MARIAE CARMINA Franci Zagoričnik Kateri nemir katerih zidov katerega nadaljevanja v močvirju kateri parter katere vrednote katero upanje na žetev katere kobilice so obrodile pustinjo katere bilke dajo mleko katere sok mojega brata kateri mlaj slačenje videza katere lupine sem pustil na soncu v katera usta po katero sol v katero telo sem se zavlekel v katero nožnico po kruh v katero bitko Kajti je pesem ko da bi bila je pot od konca do kraja ko jaz umrl bom da bi bila kajti je zvon ko da bi bil je zvon ki bo utihnil kajti je padanje plodov ko jaz in ti ki bo utihnil kakor je pesem da bi bila kakor nas izpira deževje in golta požar kajti je vietnam moje ljubezni kakor je padanje plodov ko jaz umrl boni ko da bi bil od konca do kraja in čez Kajti so kraji ki so mi znani ne da bi jih videl v življenju so čezinčez so kraji so moje oči ne da bi jih videl so čezinčez so reke rib oči ki jih poznam so rane sveta so kraji 483 so čezinčez oči so reke so kakor imena oči oči so kakor imena krajev so kraji kakor so imena moje ljubezni so imena ugaslih oči L A B O R A Franci Zagoričnik Nočeš pogledati je rekla ampak zgodilo se je Jezero je zakrilo svoje drobovje in v tesnih zimskih izbah smo bili ujeti v njegove lupine Tako je prišel na svet in nam povedal nemško pravljico tisto ki jo je pozabil ko je bil velik Bila je zoprna Sploh pa so daleč Azija in Volkovi od tega najpomembnejšega konca sveta To je zvezda na kateri živimo in Nebo se vsak dan bolj razločno podira Čeprav želimo da bi imelo nekje svoja neuklonljiva obzorja pogled ne bo nikoli obsegel vso plodno ravnico od jutra do mraka in dalje Na samih vrlieh ostaja privid zato da se reče Vse je spodaj in majhno Tako se potem spuščajo krokarji kajti vedno pridejo od zgoraj iz domovja edinega smisla Tako se potem spuščajo nažrti prsti mississippija ali alabame ali te Doline ki je pravzaprav dolina Tako se potem proti krajem ki so severno od južnih ali južno do severnih Pravzaprav dolina podobna ostalim takšnim 484 dolinam ki so podobne tej Zato ne bomo čutili s čuti ampak bomo število števila določnega števila pretresli skozi prste Ne bomo vendar trpeli da se plošče obrabij in sploh Ne bomo več trpeli otroci ali število krst med številom krst na poti iz Quang Nama v Da Nang Kamor nikoli ne pridemo v svojem edinem poslanstvu Nikoli ne pridemo iz teli dolin Kamor sedajo Ne pridemo pa ne pridemo Kamor Svoje še nismo opravili Sedajo Arscga še nismo počeli Pridemo Vsega še nismo Kamor pridemo Vselej še kaj preostane na poti Preostane na poti kamor pridemo B A K I. A N O R M A N M O R R 1 S O N Franci / a g o r i i" n i k Najprej na kolenih Potem na vseli štirih Kakor si sledijo ere Nehali smo že pričakovati Ampak vedno pride o pravem času Bakla Zagledal sem tri ptice svojih mescev Bilo je zagonetno a nikoli tuje In sinje nebo se je odprlo Tn znašli smo se v spodnji čeljusti Sredi prežvečenih mrličev Vlačili smo jih za pete In metali v prepad Vendar nikoli konca Žrelo je bilo sicer neizmerno Tn zavest o tem ga je le še večala Prav tako pa je bilo z mrliči 485 Nismo jih več dohajali Preglasovali so nas prevpili Vsi hodniki so bili njihovi Prilaščali so si zrak in ribe Povsod smo samo izgubljali In odhajali med odpadke To pa je trenutek da se pove Kajti prišel je o pravem času Pogledali smo na ure bilo je točno Oglasile so se kamere Pritaknili smo svoje oči Ampak nič se ni videlo Bila je prevelika gneča oči lačnih svetlobe Potem nas je odnašalo naprej Stroji za nakladanje smeti se niso ustavili Ali je kdo videl? ali je kdo zagledal svetlobo Amerike? ali je kdo spoznal njena pota? Vedno pride o pravem času Ozri se proti domu angel trije mesci žanjejo zlato žito zlato klasje pada k tvojim nogam tvoje kamnite oči se iskrijo ob bakli Norman Morrison 486