Stev. 60. V Ljubljani, v sredo, dne 13. marca 1907. LetO XXXII. po nM ^^^^ mm m _____ __ __ ■■^B S ^^ ■ ■ ■ Bi ^^ ^^ n : " ■ lili HB HH ■ ^^^ ^H ^M ^M n ■ V ^H Hr M enostopna garmondvrsta leta „ „ ^M ^ ^B ■■ 26 večkratnem ob- . m ■ V ■ m H ■ ■ v ■ ■ primertn 20 h na k^A HA Uj Kj B ■ ^A ■hM^A ^^HBH vsak IzvzemJI samezne 10 h, ^^^ ^^^ W M H ^^ '» 'CdniStVO J« v KopitarieviH ulicah Jt. 2 (vhod ?ez Bfe1 Sli^li«! —-l.,,««.!,: __ J UpraVniStVO If v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. - Pfl t fpn jff 7fT tmUPlKKI nCIPAn —,n Uredi, iSktga telefona Stev. 74. lUilllVfall Ulji tU JlV Vbil Jlll I1UIUU (Ipravnlik.ga telefona Stev. ISS. Stari otroci. So ljudje, ki jih ne nauči izkušnja ničesar. Beli iasje jim pokrivajo že glavo, a kljub temu mislijo, delajo in izvajajo otročje svoje načrte. Take stare otroke diči domišljavost in nedoslednost, pa lahkomišljenost, lastna nežni mladini. Kar se nam dopade na otrocih, se naih zdi smešno pri razposajenih starih otrocih. In res, stari otroci so ljubljanski občinski svetniki. Smejali smo se, ko smo čitali stvarno poročilo našega poročevalca o včerajšnji seji ljubljanskega občinskega sveta .Stari otroci! Našim bravceni jc znano, da so po dolgem obotavljanju naši ljubljanski občinski svetniki odobrili novi občinski volivni red za deželno stolno mesto Ljubljano. Med ljubljanskimi novicami smo opozorili naše občinske svetnike na nedoslednosti tega volivnega reda. Pohvalimo naš vcleugledni ljubljanski občinski svet, ker nas jc ubogal. V sobotnem »Slovencu« smo namreč izdali Ljubljančanom, da imajo slabe juriste v ljubljanskem občinskem svetu. Prezrli so, da tista določila v novem ljubljanskem volivnem redu o izvrševanju volivne pravice niso več času primerna. Državni zbor jc namreč glede na volitve za občinske svete sklenil drugačno postavo, kar so ljubljanski občinski svetniki najbrže pozabili. V včerajšnji seji so pa popravili svojo pozabljivost, brezbrižnost, ali bodisi žc karkoli. In črtali so, kar so sklenili pred tednom, pa napravili tako, kakor jc pisal sobotni »Slovcnec«, da jc prav. Boj za splošno volivno pravico v ljubljanskem občinskem svetu je že star. Pričel se je, ko se je ustanovila slovenska krščansko-socialna delavska organizacija, pred do-.brimi dvanajstimi, trinajstimi leti. Čast »Slovenskemu katoliškemu delavskemu društvu« v Ljubljani, ki je odločno in vztrajno ter ponovno stavilo to zahtevo. Cas je tekel mirno naprej. A ljudske množice duh se je izprenic-nil. Kie so tisti časi, ko je klicalo ljudstvo liberalni gospodi živio, jo hvalilo in slavilo ob vsaki priliki. Ni jili več. Ob ljubljanskega župana desetletnici so stale nemo brezbrojne množice, ko se je pokazal na magistratnem balkonu župan. Prišle so pred magistrat, da si ogledajo brezplačno bakljado, brezplačno petje in godbo. Brezplačna zabava jc vlekla ljudstvo ali kakor pravi magistratna gospoda »ljubljanske nižje sloje«, ni iili pa navdušilo županovo slavije. In ljudstvo, ljubljanski »nižji sloji« so imeli popolnoma prav, da so molčali. A, da bodo šc dolgo molčali, dvomimo. Dvomimo pa tudi, da bodo klicali »živio« zdaj šc vladajočim ljubljanskim liberalnim magistratniin m. Gospod Choteaunoirskl. Oraščak iz črnega gradu (Šatonoar). (Konec.) Nasproti ognjišču so bile štiri slike Ša-tonoarskih gospodov, vsi možje s sokoljim nosom in neustrašeni, visoke postave, tako podobni drug drugemu, da .ie samo obleka razlikovala križarja od kavalirja izza časa fronde. Stotnik Baunigartcn, ki je postal truden po jedi, sc jc naslonil na stol in gledal na nje skozi oblake tobačnega dima in pri tem premišljeval o usodi, ki ga je poslala z baltiškega obrežja večerjat v dvorano prednikov teh ponosnih normanskih poglvarjev. Toda ogenj jc bil gorak in stotnikovc oči so bile težke. Brada mu jc počasi zlezla na prsi in deset sveč jc svetilo na njegovo široko belo lobanjo. Nenadoma ga ie spravil majhen šum na noge. Za trenotek sc jc zdelo njegovim omamljenim čutilom, da jc stopila jedna iz nasproti njemu visečih podob iz okvirja. Poleg mize, komaj toliko daleč, kakor seže roka, ie stal velikanski mož. molče in nepremično, Ic njegove divje, strmeče oči so pričale, da je živ človek. Bil je črnolas, olivnate kože in imel špičasto črno brado in velik, ponosen nos, naproti kateremu, sc jc zdelo, da sc stekajo vse n egove poteze. Lica so bila nagu-bančena kakor jabolko prejšnjega leta, toda njegova zaokrožena pleča in koščene, miši - mogotcem. Bojimo se. da ljubljanski »nižji sloji« opuste svoj preziralni molk nasproti magistratniin starini otrokom. Slutimo nekaj drugega. Tako nekaj soparnega sc nam zdi, da tiči med po magistratni gospodi prezirani-ini ljubljanskimi nižjimi sloji. Otroci ne znajo resno presojati. To je znano. In zato se le smejamo naši stari dcci na ljubljanskem magistratu, da si upa kaj takega ponuditi ljubljanskemu ljudstvu, kar ie storila zdaj. Ta nova ljubljanska volivna preosnova za občinski svet pusti v veljavi sedanje prve tri volivne razrede. Oni ljubljanski, 24 let stari moški prebivavci, avstrijski državljani, ki nc plačujejo nobenega direktnega davka, bodo pa volili v novem, četrtem volivnem razredu. Sicer bi bilo boljše, da bi rabili mesto izraza »volivni razred«, besedo skupina, a ker se otroci najboljše razumejo na razrede, sc tudi mi nc čudimo, da obdrže naši na magistratu vladajoči stari otroci izraz »volivni razred«. Da bi sedanji magistratni gospodje razumeli politiško demokraško načelo enakovrednosti vseli in ne samo višjih slojev, nismo mislili. Nismo pa pričakovali take otročje ošabnosti od teli vladajočih magistranih višjih slojev, kakoršno so zdaj pokazali. Prvi trije volivni razredi volijo namreč po deset, četrti pa samo šest svetovalcev. Tc modrosti naših še vladajočih ljubljanskih liberalnih višjih slojev pretekli teden šc nismo hoteli primerno pribiti. Čakali smo. Poznamo namreč naše višje sloje in mislili smo si, morebiti se tekom tedna spomnijo svobodomiselnega načela druge besede: enakosti. Razumljivo, dasi nc končno svobodomiselno bi bilo, ko bi bili dovolili novemu četrtemu razredu deset občinskih svetnikov. Zdaj pa šest! Niti stari otroci ne postopajo vedno tako otročje! Stvar po magistratu preziranih in naravnost razžaljenih slojev jc, da zaigrajo magistratni stari deci pesem, ki jo zasluži. Bunko so dobili oo višjih slojih ljubljanski nižji sloji. To stoji. A v včerajšnji seji jc dobil hudo bunko tudi od občinskih svetnikov ljubljanski župan Ivan Hribar sam, in siccr ne samo ene. Ker nas prav nič ne bole udarci, ki iih dele milostno svojemu županu ljubljanski občinski svetniki, smo sc seveda smejali. Vemo namreč, da če sc igrajo otroci vojsko, Indijancc ali roparje, si postavijo generala, glavarja ali pa roparskega stotnika, ki jih sodi na nasprotnika. Dokler je boj ali pa ropanje, ga še nekai ubogajo. A še v otročji vojski se zgodi, da padejo podložni nanj in ga nabunkajo. Seveda čc jc »poglavar« hrust, se ga tudi igrajoči otroci nc upajo lotiti. In oklofutani »poglavar« otročjih vojaških, indijanskih in roparskih trum tudi noče navadno časte roke so pričale o sili, katere starost ni uničila. Roke jc imel prekrižane na izbočenih prsih in usta so kazala nepremičen nasmeh. »Prosim, nc vznemirjajte sc in ne iščite svojega orožja,« jc rekel, ko je Prus hitro pogledal na prazni stol, kamor ga je bil položil. »Bili ste malo neprevidni, ako mi dovolite, da sc izrazim tako, da ste sc čutili tako domačega v hiši, ki ima v vsaki steni vse polno skrivnih hodnikov. Veselilo vas bo slišati, da vas je stražilo pri večerji štirideset mož. Ah, kai torej?« Stotnik Baunigartcn jc stopil s stisnjenimi pestmi za korak naprej. Francoz jc vzdignil revolver, ki ga je držal v desnici, a z levico jc potisnil Nemca nazaj na stol. »Prosim, obsedite,« jc rekel. »Nimate vzroka, da bi se vznemirjali radi svojega moštva. To je že preskrbljeno. Čudovito je, kako malo sc sliši po teh kamenitih nadstropjih, kaj sc godi zdolai. Oproščeni ste poveljništva in zdaj vam je treba misliti samo nase. Ali smem vprašati, kako vam jc ime?« »Jaz sem Baunigartcn, stotnik pri 24. po-znanjskem polku.« »Vaša francoščina jc izborna, akoravno imate nagnjenje, kakor večina vaših rojakov, izpreminjati p v b. Zabavalo me jc, ko sem jih poslušal vpiti: avez liitič sur tnoi!*) Brezdvomno veste, s kom govorite. « »Z grofom Šatonoarskitn.« »Res je. Nesrečen bi bil, ako bi nc bili obiskali mojega gradu in bi se uc bil mogel pogovoriti z vami. Opraviti sem imel z mno- *) Usmilite se me! več voditi čete. In prav ima. Celo osel nc gre dvakrat na led. Ivan Hribar pa ni le ljubljanski župan. On je tudi zdaj poglavar slovenskih liberalcev, slovenske narodne-napredne stranke izvrševalnega odbora načelnik. Pravi vojaki, Indijanci in roparji ubogajo brezpogojno svojega generala ali kakorkoli se že imenuje. Lepo natihoma v tajnih svetih poravnajo nasprotja, ki morebiti nastanejo. Izredni slučaji so, da bi ga javno smešili, klofutah ali mu nasprotovali. Seveda delajo to zato tako, ker niso več otroci, ampak resni • ljudje. Prvo bunko je zadal županu Hribarju dr. Kari Triller. Zupan bi bil namreč rad, da bi občinski svet takozvano tretje branje občinskega volivnega reda zvršil v eni prihodnjih sej. Dr. Kari Triller ie pa zelo kratko rekel, nai kar takoj odobre stvar v tretjem branju. In občinski svetniki so pustili župana na cedilu, pa ubogali dr. Karla Trillerja. Ce bi se šlo za kako malenkost, recimo za kakšen cen-timeterski razloček kake ograje, bi to nc bilo dejansko nič hudega. A šlo se je za to, ker če bi obveljalo, kar ic župan želel, bi volivni red v občinskem svetu šc ne bil rešen. In to je načelno važno vprašanje. O tem ni dvoma. Zato pa dr. Trillerjeva zmaga proti županu v velevažni načelni stvari ni malenkost. A šc hujšo bunko jc zadal županu občinski svetnik dr. Oražen. Poročati bi bil namreč moral o novem občinskem redu za Ljubljano. Zupan Ivan Hribar se jc v svojem poročilu o potrebi izpremembe na personalni in pravni odsek skliceval na prakso. A tega mnenja ni bil pravni in personalni odsek, a tudi nc občinski svetniki .Naše poročilo o včerajšnji občinski seji obsega, kako jc utemeljeval dr. Oražen odsekovo, županu nasprotno mnenje. Zupan se je zelo toplo zavzel v svojem priporočilu za nasvetovane izpremembe. Odsek je pa izjavil, in to nasproti županu, dasi ga ne imenuje z imenom, da se o dosedanjem občinskem redu, ki jc postal zakon dne 5. avgusta 1887, ne more trditi, da nc odgovarja več sedanjim občinskim razmeram mesta Ljubljane. A še hujše je nadaljevanje, ki očita županu, da jc v nameravanem novem občinskem redu v mnogih točkah preobširen in bi narasla nova bremena občini. Ljubljanski občinski svetniki so liberalci. Voditelj stranke je župan Hribar. Pa dobi dve taki bunki, eno hujšo od druge, v javni seji po lastnih pristaših! Otroci! Nam sta sicer bunki všeč. Rane, ki iih zadajajo Hribarju javno lastni pristaši, nas prav nič ue bole. Tudi zasluži jih ljubljanski župan in pa načelnik slovenskih liberalcev. Mož bi bil rad vse. Ustregel bi rad na eni strani oholi liberalni buržoaziji, na drugi strani pa kaže rad demokraško licc in prijazen obraz dozdaj gimi nemškimi vojaki, toda nikdar še ne s častnikom. Mnogo vam imam povedati.« Stotnik Baumgarten je mirno sedel na svojem stolu. Akoravno ie bil pogumen, vendar je bilo v obnašanju tega moža nekaj, kar ga je navdajalo s strahom. Njegove oči so pogledovale na desno in levo, toda njegovo orožje je izginilo in ako bi prišlo do borjenjd, je videl, da je samo otrok napram temu orjaškemu nasprotniku, (irof je vzdignil steklenico z vinom in o držal proti luči. »Kuj, fuj!« je rekel. »Ali je bilo to najboljše kar je mogel Pierre storiti za vas? Sram me jc pogledati vam v obraz, stotnik Baumgarten. 'To morava popraviti. « Zapiskal je na piščalko, ki mu jc visela na lovski suknji. Stari sluga je bil v hipu v sobi. »Chambertina iz omare št. 15!« je zavpil in trenotek pozneje je prinesel sluga sivo, v pajčevino zapredeno steklenico, kakor nese dojilja otroka, (irof je napolnil dva kozarca do vrha. »Pijte!« jc rekel. To jc najboljše vino v mojih kleteh in ne doseže ga nobeno med Rouenom in Parizom. Pijte, gospod, in bodite srečni! 'Tu spodaj imamo mrzlo kračo. Tu sta sveža jastoga (morska raka) iz Honflcura. Ali sc ne upate nad drugo bolj okusno večerjo?« Nemški častnik je odmajal z glavo. Vendar jc izpraznil kozarec in njegov pogostitel 11111 ga je zopet nalil in ga silil, naj si naroči ta ali oni prigrizek. »Vse, kar imam v svoji hiši, vam je na razpolago. Recite samo besedo. Toda dovolite mi, da vam povem neko povest med tem, ko boste pili svoje vino. Tako sem hrepenel, brezpravnemu ljubljanskemu prebivalstvu. Predvsem je pa tako rad ljubljanski župan. In da ostane ljubljanski župan, bo seveda prenesel tudi včeraj mu zadani bunki. Vsak bi jih že ne. Osobito dr. Oražnova bunka je hujša, kakor tudi sicer nc lahka dr. Trillerjeva. Sedem let sem ga žc čakala, pravi tista narodna, in malone sedem let je žc čakala Ljubljana na novi občinski red. V sedmih letih bi bili pač lahko gospodje v tistem personalnem in pravnem odseku pripravljeno juho tako ohladili, da bi ne spekla kuharja. Bunko so zdaj dali namesto hvale županu, načelniku svoje stranke javno v zasmeh strmečemu pravnemu in dozdaj brezpravnemu ljubljanskemu prebivalstvu, pardon, ljubljanskim višjim in nižjim slojem. In pa šc naročili magistratu, da spravi dosedanji občinski red v sklad z novim občinskim redom! Huda jc, huda ta zgodba ljubljanskega župana, za prebivalstvo pa prav nič. Zdi se nam, da se še sedaj nekaj kuha. Zupanovi predlogi bi nalagali nova bremena občini, je trdil dr. Oražen. Hm! Pa ne da imajo oni prav, ki prerokujejo nove občinske doklade? Mi sicer nc trdimo ničesar, a sumljivi se nam pa lc zde taki ne več osamjeni glasovi. Nižji sloji ljubljanski privoščijo županu Hribarju tir. Trillerjevo in dr. Oražnovo bunko. Višjim od njega odvisnim slojem jc vedno mehko postiljal. Ubogi magistratni nižji sloji, ali po novem, »dozdaj brezpravno Ijub-liansko prebivalstvo«, je pa čulo le njegove lepe besede iu obljube. 'Tožbe pasje plačanih vžitninskih paznikov, mestnih delavcev itd. itd. nam dokazujejo to. Popolna brezbrižnost višjih slojev za zdrava delavska stanovanja v našem mestu pade nc samo na vladajoče sloje, odgovoren jc zato bedo predvsem župan. Razposajeni, nebrzdani, pokvarjeni otroci se rogajo revežu. Stari otroci pa niso boljši od njih, svojih vzorov! XXX Pri obeh sejah, včerajšnji in pretekli torek, jc bil prazen tisti sedež v ljubljanskem občinskem svetu, na katerem sedi navadno dr. Ivan Tavčar ali »papa«, kakor mu pravijo ožji njegovi prijatelji. Zakaj dr. Tavčar ni prišel, nc vemo. Ni imel časa, morebiti je pozabil, ali se mu pa ni zdelo vredno, da pride. Mi sodimo, da ni imel časa. Papa ima namreč zdaj posla in dela, čez glavo. Piše storijo v »Ljubljanski Zvon«, v »Narodu« se prepira z Gostinčariem in zmerja Štcfeta. Hvalevredno delo je to, da izpreobrača dr. Tavčar »kle-rekalce«. In da ima sprbi tudi za plese v postu, še pomnožujc njegovo ogromno delo. A škoda, da je zapustil »papa« svoje stare otroke. Ubogi stari otroci, ker ne pride med da bi jo povedal kakemu nemškemu častniku. Povest se tiče mojega sina, mojega edinega otroka Fvstahija. ki jc bil ujet in je umrl na begu. Čudovita mala povest je to in mislim, da vam lahko obljubim, da e ne pozabite nikdar. Vedite torej, da jc bil moj fant pri topnl-čarjih, izvrsten mlad dečko, stotnik Baumgarten, in ponos svoji materi. Ko smo dobili poročilo o njegovi smrti, je umrla tekom enega tedna. Poročilo je prinesel neki častnik, ki je bil njegov tovariš in vedno ob njegovi strani, ta je pobegnil a moj fant je umrl. Želim vam povedati vse, kar mi je povedal. Evstahij jc bil vjet pri \Vcisscnburgu 4. avgusta. Ujetnike so razdelili v oddelke in jih poslali po raznih potih na Nemško. 5. avgusta je dospel H vstali ij do neke vasi, ki se je imenovala Lautetiburg, kjer ga jc nemški častnik uljudno sprejel v svojo oblast. Ta dobri |x>l-kovnik je vzel lačnega fanta s seboj k večerji in mu je ponudil vse, kar je imel najbolšega, odprl steklenico dobrega vina, kakor sem skušal storiti jaz za vas. in mu dal smodko iz svoje lastne škatlic. Ali \as smem prositi, da vzamete eno iz mojih?« Nemec jc zopet odmajal z glavo. Strah pred svojim tovarišem mu je rastel. ko je sedel in opazoval ustnice, ki so sc smehljale, in oči, ki so sc svetile. »Polkovnik, kakor pravim, ie bil dober z mojim fantom. Toda nesreča je hotela, da so jih prihodnji dan pomaknili čez Reno^do F.l-lingena. Tu niso bih jednako srečni. Častnik, ki iili ie stražil, jc bil podlež in surovež, stotnik Baumgarten. Bilo mu jc v zabavo, da jc varno za konzerve mesa. Mladoradikalci so sklenili opustiti obstrukeijo. ŠTRAJK1. Milan, 12. marca. Ker se finančno ministrstvo noče pogajati z dcputacijo tobačnih delavk, so začele vse tobačne delavke v Italiji štrajkati. Pariz, 12. marca. Delavci v elektrarnah so sklenili v slučaju, da bi podjetniki ne sprejeli njihovih zahtev, zopet stopiti v štrajk. Zaradi štrajka delavcev v elektrarnah je prišlo v zbornici do ostrega konflikta med ministrskim predsednikom Clemenceaujem in voditeljem združenih socialistov, Jaurčsom. Jaurčs je očital Clemenceauju, da hoče elek-triške delavce oropati pravice do štrajka, ker je odredil, da naj v slučaju potrebe v elektrarnah delajo pionirski vojaki. S tem se vlada postavi na stališče podjetnikov. Clemenceau mora slediti rcpublieanoni in socialistom, čc ne bo nemogoč. Clemenceau jc Jau-resa zavračal. Vlada je poslala vojake v elektrarne na delo, da ne bi v temi, ki je zavladala po Parizu, pariški »apaši«, roparji, mirnih državljanov napadali in jih ropali. Socialci se združujejo z desnico, z monarhisti, da bi vrgli vlado. Tako jc tožil Clemenceau. Zbornica jc s 378 proti 68 glasovom izrekla vladi zaupa--nje. Jaurčs nadaljuje boj proti vladi v svojem glasilu »Humanitč«. Pravi, da jc vlada zatajila svoj program. Trst, 12. marca. Lesni delavci, ki žc od 13. februarja štrajkajo, so šli zopet na delo, ne da bi bili kaj dosegli. Sklenili so, da bodo štrajkali vdrugič, kakor bodo razmere zanje boli ugodne. RUSIJA. Peterburg, 12. marca. Položaj jc kritičen. Sporna vprašanja, ki utegnejo vladi dati priliko, da razpusti dumo, so sledeča: 1. Amnestija za politiške zločince, katero zahtevajo socialni demokrati. Predlog glede na amnestijo bo v dumi najbrž še pred izjavo Stolypinovo o vladnem programu stavil socialist Gerus. 2. Verifikacija mandatov poslancev Kruševana in Puriškeviča, voditeljev skrajne reakcionarne desnice (»Zveza pravih ruski lindi«). Levičarski poslanci smatrajo namreč izvolitev teli dveh organizatorjev protijudovskih pogromov v Besarabiji za nepravilno. Kruševan pa že piše po svojih glasilih, da se bo rusko ljudstvo maščevalo, ako se razveljavi njegov mandat. 3. Izjava mini- ' strskega predsednika Stolypina. Vse zmerne stranke so sklenile, poslušati izjavo molče, v prvi vrsti kadeti, toda skrajna socialistična levica in najbrž tudi nekaj članov desnice bi radi provocirali ob ti priliki hude debate. 4. Zadeva duhovnika Petrova, ki je za kazen interniran v nekem samostanu, a ga je peter-burško mesto izvolilo za svojega poslanca. Kadeti hočejo v dumi provzročiti veliko debato, zakaj sveti sinod ne dovoli Petrovu, udeležiti se zasedanja. Peterburg, 12. marca. Peterburški brzojavni urad izjavlja, da so vesti o razpu-ščenju dume docela neosnova.ne. P e t c r b u r g , 12. marca. Tavrijska palača, kier zboruje duma, je obdana ud detektivov, ki hočejo zabraniti, da bi žurnalisti nc govorili s poslanci. Desnica baje zelo terorizira celo dumo. Glasila desnice imenujejo dumo: shod razcapancev in judovske druhali. Jalta, 12. marca. Na voz generalnega gubernatorja Dumbadzeva jc zločinec vrgel bombo. Gubernator in voznik sta lahko ranjena. Zločinec sc je ustrelil. SULTANOVO ODLIKOVANJE ZA RUMUNSKO KRALJICO. Carigrad, 12. marca. Sultan je odlikoval rumunsko kraliico - pesnikinjo Carmen SyIvo zaradi njenih pisateljiškili zaslug z briljantnim redom šefakatskim. NEMIRI V PERZIJI. L o n d o n , 12. marca. V jezolski provin-ciji v Perziji je izbruhnilo nevarno gibanje proti kristjanom in Parzom, čestilcem ognja. Vlada in parlament sta nasproti temu brez-vlad.iu popolnoma brez vsake moči. JAPONCI IN KUROPATK1NOVA KNJIGA. Kakor javljajo iz Vladivostoka ruskemu listu »Novemu Vremenu«, si je dal japonski list v Tokiju »Hodži Simbun« brzojavnim potom priobčiti vsebino najnoveje Knropatki-nove knjige »O rusko-japonski vojski«. Ta brzojavka, ki je stala nekol.ko tisoč rubl ev, izpolnila je ves japonski list. Vsi japonski listi strogo obsojajo knjigo Kuropatkinovo, ki je dala povoda, da so ugledni japonski listi že drugi dan prinesli interesantne razgovore z generali Nodzu, Oku in Nogijem. Volivni bol. (Kandidat Petrič na delu.) Popoln politični novinec neki Petrič, kirse hoče v Ljubljanski okolici kosati z dr. Šusteršičem »agi-tira«. O tem se nam poroča: Petričev shod v Šiški, napovedan ob osmih, se jc vršil vsled slabega obiska šele ob devetih. Nič novega, samo pogreto zelje. Petrič, Kocmur in To-kan so dokazovali potrpežljivim ljudem — z ženskami vred jih ie bilo 50 — kako slabo jim je biti pod vlado črnih klerikalcev. Človek bi mislil, da se s pametjo kregajo, tako učeno so dokazovali, da je ljubljanski škof brezverec, Sušteršič zastopnik kapitalizma, torej največji nasprotnik splošne in enake volivne pravice, za katero tudi nobenih zaslug nima itd. Čemur sem se čudil že pred 10 leti, da je dr. Krek podražil moko, to smo zvedeli v soboto zopet o dr. Šusteršiču: ta je kriv vse bede, draginje, vsake nesreče. Ta nam naklada davke, ta koplje grob našim delavcem. kmetom in dr., ker glasuje v zbornici za nove barke. On odira kmeta, da si sam ku-pu'c graščine, on leta po Dunaju, da se odpir šejo škofu prepravični davki in da se potem poplačajo isti iz ubogih kmetskih žepov. — Nimamo svojih ljudi za tako malomisleče m nevedne, da bi dokazovali neutemeljenost takih trditev soc. dem. sofistov. In le čudno se je moralo zdeti človeku, ki ie poslušal, kako je govornik najprej pohvalno omenjal klerikalce, a par stavkov nato začel brez vsake zveze po njih udrihati. Dr. Susteršič, o katerem je ravno prej trdil, kako mogočen je, da naklada davke, draži meso in moko, zida nove barke, ravno isti dr. Susteršič ie naenkrat politična ničla, brez vpliva in vsake zmožnosti. — Na;-lepši pa je bil konec kolobocije, ko je izpre-inenil duhoviti govornik svoj glas in prosil za božjo voljo, naj se pač nc udeleže kakega dr. Šustcršičevega shoda. Kai ne, bati se jc, da ne bi ljudje zvedeli resnice in spoznali vašega obrekovanja? — Petriču želimo na vseh shodih toliko uspeha, kakor v socialnodemokra-ški Šiški, pa bo gotovo 14. maja sijajno padel, da ga bo za vselej minilo požel enje: pomagal mu ne bo tudi frak in svetli cilinder. (Nedeljski shod liberalcev v Sežani) seje obnesel prav klaverno. Vkljub silnemu bobnaniu liberalnih glasil in narodno-napred-nih prvakov je prišlo na shod komaj 200 mož, med katerimi ic bilo skoro polovica naših mož. Zupanov ie bilo jako malo. Štrekelj ie govoril o svojem »delovanju«, Treo pa o bodočem poslancu. Slabo ic priporočal Štrek-ljevo kandidaturo. Hudoinušncži trde, da bi Treo rad sani splezal na poslanski stolec. Vsled tega shoda vlada v narodno-napred-nem taboru prece šna poparjenost, ker sc zdi, da bo Štrekelj še za naprej moral ostati v Dalmaciji kot kmetijski učitelj. (Laharnar proglašen za kandidata.) V torek popoldne se ie vršil v Sežani sijajen shod, ki ga je sklicala »Sloga« po naročilu rodoljubov s Krasa in Vipavskega. Prišlo je na shod do 600 mož od vseh strani, iz sežanskega, komenskega in ajdovskega okraja. Shod jc otvoril v imenu »Sloge« dr. Dermastia iz Gorice. Za predsednika je bil izvoljen sežanski podžupan g. Rožič. Shod je z velikim navdušenjem proglasil za kandidata svetnika dr. Petra Laharnarja, ki jc obliubil, da za slučaj izvolitve izstopi iz državne službe. (Volivno gibanje med tržaškimi Slovenci) Laški listi poročajo, da bodo tržaški Slovenci postavili svoje kandidate za državni zbor po vseh mest. okraiih, posebno pa v I., II. in 111. (V goriški okolici) bo baje »Sloga« kandidirala sodnega tanika Fona. (Volivno gibanje v Furlaniji). Vokraju Tržič (Goriška) bo kandidiral laški liberalec An-tonelli, v Korminu krščanski socialec mons. dr. Faidutti m nacionalni demokrat dr. Mar-chcsini. Vas ob najvažnejših prilikah Vaš včasih sicer hudi, a ie dobrovoljni papa, da čuva stare svoje otroke! UMOR BOLGARSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA. Umorjeni bolgarski ministrski predsednik Petkov je bil nenavadno energičen, a tudi zelo surov mož. Bil je sin kmečkih starišev, ni pohajal nobene šole in je celo francoščino znal le za silo. Bil je zvest tradicijam Stambu-love politike in knezu Ferdinandu. Petkov ima gotovo velike zasluge za to, da se je političen razvoj v Bolgariji vršil mirno in da si jc Bolgarija pri evropskih velesilah pridobila velik ugled. Makedonskega ustaškega gibanja ni podpiral, ui sc upiral avstrijsko-ruske-mu reformnemu delu v Makedoniji, se močno naslanjal na Avstrijo in bil sovražen rusofil-stvu ter tudi znal spretno vzdržati kolikor-toliko dobre razmere s Turčijo. Najbolj ob-sovražen je bil zaradi svojega reakcionar-stva. Najhujši njegovi sovražniki so bili profesorji sofijskega vseučilišča, s katerimi se je ostro spri že leta 1906 ob priliki stoletnicc bolgarske književnosti. Do vrhunca ie nara-stei konflikt 13. januarja t. I. ob otvoritvi narodnega gledališča v Sofiji, ko so dijaki iz-žvižgali kneza. Zadnje dni se je razširila vest, da bo vlada svoj znani vseučiliščni zakon, s katerim je postavila vseučilišče skoro na isto .stopinjo kakor gimnazije in ki ga je obljubila nekoliko omiliti, izvedla z vso strogostjo. To je vse opozicionalce zelo razburilo in je najbrž tudi rodilo misel, umoriti Petkova, zastopnika »zapadne nemške« ideje. XXX Sofija, 12. marca. Uradno poročilo o umoru Petkova čisto izključuje, da bi bil morilec pravzaprav hotel zadeti trgovinskega ministra Genadjeva. Morilec sc ic priplazil ministrskemu predsedniku za hrbet in ustrelil nanj. Genadjeva ie morilec obstrelil še-le pozneje, ko sc jc moral braniti. Morilec je izpovedal, da je svojo namero, umoriti Petkova, razodel že pred nekaj tedni izdajatelju »Balkanske Tribune«, Ikonovu. lkonova so zaprli. Sofija, 12. marca. Morilec je izpovedal, da pripada zarotniški družbi in da so ga določili z žrebom, da ie izvršil umor. Preiskava je dognala, da se gotovo gre za politi-ški, ne pa za atentat iz osebnega maščevanja. Baje so zapletene v umor štiri osebe. Dva mladeniča so že zaprli. Mesto je mirno, vojaštvo konsignirano. Sofija, 12. marca. V izvanredni seji skupščine ie Genadjev opisal življenje Petkova, slavil njegove zasluge ter izjavil, da bodo ministri neustrašeno nadaljevali delo za blagor domovine, tudi ako bi jim vsem pretila smrtna nevarnost. Zbornica je sklenila, Petkova pokopati na državne stroške. Pariz, 12. marca. Knez Ferdinand je odpotoval iz Pariza v Bolgarijo. NAGODBENO VPRAŠANJE. Vojaške koncesije Ogrom! Kakor znano, ic pred par dnevi vlada na vso moč dementirala vest, da se bodo Ogrom dale vojaške koncesije. Sedaj pa poročajo dunajskim listom iz popolnoma zanesljivega vira sledeče: Dunaj, 12. marca. Krona se trudi, da vzdrži Weckerlevo ministrstvo, ker ve, da bi po njegovem padcu ne bilo izlepa mogoče sestaviti na Ogrskem parlamentarno večino, ki bi bila v stanu vladati. Zato avstrijski vodilni krogi poizkušajo utrditi stališče Wc-ckcrlovega ministrstva nasproti radikalnim frakcijam KošufCvc stranke s tem. da bi We-ckerlu dovolili mnogo koncesij glede na vojaško vprašanje, glede na zastave in grbe v armadi. Obenem se bo tudi načelno priznala pravica mažarskega poveljeval nega jezika. Avstrijsko ministrstvo odzačetka za to namero ni nič vedelo. Večkratna osebna intervencija prestolonaslednikova ni mogla tega položaja izpremeniti. Ustavne garancije za Ogrsko. Dunaj, 12. marca. Grof Andrassv, ogrski minister za notranje zadeve jc v avdijenci pri cesarju poročal o zakonskem načrtu glede na ustavne garancije. Ogri namreč zahte- poniževal in trpinčil hrabre može, ki so prišli v njegovo oblast. V oni noči je moj sin ponosno odgovoril na neko sramotenje in častnik ga je udaril po očesu, ih ko-lel« Pok udarca sc je razlegal po dvorani. Nemcu se je obraz kar pobesil, z rokami jc segel po obrazu in skozi prste se mu je cedila kri. Grof ie zopet sedel na svoj stol. Udarec jc popolnoma spačil mojega fanta in oni divjak ga je cclo zasmehoval, da je tako spačen. Da vam omenim mimogrede, malo komično izgledate zdaj, stotnik, in vaš polkovnik bi gotovo rekel, da se vam je pripetila kaka nesreča. Toda nai nadaljujem; mladost in pomanjkanje imel je namreč prazne žepe mojega otroka je ganila oseba nekega dobrosrčnega major a, ki rnu je posodil deset na-polcondorov iz žepa brez vsakega zagotovila. V vaše roke, stotnik Baumgarten. vračam teh deset zlatnikov, dokler nc izvem za posojilčevo ime. Srčno sem hvaležen za do-brotljivost ki so jo storili mojemu otroku. Podli trinog, ki je poveljeval oddelku, jc spremil ujetnike do Durlacha in od tam do Karlsruhe. Na vsakovrstne načine jc zasmehoval mojega otroka, ker Šatonoarski ponos ni prenesel tega. da bi odvrnil njegovo jezo s hlinjeno udanostjo. Da, ta podli suro-vež, čigar srčna kri sc bo še enkrat strdila na tej-lc roki, sc e drznil udariti z roko mojega sina, suvati ga z nogami, puliti mu brke — ravnati z njim tako — in tako — in tako-lc! Nemec se ie zviial in branil, toda bil je vajo, da se jim z zakonom zajamči, da v ogrskih komitatih odslej ne bodo več mogli biti imenovani kraljevi komisarji za upravitelje, ampak kornitati naj bodo doccla avtonomni; poveča naj se tudi moč upravnega sodnega dvora. Obenem naj se Ogrom zajamči, da se nikoli več ne bo na Ogrskem imenovalo kako neparlamentarno ministrstvo. Nagodba. Budimpešta, 12. marca. Baje se Weckerle trudi pridobiti radikalne poslance iz neodvisne stranke za dolgotrajno pogodbo, kakoršno želi Avstrija. Večina listov tudi že piše v tem smislu,le dve neodvisni glasili se temu upirata z vso odločnostjo. Nagodbeno vprašanje v češkem deželnem zboru. Praga, 12. marca. V češkem deželnem zboru je dr. Baernreither jako temeljito govoril o nagodbenem vprašanju. Nakratko je izvajal sledeče: Troje je sedaj z ozirom na Ogrsko mogoče: ali se podaljša sedanje recipročno stanje, ali se sklene nova nagodba, ali pa gospodarska ločitev. Prvo - podaljšanje sedanjega stanja je nevarno, ker Ogri razlagajo sedanje nagodbeno stanje, kakor se jim zljubi in kakor jim pride prav. Nova nagodba je nemogoča, ker Ogri za nobeno ceno ne bodo privolili v nagodbo, ki bi varovala obenem avstrijske industrijske in poljedelske interese. Kar se pa tiče gospodarske ločitve, je dejansko že izvedena in Ogri izkušajo le do leta 1917 podaljšati rok, v katerem se bodo na popolno ločitev docela pripravili. Gospodarska ločitev bo imela resne posledice, ker bo obenem postala tudi politična ločitev. Mažari sc bodo gospodarsko in politično naslonili na Balkan, mi pa si bomo morali poiskati drugod svoje gospodarsko torišče. Slabo bo to vplivalo predvsem na armado. Na jugu se bomo morali slej ko prej meriti z zunanjimi sovražniki, naša mornarica pa je slaba, ravnotako niso ugodne razmere v vojski na kopnem. V tem oziru bi ločitev imela pogubonosne posledice. Vlado svarimo resno, naj varuje avstrijske koristi! Deželni zbor je nato predlog glede na ureditev nagodbene-ga vprašanja izročil posebni komisiji, sesto-ječi iz 15 članov. ČEŠKI ODBOR POLJEDELSKEGA SVETA MORAVSKEGA je imel svej ustanovni zbor, pri katerem je bil izvoljen odsek 15 .lanov. V odbor so bili izvoljeni po večini pristaši agrarne stranke, ker se druge stranke niso mogle dogovoriti. Najbolj jc zastopana liana. Tak poljedelski svet bo nujna potreba tudi za Kranjsko! ČEŠKA ZMAGA V BRNU. Pri občnem zboru društva neprotokolira-nih trgovcev v Brnu, ki so ga imeli dozdaj popolnoma v rokah Nemci, so 10. t. m. prvič zmagali Cehi. MAŽARSKA PAROBRODNA DRUŠTVA. Budimpešta, 12. marca. Ogrska vlida je sklenila pogodbo z nemškimi, franco-skmimi in belgijskimi parobrodnimi družbami glede na ustanovitev velike parobrodne družbe, ki bj oskrbovala izselniški promet iz Reke v Ameriko in bi plula z ogrsko zastavo. »N. deutscher Lloyd« bo k temu podjetiu prispeval 40%. »Hamburg-Amerika« 36*ls%, 33'1*% bi dale ostale družbe. Nova družba bo razpolagala z osmimi parniki. Ogrska vlada bi rada, da bi nova družba ne prevažala samo izselnikov, ampak tudi oskrbovala tovorni promet, toda o tem pogajanja še niso končana. Vrhtega pa snuje ogrska vlada parobrodno društvo, ki bj plulo po levantskih vodah, posebno iz Reke v Brailo. Imenovalo se bo »Ogrska družba Levante« in razpolagalo s kapitalom 15 milijonov kron ter letno vladno podporo 1,300.000 K. Brodovje bo štelo 11 novih ladij. Podjetja se bosta udeležili nemški paroplovni družbi »Deutsche Levante Linie« in »Norddeutschcr Lloyd«. SRBIJA. B e I g r a d , 12. marca. Skupščina je proračunski provizorij spreicla v drugem branju, ravnotako koncesijo za angleško-srbsko to- brez pomoči v rokah tega velikanskega orjaka, čigar udarci so padali po njem. Ko se je končno zvalil k njegovim nogam oslepljen m napol nezavesten, ga je zopet potisnil nazaj na veliki hrastov stol, kjer je stokal v svoji onemogli jezi in sramoti. »Mo emu sinu so prišle pogosto solze v oči, ko je videl, kako poniževalno ravnajo z njimi,« je nadaljeval grof. »Razumeli me boste ako vam pravim, da je bridko, ako se človek nahaja brez pomoči v rokah nesramnega in brezvestnega sovražnika. Toda ko ic prišel v Karlsruhe, mu je obvezal obraz, ki mu ga je razmcsaril brutalni stražnik, neki mladi bavarski subalterni častnik, katerega ic ganil njegov pogled. Zal mi jc, da vam oko tako krvavi. Ali dovolite, da vam ga obvežem s svojim svilenim robcem?« Sklonil se je proti njemu, toda Nemec jc odsunil njegovo roko. »V vaši oblasti sem, pošast!« je zavpil; »lahko prenašam vašo brutalnost, toda vaše hinavščine nc.« Grof ic skomizgnii z rameni. »Navajam vam stvari v istem redu, kakor so se dogodile,« jc rekel. »Prisegel sem, da jih bom pripovedoval prvemu nemškemu častniku, s katerim bo mogel govoriti tete-a-tetc. Prišel sem torej do mladega Bavarca v Karlsruhe. Jako mi je žal, da mi nc dovolite, da bi vpo-rabil svojo neznatno spretnost, ki jo imam v kirurgiji. V Karlsruhe so zaprli mojega fanta v st;'.ro vojašnico, kier j;? ostal štirinajst dni. Največja muka v vjetništvu je bila, da, so sc nekateri zarobljeni malovredneži posmeho-vali njegovemu položaju, ko jc posedal ob večerih pri oknu. To me spominja, stotnik, da tudi vi nc ležite zdaj na rožicah, kaj ne da ne? Prišli ste lovit volka, a sedaj vas ima zver pod seboj in vas drži s svojimi kremplji za grlo. Ožcnjeni ste tudi, kakor sodim po dobro podloženi suknji. Nič uc de, vdova se ne briga mnogo za to in po navadi ne ostanejo dolgo vdove. Vrnite se na stol, pes! Torej, da nadaljujem svojo povest - po štirinajstih dneh sta ušla moj sin in njegov prijatelj. Ni mi treba vas vznemirjati z nevar-nostimi, v katerih sta bila, ali pa s pomanjkanji, ki sta jih pretrpela. Dosti ie .ako vam povem, da sta morala vzeti obleko dvema kmetoma, ki sta ju zalezla v gozdu, da sta se preoblekla. Podnevi sta se skrivala, ponoči pa popotovala, in tako sta prišla v Franciji do Remilly in sta bila oddal ena samo še eno miljo — samo eno miljo, stotnik, — da prideta skozi nemške vrste, a tu ie prišla ravno proti njima patrulja ulancev. Ah, bilo jc bridko, ali ni res, ko sta že prišla tako daleč in bila tako blizu rešitve?« Grof jc zapiskal dvakrat na piščalko in vstop.l so v sobo trije kmetje s trdosrčnimi obrazi. »Ti naj nadomesttrejo moje ulance,« je rekel. Torej, stotnik .mislite si, da so ti možje francoski vo aki v civilni obleki pri nemški armadi, ki so obsojeni na vešala brez zasli- šanja in okoliščin. Jean, mislim, da je srednji tram najmočnejši. Pograbili so nesrečnega vojaka s stola in ga vlekli na mesto, kier so vrgli vrv z zanjko okolo velikega hrastovega trama, ki je spajal v sobi dve steni. Ovili so mu vrv okoli vratu in že je začutil, kako ga ie rezala na grlu. Trije kmetje so pograbili drugi konec in gledali na grofa, da jim namigne. Častnik, ki je bil bled, toda trden, je sklenil roke in nevstra-šeno gledal na moža, ki ga je mučil. Zdaj pričakujete smrti in na ustnicah vam vidim, da molite. Tudi moj sin je pričakoval smrti in je tudi molil. Slučajno je prišel mimo general in je slišal fanta moliti za svojo mater in to ga je tako ganilo — ker je bil sam oče da je odstranil ulance in ostal sam s svojim pobočnikom poleg obso cncev. In ko jc slišal vse, kar mu je fant imel povedati, da jc bil edini otrok iz stare rodovine in da jc mati slabega zdravja, je snel vrv, kakor jo sna-mem jaz, ga poljubil na lice kakor vas jaz poljubljam in ga izpustil kakor vas izpuščam jaz in vse blage žel e onega plemenitega generala naj pridejo na vašo glavo, akoravno ga ni mogel obvarovati pred mrzlico, ki jc umorila mojega sina. In tako se je zgodilo, da se je stotnik Baumgarten, spačen, oslepljen in krvaveč opotekal onega divjega dcccmbcrskcga jutra iz gradu v dež in veter. (Tepež med nemškimi nacionalci zaradi volivne borbe.) V češkem deželnem zboru so nemški gospodje zaradi vohvne borbe tako razgreti, da sta se Iro in Zuleger stepla. V češki deželni zbornici je namreč pod galerijo prostor, ki ga rabijo nemški poslanci za svoje pogovore in za kadenje. Iro, ki je gorak Zu-iegerju, ker ga je ta baje nekje denunciral, je svojega nasprotnika tu napadel in mu dal tri krepke klofute. S težavo so ostali nemški poslanci ločili oba besna Tevtona, da se nista dalje ruvala. (Krščanski socialci in parlamentarizacija kabineta). Dvorni svetnik dr. Gessmann je na nekem volivnem shodu na Dunaju izjavil, da je vlada liberalcem, nemški ljudski stranki in krščansko-socialni stranki ponudila, naj do-loči o, katerega izmed svojih pristašev hočejo imeti za ministra. Krščanski socialci so to ponudbo odklonili. Krščanski socialci se bodo šele po volitvah odločili, ali vstopi kak pristaš stranke v ministerski kabinet ali ne. Dnevne novice. + Uradno ponemčevanje krajevnih imen. Stara pritožba, ki smo ji tudi v našem listu posvetili mnogokrat pozornost in zaradi katere so slovanski listi prelili že mnogo črnila, a doslej z majhnim uspehom. Krivda je v tem, da se v uradih ne morejo privaditi, da bi rabili slovanska imena, ampak vlečejo po aktih najneumnejše ponemčene spake, ki jih izven urada živa duša ne pozna in ue rabi. S tem vprašanjem sc je bavil tudi časnikarski sestanek lansko leto v Ogrskem Gradišču, ki je protestiral proti temu, »da bi se v statističnih izkazih uganjala nemško-narodna politika,« da se zamolčujejo stara slovanska imena občin, ki so zdaj po večini nemška«, in »da se izmišljajo nova nemška in italijanska imena za slovanske kraje.« »Slovanska imena,« se ie sklenilo na tem sestanku, »naj bodo tudi pisana v pravopisu dotičnega slovanskega jezika, s čimer se tudi zapisnik za polovico okrajša. »Osrednja zveza slovanskih časnikarjev« ie stopila zdaj pred češke poslance z zahtevo, da se dosedanja zloraba v izkazih c. kr. centralne statistične komisije na Dunaju odpravi. Od leta 1885. objavlia c. kr. osrednja statistična komisija na Dunaju po vsakem ljudskem štetju izkaz kra ev 111 siccr izdaja samo nemški »Allgemeines Ortschaften-Re-pcrtorium« za celo Cislitvansko ter »Ortsre-pertorien« za posamezne dežele. Navajajo se sicer slovanska imena, a povsod šele na drugem mestu iu to celo pri takih krajih, ki nobenega nemškega imena nimajo. Ime se napiše kar z nemškim pravopisom ali se mu pridene kaka nemška končnica, iu nemško ime je narejeno! Pa nemškonacionalnemu duhu v centralni komisiji ie bilo to tudi še preveč. Ze v izkazu leta 1890. jc bila ccla vrsta slovanskih imen izpuščena, v izkazu za leto 1900. se pa sploh načeloma izpuščajo slovanska krajevna imena povsod, kjer so našteli nemško večino. S tem je na hujše udarjena Koroška. V starem slovenskem Korotanu so tako izginila iz uradnega zapisnika skoro popolnoma stara znana domača imena, ki jih nosijo dotični kraji že čez tisoč let. Milijoni ljudi so jih skozi stoletja rabili, a zdaj pride nemškonacionalni kancelijski pisar in jih izbriše z eno potezo svojega svinčnika. Podobno jc na Štajerskem. Proti takemu postopanju se mora najodločneje nastopati! V Primorju se izpuščajo slovanska imena v krajih, na katere špekulirajo Italijani. Ravnotako izginjajo v Galiciji ruska, na Moravskem češka imena. Pridružujemo se pozivu »Osrednje zveze slovanskih časnikarjev« in priporočamo že sedaj bodočim slovenskim državnim poslancem, da v tem oziru krepko nastopijo! f Zavarovanje zasebnih uradnikov. Kakor se nam poroča, je ministrstvo za notranje posle že pričelo izvrševati zakon z dne Hi. decembra 1906, št. 1. iz leta 1907 glede na zavarovanje zasebnih uradnikov in nekaterih javnih uslužbencev. Ministrstvo hoče najprčje določiti obseg zavarovanja, to jc, kdo mora biti zavarovan. V to svrho je vla^ da stopila v dogovor s trgovinskimi in obrtniškimi zbornicami, s strokovnimi društvi poljedelcev, industrijcev, trgovcev, uslužbencev, z notarskimi, zdravniškimi in odvetniškimi zbornicami itd. Opozarjamo društva in posameznike, ki hočejo v smislu novega zakona biti zavarovani, da vpošljejo svoje izjave deželni vladi najpozneje do 1. junija t. I. +K. s. izobr. društvo v Dobu ima v nedeljo, 17. t. m., pop. ob treh svoj prvi redni tbčni zbor. Poleg mnogovrstnih pdročil o društvenem stanju in delovanju v preteklem letu stoji na dnevnem redu tudi prezanimivo predavanje veleuglednega našega zgodovinarja g. prof. dr. Jožefa Grudna: O razvoju ustavnega življenja v Avstriji. + Dr. Luegerjevo zdravstveno stanje. Dunajski občinski svet je dovolil svojemu županu dr. Lucgerju šesttedenski dopust. — Bombe v Trstu. Kakor jc znano, so lani zasledili v italijanskem telovadnem društvu »Societa Ginnastica« bombe in ga je oblast vsled tega razpustila. Sedaj se ie zopet ustanovilo novo telovadno društvo pod imenom »Associazione Ginnastica« pod predsedstvom odvetnika dr. Mracha. Že ime predsednika daie povod upravičenim suiiinjam, da se bode stara idc.ia, »osvojiti Trst«, gojila tudi v novem društvu. — Kar se tiče vztrajnosti iredente, sc tudi pri nas lahko mnogo naučimo. — Zaroč i sc je gospod Karol Cerne, sin znanega hišnega posestnika in mesarskega mojstra v Ljubljani z gdč. Josipino Stili, županovo hčerko iz Vidma pri Dobrepoljah. Bilo najsrečnejše! Koncert v Bohinju. Ljubljanski sekstet ie dne 10. marca t. I. v gostilni podjetnega g. Rauhckarja na Bohinjski Bistrici priredil kon- cert v splošno zadovoljnost poslušalcev. Meseca avgusta letos priredi koncert v hotelu Zlatorog koncem Bohinjskega jezera, kar bode izletnike gotovo razveselilo, ker v obližju izvira Savice se še ni nikdar glasila mila struna. Dan se objavi itak v časopisih. — Obesil se je v pondeljek, 11. t. m. okoli 9. ure zvečer, kakor se nam poroča iz Št. Gotarda, po domače Kajžar iz Draževnika dobrovske župnije pri Ljubljani, grede iz Lok pri Trbovljah s sejma. Posestnik iz Brezja pri Dobrovi, eden iz Loga pri Brezovici in ponesrečenec so gonili vsak svoj kupljen par volov. Kajžarčku pa je začel blizo Št. Gotarda pešati junec, da ga ni bilo več spraviti naprej. Brezjanje odženo, ker je pihala huda burja in je bila živina segreta, druge voli naprej v Trojane, kamor je bilo le še 20 minut, posestnik iz Loga pa ostane pri Kajžarčku, da mu pomaga spravljati vola. Ko je vse brezuspešno, pošlje Kaižarček tovariša na Trojane po ljudi in po voz, da bi vola naložili. V dobre pol ure je bila pomoč na mestu, pa dobe moža obešenega na malem hrastiču, ki si ga je pripognil, dobro privezal vrvico, ki jo je vzel od vola, dva metra visoko na hrastič, vtaknil glavo v zanjko in spustil vrh, da ga je nategnil za vrat. Vendar se jc z nogami dotikal zemlje. Vola so dobili tri streljaje nižje na ccsti, ki jc šel potem sam v Trojane. Sled v snegu spričuje, da je vsak sum izključen. Bog zna, kaj je moža tako zmotilo? Tovariši so ga označili kot zelo varčnega, skrbnega in treznega gospodarja. Mogoče ga je zmotil strah pred veliko izgubo in troški. Menda zapušča mlado vdovo z otrokom. Vola hrani županstvo v Trojanah. — Novo društvo. Deželno predsedništvo je potrdilo pravila novo ustanovljenega »Kat. slovenskega izobraževalnega društva «v Št. Lovrencu v novomeškem okraju. Vvarstvo izseljencev. Predsednik Rafaelove družbe v varstvo izseljencev, grof Franc Harraeh se je podal v Trst, da poizve kako se skrbi za izseljence in obenem nadzoruje tamošnje delovanje Rafaelove družbe. Zato se bo tam posvetoval tudi s cesarskim namestnikom princom Hohenlohejem in z drugimi zastopniki oblastev. — Morilec se sam vjel. V nedeljo je v Zagrebu vlomil v okrajno blagajno Marko Maješič. Imel pa je smolo. Zalotil ga je sluga okrajne bolniške blagajne, zaprl ga v sobo in hitel po policijo. Policija je vlomilca spravila! »na varno«. Ko ie bil Maješič na policiji zaslišan, spoznali so ondi, da se nanj popolnoma prilagodi opis morilca, ki je 14. preteklega meseca umoril v Ljubljanici pri Zagrebu starko Agato Bičanič in jo oropal. Po umoru je morilec uro Agate Bičanič prodal nekemu Dragotinu Marofu. Marof ie bil takoj poklican na policijo ter je Maješiča spoznal za onega moža, ki mu je prodal uro. Tudi druge zaslišane priče so spoznale v Majcšiču onega moža, ki je bil 14. februarja v hiši Agate B-čanič. — Umrla je v Dornbergu -Zaloščak g. Terezija Budin roj. Savnik, stara 74 let. — Program letošnjih cesarskih vaj. Z Dunaja nam poročajo: Letošnje cesarske vaje bosta izvajala 3. (graški) in 14. (inomoški) ar-madni zbor. Sklepne vaic se bodo vršile v rajonu Ljubljana—Gorica—Beljak Celovec. Pri teli vajah bo supozicija naslednja: Sovražnik se je polastil koroških obmejnih utrdb in prehodov, vrgel nazaj naše obmejne čete in nadaljuje svoje ofenzivne operacije v monarhiji sami. Vsega vojaštva bo: 86 bataljonov (130 mož v stotniji), 18 eskadronov, 28 baterij. 10 gorskih baterij, 8 vojnih oddelkov strojnih pušk in 4 pionirske stotnije. Vaj se bodo udeleževale tudi ozkotirne havbične baterije, zrakoplovu! oddel. in oddelek za brezžični brzojav; poizkusili bodo novo napravo kuhinje na vozovih, avtomobile za osebni in tovorni promet ter oklopne avtomobile v svrho poizvedovanja. Vaj se udeležijo tudi prostovoljno oglašeni avtomobilci ter obmejne gorske čete. Vsega moštva bo 60.000, vršile se bodo tudi trdnjavske vaje. Vaje bodo najbrž zelo naporne; 3. pehotna divizija iz Linca bo morala čez Ture. — Umrl je v Kaplji vasi trgovec gospod Ivan Griinthal. Pogreb bo v sredo dopoldne. Štajerske novice. š Farbarija narodne stranke. V Celju in v celem celjskem volivnem okraju so nabiti lepaki, ki vabijo neodvisne kmete na shod v Žalec dne 17. marca, da tam postavijo kandidata, ki mora biti katoliškega prepričanja in hmeljar. Spodaj je natisnjenih kakih 40 imen raznih posestnikov vseh vrst, Nemcev, Šta-jercijancev, pristašev narodne stranke in »Kmečke zveze«. Kdor to bere, ve takoj, da te kolobocije ni nihče drugi skupaj spravil kakor voditelji narodne stranke. Imen sicer niso dali tiskati na lepak, ker bi sc vsak kmet vabilu smejal. Pač pa pošiljajo po pošti svojim zaupnikom posebne oklice in na teh so |H)dpisani pravi skliuatelji žalskega liberalnega shoda, sledeči možje »katoliškega prepričanja«: Širca, dr. Karba, Lipuš, Čulek, dr. Božič in spodaj dr. Kukovec. In ti trdijo, kmetom, da hočejo postaviti za kandidata moža katoliškega prepričanja- Menda vendar nc bode nobeden pameten kmet tako slep. da bi šel tem možem na limanice. š Veliko zborovanje »Slovenske kmečke zveze« v Celin bo na dan sv. Jožefa popoldne v veliki dvorani »Narodnega doma«. Govoril bo med drugimi načelnik »Kmečke zveze« g. Roškar, ki bo predsednik zborovanja. Slovenski kmetje, tja pridite na dan sv. Jožefa! Tam se bo postavil kandidat, ki bo res mož katoliškega prepričanja in ki bo zastopal tudi koristi hmeljarjev boliše kakor oni kandidat. katerega vam hoče vsiliti dr Kukovec. ' š Ornig v stiski. V včerajšnji seji štajerskega deželnega zbora jc socialni demokrat dr. Schacherl srdito napadel ptujskega župana posl. Orniga ter mu očital razne umazane stvari. Dr. Schacherl je izjavil da je vse te limazanosti že oč.tal Ornigu graški »Arbei-ter\vil!e«, a Ornig ne toži. Dr. Schacherl je izjavil, da je pripravljen svoja očitanja dokazati pred sodiščem. Ornig je izjavljal, da ni tožil, ker so zanj merodajni le ptujski volivci, zahteva pa častno sodišče dež. zbora. Sprejet jc bil VVastianov predlog, naj deželni odbor preišče denarno poslovanje mesta Ptuj ter naj o tem poroča deželnemu zboru. š Za odvažanje snega ie izplačala gra-ška občina od 1. januarja t. 1. do 5. marca 110.289 K. š Trdovratni samouinorilec. Kočar Janez Vabič v Mariu si je 2. februarja zasadil nož za kruh v trebuh in si prerczal vrat. Prepeljali so ga v Maribor, kjer so ga ozdravili. Dne 3. marca se je pa 631etni Vabič ustrelil. š V Ribnici na Štajerskem sc bode obhajala tridnevnica 17., 18. in 19. marca. Vodil bode to pobožnost pater Ciril, kapucinski vi-karij v Celovcu. š Umrl je v Celju vpokojeni davčni ekse-kutor g. Mihael Rainšak. Ljubljanske nouice. lj Operetni koncert popolne c. kr. vojaške godbe pod osebnim vodstvom g. kapcl-nika Christopha se bode vršil na praznik sv. Jožefa, 19. marca, v veliki dvorani hotela »Union«. lj Ogenj. Danes dopoldne okrog pol devete ure je nastal ogenj v podstrešju hiše g. Franca Hribcrnika na Martinovi cesti št. 7. Na lice mesta je prišel oddelek ognjegasnega društva, pod poveljstvom g. L. Striceljna in ogenj pogasil. Ogenj jc nastal najbrž vsled tega, ker se je unel poleg dimnika nahajajoči sc zaboj s staro šaro. Hribernik ima škode do 200 kron. li Nov mestni uslužbenec. A.: »Ali že veš, da ima naš magistrat uslužbenca, kakor nobeno drugo mesto? «B. »Pojdi, pojdi, kaj poveš? Kdo pa je to?« A.: »Solnce.« B.: (zazija). A.: »Gotovo, temu je poveril odpravo snega.« li Priporočljiv je premogarski hlapec 20 let stari Jožef Žagar. Ko ga je poslal predvče rajšnjim njegov gospodar po mestu prodajati premog, mu je dal s seboj 2 K 60 vin. denarja, da bi plačal mitnino. Žagar je pa denar zapil in se tako upijanil, da ie padel z voza. Ko ga je stražnik opazil in sc mu približal, je tega to tako razburilo, da se ie stražniku zopersta-vil. S pomočjo pasantov ie stražnik pijanega Žagarja spravil pod ključ. Ij »Ljubljanska društvena godba« priredi danes v restavraciji pri »Novem svetu« (Mrak), Marije Terezije cesta, društveni koncert za člane. Začetek ob polu osmih zvečer. Člani prosti; nečlani plačajo 40 vinarjev. Ij Občni zbor gremija trgovcev v Ljubljani dne 12. t. in. ob treh popoldne ni bil sklepčen. Drugi redni občni zbor sc vrši zato dne 14. marca ob treh popoldne nc glede na število navzočih članov. li Vabilo k roditeljskemu večeru, ki ga priredi vodstvo druge mestne deške šole 16. t. m. ob pol sedmi uri zvečer v šolski telovadnici na'Cojzovi ccsti .Spored: 1. Nagovor šolskega vodic. 2. O pokornosti (ubogliivosti) otrok govori učitelj Janko Likar. 3. Razgovor učiteljev s stariši. K temu večeru se prijazno vabijo starši in vsi drugi, ki se zanimajo za vzgojo*otrok. l.i Za kruhom. Včeraj se c odpeljalo z Južnega kolodvora v Ameriko 174 Slovencev, 40 Makedoncev in 8 Hrvatov. Ij Poš'en najditelj. Včeraj je našel telefonski delavec Jožef Ljubanc na glavni pošti kuverto, v kateri ic bilo 330 kron. Ljubanc jc denar takoj oddal policiji. Denar jc izgubila poštna ekspeditorica Marija Zaje iz Kostanjevice. Razne stvar!. Strašna nesreča francoske oklopnice »Jena«. V Toulonu je eksplodiral na admi-ralni ladji »Jena« torpedo, ki je užgal smodnik. Na ladji, obsegajoči 12.052 ton. je bila 698 mož močna posadka, ki je poslušala predavanje. Na »Jeni« je sledila eksplozija eksploziji v četrturnih odmorih. Les in mrliče je vrglo do 500 m daleč. Delavci v arsenalu so zbežali na vse strani. Velikanska množica se je nabrala pred arzenalom. A v arzenal smejo le častniki, podčastniki in pa mornarji. Reševalna služba je jako težavna. Število žrtev ni šc znano. Zadnja poročila sodijo, da je 50 mrtvih in kakih sto ranjencev. Včeraj ob polu 5. popoludne so poročali uradno, da je zgorel ves zadnji del »Jene«, a se boje še nadaljnih eksplozij. Ranjen je admiral Manccron. Zgorelo je več častnikov. V Toulon je odpotoval mornariški minister Thomson. »Jena« je pod vodo. Druge ladje niso bile poškodovane. Pokopavanje mrličev na Dunaju prevzame občina v svojo upravo. Pogrebni družbi »Enterprise des pompes funebres« in »Kon-kordia« sta postali mestna last. Prva družba dobi zato 1,700.000. druga pa 650.000 K. Princ v banki. V neko draždansko banko ic vstopil 27-letni princ Vincenc VVindisch-griitz, da sc nauči bančnih poslov. Milijarder izginil. Iz Neu Yorka poročajo: »Lesni krali« Frederik Weyerhauscr, katerega bogastvo presega Rockefcllcrjevo, jc na misterijozen način izginil. Pogrešajo ga že več dni. Morski viharji divjajo ob dalmatinskih obalah. Izostalo jc več ladij. Boic se nesreč na morju Gospodarstva. g Poziv kranjskim vinskim producentom. Društvo za varstvo avstrijskega vinstva na Dunaju priredi v torek, dne 26. t. m. zanimivo pokušnjo in preskušnjo raznih avstrijskih vin iz leta 1905. Iz emoma bo tudi nekaj vrst ki-neškega vina iz Cliefoo (Ci-fu) ki ga pošljeta tamošnja avstrijska producenta barona A. in M. Babo. Ker je ta prireditev izključno strokovnega in kupčijskega pomena, ue bo javna, marveč omejena na gotovo število posebej vabljenih oseb. Da se udeleženci te priredbe prepričajo tud o dobroti kranjskih vin, naj oni kranjski producenti, ki imajo prav dobra, po možnosti izbrana, pravilno napravljena in popolnoma čista, 2 ali več let stara rdeča in bela vina, pošljejo samo po dve sc-demdesetinski steklenici dotičnega vina nc-frankovano naravnost na Dunai pod naslovom: Ferdinand Reckendorfer, Landesvvein-baudirektor in \Vien, 1., Herrengasse 13, in siccr do 20. t. m. Steklenice, za bela vina visoke (renske), za črna pa nizke (bordo-stekle-nice) morajo biti lepo adjustirane, t. j. opremljene z etiketami in s kapselni. Na etiketah je navesti vrsto, naslov producenta in kraj kjer se je dotično vino pridelalo, ter letnik. Želeti bi bilo, da se temu vabilu odzovejo zlasti oni pridelovalci, ki imajo fina izbrana vina domačih in tujih žlahtnih vrst kakor zelen, vrh-poljec, tična, španjol, silvanec, burgundec, rizling, portugalka, karmenet itd., ter pikolit. O izvršeni pošiljatvi blagovoli vsakdo, ki sc nc obrne naravnost na gorinavedenega vodjo, pismeno obvestiti deželnega vinarskega komisar a gospoda Frančiška Gombača v Ljubljani zaradi eventualne preskrbe napisov in radi osebnih pojasnil o poskusnem lokalu. Znanstuo in umetnost. * Finžgarjev narodni igrokaz »Divji lovec« ki jc bil razprodan, izide v kratkem v drugem natisu ter se dobi v malo dneh pri upravništvu »Dom in Svet-a« v Ljubljani. * Tretji seznam antikvaričnih knjig »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani jc dotiskan in ga bomo priložili jutri »Slovencu«. Kako potreben ie slovenski antikvariat in kolike važnosti, smo povdariali v našem listu že pred pol letom v posebnem podlistku. To je pokazalo tudi splošno zanimanje za antikvariat »Katoliške Bukvarne«, zanimanje, kakršnega nismo pričakovali. Vsekakor opozarjamo one gg., ki nameravajo iz antikvariata naročiti, da ne odlašajo predolgo z naročili, ker se po navadi kmalu po izdanju kataloga razproda večina antikvarične zaloge. Telefonska in brzojavna poročila, RAZPOR PRI SEJI »JADRANSKE BANKE«. Trst, 13. marca. Govori se, da je v nedeljo nastal pri seji upravnega sveta »Jadranske banke« v Trstu hud razpor, Zupan Hribar ie izstopil iz upravnega sveta. Dr. Gre-gorin mu ie baje zaklical: »Ce komandirate v Ljubljani, tu v Trstu pa ne bodete!« SPOR MED ITALIJANSKO IN SLOVENSKO SOCIALNO DEMOKRACIJO V TRSTU? Trst, 13. marca. Neki italijanski list poroča, da se je baje pojavil med italijanskimi in slovenskimi socialnimi demokrati v Trstu spor in da so slednji sklenili, ločiti se od skupne organizacije v ulici Bosclietto. Slovenski socialisti baje ne odobravajo pisanja »Lavo-ratora«, ki je napadal slovenske deželnozbor-ske poslance v Trstu zaradi njihove obstruk-cije glede na deželnozborsko volivno reformo. HRVAŠKI IN BOLGARSKI DIJAKI ODOBRAVAJO UMOR PETKOVA. Trst, 13. marca. Laški lis', i poročajo, da je nekaj hrvaških in bolgarskih dijakov v Zagrebu na nekem sestanku odobravalo soglasno umor bolgarskega ministrskega predsednika. BOLGARSKI KNEZ STANCEVU. S o f i a , 13. marca. Knez Ferdinand je brzojavil bolgarskemu ministru za zunanje zadeve Stančevu: »Globoko obžalujem grozno zločinstvo. Izgubili smo enega najboljših sinov Bolgarije. Mir njegovi duši.« RUSKA DUMA. Peterburg, 13. marca. Razmere v dumi so vsak dan slabše. Desnica je ogorčena, ker ni dobila nobenega sedeža v predsedstvu, dasi šteje sto članov. Socialni demokratje so pretrgali definitivno vse vezi z ostalo opozicijo in bodo postopali samostojno/ Zavzemajo že provokatorično stališče, Nikakor ni izključeno, da bo duma razpuščena. Mestni poglavar je včeraj v Peterburgu prepovedal trem časopisom izhajanje, slučaj, kakršnih je bilo več pred prvo razpustitvijo dume. VELIKA NESREČA NA MORJU. Toulon, 13. marca. Pri eksploziji oklopne križarice »Jena« cenijo, da je ubitih W0 ljudij, v bolnišnicah je 150 ranjencev, mnogo oseb je pa v privatni oskrbi. Vseh žrtev je 300. Kapitana ladje iu frega nega kapitana so našli sežgana. Ogenj je pogašen. Nemški cesar je izrazil francoski vladi svoje sožalje, nemški princ Henrik pa v imenu nemške mornarice sožalje francoski mornarici. Pred admiralitetnlm poslopjem v Toulonu se jokajo žene in otroci ponesrečenih. Katoliška Tiskarna priporoča raznovrstna Kr vi z i t n i c e po nitki o*mi. Poslano. Gospod Franjo Vidali tu. Na Vaše poslano b5 mesar in prefcajavec v Spodnji Ši&ki pri Ljubljani, m—i.......■limfnim.................i^-ftim)^ V letu 1856. u^iatriotrSjeni denarni zavod boi obrtnega pomožnega mttm registrovane zadruge z omejenim poroštvom v Ljubljani, Židovske ulice štev« 8 sprejema hranilne vloge in jih izplačuje vsak dclavrtik od 9. do 12. ure dopoldne ter od pol 3. do 5V2- ure popoldne s ^ 4'|2 ®ln -MS. 22 obresti, brez odbitka rentnega davka, katerega za vložnike društvo samo plačuje. Rezervni zaklad, ki tvori društva lastno premoženje, znaša 126.305 K Redita priložnost. V nekem kraju na Dolenjskem odda se takoj v najem dobro vpeljana mala trgovina Z mešanim blagom pod jako ugodnimi pogoji. Vodi jo lahko tudi dobro izurjena prodajalka. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo tega lista. 535 3 Najcenejše 1KB ili domačega izdelka priporoča uradniškim rodbinam JOSIP VIDMAR ■ v Ljubljani ===== Pred škofijo štev. 19. — Stari trg štev. 4. Prešernove ulice štev. 4. i63 52-8 M Popravila točno in ceno. mm Zahtevajte zastonj la Irnnko mol veliki, bogato iiuitrovan Klavni cenik z nad 1000 slikami vith vrti nlkeln.itlh. irebrolb lo ilatlh m i znamko Boskopf, Hibn, UmuR*. 8cbaffbaust>u, (ilubult« kakor tudi vitb vrat solidnih zlitnln in artbrnin po Izrlrnfn tovarnliklh cerak. Nlkcl. remont, nra"......K v — ■ lit. Roskopl patent ara I pi , . trna |ekl. rem. ora Svlc. Izvir. Roskopi pat. ara . . □oldln rem. ara .Luna" kolesje •rebr. „ , .Olorla* , , , . dvojni plait . , oklep, verižica z rlnčico na pero in karab., 15 gr. težka rotira Tnla nlkcl. ora a sidro z .Luna* kolesjem . . ■ ra t kukavica K 3'S0, bndllka K 3 90, kuhinjska ura K 3 — ivarcvaldska ara K 2 SO. Za rsako aro 81otno pismeno JamstTU! Rlkak rialkol Zamena dovoljena, ali denar narej I Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1789 (Brux) žt. 664, Češko. 100-68 4- i — 5'— 7S0 7-60 11-50 J 50 9"50 Prodajalk izurjena v špecerijski stroki, vešča slovenskega in nemškega jezika, želi dobiti službo na deželi, najraje na Štajerskem. 531 3-2 Naslov pove upravništvo ^Slovenca". Najboljše in najmodernejše KLOBUKE v vseh oblikah in najbogatejši izberi po 1-20 gl. in višje v Ljubljani pri 7n Klobuki se sprejemajo u popravo. Restavracija na Drenikovem vrhu. Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzela restavracijo .DrenIRov vrh' Točila bodem samo pristna vina najboljše kakovosti, kakor sromeljčana iz Gadove peči, re-foška in pivo iz pivovarne bratov Kosler. Potrudila se bodem, cenj. gostom postreči z izborno kavo, čajem, čokolado ter z mrzlimi jedili. Za obilen poset vabim najvljudneje Nežika Kukman, 499 3—2 gostilničarka. Naznanilo in priporočilo. Ker sem svo.e tesališče in lesno skladišče opremil ter vse na novo uredil, se priporočam v izvršitev — vseh tesarskih del, — kakor: strešne stole, cerkvene strehe, zvonike, kupole, verande, ledenice, mostove, ter cestne in vodne stavbe, kakor tudi vsa popravila itd. Izdelujejo se tudi načrti, spadajoči v stavbno stroko. Franc Pust, 440 4 mestni tesarski mojster, Streliške ulice, Ljubljana. Josip Rojlna, civilni In vojaški krojač, Ljubljana, Šelenburg-ove ulice, nasproti glavne poife priporoča elegantne obleke po najnovejšem angleškem kroju sistem »Premier« lično izvršene in natančno po najnovejši modi. V kratkem bodete hoteli zameniti težko zimsko obleko z lažjo. Poskusite toraj in prepričali se bote o moji solidni postrežbi. Uniforme vseh vrst se izvrše iz pristno barvnega sukna najnatančneje. Plašči Cpelerine) za častnike, turiste, lovce itd. iz najbolj nepremočnega lodna so vedno v zalogi. Najnovejša moda. Solidna postrežba. Največji vspeh nove dobe! je sloviti g^-mipfiv ja mflzf-m svoje čižme 3a rO PA rtOGU CIO DAN POVODI 4) HODAT! BEZ C^tcT DA SUMI NOGE VLAŽNE. . - v,>yV$ V. ■ ' /JK ■ !■ : ■ i! Vojaki! Vprašajte svoje tovariše o uspehu nepremočljive masti za usnje 2947 32-21 Prospekte pošilja Laborat. ph, Kubanyi v Sisku na Hrv. Glavna zaloga za Kranjsko: Fr. Szantner Ljubljana, Šelenburg.ul.4. Laborat. Kubaayi v Sisku. Z Vašim Heveaxom sem jako zadovoljeni, ker ju to najboljše nepremočljivo mazilo za usnje, kar jih poznam. Kamilo Morgan, lovski pisatelj (častni predsed. „klul>a strelcev" na Dunaju.) OUD urar in trgovec v Ljubljani. Samo nasproti frančiškanske cerkve. Častiti sj. ženini In neveste[ Največja in najbogatejša zaloga lepih zakonskih prstanov, uhanov s krasnimi briljanti itd. Lepe stenske ure in budilke, jako lepe in nove oblike. Največja izbira namizne oprave, nastavkov itd. vpravem srebru in China-srebru. Vse po najnižjih cenah in najlepši obliki. Na zahtevo veliki cenik s koledarjem in posebej še cenik za China-srebro tudi po pošti franko in zastonj. Zlata 14 kar. anker rem. ura, bije četr- tinke in ure gld. 75. Ista s trojnim zlatim pokrovom gld. 95. Sliki enaka 80 g v zlatu težka, s tremi močnimi pokrovi, bije minute, če-trtinke in ure, kaže mesece, tedne, dni in luno gld. 230. Vabi in se priporoča za obilni obisk 131—17 Fr. Čuden, urar in trgovec na drobno in debelo v Ljubljani samo nasproti frančiškanske cerkve. ^ %mxmxxumnim Vpisana varstvena znamka. Da snežno belo in popolno brez duha perilo in izredno varuje platenino. Brez mila, sode ali drugih pridatkov se rabi prav po navodilu. Pristen samo v izvirnih zavojih z gorenjo varstveno znamko. 2218 10—10 2S0 gramov-zavoj po 16 vin. 500 „ „ „ 30 „ • kg „ „ 56 „ Noben zavoj brez gorenje varstvene znamko ni moj izdelek in preti z njo nevarnost, da se pokvari perilo. Dobiva se v vseh drogerijah, trgovinah s kolonijal-nim blagom, lekarnah in trgovinah ■/. milom. Na debelo pri L. Minlosu na Dunaju. I. Molkerbastei 3. C. kr. oblastveno potrjeno tičilišče za krojno risanje Franja Jesih Ljubljana, Stari trg štev. 28. Dobi se tudi kroj 20 104-ir po životni merč. Osebni kredit za uradnike, častnike, učitelje itd. Samostojni konzorciji Uradniškega društva za hranilne vloge in predujme dovoljujejo posojila na osebni kredit pod najzmernejšimi pogoji tudi proti dolgoletnim odplačilom. Posredovalci so izključeni. Naslove kon-sorcijev naznani brezplačno osrednje vodstvo Uradniškega društva na Dnnujn, WippIlng;or-strasse 25. 720 39-39 Prodaja va debelo in drobno. Kili«* lili Firnež le lz kranjskega lanenega olja 1619 100-64 prodaja Adolf Hauptmann v Ljubljani prva kranjska tovarna oljnatih barv flrneiev, lakov in steklarskega kle- ja. Največja zaloga karbolineja in gipsa. -4 Podružnica s v Spljetu« s Delniška glavnica: i i K 2.000.000. t i Ljuiiljanslia kreditna banka v Ljubljani ponaja vsakovrstne srečke po dnevnem kurzu proti poljubnim mesečnim odplačilom, dovoljuje predujeme na srečke in druge vredaostne papirje. Zamenjava valute in novce po dnevnem kurzu, diskontuje kuiantnojevize v laikih lirah. Vloge na knjižic« in v tekočem računu obrestuje od dne vloge do dne vzdiga po 4>2o Rentni davek plača banka sama. Podružnica : v Celovcu,: : Rezervni fond i i i i ( K 200.000. t i i