Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽ. Glavna skupščina bolniškega fonda. Gospodje iz vrst udruženja nacionalnih železničarjev so odklonili pretežno večino naših predlogov. Prispevke za bolniško blagajno so povišali za 0.2%. Karenčno dobo za zobotehniška dela so podaljšali na 5 let. Plaćanje hranarine za čas ambulantnega zdravljenja so odklonili. Enako povračilo stroškov za prevoz zdravnika na dom. izplačilo enotne babične pomoči po Din 225.—, pravico do zahteve pregleda po špecialistu. Odklonili so celo naš predlog za izmenjavo uredbe in pravilnika. Naši sodrugi so energično zastopali zahteve železničarjev, žal, so uspeli le v par točkah, ker je zvezarska večina gluha in zahtev ter pritožb delavstva noče slišati. Glavna skupščina bolniškega fonda se je vršila dne 23. in 24. marca t. 1. v Beogradu. Zdi se nam, da so več ali manj tudi glavne skupščine zgolj formalnost, da je kompetenca teh skupščin več ali manj tudi le navidezna. Zakaj stvarna — dasi mnogo preblagohotna kritika dela centralnega upravnega odbora, odnosno centralne uprave redno naletava na gluha ušesa. To je s. Cerkvenik takoj na početku svoje ocene letnega poročila ugotovil. To oceno bomo v eni izmed prihodnjih številk tega glasila, če bomo le imeli prostor na razpolago, v celoti objavili. Mimo gluhih ušes bi naposled delegati glavne skupščine morali in mogli iti na dnevni red, toda pred poslednjo konsekvenco se vedno — dejal bi: ustrašijo. Potrebno bi namreč bito gospodi dati nezaupnico in potem bi se vendar nekaj moralo ukreniti. Razpoloženje na vseh glavnih skupščinah, kakršno je bilo vselej doslej, pa se niti od daleč ni približalo tolikšni odločnosti in dejanjem, ki bi bila vsaj malo analogna ostrim besedam večine govorečih delegatov, da bi bito opravičljivo upanje, doseči novi, inicijativnejši, aktivnejši in bolj ekonomski ter naposled resnično socialni in človekoljubni ter pravičnejši centralni upravni odbor. Skoraj vsi delegati, ki so ocenjevali delo celega odbora v preteklem letu in poročilo centralnega upravnega odbora, so izrekli v obojem docela negativno kritiko ; uničujočo kritiko pa so izrekli ss. Bahun, Bibič in Cerkvenik, gg. Sabljak (Zagreb) in Brkič (Sarajevo). Grajali so se vsi tisti nedostatki, ki se leto za letom grajajo, v prvi vrsti: pomanjkanje pravilnega umevanja odgovornosti, neekonomsko gospodarstvo, nesocialnost, nehumanost, krnjenje avtonomije oblastnih uprav bolniškega fonda in podobno-. Odgovori, ki so jih delegati na svoje ocene morali slišati, so tako malo resni in utemeljeni, da je škoda o njih napisati kakšno besedo. Morda so naši delegati imeli naj-popolnejše zadoščenje v tem1, da je eden izmed sarajevskih gg. delegatov strokovno zelo utemeljeno zahteval, naj se naposled odpravi brezsmiselno budžetiranje, ki je največja anomalija, ki more obstojati. Opozarjal je na dejstvo, da ni bolniškega fonda, ki bi se šopiril z nekakšnim budžetiranjem;. Razlage, ki go-yorijo zoper budžetiranje, smo mi že lani ob priliki tozadevne debate med našim glasilom in »Jugoslovanskim železničarjem« poudarili. Tedaj smo bili seveda, skoraj norci, ki ne umejo misliti. Danes so, hvala bogu, tudi njihovi delegati spoznali, da naši predlogi niso kar tako iz trte izviti in brez vsakršne podstave. Zato, pravimo, je bilo našim, delegatom naravnost v zadoščenje, da jim je letos g. Brkič iz Sarajeva vzel to konstatacijo o budžetiranju iz ust. Naš delegat je predlagal, naj se partija za zdravnike in upravne stroške za ljubljansko oblastno upravo zviša, Upoštevajoč večje dohodke bolniškega fonda zaradi večjih prejemkov prometnega osebja, ki bo skoraj gotovo v letošnjem! poslovnem letu nastopilo1, za pol milijona dinarjev. Poudarjal je, da leži pri naši oblastni upravi nad tisoč nerešenih prošenj za zdravljenje in plombiranje zob. Ta predlog je skupščina odklonila in je bil ljubljanski oblastni upravi priznan samo »budžet«, ki ga je predlagala centralna uprava, t. j. 8,665.000 Din; ta budžet je za 755.000 Din večji od lanskoletnega. Vendar je predsednik centralnega odbora obljubil, da bo ljubljanske predloge glede naknadnih kreditov vpošteval, da se bodo zatorej potrebe teh kreditov krile iz rezervnega fonda, ki znaša letos nad 6,000.000 dinarjev. Najvažnejši del skupščine je bila nedvomno razprava o predlogih. Največ predlogov je bilo predloženih od ljubljanske oblastne skupščine, odnosno od naših delegatov. Vsi ti predlogi so bili že tako objavljeni v našem glasilu. Naj torej povemo, kako jih je skupščina sprejela-, odnosno odklonila. Povišanje honorarja zdravnikom od Din 30,— na Din 40.— po članu in kilometru; skupščina sprejme kompromisni predlog, da se ta honorar poviša na Din 35.—. Plačanje hranarine za čas ambulantnega zdravljenja delavcem, ki se ne javijo bolne. Predlog se ne sprejme, pač pa skupščina odredi, naj c. upravni odbor doseže pri prometni ustanovi, da se delavcem1 za ta čas ne bi prejemki odtegovali. Prevoz zdravnika v primeru, ko član stanuje nad 3 km daleč od rajona, naj plača bolniški fond. Predlog je skupščina odklonila. Hranarina naj se izplačuje bolnim delavcem za vseh 30 dni v mesecu. Skupščina je po ostri debati sprejela ob pogoju, da se delavcem zaračunava prispevek ne na podstavi bruto-prejemkov, marveč na podstavi 30 zaračunanih dnevnic, kakor nekatere uprave že delajo. Takso za bolniški pregled naj nosi fond. Ta predlog skupščina odkloni z motivacijo, da fond pregleda ne zahteva, marveč prometna ustanova. Skupščina odredi, naj c. upravni odbor intervenira pri prometni ustanovi, da bi bodisi stroške ona sama nosila, bodisi preglede za zdravljer nje odpravila. Babicami naj bi se, ne glede na mesto njihovega službovanja, izplačevalo po 225 Din honorarja. Skupščina je predlog odklonila z motivacijo, da se to po uredbi odh. pravilniku ne more odobriti. Bolnik naj ima pravico po razveljavljenem- členu 87. pravilnika za bolniško službo, ki naj se zopet uveljavi, zahtevati pregled odn. točenje po specialistu. Skupščina je predlog odklonila. Sklep centralnega upravnega cidbora glede naočnikov naj se razveljavi. Skupščina je ta predlog skoraj soglasno sprejela. Predloga o namestitvi specialista kirurga v Mariboru in o zdravljenju ponesrečenih v službi v bolnišnicah se odklonita apriorno, češ, da ni skupščina kompetentna za njuno reševanje. Prvi spada v kompetenco c. upravnega odbora — drugi pa nima nič skupnega z bolniškim fondom; tako so gospodje rekli. Predlog glede sanatorija v Sloveniji je v principu bil rešen že s sklepom tozadevne komisije, ki je že tako sklenila zgraditi en sanatorij kjerkoli v Sloveniji, v višji legi, in en sanatorij v Bosni, v nižji legi. Tozadevno poročilo, ki je izšlo v slovenskih listih, pa ni točno, ker kraj (Pohorje), kjer bi se naj sanatorij zgradil, ni še definitivno določen. Predlog za spremembo uredbe in pravilnika, ki je po priznanju mnogoterih delegatov bil naravnost sijajen, je skupščina na lahko roko odklonila. Da se bo ta zadeva nad posameznimi oblastnimi upravami še bridko maščevala, o tem niti najmanj ne dvomimoi; k večjemu bi se po odklonitvi tega predloga mogle oblastne uprave veseliti vsaj sence kakšne samouprave, če jo bodo rešili faktorji, ki z železničarji drugače nimajo opravka. Potem se pač bomo za samoupravo zahvalili gg. udruženjašem! -V poslednjem hipu so naši sodrugi, ljubljanski izvoljeni delegati vložili nov predlog, ki se v glavnem glasi takole: Razpis C. M. br. 300-30 z dne 4. III. t. 1., ki se je razposlal vsem oblastnim samoupravam', naj se kot nečtovekoljuben takoj razveljavi, ker bi bito- drugače večini članov-pacijentov (gre za nameščeno osebje) vsakršno zdravljenje v sanatorijih onemogočeno. Intervencija v državnem svetu Po sklepu konference prizadetega osobja z dne 19. III. 1930 je poslal naš savez v Beograd posebno deputacijo treh sodrugov, da intervenira tako v državnem, svetu kot v ministrstvu saobraćaja radi uraču-nanja vseh službenih let tudi za napredovanje. Deputacija je predložila v državnem svetu motivirano predstavko, v kateri se dokazuje nejasnost zakona o drž. prometnem1 osobju ravno v pogledu odrejanja osnovne plače ter je zaprosila, da bi državni svet pri reševanju pritožb proti rešenjem o stalnosti to upošteval ter spremenil svoječasni sklep splošne seje državnega sveta iz leta 1929 ter odredil, da naj se za železničarje vpošte-va pri prehodu iz delavskega v stalež nastavil encev vsaj določbe čl. 60 zakona o drž. prom. osobju. Nato pa je šla deputacija še k ministru saobraćaja, kjer mu je predložila sledeči dve predstavki: Gospodinu Ministru Saobraćaja Beograd. Gospodine Ministre! U ime onih u godini' 1926. regulisanih železničara, koji su sada sa priznanjem stalnosti degradirani iz već priznatih im stepeni osnovne plate natrag u prvi stepen osnovne plate, obraćamo Vam se Gospodine Ministre sa molbom, da bi blagoizvoleli izdati dopunu odnosno tumačenje zakona o drž. saobraćajnom osoblju, koji je u pogle- Naj članom prav na kratko pojasnimo, za kaj gre: Uprava fonda je mogla doslej bolnim: članom plačati zdravljenje v toplicah in sanatorijih, potem pa jim je v obrokih odtegovala, kar je za njih plačala. To pravico je c. upravni odbor hotel članstvu vzeti in proti temu so naši delegati odtočno nastopili. Skupščina je predlog naših delegatov skoraj soglasno sprejela. K poročilu in predlogom so govorili vsi naši sodrugi delegati. Izmed ostalih predlogov, ki so bili sprejeti, je najvažnejši predlog o povišanju članskega prispevka. To je bil predlog oblastne skupščine zagrebške, ki je predlagala, naj se povišajo prispevki nameščencev na 2 postotka, delavcev pa na SVa postotke. Posredovalni predlog centralnega odbora: povišanje za 0.20 postotka je skupščina sprejela proti glasovom naših ss. delegatov in proti še dvema glasovoma drugih (zagrebških) delegatov. S. Bahun je močno argumentirano in odtočno govoril proti vsakršnemu povišanju prispevkov sploh. Drugi važni predlog je bil predlog glede zobozdravljenja. Proti glasovom naših ss. delegatov in dvojici, trojici drugih delegatov je bil sprejet predlog, da se naj plombiranje zob daje brezplačno po enem. letu članstva, izvrševanje zobotehni-ških del pa po 5 letih (poslabšanje; doslej po 3 letih). To bi bilo kratko poročilo o skupščini. Žal nam nedostaje prostora, da bi se izčrpneje bavili z jedrom problema samega. Poudarjamo pa, da tako dolgo, dokler ne b^mo imeli gospodarske samouprave oblastnih uprav, tako dolgo ne more biti govora o res uspešnem gospodar-sko-človekoljubnem delu fonda. In glavna skupščina nas ni mogla prepričati, da smo tistemu času — blizu. ter pri g. ministru saobraćaja. du odredjivanja periodskih stepeni osnovne plate nejasan i različito' se tumači. Sve do god. 1926. bili su svi, koji su bili regulisani, uvrščeni u onaj stepen o-snovne plate, koji je odgovarao onim službenim godinama, koje su dotični proveli na radu kod državnih saobraćajnih ustanova. Na pr. koji je proveo na železnici kao vršioc dužnosti konduktera ili manevrista 20 godina te je bio 1. IX. 1926 regulisan, bio je uvrščen u 7 stepen osnovne plate. Ovu platu uživao je već 3 godine, a sada 1. I. ove 1930. god. direkcija ga je, bez zakonskog oslonca, uvrstila natrag u prvi stepen plate sa motivacijom, da niko ne može biti pri regulisanju uvrščen u viši stepen osnovne plate, već samo u prvi. Zakon o drž. saobraćajnom osoblju nigdje ne pred-viđja takav postupak, već predvidja samo, da se pri regulisanju svakog uvrsti^ u najnižu grupu položajne plate, dok pušta me-djutim pitanje osnovne plate otvoreno. Za dokaz o tome navodimo propise zakona: § 25 ođredjuje, da se ima u rešenju o stalnosti naznačiti, u kojoj kategoriji ili grupi se utvrdjuju za stalne. § 42 ođredjuje, da ostaje privremeni službenik na svome stepenu, sve dok ne postane stalan. Da je zakonodavac hteo, da bude svaki na prvom stepenu, on bi sigurno ovo izričito naznačio u tom članu zakona, a ne da ostaje na svom stepenu. Sa tim rečima dokazano je, da su mogući različiti stepeni, — dakle prema godinama službe. § 48 naredjuje, da svaki službenik po pravilu ulazi u najnižu grupu položajne plate, dok medjutim o osnovnoj plati nema ni reči. § 60 istoga zakona veli: Službenik koji prelazi iz druge državne službe u službu kod državnih saobraćajnih ustanova, dolazi na onaj stepen osnovne plate, koji od-govara broju godina dotadanje službe. Za v letu 1926 nastavljene. Novi državni proračun. leznic Din 2,840.000.000 (+141 milijonov). Skupno Din ‘2,949.300.000.— Molimo Vas Gospodine Ministre da se, bilo jednim zakonskim tumačenjem ili dopunom zakona, povodom regulisa-nja onih radnika, koji su godinama vršili dužnost regulisanih službenika, pa su bili ili budu tek sada regulisani, prizna za una-predjenje i penziju sve godine dotadanje neprekidne službe kod državnih saobraćajnih ustanova; onima pak, koji su bili god. 1926 regulisani u odgovarajući stepen osnovne plate, pa su bili sada degradirani u prvi stepen, da im se opet povrati već priznati stepen plate prema službenim godinama. Gospodine Ministre! Dopustite da rečemo da osoblje nije bilo krivo, što nije bilo blagovremeno regulisano, čim je počelo vršiti dužnost regulisanih službenika te je moralo u svojstvu radnika vršiti dužnosti regulisanih službenika sa manjom Platom. Zbog toga Vas uljudno molimo da uredite, da se ta njihova služba, koju su faktički vršili na državnim saobraćajnim ustanovama, dakle ta državna služba, prizna po čl. 60 zakona o drž. saobraćajnom osoblju za unapredjenje i po čl. 123 zakona za penziju. U očekivanju Vaše pravilne odluke, molimo Vas Gospodine Ministre, da uvažite naše najpunije poštovanje i najveću odanost. Gospodinu Ministru Saobraćaja Beograd. Gospodine Ministre! U ime Saveza Železničara Jugoslavije, Ljubljana, kao njegovi delegati, obraćamo Vam se molbom, da bi zakonodavnim putem izdejstvovali izmenu zakona o sticanju prava na ličnu penziju u koliko se tiče službenika državnih saobraćajnih ustanova, ob-narodovanog u »Službenim novinama«, koji je stupio na snagu 6. januara 1929. Ovim zakonom naredilo se je, da se priznaje pravo na ličnu penziju tek nakon 10 godina efektivno provedenih u službi ■državnih saobraćajnih ustanova time, da se u ovo vreme ne računa vreme, koje je službenik proveo na radu državnih saobraćajnih' ustanova kao dnevničar. Ovim ograničenjem veoma su oštećeni železničari, koji su regulisani na zakon o državnom saobraćajnom osoblju tek nakon 10, 15 i više, pa i 28 godina efektivne službe kao radnici-vršioci dužnosti regulisa-nog osoblja. Na železnicama ima hiljade i hiljade železničara, koji vrše službu kao kondukteri, manevristi, skretničari, čuvari pruge itd. i to po više godina; ima slučajeva, da vrše ovu službu (dakle službu regulisanih službenika) po više i od 20 godina, pa su tek sada regulisani. Prema ovom zakonu mora taj službenik u regulisanom svojstvu raditi još 10 godina, da zadobije pravo na ličnu penziju. Isto tako zakon ne predvidja iznimnih mera za one, koji su se razboleli u službi ili bili u službi povre- Igračkanje z izplačilom Že od decembra 1929, torej že peti mesec se zavlačuje izplačilo diferenc delavstvu, katero ima dobiti v prvi vrsti le delavstvo v ljubljanski železniški direkciji. Le nekaj nad 15 milijonov Din znaša celokupna vsota diferenc; g. minister saobraćaja je pripoznal izplačilo, odredil, da se zahteva naknadni kredit od finančnega ministrstva — potem pa se je začelo v generalni direkciji neko čudno zavlačevanje. Iskali in urgirali so po-datke iz onih direkcij, kjer sploh ne dolgujejo nič in tako so zavlekli to vprašanje srečno do 15. marca 1930, ko je načelnik finančnega oddelka imel končno vsoto vseh diferenc. Zadnja naša deputacija je dobila od ministra saobraćaja odgovor, da je pravilnik še vedno pri finančnem ministru, ter da bo sedaj naše ministrstvo zahtevalo, da se pravilnik ali potrdi ali pa vrne železniškemu ministrstvu z motivacijo, kaj ovira potrditev. Naš savez je smatral za potrebno, da se v tej zadevi obrne na najvišje mesto, na kralja, ter je bila na kabinetno pisarno poslana sledeča predstavka: Podpisani savez se obrača do Vašega Veličanstva s prošnjo, da bi potom pristojnega ministrstva djeni i bolovali, jer zakon za sve traži najmanje 10 godina efektivne službe u regulisanom svojstvu. Obzirom na ovakve prilike na železnicama molimo Vas, Gospodine Ministre, da izdejstvujete izmenu zakona o sticanju prava na ličnu penziju za državno saobraćajno osoblje u toliko, da se prizna pravo na ličnu penziju prema odredbama zakona o drž. saobraćajnom osoblju i onim licima, koja se u službi razbolu ili budu na službenom poslu ozledjena, i to bez ograničenja; ostalim železničarima da se prizna u efektivne godine za sticanje penzije sve vreme, koje su bili na radu kod drž. saobraćajnih ustanova bilo u regulisanom ili neregulisanom svojstvu. U očekivanju Vašeg pravilnog postupka, dopustite Gospodine Ministre da Vas umolimo da uvažite naše poštovanje i našu odanost. G. minister je deputacijo prijazno sprejel ter izjavil, da je ravno pravočasno prišla, ker sedaj komisija izdeluje načrt novega zakona ter mri je ta materija! dobrodošel in ga bo takoj predal tozadevni komisiji, da ga po možnosti upošteva. Delegati so na obeh mestih dobili obljube, da se bo šlo njih željam v okviru zakona na roko, vendar s tem prizadetim železničarjem ni dosti pomagano. Nujno potrebno je, da se takoj Izda naknadna zakonska odredba in sicer, da čl. 211 zakona veljaj tudi za vse one, ki so bili In bodo še nastavljeni In da se jin* šteje za napredovanje ves čas službe, ki jim je priznan za penzijo. Povdaritl moramo namreč, da velja izjemna naredba iz leta 1927 (da se pri nastavitvi delavce uvrsti neoziraje se na službena leta) le za železničarje, ne pa tudi za ostale državne nameščence. Skrajno krivično bi bilo. da bi se del državnih nameščencev, irr. sicer ravno oni, ki vrši najtežjo prometno službo, zapostavljal napram ostalim'. Zato upravičeno pričakujemo, da bo minister saobraćaja' smatral za eno prvih dolžnosti, da nejasnost zakona o drž. prometnem osobju odstrani, zakonsko odredbo' iz leta 1927 ukine fer odredi, da sie šteje vsem železničarjem za naprerfovanie oni čas, ki se šteje' za penzijo. diferenc delavstvu. saobraćaja izdali novi pravilnik zat j, delavske* osobje na državnih želez- j nicah, s katerim bi se definitivne» ; uredilo delovno in mezdno razmerje železniških delavcev m profesi-jonistov. V imenu prizadetih delavcev prosimo, da odredite, da se: z novim j budžetom uzakoni tudi delavski ; pravilnik. Istočasno pa prosimo tudi, da bi odredili finančnemu ministrstvu, da odredi potreben kredit za izplačilo diferenc železniškim delavcem, katere jim dolguje državna prometna uprava že od 1. X.. 1923, torej preko 6 let in ki znašajo okroglo 15 milijonov dinarjev. Ministrstvo saobraćaja je izdalo že novembra 1929 odlok, da se zbero vsi za izplačilo delavskih diferenc potrebni podatki. Pristojne direkcije sct vse podatke že poslale ministrstvu saobraćaja, a kredit za izplačilo do danes še ni odrejen, V imenu tisočev prizadetih delavcev, ki morajo z urno plačo Din 3.— do Din 5.— vzdrževati svoje družine in ki težko čakajo, da se jim izplačajo dolgujoče diference, prosimo, da bi odredili ministru financ, da čim preje odobri za izplačilo diferenc potrebni kredit. V »Službenih Novinah« je bil te dni objavljen državni proračun za leto 1930/31, ki znaša skupno 13 milijard 348,013.160.—. Izdatki so za vse resore povišani, samo budžet za pokojnine in invalidnine je znižan za nekaj nad 27 milijonov dinarjev. Tako so izdatki za leto 1930/31 povišani za 880 milijonov dinarjev, dohodki pa so tudi proračunani za skoraj 590 milijonov več kot preteklo leto. Za ministrstvo saobraćaja so določene sledeče vsote: 1. splošna uprava Din 109,300.000 (+16,500.000); 2. izdatki državnih že- Ministrstvo saobraćaja je z odlokom M. S. br. 26.663 od 17. II. 1930 izmenjalo določbe začasnega pravilnika za delavce v pogledu dopustov in se nova odločba glede dopustov sedaj glasi: Vsi stalni profesijonisti in delavci, kakor tudi oni začasni delavci in pro- Z odločbo predsednika ministrskega sveta od 22. januarja 1930, št. 1747/L, s katero je bila Ljubljana uvrščena v prvi draginjski razred, je bila tudi omiljena in omejena določba, da se vsem jugoslovanskim državnim vpokojencem, ki žive v inozemstvu, odbija 30% draginjskih doklad, Odslej bodo v inozemstvu živeči naši vpokojenci prejemali polne Predsednik min. sveta in minister za notranje zadeve je izdal pravilnik o službeni obleki (uniformi) uradnikov ministrstva za notranje zadeve. Uniformo bodo nosili okrožni inšpektorji ter uradniki I. in II. kategorije, ki so določeni za službo pri sreskih načelstvih, sreskih ekspoziturah in državnih krajevnih policijskih oblast-vih vseh vrst. Uniforma je paradna, vsakdanja in poletna. Mesečna doklada za uniformo znaša 200, oziroma 150 Din. Uradniki v uniformah se bodo morali pozdravljati s salutiranjem kakor častniki. Uniforme se * uvedejo najkasneje s 1. julijem. Do- Dopisi. Ljubljana gl. kol.: Na naši postaji, ki je na sedežu direkcije in ena največjih dispozicijskih postaj, imamo še vedno nekatere uradne prostore, ki bi delali čast srednjemu veku, ne pa današnji dobi. Elektrika je napeljana vsepovsod, povsod se gleda, da so uradni prostori visoki in zračni, le za vozopisce na ljubljanski postaji je za uradni prostor določena mala soba v baraki, v katero se do danes še ni napeljalo elektrike. V tej sobi naj dela do 8 ljudi pri brlečih petrolejkah, sestavlja sezname in si osvežuje »s svežim zrakom« svoja pljuča. Čudimo se, da se v te pisarne ne napelje elektrika ter prosimo gospoda šef-zdravnika, da si v kaki noči, ko bo hudo deževalo, ogleda to pisarno in naj presodi, ali more v tem prostoru ostati vozopisec zdrav. Borovnica: Kurilniški delavci v Borovnici dobe od časa do časa kak priboljšek. Pred leti — pod južno železnico — so imeli premogarji in nad-kurjači določeno v kurilniški zgradbi posebno sobo s pričnami, pečjo in umivalnikom, da so se v slabem vremenu lahko zatekli pod streho, v pavzah odpočili in pogreli jed ter se umili. Potreba je zahtevala, da se jim je to sobo odvzelo ter pretvorilo v stanovanje, njim pa se je dalo star železniški voz. Ta voz ni bil več uporaben za promet in je tako služil za zavetišče premogarjem. Sedaj pa je prišel nalog, da se mora ta voz odpeljati in kasirati, premogarji in nad-kurjači pa naj v dežju in snegu stoje na prostem, ali se stiskajo na najhuj- (+157,500.000.—)- Budžet železniškega ministrstva je torej povečan za nad 157 milijonov dinarjev. Od tega poviška odpade na železniške delavnice 14 milijonov dinarjev, na kurilnice 34 milijonov Din, za gradbeni oddelek 12 milijonov Din in za prometni oddelek pa 50 milijonov Din, Ta povečanja so delno krita s proračunanim povečanjem dohodkov državnih železnic. fesijonisti po dveh letih službe, dovršenem 21. letu starosti, tudi če so začasno nesposobni za kadrovsko službo, imajo pravico do rednega letnega dopusta in sicer: a) oni do 10 službenih let 10 dni; b) preko 10 službenih let pa 15 dni dopusta. draginjske doklade, če: 1. žive izven Jugoslavije v skupnem gospodinjstvu s svojimi otroki, ki imajo tam stalno bivališče (redni domicil), ali pa, 2. če so stari več nego 60 let. S to določbo bo premnogim našim ljudem, ki so zaradi družinskih razmer primorani živeti izven države, storjena velika ugodnost. — (Naš Glas.) klada se pa začne izplačevati s 1. marcem 1930. — To objavo posnemamo po časopisu »Naš Glas« z željo, da bi se tudi ministrstvo saobraćaja zganilo in enkrat rešilo vprašanje primernega pavšala za službeno obleko železničarjev, ki pri svoji težki službi porabijo največ službene obleke, ne dobe pa nobenega pavšala, uradniki III/r itd. pa le borih Din 600.^— letno. Prejemki uradnikov notranjega ministrstva, ki bodo dobili po Din 2400.— odnosno Din 1800.— letno za obleko, so daleko višji, kakor pa prejemki železničarjev. šem prepihu v kurilnici, kjer ni nobenega prostora, da bi služil za zavetišče. Smatramo za dolžnost uprave, da vsaj nekoliko poskrbi za zdravje delavstva in da čimpreje postavi ali barako ali pa kak za službo nesposoben voz, ki ga bodo premogarji lahko uporabljali za zavetišče, da bodo mogli vsaj pod streho povžiti borno hrano. Kaj je s strokovniki? Pred tremi leti je bilo nastavljenih večje število profesionistov v kurilnicah za zva-ničnike II. in I. kategorije. Pretežna večina teh je bila zelo prizadeta na plači in težko čakajo, da se jih pomakne v višje stopnje osnovne plače. Vsem je znano, da morajo položiti strokovni izpit v roku treh let, ako hočejo postati stalni, ker to predpisuje čl. 19 zakona; vsem je znano, da preje ne morejo napredovati v višjo stopnjo osnovne plače in enako ne v višjo skupino položajne plače; zato vedno poprašujejo, kakšni izpit morajo polagati, katere predmete morajo znati, vendar od direkcije ne morejo dobiti nobenega pravega odgovora. Triletni rok bo potekel, prizadeti pa še danes ne vejo, na cera da so. Dolžnost uprave je, da bi tem strokovnikom pravočasno (pravi čas je bil že pred dvema letoma) povedala predmete, ki jih morajo znati za izpit. Če bo s tem odlašala do zadnjega dne, potem logično od strokov-nikov tudi ne sme nie zahtevati, ker pač niso vsevedeži. — Torej organizacija, zgani se! Vuzenica: Naša podružnica ima zaznamovati ta mesec težko izgubo- Vi še vedno niste poslali zadnjič priložene dopisnice na upravo v Maribor po „DELAVSKO POLITIKO“! Gotovo še niste uničili karte. Poiščite jo in pošljite jo takoj na naslov MARIBOR, POŠTNI PREDAL 22. Predno karto oddate, vprašajte svojega tovariša, če se misli tudi on naročiti na „DELAVSKO POLITIKO“! Mesec dni jo dobite brezplačno na poskušajo! Službena obleka uradnikov. Izmenjava <1. 6 začasnega pravilnika za delavce iz leta 1920. Državnim vpolcojencem v inozemstvu! Po kratki mukepolni bolezni je umrl v starosti 58 let dne 18. marca eden najstarejših članov saveza, s. Namestnik Ivan. Član saveza je bil od 1. januarja 1908 ter ni prekinil članstva tudi v najtežjih časih. V podružnici je bil dolgo let tajnik itj, vnet organizator. Vrzel, ki je nastala v naših vrstah, bomo težko izpopolnili, saj je bil on eden prvih, ki je vedno bodril, navduševal, agitiral, pozival k vztrajnosti. Najbolj se bomo oddolžili njegovemu spominu s tem, da bomo zvesto sledili njegovim pozivom, navodilom. Njegov spomin bo živel med nami, njegove besede ne bomo pozabili in ob njegovem mrtvaškem odru smo si sodrugi segli v roke in si dali besedo, da bomo delo, ki ga je umrli započel in vodil, z najboljšimi močmi nadaljevali. Sodrug Ivan — naj ti bo lahka zemljica. Videm-Krško: Občni zbor podružnice se je vršil v nedeljo, dne 16. marca 1930 ob pol 16. uri v gostilni Ivačič v Stari vasi ter se ga je udeležilo precejšnje število članstva. Ker je bil s. predsednik službeno zadržan, je bil izvoljen za predsednika občnega zbora s. Vodišek Franc, nakar je stari odbor podal tajniško in blagajniško poročilo. V preteklem letu je podružnica prejela 66 dopisov, odposlanih pa je bilo 49. Delovanje podružnice in odbora je bilo v letu 1929 na višku, dvignilo se je število članstva, vršile so se redne intervencije ter more biti članstvo ponosno, da ima v svojih vrstah tako agilne sodru-ge funkcijonarje. Izpred centrale je podal poročilo s. predsednik Korošec Blaž ter je bilo poročilo od članstva soglasno sprejeto in odobreno vse dosedanje delovanje saveza. Za bodoče leto je bil izvoljen sledeči odbor: Richlij Ivan, predsednik, Simoni-šek Franc, podpredsednik, Mokotar Anton, tajnik, Radej Alojz, namestnik, odborniki: Jagodič L, Vodišek F. in Verstovšek I. Za preglednika pa: Šerbec Matija in Hercog Vinko. Občni zbor je bil zaključen s pozivom na delo za savez — edino res pravo delavsko železničarsko organizacijo. Brežice: V naši podružnici se je vršil občni zbor v nedeljo, dne 16. marca, na katerem je podal poročilo 0 delu centrale s. Korošec. Razložil je temeljito pomen organizacije ter delo saveza, ter so poročilo vsi s zanimanjem poslušali. Potrebno je bilo, da se tudi v Brežicah jasno in točno pove, da savez ni nobena protidržav-na organizacija, da nima s kakim komunizmom nikakega opravka, pač pa da je savez legalna organizacija, ki se udejstvuje na strokovnem polju; centrala saveza je z ozirom na večkratne preiskave, ki so se vršile pri posameznih funkcijonarjh v Brežicah, pristojnemu srezkemu poglavarstvu jasno povedala kaj je savez in kakšen je njegov delokrog. Na občnem zboru se je izvolil novi odbor, v katerem je dosti novih so-drugov, ki garantirajo za najboljši napredek podružnice. Dolžnost članstva pa je, da funkcijonarje po svojih najboljših močeh podpirajo, da gredo na agitacijo od moža do moža, da v letošnjem letu naše vrste podvojimo. Maribor I: Delavski zaupniki delavnice Maribor so koncem februarja predložili Generalni direkciji državnih železnic v Beogradu sledeči dve vlogi: Delavstvo delavnice drž. žel. v Mariboru je dobivalo do leta 1928 lesene odpadke po ceni Din 10.— za 1 nF, ki je odgovarjala kvaliteti drv. Od leta 1928 naprej pa mora plačevati iste odpadke po ceni od Din 0.10 za 1 kg, radi česar se obrača na gospoda načelnika s prošnjo, da blagovoli dovoliti prodajo lesnih odpadkov po isti ceni, ki je bila do leta 1928. Lesni odpadki so po večini od starih kasiranih vozov, trhli in gnili, ter kot kurivo jako malo vredni. Delavstvo montaže delavnice drž ze . v Mariboru ne dobiva mesečne zasluzene premije, ter mora čakati po tri do štiri mesece na isto, radi česar se ponovno obrača na gospoda načelnika mašinskega odelenja s prošnjo, da blagovoli odrediti, da se plača delavstvu montaže vsaj 30 odstotkov kot predujem na že zasluženo premijo. Popoln obračun premije je mesečno nemogoč, ker traja popravilo ene lokomotive navadno 3 do 4 mesece, radi česar je delavstvo montaže prikrajšano na mesečnem zaslužku ter izpostavljeno bedi in pomanjkanju. V nadi, da se bo gospod načelnik na opravičeno prošnjo oziral, ter izplačilo 30 odstotnega predujema od zaslužene premije odobrili, beležijo, zijo. Celje: Po občnem zboru naše podružnice so šli naši sodrugi agilno na delo in pridobili smo lepo število novih članov ter ni več daleč čas, da bomo dosegli število 100 članov. V zadnji številki Železničarja nismo objavili novega odbora, zato ga javljamo danes, da bodo vsi člani vedeli, na koga se imajo obračati: predsednik: Lackner Jurij, ■ podpredsednik: Folcher Alfons, tajnik: Šket Franc, namestnik: Sernec Maks, blagajnik: Stolekar Karol, namestnik: Ferdič Ignac, odborniki: Cesar K., Knez F., Orosel V., Štravs A., Križnič L, Mlakar F. Poleg tega smo izvolili še zaupnike za posamezne postaje in sicer: Laško: Stvarnik F., Polzela: Gornik L, Velenje: Vede F., Celje: Kolar A. in Knez E. Zalog: Tudi pri nas se je začelo po občnem zboru živahno delo za organizacijo ter je tekom marca pristopilo 5 novih članov, več pa jih je izjavilo, da pristopijo z aprilom odnosno čim dobe izplačano diferenco. Dne 2. marca smo imeli redni letni občni zbor, na katerem je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik: Skuk Jakob, tajnik: Majeršič Maks, blagajnik: Ša-bec Ivan, odborniki: Sigulin R., Dimnik L, Baciavilla I. in Smeraj A., kontrola: Valenčič Albin in Vodičar Franc. Slov. Gradec: Na občnem zboru naše podružnice je bil izvoljen v celoti stari odbor. Po poročilu delegata centrale o delu organizacije in položaju v bolniški blagajni ter akciji za izmenjavo socialne zakonodaje je bila sprejeta posebna resolucija na srezko poglavarstvo in Ministarstvo socialne politike, v kateri smo po-vdarili naše zahteve glede socialne zakonodaje. Pritožb imamo pri nas zlasti radi progovnega delavstva, ki mora hoditi zelo daleč delat, dosti ter apeliramo na centralo, da ukrene vse korake, da se tudi progovnemu delavstvu pribori vsaj osnovne pravice. Borovnica: Na občnem zboru naše podružnice v nedeljo, dne 23. marca 1930 smo izvolili deloma nov odbor ter smo izvolili za predsednika s. Kržiča. Kljub temu, da nam v preteklem letu ni bilo postlano z rožicami ter se je vršil od raznih strani pritisk proti savezu, smo obdržali število članstva in novi odbor, ki smo ga izvolili, nam garantira, da bomo tudi v Borovnici v letu 1930 šli, kar se tiče članstva, le navzgor. Občni zbor podružnice Maribor III. Dne 18. februarja 1930 se je vršil redni občni zbor podružnice Maribor III, glavni kol. z običajnim dnevnim redom. Občni zbor je otvoril dosedanji predsednik sodr. S. Lorger ter podal kratko poročilo, na kar sta poročala tajnik s. Frangeš in blagajnik s. Pilaj. Nato je v imenu centrale poročal s. Mikec o važnejših akcijah centrale, na kar je sledila volitev novega odbora. Novi odbor je bil izvoljen ter se je dne /24. februarja konstituiral slede-če. Predsednik s. Simon Lorger, podpredsednika: Smasek in Kopič, tajnik Frangeš, namestnik Jančar, blagajnik Bučar, namestnik Pogelšek. Odbor: Cvenk, Vodišek, Pintar, Strmšek, Korošec Alojzij, Bahun, Grušovnik in Fišer Franc, premikač-Kontrola: Marinčič in Veber. Blagajniki: Slekovec, Uran, Pogelšek, Vodišek, Cvenk in Fišer Franc, premikač. Dosedanjemu večletnemu blagajniku s. Pilaju, ki radi njegove večkratne odsotnosti iz Maribora ni mo- gel še nadalje te funkcije prevzeti, je bila izrečena najtoplejša zahvala ter priznanje za njegovo požrtvovalno delovanje. Nato je predsednik sodr. Lorger občni zbor zaključil z apelom na novi odbor ter na članstvo, da ga naj v njegovem delu podpira. Občni zbor »Glasbenega društva železniških delavcev in nastavljen-cev« v Mariboru. Občni zbor se je vršil v nedeljo, dne 16. marca 1930, v Gambrinovi dvorani, ki je bil razmeroma dobro obiskan. Predsednik Fischer je otvoril občni zbor ob 15.15 uri, nakar je tajnik A. Korošec preči-tal zapisnik zadnjega občnega zbora. Blagajniško poročilo je podal Gradišnik. V debati k poročilom se je oglasil k besedi Bahun ter je grajal površnost zapisnika, v katerem ni ničesar zabeleženega o sklepu lanskega občnega zbora, ki je bil storjen na njegov predlog, da morajo biti vsi godbeniki, ki so železničarji, strokovno organizirani. Pozneje je Bahun govoril ponovno o isti stvari, in sicer pri glasovanju o razrešnici staremu odboru. Brauhard je stavil predlog, da se naj da razrešnica staremu odboru. Pri glasovanju je vsled nesporazumljenja glasovalo za razrešnico samo par navzočih, kar je navzočega policijskega organa pripravilo do tega, da je zahteval ponovno glasovanje, ker bi sicer bil primoran občni zbor razpustiti, kakor se je izrazil. Po pojasnilu Bahuna je bila razrešnica staremu odboru soglasno sprejeta. Po volitvi novega odbora se je končno začela debata o lanskem predlogu, da so godbeniki vsi strokovno organizirani. Bahun je pojasnjeval pomen in namen godbe, katero se nikakor ne sme smatrati za godbo pogrebnega društva, kot so jo nekateri hoteli označiti, temveč je to godba organiziranih železničarjev. Godba ni in ne sme biti sama sebi namen, ampak se mora naslanjati na strokovno in kulturno organizirane železničarje in delavce; zato morajo biti vsi godbeniki strokovno organizirani, v kolikor so železničarji, ako pa so tudi taki, ki ne pripadajo niti železničarjem niti kaki drugi delavski stroki, tedaj se naj vpišejo v »Svobodo«. Godba je napravila že več/izletov, ne samo v Beograd in drugam, ampak tudi v Graz — torej v inozemstvo. Kako bi mogli godbo, katere godbeniki niso strokovno organizirani, predstavljati svetu kot godbo zavednih delavcev in železničarjev. Nato je Bahun predlagal ponovno: Tekom enega meseca se morajo vsi godbeniki, ki so železničarji, strokovno organizirati pri Ujedinjenem save-zu železničarjev Jugoslavije, neželez-ničarji pa vsaj pri kulturnem društvu »Svoboda«. Razen tega mora biti vsak godbenik naročnik enega delavskih listov, in sicer »Delavske Politike« ali pa »Volksstimme«, da bo informiran o vsem delavskem gibanju. Razume se, da mora biti godbenik član godbenega društva. Ta predlog )e dobil pri glasovanju večino. — Društvo je v preteklem letu zelo agilno delovalo ter šteje sedaj 345 ustanovnih članov, 6 rednih, 386 podpornih. Sej se je vršilo 10; društveni inventar obstoji iz 45 oblek za godbenike, 60 komadov godal in nebroj notnih komadov. Godba more nastopiti na lok in na pihala. Blagajniško poročilo je podal Gradišnik. Denarni promet je znašal Din 37.112 in 53 p. Staremu odboru je občni zbor dal razrešnico, nakar se je vršila volitev novega odbora- Izvoljeni so bili: Fischer Franc, predsednik; Ternovšek Ivan, nam.; Korošec Alojzij, tajnik; Zorko Anton, nam.; Gradišnik Avgust, blagajnik; Gajšek Simon, nam.; odborniki: Sma-zek Franc, Vešligoj Josip, Bračko Josip, Oman Ignac, Ketiš Josip, Mlakar Jakob, Bahun Andrej, Mesner Dominik, Krištof Štefan in Mikunda Josip. Pred zaključkom občnega zbora se je zahvalil predsednik kapelniku Maksu Schönherrju za njegov trud in marljivost, da je godbo izvežbal in jo dvignil do one višine, da je delavstvu v ponos. Podporno društvo železniških uslužbencev v Ljubljani. Na letošnjem občnem zboru gornjega društva je bil sprejet tudi sklep, da se sestavi statistika starosti društvenih članov in da se ta statistika objavi, da se da tako vsemu članstvu možnost in prilika, da se poglobe v položaj in razmere društva, zlasti da lahko razmišljajo, ali je dosedanja članarina zadosti velika in odgovarja posmrtnini ali pa bo treba v bližnji bodočnosti misliti na zvišanje ali znižanje prispevkov odnosno posmrtnine. Mi objavljamo dopis podpornega društva brez komentarja ter pozivamo članstvo omenjenega društva, da ta dopis dobro preštudira in si naredi potrebne sklepe. Dopis društva se glasi: Da ustrežemo zahtevi, ki je bila na letošnjem^ občnem zboru izražena, objaviti starost društvenih članov, naznanjamo s pričujočimi; 80 let in prek starih članov je 26, 70 let in prek (do 79 let) je 298, 60 do'69 let starih je 1377, 50 do 59 let starih je 2607, 40 do 49 let starih je 3079, 30 do 39 let starih je 4165, 20 do 29 let starih je 1416, pod 20 let pa dva. Celotno je torej onih članov, ki bodo letos 40 let izpolnili in vseh onih, ki so starejši, 7387, dočim znaša število vseh pod 40 let starih članov 5583. — Doslej še prirastek članstva vedno umrljivost prekaša, in sicer enkrat tolik je bil pristop v zadnjem letu. V zadnjem desetletju pa pristop v primeri z umrljivostjo vsekakor pojema in to od štirikrat na samo enkrat. Odkar je žel. uprava z odtegovanjem članarine prenehala, tudi članstvo deloma izstopa, deloma z uplačili članarine zaostaja. Naj večji upad članstva iz tega razloga je zaznamovati pri delavnici državnih železnic v Mariboru: od 1483 na 1300. Gorenje statistične podatke dajemo na razpolago, da iz njih dobrohotno izvajate odgovarjajoče .-sklepe ter svojemu članstvu pristopanje k našemu društvu priporočate. Podporno društvo želez, uslužbencev in vpokojencev v Ljubljani: J. Kitek, predsednik. Lipovšek, tajnik. Gibanja članstva. V mesecu marcu so pristopili: Ljubljana . Srnetica Banja Luka Sisak . . Poljčane Zalog . . Zagreb Celje . . Ormož Nova Gradiška Maribor V ostalih krajih Skupno Odstopilo je, odnosno so Ljubljana Banja Luka Celje , . Zidani most Ostali kraji Skupaj Prirastek torej 55 članov. 14 članov 9 « 8 « 5 « 6 « 5 « 4 « 4 « 3 « 3 « 3 « 8 « 72 članov bili črtani: 5 « 4 « 4 « 2 « 2 « 17 članov Ruki zaključek Sploinega MitDega Mva r. i z o. z. i LjokijaDi za leto 1929 Aktiva Bilanca, dne 31. decembra 1929. Pasiva Razno. OBČNI ZBOR Gospodarske poslovalnice osobja ljubljanske žel. direkcije r. z. z o. z. v Ljubljani Se vrši nepreklicno, dne 13. aprila ob 10. uri dopoldne v vestibulu Delavske zbornice v Ljubljani. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva, odobritev letnega računskega zaključka in podelitev odveze načelstvu. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Volitev članov načelstva in nadzorstva (dopolnilna). 6. Sprememba pravil. 7. Predlogi in razno. Vabimo vse člane, da se občnega zbora točno in polnoštevilno udeleže. Gospodarska poslovalnica. Otvoritev oddajališča v Mariboru. Vse železničarje obveščamo, da je Gospodarska poslovalnica osobja ljubljanske železniške direkcije r. z. z o. z, otvorila za svoje člane v Mariboru in krajih, ki gravitirajo v Maribor, svoje oddajališče in sicer v Mariboru na Aleksandrovi cesti št. 45 v neposredni bližini glavnega kolodvora. Oddajališče je založeno z vsem manufakturnim blagom ter se bo upoštevajoč želje in nasvete članov vedno bolj spopolnjevalo. V zalogi je damsko modno blago za spomladanske in letne plašče, damsko modno blago za kostume, kasha, volnene krepe, ripse, popeli-ne. Nadalje ima v zalogi izbiro pralnih baržunov gladkih in vzorčastih; prave češke delene in poldelene, kambrike, cefirje, razne vrste tiskovine in drugo pralno blago po najnižjih cenah. Enako je še večja izbira za moške obleke, in sicer krasne angleške in češke kamgarne, covercoate v lepih modnih barvah. Nadalje prvovrstne športne ševiote, od katerih lahko dobite blago za celo obleko (3,10 m) s podlogo vred že za Din 280.— itd. Tudi blaga za službene obleke je več vrst in si lahko vsakdo izbere I Din P Din P 1 Gotovina . 108.255 68 2 Vrednostne listine . . . 311.050 — 3 Dolžniki: a) denarni zavodi . . 351.991 80 b) dolžniki v tek. rač. 341.752 — c) dolžniki na posojilih 1 612.807 25 1,306.551 05 A Menice 34.000 — s Inventar 4.215 60 _ II 1,764 072 33 11 1 Primerjali s knjigami in prilogami ter našli v soglasju Nadzorstvo. blago, ki bo odgovarjalo njegovi služ- I bi. Tako dobite v poslovalnici blago za kompletno službeno obleko (2.60 m) s podlogo vred za Din 265.—, Din 350.—, Din 470.— in Din 630.—. V poslovalnici dobite vse vrste šifona, belo in rjavo kontenino za perilo, kapne in za rjuhe ter oksforde itd. po izredno nizkih cenah. Kdor hoče kupiti blago na obroke, si mora preje nabaviti pri najbliž- Din P Din P 1 Deleži ........ 100.567 94 2 Rezervni sklad: a) splošni 28.113 90 bt specijelni 25.000 — 53.113 90 3 Vloge: a) na knjiilce .... 1,223.986 90 b) na tekoči račun . . 318.330 — 1,542.316 90 4 Prehodni zneski . 62.986 24 5 Čisti dobiček . . . 5.087 35 1,764.072 33 V Ljubljani, dne 31. decembra 1929. Za knjigovodstvo: Pavel Kovač 1. r. ji podružnici »Ujedinjenega Saveza Železničarjev Jugoslavije« kreditno nakaznico. Brez te nakaznice se blago na obroke ne bo izdajalo, ker prodajalec ne more poznati vseh železničarjev in je le na ta način mogoče preprečiti eventuelna izrabljanja zadruge. Priporočamo trgovino z železnino FS Stupico v Ljubljani Gosposvetska c. 1 PRECIZNE URE Schaffhausen, Omega, Doxa itd. dobite najceneje pri urarju L. VILHAR, LJUBLJANA Sv. Petra cesta štev. 36. Komu se znoje noge? Kdor trpi na znojenju nog, ta se zamore te neugodne bolezni v zelo kratkem času ter za vedno iznebiti, ne da bi bili potrebni za to kaki posebni izdatki in zdravila. Vsake neugodnosti se zamoremo ubraniti z najenostavnejšimi in najnaravnejšimi načini, ako so nam znana sredstva, ki so v to svrho potrebna in koristna, Angležem, Francozom, Nemcem in drugim velikim narodom je že dolgo znano, da znojenju nog odpomore posebno volna indijske opice z neftin-biljko. Napravite samo en poskus, pa boste na svojih lastnih nogah hitro opazili velik učinek naravnega delovanja ter hitro spremembo. Neftin-nogavice ne zaustavijo samo popolnoma tudi najjačje-ga znojenja nog, temveč nudijo nogi poleti v resnici prijetno svežost ter tudi noge tako utrde, da ne bodo občutile pozimi neprijet-n°sti mraza kot preje; v slučaju nošnje teh nogavic nas tudi v najhujši zimi ne zebe v noge ter nas iste tudi branijo pred ozeblino. En par Neftin-nogavic lahko nosimo najmanj petkrat tako dolgo kot navadne volnene nogavice, poleg tega pa imajo tudi to prednost, da so najbolj poceni in nošnja zelo prijetna. Kadar se boste prvikrat namenili k nakupu nogavic, kupite vsaj za poskušnjo eden ali dva para teh Neftin-nogavic angleškega izvora, pa boste v kratkem času z radostjo konstatirali, da se Vam nqge nič več ne znoje, da so se Vam živci v nogah utrdili, okrepili in osvežili, da Vam je hoja lahka, elastična ter da1 se ne utrudite tako hitro kadar hodite. Neftin-nogavice nosijo angleški, francoski, nemški, avstrijski in drugi vojaki, žandarji, stražniki, financarji, železničarji, gozdarji, športaši, kakor tudi večina ostalih privatnih oseb. Vsem tem so se te nogavice silno priljubile, ker so v resnici zelo koristne. En par moških angleških Neftin-nogavic stane Din 35.—, ženskih Din 45.—, športnih za športne hlače Din 60.—. Za poštnino se plača posebej Din 5.—. Priporočamo, da se istočasno z naročilom pošlje vnaprej tudi denar, ker s pošiljanjem, po povzetju nastanejo samo nepotrebni stroški in s tem se blago samo podraži. Vsak par se pošlje v posebni škatlji z navodilom za uporabo, originalno zavit in plombiran. »COMMERCIA« TRGOVAČKO PODUZEĆE OSIJEK l.y VIJEĆNltKI TRG. • Edino jugoslovansko zastopstvo in skladišče Neftin-nogavic. Prosimo, da nam pri naročilu navedete samo dolgost noge od pete do konca prstov. R. (DILLMANH, STROJNO PODJETJE LJUBLJANA Slomškova 3. , fUUJEUC 9 Izdeluje različne vrste strojev za lesno Industrijo, transmisijske naprave, tovorna dvigala vseh vrst, rebraste cevi iz kovanega železa. — Prevzema projektiranje in opremo različnih mehaničnih naprav ter izvršuje vsa v strojno stroko spadajoča dela in popravila solidno in po možnosti najhitreje. Pridobivajte nove člane za našo organizacijo! Izdelovanje soda-vo-de, prodaja premoga I in drv Priporoča se: SmORKOllElE LJUBLJANA Sv. Petra c. 45 Za spomlad in poletje kupite najcenejše In najboljše obleke moške in deške, domačega izdelka pri JOSIP OLOP. Stori trn 2 na vogalu. — V zalogi Ima vedno na razpolago hlačevine iz angleških, čeških in domačih tovarn. — Velika izbira klobukov, čepic in domačega perila iz tovarne .Triglav“. Moje geslo je: dobro blago in nizke cene. V zalogi ima vedno tudi sukno za železničarske uniforme Obenem priporoča svojo gostilno „Pod Trončo" kjer se točijo najboljša štajerska in dolenjska vina. L. MIKUŠ LJUBLJANA MESTNI TRG 15 « NA MALO! DEŽNIKI NA VEL i KO! Gostilna pri „Roži“ Ljubljana, Židovska ulica št. 6. je na novo otvorjena. * Priporočam pristna dalmatinska vina, morske ribe, mrzla jedila, — vse po konkurenčnih cenah. * Za obilen obisk se priporoča: Milan Prljii, gostilničar pri , Roži“. Želite dober kruh in fino pecivo? Kupujte le v pekarni Andrej Dolinar Železnttarjem se priporoča Fran Iglič, krojaški atelje in specialna izdelava uniform za železničarje Ljuliijona, Prožokova 10 v bližini Gospodarske poslovalnice. Illllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllll Najbližja lekarna za p. t. železničarje je Lekorno Rumor LJUBLJANA Bohoričeva ulica 1 in Kette Murnova c. 2 1 Ljubljana, Miklošičeva cesta 20. ANIB« ft I All II lzborna konstrukcija in elegantna 9llfv4LNI ) ■ KUJI Izvršitev iz lastne tovarne. 15 letna garancija. Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno. Pisalni stroji,Adler«. Kolesa ....iz prvih tovarn. Dürkopp, Styria-Kayser, Nero. Pletilni stroji —————— vedno v zalogi. Posamezni deli koles in šivalnih strojev. IVAN JAX IH SIN LJUBLJANA GOSPOSVETSKA CESTA ŠT. 2 Daje se tudi na obroke! Ceniki franko in zastonj! Naj takoj javijo svoje natančne naslove one osebe, katere bi hotele, da jih naučimo lepo, čisto in lahko domačo obrt, pa da si s tem pridobe stalen in posebno dobičkanosen postranski zaslužek. Javijo se naj samo oni, kateri razpolagajo z, vsoto najmanj Diri 3650.—, da si lahko nabavijo za to potreben stroj. Poduk je brezplačen, zaslužek 10—12 Din na uro. Materijal za delo dajemo mi. Poleg za privatna naročila more vsakdo delati tudi za našo tvrdko, ker mi smo pripravljeni vsak čas v gotovem denarju prevzeti vsakršno količino izdelane robe, za kar jamčimo tudi pismeno. Za odgovor priložite znamko. ✓ GRAUERT TVORNICA STROJEVA D. D. GENERALNO ZASTUPSTVO I SKLADIŠTE OSIJEK I. KREŽMINA ULICA 13. Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru. Predstavnik: Josip Ošlak v Mariboru. — Odgovorni urednik: Adolf Jelen v Mariboru. — Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Ujedinjeni Železničar«. Predstavnika: Jurij Stanko v Ljubljani in Adolf Jelen v Mariboru.