KLEPET OB KAVICI s pesnico Milo Vlai-Gvozdi Jaz sem potnik, voznik, gledalec, sanja, pevec, borec, ena in lovek - v teku. Vratg bivanja. Vsak dan mije lepi moja misel poslaja velika, Prinaam molitev vesti. Ne vznemirja me premik asa. Gradim sebe iz okroglih zrnc satnoie. Dogodki, ki so se vrstili v tem mesecu, so me spod-budili k razmiljanju o jugoslovanskem soitju, o vlo-gi enske pri nas, njenem uslvarjalnem duhu in delu, o vrednotah lovenosti, etinosti in predvsem svobodi. In ko sem iskala mojega prvega sogovornika za to no-vo rubriko KLEPT OB KAVICI, ob prebiranju nave-denih verzov, izbor ni bil (eaven. Dnevna soba knjige, ki se ibijo na policah, ro-kopisi, slike, skulpture, roe in prijetna sodobna gla-sba. Literarni nokturno sredi dopoldneva, bi lahko re-kli. Mila VlaiGvozdi, kdo sle pravzaprav? ,,V Ljubljano sem prila iz Hercegovine, toneje iz Mostarja pred ve kot tridesetimi leti. Rasfa sem ob toplem ognjiu svojih starev med tirimi brati in mnogo starejo sestro. Oe je bil moj veliki uitelj in duhovni vodja, ki mi je vlil ljubezen do poezije, saj me je vzgajal v duhu bogatih ljudskih rekov in prego-vorov, ki so postali moto mojega ivljenja." Ko iem poli, / hodim po skririh / slezicah, / pu katerih si nas / vodil. . . (Pogovor z oetom) eprav je pesnica hercegovskega rodu, se je pov-sem vrasla v nae okolje. V njem je kot pravi, pognala korenine. Naa deela ji je postala drugi dom. V Ljubljani je tudirala romanistiko in slavistiko, se za-poslila kot profesor na pedagoki akademiji in ustvari-la druino. ,,Moj najsreneji dan je bil, ko sem svetu podarila novo ivljenje. Veste, zelo sem si elela otroka, a nara-va mi ni bila najbolj naklonjena. Vendar z voljo, vztrajnostjo, z ljubeznijo in portvovalnostjo, ki nam danes al manjkajo na vseh ravneh, sem uspela." Prva njena zbirka UINILO Ml SE, DA SU ZVI-JEZDE, je izla Ieta 1%9 v Mostarju, druga DIH ZEMLJE HERCEGOVSKE v italijanini pred peti-mi leti v Neaplju, tretjo PESMI ZA PRUATELJE, pa imamo zdaj v slovenini v bibliofilski izdaji in z avtorinim rokopisom Da se mi dan ne razjoe / Teem s sreem Neretve in Soe. Mila, kaj vam pomeni pesem? ,,Pesem je sestavni del mojega ivljenja, je topel in-timni svet, v katerem iem izhod iz vsakdanjosti. A nisem pesnik, ki ivi v oblakih, ograjen od resninega sveta. Meni se porajajo verzi, ko kuham, perem, i-vam, pletem in da ne natevam e. Predvsem izhajam iz narave. Namre ljubim njeno istost, samotne poti in predvsem njene visoke gore. Lani se mi je izpolnila ena izmed mojih najvejih e-lja, povzpela sem se na Triglav. Dotaknila sem se nje-govih najvijih skal, da bi ga e bolj razumela." A mimo poglavitnih vendarie ne smemo. V mislih imam vae pedagoko delo. Odlien ste metodik in av-torica znanega ubenika za srbohrvaino, ki so ga praktiki sprejeli tako kol malokatero podobno knjigo. ,,Zelo rada imam svoj poklic, rada delam z mladi-mi, ker menim, da jim odmerjamo premalo asa. i-vijo v zelo tekih asih, pa e uni narti so na nekate-rih podrojih preobseni. Zato jim treba pomagati do-ma in v oli. Kot pedagog jim priporoam naj se vkljuijo v interesne dejavnosti, kjer lahko koristno uporabijo svoje umske, ustvene in fizine sposobno-sti. Ko odrastejo, bodo s tem pridobljenim znanjem e bolj sreni in zadovoljni, kajti naa domovina bo po trebovala bolj kot kdajkoli prej zdrave, izobraene, ustvarjalne in pokonne ljudi." Da ob koncu najinega pogovora stmem vae misli. Vi e kako doivljate ta na vsakdan, ki pa al ni niti najmanj ronat? Delovne vneme ni, prevladuje le e brezumje. ,,Ja, res je, a upanje vendarle obstaja. In, e sva na-jin pogovor zaeli z verzi, pa ga e skleniva." RESNICA SE JE IZGUBILA Iem jo iem nekjejo bom nala moje srceje vseved. ^era Vogrini