Upravništvo »Domovine v Ljubljani — Knafljeva ulica 5 _ . _ „ w - Naročnina za tuzerastvo: četrtletno 9 din, polletno II Uredništvo »Domovinec - Knafljeva uUca štev. 8/IL, IzHafa VSSk Četrtek ff^.Vnno^ dE. MtototS« ^»»Un^^ telefon 3122 dO 3126 ' Račun poštne hranilnice, podružnice t Ljubljani St IMUa Poštnina plačana t gotovfan Leto XXI. V LJubljani, dne j. februarja 1931 Petodstotna doklada na zem-ljarino za Kmetijsko zbornico »Službeni list dravske banovine« objavlja letošnji proračun Kmetijske zbornice za dravsko banovino, ki ga je te dni odobrila banska uprava Iz zadevnega razglasa je razvidno, da izkazuje proračun 1,100.000 dinarjev izdatkov In da se bodo ti izdatki poravnali s petodstotno doklado na osnovni zemljiški davek (zemljarino). Kmečki posestniki bodo torej plačevali poleg občinskih in ba-novinskih še to doklado. Doklado bodo odmerjale in pobirale davčne uprave skupno z državnimi davki. Seveda so na deželi v teh časih stiske vsaka nova obremenitev neprijazno sprejme, vendar vsi vemo, da res potrebna Kmetijska zbornica ne more uspevati brez vsakih dohodkov. Zoloti bi bilo, da bi zbonvca krepko prijeli 7.-\ delo in res dajala pobude za kmetijski neredek do zgledu zbornic, kakr- šne imajo trgovci, industrij ci in obrtniki. Pri nas je še ogromno dela na kmetijskem področju. Pretežno kmetijska država smo. a kmetijstvo pri nas prav nič ne napreduje. Na kmetijskih zbornicah v naših banovinah je zdaj naloga, da spravijo v tek preosnovo vsega kmetijstva v državi. Vsak državljan mora priti doma do svojega kosa kruha. Od zbornic pričakujemo, da bodo delovale v to smer brez strankarske politike, ki z gospodarstvom ne bi imela imeti opravka. H koncu naj še omenimo željo kmečkih posestnikov — zborničnih članov, naj se zbornični proračun objavi tako, kakor se objavljajo državni, banovinski in drugi javni proračuni, to je s podrobno navedbo izdatkov. Mislimo, da je pač upravičena njih želja, da se jim obrazloži, kako se nameravajo uporabiti njih prispevki. zapirale vrata novim priseljencem, ki bi sa* mo pomnožili vrste brezposelnih in gladujo* čih. Zdaj se pa razmere tudi v Južni Ameriki obračajo na bolje in v desetih južnoameriških državah se počasi odpirajo vrata evropskim izseljencem. Velike države Brazilija, Argentina in druge imajo mnogo ne« obdelane zemlje. Toda vprašanje ni v tem, kako to zemljo naseliti, temveč je njegovo jedro v prodaji poljskih pridelkov. V vseh teh državah bi z naglim naseljevanjem nastala nevarnost kmetijskega nadpridelka in pojavila bi se nova, morda še hujša gospodarska stiska, kakor je bila doslej. Zato iščejo južnoameriške države najprej tržišča za svoje poljske pridelke. Poljske pridelke iz južnoameriških držav naj bi uvažale v prvi vrsti tiste države, ia katerih bodo prihajali izseljenci. Končne rešitve tega vprašanja pa še ni. Za ureditev in prodajo zemlje skrbe zasebne družbe in država. V nekaterih državah, tako v Braziliji imajo severnoameriške države velika zemljišča, na katerih ustanavljajo naselbine in vzorna posestva. Zemlja je po večini dobra, žal je pa v pragozdu, kjer naseljencev ne čaka nič dobrega. Neprestana borba a prirodo evropskega izseljenca kmalu izčrpa in mnogi omagajo, še preden so dosegli prva uspehe. Nekaj upanja imajo samo kmetje, ki se znajo prilagoditi razmeram. Tvorni-ških delavcev imajo v Južni Ameriki sami dovolj. Evropski delavec tudi ne more tekmovati z domačinom, ker ni tako skromen in bi se ne mogel preživljati z mezdo, ka-kršna zadostuje domačinu. Južna Amerika potrebuje kakor rečeno samo kmetovalce. Razmere v Južni Ameriki so zelo različne, skoro v vsaki državi drugačne. Ne da se reči, da bi domačini sprejemali tujce z odprtimi rokami. Pogosto so jim sovražni, ker vidijo v njih nezaželene tekmece. Tudi politične razmere so različne. V Venezueli ja bilo zadnje čase dokaj mirno, v Braziliji ima predsednik Vargas skoro diktatorsko oblast, v Urugvaju in Argentini imajo še kolikor toliko demokratični vladi. V Paragvaju in Boliviji pa vladajo zdaj vojaki. V Čileju ja kakor v Venezueli. V Peruju je diktator general Benavidez, v Ekvadorju vladajo vojaki na čelu z generalom Henriquezom, v Kolumbiji je pa na krmilu demokratična vla-da. Letos v novembru se sestane v Limi v državi Peruju osmi vseameriški posvet, ki bo obravnaval v prvi vrsti vprašanje naseljevanja. Zaenkrat pa izseljevanje v južr« no-ameriške države še ni priporočljivo. Gozdovi in kmečka zaščita Prejeli smo: Lani v decembru je bila uveljavljena uredi« ba o spremembah in dopolnitvah uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. V tej novi uredbi je med drugim nova določba, da se gozdovi tudi štejejo za zemljo, sposobno za obdelovanje. Ker se po uredbi smatra za kmeta le oseba, katere posestvo ne presega 50 hektarov za obdelovanje sposobne zemlje, je razumljivo, da je zaradi omenjena določbe o gozdovih mnogo kmetov izgubilo značaj kmetov in s tem zaščito. Naš slovenski gozdni posestnik ima poleg gozda še 10 do 20 hektarov po večini manj vrednih njiv in travnikov, zato zadene ta 2 »življenje zadrug izročeno Zadružni zvezi Nedavno je biio odobreno zadružno sanacijsko posojilo v znesku 63 milijonov dinarjev pri Poštni hranilnici, za katero je prevzela dravska banovina jamstvo. Kakor poročajo listi, je bilo posojilo v soboto izplačano Zadružni zvezi v Ljubljani. »Slovenec« utemeljuje ta ukrep s tem, da ima ogromna večina kmečkih zadrug svoje naložbe odvišnega denarja pri Zadružni zvezi, ki ga bo zdaj postopno začela izničevati zadrugam in tako obnovila obtok denarja. Kakor znano je Zadružna zveza večino tega denarja naložila pri Zadružni gospodarski banki (menda okrog 120 milijonov), kjer je denar zamrznil. Podeželsko denarno zadružništvo je pri ms v dveh zvezah. Pri Zadružni zvezi je 677 zadrug, pri Zvezi slovenskih zadrug pa 378. Od skupne vsote 450 milijonov odstopljenih kmečkih dolgov odpade na Zadružno zvezo 300 milijonov, na Zvezo slovenskih zadrug pa 150 milijonov. V negozdnih krajih naj se ne seka mladi les Prejeli smo: Na naši severni meji proti Avstriji se je začel močno izsekavati les, ki se izvaža v tujino. Poseka se tudi mnogo mladega lesa. To vse priča o hudi stiski obmejnega prebivalstva. Razume se. da bi z gospodarskega stališča to pač nc bilo zlo, toda pomisliti je treba, da Slovanske gorice. Ljutomersko in Ptujsko polje in Prekmurje sploh niso gozdne pokrajine. Če se poseka še to redko nezrelo gozdno drevje, čakajo te kraje hude posledice: pomanjkanje lesa za obrt in za bližno industrijo, nazadovanje privlačnosti teh krajev in s tem pešanje tujskega prometa, odpiranje pokrajin viharjem in nevihtam. Pogozdovanje je res poleg obvezne prijave posekanja večjih površin predpisano, toda pogozdovanje šele čez desetletja vrača izgubo. Po vrhu vsega so nakupovalci tega lesa za izvoz tujci, ki imajo tako glavni dobiček od uničevanja mladih gozdov in pa orehov, kajti mnogo orehovega lesa se izvozi iz teh krajev. Vsekako nujno bi bilo, da oblastva pouče prebivalstvo o veliki škodi, ki ga čaka spričo uničevanja gozdov. Amerika odpira vrata kmečkim izseljencem Južnoameriške države so preživele enako gospodarsko stisko kakor Evropa. Tvor-nice so ustavljale obratovanje in poljskih pridelkov je bilo, da niso vedeli kam z njimi, Kavo so celo metali v morje in kurili z njo, siromašni ljudje so pa pri vsem tem gladovali. Na brezposelne je pritiskala stiska najbolj. Najslabše se je godilo tujcem, ki so bili doslovno na ulici brez vsake p »noči. Zato ni čudno, da so južnoameriške države nova uredba naše planinske kmete na Gorenjskem, Koroškem, Pohorju in v Savinjskih planinah najbridkeje. V dravski banovini ima gozdna posestva s površino 25 do 80 hektarov približno 1500 oseb, s površnino 50 do 100 hektarov približno 300 oseb in s površino 100 do 200 hektarov približno 100 oseb. Ker so tudi gozdna posestva precej »adolžena, je soditi, da je izgubilo najmanj okrog 1500 slovenskih gorskih kmetov kmečko zaščito, med tem ko nova uredba v vseh drugih banovinah ne zadene skoro nikogar. Po uredbi prizadeti bodo morali za plači-celotnega dolga prekomerno izsekavati in s tem uničevati gozdove, zlasti če bodo morali izsekavati mlad les. Mnogokje pa Sploh nimajo lesa, ki bi bil primeren za iz-ieka vanje. Nova uredba pa pomeni krivico za naše gozdne posestnike tudi, ako primerjamo njih dohodke z dohodki kmetij s preko 50 hektarov zemlje v Bački, Slavoniji ali Šumadi-Ji, Ako cenimo letni prirastek na hektaru y naših kmečkih gozdovih povprečno dva tn pol kubičnega metra, dobimo iz gozda, obsegaj očega 40 hektarov, 100 kubičnih metrov lesa na leto, a cena za kubični meter »naša danes v najboljših legah 80 do 100 dinarjev, v slabših pa 40 do 50 dinarjev. Torej zmaša letni donos takšnega gozdnega posestva 4.000 do 10.000 dinarjev. Ker njive teh gozdnih posestnikov daleč ne zadostujejo za prehrano družine, travniki pa komaj za vprežno živino, je razumljivo, da je njih položaj nezavidljiv. Na 50 hektarih prave poljske zemlje v Bački in drugod pa se pridela za 50.000 do 100.000 dinarjev kmetijskih pridelkov letno. Nujno potrebno je, da se tako v korist prizadetih gorskih kmetov, ki so čisto neopravičeno izgubili zaščito, kakor tudi glede na gozdove, da se ne bodo uničevali, čimprej omili trdota nove uredbe Naj se z novo uredbo določi za gozdne posestnike druga mera. ki mora uvaževati dohodke teh posestnikov v primeri s posestniki prave poTisk*5 OTimlie NEPOTREBNO OPOZORILO Mlad, šele pred kratkim nastavljen ječar je spremljal osumljenca v preiskovalni zapor tn ga je na nekem mestu hodnika opozoril »Pazite, tu so stopnice!« »Bežite no!« ga je ta zaničljivo zavrnil, »te Stopnice sem že poznal, ko vas še na svetu ni bilo!« Vsa Solčava odmeva od enakomernih udarcev na klepe, na katerih se klepljejo kose, da režejo kakor britve. 2e se čuje veselo brušenje kos in že svistijo kose v sočni nemški detelji. Sredi vročega dneva stopa Petrinka po cesti proti Solčavi in krene navkreber proti Devetakovemu domu Kakor vso dolino je tudi tukaj solnce nagnalo na delo mlado in Staro Devetak gnete pred seboj ogromen redjak da škripljejo kljuke v kosišču; za njim se poganja Peter zadaj pa pobira polovico redi pastir Kakor da bo drugi dan vsega konec, hitijo zagorele roke v enakomernih zamahih preko zelenega morja Ko zagleda Petrinka brata dvigne dlani k ustom to zakliče kakor s trombo: »Ho-hoj1 Lojz!. Imaš malo časa za mene? .. Pridi sem. saj ti ne morem vsega od daleč vpiti! « »Kaj pa je?« se počasi odzove Lojz, dela pa kar naprej, kakor bi ne mogel nehati. »Tak stopi no sem in ne bodi tak!« Devetak zgrabi s koso šop detelje Spretno zavrti koso tfko da zfrabi šop z levico Jn obriše z njim blatno koso. da se sveti v ttolricii kakor nož na večer pred kolinami Počasi obpsi koso v še prazno ostrvo Z dolgimi kmpčk;r"' Vnraki slona nroti sestri: »Eh saj vidiš, da imam polne roke dela!« Jo nagovori namesto pozdrava, kar sestro maW osunne. »Mar nisem tudi jaz sredi dela prišla k Politični pregled Po dolgotrajni obravnavi je v petek finančni odbor sprejel predlog državnega proračuna skupno s finančnim zakonom za prihodnje proračunsko dobo. V soboto je še določil poročevalce za celotno narodno skupščin in razpravljal o sestavi poročila Iz Beograda poročajo, da je prihodna seja narodne skupščine sklicana za ponedeljek 7. februarja. Na seji bo poslancem predloženo poročilo finančnega odbora o državnem proračunu. Prav tako se poroča, da bo sklicana prihodna seja senata za ponedeljek 21. februarja. Računa se, da bo skupščina do takrat proračun že sprejela, tako da ga bo senat lahko takoj vzel v razpravo. Z veliko pozornostjo zasledujejo v Londonu pogajanja, ki se vodijo med Anglijo in Rusijo. Kakor se doznava, je ruski komisar za zunanje zadeve Litvinov ob priliki zasedanja sveta Društva narodov predlagal angleškemu zunanjemu ministru Edenu, da bi Rusija podpirala Anglijo na Daljnem vzh ,d če prevzame Anglija jamstvo za ruske meje v Evropi. Litvinov je podrobno obvestil angleškega zunanjega ministra o ruskih pripravah na Daljnem vzhodu, kjer ima Rusija že zdaj pol milijona fvojih najmodernejše opremljenih čet V kratkem bo poslanih na kitajsko in mandžursko mejo še nadaljnjih devet divizij Tudi rusko pomorstva je pripravljeno Prav tako pa razpolaga Rusija na Daljnem vzhodu s številnim letalstvom, tako da more uspešno zaščititi svoje in angleške koristi. V Angliji so glede tega predloga zelo zadržni, ker angleška vlada noče "ristati na nobene nove obveznosti, čeprav bi ji bilo sodelovanje Rusije na Daljnem vzhodu zelo dobro došlo Pogajania se bodo nadaljevale zdaj v Londonu Na Dunaju so aretirali hitlerjevske voditelje in zaprli glavno pisarno narodno-soci-alističnega gibanja kar je znamenje da nameravajo v Avstriji ugonobiti hitleijevstvo. maaama—hhiiii ybkmammmr*mmgnn DE tebi! .. Za Mimiko gre, in je to pač važnejše od tvoje detelje.« Devetak jo nezaupljivo motri od strani, ker ne ve, kai naj vse to pomeni Počasi spregovori: »Tako za Mimiko gre?... Ali bi za to pozneje ne bilo časa? .. Take sile pa menda še ni, mislim!« Petrinka se vznejevolji: »Če se meni zaradi nje mudi. se bo. sodim tebi še malce bolj!.. Si vendar njen oče in sta oba Devetaka!« Čeprav nerad Lojz nekam prisluhne njenim besedam »Po kaj si torej prišla sestra?« »Ona reč s Francetom se je lepo zasukala!* začne kar naravnost Petrinka Sodim da b' bil že čas da se spraviš z Mimiko!... Zato sem prišla!« Devetak nekaj časa nepremično zre sestro-»Dokazal sem da nisem ne gluh ne slep za pravico! Po Gornjem gradu to že danes vedo! .. Samo na Mimiko sem pri tem mislil in na pravično reč. ki je to zahtevala od mene!.. Kaj drugega pač nimam povedati.« »Saj se zdiš sebi kakor sam Bog. Lojz?« Neodienljivo stopi Petrinka prav tik njega »Toda Bog je še na križu odpuščal!,.. Na to te opominjam!« Tako vneto spregovori to. kakor da ga mora vsega pretresti Devetak pa stoji mirno: »Prav nič se ne zdim samemu sebi! Le to vem. da sem kakor drugi uboga človeška si-romaščina, sicer bi me ne bilo tako potlačilo!« Od lanskega leta, ko je avstrijska vlada dovolila hitlerjevcem nekoliko dihati, so ti začeli svojo delavnost razvijati mnogo bolj javno kakor prej. To pa je postalo krščan-skosocialni vladavini preveč, zato so sklenili hitlerjevce udušiti. Ameriško mornariško ministrstvo je v zvezi s splošnim oboroževanjem Zedinjenih držav izdelalo načrt, po katerem naj bi se takoj začele graditi nove topničarke najnovejšega tipa. Te topničarke bi poleg običajne opreme imele še po dva topova za torpede. Ker so take topničarke zelo okretne in hitre, bi predstavljale najnevarnejše napadalno orožje. Po načrtu mornariškega ministrstva, naj bi se zgradila cela mornarica takih topničark, tako da bi vsako večjo ladjo spremljale po tri do štiri take topničarke. Po por„Iilih iz Pariza se je republikanskim četam posrečilo presekati cesto in železniško progo, ki drži iz Teruela proti Saragosi Na ta način je 40.000 franeovskih vojakov odrezanih od zaledja in jim grozi obkolitev. Severno od Teruela so republikanske čete zavzele po hudi borbi glavno cesto in padle frankovcem v hrbet. Tudi pri Singru so re-oublikanci vrgli frankovce nazaj Španska republikanska vlada je predlagala generalu Francu, na] se ustavi bombardiranje nezaščitenih mest v zaledju Francovci pa so kakor v odgovor na to ponudbo strahovito bombardirali Barcelono. Nad pol ure je 50 franeovskih letal metalo na mesto bombe. Bombardiranje je povzročilo strašno razdejanje. Celi okraji so izpre-menjeni v razvaline Časopisje označuje ta čin za največji zločin v španski vojni Žrtev, med njimi največ otrok in žensk, je okoli tisoč. Rdeči križ je poslal Društvu narodov prošnjo, naj posreduje, da se v bodoče tako nečloveško klanje prepreči Veliko razburjenje je izzvala izjava, ki jo je dal poveljnik japonskih čet v Šanghaiu general Macui Dejal je da je Japonski kitajsko ozemlje neogibno potrebno in če se bo Anglija temu protivila potem mora priti do resnega spopada med Japonsko in Anglijo. Angleški poslanik v Tokiu je za-Mpvfli "d japonske vlade pojasnila in je ver- »Torej nisi več Devetak temveč samo oče lise zavzame Petrinka »Če je tako, potem bi jaz na tvojem mestu privoščila hčerki dobro besedo!« V Devetaku se spet zbudi njegova trma. »Mar res misliš, da bom kar zdajle vse pustil, pa stekel voščit dekletu dobro besedo? še tega manjka da bi oče šel tja in rekel: Ti si mi krivico storila zato stopi sem in mi odpusti!' Krave bi se mi smejale sestra! Kaj takega ne boš od mene zahtevala!« Lojz zapusti Petrinko in stopa počasi spet na njivo. Med potom se še obrne nazaj: »Reci Mimiki da že ve kje me lahko zmerom najde Doma če jo tja kaj vleče!« Ko že spet naprej nagnjen kosi in se pri '/sakem zamahu požene za korak naprej se -ipomni. da bi bil lahko orivo»f"l M'nvkJ tudi pozdrav po sestri Ozre se. toda Petrinko ugleda že daleč gori v rebri zato spet zaprebe to misel, niesov obraz pa se spet zmrači in Je ves uporen Petrinka je šla na Devetakovino in sede k materi, ki si daje oDravka v kuhinji. Polna sočutja povprašuje mater aH ji ni strah zaradi škofijskega gozdarja preveč škodil Mati odkima: »Tako betežna pa vseeno še nisem!« Smehljaj ji leže na lice. toda v njem je skrb kako se Ido vse to rešilo. Kar ji pripoveduje hčerka, ii ni nič novega: »Sem že tako sama mislila, da je zaman delati zdaj za spravo!« Vendar bolje razume zadržanje Mimike kakor sina: »Težak križ je z njim!« Ker pa je mati, ne pozabi tudi dobrega pristaviti; — P1AZ LISO jetno, da bo Anglija proti tej izjavi ostro protestirala. Maršal čangkajšek je te dni -izjavil novinarjem. da verjame v končno zrnatio Kitajcev. Japonci priznavajo, da imajo stalne praske s četami na ozemlju med Šanghajem in Nan-kingom. Kitajske četaške čete štejejo po 500 do 1000 vojakov in posamič napadajo japonske redne čete. Blizu Sučova so Japonci obkolili tak kitajski oddelek in vse do zadnjega pobili Gospodarstvo Tedenski tržni pregled GOVED, Na sejmu v Brežicah so se prodajali za kg "žive teže: voli za klanje po 5 do 6. voli za rejo po 5 krave za rejo po 5. krave za klanje po 2.50 do 5, telice po 4.50, pitani prašiči po 7.50 do 3 Din. Mladi pujski so se prodajali po 70 do 100 din za rilec. SVINJE. Na mariborskem sejmu so se trgovali prasci. 5 do 6 tednov, po 80 do 100, 7 do 9 tednov po 100 do 120, 3 do 4 mesece po 140 do 160, 5 do 7 mesecev po 230 do 330. 8 do 10 mesecev po 400 do 410. 1 leto po 700 do 780 Din. Kg žive teže je bil po 5.50 do 7.50. kg mrtve teže pa po 8.50 do 11 din. Sejmi 7. februarja: Dobrna, Murska Sobota Ormož, Gorenji Logatec; 8. februarja: Metlika. Kamnik; 9. februarja: Grahovo. Mengeš. Pilštanj, Za- gorje ob Savi, Konjice; 10. februarja: Sv. Jurij ob juž. žel.; 12. februarja: Motnik. Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili 30. januarja v devizah (s prišteto premijo): 1 holandski goldinar za 24.03 do 24.18 Din; 1 nemško marko za 17.33 do 17.47 Din; 1 angleški funt za 215.19 do 217.25 Din; 1 ameriški dolar za 42.72 do 43.09 Din; 100 francoskih frankov za 140.52 do 141.96 Din; 100 češkoslovaških kron za 151.24 do 152.34 Din; Polovica nesnage v vodi za namakanje! Skoraj ne bi verjeli, liike polne dela, vsaj se tako laže ubranijo skrbi, ki prežijo iz vseh kotov. Toda zvečer, ko postane temno, ali ponoči, ko vse počiva, se spet prikradejo skrbi. Kakor preplašeni netopirji prhu-tajo okrog... Dežuje že cele tri tedne. S skrbjo precenjujejo gospodarji pičle zaloge krme po skednjih in preudarjajo, koliko živine bo treba prodati še pred zimo. da bodo mogli ostalo za silo prevleči do spomladi. Tudi svinje bodo ostale mršave; toliko, da jih ne bo treba ob kolinah beliti. Seveda bodo tudi cene obilni ponudbi primerne. Na polju gnije poleženo žito in ne bo kaj kopati krompirja na jesen, saj bo ves segnil. Gospodarji stojijo v težkih mislih med podboji. Po potih, kolovozih in cestah teče z rečiščem voda brez prestanka, kakor da je nastalo nešteto novih izvirkov. Travniki cmo-kajo pod okovanimi čevlji kakor napojene gobe. Če obstanejo koraki za trenutek, vre izpod nog umazano se peneča voda. Devetak leži sredi noči buden, ves v strahu pred tistim, kar mora priti, in prisluškuje neprestanim nalivom. Če pa ti samo za nekaj minut, morda za četrt ure. prenehajo, ga. Tudi obrekovanja ni v teh listih, med tem ko ga je v krščanskem »Slovenskem gospodarju« vse polno. No, hvala zanj. Tudi za nas velja, da po vsej Sloveniji gre glas, le »Domovina« je za nas. S tem, da očitata poštenim listom nekaj, česar ni, se pač naša dušna pastirja ne bosta prikupila župlja-nom. Dobre liste bodo še v naprej radičitali in prosimo našo Mišovo Tilo, da jih pridno nosi od hiše do hiše, saj jih povsod radi kupujejo. Vesela je bila Mišova Tila za praznike, ker sta ji »Domovina« in »Jutro« poslala po 25 dinarjev. »Slovenca« tudi razna-ša, pa ji ni nič poslal. Spet vidimo, kateri list je bolj krščanski. SV. TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH. Dne 21. januarja je imela sokolska četa lepo obiskan redni občni zbor. Razveseljivo je, da je četa v teku leta številčno napredovala. Zbor je vodil br. starosta. Iz poročil odbornikov je bilo razvidno, da je bilo delovanje v četi živahno. Na zboru pa se je sklenilo, da se bo deol v naši Petrovi petletki še podvojilo. Odbor je ostal v glavnem isti razen načelnice. V preteklem letu smo sodelovali, kjer smo le mogli. Tako nas je šlo kar 60 v Maribor na župni zlet. Na mladinskih tekmah pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah pa smo si priborili mnoga prva in druga mesta. Prirejali smo pešizle-te iin tudi za prosveto se je skrbelo. Odigrali smo igri »Razvalino življenja« in dvakrat »Svojeglavka« in priredili tri lutkovne predstave. V okviru Petrove petletke bo četa imela nastop in bo hkratu odkrila spomenik blagopokojnemu kralju Aleksandru I. Zedi-nitelju, ki bo prvi daleč naokrog. Zastopnik matičnega društva, načelnik slovenjegori-škega okrožja je posetil zbor in v lepem govoru izpodbujal vse k napredku in delu v skupni slogi in bratstvu. Pred zakliučkom zbora je br. starosta poročal podrobneje o denarju, nabranem za spomenik. Po poročilu je bil zbor zaključen in navzoči so zapeli sokolsko »Le naprej brez miru___« ALI SKRBIŠ ZA PRAVO RAZVEDRILO? »ŽENA IN DOM GA PRINAŠA OBILO. Ženski časopis »Zena in dom« stane četrtletno 15. s prilogo vred pa 18 dinarjev. Naročite ga pri upravi Ljubljana 108-D. tedaj se že oglasi ono drugo šumenje, ki ga je prvič slišal v tisti noči znamenj in spominov. Še vedno se čuje kakor oddaljeni basovski registri orgelj... Oni dan je poslal Devetak kozjega pastirja gor gledat. Ta priteče nazaj ves vesel, da je nastalo gori za Mahovitim slemenom novo jezero. »Kako veliko Ln lepo je!« vzklikne v svoji otroški nedolžnosti, ker ne ve za pretečo nevarnost. »Sam stopim gledat!« se odloči Devetak in se povzpne v planino. Sama siromaščina povsod. On pa stopa navkreber in misli le nase in na svojo Devetakovino. Kaj pa drugi? No, seveda, bo pač vsakdo gledal sam, kako se bo preril. Kaj so mu mar v tem trenutku Mimika, France, kaj Potoški lovec, kaj škofovski gozdar! Bodo že sami gledali, kako bodo svojo usodo kovali! On sam je že pripomogel po svojih močeh, kakor je videl, da je pravično... Zdaj gre prav samo za Devetakovino — za njen obstoj! V teh hudih skrbeh se priziblje do Mahovitega slemena. Na levi vidi. da je nastal iz skromnega potočka, kakor ga je zadnjič opazoval, širok hudournik, ki se ves peneč meče v dolino. Morda se bo pa voda iz jezera pre-žrla na to stran v Dolgo drčo, po kateri teče potok visoko dol izpod Olšove, potem je nevarnost pri kraju. Preveč pa je Devetak z naravo zrasel človek, ki bije neprestan boj z nebom in zemljo. da bi takoj ne spoznal, da tole z izlivom v Dolgo drčo ni nič kaj verjetno. Prevelika razdalja je, in je greben previsok. Preden pljuskne jezero čezenj, bo že pritisk na sleme neznanski!... Bo pa tudi vzdržalo sleme takšen pritisk? (hRjupoqjJd aftsa) DOMOVINA St. 5* STKAN 8 Domače novosti * Banovinski svet dravske banovine se sestane 14. februarja ob 10. dopoldne v Ljubljani. Predmet zasedanja bo obravnavanje novega banovinskega proračuna. * Nova organizacija nacionalne mladine. Pred dnevi je bila v Podgorju v Slovenj-gradcu krasno uspela ustanovna skupščina mladine Jugoslovenske nacionalne stranke. Zbralo se je preko 60 kmečkih in delavskih fantov, ki so napolnili prostore Roginove gostilne. Skupščino je vodil g. Anton Rogi-na, odposlanec slovenjgraške sreske organizacije JNS, g. Janez Grabeč pa je z navdu-šujočimi besedami pozdravil zborovalce Predsednik iste sreske organizacije g. Karlo Kokolj je podrobno govoril o raznih perečih gospodarskih zadevah, zlasti onih, ki tarejo našega kmeta in delavca. Pridružil je še kratek politični pregled. Njegova izvajanja so bila sprejeta s splošnim odobravanjem. Za predsednika nove krajevne organizacije JNS je bil izvoljen g. Anton Krenker. za podpredsednika g Ivan Potočnik, za tajnika g. Ivan Kresnik, za blagajnika g. Anton Sečnjak in za odbornike gg.: Ignac An-želak, Ivan Anželak. Josip Krenker in Anton Rogina. Lepo zborovanje je bilo zaključeno s himno »Hej Slovani!« * Najlepšo in najcenejšo trajno zabavo si privoščite, če naročite knjigo »Zgodbe brez groze«. Pregnala vam bo vse tegobe in skrbi, ker vsebuje 15 izvrstno napisanih in večji del šaljivo zaokroženih zgodb Pošljite dopisnico na naslov Založba »Cesta«, Ljubljana, Knafljeva ulica Broširana knjiga stane komaj 10 din, v platno vezana pa le 15 din. * Državni upokojenci zahtevajo zvišanje pokojnin. V Beogradu so se sestali odposlanci društev državnih upokojencev iz vseh banovin. Obravnavali so svoj položaj in vprašanje izenačenja prejemkov starih upokojencev s prejemki upokojencev po letu 1931 Na koncu je bila sprejeta resolucija, ki bo izročena senatu in narodni skuoščini, finančnemu odboru in drugim odločilnim mestom Upokojenci zahtevajo v nii zvišanje prejemkov V ta namen naj bi izšla posebna uredba * Nov par vlakov na prngi Ljubljana-Gro-suplje. Od 3 februarja bo vozil na progi Ljubljana—Grosuplje nov par potniških vlakov, in sioer samo ob delavnikih po nastop- __s _ I lil III —IMIIMI | HillTI—IIM I—I nem voznem redu: odhod z ljubljanske glavne postaje ob 11.05, prihod v Grosuplje ob 11.44; povratek iz Grosuplja ob 12.11, prihod na ljubljansko glavno postajo ob 12.42. * Smrt pod vlakom. Te dni so našli na železniški progi v Drulovki pri Kranju truplo mladega moškega, ki ga je bil povozil vlak. Kmalu so dognali, da gre za 19-letnega delavca Štefana Bohoriča, ki je stanoval na Gorenji Savi. Vse okoliščine sicer kažejo, da je fant storil samomor, vendar je nejasno, kaj bi bilo mladega fanta gnalo v smrt. Pokojni Štefan je bil mirne narave. * Smrtna nesreča uglednega mladega posestnika. Te dni je 38-letni Ivan Zvar, posestnik v Vrenski gorci pri Bučah podiral visoko lipo pri svojem domu Da bi lipa pri padcu ne poškodovala sadnega drevja, se je Zvar povzpel na njo, da bi ji bil najprej odžagal vrh. Ko se je prežagani vrh odlomil, je vejevje zadelo Zvara in ga treščilo v velikem loku na zemljo. Zvar si je pri padcu dvakrat zlomil levico in počila mu je lobanja. Hkratu je dobil hud pretres možganov. Globoko nezavestnega Zvara so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je umrl. Pokojni je bil ugleden posestnik in med prebivalstvom splošno priljubljen. Z veliko vnemo je sodeloval pri gasilski četi v Bučah kot četni blagajnik. Poleg očeta in matere zapušča ženo s tremi nepreskrbljenimi otroki. Truplo so prepeljali iz Celja na Zvarov dom. Pokojnemu bodi ohranjen blag spomin, hudo prizadetim svojcem naše iskreno sožalje! * Skozi dimnik je priletel na ognjišče golob pismonoša na Križni gori pri posestniku Matevžu Koširju Bila je trda noč, ko so slišali domači v dimniku plahutanje in že je padel na ognjišče utrujen golob. Žival so ujeli, ji odvzeli obroček z zvitkom in prijavili zadevo oblastvu * Vlak je povozil konja in stri voz. Posestnik Kokol Franc iz Gornjega Gašteraja pri Sv. Juriju v Slov. goricah je vozil v Prek-murje prasce. Ko je živali prodal, se je precej pozno vračal s praznim vozom proti domu. Tako je prispel tik do križišča banovin-ske ceste z železniško progo pri Gornji Radgoni. Tisti trenutek, ko je konj stopil na železniško progo, je privozil izza bližnjega ovinka večerni vlak iz Gornje Radgone, ki vozi proti Ljutomeru Kokol je z bliskovito naglico skočil z voza in tedaj je lokomotiva že zagrabila konja in voz. Vlakovodja je pretečo nevarnost sicer zapazil in potegnil za zavoro. Ker pa je bil vlak v polnem diru, ga ni bilo mogoče pravočasno ustaviti. Kokol pa je pri skoku z voza padel tako nesrečno, da se je onesvestil, vendar hujših jx>škodb nima. Konja in voz je lokomotiva poman« drala. Na tem križišču bi bilo potrebno, da se napravi nadvoz. * Nove oddajne radijske postaje. V Zemu-nu grade novo radijsko postajo na kratke valove. Beograjska radijska postaja, ki je bila nedavno ojačena na 20 kw, naj bi se pojačil* na 100 kw, zagrebška in ljubljanska pa na 20 kw. V Skoplju nameravajo zgraditi ro lejno postajo z 10 kw, v Splitu s 5 kw, v Sarajevu pa s 3 kw. i * Hrvate iz Like bodo skušali naseliti v Vojvodini. S to mislijo se ukvarja subotiška Hrvatska kulturna zajednica. Vojvodinski Hrvatje imajo precej zemlje, na kateri bi se mogli naseliti še številni ubožni sonarodnja-ki. * Nove žrtve granat. Iz Kanala pišejo, d* se je tamkaj spet zgodila smrtna nesreča zaradi eksplozije stare granate. Žrtev nesreč« je postal 40-1 etni Justin Bajt, ki je imel od oblastva dovoljenje, da je iskal ostanke orožja in municije po svojem okolišu. Hudo je poškodovala manjša granata Antona Brankovi* na iz Volčjega dola. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico, kjer upajo, da mu bodo rešili življenje. Iz Grgarja pri Gorici pišejo, da je granata poškodovala Franca Stergar-ja, starega 46 let. Hudo ranjenega so prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima nevarne poškodbe na roki in po raznih delih telesa. Zdravniki upajo, da ga bodo ohranili pri življenju. * Požar. V Trnovcu je te dni zgorelo gospodarsko poslopje posestnice Marije Jeren-kove. Požar je nastal v hlevu in menda od tega, ker je vanj postavila škaf vročega pepela. * Družinska žaloigra. V Salincih pri Lju-tomeru je prišlo pred kratkim do strašne družinske žaloigre Neki mladenič je jemal vino, ki ga je imel shranjeno njegov oče v sosedovi kleti. Ko so starši to opazili in je prišla tatvina na dan, so temeljito obračunali s svojim sinom. Ker pa sin ni hotel prenesti. te sramote, se je ustrelil. * Kapitan Ivanetič najden mrtev. Pred meseci je prišel v Maribor kapitan naše trgovinske mornarice Milan Ivanetič. ki je zaradi bolezni izgubil službo. Nastanil se je pri svoji sestri in je iskal zaslužka. Ker ni mogel ničesar najti, je to komaj 32-letnega moža zelo potrlo. Pred dvema mesecema in pol pa sluga Ivan Abramovič povedel v Grellovo delovno sobo?« »Seveda ne priznam tega,« je smeje se odvrnila. V tistem trenutku je obstal avto pred policijskim uradom. Foyle je povedel Petrovsko v sobo, se vljudno oprostil in izginil, a se je kmalu vrnil z neko žensko. »Potrebno je, da vas temeljito preiščem,« je pripomnil in se obrnil^ da spet odide. »Tega ne smete storiti!« je zakričala Pe-trovska. »Nimate pravice, ker nisem aretirana.« Uradnik je vedel, da ima Petrovska prav, vendar je bil sklenil, da stori ta nezakoniti korak, ki bo morda kaj razkril, zato je samo skomignil z ramami in šel. Za trenutek bi bila knežna skoro izgubil« ravnotežje. Toda premagala se je in je sto* rila samo eno pogreško. Ko ji je policijska uslužbenka odvzela Helenino okrasje, je Petrovska položila roko na njeno ramo in rekla polglasno: »Če hočete zaslužiti deset funtov, vrnite mi skrinjico z okrasjem.« Toda uslužbenka je samo nemo odkimala, pobrala vse pri Petrovski najdene reči in šla i? sobe. Po treh minutah se je spet pojavil Foyle in ji je vrnil vse razen skrinjice z okrasjem. Skrinjico je držal v roki in strogo vprašal: »Kje ste to dobili?« *,TCaj »rac Viriga? Skrinjica jp moja Vrnit« mi jo.« »Samo, če dokažete, da je vaša lastnina in da ni bila ukradena.« Petrovska se je ugriznila na ustnice, da se ji je pokazala kri. »Kako je?« je vprašal hladno. ■^rank Froestr I ..............Meagnanha s tančico Kriminalni roman. »Vzemite! Zdaj mi pa povejte, kako se je vse to zgodilo,« je prosila zasopla. »Podrobnejše vam bo pozneje povedal že gospod Greli sam,« je odvrnila Rusinja in začela hitro govoriti. Helena ji je prikimavala in zdaj pa zdaj zastavila kakšno vprašanje. Naposled je Petrovska pripovedovanje končala in vstala. »Ali ste me razumeli?« je vprašala Heleno. »Prav dobro,« se je glasil odgovor. XII. POGLAVJE. Heldon Fovle se je odpeljal z Grellovim slugo proti Berkeleyjskemu trgu. Ko sta oba izstopila v bližini vojvodove hiše, je pristopil neki mož k obema, jx>dal roko Foyleu in menil: »Petrovska še ni zapustila hiše.« »To je lepo!« je vzkliknil Foyle. »Torej pazite, kadar se odpro vrata, Wills! Če ne boste spoznali njenega obraza pod tančico, je vse-kako mogoče, da boste prepoznali njeno postavo.« Stopil je z Willsom tik k vojvodovi hiši. Pri tem je pomignil enemu izmed stražnikov in ta je samo lahko pokimal in se postavil nedaleč proč od Fovlea. Ni jima bilo treba dolgo časa čakati. K hiši je priropotal avto, gotovo naročen po telefonu, in obstal. Kmalu nato je stopila iz hiše dama in zlezla v avto. Takoj se je pred avto jx)stavil stražnik in šofer ni smel odpeljati. »Povedite Willsa v malehestrski policijski urad,« je naročil Foyle prisotnemu policijskemu uradniku, a sam je skočil v avto k Rusinji in avto se je odpeljal. »Kaj pa naj to pomeni?« je ogorčeno vzkliknila Petrovska in hotela vgtati s sedeža. Detektiv se je mirno smehljal. »Policijski uradnik sem, česar vam menda sploh ni bilo treba povedati, in vas bom povedel v malehestrski policijski urad,« je rekel. »Mene? Vi menda ne veste, kdo sem! Jaz sem knežna Petrovska, prijateljica Helene Mereditove. Kako si upate aretirati me?« »To ni aretacija, temveč vas hočemo samo začasno pridržati. Radi bi samo vedeli, kje ste bili na večer umora Harryja Goldenbur-ga. Vaše ogorčenje mi je všeč, Lola, in če želite, se lahko zglasiva pri ruskem poslaniku.« Petrovska je samo lahno mignila z roko kakor borec, ki prizna, da je ranjen, ter se mu je nasmehnila. »Vi ste seveda gospod Heldon Foyle,« je rekla. »Čula sem že, da ste zelo pametni. Toda ne razumem, kako me spravljate v zvezo s tistim umorom, čeprav sem Lola Ra-cnei. Kar priznam, rt.ll me imate za morilko? Tistega večera sem se okoli polnoči preselila v neki hotel v bližini železniške postaje in sem se zjutraj okoli devete ure odpeljala v Pariz.« »Menda ne tajite, da ste prišli tisti večer na Grosvenorski trg in da vas je Grelov je nenadno izginil iz Maribora. Ugotovilo se Je samo, da se je v neki gostilni v Št. Petru pri Mariboru poskušal ustreliti, kar pa so mu »avzočni preprečili. Potem je zapustil gostilno in šel proti Dravi. Nato pa je izginila .vsaka sled za njim. Pred dobrim tednom pa je našel posestnikov sin Aleš Pšajt ob dravi nabasan revolver in ga prinesel domov oče-!u. Oče je orožje ogledoval in ga poskušal odpreti. Pri tem pa se je orožje sprožilo in krogla je zadela navzočno posestnikov© ženo ,V hrbet. Hudo ranjena žena se še zdaj zdravi )v bolnišnici. Kmalu nato pa se je izvedelo, da jje Drava naplavila neko truplo pri Vurber-ligu. Truplo utopljenca so pokopali v Vurber-gu, obleko pa so poslali v Maribor. Kapita-taova sestra je ugotovila, da je to obleka njenega pogrešanega brata Milana Ivanetiča. ..Vendar bodo truplo izkopali, da se zanesljivo ugotoyi, ali je to pogrešani Ivanctič. * Do smrti povožen. 19 letni hlapec Fran-te Povše, zaposlen pri podjetniku Josipu Haucku v Lokah pri Trbovljah je vozil s konjema, pa mu je spodrsnilo na zaledeneli ce-*rti. Padel je tako nesrečno, da je priletel Iprav pod kolo težko naloženega voza. Voz mu je šel čez prsa in mu prizadejal hudo notranje poškodbe. Z vlakom so ranjenca peljali v Ljubljano, a je nesrečnik med prevozom Izkrvavel. * Bratec je zažgal sestrico. V Bezgarjih pri Osilnici sta bila pri nekem posestniku bralec in sestrica sama v kuhinji. Igrala sta se pri štedilniku, brskala po žerjavici in priži- {;ala trske. Po nesreči pa je dečko zažgal kri-o svoji sestrici. Deklica se je ustrašila in začela vpiti na pomoč. Na klice so takoj prihiteli domači in strgali z nje gorečo obleko Deklica je bila grozno opečena po vsem telesu in je naslednji dan umrla. * Žganje ga je umorilo. Žalostni dogodek *e je pripetil v Grearju. 22 lietni Jernej Ma-idon je v družbi s Stankom Zbonom prišel v hišo Janeza Sedevica, da se tamkaj po delu nekoliko odpočije. Prinesla sta seboj zelen-feo žganja, ki sta jo nekoliko prej kupila, žganje sta v kratkem času izbila. Toda takoj so se začele poiavljati posledice. Prvi je padel v nezavest Madon in kmalu izdihnil1. Njegovemu tovarišu se ni godilo nič bolje. 'Le nekoliko manj strupa je zaužil in je tako pstal živ. * Avtomobilska nesreča s smrtnim izidom, ki se je pripetila lani avgusta v Ormožu in Zahtevala smrt posestnika Alojzija Keberja Jz Sodinc, je bila te dni predmet obravnave »Ne bom vam odgovorila,« je siknila skozi zobe. Foylu je odprl vrata, pomignil stražniku in rekel: »Povedite to žensko v zapor. Čez pol ure jo bomo zaslišali, da bomo vedeli, kdo je prav za prav.« Foyle je hitro razposlal na razne strani več ljudi, ki naj skušajo dognati, ali izpovedbe Petrovske o tistem večeru ustrezajo resnici. Tudi nekaj žensk je dal poklicati, da bi potem med nje postavil knežno in dal Grello-vemu slugi Willsu priložnost, da po možnosti prepozna Petrovsko v sredi med ženskami. Toda ta poizkus se ni obnesel, zakaj |Wills je izjavil, da mu je nemogoče spoznati knežno Petrovsko. Ko so bili Wills in ženske odpuščeni, je stopil eden izmed kriminalnih nadzornikov s penesnikom v roki za svoj pult in vprašal Foylea, ali obtožuje to žensko kakšnega zlega dejanja. Kakor tudi se je Petrovska doslej kazala pogumna, je vendar njen strah rasel od minute do minute, in zdajci je v naglici spoznala, da napeljava vodo le na Foyleov mlin, te se brani povedati, odkod ima okrasje. Zato je zdajci izpregovorila: »Vse bom povedala Foyleu, če me pustite samega z njim.« Foyle se je priklonil in jo je povedel v neko drugo sobo, kjer mu je knežna dejala: »Okrasje mi je v posebne svrhe zaupala Helena Mercditova.« je začela z zapovediji-vim glasom. »Vprašajte lady Heleno po telefonu, ali je to res. potem pa me izpustite.« »Dobro.« je odvrnil Foyle. »Takoj se bomo prepričali.« Foyle pa ni telefoniral v vojvodovo hišo, temveč na kriminalno policijo in naročil nadzorniku Greenu, naj se takoj odpravi k pred mariborskim sodiščem. Zaradi obtožbe, da je z veliko brzino vozil skozi Ormož s svojim osebnim avtomobilom in tako zakrivil smrtno nesrečo, se je moral zagovarjati 26-letni mehanik Ivan Barat iz Lendave. Obsojen je bil na dva meseca in 300 dinarjev denarne kazni pogojno za dobo treh let. * Otroška igra s smodnikom. V Ravnah pri Litiji so otroci nekje iztaknili precej smodnika in ga nabasali v star lonec, nato pa zažgali. To nevarno igro si je hotel od blizu pogledati tudi 12-letni Ivan Marolt, sin upokojenega rudarja. Ko se je smodnik raz-počil, je planil plamen v Ivana. Dečkove poškodbe so zelo nevarne. * Borba s tihotapci. Na državni meji nad Ilirsko Bistrico ie prišlo nedavno do spopada med tihotapci in italijansko obmejno stražo. Tihotapci so na stražo streljali in je financar Jožef Manca obležal mrtev. Drugi stražnik, Multuneddi, pa jc dobil hude poškodbe. Oblastva so takoj začela obsežno preiskavo, ki je pokazala na nekega Vinka Barago kot glavnega krivca, na Ivana Bašo, Andreja in Ivana Štembergeria pa kot sokrivce. Kasneje je bil obtožen sodelovanja pri spopadu tudi še Franc Kruh. Vinko Baraga je pobegnil čez mejo, ostale pa so oblastva zaprla in proti njim uvedla sodni postopek. Razprava je bila te' dni pred reško poroto in je bil Vinko Baraga v odsotnosti obsojen na smrt, Franc Kruh je bil obsojen na dosmrtno ječo in Ivan Štemberger je dobil tri mesece, ker je brez potnega lista hodil čez mejo. Dva sta bila oproščena. * Vlomilcem v Kapelskem vrhu na sledi. Poročali smo že o predrznem ropu, ki je bil izvršen na praznik sv. Treh kraljev pri trgovcu in gostilničarju Lukovnjaku v Kapelskem vrhu pri Slatini Radencih. Vlomilci so na sirov način prisilil omenjenega trgovca, da jim je izročil 6000 dinarjev v gotovini, ga nato zvezali, mu zamašili usta in nato pobrali razno zlatnino in blago. Po nekajdnevnem zasledovanju se je orožnikom posrečilo zaslediti nekega sokrivca, ki je priznal sodelovanje pri vlomu. Izročili so ga v mariborske sodne zapore. * Pet let ječe zaradi uboja. Pred malim senatom v Mariboru se je zagovarjal 30-letni delavec Ivan Fišdnger iz Gornje Bistrice. Fi-šinger, ki je bil zaradi svoje pretepaške narave strah in trepet vse okolice, je 6. junija lani tako rekoč iz šale zabodel z nožem v srce svojega prijatelja Juharta in ga usmrtil. Obsojen je bil na pet let robije, pet let izgu- vojvodi Burghleyu in naj mu vse obrazloži, nato pa še zasliši vojvodovo hčer lady Heleno. Ko je Green vse odpravil, je prišel na policijski urad hkratu z ljudmi, ki jih je bil poprej razposlal Foyle zaradi ugotovitve, ali so izpovedbe Petrovske resnične. Alibi knež-ne je bil v redu ugotovljen in je ustrezal njenim izpovedbam. Helene Mereditove pa ni bilo mogoče pripraviti do tega, da bi bila izpovedala kaj drugega, kakor da je svoje okrasje res sama izročila knsžni. Vojvoda ni vedel, kaj naj bi bil storil. Na Greenovo prigovarjanje je vzel okrasje in ga shranil, ne da bi bila hčerka za to kaj vedela, in ni stavil več nikakih vprašanj. Ko je bilo vse opravljeno, se je vrnil Foy-le k knežni in ji izjavil, da zdaj lahko gre. Seveda je Foyle hkratu odredil, da ji mora policijsko osebje stalno slediti. »Oprostite mi še eno vprašanje,« je menil Foyle ob poslovitvi od Rusinje. »Ali vam je morda tale pisava znana?« Pri tem je potegnil iz žepa pismo in ji ga dal. Knežna je odkimala in mu pismo vrnila. »Ne,« je rekla in šla iz sobe. Toda Fovle je ime] zdaj na pismu odtiske njenih prstov. Razen tega je pravkar prejel pisanje strokovnjaka za tajne pisave Jonesa, ki mu je bil razvozlal tisto z arabskim gumiiem napisano tajno pismo. Pismo se je glasilo: »Najlaže bo mogoče doseči stike s H(eleno) M(ereditovo), če ji izroči Lfola) ključ. Njena telefonska številka je 12.845. Gerrard.« Foyle se je naslonil na stol in nekaj časa premišljal Njegove misli so romale k siru Ralfu Fairfieldu. To je mož, ki bi mogel be častnih državljanskih pravic ter na plačilo pogrebnih stroškov. * Tihotapci saharina in kokaina. Oblastva v Ljubljani so prišla na sled družbi tihotapcev saharina in raznih mamil, ki so jih dobavljali iz tujine. Kakor je že navada so se pa tihotapci in razpečevalci sleparili tudi med seboj. Posebno prizadet je bil neki trgovec z Dolenjskega, ki ga je osleparila neka ženska za 10.000 dinarjev in sicer tako, da mu je natvezla pustolovsko zgodbo o zaplembi blaga na glavni postaji. Policija je nekaj članov tihotapske družbe že aretirala. * Mejnike je prestavljal. Zaradi take pregrehe se je zagovarjal pred okrožnim sodiščem v Mariboru 29 letni posestnik Jakob Šmigoc iz Skorišnjaka. Obtoženec je skupaj s svojo sestro podedoval večje posestvo, katero sta si hotela potem oba dediča med seboj razdeliti. Nista se pa mogla prav sporazumeti glede delitve, ker je vsak za sebe zahteval boljše dele zemlje. Zaradi tega sta se obrnila na/sodišče, ki je izvršilo razdelitev tako, da sta bila oba dela zadovoljna. Oblastveni geometisr je izmeril oba dela ter postavil mejnike. Šmigoca pa razdelitev ni zadovoljila. Hotel si je nekatere parcele izboljšati, pa je začel mejnike prestavljati. Pri tem poslu pa ga je zalotil moj njegove sestre, ki je zadevo naznanil. Šmigoc je bil obsojen na 20 dni zapora in 300 din kazni pogojno na tri leta. * Sleparka. Pred dnevi je prišla na stanovanje v Cankarjevi ulici v Celju k služkinji Korenovi Jožici neka ženska in ji s posebnim sočutjem pripovedovala, da je njena mati v Velenju bolna. Jožica se je ustrašila te novice. Pretkana ženska je s solzami v očeh povedala Jožici mamičino prošnjo, naj ji kupi zdravil. Jožica je prav rada postregla. Dala ji je 100 dinarski bankovec, s katerim naj bi neznanka kupila zdravila za njeno mamo. V strahu za svojo bolno mater se je Jožica drugi dan peljala domov v Velenje, kjer pa je dobila mater zdravo. Vso zadevo je prijavila celjski policiji, ki je ugotovila, da je ta sleparka Marija F., ki je celiski policiji prav dobro znana. Ni še dolgo, ko jo je policija aretirala zaradi podobnih sleoarstev v Celju in jo izročila v zapore okrožnega sodišča. Komaj pa je prišla na svobodo, je seveda potrebovala denar. Poskusila je svojo srečo kar na treh krajih, opeharila pa je le Jožico. Zdaj je neznanokam izginila. Policija jo vestno zasleduje. mnogo koristiti, če bi hotel pomagati Foy-leu. Greli je njegov prijatelj in mu zaupa. Ta poizkus je treba napraviti. Hitro je napisal Foyle pisemce in ga poslal s slugo k siru Ralfu in popoldne okoli osemnajste ure se je javil sir Ralf Fairfield pri načelniku kriminalne policije. »No?« je odvrnil hladno na Foyleov vljuden pozdrav. »Zdaj sem tu, gospod Foyle. Bodite tako prijazni in mi v kratkim besedah povejte, kaj želite od mene.« »Predvsem mi morate dati besedo, da bo ostalo med nama vse. o čemer bova govorila, sir Ralf. Potem pa vam bom odkrito povedal vse, kar smo dognali doslej, da boste lahko presodili, ali nas boste podpirali ali ne. Vem, da ste zvest prijatelj gospoda Grella, in prav zaradi tega bi imel rad vaše zaupanje. Greli ni mrtev. Skriva se. Zdaj vas prosim, da se izjavite, ali nam boste pomagali izslediti ga. Če je nedolžen, se mu ni treba bati ničesar.« Sir Ralf ga je napeto poslušal in barva na obrazu se mu je zaradi razburjenja večkrat menjala. Zdajci pa je zgrabil Foy!ea za roko in s hripavim glasom vzkliknil: »Kaj ste rekli? Ali morda trdite, da Greli ni mrtev?« »Kolikor vem, je Greli tole minuto prav tako živ kakor vi in jaz,« je odvrnil Foyle. »Če hočete izvedeti še več, mi dajte besedo in sedite.« Sir Ralf se je kakor v sanjah potioal po čelu in sedel mehanično na stol. »Seveda vam dam besedo.« je rekel. Ko se je bil Foyle prepričal, da Fairfield res ni vedel ničesar, je začel svoje obširno poročilo. Povedal je vse, kar je storil, da bi prišel skrivnostnemu umoru do dna, in izdal DOMOVINA št. S- STKAN 7 * Zaradi umora brata. Pred malim senatom v Mariboru se je zagovarjal 21 letni Martin Sajko iz Poljčan, ker je bil s kuhinjskim nožem umoril svojega brata Jožefa. Sajko, ki se je zagovarjal s silobranom, je bil obsojen na dve leti in pol strogega zapora. * Nočni rop na cesti. 29-letni delavec Anton Karnež iz Stogovcev pri Majšperku je te dni pozno ponoči šel po cesti k sosedu. Med potjo pa sta ga napadla dva neznana moška ter ga s kolom pretepala tako dolgo, da se je zgrudil na tla. Zatem sta mu iz žepa potegnila 200 dinarjev. To vsoto je imel pripravljeno za pogrebne stroške svoje matere, ki je bila dan poprej umrla. Nezavestnega Karnežo so našli pozneje neki kmetje in ga popeljali domov, odkoder je bil prepeljal v ptujsko bolnišnico. * Vlomi v Halozah. Neznanci so vlomili v Paradižu v hišo, ki je last poštarja iz Ormoža g. Pevca in odnesli žganje, puško, rjuhe in drugo. Prav tako so nepridipravi vlomili tudi v zgradbo na posestvu Ivana Horvata iz Bukovcev in odnesli precej žganja, vina in jabolčnika. * Vlom v občinsko pisarno. V noči na 26. januarja je neznanec s ponarejenim ključem odprl zunanja vrata občinske pisarne v Za-breznici. Iz drugih vrat je vzel šipo in splezal v pisarno. S sekiro, katero je bil dobil v šupi, je odprl predal pisalne mize in vzel lz njega 2300 dinarjev. Zadevo imajo v rokah orožniki. * Ena leto zaradi napada s sekiro. Pred sodnikom poedincem ljubljanskega okrožnega sodišča se je moral zagovarjati 23-letni samski delavec Zdravko Kariž iz Sežane v Italiji zaradi hude telesne poškodba, ki jo ie orizadejal gospe Avguštini Smerkoljevi iz Šiške. Kariž je sorodnik Smerkoljevih. ki so ga v hudih dneh niegove breznosplnosti celo podpirali. Usodnega dne se je Kariž pojavil pri gospe Smerkolievi. Gosna mu je postre^a in ktnal!u se je Kariž poslovil, nrav tako kmalu pa se je spet vrnil s sekiro. Brez vzroka je z nio udaril gosoo dvakrat po glavi, da ji ie počila lobanjska kost. Morala se je zdraviti v bolnišnici 14 dni v neprestani življenjski nevarnosti. Kariža so kmalu nrijeli. Izgovarial se je, da je bil na Smerkolieve jezen. Fnako se je zagovarjal tudi na sodni obravnavi. Kazalo pa ie. da fant ni r>rav pri sebi. kaiti vedel se ie tako mirno. k^Vor da ne gre za resno radevo. Sodniku je dajal na njegova vprašanja povsem ravnodušne od- govore. Smerkoljeva kot priča je pojasnila, da žive vsi sorodniki v neprestanem strahu, da bi se Kariž spet ne pojavil. Izjavila je, da odstopa od vseh odškodninskih zahtevkov za zdravljenje, za prestani strah in hude posledice poškodbe. Prosila je le, da bi bilo sodišče toliko spoznavno, da bi spravilo Ka-riža preko meje v njegovo domovinsko občino in s tem rešilo vse sorodnike strahu. Kariž je bil obsojen na eno leto strogega zapora. * Grdo dejanje. Mariborsko okrožno sodišče je v tajni razpravi obsodilo 621etnega mizarskega mojstra Jurija Srebotrika na mesec dni zapora pogojno za dobo dveh let, ker je na Muti storil silo nasproti neki 8-letni deklici. * Vosek je ponarejal. Lani se je pojavil pri trgovcu Zupancu v Poljčanah neki brezpo-selnež in mu prodal po nizki ceni večjo količino čebelnega voska. Ponaredba je bila tako dobra, da izkušeni trgovec ni prišel na sled sleparstvu, dokler ni dobil od ene izmed beograjskih tvrdk, kateri je ponudil vosek, sporočilo, da je vosek ponarejen in da sestoji iz 60 do 70 odstotkov parafina in cezerina. Poljčansko orožništvo je začelo iskati pona-re.jalea in ga naposled izsledilo v Kamnici pri Mariboru, kjer je kuhal svoj vosek v baraki v starem železnem sodu. Je to stari znanec sodišča Drago Randjelovič iz okolice Niša. Pri aretaciji je bil močno užaljen, češ da ni nikogar osleparil in da ima kot stari borec pravico prodajati svoj vosek. Ugotovljeno ie, da je prodajal vosek v Slovenjem gradcu. Poličanah, Mariboru, Celju, Ljubljani in drugod. * Urbane bo sedel 31 let. Te dni se je pred novomeškimi sodniki zagovarjal zaradi številnih vlomov in tatvin znani Jože Urbanč. Urbanč je priznal vsa dejanja, ki mu jih je očitala obtožnica, odločno pa je zanikal vlom pri posestniku Kosovanu v Jelšah, čeprav so vsi znaki kazali, da je tudi ta vlom njegovo delo. Ker je bil Urbanč že poprej dvakrat obsojen, enkrat zaradi tatvine in vlomov na deset let robije, drugič pa zaradi napada na paznika Tešarja, ki ga je hudo poškodoval, na 15 let robije, se bo moral vsega skupaj za svoje zločine pokoriti 31 let. * Mladeniči rek ruti! Oni. ki ste potrjeni ali skrajšanega roka službe čimprejšniega vstopa v kader ali odložitve službe v kadru informirajte se in uredite svoje zadeve pravočasno! Ako je rok zamujen se ne da več pomagati Tudi vsa ostala vojaška pojasnila daje za malenkostno plačilo koncesionirana tudi dozdajšnje uspehe preiskave. Niti tega ni zamolčal, da je lady Helena njega, Fair-fielda, dolžila umora in da se je zaradi tega hotela maščevati nad njim. »Vi mislite, da me je res hotela usmrtiti?« je vzkliknil Fairfield z mrtvim glasom. »Pripovedujte dalje!« je dostavil, ko mu je bil Foyle prikimal. Naposled je Foyle končal svojo zgodbo. »Kaj pravite, sir Ralf? Ali nam hočete pomagati?« je vprašal. Fairfield, ki je nemo strmel v praznino, se je zganil in odvrnil: »Preden vam na to vprašanje odgovorim, moram vedeti, ali nameravate gospoda Grella aretirati kot morilca?« Foyle si je gladil brado in za trenutek okleval. Potem je rekel: »Dokler se gospod Greli skriva, je zadeva sumljiva. Ce je nedolžen, bo zanj le sreča, ko ga najdemo. Zato mu ne boste storili nikake usluge, če nam ne boste pomagali. Z vsakim dnevom se poslabša njegov položaj Ce je kriv, se morate pač sami odločiti, ali boste še ščitili prijatelja morilca.« Nekaj trenutkov je bilo vse tiho v sobi. Fairfield je razburjeno mečkal urno verižico. »Rad vam hočem pomagati, toda pustiti mi morate prosto voljo, da se sam odlomim, če bom kdaj hotel biti nevtralen,« je rekel naposled sir Ralf. »Drži,« je odvrnil Foyle in mu dal roko. XIII. POGLAVJE Fred, »Holandec«, je vstal, da bi sedel na manj viden prostor v tramvaju. Res nesrečen dan je danes! Pravkar se je bil vsedel poleg njega debel trgovec z debelo zlato verižico in je tako lepo kazalo, da bi se bilo izplačalo ieči v njegov žep. Tedaj pa je vstopil ta n^sr klicani Heldon Foy!ie in mu pokvaril šalo. Fred ga je kradoma opazoval. In res, Foyle je vstal in stopil k njemu. »Dober dan, gospod Foyle,« je rekel žepni tat, kolikor je mogel mirno in skromno. »Kako se vam godi?« »Prav veseli me, da sem naletel na vas, Fred,« je odvrnil Foyle. »O, nikar si ne delajte skrbi. Vas se nič ne tiče! Toda uslugo bi mi lahko napravili. Na naslednji postaji bova izstopila in povabim vas na kozarček.« Fred je bil zadovoljen s predlogom in kmalu nato sta oba sedela v tihem kotu neke krčme. Uradnik je naročil dva kozarca vermuta in vprašal Freda s prijaznim glasom: »Povejte mi, ali poznate Goldenburga ali pa katerega izmed njegovih pajdašev.« »Holandec« Fred je zamišljeno zastrmel v svoje lepo očiščene čevlje. »Vi mislite možaka, ki je umoril Grella?« je vprašal počasi. »Goldenburga sem prav redkokdaj videl. A Charles Eden ga dobro pozna. Prav tako rdeči Ike. Morda bo kateri izmed obeh ...« »Prav, prav. Torej imejte oči odprte, Fred, in obvestite o tem tudi rdečega Ike j a ali kogarkoli. Veste, če boste kaj izvedeli, me takoj obiščite. Ne bo v vašo škodo. Ce boste kdaj v neprilikah, bom že gledal, da vaša žena in otroci ne bodo trpeli gladu.« »Dobro, gospod Foyle,« je odvrnil potepin. »Velja! Če pa bi vas ne bilo v pisarni, s kom naj potem govorim?« »Z nadzornikom Greenom.« pisarna Per Franc, kapetan v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Za odgovor priložite kolek ali znamko za 6 din. niKouo torto h pssgSavja o ljubezni do bližnjega T' fa .r , 1 Č ' Ti ( % r i j :'.. v Jfcff"'si tei* f | iafSsat,., t '. . s« H ba&a, kf jo fA frf > i <"t; iH? ee? ; v* Tate vskd^t i* £ t f tal p i l t!'' 3 £ i ? h 4 j t v£ ?■» ffi. :M. 1 )X > Hi e ifL j «. ► oi h* A£>u A OH & e sam • psSB « • tšA?:sLib pl Si- Jtm SB J Bi i * &< L T ihjff' l « nctai R i feS? te ■ u 6§j s r > n! sslv. ar? h vi m<)\ h /m ■ . k, L > šE i '.^■S)! . . Jm iSi ! 35 H.&Js.§ f TS tM'M iMttf rt i ' ■ < ji t i ; r i) iu ga 11 Iti* > n? ii' • a 'iiarsafc i* ii& -j pvar" ! ^ b M. s i fc.-jm m feko i J stoi li » s | 'L 'fa. VSe A Ciasii 1 M «f jbmk v ta n&ki m mtoim •, ] •JO T titibt.' «;• cJjp s , in - s ~kJt psdsl >*33tai m te^to! k j s r / kej m» bi J® t , i " stir j»*U '+■» -gak i « #lra! |«MT Rflsl £» L ■ .J z f;-isa»gESfv-; Mit II...-3 4?. ^mt&Si^u f jkt& j i T:, f/t m l v itttT aem pu Pjd te J© s Sjsž. sg= f *$> ^'ja dooaEi te v ' »o te 'h J-x tzč 1 aS» J» *i%.x jsga f & th i CžJte jr: u KJ- £.a s ar * ' <•• 'M % l&o 4 JI! lHidd JBi i ■ : > *swi i to i.i&MM 6>Nča i m * . * fzi, ho sM« ckJ smA1 'so s i Si lan % - Jteai . r r t * t. \ t m^ .mfc m M lo -A i e Jfs 'i p l %;,■> mWf m ri % S e&ilJat* H \ "sa 0 t ;c vite i .J> E? i ^ T: m i m, 1 a JsA V IUKVS. A ■ v. ? m. 4. 'n m m ■ v 2» »e fe 2Tb*. p jop d« z eWtihtM.-2 p ' »ms.. ,.mo v mmmmm l za *s »V redu,« je rekel Fred, vzel klobuk in izginil. Se isti večer je naletel v nekem zabavišču na suhljatega, rdečeplavolasega možaka, slo-nečega za mizo in šale zbijajočega s kroho-tajočo se natakarico. »Halo, Ike!« je vzkliknil in sedel k njegovi mizi. »Kako ti uspevajo posli?« »Halo, Fred! Mislil sem, da so te pred dnevi prijeli na drugem koncu Londona. Kaj bi rad pil?« Oba prijatelja sta se poglobila v pogovor, med katerim je Fred kakor po naključju omenil Harryja Goldenburga v zvezi z umorom na Grosvenorskem trgu. »Baš prav. da si me spomnil,« je pripomnil Ike. »V Grellovi hiši je vse polno dragocenih reči, a v hiši biva zdaj le tajnik Lo-mont Iz te hiše bi se dalo kaj odnesti.«'' Fred je zmajal z glavo. »Ne vem,« je rekel. »Tu bi bilo nekoliko težavnejše kakor v tihem predmestju.« »Kaj misliš, da sem neizkušen zelenec?« se je zarezal Ike. »Kaj praviš k načrtu, če bi jaz kot fin gospod odklenil vežna vrata in z vsemi ključi mirno vstopil?« »Vrag te vzemi! Kaj že imaš ključe? Kje si jih dobil?« »To te ne briga. Imam jih in tudi papir, na katerem so narisane vse sobe v hiši z vsemi prostori, kjer bi se dalo kaj izmakniti.« »In jaz naj bi sodeloval?« »Ali misliš, da bi ti sicer izdal svoj načrt? Sicer pa ti ne bo treba ničesar drugega delati kakor stati na straži, da me ne zasačijo.« »A kako si bova razdelila plen?« (Dalje prihodnjič.) STliAN R DOMOVINA št. 5» .. ., w .. JK DfefauiMpa- c Gkopodje oT*"*- ' ^gm&fltf, M » ~> ^ ioli as J*» 3* TO te aft ■ afir: aMaBB, X .'i^Sal^V; »Tftaiu ^ V ifts 8® fc y<- TB^ -V* -"te, ' . "' — tfl Žl.,7 " . V L. . ^ L,*«***. & iiis k, : 7' ifcč . h ., f i v - < r7^:- -ati * ^ * | -- 4!» r* . ■ Plačajte oaročnlfie v začetku leta in sicer za celo ali vsaj za pol leta, tako boste imeli eno skrb manj. in uprava lista Vas ne bo nadlegovala s položnicami in opomini. Položnice, na katere ste naročnino vplačali shranjujte, da boste vedeli, kdaj Vam poteče naročnina, ki jo nato takoi obnovite. Pozivamo (udi vse one. ki dolgujejo naročnino zn lansko leto, da poravnajo dolg nemudoma, ker druga?'- bomo riisiljeni jim v doslednem času list ustaviti. "PRAVA »DOMOVINE« Iz Rusije se še zmerom **aeajo • • • Sv. Križ pri Litiji, januarja. t-o vaseh okoli Sv. Križa pri Litiji se zdaj mnogo govori o Francetu Božiču, ki je bil za časa svetovne vojne kot 30-letnik odrinil na bojišče in se je zdaj vrnil iz Rusije kot 50-letnik Vrnil se je suhljat in slabo oblečen. Materinščino je domala pozabil. V razgovor se mu vpletajo ruske besede, da ga domači in sosedje komaj razumejo. Bcžičevi so znani kot napredni ljudje. Janez Božič, Francetov brat je navdušen nacionalist Pred leti je bil izvoljen na listi JNS za župana svetokriške občine. Zmerom si je prizadeval, da bi izvedel, kie je njegov brat, ki je bil med svetovno vojno ujet na gali-škem bojišču. Obrnil se je na pisarno Rdečega križa v Ženevi. Poizvedovanje je bilo uspešno. Rdeči križ je dognal Francetovo bivališče. Poslan mu je bil mednarodni notni list, ki mu je prišel po nekaj letih šele sedaj v roke France se je vrnil čez Poljsko in Madžarsko Prišel je kot samec. Vse je našel izpremenjeno in po tolikih letih komaj spoznava stare znance. Kako se ženijo cigani Mirna peč, januarja V Kačji ridi med Mirno pečjo in Novim mestom je bilo te dni cigansko gostovanje, ki je poteklo zelo veselo. Seveda, cigani so opravili poroko kar doma in brez duhovnika. Neki kmet je tistega dne peljal dva prašiča iz Novega mesta domov, ker ju ni prodal. V gozdu sta ga ustavila dva cigana. Začelo se je barantanje za živali in naposled so se pogodili za 500 dinarjev. Vendar je kmet moral dati po vrhu še 10 litrov vina. Cigani so mu pošteno odšteli denar, vzeli prašiča z voza in ju na mestu zaklali Kmet se je kmalv nato vrnil z vinom in brž se je začela gostija, h kateri je bil povabljen tudi kmet, ki se je iz radovednosti rade volje odzval. Velike kose mesa so cigani vrteli na ražnju, da se je širil po gozdu prijeten vonj. Ženin in nevesta sta se mastila s slastno pečenko in prigrizke pogumno zalivala z vinom. Ciganska tovarišija je veselo rajala okoli njiju. Starejši cigan je igral na orglice. Ze dobro podkovana z jedjo in pijačo sta se vzdignila ženin in nevesta in se nekajkrat zavrtela okoli muzikanta. Zdaj se je začel poročni obred. Stari cigan, nevestin oče. se je prikazal s precej velikim glinastim loncem, zvezanim z žico. Postavil ga je na tla. Nato je dal ženinu potrebne nauke, kako ljubeznivo mu je ravnati z nevesto. Takoj zatem so pričeli plesati okoli lonca, dokler ga ni ženin prijel in treščil ob tla. Toda lonec se v veliko veselje ciganov nj razletel. Zadovoljen ga je ženin vnovič vrgel ob tla, zdaj se je pa lonec razbil v sto kosov To pomeni: Če bi se bil lonec že prvič zdrobil, bi zakon ne bil srečen, drugič pa se je lahko, ker to pomeni mnogo sreče v zakonu Poročni obred je bil s tem v glavnem opravljen in po poroki se je šele začela prava gostija, ki je trajala do jutra Poljansko pismo Poljane nad Škofje Loko, januar a. Kakor je »Domovina« že poročala, je preteklo 26. januarja 25 let obstoja tukajšnjega Kmečkega bralnega društva. V nedeljo 23. januarja je društvo uprizorilo veseloigro »Na ogledih«. Obisk je bil zelo lep in so bili gl -dalci zadovoljni z igro, ki ima mnogo ša -vih prizorov. Naši igralci pa so svoj s vloge tudi častno rešili, za kar jim gre vse priznanje. Poudariti je treba, da je imela igra toliko večji vtisk na gledalce ker so se igralci posluževali domačega narečja. Pohvalno je omeniti, da naše prireditve redno posečajo tudi tukajšnji Srbi in Hrvatje. Ze v zadnjem poročilu je bilo omenjeno, da je društvo imelo nekdaj preoej sitnosti zaradi raznih knjig V začetku vojne so avstrijska oblastva iskala knjigo »Gospodin Franjo«, da bi jo zaplenila, a je bila še pravočasno spravljena na varno. Tudi zaradi nekega ameriškega lista, ki ga je menda pošiljal neki tukajšnji rojak iz Amerike društvu, so bile neprilike. List je bil pisan proti Habsburžanom in proti Avstriji. V sredo 26. -januarja, torej na dan, ko je bilo pred 25 leti ustanovljeno je imelo društvo občni zbor s kratko proslavo 60 letnice pesnika Otona Zupančiča Pomladi pa proslavi 25 letnico v večjem obsegu. Naša šola že od jeseni sem nima urejenega pouka. Namesto sedmih so na šoli le tri učiteljske moči. Dve učiteljici sta v bolnišnicah, a upraviteljsko in eno učiteljsko mesto sta od septembra nezasedeni Da pri velikem številu otrok tri moči ne zmorejo vsega je umljivo. Ljudje godrnjajo. Po vrhu s° pa še piše, koliko učiteljev in učiteljic čaka na službo. Denarna napetost pomalo mineva Počasi se tudi izplačujejo prihranki iz hranilnic. Govori se. da se bo oo nekaj mesecih vse izplačalo. Če bo le res! Bahavost se ji je $l?>%o izplačala Semič, januarja. 60 letna posestnica Joškovka s Krvavčjega vrha pri Semiču je nedavno postala žrtev roparskega napada, ki je bil posledica njene lastne nepremišljenosti, saj se je večkrat pohvalila. da ima nekaj pod palcem, čeprav ne nosi denarja v hranilnico. Ponosno se je včasih trkala na prsi, da nosi »hranilne knjižice« pri sebi. Mislila pa je seveda na denar. To se ji je bridko maščevalo. V soboto je šla Joškovka po opravkih s Krvavčjega vrha v vinograd v Zabrezju, kjer je stopila tudi v zidanico Zdairi sta pa vstopila dva okrinkana neznanca in jo zgrab'la. Še preden se je zavedla, za kaj gre, je bila zvezana. Zakrila sta ji oči. nato sta pa začela stikati za denarjem. V njenem spodnjem krilu sta kmalu otipala žep z denarjem, in ker se jima je mudilo, sta žep z delom krila vred odrezala, nato pa s plenom vred pobegnila v bližni gozd. Starka je imela s seboj vse svoje prikranke, to je okrog 8000 dinarjev. Drzni roparski napad je prijavila orožnikom v Gradcu, ki poizvedujejo za roparjema. Vse kaže, da sta bila roparja domačina, ki jima je bilo znano, da nosi ženica denar s seboj čakala sta le na ugodno priliko. Res nerazumljivo je nezaupanje naših ljudi po deželi do denarnih zavodov, kjer bi lahko denar varno naložili. Rajši ga nosijo pri sebi in se tako izpostavljajo nevarnosti. enodelnega zobnega padarja §0 zaprli Zagorje, januarja Posebnost dolenjskih sejmov v zadnjem času je bil hrvatski možak Petrovič. Navadno se je pripeljal na sejmišče z avtom, nato je vzel v roke zvonec in je zvonil z vso silo. Ko se je zbrala okrog njega kopa radovednežev, je začel razkladati svojo izurjenost v zobozdiavniški stroki. V hrvatsko-slovenski mešanici je govoril ljudem o hudih bolečinah zavoljo slabih zobov Nato jih je vabil, da brez bolečin zastonj izruje trhel zob ali škrbino. Ko se je javil prvi bolnik, je pristopil možak k njemu s počasnimi koraki. Levico mu je položil na glavo, pa'ec pa mu je pritisnil na -lo. Velel je bo"niku, naj mu gleda nepremično v oči, pa tudi sam ga je motril z vso vnemo. Nato je možak prav po čarovni-ško zamomljal nekaj besed, segel s praznimi rokami v bolnikova usta, mu res odluščil zob in ga zmagoslavno prikazal okoli stoječim. Naš kmet je siromašen in varčen. Ko je bil zob zunaj, je ta ali oni res segel v žep in dal iznaidliivemu zobarju dva ali tri dinarje. Mnogi pa so se tudi kar na lepem izmuznili in niso dali ničesar. Ugled čarodejnega zobnega zdravnika je rasel. Ljudje so si začeli pripovedovati, da zna hrvatski zobni čarodej hipnotizirati, zato lahko izruje vsak zob Trdili so, da potegne na dan škrbino, pa naj je skrita v čeljusti. Ker je možak delal zobnim zdravnikom umazano konkurenco, so ga zasledovali orožniki. Zdaj so ga iztaknili v zagorski kotlini. Zgovorni mož je hodi! zadnie dni po gostilnah in lovil bolnike. Zoper zobne in ostale bolečine je prodajal kapliice. Znap je tako spretno govoriti, da mu je trgovina s čudode1nimi kapljicami zelo lepo uspevala. Prodajal je tudi neke kn'iee z _aznovr«tni~ mi navodili za samozdvavljonie. Po aretaciji so preiskali Petrovičevo prt-liago. Zar.lenili so še okrog 100 stekl^^k. Ko so preiskali njegova čudežna zdravila, so ugotovili, da je to zgoli čista stud«m*ni-ca. Zaradi lepšega pa je čudodelni'* v vsako stekleničko prilil neka< kapln^ malisnega soka. Vzeli so mu tudi kloS?e, s katerimi je pulil ljudem škrbine, če jih ni mogel izruvati s prsti. Zdaj je možak v zaporu in je zaenkrat uiocove clavp konec liMIIHUftB 'Ml. iJMlHWWK8WBBBM BREZ STRAHU Mati: »Še tega bi bilo treba, da bi naša pridna Nežica ne pokazala gospodu zdravniku iezika.« Nežica: »Nič se ne boj, mamica, saj vsakomur, ki pride k nam, pokažem jezik.« PRI ODVETNIKU Odvetnikov znanec: »Kratko vprašanje bi ti zastavil. Saj menda nič ne stane?« Odvetnik: »Vprašanje seveda ne, pač pa odgovor!« ISKRENOST Sluga je nastopil novo službo. Gospodar mu je naredil pridigo: »Tvojega predhodnika sem pognal iz službe, ker mi je kradel cigarete. Upam, da ne boš kaj podobnega počel tudi ti.« »Brez skrbi bodite, gospod, saj imam še od prejšnjega gospodarja dovolj cigaret.* DOMOVINA št. 5« STKAN » Dvanajst ruskih ladij v ledenem oklepu Ženski »estnik Za kuhinjo Severno od sibirske obale je nedavno obtičalo v ledu osem ruskih trgovinskih parnikov in štirje ledolomilci, ki imajo na krovu do 1200 oseb. Morski toki te ladje nezadržno t ene j o s plavajočim ledom proti severu. Po naziranju norveških strokovnjakov je skoro izključeno, da bi bilo mogoče te ljudi rešiti. Tudi če bodo mogle ladje zdržati silni pritisk ledovja, je njih usoda zapečatena, zakaj kuriva in živil nimajo zadosti, da bi moglo tolikšno število ljudi vztrajati do konca severne (polarne) noči, ki traja na tečaju okoli feest mesecev, in v tamkajšnjem silnem mrazu. Sele z začetkom svetle letne dobe pa bi bilo pod ugodnimi okoliščinami mogoče, da bi jim prišla letala na pomoč. Ruska vlada ni doslej objavila nobenih vesti o skrajno nevarnem položaju svojih ladij. Sporočila je samo, da je zašla znanstvena odprava na krovih ledolomilcev »Sadka«, »Maligina« in »Sedova« 23. septembra med ledovje, ki jo žene vsak dan povprečno 24 km proti severu. Po neki drugi vesti se pripravlja rešilna odprava štirih letal pod vodstvom znanega letalca Molotova, da bi te le-dolomilce založila z živili, obleko in znanstvenimi napravami in da bi del posadke in znanstvenikov spravila domov. Toda kakor rečeno, ne gre samo za te tri ledolomilce, temveč še za osem trgovinskih parnikov, ki imajo na krovu tudi ženske in otroke, in še za en ledolomilec. Koši na tujem Nenadna smrt rojakinje Stiring-Habsterdick, januarja Pred dnevi je v Gospodu zaspala ga. Jožefa Ropotarjeva, po rodu iz Gornjega grada, stara 49 let. Zadela jo je bila možganska kap. Pogreba, ki ga je vodil tukajšnji francoski kaplan, smo se udeležili vsi tukajšnji rojaki, saj je bila ranjka zelo priljubljena. Njen grob je bil ves posut z venci in cvetjem. Pokojnica je imela 11 otrok, izmed katerih pa živijo le trije. Pet jih je umrlo v domovini in trije v Franciji. Pred dvema letoma je obhajala v tujini 25-letnico poroke. Zapušča v tujini moža in vse tri otroke, v domovini pa mnogo sorodnikov. Naj ji bo lahka tuja zemlja, njeni družini pa naše iskreno eožalje! Samomor rojaka zaradi nesrečne ljubezni Montereau, januarja. Rojak Vinko Sagmeister, doma iz Podgorja pri Brežicah, je že več let delal v Franciji, kjer se je seznanil z neko mladenko, B katero se je hotel poročiti V nedeljo 16 januarja jo je poklical k sebi in ji na vse načine prigovarjal, da bi se poročila. Toda dekle ga je odklanjalo, zaradi česar je dozorel v njem obupen sklep. Ko se je dekle vračalo domov, ga je nesrečni rojak spremil do mesta Montereaua. Tam se je odtrgal od dekleta in skočil čez most v deročo reko. Dekle Je takoj poklicalo policijo, lri pa ni mogla več pomagati. Smrt jugoslovenskega novinarja v New Torku. Dne 6. januarja je v New Yorku po operaciji zaradi raka umrl znani jugosloven-ski časnikar, književnik in kulturni delavec g. Ivan Mladineo, star 49 let. Pokojnik je bil doma z otoka Brača v Dalmaciji, odkoder je pred 30 leti šel v Severno Ameriko, kjer je dokončal svoje vseučiliške študije in postal lekarnar. Bil je urednik različnih hrvatskih listov. U. 1918 je postal poslovodja jugoslovenskega oddelka pri informativnem uradu za tuje jezike v New Yorku. Ze 1. 1923. je Iz gospodarskih in vojaških razlogov se Rusija trudi že vrsto let, da bi med Arhangel-skom in Vladivostokom napravila redno morsko prometno pot. L. 1936. se je posrečilo s pomočjo ledolomilcev 40 ladjam, da so to morsko pot preplule. Letos se je začela zima v teh krajih nenavadno zgodaj in je Ruse presenetila. Trgovinske ladje so se začele v ledovju ustavljati. Nekatere so z ledolomilci še utegnili rešiti in jih spraviti v Arhangelsk ali Murmansk. Toda vreme se je slabšalo čedalje bolj, tako da je usoda zadela nazadnje osem trgovinskih parnikov in še štiri ledolomilce, ki so jim hiteli na pomoč. Vse te ladje se premikajo zdaj počasi, toda nezadržno proti severnemu tečaju. Norveški strokovnjaki pravijo, da je čisto brezpomembno, če bi hoteli tem ladjam prinesti pomoč z letali. V zajšnji temi bi jih letala sploh ne mogla najti. Če pa bi jih našla, bi ne mogla nikjer pristati. Naibrže je ledovje del teh ladij že zmečkalo, da so se potopile. KAKOR JE BILO NAROČENO Sodnik: »Kaj pa prinašate tako gorjačo v sodno poslopje, Zmavec?« Zmavec: »V povabilu je vendar zapisano, naj prinesem s seboj svoja obrambna sredstva.« začel objavljati letopise slovenskih in hrvatskih podpornih društev v Ameriki, poleg tega pa je spisal zgodovino Hrvatov in Srbov v Ameriki Pokojni Mladineo je bil vedno zelo delaven tudi v raznih društvih in pri pevskih zborih. Med slovenskimi izseljenci je bil zelo priljubljen. Zapušča ženo, sina in dve hčeri. Bodi mu ohranjen najlepši spomin. Iz Homberga-Hochheide (Nemčija) nam pišejo: Ena izmed najstarejših Slovenk v Nemčiji, ga. Marija Kečkova, je slavila 2. februarja 80 letnico. Hriberškova mati, kakor jo imenujejo, je mati osmih otrok, izmed katerih še živijo tri hčere. Slavljenka je tudi petkrat prababica. Ga. Marija Kečkova živi pri svoji hčeri v Nemčiji v Hochheidi že 25 let in še pridno pomaga pri vsakem delu. Prav rada bere »Domovino«. Kljub starosti pa še ne potrebuje naočnikov. Naj ji Bog da še mnogo zdravih in srečnih let! Iz Dortmunda-Evinga (Nemčija) nam pišejo: Jugoslovensko nacionalno podporno društvo je imelo na Štefanovo obdarovanje otrok po številu 24. Imeli smo lepo okrašeno drevesce. Zapeli smo več božičnih pesmic s spremljevanjem harmonike. Po obdarovanju smo se še dalje časa zabavali. Najlepša hvala banski upravi in g. Mariču, ki sta nam omogočila obdarovanje. Prav tako hvala zveznemu predsedniku g. Pavlu Bolhi. — Dne 23. januarja je imelo naše društvo letni občini zbor, na katerem je bil izvoljen tale odbor: predsednik Knez Franc, podpredsednik Poljšak Friderik, tajnik Poljšak Franc, blagajnika Grabnar Franc in Gotovnik Pavel, revizorja Poljšek Miha ln Pitnar Viljem. Odbor nam jamči za vneto delo v društvu. — Dne 27. februarja bomo imeli veselico z maška-rado v dvorani Karla Helnza. Vabimo tudi sosedna društva. BANKA BARUCH 11, Rue Auber, Parls (9°) odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64 — Bruxelles; Francija: št. 1117-94, Pariš; Holandija, Štev. 1458-68 Ned Dienst; Luksemburg: št. 5967, Luxem-bourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznica. pecivo na škotski način. Postavi kvaseč iz dveh dek kvasca, treh žic mlačnega mleka in žličice moke. V skledo pa stresi pol kile moke. V moko daj dve jajci, malo soli, vzhajani kvaseč in toliko toplega mleka, da dobiš bolj trdo testo. Testo dobro 6tepi, nato pokrij s prtičem in postavi na toplo, da vzhaja. Vzhajano testo razvaljaj za prst na debelo, izreži z obodcem za krofe in zloži na pekačo, z moko posuto, ter postavi spet na toplo, da vzhaja. Vzhajane kola.5e hitro speci. Pečenim in še vročim zarezi pri kraju majhno vdolbino in porini v sredino košček slanega sirovega masla. Kolače zloži v skledo in daj tople s čajem na mizo. A so hladni tudi zelo okusni. Makova torta. 10 dek čokolade nalomi v skledo in postavi v pečico, da se razmehča. K čokoladi dodaj 15 dek sirovega masla in mešaj, da narase. Nato primešaj po žlicah 15 dek sladkorja v prahu in šest rumenjakov: najprej daš en rumenjak in ko je ta dobro vmešan, daš vse po vrsti. Ko si tako vse rumenjake in sladkor primešala, primešaj še 15 dek zmletega maka in sneg šestih beljakov. Posodo za torto dobro pomaži s sirovim maslom, posuj z drobtinami. zlij noter testo, razravnaj in peci približno tri četrti ure. Pečeno in hladno torto prereži, jo nadevaj s poljubno mezgo, zloži in oblij s čokoladnim ledom. Čokoladni led: 10 dek čokolade zlomi v skledo in postavi v pečico, da se razmehča. K razmehčani čokoladi daš dve žlici sladkorja v prahu in žlico tople vode in mešaj, da se zgosti. Ko poliješ led po torti, ga malo razravnaj, pomagaj si z nožem, nož vtakni v krop, da se ne bo led nanj lepil in da bo lepo gladek. Osuši ga na zraku. Kavne rezine. Stolci trd sneg petih beljakov. Nato primešaj 20 dek sladkorja v prahu (sladkor presej skozi sito, da ne bo v kepicah), 18 dek zmletih orehov, pet zmletih! zrn kave in dva rumenjaka. Pekačo dobro pomaži s sirovim maslom, posuj z moko, zlij noter testo, razravnaj in speci. Pečeno in hladno prereži in nadevaj s kremo. Krema: V lonec zlij četrt litra močne črne kave, dodaj tri rumenjake, 15 dek sladkorja v prahu in dve žlici moke. Vse skupaj dobro raz-tepi, nato postavi lonec v krop in mešaje skuhaj v gosto kremo. Ko se je krema zgostila in se shladila, primešaj še 10 dek sirovega masla. Maslo prej dobro mešaj, da naraste. Ko si pecivo nadevala s kremo, zloži in zreži na poljubne kose. Kuhan sir. Kilo suhe skute (domačega sira) pusti v topli kuhinji tri dni. Tretji dan skuto osoli in spet pusti tri dni, da postane redka. Nato primešaj pet dek sirovega masla, en rumenjak, malo sladke paprike in malo sesekljane kumne ter mešaje zavri. Vre naj 10 minut. Kuhano vlij v por cela* nasto skledo (skledo prej izplahni z mrzlo vodo) in postavi na hladno, da se jed strdi. Strjeno skuto zvrni na krožnik, zreži na tanke kose in daj s kruhom in čajem na mizo. Krompirjevi žganci. šest krompirjev operi, olupi in pristavi s precej vode. Osoli. Ko je krompir že skoro kuhan, nasuj nanj za štiri prste na debelo navadne domače krušne moke. V moko napravi s kuhalnico več lukenj, da bo mogla voda vreti čez moko. Ko je vse skupaj vrelo še četrt ure in se je krompir skuhal, ocedi vodo, krompir in moko pa zmešaj v goščo. V kozi razbeli sirovo maslo ali mast, vtakni žlico v mast in z njo reži drobne žgančke. Zgance zabeli z mastjo ali sirovim maslom, v katerem si zarumenf-la drobtinice. Žganci iz krušne moke. 30 dek moke stresi v dvolitrsko kozo. Osoli. Kozo postavi na vroč štedilnik in moko mešaj, da prične lepo dišati, kar traja približno četrt ure. Nato mešaje prilivaj pol litra kropa in naj vre 10' minut. Nato z vilicami žganec raztrgaj. Razbeli 15 dek masti z ocvirki, žgance zabeli, za-beljene pokrij s pokrovko in jih pusti na toplem pet minut, nato jih stresi v toplo skledo in daj na mizo. Napol! žejno drevo Lešnikova torta. Mešaj, da naraste, štiri rumenjake in 20 dek sladkorja v prahu. Nato primešaj sok in naribano lupinico pol limone, 12 dek prepraženih zmletih lešnikov, Četrt kile kuhanega olupljenega in pretlače-nega krompirja (krompir mora biti že shla-jjen), pol zavitka pecilnega praška in sneg štirih beljakov. Posodo za torto dobro pomaži s sirovim maslom, zlij noter testo, razravnaj in speci Pečeno in toplo torto pomaži po vrhu s poljubno mezgo, čez jo pa oblij s čokoladnim letom Ko se led strdi, zreži torto in daj na mizo. Praktični nasveti Sobne rastline se pozimi zelo napruše. Zato jih moramo večkrat z mokro gobo umiti. To moramo delati zelo previdno, da listov ne poškodujemo. Ce imaš kopalno kad, tedaj je najboljše da zložiš lonce s cvetlicami v kad in jih oprhaš s prav drobno škropilnico. Voda pa ne sme biti mrzla, temveč malo topla Cvetice pustimo potem v kadi, da se ocede in listi posušijo. Sele nato jih postavimo nazaj na mesto. Leseni škafi se pozimi kakor poleti hitro razsuše, če niso vedno napolnjeni z vodo. Če je pa v škafu vedno voda, pa prične les gniti, kar spet ni dobro za škafe. Zato namočeni škaf povezni, čez pa položi mokro, krpo (žakljevko), ki bo škafu dajala vlago in se ne bo razsušil. Krpo, ko se posuši, spet zmoči in pogrni čez škaf, Da se škaf ne razsuši, pomaga tudi, če namažeš dno znotraj in zunaj z vročim lanenim oljem. Preden pa škaf namažeš z oljem, ga moraš dobro posušiti, sicer se olje premalo prime lesa in se tudi ne vleze, odnosno ga les ne vpije. Kadar si dolgo bila na nogah in si utrujena, tedaj si okoplji noge v topli vodi, ne v mrzli, in potem jih dobro zdrgni še z brisačo. Če dodaš nožni kopeli tudi malo navadne soli, bo kopel še učinkovitejša. Sploh bi si moral vsak človek zvečer, preden leže spet, noge v topli vodi okopati, pa bi se dobro počutil in tudi spanje bi imel bolj mirno. Topla nožna kopel potegne kri iz glave in glava postane tako lažja in mirna. Malokrvni in slabotni ljudje naj bi uživali mnogo jeter. Jetra se dado na zelo različne načine pripraviti. Jejmo jih često- a vselej drugače pripravljene, da se nam ne pristudijo. Kuhana, pečena, ocvrta, pripravljena kot namazek na kruh. Jetra so tudi od goveje živine dobra, če ni živina prestara. Najbolj zdrava jetra so pa gosja, telečja in svinjska. Pod se hitro posuši, posebno pozimi, če vliješ v škaf vode za ribanje žlico salmijaka. Kadar ribaš, ne polivaj poda preveč z vodo, ker od tega ne bo nič lepše poribano, pač pa pogosto menjaj vodo. Imej pa več suhih in čistih krp. s katerimi obrišeš pod, da se hitreje suši. Siljenje rdečega radiča. Imamo zelen radič ali solatnik, ki ga sejemo spomladi ter ga uživamo vse poletje in rdeči radič, ki ga sejemo spomladi ali poleti, toda čez poletje ni tako okusen, zato ga navadno ne uživamo tedaj, ampak ga pokladamo živini. Pač pa ga jrozimi silimo, da požene v temi na toplem prostoru rdeče liste, ki so tedaj res okusni. Ta rdeči radič sejemo pomladi redko v dobro zemljo v 20 cm oddaljene vrstice, lahko pa tudi poprek. Do jeseni mora dobiti močne korenine. Pred zimo jih izkopljemo ter vložimo v kleti, tudi v hlevu, v siljenje. To naredimo najpreprosteje na ta način, da zložimo na tla kup svežega govejega gnoja, okrog njega »a nasujemo 10 cm na debelo in 20 cm široko plast lahke zemlje ali peska. Na zemsko plast položimo vodoravno radičeve korenine drugo ob drugi s korenino proti gnoju, z glavo pa na zunanjo stran. Te pokrijemo s plastjo peska ter zložimo drugo vrsto korenin in tako naprej, dokler ni ves kup obložen in zasajen. Na sličen način zlagamo korenine tudi v kakšen kot ali ob steno, vedno pa tako, da poganjki (lističi) ne dobe preveč svetlobe. Čim bolj v temi se radič razvija, tem nežnejši je. Med siljenjem skrbimo za zadostno vlago in po potrehi ga zalivamo z mlačno vodo. Ko listi odženejo, jih oberemo in pripravimo kot solato. Da potrebujejo drevesa mnogo vode za rast, je splošno znano. O tem, koliko vode porabi to ali ono drevo, so delali poskuse v Nemčiji. V vročih dneh so rilivali drevesom vodo, dokler so jo korenine pile in so sproti zabeležili količino. Tako se je izkazalo, da je najbolj žejno drevo v našem podnebju jesen. To drevo popije poleti v enem dnevu 85 litrov vode. Drugi največji pijanec v kraljestvu dreves je brest, ki popije v hudi vročini do 66 litrov vode na dan. Tretja je breza, ki popije 60 litrov vode dnevno. Iglasto drevje ni tako žejno kakor listna- V Švici je kraj Ayer, ki stoji 1500 m nad morjem. Zdravnik dr. Oetteli je pregledal prebivalcem tega kraja zobovje in ugotovil, da imajo izmed 1800 samo trije nekoilko načete zobe. To je pač redek pojav v naših časih, ko vidimo tako malo zdravih zob. Zato se je zdravnik zanimal, zakaj imajo prav prebivalci tega kraja tako zdrave zobe. Ayer ima zelo slabe zveze z zunanjim svetom, tako da prebivalci ne morejo dobivati kruha od pekov in ga peko sami. Kraj ima svoj mlin in vsaka družina si speče kruh samo nekolikokrat v letu. Žito se razmelje z otrobi vred. Pečeni kruh pa posuše, da je trd ko kamen. Zato se ne da razlomiti. Treba ga je lomiti s posebnim ročnim strojem. Dr. Oetteli dokazuje, da imajo ljudje tako zdrave zobe prav zaradi trdega kruha. Moderni človek grize vedno manj in jem- Japonski cesar Hirohito Teikoku Tenno, je med najmogočnejšimi vladarji sveta. V njegovi državi živi zdaj pod zastavo vzhajajočega solnca okrog 130 milijonov ljudi: Japoncev, Korejcev, Mongolov, Mandžurcev. Tun-ganov in pripadnikov drugih narodov in na-rodičev. Najčudovitejši narodič te mogočne države so pa nedvomno Giljaki na otoku Sa-halinu, ki si ga delita Japonska in Rusija. Giljaki so podobni vzhodnosibirskim Čuk-čem. Odkod izvira to pleme, ni natančno znano. Narodopisno in jezikovno so menda sorodni Ainom, o katerih sodijo učenjaki, da so ostanek pradavnih prebivalcev otokov na Daljnem vzhodu. Kulturno so na zelo nizki stopnji. Giljaki žive v rodovih, ženijo in može se samo s sorodniki. Njihova vera je vera v duhove. V vsakem živem bitju živi po njihovi veri božanstvo. Giljaki sicer razumevajo vrednost prosvetljenosti, toda odklanjajo jo po svoji veri. Tako se n. pr. ne morejo umivati, ker bi s tem razžalili boga vode. Ne umivajo se ne. pač pa se mažejo z ribjim oljem. Vsaka rodbina ima lahko poletno kočo iz lesa in skorje in glinasto zimsko kočo. Oken v njih ni, ker bi se nad tem jezil bog svetlobe, dim ima pa samo eno pot skozi ozko odprtino v strehi. Zato ima večina Gi-ljakov slabe oči. V vsaki koči gori večni ogenj, ki ne sme nikoli ugasniti, ker bi pomenilo to smrt enega izmed božičkov ognja. Zato Giljaki tudi užigalic ne rabijo, čeprav bi jih lahko na Sahalinu kupovali. Ogenj si delajo kakor v pradavnih časih s trenjem dveh kosov lesa. Giljaki so ribiči In lovci, toda love samo s sulicami ali puščicami in le bolj redko s sta- pri nas Je jesen to. Toda na zimo je treba iglasto drevje dobro zaliti, za listnato drevje pa jeseni ni treba skrbeti, ker na zimo listje odpade in listnato drevje počiva, med tem ko iglasto tudi pozimi kolikor toliko rase. Gornja primerjava dreves po njihovi žeji se nanaša na poletje, ko iglasto drevje ne izgublja toliko vode z izhlapevanjem kakor listnato. Zato ni čudno, da jelka, pa naj bo še tako košata, ne porabi na dan več kakor 13 litrov vode. Še skromnejša je smreka, ki porabi komaj 9 litrov vode na dan. lje tako delo zobem, ki bi ga morali opravljati. Najpogostejše bolezni zob so posledica premehke hrane. Slabih zob pa nimajo samo odrasli, temveč tudi otroci. Kriv je v prvi vrsti kruh. V starih časih so pekli kruh iz zdrobljenega žita na vročem kamenju in je bil seveda tak kruh trd. V takem kruhu so bile vse redilne snovi in človek ga je moral pošteno grizti. Lobanje iz onih časov imajo skoraj vse brez izjeme zdrave zobe, v katerih se niso mogli nabirati ostanki hrane, da bi zobje gnili. Staremu podoben kruh peko zdaj samo še v nekaterih krajih Švedske in Norveške in v nekaterih švicarskih dolinah in okoli italijanskih Alp. V tako zvanih prosvetljenih državah pa jemo kruh brez otrobov, ki zobem samo škoduje, a tudi sicer nima toliko redilnih snovi ko kruh iz moke, v kateri so ostali otrobi. vodnega boga rimi puškami na kresilni kamen. Za kože ubitih živali dobivajo od ruskih ali japonskih trgovcev čaj, sladkor, tebak in žganje. Meso sicer jedo, toda pri tem se strogo drže posebnih nepisanih zakonov. Moj lahko uživa kakorkoli prirejeno meso. Če bi pa jedla žena pečeno meso, bi storila greh. ki se da zbrisati samo s smrtjo. Gospodarji naselbin so očetje, ki jih je pa lahko mnogo, kajti lasten oče je do svojih otrok samo v enakem razmerju kakor stric. Dečki dobe ime kakšne možate lastnosti, dekleta se pa imenujejo po važnih dogodkih, ki so se pripetili, ko se je rodil otrok. Imena določajo očetje, ki tudi pazijo na to. da ni v rodbini dveh enakih imen, ker bi moral v tem primeru eden izmed nosilcev tega imena umreti. Ime mrtvega se ne sme izgovoriti, dokler pd njegovi smrti ni ujet medved, sicer bi mrlič po smrti ne našel miru. Tudi beseda medved se ne sme izgovoriti glasno, kajti medved je najmočnejša zver. kar jih poznajo divjaki. Medved je gospodar gozdov z uročnim pogledom. Lovec, namenjen na lov na medveda, se mora pred lovom zavarovati z zaklinjanjem pred medvedovo osveto. Razen tega mora ustreljenemu medvedu odrezati glavo in šape ter jih zakopati tam, kjer je bil medved ustreljen, čeprav se s tem pokvari kožuhovina. Giljaki ne smejo niti risati, niti pisati, ker bi sicer pripadniki njihovega rodu blodili po gozdu po tako vijugastih potih, kakor so črke, odnosno risbe na papirju. Pri vsem svojem čudaštvu so pa Giljaki zelo gostoljubni in dobrodušni. Prosvetljenost dosledno odklanjajo zaradi svoje vere in Japonci jim je tudi ne vsiljujejo. ©d črnega kruha imaš zdrave zobe Ne umivajo se, da ne žalijo Otoček naf skromnejšega In najdolgočasnejšega življenja Če hočeš spoznati skrajno preprosto življenje, pojdi kar v Francijo. Ob bretonski obali, je otoček, kjer živi poleg stražarja svetilnika še kakih tisoč ljudi. Na tem otoku pozabiš, da so na svetu mesta, tvornice, drevesa, cvetlice, zelena trava in burno vrvenje. Prebivalci otoka se v glavnem preživljajo z ribolovom, saj zemlje nimajo skoro nič, pač pa dosti skalovja. Kdor ima pet kvadratnih metrov rodovitne, zemlje, je že ponosen kakor kak veleposestnik. Pri vseh javnih zadevah imajo glavno besedo ženske, ki so iznašle tudi svojo dolžinsko mero. Če je treba razdeliti kako posestvo med dediče, ga ženske premerijo in razdele v enake dele s svojimi predpasniki, potem pa postavijo majhnega dečka v sredo zemljišč% mu zavežejo oči, ga nekajkrat zavrte in mu zakličejo, da začne metati kamenčke. Kolikor je dedičev. toliko kamenčkov ima. Svet, na katerega pade ta ali oni kamenček, je tega in tega. Ce pa nastanejo kaka nesporazumljenja se pobotajo brez vsakega posredovanja sodišča, ki bi ga morali iskati na celini Prebivalci otočka so si skoro vsi v sorodu Za 1200 ljudi ie samo 18 rodbinskih imen Otočani imajo tudi kakih *>0 krav, ki pa X Zatoivd aiuan:>&«ga Kralja. Po uradnem poročilu iz Tirane je bila te dni slovesno objavljena zaroka albanskega kralja Zoga I. z madžarsko grofico Geraldino Apponyijevo Bodoča albanska kraljica je iz zelo bogate madžarske plemiške rodbine, ki ima poleg ogromnih posestev na Madžarskem tudi velika posestva na Češkoslovaškem. Kdaj bo poroka še ni določeno V tem pogledu obstojajo namreč še težkoče ki jih morajo poprej odstraniti. Grofica Apponyijeva je katoličanka kralj Zogu pa je musliman Vatikan do-sedaj še ni dal dovoljenja za ta zakon X Italijanska tvornica za strelivo je zletela v zrak V eni izmed največjih italijanskih tvornic smodnika in razstreliv v Colleferu pri Rimu se je zgodila v soboto zjutraj strahotna nesreča, ki je zahtevala veliko število človeških žrtev Na neznan način je nastala silna eksplozija, ki je pognala vso zgradbo v zrak V tvornici je bilo zaposlenih okrog 6 tisoč delavcev Koliko je žrtev še ni znano Po Rimu vise črne zastave Kralj in kraljica in predsednik italijanske vlade so kmalu po eksploziji obiskali kraj strahovitega dogodka se zanimali za stanje ranjencev ter izrazili svoje sožalje rodbinam, ki jim je ta nesreča ugrabila svojce X Zakaj ne smejo Nemci na evharistični kongres Listi pišejo, da je v Nemčiji prepovedana udeležba letošnjega evharističnega kongresa v Budimpešti Poudarja se, da ni noben nemški državljan omejen v svojem verskem udejstvovanju in v tem nogledu uživajo v Nemčiji vse veroizpovedi enako zaščito Toda razen teh verskih načel je treba upoštevati tudi državno-politične nagibe, ki so za presojo takega iidei«tvovania odločilni Pri tem se ne «;me prezreti okolnost da bi utegnil obisk evharističnega kongresa spraviti mnoge nemške katoličane v nevarnost spora 7 lastno vestjo posebno pri onih katoličanih ki so zvesti Hitlerju Ta nevarnost je podana predvsem zaradi tega. ker so na odločilnih mestih katoliške cerkve večkrat napadli Hitlerjevo Nemčijo Zato ne bi bilo želeti da b) se nemški državljani izpostavili takim neprijetnim možnostim Naposled se v utemeljitvi prepovedi navaja tudi sedanji devizni položai ker bi bil obisk prevelikega Števila nemških katoličanov na kongresu huda žrtev 7a Nemčijo. X Toča v Parizu. Prejšnji četrtek popoldne so imeli v Parizu nenavaden vremenski dogodek Nebo nad Parizom se je nenadno pooblačilo in sledilo je grmenje s treskanjem Strele so se užigale po nebu kakor ob času najhujše poletne nevihte Kmalu se je vlila močna ploha in nastal je velik vihar. V plo- imajo kaj žalostno življenje, ker o pašnikih lahko samo sanjajo. Včasih jih res kdo žene na pašo na kraj, kjer se mu zdi, da je nekdaj rasla trava. Da se nekoliko zamotijo, jim vrže nekaj sena, ki ga morajo uvažati. Zvečer pa, ko se je krava do sitega najedla morskega zraka in jo je veter do dobra pre-pihal, jo spravijo spet v hlev. Zato pa te krave dajejo zelo malo mleka. Ker je življenje na otoku zelo dolgočasno, imajo vse mogoče smešne navade, da si krajšajo čas. Če se kdo ženi, hodijo vabit vse bližne in daljne sorodnike po dvakrat, samo da zabijejo nekaj časa. Kadar je kako rojstvo na otoku, pridejo vse ženske gledat novorojenca in dobe za plačilo skledico kuhanih suhih češpelj. Posebno veselje imajo s pogrebi. Jamo za mrliča morajo skopati najbližji sorodniki. Ko polože krsto v jamo, vse ženske pokleknejo in začno vse hkratu jokati in v določenih presledkih. V mraku prihajajo starejše ženske na pokopališče, kjer molijo in se sklanjajo nad grobovi. Tudi njihov pozdrav te spominja smrti. Ne rečejo namreč »Dober dan« ali »Lahko noč«, ampak »Veselje dušam!« Odgovoriti pa moraš »Amen!« ho so nekaj časa padale z neba tudi snežinke, nato pa se je vsula huda toča. X Smrt zdravnika, ki je premagal spalno bolezen. Nedavno je umrl francoski zdravnik dr. Jeabeau Zasluge tega skromnega podeželskega zdravnika so ogromne. On je bil tisti, ki je z odkritjem zadevnih zdravil premagal spalno bolezen v Afriki in rešil smrti na tisoče ljudi. Po desetletnem del-u v Kame-runu je stopil leta 1934. v pokoj in se naselil v svoji leseni hišici. Dolgo pa ni užival zasluženega pokoja, kajti že dve leti po povratku v Francijo je umrl. X Elektrifikacija italijanskih železnic, Italija ima okrog 22.000 km važnejših železniških prog in od teh je 3400 km elektrifici-ranih V šestih letih hoče imeti Italija elek-trificiranih že 8000 km železniških prog Z gospodarskega stališča je ta prehod s pare na elektriko razumljiv, z vojaškega pa drugače presojajo nemški strokovnjaki. Toda Italija ima v tem pogledu ugodno zemljepisno lego, saj teče njena meja po večini po visokih gorskih grebenih in je verjetno, da med morebitno vojno ne bodo sovražniki uničili virov elektrike Vprašanje italijanskega obrambnega gospodarstva je pomanjkanje goriva in pogonskih snovi. Razumljivo je torej, da skuša Italija čim bolj izrabiti lastno vodno silo. Korist, ki jo prinaša elektrifikacija železnic, se kaže najbolje v tem. da se je uvoz premoga iz tujine od 1. 1921. do 1. 1936. zmanjšal za 800 000 ton. Do konca 1. 1939. hoče Italija znižati uvoz premoga celo za poldrugi milijon ton. X Poldrug milijon Turkov se bo izselilo iz Bolgarije. Februarja se začno med Turčijo in Bolgarijo pogajanja za ureditev vprašanja o vrnitvi poldrugega milijona Turkov, živečih v Bolgariji Dogovor bo dal tem ljudem, ki se bodo vrnili v Turčijo, pravico, da smejo prodati svoja posestva in prenesti na Turško svoje kmetijsko orodje. Turška narodna skupščina bo dovolila tri milijone turških lir za poravnavo selitvenih stroškov S tem bo vprašanje turške manjšine v Bolgariji rešeno podobno, kakor ga je Turčija takoj po vojni uredila z Grčijo. X IG žrtev eksplozije pri Parizu Pred vojaško pirotehnično delavnico v pariškem predmestju Villejuifu se je pripetila huda nesreča Več vojakov je nakladalo na avtomobile granate in bombe, ki so bile zaplenjene po tajnih skladiščih razkrinkanih revolucionarjev tako zvanih kapucarjev Pri tem ie ena bomba padla na tla. Učinek je bil strašen Eksplozijo so čuli celo v središče Pariza Dva kilometra daleč okrog delavnice so se zdrobila vsa stekla na oknih hiš in drugih poslopij. Dele trupel nesrečnih vojakov je vrglo po 300 m daleč vstran. Tudi delavnica je bila delno razdejana. Za obema tovornima avtomobiloma malone ni nobenega sledu. X Do letošnjega aprila bo imela Rusija 16.000 letal. Češkoslovaško časopisje poroča: Rusija je imela v začetku letošnjega le' ta 660 lovskih eskadril s 1792 letali, 22 napadalnih eskadril s 310 letali, 127 izvidni-ških eskadril z 2300 letali, 77 eskadril težkih bombnikov s 1400 letali, 50 eskadril lahkih bombnikov z 900 letali, skupno 6782 borbe-nil letal s 1400 šolskimi letali in 360 letali za urjenje. Stanje letalstva v mornarici izkazuje nastopne številke: 24 lovskih eskadril z 2440 letali, 12 bombnih eskadril z 220 letali, 27 izvidniških eskadril s 490 letali, 6 eskadril težkih bombnikov s 104 letali, 16 eskadril lahkih bombnikov s 300 letali, nadalje 436 šolskih in 200 letal za urjenje. Rusija ima dai.es 15 tvornic letal, ki delajo noč in 'dan in bo rusko letalstvo po prvem četrtletju letošnjega leta razpolagalo s 16.000 letali. X Led je podrl most nad niagarskimi slapovi. Kakor vsako zimo so Niagarski slapovi tudi letos zamrznili. Nad slapovi se je nabralo toliko ledu. da se je nazadnje pod njihovim pritiskom sesul most čez reko, ki je bil zgrajen tik nad slapovi. Posebna komisija je dognala, da znaša škoda milijon dolarjev. Nad slapovi so kuoi ledenih plošč ponekod do 9 m visoki. Takoj ko se je porušil most, so v bližini izpraznili veliko električno centralo. Velike množine ledu so namreč začele padati na njeno streho X Zbesnel jelen je oblegal kmeta. Nekaj nenavadnega se je te dni zgodilo kmetu Petru Gotschlu v Mitterbachu pri Knittelfeldu na Staje skem. V tamkajšnjih gozdovih je podivjan pes začel preganjati velikega jelena. Nazadnje je jelen pribežal do Gotsch ove kmetije. Na dvorišču kmetije je jelen zagledal domačega psa ki je v njem takoj videl svojega sovražnika in se je zagnal vanj. Kmalu sta si bila jelen in domači pes pošteno v laseh Zdaj je ridirjal na dvorišče še divji pes in začela se je divja borba Jelen je zbesnel in srdito napadal živali Peklenski trušč, ki so ga delale živali, je opozoril kmeta, ki je v hlevu kidal gnoj, da na dvorišču nekaj ni v redu. Stopil je iz hleva na dvorišče Komaj pa je jelen zapazil človeka, se je jadrno obrnil zoper njega in ga s svojimi rogovilami hotel prebosti Kmet jo je naglo popihal nazaj v hlev in zaprl vrata za seboj. Jelen pa, ki je bil med tem pregnal oba psa, je ostal pred vrati in čakal, kdaj bo kmet pomolil glavo iz hleva Dolgo je trajalo, preden se je žival umirila in nazadnje mirno odšla v svoj gozd Nato šele je mogel kmet iz svoje ječe v hlevu X 10.000 km nad morjem in puščavo v 23 urah. Italijanski letalci Bruno Mussolini, polkovnik Biseo in kapetan Moscatelli so premagali te dni skoro 10.000 km dolgo pot iz Rima v Rio de Janeiro v Braziliji Leteli so z navadnimi italijanskimi vojnimi bombnimi letali Vsako izmed njih ie imelo pet ljudi posadke Leteli so od Cuid^nije pri Rimu čez Sredozemsko morje. Tunis Saharo v Dakar. kjer so prenočili nato pa čez Atlantsko morje v Rio de Janeiro Skoraj 10 tisoč km dolgo progo so preleteli v dobrih 23 urah s povprečno hitrostjo nad 420 km na uro. Ta uspeh dokazuie da je italijansko letalstvo na visoki stonnji X Gledanje na dsliavo V oddelku za škr-latinko v mo«kov«ki bolnišnici za kužne bolezni so uvedli televizijo fgledanie na daljavo) Gre za telefon ki so ga spravili v zvezo z napravo za gibanje na daliavo Nova priprava omogoča ob;skovalccm. da lahko govore z bolniki in jih vidno ne da bi etopili v nrostor ki je nevaren 7aradi nalepi ji vosti. Obiskovalec dvigne telefonsko slušalko pritisne na reki gumb in l?hko govori rot.em iz sobe za obiskovalce 7 bolnikom Tt>ga vidi na nosebnem platnu. Napravo je zgradil dr. Welmin in jo bodo uvei-Ui tudi v drugih bol--»t, Postani in ostani član Vodnikove dražbe! Radio Uubliana od 6. do 13. februarja Nedelja, 6. februarja: 8.00: Koncert tam-buraškega septeta (vodil bo Kahne). 9.00: Napovedi, poročila. 9.15' Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. 9 45: Verski govor (dr. Vilko Fajdiga). 10.00: Koncert solistične lahke glasbe (Antunovič in Haršlag — dvi kitari in plošče). 11.00: Drobiž za drobiž (plošče). 12.00: Zbor malih harmonikarjev (vodil bo profesor Pavei Rančigaj). 13.00: Napovedi. 13.20: Nastop zagrebškega swing-kvarteta 16.00: Lahkih nog naokrog (plošče). 17.00: Kmetijska ura: Gospodarska navodila in tržna poročila. 17.30: Vojaške godbe (plošče). 18.00: II Nučič: Svet — komedija v štirih dejanjih (izvajali bodo člani radijske igralske družins). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Slovenska ura: Foerster: Po jezeru (koncertna fantazija); Bom šel na planince (klavir — profesor Lipovšek); Prešernova rojstna hiša (Fran Finžgar). 20 30: Vesel koncert radijskega orkestra. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15- Pevski koncert Mirka Bolničarja. Ponedeljek, 7. februarja: 12.00: Uvertire (plošče) 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Glasbeni mehurčki (piošče). 14.00: Napovedi 13.00: Zdravstvena ura: Prva pomoč pri zastrupljcnju (dr. Anton Brecelj). 18.20: Charlie Kunz igra popevke (plošč.-). 18.40: Kulturna kronika: Fran Jaklič-Podgoričan (dr. Tine Dcbdjak). 19.00: Napovedi, poročila. 19 30: Nacionalna ura. 19 50: Zanimivosti. 20.00: Maurice Ravel: La valse, koreo-grafska pesnitev (plošče); Musorgski: Prolog iz opere »Boris Godunov« (plošče). 20.30: Prenos i/ Prage: Spominski koncert v proslavo rojstnega dne Masaryka, 22.15: Prenos lahke glasbe iz kavarne »Nebotičnika« Torek, 8. februarja: 11:00: Sol-k? ura: Prešernu (nastop učencev državne ogledne ljudske šole kralja Aleksandra I. Zedinite-lja). 12.00: Virtuozi (plošče), 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. 14.00: Napovedi. 18.00: Pester spored (radijski orkester) 18.40: Zgodovinska pota židovstva (Fran Terseglav). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30 Nacionalna ura. 19.50: Zabavni zvočni tednik 20.00: Prešernov večer — ob ofretnici njegove smrti. 22.00: Napovedi, poročila 22,15: Za ples! (plošče). Sreda, 9 februarja. 12.00: Slovenski šra-melkvartet. 12.45: Poročila. 13.00 Napovedi. 13.20: Kozaške pesmi (plošče). 14.00: Napovedi. 18.00: Mladinska ura. 18.40: Nova pravila bratovskih skladnic (Rudolf Smerru). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacion-ilna ura. 19.50: Šahovski kotiček. 20.00: Koncert (sodelovala bosta Pavla Lovšetova in radijski orkester). 21.10: Lahka glasba na dveh klavirjih (plošče"). 21.20: Pevski jazz-kvartst. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15:' Vesel koncert radijskega orkestra. Četrtek, 10. februarja: 12.00: Valčki in polke (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. 14 00: Napovedi. 18.00: Domača zabava (Magistrov trio). 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: 10 minut zabave. 20.00: Pevski zbor »Cankar«. 20.45: Prenos opere »Manon« iz Trsta (sodeloval bo Benjamino Gigli). 22.00: Napovedi, poročila. Petek, 11. februarja: 11.00: Šolska ura: V deželi ponočnega sonca (Julija Šušteršičeva). 12.00: Po domače (plošSe). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Odlomki iz zvočnih filmov (plošče). 14.00: Napovedi. 18.00: Ženska ura: Kako si ustvari svoj dom (Cilka Vračko). 18.20: Henri Rabaud: Nočni sprevod, sinf. pesnitev (plošče). 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben) 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura. 19,50: Izseljenske zanimivosti. 20.00: Cimermanov kvartet. 21.00: Samospevi (Vida Rudolfova, ME IN lil « HEROLS) klavirske harmonike od Din 480. Zahtevajte brezplačen katalogi MARIBOR ST. 104 Ladislav Rakovec, pri klavirju profesor Lipovšek). 22.00: Napovedi, poročila. 22.30: Angleške plošče. Sobota, 12. februarja: 12.00: Druga za drugo plošča hiti. 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi 13.20: Druga za drugo plošča hiti. 14.00: Napovedi. 17.00: Za deiopust (radijski orkester). 17.40: Vpliv svetovne vojne na razvoj letalstva (Janko Čolnar). 18.00: Za zabavo in za ples bo igral šramelkvartet učiteljskih abiturientov. 18.40: O smernicah racionalnega gozdnega gospodarstva s posebnim ozirom na javna dela, II. predavanje (inž. Karel Tavčar). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30- Nacionalna ura. 19.50: Pregled sporeda. 20.00: O zunanji politiki (dr. A'ojzij Kuhar). 20.30: »Pavlina« (zabaven in zelo poučen prerez Levstikovega šaljivega lista »Pavlihe« iz leta 1870 ; za pisan večer priredil Niko Kuret; sodelovali bodo člani radijske igralske družine in .Tožek in Ježek). 22.00: Napovedi, poročila. 22.20: Za vesel konec (radijski orkester). ZAKONSKA SLOGA Zakonski par se hoče ločiti in gre zaradi tega k odvetniku. »Zakaj pa hočete zapustiti svojo ženo?« vpraša odvetnik moža. »Ker sva čisto nasprotna značaja in se nikdar ne bi mogla razumeti.« »In vi, gospa, zakaj vztrajate pri iočitvi?« »Ker sva čisto nasprotna značaja in se nikdar ne bi mogla razumeti!« »Moram pač reči,« je menil nato odvetnik, »že dolgo nisem našel zakonskega para, ki bi bil tako zelo istega mnenja, kakor sta vidva!« NESPORAZUM »Tako,« pravi mladi zagovornik svojemu branjencu, »že trikrat ste bili kaznovani? Kaj ste nazadnje dobili?« »Briljantni prstan in gnjat.« ŠE NI POSKUSIL Sodnik: »Že sedmič ste pred sodniki. Povejte no, ali pri vas res ne bi moglo iti s poštenostjo in z delom?« Potepuh: »Res ne vem. gospod soinik, še nikoli nisem poskusil!« JKSKN - /l\| \ OS'I WW Si IH £-33 NJEMU NE MANJKA NIČ A: »Že tri mesece nisem prišel izza štirih sten.« B: »Kai vam je pa manjkalo?--: A: »O, meni nič. Mojemu šefu je zmanjkal tisočak, ro vrhi' me i-.:' nš še naznanil.« ZLOČINSKA DOSLEDNOST Sodnik (obtožencu): v Al i hočete zanikati, da ste tudi denarno kazen, ki so vam jo naložili zaradi ponarejanja denarja, plačal'! s ponare-j eni m denar j em? «' ŽENSKI POGOVOR NA TRGU Kunigunda: > Kaj pa dela zdaj vaš mož? Ali ni prosil za mesto nadzornika?« Adelajda: »Nič. ker je tisto službo dobil.« PONOČI V GOSTILNI Vsi gesti so se žs poslovili. Le eden. še ne gre in sitnari po gostilniški sobi. »Veste,« reče naposled gostilničarki, »pred kratkim sem slišal neko zgodbo, ki je bila tako strašna, da sem takoj vstal in šel!« »Na žalost, jaz ne vem nobene take,.« je odgovorila utrujena gostilničarka POPRAVLJA, DA BO VERJETNEJŠE Sodnik: »Toda obtoženec, še včeraj ste mi to povsem drugače izpovedali!« Obtoženec: »Seveda, gospod sodnik, saj mi tistega niste verjeli...« OLAJŠILNA OKOLNOST Zagovornik razbojniškega napadalca: ...Naposled gotovo govori v prid mojemu varovancu okolnost, da je umorjeni poprej varno naložil svoj denar v banki. Premislite, umorjeni torej pri napadu ni izgubil ničesar drugega razen svoje življenje. PAMETNO Prijatelj: »Kaj se pa mučiš s tem gostom, ki spi za mizo? Vrzi ga skozi vrata.« Gostilničar: »Saj nisem neumen. Že trikrat se je zbudil in vsaikikrat na novo plača račun.« PRI ZDRAVNIKU Zdravnik: »Vaša operacija bo gotovo obogatila zdravniško vedo.« Bolnik: »Nikakor ne, gospod doktor, zame plača bolniška blagajna.« - NATANČNO POJASNILO Sodn;k: »Obtoženec. tele srnjakove rogove smo dobili pri vas. Povejte čisto resnico, odkod izvirajo!« Lovski tat: »Prav rad. gospod sodnik, od srnjaka.* mariborskih tekstilnih tovarn |.,t-u«uii>i»a-rvn». oiez napak, in sicei Paket seu.i« H i vseMno Ifi 2i» tn dobro uporabnih ostankov flanelov in oai-nen-Lov za ieiiSi^o obleko, mo^kt it, -senatu- spoiuije perilo Paket s<-rija T v wn«H, i i;., -isto volnenega blaga za žensko obit-k > v nujirit.tiern«i*iti vzorcih Prt naroči H.: nrsnn. n:r, :>.(--vo Vsak pakt: Dir Reklamu paket . hoij?«-;-.-. rincH* za nosko ženski «n otročje perlic v najlepši «esi.'*v't ;>-!iiet lun U;». f>ii!je specialni paket »Cti^nn K »suios- i>. z vsebino 17—21 m | a >>.tj-netite^■nKkf ouJcke. bluze, in prvovrstni) fianemv r.\ ,->i.!/,ar;ie žons':-moško in ot«oč> perilo za i;'je«u:>< i-m f>in 15»; Paket serija »2« zvsehino H :-s