Leto VIII, fiiev. 18
Ljubljana, sobota 22. januarja 1927
Poitnloa oavšallrana.
Cena 3 Oin
i Uhlj« ob 4. «jirtwj. sas
Stane mesečno Oin 15-—; sa inozemstvo Din 40'— neobvezno.
Oglasi po tarifa.
Uredništvo i
LJubljana, Knaflova ulica štev. $/L Telefon Štev. 71, ponoči tudi Itev. 34.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravništvo: LJubljana, Prešernov» ulica St. 54. — Telefon it. 36
Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica it. 4. — Telefon št- 49s
Podružnici: Maribor, Barvarska ulic» St. i. — Celje, Aleksandrova cesta
Račun pri poStnem ček. zavodu : Liub-lana St. 11.84» . Praha éialo увлво. Wten.Nr. 105.«4«.
Vsi za Napredni blok! - Pridobite omahljivce za Napredni blok!
Kdor da se ga volitve ne tičejo, je v usodni zmoti. — Če ostane doma in če ne podpira Naprednega bloka, podpira nasprotnike in sebi škoduje.
Vsak volilec je za svoj del kovač usode naroda. Glasovi za radikale, za radičevce so vrženi proč m Izgubljeni. Boj bo le med SLS ln Naprednhn blokom.
Strastno kričanje klerikalnega tiska nam priča, da so šance Naprednega Moka zelo ugodne. To nam bodi v bodrilo, da gre 23. t. m.,
vse na krov,
kar čuti narodno, napredno in socijalno.
Kdor noče, da se nadaljuje sramotni režim RR, ki je pred vso Evropo ponižal ugled države, vodil ponižno politiko napram Italiji, pretrpel že sedem kriz ta ki ni delal nič, pač pa v Radičevih cirkuških skokih tratil čas in milijone, uničil naš saobračaj, povišal davke, upropastil javne nameščence, Širil strankarsko in gospodarsko korupcijo,
kdor noče, da radičevci še naprej uganjajo svojo igro proti vsakemu resnemu gospodarskemu delu,
kdor noče, da vladi RR priskoči na pomoč SLS, ki je vedno na prodaj, Eeravno je nihče ne mara,
kdor noče okrepiti onih, ki so razpustili novoizvoljeno Zbornico za trgo-rino, obrt in industrijo, ki zadržujejo občinske volitve v Ljubljani,
kdor noče odobriti SLS, da je trgovcem in obrtnikom uvedla leta 1920. ieromne takse in težki prometni davek, odredila definitivno relacijo krone, povišala zemljarino in uvedla nove doklade na direktne davke, ter je s tem postala mati grozovitega davčnega vijaka,
kdor noče odobriti SLS, da je leta 1923. podpirala homogeni radikalski režim, ki je uvedel 30 odst. linearni povišek vseh direktnih davkov in zvišal invalidni davek ter uvedel komorsko doklado,
kdor noče odobriti SLS njenega 6 letnega boja za «avtonomijo» na veliko škodo samouprav okrajev in oblasti, ki so zato ostale tako dolgo netevršene, in na milijardno škodo slovenskih gospodarskih krogov,
kdor ne odobrava ogabnega plemenskega boja proti Hrvatom in Srbom, ampak hoče čimbolj dvigniti Slovence, da bodo v bratski slogi s Srbi in Hrvati organizirali močan narod in zdravo državo,
ta bo svoj glas naklonil kandidatom SDS in NSS združenih v
Naprednem bloku.
Trgovcil Ali boste ]?ozabili, da so vam klerikalci uvedli prometni davek in vsa povišanja davkov in da so Vam razpustili Zbornico? Ali boste pozabili, da Vam je glavni sovražnik politično klerikalsko konsumarstvo z Gospodarsko zvezo na čelu?
Obrtniki! Ali boste pozabili ves boj SLS proti obrtnim zadrugam, njenp zavzemanje za šušmarje in proti Vaši Zbornici, kjer ste tako sijajno zmagali?
Javni nameščenci! Ali boste pozabili na grde žalitve radičevcev in klerikalcev, da uradniki le «žro in žro», na partizanstvo klerikalne vlade, ki je preganjala naprednjake m nameščala le svoje pristaše in da SLS vsa leta Vašega boja ni nič dala uradništvu razen praznih besedi?
Delavci! Ali boste pozabili,- da je SLS črtala s svoje liste vse delavske kandidature, ker delavca in njegovega zaupnika ne smatra vrednim, da pride v oblastno skupščino? Dasi ste dali SLS svoje glasove, Vam ni nikoli nič dosegla, dočim je SDS brez delavskih glasov dosegla celokupno naše delavsko zakonodajstvo.
Kdor hoče slogo Srbov, Hrvatov in Slovencev in močno državo in razpad predvojnih strank v korist velike jugoslovenske narodne in socijalno napredne stranke,
kdor hoče socijalno pravičnost nameščencem in delavcem, da se jim zagotovi dostojna eksistenca,
kdor hoče prost razvoj obrti in trgovine v celi državi in svobodno delo Zbornico za TOI,
kdor hoče, da bodo oblasti res delale, uredile ceste, bolnice in socijalne naprave, pospeševale obrt in trgovino in da jim sledijo volitve v srezke skupščine,
kdor hoče, da Maribor m Celje obranita narodni značaj v boju z združenimi radikali, nemškimi nacijonalisti in klerikalci,
kdor hoče braniti interes bele Ljubljane napram nasilju klerikalne večine, kdor hoče naše podeželje obvarovati terorizma in brezpravja
bo povsod glasoval za kandidate Naprednega bloka.
Novi preo ri med radikali in radičevci
Burna seja ministrskega sveta radi medsebojnih obtožb o volilnem terorju. — Spor radi prosvetnega budžeta.
Beograd, 21 januarja p. Od 6. do &30 zvečer je bila seja min. sveta. Po sejj so člani vlade izjavili, da se je razpravljalo na tej seji, da se izda koncesija domači zra-koplovni družbi, ki naj uredi letalski promet med Beogradom in Zagrebom.
Notranji minister Maksimovič je poročal o volilni kampanji, ki je po vsej državi zelo živahna V stvari pisma, ki ga je poslal predsednik zeml'oradniske stranke Joca Jovanovič min predsedniku in v katerem zahteva, naj preneha nasilje vladnih oblaste V proti opoziciji, je notranji minisier Izjavil, da so Jovanovičeve navedbe pretirane. Kakor je izvedel vaš dopisnik od ene-Ea ministrov, je prišlo na seji vlade do ostrega nastopa med radikali in radičevci. Ko ie minister Maksimovič poročal o volilni kampanli, «o se radičevski ministri pritožili, da se vrši teror tudi proti pristašem HSS in da Je zavladalo najhujše volilno nasilje zlasti v Vojvodini. V debati je prišlo do jako burnih prizorov in seja se Je končala, ne da b. se dosegla poravnava med obema strankima.
Današnji dan je prinesel še en sper med radikali in rad.čevci. Na popoldanski seji fin. odbora je bi! na dnevnem redu pretres proračuna prosvetnega ministrstva. Ves dan je vladna večina tega odbora razpravljala o redukc'jah, ki naj se Izvedejo v prosvetnem budžetu. Radičevci so ostro napadali politiko ministra Trlfunovlda ter so
se zlasti upirali črtanju kreditov za dovrši-tev gimnazije .v Kninu, ki bi jim strankarsko jako škodii«.. Spor je bil tako globok, da se do poznega popoldneva ni mogel doseči sporazum. Zato se je tudi seja fin. odbora začela šele ob 5.30.
Opoldne je bil min. predsednik Uzunovič v daljši avdiienci, nakar je dolgo kon-ferlral z notranjim ministrom Maksimovi-čem.
V maju volitve za Narodno skupščino?
Beograd, 21. januarja, r. Z oziram na pri. čakovani porazni izid oblastnih volitev za vladni stranki, ki ga napovedujejo splošno vsi politični krogi, se računa, da bo seda. nja vlada RR trajala le malo časa. Radi. kali bodo baje po sestanku Narodne skup« ščine 25. t. m. skušali ustvariti stalnejšo situacijo, toda v političnih krogih se po» vdarja, da bo, to skoraj nemogoče in da bo treba razpisati nove volitve v Narodno skupščino, ki naj bi se izvršile že meseca maja t. I. Ta vest se smatra kot verjetne.
Gripa v Sremu
O«ijek, 21. januarja, n. Po vesteh fz Src
ma se je tam začela širiti gripa. V vseh .večjih krajih je že po več slučajev tt bo« lezni.
Velike volilne nepravilnosti v Novem Sadu
iVovi S*d, 21. januarja, n. Tu so prišli na •led velikim nepravilnostim pri oblastnih volitvah. Sodi se. da bopotrebna revizije volilnih liât irf morda, da bodo potrebne tudi ponovne volitve. Posamezni volilci so v liste večkrat Opisani. Volilne legitimacije so se dostavljate neredno. Neki raznašalec je 500 legitimacij vrgel v jarek in.rekel, dt jih je rszdblil, drugi raznašalec pa je'z istim izgovorom zadržal tisoč legitimacij. Oba sta bila izročena sodišču.
Odmevi francosko« rumunske pogodbe
Pariz, 21. januarja, g. Časopisje še vedno razpravlja o francoeko*ruinuoski pogodbi. Tako pravi «Goulois», da pomenja nov most med Francijo ir orijentom in da mo« re dati državi nova jamstva za učvrstitev njene evropske politike, ki se naslanja na mirovne pogodbe. «Excelsîor» piše, da se s pogodbo izpopolnjujeta solidarnost in var» nost, ki spajata Francijo in Malo antanto. Gre za spone miru, ki naj služijo zbližanju in lojalnemu sodelovanju vseh evropskih držav. «Figaro» smatra, da je francosko.ru« nrnnska pogodba nadalnji korak h konsoli« daciji miru v Evropi. «Petit Parisien» ob« javlja iziave bivšega runrunskega zunanje« ga ministra Duke. ki naglaša miroljubnost rumunske zunanje politike. Tudi podčrta« va. da je Runumija ponudila Rusiji pogod» bo o nenapadljivosti.
Sovjetska agitacija na Poljskem
Demantl ruske vlade.
Pariz, 21. januarja, s. »Matin« priobčuje v uvodniku podrobnosti o nameravanem kompletu sovjetske Rusije, ki je bil odkrit v Varšavi. Na Poljskem Je bilo ustanovljenih nad tisoč komunističnih celic. Nekatere Izmed njih so prejele do 3000 dolariev mesečne podpore. Naloga teh celic ie bila predvsem, da naj bi v slučaju spora med Poljsko in Rusijo ali Nemčijo oslabile obrambno moč Poljske.
Moskva, 21. januarja, g. Javnost govori o aretaciji vodit»!.*«' ukrajinske organizacije »Hromade« v^Bnu in o poročilu, ki g« je o tej stvari objà'vila poljska vlada. »lz-vestija* pravijo, da ni res, da bi Rusija podpirala ukrajinski pokretr.a Poljskem. S širjenjem takih vesti na Poljskem in drugod V inozemstvu se morajo onemogočiti pogajanja, za sklenitev garancijske pogodbe med Moskyo in Varšavo, ki so stopila v Ospredje, odkar Je imenovan za poljskega poslanika, pri sovjetih Patek. Rusiia bo zasledovala razvoj dogodkov na Poljskem s po-, trebno mirnostjo, nikakor pa ne bo dopustila, da bi jo kdo delal odgovorno za težavé drugih držav.
Pogajanja med Briandom in Mdssolinijem
Pariz, 21. januarja, d «Avenir» pravi, da jc Briand že par dni preko svojega vele. poslanika v stikih z Mussolinijem. Iz tega se vidi, da je zunanjemu ministru na tem, da se Francija sporazume z Italijo.
Cerkveni prazniki v Rusiji
Moskva, 21. januarja, (be.) Vlada je s posebnim odlokom določila praznike. Ra« zeti komunističnih praznikov se zopet uve* de nekaj cerkvenih.
Italijanski interesi v Arabiji
Rim, 21. januarje, s. Pri opisovanju do« godkov na arabskem polotoku, kjer je he« džaški kralj Ibn Ssud že dejansko zasedel sporno ozemlje v Asiru. napoveduje diplo» matski dopisnik lista «Corriere della Sera», da jc Italija pripravljena izvajati posledice prijateljske pogodbe z imamom Jahayo iz Jemena. Italija ne bo dopustila, da bi se kršile pravice Jemena. Simpatije Italije so vsekakor na strani Jemena.
Smrt šahovskega mojstra
. Pariz, 21. januarja, (be.) Tu je umrl v starosti 58 let svetovni šahovski mojster Janowski, ki je začetkom tega stoletja zma gal na več mednarodnih turnirjih.
Iz Poljske
Varšava, 21. januarja, (va.) Za poštnega ministra je bil imenovan Bogoslav Mied» zinski, poslanec kmetske radikalne stranke.
V'ar.îava, 21. januarja, (va.) Plenarna se* ja se;' a je sklicana na dan 25. januarja.
l'a.- y.a 21. januarja, (be.) Uradni list objavlja odlok, s katerim proglaša predsed« nik republike obširno amnestijo. Med dru« gim se pomiloščajo jetniki, kš so že pre« stali dve tretjini svoje kazni. Tudi politič« nim hudodelcem se odpusti ena tretjina kazni.
Novi poljski poslanik v Rimu
Rim, 21. januarja, o. Opoldne se je pri« peljal semkaj novi poljski poslanik pri ita« lijanski vladi Roman Knoll, bivši državni podtajnik. Na kolodvoru ga je sprejelo osebje obeh poljskih poslaništev, pri Kviri* radu in Vatikanu.
Črne koze v Angliji
London, 21. januarja, s. V Angliji ie bi»
lo v zadnjem trdri'J ni Čajev črnih koz.
mm; kot 650 slu*
Debata o prosvetni politiki RR
Minister sam priznava, da je njegova prosvetna politika slaba in da režim RR tudi na prosvetnem polju ni ničesar napravil. Redukcije na ljubljanski univerzi.
skem ' načrtu obširneje govoril v Na-
Beograd, 21. januarja, p. Pred prehodom na dnevni red današnje seje finančnega odbora je sporočil predsednik dr. Radonjič. da je bilo v proračunu poljedelskega ministrstva črtanih 444 mest in so se tudi dosegli prihranki pri materijalnih izdatkih, vsega skupaj za 19,819.942 Din.
Debato o budžetu prosvetnega resor-ta je otvoril minister Miša Trifunovič s krajšim ekspozejem, ki ga pa ni mogel v redu končati, ker ga je ves čas z medklici prekinjala in napadala vsa opozicija. Minister je uvodoma dejal, da-znašajo potrebščine njegovega resorta 873 milijonov, t. j. za približno SO milijonov več, kakor lani! Kljub temu pa ti izdatki, še vedno niso zadostni, tako da bo mogla naša prosveta le životariti Minister je potem povdaril, da je naša prosvetna politika slaba. Imamo preveč srednjih šol in univerz, kar je treba popraviti. V državi je okrog 8 tisoč osnovnih šol z nad 800 tisoč dece. Ako pomislimo, da ima Jugoslavija 13 milijonov prebivalcev, se vidi. da odstotek šolarjev ni zadovoljiv Dvigniti je treba Ijudskošolski pouk. Podpirati strokovno šolstvo na deželi. Imamo nad 300 gimnazij, nadalje 3 univerze in dve samostojni fakulteti. Zagrebška in beograjska univerza imata po 7 fakultet, ljubljanska pa 6. Visokošolcev je nad 11 tisoč, kar je vsekakor zelo mnogo. Vse-učiliških profesorjev imamo okrog 700. kar ni v nikakem razmerju s številom dijaštva. Na zagrebški univerzi pride na 3800 dijakov 118 profesorjev, na beograjski na 7000 dijakov 170 profesorjev. (Kje so pa drugi?) Poslanec Grol: Pravo čudo, da minister sam kritizira svojo politiko! (Smeh!) Minister Trifunovič: «Jaz sem reduciral šole. ki so odveč in tudi učiteljišča.» Davidovič: «To Je ravno žalostno, da reducirate tudi učiteljišča!»
Nastane prepir med opozicijo in ministrom. Minister pravi, da je .velika škoda, da smo med graditvijo ustave bi|i vsi demagogi ter smo se razmetavali s širokogrudnostjo. On ne razume, zakaj naj bi bila vseučiliška izobrazba brezplačna. Tega ni nikjer ' na svetu. Davidovič: Bolje Je to,, kakor da nam. prihajajo za .'srečke načelnike bivši kaznjènci. Minister vpraša, kdo je kriv za današnje stanje. Opozicija: Vi. gospod minister. Minister: Tako se ne more več nadaljevati, mora.se ustaviti veliki naval na vseučilišča. Davidovič: Tega- ne damo, mi hočemo kvalificirano uradništvo, ne pa bivše kaznjence. Minister: Pripravil sem zakonski načrt za organiziranje osnovnega, srednjega in vseučiljškega pouka Eto vam reforme. Davidovič: V tej Narodni skupščini ni nič. Ona je nesposobna za delo. Minister: V naši politični situaciji ni moglo biti mnogo resnega dela. Opozicija: Hvala bogu, da priznavate. Minister: Za to smo krivi vsi skupaj. Opozicija: Mi nismo krivi, mi nočemo z vami skupne družbe. Z dovtipi in medklici ovira opozicija ministra v govoru. Minister naglaša. da bo o tem zakon-
rodni skupščini.
Zemljoradnik Joca Jovanovič je protestiral, da se ne posveča dovoli paž-nje južni Srbiji in prosveti kmečkega ljudstva. Posl. Grol je očital ministru velike šikane in zlorabe ki se iz strankarskih razlogov vrše v ministrstvu prosvete.
- Nato je bila seja prekinjena, da se je vladna večina sporazumela glede redukcij.
Ko se seja nadaljuje, predlaga radi-čevec Bankavič sledeče redukcije: Ukine se mesto podtajnika v ministrstvu prosvete ter veliko število uradnikov ministrstva in v oblasteh. Na ljubljanski univerzi se reducira pet profesorskih mest, katera so dosedaj bila prazna, 5 asistentov, 1 fakultetni tajnik, I pisar-, niški uradnik in 6 služlteljev. V vsej državi se ukinejo mesta 40 profesorjev na srednjih šolah. V ljubljanski in mariborski oblasti se zmanjša honorar šolskih nadzornikov. Dalje se v prora-čunu črtajo vsi krediti za dovršitev in zidanje novih šol.
Nato je dobil besedo
samostojni demokrat poslanec Demetrovič. V svojem govoru je konstatiral, da j« ekspozé prosvetnega ministra najboljši dokaz.- da RR tudi na prosvetnem polju vse upropašča. V času ministrovanja Svetozarja Pribičeviča je bil v začetku 1. 1925. predložen zakonski predlog c osnovnih šolah, ki je bil že do polovice pretresen v skupščinskem odboru. Že poldrugo leto obstoji današnja vlada, ona pa ne samo da ni dokončala prej začetega dela, temveč ni dala nikake inicijative na našem prosvetnem polju. Minister se je izjavil proti brezplačnemu pouku na naših šolah, ki ga predpisuje naša ustava in minister to, odredbo ustave smatra za demagogijo! Dalje kritizira zmanjšanje kredita za štipendije in podpore dijakom, zmanjšanje kreditov za otvarjanje knjižnic in narodnih čitalnic, ukinjenje kredita za zdravila in zdravljenje dijakov, ukinjenje kredita za šole in kurze za gospodinje, za zidanje osnovnih šol v siromašnih krajih ter kredit za nabavo pohištva v šolah v siromašnih krajih. Demetrovič protestira prflti strankarstvu v ministrstvu in navaja veliko število strankarskih preganjanj, katere vrši današnja vladna večina ter nagrade nesposobnim uradnikom v. čisto partizanske svrhe. Vlada se nikakor ne briga z a muzeje in arhive, ki so zapuščeni. Osnovni pouk je pod vsako kritiko. Ministrstvo prosvete nima nobene izdelane linije za našo umetnost. Nič se ne stori za izenačenje profesorjev v vsej državi Protestira, da se v Beogradu snuje neka francoska jezuitska šola. Jezuiti naj gredo med zamorce, ne pa v Beograd. Zahteva kredit za dovršitev zgradbe učiteljske šole v Kastvu. ki je potrebna iz nacijonalnih razlogov.
Govorila sta še posl. Šečerov in Smo. dej, nakar je vladna večina ob pol 12. zvečer proračun prosvete odobrila.
Protiustavno vmešavan e Hindenburga
Hindenburg za meščansko vlado v Nemčiji. — Ljudska stranka odklonila podporo socijalistov» — Nedoslednost katoliškega centruma. — Demokrati proti vladi meščanskega bloka. — Dr. Marx sestavlja desničarski kabinet.
je soglasno sprejela vse predloge za
Berlin, 21. januarja, t Čeprav je so-cijalna demokracija bila pripravljena podpirati vlado srednjih strank, je v imenu nemške ljudske stranke doktor Scholz odklonil to podporo, ker žele stresemannovci na vsak način spraviti nemške nacijonalce v vlado. Katoliški centrum se je takoj pokolebal in pozabil na svoje prejšnje zatrjevanje, da ne bo sodeloval v vladi samomeščanske koalicije. Dr. Marx se je zglasil pri državnem predsedniku Hindenburgu m mu izjavil, da se je izjalovil poskus za sestavo vlade srednjih strank. Hindenburg je pozval Marxa, naj skuša sedal formirati koalicijo vseh meščanskih klubov. Zaupnik katoliškega centruma je obljubil, da se bo posvetoval z vodstvom svoje stranke.
Včeraj popoldne je Hindenburg postal dr. Marxu pismo, v katerem poziva vse meščanske stranke na združitev v močno vlado z zanesljivo delovno večino v parlamentu. Čeprav omenja državni predsednik, da taka vlada ne bi bila naperjena proti delavstvu, vendar demokratski in socijalistlčni tisk z ogorčenjem obsoja Hindenburgovo vmešavanje v strankarski boj, ki nasprotuje vsem običajem in tudi duhu ustave: Demokratska stranka energično odklanja vstop v samomeščansko vlado.
Katoliški centrum pa se je Izkazal povsem' nezanesljiv. Zdaj nič več načelno ne odklanja sodelovanja s skraj-tio desnico. Današnja seja centrumske frakcije, ki je trajala do 8. ure zvečer.
pogajanje z nacijonalci. kakor jih je predložilo načelstvo. Dr. Marx je poverjen z nadaljniml pogajanji. Res je, da hoče centrum zavarovati spoštovanje weimarske ustave in zasigurati nadaljevanje locarnske politike. Poučeni krogi pa trdijo, da bodo nacijonalci skrajno popustljivi v obljubah, samo da se vrinejo v vlado. Potlej bodo imeli dovolj časa in moči, da inaugurirajo oster desničarski kurz doma in tudi v zunanji politiki. V vsakem slučaju pa upajo, da bodo ob Hindenburgovi podpori vodili skupaj z ljudsko stranko eventualne bodoče volitve. Vsled omahljivosti katoliškega centruma grozi zdaj Nemčiji nova era notranje in zunanje reakcije.
Ameriško-mehikanski spor pride pred razsodišče
Mexico City, 21. januarja, (pa.) Zunanji minister je izjavil, da Mehika sprejema načelo, da se reši spor med Mehik<f in Ze« dinjenimi državami potom razsodišča.
San Jago de Chile, 21. januarja, (be.) C«, sopisje ugotavlja z zadovoljstvom, da ne. merava Kcllog predložiti amcriško*mehi« kanski spor razsodišču. Listi menijo, d« bi se s tem korakom Zedinjene države v Ju** ni Ameriki ropet rehabilitiralo.
Mexico City, 2!. јапиггЈа.(Нс.) Po asm« sljivih vesteh se v kratfcem konča vstaja indijanskega plemena Jaki, čigar poglavar» ji so ponudili, da se podvržejo.
m radičevci so železničarje zopet ogoljufali
Novi prav&rik jim občutno krati zajamčene pravice.
Prejeli smo sledeči dopis:
Objaviti st« v eni poslednjih številk Vašega cenjencga lista informacijo iz ministrstva saobračaja, da ostanejo po novem pravilniku o vozoih Blodnostih za železniško eeebje t veljavi še nadalje vse agodnosti, Id so Jih železničarji dosedaj imel!. Tema pa al tako. Pravilnik, ki je bil pred dnevi trveljavljen, vsebuje občutno prikrajšanje vozntft naednoetL ki se jft dosedsj niivafi
» '	'» H
tem**icaru.
Režijska vožnk» steer ostane, a postavke se bode zvišale. Dočim je torej na vidika znižanje osebnih tarif, se zviša tarifna postavka z* režijske vožnje železničarjev! Istotako Je znatno omejena ogodeost glede preveša žlveinih potrebščin ia krniva. Na-bavljalnim zadrugam le ukinjena ugodnost glede prevoza, ki Jim ie bila odobrena z uredbo o nabavfjalmh zadrugah. Ravno tako Je skrčena m minimum ugodnost gle-dfc prevoza selitvenih stvari v slučaju selitve. Popolnoma ukinjena je ugodnost glede 50% znižanega prevoza stavbnega materijala za zidanje enodružinskih hiš. Vse to
torej nadaijna priznanja radikalov in ra-Sčevcev za paramo in požrtvovalno s!a8» feo želeraičariev.
Zdi se, da HR vlada si Imela dosedaj saj-aejšega pos-a, kaker da daje odarec za adarcem že !г*£ chnboianini državnim uslužbencem, «lasti pa Se železničarjem: Skrčenje draginjskih doklad pod krinko >za poplavljence«, nkmietije stalnost!, podaiî-Sanje dobe za dosego pokojnine, podaljšate slafbene dobe, d*IJatj*	cr (vsi
tsradi v Ljubljani razen že L direkcije Ima je nedeljene uradne ure, kar je tudi bolj ekonomično za upravo), nkinjemje itak malenkostne nagrade za nadure in doklade za odgovornosti polno eksekutivno službo in sedai še omefltev dosedanjih pravic želez-niča-jev glede voznih ogodrrtfsti Hd. Itd. vse to so <M)fot£, ki nam V3x Je naklonila RR vlada.
Želeaeiearii! Le umiHWe st: kikor sme dosedaj od te vlade dobivali le klofute, tako nimamo tudi za bodoče od radikalov in radičevcev pričakovati ničesar dobrega in Je v največjem interes« nas vseh, da se i radikalstvo i radičevstvo zruši, zruši pa tn» d! kîeraaJstrc ? Sloveniji, ki je ves čas svojega obstoja tihi, pa tudi javni podpornik RR vlade. Niso sicer 23. t. m. volitve v Narodno skupščino, ob katerih bi nam bila dana direktna možnost, da rešimo režim, ki nas tlači bi ki ga podpira kterlkaflzem. Dana pa nam je prilika, da v nedeljo dne 23. t. m. zadamo kar najobčntnejšl udarec režimskim strankam in zlasti tudi Merika. lizmu, ki Jih podpira, one pe nJega Zadamo udarec s tem. da rotimo dne 23. L m. vsi železničarji brez Izjeme Napredni blok pod vodstvom SDS. ki le edina, kar Jih Je zastopanih v Narodni skupščini, vedno kazala In kaže zanimanje za državne uslužbence ln se Je borila Is se horl za aprarKene nfffrove težnje. Zato železničarji, ki hočete sami sebi vse dobro, vst v t»J za Napredni blok. Dobro se prepričajte, katere skrinjice se £fe£6V&J — Železničar — aestrackar.
Mavdašeaje na narodne» zbore v Mariboru
Maribor, 21. Jan.
bo * mdeUo manifestira! svoje odločno jogoslcvenstvo, ker je sijajno izkazal nocoj shod narodne liste v .Narod«, m d orne. Mala dvorana je bila že ob пароч?-dani & uri pretesna in zborovalci so se morali preseliti v veliko dvorano In še ta je postala premajhna. Ves čas zborovanja je Odmevalo gromkega navdušenja z* nova osvebajenje Maribora pred nemškonaci. Jouable invazijo vpeljano po slovenskih izdajalcih. Veličasten zbor je otvoril g. Ivan Kejžar, nakar ie burno pozdravljen govoril o perut* napredne narodne fronte v vse) mariborski oblasti posl dr. Pivko. Dreetlč-ВО je naslikal klerikalce, pokazat cinizem radikalov m tudi nosilca druge tiste prof. Ribsriča je osvetli, tako d« so se zborovalci na podlagi citiranih dejstev zgražali. Kandidat № nosilec Narodne liste g. Mo-borko je v Ispfdarmh stavkih razgali] klevete narodnih izdajalcev in klerikalcev ier povdarjal potrebo z draženja jugoslovenskih stroj v močno enotno Jugoslovensko fronto. Kandidat g. W e 1 x I je na prakt:čnih zgie-dšb razvil hi tako lepo precizno izdela! gospodarski program, ® Z3 iskreno želi-
mo videti pri dela v cbÎMtni skupščini Kandidat g. Ogrizek je poročal o krasno uspelih zborovaniih na desnem brege Drave. Oblâîîiii iajnik 2. Splftdler je frrebta! pismo nemškega političnega druSm z lastnoročnimi podpisi predsednika dr. Mflh!-elsna in tajnika Koletnika. datirano г Mar-burg, mrtte Jânnc 1927. v katere«; ?'S»'o Nemci svojim zaspnikom. da gredo skupno v volitve mit den Klerikalen umi den Radikalen. češ da te dve stranki uns ein Mandat in der Kreisversamlurtg garantieren. V pisma pra vijo da lie. da ie rreba pripravit; s tem atmosfero »die I6r dle CrfKIlung tmeerer sp?teren Forderungen notwendig Ist« (Ogorčeni klici: izdajalci!)
Dr. Retsmari je na novih dokumentih pokazal, kako so kierikaici in radikali 4e ne> dolgo teme v memorandumu na ministrsko predsedništvo sami dokazovali ceiô vladi germansko nevarnost v Maribora ta oa vsej severni meji!
Shod le pokazal bojevftost narodne fronte in s pošutm zaopanjem v zmago »o se razšli zborovalci v miru In redu. odločni in polni bojnega razpoloženja za Slovenstvo Maribora.
premijera v Ljubljani
ЦоМЈниа. ?! San.
Radičevci so za noooj skiicaH v Mestni dbm svoj volilni sbod, kï se je pretvoril v pravi volilni cirkus ifl končal z nesmrtno blamažo naše radičevščine. Ostro obraču-»avanje z g. Pucljem je šlo na adreso moža, ki 5e s svojo nesrečno ambicijo spravil slovenskega naprednega kmeta v Radičevo torbo, ga edinjal politiki zagrebške gospode in ki je s svojo nesposobnostjo kot minister slovenskemu ljudstvu povzroči! teliko škode. Skoda, da so redad potek zbora pokvari!! očividec v to sVrho organizirani klerikalni agitatorji, ki so takoj od začetka s protestiranjem in kričanjem onemogočili, da bi bil g. Puceii slišal vse kar me gre. Tudi tako pa si besed in očitkov, ki jih Je Wiorai slišati, ne bo vtakni! za klobuk. Izmotava! se le nekaj časa s teatrskirni do v tipi fn zafrkactlami, toda s tem si je pokvari! še edino, kar bi mu moglo očsvati vsaj »glad in je sam spremenil celo zborovanje v pravi cirkus.
Dvorana Mestnega don» Je Mla ob otvoritvi shoda že nabito polna. Ogromno veči-ao so tvorili demokrati, klerikalci Iti socialisti, dočftn je b'!o ljubljanske radičevščine Je peJčict, akoravne se Je bila zbrala kor-porativno. Po Radičevi »preiskušeni« metodi, SO gs. Pucelj ln tovariši že v naprej alarmirali — poiiciio, katere je bila zbrasa cela armada.
Da se je situacija takoj od začetka poostrila, temu je mnogo kriva nesposobnost sklicatelja shoda dr. Marušiča, ki je postopal tako, da je publiko izzival, mesto da bi Jo bil miri!. Ker ni hotel dopustiti, da bi se volilo predsedstvo, je neposredno po otvoritvi shoda nastal trnšč in h ruše, ki je pogoltnil tudi preplašene stavke nosilca radi-čevsks liste odvetnika dr. Hacina. Publika Je zahtevala, da se polavl g. Pncelj. kar se Je ie le po dolgem času posrečilo doseči. Medtem je bila policija že dvakrat vdrla v dvorano, da čisti le Je res Izrinila de! poslušalcev na nlfeo.
Med precej mirnim raepoloženjem je nato g. РосеЦ dajal odgovor. Njegov nastop se Je namreč razvti v dialog z zborovalci. Iz vrst kater'h so se kakor dež vsipala na nesrečnega govornika najneprijetnejša in aaJmučnejša vprašanja G. Pucelj Jih Je nekaj časa skušal prezirati in trobiti svojo, toda to Je naletel na oster odpor in moral se je udati Prvi so se oglašali obrtniki: »Kje Je trgovska zbornica? Kje imate izenačenje davkov?« Sledili so jim Javni nameščenci: »Kam ste dejali milijone iz naših žepov? Kje Je denat za poplav&ence? Ali ima »Ekonom« la**o bikorejo?«
Ia tako Je So Siaprei. Posebno Svahao
medli odločno tudi pri prihodnjih volitvah, ker hočejo dobrega in vestnega delavca za našo občino, kakor je naš kandidat goep. Anton Križnar, ne pa moža, kateri vleče poleg županske грапаге tudi plačo za tajništvo in slugo. Volilci zahtevajo, da mora biti to mesto v bodoče častno in delavno, ne pa plačano, kakor dosedaj ua škodo davkoplačevalcev. Pri prihodnjih občinskih volitvah bomo prav pošteno pomedH. Vse zavedne volitee pa ponovno poživljamo, da stopite na krov. Pojdite od hiše do hiše in pojasniie rasmere tudi drugim nevednim volilcem, da pride nafa stranka častno iz volilnega boja.
Klerikalne agitacijske laži
(Ročni davek. — Valuta. — 8und delavnik. — Trošarine.)
Klerikalci so teko globoko padli, da kar počez tajijo resnico, nasprotnikom očitajo vse kar je slabega, zase pa reklamirajo vse. kar je boljšega.
Mnogo laži trosijo politikujoči duhovniki o davku na ročno delo. Znano je, da se ta davek v Srbiji plačuje še izpred vojne in da naj v prečanskih krajih nadomešča dohodarino. Razlika ni toliko v višini davka, nego v tem, da se danes delavska dobodarina pobira kakor pri uradnikih ob izolačtlu. in so tej dohodarini podvrženi i dohodki pod 5000 Din letno, t, j. tudi ob povprečni dnevni mezdi po 17 Din dnevno. Mezde v letnem znesku izpod 5000 Din so bile po starem avstrijskem zakonu dohodarine proste. Ta davek je hudo breme za delavstvo, ki ne razpolaga s sigurnostjo dela preko celega leta. Leta 1925. ie finančno ministrstvo že aprila poskusilo vpeljati ročni davek n» podlagi določbe, ki jo je za hrbtom ministrskega sveta v zadnjem hipu spravilo v finančni zakon. To je zadelo na odpor ministrov SDS. ki so izdelali protestno spomenico, češ da je bila Narodna skupščina prevarana z dotičnim členom finančnega zakona. Protest Je uspe» nrçmtaotna, ?<? pripravljen? pravilnik ie šei v kož. Delavski davek je bil zaprečen.
Julija 1929, ko je padla vlada PP. pa je finančno ministrstvo novi večini RR znova predložila nov člen o davku na ročno delo. Po vda rja la je. da gre za izenačenje, ker po srbskem zakonu delavec v Srbiji že davek plačuje, v prečanskih krajih pa da je itak podvržen še večji dohodarini. ki pa da se ji navadno odtegne. Radičevci so radikalnemu predlo«« ugodili In kljub živemu protestu opozicije sprejeti detično po-
oblastilo. V jeseni 1925, kmalu nato je izšel Pravilnik, ki davek uvaja. Ta pravilnik se poziva na finančni zakon od
31. julija 1925. in temelji torej na sklepu vlade radikalov ln radičevcev.
Odslej je začela borba proti novema davku. Ob vsaki priliki: v odborih, v plenumu, v odboru za izenačenje davkov . povsod so poslanci SDS zabtevaU ukinjenje, češ da delavske mezde ni primerjati s fiksnim dohodkom, ki je temelj dohodarini in da delavec plača dovolj indirektnih davkov. A zaman: radikali in radičevci so ta zakon vedno na novo sprejemali v finančni zakon, sedaj ga pa skušajo vriniti v zakon o izenačenih davkih.
Tudi o valuti (1:4), še straši po kieri-kalskih shodih. Dotična ugotovitev razmerja o kurzu krone je bila stvorjena v sporazumu vseh strank kot začasen ukrep, da se ustavi padanje kurza krone pod razmerje I : 4. 2al oa je vlada radikalov in klerikalcev (Protič-Koro-šec-Velkzar Jankovič) iz kurzne mere napravilo spomladi 1. 1920. definitlvum. Ta sklep je podpisal dr Korošec z Roš-karjem in dr. Jankovičem. To so pravi očetje razmerja 1 : 4 Obenem pa je upeljala ta Koroščeva vlada strahoviti prometni davek na industrijo, trgovino in obrt
Uprav otročje je hvalisanje z Burnim delovnikom. Uredba, na podlagi katere je 8 urni delavnik fiksiran v «zakonu o zaščiti delavcev», ie delo demokratske socialistične koalicije L 1920. zakon pa je izšel po sprejetju v zakonodajnem odboru 1. 1922. SLS ima samo to zaslugo, da ni glasovala proti.
Lopovščina brez primere je nadalje, da klerikalci v «Slovencu» pripisujejo svojim nasprotnikom celo uvedbo trošarine na kavo. cikorijo. riž. sveče, žarnice itd. in so predrzni dovolj, da še citirajo datum uredbe 20. septembra 1920. Takrat so namreč sami sedeli v beograjski vladi, v LJubljani pa Je vladal njihov dr. Brejc.
Čudno je le še. da klerikalci samostojnim demokratom v «Slovencu» ne očitajo in štejejo v greh Jugoslavije. Toda kar v «Slovencu» ne upajo zapisati. to njihovi agitatorji prav pridno govorijo ljudstvu!
Nedeljske volitve morajo biti protest vseh poštenih ljudi proti demo-rafizacijl našega Javnega življenja, ki jo z infernalno sistematičnostjo širi klerikalna stranka

so se zborovalci zaitfttftU za Radičevo poredko. ki s« }c sedaj vsedia v vlado mesto HSS. РпслП J» postajal čim oalje !»lj nervozen. Odgovarjaj je: »Dober gosoodar. ki skrbi za «voj žepi«, çinifen izrek, ki Je izzval mnogo ogorčenja. Dr Marušičeve predsedniške poski^e je publika kvIUrala s klici: »Kje ie vaših 6000 Din!« In zopet se je obrnila bnrja v Puciia: -Kje je de-пат k» naše ceste? Bolnice nam hočete zapreti, kmetijske šole odpravljale!«
Q. Pucelj je kmalu sprevidel, da Je zanj najboljše, ako onemogoči nadaljno diskusija Zato Je pričel izzvati, da bi zbnrovai-ce Še bolj razjtrei in }e res dosegel da Je nekaj časa vladal v dvorani nep->pisen hrušč ln trnšč Pripomniti pa ;e. da zborovalci niso bili prav nič nasilno razpoložen!. Nasprotno, popnlna nesposobnost govornika; dnjat! stvarne odgovore jih Je polaso-ma spravila v vedno boljšo voljo manjkalo ni prisrčnega smeha ter zabave.
uï. iridrušič p' je porabil prvi ugodni tre-notek, da Je shod zaključil. Nastopiti so hoteli opozlcijonaln! ^"«orniki. toda niso dobili več besede Med viharnimi klici: »Doli z Ramčcm in njegovo torbo!« se Je praznila dvorana Pred Mestnim domom se je. zbrala precejšn a množica liudi. ki so g. Puclla pozdravili c demonstracijami proti raoicevsrvu. ResneiSt dci ptu.iike se Je nato razšel, nekaj mladine (in cel kordtm policije) pa ie ^prtmijalo g. Puclja še do hotela, prepevajoč razne po&meMce aa Radiée*« 1в ajejHivo adreso.
Povsod se dani
gtraïlSSs, 21. januarja,
VSerej zvečer je priredila tukajSnju krajevna organizacija SHS volilni «hod v Zg. Bitnju v gostilni pri «-Jaket» Shodu je prei-eedoval naš kandidat Rosp Anton Križnar. Poleg njetjn et» ffovoriia še nČiteli «? Frane P«n! in dr. Rape. Shod je bil nad vse pričakovanje dobro obiskan. Obe gostilniški «nhl a veža so bili natrpano polni volileev. Va-vaoči so z velikimi zanimanjem sledili poročevalcem ter se je že ns obrazih bral učinek zadovoljstva, kajti tako zanimivih in važnih Stvari volilci še nikdar ;n ntkoli nieo elfëali. kakor ravno na 1-tn shodu. _ Shod* se je udeležil tudi naS kaplan g. Fmne Ur-banee ter je deln! пеокпдат- rnerikïîce. čim so bili priprof»i volilci nasprotnih »trank popolnnm« mirni. Rmimliiro e. d« so gosp. kaplana govorniki toke ožigosali, de Je revežu zman jka In sape ter jo je -vlVuril urnih korakov proti domu Par nnrznčlh voiilcev ga je gledalo, kako mu le frak odMaval. ko jo je pihal nrnPi korakov r>roli Stra?.lS?u Navzoč «o bili »udi n»ï gospod S-,rpanî!ek. кл-feri *e je pa zadovoljil « sWmmnim prostorčkom v veži. kjer ie slišal tudi trrorrm iziavo eFosp. kaplana. se tsr»H nai ÎTrv-niV gosp. A. feare ne strtnjr.io s politiko «LS.»
Vsi mnraffl volilel eo IzronH. ds boto volili SDS. to je drugo skrinjico ter so jav-80 {цагШ. as K»«j» • aišlte županom po-
Ali je Ljubljana bela ali črna?
Odatmrr tta to «eœ prinese 23. Januar. Ljubljana ni samo kulturno sredice Slovencev, ona je tudi žarišče napredne misli v boju s klerikelskini nazad-njaštvom. Vsa naša kultura je delo nèklerikalnib moi in žena In Je od Prešerna do danes stvorjena v boj« t Merikallzmom.
Ljubljančani! Rešimo čast heie LJubljane s tem, da deM agromso vetfrra Napredni blok!	? ____^
Ljubljanski volilci kje volite?
Ker oe imeniki zelo tastzreli. so mnogi voiiici po raznih preselitvah še vedno vpisani v ulicah, kjer so bffl pred leti vpisani. Mnogo voiilcev prihaja h komisijam svoje aHGe. pa v imeniku.
Najsigurrrejše je. da volilec vpraša v Centralnem tajništvu SDS. Kazino. II. nadstr. ali pri Volilnem katastru, na katerem volišča je vpisan. Večmo voiilcev pa smo itak s kartami obvestili, kje velijo. Skoro brez izjeme volijo volilci v nedeljo tam. kjer «o volili 8. februarja 1928.
Iz kart. ki smo Jih razposlali volilcem, vidimo, kotfko Se nam Jlfa vrača «neznanih», «odseljenih». Kdor naš® karte ni dobH. naj nam ne zameri, ker je karta gotovo zašla kam drugam. Centralni volilni odbor SDS 1« NSS v Ljubljani.
Kras» shodi kandidatov SDS v mariborski oblasti
V RuSsh se Je vrši! v čuti tak krasno ob', slcen shod narodne liste, ne kSTfrem so govorili kandldatje gg. Finžgar tih Ogri« nek. dalje gg. Robnik. Tumpej ia domačin g. Mirko Gorišek. Navzoči nasprotniki ni» so ugovarjali stvarnim Izvajanjem fti se je shod zaključil ob najlepši harmoniji » slo» vensko pesmijo. Narodna lista hù v Rušah ropet napredovat«. Sbroči p» Je bi! îs !ep shod narodne lisfe v Račju pri Mariboru.
Poslanec 0. dr. Pivko je »Kom« t v forcir in sredo na veliki! shodih v Prekmurju: Bratincih. Likovcih, Ctnčanih. Beltincih-Lrpi. Gomilcih. Veliki Plani, Dokležovju V četrtek pa ie ime! g. dr. Pivko velik zbor pri Sv. Ani v Slov. goricah, v Lenar. sk! pri Trojici v Slov. goricah, kjer sta jo» vorila tudi g. dr. Gtfriïek in domači kan» didat g. Vračič.
Krasen volilni shod Naprednega bloka na Vičn
Včeraj se le vršil aa VJSo v nabito pobil dvorani Sokolskega doma volilni shod Naprednega bloka. CL Biagajn« Je podal splošni prejtled političnega razvoja Jugoslavije In delovanja SDS Zborovalci so mu navdušeno prltrievali. Drugi govornik g Juvan Je Izčrpno poročal zlasti e delavskem vprašanju in Je žel hrupno odobravanje. Večer Je poteke! v najlepšem razpoloženju In navdušenja za skupen nastop proti SLS Vičani, storite sv jo dolžnost ft flasujte jutri vsi v Ce rto skrinjico I
Napredni Vičani četrta skrinjica je naša!
Odsotnim volilcem!
Vsi oni, ki so vpisani še drugod, kakor se danes nahajajo, naj se zanesljivo tekom 23« t m. pripeljejo na volišče, kjer so vpisani in oddajo svoj glas naprednim listam.
PoliûMe
«Primite tatnf»
j Odkar so kierikaici na svojem zaupnem
j shodu v CeiJp za svoiega poslevodečega podnačelnika izvolili g. Natlačena namesto pmt. Remca, k» je l 19Î9. kot tedanji načelnik SLS izjavil, da »ne zahtevamo plemenske avtonomije za Slovenijo, hočemo imeti en političen parlament z zakonodajno oblastjo, a za domače gospodarske potrebe posebna zastopstva (oblastne skupščine), medtem, ko naj se uvede v politiki centralizem«, proglaša »Domoljub«, da je SLS »iars stranka, s čemer sprejema SLS odgovornost za vsa njena dela pred vojno in med vojno Kakor so I. 1914. denoncirall avstrijskim oblastem slovenske naprednja-ke kot prijatelje »velesrbov«, pravtako včerajšnji proglas načelstva SLS v »Slovencu« trdi, da ie »SDS slovenski narod zatajila, zvezala se C njegovimi nasprotniki in pomagala spusti bič. ki nas že toliko ief tepe.« Obenem, ko Je načelstvo SLS (dr. Korošec) izdalo ta proglas v »Slovence«, pa objavljajo dragi listi vsebino pisma Istega dr. Koroica koruptnemu režimu RR in radikalni stranki (po »Slovencu« nasprot nikom slovenskega naroda), v katerem zahteva po vzorcu slovitega Markovega protokola kot pogoj za svoj vstop v vlado neznatne osebne strankarske koncesije, v glavnem izročitev velikožupanskih mest klerikalnim eksponentom. V vsem tem se ponovno kaže vsa klerikalna dvoličnost, ki se doma posluinje za volilno agitacijo najbolj ogabnih separatističnih gesel pod ko-preno klerikalnih želja po starih dobrih časih Radeckimarša ln katoliškega vladarja Franca Jožefa s Katarino Schraitevo vred ki pa se na drugi strani ponuja beograjskim radikilom. da bi ž njihovo pomočio zopet prilezH do korit, do znižanih vozovnic za Gospodarsko zvezo, do moči za premeščanje neljubih jim drž. uradnikov m učiteljev in na vse zadnje tndi do prevažanja »slovenske avtonomije« „ avtomobilih, na par" nikih Srbske parobrodne družbe iz Beograda v Zemun In nazaj. Ljudje, k! so oškodovali s svoio nesrečno politiko stovansko ljudstvo za milijarde narodnega premoženja. — treba se le samo spomniti na stvarno demobflizaciio po vojnt In na njihovo splošno destruktivno delo v naš! državi. — vpijejo danes pred volitvami kot pristni
tatovi »Primite tatu« ter zvračajo svoje grehe na slovenska sam. dem. poslanca, ki jima klerikalci sami ne morejo odrekati delavnosti za prospeb slovenskega ljudstva in njegovo enakopravnost v naši državi. S hmavščmo, ki io uganjajo doma in v Beogradu, pa bodo dosegli samo to. da bodo ponovno obsedeli med dvema stoloma, kakor že večkrat To jim bo tudi povsem zasluženo plačilo.
G. Terseglav proti dr. Korošcu
Včerajšnji »Slovenec* poroča o shod« SLS v Zagorju, da je na nJem g. Fr. Terseglav s svojimi izvajanji ustvaril naravnost svečano razpoloženje, ko ie ob splošnem odobravanju izjavil, &da je kdor ob teh volitvah ljudstva kaj obtobija. navaden slepar; da ue gre ob teb volitvah za to, kaj se bo vse v oblastni skupščini naredilo, ampak v prvi vrsti za manifestacijo celokupnega slovenskega ljudstva« itd. V torek po shoda SLS v Unionu pa je lahko vsak čital v «Slovencu», kaj je dr. Korošec Ljubljančanom obljuboval! Po besedah Terse-glava, ki mora svojega gospodarja pač dobro poznati, je torej t odi dr. Korošec — slepar! Ali ie to maščevanje g- Terseglava za odjedeni ljubljanski državnozborski tn oblastni mandat? Ali pa maščevanje za besede dr. Korošca na sestanku zaupnikov SLS meseca novembra, ko ie rekel dr. Korošec, da je uredništvo »Slovenca« za nič? Na vsak način so besede g. Terseglava ze-fo značilne za razmerje med krščanskimi socija'ci m SLS ia so vredne, da se jih plakatlra, da bodo delavci vedeli, pri Zéro da so, pe tudi ostala javnost.
Oblastne volitve v Zagrebu
Pri oblastnih volitvah v Zagrebu kandi» dira jo SDS, komunisti. Hrv. Surčevičeva stranka prava. HSS, Hrvatski blok (nosilec dr. Ante PavdHč). Katoliški blok. neofici» jelni radikali (dr. Uroš Trbojevlč), fede» ralisti, oficijelni radikali, socija!»ti in da» vidovičevci. Z ozirom na zadnje skupščin» ske volitve I. 1925. sledi, da morejo na po» trebni količnik računati samo federalisti. sam. demokrati, frankovoi, radičevci in so» cijalistL V poštev ne bodo prišli radikali obeh stroj, klerikalci, d a vidovičevci in vse ostale rwale stranke. V Zagrebu ima volil, no pravico 31 401 oeeba. Pri skupščinskih volitvah L 1925. so dobili SDS 3047. davi. doviSevci 1407, frankovci 912. klerikalci 228. radlčevd (skupno z zajednlčarji) 16.092 glasov. SDS računa, d» bodo zmagal' v Zagrebu tokrat 3 njeni kandidati.
Govor bogoslovnega profesorja o mariborskem izdajstvu
Maribor, 21. januarja Profesor dr. Fran Kovačič, bogoslovni profesor in zgodovinar, je Imel obosem-ietnicl prevrata v dvorani »Prosvetne zveze« zanimivo predavanje o zgodovini prevratnih dni v Marfeoru katero ie končal z uničujočo obsodbo oficijetue klerikalne politike.
Da si pristaš klerikalne strsrte, ie kot trezen opazovalec naših političnih prilik med drugim opozarjal na brezvestno demago-Sfco agitacijo »gotove stranke«, ki je pri skupščinskih volitvah skušal« dobiti čin? več glasov z geslom, da morajo naši fantje služiti vojake samo v Sloveniji. Nadalje Je ostro obsojal postopanje tistih naših politikov, ki komaj par let po prevratu pakti-rajo z Nemci na škodo naših narodnih interesov v Mariboru, ki smo si ga s skrajnimi silami komaj pridobili, kakor tudi tistih. ki so Iskali ali sklenili zvezo z onim politikom — poznejšim ministrom —, ki se je Dri skupščinskih volitvah potegoval za nemške in madiaronske glasove z obljubo, da bo deloval za združenje Maribora !n Prekmurja z Avstrijo in Madžarsko.
Tem odločnim besedam svojega odličnega somišljenika so takrat poslušalci, med njimi tudi mariborski župan dr. Leskovar, viharno ploskali. Besede g. prof. Kovačiča so ohranile *vojo veljavo, ker temelje na zgodovinskih dejstvih, mariborsko vodstvo njegove stranke pa ie pljunilo na svarilne besede svojega duševnega vodje in se zvezalo z istimi Nemci in radikali in postavilo •prvega slovenskega župana« jugoslovenskega Maribora kot nosilca kandidatne I!s;e Nemcev in Radičevih zaveznikov radikalov. Alt more kdo zavednih Mariborčanov glasovati za to izdalalsko kandidatno listo?
Vikarji v Italiji in Španiji
Rhn. 21. januarja, s. Ka vzhodni obali Jn-drana so povzročili viharji veliko Škodo. Va obali ferrarske pokrajine so visoki valovi podrli mnogo kopalnih kabin in ribiških koč V Jakinu divjrjo nalivi dalje. Številni parniki so morali odgoditi svoj odhod. Drtv cji «o morali zopei v drugih p"'stanigčih čokati. da so mogli odpluti proli Jakinu. Razburkano morje .je na več me*1ih med Pesa-rom in Cosenzo razdrlo železniško prog». Železniški promet je bil mestoma popolnoma ukinjen in so ga nadomestovali t avtomobili. Vlaki po drueih progah so Imeli večume zamude. Modeoa ie vsled velikih nalivov (toolavljena. Tudi v Na polju grozijo poplave. Reka Volturno je prestopila bregove in poplavil» okoliro. Tudi v Me«gini so divjali silni riharjl, ki «o pornStli celo pomole. Neko ladjo je odtrgalo v pristani-S'u in »ta jo le e težavo topel privezala dva vlačilca. Ladijski promet med Messino In celino Je ustavljen Brzojavne žioe In dro-sovl co podrti. V Nižini Palerma ie morje prevrnil neko ribiško ladjo. RIbiž je utonil.
Madrid. 21 januarja, d. Z<*<ln)e dni se je vreme popolnoma spremenilo. Nastopili »o vihtrji. ki so bili ponekod siln-* močni, tako zlarti v pokrajinah A »turi ji in Albaeefl Zapadel je debel imesr. ki zelo ovira felewilki promet Vef vlakov ie celo oblivalo v «ne?u, več lokomotiv pa je iztirilo Direktna cveta med Madridom in .Valeneio ie prekinjena. Po dolgem fcisn «e je zopet pripetilo, da Je *avladal v Madrid n občuten mraz. Ponofi je ie par dni 6 stopinj pod niHo.
Dznes premijera!
„Ufa • Balkan" onientaino uusto'ovna d ama, ki se odigrava v ^a ru iu Italiji. O iginalni posnetki.
Jri ure kukauice'
Danes premijera!
Elita „Ufa" igrale : Lilian Ha 1-Davis, Nina
Vanni, Alberi Seinrikk Predstave ob 4 pol 6., pol 8. in 9 uri. KINO „DVOR"	Telefon 397
Napredne žene!
Škof in SLS sta v posebnem poziva poklicala klerikalno ženstvo na boj za zmago klerikalstva.
A niso vse žene klerikalne. Je med njimi ogromno število zavednih naprednih žena.
Te zovemo danes i mi v službo napredne in narodne misli! Pazite na omahljive In nezavedne može In fante, da ne ostanejo doma. Vse svoje znance kontrolirajte, ali so že v jutranjih urah izvršili volilno dolžnost za Napredni blok. Ne pustite zamudnih volilcev na izlete in na lov. Osramotite nezavedne kimovce.
Napredne žene! Na delo za Napredni blok!
Z notranjske meje
Valentin Poljanšek, nosilec naše volilne liste je obiskal vse obmejne občine Notranjskega in povsod razvil svoj program, obrazložil pomen in delokrog oblastnih skupščin. Bil je v Logatcu, Hotedršici, Rovtah, Planini, Rakeku itd. ter povedal svoje nazore o delu za blagor obmejnih krajev, katerih potrebe so mu popolnoma znane, saj je sam vzrastel v kmetskih slojih razkosane obmejne obrtne občine Ziri. Povsod so naši gospodarji sklenili, da oddajo svoje glasove temu kmetskemu kandidatu in ne advokatu dr. Natlačenu. ki je bil zvest hlapec pokojne Avstrije in slavo-pevec tiranskih Habsburžanov. da se še danes gnusi našim obmejnim občinam. Zaničeval je junaško našo rešiteljico Srbijo z malo miško in dvigal v deveta nebesa trinoško Avstrijo, katero je imenoval junaškega leva. Kdor je razumen in zna misliti z lastnimi možgani, ne bo volil moža, ki je ščuval slovenskega kmeta na boj proti bratski Srbiji.
Naš kandidat Poljanšek je zelo nadarjen gospodar v Žireh, katerega najdeš v domači občini pri vsakem prosvetnem. zadružnem in gospodarskem delu. V poljudnih govorih je povdarjal pospeševanje naprednega gospodarstva in našega kmetijstva v vseh panogah, posebno gozdarstva v obmejnih krajih, osuševanje in zboljšanje zemljišč, posebno v planinski dolini, odvračanje poplav itd. Njegovi domačini v Žireh ga ne morejo prehvaliti in povsod po-vdarjajo njegovo nesebično ter požrtvovalno delo v občini Ziri. Ako razvije isto delovanje še na sosedne obmejne kraje, se gotovo zboljšajo sedanje žalostne gospodarske razmere, ker trpe naše občine mnogo krivic ravno radi neugodne razmejitve na Notranjskem, katero so ravno naši klerikalci odobrili v Davidovičevi vladi. Posebno je vsled te neugodne razmejitve udarjena občina Planina, kjer je po želji kneza Win-dischgratza razkosan celo občinski kataster na tak nerazumljiv način, da imajo Planinci nepopisne težave in sitnosti pri obdelovanju svojega polja in uporabi svojih gozdov. Italija je vzela Planincem tudi prostrano zemljišče, kjer imajo cele sklade peska, dasi so posamezni Planinci vknjiženi na to zemljiško parcelo. Vsak dan drčijo kamijoni, naloženi s tem Planincem vkradenim peskom proti Postojni za razne domače in državne potrebe onkraj meje. Planinci se morajo sedaj pravdati pri sodniji v Postojni, da čuvajo svojo lastninsko pravico in imajo mnogo stroškov ter sitnosti. V obmejnih krajih je mnogo krivic in teh se bodo naši poslanci iz obmejnih občin, kakor je Valentin Poljanšek. bolje branili kakor ljubljanski advokati. Le naš človek pozna naše trpljenje.
Planinska kotlina je redno vsako leto pod vodo tako poplavljena s cestami vred, da je nemogoč vsak promet na Unec, oziroma na Rakek in vsak stik v. Jakovico, Lazami in postajališčem Planinn. Edina zveza s Rakekom bi
bila po državni cesti na takozvani Ravberkomandi, a ta točka je onkraj meje v Italiji in Planina je združena s svetom samo po cesti v Logatec.
V vseh obmejnih krajih so take prometne nepriiike. naš domačin kandidat Poljanšek jih pozna in ima resno voljo pomagati v vseh teh slučajih. Zato bodo vsi obmejni kraji na Notranjskem volili Valentina Poljanška!
Klerikalni voditelji in na jemniki
Maribor, 21. januarja.
Ko je radi neznosne stanovanjske bede, ki vlada v Mariboru, društvo stanovanjskih najemnikov v jeseni na veličastnem shodu manifestiralo za zahteve brezstanovanjcev in zahtevalo od mariborske mestne občine in države odločne ukrepe, , da se pospeši gradbena delavnost, je klerikalni poslanec Vesenjak, minister n. r. in posestnik lepe vile. zagotavljal najemnike svojih simpatij in pomoči svoje stranke.
Kako pomoč smejo najemniki pričakovati od klerikalne stranke, pa je že par dni po tem shodu, namreč 2. oktobra povedalo njihovo oficijelno glasilo <Slovenec» v dolgem članku, trdeč, da v Mariboru sploh ni nobenega pomanjkanja stanovanj in da bo čez eno leto celo glasovita občinska baraka v Dajn-
kovi ulici, kjer najdejo streho največji reveži, prazna! To je vnebovpijoča laž ob dejstvu, ko nad 900 prošnjikov moleduje pri stanovanjskem sodišču za stanovanje, od katerih je nad 350 še vedno brez vsakega, tudi najslabšega družinskega stanovanja. Tako stališče «Slovenca» je mogoče samo. ker imajo med voditelji klerikalne stranke, ki se je za volitve v oblastno skupščino zvezala z nemškimi hišnimi posestniki, odločujočo besedo klerikalni hišni posestniki.
Znano je, da je imel poslanec Zebot, ki je tudi hišni posestnik, odločilno besedo v odboru društva nemških hišnih posestnikov. Ker mu poslančevanje lepo nese, mu je postalo nadležno, da stanuje v njegovi hiši tudi neki železničar ter mu je lani — stanovanje odpovedal. Ravno tako je nosilec kleri-kalno-nemške liste župan dr. Leskovar sodno odpovedal nekemu zasebnemu uradniku enosobno stanovanje, v mnenju, da njemu kot županu in bogatemu advokatu pet (!) sob ne zadostuje . . . Znano je tudi, da je kapitelj izrinil iz svoje velike hiše že več družin, da za-morejo tista družinska stanovanja zasesti samski duhovniki, šolske sestre pa zasedajo družinska stanovanja v novo pridobljeni hiši v Meljski cesti.
Ali more kak najemnik glasovati za klerikalno listo, ki zastopa interese bogatih hišnih posestnikov?!
Njegovo veličanstvo kralj - kum v Mariboru
Dne 6. januarja t 1. je bil v Magda-
lenski cerkvi v Mariboru krščen deseti otrok in obenem sedmi sin Aleksander Pupis, kateremu sta dala življenje Marija in Ivan Pupis, upokojeni sodni uradnik. Kumstvo je prevzel kralj, ki ga je pri krstu zastopal podpolkovnik Avgust Stejskal iz Maribora, katerega vidimo na sliki z otrokom v roki Srečni oče Ivan Pupis ima sedaj deset ne-doletnih in nepreskrbljenih otrok, ki
jih mora preživljati s skromno penzijo. L. 1912. je bil upokojen vsled pljučne bolezni, katero si je prinesel že iz svetovne vojne. Pozneje je okreval in prosil za reaktiviranje, da more vzdržati številno družino. Njegova prošnja pa leži že od 1. 1925. nerešena v ministrstvu pravde. Bogato obdarjenemu očetu želimo, da mu dado čimpreje tudi priliko za delo in dostojno življenje.
-3SE-
Ogronma dedščina se seli proti Ljubljani
Ljubljana, 21 januarja Kakor že ve naša javnost iz novin. je umrl pred kratkim v Ameriki neki Viljem Cigler, ne da bi zapustil neposredne dediče za svojih 5 m.lijonov dolarjev zapuščine. Ameriške oblasti, ki so prevzele nalog, izslediti Ciglerjeve sorodnike, so lahko samo ugotovile, da izhaja Cigler iz Jugo-slovenskili pokrajin, ki so pripadale pred svetovno vojno avstro-ogrski monarhiji
Kmalu zatem, ko so vesti o velikanski zapuščini prodrle v javnost, so se pričeli dolarski milijoni, ki pa so še v Ameriki.
Kulturni pregled
i j
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama
Sobota, 22.: «Triglavska baika». C. Nedelia, 23.: ob 15.: «Ugrabljene Sabinke». Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Ob 20.: «Pri lepi krčmarici». Ljud» ska predstava pri zniž. cenah. Izv. rondcl-ck, 24.: «Pahljača Iadv Winderme» re». E.,
Ljubljanska opera
Sobota, 22.: «Cori fan tutte». B. Nedelja, 23.: ob 15.: «Carmen». Ljudska
predstava pri zn:žanih cenah. Izv. Pondeljik, 24.: Zaprto.
Mariborsko gledališče
Ned -lia. 23: ob 15.: «Veseli kmetic». Zni» žane cene. Kuponi. Ob 20.: «Orlov». Ku« poni. Navadne operne cene. Nedelja, 23.: ob 15: «Veseli kmetij». Zni« žane cene. Kuponi. — Ob 20.: «Orlov». Kuponi. Navadne operne cene.
Spr(™>eml-a n'arihorskrira repertoarja. Rrdi cbolelosti posp. Neralfca se izoremeni repertoar v toliko, da se ne bo uprizorila v soboto 22. t m. že najavljena opera «Мг non», marveč veeeloigra «Večni mladenič».
___p
Abonma pa ostane, kakor je bil določen za <Manon>.
Nedelja v mariborskem gledališču. V nedeljo, 23. januarja popoldne ob 3. se bo uprizorila ztibrvna opereta «Veseli kmetic» ob znižanih cenah. Na to popoldansko predstavo se opozarjajo zlasti okoličani Zvečer pa je na repertoarju moderna opereta «Orlov» ob navadnih opernih cenah.
Dr. Maks Ačrian v Verdijevi operi cMoč usode» na praškem odru. Tenorist dr. Maks Adrian, ki je bil lani angažiran na dunajski Volksoperi in je letos član nemškecra oner-r.ega gledališča v Pragi, je prošle dni nastopil v tenorielovski ulopi Verdijeve opere .-Moč usodev (La forza del destino). Pevec, ki je študiral pri dunajskem pedagogu za netje prof. Wolffu, je dosegel s to partijo izvrsten uspeli.
ŠaPapin pride v Zaçreb. Ruski pevec Šaljapin. ki se mudi še vedno v Ameriki, «e vrne v kratkem v Evropo. Pel bo dvakrat v Budimpešti, enkrat na Dunaju in enkrat v Zatrobit. Za vsnk večer zaMeva umetnik 2500 dolariev. V Budimpešti bo pel nns'ovno ui<vo ?P.orisa Godunova» in ulogo Mefista v cFaupitH. »
651etniea sn>rti Prične Nemrove. Dne 21. t. m. je poteklo Gû le;, kar j» umrla tudi pri nas znana češka pisateljica Božena Nem-cova, avtorka «Babice».
seliti po državi iz kraja v kraj. Takoj so se pojavili trije Ciglerji, ki so bili prepričani, da gre za njihovega sorodnika. Ti Ciglerji so vsi doma iz našega Banata Pozneje so se zglasili tudi nekateri Ciglerji iz Banata, ki pripada Rumuniji, vendar so oblasti baje takoj ugotovile, da so njihove pretenzije na ogromno dedščino neosno-vane in iluzorne.
Ker imamo tudi v Sloveniji veliko Cigler-jev, smo lahko že takoj pričakovali, da se morda oglasi tudi kak slovenski Cigler, oziroma kakega drugega imena, pa ima v Ameriko izseljene Ciglerie v sorodstvu. To se je res tudi zgodilo Te dni se je oglasila v redakciji »Slov Naroda« gospa Mara J. iz Zaloga, ki je doznala za stvar in se pričela iz prav teh.nega in razumljivega razloga zanimati za bajno dedščino.
Mati gospe Mare, pokojna Frančiška Cigler, je imela namreč v Ameriki strica Viljema Ciglerja Vsem domačim je bilo znano, da je ta stric zelo bogat, niso pa bili z njim vsa dolga leta v nikakih pismenih stikih Viljem Cigler. brat očeia pokojne Frančiške Ciglerjeve Je odšel v Ameriko že pred dokaj le'i Bil je po pripovedovanju starega očeta gospe Mare eden izmed trinajstih otrok. Že v mladih ietih se je podal v svet in se pozneje ni brigal za svojce v Sloveniji. Ko so njegovi bratje in sestre pomrli, niso cul* oddaljenejši sorodniki o njem sploh nikakega glasu. Ta izseljeni stric pokojne Frančiške C'glerjeve, matere gospe Mare, je bil rojen leta 1822. v Toma-čevem. Prav mogoče je torej, da je sedaj umrli — njegov sin, ki bo postal naenkrat dobrotnik že pozabljenih sorodnikov v starem kraju.
Gospa Mara J je skupno s svojo teto Marijo v Vodmatu že storila potrebne korake, da se stvar razčisti. Od ameriškega poslaništva v Beogradu je dobila tudi že omotično razveseljive vesti, ki nagibajo k precejšnji verjetnosti, da. so slovenski Ciglerji izmed vseh menda naibolj pristni sorodniki bogatega v Ameriki umrlega dolarskega Ciglerja
Senzac jonalna stvar se bo v kratkem popolnoma pojasnila ш tedaj boiqo o zadevi poročali izčrpne je.
Senzacijonalen banditski dogodek v zagrebški banki
Zagreb. 21. Januarja
Zvečer nekoliko préd "'блиго se je pripetil v neki zagrebški banki nenavaden roparski napad popolnoma po ameriškem vzorcu. To je prvi primer, ki ga beleži kriminalna kronika v Zagrebu, da je bil izvršen roparski n4pad na banko.
Nekoliko pred 6. uro zvečer je prišel v posl prostor- Mednarodne banke, ki ima svoje poslopje na vogalu Nikoličeve in Ga-jeve ulice, vojaško oblečen človek ki je izročil enemu i «med uradnikov pismo za Mednarodno banko Pismo je nameščenec odnesel iz blagajniških prostorov v sobo ravnatel;a banke g. Polaka. V tem času slučajno ni b;lo občinstva v banki, temveč so bili prisotni samo uradniki in uradnice Vojak se je vsedel za mizo, medtem ko je ravnatelj Polak čital v drugi sobi pismo, ki se je glasilo:
»Prosim, izvolite brez pomišljanja pripraviti pol milijona dinariev v paketu tako, da jaz vidim Nikar ne mislite poslužiti se kake lokavosti, ker bo najmanjša kretnja vaše roke nevarna zi vaše življenje in bi jaz potem ne čuval nit: vas niti sebe. Izročite mi ta denar ter me spremite iz banke v avtomobil, iz katerega ie lahko po čisto kratki vožnji vrnete. To je radi moje varnosti. Ali ste razumeli Imam 50 patronov pri sebi! S spoštovanjem Argidij T. Stanfon.«
Pismo je bilo pisano s svinčnikom. Ko je ravnatelj Polak prečital pismo, je iz svoje sobe odšel v blagajniške prostore in ko je ugledal vojaka, se je vrnil, da telefonira na policijo.
Naenkrat ie vojak zaklical: »Kaj je sedaj? Ne bom čakai dolgo!«
Direktor Polak je pobegnil iz banke v restavracijo Excelsior. ki je nasproti banke, in hotel od tam telefonirati po pomoč Ko je voiak opazil, da drugi ravnatelj dr. Schick zvoni na telefonu, je potegnil pišto-lo-repetirko 'n zakričal: »Naj se nikdo ne premakne!« V tem momentu le izpahi dva strela iz revolverja. Uradniki banke so imeli samo en revolver, ki pa ni bil nabasan ter je uradnike obšei tako strah, da so nekateri pobegnili, nekateri pa se skrili pod mize Radi revolverskih strelov se je
na ulici pred banko zbralo mnogo ljudi, pritekla pa le tud. policija z Zrinjevca, ki ni daleč od banke Stražniki pa se niso upali vstopiti v banko. Vojak Je končno stopil iz banke in kc je videl množico ljudi ter stražnike. Je parkrat ustrelil in pri tem težko ranil kavarnama MHoraia Mešiča in kolporterja »Novosti« Franceta Magista, ki ie dobil strel v trebuh in takoj padel v nezavest, dočim so Mešiča mimoidoči odvedli v bližnjo zakladno bolnico na Jelačiče-vem trgu Vojak je z napetim revolverjem .zsilil pot skozi občinstvo in začel bežati po Gajevi in Berislavičevi ulici proti Zri-njevcu Za njim le hitel stražnik Mate Obradovič in nekateri pogumnejši' moški Na Zrinjevcu Je srečal razbojnika bolniški uslužbenec Josip Volčanšek, ki ie zagrabil njegovo roko, ko ie baš hotel streljati Prihitela sta dva redarja nakar se je posrečilo vreči razbojnika na tla in ga zvezati.
Zločin je v vsem mestu izzval senzacijo. Na policiji je bil zloč;nec zaslišan ter se je ugotovilo, da le to znani zagrebški vlomilec Stanislav Canko. rojen 1901. urarski pomočnik iz Varaždina. Radi vloma ie bi! že dvakrat kaznovan na tri leta Ječe. Pred enim mesecem ie prišel jz kaznilnice ter je moral odslužit: svoj rok pri 35 pešpol-ku v Zagrebu, a je pred dvema dnevoma dczertiral. Iz odtiskov prstov se je konsta-tiralo, da je predvčerajšnjim ponoči udri V stanovanje privatnega uradnika Otona Le-dererja v Račkega ulci, kjer Je ukradel nekatere stvari Pr; tem se Je zbudila služkinja, katero le zagrabil za grlo in za roke, rekoč, da io bo ustreli', ako bo kričala. V sobi služkinie se je preoblekel in pobegnil preko balkona. Policija smatra, da je Canko tudi vitrai poskušal vdreti v stanovanje nekegi drugega zagrebškega uradnika, kjer pa je bil prepoden. Canko je priznal, da je s?m napisal pismo direktorju. Ne kaže nobenega kesania. temveč se Je jezil, da se mu stvar ni posrečila.
Pozno zvečer iavljajo iz bolnice, da stanje kavarnar.'a Mešiča zaenkrat ni kritično, dočim je kolporter Magist še vedno v nezavesti in utežne rani podleči.
Neurja v državi
Iz raznih krajev države poročajo o strahovitih neurjih, ki so razsajala te dni. V Beogradu je, kakor poročamo na drugem mestu, divjala »košava«, silovit veter, ki je kakor ciklon rušil barake in preproste zgradbe ter lomil šipe.
V	Južni Srbiji sta med Kačanikom in Uroševcem reki Nerodimka ln Lepenica radi velikega deževja zadnjih dni prestopili bregove in je kosovska železniška proga prekinjena. na treh mestih. Narastle pa so tudi druge reke in posebno Vardar vali mogočne valove.
V	Hercegovini je predvčerajšnjim istota-ko divjala strašna nevihta. V selu Zlati je treščilo v hišo Ibre Mekiča ter je strela na mestu ubila njega in 121etnega sina. Dalje je treščilo biizu Gackega v džamijo in jo zna no poškodovala.
Iz Lke poročajo o novih snežnih zametih. Zopet trpi promet na liški progi. Telefonska zveza med Zagrebom, Splitom in Š.benikom je prekinjena.
-659-
Kraljev prvi zlatnik
Ob svojem zadnjem bivanju v Topoli je kraljevi par napravil samo en izlet, ker so pota radi slabega vremena zelo pusta. V spremstvu generala Damjanoviča in pol» kovnika Ljubičiča sta se kralj in kraljica pred dnevi odpeljala na šetno do Kragujev» ca in pod Vučkovico. kjer se gradi predor za novo ,>rogo KragujevacsKraljevo. Kralj si je pod sodstvom inženjerjev ogledal de» ls v predoru, ki je od strani Lecenice izvr« tan za 165 m, od strani Kniča pa za 112 m. Prijazno se je kralj razgovarjal z delavci, ki so večinoma Primorci in Ličani, izrazil je zadovoljstvo nad napredovanjem dela od oktobra, ko je sam prisostvoval prvemu udarcu v skalo, ter je končno naročil uprav niku dvora, naj delavcem za priznanje iz» plača 3000 Din.
Ob povratku je kralj v Kragujevcu po» setil ključavničarja Jezdimirja Stefanovida. ki mu je v službi v vojaško»tehničnem od» delku stroj odsekal roko. Vprašal ga je, ali ima kaj otrok
—	Imam hčerkico, je odvrnil Stefanovič.
—	Tedaj, evo, ji poklanjam zlatnik! je dejal kralj in izročil Stefanoviču prvi cekin izmed onih, ki so bili kovani v Franciji in pridejo te dni v promet.
Stavka medicincev v Zagrebu
Štrajk zagrebških mtd:cincev, proglašen predvčerajšnjm na njihovi skupščini. Je včeraj pričel. Predavanja se ne vršijo, ker so medicinci do zadnjega složni in ni med njimi niti enega »stavkokaza« Klub zagrebških med'cincev je prejel brzojavke z izrazi solidarnosti ljubljanskih in beograjskih medicincev
V Beogradu se mudi posebna delegacija zagrebških medic'ncev ki bo posetila vse kompe.entne faktorje ter jili obvestila o težkem dojmj. katerega je izzva! zaključek fin. odbora o ukinitvi staža.
Uvidevajoč važnost tega vprašanja in upravičenost odločnega nastope medicincev so tudi ostali zagrebški akademiki klubi izrazili popolno «olidarrr^ši in pripravljenost, da ce v skrujnem primeru proglasi generalna stavka na zagrebški in potem naravno tudi na ostalih univerzah
Akademska omladina z medicinci na čelu je torej v vitalnem vprašanju stažistov zavzela najodlečneiše stališče. Ako kompe-tentni faktorji ne bodo pokazali nikake volje, da proučijo vse možnosti ter umaknejo sklep fin. odbora, je generalna stavka na vseučiliščih neizbežna.
Veliko razburjenje med
hmeljarji v Savinjski dolini
Žalec, 20. januarja.
Vest, da so radičevci ukinili kredit za Hmeljarsko šolo v Žalcu, je po vsej Savinj» ski dolini vzbudila veliko ogorčenje Splo» šno je mnenje, da je bil predlog prejšnje» ga ministra poljoprivrede le navidezen, da se nasuje volilcem peska v oči, da pa jo rndieevska stranka v naprej na smrt obso» dila poleg škofjeloške Mlekarske šole tu« d: Hmeljarsko šolo v Žalcu.
Nemalo je tudi razočaranje v Žalcu, ki ie centrum savinjskega radičevstva in kjer so nekdanji narodnjaki postali radičevci. Znano je, da jim saltomortali. ki jih stre» Ija Radič že dolgo nič kaj niso po volji, sedaj pa so dobili neposredno zahvalo za vse to, kar so zagrebškim zelenašem in Pnclju na ljubo storili proti starim svojim prijateljem.
Radičevci so zopet enkrat pokazali, da so jim naši gospodarski interesi deveta briga in da jim je vsa politika komedija, da si morejo polniti žepe. Savinjska doli« пл bo v nedeljo Radiču in Puclju pokazala figo.
Samomor 151etne?a dečka
w
Ljubljana, 21. januarja
Nocoj je vso Šiško strašno razburi! in močno pretresel grozen samomor 15!etnega dečka.
Ko se je kmalu po odhodu mešanega vlaka, ki odpelje z gorenjskega kolodvora nekaj pred 18 uro, vračal železničar Ivan Proscn po progi domov v Zg. Šiško, je naenkrat zapazil v bližini bivšega aerodroma na progi, da se iz teme na progi nekaj beli. Prišedši bližje je od strahu odškočiL Kajti pred seboj je ugledal polovico človeškega telesa, oblečenega v samo srajco. Prosen se je bliskoma okrenil in od-brzel, kar so ga nesle noge na šišensko stražnico, kjer je povedal, kaj je naše! in videl.
Na lice mesta se se s svetilkami takoj podala dva stražnika, ki sta razen gornjega života našla na drugi strani proge še spodnji de' telesa. S stražnice je bil slučaj takoj javljçn policijski direkciji in okrog 19. ure je že prispela na lice mesta komisija, ki sta jo tvorila pol. zdravnik dr P. Avramovič ter dežurni uradnik nadzornik Barič.
Medtem se je na progi nabrala številna množica ljudi. Prihitela je tudi neka ženska, katere pa niso pustili biizu.
Truplr je bilo po ogledu komisije pre-nešeno v mrtvaški voz in odpeljano *v mrt-vašn'co k sv Krišiofu
Samomorilec ie 15letni Ivan (Anzi) Rib-nikar, adoptivni sin gostilničarja »pri Anč-nku« v Šiški. Josipa Ribnikarja Dečko se je učil v Slomškovi uiici pri Vilmanu ključa vničarstva.
Kakšen je bil motiv samomora nedozorelega dečka, doslej še ni ugotovljeno Policijskim organom je bilo še ponoči odrejeno, da zadevo čim natančnejše preiščejo
Italija na Balkanu ter bodočnost odnošajev med Bolgarijo in Jugoslavijo
f Beograd, 19. januarja, i t i k a» priobčuje zanimivo poročilo svojega dopisnika v Sofiji o naporih, ki jih dela Italija za sklenitev pogodbe z Bolgarijo in o stališču, ki ga zavzema v tej stvari sofijska vlada. Ni dvoma, da ae na Balkanu pripravljajo važni dogodki, ki utegnejo zelo spremeniti sedanje razmerje med balkanskimi državami. Z druge strani ae tudi vidi iz tega članka, kako daleč je že razpredla Italija svoje mreže na Balkanu.
Članek veli najprej, da se vsi oficijelni krogi v Sofiji zadnje čase izredno zanimajo za nadaljni razvoj napetosti med Jugoslavijo in Italijo, zlasti zaradi albanske pogodbe in da vsi voditelji sedanjega režima smatrajo Bolgarijo kot nekakega razsodnika v sedanjem položaju na Balkanu.
Zunanji minister Burov je naročil vsem poslanikom v inozemstvu, v prvi vrsti pa т Beogradu, Rimu in Tirani, naj mu poročajo z največjo podrobnostjo in hitrostjo o vsakem dogodku, ki se nanaša na razmerje Italije do Jugoslavije. Splošno smatrajo v Sofiji, da je sa letos pričakovati važne dogodke na Balkanu, ki utegnejo iznenaditi.
Dopisniku «Politike» je podal eden vladnih poslancev, ki stoji zelo blizu zunanjemu ministru in ki je dobro poučen o namerah bolgarske vlade, izjave, ki morajo povsod povzročiti izredno pozornost. Ta politik pravi, da si mora biti vsakdo svest resnosti splošne, v prvi vrsti pa situacije na Balkanu Razmerje med velesilami je dovedlo do tega, da ima Italija prevladajo« vpliv na Balkanu, vsaj za sedaj, ali z drugimi besedami: Italija ima v tem delu Evrope popolnoma proste roke. Anglija in Francija sta preveč zaposleni z dogodki na Kitajskem. Zato prihajajo balkanska vprašanja zanji šele v tretji vrsti v poštev, ker je še prej na dnevnem redu razmerje do Rusije. Zato tudi Mussolini spretno izrablja zmede drugod, da posega v dogodke na Balkanu in vodi ekspanzijo Italije proti vzhodu. Zelo verjetno je. da bo Italija letošnje poletje storila prve korake na Balkana. 0 tem so si vsi merodajni krogi v Sofiji edini in računajo s tem kot z gotovim dejstvom. Zato se tudi pripravlja Bolgarska, da je dogodki ne presenetijo.
Vlada gosp. Ljapčeva se še ni odločila, kaj naj stori z italijanskim predlogom, ki gre m tem. da se sklene z Bolgarijo pogodba
0	»vezi in prijateljstvu. V tem pogledu čaka na mnenje Londona, do katerega se je obrnila. Sofija se bo odločila, čim dobi odgovor od angleške vlade. Bolgarija pa se nikakor ne bo tako hitro odločila, ker se noče prenagliti. Vsekakor pa bo šla tjakaj, kamor jo vodijo njeni interesi. Seveda je treba razumeti, kako smatra vlada prave interese države. Dejstvo je, da stoji na stališču sv. šte-fanske mirovne posodbe in da vodi 6vojo politiko s tega stališča
Z druge strani pa ni izključeno, da poišče bolgarska vlada v odločilnem trenotkn stike
1	Beogradom in začne pogajanja v istem prav cu, kakor je to storila leta 1913. pred Bre-galnico in leta 1915. pred vstopom v svetovno vojno.
Zaenkrat posvečajo vodilni krogi v Sofiji vso pažnjo konsolidaciji razmer v - državi «ami, da se zavaruje prèd morebitnimi izne-nadenjL
Ni dvoma, da je ta bolgarski politik podal točno sliko o mišljenju sofijske vlade, kar se tiče zunanje politike in zlasti razmerja do Jugoslavije. Zato mora biti naša država zelo oprezna in mora tudi ona paziti, da je dogodki ne prebite.
To poročilo «Politike» je za premotri-▼anje bodočih odnošajev med Jugoslavijo in Bolgarijo zelo važno. Iz njega se dajo napraviti zaključki o bodočnosti razmer med obéma državama.
Sanetefanski mir iz L 1878., ki je bil v polnem obsegu rusko delo, je dal novo ustanovljeni Bolgariji med drugim tudi Makedonijo s Skopljem in Tetovom. Razveljavil ga je berlinski kongres istega leta ter pustil Makedonijo Turčiji.
Pred balkansko vojno med Srbijo in Bolgarijo sklenjena pogodba je določila, da
fripade vse ozemlje severno in zapadno od arplanine Srbiji, ozemlje vzhodno od Ro-dopske planine pa Bolgariji. Ozemlje med Šarplanino, Rodopom, Egejskim morjem in Ohridskim jezerom (to je v glavnem Makedonija) velja kot sporno; določilo se je: Ako bi se pokazalo, da je ureditev tega ozemlja v avtonomno provinco radi splošnih interesov srbskega ali bolgarskega naroda ali iz kakega drugega, bodisi notranjega ali vnanjega vzroka nemogoča, tedaj se sporno ozemlje razdeli na srbski in bolgarski del, in sicer tako, da gre meja od gore Golemi vrh severno od Krive Palanke posredi čez Ovčje polje in preko Vardarja nekaj kilometrov severno od Velesa in konča ob Ohridskem jezeru eeverno od mesta Ohrid. V tej in še v drugih točkah se določa ruski car za razsodnika.
Vsled raznih okolnosti je Srbija 1. 1913. sahtevala revizijo teh določb, osobito. ker ni dobila preko Albanije dohoda do morja, da se ji prepusti več ozemlja v Povardarju. in sicer v prvi vrsti Pelagonijska ravnina s Prilepom in Bitoljem, kar bi ji omogočalo gospodarski dostop do Soluna. Bolga-
rija je trdovratno odklanjala vsakršno koncesijo.
Nadaljno je znano; po Brega I ri ici se je Makedonija razdelila med Srbijo, Grčijo in Bolgarijo.
Leta 1915. sta antanta in Nemčija s svojimi trabanti licitirali za Bolgarijo, katere pomoč je bila osobito za prvo, ki je imela bas takrat velevažno usodno ekspedicijo ua Dardanelah, velikega pomena. Zato je antanta pritiskala na Srbijo, ki je imela postati žrtev njene zadrege, da izpolni bolgarske zahteve, ki so pomenile _ odstop Makedonije do navedene črte Golemi vrh — Ohrid iz 1. 1912. Pašič je že v avgustu leta
1914.	obvestil Rusijo po beograjskem poslaniku, da je Srbija pripravljena popustiti in Bolgariij "odstopiti ozemlje tako, da bi bila meja v glavnem Bregalnica, potem izliv I.ukovice v Bregalnico in nadalje raz-vodna črta vzhodno nad Vardarjem, tako da bi Štip in Radovište pripadla Bolgarom.
Ali pritisk antante na Srbijo je naraščal, osobito po Gorlicah in neuspehih italijanske intervencije. Bolgarija je dosledno in striktno zahtevala mejo Golemi vrh - Ohrid iz 1 1912., in antanta ji je naposled obljubila in garantirala zaželjeno mejo, ako se udeleži vojne. V tej skrajno neugodni situaciji je Srbija zahtevala od zaveznikov, da ji dovolijo vsaj s strategijsko mejo zavarovati Skoplje z Ovčjim poljem, da ji pustijo Prilep in pa predel zapadno od Peristera (Bitolj pripade Bolgarom) ali od Suhe planine do albanske meje, tako da bi vsaj v teritoriju Prespanskega, oziroma Ohridskega jezera Srbija imela skupno mejo z Grčijo.
Ponudbo antante, ki je šla preko srbskih želja, je Bolgarija zavrnila ter v zaupanju na nemSko - avstrijsko - turško zmago napadla Srbijo v bok.
Kakor je razvidno iz «Politikinega» poročila, če mu smemo popolnoma verjeti, bi šli v Sofiji z ono stranko, ki ji Izpolni njihovo zahtevo iz 1. 1913., oziroma 1915., to je mejo Golemi vrh - Ohrid. Odgovor na tako zahtevo je že izrečen.
Zelo zanimivo in nič manj optimistično pa je poročilo, ki ga je priobčil «Journal de Genève» od svojega sofijskega poročevalca o Bolgariji in italijansko - jugo-slovenski napetosti. Dopisnik izvaja v glavnem:
Kakšno stališče zavzame Bolgarija v slučaju, da bi kak nenaden incident pretvoril sedanjo italijansko jugoslovensko napetost v konflikt? Ali ne bi konflikt na Balkanu, ki bi oslabil Jugoslavijo, postavil Bolgare v skušnjavo, ki bi jo težko premagali? Vedeti je treba, da nastopa Italija že poldrugo leto kot pokroviteljica ideje makedonske nezavisnosti. To nam dokazuje velika kampanja italijanskega tiska in pa dokumenti v beograjskem notranjem ministrstvu. Znano je, da je Bolgarija preplavljena po makedonskih beguncih, ki so bolj pokorni revolucionarni organizaciji kakor pa svoji legalni vladi To dejstvo vsebuje izvestno pretnjo glede vzpostave in čuvanja odnošajev med Bolgarijo in kraljevino SHS. Anketa, ki sem jo priredil v Sofiji v najrazličnejših krogih, mi je pokazala, da Bolgarija ni pripravljena, da bi v letu 1927 . 8e tretjič obnovila svoje zablode iz 1. 1913. in
1915.	Ona ve, koliko 6ta jo stali prvi dve in si je na jasnem, da bi bila tretja zanjo definitivno fatalna. To mišljenje zastopajo osebnosti iz vseh političnih in družabnih krogov. Poleg tega sem se prepričal, da pridobiva ideja o tesnem zbližtnju z Jugoslavijo stalno novih tal. nedvomno po zaslugi vladi Cankova in Ljapčeva in pa po zaslugi čistejše zavesti balkanske realnosti. Pred nekaj dnevi mi ie rekel minister zunanjih poslov gosp. Burov: Ni mogoča za nas druga politika. Četudi je ne bi vodil iz osebnega prepričanja, vendar bi vodil tako politiko po fizični potrebi.
Imejte na umu, da se ne dela na kaki trenotni avanturi, ako vam ljudje iz Sofije govorijo o bolgarsko jugoelovenskem zbli-žanju. Ne gre za eksploatiranje zunanje konjunkture, ki izloča Jugoslavijo na evropskem vzhodu, da bi se od nje dobile vsemogoče koncesije Dela se na stvarni želji, da se likvidirajo vsa odprta vprašanja in da se živi v miru. Neki bolgarski minister mi je govoril' «Naš narod občuti neko bolestno potrebo za mirom.j Na bazi te želje se morda najde po elegantni in koncizni formuli francoskega diplomata občutek, ki ga imajo Srbi in Bolgari, da je edino vojaški neprijatelj opasen. za Srbina Bolgar in za Bolgara Srbin in da je bolje, ako živita Bolgar in Srb kot prijatelja, ker jima je odločeno, da živita drug poleg drugega. Ob stoja pa tudi zaveel o impozantni sili, ki bi jo predstavljalo 20 milijonov ujedinjenib balkanskih Slovanov, sila, ki ni agresivna, ampak čuvarica miru, ki bi dopustila dvema narodoma vrlo močan intelektualni trgovinski in finančni razvltek in realiziranje naravnih bogastev na eni in drugi strani Timoka. ki so danes večinoma neizkoriščena. To sem mogel ugotoviti tako v Beogradu kakor v Sofiji Poleg lega živi prepričanje, da bi bila edino ta Unija sposobna ustvariti na pacifističen način edino željo južnih Slovanov, t. j. dejanski izhod ua svobodno, oziroma Egejsko morje.
To poročilo ženevskega lista je priobčila tudi beograjska oficijoena «Samouprava» a pripombo, da ga zaradi važnosti vprašanja priobčuje v celoti.
Sofija, 20. januarja, r. Oficijozni organ zunanjega ministrstva «La Bulgarie» poroča
o vznemirjenju, ki se je pojavilo po vsej Bolgariji glede vesti o možnosti morebitne obnove diplomatskih odnošajev med Jugoslavijo in Rusijo. List opozarja na nevarnosti, ki jih utegne imeti to zbližanje za Bolgarijo, Balkan in eploh Evropo.
Albanska opozicija in tiranski pakt
V eni zadnjih številk znanega lista «La Fédération Balkanique« priobčuje Fan Noli, glavni nasprotnik Ahmeda Zogu in njegovega režima članek, o tiranskem paktu, iz katerega povzemamo sledečo vsebino:
Italijansko-albanski pakt ustvarja za Albanijo kritično situacijo, ki jo morajo patrijoti premotrivati hladnokrvno in proti kateremu morajo nastopiti, zakaj drugače bi mogel povzročiti najhujšo katastrofo, italijansko vojaško okupacijo in razdelitev Albanije med njene sosede.
Dejstvo, da ima na osnovi italijansko-albanskega pakta imperijalistična Italija prvo besedo v Albaniji, nam ne sme pustiti iluzije, da bi nam Jugoslavija in Grčija pomagali osvoboditi se Italijanske kolonizacije in preprečiti delitev dežele, ki bi bila nje posledica.
Jugoslavija in Grčija sta sami postavili Ahmeda Zogu na vlado in sta ga vzdrževali, kolikor jima je bilo mogoče tekom zadnjih dvèh let
Imperijalistična Italija nima nikake-ga intresa nakopati si sovraštvo Jugoslavije in Orčije radi lepih oči teritori-jalne nedotakljivosti Italije. Skalnate gore na severu in na jugu nimajo nika-ke privlačne sile za Italijo in rada jih bo podarila našim balkanskim sosedom; po vzgledu Sonnina Tittonija in Nittija, toda pridržala s) bo plodne poljane Musekaje in osrednje Albanije. Begi bodo po vzgledu Esada Toptanl zadovoljni s to solucijo, saj bo dvignila vrednost njihovih veleposestev; re-akcijonarno velike velesile bodo zadovoljne, zakaj na osnovi tega sporazuma bo mir na Balkanu na stroške Albanije zagotovljen in samostojna Albanija bo zbrisana z zemljepisne karte. Da izvedejo ta satanski načrt, bodo naši sosedje povzročili nemire ali vsaj dali poguma zanje, — po vzgledu onih iz zadnjih dni, — da opravičijo z njimi intervencijo in razdelitev, izvedeno na uradno željo naše današnje protinarodne vlade in s pritrdilom Italijanskih, srbskih in grških poslancev v psevdopar-lamentu v Tiranu
Nauk iz teh dogodkov je, da se bo vsak novi nered, povzročen po enem od albanskih sosedov, izkoristil kot pretveza, da se izvede novi načrt delitve, ki se je odlašal tako dolgo.
Nobeden od patrijotov ne sme tedaj postati naivno orodje naših sosedov, ki hočejo samo pospešiti končno katastrofo naše domovine. Ker pa nismo v položaju. da bi se mogli 2 orožjem v roki dvigniti zoper sovražnike, tako močne kot so naši sosedje, nam ne preostane drugega, kot potrpeti in počakati ugodnega trenutka, ki bo nastopal, kadar se zrušijo imperijalistični režimi naših sosedov. Ta čas pa moramo preprečiti г vsemi sredstvi vsakršno uporno gibanje, vsakršne opasne politične nerede, vsakršne politične atentate, zakaj prelivanje krvi te vrste bi moglo postati fatalno za Albanijo.
Moramo razumeti enkrat za vselej, da smo bili z invazijo wrangtovcev potisnjeni v situacijo, ki spominja v vseh ozirih na položaj za časa turške suž-nosti pred balkanskimi vojnami. Nobeden nacijonalist ni bil takrat tako naiven, da bi mislil, da se da doseči narodna svoboda s političnimi umori ali upori. Naše delo je bilo tedaj omejeno: se-stojalo je iz propagande v korist naši ideji, iz pričakovanja prilike, da se uresniči. Prav tako mora biti naše delo dandanes. Ako bomo imeli potrpljenje, da počakamo, ako ne bomo dali s svo-jiim lastnimi rokami orožje notranjim izdajalcem naše domovine in našim im-oerijalističnim sosedom da z njim zadavijo Albanijo, bo prišla prilika za našo osvoboditev iz tuje sužnjosti z matematično sigurnostjo. Zakaj nenormalna situacija sodobne Evope ne more dolgo trajati. Prej ali pozneje se bo obzorje zjasnilo za vse in tndi za nas. Dotlej pa je treba potrpeti hladnokrvno. boriti se modro in se brez pre-
stanka pripravljati za dan osvobojenja. •
Pariški «Quotidien», organ zmerne levice razpravlja o položaju na Balkana in pravi, da se v JugoslavJ i £e dolgo ni opazila taka aktivnost v zunanji politiki kot sedaj po
Javne tajnosti v Italiji
V Itailiji ljudje o javnih stvareh ne govoré več, ampak šepečejo. In še kadar šepečejo, imajo navado, da znižajo glas in se ozrejo na vse strani. Medtem pa s skoraj nevidno kretnjo de-nejo prst na usta in rečejo: »Še svojim ljudem ni mogoče več govoriti.«
In vaš najožii znanec je, ki vam pritrdi z mežikavim, nezaupljivim bleskom v očeh: »Da, res je tako!«
Kakor v najtežjih minutah med svetovno vojno, ko so ovaduhi želi bogato žetev in nisi smel spregovoriti, zakaj stene so poslušale, in še hujše je.
Če se pelješ v vlaku, ti sedi nasproti človek in se zdi. da dremlje, a posluša. V kavami sedi filister za mizo in je neprestano zakrit s časopisom, da ga nihče ne vidi, skozi listovo stran pa je naredil luknjo za opazovanje.
In da so vsa sredstva, potom katerih bi ljudstvo lahko kaj izvedelo, pod najstrožjo kontrolo, vendar ljudje vidijo stvari in jih razumejo. In četudi je vsaka beseda storat prisluSkovana, vendar se ljudje dobro razumejo med seboj.
Sedel sem v kavarni in gledal v mračen jesenski dan skozi okno. Na moji desni je sedel črnikast gospod, ki se je očividno dolgočasil in je istotako gledal mimo mene na ulico.
Mimo je prišla črna milica. Puške je imela na ramah, šli so v neredu in so govorili med seboj.
Ne vem. kako, da mi je ta hip ušel pogled na črnikastega gospoda, ki se mi je posmehnil nekoliko predomače in je pomežiknil skozi okno. Mislil je mi-ličarie; mislil sem, da vidi kaj posebnega, zato sem se ozrl skozi okno znova.
Mimo okna so zopet šli miličniki, par finančnih stražnikov je bilo pomešanih vmes. Neki miličnik je pripovedoval nekaj važnega in podpiral svojo besedo z živo kretnjo, finančni stražniki so ga poslušali . .
Moj novi pogled na črnikastega gospoda je srečal novo mežikanje in se je v tem hipu pomaknil bližje mene, nagnil obraz in del roko k ustam, da bi zdolgočaseni natakar preko prazne kavarne ne mogel brati iz premikanja njegovih ust, kaj je dejal.
»Značilno!«
Človek postaja previden in včasih že res več, nego previden. Iz preprostega filistra se lahko izobliči zvit policijski agent. Zato sem dejal: »čemu — značilno!« Ni se ugnal. Ozrl se je in pripomnil: »Ali niste opazili, kaj se zadnje dni spreminja pri nas?«
Kako, da je ta človek tako zaupljiv nasproti meni, mi je šinilo v glavo. Ker si v hipu nisem mogel odgovoriti na to, sem dejal: »Ne.«
»Na kraljev godovni dan so izostale parade. Zadnji hip. Parada je bila Ie malenkostna, manifestiranje za kralja niti daleč tega, kar je ob vsaki priliki za Mussolinija.« »No, nisem bil na cesti,« sem dejal. »Ali je kaj čudnega?« je dejal. »Kralj je danes igračka v diktatorjervih rokah. Govoré in meni se zdi povsem verjetno, da se je krali branil podpisati zakon o smrtni kazni in druge težke odredbe. Kdor pozna kralja, se mu mora zdeti verjetno, da je nerad storil, kar je storil in da je moral podpisati, če je hotel ostati kralj . . .« Skomizgnil sem z rameni
sklenitvi italijansko - albanske pogodbe. Država se po vojni še ni čutila v taki nevarnosti kot baš sedaj. Politični krogi v Beogradu, kakor v Zagrebu in Ljubljani smatrajo albansko pogodbo za stalno pretnjo in grožnjo državnim interesom. Zakaj ta pogodba ima določbo, ki v diplomatskih paktih ni navadna, da sme namreč Italija pošiljati svoje čete v Albanijo, ako bi bil njen notranji red v ' opasnosti. Tiransko vlado pač priznavajo druge države, nikakor pa ne Albanci iz goratih krajev, ki ee upro vladi, kadar razpiše davke ali zahteva vojake. Še bolj nevaren je položaj v severni Albaniji, kjer je prebivalstvo toliko kot popolnoma neodvisno. V južni Albaniji zahteva ljudstvo že delj časa agrarno reformo, ker ga fevdalni veleposestniki izrabljajo. Njihov eksponent pa je ministrski predsednik Ahmed beg Zogu, prijatelj Mussolinijev in morda tudi njegov bodoči zet, kakor ee mnogo govori. Širijo se namreč govorice, da se bo dal Ahmed kmalu kronati za albanskega monarha, nakar se ima poročiti z Mus solini jevo hčerjo.
Figura Ahmeda bega Zogu je vse prej kot prikupna. Je pač tipičen albanski brigant, pravi «Quotidien» nadalje, in pripravljen služiti vsakomur, ki ga dobro plača, pa tudi pripravljen izdati ga* ako se najde kdo, ki mu ponuja še več. Zogu je bil najprej prijatelj Jugoslaviji, postavil pa ae je kmalu za precejšen znesek v gotovini pod protektorat fašistične Italije. Mussolini ga je plačal in ga ima sedaj še posebno v rokah s pretnjo notranje revolucije v Albaniji, ki bi jo lahko izzval prejšnji albanski predsednik, prélat Fan Noli, ki živi sedaj kot
„Sijajen uspeh" liktorskega posojila v Italiji
Rim, 20. januarja.
Z 18. L m. se je zaključilo podpisovanje liktorskega posojila v Italiji in njenih sre-domorskih kolonijah, dočim pa se zaključi v Somaliji In Eritreji ter v inozemstvu šele 31. marca.
Kakor poroča fašistični tisk, je podpisovanje liktorskega posojila doseglo ogromen uspeh. Po dosedanjih ugotovitvah da so podpisane tri milijarde lir in sicer dve hi tričetrt milijarde v kraljevini, četrt milijarde pa v Inozemstvu, pri čemer se je posebno odlikovala Amerika, to se pravi, italijanski Izseljenci. »Pravcati plebiscit«, tako pišejo fašistovski listi, in dostavljajo, da le ta sijajni uspeh podpisovanja naj-stvarnejši in najneizpodbltnejši dokaz, da se prebivalstvo Italije spontano ia delo-tvorno odziva pozivom fašističnega režima. Zlasti se pa poudarja, da tvorijo glav ni del vse podpisane svote podpisi po 1000, 500 bi 100 lir. Nekateri listi, kakor n. pr. »Tribuna«, navajajo, da so se posebno odlikovali kmetje v Južni Italiji, ki da so se kar gnetli okoli malih bank v spremstvu svojih duhovnikov, da se je v gorenjem Poadižju, torej med Nemci, podpisovalo naravnost plebiscitno in da so celo jetniki v kaznilnici v Augusti prosili, da nai se jim dovoli podpisovanje liktorskega posojila.
Glede finančne strani se poudarja, da se Je dosegla tista svota, ki jo je vlada hotela doseči. S tem, da so se podpisale tri milijarde, se Je ta svota, ki so jo hranilci odtegnili obtoku, zopet vrnila v obtok in bo tako znatno odpomagano sedanjemu pomanjkanju tekočih denarnih sredstev.
Kar se tiče moralne strani, se poudarja, da je posojilo postalo silno popularno, da se je ljudstvo naravnost trgalo zanj in prinašalo z največjim navdušenjem svoje prihranke.
Človeku, ki je videl na lastne oči, kako se je podpisovalo to posojilo, se mora v resnici zagabiti, ko čita te tirade.
Da ni bilo pritiska in da ni bilo propagande!
In vendar ie moralo vse državno urad-ništvo, do zadnjega najrevnejšega, začasno zaposlenega dnevničarja podpisati na ukaz od zgoraj vsaj 100, če ne 200 lir! Sa) je ravno tako posili moralo podpisovati posojilo tudi uslužbenstvo vseh zasebnih ustanov, uradov in podjetij, kjer imajo fašisti le količkaj besede. Saj se je grozilo vsem tistim, ki so za podeljevanje obratnih dovoljenj odvisni od državnih oblasti, da se jim odvzamejo ta dovoljenja, če ne podpišejo liktorskega posojila!
In propagande ni bilo, pa so bili listi vendarle prisiljeni, da so prlobčevali vsak dan cele dolge stolpce pozivov vlade, vseh
»Gotovo je, da ima kralj, ki je proti nasilju že po svojem značaju, med armado mnogo privržencev. In če bi armada hkratu nastopila ob priliki svojih parad, bi lahko naredila kaj takega, kar bi bilo Mussoliniju morda neprijetno.«
»Saj je on, Mussolini poveljnik čez armado,« sem se drznil pripomniti.
»Saj ravno radi tega jo je tudi obdržal v vojašnicah. On je vedel, da je važno, če ima armado v rokah. Vendar ji ne zaupa Zato jo bo počasi spravil v žakelj.«
Črnikastega človeka sem pogledal debelo, moj pogled je bil vprašanje.
»Kaj me gledate? Vi nič ne veste, vi nič ne gledate! ... Ali niso nekatere armadne zbore zmanjšali? Ali niso ukinili cele polke in odnesli njih zastave v muzeje. To se pravi, da redna armada izginja, na njih mesta oa stopa milica, ki se množi in spopolnjuie. Častnike odpuščenih Dolkov so pridelili k milici. Naši fantje ne bodo več dejali, da gredo v vojake, ampak da gredo v fašiste.«
Temu sem se nasmehnil. »Naborov ne bo treba,« sem dejaL »V fašistovske organizacije so vpisani že v šolah...«
gost italijanske vlade v Bariju. Iz tega «e vidi. da Italiji ne bo težko izzvati nemire in vstaje v Albaniji Poslužila se bo ali Ahmeda Zogu ali pa Fan Nolija, ki sta Aa njena plačanca. Čim ee pojavijo neredi v Albaniji, bo Italija izkrcala na njeni obali čete in zasedla Dra5 ш Valono.
Tako italijansko politiko pa odobrava in naravnost podpira angleška vlada, ki ae ae ozira preveč na Mussolinijev« metode, kadar ima gotov smoter pred očmi. In njena evriia je, da napravi is Italije trgovinsko in vojaško podružnico, kar ae ji je že precej posrečilo. Dejstvo je, da je danes ie velik del albanske trgovine v italijanskih rokah, ali pod nadzorstvom angleške phito^racije. Ze razmišljajo o gradbi štirih, predvsem vojaških železnic preko albanskih gora do jugoslovenske meje, peta proga pa bi Ha vzdolž Jadrana ln bi vezala te Mri železnice Baje je že pripravljen poseben angleški sindikat za grad bo teh železnic. Govori se tudi, da nameravajo napraviti is Medove in S kadra močni vojaški oporiKL
Ako bi Italija zasedla Albanijo, bi bila Jugoslavija ogrožena kar na treh točkah. Na prigovarjanje Anglije išče sedaj Italija atifce z Bolgarijo in Rumunijo, da bi pridobila ti dve državi za popolno obkrožen]« Jugoslavije.
Ni čuda, da so v Beogradu v velikih skrbeh in da Iščejo izhoda iz te zagata. Ni lahka naloga, ki jo je prevzel novi zunanji minister dr. Perié. Eden njegovih prvih korakov je bil, da je začel sondirati ч Moekvi. Uspeh tega koraka se ne bo kmalu izvedel, ker so v Beogradu in Moskvi zelo rezervirani v tej stvari. Tudi Jugoslavija ae bavi sedaj z gradnjo dveh železnic prod meji. Da bi mogla čim lažje izvesti svoj obSirni program vojaških gradb, je poklicala na čelo ministrstva za promet generala, ki je bil poprej načelnik transportnega oddelka v generalnem štabu.
Mala antanta j« seveda na strani Jugoslavije, Sedaj razmišljajo o novem sestanku njenih zunanjih ministrov, da bi »e pripravili na obrano morebitnega napada, ki ga pripravlja Italija.
mogočih uradnih predstojnikov, fašistov-sklh in nefašistovskih organizacij, da, celo cele strani imen podpisovalcev. Tvoja sveta dolžnost je, da podpišeš čim največ, izdajalec domovine si, če n« podpišeš! Po vseh vogalih so bili nalepljeni lepaki, ki so pozivali na podpisovanje, v izložbah vseh trgovin pozivi, v vseh uradih pozivi, na okencih poštnih, davčnfh, železniških blagajnic pozivi, po vseh železniška vozovih, tudi v tujih. Inozemskih, pozivi in zopet pozivi in kak krik la vik po Italijanske mtisku, če se le kdo drznil odstraniti tak poziv v mednarodnem vlaku! Čudno ie le, da poluslužbeno fašlstovsko glasilo »Tribuna«, iznaša dejstvo, da je takolme-aovana fašlstovska diktatura »dosegla« svoj uspeh z llktorsklm posojilom — »raz-drobivši vsako sabotažo ln obortvši vse ovire«! Bilo Je torej sabotaže liktorskega posojila, katero je bilo treba razdrobiti, in bilo je ovir, ki so se morale oboriti! Je pač res, kar se splošno trdi. da bi danes ne bila podpisana niti ena milijarda, če ne bi bil fašizem z najbrutalnejšfm pritiskom in najodurnejšimi grožnjami prisilil prebivalstva, in sicer ravno neimovite sloje, delavca, kolona, malega kmeta, malega obrtnika in trgovca ter javno in zasebno name-ščenstvo, da so odtrgali od ust sebi in svojim družinam kos prepotrebnega rim kruha In ga žrtvovali za fašistovske vrtoglave finančne eksperimente.
Poleg vseh drugih prav posebno način, kakor je fašistični režim prisilil trgovstvo k podpisovanju liktorskega posojila, presega vse, kar se je kedaj storilo s strani kake vlade za izmozgavanje ljudstva. Saj je znano, da se je zato, ker trgovstvo niti od daleč »ni storilo svoje dolžnosti«, ker Je pač ni moglo, ker nima tekočih sredstev in so mu valutni skoki zanesli v posle skoraj popolno mrtvilo, uvedla neka posebna obratna licenca, katera se dobi proti položitvi kavcije v znesku 500 do 5000 lir v gotovini ali pa v liktorskemu posojilu. In to kavcijo mora položiti vsakdo, ki se bavi ali namerava baviti se s trgovino, tudi najrevnejši kramarček. Vlada se je Izkazala napram tem prisilnim podplsovalcem liktorskega posojila celo tako uslužna, da je sedaj ob nepreklicnem zaključku podpisovanja storila izjemo, namreč da Je podaljšala rok za zaključenje podpisovanja liktorskega posojila v svrho položitve te akcije do 31. t. m. in dovolila plačevanje v obrokih. To vladno uslužnost pa bo moral plačati s položitvijo kavcile marsikdo, ki je mislil doslel, da mu je ne bo treba položiti.
Da, res I i k t o r s k o ! Saj je to zanj najprimernejša označba: Iiktorskl sveženj palice in sekira, m s palicami in sekfro je izsflil fašistični režim tri milijarde iz črne italijanske ljudske revščine!
Après nous le déluge!
I »To je res,« mi je pritrdil črnikasti gospod. »Res je pa tudi, da se brezdno med Mussolinijem in kraljem, in seveda tudi med ljudmi, ki so obema vdani, vedno bolj veča. Malokdo kaj ve o tem, a slutimo lahko mnogo. Nekdo igra nevarno igro...«
Umofknil je. Na ta molk pa sem dejal: »Kdo je igro dobiL vemo. Nič več se ne da izpremeniti...« Pri tem sem mežikaje zrl na gospoda, ki pa ni premaknil niti ene poteze obraza, da bi se izdal.
»Vse je pod kontrolo... Na mejah so oni. v uradih so oni, na železnicah, med orožnStvom, med finančnimi stražniki tvorijo dobršen del armade, kujejo javno mnenje in s silo ubijajo novo mišljenje ljudstvu. Vse. kar je bik), je dragoceno, samo še kot spomin na preteklost...
Bil sem tiho. Zganil sem z rameni, plačal in odšel.
Se danes ne vem, aH je bil ta človek nekoliko vinjen — sicer bi ne bil govoril tako odkrito — ali pa me je hotel izvabiti do nevarnih izjav. Vendar pa mi je odkril resničnost položaja is tudi lo ima svojo vrednost.
Vsem treznim slovenskim ljudem v prevdarek
SLS gre na oblastne volitve, da tu» cii nove oblastne skupščine zlorabi za svojo strankarsko politiko. Klerikalci napovedujejo, da bodo oblastne skup« ščine nove tribune za njihove politič* ne demonstracije. Po njihovem načrtu naj se politični prepir, ici nam je že in nam še v Narodni skupščini toliko škode napravil, prenese iz Beograda še v Ljubljano in Maribor. S tem ses veda se že v narrej podkopava pravi pomen in vsaka korist oblastnih skup» ščin, ki morejo le takrat kaj uspeha prinesti našemu ljudstvu ter pripomo» či do ozdravljenja naših domačih ne» prilik in nezgod, ako obvelja načelo: Ven s politiko iz oblastnih samouprav!
Kdor zahteva, da se nove oblastne samouprave posvetijo pametnemu go* spodarskemu delu, ta ne more voliti kandidatov SLS!
Kdor je za pravo ljudsko avtonomU jo, ta bo volil protiklerikalno.
Klerikalna stranka je od 1. 1918. sistematično zapravljala avtonomijo našega ljudstva ter onemogočala ure» ditev poštene samouprave. Ona je 1918. razpustila in odpravila deželni Izbor, podržavila deželno premoženje v vrednosti pol milijarde Din, izročila deželne dohodke državnim kasarn.
Ona je I. 1921., ko se je delala usta« va, s svojim brezglavim nasprotova» njem dejansko podpirala centraliste no strujo in so bile ustavne garancije za uvedbo samouprav, za dekoncen« tracijo in decentralizacijo javne upra« ve izvojevane proti njej.
Ona je 1. 1923. omogočila, da se je za dolgo dobo établirai v državi vele» srbski centralizem radikalov, katerim
je v zloglasnem Markovem protokolu pod pogojem, da se oblastne samo-uprave ne izvedejo, volitve v oblastne skupščine ne razpišejo, obljubila in tudi dala vso svojo pomoč in podporo.
Ko so bile oblastne volitve proti njeni volji koncem I. 1926. razpisane, je SLS znova pričela gonjo proti ob: lastnim samoupravam. Proglaša jih za nesposobne ustanove, omalovažuje jih že v naprej, vse stori, da bi jih pred narodom diskreditirala, jim vze» la veljavo in ugled ter zaupanje ljud» stva.
Kdor glasuje za kandidate SLS, gla» suje za to, da bodo naše oblastne sa« mouprave propadle, ker jih izroča nji* hovim največjim sovražnikom.-
Kdor vrže krogijico v klerikalno skrinjico, pravi, da mu je- ljubša kle= rikalna fraza nego dobra cesta, da r a» je posluša politični prepir nego vidi popravljene mostove, da želi podpu rati propadajoče klerikalne prvake, ne pa obnovo slovenskega gospodarstva, da mu je protisrbska gonja klerikalcev več, nego napredek Slovencev, da raje čuje prazno zabavljanje, nego gleda vošteno trezno delo.
Kdor je zato. da se bo nam Slovencem tudi v bodoče tako slabo godilo. kakor se nam godi po zaslugi pogub* ne, nesrečne politike SLS. ta bo volil klerikalne kandidate.
Kdor je proti, kdor ie za zdravo in koristno gospodarsko delo, obrtnik, kmet, delavec, inteligent, iavni in prh vatni nameščenec, kateremu ie vpra= šanje dela in kruha nrvo vprašanje, ta bo volil kandidate SDS in ž nio zdrw žene NSS, bo dal svoj glas kandidat tom naprednega in narodnega bloka.
Slovenski obrtniki, pazite kosa volite!
Premnogokrat se poudarja, da obrtništvo na politiki ni zainteresirano. Res so njegove strokovne in stanovske organizacije nepolitične in take morajo tudi ostati, če hočejo biti prave zastopnice našega obrtništva. Vendar pa so gospodarski interesi tako tesno v zvezi s politiko, da je velike važnosti, da obrtništvo zasleduje tudi delo posa-, ineznih političnih strank. Tudi za obrtništvo ni vse eno, kdo vodi državne posle, kakor tudi sedaj pred volitvami v oblastno skupščino ni vse eno, kdo i n kako bo ščitil obrtniške interese v tej važni samoupravni korporaciji.
Vnel se je volilni boj. katerega gospodarski krogi ne gledajo toliko iz strankarsko političnega stališča, temveč stremijo, predvsem za tem, da prideio kot zastopniki našega obrtništva v oblastno skupščino možje, vneti borci za dobrobit obrtniškega stanu.
Kakor vedno, tako tudi sedaj poželjivo stezajo nekatere politične stranke svoje roke po obrtniških krogljicah. Najvsiljivejši med njimi je SLS, ki obljublja obrtništvu vse mogoče in nemogoče stvari. Toda obrtništvo ie sito obljub, zlasti od strani SLS, ki s svojimi 20 poslanci v našem parlamentu do danes ni pokazala nikakega uspeha za obrtništvo. Kdaj so se dr. Korošec in njegovi poslanci zavzeli za znižanje davkov, kaj so ukrenili proti šušmar-stvu, kdaj se je borilo njegovih 20 poslancev za interese slovenskega obrtnika?
Da, eno zaslugo ima SLS v zvezi z g. Pucljem za obrtništvo in ta ie. da so danes naši gospodarski krogi brez svojega gospodarskega parlamenta — brez zbornice. Nikdar SLS ni mogla pokazati tako jasno, nasprotstva do gospodarskih krogov, kakor ga je pokazala ravno z razpustom. Vladati je hotelu v zbornici in ker tega ni mogla, je z razpustom dokazala, da Ji je gospodarstvo deveta briga, SLS je ona. ki steza svoje roke po obrtniških organizacijah, ki hoče zadruge razbiti s tem, da uvaja vanje politiko. Ob volitvah v zbornico je bila ona tista, ki se ie vneto borila proti zadrugam. Ko pa so obrtniške organizacije zmagale, tedaj ie »Jugoslovanski obrtnik« začel razlagati važnost zadrug in priporočati, naj se obrtništvo oklepa svojih organizacij. SLS se je s tem izdala in danes stoji razgaljena pred obrtništvom, ki zre vanjo kot izdajalko njegovih interesov. Mnogokrat smo se vprašali, kakšno ie razmerje med g. Pucljem in obrtništvom. Nikdar ga nismo poznali kot obrtniškega zastopnika. In predstavil se nam je. ko je dvigal kot poljedelski minister kopje proti obrtništvu in pomagal SLS do razpusta zbornice. Ha, sedaj pa zopet prihajata gospoda in poklanja obrtništvu kadilo in miro! Dokazi govore proti SLS in g. Puclju in obrtništvo ima vzroke, da jili iz gospodarskih razlogov obsoja.
Razmere so privedle obrtništvo do tega, da danes razkropljeno po raznih političnih strankah, v veliki meri pa tudi povsem brezbrižno, ne predstavlja politično nikake moči. kar gotovo ni v prid obrtništvu. In sedai. ko agitatorji snažijo kljuke na obrtniških delavnicah, je treba, da se obrtnik odloči za ono kandidatno listo. ki mu s postavljenimi kandidati daje naiveč jamstva, da bodo prišli tudi interesi obrtništva do primerne veljave. Med vsemi kandidatnimi listami so gospodarski kandidati najbolje zastopani na listah SDS odnosno Naprednega bloka.
Kandidatura tajnika zbornice za tr-
govino, obrt in industriio g. Ivana Mo-boriča, ki je priznan gospodarski strokovnjak, nam jamči, da so cbrtniški interesi dani s tem v roke možu. ki ni le z besedo, temveč v dejanju pokazal, da pozna obrtniške težje. G. Mo-horiča gospodarski krogi ne smatrajo za političnega, temveč za našega kandidata.
Dolenjsko obrtništvo se je že leta oklepalo obrtniškega borca g. Filipa Ogriča. Kandidati g. Josip Ambrožič iz Ljubljane, Poljanšek iz Zirov. g. Lončar iz Tržiča, g. Anton Štefe iz Kranja, g. Slanšek v Krškem itd., so s svoiim delom dokazali, da se bore za obrtniške interese kot idealisti, ki vedo, da bo prišlo obrtništvo do veljave takrat, ko bo v svojih . težnjah odločevalo samo.
SDS je s postavitvijo teh kandidatur pokazala, da ie v oblastni skupščini, neobhodno potrebno krepko zastopstvo gospodarskih stanov. Od gospodarskih krogov pa je sedai odvisno, kdo bo zastopal njih interese. Kroglice, ki bi jih oddali gospodarski krogi za SLS, radičevce in druge liste, ki skoraj ne prihajajo v poštev. bi pomenile, da si gospodarski krogi sami iz-podiedalo tla.
' Gospodarski krogi bodo oddali kroglice gospodarskim kandidatom! Mi ne volimo stranke, temveč obrtniške zastopnike. Za nas volilni boj ne obstoja, agitatorji so za nas obrtnike odveč, ker obrtnik bo volil ie tistega ki se je že boril za njegove interese In to so zlasti gospodarski kandidati narodnega in naprednega bloka!
Akcija proti znižanju carine na vino
Iz Beograda se nam poroča: V Sloveniji započeta in potem v vseh ostalih vinorodnih krajih nadaljevana akcija proti znižanju carine orilikom francoske pogodb v vseh merodainih krajih napravila globok vtis. Priznava se, da je bila storjena velika po-greška, da ni bilo v Parizu nobenega strokovnjaka za to vprašanje, in da se ministrom ni zdelo vredno obvestiti javnosti o položaju. Korak delegacije ki je v Parizu izjavila, da bi se stvar dala uravnati s carino po 50 zl dinarjev in je to tudi naknadno poročala v Beograd, se danes pod vtisom akciie vinogradnikov splošno obsoja in noben noče zanj odgovornosti nositi Vse se izmika in dela, kakor da niso nič vedeli, kaj se je za njihovim hrbtom vršilo. V resnici pa nosi vlada za vsak korak delegacije polno odgovornost in sicer predvsem minister trgovine in bivši minister poljoprivrede. ki naj razračunata z delegacijo kakor sama vesta in znata. Akcija se mora nadaljevati. ker je tak običai, da delegacija predhodno neobvezno dogovarjajo, odobritev pa se izvrši pod političnim pritiskom. Krivda radičevskih ministrov, ki so imeli pogajanja v roki. pa je še večja, če trde, da niso nič vedeli, kajti taka nemarnost ima lahko usodne posledice.
Te dni so se vršile v zunanjem ministrstvu ponovne konference članov naše delegacije in zastopnikov poedi-nih ministrstev ter ie pod pritiskom enodušnega odpora vinogradnih krogov prevladalo mišljenje, da se Francozom že ponudene koncesije za nobeno ceno ne bodo mogle držati..
Vrstni ped skrinjic po s rez i h (glavarstvih) in imena nosilcev naprednih kandidatnih list (SDS in NSS) za volitve v ljubljanski in mariborski oblasti
(23. januarja)
Skrinjica
KAMNIK: dr Rihard Karba, župan in lekarnar Kamnik.
Skrinjica
BREŽICE: Karel C i m p e rš e k. trgovec in posestnik. Sevnica.
KRANJ: dr Albert Kramer, novinar, Ljubljana.
LOGATEC: Valentin Poljanšek. posestnik Dobračeva pri Žireh.
LJUBLJANA: (mesto): dr. Dinko Puc. odvetnik. Ljubljana.
Skrinjica
ČRNOMELJ: Julij Mazzelle. posestnik, Gradac pri Črnomlju.
KOČEVJE- Ivan R u s. posestnik in industrijalec. Loški potok. . KRŠKO: Alojzij S rib ar. posestnik. Ardro pri Raki.
LITIJA: Franc Lajovic. trgovec in posestnik Litija.
NOVO MESTO: Rudolf Fa 1 e s k i n L posestnik in opekarnar. Dol Straža.
PTUJ: Lovro P e t o v a r. posestnik. Ivanjkovci.
RADOVLJICA: Josip Ambrožič. Dosestnik. Ljubno.
ŠMARJE: Anton Perkovic, kmet in župan. Sv Floriian pri Rogatcu.
CELJE (mesto): dr. Anton Božič, odvetnik, Celje.
DOL LENDAVA: Јалег, P r e i n i n-g e r, nadučitelj, Dobrovnik.
GOR. GRAD: dr. Jože Gori čar, zdravnik, Mozirje
KONJICE? Ignac Kotnik, posestnik in trgovec z lesom, Vitanje.
LAŠKO. dr. Joža Bohinjec, ravnatelj, Ljubljana.
LJUBLJANA (okolica): Franc Zehal. posestnik. Rudnik pri Ljubljani.
LJUTOMER: dr Ivan S to j an. notar in župan Ljutomer.
MARIBOR (desni breg): Jože Finž-gar. kmečki sin. Sv. Marjeta na Drav. polju.
MARIBOR (levi breg): Matija Vra-č i č, kmet ir župan, Senarska.
MARIBOR (mesto): Josip Mohor-k o, postajenačelnik, Maribor.
MURSKA SOBOTA: Štefan Goditi a, evangeljski župnik, Gor Petrovci.
PREVAL IE: Peter Mravlja k. posestnik. Vuhred.
SLOVENJGRADEC: Albert P u n c e r, trafikant. Slovenjgradec.
Skrinjica
CELJE (okolica). Janko Lesničar, ravnatelj Zadružne zveze. Celje.
Državnim nameščencem
Kruh, ki ga nam državnim name» ščencem reže in deli država, je vedno bolj trd in neprebavljiv, po zaslugi vladnega režima, ki tira tudi nas dr» žavne nameščence v obup in pogin. Oglašajo se že preroki, ki v brezupni apatiji govore, naj se ne udeležujmo več aktivno volilnega boja in naj pu» stimo, da drvi kolo nizdol v prepad! — Medli pesimizem se polašča množi» ce in v brezupni paniki valovi sem in tja — brez cilja, čreda brez pastirja.
Ali naj se državni nameščenci res vzdržijo volitev v oblastne skupščine? Ako hočemo, da bomo popolnoma pro padli, da nas režim docela ubije in uni» či, potem se pač prepustimo svoji sle» pi usodi. Če pa hočemo, da si pribo« rimo nazaj vsaj tisto malce pravic, ki nam jih je nudil činovniški zakon, fca« terega nam je izvojevala ravno demo» kratska stranka, pa ga nesrečni režim na vseh koncih gloda in krši, da kma» lu ne bo imel niti ogrodja več, potem ne držimo križem rok, temveč nasto» rimo krepko in složno in odločimo tu« di z našimi kroglicami v prid Napred» nega bloka. Pomnimo, da so volitve v oblastne skupščine preizkušnja za vo» litve v Narodno skupščino! Lastnih poslancev državni nameščenci ne bo» do postavljali, ker se nočejo stanov» sko separirati. Zato pa tembolj kon» centrirajmo svojo moč v edini nam res prijateljsko naklonjeni stranki. Kar smo državni nameščenci prejeli do» brega in koristnega, smo dobili vse iz demokratskih rok. Sedanji režim pa tepta naše uzakonjene pravice, prikraj» šuje nam dohodke, grozi nam stalno z redukcijami, slabša vsestransko naš socijalni položaj, skratka — spravlja nas na beraško palico. Če bodo dana» šnje režimske stranke še nadalje vodi« le našo usodo in usodo naše države, ako bosta Ie politika in partizanstvo
Iz Moderndorferjevega gospodarstva pri občini in krajnem šolskem svetu v Mežici
Mežica, dne 21. januarja.
Kakor je našim čitateljem že zna» no, sta bila pri nas občinski odbor in kraj ni šolski svet razpuščena ter po« stavljen vladni komisar. Da nimamo rednega občinskega in šolskega za« stopstva, je kriv največ sedanji soci» jalistični kandidat Moderndorfer, ki je s svojimi komunistično orijentira« nimi pristaši tako razsipaval javen de« nar, da je zgubil zaupanje vseh trez» nih občanov in oblastev. Pri vsem tem gospodarstvu pa tudi ni pozabil na«se in svoje najožje prijatelje in pristaše. Znano nam je na podlagi poročila uradne revizije občinskega in šolskega gospodarstva, da si je dal V. Modem» dorfer lanskega leta iz občinske bla» gajne izplačati za pot v Ljubljano k finančni delegaciji enkrat 600 Din in drugič 700 Din. potem zopet 800 Din in 772 Din. Iz blagajne krajnega šol« skega sveta pa je sprejel dne 25. apri« la 1926 za neka «izvanredna dèla» 1000 Din, dne 30. 6. 1926 za obisk tečaja rokodelskih del 3000 Din, dne 12. 8. 1926 za knjigovodstvo 1000 Din ter dne 4. 9. 1926. za ureditev računov 3C00 Din in za tajniške posle še 600 Din. Poleg teh zneskov je še nebroj manjših, ki si jih je dal tekom zadnjih let iz blagajne krajnega šolskega sve« ta ali občine izplačati. Njegov najožji somišljenik in1?. Gustinčič pa je spre» jel tekom lanskega leta iz občinske blagajne za meritvena dela vodovoda, za načrt vodovoda, njega pregled in drugo v celem nič več in nič manj ka« kor 26.000 Din. In takih postavk, ki kar kričijo, je v revizijskem poročilu malo da ne na stotine.
Kakor čujemo, pride te dni k nam nek uradnik od mariborskega policij» skega komisarijata, ki bo težavno in dolgotrajno preiskavo dovedel do konca. Najbolj kričeč slučaj koruptiv« nega gospodarstva Moderndorferjevih laži socijalisto/ pa že ima v rokah dr« žavno "ravdništvo. Po Moderndorfer» jevem prigovarjanju je namreč kupil krajni šolski svet nek pianino za šolo, ki je bil cenjen k večjemu na 15.000 Din. — za celih 25.000 Din. Ta znesek pa se ni izplačal Kmečko=deIavski zve» z- v Ljubljani kot prodajalki tega kla» virja, ampak neki Izi Prijateljevi v Ljubljani.
Ker se Moderndorfer na vse mogo« če načine trudi, da bi se v tej celi stvari pokazal kot narodnega mučeni» ka, češ da se mu godi krivica, iz česar kuje sedaj za predstoječe volitve v oblastno skupščino za sebe kapital, mu povemo, da je to že prepozno. Vo» ditelji naših pravih socijalistov so že spoznali metode njegovega gospodar« stva v občini in pri krajnem šolskem svetu ter se v trumah odvračajo od njega, ki jih je spravil ob vse zaupa« nje pri oblastvih in jim zapravil ob« činsko avtonomijo. Mi apeliramo še enkrat na čast in poštenje vseh tukajš« njih delavcev, naj se ne dajo več va» rati od Moderndorferja, ki je pač uži» val sadove njihovega dela in truda, za delavce pa ni storil ničesar. Zato pa proč z njim za vedno, ker ni sposoben, da bi mogel zastopati koristi delav» cev v oblastni skupščini. Vrzite v ne» deljo kroglico v 4. skrinjo poštenja!
šla v klasje, smo sigurni, da v bližnji bodočnosti država in ž njo državni nameščenci popolnoma propademo. Obstoj naše lastne eksistence nas sili, naš lastni egoizem nas pritiska, da se vsi kot en mož dvignemo in pristopi« mo z volilno kroglico k volitvi ter jo spustimo v skrinjico Naprednega blo= ka!
Državni nameščenci! Brez boja ni zmage, da pa bomo zmagali v naših težnjah, da ne bomo ostali državljani slabše vrste, kamor so nas potisnili se» daj, storimo vsak svojo volilno dolž> nost, volimo s stranko SDS, ki ima edi» na v državi resen in širok državni pro« gram ter je zmožna, ustvariti novo dr» žavno življenje, v katerem bo imel vsakdo svoj pošten posel in pošten kruh. Ako nedeljske volitve izvedemo v skupnem složnem nastopu zmagovi« to, bomo tudi pri prihodnjih parlamen tarnih volitvah upoštevan faktor, do« bili bomo zaslombo v postavljenih kandidatih in lahko bomo imenovali tudi svoje kandidate na napredni listi ter na ta način odločno vplivali na svojo usodo.
Edina pot, ki nas bo povedla v zdra« ve razmere boljših časov je složen na« stop za idejo in program SDS. Le SDS edina nas je doslej smatrala za faktor, preko katerega se ne sme iti na dnev« ni red.
Demagogov in kričačev ne potrebu« jemo, ker prinašajo zgolj zlo in nesre» čo, potrebujemo resnih, pametnih in poštenih ljudi, ki ne bodo «reševali» države in naroda na ta način, da bi nas spravljali ob kruh! Mi in naše dru» zine potrebujemo kruha in zopet kruha, da se obdržimc pri življenju, zato manifestirajmo za svoje pravice s tem, da volimo SDS in NSS, združeni v Na prednem bloku.
Državni nameščenec.
Delavci v Mežiški dolini, vrzite kroglice v 4. skrinjico!
Slep strel «Slovenca»
Pod naslovom »Proč od partizanske SDS« priobčuje včerajšnji »Slovenec« neko od mene podpisano pismo tajništva SDS, v katerem sem se informiral o politični pripadnosti neko stranke. »Slovenec« skuša dopovedati uradništvu, da je to pismo dokaz, kako ie naše tajništvo »preganjalo z ogabnimi sredstvi« poštene ljudi. Na ta izliv klerikalne onemogle hujskarije odgovarjam, da sem v dobi, ko smo bili na vladi, dobival nešteto prošenj za posredovanje na vseh koncih in krajih in da so se obračali name ljudje, ki nikdad niso bili naši in so hoteli samo kot politični kameleoni up K v stranke zlorabiti. Naravno je, da sem se zato v vseh slučajih informiral, predno sem interveniral za qjebe, katerih nisem poznal, Cisto naravno je, da se vsaka stranka pos+avi, kadar ne gre za splošne interese, predvsem za svoje ljudi. Ako ima dopisnik v iSlovencuj še kaj pripomniti, prosim.
Dr. Rape.
Važno priznanje glasila SLS
«Domoljub» dokazuje v svoji zadnji šte» vilki, da povojna SLS ni nova stranka, am» pak je stara strajika. To priznanje je dra» goceno, ker so včasih klerikalci skušali do» kazovati, da sedanja SLS nima nobene zve« ze s prejšnjo SLS, ki je pred vojno in po» zueje demmeirala slovenske napredtijake avstrijskim oblastem ter jih pošiljala v je» če in v internacijo, ki je potom svojega tajništva organizirala sistematsko denunci» janstvo in ki je pozivala Slovence v boj proti Srbom in tiščala naš narod v svetov« no klanje. Da, SLS je stara stranka, ki no« si tudi vso politično odgovornost za siro» maštvo tisočih slovenskih družin, katerih očetje in sinovi so padli vsled klerikalnih hujskarij v vojni, za siromaštvo tisočev vojnih invalidov ter vojnih vdov in sirot. Da se SLS ni prav nič izpremenila od tc« daj, ko je pozivala Slovence v krvavi boj i:a obrambo sv. katoliške vere proti Srbom, dokazuje tudi to, da zadnji «Slov. Gospo» dar» hujska proti dr. Žerjavu, češ. da ie izdal Slovence Srbom! In klerikalci se še pritožujejo, ako jih imenujemo separati» ste?! V sedanjem volilnem boju so popol« noma odvrgli svojo hinavsko krinko, pod katero so se skrivali nekaj časa ter se po» kazali v vsej svoji nesramni goloti — sta» rih denuncijantov in klerikalnih priganja» čev z gesli izza avstrijske dobe. Nam je to prav, ker nam vse Ie potrjuje naše do»' sedanje mnenje o klerikalnih voditeljih.
Poslano
UREDNIŠTVU »SLOVENCA«!
Vojne žrtve so imele v nedeljo 16. L m. svoje javno zborovanie. na katerem so sprejele 4 resolucije in sklenile javno poročati o svojih sklepih glede nerednosti v UVI v Ljubljani. Naprosile so vsa ured« ništva v Ljubljani za objavo teh sklepov in ugotovitve nerednosti v UVI. Tej prošnji so se odzvali vsi časopisi raztm vašega lista.
Podpisani imamo dolžnost v imeDU vseh prizadetih obsoditi molčanje lista «Slovenca» in to tembolj, ker vojne žrtve iz tega upravičeno sklepajo, di ima mogoče SLS na UVI v sedanji obliki njegovega delovanja kak interes Žito se narp zd tem bolj čudno, da ima kandidat SLS za oblastne vo litve. g dr. Brecelj. na svojih agitacijskih shodih polno obljub za vojne žrtve, dočim njegov list noče objavliati njihovih želja.
S takim postopkom se vojnim žrtvarc v nobenem oziru ne pomaga zboijšati po ložaja.
Za odbor: Fran Koler, predsednik. Franc Hiti, zapisnikar.
Anton Lajovic:
Ali kriza samo našesa gledališča?
Protestni shod v naši operi je bil sijajno obiskan. Navdušenje veliko. Vsi zborujoči zavzeti za to, da se gledališču pomaga, naše politične stranke po svojih 'predstavnikih poudarjajo solidarnost z gledališčem. Med burnim vseobčim odobravanjem je bila izrečena tudi misel, da smo Slovenci pred prevratom pač morali saj skrbeti za sredstva, da je moglo živeti naše gledališče, toda čim smo enkrat dobili evojo lastno državo, pa je njena stvar, da skrbi za naše gledališče.
Vox populi, vos Def?
Nekaj časa prej je bilo slišati, da je neka izmed naših političnih strank v svoji agitaciji med našimi kmeti zopet oživila Suster-šičevo geslo: »Kaj nas briga gledališče, nas kmete!? Ce hoče meščan imeti zabavo, naj sijo plača sam.«
To sta dva značilna vidika, ki se mi zdita oba na svoj način napačna.
Dokler smo Slovenci, bivali v Avstriji, smo smatrali po pravici to državo kot nekaj nam tujega, vendar emo imeli velik respekt pred to mogočno in nevarno zverino, kateri smo pripisovali skrivnostne moči kot kakemu apokaliptičnemu bitju. Med vojno si je ta država krog svojih kompetenc izredno razširila, tako, da se je zdelo preprostemu človeku, da država drži v svojih krempljib prav vse človeško življenje.
Idejo države kot nekaj tujega in obenem skrivnostno vsemogočnega je naš narod po zakonu vztrajnosti prenesel od stare avstrijske države tudi na našo novo državo. Naš človek je po prevratu še nadalje občutil gvojo lastno državo kot neko tuje, izven njega živeče bitje, katero ima isto vsemogočnost, katero je imela prejšnja država in pri čemer ee je izpremenil odnos samo v toliko, da je ta država dolžna biti uarodu prijazna in skrbeti zanj. Našemu človeku, vajenemu na to, da so mil v Avstriji vladali drugi^ in urejevali njihove razmere, se v novi državi enako ni zdelo umestno, da bi sam urejeval in skrbel v zadevah državnega življenja, ampak se je še nadalje zadržal državi nasproti pasivno, pričakujoč, da bo to skrivnostno bitje že samo vse opravilo. Prav iz te miselnosti torej izvira ona vsestransko odobravam! ideja, da naj država nosi vso skrb zâ naše gledališče. Ni treba posebej poudarjati, 'da se mi zdi ta način mišljenja v demokratični državi temeljito zgrešen.
Z zakonom iz 1. 1911 so si Srbi podržavili svoje gledališče v Beogradu. Mladostno naivni zagon naše mlade države, manjkajoče izkušnje in zaradi tega še precej primitivni takratni kulturni nivo, vse to so bili vzroki, , da- je država bila sklenila podržaviti vsa gledališča v državi in jih pobirokratiti. Kaj takega si niso upali storiti Čehi, ki majo precej bolj razvito kulturo in ki so dolgo in temeljito premišljevali o obliki, kako urediti svoje gledališko vprašanje.
Osebno sem prepričan, da se ne bo držala dolgo časa niti birokratizacija naših gledališč in tudi ne oblika državnega vodstva teh gledališč. Dokler pa ostane pri tej obliki, se bodo krize tako kot dosedaj stalno ponavljale. Nastane torej vprašanje, ki je bolj pereče kot trenutna kriza, za katero seveda tudi želim, da se ugodno reši, namreč -vprašanje, kako postaviti naše gledališče na "bijlf stàbilen temelj.
j: Da pokažem svoje mišljenja, hočem na-i vesti nekaj vzgledov.
■>. Ko eo še za fesa Avstrije ljubljanski t Nemci videli, da jih bo rastoči slovenski politični vpliv v deželnem gledališču potisnil : na stran, so v svoji Kranjski hranilnici začeli zbirati fond za novo gledališče, kateri fond so vsakoletno dotirali s tako bogatimi prispevki, da so po 10. letih že postavili npvo stavbo nemškega gledališča. Kranjska hranilnica pa. se ni zadovoljila tedaj samo s tem, da je gledališče postavila, temveč je krila - vse deficite gledališča. Takrat so v Kranjski hranilnici gospodarili samo Nemci.
Po prevratu je Kranjska hranilnica prišla v slovenske roke in z neko težavo smo ji : u silili nemško gledališče v last. Do tedaj je bil zemljeknjižni lastnik nemškega gledali-■ šča kot slamnati mož nemški Teaterverein» ki pred bogatim darom Kranjske hranilnice ni imel nikakega premoženja Po prevratu je vse postalo drugače. Kranjska hranilnica ni slovenskemu gledališču naklonila niti pa re v gotovini. Ona je državi prepustila gledališče proti temu, da država drži stavbo v redu in pa proti nekaki najemnini v obliki brezplačne lože za vse predstave v obeh teatrih. Zadržanje Kranjske hranilnice nasproti ?'<"1ališču v obeh dobah je torej silno različno.
Prav podobno se zadrži ljubljanska mestna občina. Pred prevratom ženerozna, po prevratu pa z gledališčem v Gtiku v glavnem e tem, da uživa svojo ložo.
V teh, zame tipičnih pojavih, vidim le rezultat naše temeljno zgrešene orijentacije nasproti državi, katera naj bi bila le hvaležen objekt za parazitstvo. Ce je kje v naši državi razširjeno takšno mnenje, mi ga kot
nemoralnega nikakor ne snienno iu ne moremo akceptirati.
In tu pridemo*k jedru! Če se protivim, da kdorkoli parazitira na naših kulturnih zavodih, vidim na drugi strani edino možnost podviga naših kulturnih zavodov le v tem, da se v vsakem našem človeku mogočno dvigne interes za vsako našo kulturno inšti-tucijo. Rešitev našega gledališča iz kroničnih kriz bi bila mogoča le гш ta način, da vsak izmed onih mnogoterih prijateljev gledališča, zbranih na protestnem shodu, posta» ne vnet agitator za gledališče in za njegovo kulturno delo, agitator, kateri se ne dâ odpraviti s prijazno obljubo, marveč ki ne odneha, dokler ni dosegel pozitivnega rezultata.
Kulturo more narod roditi le iz sebe, ne bo jo pa rodil nikdar, dokler bo skrb nanjo hotel natovoriti nekemu drugemu, bodisi tudi svoji lastni državi.
S tem seveda ni rečeno, da ne bi država bila dolžna po svojih močeh prispevati za gledališke potrebe in je stvar naših političnih strank, da dosežejo za kritje teh potreb od države tisto podporo, ki je v pravičnem razmerju s tem, kar država daje za gledališča v Beogradu in Zagrebu.
Ce bi se tako z močno agitacijo dvignilo zanimanje za gledališče in če bi se tako prekvasilo z ljubeznijo do našega gledališča vse slovensko javno mnenje, bi bilo nemogoče, da bi si katerakoli politična stranka upala nastopiti med našim narodom z de-magoškimi gesli proti gledališču in tako skušala narodu uoepiti zaničevanje ali celo
sovraštvo do onega kulturnega zavoda, ki tvori emmenten del narodovo kulturne sile in moči in s tem tudi njegove gospodarske udarnosti.
Po pravici se je poudarjalo, da je zadeva ljubljanskega gledališča kulturna zadeva celega slovenskega naroda, zakaj ljubljansko gledališče je bilo in ostane srce slovenske gledališke kulture.
Slovenski narod v celoti, njegove posamezne soeijalne in gospodarske grupe, kakor tudi vsakega posameznega našega človeka pa zadene zato dolžnost, ljubljanskemu gledališču donašati moralno in materi-jalno prehrano. Vsi naši denarni in gospodarski veliki in mali zavodi naj prispevajo k dostojni eksistenci našega ljubljanskega gledališča.
V preteklih Časih štajerski del slovenskega naroda ni direktno ničesar prispeval h kulturnemu iivljenju svoje duševne centrale. To poslej ne sme več biti.
Vprašanje je torej, kako se naš narod v celoti in v posameznikih iz dosedanjega pasivnega parazitskega zadržanja nasproti svoji kulturi, zlasti gledališki, preokrene v oHjeâtacijo aktivnega, pozitivnega sodelovanja.
Dokler se ta preokret ne izvrši, bo v gledališču kot v vsem našem kulturnem življenju v vedno krajših presledkih udarjala na dan vedno akutnejša kriza, zlasti tudi gledališka kriza, kot eden simptomov one veliko dalekosežnejše in nevarnejše krize, ki je zasidrana v življenju in mišljenju nas samih, vsakega posameznega izmed nas v naših odnosih do naše narodne kulture.
Kriza slovenskega gledališča je torej v glavnem kriza našega kulturnega in duševnega življenja in ni zanjo reSitve, razen v temeljitem preobražen ju nas samih.
Vojeslav Molè:
Spomini Przybyszewskega
Poljska moderna začetkom tekočega stoletja ni imela pisatelja, ki bi bil tudi izven ožje domovine tako znan kakor Stanislav Przybyszewski. V svojih začetkih je pisal nemški in se je šele proti koneu devetdesetih let pretečenega stoletja preselil v Krakov, kjr je postal mahoma vodilna osebnost modernega poljskega literarnega življenja in delovanja. Igral je važno vlogo kar v dveh literaturah: v nemški in v poljski, njegov vpliv pa je segal prav za prav še veliko dalje in si brez tega vpliva ni mogoče zamisliti nekaterih pojavov zlasti v češkem in ruskem slovstvu. Kjerkoli se je pojavil, povsod je prinašal s sabo svež pojav ali bolje rečeno vihar, ki je rušil vse stare kon vencionalne laži v življenju in v slovstvu in odpiral do tedaj neslutena široka obzorja in brezmejne globine. Nad delom tega velikega reformatorja, voditelja dekadentov. kakor so ga imenovali, generalnega umetnika, za kakršnega ga je proglasil nemški pesnik R Dehmel, kralja berlinske, monakovske, skandinavske in poljske boheme, reorganiza-torja poljske gledališke umetnosti, muzike, ki je zlasti, kadar je igral Chopinove skladbe ali sam improviziral na glasovirju, naravnost hipnotiziral svoje poslušalce, — nad njegovim delom leži vendarle globoka tragika. Povsod je bil prav on tisti, ki je kazal v omami ji vem blesku nove poti, a povsod so ga takoj prehiteli drugi in dovršili delo, katero je on le začel Ko je n. pr. prevzel uredništvo krakovske moderne revije vžyeie< ter zbral okrog sebe skoraj vst-mlade, tolikanj obetajoče talente »Mlade Poljske« in vzbudil na eni strani vihar navdušen ja, a na drugi vihar svetohlinskega ogorčenja, a vsekakor dosegel, da je ua Poljskem zmagala nova struja. _ je sam vendarle kmalu stopil v ozadje. V dramatiki ga je takoj prekosil genialni Wvspia-retki, v liriski je zavzel njgovo msto Kaz. Temajer in je oba skupaj visoko presegel Kaspowiez, v povesti in romanu sta se razmahnila Raymont in £eromski. On pa je ostal samo velik umetnik po božji milosti, neskončno bogat duševnih darov, ki jih ;» razsipava! kakor lahkomiseln bogataš, in je živel življenje polno težkih borb za obstanek in je šele pred par leti, prijadral v mien pristan, ko mu je bivši predsednik poljske republike preskrbel stalno mesto v svoji bližini.
Razume se samo po sebi, da so njegovi spomini vzbudili veliko zanimanja (Stan. Przybyszewski, Moi Wspôlcxesni, Wirod obcych. — Warszawa 1926.). Dozdaj je izšel sicer samo prvi del, ki obravnava prvo dobo njegovega življenja »med tujci«, t. j. do tistega časa, ko se je 1898. L po svojem povratku iz Španije preselil v Krakov. Toda prav ta
D 0 D D
D
0
ON TON
m
Knjiga o lepem vedenju, govorenju oblačenju v zasebnem in javnem življenju Broširana stane Din 65*—. vezana 80*— Din
///
Knjiga se dobi v knjigarni
TISKOVNE ZADRUGE
v Ljubljani, Prešernova ulica 54.
Nasproti glavne pošte
prvi del je še zanimivejši za človeka, ki mu poljske literarne razmere niso bliže znane, saj govori o sebi sredi ljudi in razmer, ki jin pozna cela Evropa in ki so pomenjali v svojem času — zlasti v Nemčiji in v skandinavskih deželah — »literaturo« aploh. Pred bravcem se vrstijo z mojsrsko roko orisane postave nemških poetov Dehmela, ki je bil pisateljev najboljši prijatelj, Lilienkrona, bratov Hartov, Arno Holza in Joh. Schlafa, Hauptmanna, ki jo v teb spominih prav slabo odreže, Petra НШе; z globoko ljubeznijo je opisan švedski pisatelj Olaf Hans-son, Przybyszewskemu v marsičem zelo soroden, Norvežan Knut Hamsun in cela ple-j&da norveških literatov, slikar Edvard Munch, ki ga je v Nemčiji baš Przybyszewski prvi razumel, saj sta si bila po duši tudi sorodna, in končno izčrpno zlasti Strindberg, kateremu je Przybyszewski tolikokrat pomagal, a je žel zato samo najbolj črno ne-bvaležnost in sovraštvo. Naštel sem samo nekaj najvažnejših imen; še veliko zanimivejše pa je narisan milje, v katerem je živel poljski pisatelj tekom svojega burnega življenja, in prav ta milje, kakor je v teh spominih podan, tolmači marsikaj, iz česa in kako se je razvijala evropska moderna«.
Pridržujem si, da napišem o teh zanimivih spominov na drugem mestu obširnejše slovensko poročilo, eodim pa, da ne bom odveč, če podam tudi tukaj par zanimivih podrobnosti. Ti spomini (>Moji sodobniki« — se glasi prevod naslovne knjige) prav za prav niso »spomini« v navadnem pomenu besede. Poglavja si pač sledijo v kronološkem redu dogodkov, toda ne navajajo teh dogodkov kot doživljajev samih; ti doživljaji 60 izbrani kot nekakšna ilustracija notranjega preživljanja pisteljeve »nage duše« (— izraz, za katerega je žel pisatelj pač več kot dovolj norčevanja in zasmehovanja, čeprav je bil prav s tem svojim pojmovanjem eden začetnikov vseh novejših struj v umetnosti in poeziji —). Gledani pa so s stališča, ki bravca takoj na začetku knjige nehote frapjra, ki pa postane razumljivo, če se pozna pisateljev življenski in duševni razvoj. Zq v zgodnj imladosti, ko je še obiskoval šolo svojga očeta, siromašnega vaškega učitelja v Kujavščini na Poznamjskem, se je pri njem javljalo obenem z navedeno muzikal-nostjo globoko nagnjenje do vsega tajinstve-nega, mističnega. In ko se je po mukah, katere je moral prestati kot Poljak na nemški gimnaziji v Toruniu, podal v Berlin študirat arhitekturo, ga je gnalo tja tuli samo isto nagnjenje, navdušenje za gotiko. Ker ni zmagoval matematike in mu ni dišal klasicizem, s katerim se je moral tam pečati, se je odločil za drug poklic: za medicino. Osnovno zanimanje pa je ostalo isto: s pomočjo fiologije, ki je bila takrat še mlada znanost, dotreti do skrivnosti človeške duše, do »podzavesti«, ki je edina nositeljica človekove osebnosti in iz katere izvirajo, kakor se mu je zdelo, vse uganke duševnega preživljanja. Na literaturo takrat ni mislil. Ker pa je bilo treba živeti in ni ničesar mogel dobivati od doma, je prevzel uredništvo berlinskega poljskega socialističnega Časopisa m je le tako mimogrede, »zase«, napisal v nemškem jeziku svoje prvo delo, ki je niti ni nameraval natisniti, »Chopin und Nie ztsche». Toda v tistih časih je bilo nevarno — zlasti na Nemškem — biti socialist. In koncem šestega semestra medicinskih ši»i dijev je Przybyszewskega doletela usoda; ker je prejšnjemu predniku svojega časopisa, poznješemu poljskemu ministru Stan. Grabskemu, ki je bil kot ruski podanik izgnan iz Berlina, najel v Berlinu skrivaj stanovanje, ga je policija pritisnila ob zid; najprej so ga zaprli, a ko so ga po par dneh izpustili, je bil poklican k tedanjemu rektorju berlinske univerze, velikemu Vircho-wu, ki mu je izjavil: >Wenn Sie von der Uniwersitat nicht weggehen, so werden Sie gegangen«. In mladi študent, ki je sanjal o tem, da postane kdaj profesor psihiatrije, je moral dati študijam slovo in je postal po nasvetu prijatelja ginekologa Aseha, ki mu je preskrbel za omenjeni njegov prvi spis založnika, — pisatelj. Znanstveno podlago, katero si je bil pridobil s svojimi študijami, pa je vporabil prav temeljito pri proučevanju problemov, katerih se je loteval v svojih literarnih delih in ki 60 se vsi sukali ok li vprašanja o razmerju med obema spoloma. In dovolj je pač znano, da je Pnybyeewïki
proglašal popolnoma drugaène nazore kakor Strindberg ali Weininger in da je bil in ostal velik nasprotnik tzv. mizoginstva.
Do te točke bi bilo vse v redu in jasno. Przybyszewski pa je šel še korak dalje in to je ravno ono, kar zavzema toliko mesta v njegovi knjigi in kar povzroča, da marsi-kakšen bravec osupne. Iskanje in raziska-vaaje globin človeške podzavesti ga je namreč privedlo do tega, da se je začel pečati i demonologijo, s starimi dokumenti o srednjeveškem in še pomejšem čarovništvu, s sodnimi akti čarovniških procesov, s satanizmom — in da je postal navdušen pripadnik okultizma. V zadnjem času je storil 5e zadnji korak in postal katoliški konvertii, toda iz »Spominov« tega še ni razvideti; je pa to prav za prav čisto umevno in podoben finale kakor pri Belgijcu Huystnan.su, s katerim Przybyszewskega marsikaj veže. Seveda je Przèbyeeewski prebister mislec, da bi pripadal okultističnim etrujam a la Blawat-sky in podobnim, — vsekakor pa je za mar-sikogar nenavadno in čudno, 6e naleti med blestečimi opisi literarnih družb, življenske bede in globoke analize lastne duševnoeii pa odstavke, posvečene okultiaanu, pisane t neomajno vero v te pojave in pisane tako, da gleda pisatelj prav za prav skoz njihovo prizmo na svoje lastno življenje, — pa bodisi ko govori o dekli-čarovnici v domači hiši iz otroških let, bodisi ko skuša pojasniti globok simboličen pomen gotskih svodov ali pa ko trdi z globokim prepričanjem o palin-genezi. Sodba o vrednosti teh nazorov je seveda lahko prav različna; materialist se za reži in mahne z roko, raciooaliet se zasmeji !n pove: »tepec!«; kdo drugi si pomisli, da je pisatelja zavedel premajhen kriticizem, — še kdo tretji bo dejal, da stvar v pisateljevem pojmovanju le ni tako huda, kakor je videti na prvi hip, in da je naložil samo nekoliko preveč barve na oblike, ki so premalo jasne, da bi jih bilo mogoče razločno orisati. A kdor je kritičen, pa skuša pisatelja dobrohotno razumeti, poreče morda, da pač ni mogel iti po drupi poti in pa — da je velikemu umetniku do-
voljeno marsikaj, kar ni dovoljeno navadnim ljudem... —
Knjiga spominov Przybyszewèkega se čila kor čudovita življenska izpoved velikega pesnika, ki ga je doletela tragika, da jt mogel biti samo oznanjevavec, samo reformator; šele drugi, ki so prišli za njim, s.: delo reformacije dovršili. Ta izpoved pa ie hkratu tudi pojasnilo te tragike in — opravičilo tega burnega in v duševnem oziru tako neizmerno bogatega življenja. Zdi ee mi, kakor da je hotel pisatelj v tem prvem delu svojih spominov tudi opravičiti pred domovino svoie delo >med tujci«. Toda Itga dela mu pač nihče ne očita. Saj ni post:;l Poljak šele tedaj, ko se je vrnil v domovino: bil je Poljak vedno ln povsod in nihče ga ni smatral za kaj drugega, — nasprotno: pred tujim svetom je razkrival bogate globine duševnoeti svoje domovine. A ko «e je vrnil na domača tla, je bil zopet me>1 prvimi, ki so jasno in razločno kazali * bodočnost.
Svoje vloge v poljski literaturi in mesta, ki ga v nji zavzema, se sam prav dobro zaveda. Razvidno je to iz besed, s katerimi je končal ta prvi del svojih spominov in katere obenem dobro rišejo njegove naz-ire.
»Sem samo meteor, ki se na hip zablešči, hip vzbuja v človeštvu strah in grozo, a potem nenadoma gine, — in sem srečen da s tem prepričanjem živim.
Pot, predpisana meteorom, je milijard-krat daljša kakor navadnim zvçidam. Te-le se pojavljajo v nataniSno preračunjeuih časih, — ne bi hotel biti zvezda! Biti meteor, to je moje bistveno hrepenenje: uničiti n* svoji poti par svetov, raztopiti Jih v sebi. obogatiti se z njimi in po milijardah let spet se vrniti, razplameneti v stokrat bolj vročem blesku, glasiti nova (spreminjanja in izvajanja in spet izginiti, __ to je ona. kor preživljam v svojih najdragocenejši* sanjah...
Naj ugasnem, naj čimprej« ugasnem, di se le morem vrniti v ojačeni mogočnosti..
A vrnem se, vrnem se!«
Krakow, 4. I. 1927. Vojeslav Mol*.

Trezni glasovi iz Bolgarije
Za Kirilom Hristovim Stevan Savo v Bobčev. — Bajka o mongolskem pokolenju Bolgarov. — Bolgarsko popuščanje v makedonskem vprašanju. — Spoznavanje in zbliževanje je edina pot
k sporazumu.
Pred kratkim smo priobčili zanimiv članek bolgarskega pesnika Kirrla Hri-stova, ki ga je objavila «Prager Presse».
Hristov je eden onih bolgarskih knji-ževikov, ki so se med svetovno vojno iz slepe politične strasti in iz nacijonal-nega šovinizma odpovedali vsaki krvni in duševni zvezi z ostalimi Slovani ter oznanjali tezo, da Bolgari sploh niso Slovani, marveč čistokrvni Mongoli, ki slučajno govore neko slovansko narečje.
Hristov ni bil edini, ki je zastopal to tezo. Tudi pesnik Ivan Vazov, preje oduševljen Slovan, je zašel med one. ki so proglasili Bolgare za narod, ki v bistvu nima s Slovani ničesar skupnega. Ivan Vazov je umrl, preden se je otresel tega greha in preden ie izbrisal ta madež s svojega sicer svetlega imena. Hristov pa je obudil kes in preklical slovesno vse, kar je pisal od leta 1913. do 1918. proti Slovanstvu.
Med onimi redkimi v Bolgariji, ki so tudi med svetovno vojno ohranili svojo vest čisto in se niso ogrešili proti svetlim idealom Slovanstva, je stari borec za slovansko vzajemnost simpatični Štefan S. Bobčev. Blazni dilirij, ki je med vojno objel večino njegovih rojakov in jih spravil popolnoma pod nem-ško-madžarski vpliv, ga je prisilil, da je molčal vzpričo teh nenaravnih pojavov, dasi se mu je trgalo srce. čim pa je bila končana vojna, je nastavil delo tam. kjer ga je moral prekiniti 1. 1913. Z mladeniško vnemo je jel znova propagirati slovansko idejo in zbirati okrog sebe spozna valce slovanskih idealov. Težko je bilo to delo, ker je bilo treba večinoma vse znova graditi. Vztrajnemu njegovemu naporu je uspelo, da je premagal vse težave ter izvojevai svoji organizaciji — «Slavjanskemu druže-stvu» zopet one pozicije, ki jih je imela v Bolgariji pred balkansko vojno.
In sedaj je spregovoril tudi Štefan Bobčev. Spregovoril je o opem odijoz-nem poglavju, ki je najžalostnejše v najnovejši bolgarski zgodovini, o takozva-nem mongolskem pokolenju bolgarskega naroda.
«Neumno trditev», — tako piše Bobčev v svoji razpravi «Mežduslavjanski-tje otnošenija» — da smo ml Mongoli, so mogli izmisliti samo ljudje, ki nimajo pojma o slovanski zgodovini in o histo-riji bolgarskega naroda. Bolgari so toliko Mongoli, kolikor so Rusi Nemci, Varjagi, kolikor so Francozi Nemci in Srbi Grki ali Albanci. Obe stari bolgarski državi — prva in druga — sta počivali izključno na slovanskih pravnih temeljih, na slovanskih običajih in na slovanskem načinu življenja. Ves ustroj je bil slovanski in ničesar ni na njem spremenila družina, četudi jo morda smatramo za neslovansko. Zunanji čini-telji, ki so vplivali na našo državnost, so isti, ki so vplivali tudi na srbsko državno življenje. Nihče dosedaj še ni našel kakršnihkoli, četudi najmanjših dr-žavnopravnih in življenskih sledov tu-ranskega pokolenja med bolgarskimi Slovani, ki so dali Slovanstvu sv. Cirila in Metoda, slovansko knjigo itd.»
Ko je tako zavrnil tezo o mongolskem izvoru Bolgarov, se je Bobčev dotaknil tudi takozvanega «Makedonskega vprašanja», ki je najbolj kočljivo hi ki je. kakor sam pravi, «največja zapreka za sporazum s Srbi». Vzpričo delikatnosti tega problema je umljivo. da Bobčev ne more o tem vprašanja govoriti tako odkrito in iskreno, kakor bi morda rad.
vendar pa se tudi io njegovo stališče bistveno razlikuje od nazorov, ki jib v tem pogledu ima večina njegovih rojakov. Bobčev ne operira z geslom «Makedonija Bolgarom», marveč se postavlja na stališče, da je v interesu Bolgarije in bolgarskega naroda, da «pod nobenim pogojem ne vplivata na razvoj makedonskega vprašanja» (če nikak ne učastvuvat v razvitieto na makedon-skoto djelo). Glede tega vprašanja so interesirani v prvi vrsti oni. ki žive aH pa so bili rojeni v Makedoniji. Ti pa ne zahtevajo ničesar drugega, kakor da se postopa z Makedonijo «ne kakor z za-vojevano, okupirano in zasužnjeno pokrajino, marveč kakor z Hrvatsko in Slovenijo», ker so pač uverjeni, «če ve-ličieto na Srbija je v federationata sistema, v kojato i Makedonija trjebva da ima svoja djel.»
Zdi se torej, da so Bolgari v svoji in-transigentnosti glede Makedonije jeli znatno popuščati. Treznejše naziranje si med njimi pridobiva vedno več tal in morda ni več daleč čas, ko tudi Makedonija ne bo več zapreka za srbsko-bolgarski sporazum. Da pa pride do tega sporazuma, je treba preje zanj ustvariti vse predpogoje. Eden prvih pogojev za sporazum je medsebojno spoznavanje in zbliževanje, kj se mora vršiti povsem sistematično. Bobčev pravi: «Treba je, da se čim češče sestajamo, spoznavamo in zbližujemo: sprva seve na kulturni podlagi. Dovolj smo že oznanjali po listih mržnjo drug proti drugemu, dovolj smo spravili med svet neistinitih in tendenciiaznih vesti drug o drugem. Slovanska novinarska zveza bi naj izbrala poseben odbor, ki bi imel korespondente v vseh slovanskih prestolicah. Ti korespondenti hi naj bili ne samo izvestitelii. marveč tudi kontrolorji za vse vesti, ki prihajajo iz dotične države.
Med slovanskimi listi, časopisi, akademijami. vseučilišči, znanstvenimi društvi naj se uvede široko zasnovana zamena, medsebojna korespondenca, prirejajo se naj sestanki, poseti itd.»
Od teh in takih akcij si Bk>bčev največ obeta, zlasti kar se tiče medsebojnih odnošajev med Bolgari in Jugoslo-veni, in zaključuje svoja izvajanja v precej optimističnem razpoloženju tako-le:
«V zadnjem času smo opažali od daleč več znakov za dobre, bratske od-nošaje Jugoslavije napram Bolgariji. Naše zdravnike so v Beogradu sprejeli in pogostili kot svojce, kot sorodnike, kot brate. Nekateri profesorji, ki so letos posetili Beograd, Zagreb. Ljubljano in DubroVnik, so nam prinesli oljkinn vejico in srčne želje za sporazum in bratstvo na polju znanosti, književnosti, umetnosti in gospodarstva. Mi se veselimo tudi teh malenkosti, ter smo hvaležni tudi za te. Zato se nadejamo, da se bodo ti znaki vedno češče in češče ponavljali, zakaj realnost mednarodnega življenja in medslovanskih odnošajev bo nas spametovala in nam pokazala pravo pot, po kateri moramo hoditi.
A ta pot je samo ena — pot k sporazumu, k vzajemnosti in k bratstvu v vseh okolnostih.»
Ako bi bili vsi Bolgari Bobčevega kova, bi bil sporazum ž njimi kajpak Ia-hak. tako pa je pot k izmirjenju med Srbi in Bolgari, bojimo se, še zelo dolga in trnjeva. Seve do tega izmirjenja mora končno priti, da pa se to čimpreje zgodi, je v interesu nas vsob.
Zdravstvo
i
Zastrupljenje z ogljikovim monoksidom v avtomobil' skih garažah
Te vrste zastrupljen ja se pojavljajo vedno pogosteje in večkrat povzroče momentano amk Ogljikov monoksid (COÏ se nahaja v plinih, ki izpuhtevajo iz motorja in nastanejo pri nepopolnem izgorevanju bencina. Celo na prostem, v ozkih ulicah z obsežnim avtomobilskim prometom se lahko nabere plm Uo Škodljive koncentracije. Seveda je ta možnost še večja v zaprtih, tnalih in slabo prezračenih .TaraSah, posebno takrat, ko deluje mot£ »prašen«. Zato bi moral biti v vsaki garaži nabit «varilni napis: »Radi nevarnosti zadu-Senja naj se motor v garaži ne poganjal» — priporočljivo je tudi, da so cevi, po katerih zapuščajo plini izgorelega bencina motor v delavnicah in garažah, obrnjene navzgor oz. da se tem cevem nataknejo ustniki, ki gledajo proti nebu.
Lahke motnje z ozirom na zdravje so jako teste. Večina avtomobilistov ne ve ni8 o tej opasnosti in se čudi, kaj je pravi vzrok njih [lavobolu, muki, omotici, slabosti, upadlosti
' Trenutna smrt ee večkrat pomotoma tolmači kot »srčna kape, akutno zastrupljenje po alkoholu, zmrznjenje v pijanosti, zadnje tem boli, ker se oni, ki so ostali pri življenju, vedejo kot pijani, se opotekajo, govore zmedeno, bljuvajo itd. Organizem se je ze do gotove stopnje nasitil z ogljikovim raoooksi-oom, — saj zadostuje že koncentracija 1 : 10.000 v zraku — ; moixla je avtomobilist slučajno vdihal v bližini motorja zrak, ki je vseboval še večjo količino ogljikovega monoksida in akutno zastrupljenje je nastopilo.
Pacijent pade ponavadi na Ua, se ne more osvestiti in vdihava z globokimi vdihi še bolj zgoščeno zmes ogljikovega monoksida iz zraka (ohlajen ogljikov monoksid je specifično težji od zraka) in to traja, dokler ne nastopi smrt. Obdukcija nam pokaže tipično avetlordečo barvo krvi in organov (n. pr. vranice, ledvic, muekulature itd.) karakteristično spektroskoptično sliko, ki priča, da je povzročil smrt ogljikov monoksid.
Takega mrliča najdejo večkrat ležečega v lastnem izbljuvku. Posebno značilna je sve-t.lordeča barva lica in barva mrliških peg. Pri slabotnih in bolehnih ljudeh lahko privede že mala koncentracija ogljikovega monoksida v zraku do smrti.
Zavarovalnice večkrat stavijo vprašanje, če ni bil izvršen mogoče samomor (simulirana nezgoda). Potrebno je v takih slučajih ugotoviti vse zunanje okoliščine, n. pr. položaj trupla, ventilacijske orilike itd.
Da ponovim: simptomi otrovanja z ogljikovim monoksidom so sledeči: glavobol, omotica, šumenje v ušesih, migljanje pred očmi, medloba, bljuvanje, zardevanje, hiter puis, stertorozno dihanje, padanje temperature, nezavest, krči in še par drugih, ki pa za la-jika ne pidejo v poštev.	•
Pomoč, ki jo nudijo slučajno prisotni _laji-ki, uaj obstoji v tem, da premeso pacijenta na svež zrak in mu skušajo z umetnim dihanjem dovajati v pljuča čistega zraka. Vso ostalo pomoč nudi lahko samo izkušen zdravnik.
Pripomniti je še treba, da to zastrupljenje ne nastopa izključno v avtomobilskih garažah, ampak vidimo podobne simptone tudi pri likanju z ogljem, v sobah, kjer se peči .(iabo prezračujejo.	Dr. M. K.
Drobci v očesu
Delavci, ki obdelujejo les, kamen, železo, kosti m drug podoben materijal, so vedno izpostavljeni nevarnosti, da jim drobci padejo ali prilete v oko in ga jim pokvarijo. Tolkače, ki razbijajo gramoz ali še trše ka-menj'e na eestah, posebno ogrožajo kameni odbitki, zlasti če je kamen trd (n. pr. granit) in delo estre, realne peadirje, ne gle-le na to, da večji kosci, če od lete z veliko va-hemenco, napravljajo lahko globoke rane že zbog sveže mase in hitrosti. Zato je v raznih državah tolkačeoi predpisano, da so opremljeni pri svojem delu vedno s primernimi zavarovalnimi očali. A tudi majhni, komaj vidni drobci, če prifrče z veliko silo, ne obleže samo v očesni zevi, ampak se mnogokrat zasadé, zapičijo in zarinejo več ali manj globoko v vezenieo in roženico ali celo v beloočnico.
Izven obrtnhi nezgod pa povzročajo te vrste očesnih obolenj predvsem le drobci premoga, mušice in sempatja kaka emet, n. pr. pri tobakarjih drobec cigaretnega tobaka in podobne reči.
Kakor znano, človek sani niti bruna v lastnem očesu ne vidi, zato pa čuti komaj viden drobec v njem kot biuno, ki ščemi in skeli, reže, peče in žge, da je oko naglo krvavo in da solze teko v potokih. Mušico, ki je mehka, če ne izločuje baš kake jedke snovi, še preneseš, drugače je že z ostrim koscem premoga, ki se je z brzino vlaka, s katerim si se vozil, zaletel v tvoje oko, ki na to neprijetno dražilo reagira z vsemi sredstvi tudi tedaj, če se drobec ni zapičil v eno izmed očesnih kožic in ni napravil rane, ampak samo tiči v katerikoli očesnih gub. Razdražene mrenice mobilizirajo re-flektorično takoj zapiralno mišičevje, ki pritiska krčevito veko na veko. hoteč ga zavarovati pred nepotrebnimi premikljaji in tjred dražečo svetlobo. Pa tudi na drug način se skuša oko iznebiti neprijetnega vsiljivca. Zrklo prične držati semtertja in z obilno produeiranimi solzami odplaviti drobnega gosta, kar se mu tudi mnogokrat posreči. Dasi se je pa to zgodilo, pogosto bolnik še vedno čuti vsiljivca v očesu, osobito tedaj, če je ranjeno, kar ee skoro vedno zgodi, če se oko menca, in nestrpno
z zmeujk^n^^jn
naj bol j s e., n ajir p <zžn ejše. zat£> pajccnejSC
dlje časa gnete in po nepotrebnem briše po njem.
Očesu pridemo na razne načine lahko na pomoč. Najprvo lahko vzdignemo z eno roko zgornje, s drugo spodnjo veko, gledamo srepo in nepremčino na kak v bližini «e nahajajoč predmet, pri čemer prične oko držati in potiskati drobec iz svojih kotanj in gub v ospredje ter ga izkrcati v kakem očesnem kotu, odkoder ga potem ni težko odstraniti. Ce se to ne posreči, potem je treba iskali. Po spodnjem veku to ni težko. Potegneš ga navzdol in pogledaš, če leži smet na njem. Težji je pa ta pregled na zgornjem veku, katero je treba obrniti. V to svrho naj bolnik sede ali naj se nasloni s hrbtom na kak zid in naj gleda v tla, ti pa primi s palcem in kazalcem svoje des-niče trepalnice in potegni veko nekoliko naprej in k sebi, dočim potisni mezinee levice ali topi konec kakega svinčnika ali peresnika proti korenu zgornjega veka. Pri tem skušaj z naglim, rahlim in vendar primerno energičnim potezkom veko obrniti navzgor. Kajpada desnica ne sme trepalnic izpusti izpod prstov. Na ta način dosežeš, d gleda notranja stran zgornjega veka na-vzgor in naprej in jo moraš povoljno pregledati. Časih leži drobec na njej, najraje pa tiči v obočni gubi, skrit nad zrklom. Od tam jo odbriši in odpravi e koscem zmočene žepne rute ali z vato ali kar imaš podobnega pri roki. Ta procedura ni bogve kako umetna in težka, seveda je pa treba zanjo nekoliko vaje, katero si vsakdo lahko pridobi, da v primeru nezgode pomagtt trpinu.
Rasdraženost očesa se navadno kmalu umakne, Se se je posrečilo odstraniti vrinek iz njega. Grapavost, pritisk, rdečenje, zatok in solzenje naglo ponebuje, posebno če devlje bolnik mlačne ali mrzle obkladke na bolno oko.
Kdor pa ima sebe v oblasti, temu je ца-svetovati sledeče: v trenutku, ko začutiš, da ti je (n. pr. pri vožnji na vlaku) padel drobec premoga v oko, ga takoj lahko »pri in pritisni nanj brei večje sile iepno rute in
jo tišči tako kakih 5 do 10 mino t, skušajoč •ko čim mar j možno premikati. Po preteku tega časa ne boš, ko odmakneš ruto, 9Qkrat v sto primerih, ničesar več čutil na očesu, k večjemu da najdeš drobec že naplavljen v očesnem kotu, odkoder ga lahko z uporabo žepnega zrcalca odbrišeš z ruto. Ce je drobec zasajen, je seveda etvar težja, to pa pri premoči skoro nikoli ni. Premog navadno samo odrgne vezenieo.
Kjer tiče drobci, vrinjeni v oko, kar se n. pr. pri koščenih peedirjih, žaganju, jeklu itd. pogosto zgodi, tamkaj je treba oko z vato aH ruto po možnosti napraviti negibko in takoj poiskati zdravniške pomoči. Tukaj bi kak neroden in ponesrečen poskus imel lahko težke posledice za bolnika, ki n. pr. ob poznejšem gnojenju aH pri poškodbah rože-nice lahko celo vid v izdatni meri izgubi. Take vrinke more samo spreten zdravnik potegniti iz očesa s primernimi instrumenti, n. pr. železne opilke z magnetom in » pomočjo omame na mestu ali lokalne anestezije.
Silno nevarni za oko so pezdirji, ki od-lete pri razpoku užigalnih kaipic in se pogosto zaljitijo globoko v zrklo. Tako oko, če je bakreni drobec količkaj globoko prodrl, boleha jako dolgo in je čestokrat izgubijo-no. Časih pa oboli tekom bolezni še drugo zdravo oko. V primeru takih okvar je seveda brez odloga iskati zdravniške pomoči, najboljše še v bližnji bolnici. Otrokom pa, ki nasajajo tako radi omenjene kapice na glavice vžigalic, z drugim koncem zasajenih v pesek, in jih užigajo potem z drugo užiga-lico ter se radujejo oa neznatni eksploziji, naj se najodločnejše prepovedo take pogu-bonosne Igrače, odnosno naj se strogo pazi, da jim ne pridejo v roke, in če jih posedujejo, da se jim pravočasno odvzamejo in prepreči morda velika nesreča.
kupi!e najceneje ori tvrdk
A. Presker, Sv. Petra c. 14.
Radio-amater
Rezonanca
Primitivna prejemna postaja iz prejšnje^ ga poglavja bo vstrezala le v neposredni bližini oddajne postaje, kjer je jakost valov še tolikšna, da oddaljenejše postaje s šibkejšimi valovi ne pridejo v poštev. Taka enostavna prejemna postaja namreč reagira na vse valove enako. Ce oddaja več postaj naenkrat in je jakost valov vseh teh postaj na mestu, kjer sprejemamo enaka, tedaj bomo čuli v slušalih vse glasove in znake vseh oddajnih postaj hkrati, kar je nedopustno.
Treba je torej najti sredstvo, ki omogoča sprejemati vsako postajo zase kljub temu. da oddajajo v bližini, istočasno tudi druge postaje. — Nalogo nam brezhibno reši pojav rezonanee ali sozvenenja.
Slik» 18
Na ta pojav se opirajo brez izjeme vie konstrukcije prejemnih aparatov. V resonanci imamo tako vspešno sredstvo za ločitev posameznih postaj, da n. pr. v Geltowu pri Berlinu lahko nemoteno sprejemajo silno šibke znake iz tisoče kilometov oddaljenih Buenos - Airçsov, med tem ko istočasno preplavljajo prejemno postajo orjaški valovi bližnjega Nauena, z več tisočkrat večjo Ja-kostjo.
Rezonanco srečamo pri vsakem nihanju, tako v mehaničnem svetu, v akustiki Itakw tudi v elektriki. Kako bi mogel «icer zvonar s svojo šibko roko zgibati ogromno maao velikega zvona. Tudi on vporablja podzavestno pojav rezonanee, ko prvič potegne za vrv, se zvon na lahko, komaj vidno zaziblje — zaniha; vrv ee giblje navzdol in navzgor. Zvonarju je treba le to gibanje vrvi podpirati — pospeševati, to ee pravi, kadar se giblje vrv navzdol, jo še on potegne in Jo spusti tedaj, kadar ee giblje navzgor. Kratko — njegova roka se mora gibati istočasno in v istih presledkih kakor niha vrv. Vil posamezni poteza ji se seštejejo in «pravijo zvon v močno nihanje.
Posebno jasen je pojav renmanee v akustiki. če zabrenka struna enega klavirja, se oglasi ista struna iz sosednjega klavirja ali kakega drugega gorfbenega instrumenta. Prva zgoščina, ki jo izžari sprožena struna, zadene mirujočo struno in jo «pravi v rahlo nihanje. Vsaka naelèdnja zgoščina pritisne nanjo vedno baš tedaj, ko se struna odklanja v smeri razSirjanja valov in razredčine nastopajo, ko se odklanja struna proti valovom. Vsi posamezni pritiski, dasi neznatno slabotni, ee seštejejo in spravijo struno v tako močno nihanje, da slišimo njen gla« daleč naokrog.
Dasi zadevajo akustični valovi, ki jih sprožena struna izžarja, vse stnme na drugem instrumentu z isto jakostjo, vendar začne nihati le ena, to je ona. ki ima natančno enako velike mehanične velikosti kot sprožena struna. V tem slučaju pravimo, da sta struni med seboj v reasonancl; neznatno majhna energija, ki jo izžarja ttprožena struna, zadostuje že, da močno zaniha druga struna, ki je z njo v renmanei.
V brezžičnem prometu vparabljajno reio-nanoo na sledeči način. Dejali smo, da napravi vsak nihalni krog v »ekundi neko natančno določeno število ni' : v. da ima neko določeno frekvenco, ki i- strogo odvisna od njegovih električnih . iikosti, to je od velikosti tuljave in kondenzatorja. Ce pride nihalni krog ietočaa» pod vpliv različno dolgih valov, bo začel močno nihali le tedaj, kadar ga zadevajo valovi, ki jih izžarja nihalni krog enake frekvence. Električni valovi drugačnih dolžin, ki izvirajo iz drugih nihalnih krogov — dragih oddajnih postaj — bodo inducirali v njem le neznatno šibke toke, ki glavnega toka ne motijo. Na ta način smo dosegli, da iz cele vrste različne dolgih valov izločimo le one glaso-
ve oziroma znake, ki jih ta val prinese ia oddajne postaje.
Vsako prejemno anteno bomo torej izvedli kot nihalni krog, čigar električne velikosti in z njim frekvenco lahko poljubno spreminjamo in vglasimo, s tem anteno na poljubno frekvenco, na poljubno valovno dolžino, to je na poljubno oddajno postajo. Culi pa smo že, da ni treba spreminjati velikosti tuljave in kondenzatorja hkrati, ampak, da zadostuje, če večamo ali manjšamo le enega teh dveh elementov. Praksa je pokazala, da je najprikladneiSe, če spreminjamo tuljavo le na grobo, dočim izvedemo fino oglasitev antenskega nihalnega kro?a s kondenzatorjem. V to svrho vporabliamo kondenzatorje s spremenljivo kapaciteto. Najbolj običajna oblika spremenljivega kondenzatorja je vrtljivi kondenzator, ki ga v principu kaže «lika 18.
Imamo dva stavka, v obliki polkrogov vrezanih kovinikih plošč. Plošče stavka a so nasajene na navpični ori in «o vrtljive med ploščami mirujočega stavka b. Cim bolj eo vrtljive plošče zavrtene med mirujoče plošče, tem večja je kondenzatorje™ kapaciteta. Na oei je nasajen vrtilni gumb e s kazalcem, И kaže na epodaj pritrjeni «kali, koliko smo kondenzator »vrteli.
Sah
Zakulisne borbe pred svetovnim šahovskim turnirjem v New-York«
Veliki turnir v New-Yorku L 1924. je bil ' vršil leto paz-zadnjih odločili
letos pri redi tr nov turnir, И na j bi tdruiU največje šahovske korileje k odločilni borbi. Aristokracija mojstrov naj «e sbere v marcu na newyorSkem turnirju, da «e dobi Jasna slika o moči in razmerju med posameznimi championi. Ves «vet ee Je pričel zanimati za U turnir, posebno, ko naj bi zmagovalec potem igral ma teh s Capablaneo za svetovno prvenstvo. Tumirski komite je razposlal vabila sledečim velemojstrom: Capablanci, Aljehmu, Marshallu, Spielmanuu, Niemcovi-čn ln dr. Vidmarju. Začudeno «e Je vpraševalo: Kje Je dr. Lasker, kje Bogoljubov? Bogoljubov je eieer prejel vabilo, a je ponudbo odklonil, ker tumirski komite ni «godil njegovim denarnim zahtevam. Dr. Lasker ja, brez katerega bi turnir izgubil na zanimivosti b> borbenosti, pa sploh nihče ni povabil. Sedai priobčuje dr. Lasker o tej zadevi svoje mišljenje v »Telegrafu« to pravi.
blanci to njegovim privržencem, aa so ze I. 1924. intiigirali proti njemu, posebno pa 8e za časa londonskega turnirja L 1922. Za zadnji mojstrski turnir, kjer «o kot prireditelji figuri ndi «ami prijatelji Capablance, je prejel zelo neprijazno vabilo. Stavil se mu je ultimat, da «e mora tekom 24 ur odločiti za sodelovanje. Kot glavnega intrigante navaja dr. Laeker člana new8orškega komiteja Norberta Ledererja, ki sedi tudi v pripravljalnem odboru letoSnjeoa turnirja. Med turnirjem L1924. se je pripetil tudi sledeči Incident :
»Naenkrat «em opazil.« piše Laaker, »da moja kontrolna ura ni v redu. G. Lederer je imel kontrolo in odgovornost za točnost moje ure. Pri preiskavi «e je dognalo, da «em vsled napake pri uri izgubil približno 15 minut. To Je bila zame velika iaguba, ki «e Je še povečala z 20 minutami, ki so bile izgubljene s popravilom ure. Nekateri moji prijatelji, ki so to videli, io poslali po Ledererja, ki ga pa ni bilo mogoče najti. Vided razburjenosti nad to netaknostjo sem napravil težko napako, ki me je veljala partijo, edmo," M «em jo na tem turnirju izguba.«
Navzočnost Ledererja v današnjem komiteja Je dr. Laskerju zadosten vzrok, da se turnirja ne more udeležiti. Pa še neka okol-nost je, ki mu to brani. Za voditelja in vodjo turnirja je imenovan ogrski mojster Maro-czy. »Mojster srednje kleše«, ga nazivlje Lasker. Ta ga je v »Kagens Schachnachrich-ten« surovo napadel. Maroczy je takrat pisal, da je Lasker mnogo kadil samo zato, da bi « tem motil svoje nasprotnike. Tudi je svetoval, da naj «e izključi od turnirja igralce, ki taWevajo poseben honorar, Lasker očita
prejšnjemu komiteja pristranost v korist Capablance in ne zaupa današnjemu, v katerem sodé skoro isti gospodje.
Da je Laakerjevo nezaupanje upravičeno, je razvidno tudi iz tega, da Je tudi Bogoljubov odpovedal svojo udeležbo. Uspehi Bogoljubova v zadnjih letih, katerim nima Ca-pablanca postaviti nasproti niti približno enakih, ga upravičujejo k njegovim zahtevam. On je Capablancov najnevarnejši naeprot nik. In sedaj je postala tudi udeleÂa Alje-hina problematična vsled intrig Capablan-covih pristašev. Med Aljehinom in Capablaneo naj bi namreč v poletju prišlo do mateha za svetovno prvenstvo, in eieer v Buenos Airesih. Vsi Capablaneo vi pogoji so bili sprejeti in izpolnjeni. Sedaj pa hoče Ca-pablanca napraviti ta m teh odvisnega od i tr ida newyorškega turnirja. Če bo Aljehin dosegel eno prvih mest, se bo vršil, drugače ne. S tem je prekršil dano besedo in Aljehin seveda neče riekirati že perfektnega dogovora. Posredovala bo svetovna šahovska federacija, s kakim usoehom, pa se še ne ve. Gotovo pa je, da newyorski turnir ne bo izpolnil pričakovanj, če se onemogoči udeležba najmočnejšim trem konkurentom Capablaneo vih. Upamo, da se bo zadeva rešila v tem zmislu, da se spori izravnajo in da bo turnir združil vse svptovne prvake, ld so: Capablanca, dr. Lasker. Aljehin, Bogoljubov, dr. Vidmar in Niemcovič.
ЗШ
Brezplačne
Indien pasta
Borovški smučarski tabor
Kranjska gora, sredi januarja.
Ongav Simen — osem krlžev ima že na hrbtu, a dedca še niso niti najmanj skrivili — mi je pravil, da je že pred petdesetimi leti vedel, da pride vse tako. kakor se godi dandanes. Mimo naju je defi-Iirala truma smučarjev, onih tenmo modrih prikazni, ki tako čudno kontrastujejo z deviško belino zagorskega snega te katerih spol moreš Šele dognati, če natanko premotriš njihove noge in posebno meči. Ongav Šimen je gledal za trumo, obraz se mu je raztegnil v zadovoljnem posmehu in Šimen ie potegnil iz čedre, da je v cevki žlindra kar zapiskala. Stari konservativec se je vdal z drugimi starinami vred novodobnemu prevratu v človeški družbi, ki se ie kakor zaljubljena vrgla na sport; še sam študira, kako bi si nataknil na noge smuči io se — hejsai — podal na Vitra-nec.
Strast se ie polotila tudi hribovskega prebivalstva vkljub njegovi nekdanji r»v-nodušnosti, komodnosti in bahaškemu zabavljanju čez vse, kar je mestnega ia v dolino zanešenega. Ce pa so zapadli starejši ljudje športni strasti vsaj idejno, se ne smemo čuditi, da se le hribovska mladina vrgla na smučarski sport s prav neverjetno vnemo. Vsi obronki In bregovi so do pozne noči polni vaških paglavcev, ki se preganjajo z vratolomno brzino po navpičnih klancih in sicer na smučeh, ki so povečini domačega, primitivnega Izdelka Seveda, njih sport je brez smotrene-sti. ker iim manjka podlage in šole. Kar znajo, se le od strani naučijo od mestnih smučarjev, a vidi se jim, da bi lahko postali veliki mojstri, če bi imeli potrpežljivega učitelja. Žal. da letošnjo zimo ni več tu gosp. Prostorja, ld Je bil kakor nalašč ustvarjen za to. da bi vzgojil krasen, drzen naraščal iz domače otročadi. A upam. da prevzame to nalogo g. Klofutar, ki je zadosti energičen In je povrhu še nalboljši borovški smučar, k! ima zadosti elana in Izvežbanosti.
Vsa Borovška ves je zdaj kakor smučarski tabor. Vrli, zastavni oficirji Iz vseh kraiev domovine se elegantno poganjajo po cesti na šibkih smučeh; dekleta so vsa rdeča in plaha srca so vsa nemirna, ker ne vedo, kam bi se zatekla in kje bi se počila. Vse ulice so živahne, a še bolj poti zunaj vasi. Vedno ta vedno srečavaš — osobito ob nedeljah — nove gruče smučarjev, ki se resno poganjajo po mehkem aH trdem snegu. Moški v dolgem zaletu; a dame v simpatičnih, lepo komodnih hlačah dTče mimo nas potihoma in prožno, kakor da so na salonskem plesiščn. In lica jim žare in oči se jim smejo, da se moraš zaljubiti vanje, pa če si še tak pu-ščavnik in če v svoji zatohli ljubljanski celici še tako preklinjaš ves moderni šport Eh. kaj bil... In po cesti pridrvi truma šolarjev iz Rut in s Srednjega vrha. Paglavec je manjši od smuči — vendar so pokorne njegovi oblasti ln volji. Kakor blisk šinejo mimo tebe — in že jih ni več. požrl jih je ovinek in zasnežene smreke, rastoče kraj ceste. Na strmem pobočju zagledaš visoko nad sabo gručo ljudi; pretrgan, priglušen smeh — in dolga kača se zapraši kakor misel po strmini. Se preden se zaveš, zaškrtne tik tebe dvajset smuči in se v prožnem, elegantnem loku zasuče okrog tebe. In truma se pomika lahkotno proti vasi. Sledi druga in tretja, in vas se polni, in veselo, objestno življenje se smeje po zagorski vasi, ki se šopiri med zimo ta snegom, pod sme-jočimi gorskimi velikani, ki ne poznajo mraza in nevšečnosti.
In zvezde že goré po čudovito modrem nebu, ko drčilo zadnji smučarji skozi vas, da si v Slavčevem hotelu potešijo silni planinski glad. V veži je vse zastavljeno in komaj se preriieš skozi gozd prezeblih smuči in palic z mrzlimi vretenci. A po vseh prostorih se smeie židano veselje. Družba sedi pri družbi ln besed ni konca ne kraja. Turist je v dolini žlobudrež in bahač; smučar pa je v toplo zakurjeni sobi ob kozarcu vina ali čaja klepetulja, ki ne pozabi niti najnerodneiše geste, ki jo je bil napravil na izletu, pa ne pozabi niti raztrganih hlač. Klepetulja je, a ni bahač, še najmanj pa lažnik. Verjameš mu lahko in ni treba, da vidiš njegove raztrgane hlače. In smučarke so odkrite in te ne bodo varale niti z eno besedica S svojimi tovariši zdrže do zadnjega ln se niti za bip ne vznemirjajo, če sosedove oči le malo pregloboko gledajo za črnolaso, tlhooko Milko, ki hodi kakor angel žejnih iz sobe v sobo. Smučar je smučar in še v gorid hotelski
eUfVr- - .r-	Wftrttf
sobi te smeje, ko m« ie le davno spanec zlezel pod trde obrvi...
Razen tnristovskega eo v»( naki športi še v mladosti, komaj povojni, (med praktičnih se ni priproetems ljudstvo noben tako prikopa kakor ravno smučarski. Ne, и saj smučarski sport ni ravne nastal pri na« šele v modemih časih. РоММИ «o ga le naši pradedje po naših planinah. Seveda te niso posluževali smuči radi zabave, ampak sila jih primorala, da SO jih nataknili nt noge, če so hoteli nagle in varno z zasneženih hribov v dolino. Ongav SitMfl >* je smučal že v mladih letih s Srednje«* vita; zato mu pa vse to ni nič novega; nove m« je samo to, da vidi ženske v hlačah, a «a nikakor ne more pohufšati, ker je Simen na bridko žalost prestar dedec In ma ljubezen ne more skozi oguljene kosti de živega.
Ravno tako se Borovška vet »daj ne čudi smučaTStvu v novi, popolnejši Maji. Vse je šlo že mimo nje in skozi njo; ta.no tega še ni bMo v njeni zgodovini, d« M te prelevila kakor zdaj v pravcati tabor ve» selja in razigrane volje, ki jo prinašajo smučarji iz vseh krajev domovine. Prej je spala pokojno v zimskem spanju pod ole-denelimi snežniki, a zdaj n« mer» niti zadremati. Verjamem — Borovški vesi je to mučno. A privadit! se bo morala; taj se je privadila tudi drugemu, bogme Se hujšemu...
__JOStp vamet.
«BERRYLOID»


^^ -

«TUNom»
Generalno zastopstvo
Steyr-Wërke d. d.
za SHS išče
po vseh večjih mestih države
zastopstva
z lastnimi vozovi t a ptdvaenje
in podzastopstva
bre* vozov za predvajanje ob od govarjajočem postopanja velik zaslužek.
Prodajne cene :
Steyr VII šestcilindrtfni 7 sedežev, 12/50 H 3, Torpedo s kočnieo na prednjih točkah 0m-169.000.
Steyr XII. testai nrfrični 5 sedežev, 6/30 HP, T rpedo s kočnieo na prednjih t> čkah in prožna o« (Schwingachse) Oin 88.000*—
Co is na:	1460
,ШШ1ПМ" d. d. Zagreb
Hatzova U Ica 14. Pošt pretlnac 59
Bogu vsemog padlo oJica i k Sel čilo gospodično
({nema J« depo veta o pit-
Mimi Czerny
dolfolet. bligajntčarko I. C Mayer
ki je dane» ob 12. opoldne, prt videna s iv. zakramenti za umirajoče, po daljši močni bolezni izdihnili svojo blago doso.
Pogreb drage rajnke bo jatt 22 t. m ob 4. pop. fz MU Met«. Sv Fiorjana ulica I, na pokopa№t k Sv. Kr zu.
Sv. maie tadufece ie tod» brale v župni cerkvi Sv Jakoba in v drugih cerkvah. — Blago pofcojnko priporočamo v pobožen spomn.
V Ljubljani, 30. Jamarja 1927.
Fr. Letfcovie, bfini gospodar
Z1V
a in sveta
Zemljepis pekla in druga kočljiva vprašanja
L. 1905. je izšla v drugi izdaji, s cerkvenim odobrenjem, knjiga «Pekel», ki jo je spisal dr. Joseph Bautz, izredni profesor teologije na kr. univerzi v Mtinstru.
Ta nemški bogoslovec dokazuje, da se nahaja pekel v sredini naše zemlje. Obstojajo štirje podzemski prostori, od katerih leži pekel najgloblje, medtem ko se nahaja «Abrahamovo naročje» v višji, spodobnejši legi. To dokazuje med drugim tudi sv. pismo, ki trdi, da je bogatin, ki se je cvrl v peklu, dvignil svoje oči k Lazarju. «Limbus infantum», kraj za otroke, umrle brez krsta, se nahaja v bližini «Abrahamovega naročja» (sinus Abrahae), nekoliko oddaljen od pravega pekla, toda plamen iz pekla ne seže tako visoko.
Vice leže, kot sklepa Bautz iz različnih podatkov, v neposredni bližini pekla, ker je taka soseščina «v tem večjo žalost, ponižanje in korist vernih duš v vicah».
V «Abrahamovem naročju» sedaj ni nikogar in po sodnem dnevu bodo tudi vice prazne. Da bi postal pekel premajhen za vse grešnike, tega se pač ni treba bati. Kajti čeprav sedaj ni zelo prostoren, je vendar učenjak Lessius izračunal, «da zadostuje čisto majhen del notranjosti zemlje, da požre naravnost bajno število ljudi».
Posebno zanimivo je še to, da je našel Bautz čisto enostavno m jedrnato razlago >za obstoj in delovanje ognjenikov, ki so za naravoslovce še vedno
uganka. Trdi namreč, da so to — dimniki pekla! Na to misel v istini še ni prišel noben naravoslovec!
Srednjeveški bogoslovci. sholastiki, so si belili glave še z drugimi, bolj kočljivimi vprašanji. Kako so bili iznajdljivi, nam kaže dejstvo, da je takrat obstojala v Italiji pobožna bratovščina Congregatio sanctissimi praeputii Chri-sti.
Vprašanja, s katerimi so se bavili sholastiki, so bila n. pr. sledeča: Ali Bog Oče stoji ali leži? Ali lahko ustvari otroka brez očeta, goro brez doline? Katere plese plešejo angel ji? Koliko korov angeljev je? Ali sedijo iu katere instrumente igrajo? Ali je bistvo krsta beseda ali voda? Gotovo beseda, kajti drugače bi mogle ribe živeti v krstu in osel. ki pije krstno vodo, bi se lahko smatral za krščenega kristjana.
Kar se tiče razmotrivanja kočljivih vprašanj, ne zaostajajo protestantovski učenjaki prav nič za katoliškimi. Kari Fridrich Romanus, pravnik v Lipskem. je 1. 1703. z veliko točnostjo in učenostjo obdeloval v svoji doktorski dispu-taciji vprašanje, ali se sme najemninska pogodba odpovedati radi duhov.
J. F. Giihling, superintendant v Chem-nitzu, je zapustil dve disertaciji, ki se bavita z raziskovanjem — o bradi bogov: «Ali so imeli bogovi brado» in «O vzrokih te brade». Obe razpravi sta izšle v tisku 1. 1725.
Pastor Plitt v Frankfurtu ob Meni. je izdal sredi 18. veka razpravo o veri otrok v materinem telesu, pastor Nied-ner pa 1. 1815. knjigo z naslovom: «Zakaj se naš prečastiti Gospod in Zveli-čar Jezus Kristus ni oženil?»
Kulturni stiki med Francijo in Kitajsko
Kitajski inštitut v Lyonu. — V ovalu: učilnica in igralnica kitajskih študentov. --
Al IV	«T	V« • •	V» •
Golša v Nemčiji se siri
Zastopnik pruskega zdravstvenega ministrstva je pred kratkim poročal na sestanku strokovnih zdravnikov o splošnem zdravstvenem stanju nemškega prebivalstva ter je ugotovil, da se v zadnjem času zelo širi golša. Po njegovi sodbi daje povod tej bolezni pomanjkanje joda, katerega je premalo v hra-riiiih, ki jih ljudstvo zavživa. Mogoče je, da vpliva na pomanjkanje joda v hranilih tudi umetno gnojenje, ki ima čimdalje več .pristašev. Umetnemu dušiku baje manjka neka sestavina joda, katero vsebuje čilski soliter v dovoljni meri. Radi tega je stopilo prusko zdravstveno ministrstvo v zvezo z vsemi tvornicami, ki proizvajajo umetna gnojila ter interveniralo, da se bo odslej vsem umetnim gnojilom dodajala primerna količina joda.
Dalje je minister ugotovil še zanimivo dejstvo, da se je kot posledica po-
plav v lanskem in letošnjem letu pojavila v poplavljenih pokrajinah nova bolezen, ki kaže znake nekakšne mrzlice. Za bolezen doslej še ni leka, toda k sreči je umrljivost" teh bolnikov minimalna.
Nenavaden primer Ijudo-zrstva
Iz ribiškega pristanišča v Los Ange-lesu sta pred dvema tednoma izginila dva ribiča. Odšla sta s svojim čolnom na odprto morje. Med tem časoin je nastal na morju vihar, ki je ribiški dvojici onemogočil povratek v domačo luko. Seveda se nista moža nadejala, da bosta morala tako dolgo ostati daleč z doma in nista vzela dovolj hrane s seboj na lov. Baš to je postalo za oba usodno. Prvi, po imenu Mac Kinley. je bil slaboten mož in je kmalu podlegel pomanjkanju. Umrl je v borbi z morskimi va-
lovi od lakote. Njegov tovariš Eli Kel-ley je sicer še naprej kljuboval valovom in poginu, toda glad ga je prisilil, da je postal ljudožerc. Ko so ga visoki valovi premetavali po morju sem in tja in so mu večkrat pohajale telesne moči, se ni mogel premagati, da ni odrezal kosa mesa od trupla mrliča, ki je ležal v čolnu poleg njega. Meso je pojedel in se boril dalje z morskimi elementi. Po desetdnevni odiseji se mu je končno ! posrečilo doseči domače pristanišče. Bil pa je ves izčrpan in tako zbit. da je jedva mogel stopiti na suho. Redarstve-na oblast ga je takoj zaslišala in njegove izpovedbe protokolirala ter sklenila zadevo preiskati. Toda poprej so morali Kelleya oddati v bolnišnico, da se doma ne bi preobjedel in tako vsled obilja poginil.
Hiša Rudolfa Valentina na dražbi
lz Los Angelesa poročajo, da so dediči Rudolfa Valentina sklenili prodati na dražbi hišo pokojnega filmskega igralca, ljubljenca starih in mladih žensk, poročenih in neporočenih. Hiša stoji na Wedgwood Place v Hollywoodu. Pred dražbo se je zbralo na ulici na tisoče ljudi, ki so glasno protestirali, da se prodaja Valentinova hiša. ki hrani spomine na intimno življenje pokojnega filmskega junaka. Histerične ženske so bile celo tako razdražene, da so metale v hišo skozi okna rože in cvetje. Kmalu je bila hiša obkoljena. Ženske so se drenjale in klicale spominu pokojnika. Toda ko se je dražba pričela ni bilo nobenega kupca in Valentinovi dediči so morali hočeš nočeš obdržati hišo, v kateri je stanoval nepozabni filmski zvezdnik in katere bi se bili radi iznebili proti primerni kupnini.
Morala v italijanskih
I »vv»1
zabaviščih
Mussolini, ki je pred kratkim uvedel davek na samce, je sedaj izdal nov dekret, ki veleva prefektoln, da morajo kar najstrožje nadzirati zabavišča in zapreti vse lokale, kjer se količkaj širi nemorala Poseben trn v peti so Mussolini-ju tabarini, zabavišča, urejena po tujeni vzorcu, ki so goste razvajala na najbolj rafiniran način. V te lokale je zahajala v pretežni meri mladina, in ker je mladina. kakor se govori in piše, cvet naroda, se je Mussolini ustrašil za bodočnost fašizma. Izdal je nalog, da se morajo vs§ koncesije za zabavišča revidirati, in kjer obstoji sum, da so zabavišča gnezda nemorale, lokali zapreti. Preîekti so baje že začeli izvrševati njegov ukaz, v bodoče pa bodo nadzorovali zabavišča posebni policijski agenti, za katere bo Mussolini na koncu morda uvedel celo red svete Morale.
Doktor zakonskih nesoglasij 1 v Londonu
Angleški družabni zakonski škandali so rodili nov tip človeka, ki izvršuje poklic, katerega drugi narodi še malo poznajo. To je polkovnik Reginald Chapman, ravnatelj zdravstvene arma- i de, urada za izglajevanje sporov med zakonci. Chapman je človekoljub, star šele. 38 let, toda sivolas, kajti njegova filantropija ni lahko in zabavno delo.
Otvoril je svoj urad za zglajevanje bračnih sporov šele pred dobrim pol i letom v juniju 1926. Toda že tekom tega kratkega časa se je pokazalo, da je Hudem, posebno Londončancmi. izredno potreben. Po njegovi zaslugi se zakonski pari, ki ne morejo več živeti v skupni harmoniji in se obračajo na sodišče radi ločitve, najprej oglasijo pri njem.
Chapman izpraša vsakega zakonca posebej, zapiše njegove pritožbe, zabeleži želje in preštudira položaj. Nato pozove moža in ženo k sebi na razgovor ter ju skuša pregovoriti in ju spraviti. Posrečilo se mu je na ta način iz-gladiti spor v 200 primerih. K Chapma-nu se zatekajo ljudje vseh vrst. starosti in poklicev, mladi in stari, bogatini in siromaki, delavci in lordi. Klijenti se obračajo celo z dalekega vzhoda. Seveda mož ne more oovsod delati čudežev. Toda kjer je mogoče, apelira na pamet zakonskega tovariša in poskuša očuvati zakon pred uničenjem. Zaupanje, katerega imajo nesrečni pari vanj, raste od dne do d"e in vznnredno s tem zaupanjem naraščajo tudi njegovi uspehi.
Volčja zveriad na Ruskem
Že od nekdaj je Rusija znana dežela volkov in medvedov. Pred vojno so se ljudem naravnost ježili lasje, če je kdo govoril o številnosti volčje zverja-di ter o njeni opasnosti za človeško življenje. Med vojno so te govorice utihnile, menda zavoljo tega. ker so ljudje deželo videli na lastne oči in pošiljali domov poročila, da ni na Ruskem tako strašno, kakor se govori in čuje.
Zato pa se je položaj po vojni tembolj poslabšal. Komisije, ki vodijo evidenco nad življenjem ruskih vasi. poročajo, da znaša število volčjih repov danes samo na ozemlju sovjetskih republik brez Ukrajine in brez azijatskih krajev, okroglo 100.000. Temu ogromnemu številu zapade vsako leto nad en milijon domače živine. Koliko pokončajo volkovi divjačine, o tem ni mogoče sestaviti niti približnega pregleda.
Ker je bilo ljudstvu v zadnjih letih odvzeto orožje, je svet brez obrambe j proti volčj! nadlegi. V kraiih. ki so po-j sebno izpostavljeni volkovom, so ss j obrazovali posebni lovski oddelki, ki ; preganjajo in pobijajo zver. Toda ti to-j kalni pogoni imajo le majhen uspeh, i Zato ie morala ruska vlada poseči po j drugem sredstvu ter razpisati nagrade ! za ubite živali. Formirali se bodo po-! sebni oddelki, ki bodo preganjali vol-i kove, in finančni komisar v Moskvi je
_- .j*
Kako so se pred stoletjem varovali ore-' eoidemijatui
■^Cepljenje proti nalezljivim boleznim». Po francoskem bakrorezu iz začetka 19.
■	stoletja.
Mussolinijev večer
Tako-le popisuje italijanski diktator potek svojega večera:
Moj večer je navaden in pokojen. Večkrat moram pripraviti delo za prihodnji dan, toda kadar je le mogoče, se posvetim tistim duševnim užitkom, ki me privlačujejo in mikajo. Edino zvečer imam čas, da se posvetim mislim o umetnosti, literaturi in glasbi. Za obisk gledališča imam premalo časa. Mnogo zabave pa mi nudi radio. Z velikim interesom zasledujem glasbene produkcije, takoj pa odstavim slušala, če ni glasbeno izvajanje dobro in če je transmisija slaba. Večkrat poslušam orkester in soliste onstran Alp in onstran morja. Tako mi je dana prilika poslušati italijansko glasbo in primerjati te izvedbe z izvedbami v Italiji. Pri radiu ne dajem prednosti nobeni postaji, temveč lovim glasove kakor mi obrača roka aparat in se ustavim tam, kjer se mi zdi najbolj prijetno.
Moje čtivo je večinoma filozofskega značaja. Roman vzamem bolj poredko-ma v roke, toda ga principijelno ne izključujem. Najbolj všeč so mi dela klasičnih filozofov in knjige narodnogospodarskega in političnega značaja. Citai sem nedavno zelo zanimivo knjigo
angleškega romanopisca Wellsa «The World of William Clissold», in sicer v originalu. Zelo me je zanimalo, kako tretira Wells socijaliste in njihove slabosti. V zadnjem času sem čital tudi več nemških knjig ter neko ameriško in angleško delo, ki govore o Italiji
Vendar tvori višek mojega večernega užitka igranje na gosli. Gosli so zame najpopolnejši instrument, ki daje goslaču priliko, da se izkaže popolnega umetnika. Cigani ljubijo gosli radi tega, ker jim skozi vijolino prepeva srce. Tudi fizično slonijo gosli na prsih goslača baš nad središčem človeških čustev. Pri klavirskem igralcu je to čisto drugače. Uporabljati mora svoje roke in udar njegovih prstov predstavlja komplicirano mašinerijo. Seveda je lahko tudi pianist izvrsten tehnik in lahko postane umetnik. Toda postati stvaritelj v taki meri kakor goslač, to je klavirskemu virtuozu mnogo težje.
Če držim v roki lok in ga vlečem po strunah, potem se stopim z instrumentom v eno telo. Vse drhti v meni in jaz sem popolnoma vdan sladkosti tonov. Moj vsakdanji jaz izgine in na niegovo mesto stopi muzikalni jaz. ki vzide mogočno v svetu zvokov. Tako postanem drugi človek, v katerem prevladuje glasba.	t
Tisti, ki so me slišali igrati, pravijo, da igram naravnost z lista bolje nego pri ponavljanju Zdi se mi, da je to sploh značilno za moj značaj. Imam navado, da se vržem na vsako delo z navdušenjem in fanatizmom. Kadar obrnem stran notnega zvezka, kar kipi v meni. napetost se stopnjuje in v meni sili na dan mnogostroko življenje, katerega je pričara! na papir komponist. Nasprotno pa pada moj interes ter intenzivnost mojega izvajanja, če ponavljam skladbo vdrugič ali tretjič.
Zelo ljubi skladatelji so mi Wagner, ki je veličasten, Rossini, ki je posebno bogat v melodiki, in Beethoven. Velik užitek pa imam tudi ob suitah skladateljev Monte Verdeja in Corellia ter v operah Veracinia. Sem tudi strasten ljubitelj cerkvene glasbe, zlasti Palestine. Nasprotno pa me nič kaj ne in-teresira ruska muzika. Včasih igram kako melodijo modernih italijanskih skladateljev, toda moje goslanje traja vsak večer kvečjemu eno uro. Strast-venost, s katero vodim lôk po strunah, me v tem času tako izčrpa, da moram instrument odložiti.
Kadar igram na gosli, se vežejo v meni zvoki in ritmi s predstavami barv. Vse, kar slika muzika, dobi pred mojimi duševnimi očmi konkreten izraz.
Tako vidim pri Tannhâuserju gotsko arhitekturo, zelena drevesa in kmečko sliko s plavolaskami. Spričo glasbe Spanca Granatosa me obdaja špansko ozračje, z barvami nasičena slika, iz katere izstopajo španske rute. Ob Ros-siriijevi muziki mi vstajajo pred očmi plešiči, kristani in fontane, Verdijeva Aida mi vzbuja predstavo rdečega ognja, pekoče žerjavice solnca v puščavi, sfinge in piramid. Druga glasbena dela me zopet spominjajo na sneg, na sadje in rože, na oblake, na sinje nebo in na prelivajoče se vode. Beethovna ne morem definirati, ljubim pa ga z nepopisno strastjo. Brahms in Bach, dva so-člena velike trojice glasbenih B-jev. vzbujata v meni silno pozornost.
Urica večerne muzike me docela preobrazi. Moje telo se okoplje v sladkih melodijah, ki ostanejo v moji glavi še tedaj, ko spim. Simfonični koncert, katerega bi moral poslušati dve uri, bi me izčrpal preko mere: muzika. ki si jo igram sam, pa me upokoji in se ponavlja skozi celo noč in zjutraj, ko vstanem, čujem še posamezne momente v svoji glavi. Šele začetek napornega dnevnega dela izbriše vse te vtise in me vrne običajnemu delu.
Modne eksceutričnosti v Ameriki
V Newyorku so si začele dame krasiti svoja dekoltirana pleča s cvetkami, ki jim jih naslikajo umetniki v naravnih barvah.
predvidel v zadnjem proračunu sovjetske republike celo poseben večji znesek, ki tvori nekak fond za pobijanje volčje zalege.
Cerkev plesna dvorana
Cerkev Sv. Sofiie v Cariirradu jc prišla pod diktaturo Kemala paše v popolnoma nove razmere. Mošejo nameravajo Turki preurediti ter napraviti iz nie plesno dvorano. Ko se ie o tem načrtu razvedelo v velikem svetu, so seveda planile vse mogoče kapele starega in novega sveta ter stavile ponudbe za angažma. Vendar se zdi, da bodo tudi to pot zmagali Američani s svojimi dolarji. Ameriško poslaništvo v Angori je namreč sprejelo ponudbo Zveze za Jazz-pand iz Amerike in io predložilo turški vladi. Ponudba navaja pogoje, pod katerimi bi Američani poslali svoje najboljše godbenike v Carigrad, kjer bi nastopali stalno kot ameriški orkester ter skrbeli za primerno razvedrilo plesalcev v cerkvi Sv. Sofije.
Mošeja je nele arhitektonsko prvovrstno delo, temveč tudi izredno akustična in ker ji je že Kemal paša določil vlogo plesne dvorane, je verjetno, da bodo ameriški ponudniki dobili ugoden odgovor.
Kitajske anekdote
Prijazna soseda
Nekemu Kitajcu je otekla noga iu je trpel silne bolečine. Imel pa je soseda, s katerim ie živel v večnem prepiru. Izvrtal je torej v steno, ki je ločila oba nasprotnika, luknjo in vtaknil vanjo svojo bolno nogo. Žena je s čudom nutrila početje itn si ni mogla kaj, da ne bi moža pobarala.
»Ce me je že nebo obiskalo z boleznijo,* ji je odgovoril mož, »naj še ta prokleti sosed nekoliko okusi mojega blagoslova.«
Premeten krojač
Prišel ie k nekemu krojaču možak in prinesel s seboj blaga ravno za eno obleko. Želel je. da mu jo krolač takoj umeri. Krojač je blago meril in meril, a se ni mogel odločiti, da'nastavi škarje.
»Zakaj ne urežeš?« je vprašal možak
»Hm, stvar je nerodna: če urežem zate, zmanjka blaga metli, če .pa urežem zase, pa zmanjka zate.«
Kako je nasedel menjalec denarja
K nekemu goljufivemu menjalcu denarja je prišel nekoč preprosto oblečen tujec, položil na pult pismo in kos srebra v palici ter dejal:
»To dvoje mi je poslal prijatelj iz tujine. Ker ne znam citati, vas prosim, da mi pismo preberete, palico stehtate in izplačate znesek v bankovcih.«
Menjalec ie bil zadovoljen.
»... gre mi prav dobro,« je Čital v pismu. »Našel sem dobro službo in ti pošiljam v palici deset srebrnih une . .
Nato ie stehtal palico in izkazalo se je» da tehta ne deset nego dvanajst une. Meneč, da ima opravka z omejenim butcem, je previšek zamolčal in izplačal možaku le' deset une srebra v papirju. Ko je le-ta odšel, je menjalec palico prerezal, hoteč jo razdeliti na manjše komade. Toda kdo popiše njegov strah, ko opazi, da Je palica na notranji strani ne iz srebra, temveč iz svinca.
Ves besen je plani! na ulico in stekel za tulcem, ki ga ie k sreči še dobil. Očital mu ie goljufijo ter ga na mestu pozval pred sodnika. Tam je obtoženec mirnodušno predložil pisanje svojega brata ter prosil, naj sodnik ugotovi težo razrezane palice. Sodnik mu je us-regel, zaslišal obe stranki ter smehljaje izjavil menjalcu:
»Zal mi je, ali tvojo tožbo moram zavrniti. Palica, ki ti jo je toženec predložil, je po tvoli Iastn izjavi tehtala deset une. Ta pa tehta dvanajst tmc. Stvar si morem razlagati Ie tako, da si ti dve palici zamenjal. Ali pa ti je morda ljubša domneva, da si hotel toženca ogoljufati z navedbo napačne teže?«
Menialec je v del, da ga je sodnik pogodil in je s kislim obrazom odšel.
X Penzijonat za slepce v Parizu. V Pa« rizu so pred kratkim sezidali penzijonat, ki je določen samo za podpiranje nesrečni« kov, ki so oslepeli v svetovni vojni. Pen« z'jcmat ne nudi nesrečnikom samo preno» č;šča in hrane, temveč tudi zdravniško ne» Co. Slepa' se bodo učili raznih rokodelstev, imeli bodo svojo čitalnico, dvorano za raz» govore, predavanja in koncerte. V to pen« zijo se bodo sprejemali slepci iz Francije la njenih kolonij.
Domače vesti
Danes HH nSEHTI D"»«
Življenska slik» po romanu Rudolla Henoga. V glavni ulogi sestopi slovita plesalka Tamara Karsavioa. To je pni njen nastop т tflmo kot igralk». Poskus, ki bo zanimal ne samo ljubitelje filma, Bege tadl ostale prijatelje unotaosti.
Predstave ob 4. pol 6., pol 8. in 9.	Kino Ideal
Predsednikom volilnih odborov in zaupnikom SDS
Takoj ko bo v nedeljo znan izid glasovanja. na Vašem volišču, javite rezultat telegrafsko ali telefonsko v Ljubljano.
Za telefonska obvestila uporabljajte številke 123 i tajništvo SDS) ter 34, 42, 394 (uredništvo »Jntra«).	š - . . ■
Za lokalni ljubljanski telefonski promet (obvestila, informacije) sta v nedeljo na razpolage teelion št 418 (tajništvo SDS) in 72 (uredništvo »Jiera«'
Iz krajev, ki nimajo telefonske zveze z LJubljano, naj zaupniki brzojavilo na naslov Tajništva SDS ali pa »Jutra«
Rezultate volitev javi'e v sledečem redu: 1. volišče. 2. število volllcev, 3. koliko glasov oddanih, 4. število glasov po redu volilnih Skrinjic.
§e enkrat: Javite rezultat v Vašem volišču TAKOJ, čim ie skrutinij končan!
Uredništvo »Jutra« ima v nedeljo nepretrgoma službo. Za osebne informacije bo c. občinstvu na razpolago posebno za to odrejeni urednik v I. nadstropju Jutrove re. dakcije v Knaflovi ulici.
*	Imenovanja v državni službi. V držav-
nem svetu je imenovan za prvega tajnika Dušan Nikolič, pomočnik generalnega direktorja državnih železnic v pokoju.
♦	Napredovanje učlteljstva v Sloveniji. S kraljevim ukazom so napredovali v 1. skupino II. kategorije: Josip Golé, Iva Mesec, Josipina Hlebanja-Javornik, Marija Klančnik. Josipina Strigl-KIem, Robert Se-nica, Marija Kovačec, Ivana Cerné. Terezija RavhekaT, Kare! Vollmaier, Julij Sevnik, Mirko Lešnik, Ferdo Pokeržnik, Vinko Sto-par, Berta Brence, Marija Krëgar. Marila Koprivc-Šumeniak, Marisa Kožuh. Marija Šterk-Jurca, Katarina Schweiger, Ivan Žagar, Marija Stupica, Matilda Podkrajšek, Adela Reven, Franja Lavrič. Anica Mencin-ger-Vizjak, Josipina Stegenšek, Antonija Drobnič. Angela Cerar, Ivana Preželj. — V 2. skupino II. kategorije: Emilija Vodo-prvec, Ciril Delcott, Marija Burja, Ačim Jurčič, Marija Dominikuš, Filoména Štan-cer, Cecilija Cvetko, Ana Jureš-Ostrc, Anton Fink, Ljudevit Belšak, Alojzij Lušin. Simon Kerbler, Ivan Muršec, Anton Zdol-šek. Fran Mlinšek, Josip Puht, Mirko Klanj-šček, Ignac Pejcha, Milica Jug, Marija Kern Marta Verk-Sekirnik, Olga Pečr.ik, Tone Gaspari, Ivan Verbič, Alojzij Hofbauer, Stanko Vrezec, Josip Špenko, Josipina Demšar, Roza Meiak, Franja Drnovšek, Marija Gajšek, Marija Judnič. — Z ministrskim odlokom so napredovali v 3. skupino II. kategorije: Josip Kotnik, Anton Ko-bentar. Lovro Kleindienst, Helena Matko-vič, Marija Flego. Martina Supančič, Marija Pečnik-Kuglič, Antonija Porenta, Elizabeta Bertoncelj, Angela Šabec, Albina Traven, Marija Krajger, Ivan Šumljak. — V 4. skupino II. kategorije: Oskar Hrast, Božiča tlerg, Marija Papež, Marija Podbol, Doroteja Belinger-Janežič, Adela VVeble, Marija Schrott, Janez Hartman. Stane Jančigaj, Franc Mencej Anton Šešek Vlado Košenina Fran Gornp, Alojzija Živko, Amalija Golobic, Franja Šušteršič, Ana Pertl, Marija Še-tina, Karolina Čonč, Otilija Čepe, Terezija Peršuh, Lea Horvat, Gabrijela Kurbus, Karolina Burdian. — V 1. skupino III. kategorije: Marija Avbelj, Ivanka Šinkovec.
*	Kongres gluhonemih. V Pragi se vrši prihodnje !eto prvi mednarodni kongres gluhonemih. Kongresa se udeleže tudi zastopniki institucij za gluhoneme v naši državi. Protektorat nad kongresom je prevzel predsednik češkoslovaške republike dr. Masarvk.
*	Umrla je gospodična Mirni Czerny, dolgoletna blagajničarka tvrdke J. C. Маует v Ljubljani. Ob tej priliki naj bo lastniku te veleugledne tvrdke izrečena topla zahvala za velikodušno gmotno podpiranje v njeni dolgoletni bolezni.	120
*	Odredba o točeniu alkoholnih pijač. V smislu določil volilnega zakona so policijske oblasti izdale naredbo. po kateri se v dneh 22., 23. in 24. t. m. ne smejo točiti nikakršne alkoholne pijače. Lastniki onih javnih lokalov, v katerih bi se točila in prodajala v omenjenih dneh alkoholna pijača, bodo strogo kaznovani.
*	Rezervni oficirji člani ljubljanskega pododbora se opozarjajo, da se vrši v pondeljek. dne 14. februarja 1927 ob 20. uri III. redni letni občni zbor pododbora. Kraj se naznani naknadno. Eventualne predloge za dnevni red ie poslati upravi pododbora do 13. februarja. — Uprava pododbora.
*	Praktično delo dijakov gospodarske fakultete. Dijaki gospodarske fakultete beograjske univerze bodo letos razvrščeni na ferijalno prakso po državnih posestvih. Največ dijakov bo zaposlenih na Belju, drugi pa n a večjih kmetijskih posestvih.
4 Šopek svežih pomladanskih cvetlic Iz Prekmurja. Gospodična Olga Tominčeva v prekmurskih Bakovcih nam ie poslala šopek svežih pomladanskih cvetic: marjetic, trobentic in zvončkov, ki so jih natrgali šolski otroci. Pa naj ljudje pravijo, da le Prekmurje »slovenska Sibirija«! Šopek sve žih cvetfic sredi ianuarja to trditev temeljito pobiia.
*	Pritožba Iz krogov sodnih uradnikov.
Pišejo nam: Pri obravnavanja proračuna Pravosodne uprave je poslanec Hadžioman interpeliral ministra pravde, da-li mu Je znano, da se pristojne oblasti v Hrvatski tn Slavoniji ne drže jasnega določila zakona o srezkih in oblastnih samoupravah, ki Pravi, da se imajo imenovati predsednikom volilnih Odborov v prvi vrsti sodniki in sodni uradniki, ter postavljajo takim po večin! učitelje in profesorje. Minister pravde le odgovoril, da mu to sicer ni znano, da Pa bo vse potrebno ukrenil. Ker se tudi v Sloveniji pristojno oblastvo ti držalo cft
zakona, ter je pri postavljanju predsednikov volišč popolnoma ignoriralo predvsem sodne uradnike, bi bilo vsekakor na mestu, da bi se opozorilo ministra pravde na ta čuden postopek. Če se Je Državni svet prilikom volitev v konstituanto držal strogo cit. zakona ni sedal razloga za nižje instance za drugačen postopek. — Sodni uradniki.
*	»Ženskega sveta« številka za januar Je izšla s sledečo vsebino: Obrazi in duše: Zcfka Kveder-Demetrovideva; Ksaver Me-ško: Pod križem; Lea Faturjeva: junakinja zvestobe (Povest iz turških časov); Pavel Golja: Deseti brat (Pesem); M. Jezerniko-va: Mati pripoveduje pravljice; Marijana Kokaljeva: Ob zibeli; Strindberg-Fr. Bevk: Nevarna igra: Karlo Koclančič: Večlte težnje; M. Govekarjeva: Kongres narodne žen ske zveze SHS na Bledu; Gospodinjstvo kot pftkllc; Radivoj Rehar: Zgodi se včasih; Naša deca; IzvestJa; Po ženskem svetu; Materinstvo; Hlgllena; Kuhinja; O lepem vedenju; Iz naše skrinje. — »Zeniski svet« Izhaja vsak mesec. Letna naročnina za Jugoslavijo 64 Din, s krojno prilogo vred naročila in naročnino je poslati na opravo v Ljubljano, Karlovška cesta 20.
*	Klerikalni falzlilka orjl resnice se sedaj trudijo, kako bi svojo blamažo z »razpustom občinskega sveta v Kranju« prikrili. Včerajšnji »Slovenec« pravi, da Je »ministrstvo za notranje zadeve predložilo razpust radi poslovanja Mestne hranilnice.« Komu ga le predložilo? G. Korošcu? AH vodstvu SLS? To že verjamemo, da bi klerikalci razpuščali napredne avtonomne kor-poracije. da bi bilo veselje — ko bi mogli. In radi Mestne hranilnice je ministrstvo »predložilo«! Mestna hranilnica v Kranju je, kakor je po celi deželi znano, solldnej-ša nego vsi klerikalni denarni zavodi skupaj! Na) navedemo končno še informacijo, ki Jo ie povodom zadnje »Slovenčeve« vesti o razpustu občinskega sveta kranjskega dobil naš dopisnik v notranjem ministrstvu. Šta, da raijurimo opStinsko vede u Kranju? Jedno od najviše patrijotskih i naj-uzorn'jih u državi? Je-li ste izgubili glavu? Iz dlskreciJe ne povemo, kaj je dotlčni informator še rekel, ko mu je naš dopisnik predoči! »telegram« škofovega lista.
*	Smrt Slovenke v Bosni. Pišejo nam: Dne 14. t. m. je umrla v Kladnju v Bosni soproga zvaničnika srezke bolnice Julijana Domanjko. rodom od Sv. Lpvrenca na Drav skem polju in zapustila dva novorojenčka. Vsa slovenska kolonija ta vse uredništvo Jo je spremilo na nienj zadnji poti. Ob odprtem grobu se ie poslovil od nje starešina tukajšnje finančne kontrole g. Veljko Sfko-šek. Bodi vsem udeležencem izrečena prisrčna zahvala za zadnji sprevod. Vrlo slovensko ženo ohranimo vsi v dobrem spominu, a tugujočemu soprogo naše iskreno sožalje!
*	Naša prekooceanska plovltba. Pomorsko društvo »Bosna« ie v Nemčiji nakupilo dva velika prekooceanska parobroda za prevažanje potnikov. Vsak teh parobrodov ima po 14000 ton. Parobroda prispeta sredi prihodnjega meseca v naše vode.
*	Gripa v Jugoslaviji. Ministrstvo za narodno zdravje je od svojih organov iz vse države prejelo poročila o gibanhi epidemije gripe. Po došlih poročilih, se epidemija sicer počasi, a trajno širi. Doslej se je najmanj razširila v Sloveniji. Ministrstvo Je na obmejnih postajah in pristaniščih posebno ukrenilo, da se širjenje epidemije po možnosti prepreči.
*	Pustošenje »košave« v Beograda. V Beogradu je divjala v zadnjih dnevih ledena »košava«, zloglasni vzhodni veter V noči od srede na četrtek le »košava« dosegla vrhunec: bila ie močna kakor orkan. V četrtek zjutraj je Izgledal Beograd kakor po potresu. Zlasti so trpeli deli mesta, ležeči proti Donavi. Na ulicah so ležali dimniki. opeka in razni deli streh. Razbitih le bilo zlasti mnogo šip in uličnih svetilk Veter le povzroči! tudi dva večla požara: v tovarni asfalta in v tovarni za sita Obe sta pogoreli do tal Dvorni park le popolnoma opustošen. istotako tudi KaHmegdan kl le posebno izpostavljen vetru, ter Topčider Na Terazfjah je vihar porušil dva kioska Rečni promet med Beogradom ln Zemunom je ustavllen. Telefonske in brzolavne zveze so na mnogih kraiih pretTgane.
*	Sneg v Gorskem kotaru. Kakor poročajo iz Ogulina. le v Gorskem kotaru padlo v zadnjih dneh mnogo snega. Med Lokvami in Fužinami leži sneg pol metra visoko, vendar železniški promet doslej ni bil prekinjen. Na liški progi je v sredo med Vrho-vinami in Ogulinom mešani vlak obtičal v snegu. V pomoč Je bila poslana še ena lokomotiva ter ie vlak potem lahko nadaljeval vožnjo Med Vrhovinami in Jesenicami je 40 cm snega.
*	Izletniški vlak Zagreb-Sušak. V novem voznem redu ie predviden poseben izletniški vlak med Zagrebom in Sušakom vsako nedeljo in praznik.
*	Influença v Zagreba. Iz Zagreba poročajo, da se influença naglo širi in da Je na tej bolezni obolelo približno 3000 oseb. prijavljenih pa ie tudi že 152 primerov gripe, vsi pa so lahke narave. Po podatkih tamkajšnjega okrožnega urada Je bilo prijavljenih slučajev influence: dne 17. t m. 118, dne 18. t. m. 140. dne 19. t m. pa 186. Število bolnikov torei znatno narašča. Tudi v Ljubljani je influença že precej razširjena. Obolenj na gripi pa doslej še ni bilo prijavljenih.
*	Redka svatba. V Nuštru pri Vinkovcih se je prošli pondeljek vršila redka svadba. Premožna vdova mizarskega mojstra Ana Stangl, stara 66 let, se je poročila s 25 let-
; niiTi kmečkim mladeničem Petrom Kova-| čem. Svatbena slavnost le tralala dva dni. I Povabljeno je bilo celo selo.
*	Prt dala smrtno ponesrečil. Iz Clarkl-ge v Zedinjenih državah Severne Amerike poročajo, da le v tamkajšnjem rudniku smrtno ponesrečil naš rojak Matija Hro-vatlč, rodom iz Stopič pri Novem mestu. Ponesrečenec zapušča ženo in devet otrok.
♦	Odbor trgovskih nameščencev v Ptuju se prisrčno zahvaljuje vsem sodelujočim gospodom tn damam za blagohotno požrtvovalnost in naklonjenost pri prireditvi dne & t m. Obenem se zahvaliuje vsem trgovcem ia dragim darovalcem, ki so pripomogli k našemn lepemu nspehu, katerega čisti dobiček je namenjen onemoglim in osirotelim nameščencem v Ptulu.
*	Donava še narašča. Hidrotehnične postale so poljedelsko ministrstvo obvestile, da Donava v gornjem toku neprestano narašča In da se le na nekaterih krajih razlila iz struge. Znatne škode doslej ni napravila.
♦	Požar v Beograda. V sredo zvečer je v beograjski tvornid asfalta, ki je last IHje Miliševida, izbruhnil požar. Radi močnega vetra je tvornica pogorela do tal. Uničenih je tudi 12 vagonov asfalta. Pri gašenju je bilo poškodovanih več gasilcev. Na pomoč je prihitela tudi žandarmerija. Škoda se ceni na poldrug milijon dinarjev.
4 Splitski Italijani za fašistično posojilo. Splitski Italijani so za fišistično posojilo vpisali 585.000 lir. V kvarnerski provinci s sedežem na Reki je bilo vpisanih nad osem milijonov lir.
Iz LJubljane
Volišča in volilne pisarne Naprednega bloka v Ljubljani
I.	volišče; I. Realna gimnazija
(gostilna Košak, Krekov trg)
II.	volišče: Mestni dom (gostilna Košak, Krekov trg)
III.	volišče: Št. Jakobska šola (Knjižnica št. Jakobskega društva)
IV.	volišče: Sola na Prulah (Gostilna Fr. Kavčič. Privoz št. 4)
V.	Cerkvena ulica 21. Otroški vrtec (pisarna tvrdke Derenda. Emonska c.)
VI.	volišče: II. d. šola, Cojzov Graben (pisarna tvrdke Derenda, Emonska c.)
VI./A	volišče: II. d. šola, Cojzov Grab. (gostilna Mrak, Rimska cesta)
VII.	volišče: Realka
(gostilna pri Panju. Vegova uL 12)
VIII.	volišče: Licej
(Narodni dom, Tajništvo NSS)
IX.	volišče; I. Državna gimnazija (gostiln« Novi svet. Prešernova soba)
IX./A	volišče: I. Državna gimnazija (gostilna Novi svet, Prešernova soba)
X.	volišče: Justična palača (pisarne odv. Dr. Grablovica)
XI.	volišče: Žensko učiteljišče (gostilna K. Brezovšek, Komenskega 22)
XII.	volišče: Moško učiteljišče (gostilna K. Brezo všek, Komenskega 22)
XIII.	volišče; Ledina
(gostilna K. Brezovšek, Komenskega 22)
XIV.	volišče: Jubilejna ubožnica (gostilna pri Bizjaku, Bohoričeva ul.)
XV volišče: Cešnovar
(gostilna pri Kramarju. Dolenjska c.)
XVI.	volišče: Sp. Šiška. Sola (gostilna Grčar, Sp. Šiška)
XVII.	volišče: Sp. Šiška, Sola (gostilna Grčar. Sp. Šiška)
XVIII.	volišče: Sp. Šiška. Sola. (gostilna Grčar, Sp. Šiška)
n— O visokem poslanstvu umetnosti ln
o stanju literature pri nas bo govoril pesnik Anton Podbevšek v torek 25. t. m. v Mestnem doma.
n— Danes otvori mestno središče STM pod vodstvom br. dr. Mlkiča kurz iz alkoholnega vprašanja za male. Začetek točno ob pol 17. v Akad. kolegiju. Ob četrt na 18 se vrši kakor običajno kurz za starejše člane ia članice.
o— Konservatorlj v LJubljani ima v tekočem šolskem leto 1926-27 139 gojencev, in sicer solopevskega klavirskega, violinskega oddelka in t>ddelka za orkestralne Instrumente. Prvi letošnii lavai nastop gojencev konserva'of.ja se vrši v sredo, dne 26. t m ob 8 zvečer v dvorani Filharmo-nične družbe Na tem koncertu, na kolega sporeda so zastopani skladate'ji Tartini. Saint-Saens. Chopin. Smetana, Debussy, Daves in Kričlu nastopi gojenec prof Slai-sa. violinist Rupel Karel tei gojenci kons prof. Ravnika, pianisti Valjalo Marta, Li-povšek Marjan ln Sivlc Pavel Spored tvorijo prava umetniška dela zgoraj navedenih avtorjev, ki bodo podana z največjo skrbjo po najboljših gojencih zavoda tako. da ima cela prireditev absolutno koncertni zna-čal. Ker ima cela koncertna prireditev v prvi vrst9 namen vzbuditi med našim prebivalstvom zanimanje za glasbo, so cene Izredno nizko nastavljene. Posamezni sedeži v dvorani se dobivalo po 10 in 5 Din. stojišča pa po 3 Din. Predprodaja Je v Matični knjigarni.
u— črno-bela redata. Vabila za firme in pridobitne kroge se bodo osebno dostavila. Druga vabila so že vsa odposlana. Reklamacije se rešujejo sproti, prosimo pa v tem pogledu nekoliko potrpežljivosti, ker nam radi ogromnega števila reklamacij ne gre delo od rek tako. kakor bi si želeli. Opozarjamo p. t vabljence, da so vabila neprenosljiva in se bo pazilo na to, da se ne bodo vršile z vabili zlorabe. Ponovno opozarjamo p. t goste Izven Ljubljane, da se radi rezerviranja sob obrnejo na naslov: VI Saks'da, Šelenburgova 7-II. Čim se rešijo neka vprašanja tehnične prirode. se bo razpisala konkurenca giask. najlepša maska dobi primerno nagrado. Balkonski sedeži :n lože se rezervirajo pri S Sanci-nu, Tavčarjeva l-HI. Reklamacijska služba za LJubljano vsak ponedeljek, sredo In petek od 17. do 19 v kavarni Emona, I. nadstropje. Odbor črno-bele redute.
u— Policijske prijave. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji naslednji primeri: 2 prestopka pijanosti in nedostojnega vedenja. 4 prestopki kaljenja nočnega miru i prestopek nedostojnega vedenja in razgrajanja, 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 1 prestopek hoie po železnici in' 19 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacij Je bilo izvršenih 5, in sicer: 3 radi kaljenja nočnega miru in 2 radi beračenja.
u— Zopet tatvina suknje v kavarni. Akademik Vladimir Pesek je prišel v četrtek zvečer v kavarno Union in obesil svojo suknjo ter kl'buk na obešalnik pred vhodom v igralnico Sam je s tovariši biljar-diral Ko pa je hotel oditi, le strahoma zapazil, da njegove suknje in klobuka ni več na mestu Suknja in klobuk sta postala plen predrznega kavarniškega tatu. Pesek trpi 2500 Din škode
u— Aretovan vlačugar In tat Ob priliki kontrole dohoda in odhoda potnikov na glavnem kolodvoru je policijski detektiv Gruden opazil sumljivega moškega, katerega je končno povabil s seboj na policijsko ekspozituro. Tu so kmalu ugotovili, da se varnostni organ ni zmotil, marveč da Je prijel pravega. že dolgo zasledovanega ptička. Je brezposelni in delamržen delavec Štefan Butolen iz Žetal Klatil se je po ljubljanski in mariborski oblasti in kradel kar na debelo.
u— Hud gostilniški gost. Potnik France P. je prišel predvčerajšnjim dopoldne v neko gostilno na Miklošičevi cesti. Tamkaj se ga je tekom večera tako nasrkal, da je postajal že rabiaten, radi česar mu natakarica Pavla S ni hotela več postreči s pijačo. Franceta pa je natakarično obnašanje tako razburilo, da je vstal in Pavlo pošteno oklofutal, za kar se bo moral sedaj zagovarjati pred sodiščem.
u— Namenoma zamenjan konj. Iz Figov-čevega hleva je 19 t m. neznan moški odpeljal konja rdečkaste barve z majhno, belo liso na čelu,, in na spodnjem delu belo zadnjo levo nogo. Konj je imel na sebi komat Neznanec je pustil v hlevu drugega konja maniše vrednosti.
u— Sokolsso dnštvo Ljubljana II. priredi v nedeljo dne 23 t. m. v I.a razredu državne realke predavanje »O avijatiki«. Predava društveni načelnik br Stanko Tr-ček. Začetek 'očno ob 10. ur! dopoldne. Predavanje ie obvezno za ves naraščaj in članstvo. Prosvetni odbor,	118
Iz Maribora
Agitacijski lokali Narodne liste
Za L volišče: gostilna Verzel (prej Pregel)
na Stolnem trgu. Za П. volišče: Grajska klet. Za III. volišče: Tajništvo SDS, Cankarjeva ulica št. 1.
Za IV. volišče: Tajništvo SDS, Cankarjeva
ulica št. 1.
Za V. volišče: pisarna Valjaka v Unionu. Za VL volišče: gostilna Dergas, Koroška
CCStcL
Za VIL, VIII. in IX. volišče: gostilna »Pri zlati hruški«. Ruška cesta.
a— Tudi med radikali vre. Razkritja nezaslišanih radikalskih korupcij, kupčevanja z narodnimi in eresi in jugoslovenskim državljanstvom so končno odprla oči tudi mariborskim radikalnim pristašem, katerim se je prigabilo ostudno izrabljanje organizacij za nenasitne žepe Eden za drugim izjavljajo, da ne gredo volit dr Miihleisna in še manj dr. Ravnika z Leskovarjem Uvide-vajo, da so samo priprega za poslovne posle gotovih voditeljev, ki se pri svojih umazanih kupčijah >b fniervencijah za nemške državljane v Beogradu sklicujejo na organizacije io samo v to jim služijo nižji pristaši. Celo bivši ustanovitelji radikalske stranke v Mariboru dr Grasseli, dr Pfei-fer, dr MQIIer in drugi nočejo o sedanjem vodstvu ničesar slišati in zvračajo vso krivdo na »žlahto« Ampak samo obsojanje še ne zadostuje Potrebno le. da vsak zaveden Slovenec tud< delansko vrši svojo narodno dolžnost in voli narodnega kandidata g Mohorka, to je 4 skriniico.
a— Pošta v Jarenini pri Mariboru je uvedla selško dostavo, in sicer ob ponedeljki, sredah in perkih v vasi Vukovski vrh. Polička ves, Srobotje, Kozji rep in Vukovski dol; ob torkih, četrtkih in sobotah v vasi Vajgen Zmrziek, Polička ves (na grebenu) Polički vrh. Jareninski dvor in Jareninski vrh; ob ponedeljkih, sredah in sobotah v vasi Jareninski dol m Jareninski vrft.
a— Sv. Anton s prašičkom. Duhovniška »Straža« št 4., letniV 19 z dne 21 januarja 1927 piše na stran; 2 dobesedno: »Najboljša Domoč pa Je, da se priporočimo — saj smo klerikalci — sv. Antonu Tisti s fantičkom ie sicer pravi, a je preveč obložen, mi si zato izvolimo za patrona onega sv. Antona s prašičkom, kc ga ravno te dni praznujemo. On naj fio naš patron! (Živahno ploskanje io živijo klici!) Gospodje! Jaz sicer vem, da nam bo sv. Anton všel kot patron, prašiček nam bo pa ostal!« itd Tako torej pišejo o svetnikih katoliški duhovniki v Cirilovi tiskarni Mi pa mislimo, da v nedeljo gospodi ne bo ostal niti prašiček, ampak samo dolgi, suhi maček
a— Tudi dr. Herman Wiesthaler si že upa na dan. Kako daleč ie privedla klerikalce slepota narodnega izdajstva, kaže tudi neverjetno, ali vendar resnično dejstvo, da so postavili za čuvarja klerikalno-nem-ške Skrinjice za III volišče v telovadnici dekliške meščanske šole v Cankarjevi ul. 5. g. dr Hermana Wiesthalerja, ki ga Je
naša vlada, ln sicer narodna vlada v Ljubljani, radi njegovega ve&desetletnega na-rodno-sovražnega delovanja, najzagrize-nejšega germa niziranja v slovenj ©bistriškem okraju odstavila. Če bi za to izvedel rajni SLS poslanec Peter Novak Iz Slov. Bistrice, W se v grobu obrnil. Tu-di dr. Mfihleisen je deloval istočasno v Slov. Bistrici, toda on je M proti dr. W!es-thalerju še prava ovčlca. WI je vsaj odprt bojevnik ta Je kazal prave karte v boju proti Slovencem, medtem ko Je deloval dr. Wiesthaler proti nam vedno na tako zahrbten način, da zavTe vsakemu Slovencu iz slovenjbistriškega okraja kri, če se spomni Wiesthalerja. In celo takšne ljudi potiska slovenska ljudska stranka v ospredje v boju s Slovenci. Nižje niso mogli pasti Ampak grehi g. Wiesthalerja proti Slovencem so tako vnebovpljoči, da bi morala vsakemu Slovencu otrpniti roka, če bi spustil kroglico v Skrinjico pred Wiesthaler-jem. Pozivamo Wiesthalerja, da nas rad' teh očitkov toži!
a— Kdaj Je začel pakt z Nemci? Modi bi se, kdor bi mislil, da je pričela klerikalna zveza z Nemci šele sedaj pred volitvami v oblastno skupščino Nasprotno, klerikalci so jo pričeli pripravljati £e kmalu potem, ko so prišli s pomočjo Narodnega bloka v mariborski magistrat Kmalu nato so začeli deliti za pripravo bodočih volitev narodne koncesije Nemcem Dober poznavalec klerikalnega narodnjaštva g. Ivan Kejžar je na zadnjem sestanka v hotelu »Kosovo« ugotovil sledeča dejstva: Prva koncesija klerikalcev Nemcem na magistratu je bila nameščenje dr. Wankmûllerja kot mestnega zdravnika, pred katerim so se morali umakniti odlični narodnozavedni zdravniki in celo somišljenica SLS. Druga koncesija je bila zopetna uvedba nemškega razpravnega jezika v občinski dvorani po g. Pfrimerju. In končno so hoteli dati pri zadnjem proračuna že podporo društvu nemških buršakov. Nudi se nam torej ne-dogledna perspektiva nove germanizacije Maribora, ko bo prišla tudi v občinski svet klerikalno-nemška zveza z dr Ravnikom.
a— Strah pred avtomobili. Klerikalci so poslali mariborski policiji zlagano ovadbo, da Ima akcijska četa Orjtme pripravljen za nedeljo cel bataljon avtomobilov, s katerimi bodo baje vozili po ulicah ta strahova!! Nemce, da ne bi šli volit Policija je klicala zato včeraj na odgovor načelnika akcij, ske čete g. Slavka Rejo, ki je potolažil g. nadsvetnika Kerševana z zagotovilom, da Orjuna žal še nima toliko avtomobilov kakor mariborski Nemci ta klerikalni kapitalisti, da pa se bo v nedeljo g. Reja kljub temu vozi! v avtomobilu, če ga bo kdo nanj povabil Klerikalni trik, kakršnih v Mariboru še več doživimo pred volitvami, je povsem jasen Nemci ta klerikalci W radi onemogočili narodni listi vsako agitacijo in celo vožnjo v avtomobilih na dan volitev. Nemški trgovci in obrtniki pa so že sami tako pametni, da si ne bodo šli po nepotrebnem smoliti rok in se eksponiratl sa Miihleisna, ki ga prav tako marajo kot dr. Leskovarja in bodo nrej veseli, če bodo lahko doma mirno pregledali svojo bilanco in mislili na pametnejša sredstva za Izboljšanje bodoče bilance.
a— Klub-Palals de Danse. Velika kavarna. Shajališče modernega sveta. Vsak dan kabaret-variete. ples, celo noč gorka In mrzla jedila.	121
Iz Celja
e— Navodila narodnim voUcem mesta Celja za nedeljo, dne 23. t m. Vsi narodni volilci naj se že prej informirajo, na katerem izmed obeh volišč bodo izvršili svojo volilno dolžnost Naj volijo po možnosti že v dopoldanskih urah, da bo s tem volilnim pisarnam olajšano delo in evidenca. Po dovršeni volitvi pa se naj vsak javi v volilni pisarni svojega volišča in se stavi volilnemu odboru za agitacijo na razpolago. Za volišče 1. (v meščanski šoli) je volilna pisarna v uredništvu »Nove dobe« (Stross-mayerjeva ulica), za volišče II (na mestnem magistratu) v rdeči sobi celjskega Narodnega doma. Naši funkcijonarji in zaupniki narodnih volilcev so na volišču I. g. dr. Kalan, kot namestnik predsednika volilne komisije, varuha naše 4. (zadnje) skrinjice g. dr. Milan Orožen in g. urednik Vinko Gaberc kot njegov namestnik. Na volišču II. (na mestnem magistratu) je delegiran v volilno komisijo kot član občinskega odbora gg. Iv. Prekoršek in Drago Sirec kot njegov namestnik; varuha skrinjice sta g. prof Mravljak in g. Ciril Sadar kot njegov namestnik. Vse event nedostatke, ali pro-tizakonitosti na volišču ali pred volilnim lokalom naj narodni volilci javijo takoj enemu izmed navzočih gospodov. Na delo, zmaga bo naša in mora biti sijajna!
e— Naše narodne izdajice in pa naši nacijonalni nasprotniki Nemci bodo še v zadnjem trenotku skušali s kako lažjo — in v tem so mojstri — napraviti zmedo med našimi narodno čutečimi volilnimi vrstami ter zbegat! tega ali onega narodnega volilca. Prosimo, da lavi vsak. ki bi slišal kako natolcevanje ali pa kako lažnjivo senzacijc-natao vest ali govorico to takoj enemo izmed zaupnikov aH pa predsedstvu narodnega volilnega odbora, ker se bo vsaka taka grdobija zatrla že v kali z vsemi potrebnimi in zakonitimi sredstvi.
e— Pametni Nemci obžalujejo, da so jih njihovi nacijonalni voditelj! prav po nepotrebnem zopet vrgli v hud metež popolnoma brezupnega volilnega boja. Ali ni še zadostovala blamaža, ki so jo doživeli v družbi klerikalcev pri občinskih vottMh
1924? Ali ie treba še ponovno manifestirati, da nočejo živeti s celjskim narodnim me-j&čanstrom v miru? Trezni Nemci se povprašujejo, k-do je pravzaprav pooblastil nemško politično društvo, da je sklenilo pakt s klerikalci in radikali, v zvezi katerih naj gredo za druge po kostanj v žerjavico. Celje je bilo že pred vojno razkričano kot skrajno šovinistično mesto, kjer je malo številna klika terorizirala marsikaterega nemškega trgovca in obrtnika prav tako, kakor napadala in pobijala celjske Slovence. Ni potrebno, da se ponavljajo spomini na te žalostne čase, ko so vendar tudi Nemci enakopravni državljani in se jim godi v naši državi gotovo mnogo bolje, kakor onim nemškim šovinistom, ki so se po preobratu preselili v nemško Avstrijo. Hočejo v novi državi med slovenskim prebivalstvom živeti v miru za svoj poklic in ne zahtevajo še posebej prav nobenih mednarodnih manjšinskih pravic. Zato tudi premišljujejo, ali Je pametno samo iz sovraštva proti narodnemu meščanstvu vzbujati trpke spomine na predvojne razmere in na novo podnetiti strasti in povzročiti vznemirjenje.
e— Celjski Primorci radovedno in hkrati z ogorčenjem poizvedujejo, kdo je bil pravzaprav tisti človek, ki je v begunskem taboru v Brucku a. d. Leitha med vojno imel tako brezčutno srce. da je odtegnil strada-jcčim ženam in starčkom živež za to. da ga je mogel pošiljati na Dunaj. Ker pričakujemo, da bo ime dotičnega objavil »Slovenec«, moremo za danes poročati samo toliko, da se nahaja med onimi narodnimi izdajicami, ki se v Celiu najbolj pehajo za prvo, to je nemško skrinjico.
e— Celjski radikali v obupu. Pridite vsi, na sobotni zaupni sestanek k Žumru. S to Stermeckijevo reklamo kliče svoje razkropljene ude celjsko vodstvo radikalne stranke v zavesti, da se dan maščevanja bliža. Še nikdar in nikjer ni kaka stranka pokazala tako malo zmožnosti in življenjske sile kakor celjska radikalna stranka. Ves teden se je po Celju pričakovalo, da nastopi vodja združene opozicije klerikalcev, radikalov in Nemcev kandidat dr. Go-ričan na kakem javnem ali vsai šiišem zaupnem sestanku ter poda pri tej priliki svoj narodno-gospodarski program za oblastno skupščino. Glede narodnega programa sicer vemo, da so mu jezik popolnoma zavezali že Nemci. Pričakovali smo torej vsaj. da bo briljiral s svojim gospodarskim programom, katerega je že tolikrat obljubil »Slovenec«. Doživeli smo samo, da obstojajo njegove velike zmožnosti edinole v razdiralnem delu, zabavljanju in v obrekovanju onih, ki so v Celiu že toliko dobrega ustvarili. Člani radikalne stranke trumoma zapuščajo svojega voditelja ter pripovedujejo, kako žalostno izgledajo zaupni sestanki radikalov, na katerih ni niti enega sposobnega človeka, da bi razun zabavljanja na nasprotnike povedal tudi kaj stvarnega in pametnega. Zmaga dr. Božiča, odličnega naTodno-gospodarskega strokovnjaka nad dr. Goričanom bo torej lahka, ako storijo vsi narodni volilci mesta Celja svojo dolžnost Saj je proslavljal dr. Božiča o priliki njegove 50 letnice kot odločno sposobnega narodno-gospodarskega strokovnjaka tudi »Slovenec« in smo prepričani da tega svojega mnenja ni izpremenil sedaj, ko nastopa dr. Božič kot kandidat vseh celjskih narodnih volilcev za oblastno skupščino.
Iz Kranja
r— Občni zbor kranjskih gasilcev. Pre« tckH četrtek zvečer se je vršil v mestni posvetovalnici redni občni zbor tukajšnje» ga Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva, ki uživa med prebivalstvom daleč na okrog vsled svojega uspešnega in nese» bičnega udejstvovanja velik sloves in sim» patije. Dobro obiskano zborovanje je otvo* ril in vodil za organizacijo velezaslužni načelnik g. Rica Мауг Navzoči mestni žu» pan g. Pire je imenom kranjske občine teplo pozdravil gasilce, katere je opozoril na naloge društva, ki stopa v novo leto razmaha ter obljubil i v bodoče izdatno pomoč mestne občine. Nato se je spomnil nučclniK v preteklem letu umrlega častne» g? člana Franca Spenka ter izvršujočih čla» nov Volčiča in Kokalja. Iz nadaljnega ob» š.rtuga načelnikovega poročila, je razvidno, da je organizacija v preteklem letu, ki je bilo leto požarov in povodnji, izvršila veliko pozitivno delo v pomoči za javni blagor, dalje za tehnično izobrazbo članstva z vr» sto vaj, oficijehrh nastopov in prireditev. Najvažnejši korak je nabava motorne briz» gains in a tomobila od pariške tvrdke Re» r.ault, ki bo dosoel že v prvih dneh febru» arja v Kranj. Cena z vsemi stroški znaša okrog 140.000 Din. Taini" :o poročilo je
podal Joško Ukozar, blagajniško Jurij De» poli Denarnega prometa je bilo 213.572 Din; od teh 107.839 dohodkov in 105.733 Din izd. tkov. Volitve noveg-a odbora se ni» sc vršile, ker valja lanskoletna izvolitev za dv letno dobo. Odboru je bil podeljen so» glasno absolutorij. Skupščina je nato 80» glasno sprejela predlog, da naj imajo čla» ni v organizaciji podeljene častne funkcije še v naprej po odložitvi poslov, k čemer je nedavno zavzeli gasilska zveza nasprotno stališče. Tej organizaciji, ki stopa v 49 Ie» to udejstvovanja, želimo uspehov, da bo zavzela mesto med najvzomejšimi in naj» naprednejšimi, pri čemer je podpora dolž» nost tudi vsega meščanstva.
r— Novi častni člani kranjskega gasilnet ga društva. Domače Prostovoljno gasilno in reševalno društvo je na svojem četrtko» vem občnem zboru soglasno izvolilo za častne člane gg. velikega župana za ljub« l.ansko oblast dr. Vilko Baltiča, tukajšnje» 0. srezkega poglavarja Žnidaršiča, kranj« skega župana Cirila Pirca in lekarnarja šavnika, ki so si stekli velike zasluge za procvit te organizacije.
r— Volišče v Kranju se nahaja v prosto» rih mestne občinske hiše na Glavnem trgu (L nadstropje). Volilo se bo od 7. do 18. ure nepretrgoma.
r— Točenje in prodajanje alkoholnih pi« jač je glasom razglasa srezkega poglavar, ja danes, v nedeljo dne 3. In v pondeljek dne 24. t. m. pod kaznijo prepovedano.
r— Druga skrinjica je naša! Meščan, tr« govec. obrtnik, uradnik, delavec vriši jutri kroglico v П skrinjico dr. Kramerja, žu» pana Pirca, štefeta in Podlipnika, da bo zmaga SDS čim siiajnejša in da se bo po» medlo z vsemi nasprotniki!
r— Umesten korak. Kakor nam je bilo sporočeno, ie preje! tukajšnji orožniški vod, nastanjen izven mesta v šušteršičevi hiši na Primskovem, telefonski aparat, ki ima št. 20. Tako jt bilo vendar orožniški postaji ustruženo z ozirom na interes uspe» šr.ega vršenja službe, na kar smo že v na» šem listu opozorili i.ierodaine oblasti.
r— lz delovanja Gledališkega odra. Pre» teklo nedeljo in sredo ie vprizoril agilni Gledališki oder v Narodnem domu Nova» čanovo dramo «Velejo». Vprizoritev je oba krat dokazala zrelost naše diletantske dru» zine. njeno ;zredno sposobnost ustvarjanja Topot so bile vloge razdeljene vse do naj« r.eznatnejše primerno in posrečeno Zato ni izostal uspeh Vsi igralci in igralke so dali vse najboljše Birtičeva v naslovni vlo» g! odlična, prepričujoča v igri Kocmurje» xt dobro poantirana. kof mati. Vse moške vloge (sg. Vajt, Reš- Gogala. Mavr M.. Po» točn;k in Vreček) vzorne Sceneriia ie bila odersko izTedno efektna. Škoda, da je bil ohisk slabši Kliub mnogim zaprekam sto» pa naša dilefantska družina v svojem umet» t.iškem s^remlieni« ko-nstantno naprej. To
:<> dovol j '
Iz Trbovelj
t— Konzorcij za zgradbo invalidskega doma v Trbovljah je pričel z obširno raz» prodajo srečk efektne loterije po 10 Din. Z efektno loterijo si hoče konzorcij, ki ob» stoji iz pripadnikov vseh političnih strank, pridobiti sredstev za zavetišče invalidov, ki bo edini te vrste v Sloveniji
t— Socijalna skrb SLS v praksi. Za so» cijalno skrbstvo, ki ga ima vedno na jezi» ku klerikalna stranka posebno zdaj ob ob» črnskih volitvah- je zelo značilen sledeči d 'godek: Na občino je vložila prošnjo za podporo Marija šnvd, brezposelna delavka z 4 nedorastlimi. otroki. za katere ima skr« beti. V prošnji je navedla vse svoje oseb» ne podatke, iz katerih je razvidno, da ji je mož odšel pred več leti v Francijo- da ni o njem že leto dni nobenega sledu, da se nora sama preživljati in da ie že od jeseni brez dela Občina se je takoj pobrigala za» njo. Obrnila se ie na oddelek za sociialno politiko in vplivala, da se ji da podpora, obenem pa je ukrenila vse potrebne kora. ke, da se rudar Smid izsledi po našem kon» zilatu. Ker je Marija Šmid pirstojna v Jur» klošter in je navedla v prošnji na občino, dp bo tej vse izdatke, ki jih bo imela ob» čina ž njo, povrnila občina Jurklošter. se jc obrnila trboveljska občina v to svrho na Jurklošter Večina tamošnjega klerikal» nega občinskega zastopa pa je prošnjo Ma» rije Šmid gladko odbila, češ da nai trbo* veljska občina skrbi zanio Prav nič ni po« t.;agalo to. da spada šmid v občino Jurklo» šier in da je kot mati 4 nedorastlib otrok, hrez denarja na cesti. Rudarji, ta slučaj vam dovolj zgovorno ilustrira skrb SLS za rudarsko delavstvo. Vsak. kdor hoče sebi dobro, naj se ohrn<- proč od SLS in naj vr» že kroglico v ČETRTO skrinjico. Stranka vseh stanov in posebej malega človeka je lc SDS
t— SDS za delavske interese. Zdaj ob volitvah se vse stranke trudijo dokazati, koliko so storile za delavstvo Toda nobe» na nima nič predmetnega pokazati, med» tem ko ie demokratska stranka izvedla ce» lo vrsto socijalnih naredb- med temi tudi pravilnik Bratovske skladnice, po katerem uživa vsak upokojenec povprečno 800 Din na mesec. Ta vsota je mnogo premaihna. vsak upokojenec bi mora! prejemati vsaj 1500 Din. kakor je povedal dr. Bohinjec
ti
na nedeljskem shodu pri Fortejo. Kotfco je
vreden ta pravilnik, se najbolj vidi po tem. da če ga ne bi uzakonil dr. Žerjav, bi sedaj v teh raz drapa nih razmerah, ko groze ved« ne redukcije, sploh ne prišlo do njegovega uzakonjen j a in posledice si lahko vsak upo kojenec sam predstavlja. Godilo bi se jim še slabše kakor sUroupokojencem Dr. Bo« hinjec je kot nosilec demokratske liste sa laški okraj ob isti priHki obljubiL da bo vse svoje moči napel, da ae bo materijsl» no stanje rudarskega delavstva zboljšalo, kar je v interesu celokupnega trboveljske« ga prebivalstva. Dr. Bohinjcu kot strokov« rijaku na gospodarskem in socijalnern polju verujemo in zato bomo vsi rudarji vrgH jutri svojo kroglico v ČETRTO skrinjico.
t— Trbovlje imajo ČETRTO skrinjico. Gospodarski položaj v Trbovljah je tako kritičen, da ga more rešiti le strokovnjak dr Bohinjec! Rudarji, obrtniki te trgovci, pomnite, kdo je vaš rešitelj! Bodimo za d» nji dan pred volitvami vsi agitatorji!
t— Gozd so pričeli izsekavatl nad Lo» arjem ali po domaČe pri Škratu v Trbov« iah.
t— Tečaj za prikrojevanje vseh vrst obla či' se prične v TrbovIjah.Vode, v goli 27. januar j a ob 18. uri Vsakdo ima pristop.
Naši onstran granit
Izseljevanje
Pred par leti so odšli v Bosno, v okolico Banjeluke. Te dni so se vrnili, kakor poro» ča «Edinost» domov v Dornberg. Pravijo, da so se v Bosni kazale lepe prilike za na» kup zemlje. Ko je sporočil prvi, da je ku« pil obsežno zemljišče po nizki ceni, jih je prišlo več za njim. Bosanski kmet je pro« dal zemljo, ali onega, kar je na tej zemlji, ni prodal! Dornberžani so se prijemali za glavo, ko so jih dom čini odganjali, češ d? so oni lastniki vsega tega, kar raste na posestvu. Prišle so tožbe ah opravili niso rič. Nekateri so šli na veleposestva in tam lobotali. S:daj se jih je vrnilo več, nekaj jih še pride. Preden so odšli z rodne grude <o seveda vse prodali: Sedaj nimajo tu nič, tam nič. Ali naj gredo v Ameriko, v Av« stialijo ali kam? Denar pohaja. Kaj bo? To so strašne reči. ki zadevaijo nesrečne Slovence iz Julijske Krajine!
Lansko leto je odšlo par tisoč Sloven« cev s trebuhom za kruhom po svetu. Naj» več jih je šlo na Francosko, mnogi v Ju» goslavijo, manjše skupine na Češkoslova« ško in v Rusijo. Več stotin se jih je od» peljalo v Južno Ameriko, zadnji čas mika izseljence Avstralija.
Fašistom ugaja izseljevanje Slovencev. Zato pa ob vsaki priliki in nepriliki v svo« jem sovraštvu do Slovencev kričijo: Ce vam ni kaj prav, pa zapustite Julijsko Kra« jitol Trinajst stoletij so Slovenci v Pri» morju, sedaj jih gonijo z njihovih rodnih 'al v deželo došli drugorodci. Nikdar ni bila primorska dežela italijanska in še be« neški lev je le malo časa kraljeval po bre» gu Avtohtono prebivalstvo je slovensko. Sedaj so pa kar naenkrat drugorodni Slo» venci, ki so si ustvarili svojo kulturo, «bar» bari na italijanski zemlji, s katere jih tre» ha pregnati.»
Nepopisno je trpljenje našega primor« skega ljudstva. Ali kljub 'vsemu zlu mora (•bveljati zdrav prevdarek: Dokler le mo» reš vztrajati, nikar'"ž doma! Neizmerno hu» oo je drugodi in le redkemu je sreča mila!
p— Sadi razžaljenja prvega rrùnistra. M. Gattinoni iz Brescije sedi v tržaškem za» poru. ker je razžalil prvega ministra Mus» solinija Gattinoni je obsojen na 11 mese» cev ječe. Sedaj je v zaporu znova zagrešil tazžaljenje prvega ministra, kakor namreč rrdi stražnik S. Onofrio. Gattinoni je baje rekel proti stražniku: Lopov si ti in Mus» solini! Gattinoni je pred sodniki tajil in pad eno uro je govoril njegov branitelj, pa ni nič pomagalo. Gattinoni je obsojen na 7 mesecev in 22 dni ječe, tako da bo radi razžaljenja Mussolinija sedel celih 18 mesecev Nevarnost je. da se mu ječa še podaljša, ker je Gattioni vroč fant, ki ne zna brzdati svojega jezika, tako da utegne zopet razžaliti Duceia.
p— Nezakonitosti, nasilja in pustošenja morajo nehati Tako ukazuje razglas gori» ške prefekture. objavljen te dni Naše Ijud sivo pozdravlja ta razglas v nadi, da res ne bo več nikakega nasilstva v deželi.
p— V Soči pri Bovcu imajo sedem milič» cikov. V gostilni so sedeli fantje in zapeli s< po stari navadi Pa pride io miličniki, se tomešajo med fant^ in zahtevajo, da za» pojejo «Giovinezzo» Slovensko petje so jim prepovedali Fantje so bili previdni nolčali so in odšli. V Gorici razglašajo, da ne bo več nobenega nasilstva!
p— Kvarnerska provinca za liktorsko pot iojilo. Italijanski listi ugotavljajo- po zad» triih ugodnih poročilih, da se je kvarnerska provinca sijajno izkazala s podpisovanjem bktorskega posojila Dosežena je vsota 8 n ilijonov in pol. Provinca šteje 80.000 pre« bivalcev: torej pride na osebo nad 100 lir. Listi povdarjajo, da so največ podpisali mali branjevci. Na te je bil pač pritisk najhujši, to so večinoma odvisni ljudje.
Lya Mara
Harry Liedtke
Yvette Guilbert, Ferd. von Alten, Dagny Servaes, Rud. Klein-Rogge, Alfred Abel, Eugen Klôifer, Eugen von Bugr,
VSI
danes v prelcrasnetn velrtllmu
Veseli murnček"

Izvistna, razkošno opremljena veselo-gra v režiji slavne a f pledp oha Zelnika«
Predstave točno ob 4., '/»6., 7i8., 9l
Pri vseh predstavah pomnoženi orkester.
«ELITNI KINO MATICA»,
najuglednejši kino v Ljubljani Tefelon 134
Sploh je bilo po vseh provincah iztisnje» nega liiktorskega posojila največ iz neimo» vitih slojev. Ljudje, ki imajo denar, so se povsod odtegnili podpisovanju v tald meri, kakor so jo zahtevali od njih fašisti. Veliki denarni zavodi pa so morali povsod podpi» sati toliko, kolikor se je zahtevalo, in to ni bilo malo!
p— Na sejmu v Sežani je bilo goveje ži» vine 493, konj 159, prašxev 332. Lani je bi» lo na sežanskem trgu 25.891 glav živine, in sicer volov in krav 10.256, telet 1648, konj 4068 in prašičev 9919 Cena za živo težo: goved od 300 — 480 lir za kvintal, teleta 550 — 750 (mrtva teža), konji od 1500 — 5000, prašiči 60 — 150. Sejmi so 12. in 2L vsak mesec.
p— Dalmatinski Italijani za Rktorsko pot svjilo. Rimski listi beležijo z zadoščenjem vest iz Splita, da so Italijani v Dalmaciji podpisali liktorsko posojilo z znatnimi vso» tsmi ln da se ie doseglo samo v Splitu 5S5.000 lir. Gotovo je. da so se dalmatin» sld Italijani hoteli postaviti s posojilom in gotovo je ti.-di, da se jim jako dobro godi v Jugosiaviji!
p— Izredna zaplemba. Zadnja številka «IstaTske Riječi» ie bila zaplenjena, pa ne morda radi enega ali dveh člankov ali ra» di kakega dopisa, marveč radi celotne vse» bine. Ves list je bil torej tak, da mora biti zaplenjen od prve do zadnje črke!
p— «Lega Nazie Je*> in «/(a/ia Redenta». Ob kongresu «Lege» Trstu je izrekel «Pic» colo» potrebo, da se doseže sporazum za razdelite-' dela ob meji med «Lego» in «Ita» lio Reden.o», ki je .nastala po vojni in ji predseduje vojvoda d' Aosta. Društvo «Ita» lia Red-nta» zasleduje enake cilje kakor «Lega». Kaj ie b.io torej treba društva «Italia edenta», se vprašujejo vodilni kro« g! okoli «Lege»? Sed j delujeta obe društvi vsako na svojo roko in gospoduje pri «Le» gi» m- ijo, da to ni prav. da bi se morali dogovoriti in odredi'i si delokrog, da bo pritisk na Slovence toliko hujši in se izvr» ši ,i..rilacija v najbližji dobi Kaj pa. ako je nastala «Itali redent^» zbog .iezaupanja v asimilacijsko spo.^bnost primorske «Le» ge»? «Iti.lia redenta» ie prišla iz starih pro» vinc in kar od tam prihaja, se rado dviga nad primorsko itr! janstvo! Morda bo še morala primorska «Leo prenehati v prid pristno italijmske «Italie reden'^»?!
k— V Železni Kapli so pobirali podpise, s katerimi se morajo tržani zavezati, da ne bodo h, 'jli v kine, ako bi župan dovolil, da smejo v onih prostorih imeti tudi Slo«
venci svoje prireditve. Hujskanje proti Slo» vencem vodijo nekateri privandrinci. Čud» no da se dajo voditi od njih domači Nem» ci, kl sicer niso kazali nasprotstva do Slo» vencev, s katerimi živijo skupno in so ž njimi tudi v dobrih gospodarskih stikih. Slovenci dopuščajo nemške prireditve, ker ljubijo mir in spravo. Enako morajo pošto« pati Nemci, pa bo mir v deželi. Slovencem se ne sme kratiti pravice do slovenskih pri« reditev!
100.C00 Din a 10 Din '
lahko zadenete, ako kupite srrčke Loterije društva „TRGOVSKA AKADEMIJA
v Ljutil an
Fordove tovarne v filmu
(Nedeljski program ZKD ▼ Ljubljani.)
Posetnikom nedeljskega dopoldanskega pograma ZKD v kinu Matica se bo nudila lepa priložnost, ogledati si ogromne tovarne ameriškega veleindustrijalca Forda. Filmi ki so izdelani v njegovih lastnih filmskih tovarnah v Ameriki, nam predočujejo njegove ogromne tovarne avtomobilov ter kažejo izdelavo istih od početka do konca Nad vse interesantno je videti, kako gre delo avtomatično in po določenem sistemu; vsak delavec ima strogo omejen delokrog in tako je mogoče, da se produela v kratki dobi 24 ur velikanska množina 8000 avtomobilov. Poleg pregleda Fordovih tovarn in gradnje avtomobilov nam predočujejo na-daljni filmi ogromne Fordove železarne, kajti znano je, da je v Fordovih rokah združena tudi pridobitev vseh sirovtn, ki «o potrebne za njegovo industrijo. Poleg ogromnih rudnikov poseduje Ford svoje lastne železnice, pristanišča itd.
Program je torej izredno zanimiv in poučen. Predstave se vrše v naslednjem redu: Danes v soboto 22. t. m. ob pol 3. popoldne šolska predstava za mladino in dijaštvo i znižanimi cenami. 2 Din za poljubni sedel V nedeljo pa se vršita predstavi ob pol 10. in ob 11. dopoldne- Občinstvo naprošamo, da blagovoli posečati po možnosti že prvo predstavo, ker je navadno druga popolnoma razprodana.
Mordax:
Trdan pojde volit!
Naš znanec Trdan je prijatelj mirnega, udobnega življenja. Ne da bi bil pustež ali filistejec; toda razburjenja in vobče vsega, kar ni že davno ustanovljeno — takih stvari mu Bog ne daj! Mislim, da je v tem pogledu prototip slovenskega človeka.
Nu, pred nekaj tedni je vendarle za-hrumelo okoli njega. Lahko si mislite, kaj je bilo: na eni strani »Jutra« %rest, da bodo volitve, na drugi strani vest. da prihaja »španska«, ki jo ima Joško Trdan še izza leta 1918. v nehvaležnem spominu. Oboie je bilo sotovo kakor smrt. Španska pride, in če jo bo kdo imel v Ljubljani, jo bo imel Trdan; volitve bodo. in če kdo ne bo spal zaradi njih, ne bo spal Trdan!
Zakaj naš prijatelj Joško ne plačuje davkov zato. da bi se odrekel še tistih bore pravic, ki jih ima državljan, niti ne zato. da bi potrpežljivo gledal, kako gospodarilo v državi. Ce so radikalni in radičevski ministri res taki gospodje, da ne smeš obračunati z njimi tako. kakor bi obračunal Trdan tedaj jim hoče vsai pri volitvah pokazati, kaj misli o njih, o njihovi sorti in
o klerikalcih, ki se jim vsiljujejo za do-magače. Pokaže jim, ka« hoče: da bodi v Jugoslaviji red in ooštenje in vse tisto, česar ni!... Zato voli naš vrli Joško vselej z nekakšnim srdom in maščevalno togoto.
To pot se je posebno razjezil na neke ljudi, ki so govorili, da volitve v oblastno skupščino niso Bog zna kako važne. Kako ne bi bile važne, raca na vodi! Na vsa usta je povedal tistim krivim prerokom, da sleparijo za klerikalni račun.
»Kaj. nevažne?« se ie hudoval še doma pri večerji, kakor da mu oporeka vsa mnogoglava rodbina. »O. naj se le vidi. nai se le čuje. da nočemo več koritarstva in mešetarjenja, ne v Beogradu ne drugod, najmanj pa v Ljubljani sami! Ali ie mar nevažno, če nas zajašejo klerikalci, kakor so nas iahali pred vojno s svoiim deželnim zborom? Ni vse eno. ne. ali naj tudi v oblastni skupščini predstavljajo slovenski narod, ki so ga še ored desetimi leti ponujali za trideset srebrnikov. O. nagledali smo se iih od štirinajstega do osemnaistega! Še danes mi je v ušesih glas niihnveca Natlačena, kako rjove izpod kandelabra in hujska na boj zoper Srbe: še danes iih čujem.
kako so tulili za muziko in proslavljali nemške zmage. Nikoli ne bo izbrisano. kar so počeli takrat. Brence je bi! ustrelien, ker so ga ovadili klerikalci, Kromarja so izdali oni: in koliko jih Je ležalo po ječah — človeka je na to še misliti strah. Takrat hujskači in ovaduhi, se danes delajo, kakor da so baš oni slovenski narod in bela Ljubljana. Ce bi bil tak slovenski narod, bolje bi bilo, da danes izgine, in če bi bila taka bela Ljubljana, prav bi bilo. da jo danes sesule potres... Ali naj volimo ljudi, ki so natlačeni s takimi grehi In oškropljeni s pravično krvio? To ml povej žena! To te vprašam, sin!« — čeprav so žena in otroci in vsi pošteni ljudje, ki prihajajo v hišo. docela njegovega mnenja.
Kakor lev je eledal okoli sebe: domači so se mu skoro muzali. Toda Joško Trdan je vročekrven človek, ln kadar ga pograbi sveta jeza. mu ne odleže kar tako.
Doma mu ni bik) obstanka te čase. Na vseh shodih in sestankih le bil: ln po sestanku je treba še s kom ookram-liati. o'aišati si srce in poračunati, koliko mandatov se obeta Narodnemu bloku: res čudno, da Imajo ženske tako malo umevanja za to ... Z eno be-
sedo Joškova večerja se je v teh tednih velikokrat ohladila in njegova pokorščina do zakonske polovice je propadala od dne do dne.
»Videl boš«, se ie hudovala gospa Trdanova, »videl boš. kaj se pravi ostajati ob tem strupenem vremenu vse večere z doma! V Zagrebu že imajo ŠDansko in...«
»Pusti me!« se le otresal Trdan. »O španski bomo govorili po volitvah. Prva ie dolžnost!«
Toda svarila vrle družice niso bila prazen strah. V četrtek zvečer, ko se je vračal s sestanka v Kazini, jo je menda res izkupil. V petek zjutraj ga je bolela glava, prav kakor da ni Dri-šel ob desetih domov. Zvečer ga je že kuhalo, v soboto toliko da ie vstal: in ko se ie po kosilu spravljal spat. mn je gospa polovica odločno odgrnila posteljo:
»Ali nisem rekla, da dobiš špansko?« ie tarnala vsa v skrbeh. »Oh. te nesrečne volitve!«
Joško se je predrzni! dvomiti: nI vrag. da bi bila španska in da bi Jo imel baš on prvi v Liubliani!
»Ne rori!« ie poeovarjal ženo izpod odeje. »Bog ni klerikalec, da bi dopustil tako nesrečo...«
A vse ie bilo bob v steno. Gospa Trdanova je ostala pri svoji diagnozi. Joško je imel pravo, kar najopasnejšo špansko z vsemi verietnimi in neverjetnimi komplikacijami in niti govora ni moglo biti o tem. da bi še! jutri volit. Vsa rodbina od žene do najmlajšega potomca je bila kakor gluha za njegove politične skrbi. Govorili so samo še o lipovem čaju. aspirinu, jodu in mokrih ovitkih; razlogov, ki so zahtevali. da opravi Joško Trdan svojo državljansko in narodno dolžnosL ni priznavala živa duša več..
Prav za prav je tudi sam že v srca odnehal. Imel je ta-ako glavo! In vročina čeprav se ni vedelo ali jo povzroča španska ali čaj ali morda pernice. ki so jih nagrmadili nanj. ie bila že kar od sile Cemu naj bi se zaradi ljube politike selil k Sv Križu, preden opravi svoje posle drugod?
«Moja kroglica je vendarle samo ena.» je modroval sam Dri sebi «Bog pa ni klerikalec in ne bo dal. da bi oropali zaradi nje.»
«Misli na otroke!» ga je zaklinjala žena «Name misli! Nam na ljubo ostani doma . . .»
Tako se Je zgodilo, da je Joško Trdan v soboto'zvečer zaspal z name-
Čuvajte se šoanske bolezni!
Kot obrambno sigurno sredstvo proti gripi se uporablja neštetokrat z najboljšim uspehom preizkušene
ANGINOLTABLETE
„MEDICA"
Dobivajo se v vsaki lekarni.
Dopisi
Vrhnika. Priporočamo našim somišljenikom, naj opravijo Jutri svojo volilno dolžnost že v zgodnjih Jutranjih urah. a potem saj vsi gredo na agitacijo Volilna pisarna se bo nahajala v »Mamovi«, kjer se naj gglasljo vsi, ki so voljni pomagati in vsi, ki Žele kakih informacij.
Radeče. Nedeliski Pucljev shod je slabo šrpadel. V celoti je imel 15 pristašev, oz volilnega okrožja Radeče samo pet Sicer je bila dvorana polna pristašev raznih strank, po veČini pristašev SDS. Na razna vprašanja In medklice Pucelj nj hotel reagirati, posebno ne glede Slavenske banke, ki ga ie spravila v očividno zadrega Odgovor je bil vedno isti: »Vi nič ne veste! Vi tega ne razumete!« Pustili smo mu govoriti ie. da smo tmeli zabavo in ker smo vedeli, da nam ne more škodovati.
Sv. Duh nad Krškim. Dopis »Slovenca« o našem shodu Je v celo« predrzno zlagan. Pesnica Je. da Je bila na shodu polna gostilna volilcev. Otrok pa ni bil samo eden »mpak trije, in sicer domači, s gostilničarja Gorenca. G Šribar se je zadržal med volilci nad dve uri. Oovor9 pa Je nad pol ure ter mu n' nihče ugovarial, dasiravno so bili navzoči tudi klerikalci. Pisanje »Slovenca« razodeva popolno propast klerikalne stranke, ki se samo Se г lažjo in farbarijo neveščega ljudstva drži na površju. Ml kmefc smo previdni in smo klerikalnih obljub že siti. zato pa bomo v nedeljo obračunali i SLS ter bomo složno vsi volili našega kandidata Sribarla. ki le kmet in domačin ter uživa v našem okraju po-popolno zaupanje. — Kmet, udeleženec shoda.
MOJSTRANA. Sokoisko društvo v Mojstrani Ima svoj redni letnr občni zbor v soboto, 22. t. m. ob pol 8 v hotelu »Triglav« v Mojstrani. Dnevni red običajen. Bratje h» sestre te» vs' prijatelji Sokola, na svdehje! Zdravo! Odbor.	123
JEŽICA. (Nasvet delavca vsem napred-aim sociialnim tovarišem). Dne 15. t ra. smo imeli shod. na katerem sta govorila dva tovariša sociialista. Povedala sta mnogo resničnega ta nas pozivala, uaj volimo skupno sodiallstično listo. To bi bilo vse lepo. ako bi bila samo ena socialistična fista. M! pa vemo. da sta dve. zato pa nobena ne bo dobita toHfco glasov, da bi bil isvoljen kakšen pravi socijaKst. Klerikalci isa Ježiei se bahaio, da Je vsa Ježica v niih taboru. Nas načelo videti, ker vedo, d3 brez pravih voditeljev ne štejemo nič. Norčujejo se iz n»S. ker vidijo, da smo razkropljeni in jim Je že naprej znano, da bomo še naprej razkropljeni. Za te volitve stori vsak napreden In socialističen delavec naiboliše ako se pridruži s svoHm glasom tistim, ki se lih klerikalci najbolj boje in ki bodo edini poleg klerikalcev dobili največ poslancev. To je združena napredna fronta. W ima v vseh okrajih na listi tnd! delavne ljudi. Klerikalci so postavil na svoje tiste duhovnikov, več advo» kotov fn nobenega pravega delavca. Doma ne smemo ostati, temveč vsi na volišče spustimo kroglico v četrto skrinjico. V prvi vrsti Je vojska. Zaloška cesta in mrtva roka.
Izjava
Na mali oglas v «Jutri» z dne 21. t- m. сг odda dimnikarski mojster Franc Dobrave iz Litije pol dimnikarskega dela sa sodni okraj Litija, izjavljam, da je to notico dala v Jutro neka nepoklicana ose« ba, brez moje vednosti.
Podpisani izjavljam, da ne oddam nika= kega dimnikarskega dela kakorkoli od sebe. Pisec zgoraj navedene ootice ie največji rahrbtnež. drugega izraza nimam sa to. Za* dedoval ga bom sodnijsko.	122
FRANG DOBRAVC dimnikarski mojster v Litiji.
Tatjanin večer
šesto leto se prireja v Ljubljani Tatjanin večer. Seetič podpre Ljubljana s to prireditvijo ruske akademike. Ne vprašajte: kdaj bo temu konec! Mi, Rusi, bi rade volje končali tO takoj, če bi iz naše domovine izginil tujerodni despotizem, pod katerim ni v obsežni Rusiji prostora za narodno misleče Ruse.
In potolažite ве, saj pojemamo. Hitro se manjša število ruskih akademikov v Ljubljani. Novi skoro ne prihajajo, stari pa deloma dovršujejo študije, deloma pa zapuščajo Ljubljano že prej. Številni pa tudi ostajajo tn za vedno, a ti ne potrebujejo Tatjaninega večera, ker jih je ovila večna noč v gostoljubnem bivališču pri Sv. Križu.
Mislimo vendar, da boste obžalovali, kadar v Ljubljani ne bo več Tatjaninega večera. Prvič radi tega. ker je tako, kakor Je rekel naš PuSkin: «Kar mine, milo bo»... Drugič, ker je pokroviteljica moekovskše kun i verze Tatjana, zelo radodarna glede na veselje in čieto mladinsko navdušenje in ne zanikajte, da «Se tudi Vi občutili odmev tega na vsakem Tatjanmem večeru. Strogo resnim ljudem pa pripomnimo, da je moskovska univerza, katere god se slavi na Tatjanin večer, vedno bila tisto znanstveno in moralno ognjišSSe, na katerem je žarelo rusko slova-nofilstvo ne samo v besedah, ampak tudi v dejanjih.
Ako bodo sovražniki Rusije letos proslavljali lOietnico boljševizma, znači leto 1927. za slovanske narode 501etnico rusko - turške vojne, v kateri je ruski narod prelil toliko svoje krvi za 9vobodo južnih Slovanov. Leta 1914. je ruski narod le ponovil svoje žrtve, da dovrSi delo. ki ga je začel pred 50 leti.
Pridite v torek zvečer k nam. da v Tatja-ninem okrilju dvignemo skupno zdravico za neumirajočo slovansko idejo! — Ruski akademiki
Sport
Občni zbor Avtomobilskega kluba kra» Ijevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, Sek» cije Ljubljana se vrši v nedeljo, dne 23. ja» m arja L L ob 10JO dopoldne v klubovih prostorih, Kongresni trg l»l. (Kazina). Čla» ne, ki se občnega zbora ne nameravajo osebno udeležiti, naprošamo, da nam si« gurno pošljejo, ako tega še niso storili, do nedelje pooblastila, katera je tajništvo svo« ječasno razposlalo
Л5К Primorje. (Veselični odsek). Seja gospodarskega odseka danes ob 18-30 v re» stavraciji Zvezda Obvezna za vse člane. Tajnik.
SK Ilirija (Damska sekcija.) Današnji ttening izjemoma že ob 18. uri, in sicer ropot v telovadnici. Opozarjam na točen in polnoštevilen obisk. K treningu se is« rečno pozivata gdč. Junceva in Privškova. Istočasno Atena. — Načelnik
Državni prvak Gradjanski odpotuje L februarja na Malto in v Egipt. Svoje tekme bo odigral z nastopnim moštvom: Mihelčič« MantieT, VragovičsHitrec. Ivančič. Remec» Oabič I. Urbanke, Babič II. Cindrič. Gib 1er. Rezerve: Mesič, Perška. Bobnar, Artl.
SK Ptuj prosi, naj se vsi dopisi. do!o» čeni za njega, naslovijo na SK Ptuj, poštni D:edal 7, Kavarna Evropa Pfuj.
VREMENSKO POROČILO JZSS Kranjska gora javlja zjutraj — 4 C pol metra snega, sneg suh. smuka izvrstna. — Mojstrana javlja enako prav dobro smuko pri pol metra snega. Skakalnica jo uporab« r in bo v nedeljo га tren:ng pripravljena. Bohinjska Bistrica ima moker sneg in ne« ugodno smuko. ciika Planina in Krvavec jevijata z dnem 20 januarja 1 JO m snega, pršič, izvrstna smuka, pot na Vel planino nekoliko zgažena. Smuča se lahko do Sv. Primoža. Sodrsžica poš:lja nepovoljno po» ročilo, poročila s Pohorja pa nismo prejeli.
Lânderbanka in njen gen. direktor kot krivca _ Slavenske banke
(Interesantaa kazenska ovadba)
Dosai, 30. Jannâria
Gustav Schôrner, bivši podpolkovnik, sedaj trgovec na Dunaju, je vložil na državno pravdniStvo na Dunaju ovadbo zoper Emila Preonda, gen. direktorja dunajskega oddelka pariške Banane de Pays (Zentraleuropâische Lânderbank).
Iz zanimive ovadbe prinašamo teJe po» d-robnosti:	.....
»Po prevratu sem postni trgovec ta po nasvetu svojih nekdanjih tovariïew sem postal komitent Slavenske banke, podružnica Dunaj. Ko so moji prihranki dosegli že znatno višino, sem Jih Julija Г»22 dvignit Vodja podružnice SI. b. g. dr. Bmnn in pro-kurist Jockl sta me pa opozarjala, da nI umestno, če sem morda izgubil zaupanje v Slavensko, ker je ona v rokah Lânderbanke. Naglašal Je vodja tadi, da Je on v službi LSnderbanke same. S takšnim prigovarjanjem sem se dal prepričati, da ima Sla-venska žiro Lânderbanke in sem ed avgusta 1936 dalje svoje vloge vse do poloma te banke zopet poveča val tako. da sem tam zbral 8833 dolarjev in pa 22.414 Šilingov! Vse to v zâupaniu v Lânderbanka. Dne 23. 9. 1926 pa sem izvedel, da }e Slavenska ustavila plačila.	-
Obupan nad tem udarcem, sem poizvedoval na kakšni podlagi sta mi funkcijo-narja Slavenske mogla tako prigovariatita se skl'cevati na Lânderbânko te kakSno je resnično razmerje med obema bankama. Dognal sem sledeče:
1)	Leta 1923 Je sindikat večine jugoslo-venskih delničarjev Slavenske banke sklenil z Lânderbanko dogovor, da se LSnder-banka udeleži s 40 odstotki aa kapitalu Slavenske in po dolgotrajnem pregledu stanja ie Lânderbanka prevzela celo vodstvo S'avenske. V smislu tega dogovora je Lânderbanka odposlala v upravni svet Sla« venske tri svoje vodilne direktorji To so gg. Emil Freund, Markus Rotter in Claude de Séze. V Zagrebu pa Je Lânderbanka postavila za odločujočega ravnatelja g. N. Czongradyja, mu pozneje Se postavila generalnega direktorja g. Pîllca i« je vodila Slavensko sama. V pojasnite Se dostavljam, da je v Jugoslaviji Javna tajnost, da so se bilance Slavenske krivotvorile po nalogu LSnderbanke.
2)	Slavenska je bila (od gori opisanih dogodkov dalje) v rfcsnicj le ekspozitura LSnderbanke ln Se celo dogovorilo se je pri prevzemu, da se bo dunajska filijatka Slavenske vodila kot ekspozituri Lânderbanke. Ta dogovor se je strogo provedel. Lânderbanka je vodstvo zadev Slavenske izročila g. Gaude de $&te. atlasfl j6o vse de-lanske trgovske ta pravne posle tudi za dunajsko filijalo Slavenske opravljali direktorji Lânderbanke, otvarjali kredite, sklepali pogodbe in poravnave. Lânderbanka Jé tore) ona, kl le vQdlta vse posle.
3)	Lânderbanka Je v Zagrebu in na Dunaju tako vodila, da Je vse one posle- kjer se ]e kal znatneje zaslužilo, sklepala direktno kot Lânderbanka, ae pa kot Slavenska.
Ko pa je Lânderbanka interno že skleni-
Vremensko poročilo
ttrtcorološki гаков v liubliani 21 < rmana
Vl'ins haronv-tra
Kraj	Čas	Barom.	ramper j	Rel. vlaga v %	Sm r v.tra in br'ina v m	Obiti- BJt 0^10	Vrsia padavini	
							ob op*M*«niu	« mm do 7 ur«
ona zi > va n ia								
	t		1-3	94	SSE 1.5	Iv.	snežinke	22
Llubjana . .|	8.	754 0	i*o	91	SE 1	1J		
dvorec j i	14.	751 5	48	83	E 0J	10		
	31	j 752 1	2-4	«0	ENE 0.5	10		
Maribor ...	&	75 0	lu	9-	NW 3			
Zagieb ...	S	753-2	1 o	9?	NE 1.5	10	neg	2.0
t$i ograd . . .	8	'5 "b	20	75	SSE 18	7		0.1
Sarajevo . . .	8.	751-"	20	92	mirno	»	po del ju	10
Sk -ol|e . . .	n	7642	60		NW 0.5	tO		32.0
Duotovnik . .	i.	4 -7	IdO	8-'	SE 7	9	de«	480
S'tit ....	i.	747-6	IO«	73	ENE 9	10	dež	18.0
Praha ....	7	j/54 0	50	-	ENE 15	10	megla	04
Sulice v-haji <>b - < ' zaliala ob -P I luna v*ha>a ob Û-1I «ahaia ob 09бб Najvišja temperatura danes v Ljubljani 4 8 najnižja 10 C. Povprečni barometer je danes v Ljubljani n'žn a 2 a mm kot včeraj. Dunajska vremenska napoved za sobota: Ni i kake bistvene spremembe sedanjega vr*
mena.
Tržaška vremenska napoved za sobot»: Burja. Nebo spremenljivo. Temperatura od 5 da 7 atopinj. Morje razburkano.
Ia pognati Slavensko banko v konkurz, je & naglo vzela v zastavo kolikor mogoče mnogo efektov, kar se je zgodilo še celo tik pred zlomom. Lânderbanka Je v velikem, obsega spravila takšne efekte iz Zagreba na Dtma] ta ker so na obeh straneh delo-vaD tnnkcijonarjl Lânderbanke — njeni direktorji so takšne prenose efektov ukazali In njeni uradniki izvršili — je po paragrafu 305. k z. (zadnji odstavek) — sum goljufive kride več kakor utemeljen.
Vsekakor pa. je Lânderbanka s tem, da Je jemala Si. h. nove vloge v času, ko je bila pasivna, zanemarjala dolžno redno trgovsko pažnjo ter sta ona in nlen gen. direktor Emil Freund dolžna plačati polno odškodnino (po paragrafu 4 zakona o obveznostih banke avstr. rep.)
Med drugimi sem tudi Jaz močno oškodovan. Podrejeni uradniki so storili, kar J'ra Je bilo uakazano. Odločal je le eden. to je generalni direktor Emil Freund. On Je odgovoren. Bil ie istočasno upravni svetnik Slavenske, istočasno odločujoči generalni direktor Lânderbanke in njen upravni svetnik Zato vlagam to kazensko ovadbo ter predlagam, naj se zaplenijo vse knjige in korespondenca dunajske filijale Slavenske in pa Lânderbanke.
•
Ta kazenska ovadba je vzbudila v dunajskih gospodarskih krogih veliko pozornost, posebno radi *ega, ker je po avstrijskem zakonu dolžna vsaka banka povrnit! vso Škodo, ki nastane v kakem niej podrejene» savodu vsled njenega slabega vodstva.
Načrt zakona o regnlathnih hranilnicah
Načrt zakona o regulativnih hranilnicah, ki ga je izdelalo ministrstvo za trgovino in industrijo, vsebuje v glavnem naslednje določbe. ki jih samo na kratko oriSemo:
«Hranilnica ne sme dajati posojil svoji občini ali okraju, ki jo je ustanovil in ki Jamči za varnost denarja, vloženega v hranilnici.
V upravni odbor hranilnice, ki ga voli ob-ginski odbor ali okrajni zastop, mera biti voljena najmanj polovica članov, ki niso obenem člani občinskega sveta, odnosno okrajnega zastopa. Voljene smejo biti le osebe, ki uživajo splošno zaupanje, ki niso dolžniki hranilnic In ki niso funkeijonarji in nastavljene! kakega drugega denarnega zavoda.
Načrt zakona predvideva obsežno nadzor stvo hranilničnega poslovanja, in sieer po hranilniïnem posebnem nadzorstvenem odboru, v katerem ne smejo biti Mani avna-teljstva, upravnega sveta in ne hranita Knl uradniki. Ta odbor, katerega Slani morajo biti zadostno podkovani v knjigovodstvu, vrSi kontrolo vsega hranflniBnega poslovanja. Nadzorstvo državnega oblast va se vrSi kakor doslej po posebnih, za tc določenih ta od hranilnic« plačanih komisarjih. Razen tega vrjR nadzorstvo ln redno pregledovanje poslovanja Zveza hranilnic, katere Sanica mora biti po tem načrtu vsaka hrand-niee.
Iz teh na kratko orisanib določb je razvidno, da zasleduje načrt tega zakona povečanje varnosti vlog, kar je popolnoma na tneéta. Gotovo pa je pretirana določba, da hranilnica svoji občini ali svojemu okraju, ki jO je ustanovil, ne sme dajati posojil, ker » tem odoade možnost protiusluge za to, da občina ali okraj nosita jamstvo za varnost vlog ter s svojim premoženjem jamčita za eventualne izgube. Pač pa bi se morale eventualne zlorabe takih posojil s potrebnimi določbami onemogočiti, n. pr. z maksimiranjem z^dolženja lastne občine ali okraja pri hranilnici ta s tem, da se v upravo hranilnice sploh ne volijo osebe, ki eo obenem člani občinskega odbora ali okrajnega zastopa. Treba bi bilo gledati tudi ua »o, da ee hranilnice depolitizirajo, da bi z razpustom občinskega sveta ne bila razpuščena tudi uprava dotii%e hranilnice itd. Načrt tega zakona bi bil tudi še v drugih ozirih potreben popravil in dopolnil, da bi v polni meri dosegel to, kar zasleduje, to je pove-8ano varnost v hranilnicah naloženega denarja.
Tržna ooročOa
Novosadska blagovna borza (21- t. m-) PSçnica: baïka, 1 vagon 290; baSka, 75 do 76 ltg. Tisa, 13 vagonov 287.50; baška, 76 kg, 6 vagonov 290 _ 292.50. Oves: ba-Ski, 3 vagoni 170. Turščicr. Tisa, tO vagonov 154; baška, april, 3 vagoni 160; sremska, 3 vagoni 148 — 150; banatska, 8 vagoni 145 Moka: «Og», 3 vagoni 450 do 452.50; baška, <0gg», 2 vagona 460; baSka, «5», 1 vagon 355; baSka, «6», 3 vagoni 285; balka, «T», 7 vagonov 200. Otrobi: baški,
iTTT"i1"-
nom, da prepusti Narodni blok ln nje-eovo skrinjico dobri v/olji usode.
Toda ponoči je imel hude sanje. Ali lih je dala vročica ali čaj. ki so ga do ?rla nalili z njim. satn Bog si ga vedi. Vsekako se mu je zdelo, da je nedelja, večer volilnega dne. Joško Trdan ni bil šel volit; ostal je doma. pil je lipov čaj m volitve so se končale brez njega. 2e sede komisije tu in tam in ondi in Štejejo kroglice: čigava je zmaga? Ej, sitno. ej. vražje vprašanje! Je namreč to, da so se vsi radičevci in radikali v poslednjem trenutku skesali, ker jih je bilo stokrat premalo, da bi izzlasovali mandat; vsi do zadnjega so vrgli svoje kroglice v klerikalno skrinjico, samo da ne bi zmagal Narodni blok . . . !n tako gre zdaj za las. Ali postane Ljubljana zopet bela. kakor je bila v svojih iepših dneh. ali ostane črna. Ljubljana kandelabrskih hujskačev in suhobajar-skih grobokopov? Vsak glas je važen. Oiej. samo za eno kroglico je razlike. Ta edina odloči vse. Cieava je zdaj ta kroglica: bela ali črna. naša ali njihova? . . . O. groza, črna je! Zmagali so klerikalci! ... In Joško Trdan sliši v sanjah svoje somišljenike, kako si pulijo lase in tožijo:
«Da ni Trdan ostal doma. bj bila zmaga naš«! Trd»« je kriv vsesa , ..
Kdo ve, ali je vobče bolan! Kdo ve. ali se ni izneveril? . . .»
Se zjutraj so mu štrleli lasje po koncu. Ves mračan in zamišljen je popil svojo kavo. O lipovem čaju ni hotel niti slišati. In ko je stopila gospa Trda-nova pol ure po kavi v spalnico, ga je našla oblečenega: pravkar si je zavezoval levi črevelj.
«Za Boga!» se je ustrašila. «Menda ne misllS . . .?»
Molče je zavezal črevelj in trudoma stopil k omari, da bi vzel nedeljski klobuk.
«Nikamor ne pojdeš! je zavpila žena z odločnostjo, ki bi bila pri vsaki drugi priliki ugnala Joška v kozji rog. «Da se mi takoj spet slefieš in ležeš!» Tako govoreč je pograbila njegovo suknjo, da bi jo odnesla.
«Dobro,» se je oglasil Joško Trdan. «Ce je tako. pojdemo pač brez suknje.»
«Ali se ti meša?» Obupno je sklenila roke. «S špansko na ulico! . . Brez suknje!»
«Nu, pa mi jo obleci.»
«Kakopak! Suknjo tj vzamem in vrata zaklenem. Nikamor ne pojdeš.»
«Tedaj skočim skozi okno.» Joško se je zravnal v vsej svoji okrogli veličini. «Trdan pojde volit da veš! Trdan stori svojo dolžnost, če le kdo na svetu!»
Gospa «Trdanova je obnemela. Ali je bil to še njen poslušni Joško?- Seveda je bil. In je hotel s špansko na ulico, da ji umre prav zdaj. ko je bil najbolj potreben pri hiši!
Jela je prositi, dokazovati in tarnati, da bi se je bil kanien usmilil. Vse zaman. Morala je odnehati. Poslali so po izvoščka in so posadili nepokomeža vanj. zavitega kakor ... nu. kakor pač zavijejo Joška Trdana. Çe mpra s špansko na ulico . . .
Malce negotovo ie stopil v volilno sobo. Nič kaj jasne glave se ni zdel samemu sebi in nič kaj «trdan» na nogah. Ko pa je zagledal čuvarja skrinjice, svojega znanca, ki mu je že od daleč hvaležno mežikal z očmi. za Je zdajci minila slabost. Lakomno je vzel kroglico, stisnil jo v pes« kakor cekin in srdito sunij v prvo skrinjico — figo! — in v drngo — ta jç naša. za be» ,lo Ljubljano! — m v naslednje — figo! figo! {igo!
«Naj vklDo!» je mrmral sam pri sebi. <Naj se izkaže, da nočemo klerikalcev. Kandelabra nikdar уеб. Suhega bajarja nikdar več! ...»
Nato se mu je res. da : nekolikani stemnilo pred očmi. Morali so mu seči pod pazduho ln ga spremiti do izvo» < ščka. Toda ko se Je izkrcal pred doma.
čim pragom, je bil zopet ves židane volje
«Le kaj bo zdaj!» je vzdihovala nesrečna zakonska družica, spravljaje ga v sveže postlano posteljo. «Gotovo si se prehladi! ... S špansko na ulico! Le kaj bo zdaj?»
«Kaj bo zdaj?» se je zasmejal Joško Trdan. «Zdaj bo to. da mi skuhaš dober volilni golaž!»
Tako se je tudi zgodilo. Vrli Joško je použil svoj golaž s takim tekom, da mu ga lahko vsi zdravi zavjdamo. In stavim kaj. da ne bo več dolgo bolan. Zavest, da si stori! svojo dolžnost in da bo tvoja kroglica šteta za dobro narodno stvar, je namreč tudi zdravilo. Ni zlodej. da ne bi zalegla vsaj toliko kakor lipov čaj ali aspirin!
H za dame
lakaste, i leseno peto, najmodernejše dobite
pri „VOIKA"
naomti Mestnemu domu.
2 vagona 118 — 120. Tendenca nespremenjena.
Dunajski živinski sejem (20. t. m.). G o-veda: Dogon 417 komadov. Cene kakor na glavnem sejmu. — Svinje: Dogon ICO komadov. Ob mlačnem prometu ao ae pocenile mesne svinje za 10 groâev pri kg, dočim so debele svinje ostale nespremenjene s slabo tendenco. Za kg žive tele nollrajo: mesne svinje 1.60 — 2.15, debele 1.70 do 1.90 šilinga.
Dunajske borza «a kmetijske jpredakie (20. t. m.) Ameriški tečaji malo nižji- Kljub temu je bila na Dunaju tendenca v tnrKici in rži dalje čvrsta. V pšenici nobene «pre-membe; tendenca minut ob elaM kupčiji. Tudi oves jo ostal nespremenjen. Uradno se je podražila le turSčica za 25 groâev. Uradno notirajo vključno blagovnoprometai davek brez earine za 100 kg v Hlingih: pSenlea: domača 40.50 — 41, Ttea (79 do 80 kg) 46 — 47; rž: 32Л0 — 85; tniv ščica: 24.25 — 25.25; ovee: domači 26.25 — 26.75.
» Lovce ia trgovce s kotami divjih li-vali opozajamo, da ee bo vrSil v pondeljek 24. t m. običajni kožni sejem na prostoru Ljubljanskega velesejma. Tega dne bo prevzemala lovska zadruga kože od poedtaoev v svrho dva dni kasneje se vrSeče organizirane prodaje dražbenim potom. V pondeljek se bo začel sejem ob 8. zjutraj bi bo trajal do 5. popoldne. Prinesite vsi vse razpoložljive kože. Tudi majhne količine «o dobrodošle.
Na konferenci gospodarskih «borni« v Beogradu, ki se j« pričela včeraj in ki razpravlja o načrtu novega zakona o gMnodar-skih zbornicah, zastopa ljubljansko Zbornico za trgovino, obrt in industrijo tajnik goep. Ivan M o h o r ! &
« O Slavenski banki pile ngreMd «Jugoslovenski Lloyd> : Delniška glavnica Slavenske hanke je bil« z 90 odstotki v rokah dunajske Lânderbanke, odnosno Trboveljske premogokopne družbe, v kateri gospodari Lânderbanka. Slednja je stvarno upravljala Slavensko banko od I. 1924. dalje. Njen ekae-kutivni odbor se je običajno sestajal na Dunaju v prostorih Lânderbanke. Napaka je bila, da je bil gosp. D. Bafiié imenovan aa sekvestra Slavenske banke ie radi tega, ker njegov poklic kot boirai seozal ni asniBjiv s eekvestrom velike banke. Razen tega je gosp. BaSié, kakor je podoba, smatral ta položaj kot strankarskopolitični, ta sieer kot eksponent Radiéeve HSS. V tej misiji «e «J bavi s preiskavo, koliko ta a Čigavim posredovanjem je dala Slavenska banka podpore radikalom in samostojnim demokratom. To ne bi smel biti prvi in morda edini posel ae-kvestra, in to tem manj, ker ae vpraâanje kazenske odgovornosti lahko pokreoe tudi v primeru tihe likvidaeije- Podoba je, <ia tiha likvidacija ne konvenlra gotovim peli-tičnim krogom ia so se radi tega vse osebne intervencije borznega senzafa gos». Ba-šiča na Dnnaja pri Lânderbank) končal* a tem, d« je slednja vedno bolj maajSala »vej prispevek k likvidaciji Slavenake baak*. Dolžnost oblastev je, da ae Slavenaka banka ne tira v kopkurs, dokler obatoja možnost tihe likvidacije. Zato je najprej treba, da se postavi za «ekveetra mož, ki je po svojem poklicu ta položaje doraeel tej nalogi la W je izven vpliva politično - stran&Bjudh ko« terij.
Borze
21. januarja.
LJUBLJANA. (Prve StevQke povpral«v* nja, druge ponudbe in v oklepajih knpSIj-ski zaključki.) Vrednote: invMtidjsko 0 — 83, Vojna Ikoda 342 — 844, Mriavql ta
komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195 - 198 (197), Ljubljanska kreditna 150 — 0, Merkantilna 99 — 100, Praitediop* 895 — 0, Kreditni zavod 170 — 180, Strojne 80—0, Trbovlje 860 — 0, Vevfe 130 — 0. Stavbna 55 - 65, šeSir 104 — 0. _ B U -g o: Zaključena 2 vagona lesa. Tendenca w lesu nespremenjena, za deželne pridelke zelo čvrsta.
ZAGREB. Bančne vrednote hm spremembe. Od industrijskih vrednot je čvrstej-ša Drava, ki je bila likvidirana po 430. Tendenca za Vojno Škodo čvrstega; kasa je bila zaključena po 845, za februar pa po 820. Cvrstejše je tudi investicijsko, И ae je trgovalo po 83 — 84. — Na deviznem tržišču je bilo blaga v posameznih devizah dovolj. Italija je kljub nespremenjenemu stanju v inozemstvu, v Zagrebu malo oslabela ta končala pri 245.5. Tudi Praga je popustila. V drugih devizah ni bilo «premem«. Not traie so devize: Dunaj izplačilo 799Л—802Л. Berlin izplačilo 1348 — 1351, London izplačilo 275.7 — 276.5, Italija izplačilo 244.75 do 246.75, New York ček 56.704 - 56.804. Praga izplačilo 168 — 168.8, 8viea Izplačilo 1094 — 1097; efekti: ban&il: Kskomptna 103 — 104, Kreditna Zagreb 108 — 106, Hipo 59.5 _ 60, Juge 99.5 — 100, Obrtna 49 — 50. Praštediona 8975 — 900, Srpeka 136 — 138, Ljubljanska kreditna 150 — (k industrijski: Gutmann 266 — 265, Sla vek» 115 - 120, Trbovlje 850 — 360, Vevfc zaključek 120, Seéerana Osijek «70 — 480, Drava zaključek 420; državni: tave«*idjsko 83 — 84, agrarne 48.5 — 49.5, Vojn« Skoda, promptna 344 — 345, kana 344 — 346. za februar 321 _ 322.
BEOGRAD. Devize: Amsterdam 227S do 2281, Dunaj 798.5 — 801.5, Berlta 1348.5 do 1351.5. Bukarešta 29.75 — 80.28, Italija 245 — 247, London 275.7 — 276.5, New York 56.4 — 56.9, Pariz 224.67 — 226.67. Praga 168 — 168.8, Švica 1004 — 109?.
CURIH. Beograd 9.136, Berlin 123.1155 New York 519.125, London 25.1978, Pariz 20.585. Milan 22.43. Praga 15.375, Budimpešta 90.7375, BukareSta 2.725, Sofija 3.75, Dunaj 73.3328, Varia va 57.
TRST. Devize: Beograd 40.80 — 4L Dunaj 820 — 330, Praga 68 — 68.75, Pari* 91.25 — 92, London 11.60 — 13Л0, New York 23—23.15, Curih 440—450, ВтИћцре-ita 405 - 415, BukareSta 12 — 13-75; valute: dinarji 40.25 — 41, dolarji 3335 d« 23.10.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.45-11«. Berlin 167.80 _ 168.80, BodimpeSta 195.1» do. 124.09, Bukarešt* 3.70 — 8.72, London 84.3650 - 34.4650. Milan 80.65 - ».75, New York 707.85 — 71056, Pariz 28.06 — 38.15. Praga 20.96 in ena osminka do 21.04 tn ena osminka, Sofija 5.1085 — 5.1495, Varlava 78.40 _ 78.90, Curih 186.85 _ 186Л6; v«. In te: dinarii 13.4825 — 13.4025, deUrti 705.40 - 709.40.
Devize Beograd na ostalih fcenmfci v Pragi 89.225. v Berlinu 7.413, v Londonu (popoldne) 275, v New Тагкп (V. t a. P» boni) 1.76 fn W četrtini».
M. Zévaco	53
Papežinja Favsta
RomaD
Ciganov kol je neusmiljeno piesal po njegovih mučeniških kosteh. Nesrečnež se je končno pobral in jel skakati križem sobe; toda Belgoder in njegov krepelec sta bila neizbežna kakor smrt. Javkanje žrtve, tleskanje kola in zmerjanje krvnika, vse to se je družilo v peklensko godbo, iz katere se je naposled začul obupni vzkrik:
»Milost! Usmiljenje!... Mrtev sem!...«
Bedni Croasse se je resnično zgrudil na tla.
»Po koncu, pes!« je zarjovel cigan, ki je bil že upehan. »Po koncu in poslušaj!...«
Croasse se je trudoma spravil na noge.
»Tako,« je rekel Belgoder, sopihaje od napora. »Drugič boš vedel, kaj se pravi vohuniti!... Poslušaj: jaz pojdem zdaj po opravkih. Ti ostaneš zaprt vtej hiši... z Violetto, da veš... in če je ne bo več tu, ko se vrnem, ali pa če vidim, da se je kdo približal ograji... ti izrujem jezik in oči... spečem te na malem ognju... in te prisililim, da boš žrl svojo lastno meso!...«
Croasse se je onesvestil, nekaj od bolečin, nekaj od straha, ko je slišal toliko in takih grožnja. Belgoder je nato skrbno zaklenil vrata in je hitel naravnost k opatici Klavdini de Beauvilliers, povedat ji vse, kar mu je bilo znanega in kar je sam uganil. Ko se je vrnil v hišico, je našel Croassa čepečega v kotu in šklepetajočega z zobmi. Ob pogledu na strašnega Belgodera je siromak zatulil od groze in sklenil roke.
»Milost, gospodar!« je zaječal. »Vse storim, karkoli vam drago!«
XXVII. Ljubimca
Ko je knez Farneški spoznal v ciganki Saizumi Leonoro de Montaigues, se mu je zazdelo, da ga je čudež prenesel za dvajset let nazaj.
Leonora toliko da se je bila izpremenila. Mladost je sicer izginila iz njenih okamenelih črt, toda obraz je bil še vedno lep in bujni zlati lasje, ki so se razpleteni usipali okoli njene glave, so jo obdajali kakor glorija usodne krasote. Kardinal se je bil postaral, ona pa je ostala taka, kakršna je bila nekdaj.
Osuplost in groza sta ga minila; stara ljubezen je vzplamenela z novo močjo.
»Leonora,« je zamrmral, »vem, da me sovražiš.. Prav imaš. Vem, da zasslužim tvoje sovraštvo... Toda, Leonora, poslušaj me...«
Govoril je tiho, ponižno, skesano. Toliko da se je upal dvigniti oči do te žene, ki je nikoli ni prestal oboževati. V njegovem srce su je dramila blazna misel: osvojiti Leonoro iznova, ljubiti jo spet in biti ljubljen, pobegniti z njo kamorkoli...
Violetta je bila pozabljena. Pozabil je, da ima hčer, da je ta hči mrtva in da je prišel z namenom ugonobiti Favsto. Ljubezen je bila edina misel njegovega srca!
»Leonora,« je povzel, »daj, da ti razložim svoj zločin, daj, da ti povem, zakaj nisem raztrgal dolžnosti, ki. jo imam do cerkve... Vidiš, bal sem se. Bil se strahopeten. À ljubil sem te vendarle. Oboževal sem te. Ali to ničesar ne pomeni v tvojih očeh?«
Iskal je strastnih besed, da bi zdramile spečo iskro v Leono-rinem srcu... In ko jih ni našel, ampak je začutil, da njegove drhteče ustnice ne morejo dati duška strasti, ki je divjala v njem, je zdajci proseče iztegnil roke proti njej in krčevito zaplakal.
»Plakate?« je rekla Leonora s krotkim, sočutnim glasom. »Ali tare tudi vas gorje?... Solze odnašajo žalost s seboj... Oh, da bi mogla plakati kakor vi!...«
Kardinal je dvignil glavo. Brezmejna-osuplost je padala nanj. Ali je bilo mogoče? Tako je govorila Leonora?... Nikakih očitkov ni imela zanj... samo pomilovanje!... Pogledal jo je kakor iz uma. Toliko da je mogel sopsti.
»Povejte,« je dejala Leonora, »kaj vam je? Zakaj plakate? Morda vas lahko potolažim ...«
»Oh,« je vzkriknil kardinal v svojem srcu, »saj me niti ne spozna! Ali sem res bolj mrtev zanjo, nego je bila ona zame?«
Hropeč od strašne teisnobe je zaklical njeno ime:
»Leonora!... Leonora.!...«
Začudeno ga je pogledala.
»Leonora?« je dejaja. »Čigavo je to ime?... Ubožica!... Mol. . čite, ne imenujte je nikoli več... lahko bi jo zbudili...«
Kardinalova groza je prikipela do viška.
»Dajte,« je nadaljevala Leonora, »povem vam srečo.«
Tako govoreč ga je prijela za roko. Farnese je ves vztrepetal ob dotiku njene desnice.
»Blazna!« e zajecljal. »Še več ko mrtva... Blazna!...«
In tedajci je zgrabil on ciganko za roke. Njegov obr^z se je malone dotaknil Saizuminega obraza.
Tisti mah so se odprla vrata in dva moža sta stopila v paviljon: bila sta Karel in vitez de Pardaillan. Pogled na nenadejani prizor ju je prikoval na pragu ...
Kardinal ni opazil dvojice. •
»Спј!« je hropel loveč sapo. »C)uj! Poglej me, spoznaj me vendar! Tisti sem, ki si ga ljubila!... Oh, nič odgovora! Niti sliši me ne!. ..«
Obupno jo je stresa! za ramena. Brezumna misel mu je prešinila glavo.
- W
жж 'ттШ

Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjit zcesek Din 5'—»
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Oin !•—. Najnanjil metali Dia 19*«^
RADIO-
boter- e Ud., 5. rvo-
««rstni fabrikat. Dobavitelji za vojsko ■n omarica ff
MflRBOR
Strossmsyerie «s ul ca 3
Galoše popravlja
parna vulkanizacija Škafar. Ljubljana. Rimska cesta 11 12
Maserka
Olga Kuster, diplomirana na' dunajski polikliniki prof. dr. Winternitza, se priporoča cenjenim damam. — Ljubljana, VoSnjakova nI. it. 22.	1448
ulé

dobe
Izurjene pletilje
aprejmo trgovina Ahlin v Šiški.	1318
2	prešivalki
(iteparici) gornjih delov «prejme takoj v trajno delo Ivan "Prešern, tovarna čevljev v Kranju.	1273
3	vajence
ta fino mehaniko sprejmem takoj v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Mehanik».	1413
Kontoristmjo
alt praktikantlnjo sprejmem v pisarno večje trgovine na dežeii. Hrana in vsa oskrba ▼ hiši. Italijanščine zmožne Imajo prednost. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «M. O. 6t 100».	1358
Natakarico
»eščo in zanesljivo sprejmem v najprometnejši bufet r Mariboru Radi prevzema blaga, kavcija potrebna — Ponudbe pod «Takoj» na oglasni zavod Kovačič, Maribor.	1434
Kuharico in sobarico
samostojni v poslu, sprejme za manJSo obitelj dr. Herlinger v Sisku. 1340
Puškarskl pomočnik
mlad, soliden, dober jn samostojen delavec, izvežban kopitar, dobi takoj stalno sluïbo. Dopise z označbo dosedanjega službovanja —
rlčevali in pogoji na na-v: PoStni pretinac 181, Zagreb.	1341
Zanesljive služkinje
dobre, vsake vrste, kakor tudi moSke priporoča Rušer, posredovalnica služb. Ljutomer, Slovenija. Za odgovor je priložiti znamko za S Din. .	1155
Deklico
pridno in pošteno sprejmem k dvema 4 in 3 leta starima otrokoma. Oglasit: «• Je popoldne pri Fr Malik. Poljanska cesta št. 40 — Vojašnica Kralja Petra 1/79 1479
Dve prodajalki
Izurjeni v manufakiuri takoj sprejmem. Ponudbe z navedbo zahtev s prostim stanovanjem na oglasni oddelek «Jutru pod «Dobra moč, Kranj».	1503
Šofer
lzučen ključavničar ali mehanik, dobi službo. Ponudbe s prppfisom spričeval in zahtevo plače na oglasni oddelek «Jutru pod Iifro «Šofer 4».	1497
Vajenca
s potrebno šolsko izobrazbo sprejmem v manufak-turno In Ipecertjsko trgovino. Hrana hi stanovanje proti primernem» pSiilu v hiSi. Poizve se v trgovini Iv. K r o I e I j, Ljubljana. Kette-Munsova cesta št. 15 1449
151etnega dečka
sprejmem k večjemu cirkusu. Oskrba preskrbljena Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	1498
Gaterist
popolnoma zmožen, dobi takoj službo pri parni žagi Iv. Rupena, Mirna Deč pri Novem mestu.	1443
Vrtnarski pomočnik
neoženjen. dobi stalno služ bo pri Francu Sušniku. trg vrtnarju v E ran ju 1176
Naobraženo dekle
vajeno nekolko kuhanja in šivanja, z dobrimi spričevali, želi službo pri boljši rodbini kot sobarica ali v kuhinji. Naslov v oglasnem oddeiku «Jutra».	1436
Čevljar, vajenca
iz poštene družine sprejme Anton Ažman, čevljarski mojster, Eovor pri Tržiču.
1464
Prodajalka
stara 20 let - izučena v Ljubljani — Želi preminiti službo, proti majhni začet ni plači Gre tudi na deže lo. Cenej dopise pod šifro «Ljubljačnanka 20» na ogi oddelek «Jutra».	12S6
Trgovec
vsestransko verziran. strokovnjak v poznanju blaga, vporaben v pisarni in za potovanje, išče primernega nameščenja. Dopise na ogl oddelek «Jutra» pod šifro «Izborna moč».	1244
Trg. pomočnik
izučen v vseh strokah išče službo; nastopi lahko takoj Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	1415
Trg. pomočnik
mešane stroke, vojaščine prost, vešč bIov., srbohrv. in nemščine teT dober prodajalec, želi službe. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Vesten».
1336
Pletilja
vzame delo na dom. Naelov v oclasnem oddelku Jutra.
1451
Službo sobarice
ali kaj stičnega sprejmem v februarju. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».
1454
Dva inteligenta
zmožna tudi tujih jezikov, iščeta dela na dom Dopise na o:rla.-ni oddeiek «Jutri» pod «Takoj 71».	1471
Inteligentna gdč.
z vzgojiteljsko prak so, sprejme službo k otrokom ali kot samostojna go. spodinja k vdovfn z otroci Ponudba na ogUs. oddfiek «Jutra» pod «Odločna».
1478
Dekla
stara 29 let. zelo pridna in poštena kakor zlato, išče primerno službo Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».
1511
Trg. pomočnik
28 let star, vojaščine prost, absolvent trg. šole, vešč nemščine in italijanščine, izveihan v splošni trg. mešani stroki, ima dobre reference, Išče in sprejme takoj kakršnokoli službo. — Naslov: Franjo Pristov, Maribor, Koroška cesta 18.
1419
Inteligentna gdč.
mlada, absolventinja trg tečaja, résina in marljiva, želi službo praktikantinje pri kakem boljšem podjetju Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «V Ljubljani» 1386
Trg. pomočnik
sitarejši in dobro verziran, s primerno kavcijo, bi rad spremenil sedanjo službo. Popolnoma verziran v ma-nufakturski. konfekcijski, galanterijski stroki itd. — Nadalje specijalist v sestavljanju vzorčnih kolekcij. Nastop službe po dogovoru Prima reference! Cenjene ponudbe na Apollo. Ljubljana. Stari trg št. 19 pod šifro «Manufakturist» 1394
Nemščino poučuje
izprašana učiteljica po zelo igodai ' ceni. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Zelo poceni».	1459
Nemške
konverzacije
iščem v zameno za slovensko Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod zna*,;o «Nemško».	' 1453
Italijanščino
poučuje in konverzacijo v isti prevzame uradnik popoldne ali zvečer Cenjene ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Tržačan».
1462
Dve lepi maski
belo-črni, naprodaj Naslov v oglasnem oddelku Jutra 1299
Vata za odeje
lu—40 Din kg odeje	oo
153 Din naprej Rožna	al
št 19.	45
Vinski trgovci!
Vsem gor in notr gostilničarjem ter kupcem na debelo za vino. krompir in fižol nudim dobro belo-rmeno in temnordeče vino. Gradac v Belikrajini št 10 1268
Spalnico
z umivalnikom, novo. hrastovo. politirano. ugodno proda Frančiška BahiS. Ljubno, pošta Podnart na Gorenjskem.	793
Za črno-belo reduto
ugodno prodam elegantno masko Naslov pove oglas, oddelek «Jutra».	1390
Raglan - plašč
zimski, moški — skoraj nov lo rjav zimski žensk) plašč poceni prodam Na ogled r trgovini «Pri Korošici» na Poljanski cesti.	1323
Železna blagajna
Wertheim naprodaj. Naslov pove ogl. oddelek «Jutra».
Akumulator
za radio. 4 Volt, 48 Amp. prodam. Naslov v oglasnem oddelka «Jutra».	1492
Zložljivo temnico
(Dunkelkammer) zelo lično, za fotografiranje, pripravno tudi za shrambo ebleke etc. — naslonjač, pisalno mizo. kovčeg, podobe, vaze, preprogo, samovar, mizo, svetilko, in daljnogled proda Jemec, Križevniška ulica št. 11/1 — med 2.—5. uro.
1450
Smoking obleka
za manjšo postavo po zelo ugodni ceni naprodaj Na ogled iz prijaznosti v trgovini T. Kune, Mestni trg št. 14.	1306
Dynamo
Istomerni tok. 110 volt. 4M, PS, v jako dobrem stanju, prodam. Naslov v oglacnem oddelku «Jutra». 1441
Dražba tovarne gipsa
(mavca) v Laškem se vrši dne 29 t m ob Ц 9 uri
zjutraj pri okrajnem sodišču v Laškem Tovarna izdrlu-je gipe iz Jesenic. Hrušlce, v fini alabaster. umetna gnojila 10 minut od kolodvora Stavba in stroji i? leta 1923 Cenjeno prenizko na 449.017 Din — Najnižji ponudek je 299 396 Din -Vadij 44.902 Din Kdor želi podrobnega pojasnila, dobi naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	1469
Rabljeno pohištvo
postelje itd. prodam Na slov pove oglasni oddelek «Jutra»	1483
Radi odpotovanja
prodam skoro nov smoking in novo črno zimsko suknjo, lakaste čevlje in črn klobuk za 2500 Din — samo danes popoldne. Koželj. Kolodvorska ulica štev 12.
1488
Šivalni stroj
znamke «Singer», v dobrem stanju, prodam Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».
1467
Črn salon
obstoječ iz knjižne omare. 2 fotelov in 2 mizic, prodam — Istotam naprodaj
2 žlmnlcl n 2 peresntcl. Naelov v oglasnem oddelku «JutTa».	U65
MfS* éitUL
20.000 kg sena
polsladkega, prodam Na. slov pove oglasni oddelek «Jutra».	1367
Pisalni stroj
IJnderwood al. AEO cupi takoj tvrdka Sagrin Ljub liana Mikloftičeva cesta 6 1819
Apnenih ščetin
» šopih rufanih kupim »»ako množino - ijenjed* ponudbe t navedbo množi ne in een» oa oglasni od delek «Jutra» pod značko «Ščetine 16»	1258
Kože lisičje, zajčje
'D od druge dlvjaiin. ka puje po najvišji dnevni een P S e m k o krznar Ljub IJana. Turjaški trg štev i
39608
3 glavne stroje za izdelovanje klobas
kupim Ponudbe pod šifro «Stroji 37» na oglasni oddelek «Jutra».	1437
Staro barako
ali lapuščeno zidovje na dvorišču kupim. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».
1476
Vsakovrstno zlato
Kupuje po najvišjih eenah
Cerne — juvellr
Ljubljana. (Tolfovs ulica 3 38
m
V Gorenji vasi
nad бкоГјо Loko je naprodaj hiša št. 5 v Razpotja,
pripravna za gostilniško in trgovsko obrt, ki so jih v njej že izvrševali Stoji ob cesti na najprometnejšem kraju vasi 7 stanovanjskih prostorov. 2 kuhinji, hlev, 3 kleti, gospodarsko poslopje in zemljišče. Cena ugodna Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	907
Mlin
v večjem, prometnem kraju na Dolenjskem, ob železni ci. • stalno vodno močjo pod ugodnimi plačilnimi pogoji naprodaj Na»»'o v pove oglasni oddelek «Jutra»
101
Hišo
z vrtom ali dvoriščem, eno. ali večstanovanjsko kupim kjerkoli v Ljubljani ali najbližjem predmestju, do 250 000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Kjerkoli»	1302
Nova hiša
z 2 stanovanji poceni naprodaj v Rožni dolini. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	1426
Posestvo
Parcela (1 oral) na križišču okr in obč ceste, občine Sv Lovrenc na Dr p. Primerna je za ustanovitev trgovine in gostilne, naprodaj. Naslov pri županstvu Sv. Lovrenc na Dr polju.	1429
Mešano trgovino
z manjšo zalogo dam v najem na zelo prometnem industrijskem kraju Stajer *ke Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Ugodnost 69».	1269
Trgovino
dobro idočo v prometnem kraju oddam takoi v najem pod ugodnimi (»goji Na slov pove oglasni oddelek »Jutra»	1444
Več posl. prostorov
v I. ln П nadstropju oddam v Selenburgovi ulici. ozir. na Aleksandrovi cesti — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	1512
Za delavnico
iščem majhen lokal na kakem dvorišču v Ljubljani ali v bližini mesta Event sem pripravljen loka) pre noviti Ponudbe z navedbo najemnine na oglasni odde lek «Jutra» pod šifro «Delavnica».	1506
Lokal
pripraven za mesarijo ali majhno trgovino oddam na vogalu Bleiweisove in Tržaške ceste — v hiši gosp. Streharja. — Pojasnila daje tapetnik Pavle, Ljubljana. Vegova 10.	1460
Veliko prazno sobo
blizu «Evrope» oddam za pisarno. Naslov v oglas oddelku «Jutra». 1315
Sostanovalca
sprejmem Naslov v oglas, oddelku «Jutra». "1468
Sobico
čedno opremljeno, na Res-ljevi cesti poreni oddam gospodični. Naslov v ogl. oddelku «Jutra». 14S6
Sobo
v Dvorskem okraju išče gospod. Naslov pove oglasni oddelek «Jutja». . 1406
Stanovanje
i.—3 sol» kuhinje in vseh !>ritiKLin iščem e 1 te bru arjem Plačam 1500-1W*. Din mesečno — tudi ta tr mesece naprej Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» po«' «I nadstropje».	139B
Lepo sobo
s posebnim vhodom, v sredini me*ta oddam s 1. febr solidnemu gospodu Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod «Samec 75».	1375
Sobo
г električno razsvetljavo, event tudi s hrano oddam Naelov v oglasnem oddelku «Jutra»	1372
Stanovanje
sobo in kuhinjo aij sobo * Štedilnikom : š č 1 oseba Ponudb* 7 navedbo cene na offla=ni oddelek «Jntra» ood značko «Mirna stranka 11» 1323-a
Sobico
e souporabo kuhinje oddam
gospodični. Naslov v oglas, oddelku «Jutra».	1480
Lepo in zračno sobo
oddam boljšemu solidnemu trospodu s 1. februarjem Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	1485
Vrt
g toplimi gredicami In stanovanjem o-ddam sredi mesta. — Naslov v oglasnpm oddelku «Jutra».	1510
Opremljeno sobo
z električno razsvetljavo, parketifano, s - posebnim vhodom in souporabo kopalnice takoi oddam — Naslov v oglasnem odde'ku «Jutra».	1508
Zakonski par
išče večjo sobo s kabinetom," prazno ali opremljeno, s kuhinjo, souporabo ali brez nje — v sredi mesta Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod šifro «Mirna zakonca».	1499
Lepo sobo
e posebnim vhodom, v sredini mesta iščem •» 1. febr Dopise na oelas oddelek «Jutra» pod «Samec 75»
1375
Majhno, čedno sobo
opremljeno, z elektr raz svetljavo. v sredini me*ta oddam takoj. — Naslov v oglasnem oddelku «Jntra» 146Г.
Opremljeno sobo
lepo. oddam le strogo solidnemu gospodu Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 146 î
Stanovanje
eestoječe iz l-*-3 sob. kuhinje in pritiklin. suho. v stari ali novi hiši v mestu ali neposredni okolici išče mirna stranka (3 osebe) za takoj ali pozneje Ponudbe na oglasni oddelek «Jntra» pod «Mirna stranka 3».
1442
..Opremljeno sobo
lepo. s posebnim vhodom oddam s 1 februarjem 2 gospodoma ali tudi zakonskemu paru brez otrok — Florijanska ulica 16. pritličje.	1447
Svetlo sobico
oddam s 1. februarjem gospodični v sredini mesta Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	1429
Mesečno sobo
oddam gospodu Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 1425
Stanovanje
obstoječe iz sobe. kuhinje in pritiklin. takoj oddam v Rožni dolini. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra»
1427
Sobo
oddam' 2 - 3 gospodom dijakom na Rimski cesti 24. pritličje, de«no	1343
* t' 9 Г*
Gospod
srednje starosti čedne zunanjosti г večjim kapita-lom posodi ali pristop5 kot družabnik k gospodičn; ali vdovi ki ima kakršnokoli trgovino - Špecerijske in mešan* >troke majo pred no>t - . Dopise na oglaspi oddelek «Jutra» pod šifro «Družabnik 81»	1281
Kdo posodi
za dobo 5 mesecev 35.000 Din proti vrnitvi 50 000 ali 50.000 proti vrnitvi 70.000. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Proti 70 tisoč».	1504
Katera dama
bi po&odija mlademu inteli gentnemu drž jiradnjku za dobo ' 3 me-ecev 150П Din in ga s tem rešila mučne Htuacije Hvaležnost vračam s srcem — Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod «Sigurno 3».	1431
Izjema
Dvignite pismo. Pričakujem
Orehi
iz Bačke "prihiteli. — Nisi huda radi zakasnitve?
1505
Stros
:a diskretnost V. P.
Dvignite pismo.	1493
Srečno leio 37
Premeščen sem zopet v Ljubljano. Čakam danes in jutri ob Уч. 8 na istem mestu. '	'k ' • ". ' '1424
Pozor!
Prvi korak do гакопгке sreče je moderno ln trpežno pohištvo fcat-erepa Vam nu di po konkurenčni ceni tvrdka Goimajer ki prevzema tudi vsa stavbna dela Silv Goimajer strojno mi zarstvo. Ljubno, pošta Pod nart. Gorenjsko	792
Za svojo sorodnico
28 let staro go?-po-!iČDo obrt. nico, z novim poh«Štvom — ;.dčem dobrosrčnega moža. пајтаје Železniškega pod-uradnjka. kar pa ni pogoj. DopiVe. če mogoče s >1 ko na oglasni oddelek «Jutra» pod «BJondinka»	1500
Obrtnik
•»tar 24 let. želi takoj poročiti - Prednost imajo prvovr.-tne šivilje v starosti do 23 let Resne {»onudbe s -liko na ogia-sni oddelek «Jutra» po<i «Bodočnost»
1501
Klavir
dobro ohranjen pocenj prodam Naelov pove oglasni
oddelek «Jutra»
1399
Klavir
(Bôsendorfer) iKjeeni парто daj v Ljubljani Za gradom št l/i.	1376
Klavir
«Kftgendorfer» v zelo dobrem stanju prodam Na slov pove oglasni oddelek «Jutra»	' 1440
Kratek klavir
ali pinnino. rabljen, a dobro ohranjen po primerni cen» kupi Marija Carli. no tar je va soproga. Ptuj. 1445
3 jazbečarji
6 mesecev stari, čistrokrvni rujavi. zelo živahni in pri k u pij i vi poceni naprodaj Na ogled 22.-25 t. m v avto garaži g P S t e 1 e. Ljubljana. Kapiteljska ul. 3 1490
Srebrno zapestnico
z uro sem izgubila 14 jan Ker mi je . spomin od birme. prosim poštenega najditelja, da mi jo proti nagradi vrne Brigita Gorjanc — Krojaška ulica štev 4.
1234
Odeje
■»prejemam v ielo in popra vilo ter vato v cufanje. — Rožna ulica 19.	45
Pozor!	Pozor!
Dramatična društva
izšla je «Ilustrirana iepa maska» Učna metoda na podlagi številnih slik in skic v naravnih barvah ter izdelava . umetnih brad. brk in uosov Nabavi naj jo vsak oder in vsak igralec. Cena 40 Din Naroča se: E Na-vinšek, Ljubljana. 285
Dve krasni maski
Črno-beli, posodim, ska, ulica Št. 3/11.
2idov-1569
Več potnikov
za nov, že vpeljan patent sprejmem. Dober zaslužek zagotovljen — Posebna izobrazba ni potrebna Po-Ludbe na podružnico Jutra v Celju pod* «Slovenec»:
1240
Največji zaslužek
dobro organiz»torično sposobnim gospodoma ali damam. kateri razpolagajo ' t majhnim kapitalom, nudim na lastni račun prvovrstne najnovejše gumijeve in hi-gijenične predmete v prodajo Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Dobitek».	1495
г ^orotaosne igo
lovtoe ip '.aiet rorr»ai
Angelin Hsdar
spisa van Lah, Lena vezani knjigi Du 20. oo pošti Din 1 -.50več Izdala
Tiskovna zadruga « Ljubljani.
Autobus
vzamem v najem, poznejb nakup ni izključen. Vu. mem tudi lVjtonski Torino ali slični tovorni avto. — Naslov V oglasnem oddelku «Jutra».	1395
fsitepesenii automobilov !
Predno se odločite za nakup automobilov je v Vašem interesu, da si pri nas ogledate in
preizkusite	1429
MALI TATRA 4/12 HP AUTO
kateri je tehnično na vrhuncu in v kvaliteti brezkonkuri nce.	Zahtevajte cenik.
JUGO - AUTO d. z o. z.
Ljubljana, Dunajska cesta 36, tel. 236.
WMHHMmiiimiiiim
ima v veliki zalogi
Eligiî Eber
Ljubljana Kongresn trg 7
©o nainižiih cenah.
чч <м i dummui цј
Г
Mlad jazbečar
S -mesece star, naprodaj — Naslov v oglasnem oddelVu «Jutra».	149!
Prej nego shranite Vaše letne obleke, plašče, kostume itd., dajte jih kemično čistiti in likati
pri tvrdki
JOS. REICH
LJUBLJANA, Poljanski nasip 4-6. L_
Zahvala
prav srčna vsem ki so na katerikoli način izrazili nam sožalje o priliki velke izgube ljube
HERMICE
in tudi za obilo spremstvo na njeni zadnji
poti.
Žalostne rodb:ne: Fritsch, Roblek in Koutny.
Urejuje Freoe Puc. Maja sa Konzorcij «Jutra» Adoli Ribnik«. Za Narodno tiskarno dd kot dskaraarja Fran Jezertck. ineçmai deJ je odgovoren Alojzij Novak. Vsi t Ljubljani