Z68. stevnkn. u mtnimt v ncđcijo n. mom ml uo. teto ^^^^^^^^H ^^^^^r a^a^a^^^^a^a^ ^^^^^^^^^^r ^^^^^^^^^H ^^a^a^a^ ^^^^r ^^^^^^^^H ^^^^^T ^^^^r ^^^^^r ^^^^^L ^a^a^af a^a^a^B ^^^^^^^^^^B ^a^a^^^^a^H ^^H^^^^^^n ^B^B^B^B ^B^B^B^ s^B^B^H B^B^B^bV B^B^B^H B^B^B^LV B^B^B^H B^B^B^H .B^B^B^b B^B^B^B^B^Ba B^B^B^B^ ^B^B^B^ft ^B^B^I A^B^B^bV a^B^B^Br B^B^B^B^H - B^B^B^B^B^Bk I^B^bV B^B^B^B^B^B^H ^B^B^B^B ^B^B^B^Bi ■■■■■£ »f^B^B^B^ i^HP ^"^^B^l ■BBBBBBBi BBBBBBJ BBBBBBBBj BBBBBBBBJ BBBBBBBBJ BBBBBBBBj ^BBBBBBm BBBBBBBB ^BBBBBBJ BBBBBBBBBBB^ BBBBBBfl BBBBBBBM BBBBBBJ B^BBBBBBB ^BBBBBBT BBBBBBBBB BBBBBBBBBBBB BBBBBBM BBBBBBBBBBBBBB a^BBBBBBBT jBBBBBBBj ^H^^HE ^đa^B^Bl a^BFvTrv Ji^f^B^BH ^b^b^b^b^bV b^b^b^bV b^b^b^bV b^b^b^bh H^b^b^I* b^b^b^bi B^B^B^B^LsaiB^B^Bi b^b^b^b^b^b^b^L b^b^b^I ^^b^b^b^bk b^b^b^b^b^b^b^bT b^b^b^bV ^b^b^b^b^b^b^bm b^b^b^bt b^b^b^b^b^b^b^H b^b^b^b^bl .^b^b^bV qhb s^obUA ^P99b^I flGv+^S ^bbbbbbbbv b^b^b^bh b^b^b^bv b^b^b^bb ^b^b^b^b^ b^b^b^H ^b^b^b^b^b^b^b^H b^b^b^b^b^b^b^b\ b^b^b^bI ^b^b^b^b^bl b^b^b^b^b^b^b^bk b^b^b^b^b^ * ' b^b^b^b^b^b^b^b\ ^b^b^bi a^B^B^aTa^B^B^B^I fb^b^b^b^b^b^b^b^b^bt Ib^^bW fV*a^H b^bjb^bV bmbm JW b^R ^^H ^^H ^^| ^^H ^^| VaVaVaVI ^^B ^^B. LVJa ^^^^M ^^| ^^H ^^H ^^^^ VaVB ^^M ^^^^M ^^^P^^^H ^^H ^^H HH jš£2a b^bV Ifiz Una Ja titk dan popoldaa, isvitnUl naitlla la praialka« tnseratl: do 9 petit vrst M K, od 20-15 petit vrst i 6 K. večjt inseriH ptlit vrsta 8 K; notfcet poslano. Izjave, reklame, prsk'icl petit vrsta 12 K; poroke, laroke veli kost 15 vrst 120 K: Jenitne ponudbe beseda 3 K. Popust 1c pri naročitih od U objav naprej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znam ka x* odgovor. Uaravaiatvo „Slov. Naroda1' la mMarodaa tiskara«" Eaaflc-va vllea it 8, prltllćao. — Tatalsa at« 104« Drtdaiatro „glov. *ar*4a" Eaafltva »Uaa it i, L aatatrosla TaltTm stav. 14. »•plaa aarafaaia la a**9lsaas lm sadoata« frnktTaif. Posanuzna itevfibo stane 50 por^ Z krom. V Inozemstuii 65 par = K 2*60. Poitnlna platana v gotovini. „81ava«skl Varod" valja * Mabllant in po r«>sii: V Jmgtalavtlli V inoitmstrui etloletno naprej piafan . K 300 — ce'oletno .....K 480'— polletno........150— potlctno ...... . 240'-* 3 mcae'no.......75— 3 mejcčno......120 — 1 ........25- I........ 40^- Pri mofcbnntm povijanju se ana daljLi naročnlna di»nh;«fl. Novi naro^nik* naj po^IIeio v prvt* niročnino vtdno MP" P«> nakarnici Na 'imo pismena naročila br«.^ potlitv- drnara s» ne irort-no orirat«. Tnjci u domoulni. Živimo v svobodni narodni državi in vendar mnot^i izmed nas ne pojmujejo ideje svobodneija na-rodnega življenja. Mnogi Živijo se vedno v starih kožah, s starinii ela-vami in v »tarimentaUtcti. Svoboda* narod, država so za te ljudi tujc besede, ker so i ih srca polna nred-vojne politične vzgoje. Ti Ijudje se nišo nikdar zavedali narodne skup-nosti, zato ne morejo pojmovati v svobodi ideje našega skupnegu kulturno-političnecia življenja. Ti Ijudje so v vseh strankah, v vseh verskih organizaciiah, v vseh slojih, med maso in — kar je nai-bolj žalostno — med inteligenco, ki preživlja v nacijonalnem oziru pravo notranio krizo vs'ed pomanjkanja induvidualnega doživetja nove dobe. Ni zadosti. da je kdo izpre-menil na zunaj svojo državijansko pripadnost, kar je moral končno 6toriti vsak, marveč je treba, da vsak pos&mnik doživi to spremem-bo v svoji duši. Kdor ni čutil veliko Ideje narodne svobode, ideje skup-nosti in celote, kdor je živel vedno po receptu drugih, tega je našla svoboda nepripravlienega. Zato je javno življenje većine naše inteli-gence sterilno za narodno in državno skupnost. Ti Ijudie, pa naj bodo na visokih mestih ali kje v zatišju« ovirajo » svoio pasivnostjo konstruktivno delo v interesu celote. Kdor govori o plemenskem razum-nistvu in pri tem apelira na »neza-slišane živlienske energije«, ki iih je haje rodila plemenska miselnost« Te brezdvotnno stara glava s staro mentaliteto. Kdor zagovarja ple-mensko kulturo pod krinko mirnoga sožitia v politiški narodni enoti, ni slekel stare kože in ne pojmuje nove dobe. S temi Ijudmi ne more računati bodočnost naše ku!turno-poli-tične skupnosti, ki potrebuje zdravo podla^o pozitivnih unitaristič- nih clementov. Najmanjši plemenski sentimentalizcm, ki ie ostanek predvojne zaslepljenosti, je na-sproten ideji, za katero so se borili najboljši možje naših plemen. Plemenske ambicije so neozdravliiv^. Kdor ni orijentiran v duhu narodne celote, je suha veja na živem drevesu našega naroda. Nova doba zahteva nove ljudi. Dokler bodo zastopali narodne in državne interese ljudie, ki so se le prilagodili novim razmeram, kats-rih notranjost na je oblikovana po predvoj. model ih. ne moremo ime-ti nobene perspektive v dogledno bodočnost. Dokler bodo imeli v kulturno-političnih vprašanuh jItv-no besedo Ijudje. ki so vzgojeni v duhu kulturnega in politicnega separatizma, ne moremo niti upati na mirno in naravno konsolidacijo notraniih razmer. Res, da ne more preprečiti naravnega razvoja nobe-na ambicijoznost plemensko orijentiranih politikov, toda ravno tako je res, da je vsak pritisk navi-deznih unitarcev preie za^^vku p?-go rospesevanje vsestranske unifi-kaci'e. Svobodno narodno življenje izključuie vse. kar rti v pozitiv-nem razmerju do narodnega razvoja. Kdor ne čuti potrebe zedinie-nia vseh v mogočno iugoslovensko falango, kdor ne smatra organizr.ci-le vseh duševnih sil v enot^o veliko dušo za življensko potrebo vseh delov našega naroda ie tiHcc v domovini. In teh je med nami mnošo! Zato je treba, da se prične rova generaciia sistematično in doslcd-no pripravliati za delo, ki ga re morejo izvršiti oni, katerim te iugoslo-venska naciionalna ideia ali nopol-noma tu ja ali pa «e ie posltižuieio le kot sredstvo za dosega personalnih oziroma atrankarskih ciliev. Fjodor Ivanov. NA5E ZUNANJE POSOJILO. — Beograd, 26. nov. (Izvirno.) Kakor poroča današnji »Beogradski Dnevnik«, je od treh predloženih ponudb najugodneiša ponudba angleške finančne skupine. Vlada smatra, da je ponudba bančntga sindikata Bolton, Widward & Co. najugodnejša. Za časa bivanja fi-nančnega ministra dr. Kumanudija Londonu to bil dosežen dogovor za to posoiilo. Londonski sindikat ie stopil v dogovore z angleško vlado, da se izvedejo običajne formalnosti za dovoljenje tega državnega posojila. Odgovor angleŠke vlade pričakujejo v kratkem Ponudeb Rotschildove skupine in bančnega sindikata naša vlada ni vzela v pretres. Razredna loferlfa* — Beograd, 26. nov. (Izvirno.) Danes ie zadnji dan žrebanfa razredne loteriie. Na tem žrebanju bo izžreban tuđi glavni dobitek v rne-sku 200.000 dinarjev. S tem je zaključeno to žrebanje razredne lo-terije in se prične zopet nova serija. ItalUansha Iztrebljeoafna pallfika. Profesor Bare Poparić se bavi v Jugoslov. Pomorcu« z brošuro, ki jo je izdala »Biblioteca Ita-liana di politica estera« leta 1916. V njei je hotela italijanska vlada dokazati, da Italija ncobhodno potrebuje vzhodno obal Jadrana, kaj-ti nad Jadranom se more zagosp«>-dariti samo z vshodne obali. Av-strijo treba odpahniti od Jadrana, s Srbijo pa se lepo sporazumeti. Ta-ko so modrovali Italijani leta 1916, in izvajali, da bo Italija skušela r^-Siti dalmatinsko vprašanje v popol-nem skladu s Srbijo, imajoč pred očmi potrebo, da dalmatinski problem ne srne nikdar skaliti sporazuma v italijansko-srbskih teritorijalnih in diplomatskih interesih. Rekli so, da priznajo Srbiji južno Dalmacijo takoi, glede severnc Dalmacije in otokov pa otvori jo prijateljsko razrravo. držeč se ita-lijanskih pomorskih želja in nuj-nosti obrambe istrskih obali. Nadalje iim je prišlo v spomin nekda-nje italijansko gospodstvo po nc-katerih mestih na vzhodni obali in zamislili so si povratek i talijanske narodnosti v kraic, »kier se je ta po letu 1870. izgubila.« Pred Italiiani pa bi se morali umakniti Jugoslo-vcn?. »Italijanski politika bi mogla v onih krajih špekulirati tuđi na nacionalno demografsko politiko, po kateri bi se i talijanski element tja priseljeval in iz katerih bi se jugoslovenski element izseljeval Naravno, da ta politika ne bi smela nositi značaja plemenskoga preganjanja, marveč bi se moral gler*e tega doseči dogovor s Sr-N'o. tako da bi se naši sonarodnjaki ki ostanejo pod njo, mogli zime-njati z Jf^goslovcni. ki pridcio pod Ttalifo.« VršiTo bi se na to izselic-vanje iz Italije na drugo stran Jadrana z odnosnim odstranjevanjem jugoslovenskega elementa. To bi stalo den«r, ali Italija bi tuđi to nrer»esla. Ne bi bilo zapreke, da hi ita!ii«nske meie zaokrozile me je iugoslovcnskih skupin. Tak ie ra-kljrček irvajani iz itAHjanake «u-nanje politike leta 1916. Italifa ie težila na vzhodni jadransko obal ne % namenom, 'Ja se je polasti in si pridobi domaće prcbivelstvo. marveč z namenom, da ne ie polasti in iztrcbi domače prebivitistvo ter n*se?i na njegovo mesto italijan^ki živel?. To ne ve-Ija samo za Dalmacijo, temveč za vso priklopi 5 eno iugoslovensko zemljo. Z jrgoslovenskim elementom proč. v Juliisko pokrajino mora nriti itflliiflnski živel i? Italiian*,1! nacrti glede Dalmacije so izpoJ- leteli, svojo demografsko politiko izvaja Italija v Dalmaciji samo v Zadri! ali v toliko vcćjcm obse-la in toliko silncjšc v Juliiski pokrajini. Vedne Šikane, zapiranje in tr-pinćtnje odvzame marsikomu vt>-lio cio nadaljnega bivanja pod ita-lijanskim absolutizmc^m pa proda svoje imetje in ure, r>o\n ^renkih občutkov, s svoje rodne ^'rude. V Istri divji karabinerji kar pograbi-jo kake^a ju^oslovcnsketia kmeta pa ga vržejo Čez mcio. Italijftnskj oblast na kako pritnžbo pokaže ^a-mo to, da jei je všeč, kar je storil njen organ. V* vseh kolikor toliko važnejs'h krajih v Juliiski pokrajini že sedi priselieni Italijan in jemlje kruh izpred ust domaćinu. S posebno besnostio so so vreli Italijani na Istro. To žele najprvo korenito »očistiti«, potem bi prišla na vrsto Goriška in Notranjska. V razmerju s Srbi leta 1916. so Italijani se lepo govorili, da njihova politika ne srne nositi značaja ple-menskega preganjanja, ali sedaf nosi italiianska notranja in zuna-nia politika naigrši značaj zločin-skega plemenskega preganJania. Popolnofna podtalijančiti hočejo svojo novo pokraiino ob Jadranu. In sicer poltalijančiti tako natanč-no, da stopiio v ozadje za Italij*r>e iz starega kraljestva rudi primorski Italijani. Vsa se mora umakniti pred doseljencem % one strani Soče« Le tako je unati na pravo poitali-iančenje od Pule do Trbiža in od Sočo do Pivke. Primorskemu Itali-ianu dovoljula Životarenje, ta Jugoslovene pa vodi italijanski politiko miscl, da se morafo počiisi iztrebiti. Nekaj naj bi se jih poiz-gubilo doma v italijanstvu, da bi delali za italijanske mogotce. z drugimi pa tja Čez Snežnik in preko Postojne! V Italija že čakajo dol-ge vrste, da prikorakajo na jugo-slovensko grudo. Italijanski drža\Tiiki seveda označajo taka naša izvijanja zn pretirana in neresnična, ali deistva jih sproti pobiiajo. Ako bi imela italijanska vlada res malo dobre volje do Jucoslovenov, bi jo bila pokazala sedaj pri ustanovitvi cic-žclnih zborov in posvetovalneiia odbora. Toda pokazala je z nova vso svojo zlo voljo do Jugoslovc-nov. Ljudsko štetio bo grozno. Tako bo, da porečejo, da naj se Jugo-nloveni kar skrijejo s svojimi sa-htevami. Proti itallUnski fzrreblievilnl poiitiki treba ener^I^neiža dela na obeh straneh me i a. Tam preko .«e krepko bore. na trj strani se sicer dela. kar se dola. toda — osvobofe-ni Juuosloveni. hitimo, da «i uredimo razmero pod svojim krovom. p* kar bo nam ScK* rno^očo odlo-cilno in uspesno pomagati v boju za ohrunitev jugoslovensket1« Živ« l':i in i'.iLlr>slo\xn5ke erude v Julij-ski pokrajini! ____ KatoliJkri^k^cSko-psljsks pcgodb3. Ze rred par meseci smo polca-zali. kako se ic jugoslovcnsko k.i-toliško (klerikalno) časopi$jot »Slo-venect v Lirbljani in * Narodna Politika^ v Zagrebu ocrevalo im L'krajinstvo. Poset uniMt^keca 1«^ vovskega tkofu frofa $čepticke3a v Zagrebu jo rodil *ad. Kar ie pa tu pri nas ker rcdko vidimo Ckra-iinca. bilo le platonska liubeien. to je postajalo realneisi faktor f Praiii: jugoslovenski klerikalni Student je v českem mcstti to imeli 7vc7e i ukrajinsko omladino, ki; Studira v Pra^i Vse to cibrjijo ja' bilo tem pomembnejše, ker jo do-sfdania oficijelna čeSka politika. riiJi favorizirala Ukraiinstvo ter ^a ie baš pred par tedni čulo, da sd osnuje v Praai ukrajinska unlverza, Ost ie pri t;*% \>\\i cbrn^ena proti Poljski, zadcia pa bi tuđi Velika Rumjo, Ka i fo nkrnjinsrro roinenl,' smo vfdefi v dveh habsburških pu-» stalovSčinah. Takrat ko se je Karei odpravljal na O^rsko, so druge-mu Habsburžanu. Vilhelmu ▼ \rzhodni Galiciji presto! pripravljali Ulcraiinci. Sli*ali smo o neki ukrajinsko - koniunistiČnJ r aro ti r-roti pol: ski državi: /arotni-ki so zborovali v — cerkvi. V kalcf zvezi je bil ta puč s habiburikd avanturo, nam ni znano: naibrž sa habsburgofili hoteli v kalnem ribari ti. In ra to habsburSko LTkrajfniv filstvo se vnema klerikalna politika. Cisto po njihovom skrivnem pro>-Liramu. ki £i Koroiec odkriva, koi govori o dottedanji naii državi Jugoslaviji. Vsa ukrajinska aJcdin i« dc/i-vela ^edai poraz. CeSkopoJjftki 5Tx>razum pravi, da je CeSkoslova-ška v vzhodni CTaliciji neinteresim-na. Poljski časopisi knnstatirajo ta ilejstvo kot velik uspeh, čc5 odslej Prasja ne bo mogla biti veC otfnji-šče ukrajinske tcit.'.ciie. obenem pa nabasa, da se bo Poljska znala znaj ti z Rusiio. Ceškopoljski iporarum ie pc+* ra« klerikalne politike v si ova n-?kem svem. nolitike. ki pomeni cepljenje in drobljenje Slovanstvtu Rohopis 3uana Serrano. Paljc.) Proti rečerti sva lesU zopet t atr-mo jit>rovje ter dosp^la v mraku t ozko sotesko, po kiiteri sva morala hoditi morda uro dolgo. Potem sva prišla na ravnico, ki sd ji jd trava kakor pre-progyi širila pred nama. Ker je bilo zopet selo tema, me ja rooja vodnica vodila za roko. Včaeih sva stopala mimo razvalin, podobnim atebrovju ali portalom, tako da sera moral misliti, da sva t poruienem mea tu. Uži U 8va nekaj sadov, ki jih je moje dekle nabralo po grn*>vju, rastoćem y blizini, in prenoćila tik relikeg« kupa kamenja. Ker eem bil ecIo utrujen, sem 99 ibudii sela kasno naalednjega dn«. Ko pa sera 00 ozrl, sem videl, da se svečar nis«n motil: bila sva retnic-ao med razvalinami nekcg^ mesta, med ostonki zidin in fttolpov, stebrisg in \r>dnjakov. Čččbt pa ▼ temi ni sem mo-gol op.iriti, je bilo, da eo bil® tište ruševine in razvaline iz dlatega zlata, toko da se je v solneu vse svetilo In blesčalo. kakor bi bila «edi samih pla-menov. Sirer sem vedel, da ima ta kovinfi na t> tok ih, ki mrrZ) jih odkriM, le ne-rnfttno vrednoat; zato nam je bil Ma-galhaes «trogro prepovedal, kazati prevelik pohlen po 7.1 ntu, da bi div^ki ne saznali, kako milo in dra&o nam je. Toda toli krte a bogastva niti jaz nis^m ?matralt dn Je možno v tej deželi. V prim-eri (? koeami iz štorja in trstike Uim na obrežju so bile te razvalina, k! jih je menda potres tako razmetal, zgrajene t*> kakem dru&rein narodu. Dir si nisem učenjak, bi trdil, da je bilo mefito »ezidano ie pred -svetovnim potopom. Po razvalinab je bilo mnogo kinov t>§rromn!h malikor, stojećih in sedečih. % ocrni iz bifcerov in a prstani na rokah, katerih vsak je bil vreden toliko, kolikor Tsa tista htia v Sevilji, ▼ kateri prebiva donua Mercedea. Ko nta je pozneje Sala Ja — tate fa bilo dekletu ime — naučila jezik* sto-je dežele, sem zvedel, d% njeni rojaki prav dobro poznaio to llato mesto, toda ne updjo se pri ti venj*, čei da sta-nujejo t njem zli duhovi. Na moje vprasanje, kako te je Sala ja vzlio temu upala s menJbj priti sem, era mi je z«smeja1a in me poljubila na u^ti, kakor sem jo nauči 1 in kakor delajo špan-aka dekleUL Tiikflj moram naimee nrlpomniti, da je po^taln S^laja moja ž^na. ko sem irprevidol. da j« sprejala vsa nevarno-sti in je75> moiega ljudstva naae, ker me je ljubilo. In dn bi kdo. ki bo čital te-U mtoje zspiske. n? mi^lil, da sem si vzel ra ženo grdo zamorko. mornm prinomniti. da p»o ien*ke na Zubu skora] tako bela k<*kr>r nače, da iroajo mlajie med njimi rladko in w*žno polt t*r da so njih gUisovi mehki in prijetni, tako da uii-vaš njih petje lehko z raikošjem. Moja SaUja je nosil* najprej — kakor druge — velike lesene palčk« v nšesih ter s« i> slikala n> telasu s nle-r>> in belo prstjo. Toda ko seai ji pove-cUl, da mi ni ta način lepetičenj« prvtv nič všeč, ja paUka odstranila in «• ni ved maie.la a barvo. V vseh ozirih je bila Salaja krotka in poslušna ter je iipolnjer*la vaak« mojo teljo. VCasih nlsera aiogal ver-jeti, da je fen* ista Senaka, ki je nwje-D112 tovarišu Duartu Barboai suail« kamneni no i v prsi. V zla tem me*tu. tofimr okelica ]a nama da ja U zivil s sadovi tn iivalmi v izobilju, sva živela dolgo, nekako čest inesecer br^z nadlegovanja. Tuđi pod Tramaciskimi neprijetniostmi nisva tr- pela v tej lasni in Froftui deželi. fn «V M^m ee ^početka s žalo«?tj,» in bridkoat-jo ftponiinjal svojih n ta sr ti na doba ni sUla v ^nnku huđi-čvvem, nego da se je »ele Usto, kar fie je zgodilo kasnejc, iK^imilo po njegovi •pletkl in v njegov© hudobno zabavo. Tako setn ie dan^s r teških đromih in moja du^a ni nik«kor na jafinera, k*tk^> naj nodi o viieh teh rečeh. Zato p^ se bocem pr«d erojo smi't-jo i© tnkrat Drav gorega obrniti do svojega patrona v nebesih. morda bo potem moji duši umiranje lažje ter se resim mučnih dvomov in misli... B1J0 ja nekako pol leta po moji tfd-?itvi. VideU nisva dotlej še rive du&e. Nekega jutra p« jo Salajj, ki je s^U koma] TStala, pritekla v najino k^>čo ia vejevja in lubja ter je klicala, da je videl« nekoga Idziti po gošči in po tjix-valinah. dei sem tnkoj za njo na akrito mesto, in zagredala sva človeka, ki je I a v^IUjo pievidr*t>«itjo \qt.*.\ skuzi gv-irovjo, t;iUo da ni^^m mo^roJ opaziti ali druz^ga im njeni. Zgrabi I ^"m sulico, Y\ je im*t»i na koncu o»ter kamen, tla bi človcka uhil, ko bi se približni. Tbda ko |© ,;topil ix sence, som spoznal nfitie^R, kapluu^ Pedr.i de Vald^rram-i, o ka tereni »<*m m'ulil. da \<* b11 z drugiini vred umor-jro. Njegova obi oka io bi]* razcapanu, njegov obrai ohkrofcen po divji bradi, toda ^tal je živ preri?ovarjlati in nm <>)jmve Čudna, mj ni^in irael ob svoiotn 1k»jtii n% **bi nic dru-p**ga nego svojo košuljo. Salaja mi jo morala potem iz ličja in lietov splesti predp«snik. Ker *rm hi! vrhu toga se roostrižen in nc»>'n*it ter od solnea cžgon, sem bi I kajpacla divjtiku popel« noma podoban. j stran 2. .SLOVENSKI NAKODV dne 2/. novembra 1921. Stev. 26S Polifttna situacija. — Beograd, 26. nov. (liv.) Kabine tn a kriza se zaključuje. Politično Bitvuicija se bo tekom prihođnjih dni polinoma razčistila In rekonstruira* na vlada bo prihodnji teden lahko pre-vrola pošlo. Z rekonstrukcijo vlada ie pa tud! podana roožuost nait>dni skup-ačini, dn konca in izvede svojo nalogo v zakonođaii na podlagi naše vulov-danske ustave. Odnošaji med demokrati in radikal-ei 6o postali boljži. V vseh političnih krogih uvidevnjo, da je krx»licija demo-kratov in radiknlcev, kakor rudi ostalih strank v državnem interesu neob-hodno potrebna. Tekom včerajšnjoga dneva 80 se pojavili zanimivi |*»liti£ni dogodki. ki kažejo na povoljno rešitev Vprašanja rekonstrukcije vlade. Na Pa-fcićev poziv ee je vrši I vč^raj sestanek predsednika demokratske stranke g. Ljubo Dovi(A>vića z rnini.«tr3kim pred-: tjednikom. G. Pašić je šefu đemoknt-*ke stranke odkrito pojasnil rolož^j in i bazo, na podlaci katero se izvrši rekonstrukcija vl-ade. Povđarjal je rudi, 'da fo de'o v narodni skupštini fimpre-|Je pričeti, da ee izve<1ejfo v?i znlconskf ;»ačrti. Med obema čofonm j<» bilo po-polno soglasje glede rekonstrukcije >lade. Dalje Je ImeI ob 16. plenarno se£> 'demokratski kl uh. Na seji so demokratski ministri dali klubu svoje port-folje na razpolairo. TAom današnjega dne bo klub on*!r>?al o os^bnh, ki naj prevzemo portfelje mini<=trstev, katera Mivzpmnjo eednj demokrati. | Tuđi radikclni klub je včeraj imel tvojo sejo. V klubu !© \'adnlo mirno razpoT*>ženja. Tndi radiknloi so sr»rej Ijedelski minister g. Ivan Pucalj ukre-ne Uto korake kakor njegovi ostali to-variši. Sejo Sd udeleži tuđi na* praški poslanik g. dr. Bogom i 1 Voftnjik, ki k* ni odro to val U Beograda, kakor imo to včeraj javili. — Beograd, 26. nov. (!«▼•) Tekom snoene^d večera ne je ugotovilo, da \lada med radikalci in demokrati po-|>olen sporazum glede zaaedbe MinUtr-atva not anjih del. To ministrstvo ostane demokratom. Radikalci so v avojih zuhtevah popustili, samo so izrazili zeri.«, da prevzame ta jK>rtfelj kaka druga osebno^t mesto dosedanjega notra-njecra ministra. V političnih krogih za-trjujejo, da na žaljo ministrskega predsednika Pašića ostane Svetozor Pnbi-čević že nadalje v nj^erovem rekt>nstm-ir«mem kabinetu. Obdržnl bo najbrže ministrstvo presvete. Gledo notranjega ministrtva kroži vrst. đa pre vrani© to ministrstvo hrvatski demokrat dr. Edo Lukinić. V kombinaciji na je tuđi pred-sednifc narodne skupšfino dr. Ivan I! i b a r, ki vsted B\*>ji' objektivnosti uživa znupanjd vseh političnih strank in tuđi hrvatske opozicije. Novi notivt-nji minister bi imel po izrčoni želji kralja nolos-o, dočeci sporazum s hrvatsko opozicijo in RftdiČevci. — Bcocmđ. 2R. nov. (Izv.) Ko se T»ar1«men?ami klnbi vlađnih strank definitivno spornrumf jo £l~»đe tninistr»ke li^te. ho miiiistr%ki fvedseđnik podal i!**mUij/> •cd'spipga kabineta in takoj 7aprosil vladarja, da imennje rekon-armirano vlado na podlaci predložene liste. naš hraSi o albanskem uprašanln. — Praga, 25. nov. (Tzvimo.) Ceski listi obširno nricbčujejo vsc-bino inter%iewa, kntereča je imel dopisnik »Associeted Press« z našim kr^'iem Aleksandrom v Beogradu. Princ Pfivle ie bi! kot tolmač Krali je iz7avilf da so vse vesti o ntegovi odpovedf. ka^or tud! povesti o njego^ osebi, ki so b^e ra7-Slrtene za Časa nie^ove^a bivanja v Pariza, brez vsake nodla^e. Njegovo zdravje je sedaj Izborno in fe kralj srečen, da more bivati doma in tako pripoiriočl k reSitv! vseh državnih problemov. Kraljestvo Srbov, Hrvatov fn Slovencev, je dejal kralj, neohod- no potrebuje za svoj mirni razvoj trdne meje, ki bodo Srbe, Hrvate in Slovence branile pred vsemi vpa-di albanskih plemen. Kralj ie i^ra-v\\ i^panfe, da bo velenoslani^ka konferenca, čim se praktično informira o položaiu Albanije, brez dvoma premenila svoie odloke. Dosedai nam priznane teritorijalne koncesije so nezadostne. Krali je dalje izjavi!, da so o Albaniii in bojnem razpoJoženju albanskesa naroda zavezniki napačno informirani. Krali se zanima za razvoi washinštonske konference in ie izrazil simpatije Ameriki, ki ie rudi nripomogla k našemu uiedinieniu. Po!iff£n& veifL /" =r Kotranje ministrstvo ostane de-I6okratom. Minister dr. Krizman fe Včeraj tto končani ministrski seji izja-vilt đa bo ministr=tvo za no'tranie stvari ostalo Se nadaljo v rokah demo-Jkratov. — Tcži5?e rcšitve križ« Je v kin-trili. 1% Boo^r^d.^ javljajo- Po četrtko-vi eeji mini6trske*r.i svota, na knteri se Je Fklenito, da s»o teži5Ce reševanja politično 8itaaeije prenese na klnhe etrank, se Jo položaj razbriatril v toli-liko, đa so izločene vsc kombinacije sa izhod ziinaj kroen današrj« koalicije. Bnđikalci sm^trafD za primerno, da Jnornfo v kabinet v?toniti inT»n"?l ljudje, dofJrn stojo drmokrati na Rtn?»5?n. da mornio r n;nifi»trstvo vstor»;ti nnjPolitika«, da je prriskovnlni sodnik definitivno dovrfil ©bfr»?,T^o "prot! atent^torjem na regenta. Obtož^a je zelo obsežn.1 In bbsega naj-važnejše momenta komuntstične pror>\-fffinde, posebno k.^r 5e tiče poslodnjih toz to« pT?>pnornnd popolnila ?e s po^bnira dodatkom, ki govori podrobno o aten- tata v Del ni rvah in o poTnenu procesa, ki s© je vrMl v Zaerebu. = NaSl musllmanf. »Jueosioven-ski List« pt5c med drtisrm: Mti^iimani so po svojem družabnem in Dolitičnem položaju, po svevih kultu^iih in humanitarnih or^anizaciiah polejr Srbov in Hrvatov v Bo?ni in Hercegovini tretji odločujoči element. Tak je stvara! do-ložaj,.ki ?c v resnici škodHv za nafo korsolidaciio. toda politki, ki iTiai** dolžnost urediti našo državo, moraio brezpocrojno računati s tem Doložaiem. Eden nafvečiih nedostatkov v živle-n;u naših mu^limanov ie ta, da nišo nacionalno zavedni. Muslimanski inteli-srenti so se nacionalno criientirali z ozf-mm na okolico in na Iiudi. s katerimi so bi'i pojrosto v kontaktu. Staro nasprot-stvo med Srbi in Hrvati ie otczTcočilo mnsl'mancm nacionalno smer. Muslimanske mase so nsta!e r??»pram nacionalni zavesti popolnoma hladne, v ver-skem nimbusu brez razumcv>nia svo-bode in brez Hteresa za onl^č^o borbo fn nje^e čile. K te^u prde 5e razredna razliVi. Pri naših muV:manih \t §e vndno ukorcti'niena razredna razlika. Ostal ?e med ntimf s*5fem natrMrtr-h^Tnefi:a. konservntivneea ž;vl*enii. Mu-«!imani so rn7dct:eni ra več katecroHt Na eni strmi hbtrostan'e. na dmd skra na bedn. Osvobojenfe Je našlo muslimane v obupnem stanju« Po osvo- bojenju !e stal muslimanski det naSega naroda pred neštetimi vpraSanji. Muslimanski Intciektualci so priče li s politično organizacijo, toda psihološki moment ni bil uhođen. V muslimanskih ma*ah je Imela uspeh k politika protesta in nezadovoljstva, će tuđi ima muslimanska organizacija iugosloven-sko firmo, vendar niti od daleč ni ju-koslovenska iz enostavnesra razloga, ker je neverjetno, da se more masa na-enkrat iprcmenti v nacionalnem oziru. Veruicmo, da čutijo posameznl intcli-Kenti potrebo ju^oslovenstva. toda muslimanske mase tega ne čutiio. Ta organizacija je pri volitvah popolnoma zrna-gala. Volilna parola fe bila: absolutita opozicija. Muslimanski poslanci so v stvarnem parlainentarncm delti pnka-za'i mnogo razumevania in uvidevnosti. Priznati moramo, da so muslimanski poslanci mnogo koncedira'i interesom in potrebam države in naroda kot celo-te. Konstatiramo, tia so muslimani pre-ili Iz popolna negativne politike v stvarno konstruktivno delo. Ali bo voliHa masa odobrila ta preokret? AH bodo Imeli voditelji toliko potrpljenja, tla razložijo svojim volilcem odnoSaie med državljani in državo, da obrnejo volilce od melanlioVnesa glednn'a na daljnl verski Iztok, ki ne more biti več merilo za Življenic naših mustimanov? Na to bo odgovorila muslimanska mnsn. = Zunanje po«o)Uo čcškoslovn^ko reptib!?*io. Poslanik VopiČka. američki Ceb ' ' -e pred vojno zastopal severo-ame Zedlniene države na Balka- nu, je iznosredoval posoiilo za če^ko-slvaSko repub'iko v visini 2 in pol milijarde KČ. v Ameriki, katerega se tide-Ieže poleg ameriSkih Tinančnih institu-cij tuđi češki američki kapitalisti. Po-drobnostih bodo dogovonene prihodnji teden. — Po izkazu Ouarancv Triist Company ie Če^k «fova5ka renubTika dol?*a američkim 7edinienim dr^nvarn 91.180 dolarjev, kar znaša 8 mili::onov čeških kron. = Poljska zbornica sprejme če?!cf»-oojjsko pogodbo. Knkor znano, fe vodf-la gTavno onozicvfo proti čeSkn-ooIrki pogodbi poitska 1 rdska stranka. Na zadnjem velikem /horovanfu stranke pa ie prišlr* do preobraća in spre.:et ^*e bil sklep, da bo stranka v zbornici dugovala za č"c§ko-DO??sM doeovor, snmo neke pogo'e stavi glede me*. Tako odstopa stranka od opozične taktike in tako fe sprefetie če^Vo-noliskega dogovnra za-gotovl;eno. S tem se o;ači pozicija obeh držav v prav izdatm meri. kar more ugodno vnltvati tuđi na slovanskf jug. = Nem§Jco voja^ko organizacije ▼ Porenlu razpi'Sčene. Iz Kob?enca poro-čaio. da ie vrhovna medzaveznišVa k*>-misi'a razpustila vsa društva bivših častnikov in vo.fakov. Zajedno Ie nrc-novedala it5:tano\itev novih podobnih društev v Poreniu. = Papež m sretovn? mir. V zađ-n*em konsistonl?; ie panež mec1 drugim omen:al, da države, Ki so se osamo-svojile no vojni ali raz^irile svoja ozem-l'a. riimafo pravice reklamirati zose nriviTegr;ey, katere Je sveta stolfea dala preišnMm državam potom konknrda-tov ali posebnih dojrovorov. Ako hoče'o te države skleniti r/ove dogovore, ie sveta stolica prinrsv'iem. ž nilmi poea-tat? se tozadevno. NndaVe fe pnpež po-tožil. da s| narodi žele notran'ega ?n zunaniega miru. mora na z občnlova-njem konstatirnti, da mirovne pogodbe nišo bile zaneča'ene z mirom duS. Skoro vsi narodi, predvscm pa ev-onskf, se rmha"ajo v tako oštrih konfl'ktTh, da človek vs^k dan bo!j čnM potrebo bo-ž»e pomoči P?vei se >c končno spom-rril wasMn2rtorT«ke konference in feTcl zhorovalcem. da bi jih Hoz raz?vet!:il, da hl se odvTnila vsaka nevarnost za nove vojne. — Rnzpn!»t wonmrhi«»tionih drnMeT r Nrm^iji. Iz l^eriinji jnrliT?o^Bb.^rh - Hub^r-tu**, >Aulorkc. »H^vdfhmrh^ ??i >RorMand«. UdefeSKa pri r«xpnš??i>ih orer^nizariT>h f© bo kfznovplft 7. clnho 50.000 mark ali * »^r^r^m trrh mr*<*-c#?v. IT«i?!puRt je v^krrt izret'no rn^tl*o N%*tion dobil Cleman-ceau za vftaJc ^lanek ▼ svojem lUtu 10U0 franko \. = Not ruski Ost v Sofiji. V kratkem prične izliajatl v Sofiii »Svobodaa-ja Rjećc kot glasilo skrene desnice kadetske stranke. = Ja|>onska bo sahtevala odstranl-tev v»eli pomorskih baz ▼ Tiheia Oce-fiiia. Ja poneko časopi*]* pia^ eoglasno k wfisiiingtonski konferenfi, da bi o.stal v«?s sporazum gl^de zni^nja bro-dovne?:«! oborož^vanja bi'ezpoiTiembcn, ako bi <»>segaJ eamo brodovja, kftjti pomjr&ke baze ni?o nič mari] va2<*n faktor, će n\6o m>gočo celu izilutnejisi. Radi te^-a nfisvetujojo japonaki vladi, da Re m<>rvnhlj«»na, da podere trd-njave v Vajhajviiju in morda tuđi ono v llotikonffu, Zietiinien« države b>lo napro.i^ne, da r.-^j n<* i/vrčo namonvi« nih utrdh In pomorskih baz na Manili, Flavajtt in Gu/imu, v kompenzacijo za to pa bi Jnt-onpkn podrl.i svoj*? curom-n« bateri'e, kl lili j<* prod kratkim x^ra-dil-* na Honinsliih ot^kih. ~ Rr>/»ndcn p4>!jski ffT.i«. V* reviji yU E-t Poinnaifi« je pri >bčil J. 5?rwi-pa poti naslovom >Po!isk:i in C*^ško-slovn&kac članek. v knterem Izvnja, da bi fiTt>m^uni Poljsko •§ Cf*žko*l ">vaško dal Poljski r^nppluvo jamstvo »a mir in konco bi bil rtr'i l^^ende o pnl?«k?m inio^rijiflHrmti. Poljsko - ^e^lcjsl-f.^feko rbližanje bi rnmnožilo vptiv in vrio-ft^vam> Poljsko v Srednji Kvror-i in na juni In pri^pev^lo >i k t^mu. da bi po mal* nnttnta izgradila v šir?r» zvf*-r3 držav Sredrje Evrope in Balkana. Iz finSs firsffecfne. — Požar v beogradski bolnici. \z Beograda iavljaio, da je včerni doDoIr^ne. nastal požar v voiaški hodnici. Požar je nastal v haraki od-de!ka za tuberkulozne. Vs!ed pre-več zakuriene peči se ;c pod streho v/^alo tramovie. Resili so vse bol-nike in vso bolniSko or>ravn. Baraka fe do nolovice zcorela. Skoda je minimalna. — Por*ljnl!c timo^kf divizije. Za r*r reljnika timoške đi\i7ij?k* oblasti je imonovan peN*>tni polkovnik Mijo "Pili-povic, ki nastopi te dni svoje mesto. Slavbna In fauna đela o Mn&lfanL Zadnji dnevi novembra značilo Kontc stavbnih del, slasti zidarskih. Letos se tu in tam $e defa. doklcr bo seveda dopu?Ča!o vremc. V zadnjih Stirffi tednih ?e !c na stav-b(5č'h t delom hiteto slasti rrl poslopiih. ki }ih bo rnnjjroče spraviti *e pred rimo pod streho, fzrabila sta se vsled tetja vreme In Čas kn'fkor so v to priporro^le detavske moči. Napredck ie bil v te) dobi nano 72 banJne prostore, v nadstrot>-ilh pa *■» stanovanja nraidri?t\ii. Pri stavhl palače Trboveli^ke premctrokonne dmibe je zidovje do^rajeno *f1e do viSine prvejja nadst-orla. dab Prronski cesti si zgradi vilo tuđi dr. firocclj. Zgradba I;rund cr* jeve v.lc je do^rajena. Privelo se je z zgra-dbo Ujnckuvc vi'e. fnžener Zc^anek In zl-dar^kj mnjstv'r Curk pričneta spomlr.-ii nm MIrju z zgradbo svoji!) vll. Stavbna zajru* ga slov. prefe^orjev zsridi si spomladi o idi pet dvojnih v:l. Iz vseh že d^urajenih. Kakor iz prnjckt;ranrh vi! na MirJu se ka>e, da bo na teh zcm'jisčih na*tnb v pri^odnjih đveh. xrch lefh čedna ko!nn!!a rralih vfl, naselb'na srcdn'ih slolcv, kl so pog;i*nni in praktični dovo'J. da si t motko energijo RraJe svola domtivia. ker iim v tc!\i» dveh let niti občfra« niti državi ništa rnafi pre-skrbetl potrebne strehe. kakr«na )!m ie b la 7-lastl zadnja do'Žna preskrbeti! S tem od-Inčnim korakom de-lani ra ^entpererskem nasipu pa obrtni prostor*. Na Krekovem t^eu sr ijvrš-iielo v prltfičju (levo) Vokačeve M*e adaptacif-ska d^a t* irjrovske prosrore; tekom /ad-niih dveh mc^ecev pa so bik v traktu oh Kopltarjevl ulici izvršene v spodn];h pro-storlh adaptacije za tobakrrno, mekima In troovsko prndatalno. Pabfa >7.ič.isn« de'avsVe ravarovalnice foper ne7?>de« In »Okrajne hnlnf^ke blagajne« se prične era-difl ob MihloS'čevi cesti (od Pa^ovčove do Jenkove hT*e) prihodn)o pom?ad. isto-ta', kakor čujemo, prične pnhodnle leto tudl Ju^na železnica z z^radho direkousk©« ca posiopja v KoodvorsJU, odnosno Praža-kov! u:lcl. Tlako%an!e Sv. Petra ceste Je Iz vrlino do kr!2I$ča Kolodvorske ulice. Tlakova-nje NVolfove ulice In poprava tratoarja sta končani in popravlien Ie tud! asfaltnt tra-toar ob hf?ah na BleKveisovI cesti nasprotl v'adne palače. Stavbnejra materijala In de-lavcev ie !r!o že primanlkovatl. ker Ie ta» posleno^t obHi. Med Z'dari! se nahala pri enl Izmcd rt>kal5nih stavbnih tvrdk tudl par TrlaČanov-ltaliJanov. V mestu Je cdprto Se lepo Itevfio oh-sefnlh stavblsč ob najbolj prometnih ce-stah, odnosno ulicah. ki hl j!h bilo takoj Iz. rabiti. Tu imamo v sred ni mesta stavbifSt msstne ohč»nc na Vodnikovom tr^ti. Ker sta v radnji seli stavila dva občinska ?ve-tova'ca zelo umesten prcdlou, da nai se prične t tgradbo masJstratneija pnslnpja, 1c upanje upravljeno, da dobe mcstnl ur.id! žc venJar enk-at dostojne prostore. Iz prodaje stranskih dveh hi5. bi mestna ott^.na skupila nad 2 mili'ona, svoje stavbK£e *rna na Vodnikovem !rcu v rezervi, za ostali *tavbne stro'ke pa naj se najame posolila Kfe dntsod stavbK!e kupovati bi bila pa naravnost potra*a. Seveda b! bilo treba se-?;dat! praktično in prostorno po-slopje (tv.đi za prihođnjih 25 do 40 let!) In tak© odJetke kakor Je n. pr. scd.inja »Knjifnfca« In lArhiv« združiti z recist'a-turo. S prostor« naf bi se ne tratilo. Po» s'opje na Stfrl fronte bi dehlo parado sre* dišču mesta in le. ker se ni ob potresu na to mfsMlo. fe skrajnl čas, da si občina sedaj to pos!op|e postavi. Ražen te^a Smamo r o-gastva doslej r>dkritib dr-/o1 ne morejo niti primerjati s tem! zakindi. Poslej je no*5il rudi redno vse žepe polne kosov zlata, ki jih je jemal v ro-fe© vedno znova ter jih ogledovAl. ka-\t*T bi ne ležala ta kovina povsod na-okoli. Ko eva ga odvadla v ivojo kočo. je nama pripovedoval, da ge |t> reži I Cila-tun, kraliev brat, katere^A ie bil ozdrrt-Til e krstom in iroiitvijo. Cilatun ]e bil namreč težko bolan, ko smo prižli na «tok; ž© Štiri dni ni nifi več pfovoril, in vsi čarovniki in sve£'aniki malikov r«iso irfcgli premazati njepove bolezni. Takoj po krstu in ko je Pedro molil nad njim, pa se je počutil bolje In Irtnalu nnto je okreval. Iz hvaložnopti |e torej Cilatun kaplnnu rešil življenje, ker pa je vzel v B>t>jo hi5o, t»dkodw je po tem ka plan utekei v goid in ▼ samotne gore. Jaz sem bil eilnd resel, da sem na-1«1 tovorisa, Snloja pa je bila nema in Sdiostna, kakor bi ji Po>ral sem jo tolažiti. V noči po Pcdrovem prihoda pa •em sopet »liSni ono |?rdo In tužne ptičje križanje blizu naše kolibe; ker M* tutiL da te i« tuđi Salaj* sbudiU, | ?em jb rprašal, kakS^n ptič ja to. Ali I rr>ornl srm jo f*old koče, r ka ter i sem bil zaprt in privezan. NiJto sem jo TpraSal, Je-ll tudl njej Že kdnj krik tejara pti?fi n.iznonll neare-6o; ono, pa mi je stiskala rok© in me poljuboviila, kakor znajo psoljubljatl Ie čpanske žene__ Naslednjaga dne je tezil don Peđrb po razv*linah in £C je vrnll tako zme-den, da sem videl, kako ga jle zbegfal Dopled tolikpp« zlnta. Go\t>ril Je te o tem, da so ti kupi zlnta nvizmerne cene in da bi človek « njim! l*hko kupll vm kraljevino Eastilijo. Zvečer je ftel s raenoj na neko visino, fedkođer sa je vld?lo na travnato plan javo In na neslrončno morjo. >Knj rse bi človek lchko dobil sa te gomi'e zlntfi.c je dcjal; >a tu leže neporabijenet Midv^ sva najjbo^atejSa moška na ev*tu, a ne bbva nikoll nlč#-iv ineU p4 teg* bogastv«.« In elikal je nadalje, kakfc bi se dalo živeti r Sevilji in kako M pa svet občuđowil in nm etretr^t ^° P» *em »•dpovoril, da n*>r-em ra »mi Sijati o tem. ker je bres fmisla in k«»r nikdnr re oetnvira tesra otoka, mi je odpovoril. da je že onazil, kf»kt> »cm z življenjem « Io žrrv?ko f?rubil f.9 tmIc« stremljenje In da pem na najbolji poti, da po-iSdbfm evoj^ krSr/instvo. Sai ** niti ne epominja, ifla bi bi! kr^til Palnjo. Ođvrnil sem. da je to pać TPorro^e. ker je bila SoUija s drupimi vred neke rrsfe sve^^nlra in bo •© vte take otebe k'Tl^enjIu odteirnile. Nato on: Prnv z.^to je t^m boli potrebno, đ* jo tprejme v kršćansko oblino, lrer ne more dovoM>vati, da živim ž> nadalie ^ palanko kakor ▼ zakonu; ali ji nikt>H ne povem, d« pojd© prav gotove ▼ pekel in da bo zavriena prad božjim obličjem? NjIo jaz: Tešu bi j«z nikoli ne eto-Hl. S«ij me je refeila «mrti in ie l^cm botel žaliti. Kato onr Tb bi Wla lepa hvalei-nost, ono. ki me je resila tel^ane smrti, aato Izročlt! dn&nl smrti? N«to jaz: Povem ji torej r«o in jo prego\orim, da to da krstiti. (Dalja prlh.) Plemenit raož. Korejska pravljlca. Kim - l-o - remi ee jo ožcoil % mlado, krasno ž^no, Cou - ei. Kim - bo - remi p.i je mnogokrat ^dhdjal z doma <<*r je ru§čal ženo samo. N«"ki ftfudcnt. *in ministra Ni-§yu-Uja ee je zobljubil v C'ou-si. S posredovanjem n^ke Rtarke, ki io je dobro plača i, je izrazil mladi ženi svojo Ijubezen in jo profil se^tanka, To>da brat možA Cou - f\ t* poslal njenim« možu kratek dop>s: >Pridi! Nrsredafc Ko je Kim pri*fl, mu je sel brat naproti, ma pove&il vse, in &U tta k hisi Kimovi. Kim je pustil brata za ograjt*, lam pa jo je preplezal. pogle-dal v sol»o svoje žcnie. se vrnil in dejal: >Zmotii ti se. SamA je in spi.« Potem se je posfovil od brata In se dfclal. kokor da se je zopet vrnil za kupci-£>. Aii ko j^ bi«*! oJSel. a? je vrnil, kajti poetopaft ]• bil t aobi njegove iene> I I on, I žena Kimovn sta že spala. Na stoičku p.i je šo stnlo zdanje, ski-terim je iena postregla svojemu ljubimcu. Kim je fcprezr*> prehudil tninoVfr« pustolovca. Ko se jo z»tvodM. mu jr» «le« jal Kim: »Vidiš, da bi te zdnjl^ loliko uMI. Tod« ti si mlad in s ^vn.iimi epo-sobnoptmi obrtaj ie mi/jgo. Evo, žga» nje! Pijva!c Ko je mladenič pilt ga je vpr.iftal tt*>Ž: >Ali ljut>ia mojo zrno tako, dn bi jo vzel 2a ženo? Ako jo ljubit, se Io-čim oZdTO6 ni primerna«, je rekel mla* dl i. >Tor^J pij 6e.< \* d*1]«! mož. >a potem odidi in ne prišli nikđflr vrr k uji, za krt ] jaz jo ljubim tako, da 5<>m si f> va»l z«» žm©.< . Afladič je lzpll. oMjuHl, fTa. n« prida več fer je ostnl mož - hrse ženo. Sedel je na konja in odjezdil i* svojo kupčijo. Mesec dni se ni vmil. Ko pa »? je vrnil, je naftcl ženo. ki je bila srečna zaradi nje^ovega priU>d.i. Kim jo je nržno olid in nilvd.ir Ji ni dal niti slutiti, da ve ni^no tajnost 263. itev. .oloVl-^oKI nakuu', auc 27. novembra ittti. si ran S narodno gospođarstoo. — ng Flnancijeloi položaj v Belgiji. Iz ekspozeja finančnega ministra Theunisa o položaju Belgije je povzeti, da bodo dokovi Belgije, ki so znašali pred vojsko 5 milijard, dosegli koncem tega leta snesek 34 milijard. Teh 34 milijard. preračunjenih v zlate franke znaša le 14 milijard. — Premoženje in do* hodki dežele, ki jih je treba vpošte-vati ob cenitvi javnega dolga, so se izravnalno v istem razmeriu pomnožili kakor razvrednostitev de-narja. Vrednost nepremičnin, do-hodki. plače, mezde kakor dobićki vseh vrst v trgovini in industriji so se se v večjem razmerju pomnožili. V dokaz temu treba le navesti, do-hodke državnih železnic, ki bodo mašali letos eno milijardo frankov proti 334 miliionov leta 1913. — ng Borza v Benetkah. Ob tideležbi skoro vseh bank tega me-sta in velikih trgovskih tvrdk se je vršil ustanovni občni zbor »Družbe za ustanovitev in za obratovanie borze za blago in za efekte v Be-netkah«. Predseunik trgovske zbornice je izjavil, da je šteti med glavne naloge borze pospeševanje trgovine z Balkanom. — ng Finančna vest iz Nemčije. Banka »Dresdner Bank« vrSi napovedano zvišanje glavnice. Del-niška glavnica se ima zvišati od 200 milijonov na 500 milijonov, od teh se ponudi 175 miliionov delni-čarjem. Zvišanje glavnice se utemeljuje z razvrednostitvijo marke na inozemskih trgih, z rastoči mi zahtevami, ki jih stavita na banke trgovina in industrija, ter z znatnim i stroški za stavbe, ki so potrebne, da se razširiio prostori za izvrše van je pomnoženih poslov. — ng Francosko - italijanski trgovski odnošaji. Odpoved fran-cosko-italijanskega trgovskega dogovora od strani Francije je napo-tila Luigija Luzzatiia, ki se je leta 1898 udeleževal pogaiani glede tega dogovora, da ie v listu »Corriere della Sera« označil ta dogodek kot jako opasen za dobre gospodarske cdnošaie med obema deželama. Korak Francije je tem bolj iznena-d?l, ker so se še jeseni letos v spo- razumu z obema vladama vršila med franeoskimi in italijanskimi industrijalci za izdelovanje svile na podlagi avgusta meseca 1915 v vili d' Este storjenih sklepov nova pogajanja. Najbrž se je v Franciji prezrlo, daje Italija ob izpremembi tarif kar najbolj možno upoštevala franeoske interese. V Italiji je bilo tem povodom dokaj nezadovolj-nosti radi neenakega postopanja. Nova pogajanja utegnejo biti še težavnejša nego ona leta 1898. Lu-zzati o požar i a na carino za svilo in vino ter koncu je svoj članek z be-sedami, ki so značilne za njegovo osuplost: »Mislite si stavbenika, ki je delal dolgih 10 let, da zgradi na neugodnem stavbišču solidno stav-bo, in se mu poslopje zruši, ne da bi vedel za pravi vzrok. Potcm bo-ste razumeli duševno razpoloženje pisca.« — ng Trgovina Nemčije a Francijo. Francoski statistični urad objavi ja številke o uvozu in izvozu Nemčiie v prometu s Francijo za čas od 4. januar ja do 31. avgusta 1921. Nemčija je izvozila v Francijo blaga v vrednosti 1.758,795.000 frankov. V tem so zapopadene dobave premoga na reparacijski konto v znesku 892,313.000 frankov. Potetakem znaša i o blagovne prodaje Nemčije v Francijo le okroglo 866 milijonov frankov. Franci ja jo prodala v Nemčijo blaga približno v še enkrat toliki vrednosti, namreč za 1.622,940.000 frankov. To pomc-nj a rudi v primeri z istim časom v letu 1920 podvojitev, ker se je tafc-rat navaial francoski izvoz v Nemčijo z 812^ miiijonov frankov. Nemški izvoz v Francijo je znašal leta 1920 okroglo ljl milijarle frankov, od katerih je računati okroglo 494 miliionov frankov na dobave premoga. Če se prededa se-znam blaga, ki ga je Nemčija kupila od Francije, se na|de na prvom mestu volneno blgo v znesku kakih 320 milijonov frankov, uvoz bom^ baza pa 108 milijonov frankov Vina se je izvozilo za 43 miliionov frankov, usnja za 126Vt milijona frankov. Gospodarske uesfl. Beclokraajska železnlca — kočevskt pofl-tlknnL Trasiranje Železniške prose nlkakor v! !e tehničke narave. Tehnika Ima služiti dr-iavni politlki ozir. njenim nalosam, realnim ciljem narodne?! in sveto v-n e e a eospodarstva. Železnlce Slovenije torej se ne smejo orijentira« le na Slove-nijo. neco na narodno gospodarstvo vse države in njene interese, po njih pa na svetovne. Svetovne interese diktira Jugoslaviji dehtvo, da Ie na Sa država za vse severnejše dežele osrednle Evrope pomorski prag, preko katerejsa mora većina osrednje Evrope, ako hoče do Jadrana in preko Ba'kant na Esejo. To ie orijentacija našim 2eleznicam, od severa na Ju* In nasprotno. naSIm longitudinalkam, od zapada k orljentu pa našim transverzalkam. Na t! dve smeH se morajo naravnati vse naše ostale železnice, zakaj jasno Je, da se mora Slovenija « svojlml se&undar* kamt In lokalkami ravnati na državo, ne pa država na Slovenijo. Z geopolitičnega sta'iFča, kl ga je treba končno vendar za vzeti, mora Jueoslavlja orijentirati svoje železniško omrežie tudl na svetovnl promet, ne pa stiskati se v svoj kot Ceprav Se tako velik kakor Je Balkan. To Je splošno teoretsko staliSČe, Ići ga Je dolžan zavze.tl vsak tehnik ob jfrad-ni! slovenskih železnic. O. «. Ine. Klod'S in Horvat sta « znanim svojim ŽelezniSklm projektom glede Da'madie — izvzemSI nnsko Crto — to staliSCe Že osvojila. G*e-đe proje ČrnomelJ-Severln taklsto, pa de-ioma tudl za Reko. Tudl betokranjskl že-lezniSki problem: Nnvo mesto-Metllka ©U Novo mesto-CrnomelJ-Mc.t'ika Je bilo re-.*ftl s tesra tranzitsko-prometnega staliSča. Pa sra nišo! Avstrijska železnISka uprava |e to sta-if^Cc — še ćelo proti intencHam vojnega min'str^tva — ignorirala. MetliSko alter-nntfvo si je le a priori Izvolila za svojo oficra'no a'ternativo in se borila zoper Čr-jiomelisko. Nastopala je najprej proti projektu s. vlad. svetnlka Župneka, kl Je za-stopal gorsko varifanto Črnomeljsko, potcm pa prott dolinskl varijanti. AvstriJ. ^e'ezn. uprava nikakor ni hotela dati belo-J:ranJ^k1 železrtfcl svetovnega zrtačaja. S fem se Je že!. uprava izneverlla svoji dr* rnvnopolitičnl nalogi. zataHla Je načelno držav. svoje dolžnosti pri železnicl, kl Je imela biti velikega narodno-gospodarskega oomena ttidl za AvstrlJo. Ing. Klndlč je v 229. ŠL »Slov. Nar.t omenjal tudl ponesreCeno be'okran?-kranKko čelcznico v delu Rožnl dol - Cr-rjomelj. Meni. da Je poleg ravnatelja zgrad-h« tfa pm čerečenja kriva rudi dunajska i„ieTn}5ica direkcija. KiodiC pl5e. da Je ne« !:pAo 5pričo prevelike previdnostl ali pe-^.nfnnstl zaradi tehniSkfh (geo'oSkih) te-vkoč dala železnKka dirckcila iiedolžne^ ^n serni?kemu predoru neverjetno (viso-f o) niveTTteto. s cimer Je bila pokvarjena '*sa rampa od SemIČa do Craomlja. Kot takratnf načelnik črnomaljske »o- MČne uprave čutim dolžnost, da omalem l.ckoliko tuđi vero v »preveliko prevdar- iMtc vadbene direkcija li tospođov ofcoU nje: poudarjam takol, da ie bila tista do-zdevna prevdarnost ali prevldnost zgolj pretveza. Prigodba z niveliteto ni bila plod kake katamitete, nego plod sistema« kl Je služit predvseoi aernikla elementom ob belokranjskl železnlcL Ono pokvarjenje Črnomafjske rampe ni namreč edina ielczniSka hiba, ki je bita ž n]o udarjena Bela Krajma ta pastorka vseh pas tor k razpadle Avstrije, nego Je takih bistventh ielozniSkih hib, zvezanih z ono prvo hibo. Se ćela kopa. Zapričetek vsake železnISke trase se mora ravnati ražen po spoSetka omenjenih glavnih nače!Ih Se po pravcu, da Je sveza dveh krajevnlh točk kolikor možno kratka In to v horlcontalnl in vertikalni crti. In da ta zveza poišče za prehod čez h ribovje (vodovja i. dr. se tu ne dotikam) najnižje točke. Jasno Je, da sta oba pravca v načelni zvezl. da pa se je belokranjska želez-nca kot sekundarka mogla držati v bistvu le drugega pravca. V sistemu kočevsko - beJokranjskega pocorja je Rožnt dol s Potoki najnižja vsedlina, ki veže novomeško Krk Ino ravan s čmoma'jsko Kolpino kotlino. Ta vsedlina je v primeri z o*ta1imt gorskim! prelazi tako nizka (okoli 350 m), da j« nje uporaba opravlčena ne le za zvezo Novega mesta z Metliko na Cmomell. nego tuđi na Metliko samo. Omenjena vsedlina do-voljule Iz Novega me«ta graditi železnico z največ l8*/w, torel doMnsklm maksimalnim strmcem. Tak strmec je bil prvotno tuđi projektiran. Toda građbeno vodstvo se it oč Vfe-ga »početka ni oklenilo edino pravega načela, da Je maksimalni strmec dotnčen le za Izjemo. nego Je Sto s svojo traso Volikor možno visoko, namesto da bi bilo 5lo kolikor možno nlzko. t J. ćelo pod Laže ter vrh sedla nad Oabrom. Na Čigav račun? Na račun gorske nizine in že!?znfpr«te vmes« ie drug tehnik. hi ta tehnik Je bil teh n i k-pol 11ič a r! Rampa seđanje belokranjske feleznice gre ob spodnjem delu brega Kočerskega gorovja. Zapadno belokranjsko gorovje f% bilo spričo nekaterfli tamkaHnllh nemfkih (kočevskih) naselbln pod AvttrIH ena onih zloglasnih »nemfEklh postiti«, od k»-terth Je takrat prihafato za đomače slovensko ljudstvo toliko gorja. Ta kočevsko* nemSka »posest« Je bili n Nemce posebno razna. Tam Je ncmlrvo na račun belokranjskih Amerikancev in pa zaradi vtnstva sl'ilo vedno boli v dolino. Za Kočevsko forovje )• pod načeHtvom ve-ltpo*estvt Turitčtnov napredovalo posebno dobro, ali se tuđi po Rožnem dola «*• mcvb ki ft kolikor totflco li ? krftoTlm, se Je pa to nemStvo z oporo gorjanskega vdeposestva RuperčanoV tako razilrilo, da Je poseglo tam že prc!;o doline na vzhodnt breg v Gorja ne e. V Zgornjih Lazih in. mis'im. na VrSnjih selih so bile iole Schul-verelna. Belokranjska zeleznlca gre od Lazov do tik pred Črnomlja res Čas ob l«| »nemSkt potestl«. To je bilo torcf treba z ŽcIeznBklinl prr>;cktl gradbenexa Todstv* IčlfM in zaščitiK: pomota na karti«; poraba Mrmca 23 •/•• Je zahte-vafa eiobokHi presekov in nezmlsefno relt-kega kopanja brecov ?a kolodvorske prostore; kolodvori so *e đomačlm občlnam v 5kodo postavili nanak In so se. domaćim občfnam r Škodo, dovozi spelja'l tako. kakor ie Mio mv runanjlm infere«ertom SemlČ, največja Žtipnlja in druga naJveČja belokranjska obČina, Je ostal — nem*k!m mnaniim Interesom v prid — de facto — brez kolodvora fn brez dovozne ceste Itd. 2e Iz povedanega je jasno, da Je takrat-no ZelezniSko upravo vodila v Škodo Bell Krajini, v škodo tudl naSim dežetam sploh — ne roka tehničke preudamosti, ampak roka zlobne po'ltičar*ke namere. Cntomaljska rarrp« |e morala dohftl 2&fv* strmea ta to. ker je le- na ta način ' bilo mofcoče. nain'?f?> befokrani^Vo progo dolinko reSitl »nem^kt posest?«', dnlml ko-likor se Je dalo vzeti in Kumpatlju za-nslu2itt — # Derlsm! odsek Narodne banke. Nova decizna centrala Narodne hanke ^^ bo imenovala: »»^e* v^zni o^^ck N^mrfne banke SHS«. Ta odsek prevzame vso trgovino « deviza mi v T^ei državi Včera? h\ imela biti konferenca. na Vateri bi s© to vnra$an*e imelo definitivno rediti. To konferenco. na katero no bili v*M?erii žrastonniki iz Zafifreba in Uubliane. fe finarČni mtnister v zadnjem trenotku odnovedal, ker oseba, ki bi imrla prevreti vodstro devizne^a ods^ka. še ni podala izjave gle^e snrft^ern*!. — Zaffrehška dionička PivovmrriA in slndarna otvori % novim letom v Ljiti^jjani svojo r^loro. katero bod« >odH g*#*. Ivan Bajž^H v Sno^nji Sipki. PHporoM pf» ranjenim irostilni-fnHrFo in zarotavlia jih poVrrči r na)-Ik»Tjšo In nrvovp-:tno kvaliteto. Zafož-nik ff. n^Jžrli bo zastopad pivovaru« po vsem Krani^kem, — »Anmadija«. Beogradska Eava-rovftlna družba >Šumndija< ustanovila ja prlam! rafitep z<% Slovenijo v Ljubljani, Sv. Petra, cesta 24, nw ©porarj*-iv>o na toza^?vnl oirtA* v današnji Ste-vilki nnSe/ca. li^ta. Ker je to Meto jnpo-Rlovnnskl zavod in plavni zo^top v rlo-iračih it>kaht prinoročamo isteka cenje>-nini interesentom fcar najtoplej?. Pod-pirajto lartno podjetj© In ne nosite svoj denar tujim za var ova Inim đružbam! —S Če^koslovaSkav cabranila ovo« eUđ^orja v na$o dr2aro. Ministrstvo za trgovino in industrijo i& dobilo po-ročilo ii Prag^ i* j© JFeIko*!ova*fca vlada ra^asno v^ilrd nMca valato pre-povfdala iarvoa »Uđkorja v našo državo. — NemŠke banke. Med bankama »Deutsche Vereinsbank« (v Frankfurtu ob Meni) in »Deutsche Bank se ie sklenila tesna zveza Banka »Deutsche Vereinsbank« zviša svoio delniško glavnico od 40 na 100 miliionov mark. pri čemer prevzame banka »Deutsche Bank« novih delnic za 20 milijonov mark v trn ino nosest. —g Be-lokrarnska ielesniea — nem-6ki politikom? Kskor s© fd bilo ^ ^aso-pipJt>v doznalo, j© železnlca v Beli Krajini do Crnomlja %praj©na s gorskim stnnecem (2S m vspona na km). SploŠ-ro sa je sadilo, >-mneva ne obistiniuje. Jj^no r©a postac© to na prvi m*h, te se pomisli, da jo s Požn^ffa dola (550 m nad morjem) do Crnomlja (1&> m nad mbrjom) hi 170 m vi^inek© razlika, tako da priđe, to to visinsko diferenco mzdelimo na 14 km dal jave (z Rožnara doU v Crnom©] j). na km prnjre no t3( ampak — 12 m Ktnnca (170 : 14 r^ 1T1), kar bi ©, kakor zatrjuiej^ c 2 predori tudl dalo dfr-se^l. Viroka, da te je ta praga tako ne* stniaelno skazila, j© bojda laka U na drna^m, to j©napolitl軩m polju. O stvori morđa s> apregovorioio. —H Prorm^an 2©ako* loraik© r©nn-Mik© sa leto 1M1 Is Pra«© javijajo: Po naknadnem kreditu k proraftutu, kl e© Je predloiil k driavnenm proračunu ca lefo 1921. insia^ m leio 1921 sknp-ni lidatki 13,026.000, dohodki p» 15.999.000 če&iroalavmikih kron. Da s* krijcjo Izdatki državnih potreban, ^ vlada pooblašda h kreditnim operacijom do cne»ka 2,623.000 kron, ki a© n» nvajc v]t>rabitl za invetticijake svrhe. . 1921. »d določljo n% 5,273.000 In »e vlada, pooblašča, da dobi to r*oto » kredit-nimi operacijami. — ej nofcodki tobafnr«ri monokli y Italji »naž^jo ori 1. julija f^o 20. ok - »-bra 1 1. 807 mllnonoT lir, okoli 12^ r^i-HJ3noT ve^ kakor liri v istem ča u. IMe!e£Sia Jngs^-i 52000 na ssssiilkl rzzsfaoL V" Nc\v Yorku 30 imc!i razsfa-vo »America's Mr»kir^«i. Nad 30 narodnosti fe razstavilo. kar imajo svoieua najboljšcsa in naiktrakLC-rističnega, s čemur so prlpnmo-li Ameriki, d« se ic povspela dr> te-1* fltališča, ki ga danes Ziivzcma v svetu. Jugoslaveni nišo ziostali za drugimi narodi. Jugoslavenski pavi-Ijon je bil izrazito dekoriran in v njem se ie pokazalo, s čim se ba-viio v glavnem Jucos'overii v Ameriki: 7. rudarstvom, ribolovom. «ad-jcrejo, činkarstvom. vezcninumi itd. Zelo je zanimala Amerikance Rcžekova knjiga o škofu Barabi in nietlovcm delovanju n^-ed In li-janci. Sp'oSno pozornost so vzb!!-iali c'ektrični aparati, ki sta iih izumila Jugoslovena Nikola Tesla in Mirv'lo Pupin. Dne 6. t. m. ie bil ifjio^'ovcnski večer. Navzočih je bilo ra tisočc in tisočc os;b, Otvoritveno točko iu£osloven«ke- Ca programa fc tvorila pesem »Vj#-te_;a ptica toibc«-. ki je znano cna najl©p§ih slovenskih pesnrii. Jugo-^■ovenfVi mešani 7bor pod voi-p':vom c. Končana \o js pel e polno fir4ura?v .r:<). Pcscm io občinst/o 7 divila ?n sledilo ic ršroryo plo-^Lan;c. Za to nežro in merko pe-srni i o, k: izrjl'a. dc^bro In ponizno ^lovanslvo cr-Šo, p? ie zadoncl* Miotiočna juti. °.lovcnsKa m^rselje*-/:.. bo,nj n^£.i peleni hrabrih juna^ kov. Meaoč^i akor^< pesmi »U boj« ki jo ic izvaial moiki zbor« nod voi!*tvom 2. Uudeta ju pretres-lii Jirno cvcTiino. ObČ!n.«tvo io bilfl^ ravduseno. Treba, pripomniti. da so izvajali pesem v nailepši har-!^oniji pevci \ch tvch ji'Liolovcn-rkih plcmcn: Srbov. Hrva tov in Slovencev. Jako inrnzantcn io bil nastop iusjo^lovcnskih pevcev la drj^orodci so odn^sli z iucosla« vcnskc^i večera najroljše vtiskeg Za pet i cm ie sledil p-os »Kolo«, ki rui je vo<'il g. (ircurovij. Ples so jo i™vr5il i^ko e'c^^ntno in precizni in ie zc\o uclflial Amerikanccnii Oekleta v rarodrih rosah so vzbu-jclii občo pozorno?t. Ta večer *o» pokajali Jutfos'oveni. da to žilav narod, ki si zna rarvarjftti življen-ske poco'-e ti di dalcč proč od tvojih rodnih tal . . . Hnlturs. »Ve«nac ia demontiran;* tlovfnstra. Ohi«i svet 6« podirft! .c?Dven?ki sret samo, ki jbliki! Na >V jsno<: piiglim. kajf^da, in TlAravrurst bodi poveflano, dn, s« čudira, kako dd se še Disr* oprl^fiili ^nait^)ljši med najboljšimi kulturni mi delavci ■>: 2 novo revolucijo proti f»>Lenjanju >Ves-nec. AH emo svobodni ali ne? ali srno deic^kratski rtirod *ii ne? In ali ni-mamo že dovoli postav, narcdb. uredb, da nam edaj >Voen«< diktira "© novo? 0ku3. takt, diskreti)o5it, elegunco ia sam vrag vedi, česa vsc^a še zahiova ta n-ajnoveiši protiavfe>nomUtični list. Pridnšati se ne Gmeino v^C, z nožem j> sti in n^^las emakati mm piTpoveduie. žena naj možn več ne snaži škornjev^ damam naj se izogibljemo 3 trotoarja. v blato in v tramvaju ri.^j vstaj-imo, ako stoji kak gtarček ali ftnrki*. in uradni Sef naj bi ustno vpr!<"V> strank ali » ta^ smehljivo opazko na aktu. ki ga prena-Ša slu^a iz pisarne v pi^mo, ne ^mcl več kaziti, da je la on iro«pod v hiSi? Take krive nauke rasširja >Ve*rnn<, a nlhče sa ne npr«? Ali srrz> res ie tato (fe|r^n«rir«nS, đa bres resolurij in prot^^tnih ^hodov eprejemamo pr^povedit k*»dar priđeš v tujo družbo, ne letaj od stola do sto^i ter ne moli ivoje roke vs.^knmur po?e-bej — kn dar so predstavljaš dami, n<> podajnj ji itik^, če ti je panw ne ponudi — ne lizi žonskam rt»k. ^e nišo zelo stara ali c-e nisi vanje zaljubljen — r« ple-?ih posedaj med ž^n^tvom in ?a za-bavaj. nikar da bi v stran«ki »<>bl kvnr-topiril?! — Tn mi niti icV»vtipkati< ne smei: >NikTo je mak, kako vsa ta naš^ tolikn vi^j«t knlhir-nost (moi dvomi torej!) le se ni moj;la ubiti prvotne »il^ najegn plemena in den/>ntirati po#ebne »lovenske civili-zacijele Diajeno9tik je irOnik, n, hvala Romi* nialokdo bo rezunm! njegovih nau-kor v redani obliki. Mi pa mu iskreno pritrjui^mo: Demokratizem \& «trah pred cilindrom in frakom, demokrati-zem j«? ponos na umazin mnpatnik in razcofrnno ovratniro, demokratizem je Kani^ev«nje neeloven^kih nvinir in fa-ženj^keea takta, je zvest* ljubezon do zakajenih be?:nic 8 celim litrom na miči in do brezkoncne^A tuljenja davori] >Bu?i, buci.. .!* >Kaj nam morejo...« >Od Urpl-t do Triplava... .« ffkr«tka, slovenski demokritir^m je resni^nt> in is pr^nri^nja §ovr«2nik vsakrdneora. tujepa bon-ton*, dnsl^đ^n n»«protnik vsakr5ne obzirnosti đo dru* pih in po'minen prezfrač vsakrsne ne-ICDroodnopti. Pivivi Slovenec atori In govori kar hoče in kakor hoče, *la*ti č# ima maturo ali diplomo v iepu. Cim ▼ižjl nđiTt>v imat tem manje n*j đe t& Dira? TV> je na5e, slovensko, In držimo a# besad Pr^Žemovih, ki nas je u£il: >Debelo po jrorjansta jo zarobi! Vsi bon*> tvojo Čast na glas trobili, te rt>vtareke veiati rnag otrobi.« Nedavno ••m bil v prijazni druini. lm vii smo *• s veselim spominjali fiAiih vrlih profeaorjev pred 30 leti. To m> bili pedagog!, kl jim danes ni nejti rać ethikih: giidalin«tva in frin-rnako-nemske^a moctatva kot pristni Slovenci načeloma nišo trpell. Z oirnjem in mečem eo prešanja li vse, kar je bilo proti pri srno a!bv*nski individualnosti. Le tište dijake so marali. ki so bodi li v kvadru, brei kravate, do kM> oatvi-»cm4 ia kve^esa 1 r^ikimi tttfDteikl jvr\ n3*?tL A irorje onim popa^enootn, Iđ *<, imeli vaal: drn? dnn ftvež orrfttnik, modne kravnte, izli kano hlao*, pvetle cevlje, nian.^^te in r^io nai/isnik! Ljub-cki do jim bili oni, ki *o vsak dan veaf ]K>1 ure kle<*«*li v et-rkvi, a do pckla wo fovražili tist^ j^sruMJeno, ki t*o imeli drznost, rahaj.iTi n# uli^ad vaje. Okor-ne kretnt^t tcž'ik kor.ik. <*rni nc^htovi in umazan vrat eo bili trra vrlim narodnim vz£*»Jitelieni n«.fl^p^i d'>kaz, venFkA2ja» Io ("isto prav b^* Jo zerodi1^ tUtomu a.ro-' pantnemu ?edmo-»leti: nn. d**n razdelt* t^ e k>Ukih ?rn'."ov«l -• je pripeljaJ li doma — v ljubljanski okolici — a k*>-lesom, l*i %% jo ru=»\il pri ^ol. vratarju. In s kol.Ma je nnravnest pri tek *1 v feol. razred! F^rm^Hte, t?»ka nepiet#tno»t, trko omalovažavanje! A k src^i ?<^ Je fro nravoća^no opazilo prof^^or. c\ko. Tnkoj ae je seital« konforenca, ki jo ^klcniU, da f* izpre* meni nravnoatne nota »lob*newerts n«^ mudom«, v --tiicht eiiupr^hend«! Da, J4. to R3 bili profesorjt. ki ^a1 kakor jaatrebi pokorno čuvali nad prl-stno slovenskim duhom, in Ito?ru hvala,-dd imajno se vzlic V9«rm >Vesnam< ne-: k«j >nftjbolj^ih mčd najbolj^imic. ki ne-dopuna jo, 6jl bi ^a danv^ntirAlo iloveiH1 stvo. Toda kftk'o dolco ^e? Jugoslavija ima zv*ze a ^osn^"1! ■afova^ko. v Ljubljani, Z.ifrrehu in Bd* osjrfldu pa so s* ustanovile 6e >Ju?o-| alovvnjke - ćefcl»^>slova»ko lige«! Meni1 dela to dejstvo hude »krbi. R CeSke jJ prišlo k nam dvobodomiselstvo, maiHlr rrkt>vetvo, -^okolatvo In kdo v*. kaj &a v**e. Ali se zones« nove vnte decDon^ tirflnj«! tdaj ža v naš* cole? Čujte: Cetko&loveisko ministr^tvo za dol-et\?j in proavetrt je izd«\lo naredbo> d* p*- mora po šolah ponlej gojiti hidi đrnr i a on a V7s?oja. Di>iki nstj *e u6e tuđi ca^el druMbnep« življenja manir, oli-k^ in omike telosa, kretanja, bbfera-nja! Pr*>fe#orji naj poučujejo manjže 6 i jake polep telovndb© tuđi kako tn»l*i potdrnvlJHti, gš klanjati, vesti, hoditi, se umikdti i. dr.t v©cie dijiko pa naj ntt šolskih ieletih Vodiio po gostilnah, kavarnnh in zavodili ter jiL n*ivajaj« fvTOpilc?^ t^on-tona za vgekn priliko! Z n*jjvečjimi dijaki in dijakiTjjUimi nai hodij«^ profretiCno, v«i pro-fegorji pa moraio ponk uvaievati t&ć dijake praktično preskuSdti. ftolak« knjižnice «i mor«jr> nabaviti primerne knjige o lepem ved^nju in pravilne« oblačenju, ziaati pa tozad'3\'na d^lii, dr. G. Guthar,arkov?keffa! Tuđi Čehoalovaki terci ie veruje-)o, d* obleka dela človeka t*»r dA 3© lep, tpr?ton poklon, glndko vdder.j^>, ein> patičen na?mp v življenja najbolji priporo^ilo. fte enkrat vpraMm: kan plovem»o? Gizdalinstvrt in fre^sratv© se torej uveja 2* ex ^ffo9 In Slot^nol borno Čehosiovakom sledili? V imenu n«popa<"enec;a a!oven=^vTfc, kl reni in ljubi eastitljiv« *e<^*» in navade naiih dedor in pvaprid^dov, dvi-l^ani ppftvo<*T=no »voi svnrilni irlas ter kli6?ro: NrJtaiT nazaj v rovtdr^ke Atene! Ne demontirajte* 9lov«n*tvA! Tn e^ pojto z menoi n* rw ffla.^, da 6e zružlj* stene uredništva >\>*sne*:: Mi pA o«t*-nemk> kakor gmo bili...! 8arao-Io\ enec — MstKna knJUnlca mieitneho odbor« Matice Slovcnskei v Rlmavikei Sobote. Ročnik 1. Redi^uJe MikuliJ Polonj. C. 2 - 3. Pamitnosti gemersko - ni« lotiontskć. Napisa! Samuel Toma* lik. Odbor Slovaike Mat:ce v Rimsv. So-boti je tačel izdajati Matično knjižnico, U im« namen raziirjati na madisrsko-slova-Iki meji slovaikeca duba. slovalko narodno zavednost in ku'turo. Tom^^Hc je bil pes-lOc slovaSkt himno »Hej Slovaci!«, rolea I IIU v Jtliovaki Topiki, todobuk Sala- *tan *•_______________________________________________________»SLOVENSKI NAROD*, dne 37. novembra 1921. Stcr, 2t* fttor. Bil )e župnik, k! U trtnog© pfsal. »lasti zgodovlnskih in zemljepisnih čfankov. Tud! pesnil Je. Njegove »Pamatnosti« (zgo-dovina) so Iz51e v Letopisu Matice Slova-ike le I. 1872.; zdaj so izšle v popravi je-nem ponatisku. Obseeajo zgodovino ge-mersko-malohontske župe od poganske dobe do 18. veka, zgodovinske opise gradov, cerkev, samostanov, najstarejših slovaških rokopisov, pesnitcv, prirodnih zanimivostl in nareSiJ. TomSSik Je bil silno zaveden in *a svolo dobo redko učen Slovak. Na to njegovo delo opozarjamo na§e zeodovinar-je In znanstvene knjižnice. Cena 10 Kčs. Str. 112. — PreSeren v prevođih. Stiinzun *Ć 11 i n g i r o v, ravnatelj Narodna knjižnico v Sofiji, ki je nedavno, kakor Je pcročal >Slov. Narod< od 24. t. m. — prifcbčil roman v sonetih > Vlada Bula- tov«, je edini boignrskl pisatelj, ki ja lepo prevajal slovenske pesm$ v bolearščino; edini, ki je seznanil svoje rejak© * PreSemom (ražen K. Popo- Ta, ki je priobčil v 2. številki V. letni- lce >Slav3ansk^e:a glasa«, 1907., neuspe- k> prestavo iZdravlcec). Prevv»d<*l Je vee PreSemovih poezij in za poskiišnio ©bjavil bolgarski nr&vort >Zdrnvioc< (>Spet trtSla\Manske£rn plnsa«. IsteeM leta je priobčil VI. Stsnimirnvić clnhe .'■rbeke >prepeve< tiptiri 24 Prešorm- Ivih poezif. ki so natiprnene v GangJo- (T* knjižnici >SUiva Prešernuc (rnz^n >Zdravioe« in uvoda h >Kxsru«, Tvan Kušar Uiko prestavo podoknice JjLuna pijec, L. t.opkovee ponč^rečen ruski prevod >Krsta pri Savici« (v jS. in 4. številki >S!av5nnpkega mirne), |dr. KidriČ je objnvil 2r>ntove in Zus- I fcerjeva n e ra S k e prevode Preserno- •v\h pe«mt, dr. Grafenauer je pa prvi- krat priobčil tri poezije našega prvega pesnika: >Poveđ& let starih čudna U-ročilac, >Elegijo mojim roj ako me in epigram na Metelka. J. K. — Ruske muzikalije. Ruski namd-r.i in drugi napevi: izdanje >Sj?varn*-j* lire« (Milan Anmon in drug, Krčko), v originalnom nrekem jezika* e beeedi-lom t latinici, so vrlo obljubljeni, po-srbno okufcno izdelAni in Jato poceni. Prodajajo eo v knjigarnl I. Schwent-ner, Ljubljana, Vilko Wcixel, Maribor, in Goričar in L,eskovfiek, C^lje. Cena 10 kron. REPERTOTR NARODKFOA GLRDA-LLSCA V LJUBLJANI. Drama: Solota, 2C. nov.: Borba. C. Nedelja, 27. nov.: Popoldno bb & Ko- zarec vode. Izven. b Nedelja, 27. nov.: Zveear ob 8. Ljub»- zen. Izven. Ponedeliek, 28. nov. Komedij«, sme&» njnv. E. T^rek. 99. nov.: Zaprta. Sreda- 80. nov.: Revizor. E. Cetrt?k, l. dco.: Sl.tvnoetna predstava v spomin narodna* osvor>oj*nja: 1.) Jugan*, vila najmlajša; 2.) Komedija 7meSniav. Izven. Petak, 2. ddc.: PampeliSka. D. Opera: 5V>botn, 26. nov.: Ev«tnf»etjmk. B. Nedelja, 27. nov.: Prodana nevesta. Izven. PonedeHek, 2S. nov.! Zaprto. Torek, 29. nov.: Labodjle jeiero. C. Sreda, 30. r^>v.: Slavnostaa predstava v spomin nafodnega osvobojenja, — Na korist invalidom. Boris Godunov. Izven. Č^trtck. 1. đec.: Prodan« ne vesti. I«v. Petek, 2. dec.: EA>henid. A. 0 iziđu poizvedb o zadevi dr. Pirkmajerj'a. J, Pre^scđstvo pokrajinske uprave le ob-enem r^i; !alo uredništvu časopisov »Sl^v. N3r, i«. »Jutro«, »Slovence«. »Ju-rosii'viM«, »Naprej«, »Novi čas«, »Straža« in -Tabcf sledcie poročilo o Uiđu po-UveJ.; Pred nekaj časa so razfičnl Časopisi ^oblto dnevnik »Jusos'avija« oponašali vladnemu tajniku dr. Otonu Plrkmaieriu. vodji okralnega glavarstva v Pluju, te*ke očitke £lede ojegovesa službeneza dclo-vanja. Poizveđbc, kl fih fc odredilo pređsed-stvo pokrajinske uprave In ki so se fzvrši?c z vso natančnostjo. so glede konkretnih očitkov, kl jih Je objavila »Jugoslavija« v izdali z dna 16. septembra 1921 sledeče ugotovt'e: ;. a) Glede oči tka, »da si le dr. Pirk- maier kratkomalo polastil pohištvo za 6 i (sob Iz taborišča v Strnišču« se je uradno j |dognalo, da !e Imenovani na podlaci pisme- ' jnega naročita poverjenfka za lavna dela in i jobrt pri bivSi Narodni vladi SHS Inž. Re- | meča z dne 13. decembra 1918 dal prepe- ] ijtati nekaj za okrajno g'avarstvo uporab- j jljivega pohistva iz Strni>ča na okraino t Iflavrstvo Ptuj. Vse to pohištvo, ki je na-;meščcno v uradnth prostorih okrajnega •g!avarstva ter v eni mali sobi za tujce v juradnem stanovanju okrajnesa clavarja, le i točno vpisano v uradnem inventari u tega glavarstva. b) Glede očftka, da le »Izginlla« pri fospodarskem uradu okrajnesa glavarstva v Ptuju glavna računska knjiga, v kateri st> bi I zabelcženl ogromni izditkl »brez navedbe predmeta« in le isto zahteva! pri zadnji reviziji g. dvornl svetnik Kremen-šek, a Je »seveda ni dobiU, se ugotavUa, da je izvrSil Imenovani dvornl svetnik že meseca junija 1921 po naročitu bivšega predsedstva deželne vlade revizijo adminl-strativne?;a poslovanja okrajnega glavarstva ptu)skega, kl je Imela tako ugoden » uspeh, da le predsedstvo deželne vlade Iz-reklo dr. Plrkmaierju za niegovo vzorno urejenje urada po prevratu in sedanle energično vodstvo kakor tuđi za korektno in stvarno dclovanle svoje popolno Priznanje fn zahvalo. Vse knjige In sezname, kl jih le imenoval funkciionar pri uradni re-vizij! zahteval, so se mu v redu v pregled predložile. Pri reviziji gospodarskega urada okrajnega glavarstva. kl se !e pred kratkim izvrSila po posebnem strnkovnem organu, se Je ugotovi'o. da le Irnel gospo darskl urad tesa gbvarstva la svoje poslovanje več računskih knjig. ne pa samo ene. Vse te knjige so enake važnosti, kl so V n!ih zabeleženl Izđatki in prejemkl go-spodarskeca urada na ta način, da |e U »!ih Jasno razvidetl, taka| so biti f»osa-mezni zne^ki preleti ali Udanf. Od vseh teh knlig ni nikdar Izginila kaka kn}iga. c) Glede očltka. da le »đr. Plrkmaler postal« v začetku 1919 dva vagona Špirita last vojnejra erarja Ondustrtegruppe Pet-tau) v Gradec na stedeči naVov: Wagwer-gfas Nachfol?er Graz. Grlespfatz, ter da Je ta Spirft bil deklariran kot moSt se Je urad-no ugotovilo, di tvrclka Waewerglas Nach-lolger Graz. GrJesplat« ali kake druge. s'IČno se gtaseče tvrdke v Gradcu ni in Je ! tuđi leta 1919 ni bf!o. ter da niti dr. Pirk- j maler niti gospodarski urad okrajnega gta- i varstva v Ptuju ni rrkakor ter v nobenem i orrru prizadet z narri^fiena prodalo JnfHta j v Gradec. Pač pa se le po zasfifbl hiv«iH i članov Narodnega sveta v Ptuju ugotovflo, đa Je Narodni svet v Ptuju oh prevratu za-segel kot demobitizac blago večjo mnoll-no Špirita In ruma (okro^lo 1000 h*>. Velik i def tega blaga se Je odpotfat ▼ Utibliano, j osttnek pa se le razpmdal ofertnim potom na licu mesta. Med kupci JEnfrihi !• bil tudl neki trgovec ▼ Pt»iJu. kl priznava, da Je kupit tedal kaVIh Priiiu. kl prfznava. da Je kupll teda| kaVlfi 200 hl Splita, katerega Je za svol 1a*rnl račun po večtal prodnl v Gradec na nnslov Lanđese.:nkaufstelle Grtdec In ga teda! ta* dt deklarira? kot vino Po zapKklii ielecnl-Ike posta)« v Ptuju se Je ugotovlio. da sta plU U 4va roiovna pakUda Ipirlta (UkU- rirana kot vino, odpo^lana dne 16. fanuarfa 1919 na navedeni naslov Gradec. Dl Je ta trgovec prodal Špirit v Gradec, o tem ta-krat po Izjavi čhnov Naroincga sveta ni bil poučen niti Narodni svet Se manj pa okrajno glavarstvo. Dotični trgovec ni r>H niti z dr. Pirkmaicrjem niti z gospodarskrm uradom okra'nega glavarstva niti posredno niti neposredno nikdar ▼ kaki trgovski zvezi. d) Očitalo se le tudl. da Je hrt dr. Pirk-malcr pod bivšo Avstrljo neposredno pred poTomom radi poneverbe suspendiran od službe in se Je proti njemu uvedla disciplinama pre'skava ter da Je tak ratni okrajnl etavar v Ptuju Netoliczka. ki Je dobit ta na'og od namestništva v Gradcu napet vs« sile, da prepreci to prelskavo, ker je baie tud! bil zaoTeten v umazano afero Pirk- I materja, katere^a seda! Še če?če obi^kuje j v Ptu'u. Olede tega le predsedstvo de?elne \ vlade v Gradcu uradno izjavilo, da Je ta : proti dr. Pirkmaierlu objavljen očltek po-• polnama lzmi?l!en ter da ni bMa proti dr. j Pirkmaisrju nikdar uvedena kaka p-e?ska-j va niti ni bi1 imenovani nfVdar od s!u?be j ^nsr»cndiran. Prrđsed«;tvo deJe^ne vlade v Gradcu poudarla, da so nanadi rovtr ti d\^a uradnika prosto !zmiSlJeT»l In se izka-zuiejr» kot obreVovante. Dr. Ne+ofic^k» 'ma somdniVe v blizini Ptula, katere vsako leto ta nekaJ dnl obi§Če ter Je dobil dovo-Uenle za potovanje v Ptuj vedno 1« po predpi^anem uradnem potu. e) Glede očftVa. da dr. PtrkmaTr v na-rodnem ozlru ni bil čist ter da Je sfovertsVe uradnike prczlral radi slovenske nar^dnn-sti, se ujrotavlia. da so ucTednl narodnjak?, kl so bili po naročitu preds. poVraf'n^e ttn^ave toradevno ^asli^ani, ^o^Tasno l^la-vilf. da poznalo Pirkmaierja te izza rn^dih nos kot mo?a n^lc?no narndne^a mišlje-nia ter da ponotnoma IzV^Melo. da hj bit kda! na^fopil r>roti narodu. 7. orirom na te nanade Je tuđi VO rrb?trtsVTh 7^sto*)ov ntuJ^ke^a okraća prpdlnžflo pred<;edstvu oo-kraifn^Ve nnmve vln^o, v katari se nrrra-čtiie dr. Pirkmnlfr ^e l7.?a dobe pn»d pre-obra^om kot nnrodno neonoreJen, veđno pa oravlčen tfadnfk. kl mu Je po^^Snn rm* srcu b!agJn^a ljudstva v nleeovern podro^iu. Po teh arnđnih potev"*4*nh ?r *f>7i?ntt dognano, Ai vfiđnl tahfk đr. Plrkm^rt O'nn. vn*1ia o^ra'nezn rt*var*tva v Pfnfa, j ni za^rivti rnhrn*>«n prezreti nift zoner knzrnskr zaunn<* r*fff zoper dolžnosi! svo-I ga stanu ali slnSbe. Pokrajinski namestnik: Ivan flrihor s, r. Dopisi. — Iz Velikih La55 n?m nKeJo: V nedetjo, dne 6. novembra ie bVi ustanovljena za velikola^kl sodni okrai v Vel. LaSčah podružnica »Tnjros'ovcn-ske Matice*. Uctnnovni občnl zbor, ka-tereea se ie udelež'Io tepo Številn ob-čanov brez razi'kc politične« miStie-nra, je otvnril sodnl predstojnik dr. Kalan, ki Je prcdbjcal za predsednika iistanovnefca zbora Župnika Ramov5ka. ; G. žuDnik e mesto oreviel in v svolem ; tjovoru pojasni! ootrebo skuoneea delt j na narodno-obrambnem poliu. potrebo i nstartovitve rođrtižnlce Jujroslovenske ! Matce ter oMubl za svojo osebo in ta \ svo^e 5om^51:enlke vso pomoč. Natrj le očrtal namen in deTo Juzosiovenskc Matice Kt^vni tajnik pokraflnskeca odbnra r Mahkota. Po?asnjeval Je trp-l'enle naših bratov tam oreko. posebno Se trnUenle na§ih Istrarmv ter vnemal narodne de'^vce no Intenzivno delo na korist Jujroslovenski Matici. K temu nređmetu so se otrlasfll Se razni co-vornikl. Za nred*ednika nove nođrtJŽ-nlce le bU izvofen sodnl nredstolnlk v Ve!. LaSSah dr. K a 1 a n. Kot osfii od-bomiki funjf'rain začasno vsl odboml-ki državne značite za deco v Vel?kih i Laščah. V eni prvln sei se bo odbor | nooolnil z zastopniki in poverjeniki Iz i celera sodnesa okrala. Na občnetn jbm sU WU tudl ia»topaoa Dobrepo- 1 Ve In Turjak. Novi podružnici Ju^osio-venske Matice želimo najepših uspe« hov! — li Plaaljt« pri Rikeka. Kako hulska duhovščina proti naieinu, kulfumo misijo med narodom vriečemu uCitelJstvu, dokazuje pridiga p'anino bodo — toda kdo? — VI g. jlupnik In va*| vam slični kole«i, ker spremlnlatc božji hram v a*itac!Kko beznico. Al! *te nam v nedeHo pri nbeh prldl^ah povedali, raren v molitvah. I© eno bož|o besedo? — Pa kaj hoćemo, naS župnik ne more več shalatl t svoltmi in kaTilanovimi doholki, moral si Je pot^kati postranskl ra^lnžek, posta! je tuđi plakater In rastopnik listnv »Slovenec«, »Domnilub«, »Straža«, da ćelo prečednostnega »Ntivega časa«. Ta novi poklič mu *otovo dobro ne^e, ker ra maJo se ne bi toliko trudi!, kaiti poznamo tra kot meža. kateremu se račno oči svetiti, ko zagleda denar. pa ako tuđi je od *bre*ver-sko« črfavt SHS. V soboto je dal nnbltl na župniSČo. kaotanlfo in cefo na obedve cerkvl leoake. kl va»>!io na naročbo rdino ivelffavnih zgora) navedenih llstov. Pomast bodo na Se cerkve po podietnosti na^ih du*ebr»fnikov postale reklamne stavbe. pokrit«* £cz m ?« f Icp^Vl. kl bodo vablfl v razllčne klerikalne cirkuse I. dr. — In to bode tuđi nekai ne«1n! (Samo nd^veđni smo. če je *upnfk p!afa1 tal:so za r.kfa-j mn? Op. ur.) Paz lećo Je vabil. raf v«;ak 2upt»an naročf tr katnif^ke H^te. Md rfru-clm Je tudf rekel: »Kn bi bil Jaz milPonnr. naro^H in pfačal vam bf vsern te li«t-.« Hotel bi kakor lovec. kl kupi str»hn?n lisi-eam. kupiti svoHm ?upf?annm dt^evn^^a strihnina. Vpok'ica^ le orvo rezervo »kohorte devfc« in poshl Jih v boj t naro^Hnl-rr»i polarni ?a naročitev navedrn^h Ihtov. Rcs g. župnik, čudno Jet da ni^o fe v^i. ki se upajo le nefcot?kr> s svnjo jflavo misliti (pa im vaSem Je tuđi to smrte« ere?i) postali brezverci. — res vi Jih si'»te v tx In vi TaMevate, da st vas spoituje? Ne! Hvala le'Ja. — Za druf!no narodnes* ma* 40 K. NV?*rirr»ov?.nf «0 K. Viktnr .?e!r?nfV. fvr^Va f J'ibitnna 100 km«. Sktina? 5^.14 V. Od te svote se Je Iz-rn^^o vdovl 4752 K. n^tanek m na novo do?1c zne^e se fef naknadna izrodi, nin-l!*v Je bfl priznr. Vo ?o |o pri spre'efnu d^narin rbil'e ^Itc. Pr> snlmh revic^ smo se prepričali. Vako «fadvo 'f fu^tvo bb*?t' bol !n bedo nesrečn^. Ivan Kromar Je dal žfvi'en.** za svoja narodno prepričanje. »cr 7"?u*'f!l osmero rcvr'N rifmh. Po'n!!rbi! Ne zapHStfte uboge đru^fne narodnr?! ttu-^?n»ka Fvan Krorrarja, fer Jel *e daHe Mj-flmo beđo. Denarne prlspevke |e poSilbtl rn S^^ro'a v r^nomij:?. Prrvrt 7rr^\'h AUtankov narodnega mučenika se bode le t^krmi tefa leta na slavnosten način Izvrši. PHnrave so v nnfnem feVu. Podroh»io-21 ob pol 14. ponoMne. v i mali dvorarH iVes*nc?a d^mi. rj'nčni ih^r Je eno uro po/neje sklepčen, hrtu. oz!ra na *tevllo f'anov, Predl'gi nmorjfo hiti vvij 14 dpi prti prijavljeni odboru. Ud^'cžite t« v»i! Odbor. KoSolsf- — »Uubllanskl 5okoN anJa »vo-Jemu članstvu, da ie društven« sluja k* ^čal 5 pobiranjem č anarine ?a đri»fo pnl!.-t!e 1921. NcVateri p!.i!ilni listki so bili vkliub večkratnemu potzvedovan'u nedn*tavljivi. ker Je bilo pri/adeto članstvo odsotno, fitl-roma !e sp^emcnilo stanovanja. Odbor zato J pozivlja v po^rev prihalaioče članstvo, kf ie ! nbjavl'eno na društveni Jeki. da o«;e^nJ poravna članarino. Rok je določen na 14. december 1921. pr»sluje se vsak delavnik | med 6. in 7. uro popnMne v cdborovi soN : v Narodnem domu. Ako v naveđenem ča*u j čtanarina ne ho otačana in društvu ne d»»- i ^Pcjo pismena obvcstiTa, se smatra v po- ' ?tev prihajaioče Č'ansivo od^tot):v*lm tef ; se lrh Črt3 Iz imenika Oni prizadett. kf po^ j secltilejo saveTni snko^kl zv*k. so dolfrl v | smisin pravil tn po-loi^ane Izjave htc^a dru- \ !!tvu proti nd^kodninl vrrlti. sicer bodi lav- j l^eni Sok. Savezu, kl nflb legitimacije raz- j veljavl in znak primernim potom odvzdino. Imena bodo objavljena v 5ok. Glasniku. i — Sokolsko društvo v OuStanju j priredi v proslavo praznika Ulcdlnie- j na dne 1. decembra f^h 10. te1o%adno i akndenv!o>. h kateri vabi sokolsko ču- j teče občmstvo. — Glas!w» odsek Sokola 11. »ore- j iema nnve **e k £odbi ter pa novo ustanovljene orkestru. Prie'asitl se »e 28. in 29 t. m. od 15.—17. pri bratu kapelniku v fclnvadnici ni realk; — Za S'rfotlijskega Sokola ie da-rovale vesel.i družba v ^oatilni Javor- j nik 400 K. Jskrena hvala- ________ ! UQMlšnšHo~~porofflL K^ao so brlvcl bri:i Amerikanca? »Kdo Je bril Amerikance?« tako le j uveđc4 vlL sodni svemik Kekar porotno ' razpravo preti štirim, zelo pretkanirn ; brivčkom, kl so dolso časa od maja do [ septe ubra l <. znalt na zelo rafiniran način : briti Amerikancem obraze in đo'arjev po!- : ne žepe. Znano je. Ja si naSi Amerikanci t ; trdirn in težkim dfcloni po amerikanskih i rudnikih, plavžih, tovarnah. karnnotomih, v velikih amerikanskih gozdovih in drujecd s trudom *!užijo blcSćečt in vsakeiru poie-Ijenie vzbujajoč« do'arie. S par tisoč dolar-j ii prihajajo U v Ameriki med proletarijat spadajoči Amerikanci v Ju^osfavijo in tu so r.aenkrat k^pitalistL Ponosno stopajo po Ljubljani. S kolodvora Jo takoj mahncio v prvo brivnico. In res tam v Kolodvorski ulici v ozki, priprosti in temm* brivnici so si služi'i svoj vsakdanii kruhek štirji brivi-j ki. Vaienec Leopod Urbane, 161eten *!aho-• ten dečko, pi::iioCnik Viadislav Kurko, Jo-! sip Oorupcc in Jakob Kočevar. V prekraj-I nem maju leto^nieea leia sa iznašli poseb-! no metodo. Kako ie treba Amerikance 1*-| meljito obriti. Metoda je bila sicdcčt: Pden ie prcvzel funkcije »žajfarja-, drusi funkcije »skakača« In tretjf funkcije »brijača žepnv«. Naravno Je. da Je vsak Am«:-rikanec slekeT v brivnici suknjo In ;o obe^il na kljuko. Ko sa Je žajfar 2aj(al oz. po-močnik brll. pa so se dru«;i tako nastavili in razvrstiH, da ie mali Po Jek brez skrbi cd-kril do!arjev pnlni žep Amerikancev. Tako so izmikali dolarje in nnenitno Uveli. Amerikancem so IzmaknlM baie za 100.000 K do'arjev n?.. druge novce. Dne 9. septembra pa Je prKla katastrofa, kajti postali so ?e prepredrzni pri brftju AmeriVancev. Tega dne je pr!*el v bivnfco neznan Amerikance. Po'dek. vajenec Je lopet prevzel važno funkcijo »bntja dolarskih iepov«. AmeriVa^ca Je Poldek obril za 14 bankov-ccv po 20 dolarlcv. Kaj lepa svota! Amcri-kanec — star očak — Je lapazfl. da mu manikajo dolarjl OdWno ie zahteval. kje so dotarH- Urni Poldek pa mu je vrnfl «a-mo 7 bankevcev. doiim le nsta!T?i sedem j bankovcev urno skrii v razpoko 1a umtvol-; sik. I Pa Ce te ČtoveVa enkrat prime smola. ! se ca vednu drži Taka smola se je prijcla naših brivCkov. Takoj zi tem Je v brivnico stopll ponosnih kora'cov dru«! Amerikanec — Jož« Zakrsij?cJc. Trn pa ie Imel vrlo bistre očX Suknjo ie povesil ra kljuko. se vsedel na stol: brill so jca 1 veliko dvorilivostjo, pa zopet so manipulirali po svojih brivsklh metodah. ZakrajSek Je bfi že na »po* obritc po obrazu, a na pol tuđi v žepu. Zapazit na Je pravoCasno početje brivskfb lantov. Razjarjen le vstal s stola in zahteval vzet« dolarje. BrivCKI so bili poparjenl. *e vcčlo fmolo 50 pa Ime'I. ker le r brivnico vs topli totpodar. ki Jih je temeljito preiskal m li-ročll rok! pravice. Na sodiWu so v%i lepo nplsalf vse. večme^ečpe manipulacije s tfolarJT. čeprav v nekaterfli slučaj ih ai bt>« podana nlVaka ovađba. Porotnlkom le bilo stavUenlh II vpra- lanj. Ker so porotniki oznn^iti vrednoM Iz- maVnlerMh drlarlev nod 40000 K, bili %o obsojeni: Leopo'd Urbane na 4 mekeće In ■ Lad. Kurlta na pet rre^ecev te?ke Je?e. Jčrrn se ima zagovarati znradi sr< 1 iufije bivši carinski uradni!; III. klnsc Stanko Morvai. Izvnbil e r3zrt:m tiliot?p.em znatne vcotc v skupni vrednrsti .^?.0i)0 1 K. tako Francetu AU*. da ne boJo i kaznovani. izvabljal derar. I Oh^o'cnec ni+e ml 10.000 K. na je stvar km^m' Pr (' f« v Mnnovnnje. Ftvar !^e i?rcd' med štin-mi očmilc — Obto7(re:: »To ni res!« ! Pr:2a Jancz FrcMb: ^Pm'al j 5em tri vo'e. Aretiran i^nia razprd.iva profi 1). He-j sovu e bila -»h 4. končana. Besov je Hi zaradi pre*wka po ?-u 197 k. z. rbv>-I !en na pet mesecev. Knzcn je prestari« I s preiskovalnim zaporom. š(rajka. Meseca oki so napovcdovall lasrniM j tcleznic v amtr^M ^icUir.;cnih drza^ah I fCrtežnlčarjem zopetno rnuanjc rnezde Zavre o je med železniikim delavstvo;n in ker ni b.lo pričakovati zadavoUivesa. sporazuma, &o proglasili ielezr.I^arji štrajk, kl se je inu I pričctl 1. novembra. Ali do Štrajka ni phSia i V ameriSkih listih smo Čitali te dni : obSlrna poročita, kako Je bi! Štrajk pre-: prečen. Vladni ielezni-ki odbor za porav-' navo sperov med ielcznl?kimi delavci lit \ lasmiki železnic \c Izdal prepoved Štrajka " za železničarje. Vsi oni. ki b» ili na itruilc ; brez dovo'.jčnja s strani vade, se imalo ; smatrati za izvržke. ki so se svojevoljno ; odtesnili v3rst\T, katero ntidi vlada vsem ; transportnfm delavcem. Vladni odbor Je v ' svojem proslasu puvdarjal, da pravi »• ; kon. da kadarkoli ieluo uslu?bcnci ail iastniki iclezni^ znilati ali zvi^ati plače, izpremeniti ielezntška transportna določita : ali izvesti kako drugo tako premeditev. fce rnora vršiti naiprej pogovor med ie'eznl« čarji in lastniKi železmc -n ako ne pnde do ^ sporazuma, se mora predložiti zadev* '■ vladnemu odboru. Nobcna stranka pa n« sine nikdar ničesar ukrcnitl. dokier odbor ne izda tostvarnega dovoljenja. Proglasi-!ev itraiKa porr.enl kricnle d« loćcb vlad-i nesa odbora. 2c!ezniiki promet ie 2iv-llenjska eotreba za mir. red in napredek v državi in kdor ustav ja ta promet, dela veliko krivico ljudstvu in vrši zločin nad državo. Tako energično ic govorila vlada, stoječ med obema strankama. Napovcdanj štrajk ie bil preklican, ko so delavci izve-deli. da vpra^anje o nadaljnem zniianiu mezde ne priđe v razgovor najman] eno : Uto. Odbor za poravnava sporov med že-lezničarji In I^Mniki žcleznic ima Se toliko HereSenega dda, da potcJe fotovo dva-najst mesecev. predno bo mojito priti na vrsto navedeno vpra§anfe. Dotle pa lahko ; cene živilom znatno padclo. i Glavni vzrok za Štrajk fe bil napove* 1 dano xnižanje, glavni vzmk 7a prcprečlfev ; štrajka pa ie bilo preudarno nastopan]a ; vladnega odbora. Vlada Zjcdinicnih držav ie z vso si'o svoto avtorirete nastnpila proti Štrajku. Predsednik unije sprevndni-kov Sheppard Je izjavi!: »Ml se nismo : mojli boriti proti Zjedinjenim državam. Mislili smo. da se borimo proti Jclczni-cam, toda borili smo se v resnici proti j vladi ZJcdinjonih driav. Izprevidcll smo, da bi bilo brei uspeha, ako bi se š> nadalje protivili avtoriteti ZJedlnJcnlh držav.€ ; To Je p'emenitost. ki veže ameri^keca že-i lernlčarja na svoio državo. Vlada pa tudl vpoSteva žetezni^arska čustva in računa ^ po!ofaiem glede ra obe stranki. Zato pa j« postavila v ospredje «pora svoJo avto-rlteto In zahtevala. uklonitev pred n)o za obt> stranki. Dosegla Je velik utpeh, itraik je bil prck'ican, mezde ostanejo, vpra^a-nJe o njih priđe v razpravo Sete po enein letu, dotle pa se sploSne razmere laHko preokrenelo v dobro za Jedno kakor tuđi za drugo stranko. S kako besnostjo, neprevdarno^tjo In vsakdanjostfo pa se pri nas v Evropi vpri-rarjaJo Strajki. Na kdni in drugi strani brezobzirni, vsake obsodbe v red ni bo)1, kruU prerekanja in ©čitanja — nJkjcr pa ni rcSilnega po«redovar]a. Ker tega ni In ker Je tuđi te*ko misliti ra uspe^no posredovanje v sedinjh srednjeevronskih ime-dah. ko ni nikter svita kake avtoritete. pred katero bi se uklrr'le bojuin^e se stranke, se Štrajk! Izpridijo, lavlefejo In prlne*eJo ogromno Škodo. Potem Se'e sledi poravnava, ko se ni Jedni in drugi strani preradim izg uba. 263 Stev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 27 novembra 19*1. 5- Mrai>- ------------------------------- Dncons uestl. V Lmhtiant. 2b. novembra 1921. — »Upravna razđelitev Slovenije !ti Ljubljana«, za danes določeni uvodnik dr. Vlasca, smo morali zaradi raznih zaprek odložiti in za priobčimo priliođrvi tedcn. — Mnoso danes nam došHh vesti smo morali odložiti radi raznih zaprek do prihcdnjeca tedna. — Osebna vest V Ljubljano ie dospel minister n. r. dr. Vclizar Jankovie radi komisionelne oddaje glavnih zalog tobaka, ki se vrši te dni. — Sprejem strank pri pokr. namestniku. V ponedeljek 28. nov. in v sredo 30. nov. pokrajinski na-mestnik Ivan Hribar ne bo sprejc-mal strank, ker se v ponedeliek od-relie k okrainemu glavarstvii v Lo^atcu, v sredo pa k okrajnemu glavarstvu v Litiji. — O ustanovltvl upravne oblasti v Mariboru. Ustanovitev oblasti v Mariboru pozdravlja z ze!o delienimi čustvi ondotno prebivalstvo. Na eni strani si Želi. da bi nostal Maribor sedež samoupravne oblasti, ker bi se s tem mesto sospndnrsko brez dvoma zelo dvienHo !n pridobilo tuđi na uuledu, na druži strani pa mori Široke s!o:e vprašanic. kje naj se dobe vsl notrebni prostori ?a urade in lecrion novcjra uradništva? Stanovan ska beda je v Mar'bnru hu!-?a in občutneiša. kakor kjerkoH dni-Kod, a z u^tanovitviio samoupravne ob!asti v Mariboru bi se ta beda. o tem se zaveo*rro vsi, Se občutne'e povečrla in pooštrila. O tem vpraSanju smo pobili dopis iz Marihora. \O pravi med dHi£im: Vest o U5*annvirvi upravne obli^tne imrave. v Mariboru Je razveselila marsikoea. velike skrb! na je povzrečHa tištim slo'em. ki so Se danes brez strehe, ali ki se potikaio do ne-zdrnv'h podsrrcSnih in DodzemelisMh brlo^Ji fn katere ?e sedaf nec^oveSko !?VnnSčafo ncmški MSni posestniki. Oblast potrcbtre brezdvomno nalmani 150 sob zase. tore? samo za urade In nrvrrnnf tof-ko (z đni*inami *e ve£) sob za startovan'e urndniStv*!. Prostor za irradne pmstore se bo dob!!; kaVor Iz-verm pr'dcta v po>Štcv dve po^lonfi: Mc^tna bra^ilnfca in nekdanje okra'no sr?avnrstvo.na5nroti glavnemu kolodvoru. Ali oba prostora sta £e danes na-tlačeno polna. eden z uradi, folam! !n stan^vanj!. drwz\ s privntrjfrrf podfetM in stnnovan*!. Kam naf se v*e to spravi, če je že danes tako pomanikanie tako lokalov, kakor stanovani? ?n kam SeV naj snrnvi ?e d?nes preobličeni Maribor hkrat? Se 200 nnvfh stanovalcev? Na to vnraSarre mora država samu od-Dn?£ba Sv. MV ho\ za sretno in vesrio krunsko življenje!< Pisec te knjige j© £Vof dr. Anton Bon«*v«?nhira Jeglič. Knfisra je r^mfll1?««, posrrfena vea in pT^vsem spolnomu življenju. Preli-Flnli smo Io in se v svoje nemalo pre-ff^nočenie prepričali, da j<* knjiga ne-knka drnsTA Izdaja zloglasne rdeče brošure »ženinom in nevestame, na kate-ro so pisec na strani .V). izrerno ekh-cujo. Menimo, da i© f^joč-neno rdeča broeura povzročila že dovnljj zla in po-huišanja, kar mora biti znano tudl g. piscu, znto so Sudimo, da je g. 6kr>f znova n*\M to poglovjje ter ea to svoj© de\o priđohil cela »Dnižbo Sv. Mohor-jp.«. Doslej eo bile knjigo Družbe Sv. Mohorja take. da so se brez skrbi in po~ mislekov lahk?> dalo ti»di v roke mla* dini, Of'slej pa bodo roditelji mornlj paziti tuđi na Mohorjeve knjiee, aJ;o ne-čejo svoje dere rtohujšati. Pripominj*-b»o. da nosi knjiški opombo, da se ja r.fitisnila >z dovoljenjem preča-etitega krškega knezofeko-f i j -3 t v a.< Čudirrn se, da je dnla svoj placet duhovska oblast takšni pornografski knjigi, takisto pa se nam zfli čudno, da Izhnjajo r Jugoslaviji knjige z dovoljenjem — infcieraskih oblasti! Clane >Družbe Sv. Mohorja« opozarjnmo n-a to knjigo in jim iretu-j^ni>. naj jo pravopisno spravijo, && ne bo prižla v roke mindini. Ali g. škofA še in srečala pamet? — Naše somlšljenike pozivamo, da se nđeleze večera, ki Ka priredi v sna-mm pisat eliti Karlu Havličkrt-Borov-s^cmti *Juzoslov.-če$fros1ovaška Uza* dancs ob 20. v veliki dvorani Narodne-?n doma. Napredno naše ohčtnstvo ie bilo vselei vneto za siovansko v:afem» noftt zato smo prepričani, da se bo v vlikem števita od rvalo tuđi temu va-Irft. ter s tem pokazalo, da ea tudl vnfni čaši w'so oma tati v krenkem slo* vanskem miSVenin. Dobrodošel fe vsak. ki pošteno narodno misli In čuti. — Jiigoslovensko - češkoslovalka Mrra v Ljubljani priredi danes. dne ?6. t. m. ob 8. zvečer v veliki dvorani Na-rodneza doma. /. nadstronie, dntžabni večer, posvećen spominn Karla HavVČ* 1*a-nnrovske»a. Na sporedit so sfedcČ* t^čke: /. Kratko predavanje dr. R. Krivica o Karlu Havličku-Borov-s'^em in njega delti. 2. Dr. Ivan Lah: Rcn'tfreile odlomkov iz ffavičkovih ffel 3 Orkestralne točke In neVe kvnr-f tn niashcne Matice. Prlred'tev se vr-č; nr pnzrnienih miraft. Vstor>n*na Ie ro'i>t*na. Vsi nriafelii češkosiovaškesa n-rnda sn vnbVenl, da se udelef* te r^rve nriredUve Jrrffosfovensbo-čeSko-srov/i$ke H«e in ft tem pokazeio. da so pripravljeni pndnirati to mlado društvo v njegovem stremljenju. —■ , » — Odlikovani c!a*beniki. Včerai - opoldne se je vršila v Glasbcni Matici prisrčna in pomembna slavnost. Pokra- » jinski namestnik z Ivan Hribar je slo-vesno izročil glasbcniku ravnatelju i konzervatorija in koncertnemu mojstru ; Glasbene Matice g. Mate u Hubadu. skladateljema sodnemu svetniku jtosd. , Anton Lajovicu in k. Stanku Premrlu ter ravnate! u ljubljanske opere x. Ru- t kavini od Nj. Vel. kralja podeljene jim redove sv. Save. Pcvska dvorana Glasbcne Matice ie bila za to priliko z zelen em In narodnimi ter mestnimi znstavami primerno dekorirana. Sto-vesnosti so prisosh^ovali odbor Glas« bene Matice, učiteliskl zbor konzervatorija in pevske s"o!e, čhni pevskcca zbora in orkestralne?a društva Glasbe-ne Matice, razni tukajšnji r'asbeniki In drujre osebnosti. Pokrajinski namestnik *. Ivan Hribar. kl je točno opoldtie prispel v spremstvu načelnika prosvet-nesja oddelka pokraiinske uprave, je bil od prisotnih toplo aklamiran in Je v svoem najjovoru tolmačil razvof iu^o-slovenske in posebno slovenske elashe-ne umetno^ti ter nacrla5al zasluce odli-kovancev na glasbenem oolju. Nato je odlikovancem pripel podcijene iim redove. V svo'em zahvalnem srovoru je ravnatelj z Matcj Hubad očrtal na kratko razvoj Glasbene Matice, nene c:!asbene Sole in pevskej?a zbora, ka-terih učitelje, pevce in pevke smatra, da so z njegovim odliko\wniem poča-Sčeni. Povdarjal je veliki razmah, ki *a Je zadobila v zadnjih desetlet ih slovenska in ius:oslovenska umetnost v obče, in je prosil j:. pokrajinske^a na-mestnika, da še nadalje kot doslei posreduje pri osredn i vladi, da bo ori-memo podpira!a ebsbeno §olo in konzervatorij, ter je zakl:učil svoi jpovor s »Slavoc-klicem na Ni. Vel. kralia Aleksandra, kateri vzklik so mnotro-broini prisotnt navdu?eno povzeli. Sktadateli sodni svetnik c. Lajovic Je v svojem jrovorti razpravliai o kultnrno-političnem oomenu in vpMvu dasbene timetnosti na politični razvoi naroda. Skladatelj sr. Premrl je zovoril o rnj-voju cerkvene fclasbe. ravnatelj s:. Rukavina pa o postanku in nanredovanj'j lnblianske Doere. Slovesrost '> zakliu-čil predsednjk Glasbene Matice z. dr. Ravn?har. ki je v imenu Glazbene Ma- i tiče čestita! odlikovancem in na^la^al I veliVe zaslusre dol^oletnesra ravnatelja j Z. Hubada za plodonosen razvoj pev- j ske sole in konzervatorija ter nevske- j ea in orkestralnega zbora Glasbene i Matice. — Tak! smo! Tjt trgovski1! '-ro-(jov najn pišejo: Nekt tukaiSnia trgovina te pred mesecem ponudila ljubljanskim hankam in dennrnim zavodom ris (1000 no!) kanclnske-Ga papirja po 380 K. Ražen ensija denarnecja zovoda ni ninče izmed vseh naročil niti pole. Kmalu nato sta se v Ljubljani pojavila dva nemška agenta. Prišla sta suha kot poper v naše rnesto. S!a sta od trjjo" vine do trgovine s papirjem in spraševala za ceno blaga. Ko sta sta se tako orijentirala, stopila sta v banke in denarne zavode. Tam te simuliral eden invalidnost, se opiral na palico in pokašljeval. zraven pa ponujal kanelijski papir. Ker ie se-veda nemški govori), napravi) ie takoi dober utis, in kupci i a ie h\\& sklenjena. Gospoda sta š!a v tisto trgovino, ki smo jo zgorai omenlli in kupila toliko papirja, za kolikor sta kupčiie napravila v raznih de-narnih zavodih in bankah. Papirja ništa mogla takoi plaćati, zato sta pustila v trgovini potne liste in j eden izmed njiiu ie ostal za talea. Tekom dni se ie stvar zbolišala, da i ni bilo treba nobene kavciie. ker kupčija je šla prav dobro* Papir [ sta kupovala po raznih trgovinah i po 400 K, prodajala ga sprva po j 600 K in včerai navila ceno na 720 oziroma-800 K! Z drugi mi besedemi prodajala sta napir na debelo polo po 80 vin., dočim ga na drobno do-bi§ v vsaki trgovini po 60 vin. Go» j spoda to ie čisto navaden skandal | v narodnem in gosr>odars*ccrr oziru j Domaća tvrolka, ki ie ponudila na-| pir po 380 K, niti odgovora ni do-! bila. ko pa ie prišel tujec in ga vo-j nudil po 600 in 800 K. n*šel ie ta-i koj milost v očeh in poslušnost v ! ušesih in delal sijane kupčiie. Pri-J tepeni tujec ne plača nobenega j davka, naS trgovec pa plačujc j osobje. drag lokal, carino in nešte-te davke ter trpi vsakovrstne sekti-ture, da bi moral prav za prav od-dati ves svoj zaslužek sem in ti*. Trgovec mora biti vcsel, ćtt plačn-je davke, dočim mu dobiček, ki bi ga ime! zaslužiti, pobere tujec! Od denarnih zavodov bi se po pravici pričakovalo, da kriieio vse svoie j potrebščine na domaćem trgu, in da podpiraio domnče firme. A temu že dolgo ni tfko! Večino v*-h pisarniških potrebŠčin lim nanoni-io ncmSki židic, zlasti peresa, «:vinčnike, indiconanir. pivnik Treba iim ie samo par priliznicnih nemških noklonov pa napravilo kupčiio. Kai bi se neki zgodilo z našim človekom, ki bi prišel v de- murno zavode in banke v Gradec k ali na Dunaj ponujat v slovenskem jeziku pisamiške potrebščine! Pa se invalid naj bo! Za koliko mislite bi tam prodal, oziroma kzko bi ga sp!oh spreieli? — O, se vedno smo robske duše in žalostna kapitola je tako poalavie o naSi n^-vo 'nosti! — Imenovanja. Albin C o t i Č\ asistent X. činovnega razreda na držav-nem kmetijsko - kemijskem zavodu v Ljubljani, je imenovan za asistenta IX. činovnega razreda na dosedanjem slui-benem mestu. — NadaL'e so imenovani: inž. Franc Krooivšek, strokovni učitelj X. Činovnega razreda na državni kmetjski soli v St. Juriu ob Južni želcz-ni. i. in inž. Ferdinand V o n C i n a. su-r !t na državni kmetijski Soli na Ormu pri Novem mestu za strokovnevia učitelja IX. činovneza razreda. Franc \Vernijf. strokovni učitelj XI. čnnv-nesa razreda na vinar^ki in sad'arski šo!i v Mariboru, pa za strokovnesra učitelja X. Činovneifa razreda — vsi na dostedan ih službenih metih. — O?ebne vesti. A'bcrt Vcder-n J a k. ravnatelj držnvnc kmetliske 5ole na Grmu pri Novem mestu. ie po- j miknen v VII. Činovni razred državnih uradnikov ter prideljen v službovanje agrarni direkciji v L!uhlianl. — KrTiet:j5ki svetnik Bohuslav S k a 1 i c- j k v !'c imenovan za iinrnvitel.in dr?av*?e j kmet r ske sole na Grmu pri Novem ; mestu. — Pet je državnih himen. Glede onazke dveh ljubljanskih listov k odredbi vi§'e£*a šolskeća sveta, da se na i o slovesnih prilikah poio začetne kitice vseh treh narodnih himen, poroca se nam uradno. da ie b!k> službeno odreieno. naj se pri vseh službenih svečanostih po-ie odnosno svira začerek himne »Bože pravde«, potem zeČe^ck »Lfepe naSe domovine« in konfno še začetek »Naprei zastava slave«. d?. se že v tem pokaže naše trople-mensko narodno uiedinienie. — Kdor ie bil v Beogradu navzoč pri nocjrcbnih svečanostih no našem blagopok. krftliu Petru I. Osvoho-diteiic je sli§?>1 kako je vo?aSka Codba po ve!ikem žalnem obredu na tu način zasvirala v cerkvi tuđi začetne akorde »Naprei zastave slavca. — Kakor v tem slrčaiu. ta- i ko, ravnaio vozačke eodbe po nal?v-j gu svo;;li višm^ ob?n«ti fi'^i dr"?od. j — ŠenfjakobsVi elednll^l oder ▼ I McMiafii, F'oriian^ka ulica 27. priredi ! r?anes v srboto, 26. in hitri v nedelio, 27 točno ob 8. zvečer BaTuckem ve.se-loftrro ^Te^ke ribe*, lera ima nakooiČe-n^h tol'ko humora rolnih prizorov. da r»e pr:de§ iz smeha. Predr»rodaia v^top-nic danes v srboto od 5. d • 7. zvečer v šent:akrhski nnnrcdni Icn?i3?n?cl. — Rezervnim častnHcom! Za PtuI in okolico se je ustanovi! Kfub rererv-nfb čćfstnikov. Vi Je nads*rank-TsVl in ima namen «ro?itl med ČHni slosro in inTbezen do domovine, zavzemati se ra že^e in potrebe svojih udov. stati v stikl z akt. Častni'd. modenrmi vo'n'ml vedami in voja^ko liferaturo. ter r»r?rc-f"ati nrakfična nredavanja. Članarina je 10 din letro. Prijave in čla^nrino sr>re-;ema tainik t. Č. Ivo TanežiČ, učitelj, Pancnrka i?lica 10 v Ptuiu. — Nove poštne znarake. Tz Beograda Jpvljajo, da ;e ministrstvo po^tc in brzojnva drločilo in irtrotovilo nnve poštne znnmke z novo kraVevo sliko. — Promoc.ia v Brntf. V Brnu Ie h'l promoviran za ifok^oria vctcrinnr-ske vede %. Jovan JovanoviC, re-zervn' vet. kapitan. To Ie prvi Ji?ros!o-ven. ki je promovira! za doktorja na visoki vefer. soli v Brnu. — Zdravstveno stan!« t L?ub'jani. j Glasom tedenskega »dravstvenejca Iskaza 7* dnbo od 13. do 19. t. m. Je bilo zd^av- I stverso stanje v Ljubljani sledeče: novoro-j Jensh 30. mrtvorojen 1. umrlih 20. od leh | domačinov 10, tujcev 10, v zavndih 14. | Smrtn! vzrakl: žMjcnska slabost 2. jetikt | 2, pPučnfca I, itkrlaMrka 1. trebuSni le^ar ! 2. druge nalez'iive bofe^ni 1. molgan^ka | kap 1. srčna hiba 3. rak I. droct naravni I vzrok? 6. smrtna po^kndba 1. Narnaniene nale^liive bofezni: davica 1, Skrlatinka 1. trcbu^nl le^ar 2. zriZa 2. oSplce 4. — Obrtne itađaJJevalne §^le v Ljubljani pričao s poukom dne 1. dc-cerrbra t. I. Mo.'stre In vajence opo-zarjijmo na to. — Pa!nča »T^nMjhnsfce kreditne hankc.« Palaču >T,inbli^nFke krorlitne *-:>nke« nn vop^la Oun«i*k« in Al<*k-an-Hrove cf«t© je do strHi© dograien«. ZgrrndNi je dnn^s oUrn«onii z venci In n^i nicj ponos>rr» vihri»jo i*Atm narodne r.ftstave, nn, pročeliu pn je r«*obeš?n tud* prapor hret.^ke ?e*koslovn&ke republike. Danea popoldne ob 2. «e vril Fk\ir»cr» *>bhod »t^vbc, ra k«r >H)rio de-lavci sfavnostl nrimerno pr»so5čeni. —Evangelista cerkvena občfna. V nede'Jo. dne 27. novembra ob 6. zvečer prediva jr. Župnik H. Lan*e o Matiil Klaudijti, kako »e umel fiveti. Predavanje se vrli v evaneeliskl cerkvt — Govor o tv. pisma (slovenski) se vrli v nedeljo ob treh popoldne v tvanceljski cerkvi na Onsoosvctskl cest!. Predmet: Marijin evangell). — Smrtna kosu. V Ljubffani je umri bivSi vod ja polici rske itraže s. Josin Herzot na Hunatu na ca. .la-IIja Soklič roj. Pvsch. Blar Uma spomln! — Smrtna k^sa. Umrla Ie 25. t. m. v Mnriboru pa. Ivanka Zuoevc. rnlena Stupica, soproga vlakovodje, Đlas Ji spomin! — Smrtna kota. Umri :e na DtTko-vici nad Skofjo Loko. 60 let star. Oro-g* Dole ne mlinar, posestnik in t govec z lesom. Mož ]e b\l poStena iro-renjska korenina. ve^ti dru/.ab:i.k i u zaveden narodnjak. Svoj čas ie bil tuđi predsednik krainesja co!skcs;a svela, občinski svetnik in vstlej t!<>ber I«j\».j. Pred kratkim ie bil oženil sina Matcv-2a, kateremu e nameravcl izn Ciii d<>-sestvo. Umri ie po dvodnevni hudi ho-lezni tn o bil pokopan iž>. t. m. Ula^ mu sponnu! Naknadno ptipi^ovanje In pre-ajledovnr.je konj in vozil. V ponedcljrk dna 2č. oveuibiA L I. oij tt. dopoliin? 6e vrbi i»' Anibroževviii trg'i n*-knodno |K>pisovaatu» in pre^lcHlov.Mjijo konj in vozil za m^fto jLiublj'tno. iviPtniko konj in vuzil, ki to iz katort^gakoli r«i/.-loga zanjuriili rodnu pojiiriovauj«* in preglodtivnnjo mrse« a oku>bra, opoz.»r-joinot d« prip.?ljt?jo svojo IvOr je, vozove, avluD*>i'ile, motorrui kolo«a in Li-tikle ub * vsled k»itere jd utož utrpela nj t^ži do $ dks;. \><: trc)v<» v ut ke težek. Zanimi-vo Je, da :e pred dvema letoma tuđi v bližnjih Selcih ustrelil občinski sluša Šmid diviesa mačka. — Števtlne tatvir« ko?c$. Vsak tatvinl nadjeni Č'oveJki element ima čadno nair-niertje do knles. V zadnjih tednih «io se ia-tovi posebno spravi i na koleba. Tc«arske-mu mojstru Ravniharju ^n ukradll 435'-i K vredno »Eska«-ko!o. črnop'eskano. — Tuli sed!arfu And'eiu Cesnu iz Tacna le hito Izpred trgovine Sirnončič v ?pcd. SiSkl n« 3000 K vredno Vole. Ta tnt pa te bil tako kutanten. da ie knlo pustil pri ktavnlcf. »Hotel se !e I nii-n samo vnziti!« — Tatvina pertla no hotel'h. Tck^m tei^a mesera e neki. okoti 21 let stnri močan hote'^kt tit. rkr^ule^n obrnra in efesranrno obtečen l7vr?i» vel ke t^tv'^e rn^nesra rerila no botelih fn Dre^nj^^ih. Zače! je v Ljubliani. Pod imenom Ivnn Starkl. m?s3r iz ?e\-rice fe imen:fno 1o-žiral v sobi št 82 hotela Vn'ion. \i hotela je na rofem nn drzen nnč:n odne-?el za 5000 K ra7ne^n rerMi. sobne In postelne oorave. Tuđi v Celiu se ie nr>-iavR Tu te iz botela »Bnlkanc ndr»esel «a 1600 K r>ostel nec:a oerila. Ker ?«o ! mti postala tla no mrstn:h hote!Th nre-vroča, se ie odSef »hladit« ria deželo. \ \n po raznih krnjili *e ta efct^ntm c:o- \ spod pod razniTM napa^n'mi im^ni ro- i net Izvedel raHnlrane ta*vi"e raznesa i perila. Franu Planincu v Koniicnh ie i mimojrrede ndncscl za SOfl K peri'a. i Drzne in plodonosne t*»tv;ne pi je tr\ »bote'skt jrospod« fzveđcl v Litii:. Pnc ; 20. t. m. ie ta ^nspnd stnnil k restnvra- I ter;u Ra ku §ribnriu v Grsdcti pri Li- i HJI in ^a zaprosi! za nreno^išCe. T?koj « ie dobn sobo. V knMcro se ie voisal Flo- i rijnn Zajc i7-Bre7ic. Po nioirovcm od- \ hodu pa e jrostintfar 7an?7ll. da mu :e ' zmanjkalo za 2000 K rnznc^ra per;b. Se isti večer ie tn uospod nrenoćeva? v i hotelu Josipa rTlsnrrja v Litri. Tu ra je j izmakrnl in lepo odnesel kar za 8000 K razne^a n^ri'a. S polnimi kovčki do-bresa perila se ie »elecantni sosrt^d mesare proti Zacrcbn odnc'ial ob 5. zjutra:. Kronika nrnvf, da *e ta botcl^ki ! tat rnuravil za 20.000 K »prometa« P3 : hote-ih. i — VTf>m v čmonifl«. Ne7n^nl vio- I milci so 20. t. m. no noj' vlnmilJ v čcv- : l'arsko del.ivnico Leonn'da T ainvica v j ČrnomlrTi in mu odncsll za 40D0 K raz- I nesra usnja In čevliev. Eorze. — Z*fiTfb. 2fi. nov. CTzv.V Prti«tl promet. Devize: Curih f>7.—. —.—, Pa-riz —.__, 21 _, Dumil 4 40 4 r,0, Italija 12.—, 12.20. VnluH: đolnr: 205.—, —.—. — Zaprrb. 25. novembra. (Izv.) Zaključni te*"^ji. Devizo: Curih —.—, 56.—, Pariz —.—, 21.—, Lon'Jjn 1190.—, 119S.—, Berlin 105.—. 107.—, Dunaj 4^5, A.čb. Piviira Si?.—, 321.—, Italija ti.SO, 12.15. New-Ynrk 293—, 296.—. Budj.pe?ta W.- , 33.25. V a 1 u -f: tolarji 2S5,—. 2^.-, lira 11.80, j —.—, napoleomlori 1CV).—. 1040.—, j mnrkft 115.—, 12o.—, avstr. kronn 4."0, I 5.50, lejll 190.—, 202.—, carski rublji i 26.-, 27-. j — Curili, 25. nov. Zagreb 1.T25, Prag* *525. Milan 21.451. — T'St. 25. nov. Lonci>n 98.35, Z»-irreb 8.2\ Turih 467.—. — Pm««, 25u nov. Zagreb 31.10, Curih 18.15. — Pari«. 25. nov. Praga 14.75, Mlinu 50.— . Curili 272"O. — On*ir\j, 25. nov. Curih 1237.—, i Zagreb 2120.—. Praj*n 7.000.—. ! — Rrrlin. 25. nov. Z^erch 97."0, r>n"-M ^.C5. Pragsa 310.—, Curih 55.75. — Beograd, 'Su novembra. (Tzv.) Prevladuje tcnder.ca, da pridejo v ro» i konstruirano vl«iii> oscbnoPli čistog« znauuja in etrokovnj.Ua Vso dani^nj^i beogradsko časuj/i-j? z volikiin z»ivlo-^rlvtvom pozdravlja način, k.iko jo bila pmeča kriz.i rc>rm. Z^nimiv \% ćlanck dr. Laže Mai-l.«.»vič >i>ohtika in r;<»r.i'a« v daiKi^itji >J-vm:oupi»w%, v k.itcii po%dari*i, da mora biti pulitik Oh<--bno in moralno čist. ITALIJANI IZPRAZNUJEJO TP-E1JO DALMAT. CONO. — Split, 23. nov. (Izv.) Opa-žntl je, da so it^lijanske čete začela izprcznjev*;ti tretjo ddniutinsUa cono. Vojni materijal vozijo v Zj^ dcr. NOVA AMERIŠKA SENZACIJA. — \VasIiIruton, Jo. novcir.brn. (Tz.l Amerika pr pravi a r.ovo senzacijo: Prcdlaza'a ba, da se vsi voini dolznvi zaveznikov, nejeti v Ameriki. znižaio za pok.vico, ako vcle-ilo sprciineio ; Hushcsov rnzrroiilnl nacrt. V tetn slučalu se si- i»e nova razorntitvcnB ' kon!crcncat na katero bo povalLuiđ \ tud: Kimčija. j KONTERNCA JUCOLOVEN-SKIII IN 1TALTJANSKIII iiRO. DOLASTMKOV. — d Beograd, 2b. nov. V Rimj bo dne 3l>. novembra konferenca i med de!c:3ti naših brodo!astnikny j in deleiiati italiianske vlade, na ka- teri bodo razpravljali o izvriitvl pogodbe giede predaje onih parni- j kov neših dr/avljanov, ki iih jo ; Italija prejela od Avstrootfrske. NOVA ARETACIJA RIVSrH KOMUiNISTICNHI POSLAN. CEV. ! — Beograd, 26. nov. (Izvirno.) i Tekorn včerni-nie^a cneva so bild izvršene arctaciie nekaterih bivših i komunističnih poslarccv. V Bcoura* » du sta bila aretirana Ko^ta Nova- kcvić in Milan Pupm. V Požarcvcu je bil aretiran Kaclcrovič. ŽITA BI RADA V SVICO. — Pari*, 2(5. nov. Iz Funchal.1 p*** • ro^ajo, a;i je biv;«i oesarica Žita br/o-I ja\no zijiiijsil-i velesile, da ji do vol* i fiovratck v fevico, k^r jo eden izmed njenih sinov oboicl na &lcpicu iu gA Lodo operirali. ! IZ ITALIJE. ' — Rim, 25. nov. (Izvir.) Dan?« i ob 11. don; lene ic bila otvorjena, i rimska zbornica. Pred otvorit vi io | parlamenta so priredili na ictikl , belehaioči voini invdicA proti vla-! či hrarme demonstrnciic. Prišlo jđ \ do snopadov s kra!:cvo stražo *n sta bila dva invalida tcžko ranjena, j — Rim, 25.nov. (I'jvir.) V voj-; nem odf-cku je vi. i ni minister na-t znanil, c?a se v kratkem italijanska I flrmađi reducira na mirovno stanje, katere^a kontingent So znn^al 115 tisoč mož. \'o^ska s!u:'ba se zni/a na 12 mesecev. 2VEZA NARHODV IN MAD. 2ARL — 2eneva, 25. r^-v. fT^virno.) Dne 13. t. m. je madžarska vhuia pri tajništvu Zvcze narodov vlo/.i-la pritožbo, znkaj ni Zveza narodov intjvcnirala v prid Madžarski, ko ii ie mala antnnta r.rozila z na-novecifo vrjnj. Inrervcnciia nai bi bila i!temc!;cnn na nccMaci Zvczi-nih stati'tov. Glavni tajnik Zvczo pa ie F.edr'i oc^covoril mad/irski vladi, da Zvcza narodov v zadevl Knrla Hab^bur'ia zato ni intervenirala, ker je nobena fnteresiranih držav ni naprosila za intervencijo. DUNAJSKA BORZA. — d Dunaif 25. nov. Po poro-čilu dunavske borze. ie zvezni H-nančni minictcr borzno zbornico razrcšil poslovanja in oddal vodstvo borze devet iirenor.ia navedenim borznim svetnikom. Konstituirali so novo borzno zbornico in izvolili nrcišnjcua predsednika zbornice Poper - Altbcrga zopet za predr.cJnika. PORTUGALSKA PRED REVOLUCIJO. — d Midr'd. ?.". rovcmhrn. Na Portun\s\em nretl nova revnlucita. V glavnem mestu so četo konsiznirana. Zb.*r3jt2 3R3mke 6 stran .SLOVENSKI NAROD*, dne 27. novembra !92t. Stev. ^63 I?2ril8. »Jngoslo vensko Matico«. Ga. Miči Ver-. hovnik, soproga ?ođn. fcficijala v Pre-valjah darilo veselega omizja pri Zemunu povodom bodovanja našega Vo\-deta Krapiea rulgo dr. Žlindra in ob fantovskcTn s' *vesu posp. Edo Sremsa K 440.— " ola zaključena družba zbrana dne i9. t. m. v cX>mači sredi po-Vodom praznovanj* irldesetl*tnice> porok* obitelj; Vontina ter srebrne poroke obitelji Kragelj, cziifcma poroke g. M. Kraffelj-A in sopro«re poklanja po skromnih evojih moć?h Jgsl. Mat. na oltar K 200.—. Skupno K 640.—. Spomin£ajte se Družbe su. Orila in Metoda. Raznoterostf. ♦ Koliko 2Mt»v Je ** svet«? Po najnovejši aUtistiki je na svetu 16 in }'h mili-jonov živi v Rusiji, oko li 8.300.000 tu Poljskim in v Ukrajini, sad 3 mllijone v Zedinjenih dri*vah, nad pol milijom v Komuniji, ravno t>liko na Madžarskim, -skoraj pol milipna v Nemčiji, 300.000 t Angliji. ravno toliko v Av-striji, po 100.000 ▼ Kanadi, Argentiniji in na Turskom. Najmanj jih je v — P*. lestini. kjer jih Je urno 95.000! • Za ohranitev dunajske unirerme. Strašna draginja j© pahnila dunajsko univerzo na rob pit>padv je vseučilišče stra&no uboialo. Mikroskop, k! je ▼ Bira atal oko li 3000 K, volju dan«« 12000 llark. N*|na-vadnejš« reći n. pr. stekla, termometri, ftanejo već sto kron, epirit in reagen-cijo sutnejo ogromne v&>te, prav tako 30 silno dragi inozeraaki Časopisi, knjige i. dr. 6 tud i j in napredek sta ekoraj nemoina. Norjdn inoietnaki profesor noće eprejeti ponujanega, mesta na dunaj. vseučilišču. A vs tri ja ima preveč visokih &ol, da bi jih mogla sama, vzdrto-vati. Zato ee ustanovi društvo, ki ho nabirak> podporatke ▼ inozemstvu in doma. Vsčjno. Vćasih so na dunejski uni-verzi Slovane pretepali, danp« pa goie žive simpatije do — slovAnsk*) valute. * Harem In Zveza narođov. Potrebo obstoja Zvcze nnrodov DOtr uje tuđi nastopna vest pariškesra časopisja: Zveza narodov je imenovala posehne^a inspektorja, ki mora proučavati življenje v vzhodnih haremih. Ko !e do^pet ta inspektor v Carigrad, so mu posvetili tamkalSrvi listi ironi!ne dobrodošlice in mu svetovali. ria si preie zava-ruje slavo, oredno jtre »inspicirat« v carigradske hareme. Llsfnlca nrednSsfua. — Lifttnica nrcd!H>t\a: d. R. v Ptaju. — A. je» dobil slavo. Dotični i-*> floneo ni bil flaa Sustaroiče^ega klvi-ira, L'reo Stov. Naroda._________________8481 !n t alviljo snreimem v traro drlo Nisto> takot. Anton Jakie, Tretanje, Dolenjsko. 8464 Proda se •nonadstropa hl*a z fostdno in z vso fostilniSko opravo, z lepim vrt m, v ljubljanski okolici. Naslov pove uprava Slov. Naroda, 8372 Itfem sospođinlo Čedne, majhne postave, mlaj^o, roSteno, teobraieno, vaieno gospodin s*va. Po-auđbe pod .Uradnik 100*, poitno Ie Uče Celje. 8441 Somostojna gospo sjednjlh let laVAa mesta kot pomoČ-nica v gospocJtnjstvu na vcčiem posest-vu. Ponudbe pod .Bsker 8414" na upr. Slov. NaJoda. ?4I4 G. F. kM ▼ L'nblao| WclfOT8 12. livršojeoi ifla^cvanfa ter popravila fli-tovtrjev It tJtrtroni.CT spcc^elao ttrokov-bov t«*ao la cei«. A;§. Ašnoln, Ljubljana priporofts svojo zalogo ttekla, porcelana, rrcal, svetiIk. okv»-rov in vseh v to stroko s^ađajočlh prrdmetov. Steklo za okna vseh vrst vedno v zalog'. 4013 JJaroOna knjigama v £jubl)ani Pref crnova ulica Stev. 7. * priporoSa •——^ kancelijjkl. konceptnl, piscn-ski, •ritai iabarvaai papir, Kaseti s tisenukitn pnplrjem. Zrgovske knjige * rseh vrtikoslh, rrt»ne ■ eno ali x dveitia kolonama, vezane * p>plfi plati* ali poiusaj«. DSIsmaUc knjiži« "".SS?1"1 Zaloga Jolskte znzkov. Zavitkc u wra9<» *** nak°*a>. Šivalni stroi dobro ohran rn, se kupi. Ponudb«* red .Dobr« ohranjen b45l* na upravo S'ov. N'aroda. 8451 V svrho ženlfve fell 42-feten intrltgenten mož (elasbent ravnatelj) znanja z goscK>d}č^o at< vdovo (do 2 otrok\ staro najveć 32 let. Poj?oj I čna ptikazen. ^rčno čuvstvo, event. premoženje. Želi se nekoMko znan a uemSčine. Rcsni donlsi s s i' st i ino. Ponudbe pod .Mesari ja 8341* na upravo Slov. Naroda 8341 Pozor uoznibl Izvodi! CA^saijAea. v vsakl množini vOriCr na drobno in debelo se dobi w Sfromjl Sli*< pri Kamnit! ml cl, 7763 "MeinTlT :§^e trn takoj samostojeti, mirrn zasebni nenženirn umdnilc. Ponudbe pod ,.N«» »»ženjen 84 7" na nrravo Si. Nar. 8*^7 Heblouono sobo s posebnim vhod m, v sredm mesta. iSCe m'ad akad. Izobražcn, soliden banani uradnfk s 1 dec Pontidbc pod .Zima 8436" na opravo listu. 8436 \wwiiwm s primerno Solsko Izobft'bo, zdrav In krepak, v trgovino z tncSrrnim blagom, hrana in stanovanie v h'M. ^or-tdhe «e nol.rl ni tvrdko Stergar In Škerlv Sevnlos Ijani. Ponudb« pod »Prometen kraj 84'5" na upravo Slov. Naroda. 8455 Tri dobra tznrjtna slašiiianke pomoćnike aprafme tako|x Prva £©renjska izdelova^le« f^e^a ?*\-ne^a reclva in teVsa K. VIDIC, Je* eenlee « Fttftlne« Oere«jsko. 845) Smrehove lublc v vsaU naotlal kay«f« tovarna kož ilir fil Karlovac.___ lnžen m. Mirsl v W LJnMjaaa, Hlllar!t ^ ? Soaolalno atavt*-no podlatla %% ••• tonako, talasa'io-tonako In vaaTne — zgradfca. — a§ Izrab« ma vodnih sli. Dfonađs(ropna ia s podstreSnim stanovanjem in trgovskim lokalom, na prometnem kratu mesta, aa prod'. Naslov pove anonftii favod Drago Beseljak in drug, Ljubljana, Sodna ulica 5. 6460 Klavfrje Itrf^r.c In talm ter gre tudl nr > ćelelo. ^ Kvplm že rab!jen, dobro ohranjen klavir. Ponudbe na PoStno ležeče it I, R^ka pri KrSkem. 849 Isčem službe ket natakariea. Gr em tudl v 2a- sedeno o/.emhe. Ponudbe pod .Nati-kartca 8492* na upravo SI. Nar. 8492 Tri »opotnoma Izurjene samostojna žagarje jra »olnojaratemlk« sprejme t^koi lesni družba Ilirija. Lfubljana, Kratia Ptln^irff 8.__________________•«} SobiT i električno razsvetljavo In rosebnim vhođom se od da eventualno s hrano rni ali dvema g >spodičnama ali gospo* doma \t dotste hi$e. Naslov v urravi Slov. Naroda. «494 Kupi se star, d'bTO ohranien slvalnl atroj. Ponadbe nod „Šivalni stioj", poitno \elett. Ljubljana. 8482 M«buša a paleg stojsćlm poalepjeai ob vodi, pripravna ta vako tova ino, po-sebro pa >a nsnjarsko. Poizve se pri Frane Blurn v Kandifi 18. 8425 Trgovski potnik kateri potaje po JufcslavM. se pniivlia. ako bi hotel vzeti Se ne kal credmetov m»nufaktuie v razprodaio. Ponudbe pod .Potrik v Jugoslaviji" 156 PosinoleŽeč* Ljub Jana. 8483 V nedeljo prevaamrm kl veo Petattavo cjo* sfllas« v Sp. Sl*tl ter vljudno vabim vse svoje dosedanje kakor tudl aove goste, da se frepilfafo o pristnosti mojih dohrth vfn In Izbornosti mofe ku r inje Karol Clgler9 bivši gostilnćar pri „Maltm Triglavu" polcg dri. kolodvora. 84.8 Velika hiša na vogalu v blizini državnega kolodvora, z vpeljano trgovino, 30 m dolga vinska klet, za vsako trgovinsko podjetje pripravna, s takoj prostim stanovanjem s 5 sobami, se oraia zaradi smrti. Enako lepa, salonska oprava. Već pri firmi KoaehUr, Sp. Šiška 166. 8489 Ugodna prilika za naknp ilee. liraa pol vagona ?iee ?g^n* i^. 71 p lako niikt cvn* sa eafalall« Imam : iudi ca 7 \ aeona na pol sladkega sena po ugodni ceni sa prodaj. 1 |#aaaaiS«Mk vsa o množino Irnegs IVUPIfVl eeheaa k«ko- vefja eajlja ter kaike»e In Urm* eleve ara^ie. Cenjcna «-ročila m aknuilbe je po lati na Franjo Drobnlč ^ trgovao, Laiko« Dvg bolpi m '<• mogo^e bref nohiitva. !f^cm v *r? dtni mesta Ponudbe pod F. V «iv na ttrravo 5Tov. Na »oda 8456 Proda se: ooro'noma ncv*. moalerna analna soka (amrr k^ns I i.iv>rrv Ie«) U(o-tam se pro<1a pas volćj« paimc H tne^ecev star. Naslov pove upravi Slov. Na-o^a. ? 3 i Prva IngosIOT. barvarlfa, knaarstvo in itro'a^nlca P.Semko, L'Bto. Cte 230. Snrafema llslćje kote v barvo k^ kor vsa v to strokj spada o:a ćela D.lo prevzemnni v trg^v ni čcvlj«v Konjske ^BkaV VaiaMf *afe^ff^H %I^^e in fine volnene odeje v najve^ji izbiri po tovarniskih cenah pri M. Bauer, Zagreb Ilica 39. Tekstilno blago na debelo. Odeje za rorce pošiljam brzovozno na ogled. 6616 8amo za prcprođ»|8lce. Stalno nameščenje korespsntleiita Velika trgovina i železom na mali ?n veiiko v \ečj?m metu Juj»oshvije lš?r 'a lm ikoratšn 1 naslop peifektneja d risn'ka za nemSki n hrvatski \ctk 2elezne strok« in stencgrafn© ^es^-ma o rrednost. Rriiekttra se samo na prvorazredno slio. Ponudi t n^vcdho nlač»'n h p «g«>iev n^ M|ntei*reklam d. d,", Zagreb, Ilica 21 ped *fro „Dopisnik II! 3«. 8!8O Izvrstnega : detajlista: za felezno stroko i5če ob člmrrcj3n|em naslopu znatna tvTđka z i lena stena s 5 mm debel mi lipaml. 4 40 m dolca. 3*10 m visoka Želexna9 dvojekrllnata «ratap že rabljena. 12 /.60. Lesena vrata« 2e ra'^'jrna. Žele«na9 melo rabljena peć, hajnojorn* (D<«ncibfandwfcn). Železna peć sa plin. Blagajna za na miso. S lenoenlh oevl za d«mnik<- In stra- Bila, za centralno kurjavo li littga leleza uaui^torje) za peči. 8 ona zi obtSrnje oblek. 4 velike palme želesea fttedllnlk, VeMk lavor. Poizvt se pri Feilks Urbano v Liubijani. S280 Salama prve vrsta novo bloio po sem 2re a ss deki pevsei Pnt kffatska tiernka ttlaau, soStna ama _ Mr .. -i^ • I M.CS .Gavrilovul ,jq sinovi d. d.Vn,.^ Fa?rla|a. li— i 11 * •» • Vn^fiifl u uraunifprio jpiUilc nluLaidliUlJc ^tn:garje ri reze in ?tan*-, ml'de rte-'nvec in del'vkc. sprei^e 9(Blstralca r>om#alf. — Ovid.i turti montira^ e kl ućavnlr v domače df'o. 8463 laJnsCa za reko fmisčino te ipfe'me Pasjoj: popolno znanje » ovrnl'ne fn d voino nemSčinc ter oboje s fr-o^rafte. Ponud-he pod .Grus^ina H3dl* na upravni'tvo Stov. Naroda. 8331 "OBIT Resl;eva cesta 4 pr ri^'v'3 ivo-o vei, nog i u ce fga te'esa Je mnogo mo'nejii In drlujoči pcro Prati* cosko *g.in\t in naibolj&e sred tvo te vrste. Ti*o"e priznanja! Z ?» otom In poštnno za vsakegai 3 dvoj. ali 1 fpec. Stekenlca . . . 45 K Za proda|a?o§: I? dvojn ali 4 ipec. stcki niče . lf>^ K 24 . m 8 „ „ , 280 K 5 .. ,. 12.....394 K ^OSTNINE PROSTO na Vaio po>ro Kdof denaf naprei pol je, dobi ie popu t v naiavi. Prime11 Elsa ob!i2 za kur n oče^a 5 K n 7-tO K; tisa nentoln klinac 12 K; E sa pos palnt rr*$eli M K; Piavo Etsa ribje o!j« 85 K; E «a vola za us a 35 K; EUa ko!or20 ' Stran 7. pozor, pekarjH „DlAMALT* tvornice H usef & Sobotka, Dunaj - Stadl u v predv- jni kakovostl se đoni zopet rri e avnem z«stor>stv»i :»a Jitgn«ljivipod Jožef Herzog mestnl podaradnik danes. dne 26. novembra ob 6 Va zjutr*| po kratki mućni totemi, previđen s sv. zakramenti, mimo v Gospodj »asral. Pogrrb drage^a pokonka st vrši v ned 27. novembra nb ' ? 4 po-o dne iz hiše žalosti, Ootpotvetski c 16, na peko-liičc k Sv. Križu. Sv. ma5c zadušnice se bodo brate v farni cerkvL Pokojncga priporočamo v blag spomfn. V Ljubljani« dne 26. novembra 1921. Ivana Herzog, sorroe«; — ioikop lv?n9 sfnova; — Marija, Albina, Ivica, hčerk«; — A loj* Felcher, Franjo Perčinllć, Frlt« Hflbnar, Roal Harsog roj. Pire, xctl in sinaha. Naša ljuba mama, sestra in tašča Julija Soklič roL Pyscb Je 24. t. m. na Dunaju nenađno umrla. Pogreb ljube pokojnice je v soboto ob 2. pop. na pokopališče Meiđling-Dunaj. Maše zadušnice se bodo brale v veC cerkvab. L{nt>l|ana«Dnna)f 26. novembra 1921. Vida Rafal roj. Sofctfft, hči. — B*rlc, Brnit, Jn- lijan, sinovi. — Marija Pa!č*fc roj. Pyjob. sestra. fiarl Pysob9 brat. — Ini. Janko BaUf, zet. Vila h tiemf stanova n(l v Lfiibijanf se proda, eno stanovanje M b I» tako) 1a do-r«ti. Ponudbe pod ..Takojim« ata-ova-nje 843 )•• na upravo SL Nar. «430 Trsovlna s pnplrjem, Plsalnlml in rlsalnlml potrebiilnaml / ve?|em »ritu Slovenije, 2e 50 le' ob tojeta, z lepim krogum odj. malce^, ve! k mi izložben mt ckn In iMadšči, v tve^l z annn>'nt» H ^«sori no rV-sr»«-d>c i'V ae proda aamo rasnlćnlm kupcem naravnott. . Un a n ri „Prvovratna trgovina ■ pa-lr-jem" na g. ravnat. Schvran, madnarodna čatopitna pisar-na, Zagrab. lllea 21. 81»;J Na stanovanfe cvrnt tu^, hrnno m% aprejmeta 2 ajoapoajl6nli' dobre htle Lavren* 6lcf FranćiAkansfca al. 10. I. ______ f458 Proda se ^9 racami \n Jtmn čami ler dva poro! oma nov* mo"ka hol ha tn sredn o velik* «t (Au*o-etz) tn starinska vi-jHim. r^atančn ^e |ahko pouve mk* dood IO dop dn 2 p p. pn Beno Sal-mlcu9 8v. Jahob* natir*a:jo 27. Ifajsfare Sa slovenska pIcsKorslin in Ilčarska delavnica I VAN BEiCBU. Dana{ak3 ces. U, zc piirorofi. Izv<5itcv to*na cene ,merne \j q 1 v ^^ Zclezne stavbe (vi okograđnje) in mosto^radnje, naprave cehov, ■» ivornic in kranfkih feleznic ter nakladalnc naprave mos'ovi, spr^ ;ne (Behaitcr) in pločevinske konstrukcije jambori za svetiovode ; in daljnovode. — Plavžne naprave. NEGUIN fl. G. Butzbach/Kssscn 9eaeraltertratf>T>: Bsrffđfrtlitop a. D. S^nnaaaasor W.oa Z!Z-t Siever'offtrafraste 3r* a* N od ost! ifooošt! Vljudno naznanjam si. občinstva, da sem odpri zalogn ^ohlttva spalnih opzsv s nođrool, icdiltiLn kuhinjskih oprav po najnižuh cenah. Komenskega ul. 23. Priporočam «e cenj. odjcmalcem za mnogobrojen obisk ter beležim z odličnim spoštovanjem Josip An dio vic zaloga pohiStva Komenskepa ul. 28. nasproti iole na Ledini za dobavu mesa. U Intendanturi IV. Armijske oblasti u Zagrebu (Jezuitski trg broj 4, soba broj 128) izvršiti će se na dan 5. decem ra ove godine u 11 časova prije podne Bađ^efanfe 1 pogađia-nje za nabavku i fSBOrnfeu mesa potrebnog na vrijeme cd 1. januara do 30. juna 1922 god. trupama u garnizonu Zagre-gačkom. Ljubljanskom i Osječkom. Dnevna potreba u Zagrebu iznaša oko 1500 kg, a u Ljubljani i Osijeku po 1200 kg. Utntene ponude, za svaki garrii?on za*ebr?ot primati će se u potpisatoj Intendanturi istog dana izmedju 9:11 časova prije I podne. I Nakon izvršenog nadmetan'a (pogadjaniM zakl'učiti će se |sa najpovoljnijim ponudjačem odmah direktna p'smcna pogodba. I Uslovi za dobavu mesa mogu s? videti svakog dana za vri- [jeme radnih ra>ova u Intendanturi IV. Armiiske oblasti, kao i u (Intendanturi Dravske divizijske oblasti u Ljubljani i Osječke divi-Izijske oblasti u Osijeku. Svaki ponudjač ima da položi i kauciju, koja za na$e pod^ nike izn?Sa sada i to za ponudu za Zagrebački e^rnizon 90 00-dinarafaza Ljubljanfki i Osječki garnizonpo 71.CC0 dinaia. Strar. [podanici polažu dvostruku kavciju. I Pozivaju se interesenti, da učestvuju kod ovog nadmetanja ! E. brol 15147 InteffJfeiTiira IV. Armt(«lie oblasti 14. no-I___________________^eirhra 1921 sjo4Io«i. pa dobavu brašna ili pšenice. I U Intendanturi IV. Armijske oblasti u Zagrebu (Jezuitski trp liroj 4 soba broj 128) izvršiti će se na dan 3. decembra ove co bine u 11 časova prije podne nadmetanje za nabavku i isporuku : Iranko vagon lagreb I 1,200,000 kg jednoličnog brašna tipa 80 % I ili 1,500 000 kg pšenice, Iranko vagon Ljubljana I 650.009 kg jednoličnog pšeničnog braSna lipa 80 •/• I ili 812.500 kg pšenice, panko vagon Osfleli I 650000 kg jedno! čnog pšeničnog brašna tipa 80 V* i ili 81^.500 kg pšenice. 13 II Usmene ponude za svaki garnizon i dolični artika! primati II se u pomenutoj Intendanturi izmcd.u 9 — 1] časova prije Ibdne. II Nakon izvršenog nadmetanja (pogadjanja) zaključiti će se || najpovoljnijim ponudjačem odmah direktna pismena pogodba. || Uslovi zst dobavu brašna odnosno pšenice mogu se viditi I lakog dana za vrijeme radnih časova u Intendauturi IV. Armij I le oblasti, kao i u Intendanturi Drav ke divizijske oblasti u Ljub | Ini i Osječke divizijske oblasti u Osijeku. JI Svaki ponudj.ič ima da položi i kaucijo, koja sada za naše po-llnike iznaša i to kod II sa »ratno Ul olra'oi poaaJjeaa IraiUi || Zagreb 225.000 dinara I Lljubljana 122.000 . lij Osijek 122 000 . ' U Strani podanici položu dvostruko kaucija. li Pozivaju se interesenti, da učestvuju kod ovog nadmetanja. i broj ltiil IntenianUra IV. Aralfate oblaatt 14. ne* II ?eambra ltat feđlmo. * Prodam polnojermcnik (Vollgatter). Vprašati: Ljubljana. poStni predal 151. 8427 Loftoibils -!o eče In prcvozre, pf ov^stna i vfd^, vseh vri J-osti. ^1j^«lra^n j^e Upe t za- loge, d^lfe p*'ni it'ni \n pnrnl k ti: »seli iii'cmov, operne ti shd-ofne tvor- •'c-», rivovMne. h -»d ln»ce itd dnb.ivlji Akticn^es -'1*■■> nft fU- >1.isc?i w nhan v>»- »»-. >s Br.na A Lhui:li-r, Brn>, Ć-^o- inilr ¥i io t L'nblk Eesljeva cesta 9 se pr * r•.. /a za \sa v to stroko Hi?!. vMn. Mu M\ ) rabi 'Ic mri i ra'holje r^C z'-u'crj^ n «" n'n > hva* ena "«fC(i tva. i-o! pr 1; •>ofi«MmInhi«fi'm m , 10 tbr., z.1 mn Sfgj 1 VS rio 2 li -». Ti di je navedeni rroj ni proJa| :cr s m I upte 2J rnn;>e^3. Po taJb« jc ro^'^ti p d .Dviurm biOl* na upravo Siav. Naroda. 8-«0? Dr. Frcn Virunt 5D(~:m te n cs ordinira zopjt redno od ?.—3. za kazne in spolne bolezni. UUnUASA. Miktošičeva cesta 13 — //. (na vokalu Sodne ulice). 6.167 đ& »t ^^f iL ^v i .*+ %% m a m >ateri rrep tuje ce'o J.i7n§fa\tjo in )% do^ro \p*-l»'>, že'l \7xt stb'i '3vo S'nv. N^r >da. B.?^ -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------. tfnblfarr, Polfanskl n^sio tt. 4 ^~~7~--------- Focfrnfafcs : Selcnbxur;or« cl:ca 4. ■ ■ PODRUŽNICE: MARIB03 NOVO ME3T0 EOCEVJI Gct-soska ni. 38. Olatni trg it«7. 39. nniFHT11 Laf ini izđelhl ol!natlh bzrrt ffWi\lsWll 1 firnetev, lakcv :n ateklar* dnstba z o, x. pr?je 8kei?a kleja. Vcl ka zr.loja ke« Brata E*er! lo Ja^čar & Co ££»?. ^fif** „^. Lfoblfaca. MihloJičeva c. 4. st-h čoniecv.vsci) potrcbSčIn nasproti hotela .UNION'1. za slikarje in plesUar]»- Podpisana naznanja s'jv. općinstvu, da Otvori v nedel|o 27. t- m. fjostilno na Zabjaku štev. 3. Piiporoča se s!pv. občirstvu :n prcj5n;irn po^font za obisk, obljubliaioč točno postrežbo z jcdih in dobro kapljico. Vi!ilorl]a Lavrič. proizvode vsaki dan v svežem stanju cilpremlja Zagreb. POZOR! ^ POŽOŠU UcIIho la inalo. nafceneiSe Zoezlcl pseh orst od 8—103 listao. Sofnčiiikl, rcrcfa9 CrnHo, radlrke eseh rrs/. Pis.nnpe IM >oo *°/»o "/»• l0 o cscli kakcoosiL Knglcilnice bafICne, nooaletne, nmsfne, narodne, Rab- liaisske In razes dru^e. JSE VRSTE ra?IRjn plsarn^kl, dDS:?i?nz!f!nf. koncenhs!, sfro!ai9 trgonski, črfani, ksriranl, orsjnl, sulieni, krcani, rlsalnl, pergaaicnfnl, uu'fsn!, nfunJIt, kcclokorcsiisL taauanski In drugi. 7SE VRSTE OUITKOU |kn!ierfe) pbarnHke, fr^nsfee. nrnđnc, plssm5!ie soger, 71 akte dslce, fij^pe za ahte ose^i jsllknatl« nrejeiialcc oszh vrst ptesm, cJ^arzinl papir in afroffifce osch cril. J5E VRSTE KREDE bete, modre, rđeće fn drane. IIdIczI •jseh orst, tule, rde^Io, brroc, žl?. b!ai]n3z^ capici, CrniJ- Veliko razposiiiam malo JOSIP O!Y1ERZHf LJUBLJHE1flf Dnalska cesti fi. L uiistropie. stran. 8.____________________•__________________________________»slovenski NAKOLT. one 27. novembra is#2K jtev. 1 h i ^k^tli^1 STROJNO OLJE vseh vrst I a kikwo«t1. — Att Umiko AUTOOLJE CILINDRSKO OLJE, TOVOTNA MAST Itd. Poslovnica: Preradovćeva 2. Telefon 23-58. — SkladišCa: Kotnralka cesta 40. Telefon 24-17. VhSka oiic* 68. Telefon 7-00. Kipin već vagoaov hikiyih desk surovih in neožaganih, zdravo in belo blago, negrfasto in brez rdečega prekuhanega srca v dolgosti 2.20 m in 4.40 m ter debelosti: 20 mm širokost od 15 cm naprej 33—40 , • , 18 . , medija 28 cm 50 . . „ 25 . Ćenj. ponudbe z najnižjo cenof plač. pogojl in dobavntm rokom Irko. vag. Boh. Bistrica-transit na upravo lista pod: .Bukovina". St 859. Prodaja tt. Vprava greščine Sneinlk, pošta Stari trg postaji Rikek ta« na prodaj sledeči nojev rezan materijal po 4 metre dolg: 80 ms škaret 13 mm; 100 ma Skaret 15 mm; 150 „ četrtink 20 „ ; 300 „ colaric 24 „ ; 180 „ colaric 25 „ ; 50 „ dil 30 M ; 60 „ dil 35 „ ; 30 „ „ 40 „ ; 30 „ „ 50 „ ; 15 „ „ 60 „ ; 35 „ raznih moralov; skupaj 1030 m*. Vet ta Ie* se proda loko rampa R a k e k, prevume pa na lagi Marof po obstoječih trgovskih uzancah. Ponudbe Je vložitt do 10. dtoambra 1921 — 12 ure opoldne na vpravo. Natančneje pogoje, kateri pi so enaki prejSnjtm s pristavkom 1 mesečne izvršitve so na vpogled pri upravi. V trgovini Mestnl trg *t. 5. 0. Berna* ooič M dolio i« po lako alskl coal motke obleke od 650 K aapro) n raglane „ 1100 „ „ „ hlaće n 150 „„ damske plaftee od 550 „ „ „ kostnml „ 600 „ „ ,p modne obleke 0<**i „ n ti krila " „ „ la koinhovlna od i. » n Ogladat io laak« prlte vs*k tu- ROFA. Najdeio'i* **fie)ti( najstaitov *fief%f m -a eeneitl pnainl air«i ai*ta «arvn§-■• Irak« tu h*mm tmU^Štmmmtmih •tF^iko« • patentirali im barvaniem s ttenjem. Sito) Je prirezu ia alovmtki hi vata I In ncmlki naćin pitanja. f8*ej c spretni zaMopnikl o*MI HsoWt « ^It il — Jiigoalovanako Imporlna .n •kspsrtita) p*o1i««|« %M± RUOOLF PCČLIH, M«Haor, 'Trfj|i»rje)w at'liai 4. To)ltff«n •!. di,9 Parketne dešifice hrastove, bukove parjene, brodski pod in vsakovrsten rezan les lastnega izdelka nudi po nijnižjih cenah >im Slika, t9?airaa narketov in paru iaga, jablana. lUtolk*va vi« 4. Kupuje rezan les v deblih v vsaki množini kakor tuđi ^ozdne parcele. — Sprejema les v razenje na polnojarmenik po naročilu \T9\ (ATitra Aaicrlkaia) Trst - Amerika ftttafa fetalke ? Ncw Y*rk redu« S Irat t jit-■• Anerii« po 1 Vrat aieteCao. Pntiita laje li ?#t tPlifflM VMCTCP lk u SUvcil)« t •e liste «ro«Ve kV'llUil l\nWlCtf Llaillttl. Itftlvaraka tlici Ji ZU KtdVirieV harmonljev Forster. BSsendorfer, Heitzman itd. rasstsvlfeolb pri tvrdkl PLFONZ BREZNIK "tS^LST tmm, XsBqres«i trg 15. rodifa tuđi »a obroke. — Najrelja tvrdka ta Izposojeva nfe* v Ju^osta\ljf. — VelJkand«. . 8 .46 IhbI Modni silon {M. . L)ubljanaf Židovska ul. 3. Ima v zaiogi fine in n&!noYv]£e oblike ter klnčcis« k obuke in iepke |*3UI Popmthnm'imto. IM Msitfi Muf alcol. I^3U ŽhC[-riLlfl!-7EZ0y!-H!ŠE-i;ilE-inDUSTa.STfiUBE-ri0ST0y!= P PRaRftČHR!-ttf>&RTI IM 0B1SK IH7Enii7B BilEZPinŽIIO. E] TctalEni, clthtrotsfanKal In gn* rntlral prcdinefl osch orit as ifrobno ffn debelo. - Glavno saifoiisfiKi petefti flnmlJrtHb sbroCra zm tooornc aafomobflt fonarnt Wa1ftr ITIaT«ny. HI* drnllCne ■tlikalnice ra cion-flrmfe garoiffevfti obroCeo o crntrati. Rimska cesta Ileo. I« m . . Preoozno ^odjelj« za prraoz Centrala: blmnm čelik oa^onoo na oit ..... nt . ^ krale, za kat ]e na rsi^alano Podružnice: UUBLJflNA, MARIBOR, BEOGRAD, Dmajika c U. JarflCtoa nL 0. Raci IHfhaJlava ML tt. Ma UL ItaBk UX šlica 1L 3, PriHni nakaii I Dvoina » anovan|il