu, Angležu ravno tako? Dokaz, da je ta eut utemeljen v človeški naravi,-dokaz, kako krivično je, če se nam zdaj očila pretirani nacijonalizem, ker še nismo zatajili tega čuta, ker si ga še nismo dali zamoriti. Vi, ki hočete zamoriti v nas ta eut, pomislite, da zamorujete v tem tudi vsa druga blaga in plemenita čustva. Čut naklonjenosti, dobrohotnosti in ljubezni do bližnjega, čut ljubezni do očeta in matere, čut udanosti iu ljubezni do Boga, čut za vse dobro, blago, vzvišeno in plemenito. Izmed vseh vrst ponemčevanja nas je najhuje zadelo ponemčevanje v cerkvi. In pri tem ponemčevanju sodelujeta nezmožnost in slaba volja. Ne le sposobnosti, tudi dobre volje manjka. Oni nemški duhovniki) po načrtu in namenoma upeljujejo nemščino v cerkev, namenoma, ne samo zato, ker so slovenskega jezika nezmožni. Oni hočejo germanizirati. Oni upeljujejo nemško petje, nemško molitev tudi tam, kjer bi bil duhovnik v stanu slovenski moliti, kjer bi se lahko slov. pelo. ' Nemec ss večkrat no more umisliti v slovenske razmere, v slovensko dušo. Toda pomislite,'kako bi vplivalo na Vas gospodje nemški duhovniki, kako bi vplivalo na Nemce, če bi prišel slov. duhovnik na nemško faro in bi začel vpeljavati v cerkev slovensko peje, slovensko molitev, slovensko pridigo? Ali bi sploh kdo še ostal v cerkvi? Ne samo, da ste slovenskega jezika nezmožni, da ljudje pravijo (zlasti ženske): jaz sem se spovedal (a) slovenski, pa ne vem, če so me gospod zastopili, gospod so potem govorili nemško in jih jaz nisem razumel (a). Ne same, da ljudje ne razumejo' Vaših nemških pridig Vaših nemških poukov za. zaročence, Vaših nemških kafehez, tudi prostovoljno in namenoma germanizirate. Ali nam res hočete omrziti cerkev, nas odgnati od cerkve? Vi ubijate vero v nas! Oni, ki so Vas klicali, oni, k so pregnali slovenske duhovnike in hoteli imeti nemškega duhovnika, njim ni bilo za vero, njim je bilo le za politike in nacijonalizem (za oni nekrščanski, paganski, pretirani nacijonalizem, ki ga po. krivici očitite nam), onih skoro itak ni v cerkev, zdaj pa hočete odgnati še nas? Hočete res napraviti, da bo veljalo: ,,Dober Slovan — slab Kristjan*4, kar nam zaenkrat še popolnoma krivično in nesramno — zlobno očitate? Ali hočete imeti prazne cerkve, kjer premoženja, ki je imelo še pred vojsko kljub slabemu gospodarstvu okoli 800 miljonov zlatih kron vrednosti. Naj misli kdo o cerkvi, kar hoče, pripoznati mora, da je bila to nasilnost, ki jo ropu že zelo podobna. Kajti cerkev si je pridobila tisto premoženje poštenim potom. Deloma so si samostani, ki so prvi prinesli kulturo v naše kraje, sami še le napravili rodovitno zemljo, da so posekali gozdove, sušili močvirja, deloma so jo dobili od ljudi v dar, deloma so jo tudi še kupili. Biki je trej juridieno popolnoma njihova prava last. A lastnine se nikomur ne sme vzeti s silo, tudi cerkvi ne. To je že tedaj uvidela država sama. Zato se je Jožef II. leta 1783 slovesno zavezal, da hoče to premoženje, ki se je cerkvi vzelo, porabiti za plačo duhovnikov. Naj torej misli o cerkvi kdo kar hoče, pripoznati mora, da je država, ko je odvzela cerkvi premoženje prevzela dolžnost, skrbeti za duhovnike, kakor se glasi v tisti izjavi Jožefa II.: „Brezdvomno je oskrbovanje pastirstva stvar duhovnikov. Da se to zgodi in tudi skrbeti za naraščaj, za stare in nepcrabljive duhovnike, je brezdvomno dolžnost vladarjevaKaj sledi iz tega? V trenutku, ko bi država te svoje slovesno podane izjave, dolžnosti do cerkve ne izpolnila več, je moralno in juridieno dolžna, dati cerkvi odvzeto premoženje nazaj. Poiem tudi cerkev od bodete potem osrečevali z vsezveličavno nemščino gluhe stene? Ce to hočete, potem germanizirajte, potem preženite še te slovenske duhovnike, kar jih jc ža ostalo, potem jih le napadajte iu nastavljajte po slovenskih farah nemške duhovnike. Pripis. Dobro bi bilo, da bi ,,Koroški SIo-venec“ večkrat poročal o germanizaciji v cerkvi. Lo drugega ne. vsaj teg strirati jc treba to ponemčevanje, izmed vseh ponemčevanj najbolj ostudno. Vsaj pokazati moramo na to krivico, da bedo videli našo bol in naš upravičen gnjev, da ne bodo rekli: saj se nihče ne gane, saj je vse prav in dobro. Apelirati hočemo na njhovo vest, kako morejo spraviti v soglasje s svojo vestjo to ponemčevanje, ki je popolnoma v nasprotju s Kristusovo voljo, da se vsem narodom evangelij oznanjuje v njihovem jeziku. Neke javne kontrole potrebujemo. —Zato naj sc od povsod z vsake slov. župnije, kjer je nastavljen nemški duhovnik,. ..Koroškemu Slovencu" od časa do časa poroča, koliko in v kakom tempu se germanizira, v koliko se je že upeljala v cerkev in v šolo nemščina, odkar je prišel nemški duhovnik, v koliko se je že upeljala nemška pridiga, nemško petje, nem. molitev. Naše šolske razmere. Da more narod dospeti do gotove stopinje izobrazbe in moralne zavednost', mu je ne-obhodno potrebna šola in pouk v lastnem jeziku, v jeziku v katerem govori in občuje. Narod brez svojih šol je obsajen na smrt. Tudi nam koroškim Slovencem je prvi pogoj za obstanek našega življa v Nemški Avstriji, slovenska šola. Kaj nam pomaga vsa še taka brezhibna Organizacija in društva, čd nam Nemci odrekajo najvažnejše, ako teptajo gl» tla naše naravne, najsvetejše pravice do slovenskih šol. Vse naše • zahteve. se morajo osredotočiti, da si priborimo za naše otroke pouk v materinem jeziku, da ne bodo poučevali slovenske dece n a j z a g' ri ž e n e,j š i naši nasprotniki, nemški in nemeurski učitelji, katere je nastavila vlada v popolnoma -slovenskih, krajih -a namenom, da odtujujejo mladino lastnemu narodu. Germanizacija, s pomočjo šole, ubiti narodno zavesti, to je ideal naših učiteljev. V sedanjih šolah učenec ne pridobi drugega, kot da mu omrzne veselje do slovenskega jezika, iskra, ki pozneje vzplamti v ogenj narodnega sovraštva. Slovenska knjiga ga ne zanima, ker ga učitelj ni učil latinice, je tudi ne zna brati. Segal bo po nemški knjigi in mišljenje mu bo popolnoma nemško. Z eno besedo, naše šole so tako urejene, da se otrok počasi, smotreno vzgoji za narodnega odpadnika, poturico. Ravno nemškutarija je sad nemških šol. Nemški učitelji so nam najbolj nevarni, ker dan za dnevom hujskajo in govorijo v šoli države niti vinarja ne bo zah evala več. Kajti tisto premoženje je bilo tedaj tako veliko, da bi cerkev lahko sama skrbela za svoje duhovnike, ako se ji oa nazaj. Dokler pa država tega ne stori, je dolžna, kakor se je sama zavezala, s primerno plačo za duhovnike skrbeti. Da je država s tem cerkvenim premoženjem strahovito slabo gospodarila in so si, kakor povsod — omenjam samo zvonove-- z državno pomočjo polnili žepe Judje, to ni krivda cerkve, ampak države. Tako je povdarjal poslanec univerzitetni profesor dr. Rintelen, kako je n. pr. država prodala neko tako svoje-časno cerkveno posestvo'v Waidhofenu na Avstrijskem za 700.000 K. Kupec ga jc zopet hitro prodal neki francoski družbi. Ta je vse gzdove posekam in še potem dobila od gozdarske bSnkc 3 milijone za tp posestvo. In to se ni zgodilo sedaj, ampak pred vojsko. Zelo škodovalo je temu cerkvenemu premoženju, ki je naloženo v taimzvanem „Reli-gionsfomb' ih „Studienfond‘‘ — iz k (.eroga se, mimogrede omenjeno, skrbi ne samo za katoliško cerkev, ampak tudi za draga venhzpove-danja, akoravno sliši to prenmženje edinole katoliški cerkvi — zelo š) o luia1') je, da je večinoma naloženo v — državnih papirji!, in je tako po krivdi države strahovito izgubilo . o »nedeljivi Koroški" v »osvobodilnih bojih" in drngili abotnostih. In če vedno sistematično utepaja' mladini v glavo tako Čenčanje, bode li za vse dostopna duša otrokova ostala neotrovana? Več ali manj slabih posledic gotovo zapusti taka vzgajna nemška metoda. Nemški učitelji, deloma sami janičarji in odpadniki so tisti destruktivni element, ki s svojim razdiralnim delom najbolj škoduje našemu narodu, oni so kakor črv sredi jabolka, kjer gloda počasi in vstrajno. Oni vrgajnjejo našo mladino v »karntnertren", to je v uem-eurje, in neznačajneže, ki ne znajo pozneje samostojno misliti temveč postanejo brezvoljni mameluki, z dušo in telesom pripravljeni iti v boj za nemške koristi. Nemčurski učitelji so stalni poroevalei »Heimatsdiensta", policaji in ogleduhi, ki vedno vohajo in'stikajo pri nas po iredenti, katere ni. ....... Samo tedaj, če bomo imeli slovenske šole smemo upati, da bomo obustali in se vspešno upirali vsemu potujčevanju. Samo rod, vzra-stel in vzgojen v slovenski šoli bo obstal krepak, značajen in zaveden. Le v slovenskih šolah smemo pričakovati boljših uspehov, ko bo otrok učitelje tudi razumel. Kako lepe uspehe so dosegli v razmeroma kratkem času lansko leto, ko smo imeli slovenske šole! Z velikim veseljem in bolj redno so hodili otroci v šolo nego sedaj, z zanimanjem in pazljivostjo so sledili slovenskemu pouku učitelja,* katerega so razumeli. Da bi imeli mi 10 let slovensko šolo, pa hi vzrastal nov rod, čil in narodno navdušen. Prejšnja leta se je v takozvanih utrakvi-stičnih šolali poučevalo v prvem razredu popolnoma slovensko, pa zadnje čase se mora že tudi tukaj slovenščina umikati nemščini. To so toraj tiste, lansko leto v St. Vidu obljubljene pravice! Pa tak nemčurski učitelj — germanizator — ma odgovor hitro pri rokah, češ, saj se slovenski jezik tudi poučuje, prostovoljno 2 uri na teden. Tako torej, slovenski otroci se tujega jezika morajo, materinega pa če hočejo, sili jih nihče k temu. Lahi, Ki-nezi itd. se v šolah učijo materinega jezika, potem še le drugih, samo koroški Slovenec se mora najpoprej nemško, slovensko pa Če sam hoče. Res, da se po nekaterih kraj ili (a ne povsod) poučuje še 2 uri na teden slovenski jezik, a kako da je s prostovoljnim poukom, ve vsak. Otroci, nemškomislečih siarišev pa slovenskih ur itak ne obiskujejo. Dajte nam slovenske šole! To je naša na. ravna, najsvetejša pravica in najbolj upravičena zahteva! Narod, kateri nima svojih šol, je obsojen na smrt. In umreti mi nočemo! Slo-venska šola je edino sredstvo za našo narodno življenje, za naš obstoj v Nemški Avstriji. Proč z nemškimi šolami, ki vcepajo mladini sovraštvo proti lastnemu narodu. vrednosti. Zato je samo, kakor pravimo, prekleta, ali pa tudi sveta dolžnost države, da cerkvi da zato primerno odškodnino saj v tem, da omogoči cerkvi, oziroma njenim duhovnikom delovanje, od kterega ima v zadnji vrsti itak le država sama zopet korist. In to tako, kar je po lastni krivdi izgubila pri cerkvenem premoženju, da to pri plači duhovnikov poravna. To je storila država žo svojčas, ko je v napoleonskih vojskah država tudi mnogo erkvenega premoženja zapravila, da je kakor svojim uradnikom, dala tudi duhovnikom primerne doklade k plači. K temu pride še. da državo ni samo slabo gospodarila s tem cerkvenim premoženjem, ampak delala naravnost »kšefte" v svojo korist in v škodo team, cerkvenega rpeniož«- ja. Samo en slučaj! Vsakdo, ki je bil vojak, pozna garnizijsko bolnišnico v Gradcu. To je ogromno poslopje, ki sliši S,Re-Hffionsfondu", torej cerkveno premoženje. Država gospodari ž njim. In kako? Vzela ga je v najem za se, za vojaško bolnišnico, a za celo poslopje jo plačala »Religionsfondu" še pred kratkem letnih — reci in piši 24.0 K’ Takih slučajev je uabroj! Iz vsega tega je razvidno, da ima država dolžnost skrbeti za plačo duhovnikov, ker se je tedaj, ko je odvzela cerkvi tisto veliko remoženje, k temu za- '•> n-v toW> a 1* 0 - /i»«***^ . t*^«»**. V . M^a.*-,*/oi« .7.