104. številka. Ljubljana, v ponedeljek 7. maja 1900. XXXIII. leto. mu Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman za avstro-ogrsko dežele za vse leto 29 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuj« dežel« toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoailjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlstvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlitvu naj se blagovolijo ;pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniitvo pa a Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod41 telefon št 34. — „Narodna Tiskarna" telefon fit> 85. Deželni zbor kranjski. 15. seja dne 4. maja. (Konec.) Posl. Hribar je poročal o eventualni odpravi dijet Deželni odbor se je izrekel proti odpravi. Govornik je pojasnil vse, kar govori za odpravo in proti nji, vendar sedaj to ni mogoče, ker imajo sedanji poslanci pravico do dijet. Govornik si je pridržal pravico, da v prihodnjem letu predlaga za bodočnost odpravo dijet in je predlagal, naj se vzame poročilo deželnega zbora na znanje. Sprejeto. Po poročilu posl. Mu mik a se je mestni občini ljubljanski dovolilo najeti državnega brezobrestnega posojila 30.000 K za zgradbo Stubenbergove ubožnice. Prošnja mlekarske zadruge v Ledinah pri Idriji za 1200 K brezobrestnega posojila se je po poročilu posl. drja. Maj ar o na odstopila deželnemu odboru, ki se je pooblastil, da eventuvalno dovoli 800 K brezobrestnega posojila. Po poročilu upravnega odseka o prošnji županstva v Dragi za izločitev občine Draga iz sodnega okraja kočevskega in za odkazanje iste sodnemu okraju ribniškemu, se je vnela daljša debata, katere so se udeležili poročevalec posl. Božič, poslanci vit. Langer, Višnikar, dr. Schaffer in PakiŽ in deželni predsednik baron Hein. Poročevalec obširno utemeljuje predloge upravnega odseka, kateri so slični onim deželnega odbora. Cestna zveza med Drago in Kočevjem je jedina cesta, ki vodi iz Drage skozi Loški Potok, Sodražico in Ribnico v Kočevje. Razlika v daljavi je 19 km dolga pot iz Ribnice v Kočevje, torej sem in tje 38 km, katera se nikakor ne more prezreti. Pešpot čez Medvedjek in Gotenico v Kočevje se more rabiti samo ob ugodnem vremenu, a je tudi 7 do 8 ur dolga, to je blizo polovico daljša, kakor pešpot v Ribnico. Gozdna vozna pot od Medvedjeka (Barenheim) proti Grčaricam je privatna lastnina kneza Auersperga, v najslabšem stanju, drugim ljudem zaprta ter tudi ne govori za Kočevje. Dražani ne gravitujejo v Kočevje ter nimajo z mestom druge zveze, kakor tamošnje urade. Tudi sedanji občinski odbor se je izrekel za izločitev iz okraja kočevskega. Ako so nekateri prebivalci ugovarjali zoper to izločitev, so storili to pod pritiskom gozdnih organov kočevske graščine. Protest je neopravičen Stranke bi lahko obiskovale sodne uradne dneve v Loškem Potoku, in tudi uradni dnevi okrajnega glavarstva v Ribnici bi jim bili bolj pristopni, kakor uradi v Kočevju. Pri takih uradnih dnevih se obravnava o raznovrstnih zadevah. Priklopitev Drage z Ribnico bi bila v očividnem interesu celega prebivalstva. Okrajna sodnija v Ribnici, predsedstvo c. kr. višje deželne sodnije v Gradcu in c. kr. finančno ravnateljstvo so izrekli, da ni nikakega zadržka za odkazanje Drage sodnemu okraju ribniškemu. Okrajna sodnija v Kočevju se je izrekla zoper nameravano izločitev občine. Poročevalec predlaga kakor deželni odbor: 1. ) Zaprošeni izločitvi selske občine Draga iz sodnega okraja kočevskega in odnosno zaprošenemu odkazanju te selske občine sodnemu okraju ribniškemu da deželni zbor svojo po zakonu predpisano potrditev. 2. ) Deželnemu odboru se naroča, predložiti spise potom c. kr. deželne vlade c. kr. pravosodnemu ministrstvu v ugodno rešitev te zadeve. Posl. Langer priznava, da je namen prošnji, da se pravosodje za občino Drago poceni, a trdi, da se to po tej poti ne bode zgodilo. Stranka izgubi cel, a tudi samo jeden dan, bodisi da gre k sodišču v Ribnico ali Kočevje. Oddaljenim prebivalcem naj se pomaga z uvedbo sodnih uradnih dnevov. Govornik predlaga, da se napravijo taki mesečni uradni dnevi za Drago in Travo in potem Osilnico in Kostel. Poslanec Višnikar podpira predloge upravnega odseka. Pri presoji vprašanja, ki je v razpravi, se je ozirati jedino le na gospodarske interese prebivalstva in na stališče pravičnosti. To stališče mora zavzemati tudi c. kr. vlada. Govornik mora v tem vprašanju tembolj objektiven biti, ker zastopa občino, kjer si dve stranki nasprotujeta, ter navesti samo to, kar je notorično resnično, ali kar se lahko dokaže. Sklicuje se na to, kar je že dvakrat uradno v tej zadevi poročal. Navedbe v protestu so večinoma neresnične. Podpisi so se nabirali pod pritiskom, vsaj je znano, da se tudi zoper naj-pravičnejšo ali dobro stvar lahko dobodo protesti in podpisi Govorniku je lansko jesen inteligenten občan, ki je tudi podpisal protest, odločno zatrjeval, da ni nihče v občini zoper izločitev iste iz kočevskega okraja, kakor samo gozdar Eiselt, ampak da se to soglasno želi. Iz Drage je prejel danes poročilo, da se prebivalstvo vnovič hujska, in da se nabirajo podpisi z lažmi, da bode moral vsak kmet plačati po 200 gol d., ako pride občina pod Ribnico. Z Drage ni druge ceste, kakor one, katera vodi skozi Loški Potok in Sodražico v Ribnico in je 32 km dolga, v Kočevje 51 km. Tudi po pešpoti iz Drage čez Medvedjek, kjer je še danes visok sneg, in Gotenico se nikakor ne more priti v štirih urah v Kočevje ali sem in tja v jednem dnevu, poleg tega pa še opraviti svoje posle. Zračna črta iz Drage do Kočevja znaša 20 km, a vmes se nahaja dvoje visoko gorovje, do Ribnice 15 km. Z vozom se pride v Ribnico v treh urah. Ako gre iz Ribnice v Kočevje zjutraj po železnici, ima v Kočevju do odhoda opo ludanskega vlaka samo 1 uro 47 min., in ker se rabi za pot in iz mesta na postajo, se more stranka v mestu muditi samo l1/*. ure. Vtem kratkem času stranka pač ne more vsega odpraviti. Sklicevati se na gozdno pot iz Barenheima, ki se stika s cesto med Glažuto in Grčaricami, in trditi, da je ta pot prav dobra vozna pot, je predrzno. Dotična je prav slaba, privatna lastnina kneza Auersperga in občinstvu nepo» rabna. Ako bi bila pa ta pot tudi rabna, bi to ne govorilo za Kočevje, ampak za Ribnico, ker vodi cesta iz Glažute, iz Grčaric v Dolenjo vas, katera je od Ribnice 5 km, cd Kočevja pa 24 km oddaljena. Tudi c. kr. okr. sodnija v Kočevju priznava v svojem poročilu z dne 12. julija 1897, da se iz Ko čevja v Drago z vozom ne more drugod priti, nego skozi Ribnico. Uradni dnevi za občini Kostel in Osilnico, ki je 51 km daleč od Kočevja (toliko kakor Draga), bi bili prav umestni. Občini štejete 3857 prebivalcev ter bi se zanjo gotovo izplačali sodni uradni dnevi, katere govornik priporoča v Osilnici in Petrini ali na kakem drugem primernem kraju. Opravljali bi se lahko na jeden dan na dveh krajih teh občin. Nasprotno sta pa občini Draga in Trava s 1750 prebivalci premajhni in bi bili stroški, kakih 400 gld. na leto, previsoki, da bi se moglo misliti na to, da bode ministrstvo poleg ribniških uradnih dnevov v Loškem Potoku dovolilo še v bližnji Dragi uradne dneve iz Kočevja. Oglasile bi se še druge male oddaljene hribovske občine za take uradne dneve. Prošnja občine Draga je stvarno vtemeljena. Imela bi v Ribnici tudi davčni urad ter ima tu že sedaj raz-vidnostnega zemljemerca. Posl. dr. Schaffer podpira predlog posl. Langerja, posl. P a ki ž pa predloge upravnega odseka, rekoč, da se nahajajo tudi v Ribnici tako dobra sodnija, lekarna in zdravnik, kakor v Kočevju, in da naj se nikar ne sili ljudi hoditi „okoli života v aržet". (Občna veselost). Posl. dr. Tavčar podpira predloge dež. odbora v mirnem in strogo stvarnem govoru ter obžaluje, da so nekaterniki tudi v to zadevo zapleli politične momente. Izločitev občine Draga iz kočevskega okraja bi bila na korist Nemcev in Slovencev, katere obsegata tudi sedaj oba sodna okraja, in vendar radi tega ni čuti pritožb, katerih tudi v prihodnje ni pričakovati. Kočevski sodni okraj je veliko prevelik in v interesu justice je, ako se nekoliko izmanjša. Dež predsednik pravi, da so prebivalci Drage vložili nov protest zoper zahtevo občinskega odbora, in da bode vlada proučila ves materijal, predno se odloči v stvari. Predlogi posl. Langerja, za katere so i.g!2?ovali samo Nemci, so se odklonili in sprejeli predlogi upravnega odseka in predlog posl. Višnikarja za odreditev uradnih dnevov ia občini Osilnico in Kostel. Zbornica je potem po poročilu posl. barona Rechbacha sklenila uvrstiti obč. cesto od Laz do Spodnje Planine med okrajne ceste, na kar se je seja zaključila. O burni formalni razpravi zastran zakonskega načrta o deželnem kulturnem svetu smo poročali že v sobotni številki. * * * 16. seja dne 5. maja. Začetkom seje je dež. glavar konsta-tiral iz stenograma, da je pred razpravo o dež. zakladu vprašal zbornico, če ni ugovora proti razpravi, ker se je poročilo šele pred sejo razdelilo in ne 48 ur poprej V imeni upravnega odseka je potem posl. grof. Barbo poročal o nujnem predlogu dr. Tavčarja, naj se začne takoj razprava o zakonu glede dež. kulturnega sveta. Predlagal je, naj se dr. Tavčarjev predlog sprejme in naj se začne razprava. Temu je ugovarjal posl. Povše sklicuje* se zopet na § 29 opravilnika, da se mora vsaka predloga 48 ur pred razpravo razdeliti med poslance; kar se ni zgodilo. Pfeifer je bolehen in se ni mogel udeleževati klubovih sej, a načrta tudi ni mogel preštudirati. Nujni predlog, da se o stvari razpravlja, je po njegovem mnenju nedopusten, češ, da se smejo samo inicijativni predlogi nujno nasvetovati, ne sme se pa nasvetovati razprava o kakem zakonu. (Posl. dr. Tavčar: Kaj še!) Zakon, ki se ga hoče vzeti v razpravo, določa tudi, da se kmetijska družba preosnuje, a kmetijska družba se o tem še ni izrekla. Posl. Hribar je prijel dež. predsednika, da je vladno predlogo glede dež. kulturnega sveta doposlal z dopisom v katerem je rečeno, da predlaga zakon „sammt einer druckgerechten slovenischen Ueber-setzung" Povdarjal je, da je to postopanje za slovensko prebivalstvo žaljivo, zakaj slovenščini gre v tej deželi prvo mesto in slovenski tekst zakonov je vedno original. Tega slovenski poslanci nikakor ne bodo pripustili, da bi vlada na tak način poti- skala slovenščino na drugo mesto. Govornik je pro testo val proti temu postopanju in rekel, da pričakuje, da se kaj tacega več ne primeri. Dež. predsednik baron Hein je odgovoril, da ta stvar ne spada v sedanjo de« bato, ker se gre pri tej samo za nujnost dr. Tavčarjevega predloga in zato sedaj ne bo odgovarjal, pač pa si pridržuje pravico, da izpregovori o tem, kadar pride na vrsto razprava o zakonskem načrtu. Posl. baron Schwegel je na Povše-tova izvajanja odgovoril, da je trditev, da je mej prvotnim vladnim načrtom in mej odsekovim načrtom velik razloček, neutemeljena, ker se vladni načrt bistveno ni dosti predrugačil. Proti ugovorom, da po § 29 opravilnika ni dopustna obravnava, govori to, da ima zbornica poleg tiskanega opravilnika tudi svoj tradicionalni opra-vilnik, ki se mora prav tako spoštovati, kakor tiskani, če ne še bolj. Vsak dan, vsaka ura nam dokazuje, da se § 29 ne spoštuje in da se ne more spoštovati, ker bi iz njega nastale za deželo skrajno neugodne konsekvence. Opravilnik sam daje pa zbornici tudi sredstvo, kako se v nujnih zadevah lahko oprosti spon § 29. To so ravno nujni predlogi. Pfeiferjev ugovor je bil neopravičen, ker odsekovo poročilo je bilo vsem poslancem dobro in natančno znano in nikogar presenetilo. Malo je postav, o katerih bi se bilo v odseku in v klubih tako temeljito razpravljalo, kakor se je o tej. Sicer pa je bil Pfeifer jeden tistih, ki so zakon poznali še predno je prišel v zbornico. Ta paragraf 29 se ni še nikdar rabil, še nikdar se niso na tak način motile obravnave. To potrjujejo gospodje, ki so že 25 let v deželnem zboru. Niti za časa najhujših konfliktov se ta § 29 ni rabil. Povše je dejal, da je nečuveno, da se hoče sklepati o tem, Kmetijske družbe ti-čočem se zakonu, ne da bi se kmetijska družba vprašala. Povše ve prav dobro, da je izrecno povedano v načrtu, da se zakon ne more predložiti v sankcijo prej, dokler ni Kmetijska družba sklenila, da se reor-ganizuje. S takim orožjem se bojevati, to je vredno vse obsodbe. Povše je tudi meritorno ugovarjal načrtu. To kaže, da ga prav dobro pozna, dasi svojo zahtevo, naj se o načrtu ne razpravlja, s tem utemeljuje, da načrta ne pozna. Kdo je pa zahteval, da naj se ustanovi deželni kulturni svet? To pač ni nobena tajnost. Z ustanovitvijo deželn. kultura, sveta bi se znatno pospešilo kmetijstvo, a kjer se gre za kmetijstvo, bi se ne smel dobiti noben poslanec, ki bi razpravo oviral in onemogočal in s tem kmetovalcem škodo delal. Če je v načrtu kaj tacega kar ni primerno ali kar je slabo, se to lahko spremeni. Načrt se lahko zboljša, a to se zamore zgoditi samo pri razpravi. Pri tem načrtu se ne gre za strankarsko korist, nego za korist cele dežele, vsega kmetovalstva in zato bi bila dolžnost vseh poslancev, da se udeleže debate. Le ta udeležba bi kazala, da je tudi klerikalcem za stvar, da hočejo kmetovalcem dobro, svariti pa se mora poslance, naj ne začno boja z opravilnikom v roki, ker bi to zamoglo imeti za celo deželo najžalostnejše posledice. Posl. Povše je odgovoril, da je mej prvotnim vladnim načrtom in odsekovim načrtom velik razloček in da je njegova stranka proti odsekovemu načrtu, ker bi po njem imeli z deželnim kulturnim svetom tudi stiko tisti, ki nimajo nič opraviti s kmetijstvom. Tudi posl. Zelen se je oglasil, da je razprava nedopustna. (Posl. dr. Schaffar: Zelen kot čuvar opravilnika! — Veselost) Po Zelenovem govoru je deželni glavar izročil vodstvo svojemu namestniku baronu Lichtenbergu in sam posegel v debato. Deželni glavar je rekel, da to ni prvi slučaj, da se rabi § 29. opravilnika. Zgodilo se je že več tacih slučajev.- Če se ni pogostokrat porabljal, je vzrok ta, da se je bolje pazilo na opravilnikove določbe. Opravilni red res ne odgovarja več zahtevam časa. Dr. Tavčar naj bi bil nuj 10 predlagal, da se črta § 29. Ko bi bi se bilo to sklenilo, bi se ne bilo moglo več ugovarjati razpravi o deželnem kulturnem svetu. Glavar je dejal, da se hoče s Tavčarjevim predlogom eskamotirati § 29 (Velika nevolja), on pa stori svojo dolžnost in se pri izvrševanju svoje dolžnosti ničesar ne ustraši, ne burje, ne napadov in pre-tenja. Posl. baron Schwegel je ovrgel glavarjeva izvajanja, rekši, da formalno nima ničesar proti rabi § 29., da pa ni v duhu opravilnika, z vso odločnostjo pa mora ogovarjati očitanju, da se hoče kaj eska mo tira t i. Tudi nujen predlog se naslanja na opravilnik, je dopusten, in če se kaj nujno predlaga, se s tem prav ničesar ne eskamotira. To naj si glavar zapomni. Tu se ničesar ne eskamotira. Glavar je veliko govoril o svoji dolžnosti. Ali ve glavar, kaj da je prva in poglavitna njegova dolžnost? Prva njegova dolžnost je, da je nepristranski. Tega sedaj ne kaže. On svoje prve dolžnosti ni izpolnil in postopa pristranski. Glavar, stoječ pred sedežem baron Schwegla, ugovarja. Vsa zbornica je tam zbrana. Glavar se je zopet skliceval na svojo dolžnost, baron Schwegel je odgovarjal. Razvil se je živahen, razburjen dialog, kateremu ni bilo možno slediti. Končal ga je baron Schwegel s klicem: Študirajte bolje opravilnik in bodite nepristranski! Z galerije se je čul enkrat klic: Abzug, Detela. Posl. dr. Tavčar je rekel, da je njegov nujni predlog tudi formalno popolnoma pravilen. Povše bi rad v opravilnik nekaj vtihotapil, česar v njem ni. Povše pravi, da smejo nujni predlogi biti samo kratki, iniciativni predlogi. Potem bi bili daljši predlogi nedopustni. To je do cela neresnično. Vsakdo je opravičen stavljati nujne predloge in jaz sem po § 21. povsem pravilno postopal, ko sem javil nujni predlog, ki se je odkazal odseku. Ta paragraf določa tudi naravnost, da pri nujnih predlogih ni poročila treba tiskanega predložiti Glavar nikakor nima prav. Stvar spada v okvir, ki ga določa § 21. in se v tem okviru popolnoma pravilno in zakonito giblje. Končno je še poročevalec grof Barbo zavrnil ugovore klerikalcev in predlagal, naj se sprejme nujni predlog drja. Tavčarja in naj se začne razprava o načrtu zastran kulturnega sveta. Zbornica je ta predlog, sprejela z vsemi proti klerikalnim glasom. Ko je bil razglašen izid glasovanja, je Povše prečital dolgo izjavo, v kateri se protestira proti razpravljanju, in naznanil, da se klerikalci razprave ne bodo udeležili. Klerikalni poslanci so potem, izvzemži Žitnika in Kalana, marširah iz dvorane. Ž njimi je demonstrativno odšel tudi deželni glavar, ki se ni vrnil v zbornico, dokler se je razpravljalo o kulturnem svetu. Generalno debato o zakonskem načrtu zastran kulturnega sveta je otvoril poročevalec grof Barbo, ki je ob živahnem odobravanju konstatiral, da so klerikalci sami sebe po ustih udarili. Utemeljevali so svoje nasprotstvo s tem, da ne poznajo načrta, potem pa so priznali, da načrt prav dobro poznajo, da pa ž njim niso zadovoljni in da so zato skušali razpravo preprečiti. Deželni predsednik baron Hein je priznal uspešno in koristno delovanje kmetijske družbe. Vlada je predložila svoj načrt, ker se občni zbori kmetijske družbe, ki imajo sklepati o najvažnejših rečeh, vendar ne morejo vršiti ob navzočnosti 1000 do 5000členov. Vsled tega je reorganizacija nujno potrebna. To je tudi kmetijska družba spoznala in hoče, naj se njene podružnice osnujejo tudi kot pridobitvene zadruge, ker pa bi v tem slučaju nihče, kdor noče za zadruge jamčiti, ne mogel člen postati, ker vlada se je odločila, da postavi zastopstvo interesov deželne kulture na krepkejšo podlago in vsled tega predložila svoj načrt. Nadalje je deželni predsednik odgovoril na Hribarjev protest, rekši da je bil zakon nemški koncipiran in da ni mogoče dvojnega koncepta predložiti. Šele kadar je načrt sprejet, sankcioniran in razglašen, postaneta obe besedili avtentični, prej pa je vedno le slovenski ali nemški del načrta tekst, drugi del pa prevod. Ko je potem začel govoriti poslanec Žitnik, so se vrnili nekateri klerikalci v dvorano, vedoč, da bi sicer ne bil nihče poslušal govornika. Žitnik je govoril proti načrtu, češ, da stvar ni nujna. Posl. Hribar je izjavil, da ga odgovor dež. predsednika na njegov protest zastran dopisa, s katerim se je predložil zakon o kulturnem svetu, ni zadovoljil. Oba jezika sta v deželi jednakopravna in vlada bi morala imeti vsaj toliko delikatnosti, da bi po tem tudi postopala. Če se pri vladi že nemški koncipira, naj bi se to vsaj tako žaljivo ne nagla šalo. Posl. M u mik je potem v velikem govoru, ki ga priobčimo po stenografičnem zapisniku, temeljito pojasnil delovanje kmetijske družbe in dokazal, da kulturnega sveta prav za prav ni treba. Posl. baron Schwegel je obžaloval, da se klerikalna stranka neče vdeležiti meritorne razprave in potem dokazal neutemeljenost njenega stališča. Povše je trdil, da je razprava v nasprotju s § 29. To je neresnično. Ta razprava sploh nima ničesar več opraviti s § 29., ker je zbornica sprejela nujni predlog dr. Tavčarja. V stvarnem oziru je rekel Povše, da obsega odsekov načrt mnogo bistvenih sprememb prvotnega vladnega načrta. To je prazen ugovor. Dež. zbor nima naloge, da bi vladne predloge brez premembe sprejemal ali odklanjal. Sicer pa izvršene premembe niso bistvene. Povše si je mislil dež. kulturni svet kot neko nasprotje kmetijske dražbe. Resnica je, da za kmetijsko družbo in za dež. kulturni svet v deželi ni prostora, da dve taki organizaciji draga poleg drage ne moreta obstati. Če bi se ustanovil kulturni svet, poleg njega pa bi ostala kmetijska dražba, bi bila posledica ta, da bi kmetijska dražba vsled notranje oslabelosti propadla. Ali bi to bilo koristno? Po znamenitih pojasnilih^ ki jih je dal posl. Murnik glede delovanja kmetijske družbe, ne more nihče tajiti, da je kmetijska dražba jedna najvažnejših, najdragocenejših naprav kar jih imamo v deželi, in nihče ne more želeti, da bi taka naprava propadla. Ker torej kmetijske družbe ni smeti uničiti, poleg kulturnega sveta pa ona ne more obstajati, je ostala samo jedna pot odprta: da se kmetijska dražba reorga-nizuje. To je jedina bistvena prememba, ki se je zgodila z vladnim načrtom, a s to pre-membo se je načrt samo izboljšal. S tem se kmetijska dražba ohrani in prepelje v dež. kulturni svet, ki bo kot tak Se veliko uspešnejše delal, nego je mogla kmetijska dražba. Govornik je potem razpravljal o raznih podrobnostih, ožigosal, da Povše nasprotuje sprejemanje prijateljev kmetijstva med člene, ko vendar prav kmetijstvo prijateljev potrebuje, da hočejo nekateri klerikalci izključiti najmanjše posestnike od dobrot kulturnega sveta, zahtevajoč, naj ne more postati člen že tisti, ki plača 2 kroni zemljiškega davka, nego šele tisti, ki plača 8 kron. Klerikalcem tudi to ni všeč, da bi kurija dež. poslancev iz mest in trgov imela dva zastopnika v kulturnem svetu. V naših mestih in trgih je jako mnogo prebivalcev, ki se bavijo s kmetijstvom, večina mest in trgov ima kmetski značaj, a če hočejo klerikalci, da se to premeni, naj se vdeleže razprave, naj stavijo svoje nasvete. Da so klerikalci zapustili dvorano je obžalovanja vredno, še bolj pa to, da se dež. glavar, ki je toliko govoril o svojih dolžnostih, ne ozira niti toliko na svojo dolžnost, da bi ostal v dvorani. (Klic z galerije: Odstopi naj!) Posl. Lenarčič je priznal potrebo, da se mora kmetijska dražba reorganizirati. To je spoznal tudi odbor sam ter vsled tega sklenil, povzdigniti kmetijsko družbo na ta način, da jo postavi na modernejše stališče. Prvotni vladni načrt ni bil srečen in umesten, ker bi se ž njim ugonobila kmetijska dražba. Posl. K a 1 a n je odgovoril odkritosrčno. Povedal je, da nasprotuje njegova stranka načrtu zategadelj, ker bo po njem kmetijska dražba temelj kulturnemu sveto, ne pa tudi gospodarska zveza z njenimi kon-sumnimi društvi, in naznanil je brez o vin kov, da ta zakon ne bo potrjen, češ, vlada bo samo tisti zakon predložila v sankcijo, glede katerega se poslanci obeh strank zjedinijo. Poročevalec grof. Barbo je v daljšem govora zavrnil klerikalne govornike in dokazal piškavost njihovih izvajanj. Klerikalci samo negirajo, argumentov pa ne navajajo nobenih. Čuditi se je, da je Kalan tako dobro poučen o namenih osrednje vlade, še čudnejše pa je, da hoče Kalan ravnopravne veleposestniške poslance izključiti od vsacega vpliva na tak zakon. S tem je bila generalna debata končana, na kar se je seja pretrgala. * * * V večerni seji je zopet predsedoval dež. glavarja namestnik baron Lichten-berg, dokler je trajala specialna debata o kulturnem svetu. V tej debati se je posl. Lenarčič izrekel pioti določbi, da bi cesar imenoval predsednika dež. kultur, svetu. Zbornica je sprejela načrt v drugem in v tretjem branju brez premembe in sprejela resolucijo, s katero se dež. odboru naroča, da predloži zakon šele potem, ko je kmetijska družba privolila v tako reorganizacijo, kakor jo ta načrt določa. Čim je bilo glasovanje končano, pri-marširali so zopet klerikalci v dvorano in tisti Oton pl. Detela je prevzel zopet predsedstvo, ki se je vdeležil strankarske, neopravičene demonstracije proti večini zbornice ter s tem dokazal svojo pristranost in pomanjkanja takta ter sposobnosti za mesto dež. glavarja. Dež. predsednik baron Hein je potem na dolgo in široko odgovoril na Kalanovo interpelacijo glede nekaterih vodovodnih razprav okr. glavarja Gstettenhoferja. Trdil je seveda, da je okr. glavar povsem pravilno postopal. O zakonskem načrtu glede uredbe zdravstvene službe zunaj Ljubljane je poročal posl. Lenarčič. Zakon se je odobril. Zajedno se je pooblastil dež. odbor, da dogovorno vlado, in če je treba, ustanovi zdravstveno okrožje za občine Fara, Banja-loka in Osilnica. O vitez Langerja predlogu glede premembe lovskega zakona je poročal isti poročevalec, ki je predlagal, naj 1.) deželni odbor v prihodnjem zasedanju predloži zakon, po katerem se zajec sploh izloči iz tiste divjačine, za kateri velja lovski zakon, a če bi 2.) ne bilo upati na sankcijo tacega zakona, naj predloži novelo, da se izloči samo za vinorodne kraje. Ta dragi del predloga je bil sprejet, prvi odklonjen. Prošnja litijskega in trebanjskega cestnega odbora za razveljavljenje zakona o preložitvi ceste pri Čatežu je bila odklonjena, in sprejet posl. Višnikarja na svet, naj se prvotni projekt čim prej izvrši Občinska cesta iz Trebnega v Račje selo se je uvrstila med okrajne ceste. Končno je poslanec dr. Tavčar poročal o Hribarjevem predlogu, naj se pri ljudskem štetju zapisuje narodnost ne ob če valni jezik. Proti predloga je govoril posl. dr. Schaffer, katerega je zavračal posl. Hribar. Predlog je bil sprejet, potem pa je bilo zasedanje dež zbora na običajni način zaključeno. _ \r IJubtJani, 7. maja, Jezikovno vprašanje. Jutri namerava vlada predložiti zbornični svoj načrt jezikovnega zakona za Češko, potem posebej za Moravsko in končno še načrt za ustanovitev okrožnih uradov za Češko. V načrtu jezikovnega zakona za Češko se je ozirala vlada na zahtevo Nemcev, da se okraji narodno omeje in na zahtevo Čehov, da se uvede v čeških okrajih češki notranji uradni jezik. Vprašanja glede nemškega posredovalnega jezika pa se ne dotika vlada niti v jezikovnem načrtu za Češko, niti za Moravsko. V moravskom jezikovnem načrtu, katerega je izdelal jnstični minister Spens-Boden, se priznava Čehom notranji uradni jezik samo deloma. V čisto nemških okrajih na Češkem se nastavijo extra statum uradniki, ki bodo češke vloge prevajali ter tudi njih nemško rešitev prevajali na češko. Češke vloge pa bodo smeli v čisto nemških okrajih vlagati le taki Čehi, ki nemščine niso zmožni Češka ae razdeli v 10 okrožij, izmed katerih so 3 nemški (Heb, Litomefice, Li- berce), 2 sta mešana (Plzen in Budjejo-vice) in 5 pa jih je čeških (Praga, Tabor, Jičin, Hrudim in Kraljevi Gradec). Dve napitnici. Pri galadinerju v Berolinu, katerega so se vdeležili razen nemškega in avstro-ogr-skega cesarja ter nemške cesarice vsi domači princi, italijanski in rum unski prestolonaslednik, vsi zastopniki in odposlanci raznih evropskih suverenov, diplomacija, ministri in vojaški najvišji odličnjaki s svojimi damami, je imel nemški cesar na Franca Jožefa I. napitnico, v kateri je dejal: .Težko mi je najti besed, da izrazim Vašemu Veličanstvu svojo in svojega naroda zahvalo za Vašega Veličanstva milostni novi poset. ... Moj narod vidi v Vašem Veličanstvu zvestega prijatelja in zaveznika mojega pokojnega g. deda, mojega g. očeta in mene samega; in sedaj je prišlo Vaše Veličanstvo, da ponudi četrti generaciji neprecenljivi dar Vašega Veličanstva ljubezni in prijateljstva, zares, najkrasnejši biser, ki je danes med darovi, danimi mojemu sinu. Hkratu pa je Vaše Veličanstvo svetu obznanilo, kako trdna in močna je zveza, katero je sklenilo Vaše Veličanstvo z mojim pokojnim g. dedom in z vladarjem lepe južne dežele Italije. Zares, ta zveza ni le zveza mislij knezov, ampak se je — čim dalje časa obstoja — globoko vživela v prepričanje narodov.Kadar pa začno srca narodov utripati hkratu, jih ni možno več razdružiti. Skupni interesi, skupni čuti, skupna radost in žalost vežejo naše tri narode danes že nad dvajset let, in dasi so se tej zvezi često rogali in jo obsojali, se je tem trem narodom posrečilo, doslej ohraniti mir ter biti zaščit miru. Zato pa se danes klanja moj narod najmodrejšemu in najstarejšemu te zveze . . Cesar Franc Jožef I. pa je odgovoril: .Od prisrčnih besed Vašega Veličanstva globoko presunjer*, se zahvaljujem iz polnega srca za lepi sprejem, ki ga mi je priredilo Vaše Veličanstvo . . . Srečen sem, da mi je bilo dano, izpol-nujočemu že dolgo gojeno željo, stisniti roko Vašemu Veličanstvu v krogih Vaših. Nepo-rušljivo prijateljstvo, ki Nas združuje, je dragocen zaklad naših držav in narodov. To z zvesto pomočjo Našega spoštovanega prijatelja in zaveznika, Njega Veličanstva kralja Italije pomnoženo prijateljstvo je v Evropi obrambeni oklop miru. Za to blagoslovljeno delo, katero sem imel srečo začeti z Vašim slavnim dedom, si je pridobilo Vaše Veličanstvo kot moški branitelj tega za vse vdeležence jednako dragocenega zaklada ne-venljive zasluge. V veselem prepričanju, da bo naše prijateljstvo vstrajalo, dvigam čašo Te dve napitnici pojasnjujeta dovelj jasno namen cesarjevega potovanja v Be-rolin. Slavnost v družini nemške dinastije je bila hkratu in v prvi vrsti proslava dvajsetletnice trozveze. Gotovo je, da je prisrčnost cesarskih napitnic nenavadna, ter da je bilo proslavljanje sadov te trozveze izredno gorko in navdušeno. Vojna v Južni Afriki. Angleži prodirajo vstrajno proti seve-rovshodu. Burski general Delarav se je umaknil proti Kroonstadtu ter se pridružil generalisimu burske armade, generalu Bothi, ki je zbral ondi okoli 20.000 mož. Ker je je hkratu prodrl general Hunter s svojimi 10.000 možmi preko reke Vaal ter se bliža obleganemu Mafekingu, je baje Botha odredil, da se obleganje tega mesta opusti. General Hamilton je dospel do Neal Welkota. Buri se polagoma umikajo iz vseh pozicij ter se menda hočejo pri Kronstadtu postaviti Angležem po robu. Posebnega upanja pa menda nimajo več, ker se pripravljajo že na to, da prelože vlado iz Pretorije v mesto Lvdenburg, katero utrjujejo ter preskrbujejo z živili Lvdenburg (ali Levden-burg) postane začasno glavno mesto. Kriiger pa ne zapusti Pretorije do zadnjega. Med Angleži vlada seveda sedaj največja zma govitost. _ Dnevne vesti. V Ljubljani, 7. maja. _ Osebne vesti. Sodni pristav v Logatcu g. dr. Štefan Kraut je imenovan okrajnim sodnikom istotam. _ „Umazan list". Gospod katehet Kržič ni samo velik nasprotnik »Učiteljskega Tovariša", nego tudi .Popotnika". Ta je postal z letošnjim letom pedagogiška revija, in tudi najkritičnejši človek mora priznati, da se slovenskemu učiteljstvu tega lista ni sramovati Ta znanstveni list priča, da se je slovensko nčiteljstvo v strokovnem ozira jako visoko povzdignilo, in da delnje tudi na polju strokovne znanosti z velikim uspehom. Gospod Kržič seveda ne razume dosti o pedagogiki. Tisti, ki ga dobro poznajo, pravijo celo, da je po njeg >vi sodbi najboljše učno sredstvo — .štabrl". Ali če že stoji g. Kržič kot .pedagog" na takem stališču, zato vendar nima še pravice, imenovati .Popotnika" — umazan list, kakor je to storil v drugem tečaju ženskega učiteljišča, in še manj ima pravico v šoli agi-to vati za razne slabe in proti raznim dobrim listom. — Plagiati „Slovenskoga Lista". Obupana politikastra Koblar in Štefek se trudita vedno po ves teden, da bi napravila svojo dihurjev smrad širečo smetišnico vsaj nekoliko — pikantno. Zato pisarita kakor seksuvalno perverzni pornografi o .ta kosmatih", citirita .narodne" prišlovice o .duhovih", ki se »izpuhajo" in »izdu-hajo", pišeta o različnih „ta starih", vtikata svoja babja nosova v otroške sobe, stikata po gostilnicah med privatne družbe, preštevata vrčke, ki jih izpije ta ali oni liberalec, ter igrata ulogo privatnih detektivov, ki vedo celo za dolgove, katere ima baje kak — .frakar". Senzacije je torej vsak teden ob sobotih dovoij, in škandal ljubeča ljubljanska krščansko-socialna drhal od samega vživanja takih dihurskih zanimivosti kar posnema „Slovenčevega" — Ribničana. A to Koblarju in Štefku še ni dovelj interesantno. Spravila sta se še na liberalne literate, katere bi silo rada nahujskala, da bi se med seboj sprli kakor pijanci v kaki katoliški beznici. Pa ne gre! Tudi plagiatovstvo podtikata poštenjaka neznanim liberalnim literatom, da bi jih spravila ob kredit. Imen sicer ne navajata, ker nobenega ne vesta, nego kar tako skrivnostno namigujeta, da bi nazadnje vendarle kdo mislil, da so plagiatorji vsi liberalni pisatelji od Aškerca pa tja do Gangla, katerega radi .Učiteljskega Tovariša" prav posebno sovražijo. A tudi tu Koblar nima sreče. .Slovenski Narod" mu je dokazal, da je ukradel sam iz .Vrtca" (l. 1892) štiri pripovedke, in blamirani Koblar je moral to tudi priznati Toda plagirati se .Dihur" vendarle še noče odvaditi. Ko je pouzmal, kolikor se je dalo iz Bahra in Bergerja, je začel plagirati sedaj še .Slovenski Narod", in sicer kar naravnost iz Govekarjevega listka 27. aprila. Tam je omenil g. Govekar, da je spisal pred 8. leti petorico pripovedk po raznih ustnih in tiskanih (Valvasor in dr) virih, katere je obdelal po svoje ter jim dal leposlovno obliko. Gospod Govekar je namreč pisal dne 27. aprila o tej, »ižanskemu kmetu" Koblarju sila sitni aferi takole: .V zadnji, 16. številki .Slovenskega Lista" je čvetero pripovedk, katere sem spisal po ustnih in tiskanih (Valvasor in dr.) virih že 1. 1892., ko sem bil gimnazijalce . . . Teh mojih pripovedk ni pred menoj še nihče objavil v kakem slovenskem časopisu in jih tudi ni mogel, kajti od pripovedk so ostali med narodom le še pičli ostanki. Te sem skušal združiti in jim dati obliko celotne pripovedke. Seveda sem dodal zategadelj precej iz svoje fantazije ter vpletel celo na Igu še živeče ljudi". To je Koblar v 18. številki »Slov. Lista" srečno »preplonkal" ter predložil ta najnovejši plagijat svojim .bravcem". Dober tek! Vse zvijanje kmetom okoli »Slov. Lista" torej ne pomaga nič, plagiatorji so vendarle. Če pa je Valvasor spisal tako slovensko pripovedko »Sveti, sveti Jurij!", kakoršna je bila v »Vrtcu", le na dan z njo! — Občni zbor „Dramatičnoga društva" v Ljubljani. Jutri, v torek dne 8. t m. zvečer ob 8. uri nadaljuje se v mali čitalnični dvorani »Narodnega doma" letošnji občni zbor »Dramatičnega društva". Vspored: Volitve. K obilni udeležbi vabi društveni odbor. — Slovensko politično društvo „Sloga" v Ormožu priredi dne 13. maja t. 1. pri Veliki nedelji na vrtu g. S- Goričana ob 4. uri popoldne občno pristopen izvenredni zbor, pri katerem poročajo poslanci gg. Dr. Lavoslav Gregorec, Dr. Fr. Rosina in dr. Fr. Jurtela o položaji v državnem oziroma deželnem zboru in o regulaciji Pesnice. Zanimanje za ta zbor je splošno, ker se vrši isti v sredotočji najnovejših političnih dogodkov. — Izpremembe v štajerskem učitelj-stvu. Definitivnimi učitelji, učiteljicami so imenovane gg.: Ana Zupančič v Šmartnu obPaki,Ana Pfeifer v Šmarjeti pri Ptuju, Marija Trampu* v Framu, Emilija Muška v Št Lorencu na Ptujskem polju, Frančiška Freuenfels pri Sv. Barbari v Halozah. Učiteljicami za ženska ročna dela so imenovane gg.: Karolina Rošker roj. Dobo-višek v Loki, Alojzija Po žegar v Šmartnu pri Vurbergu in Antonija Bureda v Konjicah. — Tržaški občinski svet. V zadnji seji je bil izvoljen županom odvetnik dr. Sandrinelli, prvim podžupanom zopet dr. Mojzes Luzatto, drugim podžupanom Rascovich. Pri seji je galerija de-monstrovala deloma prot dr. Venezianu, deloma za njega. Izvolitev Rascovicha je jako značilen pojav. Rascovich je namreč odkrit iredento vec, ki svojega protiavatrij-skega mišljenja nikdar ni prikrival ali tajil, nego ga vedno ostentativno kazal. — Z Bleda se nam poroča: Iz zanesljivega vira izvedeli smo, da je nameravala neka slovanska banka kupiti znani Mall-nerjev hotel na Bledu, a da so se pogajanja zbok visoke cene izjalovila. Bi se li ne mogli združiti domači kapitalisti, da rešijo vsaj ta lepi kosec domače zemlje, in najsi bi jim svota, ki bi jo vložili za to, nesla le pičle, neznatne obresti? — Dekadenca na Gorenjskem. Pri letošnjem novačenju v radovljiškem okraju bilo je potrjenih le 22 5 odstotkov mladeniče v, ki so stopili v vojaško dobo. Kje so krepki Gorenjci ? Svoj čas prihajali so iz tega okrsja, imenoma iz Bohinja in Doline | najčvrstejši korenjaki. — Iz št. Jerneja se nam poroča: Vsled nenormalnega vremena je v naši fari obolelo do sedaj nad 50 otrok šolarjev na-dušljivim kašljem. Zaporedoma umrli so že štirje otroci Kašelj uboge otroke skoraj omami, da se kar na tla zgrudijo in postanejo kar črni v obrazu. — Pogumno dekle. Pri požaru v Vrh-polju gor. je dne 21. aprila 171etno dekle Marija Vencelj iz Jelše štev. 2 rešilo z nevarnostjo svojega življenja dva otroka iz goreče hiše. Da bi par trenotkov prepozno prišla, bi otroka gotovo zgorela, ker v istem hipu, ko je pogumna rešiteljica stopila iz goreče hiše, se je strop vdrl. Ta pogumen čin pač zasluži javne pohvale. — Za kolesarje. Iz Rateč se nam poroča, da je državna cesta že brez snega ter suha do Trbiža. Te dni peljali so se prvi, trije laški kolesarji, iz Italije v Ljubljano. — Obesil se je dne 4. t. m. v Kosezah pri Trnovem gostilničar Josip Samsa baje iz rodbinskih razmer. Bil je pri zadnjih občinskih volitvah v Trnovem kandidat klerikalne stranke v drugem razredu, no, propal je tedaj s kapelanom Rudolfom vred! — Zdravlško poslopje v Toplicah so je včeraj na slovesen način blagoslovilo in izročilo svojemu namenu. — Odbor slovenskega akademičnega društva „Slovenije" na Dunaju sestavil se je na občnem zboru z dne 3. maja 1900 takol-Ie: Predsednik: and. iur. Anton Božič, podpredsednik: stud. phil. Niko Omersa, tajnik: stud. phil. Fran Kobal, blagajnik stud. med. Gabrijel Hočevar, arhivar: stud. phil. Josip SkrbinŠek, knjižničar: stud. iur. Fran Šešek, gospodar: stud. phil Hinko K lesni k, namestnika: stud. iur. Josip Tri buč, stud. phil. Emil Vodeb. — I. dirka slovenskih biciklistov se ne bo vršila prihodnjo nedeljo. Ista se je vsled več zaprek preložila v drugo polovica meseca maja. — Gasilci so imeli včeraj v cerkvi pri sv. Florijanu mašo in popoludne skupni obed. Zabavo pa jim je hotel motiti neki šalji vec, ki je od nekod telefoniral na stražnico, da v tivolskem gozdu gori. Čuvaj na Gradu ni o tem ognju ničesar vedel in se je konečno videlo, da je nekdo na ne primeren način hotel pošaliti s požarno brambo. Take šale se morajo pač obsojati. — Gasilske maše so se včeraj udeležila poleg ljubljanskega gasilnega društva tudi gasilna društva iz Šiške, Št Vida, Bizovika, Most, Škofljice, Brezovice in Stopanje vasi skupaj 229 mož. — Kolesarskega društva „Ilirija" včerajšnji prvi izlet je bil vrlo dobro obiskan. V Gameljnah je bilo društvo pozdravljeno s streljanjem iz topičev. Zabava pri g. Jerasu (po domaČe Šraju), kjer je rajalo že bratsko pevsko društvo »Ljubljana", in bilo zbranih številno dragih Ljubljančanov, je bila, kakor postrežba iz- borna. Skupna večerja je bila potem v Št. Vida pri »Jožefa". Prihodnji izlet ima biti v narodni Kranj. — Pevsko društvo „Ljubljana" priredi, kakor že naznanjeno, dne 27. maja svojo vrtno veselico in sicer pri »Novem svetu". Kegljanje zato se prične danes dne 7. t. m. Dobitki so nasledni: I. dobitek 3 cekine, II. dobitek 20 kron v zlatu even-tuvelno v srebru, ILI. 15 kron v zlatu, even-tuvelno v srebru, IV. 10 K V. šaljivi dobitek. Šmarno goro izvršil se je ob ugodnem vre-menu jako lepo. Po maši, pri kateri je pel oddelek pevcev, šlo je društvo v spremstvu mnogobrojnoga občinstva na Gameljne, kjer je bil v gostilni gospoda Jerasa skupen obed. Poleg obilo drugega občinstva, udeležilo se je popoludne v Gameljne tudi korporativno kolesarsko društvo »Ilirija''. — Poroka. Poročali smo v zadnjem listu, da je ob priliki poroke Šumanove hčerke v soboto pri frančiškanski cerkvi izvošček in posestnik Boštijančič podrl vojaka kolesarja in mu provzročil škode 30 K. Prošeni smo pojasniti, da imenovani izvošček in posestnik ni bil med svatovskimi vozniki. Bile so za svate pri poroki same privatne ekvipaže, in tam se ni zgodila nobena nezgoda. — Znana tatica obsojena. Zadnjo soboto se je vršila glavna razprava zoper Marijo Lavriha, hišno posestnico v Krako-vem. Bila je prava strokovnjakinja v tatinskih zadevah, imela je navado, po gostilnah in bolj priprostih prodajalnicah svojo grabežljivo roko raztezati, vzela je vse, kar ji je pod roko prišlo, osobito rada je izmikala čevlje, manjše obleke, vilice, nože, srebrne žlice itd., zasačili so jo v gostilnah pri Ferlinou in v »Katoliškem domu", bila je pa tudi toli spretna in zvita, da je celo s posebnim ključem v stanovanja svojih strank, večinoma ubogih delavk, prodrla in ondi iskala po primernih predmetih, da ustreže tatvinskemu pohotu. Neko delavko opeharila je na ta način za 30 kron. — Sodišče je nesramno tatico večinoma vseh, v obtožnici imenovanih tatvin krivo spoznalo in jo po vsej pravici in zaslugi obsodilo na 4 mesece težke ječe, poostrene s postom vsakih 14 dni Tako je minila čast in gizdavost pohlepne, tako imenovane »ljubljanske hochstaplerce". — Svojo ljubico pretepel je včeraj ponoči Filip Dereani, hlapec v Dreherjevi zalogi piva na Marije Terezije cesti št. 6. Hotela $e je bila prepričati, če jej je zvest in ga obiskala. To pa je Dereanija tako razjezilo, da jo je začel pretepavati in jo je vrgel na tla, da si je izpahnila dedno roko. Prepeljali so jo v deželno bolnico. — Izgred v gostilni. V Oblakovi gostilni na Tržaški cesti je včeraj zvečer mizarski pomočnik J. Š. iz Spodnje Šiške v prepiru zagnal šolnik v glavo Ivanu Pucu, delovodji pri Binderju. — Žepna tatvine. Danes dopoludne je bila na sejmu neki ženski ukradena iz žepa denarnica s 5 K 82 v. — Prijeten gost. V Jermanovo gostilno v Kolodvorskih ulicah je prišel danes dopoludne neki delavec in si dal prinesti jedi in pijače. Ko je bilo čas plačati, jo je odkuril. — Srebrno poroko je obhajal danes gospod Josip čeme, urar v Ljubljani. * Lep župnik. Proti župniku Alojziju Hoflingu iz Solenaua pri Dunajskem Novem-mestu je izdana tiralnica radi zločina, katerega je zagrešil s celo vrsto dečkov v starosti 12—14 let. * Morilki svojih otrok. Ana Jung-wirth je 27 let stara oskrbnica nekega strugarja na Dunaju. Leta 1894. mu je povila nezakonsko dete. Lani pa je povila že drugo nezakonsko dete neznanega očeta. Dne 3. junija lanskega leta je dejala Jnngwirth, da je oddala svojega drugega otroka v rejo, v novembra pa so našli v nekem jerbasu ogrodje zadavljenega otroka. Jungwirth ga je dušila z blazino in s slamnjačo ter ga končno zadavila z robcem, truplo pa polila s karbolom, da ni smrdelo. 221etna dninarica Liza Kosisek pa je razbila svojemu nezakonskemu otroka črepinjo ter mu raztopla vse telo. Potem je vrgla otroka v greznico. Ko so jo zaprli, je obdolžila nekega moža, da jo je zapeljal v zločin, dasi je dotični mož niti poznal ril * Najlepša ženska. Pariški »Gil Blas" je razpisal natečaj za žensko lepoto. Po- vodom svetovne razstave bode posebn sodišče prisodilo trem ženskam troje nagrad za njihovo lepoto. Pri presoje vanju bodo gledali bolj na stas, na kretnje in na ves vtisk, kakor na lepoto obraza. Razsodišče je sestavljeno iz pesnikov, slikarjev, rezbarjev, igralcev, igralk in krojačev. Tudi Sara Bernhardova je v tem sodišču. Prva dobi 5000 frankov in obleke za 3000 fr. drugi dve dohita po 3000 fr. Doslej prijavilo se je že več sto lepotic. Največ nade imajo Italijanka Maria la Bella, Poljakinja Katarina Botowska in Angleškinja Eiua Robertson, hčerka dr. Robertsona, ki se je pred tremi leti na Mont Blancu ubil. * Pudel gdč. Fehdmer. Dunajska igralka Fehdmer je ložirala s svojim pud-lom v hotelu Imperial. Tamošnji sluga Dan-zinger se je sprijaznil s pudlom in nekega dne ga je vzel seboj brez torbice. Pudel pa je Danzingerja ugriznil. Tolika nehva-ležnost je slugo tako užalila, da je šel in tožil gdč. Fehdmer, ker ima grizljivega psa. Dež. pravdništvo pa ni postopalo proti gdč. Fehdmer, nego proti Danzingerju. Zakon določa, da je kaznovati onega, ki je kriv, da je pes »koga" ugriznil. Danzinger pa je vzel pudla seboj, ne da bi mu bil nataknil torbico, in pes je zategadelj .nekoga" vgriznil. Seveda je ta »neki", ki je bil vgriznjen, Dazinger sam. Toda za to se sodišče ni brigalo in obsodilo Danzingerja na denarno globo. Danzinger je bil torej vgriznjen, pa še kaznovan! 0 ti paragrafi! Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 7. maja. Neposredno pred otvoritvijo parlamenta je nastala akutna kriza v ministrstvu. Češki minister dr. Anton Rezek je podal demisijo. Vzrok njegovemu odstopu so diference glede jezikovnega zakona. Dunaj 7. maja. Danes je bilo v parlamentu že vse živahno. Zbralo se je že mrjogo poslancev, ki si vsi belijo glave, kako se razvije situvacija. Razni slovenski poslanci so zatrjevali, da je izključeno, da bi jugoslovanski poslanci napadli čehe od zadaj. Dunaj 7. maja. Tu se govori, da pride cesar Viljem koncem junija ali začetkom julija na Dunaj. Berolin 7. maja. Včeraj je bil na jako slovesen način proklamiran prestolonaslednik polnoletnim. Dotična ceremonija se je zvršila v dvorni kapeli Cesar se je potem udeležil dineja pri avstrijskem poslaniku. Zvečer je bil slavnostni banket, ob 10. uri pa je cesar zapustil Berolin. Vse mesto je bilo razsvetljeno. Cesar Viljem je spremil cesarja na kolodvor. Berolin 7. maja. Cesar Viljem je podelil knezu Fiirstenbergu veliki križec rudečega orla. Pariz 7. maja. Izid včerajšnjih komunalnih volitev je presenetil vse javno mnenje. V provinci so zmagale republi-čanske stranke, v Parizu pa je izid volitev za republikance neugoden. Mislilo se je, da dobe nacionalisti in monarhisti, ki so imeli doslej samo dva zastopnika, kvečjemu 4 do 5 mandatov, a nacionalisti so jih dobili 12, monarhisti in klerikalci pa 10. Republikanci so dobili 30 mandatov. Za 28 mandatov je potrebna ožja volitev. Izmed teh mandatov se računa, da jih dobe nacionalisti in klerikalci 6, republikanci pa 22. London 7. maja. Maršal Roberts javlja, da je v soboto ob reki Vet prijel Bore. Vzlic triurnem bombardiranju ni mogel čez reko. Mej tem je general Hutton obšel desno krilo Burov in šel čez reko. General Hamilton je preprečil združenje glavnih dveh kolon Burov. London 7. maja. Doslej še nepotrjena vest poroča, da je Mafeking osvobojen, in da je burski general Lem-mer moral kapitulirati. Pri flrvlnu Burdjth-u, lekarju v *koQl Lolil se dobiva (321—86) ustna voda katero je sestavil sobosdravnik *>. KimIo Frl«i, katera ohrani sobe smiraj a dr*ve in bele, ter samori vsako gnjilobo. Steklenica, zadoscajoča za eno leto, stane » kroni, po poŠti kroni. Umrli so v Ljubljani: V deželni bolnici: Dne 30. aprila: Julija Juvan, cerkovnikova hči, 25 let, jetika. Dne 1. maja: Ivana MerjašiC, mizarjeva žena, 55 let, srCna hiba. Dne 4. maja: Rudolf Batis, posestnikov sin, 15 let, jetika._ Meteorologično poročilo. Viiina nad morjem 306 2 m. Srednji Bračni tlak 736-0 nun. C as opa- Stanje 31 'nT baro- S.* i g Vetrovi Nebo la o 2 zovanja metra |3 t mm. * » 5. 9. zvečer 7364 147 si. sever jasno 1 6 7. zjutraj 7370 107 si. vzhod megla o n 2. popol. 7352 229 sr. jvzhod del. oblač. 7. 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 7345 7335 7314 158 j si. jug j jasno 11 9 sr.svzhod del.oblaC i 22 6 p.m.jzah. del. oblač. Srednja temperatura sobote in nedelje 154* in 166", nomale: 127" in 128°._ lO-u-n-sOslcsi "borza, dne 7. maja 1900. Skupni državni dolg v notah ... 98 K 85 h Bkkpni državni dolg v srebrn ... 98 „ 40 . Avstrijska zlata renta...... 116 n 90 R Avstrijska kronska renta 4°/0 • • ■ 98 , 10 , Ogrska zlata renta 4°/0...... 117 „ — , Ogrska kronska renta 4°/0 .... 92 „ 60 » Avstro-ogrske bančne delnice ... 17 „ 76 n Kreditne delnice........ 731 „ 25 , London vista......... 242 „ 80 „ NemBki drž. bankovci 3» 100 mark . 118 „ 32 „ 90 mark...........23 „ 68 „ 90 frankov..........19 „ 27 „ italijanski bankovci.......91 , — B C. kr. cekini..........11 . 34 n Najbolje učinkujoča železo-arsenasta voda proti slabokrvnosti, ženskim boleznim, živčnim in kožnim boleznim itd. — Dobiva se v vseh proda-jalnicah mineralnih vod, lekarnah in drogerijah HENRIK MATTO^I. Dunaj. c. in kr. avstr. dvorni in komorni založnik. Na Poljanski cesti št 60 odtlasti se takoj dve stanovanji jedno z 1 sobo in drugo z 2 sobama in pripadki. (899 —2) Išče se dober pomočnik sobnoga slikarstva. Zaslužek po dogovoru. Pismena zglasila sprejema •Janez Turšlč (916-1) sobni slikar v Cerknici pri Rakek-u. Stanovanje s tremi sobami in pritiklinami v pritličju hiše štev. 20 na Bleiweisovi cesti se odda s 1. avgustom. Povprašati je v pisarni F. Supančiča, Rimska cesta št. 20, na dvorišču. (917) Lepo stanovanje s štirimi velikimi sobami in pritiklinami se odda za 1. avgust. Več se izve pri lastniku Antonu Krejči-ju, VVolfove ulice št. 5. (918) Trgovina z raznim blagom ter s tobakom, smodnikom, žganjetočom in loterijo itd. s prostornimi prostori in stanovanjem, v večjem trgu na Dolenjskem, na dobrem mestu in dobro vpeljana, daje se radi družbinskih razmer za dalje časa ter jako ugodno t a It »J v najem. Kje? pove upravništvo .Slovenskega Naroda". (890—3) Lepa, velika prodajalna z 2 skladiščema v Prešernovih ulicah, se odda za avgustov termin. Natančneje pri Ivanu Frischu, Marijin trg št. 3. (919—1) Ces. kr. avstrijski j& držami železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. maja 1900. leta. Odhod is LJubljane jož. kol. Proga 6es Trbiž. Ob 12. uri 6 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Ausse, Išl, Solnograd; cez Klein - Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 17 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; Cez Selzthal v Solnograd, čez Klein - Reifling v Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli od jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Stejr, Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob 7. uri 9 min. zvečer osobni vlak v Jesenice. — Proga ▼ Novo mesto ln v Kodevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano juž. kol. Proga is Trbiža. Ob 5. uri 15 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Soloograda, Linca, Stejra, Išla, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. uri 45 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic — Ob 11. uri 16 m. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograd a, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 38 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Fran-zensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga is Novega mesta in Kofievja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod is LJubljane drž. kol. ▼ Kamnik Ob 7. uri 28 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne. ob 6. uri 50 m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v lajn« hijeno drž. kol. is Kamnika. Ob 6. uri 49 m. zjutraj, ob 11. uri 6 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9. uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (4) mumiimiiiimimiiiimiiimimiiiimiiiimiiimirnim........immmmiimmmiiiiiimii miiiiiiiiiiiiimni......i milim iiiiiimiiim.....miiiiimiii^ Pred i»©3a.are3&2a.je»a. zavarovane po vzorcu in zaa.am.lci. | v I Julija ^chaumann-a, deželnega lekarja v Stockerau-u | i pri motenem prenavljanju ln proti želodčnim boleznim | že več let preizkušeno dljetetlčno sredstvo. § Dobiva se v vseh renomiranih lekarnah Avstro-Ogerske. f I U*5~~ Cena Mkatljiel 95 kr. ~XK« a (2040—6) | I Se pošilja po pošti, ako se naroči vsaj 2 škatljici, proti povzetju. I Glavna zaloga: Dež. lekarna Julija Schaumann-a v Stockerau-u. | ■'■■'i'I'^l'l'll'lli'll'I'llllll'lll lI'>Mlllll!ll'!IMMIIIMIMMIllMIIIIIIIIMIIIllillllIlllllllllMIIIM.MIMIIMIIIllllMIIIMia|]llll111lllllllllllllli«lll!lllllllIIIIl.....IIIIII1III Tirjajte in zahtevajte povsod testenine -v kartonih pO *\x lcff* flae 99M*s*'v« kranjske tovarne testenin Znlder&l6 đc Va-lenoič bw Dir. Bistrici^. Laskava priznanja in pohvale, ki nama prihajajo iz vseh krajev, ter splošno zahtevanje občinstva po teh izbornih testeninah so dokaz, da so že res postale narodna jed. Cenik zastonj in franko. (879—2) Z X X X X X X X X X X XX X ll X X X X X I Izurjene šivilje na Sv, Petra nasipu št. 33. posebno pripravna za mizarja ali kolarja, z dvema sobama in kuhinjo, se odda za avgustov termin. (920—1) Več se izve v gostilni Gradišče št. 6. Najboljši bosenski iiev karbid kalcij po gld. za 1OO kjr., vsaki kg daja zajamčeno 290 — 320 litrov plina. Glavna zaloga: Edgardo Priester v Trstu, Acquedotto 8. —_ (854—5) Zastopnik za Kranjsko in Spod. Štajersko Ivan Gorup Ljubljana, Šelenburgove ulice 1. G. Piccoli 1 dvorni založnik Nj svetosti papeža Leona XIII. lekarnar „pri angelju" v Ljubljani, Dunajska cesta. Železnato vino Kemične analize odličnih strokovnjakov, kateri so v b (582—20) železnatem vinu lekarnarja Piccoli-j n v Ljubljani zmirom potrdili navedeno množino železa, so najboljše spričevalo ter dajejo največje poroštvo za njega učinek. To vino je kaj dobro za slabokrvne, nervozne in vsled bolezni oslabele osebe, za blede, sloke (suhe) in bolehave otroke. Cena polliteraki steklenici 1 gld. UMF~ Naročila pošiljajo se z obratno pošto; poštnino plačajo p. n. naročniki. Stanovanje na vogalu Kongresnega trga in Vegovih ulic, ležeče v I. nadstropju 1ti obstoječe iz S sob, mej temi jedna balkonska, s pritiklino, se odda s 1. avgustom t. 1. ^Natančneje se izve pri hišniku, Kongresni trg št 12, (904—2) Jezdni konj star 4—6 let, 16 pestij visok se feijLpl ta,3s:©3. ^ Naslov: Briich, vila Roseneck, (896—3) Ljubljana. Stanovanje obstoječe iz 3 sob z vsemi pritiklinami in z razgledom na Glavni trg. se odda s 1. avgustom v Krojaških ulicah štev. 1. Več se izve ondi v gostilni „pri luni". (922—1) Velekoristna knjižica: „0 jetiti, snšici ali deri" spisal zdravnik-specijalist c3jt. _A_2a.to2TL Pogačnik se dobiva pri Janku Leban-ii, nad-učitelju na Trebelnom pri Mokronogu, po li iztis s poštnino vred. (893—2) Raznovrstne kočije (Landauerji) in vozovi ter konji •9*- so na prodaj, m Več se poizve pri gospodu lliileu. fijakarju na Reki. (614—13) V novozgrajeni hiši št, 20 na Rimski cesti se oddajo za termin 1. avgusta lepa stanovanja z dvema, tremi in štirimi sobami, kakor tudi v pritličju prostori za prodajalnice, gostilno itd. — Vpraša naj se v pisarni F. Supančiča na dvorišču omenjene hi?e. (892—3) Poštna hranilnica ček štev. 849.086. Telefon štev. 135. hranilnica in posojilnica Glavna slovenska m e> v • registrovana zadruga z neomejeno zavezo pisarna: na Kongresnem trgu št. U, Souvanova hiša, v Ljubljani sprejema ln izplačuje hranilne vloge ln obrestuje po41|2°|o0d dne vložitve do dne vzdige brez odbitka ln brez odpovedi. Hranilne vloge dobrodelnih, občekoristnih zavodov in vseh slovenskih društev, kakor tudi delavcev in poslov cele dežele se obrestujejo po 5%-Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. Dr- IVI. Hudnlk, predsednik. (410—11) •0^ «Jr» »1» Wf» »X* »Jf» »v* "fe *k* *