Naročnlnei Dnevno izdaja ze državo 5HS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nedet|ska Izdalo ceiole no v Jugo-•lav!|l 120 Din, za Inozemstvo 140 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i sioip. pelli-vrsla mali oglasi po 1 50 ln2D,velj nasprotni politiki KDK. Dočim je torej dr. Maček trdil, da bi se z razširitvijo oblastnih samouprav SDS ne zadovoljila, pa ni hotel Pribičevič o tej stvari nič izjaviti. V svoji izjavi časnikarjem je najprej rekel, da je bil Uzun-Mirkovič svojoas njemu podrejen kot poveljnik celokupne žandarme-rije. Z ozirom na vest »Morgenblatta«, da sta on in dr. Maček pristala na razširjenje oblastnih samouprav, je dejal Pribičevič, da bi vlada nikakor ne bila upokojila generala Uzun-Mirkoviča, če bi bil general napravil kak sporazum z vodstvom KDK. Zanimivo pa je, da se g. Pribičevič sploh ni hotel izjaviti o lem, ali se strinja z dr. Mačkovo izjavo glede razširjenja oblastnih samouprav. »Obzor« se v svojem današnjem uvodniku bavi s slučajem generala Uzun-Mirkoviča in graja, da se je general mešal v politiko. Dejstvo, da se je rajši dal vpokojiti, nego da bi bil šel v Skoplje, je očiten dokaz njegove vojaške nediscipliniranosti. Se5a splitske Jadranske Straže Split, 17. dec. (Tel. »Slov.«) Včeraj in danes se je tukaj vršila seja okrajnega odbora Jadranske straže. Seji je prisostvoval centralni odbor v Splitu in mnogobrojni delegati iz pokrajine. Predsedoval je bivši splitski župan dr. Tartaglia kot predsednik Jugoslovanske matice. Razpravljalo se je o društvenem delu v zadnjem času in o proračunu za naslednje leto. Sklenilo se je, da se ukine a misia sistem, ki ga je bila uvedla belgrajska glavna podružnica. S primernimi brošurami se bo povečala propaganda za naš Jadran. V isti namen bosta pričela izhajati dva ljudska lista, in sicer eden v Splitu in eden v Belgradu. Sklenilo se je tudi, da se podari naši vojski šolski brod šele takrat, ko bo društvo v boljšem gmotnem položaju. Udeleženci so obiskali nato novo šolo za aviatiko v Divulijah pri Trogiru. Podpirajte „Siov. Stražo" Proslava kraiievega rojstnega dne Belgrad, 17. dec. (Tel. Slov.) Prestolnici« je na najsvečanejši način proslavila 40letnico rojstva našega kralja. Dopoldne so se vršile v vseh cerkvah velike svečanosti, katerih sc je udeležila kraljevska vlada, zastopniki parlamenta, diplomatski zbor, častniški zbor, višlji uradniki in meščanstvo. Nato se je vršil vpis v dvorsko knjigo. Zvečer so priredili častniki belgraijske garnizije tradicielno svečano proslavo v oficirskem domu, katere so se zopet udeležili predstavniki našega javnega življenja z ministrskim predsednikom dr. Korošcem na čelu. Iz poročil, ki jih je prejelo notranje ministrstvo in predsedstvo vlade, je razvidno, da se je svečanost v vsej državi izvršila brez najmanjšega incidenta v res sve-čanostnem razpoloženju. Prav lep vtis je napravilo poročilo iz Zagreba, da sc jc namreč svečanosti udeležil med drugim tudi zagrebški župan dr. Srkulj, da jc razobesila zastavo tudi zagrebška oblastna skupščina in da se je v imenu oblastne skupščine udeležil proslave dr. Cesar. Dober vtis je napravilo tudi dejstvo, da je v Zagrebu mnogo hiš izobesilo hrvatske, srbske in državne zastave. Prav tako so prišla poročila iz drugih večjih mest v državi (iz Niša, iz Stipa, iz Splita itd.) o svečanem poteku slavnostnega dneva. Predsedstvo vlade je dobilo iz inozemstva mnogo čestitk. Posebno svečano se je proslavila 401et-nica kraljevega rojstva v Bukareštu. Na Poljskem sc jc istočasno s kraljevim rojstnim dnem vršila tudi svečanost ob priliki desetletnice društva prijateljev Jugoslavije, ki je poslalo poseben brzojavni pozdrav. Be grs ske vesta Belgrad, 17. decembra. Zastopniki vladne večine so se danes sestali, da se posvetujejo o zakonu o agraru. Zakon je skoro v celoti že gotov, sporen je samo še način odplačevanja in višine odplačevanja. Kar se tiče načina odplačevanja, so stavljeni predlogi. Poslanec dr. Sečerov je predlagal, da se izvrši odkup zemljišč polom bank; minister Daka Popovič predlaga odkup potom zadrug; poleg tega je pa še predlog S^anko-viča-Vesenjaka, da se izvrši odkup potom direktnega prometa ined novim in starim lastnikom z jamstvom da ,-tari lastnik nima iii-kakih stroškov, tudi ne v slučaju tožbe. Ministrstvo prosvete je pripravilo vse potrebno, da se uvede z naslednjim šolskim letom na gimnazijah pouk ruščino, češčine ali poljščine. Kalerega predmeta se bodo učili, tc bo v zakonito določenih mejah prepuščeno svobodni izbiri dijakov. Na realkah se bo po novem letu poučevala v V. razredu opisna geometrija po dve uri na teden, odpadla bo pa ena ura pouka matematike. Demokratski klub jo danes dal oficielno poročilo o sklicanju svoje seje za v soboto, dne 22. decembra t. 1. ob 9 dopoldne v prostorih narodne skupščine. Klub prosi, da se te seje zanesljivo udeleže vsi poslanci radi važnih vprašanj, ki so na dnevnem redu. V prosvetnem svetu je izvoljen za predsednika profesor belgrajske univerze dr. Gjor-gjevič. Član sveta pa je za Hrvatsko dr. Bosa-nac, rektor pedagoške šole v Zagrebu, za Slovenijo pa dr. Karel Capuder, vršilec dolžnosti šefa prosvetnega oddelka v Ljubljani. Na tehnični fakulteti v Ljubljani je imenovan asistentom g. Milan F a k i n in je obenem pomaknjen iz 9. skupine v 8; na medicinski fakulteti pa g. V 1 a d i s 1 a v Kline s prejemki 8. skupine I. kategorije. Suplent Rojšek v Mariboru je imenovan profesorjem. Napredoval je v 4. skupino 1. kategorije profesor Peter P r o s e n v Novem mesni. Naš novi sdrrvral Split, 17. dcc. (Tel. »Slov.«) Komandant obalske plovbe g. Stankovič, ki je radi svojega korektnega zadržanja splošno spoštovan v Splitu, je s kraljevim ukazom postal admiral uaše vojne mornarice. Avsrija ne izroči Mravlaka Dunaj, 17. dec. (Tel. Slov.) Kakor javlja »Wicner Allgcmcinc Zeitung«, jc avstrijski pravosodni minister dr. Slama v zadevi zahteve Jugoslavije po izročitvi jugoslovanskega emigranta Mravlaka stavila jugoslovanski vladi vprašanje, ki opozarja na protislovja v izpovedbi bivšega soobtoženca Ivana Konrada, če do 25. januarja ne bo odgovora, bodo avstrijske oblasti smatrale, da je Jugoslavija svojo zahtevo po izročitvi umaknila. Vest uradno še ni potrjena. Delavske konvencije z Nemti o podpisane V soboto se je v državnem ministrstvu dela v Berlinu izvršilo formeino podpisovanje delavskih konvencij med našo državo in Nemčijo. Za našo državo je pogodbo podpisal vodja naše delegacije narodni poslanec, min. n. r. dr. Go-sar, za Nemčijo pa, pogodbo o socialnem zavarovanju ministerialni direktor v drž. ministrstvu dela ur. Grieser, dogovor o našiti sezonskih poljedelskih delavcih pa ministerialni dirigent dr. Weigert. Pogodbo o socialnem zavarovanju morata še oba parlamenta, naš in nemški ratiiicirati, dogovor o naših sezonskih poljedelskih delavcih pa ne potrebuje — vsaj na nemški strani ne — formalne ratifikacije, marveč bo stopil v veljavo po izmenjavi not med diplomatskimi predstavniki obeh držav. _ S sklepom teh konvencij se ]e izpolnila dolgoletna upravičena želja več stotin naših siromašnih rudarjev, ki so svoje najboljše moči potrosili v nemških rudnikih, plačevali tamkaj prispevke za zavarovanje, pa so na svoja stara leta iiveli v največji bedi, ker po nemškem zakonu niso mogli prejemati v domovino pripadajoče jim rente. S tem je izpolnjena dolgoletna zahteva rudarskih vdov in sirot, ki so jim možje oziroma očetje pomrli v nemških rudnikih ali so se tamkaj ponesrečili, pa niso prejemale po njih rente, ki bi 9icer imele do nje pravico, ako ne bi živele izven Nemčije. S tem se bo končno izpolnila vroča želja onih tisočev naših delavcev na West-falskem in v Porurju in njihovih družin, ki so si vedno želeli, da bi se vsaj na stara leta mogli vrniti v domovino. Dosedaj jim je bilo to nemogoče, ker bi s tem, ko bi se izselili iz Nemčije, izgubili pravico do prislužene pokojnine oziroma rente. Po novi pogodbi pa bodo jim pravice, ki so jih, ali jih še bodo v Nemčiji pridobili, ostale tudi, če se vrnejo domov. Naša delegacija je dosegla tudi, da bodo naši ljudje lahko prejemali nemške rente tudi drugod n. pr. v Franciji, na Holandskem itd. Še važnejše pa so v novi pogodbi o socialnem zavarovanju določbe, ki varujejo zavarovancem ne samo njihove že pridobljene pravice, marveč vobče vsa leta, (tudi če sama zase ne dajejo nikake pravice do rente) ki so jih odslužili v eni ali drugi državi. Delavcu, ki je bil n. pr. nekaj časa zavarovan v naši državi, potem v Nemčiji in nato morda zopet pri nas, se bedo štela vsa leta zavarovanja ter bo končno prejemal odgovarjajočo rento, čeprav bi morda v nobeni državi sami zase ne imel pravice do nje. Za slučaj, da bi nemška ali pa naša država sklenila slično pogodbo s kako tretjo državo je v sklepnem protokolu predvideno, da se lahko to štetje let brez posebne formalne pogodbe raztegne tudi na državljane druge, t. j. naše oziroma nemške države. Praktično se to pravi: ako bi Nemčija sklenila slično pogodbo kot z nami tudi s Francijo, potem bi se lahko brez posebne nove pogodbe tako uredilo, da bi se našim rudarjem tudi ona leta, ki so jih odslužili v Franciji, priznavala kakor, da so jih odslužili v Nemčiji ali pa pri nas. V tem pogledu izplačevanja rent v inozemstvo in opisanega štetja let gre rova pogodba, mnogo dalj, nego katerakoli druga, ki jo je Nemčija dosedaj sklenila na tem področju. Reči smemo, da je s to pogodbo položen temelj za nadaljnje ustvarjanje vedno tesnejših vezi med državami v pogledu socialnega zavarovanja. Vse to velja ne samo za zavarovanje rudarjev, marveč tudi za zavarovanje privatnih nameščencev, kakor tudi za slučaj, da je kdo podvržen nekaj časa eni in nekaj čas drugi vrsti zavarovanja. Le invalidno (iznemoglostno) zavarovanje," ki tvori v Nemčiji tudi pri rudarjih posebno zavarovalno panogo! se pogodba, ki jo je naša delegacija sklenila z Nemčijo, ne nanaša, ker pri nas to zavarovanje še ni izvedeno, čim pa bi se invalidno zavarovanje tudi pri nas uvedlo, bi recipročnost po pogodbi tudi v tem pogledu takoj nastopila. Edina točka, kjer nova pogodba ne bo izpolnila vseh nad, ki jih je ta ali oni morda gojil, je, da se rente ne bodo izplačale tudi za nazaj. Tu je bilo najprej merodajno, da pred pogodbo naši ljudje po nemškem zakonu niso imeli pravice — razven v nekaterih izjemnih slučajih — zahtevati, da bi se jim nemške rente izplačevale izven Nemčije. To pravico zadobijo šele po novi pogodbi, ki v tej točki izpreminja nemški zakon o zavarovanju. Glavno pa je, da naše zavarovalne ustanove nimajo za prejšnja leta nasproti nemškim državljanom sličnih obvez; to se pravi, da ne bi dali Nemcem za to, kar bi radi od njih dosegli, nikake prave kompenzacije. Lažje je to pri državah, ki tudi same dolgujejo nemškim državljanom zavarovalne rente v vsaj približno enaki višini, kakor jih zahtevajo od Nemcev. Pa še te so dosegle izplačilo rent le od časa, ko so pogajanja že tekla. (Dosedaj samo samo Holandija za cirka 1 leto). Vzrok tiči v tem, ker se tudi nemške rudarske zavarovalnice slično kot naše bratovske skladnice nahajajo v j tako težkem finančnem stanju, da vobče ne bi zmogle večjih izdatkov za nazaj. Uvaževati je bilo treba dalje, da nam Nemčija tudi z ozirom na slična pogajanja z drugimi državami (Poljsko in Češko), ne bi mogla priznati večjih ugodnosti. Zato se je naša delegacija — po pristanku vlade — končno zadovoljila s tem, da se rente po novi pogodbi prično izplačevati ne glede na to, kdaj bo pogodba ratificirana, takoj in sicer ie za čas od L decembra, torej od časa, ko so se pogajanja stvarno pričela. S tem je zagotovljeno, da bodo naši nemški rentniki vsaj od 1 dec 1928 dalje prejeli letno okrog 100.000 mark (cirka 1,350.000 Din). Če bi pogajanja za- Voina o Južni Rmeriki Bolivijske čete pričele s sovražnostmi — Izgube na obeh stsneh — Posredovanje Društva narodov Nowvork, 17. dec. (Tel. »Slov.«) Med Bolivijo in Paragvajem je dejansko že »bruhnilo vojno stanje, dasi formalno še ni bilo objavljeno. V soboto so bolivijske Jete začele sovražnosti in po težkih bojih s precejšnjimi izgubami zaseule paragvajsko utrdbo Boque-ron v ozemlju Granchaea, pozneje pa tudi utrdbo Rojas Silver ter korakajo sedaj proti utrdbi Aquino. Mnogo slabejše paragvajsko čete so izpraznile utrdbi Valois in Rovarala in se umikajo proti kraju Baliia Negra. Boli-vijska letala so na Bahio Negro motala bombe, ki pa večinoma niso eksplodirale. Mrtvih je baje že 100 Paragvajcev. Bolivija je mobilizirala vse moške od 18. do 50. leta. V obeh državah, tudi v dosedaj mirnejšem Paragvaju, jc vojno navdušenje tako narastlo, da je posredovanje zelo otežkočeno. Povsod se vrše nacionalistične demonstracije. Obe stranki dol-žita drugo, da je kriva poostrenega položaja. Predsednik Sveta Društva narodov Briand je brzojavno opozoril obe vladi na vojno nevarnost, ki lahko nastane po spopadih obojestranskih čot, in ju opozoril na dolžnost kot članici Društva narodov, da spor poravnata mirno. Paragvajska vlada je državnemu tajniku Kellogu poslala noto, s katero formalno pristaja na ponudeno posredovanje po pan-ameriški konferenci. Iz Bolivije pa o tem še ni nobenih vesti. Paragvajsko vojno ministrstvo poroča s fronte, da so paragvajske čete zopet priborile vse tri utrdbe, ki so jih bile zavzelo bolivijske čete. Lastne izgube znašajo 6 mrtvih, dočim rnašnjo bolivijske zgube dva častnika in mnogo rednih vojakov in Indijancev. Rim m zbllžanje z Mnioro Ekspanzivnost italijanske zunanje politike. Italijanski državni podtajnik Grandi se je iz Lugana vrnil v Rim in je imel daljši razgovor z Mussolinijem. V četrtek je odpotoval v An-goro, da vrne obisk turškega zunanjega ministra Tevfik Rudži beja pri Mussoliniju. V prvih dneh meseca januarja bo potoval v Ateue, da vrne svoječasni obisk Venizelosa. Carigrad, 17. dec. (Tel. Slov.) Italijanski državni podtajnik za zunanje stvari Grandi je včeraj dospel v Carigrad in potuje danes dalje v Angoro. Njegov obisk se smatra oficielno kot vrnitev obiska turškega ministra v Milanu, vendar vidijo v tem tudi prizadevanje Italije, da bi se ostentativno manifestirali dobri italijansko -turški odnošaji, o katerih pa je možno dvomiti že z ozirom na dejstvo, da Turčija dosedaj niti še ni priznala albanske monarhije. Čuje se, da je Italija že pripravljena, takoj sedaj odreči se gospodarskim nredpravicam iz lausannske mirovne pogodbe ki trajajo do avgusta 1929, in razpravljati o trgovinski pogodbi. Trditev turških listov, da ima Grandi tudi posredovati med Angoro in Atenami, se smatra samo za kombinacijo, ker je znano ,da tako Turčija, kakor tudi Grčija odklanjata italijansko posredovanje in va-ruštvo. Proti talnemu oboroževanju I Madžarov Prnga, 17. dec. (Tel. »Slov.«) Ker so bile odkrite nove pošiljke orožja na Madjarsko, zahtevajo češki listi, da mala antanta odločno nastopi proti Budimpešti ker to oboroževanje stalno ogroža mir. »Narodni listy« pozivljejo na Dolžnost Društva narodov, da prepreči vse grozeče vojne konflikte. »Čcskc Slovo« piše, da so zagotovila madjarskih državnikov o mirnih namenih Madjarske neresnična. Nesramne zahteve madžarskih nacionalistov Budimpešta, 17. dec. (Tel. »Slov.«) Mad-jarska narodna zveza je v spomenici prosila Društvo narodov, da nestrankarsko preišče razmere v dunavski kotlini po mednarodni komisiji, ki naj bi dovedla do spremembe sen-žermenske in trianonske pogodbe. Spomenica zahteva, da se vrnejo domovini Madjari, ki živijo na Češkoslovaškem in v Jugoslaviji. krize v Avstriji ne bo Dunaj, 17. dec. (Tel.- »Slov.«) Včeraj je bila seja vodstva velenemške ljudske stranke, na kateri jc zopet prišlo do izraza nerazpolo-ženje Velenemcev v njihovi kritiki proti dr. Seiplu. Zdi se pa, da to nerazpoloženje že popušča, kar je razvideti iz. oblike in vsebine komunikeja o teh posvetovanjih, ki prav za prav ničesar ne pove. Zato se lahko smatra, da je kriza koa/liciije, ki so jo Velenemci tako glasno napovedovali od volitve predsednika dalje in radi nezadovoljive rešitve uradniškega vprašanja, tako rekoč končana in da je zvezni kancler dr. Seipel kot mož močne roke izšel brez škode iz vseh nanetositi v zadnjih politično zelo burnih dnevih. Talni kon?Jston! Rim, 17. dec. (Tel. »Slov.«) Danes se vrši v Vatikanu tajen konzistorij, na katerem bo papež v nagovoru na kardinala omenjal najvažnejše aktualne probleme. Knez GaUcšn umrl Budimpešta, 17. dec, (Tel. >Slov.«) V Vi-šegradu pri Budimpešti je umrl včeraj bivši zaupnik carja Nikolaja II., knez Demetrij Ga-licin, ki je pred desetimi le/i zbežal pred boljševizmom na Madjarsko. Knez Galicln se je živahno udejstvoval na humanitarnem in literarnem polju. Ku?a v Grčiji Atene, 17. dec. (Tel. »Slov.«) Poroča se, da je v Kavčdli izbruhnila med grškimi begunci kugi podobna epidemija. Bolniki so v par urah postali popolnoma črni, kakor da bi jih zadela strela, in umrli najj>ozneje v 24 urah. Ukrenile so se najstrožje odredbe za to, da se epidemija ne razširi. Ve®ti, ki so jih listi prinesli soglasno, je vlada sicer oficelno dementirala, vendar jih en del lisitov vzdržuje. Govori se, da gre za neko močvirno mrzlico. Drobne vesti Nevarna bolezen kneza Nikolaja. Veliki knez Nikolaj, voditelj ruskih legitimistov, ki biva več tednov na francoski rivieri, je zbolel na pljučnici. Njegovo stanje je zelo resno, ker se je pri njegovi starosti bati komplikacij. Romunski zunanji minister Mironescu je izjavil, da je njegova pot na Poljsko še odvisna od notranjepolitičnih razmer, s čimer je rečeno, da to potovanje nikakor še ni gotovo. Kralj Zogu odlikovan. V Drač je dospel kot izredni poslanec italijanskega kralja ar-mijski komandant iz Bariija grof Piola Caselli, ki prinaša kralju Zogu Anunciatin red z verižico. Francoska finančna afera. Bivši finančni minister Klolz, ki je bil včeraj v svrho boljšega nadzorstva prepeljan v državno umobolnico v Reimsu, bo aretiran jutri, čim se bo senat odločil k demisljd Klotza kot senatorja. Klotz je včeraj poskusil samomor, kar pa so preprečili. Pri Cohaut Becharju v Alnru so domačini napadli neki francoski vojaški oddelek in ubili tri častnike in pet mož. Kmalu potem je čela 200 domačinov napadla četo spahijev in ubila 21 mož. Francozi zasledujejo napadalce. Proti dr. HodSi. Slovaški politik dr. Šro-bar je izdal svoje spomine, v katerih se po kratkih navedbah čeških listov nahajajo senzacionalna poročila. Med drugim dolži ministra Hodžo, da je ob prevratu, ko je bil pooblaščenec češkoslovaške vlade v Budimpešti radi demarkacijske linije med Madjarsko in Češkoslovaško, razpravljal z Madjarsko v takem smislu, da bi morala Bratislava, del njene okolice, Žitni otok, Levice, Lučenec, Gomer ter vsa vzhodna Slovaška in podkarpalska Rusija pripasti Madjarski. Dunajska vremenska napoved: Oblačnost negotova, padavine verjetne, temperatura se bo polagoma dvigala. nosno njegovim potomcem) v času pred pogodbo renta radi bivanja v inozemstvu pravomočno odklonjena. Istotako sc bodo rente, ki se prično po novi pogodbi izplačevati v našo državo, izplačevale, tudi če bi bila pogodba kdaj odpovedana. Dogovor glede izposlovanja naših sezon- ^_______________ skih poljedcljskih dclavcev v Nemčiji, vsebuje v vleki i ali celo prekinili, bi bila posledica edino le, | glavnem določbo sporazuma, ki je bil letošnjo da bi se to izplačevanje znova odložilo ter bi pomlad za časa, ko je bil dr. Gosar min. soc. pozneje najbrž niti tega termina ne dosegli, politike, sklenjen med nemško Delavsko centralo Glavni interes na tem, da se ta pogodba čimprej sklene, smo imeli vendar le mi in ne toliko Nemci. Zato moramo biti, če objektivno presodimo, kaj dajemo po pogodbi mi Nemcem in kaj oni nam, z uspehom popolnoma zadovoljni. Pripomniti je treba še, da ie v pogodbi določeno, da se tekom 1 leta lahko obnovijo tudi oni slučaji, ko je bila kakemu zavarovancu (od- in našim Osrednjim odborom za posredovanje dela. Kakor znano, je letošnji poskus, ko smo poslali v Nemčijo cirka 1000 poljedelskih delavcev, predvsem iz Prektnuija, prav dobro uspel in to v obojestransko zadovoljstvo. Sedaj stopi na mesto omenjenega poluradnega sporazuma formalen dogovor med našo državo in Nemčijo. Po tem dogovoru nismo več vezani na prejšnji kontingent delavcev, marveč jih bomo po razmerah lahko poslali v Nemčijo tudi teč. Nova važna določba v tem dogovoru pa je da bodo naši sezonski delavci popolnoma sploš no zavarovani tudi za slučaj nezgode — čeprav obstoja pri- nas to zavarovanje samo za delavce pri poljedelskih strojih — ter bodo morebitne rente prejemali tudi v domovino. Tudi v tem pogledu je naša delegacija dosegla več kot pa je n. pr. Nemška Avstrija. Poleg navedenih najvažnejših točk, so v sklepnih in podpisnih protokolih razne posebne določbe n. pr. o tem, da bodo naši delavci v Nemč ji uživali brezposelne podpore v enaki meri kot Nemci snmi, o priznavanju izseljeniških komisarjev s struni nemške viade in njihovih pravicah, ter določbe, ki jim je namen olajšati v poedinih vprašanjih soc. politike tesnejšo zvezo med našo iu nemško državo. Ženska politika Poročena sem in moj mož pravi, da jo grešil samo enkrat v življenju (takrat namreč, ko se je poročil). Jaz sem tiho, saj mi ni hudega in ženska politika je mnogo boljša od moško. Kadar imava važne pomenke, ga ogovarjam posebno ljubeznivo, z največjo dobro voljo. Povabim ga celo na črno kavo v tisto sobo, ki je najbolj zaprta, najbolj oddaljena od življenja; mislil bi za ljubezen najlepše. Pri pomeuku pride do tistih besedičenj, besed in spotikanj, ki jih ima vsak zakon. Gre le zato, kdo zmaga. Tisti zmaga, ki zna obvladati sobe. Možje pa imajo navado, da sv pri družinskih pogovorih vedno bolj glasni, čedalje bolj glasni- S tem kaže-jo svejo moč, svojo možkost; če ne gre drugače, je treba še udariti ali kaj razbiti, da je efekt večji. Kot ženska poznam te zadeve, zato vedno pogledam, če so okna in vraia zaprta, da se doigra drama samo med nama. Zakaj, vsi ti prepiri so važni samo naju, ne pa za svet okoli naju in zunaj. Za tisti svet zunaj je potrebno le moževo ime in moj smehljaj. Vse drugo je za zaprta vrata in okna. To je moja politika — politika ženske. Prav v teh dneh se spominjam svoje ma>-tere, ki se ni nikoli prepirala s svojim možem. Pa sem jo nekoč vprašala, kako zmore to. Rekla mi je: »Naj se zgodi med možem in ženo karkoli, zato ue smejo vedeti ne otroci doma, ne prijatelji izven doma; skratka nihče! Zakaj družina ima svoj temelj in ta temelj je ug'xl in spoštovanje družine. Če grešiš, n« nosi greha na krožniku okoli, niti svojega niti moževega, zakaj, to je vlačugarstvo. Greh je grda zadeva, treba ga je skriti, dokler ga ne opereš.c Takrat vsega tega nisem dosti razumela; danes pa to prav dobro razumem. Ne razumem pa hrvaške politike. Saj se ne ukvarjam s politiko izven doma, tudi nisem ženska, ki se bori za enakopravnost moža in ženske. Sem čisto navadna ženska, ki ji jo briga le dom. Ne živim pa izven življenja in tako prisluškujem naši državni politiki in si mislim: Ali ni naša država tudi dom? Ali ni parlament tudi družina, ki ima svojega go. spodarja, očeta itd. Ta družina je obilna in je razumljivo vs® prerekanje, obtožbe, pritožbe in razumljiv je tudi njen nezadovoljni sin — Hrvat. Dobro! Tudi to je dobro in človeško, da se greši in odpušča. Razumljivo pa ni, da igra brat Hrvat nezadovoljnega sina na način, ki ni časten zanj. Če je grešil oče, mu je treba pomagati, posebno, če se čuti sin močnejšega; ne pa, da greši še sin! Koliko in kaj pa sme ^v|et vedeti o tem prepiru, pa morata parlamentarca dobro vedeti. Če je Hrvaška nezadovoljni sin, naj to nezadovoljstvo ne nosi na krožniku širom sveta in z njim moleduje in \ree to občuduje in naj vse to ne imenuje poliliko in delo in moč. Saj to ni niti žensko politično, kaj šele politično zares, kaj šele parlamentarno politično! Vse državno zlo, ki visi nad nami, je treba vzvaloviti, prav; pa treba je da imaš moč nad valovi. Kdo se čuti poklicanega? Ti, Hrvaška? Kako je pri vas doma? Tako misli ženska, ki je Slovenka, ki čuti bratstvo Hrvatov, ima pa čut dolžnosti, morale in estetike. Le^o usoeli sfred dr. kutovca Shod SLS v Črnomlju. Preteklo nedeljo je priredila SLS za Belokrajino izredno dobro obiskan shod v Črnomlju. V dvorani Prosvetnega društva, na odru, na hodniku in sosedni sobi je bilo vse polno zborovalcev. Na shodu, ki je trajal nad tri ure, sta govorila poslanca dr. Kulovec in prof. Jarc. S frenetičnim odobravanjem je bila sprejeta zaupnica Jugoslovanskega kluba. Shoda v Metliki in Črnomlju dokazujeta, da stoji Belo-krajina bolj kakor kedaj prej v vrstah SLS. 8z časopisov Pribičevič osvaja — ženska srca. Neki poročevalec se je v svojem poročilu o reporterskem plesu v Pribičevičevi »Riječi« tako-Ie poklonil pred svojim šefom: »Posebno pozornost je zlasti pri lepem spolu vzbudil predsednik KDK g. Svetozar Pribičevič. Sila, naj se pokaže v kakršnikoli obliki, bo vedno imponirala nežnemu spolu. G. Pribičevič je bil predmet številnih atentatov, izvršenih s papirnatimi belimi kroglicami. Tudi g. Pribičevič ni bil med prvimi, ki so odšli z zabave, čeprav izmučen od dnevnih skrbi človeka, na čegar ramenih počiva breme cele dežele. In ko je odhajal, so bile zopet roke mladih dam, ki so ga skušale v zanosu in brez posebnega rešpekta zadržati.« Upamo, da se je cenjeni reporter »Riječi« s tem izjemnim poročilom o zmagovitem lomilcu ženskih src svojemu šefu dobro priporočil. 50 milijonov dinarjev za izgubo bratovskih skladnic, ki jo je povzročil Žerjavov pravilnik, so zahtevali žerjavovci v nedeljo od vlade. To je politika SDS: vse požene na kant, drugi naj izgube plačujejo in sanirajo, če pa ne morejo, pa sklepa SDS resolucije na račun svojih napak. Za revizijo ustave se je izrekla KDK v Trbovljah v prisotnosti dr. Kramarja. To je treba podčrtati v stoletni pratiki, ker so bili doslej vsi, ki so zahtevali kaj takega, »protidižaven element". Dr. Maček je še posebej povedal, »da se cela KDK ne zadovoljuje s samo avtonomijo, ampak hoče še vse kaj več«. Kaj pravzaprav hočejo z revizijo ustave, tega ne povedo, ker se j boje, da bi potem nc mogli več uganjati demagogije na ta račun. Cuius reglo elns nafto" - na Koroškem J^aj/e novega Dr. Camillo Morocutti je zapisal v graški »Tagesposti«, da se bodo Nemci v Jugoslaviji z vsemi moomi borili proti temu, da bi se srednjeveško načelo: »Cuius regio eius reli-gio« (kogar pokrajina, tega vera) prekovalo v načelo: »Cuius regio eius natio« (kogar pokrajina, tega narodnost). Reči moramo, da je to načelo »cuius regio eius natio« na Koroškem že dolgo v veljavi, zla »i pa tekom zadnjih 60 let. AU ni korošika šola, kakršna je tekom minulih 60 let, popolnoma zgrajena na tem načelu? To je takozva-na utrakvistična šola. Do 1. 1870. so bile na slovenskem Koroškem slovenske šole. Otroci so se učili iz slovenskih knjig. Abecednik, Berilo, računstvo, petje, vse je bilo slovensko. Le zadnjih par let so se poučevali otroci tudi v nemškem jeziku. A tudi to na podlagi materinščine. L. 1869.—1870.' pa je poslal koroški dež. šolski svet na slovenske občine okrožnico z vprašanjem, ali želijo občine, da se poučuje v ljudskih šolah »čisto nemško«, ali »čisto slovensko«, ali »nemško in slovensko«. Občine so odgovorile, da želijo slovenski pouk, da pa naj se učijo otroci za potrebo tudi nemško. Toda kaj se je zgodilo? Dež šolski svet je zaukazal popolno germanizacijo slovenskih šol, dal je ukaz, da se morajo otroci že v prvem šolskem letu poučevati v nemškem jeziku. Usulil je Slovencem laži-utrakvistično šolo, v kateri je slovenščina samo pomožni jezik, a ves ustroj šole je nemški. To je bilo popolnoma proti intencijam slovenskih občin, ki so želele, naj se samo za potrebo poučuje tudi nemški jezik, ne pa da se upeljejo šole z nemškim učnim jezikom. Ne moremo reči drugega kakor: Ogoljufali so Slovence, preslepili so jih! Slovenske občine so protestirale. Vzemimo n. pr. zapisnik šolske občine Sveče v Rožu z dne 24. oktobra 1869. Zapisnik se glasi: »Predmet: Odgovor na odlok c. kr. dež. šolskega sveta, štev. 10 z dne 1. okt. 1869 zadevno vpeljave »nemškega jezika« v ljudsko šolo Sveče v Rožu. Sklep: Podpisani občinski odbor odločno protestira proti upeljavi nemškega učnega jezika v našo šolo Sveče Ker je tukaj čisto slovenska vas, ter otroci ne razumejo niti besede nemškega jezika, odločno odklanjamo vsak poskus, vpeljati nemški učni jezik v našo šolo. Zato smo prisiljeni energično postaviti se v bran zoper namero dež. šolskega sveta. Zahtevamo odločno, da ostane pouk v naši šoli slovenski« Enake proteste so napravile tudi občine in krajni šolski sveti: Št. Jakob, Podgorje, Slovenji Plajberk, Medborovnica, Šmarjeta, Bilčovs, vse iz Rožne doline. Nadalje: Galicija. Škocjan, Prevalje, Kotlje. šmihel. vse iz " P6djune. Enako: Vrata, Podklošter, Škofiče, 'Vetrinj, Breza in Poreče ob Vrbskem jezeru. Tudi druge sosednje občine bi se bile pridružile, če bi bilo le količkaj uspeha pričakovati. A Nemci so bili gluhi za proteste slovenskih občin. Imeli so že tedaj jasen cilj: Ponemčiti Slovence na Koroškem! In zlorabili so v ta namen najbolj uspešno sredstvo: šolo. Po nemški zmagi 10. oktobra 1920 je rekel neki koroški vsenemški učitelj: »Ce bi ne bili imeli na Koroškem od vsega začetka utrakvistične (= ponemčevalne) šole, bi plebiscita nikdar ne dobili.« Prav po načelu »cuius regio eius natio« so upeljali Nemci na Koroškem ponemčevalno utrakvistično šolo. S pomočjo te šole so zmagali pri plebiscitu. Zato je njihova zmaga ravno toliko moralna, kolikor je moralno brutalno načelo »cuius regio eius natio«. Zato vprašamo Nemce: »Ce bi sedanje stanje brezobzirne italijanizacije na južnem Tirolskem trajalo 50 let in bi se potem izvedlo ondi ljudsko glasovanje ter bi isto izpadlo Italijanom v prilog, ali bi Nemci smatrali tak plebiscit za moralen? L. 1926. je govoril predsednik Masaryk slovaškim legijonarjem na kongresu v Topo- Iz dr. Matove Zgodovine slovenskega naroda Mohorjeva družba je pričela letos izdajati nadaljevanje Grudnove Zgodovine slov. naroda. Kakor znano, je opisal Gruden našo zgodovino v šesiih zvezkih do francoske dobe. To važno dobo je pa opisal v 7. zvezku na 192 straneh ravnatelj ljubljanskega muzeja dr. Jos. Mal. Ko boš prebral to knjigo, boš zadovoljen rekel: Gruden je dobil dobrega naslednika! Beseda mu teče zelo prijetno, v pripovedovanje vpleta nebroj zanimivih podrobnosti in anekdot, vsebina pa priča o temeljitem poznavanju naše domače zgodovine in o zdravi, samostojni sodbi o dogodkih, V enem oziru bi skoro rekli, da je prav, da je opis franco-sKe dobe izšel šele — po svetovni vojni: kajti s svetovno vojno smo se zelo približali pra-vilnejšemu pojmovanju francoske revolucije. Doba demokracije, v kateri živimo, nas je naučila ceniti narode, ki so z žrtvami in boji utrli pot širokim slojem naroda v javno življenje. Pred vojno je sodil povprečen človek — tudi izobraženec z redkimi izjemami — o francoski revoluciji približno tako, kakor naši predniki v zgodnji spomladi 1. 1797., ko so prišli Francozi prvikrat v naše kraje: poskrili so svoje imetje po votlinah, zapodili so živino v gore in gozde ter se sami poskrili po bližnjih hribih. Iz Ljubljane je zbežala pred Francozi najmanj tretjina prebivalstva. (Mal, str. 10.) Tega ni storil samo naraven in opravičen strah pred tujim vojakom — brezdvomno so ljudje dostikrat imeli prav, da so skrivali sebe in svoje imetje — ampak to je povzročil šc lešanih: >Na Slovaškem, v čeških deželah smo bili sužnji- Trda beseda je to, a s to besedo označujem, zakaj gre. Vi na Slovaškem ste bili sužnji kakor mi in ste že umirali. Vaša mesta že več niso bila slovaška in vaša provinca je tu pa tam komaj še bila slovaška in danes smo prosti in svobodni. Imamo svojo republiko, svojo državo.« Za ravno take sužnje so napravili Nemci Slovence na Koroškem. Ali bi bila zmagala na Slovaškem narodna ideja, če bi bili po raz-sulu ondi napravili glasovanje? Komaj verjetno. In vendar je dežela slovaška. Na podlagi cele rodove, da, cela stoletja trajajočih nasilij izvršena glasovanja moramo smatrati za nemoralna. In kaj delajo zdaj Nemci na Koroškem? V šoli so izvedli še strožjo germanizacijo, nego je bila poprej. Kaj bi rekli Nemci v Jugoslaviji, če bi jim dali tako šolo? Glavni in prvi namen šole na Koroškem je: germaniza-cija. Pa ne Ie šolo, tudi cerkev hočejo ponemčiti. Odkar obstoja nova Avstrija, so že ponem-čili mnogo cerkva. V Št. Jakobu, Vetrinju in v Zrelcu pri Celovcu se je prej opravljalo v cerkvi slovensko, zdaj je v Žrelcu in v Vetrinju vse nemško, pridiga, petje in molitve, v Št. Jakobu se samo še evangelij čila tudi slovensko. In vendar se najde v teh župnijah mnogo ljudi, ki nemške pridige ne razumejo dobro ali je sploh ne razumejo. Popolnoma so po-nemčili tudi cerkve v Timenici. Št. Lipšu, Grabštanju, kjer je bilo še pred desetimi leti v cerkvah vse slovensko. Vsaj do polovice so ponemčili cerkve v Št. Tomažu, v Pokrčah, na Rudi, v Grebinju, Marija na Žili, na Vratih, v Podkloštru. Cuius regio eius natio ... Dr. Grafil piše v Ta«esposti članke s patetičnim naslovom »Fremd — am eigenem Herd!« Pri tem pa hočejo s pomočjo kolonizacije rajhovskih Nemcev izriniti Slovence s Koroške, ki bivajo ondi, ne Io 200 let, marveč že nad 1300 let! In »Kor. Domovina« piše v naravnost barbarsko sovražnem tonu: »Popolnoma razumemo, če »Kor. Slovenca« zaradi vsakega Nemca, ki pride na Koroško, zvija krč. To nas pa ne more ovirati, da ne bi pozdravljali dohoda nemških kolonistov na Koroško Nam je že veliko ljubše, če naši nemški soplemenjaki ne gredo v Ameriko in se tam asimilirajo, marveč najdejo v nemškem življenjskem prostoru (im deutschen Lebens-raum), h kateremu pač Koroška spada, novo domovino in se tako ohranijo nemškemu narodu.« In ix) te n v svetuje Slovencem, naj se, čim so jih Nemci na Koroškem izpodrinili, preselijo v Jugoslavijo, ki da je še redko naseljena. (Glej »Koroška Domovina« od 19. okt. 1928.) Uverjeni smo, da so razmere Nemcev v Jugoslaviji neprimerno boljše nego razmere Slovencev v Avstriji. Zato Nemcem v Jugoslaviji bolj slabo prlstoji, da neprestano jadiku-jejo po vseh nemških inozemskih listih, medtem ko se s Slovenci na Koroškem brezobzirno postopa po načelu »cuius regio eius natio« s končnim ciljem »exterminentur« — iztrebiti jih je treba, Slovence na Koroškem! Rajsko veselje bo povsodi povzročila vest, da bomo na Božič poslušali radio z Bariieviml cevmi Nebeško glasbo imate lahko doma, ako si za svoj radio nabavite Tungsram Barijeve cevi Barijeve cevi se dobe vseh boljših radio-trgovinah Koledar Torek, 18. decembra: Gracijan, Teotim. Osebne vesli k Umrl je v nedeljo ob 19.30 g. Mirko Lovriščak, dekan in župnik na Vivodini. Bolehal je samo pet dni na izredno nudi pljučnici. Pogreb bo v sredo 19. decembra ob 9 dopoldne. Pokojni je bil star 65 let, služboval je na Vivodini 30 let. Bil je zelo ugleden mož in zgleden duhovnik, ki je užival splošno spoštovanje v vsej okolici. Vsem bo ostal v najlepšem spominu. Vivodiua je belokranjska 'župnija. Nahaja se pa že na Hrvatskem. k Učiteljske vesti. Stalnost je priznana: Stanku Zavratniku, učitelju v Ljutomeru; Tereziji Ferenčak, učiteljici v Zavrču (Ptuj); Zofiji Lužar, učiteljici v Sv. Benediktu v Sloven. goricah; Aleksandru Majhenu, učitelju pri Sv. Miklavžu (Ptuj); Karolu Šepecu, učitelju pri Sv. Tomažu (Ptuj); Ivanu D jura, učillelju v Radvanju (Maribor desni breg). — Ostavko na državno službo so podali: Betina Lochert, učiteljica v Cirkovcih (Ptuj); Terezija Pajdeš-Planer, učiteljica pri Svetini (Celje); Štefanija Levičar, učiteljica v Tinjah na Pohorju. — Bela Horvat je postavljen za učitelja pri Sv. Juriju ob Ščavnici. k Iz državne službe. Arhivski uradnik Martin Miket je imenovan za arhivarja pri davčni administraciji v Ljubljani, arhivski uradnik Alojzij Megla pa za arhivarja pri okrožnem ravnateljstvu v Mariboru. ■k Poročil se je g. Vilko Turna, tehnični uradnik papirnice v Goričanah pri Medvod ih, 2 gdčno Ano pl. Pilbach, učiteljico v Sori. k V naše državljanstvo so sprejeti: Ivo Briščik, odvetniški solicitator iz Rožne doline; Lina Poltnigg, kontoristinja iz Ljubljane; Ka-rolina De-Damos, učiteljica iz Soteske, in Rudolf Zavodil, elektrotehnik iz Celja; Ignacij Treven, zasebnik iz Ljubljane in Ivana Mah-nič, zaisebnica iz Ljubljane. — Izstop iz državljanstva kraljevine SHS je dovoljen bolničarki Gizeli Srabotnik, pristojni v št. Janž pri Dravogradu. Ostale vesti k Občinsko volitve v Krizah. V nedeljo so se vršile v Križali občinske volitve. Postavljenih je bilo devet kandidatnih list, od katerih je dobila 1. Arhova lista 50 glasov (3 odbornike), 2. Obrtna zveza 100 glasov (6 odbornikov), 3. Čevljarska zveza 49 glasov (2 odbornika), 4. Združena delavska gospodarska lista 64 glasov (4 odbornike), 5. Kmstsko-obrtna-delavska lista podobčine Senično 39 glasov (2 odbornika), 6. SLS za podobčino Duplje 52 glasov (2 odbornika), 7. Delavsko-kmečka zveza 33 glasov (1 odbornika). 8. Zvezna lista Duplje 61 glasov (3 odbornike) in 9. Kmečka zveza 43 glasov (2 odbornika). Med seboj so se vezale liste: 1., 2., 3. in 9.; 6. in 8.; 4., 5. in 7. Občina ima 633 volivnih upravičencev in jih je od teh volilo 491. 1., 2., 3., 6. in 9. lista so bile od SLS in so dobile skupno 294 glasov ter 15 odbornikov. Ostale liste so dobile skupaj 197 glasov in 10 odbornikov. k Nov učni načrt za VII. razred realnih gimnazij. Z novim šolskim letom se bo na vseh realnih gimnazijah v VII. razredu uvedel pouk opisne geometrije in enega slovanskega jezika, ruščine, češčine ali poljščine, na prvem mestu ruščine, dočim bo pouk češčine aU polj- ščine uveden samo tam, kjer se priglasi za oba jezika dovolj dijakov. k Naknadni krediti za nastavitev učiteljskih abiturijentov. S stalnim naraščanjem prebivalstva v državi se je število šoloobveznih otrok znatno zvišalo. Radi tega jc zadnja leta zgradilo veliko število novih šol, otvorilo mnogo novih razredov in vzporednic, posebno v južni Srbiji. Na ta način je prostih veliko učiteljskih mest. Ker pa v sedanjem državnem proračunu ni zadostno število mest za nova imenovanja in ker čaka mnogo abiturijentov na imenovanje, je finančni minister na podlagi čl. 78 ustave predložil narodni skupščini zakonski predlog o naknadnih kreditih k proračunu državnih dohodkov in izdatkov za leto 1928-29. S tem zakonskim predlogom sc dovoljujejo vladi naknadni krediti za ministrstvo prosvete, in sicer po partiji 278 za osnovne in položajne plače za 1094 učiteljcv(-ic), otroških vrtnaric in učiteljic ženskih ročnih del v znesku 1,324.834 Din. Za stanarino sc dovoljuje naknadno kredit v znesku 287.175 Din, skupaj 1,612.009 Din. k Dve izredno zanimivi predavanji nam nudi Hadio-Ljubljana v današnjem in jutrišnjem programu- Danes ob 18 predava slikar Božidar Jakac o svojem potovanju po Afriki. Jutri pa ho v deljenem predavanju ob 13.30 in ob 20 govoril o Siamu inž. Lupša. Predavatelj se je sam mudil celo vrsto let v tej deželi in sodeloval med svetovno vojno v več znanstvenih ekspedicijah, ki so raziskovale neznane slaniske pokrajine. k Razpis službo. Pri velikem županu ljubljanske oblasti v Ljubljani je razpisano ..esto dnevničarja-služitelja in vratarja. Prošnje ie vložiti do 31. decembra 1928. Natančnejši pogoji so razvidni iz razpisa v Uradnem lislu, odnosno se morejo vpogledati v tajništvu velikega župana ljubljanske oblasti. Anketa proti šun^u Akcija, ki jo jc začelo katoliško dijaštvo proti importiranemu šundu iz Zagreba, jc že deloma rodila uspeh. Za katoliškim dijaštvom so se pričeli oglašati še drugi in v nedeljo dopoldne je sklicalo Društvo slušateljev filozofske fakultete v Ljubljani javno anketo v borbi proti šundu. Anketo jc vodil predsednik DSFF akad. Arko, posegli pa so vanjo akad. Bunc, salezijanec dr. Blatnik, dr. Bajič, univ. prof. dr. Ozvvald, zastopnika Delavske zbornice j Žužek in Štukelj, zastopnik škof. ordinarijata, prof. dr. P, V. Breznik, dr. Čibej in drugi. Vsi govorniki so obširno razpravljali o slabem vzgojnem vplivu šunda na mladino, opozarjali, kako težko se širi na primer slovenska lepa knjiga in sprožili mnogo predlogov za uspešno borbo proti šundu. Važna so bila v lem oziru izvajanja knjižničarja DZ g. Štuklja, ki jc govoril iz praktičnih izkušenj in 'strogo I/ najem se tovarniško poslopje s hišo z.a stanovanje s tremi sobami in kuhinjo. Leži ob glavni prometni cesti v Splitu s površino 1000 m11. Prikladno za kakršnokoli obrt. - Obrniti se je na naslov: ANTK ClIHROV, SP1IT. Slbensha 9 »zmernim, marljivim, imovitim gorenjskim hribovcem, ki si sme skoro v srečo šteti, da na njegovi zemlji ne uspeva vinska trta« (str. 181). O Kranjcih trdi, da se odlikujejo izmed vseh Slovencev »po številu, po obrtnosti in po duševnih zmožnostih«. Pravilno je označil Gorenjce Nemcc Wol-tersdorf kot obrtno omikane, premožne ljudi, ki ne marajo nobene sile in ki so »vztrajni do trdovraitnošti«. Nikdar jih pač ni žulil grašča-kov jarem tako kakor Dolenjce. Nikdo pa ni o našem narodu (v mislih je imel na splošno prebivalstvo Napoleonove Ilirije) sodil tako laskavo kakor Francoz Ch. Nodier, uradnik ljubljanske licejske knjižnici in urednik francoskega uradnega lista »Tele-graphe officiel« v Ljubljani. Pravi, da je bilo ljudstvo v teh krajih »izobraženo v vseh vprašanjih, ki se tičejo prave sreče in prave slave narodov«. Ni se mogel načuditi poštcno.st' naših ljudi. »Bil je to narod, ki smo ga skoraj morali šele učiti rabiti ključavnico in zapah, ki pa je z neomajljivo neustrašenostjo odklonil giljotino; sploh najboljša združba dobrih ljudi, ki jih jc Bog postavil na zemljo: sredi med njimi bi si želel umreti.« (Str. 190.) Naj zaključimo te vrstice z istimi besedami, s katerimi zaključuje pisatelj sodbo tujcev o nas in obenem tudi zvezek: »V splošnem pa se strinjajo vsi v sodbi, da so Slovenci zdrav, plemenit in nadarjen rod z izredno marljivostjo in težnjo za napredkom, zanesljiv in brez dobrikanja korekten v vsakem položaju, narod ponosit, ki sc ni srna tral, da je manj vreden od svojih nemških ali laških sosedov: kakor v starih dobah, tako tudi v tej v zdravem in pravem jedru slovenskega naroda zaman iščemo .robskih duš'.« prav posebej strah pred ljudmi, o katerih gro-j zotni revoluciji je takrat govorila vsa Evropa. ! Dobro stoletje je moralo minuti, da je člove-> štvo na splošno pozabilo strahot revolucije in začelo ceniti njene sadove, da je začelo v naskoku na bastiljo z dne 14. julija 1789 gledati »dogodek neizmerne važnosti za vesoljno zatirano in tlačeno človeštvo«. (Mal, str. 10.) Tudi mnoge podrobnosti v knjigi bomo l sedaj pravilneje in laže umevali nego pred | vojno. Kako domače in samo po sebi umevno se nam zdi razvrednotenje papirnatega denarja med vojno! 2e pred več nego sto leti so ljudje ravnali do pičice tako kakor med svetovno vojno, da so namreč »plačevali le s papirjem in zaklepali srebro in zlato v miz-nice« (str. 36). V vojno ljudje niso marali iti. »Do vojaškega stanu kažejo Kranjci tem manj nagnjenja, čim srečnejši so v svojem domačem ognjišču«, je sodil o naših ljudeh nemški pisatelj Woltersdorf (str. 182). Ljudje so čutili krivično razdelitev vojnih bremen: saj so morali služiti samo ljudje brez večjega premoženja, »ki bi naj zastavili svoje življenje za varnost premožnejših slojev« (str. 39). Tudi med črnovojnike se ljudje niso radi vpisovali, češ, »ako že redna vojska ni ničesar zmogla, čemu bi se dali žrtvovati sedaj šc mi« (str. 57). Pač pa so se izkazali naši ljudje povsod hrabre in neustrašene, kadar so morali služiti v vojski. Svetovna vojna tudi merilo za p; kvizicij, o kate.l- O Napoleoi vodilo razen sel kakšno pustolov; ki je bil z njimi ala našemu kmetu resojanjc hudih re-knjiga opetovano. isatelj, »da ga jc iželjnosti tudi nc-c zmožen narode, jih zvezah, zapu- stiti o prvi priliki, ki bi ustrezala drugim, večjim njegovim načrtom« (str. 69). Stara resnica, da se mora vsak narod predvsem zanašati nase in iskati sam boljših razmer, ker je pač vsak narod sebi najbližji, se nam tu pokliče v spomin, V tej dobi je prišel naš narod v stik z mnogimi izobraženimi tujci in za nas je zanimivo, kako so sodili tujci o naših ljudeh. Naj navedemo tu nekoliko sodb! Francoski naravoslovec Hacquei (1739—1815) pravi, »da so Kranjci zelo sposobni ljudje, le da v slovstve-no-znanstveni stroki niso dovolj vztrajni. Kajti čim pridejo do kruha, omaga njih vnema in se ne trudijo več po svojih zmožnostih.« (Str. 180.) Ta očitek gre torej na račun naših izobražencev, češ, da zanemarjajo svojo nadaljnjo izobrazbo, ko pridejo do kruha. Kaj je bilo temu vzrok? Eden glavnih vzrokov — če ne sploh daleč najvažnejši vzrok — je bilo pač dejstvo, da Slovenci nismo imeli skoro nika-kega slovstva, da nismo imeli svojih srednjih visokih šol in da tudi v uradniški karieri naš človek kljub sposobnosti navadno ni mogel upati, da bi daleč prišel. Tako je prišlo, da so se naši ljudje tudi v slovstvu kakor kot uradniki vobče zadovoljevali s podrejeno vlogo. Če bi Hacquet pogledal danes naše slovstveno delo, bi sodil drugače. Kultura se pač razvija samo v politični in kulturni svobodi. Hacquet primerja tudi Dolenjce in Gorenjce in trdi, da sc Dolenjci v pridnosti niso dali primerjati z Gorenjci. Kajti na Dolenj- , skem je polno plemiških dvorcev, podložnik ] je torej robotal za tujo udobnost in se je pri tem polenil in opijanjeval. Pisatelj Rohrcr naglaša tudi silno razliko med revnim, lahkomiselnim Dolenjcem in med teoretična izvajanja pedagoga dr. Čibcja. Ob koncu dveurne ankete je bil sprejet sklep, da se osnuje takoj odbor iz zastopnikov vseh zainteresiranih činiteljev, katerega naloga bo, da izvrši priprave za uspešno borbo proti širjenju šunda v Sloveniji. Zpgreo raste - a iadikuje Kakor da jim ni živeti v državi, kakor da bi vse propadalo, tako kriče zagrebški politiki in v tem smislu vodijo tudi svojo brezglavo politiko. V resnici pa je stvar čisto druga in Zagreb raste ter se razširja, da je veselje. Nobena stvar to tako jasno nc dokazuje, ko statistika o novih hišah, ki so nastale od osvo-bojenja dalje v Zagrebu. Novih hiš v Zagrebu je bilo zgrajenih: 1. 1918 44, 1. 1919 62 1. 1920 143, 1. 1921 305, 1. 1922 473, 1. 1923 330, L 1924 156, 1. 1925 285, 1. 1926 430 1. 1927 541, 1. 1928 670, skopaj torej od osvobojenja dalje 3459 hiš. Nikdar preje ni doživel Zagreb takega napredka in takega razširjenja ko pod Jugoslavijo. In še nikdar ni Zagreb sezidal v enem letu 670 hiš, kakor letos. A baš to leto jadi-kuje Zagreb najbolj glasno, baš to leto po vsem svetu kriči, da mu ni za živeti. Eh, gospodje politiki iz Zagreba, malo več kritičnosti Vam res ne bi škodovalo! Zopet ooiiq na Goren skpm V ponedeljek okoli pol 6 zjutraj je izbruhnil v Kranju na pristavi gostil, in posestnika g. Iv. Kumra v Savskem predmestju ogenj.° Ker je bila pristava ve? j i del iz lesa in ker je bilo notri precej sena in slame, so plameni hitro objeli vso stavbo. Pogorelo jc-srkoraj vse, kar je moglo goreti, le drva so še j mogli rešiti. Zar ognja se je videl daleč po j Gorenjski in je imela požarna bramba dosti j posla pri gašenju in reševanju. Ogenj je bil ; podtaknjen in so ljudje požigalca takoj po | njegovem zločinu zasledovali, vendar jim je ušel. G. Kumer trpi ogromno škodo, ker je bilo to gospodarsko poslopje nizko zavarovano. k Vlom v župnišče. Neznani zlikovci so vlomili v župnišče na Polenšaku ter odnesli okoli 5000 Din cerkvenega denarja. Udrli so v župnišče na ta način, da so izdrli železne križe v oknu in tako zlezli skozi odprtino v pisarno. Obstaja sum, da so izvršili vlom domačini in sc v tej smeri že vrši preiskava. it Bivši sarajevski komisar obsojen. Dne 14. t. m. je bila izrečena sodba v procesu po zakonu o tisku proti bivšemu komisarju sarajevske mestne občine dr. Ibrahimu Hadži-omeroviču na tožbo ministra dr. M. Spaha, njegovega brala, predsednika sarajevske oblasti Fehima Spaha in narodnega poslanca in odvetnika dr. M. Behmena. Dr. Hadžiomero-vič je bil obsojen radi klevete za trditve, ki talijo čast dr. Spaha in dr. Behmena, opro-Sčen pa je bil za stavke, ki se nanašajo na Fehima Spaha. Kaznovan je bil na 15 dni zapora, na 2000 Din globe ter na odškodnino dr. Spahu 10.000 dinarjev in dr. Behmenu 5.000 dinarjev. Dr. Hadžiomerovič je dolžan plačati tudi stroške, ki znašajo 6.000 dinarjev, mora pa tudi ponatisniti na lastne stroške sodbo v Časopisih. it Potres v Gornjem Milanovcu. V soboto ob 7 zvečer je nastal v Gornjem Milanovcu in v okoliških vaseh v Srbiji močan potres, ki jc trajal po prvem sunku kakih deset sekund. Potres je izzval ogromno paniko in je zelo vznemiril ljudi, zlasti bolgarske emigrante, ki so tam naseljeni v precejšnjem številu. Zanimivo je, da je ravno tedaj predvajal potujoči kino o Gornjem Milanovcu film »Zadnji dnevi Pompejev . Pod vtisom slik v bioskopu je nastala med ljudmi, ki so ta film gledali, Se večja panika. it Trije rudarji živi pokopani. Radi neprestanega dežja, ki je zadnje dni padal v uži-škem okraju, je prišlo v rudniku pri Plevlju do hude nesreče. Utrgala sc je plast zemlje in pokopala pod seboj tri rudarje. Enega delavca so izvlekli mrtvega na dan, ostala dva pa sta bila hudo ranjena. it Zemlja se je utrgala. Radi velikega dežja se jc v soboto zjutraj utrgala na železniški progi med Bistrikom in Palom pri Sarajevu zemlja. Okrog 200 kubičnih metrov zemlje je zasulo progo v dolžini 30 metrov. Takoj je bilo odposlano večje število delavcev, da odmečejo zlast zemlje. Promet se vrši s prestopanjem. ir Strahovita nesreča v mostarskem rudniku. V mostarskem rudniku se je v soboto pripetila grozna nesreča. Delavec Jožo Kre-Šič je potiskal rudarski voziček »hunt« proti dvigalu, pri tem pa je izgubil ravnotežje in padel z vso silo na ograjo, jo podrl in padel v 62 metrov globok rov. Med padcem se je zadel ob več železnih klinov, tako da so njegovi tovariši mogli v rovu pobrati le še njegovo krvavo zgnečeno in razmesarjeno truplo. * »Ohcet«, da se ret splača. V Sotinu pri Vukovarju se je te dni poročil 191etni Anton Taeubel t Rezi Schwagerj«va, 16letno hčerko bogatega veleposestnika. Svatba je trajala ves teden in je bilo povabljenih nanjo 550 svatov. Godbo jc sviralo 80 ciganov. Kljub hudi gospodarski krizi, čez katero je toliko pritožb, so na tej svatbi pojedli nič manj kot 20 pita-nih svinj, 31 pujskov, 8 telet. 4 krave, 400 kokoši, 200 gosi, 200 puranov, popili 20 hektolitrov vina in 2 hektolitra žganja ter povrhu tega pojedli še cele gore močnatih jedi. Ne gre jim slabo, tam v Slavoniji! it Skrivnosten umor v Zagrebu. V nedeljo zjutraj so v Zagrebu odkrili grozen umor, ki ga dosedaj še niso pojasnili. Železniški uradnik Henrik Albert je ob 7 zjutraj na sprehodu v Tuškancu na tako zvanem Sofijinem potu našel neznanega na tleh ležečega in nezavestnega mladega moža v veliki luži krvi. Hitro je obvestil rešilno postajo, ki je moža prepeljala v bolnico. Kljub takojšnji zdravniški pomoči je ranjenec že ob 10 dopoldne umrl, ne da bi se poprej zavedel. Zdravniki so ugotovili, da je moža moral nekdo udariti s topim predmetom po glavi in mu prebil čre-pinjo. Pri mrliču so našli šofersko legitimacijo na ime Vladislav Matkovič, rojen 1. 1908 v vasi Knič pri Gružu. Policija je takoj uvedla natančno preiskavo, ki pa jc zelo otežkočena, ker Matkovič sploh prijavljen ni bil v Zagrebu. Pri ogledu na licu mesta so ugotovili, da je Matkovič v smrtnem boju razkopal pred seboj zemljo z rokami. Klicati Matkovič najbrže ni mogel na pomoč in bi ga tudi nihče ne slišal. Pri Matkoviču so našli še neke listine, ključe, prazno listnico in uro. Policija domneva, da ne gre za roparski umor, temveč za umor iz maščevanja ali ljubosumnosti. ★ Avtomobilska nesreča v Osrjcku Na železniški progi pri dravskem mostu v OMje-ku se jo v soboto dopoldne pripetila huda nesreča. Ravno, ko je vozil po progi tovorni vlak, je pripeljal po cesti, ki progo križa, avtomobil trgovca Antona Milerja, ki se je zalel v vlak. Nastala je velika detonacija in v trenutku je bil ves avlo v plamenu. Miler je v karoseriji avta zgorel. Vnel se je tudi en vagon, ki je vlekel avto kakih deset metrov s seboj. Vojaki iz bližnje vo:ašnice so pogisili ogenj ter prenesli zoglenelo Milerjevo truplo v mrtvašnico. it Pijanec ukradel kočijo s konjem. Te dni je prijavil policiji kočijaž Franc Szabo v Vršcu, da mu je bila izpred neke gostilne ukradena kočija s konjem. Naslednjega dne je neki I niet iz mestne okolice pripeljal konja in kočijo nazaj ter povedal, da mu je to izročil neki pijanec, ki je hotel najbrže napraviti neumno šalo. -k Grozna družinska tragedija v Belgradu. V Belgradu se je v nedeljo odigrala groz-I na družinska žaloigra. Brivec Peter Ostojič je živel deset let s svojo ženo Angelino v zakonski neslogi. Imela sta sedem olrok. Žena je pred kratkim zapustila Ostojiča, otroci pa «o prišli k dobrim ljudem in v razne zavode. Ostojič je vso noč od sobote na nedeljo prebil po gostilnah in pil, tako, da je bil zjutraj popolnoma pijan. Iz kavarne je šel s tremi noži naravnost v stanovanje svoje svakinje Jelene, pri kateri je stanovala njegova žena. Brez besede je pričel mahati z nožem po ženi. Sestra jo je hotela braniti, toda Ostojič jo je ranil po roki. Svakinji se je posrečilo pobegniti in opozoriti orožništvo. Ostojič je medtem zverinsko obdeloval svojo ženo, ki se je obupno branila in prijemala z rokami za goli nož, toda Ostojič je bil mnogo močnejši, poleg tega pa še oborožen in ji je dajal sunek za sunkom z nožem v telo. Končno ji je prereza! celo telo. Ko ji je zadal dvaindvajseti udarec in ko jc Angelina že izdihnila, jo je še brcnil z nogo, da se prepriča, če je že mrtva. Nato je slišal korake v kuhinji. Trenotek je premišljal, nato pa se z vso silo zabodel v prsa tik do srca, z drugim sunkom pa si je prerezal želodec ter padel na tla, še predno je mogel došli orožnik preprečiti njegov samoumor. Takoj je bila nad njim izvršena operacija, vendar pa ni nikakega upanja, da bi ostal pri življenju. it 18 letni morilec očeta pred sodiščem. Pred okrožnim sodiščem v Sarajevu se je te dni zagovarjal 13 letni kmetski deček Milan Veljovič, ker je s puško ustrelil lastnega očeta. Deček je zločin priznal in izpovedal: »2e lani sem imel namen, da ubijem oče: a, sedaj pa tega namena nisem imel. Oče naju je pretepal, roater in mene. Ni nama dajal jesti, r.miveč naju je podil iz hiše. Bilo mi je vsega dovolj. Gozdarju sem lani ukradel puško, da bi ubil očeta, toda mati mi je puško vzela. Letos je oče zapodil od doma mater in mene. Mati je odšla v Rogatico, jaz pa sem taval po gozdu. Bil sem lačen, pa sem se po dvodnevnem tavanju vrnil domov, da bi nažel kruha. Ko me je oče zapazil, jo stekel za menoj s puško. Ko sem pozneje našel puško, sem se vrnil domov. Z eno roko sem lomil kruh, z drugo pa sem držal za puško. Zaslišal sem zunaj očetovo preklinjanje. Ker sem vedel, da ima oče revolver in da me bo ubil, če me najde doma, sem dvignil puško in usIrelil.Oče je bil takoj mrtev. Preiskal sem truplo, revolverja pa nisem našel, temveč 1050 dinarjev, ki sem jih skri. S tem denarjem sem mislil očeta pokopati. Mladi morilec je bil obsojen na šest mesecev ječe. Ta otrok je zrastel v vojni, ki ga je vzgojila v to, da je mogel ubiti svojega očeta. O tem bi morale nr.Se oblasti voditi račun, da se zopet ne pripeti kak tak slučaj, da bi se moral otrok zagovarjati radi umora lastnega očeta. •k ZA BOŽIČ spominjajte se vsi prejemniki položnic štev. 14.066 najbČdnejših. Podporno društvo slepih. k VSAKOMUR, KI POTUJE V ZAGBEB priporoča se novootvorjena »Restavracija Valja h« (Štajerska vinara), Marovska ul. 10 (Prolaz), Samostanska ul. 3. — Prvorazredna kuhinja in največja izbira štajerskih vin, ter zmerne cene. k KRASNA IZBIRA BLUZ, otroških obleke po nizki ceni, Krišlofič-Btičar, Stari trg 9. Kranj. Včeraj se je ob 11 vršil v dvorani Ljud. doma shod zaupnikov SLS, katerega so se zaupniki udeležili v jako velikem številu. Navzoči so bili poleg drugih tudi gg. poslanci: Brodar, dr. Kulovec in Umnik. Shodu je predsedoval g. dr. Šilar in je dal takoj po otvoritvi shoda besedo dr. Kulovcu, ki je orisal v izčrpnem govoru sedanji politični položaj v naši državi in je govoril tudi o novih drž. zakonih, ki bodo v polnem obsegu prišli prihodnje leto v veljavo. Ob zaključku govora jc bila soglasno sprejeta resolucija, v kateri se izreka Jugoslovanskemu klubu in njegovemu predsedniku g. dr. Korošcu popolno zaupanje, še med govorom dr. Kulovca je stopil v dvorano dr. M. Natlačen, predsednik ljublj. obl. odbora, katerega so pozdravili navzoči z viharnim ploskanjem. G. dr. Na:lačen je poročal o delu v obl. odboru in o njegovem proračunu, za katerega je dobil v Belgradu pohvalo, ker je to edini obl. proračun, proti kateremu ni nihče ugovarjal. Podal je tudi statistiko podpor, ki jih je dobil kranjski okraj od ljublj. obl. odbora v skupnem znesku 1.687.465 Din ne vštevši stroškov za novo cesto Mlaka—Tenetiše. Te podpore so bile podeljene do meseca septembra t. 1. Koncu govora je govornik poročal tudi o delu in nalogi okrajnih blagajn. Vsi zaupniki so vestno sledili izvajanjem obeh govornikov in so vztrajali do konca shoda v dvorani. Sv. Lovrenc ob Temenici. Preteklo nedeljo je imela SLS prvi politični sestanek po vojni, na katerega niso prišli veliko,loški sa-mostojneži razbijat. Dasi je bil shod javno sklican, so poslali samostojneži nanj le par prisluškovalcev; škoda, da jih ni bilo več. Slišali bi vsaj resnico in si potem ustvarili pravičnejšo sodbo o delu naših poslancev. — Na shodu je obširno poročal oblastni poslanec g. Pevec. Mirna. Preteklo nedeljo se je vršil dobro obiskan shod SLS, na katerem je poročal tajnik g. M u n d a iz Novega mesta. — Za načelnika krajevne Kmetske zveze je bil izvoljen bitrši župan g. Joaip Bule Iz Mirne. Dosedanji načelnik, župan g. Anton Golob, je radi prezaposlenosti odložil načelniško mesto. Ponikva ob jnžni železnici Pri nas bo na Štefanovo po rani maši političen shod SLS združen z občnim zborom krajevne organi- Nadležni kašelj odpravi se najhitreje s Kresival-om To že neštetokrat pre-iskušeno sredstvo o-( mehča brzo in gotovo vsako zasluzenje. Pazite na originalni zavoj navdušenimi klici vladarju in dinastiji. Zvečer ob pol sedmih je vojaštvo napravilo z godbo bakljado po glavnih mestnih ulicah, ob 8 se je pa vršila velika družabna prirediter častnikov ljubljanske posadke. O Umrl je g. Josip Pospišil, kleparski mojster. Pogreb bo danes ob pol 3 popoldne — Umrla je dalje Micka Pišljar. Pokopali jo bodo danes ob pol 4 popoldne. 0 Ljubljanski oblastni odbor je naročil iz Ce-hoslovaške vzorna krosna za tkanje, s katerimi gre tkalsko delo neprimerno bolje in hitreje od rok kakor s primitivnimi krosni, ki jih uporabljajo naši ljudje. Oblastni odbor bo sedaj organiziral več tečajev s temi krosni, da se ljudje, ki se s tem pečajo, uvedejo v nov način tkanja. — Krosna so razstavljena do nadaljnega pri tvrdki Veliar, Ljubljana, uradaška ulica in so občinstvu na ogled. 0 Izsledeni vlomilci. Ravno pred mesecem dni so neznani vlomilci vdrli ponoči v pisarno tesarskega mojstra Ravniharja in hoteli načeti blagajno. Slučajno pa je nekdo opazil neljub obisk in vlomilce pregnal. Ti so komaj še toliko utegnili, da so odnesli eno Steyer pištolo in skalijo s potrebščinami za britje, skupno vredno 800 Din. Sedaj je policija izsledila vlomilca v osebi 35-lelnega Andreja R. in njegovega 37-letnega brata Antona, doma iz ljubljanske okolice. Oba brata sla bila prejšnji teden aretirana radi številnih vlomov in tatvin v vagonih na tovornem kolodvoru v Zalogu. Oba brata sta priznala tudi ta vlom. Sedaj sta v sodnih zaporih v Ljubljani. © »šnirnce« sta najdla. »Odkdaj sta pa vidva trgovca?« se je začudil stražnik, ko je zasačil pri prodajanju dva znana člana družbe d. d. izpred Mahrove hiše, lam kjer čakajo brezposelni na slučajni zaslužek. Oba brezposelna delavca sta namreč razpečavala vrvice za čevlje. Stražnik jima jih je zaplenil 180 ducatov. Oba se izgovarjata: »Ja, veste, gospod! Te »šnirnce« sva najdla na Poljanski cesti. Padle so z nekega voza ,pa sva jih pobrala!« Na policiji jima tega ne verjamejo in mislijo, da sta oba bratca te zadruge kje ukradla. Sedaj išče policija lastnika vrvic, oba bratca pa bosta morala v zapor. U LETE so najboljše sredstvo proti prehlaienju in kaši u. — Dobi se v vsaki lekarni. • r zacije SLS. Govoriti pride poslanec Zebot iz Maribora. Pridite sosedi in domačini! Poslanec Žebot je priredil v nedeljo, dne 16. decembra, dva dobro obiskana shoda. Zjutraj v Laporju, a popoldne v Račah na Pra-gerskem. V Račah so hoteli pristaši Pucl^a in Pivka shod razbiti, a so dobili take lekcije, da jim je kar sapo zaprlo in so nazadnje bili ponižni. Ljudstvo, ki se je v velikem številu udeležilo zbora, je glasno odobravalo našo politiko in je tudi z navdušenimi klici odobrilo zaupnico in zahvalo dr. Korošcu in našim poslancem. Cele tri roke so se dvignile prati. Govorili so še narodni poslanec Falež in oblastni poslanec Sagaj, župan Kolman ter »poslanec« nasprotnikov neki Moschl. Ljubljana Sočna služba lelcarn Drevi imata nočno službo lekarni R. Ra- mor in N. Trnkoczyjevi dediči. * 0 Kraljev rojstni dan v Ljubljani Na zelo svečan način je Ljubljana proslavila včeraj 40Ietnico rojstva Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Z vseh hiš so plapolale zastave, trgovine in obrati so bili zaprti, enako tudi vsi javni uradi. Na predvečer in zjutraj je zado-nelo z Gradu po 21 strelov, nakar so se vršile službe božje v stolnici, pravoslavni kapeli in protestantovski cerkvi. Slovesni službi božji, ki se je vršila ob 10 dopoldne v stolnici, so prisostvovali: veliki župan dr. Vodopivec, oblastni predsednik dr. Natlačen, divizijski general Nedič in mestni komandant general Po-p>ovič, oblastni odborniki, zastopniki mestne občine, ves častniški zbor, konzuli tujih dr-j žav, državni, oblastni in mestni uradniki, za-I stopniki mnogih korporacij ter mnogo dru-I gega občinstva. Mnogo občinstva je bilo tudi pred cerkvijo. Tu je stala častna četa 52. peš-polka in dravska godba pod vodstvom dr. Če-; rina. Po slovesnosti sta veliki župan in divi-' zijski general sprejemala čestitke zastopni-I kov k 401etmci Nj. Vel. kralja. V pravoslavni kapelici v vojašnici kralja Petra se je vršila služba božja ob 9 zjutraj. Vojaštvu v garni-ziji je bilo prečitano dnevno povelje generala Nediča, katero smo priobčili v nedeljski številki. Vojaštvo je dnevno povelje sprejelo z □ Kraljev rojstni dan smo praznovali Mariboru zelo slovesno Raz državna in druga javna poslopja ter raz zasebne hiše so plapolale državne in narodne zastave. Ob 10 dopoldne se je vršila v tukajšnji stolnici slovesna služba božja, ki jo je ob številni asistenci daroval presvetli škof dr. Iv. Tomažič. Prisotni so bili predstavniki vseh civilnih :n vojaških oblastev ter uradov; navzoči so bili med drugim veliki župan dr. Schaubach, oblastni predsednik dr. Leskovar, mestni poveljnik general Dimitrije Spasič, mestni župan dr. Alojzij Juvan, narodni poslanec dr. J. Hoh-njec ter oblastna odbornika Marko Kranjc in dr. Veble. Pred stolnico je bila razvrščena med službo božjo častna četa tukajšnje pod-oficirske inž. šole. Po službi božji so se sprejemale pri velikem županu čestitke in uda-nostne izjave Nj. Vel. kralju. V državnih in drugih javnih uradih je počivalo delo ves dan, trgovski in drugi lokali pa so bili zaprti. □ SLS v Mariboru. V soboto je zborovala organizacija SLS za II. okraj. Politično poročilo je podal narodni poslanec Zebot. Živahne debate, ki se je sprožila ob nekaterih važnih organizatoričnih vprašanjih, so se udeležili občinski svetnik Senekovič, dr. Wank-muller, g. Bobek in drugi. Tudi ta organizacija^ se kar najlepše razvija in tudi število pristašev vedno bolj narašča. □ Občni zbor krajevnih organizacij SLS v Krčevini in Lajtersbergu bo prihodnjo nedeljo, dne 23. decembra, v gostilni Prah. Poroča narodni poslanec Zebot ter eden od naših oblastnih poslancev. Začetek ob devetih dopoldne. □ Proslava * 60 letnice skladatelja O. Deva, se je izvršila v sobeto zvečer zelo svečano ter ob krasni udeležbi slavlienčevih prijateljev in znancev. Proslavo je otvoril mestni župan dr. Juvan. ki je izrekel slnvljencu ob njegovi 60 letnici najiskre-nejše čestitke; nato so spregovorili še dr. Tomin-šek kot predsednik Glasbene matice, veliki župan dr. Schaubach, polkovnik Stojadinovič, ravnatelj Hubad iz Ljubljane, dr. Miillor, dr. Lipold, g. Knop in g. Jorput, ki je prečital peseim, posvečeno slav-ljencu ob 00 letnici, nakar je izrekel slavljenec prirediteljem večera svojo najsrčnejšo zahvalo. □ Božični ra, ki jo je priredila v nedeljo Krščanska ženska zveza v Narodnem domu, je tudi letos pokazala, kaj zmoreta požrtvovalnost in vztrajno delo. Pozdravni govor je imela predscdnJca ga. Bauniftiinova, nakar so v pestrem sporedu sledile deklamacije in posamezne glasbeno točke. Slavnostni govornik je bil g. profesor fcivortnik. ki je v vzneseni besedi razvijal društveni program in ! proslavljal delo vnetih članic Kršč. ženske zvezo. Spregovoril je tudi presvetli škof dr. Ivan Tomažič, ki je v lepili in vzpodbudnih besedah bodrit k l nadaljnjemu delu. Ob tej priliki je bilo obdaro-j vanih 157 članic r skupnim zneskom 9100 Din. j Na koncu so je vršila zelo živahna licit cija za bo-j žično drevesce. Krščanska ženska zveza se ob lejK) uspeli božičnici knr najlepše zahvaljuje vsem, ki i so tako ali drugače k temu pripomogli — vsem darovalcem Članicam, pevskemu društvu Maribor in Kat. omladini za blagohotno sodelovanje ter naklonjenemu občinstvu, ki je v lepem številu po-sotilo božtčnioo. Stran 5. _' □ Protestno zborovanje proti ukinitvi tinan-Inega ravnnteijstva v Mariboru je sklical mestni odbor radikalne stranke v nedeljo, dne 16. t. m., v Gambrinovi dvorani. Govorili so Tavčar, dr. Mttl-]er, Welxl kot predsednik Trgovskega premija, Oset v imenu Zveze gostilničarskih zadrug in geo-meter Tripalo. Ob zaključku se je sprejela resolucija, v kateri se izreka protest proti nameravani ukinitvi finanfinega ravnateljstva v Mariboru. Smatramo pa za potrebno, da se ob tej priliki zavarujemo proti očitkom, iznešenim cd strani nekaterih govornikov, kakor da bi »Slovenec« namenoma ne bil objavil omenjenega zborovanja. Pač pa poudarjamo, da nas ni o tem zborovanju nihče obvestil in da so se tudi plakati pojavili v zadnjem trenutku. i □ Vse pride na dan. Pred nekaj dnevi se je bil vtihotapil v Gatmbriiiovo restavracijo neznan pridanič in cdčepel v svojem skrivališču vse dotlej, dokler niso Sli domači spat. Nato pa je prilezel iz skrivališča, vlomil v neko omaro ter izmaknil nekaj stotakov. 93 parov nogavic in drugega drobiža, nakar je lepo skozi glavna vrata, na katerih so je od znrtraj nahajal ključ, nemoteno izginil na prosto. Vršile so se nato poizvedbe in se je izsledil vlomilec v osebi nekega Franceta T., ki od-iepeva sedaj svojo pokoro pri Grafu. — Tudi so jo te dni zapletel v policijske mreže neki Martin P., ki ima na vesti nebroj tatvin koles. Možakar je postal v tej stroki naravnost neprekosljiv. Kar je bilo sunjenih koles izpred Glavne pošte, izpred poslopja tukajšnje ekspoziture OUZD, Mestne hranilnice itd., vse gre na njegov rovaš. Ko so mu pa postala tla v Marib ru prevroča, se je v presledkih umikal na drugo torišče svojega udejstvova-nja — v celjsko-vransko okrožje, kjer so tudi izginjala kolesa kar na debelo. Ptiček priznava sam okoli 20 tatvin koles; za nameček pa mu bo navrgla policija še par desetin slučajev, da bo kazen nekoliko občutnejša. □ AKO RABITE PODATKE ALI INFORMACIJE glede posebnih vrst čevljarskih izdelkov, obrnite se na KARO, Maribor, Koroška c. 19. □ NAJVEČJI BLAGOR SO Oči! Obdarujte jih! ZEISSOVI NAOČNIKI opiikarja I. PETELN, Maribor, Gosposka ulica 5 so najprimernejše B02IČN0 DARILO. Zamenjava na željo in po potrebi. Novo mesto Smrinn kosu. IJmrl je Anton Smolik, sodni ofioijal v pokoju, v starosti 83 let. Mož je bil do zadnjega še čvrst in je vršil pri sodišču Se vedno posle oskrbnika, da si je kot kronski upokojcnec na tok način nekoPko zboljševal »voj gmotni položaj. Pokojnik je bil vnet in veren katoličan ter zvest pristaš naše stranke (n naročnik sSlovencac. Zagorie ob Savi Sund. Tudi po Zagorju se je zadnje čase zelo razširila šundliteratura nekih zagrebških založb. Apeliramo na trgovce, ki ta šund prodajajo, da to takoj preneha jo. sicer bomo prisiljeni navesti njihova imena. Čudno, cla se ljudem ne smili naša mladina, ki je že tako dostikrat preveč pokvarjena. Vsem zavednim Zagorjanom p» kličemo: Boj taki literaturi, saj imamo dovolj zdravega in dobrega čtiva. Sntftottmor. V soboto 15. decembra si je v valovih Save prostovoljno poiskala smrt gostil-ničarjeva žena Leopoldina Vnke-Korbarjeva. Kaj je nagnilo nesrečno ženo k temu koraku, ni znano. Najbrž huda živčna razrvanost. Skušali so jo rešiti, pa se ni posrečilo. Trupla nesrečne utopljenke sedaj, ko to poročamo, še niso našli. Predavanje g. dr. Ehrlicha o spiritizmu je izvrstno uspelo. Občinstvo se ga je udeležilo v obilnem številu in je ves čas g. predavatelja z zanimanjem poslušalo, ko je na podlagi skiop-tičnili slik kazal, kako znajo različni mediji dostikrat varati ljudi. Med poslušavci smo opazili ljudi, ki se tudi sami bavijo s spiritizmom. G. Jirof. dr. Ehrlichu smo za predavanje zelo hva-ežni. Na topliško šolo je imenovana namesto g. Staneta Medveda, ki je šel v Zagreb na višji pedagoški tečaj, domačinka gdčna Anica Ranzin-gerjeva, ki je doseduj službovala v Prekmurju. Slov. Konjice Sadjarska in vrtnarska podružnica za konjiški okraj ima svoj redni občni zbor v nedeljo 30. decembra 1928 ob 3 popoldne v šoli na Čadramu (Oplotnica) z običajnim dnevnim redom. Vsi člani in nečlani, ki se za sadjerejo zanimajo, se vabijo, da se zborovanja polnošte-vilno udeleže. Po zborovanju bo predaval kmetijski referent iz Konjic o sadjarstvu. K Breznicn. Kateri Gorenjec ne pozna našega Janeza Finžgarja — prave stare gorenjske korenine, ki obhaja te dni svojo šestdesetletnico. Tretjino svojega plodonosnega življenja, skoro 20 let, že načeluje veliki brezniški občini, za katero skrbi in jo vodi tako vzorno, kakor ma-lokateri župan. Ogromne so njegove zasluge za občino, katera se je pod njegovim županova-njem in vodstvom dvignila na visoko stopnjo ospodarskega napredka in blagostanja. V težili, dolgih vojnih letih se je boril in potegoval T neprimerno požrtvovalnostjo za svoje občane in občino. Kot odbornik okrajnega cestnega, živinorejskega in planinskega odboru, pri elektrarni in vodovodu, izkušen in delaven povsod, bi je pridobil nevenljivih zaslug za blagor občine kakor celega okraja. Telesno pravi gorenjski korenjak, ponosen in neupogljiv kakor planinski mecesen — toda nikoli prevzeten — je tudi po značaju pristen Gorenjec. Vedno zabaven, vedno šaljiv iu vesel je dobrodošel v družbi; vsakemu rad pomaga z dobrim nasvetom in dejansko in zato ga spoštujejo tudi njegovi politični nasprotniki. Že njegov nastop sam, nje-ov vedno veseli in prijazni obraz sta tako ne-a j izrazitega, prikupljivega, da si le vesel, ako si v njegovi družbi, ako se srečaš ž njim. — Naj mu bo ob njegovi šestdesetletnici sladka tavest in spomin na njegovo požrtvovalno plo-donosno delo najlepše plačilo! Št. IIj v Slovenskih goricah. Dne 15. decembra je bil v Gradcu na centralnem pokopališču pokopan šentiljski gostilničar Karel Muršec. Rajni je iskal zdravja pri usmiljenih bratih v Gradcu, pa je tam podlegel mučni srčni hibi. Bil je rojen leta 1882 pri Sv. Andražu v Slov. go"icah in se z očetom že kot mlad funt preselil v šentiljsko faro. Tu se je r. vso vnemo udeleževal narodnega gibanja in stal v pCvih vrstah maloštevilnih narodnih borcev. Bil ie kremenit značaj, odločen pristaš SLS in mož odločnega krščanskega prepričanja. Posebno je po prevratu igral važno vlogo in je v Spielfeldu v začetku vodil carinske zadeve. Takih mož, kot ie S' C bil rajni Muršec, je bilo ob meji pred vojno malo. Z njim je naša slovenska stvar izgubila enega najboljših agitatorjev. V Poljanah nad škofjo Loko je umrla bivša dolgoletna cerkvena pevka sopranistinja Marija Bergant. Pela jc od 1870 do 1912, torej celih 42 let. Tukajšnji cerkveni pevski zbor ji je zapel dve žalostinki, eno v cerkvi dru^o na pokopališču. Naj ji bo Bog plačnik za njen dolgoletni trud! Čemšenik. Zagorje ob Savi ima dve osemraz-rednici, oddaljeni 10 minut. Seveda tudi primerno učiteljstva. — V bližnjem Čemšeniku je pa dvoraz-rednica s 126 otroci. Ker je upravitelj ica dobila mesto v Ljubljani, poučuje sedaj samo ena učiteljica vse otroke. Baje ni kredita in bo to stanje trajalo več mesecev. Učiteljica trpi, otroci zaostajajo, ker imajo šolo le vsak drugi dan. Slovenci v Italiji DRAKONSKE OBSODBE. Pred posebnim fašističnim sodiščem v Rimu so bili 12. decembra obsojeni Albin Vodopivec na 12 let, Viktor Vatovac in Josip Gaddi na 10 let, Viktor Bušanič na 6 let in 3 mesece, Marijan čermelj, Angela Juren in Marija Ber-netič na 2 leti. Osumljeni so tudi, da so nameravali 24. maja 1927 izvršiti atentat na italijanskega kralja (?!). Na podlagi »dragocenega« materijala so jim »dokazali« komunistično propagando in da so bili včlanjeni pri komunistični politični sekciji, ki so jo hoteli obnoviti. Vsi, ki poznajo prizadete Slovence, Gaddi je Italijan, pravijo, da so popolnoma nedolžni. Ena izmed deklet je še mladoletna. • Zaplemba slovenskih knjig tudi v tržaški pokrajini. Pred včerajšnjim so varnostne oblasti v Sežani zaplenile pri Pavlu Šolovinu zaboj knjig »Goriške Matice«, ki jih je prejel za sežanske naročnike. Zaplenili so knjige »Goriške Matice« in »Goriške Mohorjeve družbe« tudi po stanovanjih. Baje se pripravlja tudi hišna preislava pri vseh župnikih sežanskega okraja. Kakor vse kaže, hočejo celo ovaditi poverjenike sodni oblasti. Pripomnimo samo, da so knjige pravilno bile predložene vsem oblastim, ki jih niso zaplenile. »Goriška Matica« in »Goriška Mohorjeva družba« pravilno obstojati in poverjeniki so pravilno pooblaščeni za pobiranje naročnikov in porazdelje-vanje knjig. — V sežanskem okraju vodi sedanjo kampanjo neki Katalan, ki je že bil v službi ljubljanske policije in je bil ne vemo iz katerega vzroka odpuščer iz službe. Pred prizivnim dvorom v Trstu se je vršila razprava proti onim dijakom in kmetskim fantom, ki so bili radi slovenskega petja in radi raztrganja italijanske zastave v Škoci-janu pri Divači obsojeni na nezaslišane hude kazni. Prizivni dvor je spoznal krutost kazni in je obsojencem znatno znižal kazen, tako učitelju Grgoču od 1 leta 11 mesecev na 11 mesecev, dijakom Gvidonu Veselu, Milanu Čoku, Ljubu Čargu in zasebnemu uradniku Antonu Caču od 17 mesecev na 8 in pol meseca. Bratoma Crkvenikoma iz Motovuna na 7 mesecev in Crgonji na 5 mesecev. Zadnji je bil tudi takoj izpuščen, ker je presedel vso kazen. Brata Cerkvenika bosta še pred novim letom na prostem. Slikar Albert Sirk, ki je že več let poučeval risanje na obrtni nadaljevalni šoli v Komnu, je bil pred dnevi odslovljen iz službe, ker je prejel fašistovski tajnik v Komnu ovadbo, da je Sirk prevraten element. Italijansko prodiranje v Dalmacijo. Od 15. decembra dalje postane zračna zveza Benetke— Trst—Zader dnevna in se spopolni z novo zvezo Ancona—Benetke. O Bog, daj nam ves Jadran! Neki G. Lan-za je napisal v list »Velite«, glasilo italijanskih poštnih nameščencev, članek »Dalmatinska strast«, ki ima za moto: Gospod naš, vrni nam Jadran, svojemu ljudstvu osvobodi Jadran, domovini vseh Benečanov ves Jadran .., O Bog, ti si nas poklical k svobodi... Ohrani nas stanovitne v svobodi... To molitev molijo, pravi člankar, še danes Dalmatinci, ki jih Jugoslavija zatira. Italijanska zmaga ob Piavi je bila zaman in danes mora vsakega fašista boleti, ko se spomni, kako trpijo njegovi bratje v Dalmaciji. »Kot otroci smo se učili, da jc Dalmacija italijanska po zgodovini, kulturi in običajih kakor Južno Tirolsko in Primorsko; zemlja pod Velebitom je ita-lijanka, sakrosantno italijanska « Iz tega venca je Italija utrgala samo eno cvetko: sveti Zader! Toda zadrski levi govorijo: »Do tu, dalje ne! Rajše naprej proti imperialističnim sanjam. Amen! Amen!« lifurovl Za akademsko podružnico »Slovenske Straže« so darovali: Prosvetno društvo sv. Jožefa v Tržiču 570 Din; po 100 Din: prof. Oašpar Porcnta, županstvo Preserje; župni urad Podbrezje 86 Din; Društvo mariborskih bogoslovcev 72 Din; po 50 Din: prof. v p. dr. J. Debevc, škof. tajnik Jože Jagodic, lavant. lm. šk. ordinariat; po 30 Din: prof. v pok. dr. Ivan Svetina, župnik K. Skulj; po 25 Din: kanonik I. Suš-nik, nar. poslanec I. Veseniak; po 20 Din: župnik I. Gogala, prof. dr. Fr. Jaklič, župnik Peter Koprivec, kaplan A. Ravšl, župnik Leop. Pristav, župnik Lak-maver Fr., kanonik I. Lavrenčič, kaplan I. Pečnik, Erof. Fr. Pengov, prof. dr. Fr. Perne, regens chori t. Premrl, kaplan Fr. Rakun, župnik A. Vrbnjak, kaplan M. Sternad, duh. pom. I. Hauptman, župnik I. Sašelj, kaplan M. Šofic, ozg. vodja M. Stular, župnik A. štritof, župnik M. Tavčar, univ. prof. Fr. Uženičnik, prof. dr. J. Žagar, občina Draga, župnik I. Tomažič; kaplan M. Tomazin 18 Din; po 15 Din: župnik K. Cuk, kaplan A. Stakne; prof. dr. Kotnik 12 Din; po 10 Din: obl. poslanec Arnež Peter, žup. uprav, v p. Štefan Belšak, župnik Fr. Dobcršek, trgovec S. E. Blatnik, kaplan L Govekar, kaplan A. gospodarstvo Na*e obrtništvo Obtni zbor Jugosl. obrtne zveze V nedeljo 16. t. m. se je vršil v dvorani Rokodelskega doma občni zbor Jugoslovanske obrtne zveze, ki je dokazal, da se slovenski obrtnik dobro zaveda svojih dolžnosti in svoje pomembnosti za narodno gospodarstvo, da pa hoče tudi priti do svojih pravic. Predvsem pa hoče slovenski obrtnik, da bo na višini svoje strokovne sposobnosti in da bo v tem pogledu prvi v državi ter kos vsaki konkurenci in tudi tuji. Velik del občnega zbora je bil zato posvečen vprašanju ustanovitve Obrtno-po-speševalnega urada in obrtnega muzeja. Ker pri tem prizadevanju oblastni odbor zelo krepko podpira obrtnike, in ker hoče v tem pogledu še povečati svoje delo, kakor je bilo razvidno iz poročila obtas nega odbornika dr. A. Adleiiia, bodo slovenski obrtniki tudi dosegli ustanovitev obeh najvažnejših obrtniških ustanov. Občni zbor pa je končno dokazal, da veje med slovenskimi obrtniki krepka volja za napredek in da se slovenski obrtniki pripravljajo, da gredo po delni tišini s predvojno silo na delo. In tako je treba in zato njih voljo še posebej pozdravljamo! Največje važnosti za napredek slovenskega gospodarstva je, da napreduje slovenska obrt in z njo slovenski obrtnik in zato bomo tudi slej ko prej storili vse, da mu priborimo takšno stališče, ki bo odgovarjalo pomembnosti njegovega dela. • Občni zbor je »tvoril g. Anton Rojina, predsednik Jugoslovanske Obrtne Zveze. Po pozdravu navzočih ter zlasti predsednika Društva kat. rokodelskih pomočnikov preč. g. dr. A. Stroja za njegovo vsestransko podporo, je podal predsedniško poročilo. V njem je podal kratek pregled zvezinega dela ter poudaril potrebo, da posamezna obrtna društva krepko zagrabijo za tlelo, ker le tako more tudi Zveza storili v polni meri svojo dolžnost Po odobritvi zapisnika zadnjega občnega zbora je toplo pozdravljen od vseh j>oročal dr. Adlešii o delu oblasti za naj>rcdek obrtništva in obrta. Prejo je oblast predvsem podpirala le kmetijstvo, zdravstvo in javna dela. Sedaj pa skrbi oblast tudi v vedno večji meri za napredek trgovino in obrta in je v letošnjem proračunu določenih v ta namen 2 milijona dina jev, dcčiin jih je bilo v lanskem le 887.000, torej za skoraj 1,200.00 Din vet. Posebno važnost polaga oblast na ustanovitev obrtno pospeševalnega urada, če oblast ne bo mogla prevzeti državnega, potem bo skrbela za ustanovitev lastnega. Državnega pa ne more podpirati. Za obrtno nadaljevalno šolstvo je določil oblastni odbor 275.000 Din. Nato je dr. Adlešič obširno govoril o nujnosti obrtnega muzeja, ki bo us anovljen s pomočjo ljubljanske in maiiborske oblasti ter Zbornice za TOI. Obstoji upravičeno upanje, da bo muzej v kratkem ustanovljen. Oblastni odbor pa polaga veliko važnost na razvoj domačega obrta, ki danes le žalostno -životari. Trajna je vrednost obrtniškega dela in zato se mora obrtnik tudi zavedati, da je po svojem delu med najbolj kulturnimi stanovi. Z odobravanjem in zadoščenjem je bilo sprejelo poročilo dr. Adlešiča, ker je to poročilo jasno dokazalo, da ima slovenski obrtnik v naših oblastih krepko in zanesljivo oporo. Tajniško poročilo je podal nato g. 2an. blagajniško pa g. Muhar. Obe poročili sta bili soglasno sprejeti in je bil nato podeljen odboru absolutorij. Za predsednika je bil nato izvoljen g. Ilojiva, v odbor pa gg.: Ogrin, Musar, Žan, Loiar, Teran, Pust, Olup Ln Bahovec, za revizorja pa gg. Gagel ia Slapar. Pri slučajnostih je poročal g. Ložar o delu za ustanovitev obrtno-pospeševalnega urada ter pri tem poudaril zasluge g. Og. ina. Preč. g. dr. Stroj je nato slavil tri predloge, ki so vsi bili zelo toplo sprejeti, saj so se tikali najvažnejših obrtnih zadev. Da se poveča naobraz-ba in s tem strokovna sposobnost zlasti malih obrtnikov, naj Zveza skrbi za predavanja. Dobra predavanja so toliko vredno ko gotov denar. Treba je začeti misliti na to, da bo imel priročnih sredstev, da se osamosvoji. Priporočati je zalo ustanavljanje posebnih pomočniških stanovališč. Posebno pa morajo misliti obrtniki na obrtniško samopomoč. Zavarovanje za s.arost in onemoglost je za obrtnika vedno bolj važno in potrebno. (Odobravanje.) Po pojasnilih g. Iiojino glede Obrtne banke je zolo posrečeno slikal g. Pust žalostno stanje slovenskega obrtnika glede socialnega zavarovanja. Obrtniki plačujejo polovico prispevkov v OUZD, a nimajo od tega prav nič. Nazorno je tudi razložil g. Pust pomen pospeševalnega urada in obrtnega muzeja, od katerih mora prvi skrbeti za materialni, drugi na za strokovni napredek slov. obrtnika. Pozitiven je bil občni zbor Jugoslovanske Obrtno Zveze in upamo, da bo to tudi dokazal »Jugoslovanski obrtnik.-, ki bo prihodnje leto redno izhajal in so potrebna sredstva že zagotovljena. Božična kuočija Ljubljana, 17. decembra 1928. Vedno bolj se približujemo božičnim praznikom, kar se seveda pozna tudi v kupčiji. Ravno sedaj se približuje že višek božične kuj)čije. Letošnja jesenska kupčija n. pr v manufak-turni stroki ni bila preveč dobra. Vremenske prilike niso silile k znatnejšim nabavam To se pozna tudi sedaj, pozimi. V splošnem pa je tudi ugotoviti, da sedaj potrebe v tem oziru niso tako velike kakor so bilo v predvojnih letih; na drugi strani pa se je pojavila značilna varčnost: danes postaja denarni kapital donosen in zato se je začelo varčevati. Značilna poteza pri nakupovanju predmetov postaja vedno pažnja na kvaliteto: ni toliko interesa, še manj pa kupcev za luksuzne stvari, pač pa se povsod in vedno išče kvalitetno blago, kar je v soglasju tudi z znano varčnostjo našega niroda. Za Miklavževo je bila kupčija razmeroma dobra, zlasti v nedeljo pred tem dnem; Iudi izgledi za božično kupijo so dobri; zlasti upajo na sedanjo zadnjo nedeljo pred Božičem, ko bodo imeli priliko za nakup tudi oni sloji, ki druga"o v delavnikih nimajo časa zaradi zaposlenosti. Ob tej priliki moramo omenjati, da je kupna moč uradniStva zelo majhna, uradniki pa tvorijo zelo velik in mo- Kambič, župnik J. Klemenčič, žunnik A. Kline, prof. dr. J. E. Kociper, župnik Jan Kramar, kaplan A. Lunder, zlatomašnik I. Majar, duh. A. Moder, kaplan A. Oman, župnik A. Pavlin, župnik J. Pečnak, katehet J. Pintar, župnik J. Rožman, nadžupnik A. Sagaj, župnik Štrukelj F., kaplan A. Sve'c, kaplan A. Torkar, župan J. Trobar .župnik v p. J. Volavč-nik, Fr. Zbašnik, N. Žugclj, Fr. Sušteršič, A. Poljšak, P. Pauiič, ar. A. Nasiran, kaplan A. Lovšin, JL Dobnikar, A. Kušlan; po 5 Din: I. Cvetko, J. Rozman, duh. v p. J. Markič, sal. duh. A. Logar. Veein darovalcem iskrena zalivala- čan del prebivalstva v Ljubljani. To trffovlna v Ljubljani tudi občuti. Zelo razveseljivo je dejstvo, da postajajo ljubljanske izložbe res okusne in res privabljajo kupca. Vse leto več ali manj zanemarjene so sedaj začeli v večji meri gojiti in pohvaliti moramo, ne da bi posebej naštevali, veliko število podjetnikov, ki so znali tako lepo aranziiati svoja izložbena okna, zlasti v središču mesta. Kljub mnogim nedo-stalkom se je tudi razsvetljava, ki je važen faktor, izboljšala. Sedaj uvidevajo trgovci, da v izložbe ne spadajo samo njih predmeti, ampak tudi druge privlačne stvari (lutke itd.). Na drugi strani pa vsak reklamni strokovnjak želi, da se interesanlna reklama še izboljša. Priznavamo dobro voljo, toda vse nc sme biti po enem kopitu: prekrasna božična darila, krasna božična darila, najprimernejši darovi, najlepše darilo, najprimernejša darila, priporočamo za darila, dragocena darila itd. Če ni primerne slike, ali primernih črk. se inserat izgubi med drugimi. V tem oziru so Avstrijci, še bolj pa Amerikanci, daleč, daleč pred nami. Danes je konkurenca velika in ne zadostujejo več navadna sredstva. Na-jxisali smo to, ne da bi hoteli kaj očitati, pač pa v najboljši nameri, da pomagamo inserentom. Saj sami ne morejo uvideti vsega, in zalo jim, je na razpolago tudi naša uprava s svojimi brezplačnimi strokovnimi nasveti. Z izboljšanjem inseratov bi se dalo veliko več doseči kakor pa je to dosedaj slučaj. Živinoreja Spisal Franc Černe, izdala in založila Družbe sv. Mohorja v Celju, 1928, kot knjigo za doplačilo. , , ^ „ Kljub temu, da je živinoreja najvažnejša pa- nrga slovenskega kmečkega gospodarstva, je strokovna literatura o živinoreji zelo skromna. Prv-> slovensko delo o živinoreji je izdal živinozdravnik dr. Jan. BIeiweis, za njim je pričel živinoadravnik Franjo Dular s svojo »Umno živinorejo« v dveh zvezkih, ki je doživela dve izdaji. Obe knjigi sta zaradi velikega napredka, ki ga beležimo v zadnjih desetletjih, danes zastareli, a kljub temu je tudi druga izdaja Dnlnrjeve »Umne živinoreje« po&la. Potreba po novi knjigi se je že nujno občutila. Družba av. Mohorja, ki ima nevenljive zasluge za slovenski nacionalni in g-spodnrski napredek, se je tudi to pot pokazala na višku svojo važne kulturne naloge med Slovenci. Izdala in založila je obširno knjigo »Živinoreja«, ki jo je spisal živinorejski referent živinozdravnik Fr. Čeme. To novo delo o živinoreji je razdeljeno v dva glavna oddelka: 1. v splošno in 2. v specialno živinorejo. Splošna živinoreja obsega v glavnem nnuk o krmil'h ter živalsko higijeno. V sjiecialnem delu pa je pisatelj obdelal govedorejo, konjerejo, ovčje-rejo, kozjerejo in prašičereio. Iz tega jo razvidno, da je knjiga zelo pregledno urejena ter snov naravnost d ivršem obde-! lana. Pri knjigah, ki obdelavnjo snovi iz kmetijskih ; strok, je glavno, da je knjiga lahko razumljiva našemu povprečnemu kmečkemu čilatelju. V tem n®iru se mora pisatelju na vsik način priznati, da je to v polni meri dosegel; kajti celo najtežja poglavja so spisana tako poljudno, da jih bo mogel f>o parkratnem prečitanju neS živinorejec lepo razumeti. V obdelano tvnrino je vjiletel pisatelj tu marsikatero svojo izkušnjo ki si jo ie pridobil za svojega večletnega službovanja na Koroškem, kjer je živinoreja b ij intenzivna kot pri nas na Slovenskem. N::š kmet se bnvi še zmeraj z ekstenzivno živinorejo, to se pravi, da redi številčno več živine, kot je more dobro prezimiti, vsled česar je našt živina, predvsem govedo, kakovostno manj vredna. Kot oblastni živinorejski referent ie imel , pisatelj dovolj prilike dobiti v živinorejske razmere med Slovenci globok vpogled, ki mu je razgalil vse nedost tke tn nepravilno postopnnje naših živinorejcev z živino, ki je v prvi vrsti krivo, da naša živinoreja v našem gospodarstvu ne dosega , one višine, kot bi jo morala in z;?to naši živinoreja | ni ti ko dobičkanosna, kot bi lahko bila. Pisatelj I hvalevredno opozarja v svoji knjigi na vse te ne-dostntke. Omeniti moram pri tej priliki, da je po-| polnoma pravilno nastopil proti raznim > redil ni ni i in zdravilnim« praškom, ki jih brezvestni ljudje spravljajo v proinet z veliko reklamo, pripisujoč ! jim zdravilne učinke; katerih učinek je pa edino ta, dn se rede žepi teh špekulantov. Knjiga vsebuje tudi mnogo koristnih živinozdravniških nasvetov. Kdor je prepotoval našo Jugoslavijo, je gotovo opazil, da nobena jugoslovanska pokrajina nima tako siiajnih pogojev za napredno živinorejo, kot Slovenija. Znl n.->5 kmet še ni j>ostnl rnčunnr, da bi si r številkami predočil. da je zanj žilarstvo nerentabilno, ter da bi ga bilo treba omejiti na minimum, a njive spremeniti v travnike. Prepričan sem, da bo nadaljnji gospodarski razvoj našeg.i kmeti v to sam prisilil; prijeti se bo moral intenzivne živinoreje in z njo v zvezi mlekarstva. Zato se mora posebno pozdraviti, da je posvetil pisatelj posebno poglavje mlekarstvu. černetovo »Živinorejo« moram vsled njene preglednosti, temeljito obdelane tvarine in njen« lahke razuml jivosti najtople je pripon e iti vsem slovenskim živinorejcem. Knjiga ne bi smela manjkati v nobeni kmečki hiši. Naj omenim, da knjigo poleg navadnih slik krase barvaste slike pasem, kakor jih doslej še nobena slovenska knjiga o živinoreji ni imela. Živinorejcem pn priporočam, da bi se ravnali po naukih, ki jih bodo črpali iz te knjige, kar bo v prid naše živinoreje, a posameznim živinorejcem v korist. Jožo Rauter, živtnoad ravnik. • Število trgovskih potnikoo na področju zagrebške zbornice. V dobi od 17. avg do 23. nov. 1928 je zagrebška Trgovska in obrtniška zbornica izdala 942 legitimacij za potnike tvrdk s svojega Področja. (Privreda. služb, glasilo zborn št. 12-28). PoTiSanje kapita'a: Našifka štedionlca d. d., Našice, od 0.1 na 0.3 milj. (4000 novih delnic po nom. 35 Din, emis. tečaj 30 in 4000 gratis delne; Legradska štedionica d. d., Legrnd, od 0.05 na 0.25 milj. z izdajo 1600 novih delnic po 125 Din nom., etnis. tečaj 185, 1: 4 ttorsza Na&e borze radi driarcnega praznika niso poslovale. Curih. Belgrad 9.12625, Amsterdam 808.55, Berlin 123.64, Budimpešta 90 94, Dunaj 73.10, London 25.185, Newyork 519.25, Pariz 20.29, Praga 15.385, Trst 27.185, Kodanj 188.575, Stoekholm 138.90. Bruselj 72.19, Bukarešt 3.125, Varšava 58.20. Sofija 3.74 75. Dunaj. Ponon.-Bav.-jauf. 84.25, Slvno 180.50, Alpine 42, Greinitz 2.10. Levkam 9 40, Trbovlje 68 Kranjska ind. 38, Mundus 183, Slavonija 0.60. Dunaj. Belgrad 12.4825. Meh w/hi livhpfeh vrvenkh^ Kaj piše in čifa sodobna Indija. V berlinski »Literarische Welt« je napisal Esad beg zelo pregleden članek o sodobni indijski književnosti. Najjbolj znana pesnica današnje Indije je gospa Naidit, članica indijskega parlamenta in voditeljica indijskega ženskega gibanja. Njene moderne lirične pesmi so najlepše v sodobnem Lndrskem pesništvu. Rojaki jo ime-nuyejo »Indijski slavček«. Njene knjige »Zlati Poslanec Andrej Hlinka, politični voditelj Slovakov. prag«, »Ptič svojega časa«, »Zlomljene pe-roti« spadajo med najpriljubljenejša moderna dela ter so prevedene v ruščino, francoščino, španščino in v vse indijske jezike. Gospa Nai-du sama pripoveduje: Pišem angleško kakor mnogi nemohamedanski indijski pesniki. Seveda pa imamo v Indiji tudi književnost v domačih jezikih, s katero sem v najožjih zvezah. Mi, ki pišemo v angleščini, nikakor nismo angleški pesniki in pisatelji. Indijci smo, ki moramo svoja indijska čuvstva in misli izražati v svetovnem jeziku, da so tako dostopna vsej Indiji. V Indiji nimamo nikakega skupnega indijskega jezika, marveč jezike »bengali«, »urdu«, mharati«, gudjerati« itd., ki nimajo nikake sorodnosti med sebe;. Zato imamo Celo vrsto književnosti majhnega obsega, ki bi jih v Evropi imenovali »provincialno književnost«; zraven pa vseindijsko književnost v vsem razumljivi angleščini.« Kljub temu pa je treba govoriti o enotni indijski književnosti, dasiravno te enotnosti ne predstavlja jezik. Miselni svet Indijca ostane vedno eden ter isti pa naj piše v katerem koli jeziku. Tu je vir enotnosti indijske književnosti. Prava predstaviteljica te književnosti je tačas lirika, ravno nasprotno torej kakor v Evropi. Vsekakor poleg nje ne manjka zelo vplivnih socialno-političnih in mističnih del v obliki romana, ki zasledujejo večinoma poučne cilje. Po plemenih so moderni indijski pisatelji razdeljeni naslednje: Severnoindijski moha-medanski pesniki so Ikbal, Mugani, Djelil, nedavno umrli Hali, Dor in Fani. Ti pesniki — sami liriki, deloma mistiki — pišejo v jeziku »urdu«, je v Indiji najbolj razširjen, pa tudi v angleščini; po slogu pa spadajo bolj v per-zijsko-arabski pesniški krog — obliko svojih pesmi so si izposodili pri Perziijcih. Snovno pa so pristni indijski pesniki, ki igrajo v življenju Indije veliko vlogo. Posebno mesto med njimi zavzema Ikbal, ki se naslanja na nemško klasično književnost in modroslovje; študiral je v Heidelbergu. Drugo veliko jezikovno ozemlje Indije — Bengali — zastopa v svetovni književnosti Rabindranat Tagore. Toda to je za nas evropski, ne pa indijski pesnik. Tagore se brez Shel!ey-a ne da misliti. — Od drugih bengal- skih pisateljev je treba predvsem imenovati liričarko Kameno Roy in prozajika Čatardži-ja; oba sta znana kot narodna voditelja. Bengalskemu pesništvu, ki je pisano večinoma v zelo umetnem sankritskem stihomerstvu, zahvaljuje Indija najviš/je vtelešenje vseindijske narodne misli. Posameznih imen tu prav za prav ni treba navajati. Celokupni rod današnjih bengalskih pesnikov, med katere spada tudi gospa Naidu, je z mnogoletnim delom duševno Indijo dvignil iz propada prejšnjega stoletja. Prozajik Čatardži je spisal tudi narodno himno moderne Indije »Bande Mataram« — Naš pozdrav, o Mati! Uničevalka Etna Po uradni cenitvi je uničila Etna ob svojem zadnjem izbruhu za 160 milijonov lir gospodarskih vrednot. Od tega odpade na uničeni pridelek vinogradov, oranžnih in drugih sadnih nasadov 7 milijonov lir; zemlja, ki jo je pokrila lava, je bila vredna 50 milijonov lir, v Mascali^iu uničene hiše in druge zgradbe 27 milijonov lir. Na železnicah, cestah in mostovih nastala škoda znaša najmanj 17 milijonov lir. K temu jc treba prišteti še škodo na brzojavnih in telefonskih napeljavah, vodovodu ter škodo v trgovini zaradi prekinjenega prometa. — Lava je ponekod dosegla višino 36 metrov. Vulkanska snov se počasi pomika dalje, a se na potu strjuje. Vlada je poskrbela, da se železniška proga circumet-nea, ki v sedemurni vožnji vodi okolu Etne, popravi. Še mrtvemu se marsikaj zgodi Nič nemogočega ni, da se mrtvemu pripeti ta ali ona nezgoda: da nastane ogenj in zgori ali pa ga > rešijo«; da pade krsta na 'la in se odpre, tako da mrtvec izpade; da izkopljejo premajhno jamo in potem skačejo po _—. ■ :■ zSitmmsm mmrns<.tmf ? :< :ii " ... . > i 4 c . > > v > - » V ■V." .. ■ <>■• , - > > y ... - - b '- mmmmMmm, Parnik iCettic« na čereh pred Queenstownom je izgubljen. V 20.000 tonskem velikanu stoji voda 10 m visoko. Pričakovati je da bo žito, s katerimi je parnik natovorjen in ki se v vodi napenja, ladjo razgrnilo. občinstva. Fakir je začel s tem, da si je zabadal igle v telo in si porinil meč v vrat; pozval je časnikarja, naj si.ori enako. Po daljšem obotavljanju je časnikar to tudi storil. ! Ko je pa izvajal fakir nadaljnje umetnije in se dal spraviti v smrti podobno stanje, se je časnikar branil, da bi ga posnemal. V tem tre-notku se je dvignil ilusionist Karma in izjavil, da sicer ni fakir, da je pa pripravljen storiti ieto. kar Tahra beg. Slekel je smoiking in se podvrgel istim eksperimentom. S tem je Karma dokazal, da so trditve časnikarja Heuze-a pravilne in tako odločil spor v njegov prid. Prvič pohvaljen. »Danes me je gospod učitelj pohvalil vpričo celega razreda.« — »Kaj ti je pa rekel?« — »Rekel je: Vsi ste osli, ti Janezek si pa največji!« Runuinski parlament, ki bo videl prvo ogromno kmotsko večino, izvoljeno na svobodnih volitvah. Nova zb, rnica šteje SMO poslancev, med temi samo 12 liberalcev. Zaprisega novoizvoljenega iiieiiižkf^o prednednika Pi.rte« Gila Gil Je naslednik Calles-a odnosno umorjenega Obregona in je ob prevzrtju vlade prisegel na ustavo. Star je sedaj 38 let ter je že bil guverner in minister. Po krvi je mestic. krsti, da jo spravijo na dno; da začasa povod-nji poleže krsto v grob, ki je napolnjen z vodo — da ne govorimo o viseli mogočih dragih možnostih, posebno tistih, ki se utegnejo pripetiti mrtvecem po krematorijih in bolniških mrtvašnicah. Vsekakor pa je čis.o svojevrsten slučaj, da kdo mrtve"a — umori. To se je zgodilo nedavno v Šanghai-ju. Tam se je pred nekaj tedni poročil kuli Huang Li-tsaye z zelo čednim mladim dekletom. Oba sta bila popolnoma revna; toda on je bil trezen, priden in štedljiv — služil je kruh z rikšo to je s prevažanjem oseb — oba pa sta bila mlada in zdrava in zato zelo srečna. A to ravno ne bi bila smela. Preteklo je po poroki komaj j nekaj tednov, ko je mož opazil svojo ženo v družbi nekega Kitajca, ki je že preje veliko lazil okoli nje. Huanga je .o odkritje strahovito zadelo. Bolela ga je nezvestoba žene, ki jo je iskreno ljubil, in posebej ga je pekla sramota, ki mu jo je prizadela. Ko je dovršil svoje dnevno delo, je šel Huang domov, da terja odgovornost od svoje žene. Našel jo je ležečo na postelji- Začel ji je očitati nezvestobo in jo psovati. Toda ona se za vse to ni zmenila, niti genila se ni. To je Huanga raz-kačilo do skrajnosti; zgrabil je nož in ga do ročaja zadri ženi v prsi. V tem trenotku so prišli sosedje in planili nad divjega Huanga. Povedali so mu, da je njegovo ženo pred par urami zadela srčna kap, nakar so mrtvo položili na pos.eljo. Huanga so aretirali in sodniki bodo morali sedaj razsojati o umoru, ki pa vendar ni bil umor. Fakir in časnikar Pariški časnikar P. Heuze je nedav. izdal knjigo, v kateri trdi, da so vsi fakirji šarlatani in da na njihovih umetnijah ni nič skrivnostnega. Nato ga je pozval fakir Tahra i>eg na tekmo, da je fakireka umetnost več nego sle-pilno glumaštvo. Tekma se je vrSila minoll teden v Cirque de Pariš ob ogromni udeletžbi V diefi ^ i reč) vrsfal) Na vseruskem protialkoholnem zborovanju v Moskvi so sklenili, da se odpravi vsaka reklama za alkoholne pijače in sploh vse, kar zavafja v pitje. Iz kulturnoprosvetnih zavodov sc alkoholne pijače popolnoma izključijo; nove točilnice se ne bodo dovoljevale. — Prihodnje leto se bo vršil v Moskvi vseruski protialkoholni kongres. Nezgode v Sovjetski Rusiji stalno naraščajo tako na železnicah kakor na ladjah. Lani je pri železniških nesrečah izgubilo življenje do pol stotine ljudi, gmotna škoda je znašala nad 9 milijonov rubljev. »Ekom. Zizn« ugotavlja, da pada delovna disciplina in se zlasti strašno širi pijanstvo. Poldrug milijon Irankov vreden niz biserov je izginil na pošiljalvi iz Londona v Tunis. Duhovne vaje za poslance. 56 katoliških poslancev ogrskega parlamenta, med njimi zbornični predsednik Tibor Szitvay, je odšlo na skupne duhovne vaje v jezuitskem kolegiju- Tatvina na »Pressi«. Ob vračanju razstavljenih predmetov v kolnski »Pressi« so opazili, da so izginili dragoceni, nenadomestljivi rokopisi, ki so bili last Gutenbergovega mu zeva v Mainzu. Gmotna škoda se ceni na 200.000 mark. Brezplačno zavarovanje proti nezgodam in požaru je prevzela berlinska »Reichsrund-funkgescllschaft« za vse naročnike radia. Klotz in Hanau. Bivši francoski linančni minister Klotz je odstopil kot senator. Nahaja se v norišnici, a so ga proglasili za jetnika. Kot sokrivca gospe Hanau so aretirali tudi grofa Courville-a. Ga. Hanau je povedala, da ima v svojem stanovanju v kopalnici spravljenih en in pol milijon frankov. Denar so dejansko našli. Kam je skrila svoj dragoceni nakit, pa Iianau-ova noče povedati, češ da je to njena zasebna last. Skrivno kovalnico denarja so odkrili v berlinskem predmestju Weissensee. Našli so tudi 4000 ponarejenih 50vimarskih novccv. Kovalnico sta imela tovarnarja za vijake in orodje Langer, ki so ju zaprli. Dinamitni napad na italijansko banko della Cilento v Filadelfiji so izvršili neznani storilci. Zgradba je poškodovana, človeških žrtev ni bilo. Književne izdaje v Sovjetski Rusiji leta 1929. bodo obsegale 1.240,000.000 tiskanih pol. Od tega odpade največ na učne knjige. Propagandni štedilni koledar izda za leto 1929. moskovska Glavna hranilnica; koledar bodo brezplačno razdelili vlagateljem. 2001etnico knjižnice Ruske naučne akademije v Ljeningradu so praznovali te dni; knjižnica je ena največjih na svetu in obsega do štiri milijonov zvezkov ter rokopise vseh ruskih klasikov. Zločinčevo drugo življenje. V Stettinu so aretirali trgovca z ribami Funk-a. Pokazalo se je, da je to bivši težki zločinec Otto Bor-nemann, kateri je davno veljal za mrtvega, ker so našli njegove izkazne listine pri nekem utopljencu v Spreevi. Borne se je pod novim imenom v drugo oženil in ima pet otrok. Mussolini je dovolil 30 telelonistinjam da se poroče, ne da bi morale zapustiti državno službo, kakor zahtevajo predpisi. Tostvarno določbo so odpravili. Nesreča na žični železnici. V kameno-lomu Branzoll na Tirolskem se je na žični železnici zlomil škripec; voz je treščil nizdol. zadel v voz, ki se je dvigal navzgor in ga odtrgal. Trije delavci so bili na mestu mrtvi, eden težko ranjen. Luko iu. kau v itn-muuu »o tu dni blagoslovili in izročili prometu. V skladiščih je prostora za 120 tisoč Ion kalija. žČkduba tnzree 3ohann O^ttfried v. Herder Danes, 18. decembra, je minilo 125 let, kar je umrl v mestecu Weimar na Nemškem eden izmed največjih mislecev in pisateljev nemških, J. O. Herder. llerder je pa tudi velikanskega pomena za kul- turno zgodovino Slovanov in v nekem posebnem oziru tudi nas Slovencev. V svojem velikem delu »Ideen zur Philosophie der (jeschichte der Mensch-heit« (1784—1701) je napisal med drugim tudi tisto sloveče četrte poglavje o Slovanih, kjer je stare Slovane naslikal kot miroljuben, delaven, visokoetičen rod. To poglavje je imelo silen vpliv na vse, ki so tedaj začeli preiskovati staro zgodovino Slovanov; na podlagi Herderjeve označbe so pisali o naših dedih Jan Ko.ldr Jos. Šafarik, šembera. Zlasti Jan Kollžrjeva »Slavy dcera« je vsa zgrajena na tej podlagi. Šele v novejšem času so resni slovanski zgodovinarji pokazali, da so bili stari Slovani prav taki kakor vsi drugi narodi v prvih početkih zgodovine: bojevit, do sovražnikov kruti itd. L 1778. je H. izdal zbirko narodnih pesnn raznih ljudstev v nemškem prevodu pod naslovom: »Stimmen der Volker in Liedern«. Tudi to delo je imelo velikanski pomen za slovanstvo: vsled te pobude so začeli tudi Slovani zbirati svoje narodne pesmi, Herderjevo delo je med Slovenci prvi spoznal naš mecčn Žiga Zois, ko je potoval v svojih trgovskih poslih po Nemčiji; vrnivši se domov je neprestano spodbujal V. Vodnika, naj tudi on pesnikuje v duhu narodne pesmi; od Zoisa se je navzel navdušenja za slovensko narodno pesem tudi Jernej Ko-pitar. V Herderjevi zbirki je bila med drugimi tudi sloveča balada o Hasan-aginici. Kmalu je š'a nje slava po vsem svetu. Kopitar je tu prvič začutil lepoto srbske narodne pesmi. Ko je na Dunaju spoznal Vuka Karadžiča ga je nagovoril naj zapiše vse nar. pesmi, kar jih zna. To se je zgodilo. Tako je torei Herder s svojim epohalnim delom res silno vplival na razvoj Slovanstva . Dr. D. Slovenci v desetletju 1918-28 Zbornik razprav... Uredil dr. Josip Mal. 1928. Subskripcijska cena (do 10. marca) pri založnici (Leonova družba v Ljubljani, Kopitarjeva ul. 6, kolportažni oddelek) za broš. izvod 180 I)in. vez. 200 Din (plačljivo tudi v treh obrokih; položnice na razpolago.) Ves oktober in potem še prvi dnevi novembra 1918 — to so bili in ostanejo najlepši dnevi v tgodovini našega naroda. Živeli smo vsi v nekakim ekstazi. Nobene zle misli ni bilo v naših srcih do nikogar, do nobenega naših sosedov, sal smo že jd pomladi 1918 ves čas poslušali lepo godbo o lamoodločbi narodov in naši jugozapadni sosedje »o zlasti lepo peli o splošni fratellanzi vseh narodov. Kaj čuda, če smo tudi Slovenci vse to verjeli in res videli uresničene vse svoje nade o ze-Jinjeni Sloveniji in tesni združitvi s Hrvati in Srbi v eni državi, v kateri bo vladala samo brat-ika ljubezen, ljubezen, ljubezen Zdelo se nam je, Ja se je približala za nas res tista »Sveta od-kletev«, ki jo je v božični noči gledal naš Simon Gregorčič: Resnice solnce sije zdaj — Ljubezni greje žar — In svet je zopet cveten raj, — In srečna vsaka stvar. — Kmalu (s 6. nov.!) pa se je na našo največjo žalost pričelo razočaranje. Vkljub temu nismo obupali: vseh deset let smo z mrzlično pridnostjo gradili trdnjavo na skrajni zapadni meji naše mlado jugoslovanske države. Tisti sen prvih dni — zaenkrat je zginil, a gori imenovana knjiga je ta lepi sen ujela in vtelesila v granitne besede: kdor jo čita, ta lepi sen doživlja zopet in zopet znova in to v vseh lepih člankih, o katerih ge (i0 danes — po 14 dne, ih, odkar knjigo imamo — pač ne moremo izreči sodbe, kateri je najlepši, kateri najgloblji, kateri najaktualnejši. Letos na sveti večer, ko bomo zamišljeni sedeli nad to našo veleknjigo, bomo pač z Gregorčičem šc vedno želeli: Srce, le sanjaj ven in ven, — 0 sen, ne uniči Bel — A pač! Izgini sen kot sen, — Pa daj — vresniči se. St. Premrl: Božčne skrivnosti Produktivni skladatelj, svetnik g. S. Premrl nam je za Božič izdal lepo darilo. Pod gornjim naslovom je izšlo 16 samospevov za bariton in klavir na besedila mladega »Dom m Svelovca< Vitala Voduška. Zvezek je izšel v samozaložbi, tiskala ga je firma Čemažar m drug, lito-grafiral Dittler. Pesmi Vitala Voduška so polne naivne lirtko, včasih imajo dobro zadet otroški ton, nekatere so v ciklu občutenjsko silnejše od ostalih. Premrlovi umetnostni in občutenjski smeri zelo dobro pristaja naivna, občutenjska lirika in glasbeno slikanje. V tej smeri zloženi »Štirje dvo-glasni ženski zbori« s klavirjem (1925) so se mahoma prodrli in so stalno peti po najbolj izbirčnih zborih. Redko komu je v naših racionalističnih časih dano, da bi si bil ohranil toliko otroško religiozno toploto v srcu. >Bo/.ične skrivnosti« so občutene podobno. Premrl je Voduškovo besedilo adekvatno glasbeno opremil in ustvaril redko delo, ki bo gotovo takoj zavojevalo naše izvnjače, v kolikor se ni že iz rokopisa pelo (zadnji »Zvonov koncert). Tekst obravnava Premrl v pevskem delu -Božičnih skrivnosti« često na povdarjen deklama-toiičen način, zlogovno .vezano, klavirska spremljava jc večalittianj drzne harmonična akordika ki »slika- in ustvaria čuvstveno ozadje; nobena har monska oblika ni plitva, nego vsaka je, barvno sita, nositeljica nekega občutja Formalno gre le parkrat še za večalinianj strogo pesemstko kompo- zicijo ABA, večina pesmi je tudi kljub logični motiviki kompozicijski nevezanih. Marijina pot (8) se mi iz kolorlstičnih ozirov dopade, Marijino obiskovanje (4) ima močna občutja in efektno slikanje, zdi se mi ena najboljših, najbolj jedrnatih v zvezku. Sveta noč (6) Ima posvečeno začetno s'iko in ljubko valčkovo uspavanko chopinovske barve, krasna je slika snežink v št 7. Marija v gloriji (8) ima zadet slovenski ljudski ton — Premrl ne išče slovenstva v s/« taktih in kadencah v prazne kvinte, on je Slovenec z duhom! Pa pesem je izmed najtoplejših v zbirki. Resna, refleksivna je Čudeži, posrečeno Jutro z odmevi in sliko veselih pastircev, formalno preprosta, a naivno lepa je Pastirčkova pesem, ki jo spremljava (frule) z enoglasjem podpira. Skriv- Spori Inž. Thorleif Tunold Hanssen, znani norveški športnik in lanskoletni olimpijski trener naše zimske vrste, je prispel v Ljubljano, da prevzame tudi v letošnjem letu trening nuših smučarjev, predvsem v smuških skokih. G. inž. Hanssen nas prosi, da sporočimo vsem smučarjem njegove iskrene pozdrave. Kakor znano, začne trening v smuških skokih na skakalnici v Kranjski gori že o božiču, drugi tečaj bo v Mojstrani, naslednji v Bohinju, nato pa nn Pohorju. Udeležba nn tečajih je brezplačna, dovoljena pa je le članom športnih društev, ki so včlanjena v Zvezi. Prijave sprejema JZSS » Ljubljani. Hanssenu želimo prav prijetno bivanje v naših Al|iah in obilo uspeha! Sluibene objave JiS// in ženskih športen' (Iz seje u. o. z dne 12. dec. 1928.) Izredna glavna skupščina ZHP se prelaga na nedoločen čas. Za razčiščenje razmer v ZHP-u se v zmislu sklepa zadnje redne glavne skupščine imenuje anketni odbor, ki ima svoje posle dokončati do 1. januarja 1929. V ta anketni odbor se imenujejo gg. Drami-čanin, Kern in Baltesar. Tajnik II se poveri z ved- nosti (12) imajo neroden tekst, pa rešil ga je Pre- i stvom sejnih zapisnikov. — Tajnik. mrl z glasbeno obleko. Vsaka pesem je formalno samosvoje glasbeno zrno, vse pa preveva neki ljubkonaivni, topli religiozni duh in lirično božično občutje, pristno slovenski sentiment. Zbirka j je krasen božični dar, naj bi vsi baritonisti segli po njej in jo pridno izvajali. Naroča se, mislim v knjigarnah in pri avtorju in stale le 25 Din. Božične skrivnosti najtopleje priporočam. Za glas niso kdove kaj sitne in težke, če prodere pevec v ono deklamatomo ekspresijo in se vživi v občutje, bo za mali trud obilo poplačan. Sezite takoj po teh biserih, še za Božič! S. V. VITAL VODUŠEK: PESMI. 1928. (70 pesmi v 4 delih: Sveti Frančišek, Večer, Luč, Božič.) Broš. 24 Din; vez. 32 Din. Izidejo koncem tedna. Kdor jih hoče dobiti še do božiča, naj jih takoj naroči po dopisnici na naslov: Vital Vodušek, Ljubljana, Dunajska c. 15 (ali pa Semenišče), kjer jih tudi vsak lahko kupi po 20. decembru. Cena v knjigarnah (po božiču) bo morala biti znatno višja. NASA POLITIČNA LITERATURA. Morda najzanimivejše poglavje v interesant-nem II. delu Šukljetovih »Spominov je bržkone ono. v katerem pisatelj natančno ter na podlagi deloma še nepoznanih virov razpravlja oni nesrečni pakt narodno-napredne stranke z nemškim veleiposestvoin. Pri tej priliki se tudi pojasni, kako je eden duševnih očetov nenaravne te zveze, deželni predsednik baron Hein, bil priiel v nažo deželo. šukljetova knjiga izide neposredno pred novim letom. Še enkrat jo živo priporočamo čitajo-čeunu našemu občinstvu. . VJESNIK ZA ARHEOLOGIJI! 1 H1ST0RIJU DALMATINSKU. Od Fr. Buliča i M. Abramiča. Split, Narodna tiskara, 1926-27. Pred nami je 49 letnik »Vjesnika«, ki mu je bflo prej ime »Bullettino d' archeologia e storia dalmata«, obsegajoč 322 strani, 4 tablice ter 26, slik med besedilom. Znanstvena publikacija, za Badjurov smuški tečaj se bo vršil od 25. dec. t. 1. do 1. ali 3. jan. 1020. Točen program bo objavljen po časopisju dne 22. in 23. t. m. VIKTORIJA (Zasjrcb) : ILIRIJA 2 : 2 (1 : 0) Moštvi sta nastopili v pojx>lni postavi k prijateljski tekimi, ki je veljala kot nekak revanž za gostovanje Ilirijo v Zagrebu. Sama igra je zelo trjiela radi izredno slabega terena. Do skrajnosti razkvnšen, blaten teren je zmrznil, da je igrišče izgledalo skoro kakor razorana njiva. Tu je iskati tudi največ vzroka obojestranski slabi igri. Vendar je pa slab teren tehnično boljšemu moštvu Viktorije bolj prijal. V točnem dodavanju žoge, efektni igri z glavo, so domačine prekašali. Tudi pokrivanje ln start na žogo je bi! veliko boljši kot j pri Iliriji, kjer je vedno žoga ostala Viktoriji. Od igralcev nam je najbolj ugajal desni branilec, ki je igral sicer malo ostro, reSil pa s tem več sigurnih golov z nog Dobe-rleta kakor tudi Šiške. V krilcih sta bila boljša stranska od srednjega, pre-j cej ostro je pa igral desni krilec. Napad se je od-i likovni po igri z glavo in kratkimi pasovi. Vodja vseh akcij je izborna leva zveza. Pri Iliriji se je igralo samo na odvzem žoge in pa na sikoz, kar so pa radi slabega terena ni obneslo. Cel napad je igral povprečno, zelo len je bi! zopet enkrat Šiška. Na niti eno žogo ni startal in vsled svoje mehke igre, ki mu nikakor ne pristoja, je zamudil lepe prilike, zlasti v j>rvem polčasu. Špecijalist Nace na levem krilu se ne bo obnesel, ft> se je videlo v tej igri, ko je bil rezultat takoj boljši, čim je prodorni Doberle prišel na krilo. V krilski vrsti je pa Zupančič na svojem starem mestu pokazal, knj zna, in zaigral kot ga že dalj časa nismo videli. Sl-bši je bil desni krilec, vendar je pa izpolnil svojo nalogo. Deldeva je bil slab in je žogo brez pomisleka oddajal. Obrrmba je zadovoljila, vendar gre en gol na njen račun. Prva polovica je nudila odprto Igro vendar so gostje vodili z 1 : O, v drugi je Ilirija prevzela inicijativo odločno r svoje roke, dosegla po Doberletu izenačenje in vodstvo. Tu je pa igra popustila, žoga se je »nabijala« brez smisla iz nenadnega prodora so pa gostje po levem krilu dosegli izenačenje. Igro Je vodil g. Ahčan precej »tabo in predvsem oškodoval domače moštvo. Ne razumemo, zakaj ni izključil desnega krilca. ŽELEZNIČAR (Maribor) : PRIMORJE 5:4(1:3). železničarji so nastopili kompletni, Primor-je pa brez najboljših opor Svetica in Jančigstja. Krilska vrsta Pišek, Slamič, Zemljak je opravila ogromno delo, morala pa je v drugem polčasu kloniti, ker ni zimogla igrati za sebe in še za branilce. Napad v katerem je zopet nastopil Erman, ja igral zelo raztrgano, v drugem polčasu pa brez vsakega smisla. Veliko premalo se je uporabljalo desno krilo Jug. Hasl je bil v obrambi zopet oster. Slamič in Čamernik sta se jioslužila v obilni meri svojih govorniških zmožnosti, jiotom ko je bil položaj ugodnejši za goste. Igrn prvega polčasa jo kazala, da bodo Železničarji odšli precej poraženi domov. Pokazali so se pa v najboljši luži. ZAGREB: ZNP je naredil za zvezno blagajno tekme Hašk : Železničarji in pa Gradjanski : Concordia. Pravilno sta pa pojmovala svojo dolžnost samo dva kluba, Železničarji in pa Concordija. Hašk in Grar djaneki sta pa nastopila z več rezervami. Hašk : Železničarji so po dokaj slabi to nezanimivi igri dosegli neodločen rezultat 3 : 3. Igra Gradjanski : Concordia je bila v prvem polčasu prekinjena brez rezultata, po krivdi Gradjanskega. Branilec Gmnjnički, znan po svoji ostri igri je na nedovoljen način podrl Praunspergerja. Sodnik ga je izr ključil, vendar ni hetel zapustiti igrišča, vsled sar je g. Arlavi igro odžvižgal. BELGRAD: Zadnje prvenstvene in prve v snegu odigra.;? tekme so prinesle v splošno presenečenje nepričak ovano velike za Begrad rekordne zmage vodečili klubov. — B. S K. :Jedinstvo 16 0 Jedinstvo je popolnoma odpovedalo in se je B. S K. naravno:,! igral. — Jugoslavija :Obilič 11:1. Jugoslavija ji predvedla igro, kakor že dolgo ne. l astni gol je Ob.-lič dosegel iz dvom jive ltmetrovke. NOVI SAD. Radnički:Sand 4:1. Radnički klub je pred vedel lejx) in koristno igro in je poraz prvaka Subotiške podzveze popolnoma upravičen. SARAJEVO. Slavija:Hajduk 2:2. Prvenstvena tekma od.-grana v snegu ni prinesla favoritu Slaviji pričakovane zmage. Turisfffcn »Jugoslovanski Turiznm.« Izšla je decembrska številka, ki ima jako bogato in poučno vsebino. — »Jugoslovanski Turizam« izliaja v Splitu. Radio BOŽIČ V RADIJU. Že kakih štirinajst dni prinašajo inozemske po-t > ataje deloma precej obsežne božične programe. »...,.,,. ,____ „„ i Drame, pravljice, petje, cerkvena glasba, oratoriji, katere resnost jamčita izdajatelja, ludi krog so- 0 sveto„očne vsebine ustvarjalo amaterjem lem trudnikov kaze odlična imena, vsebina je bogata hožično raznnloženie in pestra. Na čelu je študija :>Der Balkan im Lichte der Forschung iiber bildende Kunst«, ki je imela namen, da pride med strokovni svet kot predavanje na bizantinološkem kongresu v Belgradu (l. 1927.). Avtor, prof. Jos Strzygowski z Dunaja, jo podaja v izpopolnjeni obliki. Zarisal je kar ves načrt za izsledovanje umetnostne zgodovine na Balkanu in kaže na razne vire in vplive, ki so mogli tu sodelovati. Ta spis je umetna grad-ba, ki opozarja na skrite in oddaljene činitelje, katerim je posvečati pozornost, da so sklepi pra-vilnejši. Prof. L. Katič brani avtentičnost dveh darilnih listin kralja Zvonomira iz 1. 1078. in Stjepana II. z 1. 1089. Dodan je zemljevid vse splitske okolice, kjer leži podarjena zemlja. — Dr. Ivo R u b i č tolmači krajevna imena otoka Šolte. — Dr Fr. B u 1 i č poroča o najdbah v Proma ji in delu Baškevode; med temi je mejnik iz 5.-6 stoletja po Kr. s križem in okrajšanem napisom, ki ga razrešuje. — Kurt Regling poroča o rimskem novcu (sestercu), ki nosi napis: »Exercitus Delmaticus« — edini slučaj, ki je dosedaj znan. — Don Krsto S t o š i č, veroučilelj v Šibeniku pri- božično razpoloženje. Tudi naša postaja ne zaostaja za inozemskimi. Že v nedeljo je prof. Adamič s svojim zborom pel pozabljene božične pesmi, povečini goriške, nekaj iz Kokošarjeve zbirke. In da se ne bi joozabile, je poskrbel g. Adamič, za kar mu moramo biti hvaležni. In čestitati moramo obenem njemu in njegovim jDevkam. Še mnogo takih sporedov! — V petek poje božične solospeve g. Joža Likovič. Prihodnjo nedeljo bo cerkveni zbor stolne cerkve v Ljubljani pod vodstvom prof. Premrla pel novejše slovenske božične cerkvene pesmi. Glavni božični spored pa je prihranjen za sveti večer in božični praznik. Že popoldne 24. decembra bo radio tetka pipovedovala božične pravljice. Zvečer oddaja postaja zdržema od M 8. do preko polnoči. Na sporedu je svetonočno zvonenjc (zvonovi šentpeterske cerkve v Ljub jani), predavanje o božičnih šegah in navadah, koncert orkestra, harfa in violina, angleški rog in klavir. Stare slovenske speve proiz- aja šentpeterski cerkveni zbor. Posebnost bodo na ta večer plošče, ki jih je pred kratkim dobila postaja iz Amerike in ki vsebujejo praznovanje božiča med našimi izseljenci v Ameriki. Tudi na božič bo prevladovala religiozna glas- ......V, _ . ~ . ------, , . ... . 1 1 1 11u1 na UVt it l*j uicviauvvam : k občuje 102 napisa iz jega mesta, ki jih je prepisal bg lx)?ifna „PSeiT1 in kolčna pravljična igra (Pe-"J n—ji..« — „,i„i „„ jerf|,ove poslednje sanie). Slovensko Štelanovanje pa bomo doživeli na tržiškem večeru, ki bo obsegal fantovsko petje ter stare šege in običje Tržičanov. Na ta način mislimo, da si ie postaja na lep m slovenski psihi primeren način posrečeno določila božični program. Tudi novoletni naj bo tako s hiš, nagrobnikov itd. Gradivo se razpodeljuje na dobo od J. 1308 do 1. 1926., 29 izmed njih ni moč datirati. Zelo koristno — in pri nas posnemanja vredno — delo — Max Schneider iz Berlina poroča o prekopavanju špilje »Grabčeva pečina«, ki je je izvršil na hitro roko in narekuje dokn.i ka. i___...' « J „ nn rlnlmaiinslro čnil ia nrf»wfV tegorično, da se morajo dalmatinske špilje preko- ^ a siovcnsko originalen obenem pati. Mož je pač mlad in — iz Berlina. — Dr. Fr. pati .. . B u 1 i 6 prispeva sedem nadaljnjih beležk in raz- i pravic. 1. O figuri egipč. boga Besa, 2. Ugotovitev, j da je Citati le deloma ohranjeni napis »..T ItIV.- j na steni oratorija v solinskem amfiteatru sASTE- I RIVS« (to je ime solinskega mučeiiika); 3. primerja merila tc stavbe z drugimi važnimi amfi-teatri; 4. poroča o prazgodovinskih bronastih in rimskih predmetih v okolici vasi Marino pri Tco-giru; 5. o prazgodovinskih bronastih najdenlnali . ^ ^ na Trceli pri Vrnnjici; C. o židovskih spomenikih 1 rimske Dalmacijo in na hebrejskem pokopališču .. .>rine,0f v Solinu, osobito o leščerbah s svetilniki na 7 luči; | ' !j.r(lf1a , 7. priobčuje po aktih drž. arhiva v Zarlru vrsto oskrbnikov in drugih funkcionarjev od 1. 1409. do 1797. — Mihovil Abramič, sedanji direktor arheološkega muzeja v Splitu prispeva dve arheološki razpravi: 1 Žigovi nn opekama i amforama iz Naronc- in 2. >0 novim mlljokazima i rimskim cestama Dalmacije«, oboje ilustrirano. (Poslednja razprava je bila že pred tiskana v »Starinarjuc, letn. 1926.-27.) Ta del zaključuje bibliografija o arheologiji, zgodovini in umetnostni zgodovini Dalmacije (za leti 1926.—27.) Izmed Slovencev so omenjeni : prof. G r i v e c , prof. M. Kos, Matej S t e r -nen in dr. Melitn Pivec. — Kot priimek sledi obsmrtnica po arheologu Alfredu pl Domn-szevvskem (1856—1027) in epigrafsko kazalo. — V prilogi razpravlja Pavel B u t o r a c o Boki Kotorski od najstarejših časov do Nemanjičev. — Kot sklepno točko priobčuje dr. Fr. Bu 1 i ( pe=em: »Uzdasl i plač stareza Milovana«, o razaulu Solina. — Knjiga je za našo celokupno državo znanstvenega pomena. MantuanL Programi Uadlio-CfiiMfana Torek, 18. dec.: 12.30 Reproducirana glasba in borzna poročila. 17 Radio-orkester. 18 Moja pol po Afriki, predava Božo Jakac. 10 Nemščina, poučuje ga dr. Piskernik. 10.30 Kemija vsakdanjega življenja, predava prof. Pengov. 20 Sodnik Zalamejski, predstava. 21.30 Radio-orkester. 22 Poročila. Med današnjim predavanjem g. Jakaca se brdo raniofonske plošče, ki iih je g. predava-s seboj s svojega potovanja jxi Afriki. Sreda, 10. dec.: 12.30 Reproducirana glasba in borzna poroči'a. 13.30 Po Sijamu, 1. del, predava ing. Lup^a. 18.30 Pravljice, pripoveduje pisatelj Mil-činski. 10 Srbohrvaščina, poučuje prol. Mazovec. 10.30 Pomen antike za razvoj evropske kulture, predava prof dr. Bradač. 20 Po Sijamu, II del, predava ing. Lupše. 20.30 Vijolinski večer g. Sancina: l.Fr. Scnubert: Sonatina za gosli in klavir, op. 137 št. 3; 2. J. Suk: Dum?ky; 3. Chaminade: Sercnada; 4. Ovo-rak-Kreisler: Slovanski ples št. 2; 5. Gounod-Bach: Ave Marija (Meditacija); 6. N. Zsolt: Kačji pastir (l.ibellules); 7. Sarasate: Zapateado (španski ples). Nato Radio-orkester. 22 Poročila. Chlt' PnrUmkr rabilo Cendre d« rose aii Rose CoraiS II n n r 1 o I s — P n r I s Bruni programi Torek, 18. decembra. Zagreb: 17.30 Kavarniška glasba. - 20 Iz pozabljenih operet. — Praga: 16.30 Popoldanski koncert. — 10 Slovaške jttsmi. — 20 Schubeiiov večer v Smetanovi dvorani. — 21 Božična epizoda. Varšava: 18 Popoldanski koncert. — 10.20 opera. — Kato-vice: 17.30 Po jska zgodovina. — 18 Popoldanski koncert iz Varšave. — 10 Opera. — Dunaj- 11 Kvartet Silving. — 16 Popddanski koncert. — 18 Predavanja. — 21 Veseloigra. — Nato orkester. — Buda-pest: 15.30 Pravljice. — 17.15 Ciganska godba. — 10.30 Prenos iz kraljeve opere. Nato jazz. — Tou-lousc: 13.45 Trio in kvartet 21.30 Plesna glasba. -22 Orkester. — 22 30 Faustova poguba, legenda. — Berlin: 16.30 Lahka glasba. — 18.30 Predavanja. — 20 Salonski orkester. — 21 Recitacije. — Leipzig: 16.30 Kitara. — 18.05 Nasveti za dame. — 20 Ora-torij Kristusovo rojstvo. — 21.30 Recitacije. — 22.15 Ples. — Munclien: 14.45 Za dame — 16.30 Lahka glasba. — 18 Koncert. — 10.20 Opera. — Stuttgart: 15.45 Spored za dame. — 18.45 Predavanja. — 20 Prenos iz Siglejeve dvorane. Nato orkester — Beril: 17 Orkester — 20 Klavir. — 20.35 Oratorij »Kralj David«. — Milan: 12.30 Kvartet. — 17.20 Otroško petje. — 20.30 Koncert. — 23 (azz. — Rim: 13 Trio. — 1730 Koncert. — 18.40 Predavanja. 20.45 Opera. Rabite Tungsram barfuitn-eleklronke Naznanila CJuhljansIio gledališče DRAMA: Začetek ob 20. Torek, 18. decembra, zaprto. Sreda, 19. decembru: ^Ukročena trmoglavka«. Premierski abonma, četrtek, 20. decembra ob 15: i.Roiiieo in Julija«. Dijaška predstava pri znižanih cenah. Izven. Petek, 21. decembra: Zaprto. OPERA: Začetek ob pol 20. Torčk, 18. decembra: Aida. Gostuje Marij Šimenc. Izven. Sreda, l(>. decembra- Znnrto Četrtek,-20. decembra: »Lepa Vida«. Red li Petek, 21. decembra: Zaprto. Marij Rimrnc. Danes gostuje v ljublajnski operi v vlogi Radamcsa g. Marij Šimenc. Gospod Šimenc je danes brez dvoma eden najboljših slovenskih umetnikov-pevcev tenoristov, ld uživa po vsej naši državi največji sloves Danes je g. Šimenc član belgrajske opere, kjer poje prve tenorske partije Kot pevca, ki je nrav za prav prve svoje korake v veliki umetniški svet uveljavljal tako rekoč na našem odru. saj je bil tu njegov razvoj naj-markantnejši, ga iskreno pozdravljamo ob njegovem gostovanju na ljubljanskem odrti ter želimo, da bi ga tekom sezone pogostokrat čuli v raznih partijah, ki jih mojstersko izvaja. Mariborsko gledališče Torek, 18. decembra, ob 20. uri: »Dovar-Calais«. Ab. B. Premijera. Sreda, 19. decembra, ob 20. uri: »Dovcr-Calais«. Ab. C. Četrtek, 20. decembra, ob 20 uri: (»Der Dorfpla rer«. Gostovanje »Tegernseer«.) Petek. 31. decembra, ob 20. uri: (»Der Gcigcn-macher von Mitierwald«. Gostovanje »Tegern-seer«.) Cerkveni vesinlk Glasnik pretv. Srca Jezusovega, glasilo Apo> stolstva molitve za slovenske kraje in častilcev presv. Srca. Pravkar je izšla prva številka Glasnika za I. 1929 v zopet nekoliko povečanem obsegu, z bogato vsebino in zanimivimi slikami. Nekdanji jezuitski kolegij Maria Laach (sedaj benediktinska opatinja) je dovolil Glasniku j>onalisniti več lepih slik, ki jih bo prinašal prihodnje leto. Januarska šlevilka lina še krasno umetniško sliko (izdelano v istem samostanu), ki jo lahko denete v okvir, in koledar za !. 1929 v dveh barvah Kdor še ni naročen na Glasnik, naj ga naroči čimprej. Celoletna naročnina znaša .samo 15 Din. Naroča se pri Upravi Glasnika presv. Srca Jezusovega, Ljubljana, Zrinjskeja ccsia 9. Viaka beseda 50par ali prodor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši znesek 5 Din.Oglasi nad 9 vrstic se računajo višje Za oglase strogo litovskega in reklamnega značaja vfakavntica 2Dir? NaimanjšizneieklODin.Priifojbina za Šifro 2 Din V>akogia> treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašaja odgovanamo le,če jepriložena znamka.Cek račun ljubljana103Wel.5t23-28 ilužbodobe Služkinja Rabim služkinjo, pošteno in vestno, ki zna kuhati in ki je dobra gospodinja. Starost od 30 do 40 let. Z daljšimi službami imajo prednost. Plača postranska stvar. Nastop z novim letom. - Ponudbe na: Terezija Potočnik, učit. v Štorah pri Celju. Samostojni mizar se išče za tako:šnji nastop; služba stalna, starejša moč. Naslov pove uprava »Slovenca« Fod št. 12.360. Uradnico ki bi vložila v visoko rentabUno podjetje znesek od 30.000 Din dalje, sprejmemo. H.ana in stanovanje v hiši. Evcntuel. nobi lahko v hiša tudi celo stanovanje 2 do 3 sob s kuhinjo. Ponudbe na upravo pod Strojepiska. Korcspcndcnta s popolnim znanjem slovenščine, nemščine, strojepisja in slovenske in nem. stenografije, sprejmemo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Perfekten«. Dekle boljše, zdravo, išče družina zdravnika na Rabu. Dopoldne bi kuhala, popoldne se pa ukvarjala s štiriletnim fantkom. Ponudbe na: Marčič, Ljubljana, Zrinjskega ces. 6/1. Vstopim s 100 do 200.000 Din v dobro idočo trgov, podjetje. Le resne ponudbe na upravo Slovenca pod »Gotovina«. Stanovanje dveh sob s kopalnico, pritiklinami ter električno in plinsko napeljavo išče mirna, samostojna oseba. - Ponudbe upravi Slovenca pod št. 12.347. Stanovanje oddam v vili blizu Tivoli. Takojšnja vselitev mogoča. Pogoj posojilo ali daljša najemnina. Naslov v upravi pod št. 12.382. Svarilo! Podpisano društvo opozarja, da Lotčar Ivan ali kdo drugi ni upravičen prodajati čaj, milo in drurfo pod pretvezo »V prid slepim«. Prosimo, da se morebitni slučaji javijo nam in policiji. — Podporno društvo slepih. Opremliena soba lepa, z električno razsvetljavo in parketom na Miklošičevi cesti, se odda solidnemu gospodu pri krščan. družini. - Naslov se izve v upravi »Slov.« pod št. 12.244. Mladenič kmečki, pošten, vojaščine prost, išče primerne službe (sluge, raznašalca pisem i. dr.). Ponudbe na: Mar. dr., Žiri. Odda sc v najem v Spodnji Šiški poslopje, obstoječe iz: velka skladišča, klet, hlev, odprto veliko šupo in dvoriščem, pripravno za vsako tovarniško ali drugo podjetje, skupno ali posamezno. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Skladišča štev. 12.407.« Gram fon Velik gramofon s 16 ploščami naprodaj. - Naslov v upravi Slov. št. 12.249. Dve traverzi 5 m dolgi, premer 14 cm, kupim. Ponudbe z navedbo cene na upravo pod št. 12.254. Apnena jajca prodaja, dokler seže zaloga, po Din 1 30 komad, od zaloge v Poljfanah -Eksport. družba Matheii, Suppanz in drug, Maribor, Cvetlična ulica št. 18 — Najmanjša množina, ki se razpošilja, je en zaboj s 1440 kom Razpošilja se blago po povzetju al' pa proti predplačilu računske vrednosti. Dražba 1 sesalke, 1 velike posode za petrolej ter razn:h drugih predmetov, ki spa-da;o v konkurzno imovino Josipa Satrana, se bo vršila 21. decembra 1928 ob 14 na Po?ačar-jevem trgu v pritličju se-meniškega poslopja. I Koks suh. 80 Din (10Qkgl vedno na zalogi. - Mestna plinarna. Pro(?a se ugodno dobro ohranien, majhen, zaprt pavilion. Cena nizka. Vpraša se: M. Z., Gosposvetska 10. Izprodaja se prične jutri v ponedeljek šestih partij dam-skih in moških čevljev s 40 do 50% popustom. Po-olna izprodaja dam-skih usnjatih torbic za polovično ceno. VOIKA, Krekov trg 10, Ljubljana. Puhasto perje kg 38 Din. razpošibarn iO povzetju na|m:ini 5 kg .zkoristite priliko. do-kler zalofia traia Imam tudi beii puh ktf 300 Din L. Brozovič, kem čistlo na pena. Zagreb, llica 82 Stalna umetniška razstava slik. Velika izbira okvirjev - A. Kos, Ljubljana, Mestni trg 25. Patent divani v modernih vzorcih pliša. otomane od 5E0—850 Din priznano na jsolidneiše kupite pri Rudolfu Sever, tapetništvo, Marijin trg 2. Perje vsako množino, čiščmo. neizčiščeno. nečehano -kokošje, purje, račje in gosje - prodaja tvrdka E. Vajda. Čakovcc, Med jimurje. I Dr G. PICCOLI, lekarnar v Liubliani pri'oro'a pri znpitju in drugih težko ah želodca svojo prei'ku:eno 2elodCno l nh uro KUHAM) MASLO na veliko in malo, rozine, moko in vso špccerijo za Božič kupiš najbolje pri tvrdki Iv. Kralj, Liubljana, Stari trg 30. *>ie§in§{®riizo sunite nn crnr'c pri tvrdk A. vol«, i um! mm Itesljcva cesta 24. Velotririivlna / Sito'" Vsakovrstno 1 fiMPRllt pr aaivijiih cenah. fERNE iuvelir Liub:jana Woltova ulica št 3 107« popusta 29 Božič in zs Hm li pri znani tvrdki GriCar & Me afi katera se je izseli'a iz Prešernove ulice in se sedaj nahaja samo j Seler.burgovi ulici Mcške boks čevlje po 180 Din, prodaja Janko Kos, Ljubljana, »Stan in dom«. ki krepi in zdravi želodec SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KHJSGOVgZNICA TT< i^n V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 0 II. NADSTKOPJK Pisalna miza hrastova, popolnoma nova, se proda. Naslov na upravo lista pod 12,35?. Orehe štajerske, odda po naj-! nižji ceni Peter Šr.tina, l Sevnica ob Savi. Absoivent 5. realke, z znanjem slovenščine, srbohrv., nemščine in italijanščina, delno francoščine, vešč pi-sarnižkh del in lesne kup'-ije, išče primerne službe, tudi na deželi. Cenj. ponudbe na upravo Slovenca pod »Zanesljiv« št. 12.392. Gostilna do^ro znara, posestvo, celo gospodarsko poslopje, pri Mariboru, se proda takoj. Javijo se naj samo resni kupci. Naslov pove uprava »Slovenca«, Maribor. Domač med zdravilni, cvetlični in ajdov, razpošiljam 5 kg 110 Din franko. F. Mar-kelj, čebelarstvo, Vrhnika. V Mariboru! je najugodnejši nakup galanterije, drobnarij, par-fumerije, papirja, čevlj potrebščin, pletenin, motvoza, vrvarskih izdelkov, baterij itd., na drobno in na debelo — prt Drago Ros:na, Vetrinjska ulica 26. Novost! Novost! Dvelctro jamstvo! ZA BOŽIČ le: Izgubljeni svet (The lost icorld.) Roman. Izročam uredništvu poročilo o dogodkih, ki tvorijo uvod k enemu izmed najpomembnejših znanstvenih potovanj v svetovni zgodovini. Na ta način se ohrani _ če mi ne bo sojeno povrniti se na Angleško — vsaj spomin na okoliščine, pod katerimi je nastal ta načrt. Pišem te zadnje vrstice v salonu parnika »Frančiška«, da jih bo izročil pilot1 Mr. Mc Ardleu. Dovolite, da vam predočim, preden zaprem svojo beležnico, se zadnjo sliko, zadnje vtise, ki jih odnašam iz stare domovine. Imamo vlažno, megleno jutro, kakor je po navadi vedno pozne pomladi; droben, mrzel dezek prši. Tri, v nepremočljive, od vlage lesketajoče plašče zavite poslave korakajo po nabrežju in stopijo po mo-stiču na velik oceanski parnik, s katerega vihra plava zaslava, odhodno znamenje. Pred njimi poriva nosač enokolnico, ki je do vrl a natovorjena s kovčegi, culami in v previeke zavitimi puškami. Profesor Sum-merlee, cuh, potrt, s'ar gospod, dviga počasi noge in koraka s povešeno glavo, kot da bi se sam sebi globoko smilil. Lord John Roxton se bliža s trdnimi koraki niegov suhi, živahni obraz se kar sveti med lovskim klobukom in okoli vratu ovito ruto. Jaz sem prav vesel da sem že prestal razburljive potne priprave in težko slovo: mislim celo, da se mi to tudi po zunanjosti pozna. Nenadno, v trenutku, ko hočemo po 1 Pilot je vodnik, ki ladjo pelje v pristanišče ali ven, r odprto morje.______ U Jugoslovansko tukajne t L|ubl|dni; fcaiei Cct. mosliču odkorakati na ladjo, slišimo zadaj neko kričanje. To je profesor Challenger, ki nam je obljubil, da se še bomo videli pred odhodom. Kakor vedno jezljiv, leti z zardelim obrazom in sopiliajoč za nami. »Ne, hvala« reče, »najrajši sploh ne grem na ladjo. To, kar vam imam povedati, opravim laliko takoj "in kar tu! Nikar si ne domišljujte. prosim, da vam moram na katerikoli način biti hvaležen, ko odhajate na to pot. Povedati vam moram, da me to prav nic ne zanima in da mi niti v glavo ne pade, da bi vam 7ato karkoli dolgoval. Resnica os ane vedno resnica, in na njej nič ne i spremenijo vsa vasa poročila čeprav laliko izzovejo razburjenje ali obudijo radovednost večjega števila brezpomembnih zastopnikov množice. Moa navodMa s pogrebnimi pojasnili m podaji o poli se na' a'ajo v tem zapečatenem zavitku. I a! ko ga odprete kadar pridete v mesto ob Arr.azonKi, ki se mu pravi Maracs a tega ne smete storiti preden ne napoči zunaj označeni dan in ura. Upam, da sem se popolnoma jasno izrazil? Uram tudi, da boste strogo varovali pogoje, ki sem jih slavil, in se v tem oziru zanašam na vašo častno besedo. Ne gospod Malone, sploh ne mislim, da bi vam s'avil katerekoli omejitve glede vaših poročil, če že ima vas dnevnik nalogo, ugotoviti dotična dejstva. Zahtevam samo, da ne pišete ničesar, kar ni v zvezi z vaso posebno nalogo, in da sploh ničesar ne objavite pred svojim povratkom. Zbogom, sir! Nekoliko ste omehčal, moje mnenje o zoprnem poklicu, katerega ste si zalibog izbrali. Zbogom, lord John! Znanost je sicer za vas, v kolikor sem razumel, samo zaprta knjiga, a si vendar laliko česti'ate k loviščem, ki čakajo na vas Nedvomno boste dobili priVko, poročati v lovskem listu »Field«, kako ste počili kateregakoli velikanskega dimorfodora. Pa še vi zbogom, profesor Summerlee. Ce sto se zmožni uvideti lastne pogreške, dasi temu ne verujem posebno, odkrito povedano, povrnili se boste vsekakor v London kot pametnejši mož. Zasukal se je potem na petah in trenutek pozneje, ko sem dospel na krov, sem že videl, da naglo stopica v dal'avi njegova mala, čokata postava proti londonskemu vlaku. Mi pa, mi že plovemo po kanalu. Zadnji zvonček naznanja, da že moramo izročiti pošto in pilot se poslovi od nas. Mi pa plovemo »po stari poti in vedno naprej«. Bog naj blagoslovi vse, ki jih zapuščamo, in nam pošlje srečen povratek! Sedmo poglavje. Jutri se poglobimo v nepoznano. Nočem dolgočasiti onih, katerim pride morebiti pred oči to poročilo, s popisom našega razkošnega potovanja na parniku Booth-line, pa tudi nočem razpravljati o našem enotedenskem bivanju v 1 ari (omeniti moram samo veliko ljubeznivost plovidbe Pereira da Pinla Compagny, ki nam je šla na roko pri nabavi potrebne opreme). Samo na kratko hočem tudi poročati o naši vožnji po reki, široki, počasni, kakor črnilo temni vodi s parnikom, ki je bil le za spoznanje manjši od onega, ki ras je peljal čez Atlantiko. Slednjič smo prišli skozi Obidosko sotesko in dospeli v mesto Ma-naos. Tu nas je rešil dvomljivega veselja, da bi bivali v krčmi, Mr. Shortman, zastopnik Britansko-j raziljan-ske Trgovske Družbe. V njegovi gostoljubni haciendi (graščini) smo os'ali ves čas, dokler ni napočil dan, ko smo bili opravičeni, odpreti pismo profesorja Cbal-lengeria. Preden pridem do presenetljivih dogodkov onega dne, b! rad na kratko točno orisal svoje tovariše na poto\ anju in os'alo spremstvo, ki smo ga dobili žo v Južni Ameriki. Govorim odkrito in prosim vas, Mr. Mc Ardle, da razpolagate z mojim gradivom po svojem preudarku: saj itak pride poročilo v vaše roke, preden bo namenjeno javnosti. S czn^* H*—Hipi. -omer.t; c C t.' » □S2-- 2 £ Z > 3. Oao >kl:= — —t <— U). 3 > T N CSC K. K o rN -i N< ^ —r- cr a < <- v o; i; S' n r- a S 77 U* < a — < n c i' o fo ■ r- - o a o — te <2. k? n CT C Z? w N rt _ — IV . M C jr rn c. 5. 5'^ t:' T Ud*)ttUl| d! ti, 6,uiuveu Urednik: Franc Terseglav.