LETO—YEAR XX. STEV.—NUMBER 65 Uhaja Tttk B« certifikate, bonusa; denar iPred zaklenjen, znatnega za novo kontrolno komisijo ra-| ^^^ je bUo povedano v Amerika in MehikaNOVE ZVIJAČ tajita krizo | NE PODJETNI SNE POTEZE Državni department zanika ve-»ti, da je ameriška vlada zahtevala odpoklic poslanika. Mehiška vlada tudi dementi-ra. Tellez je odšel domov po privatnih poslih. se ne strinja z odgovorom mehi-ške vlade na tajno noto Združe ___ "Ih I l-odieinlik. korporarije ao pri čele z novimi eksperimenti, da niti mehiški krogi dati nobenega odgovora. Govori se, da se ameriška tajna nota tiče mehi škega generalnega konzula Eli-asa v New Yorku, ki je naši via di postal "persona non grata ali tudi ta govorica je brez ofi cijelnega potrdila. Iz Bele hiše javljajo, da ni nič novega-v odnošajih med Združenimi državami in Mehiko. Mexico City, 5. marca. — Mehiški zunanji urad je snoči priklenejo delavce nase. — Delavci bodlt* oprezni, da vas ne vlove. Chicago, III. — Več stotin kor-poracij v Združenih državah je pričelo eksperimentirati z vzajemno podpornimi društvi, ki jih Metropolitan Insurance kompa-nija opisuje, da je ena izmed izjavil, da je poročilo o odpo-J* vodi do dobre klicu Telleza iz Washimrtona Volje V Atrijskih stikih. neutemeljeno. Washingtona Vzrok poslani Narodni industrijski konfe- kovega odhoda v Mehiko so nje- renčni odbor razlaga, da je v za-gove privatne zadeve. Zunanji Nemno podporno društvo orga-minister Šaenz je rekel, da v tem nizacija uslutbencev enega indu-momentu on ne vidi nobenega Majskega podjetja,-ki je bila razloga za prelom med Zdruie-1 ustanovljena, da Ščiti svoje čla-nimi državami in Mehiko. dio; gradnja novih zveznih poslopij; povratek lastnine ino-zemcem, ki je bila zaplenjena med vojno; vladna žganjarna za medicinsko žganje; dodatek k naseljeniškemu zakonu glede prihoda sorodnikov kvote pro- senatu. da njima nç bo dovoljeno zasesti senatnih sedežev. Washington, D. C. — Frank L. Smith iz Illinoisa in William S. Vare iz Pennsylvanie sta sto;~reviži7a" ^tnih pristoJbîn I P,ričela P^emati senatorsko i za časopise; Borahova re80lu- Plačo ^ ^tka opoldne' Njima [ cija za preiskavo ameriške, po- 80 bile Ukazane pisarne v se-litike v latinski Ameriki; Nor- natnem pissaniškem.poslopju in L mova.pcedJoga.za tajniki .pisarji in vsi bodo j no obratovanje Muscle ShoalsaJ prejemali plsčo oà vlade. [ Itd. Znano je, da senat ni dovolil CoolhJge je v soboto dal ve- Smithu položiti prisege kot se-; deti, da ne, skliče izrednega za- natorju. A to se je zgodilo za sedanja novega kongresa. Pred- nadomestno dobo pokojnega illi-, sednik je zelo jezen radi tega, noiskega senatorja. Smith zdaj ker ga je senat tako prostaško prihaja kot izvoljeni senator, in polomil. Dovolj je bilo časft za za to dobo bo zaprisežen v jese-«prejetje vseh važnih predlog. | „j, ¿e bo kdaj sploh zaprisežen kot senator. Trije stavkarji I Ako bodeta Vare in Smith' iz- vrševala senatorske funkcije, se obsojeni V zapor pa odloči šele v jeseni, kajti do —__r meseca decembra t. 1. ne bodeta V prepiru na stavkovni straži imela prilike, da sta zaprisežena je eden stavkarjev udaril ne- kot senatorja, kejfa stavkokaza. I Ko se bo v jeseni kongres zopet sešel k zasedanju, tedaj develand, O. — Zopet so tri-|bodo najbrž predložene resoluciji tavkarji postali žrtve. Trent je, ki bodo določevale, da stopita P^iK«, Charles Green in Mose na stran, ko bodo zapriseženi i>onley so bili na stavkovni stra- drugi novi senatorji in počakali pred neko cerkvijo v Cleve- ta, dokler ne bo senatni odsek Ian(i Heightsu, ki je arietokra- poročal in verificiral njune iz-tično predmestje. Med stavko- volitve. Za tako akcijo bo zado-ka'-i je prišlo do besedne bitke, stoval en glas večine. Ako se \) t('.l besedni bitki je pa eden njima dovoli prisega, tedaj bo kmod stavkarjev dal enemu potrebna dvetretjinska večina "tav^kazu iahk0 zaušnjco. za njuno izključitev. ^'avkarji so bili aretirani "in Senator Lenroot iz Wisconsi-"♦'tožnica proti njima s« je gla- na je,pred zaključkom kongres-"'^t. da so naskočili stavkokaze nega zasedanja povedal v sena-^ M r strahova njem prisilijo, tu, da Varu in Smithu ne bo do* "puste stavkokaško delo. voljeno zasesti senatnih sede* "ik David Miller je obsodil Lcv. Ta Lenrootova izjava je \>i.k.i'a stavkarja na šest mese- obudila sum med naprednim h ZMfk)ra in vrh tega je kazno- elementom. ^ vsakega z $200 denarne s^tor Reed je predlagal, da r | ki je zaprisegla tl-Le |JOverilnici o njuni izvolitvi ni prišla na sodišče. Sod-1 izrodita senatnemu poverilnemu fj';K *lll!(r je pa dejal, da se zdi,L)M](a< To ne pomeni drugega, t"' ' ,i!hče ne interesira za ob^||(a|(or da sta Vare in Smith de-< 'n da je delavskim agi-!|etna V8eh senatorskih privile-f '"« ni treba dober nauk. Na-LjjfV ^ dne 4. marca do dneva Je prisodil najvišjo ka-|v me(iecu decembra t. I., ko prične zopet kongreano zasedanje. Njuna usoda, če obdržite svoja sedeža v senstu, s*- bo odločils šele v jeseni, ko prične kongresno zsaedsnje. Radikalna francoska vojna naredba sprejeta ne v slučaju bolezni, nesreče in smrti. Funkcije vzajemnih podpornih društev so torôj take, kakoršne vrši Slovenska narodna podporna jednota med jugoslovanskimi Po novem zakonu ao val prebl-p" ^^ ^^ valci Francije brez razlike ns ne ? na ^ k*e del*\ci spol in starost podrejeni vo- po"ljen1' vzajemno jatti službi v slučaju vojne. podporno dru4tvo vrii te funkci" Kapital tudi. J® 8amo med d«l*vci enega indu- strijskega podjetja. Pariz, 5. marca. — Zbornica I Vzajemno podporno društvo je Včeiaj skoraj soglasno spre ** ne arn® zamenjati s kompsnij-jela prvih deset Členov nove vo- unijo. Mogoče s*» najde kate. jaške zakonske osnove, katero ro vzajemno pbdiwrno društvo, je izdelal Paul Boncour. Samo ia ima opraviti tudi s pritožba-komunisti so glasovali proti. mi delavcev, a to je bela vrana. Jedro osnove j«, Francija Namen vzajemnih podpornih r slucaîu vojne mobilizira vse dru lté v je popolnoma drugačen, prebivalce in privatni kapital. Kadar vsi dolavci u Vse las ninske pravice morajo jetja počnejo člani vzajemne-prenehati. Konservativni po- podpornega društva, tedaj se slane!, k«, zastoj o kapitaliste, nav||dno mege,nj J so furijozno pobijali zlast toči | j.,.,1»,,,, r . 1 , " ko. ki določa, da ne sme nihče od » delati Zasebnega dobička ob ča- ^ ®d^ova»Jum mlečnih HU vojne. x prispevkov postane delavec v "Lahko je iti v strelske jar- iK,djetJu P^klenjen na vzajem ke, ker nič ne stane, toda odpo no društvo, akoravno vedati se postavnemu profitu od mu br»t*ke Porne organiza-investiranega kapitala je pa dJe budijo boljše ugodnosti. In druga reč — za to je treba svet- č® ^'»vec že takole več let planika," je rekel Nicolle. "Sra- prispevke v vzajemno pod-mota!" je odmevalo z levice, P°™o društvo, se težko odloči zn kjer še niso pozabili, kako so delavsko strokovno organizacijo francoski profitarji odebelelijali celo za stavko, kajti znano Nova generalna i stavka v Sangaju Napovedana je za danes. Kuo-mltangovcl ponovno zahte* vajo, da Angleži zupuste kitajska tla. Parada Američanov In drugih v soboto brei Incidenta. ftangaj, 6. marca. — šangaj je danes izoliran od suhe strani in brez malega v rokah revo-iulucijonarjev brez prelivanja krvi. Reakcijonarne čete iz San-tunga so ae začele danes umikati iz Šangaja nazaj proti severu. To je posledica strategične poteze revolucijonarnega voditelja Kajšeka, ki je š svojimi četami udaril proti železniški črti med Sangajem in Nankingom v okolišu jecera Tajha. — Japonci so danes izkrcali 500 vojakov in t njimi zastratili svoje tovarne radi druge generalne stavke, ki je napovedana za jutri. ftangaj, 5. marca. — Centralna dolavska unija v Sangaju je pozvala kitajske delavce na generalni štrajk v pondeljek. Koliko časa bo stavka trajala, se ne ve. Voditelji kuomintanga (ljudska, revolucionarna stranka) so včeraj naslovili na najsta-rejšega inozemskega konzula protest proti prisotnosti angleških čet izven teritorija mednarodne naselbine. Voditelji za» htevajo, da se tuje čete takoj umaknejo s kitajskih tal. fcangaj, 5, marca. —. 1200 ameriških pomorščakov je da ties korakalo po ulicah medna rodne kolonije v Sangaju. U deležili so ae vojaške parade Angležev, ki so spravili na nog« 5000 mož. , Parada z godbam in zastavami je bila brez 1ne denta. Kitajci so molče gleda korakajoče vojake, dočim so au gleški in ameriški naseljene vzklicali na vse grlo. šangaj, 5. marca. — Danes je prišlo do konflikta mod kitaj skim carlnarskim komisarjem v Sangaju in severnjaškim ge neralom Cangčungčangom. Sled nji zahteva, da mu carinski u rad izplača milijon dolarjev za pokritje stroškov, ki jih ima njegova armada s obrambo San gaja. Ssngajaki carftarski u rad Je najbogateljši na vsem Kitajskem. Komisar je pa odklonil zahtevo. Vesti o novih revoltah v sosednjih provincah v prid južno kitajski revolucijonami armad prihajajo vsako uro. Ix>ndon, fi. marca. — London ski listi so danes objavili vest da so se Angleži odrekli svojim koncesijam v Kiukiangu na temelju druge pogodbe, ki je bila sklenjena med britskim diplo matom in zunanjim ministrom Evgenom Cenom v Hankovu. med zadnjo vojno. Odškodninska prod-loga za prlstaniiéno mu je, ako Je odslovijen, da izgubi vse, ksr je vplačal na pri-spevkih v društvo, drugam |*a ne more pristopili zaradi njegove starosti, ker bi bili zanj pri* spevki sploh previsoki, ali bi pa dolavoo ubila | /'Hradi «tarost ne bil sprejet V bratsko podporno organizacijo. . . .. . •__... 1 Delavec, ki skrbi zase in svojo PrriMd» k »hornlfy W drut||u> „ „ w ^ „ega ,Him*ajetovrfU dej.;>. Lc ,„ ^^ ()r(it. ... _ „ ,, v... Hleljeno. V ]H*tek po|Mjldne je prišla vest iz Moskve — kabllral Jo je jiorespondont lista 'Dailgj, NCws' — da so voditelji tretje Inter nacionale sklenili, da dobe pep<« Ruthenl>erga v Moskvo In ga polože |N>leg ruskih revolucijo-nsrjev, ki počivajo pod obzidjem Kremla. Ko je bil Kuthenberg pred dvema letoma v Moskvi, je izrekel Željo, da bi rad poči val zraven onih revolucijonsr-jev, kadar umre. To željo mu hočejo zdaj iz|>olnit(. To bo drugi ameriški grob v Kremlu. Prvi, ki tam leži, Je John Reed, ameriški revolucionarni pisa telj, ki je umrl v Moskvi pred v««č leti, ko Je bil tem kot dele- RazgalJcM žitna •kpsrila Ponoči no Izmenjali pšenlčne vsorce. — Ta sleparija jt povzročila bankrot druge šltne kompanljs. — 1'ovzročllelJlra mora plačati tli milijone dolarjev odškodnine. Chicago, III. Razprava pred razsodnikom Edward Eagle lirownom jo jsikazala vso uma zanost pri žitnih kupčijah v polnilni nagoti. Brown sam je de jal, ko je objavil poročilo o svojem odloku in preiskavi: Mesto da bi končala Grain Marketing kompanijs, zsdružna ustanova z 20,000,000 dol; kapitala, ki Je pozdravljena kot odrešenica far» marjev, v polomu, bi imela velike profita, da ni bilo tu dejanj Armour Orsln kompauije. Z dru. i/i m i besedami to )>omefii, ill da bi imela Grain Marketing kom-panija velike dobičke, mesto da je bila pognana v bankrot, ako bi Armour Grain kompsnijs ne manipulirala s pšenico, ki jo je prodal* Grain Marketing kom-panljl. Kazrodnik Brown je rezsodii, da mora Armour Grain kompa-nija plačsti Marketing kompani PNIPNAVE ZA &KA&K0 ZV-PANSNO BITKO Profealjonalnl polltlčarjl v obeh taborih atarih at rank ae pridno vešbajo v f rasah. — Tudi "politični programi" ae Isdo* luje jo. Chicago, III. — Zdaj Je še mir v obeh političnih taborih — ro« publlkanca Thompsons In demokrata Deverja, ki se (»otegujeta za župansko čast. V obeh taborih pripravljajo velik program, ki bo rea velik, kar se tiče besed in obljub, ampak selo majhen v jiomenu sa ljudstvo. Najbolj ae I» vežbajo v obeh taborih v frazah, ki so pripravne in primerna na kakšni mašk&rsdni veselici y predpustu, ko staro In mlado nori, niso pa sa resne časa ln resne in pametne ljudi. O Thompson u govore, da razobesi svoj program v petek. To razobešanje se bo vršilo v kakšnem gledališču v notranjem ftta-*tu in pod pokroviteljstvom 11* »re z visokosvenečnlm Imenom "Wage Earners' League". Kdaj De ver rasobes! svoj program, še niso povedali natančno in ostalo je samo pri ugibanjih. Tretji, ki se poteguje sa ftu-panstvo, je dr. John Dill Robart-son, "neodvisen" kandidat, ki Jo iw )>od podkroviteljstvom profo-sijonalnega političarja in gospodarja Fred Lundlni še prišel ra« zobešat svoj program. Zd§j Je šele sačttek županske kampanje. Profesljonalnl politi« čar j i so ša nekaj dostojni v svojih govorih. AH čim bolj se bo bližal konec borbe, toliko bolj krepki bodo imstsjali Jeziki profesionalnih poiitlčarjev, kadar tjodo t govornic delali reklamo, za svojega kandidata. Končno jodo pa govorsnee teh polltlčar-ev končale v podtikanju, imsr-a n Ju In psovanju in takrat bo ezik profesionalnih politlčaiv ev risjbolj prežet s krepkimi is« razi, iz katerih bo dišalo o gnoj« niči na predvečer volilne bitka. Za delavce, ki IkmJo glasovali za enega sli drugega kandidata starih Mitičnih strank, bi bilo vseeno, s ko bi glasovnico obte-žili s težkim ksmaom In jo vrgli velikem loku v Mlchlgsnsko ezero, h !i»vci • marca. — Tu javlja-" italijanski aeronavtiô» lirji izumili načrt novega »>o letelo 750 milj na Trptžnoftt betona odviana od staroati. • „„„ Washington. — Trgovski de |rt jv narejen po prin- i*rtrm-nt j« izdal godilo, ki ' ki so jih Nemci m,- pravi, da so vsi posku«i dote* •vélike Berte" sto milj zsii. ds je trpežnost betona trlo fariz. Katapult vrte odvisna «1 njegove starejU. Ü» metrov visoko vi sUrejši je cement y vr^sh t^m "" gigantični stroji po-itrdnejši T*»sUne \*ion ko kordno brzino skozi zmešan in vlit v i prostore. zborničnega Ju-tlčnega otekli. ^ rm kjfi ^ /m ^ .................. .......... rffžff Hri\jT'0V",IWk,_(>f',>VCg ie\ Velika množica komunistov J' W,000,000 odškodnin, ktr , Im^^S ** PrU ^fe^^^^1 H* ^^ i® v «adeljojdostavila druge vrstejn sicer «uniščne delavce ifanizacija Slovenska narodna ^poldne prisostvovala IsksziM manj vredne vrste pšenke, M kCgresnlk Sneli je prejel „a- podpornJI Jodnottt' ) nju zadnje časti mrtvemu v.sll- bl imela biti po predloženih Iok od svojega »»dseka, da pred-J --Urfju., Koator, Lovajog. Caii- j vzorcih. loži oredlogo kongresu da o nji «-«raki rabelj ubil au»jo . non In drugI so Imeli poslovilne Htvsr se je oditfrsla približno glasujt. Predloga je bila že spre* govor*. Delavski zbori so peli ¡na U način: Ko ao prišli vzor- j,.(m v renatu. Sovražnih amend- l'*rlz, ft. marca. — Bivši ru-1žalostlnke. mentov ni bilo v nji. Ns U) ja «M k«*vnlk v carski armadi js» hllo. protidelavski republikanec Free imenu Dikran Menohikian. Drugih oliredov ni^arjl, t. j, .delavci, ki Jemljejo iz Kalifornije naznanil, da Ima amendment, ki gs preilloži v zbornici. Bils je sovražna pot*-zajCraham Je ol>ve«til kongres-nika Snella, da ni tr^ba predložiti preiiioge. S tem je bila u«xla predloge za|»ečatena. ker se ni I» moglo glasov st i o nji. l*> narodnosti Amn-noc, se mora, llomba v lahnem skladišču, zagovarjati radi umora v Frsn 1 Chicago. — Danes zgodaj zju-cljl. V zadnjem novembru jejtraj ja tfkaplodirala lx»mba ns v Grenoblu umoril svojo ženo. , |„n<.m «kla^lišču Zuchmsn ■ Lumbi-r kimipanije na ÍÍHñ S*». 14-latnl ženin ne dobi dovoljenja Morganovi 6*«t i ter povzroči-za por-nju nifto nič izdali. Graham ni Buzella, krepk«*gM farmarskafra dovaria. Policija Je seveda tak"J d,,7nska Jej Wa«hingU»n. <>d leta UT2I f on ne dolži delavcev, ker je imel znstno 7. vera I« konzum js-tro- naprej še ni bilo iz%-<#ž#nih toliko same unijske delavce pri delu. lej». medtem pa «e je njena last- različnih strojev v nobenem m«» na produkcije petroleja sil olja ***u Iz Amerike kot v Januarju < ^ jjj || MPrOSf§li#,f1 vzorce za čikaško Isrrzo, ao Jih odvedli v isslklet, ki Je bila pre. rej temna. Tu so ns|sdnili vn^e s pšenico, ki je imela služiti za vzore«. Prvi dan so te vzorčne vreče natMilriili s pšenico prva vrste. DrugI dan m pa te vzorč-nev reče napolnili s slal>0 in pokvarjeno pšenico. Ponoči 1 »s vreč«, v katerih je bila pokvarjena pšerika, /a-menjali ji vzorčnimi vrečami, v katerih j« bila pšenica prve vrste, Kskor malo katera stvar, /a katero ve več ljudi, oatant l»rlkrlta, tako ni ostala tajna tudi ta prevara. Blklai «bil 500 tnk m Msds(ssksr|s l^indon. 4. marra, — Mtrsšna katastrofa J« zadela v četrtek vzhodno obrešje Madagaskarja. Silen ciklon Je |s>m«tel obrežje in domala uničil največje pri-stanišfno mest«» na otoku Ta-matave, Po prvih . poročilih ja okrog r,(H) ljudi izgubilo življenje in gmotna škoda xnaša 100 milijonov frankov. Pet ladij je utonilo. (Madagankar Je francoska kolonijs. Nahaja sa v Indijskem morju nedaleč od Afrike ii) ima 9,400 000 prebivalcev, od katerih Je I»,000 Evrope«v. Mesto Tamatave j« imelo po zadnjem štetju 1.1,210 prebivalcev.) Razmer« na Kllipinnkem otočju pov oljne. Washington.—General Wood, sedanji governor Filipinskega O« točja, poroča vojnemu depart* meniu, da ao s« sna t no tamkaj« šnj« razmere zadnje časa zbolj« šal« Izgredi so prešli v zgodovino, izvzemši v «nem okroAJu« kjer a« š« pojavljajo upori radi z«mljiških davkov, ' znstno znižala. --Ogljikov plin povzročil am rt. Roparji r a/de jal i blagajno. Chicago — Alfred Eck. 28 lat Chicago — Na »17 Ho Wab- star, Jellil včeraj najden v avo- a*h aveniji ti zlikovcl razdaja Jam avtu mrtev. Zadušil ga jo II blagajno in odnesli $500 v go- plin, oglikov monoksid, živel jo tovini. na 5113 Oakdale ave. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE LASTNINA 8LO\ KNSKi: NARODNE lf)!)l»OR\K JEDNOTE On« oicUaov po dogovoru. Rokopisi m n« vr»iaJo........ SUKE IZ NASELBIN Naročnina: Zedinjene driavs (Uvm Chicago) $6.00 na l«to, ft.60 pol leta in $1.26 ta tri mesece; Chlcaro in Cicero pî-^O na leto. $3.25 aa pol Uta. $1.66 sa tri meter«», in za inozemstvo $8.tH). Naslov za vao, kar ima stik s listoss: "PROSVETA" 2657-59 So. LawndaW Avonu«. Ckicsfo. Illinwla. "THE ENLIGHTENMENT Organ of the Bloveno National Benefit Society. Owned by the Slovene National flenrfit Society. Advertising rates on agreement. Subscriptions United States (except Chicago) and Canada $6.00 per year; ChicSg. p).50, and f<»< '"'Qtrias |M$ PST ftSf. MKMHKK of THE FEDERATED I'RESS" 138 Datum v oklepaju n. pr. (Feb. 2S-J&27) pole« vaAega imena na n«»lovu pomeni, da vam Je s tem dnevom potekla naročnina. Ponovite )o pravočasno, da se »>a ss ntoTj Ust y PROFITI ŽELEZNIŠKIH DRUŽB IN MEZDE ŽELEZNIČARJEV. Offromen je bil dobiček železniških družb v, letu 1926. Ko je bil sprejet Esch-Cumminsov transportni zakon, so privatni železniški interesi in bankirji v Wall Streetu prav dobro vedeli, kaj pomeni, ako se določi, do koliko prof i ta so železniške družbe upravičene in da meddržavna trgovska komisija ocenjuje vrednost železnic in na podlagi te ocenitve določi voznino za potnike in tovorni-no za prevažanje blaga, da so želazniške družbe deležne dobička, kot ga določi Esch-Cumminsov transportni zakon. Naivni ljudje so mislili, da bo ocenitev vrednosti železnic ostala, kot je bila dognana ob času, ko je Esch-Cumminsoya transportna predloga postala zakon, dasi-ravn^je bila ocenitev vrednosti že takrat pretirana. Po ocenitvi strokovnjakov so bile železnice vredne takrat k večjem dvanajst milijard dolarjev, železniške družbe so pa zakričale, da so temeljitih popravil potrebne ameriške železnice vredne osemnajst milijard dolarjev/ To je pognalo voznino in tovornino takoj kviško. Ljudstvu so se podražila življenska sredstva, farmarji so pa pričeli lezti v dolgove in gospodarsko propadati. To je bil začetni učinek Esch-Cumminsovega transportnega zakona. Ta začetni učinek tega zakona» so napovedali naprej napredni elementi v kongresu, strokovno organizirani delavci, socialisti in drugi elementi, ki so bili prepričani, da ta zakon ne more imeti drugačnega učinka na gospodarsko življenje v deželi. Po poročilu biroja za železniško gospodarstvo je zna-&al dobiček železniških družb v letu 1926 ogromno vsoto $1,231,494,000. Bil je za $92,798,000 višji, kot v letu 1925. To pomeni, da so železniške družbe imele 5.81 odstotka dobička na podlagi pretirane ocenitve vrednosti železnic. Ako bi se samo $92,798,000, t. j. vsota, za katero se je dobiček v letu J926 povišal, porabilo za povišanje mezde, bi se vsakemu železničarju na leto povišala mezda za petdeset dolarjev. Ako bi se vsakemu železničarju v deželi -povišala mezda za sto dolarjev, bi železniške družbe imele še vseeno pet odstotkov dobička od svoje lastnine, ki je bila ocenjena, da je vredna $21,175,000,000. Te številke povedo jasno in odločno, v čigavem interesu se delajo zakoni, dokler je v človeški družbi uveden kapitalistični način blagovne produkcije in distribucije, in če delavci in poljedelci ne spoznajo bridke resnice, da se morajo organizirati v svoji politični stranki, ako hoče-jo obvarovati svoji» koristi pred grabežljivimi kapitalističnimi interesi. Veliko od tega ogromnega dobička pojde v tujezem-stvo, da se-tam naloži kot kapital v tujezemskih podjetjih. Amepško ljudstvo ne bo imelo od dobička, ki pojde v tujezcm.stvo, da «• tam naloži kot kapital v podjetja, najmanjšega dobička. Ta dobiček, naložen kot kapital v tujezemska podjetja, bo zopet edino koristil lastnikom kapitala, obenem bo pa prinesel ljudstvu v tujezemskih deželah novo izkoriščanje. Tako učinkuje kapital v kapitalističnem načinu blagovne produkcije in distribucije doma in na tujeip. Naj prvo izkoristi domač«» ljudstvo, na to ga pa lastnik naloži v industrijsko zaostalih deželah, d;i še tam izkorišča delavno ljudstvo. Dobiček železniških družb je bil ogromen, a železniške družb«» so zelo počasne, da bi dale saj drobtinico od tega ogromnega dobička svojim uslužbencem. Železni- čarji se morajo za vsak c-nt povišanja mezde vztrajno ni*tnxnl kandidat je pu e. K. Kubo jc vat i s pomočjo svojih organizacij, da ga dobe. No- th<,nb*r* ki i4' nck*J dnsvl stičnega nauka, ben zakon ne pravi, da je treba železničarjem avtoma- "mrK Vo,,tvr m dn* 5 •Priu 1 tično povišati mezdo, ako dobiček preseže minimum ki tu'™ >u • i »• * r, . H»«."*» minimum, ki p«,, ihompson in dr. Robertson ga določi zakon. Za povišanje mezde se morajo železni- so ps kandidatje kapitalistov. - Čarji bojevati. V tem boju za povijanje mezde se jim pa '" delajo še vsakovrstne zapreke, zakonite in nezakonite.} Ameriški avti v Avedski tekmi. Tako je in tako ostane, dokler bo priznan kapitalistični Stockholm, Švedska.—V šved- način blagovne produkcije in distribucijo za najvišjo ko- ?k,h „,,m'li,h ___.__, . . .. . . \ J J * kazali avti ameriAkega spooarsko modrost, ki nima para pod solncem. I kot naj bolj Ai. Dopiz iz Girarda, Oblo. Ze dolgo časa se nisem oglasil iz naAe naselbine, kajti v tem čaau se ni izpremenilo nié posebnega, da bi javnost zamimalo, 1'redpustni čas je minul in tako je ostalo vse po starem, kakor je bilo pred pustom. Kaj je temu vzrok, je težko presoditi. A-ko ravno imamo v naselbini veliko deklet in fantov, pust ni imel nobenega opravila ž njimi, da bi jih zavezal v zakonski jarem. Dekleta imajo svoje veselje, fantje pa svoje in tako gremo naprej. Delo na kulturnem polju je .še dosti povoljno. Tukaj Ana Mladinska godba prav lepo napreduje vse sJcozi, kar časa obstaja. Igrala je Ae na mnogih prireditvah v zadovoljstvo na.semu narodu. Kavno v tem času se mladi godbeniki prav pridno vežbajo, kajti čaka nas veliku in težka naloga, ki jo imamo za izvršiti, in ta naAa naloga je velik koncert mladinske godbe, ki ga priredi mladinska godba na 13. marca ob 2.30 popoldane v High School avditoriju v Girard u. Poleg godbe bo na programu več nastopov. Sodeluje Liberty String orchestra iz GiJ rarda, zatem kvartet P. O. in več solo igralcev, na vijolin, komet in klarinet; sopran solo poje miss M. iz Youngstowna. Tukaj vidite, da tukega koncerta do sedaj Ae ni imela slovenska javnost te okolice. Zato naj ne bo nobenega izgovora, da bi se ne udeležili tega pomembnega dneva, ker boste lahko s ponosom stopili v dvorano pred ameriško javnost in pokazali tujemu narodu, na kako visoki kulturni stopnji stojimo Slovenci v Ameriki, kajti ni ga lepšega na svetu kot zreti Mladini v obraz, ki nas dviga pred tujim narodom. Le mladina je naše upanje za ohranitev težko priborjçne kulture. Mladinska godba se priporoča, da se udeležite z držimo skupno za napredek na tujih Ueh. Le na ta način bomo dobili ugled pri tujcih. Se enkrat van vse uljudno vabimo na koncert in se priporočamo za veliko udeležbo iz vseh bližnjih naselbin. • Vstopnina je 50e. Na svidenje 13. marca ob 2.30 popoldne. — Johan Dolčlč, tajnik in Član mladinske godbe. Organizacija in kulturni problem socializma Enakopravnost žene. Zabava s predstavo. Združenje delavskega doma na Leetonia Townsitu, Minn. bo s pomočjo društva "Kremlin" At. 126 N. S. P. J., At. 319 H. B. Z., tamburaAkega zbora "Šlo-boda", priredilo veliko zabavo dne 13 marca v dvorani delavskega doma. Dramski zbor "Jadran" bo igral lepo dramo "Rastava bra-fca". Igral bo naš mladi tambu-raški zbor "Sloboda". Na zabuvi bo tudi govoril glavni predsednik H. B. Z. Anton Gszdich. Vse navedene podporne in prosvetne organizacije solidarno delajo na tem, da bi se odplačal dolg Vdruženja delavskega doma. Poživljajo ne vsi Jugoslovani. da to zabavo številno pose-tljo In s tem store dobro delo. — Zabavi odbor. Socialisti zahtevamo, da velja enakopravnost tudi za žene in to v političnim, gospodarskem in kulturnem oziru. Jasno pa je že danes, da splošno izenačenje pravic moža in žene ne bo v nobenem slučaju izvedeno v zajedni^i, ki temelji na zasebno kapitalističnem sistemu. % '; • . Današnji sistem zahteva kolikor mogoče največ dela, kolikor mogoče najcenejše delo in sicer v ki*rist posameznikov — kapitalistov. Večkrat pa izrekamo zahtevo, da se ženo v delovnem razmerju ne sme smatrati za manj vredno bitje. Ona mora vršiti enake dolžnosti in vživati iste pravice, kakor moški. To je pa v kapitalistični družbi nemogoče, ker sodi kapitalizem vrednost človeških bitij po njihovi produktivni ceni. Žensko delo plačuje kapitalizem slabše kot moško delo, ker ne more žena že po svoji fizični moči biti pri delu tako produktivna, kakor meški delavec. Ce pa vrši žena drugo lažje delo, je navadno tudi manj plačana. Kar ee pa tiče pisarniškega, duševnega dela, obstoji v tem oziru neka enakopravnost, pa tudi tukaj kapitalistični sistem, čeprav po krivici smatra ženo za manjvredno in ji zaupa navadno le mehanično pisarniško delo, iniciativno delo pa moškim pisarniškim močem. Zato je žena tudi v pisarnah vedno slabše honorirana kakor moški. • i Današnji gospodarski sistem Izključuje torej možnost popolne enakopravnosti obeh spolov. Čeprav je današnja družba v nekaterih slučajev priznala ženam bolj v teoriji nego v praksi, in to šele v posameznih državah, politično enakopravnost, smo še vedno zelo daleč, od kulturne in gospoadrske enakopravnosti. Taka popolna enakopravnost bo izvedljiva šele potem,* ko uresničimo enakopravnost človeške družbe v splošnem. • Gospodarsko bolje situirani sloji imajo V sedanjem družabnem sistemu odločno večjo možnost kulturno živeti in se izživeti, študirati, potovati, obiskovati gledališča itd., kakor pa delavski razred. Žena bolje Bi-tuiranih slojev more n^ pr. zato kulturno močno nadkriljevati moža iz proletarskih slojev, medtem ko delavčeva žena v splošnem zaostaja kulturno za moškim iz delavskih slojev. Oboje je mogoče 1« vsled tega, ker ao kulturne možnosti na razpolago v prvi vrsti bogatejšim slojem. -—Enakopravnost moža in žene je torej mogoča le na osnovi splošne enakopravnosti človeške družbe. Tako enakopravnost pa more uresničiti le socializem, ki so zato bori za odstranitev vseh družabnih razredov in za enakopravnost vseh ljudi. šele v socialistični družbi bo torej mogoče uresničiti docela ideal enakopravnosti obeh spolov. Iz tega pa sledi logični nauk: Žene, ki se bore za žensko enakopravnost, morajo biti so-ciaiistinje, se morajo boriti v naSih vrstah za uresničitev gospodarske enakopravnosti vseh ljudi, iz Česaf sledi neizbežno tudi ptfpolna politična in kultur-, nn enakopravnot obeh spolov. Zcne. ki se bore v meščanskih (Strankah in društvih za žensko ( hirago, lil. (F. P. — SociaH- j enakopravnost, ne bodp nikoli stična in delavska (komunistič-1 uresničile ideal ženske enako-nn) stranka poaežeta v iupnan-!pravnoatl! To zavest je treba rko volilno borbo. Obe krožita'dati napredno mislečim ženam pet icijl za svoja kandidata. Po1 jn je Iato )K>trebno. da ae v naših zakonu mora imeti poticlja za organizacijah sistematično dela kandidata petnajst tisoč podpi- nH poglobitvi socialnega dela na sov. Socialistični kandidat je poglobitvi socialnega razumeva-rec George Koop. komu-.nja, na ».kopni vzgoji mož in lena v hmeri in v duhu sociali- 8(H IAI.ISTICNA IN KOMUNI-STlONA STRANKA POSE-GATA V ŽUPANSKO BITKO. in politično razdedinjeni, vsi gospodarsko izkoriščani in družabno zapostavljeni moAki in ženske! Deset otrok bilo zastiip-Ejenih ¥ bolnišnici Trije ho na robu smrti. Preiskava odkriva vedno večjo nemarnost v katoliškem zavodu. Zdravstveni komisar in koroner sta se sprla. Chicago. — Vedno lepše stvari prihajajo na dan v bolnišnici Columbus Memorial, kjer je zadnji teden umrlo Aest dojenčkov, ko so jim postrežnice dale piti boraksovo kislino namesto destilirane vode. Štirje otroci so uinrli'v štiriindvajsetih urah v torek in sredo, peti je umrl v sredo ponoči in šesti v petek. V petek je bilo odkrito, da je bilo deset dojenčkov zastrupljenih po zanikrnosti zdravnikov in postrežnic. Kompeten-tni zdravniki so na delu, da re* šijo ostale štiri, če bo mogoče. Prve šti^ žrtvice so bjte naglo pokopane, pokop pete je* pa li-stavil mestni zdravstveni komisar dr. Bundesen, ki je prvi prejel informacije o tragediji. Nato je stopil na pozorišče o-krajni mrliški oglednik ali ka roner Oscar Wolff, ki je odredil. da se vsi pokopani otroci od-kopljejo in podvržejo .' telesni preiskavi. # " Med potekom uradne preiskave je pa izbruhnil konflikt med zdravstvenim komisarjem in koronerjem. Koroner Wolff je izjavil, da se mu vidi sumljivo, zakaj se komisar toliko zanima za to fcfero, kijjrpada v njegovo področje. Dr. Bundesen je odi govoril, da je koroner nesposoben za svoje delo; če bi bil sposoben, bi takoj preprečil pokope otrok, ne pa čakal, da zdravstveni urad poseže vmes. Ako pa je koroner vedel, kaj se je zgodilo in je ignoriral stvar, te^ daj je to zločinsko zanemarjanje službe. Nadalje pravi dr. Bundesen, da je bil koroner obveščen šele o smrti petega otroka, nakar je koroner poslal svojega,-zdravnika dr. Zan V. Klopperja -i— in ta je konštatiral, da je dete u-mrlo za črevesno influenco, kar so izprva trdili tudi zdravniki v bolnišnici. Koronerski urad je torej vedoma ali nevedoma po. magal štabu bolnišnic prikriti afero. Koroner je kasneje seveda dal dr. Klopperju ukor in ta je takoj pustil službo. To so razlogi — je rekel dr. Bundesen — da je mestni zdravstveni biro posegel vmes in odkril pravi vzrok tragedije. Koroner-jeva dolžnost je bila, da se prvi prepriča o vzroku nagle smrti detet, pa ni tega storil. Koroner Wolff je nato odgovoril, da je komisarjeva obtožba tako huda m resna, da se mora prej posvetovati s svojim advokatom preden pove svoje mnenje. MrliAkoogledna preiskava je v petek dognala tudi to, da je hotel štab zdravnikov in po,< strežnic bolnišnice prikriti afero s tem, da je uničil originalne listine glede mrtvih otrok, nakar so spisali. nove listine. To je izdala postreinica Irene Schwartz. Ona je naredila nove listine na ukaz A. C. Tivoli nija, Atifbnega zdravnika bolnišnice. Dr. Tivolini pa taji in pravi, da se miss Schwartz laže. / Preiskava se bo nadaljevala prihodnjo sredo. (Koroner Wolff je po narodnosti Nemec. BolniAnica, v k a, teri se je vse to odigralo, je nemški katoliAki zavod. Dr. Klopper, koronerski zdravnik, ki Je moral resignirati, je tudi Nemec. zakaj zdravstveni komisa§ dolži Wolffs nesposobnosti in prist ra-nosti.) Zlo&Bske Milje se krivi pioiirji? Cikaški zločinski val je posledica pionirjev, ki so napadali Indijance v prvotnih letih naseljevanja. Ta instink je baje v krvi sedanjih prebivalcev. Chicago. — Profesor W. E. Dodd, ki poučuje zgodovino na čikaški univerzi, je mnenja, da so današnjim čikaAkira zlo-6incem postavili precedent prvotni naseljniki v tem okrožju s tem, da so napadali Indijance in jih ropali. Ta instikt se je po mnenju omenjenega profesorja ukoreni' nil v njih potomce in sedaj imamo vsepolno zločineov radi tega v Chicagu. Profesor trdi, da je to temeljna teorija današnjega zločin-stva. On pravi, da, kjer je zlo-činatvo v navadi» tedaj kaj rado tudi narašča. Tako je v Chicagu. Morda je nekaj resnice v izvajanjih profesorja Dodda, toda glavni vzrok pač tiči drugje in ne v pionirjih. Ako bi bila da-našnja družba profitarjeV in izkoriščevalcev družba poštenih ljudi, ki bi delali za celokupno blagostanje, mesto grmadenja na eni strani, na drugi pa stradanje, tedaj bi prav gotovo ne bilo toliko zločinov. Glad često prižene ljudi do najnižje stopnje ter jih pripravi za vse nizkotne čine. — Cerkve seveda pomagajo pri tem delu ko pomagajo zdrževati sedanjo družbo s tem, da poneumnjujejo ljudstvo, mesto da bi mu pokazale pravo lice situacije, da se mbra eamo povzpeti brez vsake molitve k bogom. Toda cerkev ne bo tega storila, ker je v protislovju z njeno poneumnjevalno taktiko že od nekdaj. JERSEJSKI SODNIK SE ROGA ZAKONU ZA ODPRAVO SODNIJSKItf PREPOVEDI. Meninič tebinič izdaja še nadalje sodnijske prepovedi. Hackensack, N.1 J. — Za pod-kancelarja Backesa ne postoj zakon o "mirnem piketiranju". Sodnijska prepoved proti voznikom in strojevodjem še traja, a sodnik se je pri vtemel je vanju teh sodnijskih prepovedi v okraju Bergen poslužil izraza, ki po-kazuje, da ima zelo malo spoštovanja do obstoječih zakonov. Dejal je, da je ta zakon in vsi drugi delavski zakoni "bunk". Sodnijska prepoved sojzpo-slovali podjetniki, ki zagovarjajo odprto delavnico in trgovci, ki tržijo s stavbinskim materija-lom. Na sodišču so trdili, da or ganizirani delavci niso hoteli delati z tem materijalom in ga odvažati le stavbam. Zastopniki organiziranih delavcev so vztra jali pri tem, da je to njih pravica. Delavci' lahko odpovedo svjo delovno moč, komur hočejo in lahko tudi razpostavijo stavkovne straže v smislu zakona. Boston, Mass. — Proti organizaciji čepičarjev je bila izdana sodnijska prepoved. Njeni člani stavkajo in zahtevajo, da se delavnik skrajša na štirideset ur dela. Na atavki je več sto delav cev, ki vztrajajo v stavki in se kljub sodnijski prepovedi bojujejo ža svojo zahtevo. IX-Ika Socializem kot skupna *ahn.i uredba novega člov na osnovi enakopravnosti, ni le goftlKKiaritko vpraAanje ampak Ae l*H»ebej kulturno vprašanje. Stremeti moramo k vlAjim ciljem. Te cilje pa !>o mogoče v celoti ur«**ni£Ui Aele. ko bodo zanje Uveli in se borili vai pravno. PeA iz Rusije v Jugoslavijo. Na SuAaku je policija aretirala te dni moža brez 1 dokumentov, ki je hodil ves zamazan v raztrgani obleki. Pri policiji je izjavil, da je Martin Horvat, sin železniškega čuvaja iz Varaždina. Leta 1916. je bil poslan na rusko To lahko pojasnuje, I fronto ter je prišel v rusko ujet-i , , ... njStvo v dob. rugke revo,ucjje je moral delati na železnici brezplačno; dobival je le hrano in obleko. Pred devetimi meseci se mu je končno |»srečilo pobegniti. Potikal se je po svetu, beračil in končno pri Dolnji Lendavi Velik požar v Mariboru. * 2rtev ognjene velekatastrofe ; je posula 14. febr. tovarna ele- dru- ktričnih žarnic 'Volta', ki je po-¡brez dokumentov prekoračil ju- a g0reia do tal z vsem inventar- goslovensko mejo. Prišel je v jem dragocenih strojev in boga- Varaždin, kjer je zvedel, da se tirni zalogami svojih skladiAt. s oče nahaja nekje v Primorju. Deloiirane rudarske rodbine. SuAaku je priAel policiji v Izmed delotiranih rudarskih Kakor je policije dognala. rodbin v Trbovljah je dosedaj j J* njegov oče sedaj uslutben tobil stanovanje edino rudar' R*ki kot železničar. Po vosiKKlarnko Z*.gMrC; ^ dru*i * ^ vedno j dvanajstih Istih , sta s koapodara** kulturno potikajo pri usmiljenih ljudeh. 1 sin zopet nsAla. na dolgih oče in 2ARK0MET Knjige, ki so najbolj vplival«. Drugi seznam knjig, gj 80 Jitatelje "Žarkometa" najbolj vplivale, kakor mi pišejo, sledi: Med vsemi knjigami in bro. lurami, kar sem jih prečital, so mi najbolj v spominu naslednje• Ganglovi "Uporniki", Sinclair! iev (slovenski prevod) "Džun. gel", Debsov govor v Cantonu O. in "Evidence and Cross-Ex' amination of J. T. (Red) bor. an" (I. W. W.). — J. H., Pueblo, Cola. Sledeče tri knjige so se meni najbolj priljubile: Gregorčičeve poezije, Jurčičev "Domen" in VI. Levstikova "Višnjeva repa tica". — A. Žagar, de Elum Wash. V zadnjih trinajstih letih naj. rajši čitam "Proletarca". Ako bi bil dal vezati vse letnike, bi ime lepo zbirko knjig. Povesti "Sko-zi meglo", VMaruika" in sedaj "Divji plameni" v tem listu 8e ml zelo dopadejo. Vplivali so name tudi Molekovi "Zajedalcl" in Sinclairjev "Jimmie Hi g gins". — M. S., Cleveland, 0. Najrajši sem čital Ameriški družinski koledar za 1915, v ka- terepi je povest "Jehova v škripcih", spisal Kajtebriga; dalje "Jinrmie Higgins" in "Brass Check" (Sinclair).! Jacob Bergant, Lisbon, 0. V moj'i mladosti je imela name največji vtis rdeča knjižica Simon Jenkovih pesmic. Ko sem odrastla, sem se 'zaljubila v Pinžgarjevo novelo ."Oče je". V moji sedanji, realni dobi pa m vidim boljše knjige kot je "Jim-mie Higgins", spisal Upton Sin. clair, poslovenil pa naš 2arkc| metar. Ta križani socialist m nikakor ne gre iz glave. — Mi cka iz Glencoeja, O. Nadaljevanje sledi ob priliki Vprašanje je še odprto. *Kater< tri knjige so najbolj vplivale m vas? ♦ ♦ * _ Kdo šiva bisage? Odgovor delavki iz Milwau keeja: Ti priporočaš, da mi kr jači ne smemo delati preveliki žepov na suknji in hlačah faj moštrov. Ni naša krivda. Mi de. lamo ¿nake žepe za Šuštarje i fajmoštre. A žep ne drži dosti Bisaga je tista, ki je večja i nikdar polna. — Elyški "žni dar". * * • Kandidati, ki so "fifty-fifty". Dokler bomo volili take može ki drugi zanje mislijo in delaji zaključke, nimamo nobenegi zastopstva. Ako pa volimo tiste ki mislijo le "fift^fifty", sm kakor ovce, katere je volk pasel — Rdeči Orel, Aurora, Minn. . • * * Vse, vse povejta! Da, rojaka Ule in Klun i: Chisholma, Minn,, kar povejti vse, kar vaju teži! Povejta ne zavednim delavcem, da, doklei bo rojak iz Dulutha uprizarji "napredne" seje, predavanji itd. po farovžih in pod cerkva mi, kakor se godi na Evelethu in .dokler bo na konvenciji oni velike Ameriško-jugoslovanski zveze dodajal za ocvirek govor nika z zadaj zapetim ovratni kom, naj nikar ne pričakuje u-speha v svojo ali njegovih k« legov dobrobit. — Sivanka > Gilberts. t • • Vesti iz Moronijt. Kravji hrib, Lemontija. -Oče Kilometer so zakrižorili cenzura, pasja kura! Cenzura: Sura! Gor cenzura, gor mandu-ra! Hura! Zdaj je urs! CenzurT" — in svinjura bo aqua pura! »¡H tata t • • • Trojica Je legla. Zadnji teden so pokopali P* sta. pepelnico in Vongref N ne škode ne bo, če trojica nikHi več ne vstane. • • • Ko« t est. (Poslano pred h marcem ) 116. Vsak savedni idaj «oven * naprednih druAtev bodi člsn. Nikar po temi več ne hodi. Pojdi le v beli dan. — A P K.T.B. a .... ... PONDELJEK, 7. MARCA. Vesti iz Jugoslavije v narodni skupščini se vrš kupil za vžigalnik. Otrok je ho-liut besedni boj med buržuazno tel, kakor je videl že očeta, vži- '•I ... ..lorlrv in /IfiHl rtP V trnlniU -___ Inozicijo in vlado, in dasi se SSh iznaša marsikateri oči tek, ki gre zlasti na rovaá^pred galnik napolniti, obenem pa je - drgnil ob kresilni kamen. Ne-* nadoma pa se mu je steklenica z ie močno zarogovilil predsednik samostojne demokratske stran ke pribičevič, ki si je zlasti pri voščil predsednika vlade Uzuno-vica. Uzunovič se je branil na svoj znani način, ovekovečil se j« pa zlasti s pripombo, da vlada ne more i>omagati žrtvam po-tresa, ker se morajo prej "hlad nokrvno" zbrati podatki o de janski in resnični škodi, ki so jo posamezniki utrpeli in kateri naj se medtem rešijo pri svojem sosedu, če ni potres tudi temu porušil hišo . . . In ko je go-«pod Uzunovič rešil tako modro vprašanje potresa, je nar. skupščina nadaljevala z debato o —-lanskoletnih poplavah. \ Tako ta pri nas pomaga narodu v ne-greči. Narod je lahko s tem zadovoljen. Vladni predsednik mu je vendar povedal, kako naj si pomaga: Zateče naj se k sosedu ... Ce ni narod niti s tem še zadovoljen, je očitno neobjekti-ven, še več, »očitno od koga na-hujskan. Kmetijska razstava. Malokomu je morda znano, da obstoja Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani že 160 let. V proslavo te 160-letnice priredi družba v nizu dosedanjih kmetijskih prireditev na Ljubljanskem velesejmu posebno pestro in pregledno razstavo. Predpriprave so že v polnem teku, organizacija v razmahu. Program se bo letos torej še razširil, dasi so le skromna sredstva na razpolago. Dobra volja, moralna in gmotna podpora in želja po na-daljnem napredku na začrtani poti, pa premagajo vse težave in naj so na videz še tako velike. Poleg strokovnopoučnega oddelka, ki bo obsegal poljedelstvo, travništvo, živinorejo, vinarstvo, sadjarstvo, gospodarske rtavbe, planšarstvo,agrarne operacije in kmetijsko strokovno književnost, se bo priredila tudi velika mlekarska razstava, razstava kmetijskih strojev in orodja, razstava vina, razstava konj in goveje živine. Nadalje je na programu razstava izdelkov kmetijske industrije, drobnice, čebelarska razstava, razstava sadja in zelenjave. Agilen odbor je že s polno paro na delu, da izvede široko začrtani prodam v proslavo 160-etnice obstoja Kmetijske družbe, ponaj-več pa iz vzgojno-poučnih in stanovskih razlogov. Ogled bodoče kmetijske razstave bo navdal vsakega pripadnika tega stanu » samozavestjo in z jasnejšim •Pogledom v lepšo bodočnost. 1 soda steklega človeka iz St. taarta. Dne 17. febr. popoldne 10 Pripeljali iz St. Lenarta stekla človeka, zvezanega na notah in rokah in naloženega na tovorni avto — pred mariborsko policijo, v bolnišnici ga niso koteli sprejeti, ker je za slučaje «teklosti predviden samo Pa-zavod v Celju. Policija tudi ni vedela, kako in "i- zlast ¡TN?r se je motor avta ' Pokvaril. In tako so stali s tem tečnim človekom par ur pred teK, s» s'^ —. — ac "1U Je sieKienic sednika 6. vlade Uiunoviča, K benjinom izmuznila iz rok in se vUd» krievito mbila tako. da »e j, bencin raz- ««•»in 1 ipvi«\ je ves prisostvovala. Dečko se je nato z vžigalnikom približal razlitemu bencinu in pričel zopet drgniti ob kresilni kamen. . V tem hipu pa se je bencin vžgal in kakor blisk obdal dekletce v ognjenem krogu. Otroka sta bila trenutno tako zapre-paščena, da se nista mogla niti ganiti. Hip nato pa je plamen že objel obelko deklice. Otroka sta obupno zakričala. Dekletce se je zvijalo v bolečinah in se metalo JP* sobi, skoro še bolj preplašeni bratec pa je skakal za njo in ji skušal trgati gorečo obleko s telesa/ Na krik obeh je prihitela v sobo mati in nudil se ji je ,str&Šen prizor. Dekletce se je valjalo po tleh liki goreča krogla, fantek pa se je poleg nje zvijal od bolečin. Na kričanje vseh -treh so prihiteli sosedje, ki so £ele mogli pogasiti gorečo obleko obeh otrok. Mati se je nato s prvim vlakom odpeljala s strašno opeklo deklico in manj poškodovanim fantkom v Ljubljano. Morala pa je spotoma oditi na glavno pošto k svojemu soprogu, kajti dekletce je postajalo od trenotka do trenotka slabše. Na glavni pošti je mala Marija zaprosila s slabotnim glasom vode in ko jo je dobila, se je nato mati z obema vsedla na tramvaj ter se odpeljala proti bolnici. Malo, pred no pa je voz pripeljal do bolnice, je preje od-bolečin stokajoče dekletce utihnilo, nagnilo glavico in izdihnilo. Dečka je mati nato izročila v bolnici zdravnikom, dočim so trupelce deklice prenesli najprej na prosekturo, pozneje pa je bilo po nalogu mestnega fizi-kata prepeljano z mrtvaškim vozom v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Deklica je bila ožgana po vsem telesu, celo na obrazu. Dečko pa se je opekel samo na rokah in na nogah ter je njegovo stanje povoljno. Gripa v mariborski oblasti.. Po uradnih podatkihje bilo v mariborski oblasti od 1. do 7. februarja prijavljenih 163 slučajev gripe in sicer v okrajih Ptuj 94, Ptuj mesto 37, Dolnja Lendava 24, Maribor 5 in Celje 3. V ptujskem okraju sta 2 osebi za gripo umrli, 115 pa jih je ozdravelo. Pomiloščen razbojnik. Kralj je pomilostil razbojnika Ivana Gulina, katerega je sodišče v Osjeku obsodilo na smrt. Gulin je v Slavoniji izvršil 17 ropov, 14 vlomov ter roparski umor. Pomiloščem je na 20 let težke ječe. Drzna goljufija. Brezposelna Amalija Slak je v nekem ljubljanskem listu Čitala oglas, da neki gostilničar v Novski potrebuje gospodinjo. Prijavila se je pri Ljudevitu Hartlu v Ljubljani, ki je bil v oglanu označen kot posredovalec. Ta je od Sla-kove zahteval aro v znesku 1000 Din., katero mu je ona tudi izplačala. Svojo prtljago je dala na vlak, potrdila pa izročila Hartlu. Ko sta dospela v Zagreb, je Hartl zahteval še 160 Din are, policijo — „aj mu menda ni bilo kJ .¡h -e dobi)i 0n je potem íinta'rH1*1' kupil karte za vlak, da od potu- r bi menda moral ve- v Mariboru ni Pasteu- Jfcn-la. A vprašamo, zakaj jeU y Nov„ko. Eno karto je dal iz St. Unarta, ki ga je Amaliji> Pred odhodom vlaka je ^•Hjjjjgd v Maribor, že od izjavi, dft je p^bu kupiti vozno karto tudi zase. Pohitel je nazaj k blagajni, potem izginil brez sledu. Sele tedaj je Slavko-va uvidela, da je nasedla goljufu, ki se najbrže ne imenuje Hartl. Oglas je dal objaviti skoraj gotovo, da bi mogel izvršiti goljufijo. Ogoljufana Amalijs Slak je zadevo prijavila zagrebški policiji, ki je o goljufiji obvestila tudi ljubljansko policijo. Uairla je v Mariboru v 38. -----------»taro*t» Ana Nerat, soprogs No .mala, sU se igrala k trjrovc. Maksa |jnletna hčerkica Ma- ^orat|| stanovanjski škandal v Trkov- ton ni telefonično ukrenil po- «*bno. u i mi da iK.staje. _ Ljudje so sefe-2 v ah gledali ubogega, od J ,n muk zevajočega človeka, j/raicifna nesreča v Litiji. Dne '",n,*rja/se je zgodila v Li-* (a, ki je vzbudila daleč plortho sočutje, »i brzojavnega delavca, r,,'ga pri brzojavnem od-\ ljubljanski glavni po- I*tr, bil« 11» t 6 ' tni sinko Franc z vži-£± cigarete. Mati je niku, so Še vedno vse na ceati razen Zagorčeve. Najbolj prizadeta je rodbina češkoslovaškega državljana Jožeta Savše, očeta 5 nepreskrbljenih otrok. Mo-bilija mu je na cesti in družina rama se potika zdaj tu zdaj tam. Prosil je občino, naj mu začasno dodelijo kot bivališče — občinski zapor. Občina mu je morala prošnjo iz lahko razumljivih vzrokov odkloniti. Zato pu se je obrnila na češkoslovaški konzu lat v Ljubljani, naj poskrbi za češkoslovaškega državljana. 2a lostno je za naše razmere, da so mogoči taki slučaji. Kajti rud nik ima kopico popolnoma prostih stanovanj, toda ker je izven stanovanjskega zakona, počne, kar se mu zljubi. Tu nič ne pomagajo intervencije občine in tudi ne okrajna glavarstva. IZ PRjMORJI Na 10 mesecev ječe je obsojen Ivan Podreka iz Krnice, ker je v Trstu nekemu Sisulu iztrgal iz roke denarnico z 10 lirami. Ponoči je vinjen uatavil Sisula na ulici, prosil najprvo ognja, potem pa še dve liri. Ko mu je Sisul hotel dati denar, je Podreka pograbil listnico in stekel. 2iv je zgorel delavec Jakob Ceket v Tržiču. Ob kanalu so bile postavljene granate kalibra 1&2, angleškega tipa. Delavcem se'je povedalo, da ni nobene nevarnosti, ker so izpraznjene. Ko je prišel Ceket v bližino, je sledila eksplozija 13 granat. Detonacija je bila silna in ljudje so od daleč gledali, kako je ogenj zajel Ceketa, ki je padel kmalu mrtev na tla. Sedaj iščejo vzrok eksplozije. Iz kvarnerske province. Pri umeščavanju direktorija kvarnerske fašistovske zveze je imel Hos-Venturi velik govor, s katerim je hotel očrtati bodoče fašistično delovanje v deželi. Obljubljal je zdravniško asistenco v vseh krajih, draginjo bodo pobijali fašisti, odpravili bodo brezposelnost, sploh se bodo pre-motrivale vse reške življenske zadeve in ker na visokih mestih v stranki poslušajo predložene želje, ni dvoma, da Čaka Reko lepa bodočnost s pomočjo fašizma. Samo pokorni morajo biti vsi. Liktorskega posojila se je podpisalo v provinci L 9,300,000. Navzoč je bil tudi prefekt, ki je zatrjeval, da vlada dobro pozna reške potrebe. Ako se vse uresniči, kar je napovedal Host-Venturl bo Reka zelo srečna in Host-Venturi bo imel sredi nje veličasten spomenik. — Šolski skrbnik Reina je obiskal te dni šole v Bistrici in Trnovem. Zadovoljen je odšel v prepričanju, da gre vse prav po načrtu in da dosegajo šole svoj cilj. Baje se bo vršila nekaka tekma med učitelji, da se pokaže, kdo je imel najlepše uspehe a poukom italijanščine. — Prefekt Je bil pred kratkim v Opatiji, kjer si je ogledal novo italijansko cerkev, ¿a katero je precej žrtvovala tudi vlada. Italijanski župnik Moltenl je proail nove pomoči za cerkev, da bo toliko lažje potuj-čevals hrvatske vernike. — V Opatiji je bilo meseca januarja 435 tujcev, med njimi 39 Jugo-slovenov. — 'italia Redenta" otvori v Opatiji azil, v katerega hočejo spraviti vse hrvatske otročiče. Društvo namerava zgraditi t>oseben "Dom otrok", da pojde poitalijančevanje lažje izpbd rok. Odlok o odpustitvi Iz službe je dobil občinski tajnik v Ajdovščini Kudolf Kolavčič. Služ-bo je vršil osem let vestno in točno.. Na njegovo mesto pride Italijan. Tržaška in goriška pokrajina obsegata: prva 42 občin a 326.-940 prebivalci na 1220 kvadratnih kilometrih, druga pa 120 ob* čin z 200.707 prebivalci na 2«67 kvadratnih kilometrih. Smrtna koaa. V Gorici je u mri Leopold Bolko, znani veleposestnik in industrijalec, v vi-Loki starosti M let.' Bolko je I nvoj čas županoval v Crničah, bil je nekaj čaaa tudi detelni poslanec. predsednik konsorcija vipavske železnice, po Vipavski dolini j« imel vozno pošt/». Po-kopali so ga v Crničah. A. Kn.: ZAJEDALC1 — (nesel tja sam vonj sladkih po- tic. Župnik je pravkar pokosil In še so bile na mizi sklede, lepe, bele kakoršnih dotlej Še nisem videla. Bile so srebrno žličke, bili koščki potic, čez iwl prerezan kolač. Obstala sem kakor od kamna in polastila se me jo nepopisna radost: Zdajle čez pet minut, čez eno, bodo rekli gospod: "Prisedi", in nikamor več me ne bodo pustili. V tej hiši ostanem za zmerom. Po^ tem bodo gns)KKl ukazali navezati polno ruto potic, dati mi jih, da jih )M)nesem materi in mati mi bo prišla naproti in od veselja se bo jokala, ko bo do. bila potic. Zdajci, čez pet minut, čez eno, ko so bodo vsi najedli, kuharica, dekle, hlapci, mačke, psi, potem bo mojo vse, kar bo ostalo. Zdajle čez eno minuto In gotovo bo vse. Tako! Saj so gospod pridigali o bla-grih usmiljenja, o Odrošeniku, ki je nasitil več tisoč ljudi, o Jožefu . . . Pri teh mislih pa me je nekaj zagrabilo za rame, potegni» lo nazaj' in sunilo v stran. In zakričala je dekla: "Kaj hodiš tod, otrok beračev, ciganski o-trok. Poglejte ga, kako je suh in pust. M mm. beraški otrok, l>a še v farovž si upa! Marš I" Sama ne vem, kdaj in kako sem prišla za cesto. Za seboj sem še čula zaloputniti vrata. Sosedova Ivanka, ki je prišla še pred mano v farovž, je prišla čez kake pol ure na cesto In v roki Je imela kos rumenega kruha. Ivanke niso izgnali, ker ni bila iz koče beračev. Blagor ti, Ivanka, na vsoh I>otlh, takrat in pozneje vse dni ti je bilo z mahom postlano, dočim je bil otrok iz koče na vse zgodaj vržen iz sreče in izgnan v revščino to zapuščenost. Rojstvo pod nlfko, slamnato streho je bilo zanj kakor sramoten p* (•nt, utisnjen na čelo, ki ga je spremljal na vseh potih, vse dni, bil v zaameh 4n ponižanje. Na četrtek po velikem šmarnu so napovedali biro. Vsa vas se je prazniško preobleki», kakor za posebno svečanost. Tone je govoril glasno kakor otrok v vestem pričakovanju. Prišli ho. Kakor žamet so se v sol a cu svetili župnikov! konji in nestrpno bili ob tla. Najprej je prišel mežnar: "Mati, kje ste? Gosposki ljudje so tu, oblast-niki, kakor cesarji." Bridko se je nasmehnil, njegov obraz pa je izražal sočutje nad trpečo materjo. * Mati Je zaplakalu vnovič, kakor takrat, ko so prišli rubit kravo: "Prizanesite ml z biro. Dvanajst mernikov pšenice smo pridelali, dva mernika sem jo dolgovala sosedi, štiri pa je šlo za davek, da smo oteli kravo. Ostalo bi radi prihranili za se. me? "Za kolač je ne bo?" Je vpra* šal mežnar. "Ne," se Je Izvilo iz matere. 'Tedaj vam jaz odstopim polovico mojega dola, četudi imam polno otrok," je tolažil mežnar. "Polovico pa gospod?" Je dodala mati. Zmajal je mežnar z rami: "Težko mati, gosposka Je go-sposka. Ona ne ve, kaj s« pra> vi o velikonoči Jesti koruzen kruh in gledati zdaleč na mize polne kolača, in ne ve, kaj S4' pravi na cesti, na mrazu, v burji ,sredi zime prezebati in gledati z daleč v gorke Izbe. Zato se tudi no bo omehčal, "Se bom pa uprla," Je nevolj-no pristavila mat|." "Ne vem, mati, vi sta sami In ni Je postave, ki bi vas ščitila, a gosposka vas strahu je s pr* tavsml. Ona ima potuho na hinaju. Nič ne bo, mati, uda-ti se boste morali." Tedaj j»a Je bil že tu organlst in pri pogledu na mater, tako majhno in ubogo, ga Je obllls rdečica sramu, da jc prišel iz-tlsnit še tista zrna v hišo be-račev. Gospod župnik J# bil rdel, re | jen, kakor sodnik in na prsih se; mu Je svetila zlata verižica z dijamantnim obeskom. Ae ni-j koli dotlej ni nem videla take le pote: oči so m« zabolel« od pre velikega bleska, saj niso bile navajen« take lepote. "No mati, kaj novega? Kaj, a cgarete. Mati je ' deložiranih rudar. m v kuhinji. Fantek »>■*• ™ Trbovlj.h. katerih ^ TlllUik"! staknil tudi četrt nri rud-lifllMl* nf,flw 1 •'.a. TZThJZ o^-obm-'.-r-ipnrud. Potihnila je burna pesem cepcev, zavila so se v belo ajdo zlata žitna polja in od juga sem je zavel hladen jesenski piš. ^ Potrta in tiha je hodila mati po izbi in ni govorila besede. Zunaj pa je cvetela ajda in |k> sinjem nebu je plavalo toplo zgodnje jesensko solnce. Nad našo hišo je ležala žalost, tež-ka kot gora. Pri nas ni i>ope-vala burna pesem cepcev, ni cvetela ajda in ni nam dajalo toplo jesensko nebo prijetnih dni. DuŠilo nas je, kakor grenka slutnja, in prihajalo vsak dan bližje. Sosed Tone je ta dan govoril glasneje kakor kdaj poprej. Vq< selil se je in krohotal: "Saj sem pravili Saj sem vedel! Zakaj berači kupujejo grunt, ko niso za to? Zakaj se trudijo, da bi se oteli ii srditih valov revščine ter se povzpeli kam do svojega? Saj sem pravil, da bo Šlo vse na boben. Danes bo Šla krava, pozneje enkrat voz, potem smreke, za njimi njive, kos za kosom. Saj aem pravil, saj sem vedel, ha/haha!" "Kos za kosom!" Te besede so mi udarjale z glasom kladivca na uho in mi jemale vso moč. Kos za kosom bodo trgali od materinega telesa. S trudom in bolečinami in s prečutimi nočmi priboreno in pristradano zemljo bodo trgali kos za kosom in kos za kosom bo Šel med bi-riče, med gosposko, tja na cesarski Dunaj; vendar nikoli niso videli gorja, nikoli imeli žulja*, vjh rok; tja bo šlo kos za kosom. . v ' Prišli so blričl, zabuhli in vinjeni. Debeli sodnik se je za-ničljlvo ozrl po piateri, ki je vsa majhna in uboga stala na pragu In čakala, ko bodo odtrgali prvi kos od hiše. Zarubil je edino kravo, ki smo jo imeli, da nam je dajala telet In mleka. Hitela je mati kakor blazna in s po», vzdignjenimi rokami prosila milosti: "Gospod, vsaj krave ne. S čim naj potem delamo, odkod dobivamo mleko. Glejte tukaj devetero sirot! Vsaj otrok se usmilite!" "Tiho stara!" se je zadri sodnik. "Mi imamo nalogo! Mi smo oblast od cesarskega Dunaja in nobene milosti ni." "Prosim, prosim!" je pojema, Ia mati. Moči so ji pešale. "Idi proč, stara, drugače te dam pod ključ," je tulil sodnik kakor zver. ^ Mati se je umaknila na klop in ihtela brez sol/, brez krika. Kaj se je zgodilo v tvoji družini ob tej žalosti uri, mati. Ne blričl, ne sodnik, ne cel svet ni videl tvojega trpljenja, mati I Plakala je mati še dolgo, ko že biričev nikjer ni bilo. Stali smo okoli nje, vsi preplašeni. Nismo si upali izpraševati, saj smo vedeli, da bi bil grenak odgovor, ali bi ga celo ne bilo. Saj nam je mati vse trpljenje in vse hudo, ki se je dan za dnem godilo pri hiši, prikrila. Stali smo okoli nje, devetero nas je bilo; najstarejša sestra je štela o semnajst let. Včasih se je ozrl-la mati po nas, potem se ji je pocedila debela solza |x> licih. Se danes, dolgo let po tistem, velikokrat po noči, ko se vzdra-mim iz težkih sanj, zagledam nenadoma obraz matere,. ves razoran, Izmučen, a tako svet, obraz svetnice - mučenice. Se tl/tl teden se Je oče na-potil, da bi dobil |>osoJlla. Ali čemu se berači trudijo otetl se iz valov revšllne, ko so pa Ob-sojeni na večno prokletstvo! Kdo se beračev unmilf? Berači niao ljudje, berači lahko pogi nejo. Oče se Je vrnil Še bolj žalosten. Drugi dan Je oče naložil štiri mernike pšenice. Mrtvaško turobno je donel voz skozi vas. Mati je prišla na prag in še enkrat milo ozrla za pšenico, za žulji, sadovi znoja na vročem sol ne u, ki so šli od hiše, da gre. do na cesarski Dunaj. Mi pa smo obstopill mater In se na glas zjokali. "Zdaj pa ne bo kolača, ne štrukljev, mati, mati . . Na grajskem posestvu naše. ga župnika so tiste dni namla- tiii stoosemd«*set mernikov pše- ............... niče. ¿upnikova nečakinja Ml- „ Uko kislo držite?" cka je pekla rumene potice in je »Hudo je in stiska, gospod " [ dišalo po samem cvrtju vse tj« »K«j, kaj bo«te tarnali , Vsi j do šole. Nekoč sem bila zašla imamo križe, vsi moramo trpe v farovž; menda m« j« bil sa-l||( Križe moramo voljno pr«* našati. Brez trpljenja nI za-služenja In tudi brez trnjeve poti ni nebes. Kdor (m je ne-potrpežljiv in se jezi nad križi, kakor vi mati, ne bo prišel v no-besa. Ne tako, mati, na tak Win ne bo zasluženja." Očetov tovariš Boštjan, ki je strti v veži, je pri teh besedah zaškrtal z zobmi in molčal h oči so se mu svetile v srditem ognju. Boštjan je videl in razumel krivico v vsej ostudni nesramnosti, 1(1 je priAlrt v bogati in lepi suknji, z dijainanti o-krašena, v hišo beračev, na ko je je zrlw z brezčutnim srcem In izglodrtln še tisto kosti. "Ste dobro namerili, mati? Kje Je denar za predivo?" je pozval slednjič župnik. Nn mizi so bili tri krajcarji, k (jih je sest ni Micka v nedeljo, ko je prišln iz sIušIm* domov, pustila za sol. Mati je )M>krtzala župniku nanje. '*To je premalo. Vi Imate dati štiri krajcarje. Prinesite Še enega!" je ukazal Župnik. "Ga nimamo, gospod," se je oglasila sestra Francka. "Se te tri krajcarje je dala Mlckn od svojega Iona." "Pa ne dobiš podobice," je od, vrnil župnik. ."Kje je zdaj |tše-nlca." Zaman je mati prosila, zaman se jI je srce krčilo v prošnji in bolečini. " Postava je taka. Za-pisano je; Dajte cesarju, kar je ... in vzeli so, cesar in Župnik, vse, kar je bilo pri koči. Oči BoŠtjanove pa so se znn> va zasvetile In znova je zaškrtal z zobmi koščeni orjak Boštjan. Prišli bodo drugi časi, Boštjan, a ti jih ne boš doživel, Prišli bodo časi osvete, časi, ki jih bodo lepe suknje drugače čutile, in časi, ko bo tragedija v koči prenehala. Cez dolgo let po tistem, čež dolgo let trpljenju In pomanj^ kanja, stisk in bojev, pa je bila prebita stena skozi revščino. Od tistega časa dalje so se rdečlla tudi na naših vrtlh sladka Jiv bolka in tudi pri nas so zorela obilna zlata žitna polja In pesem cepcev je mogočno za)>ela tudi na našem |>odu. Nad nJim pa je zaplapolala zmagoslavna zastava z napisom v zlatih Čr-kaj: Mati je zmagala. FARMA NA PRODAJ Proda «e 80 akrov obsegajoča farma v največji Slovenski Farmarski naselbini v Ameriki na Willard, Wis. Zdravo podnebje in dobr» pitna voda. Farma je oddaljena le 2 milje daleč od slovenskih trgovin, cerkve, šole, Železnlčko iw»st«je, |x>što in velike mlekarne. Zemlja se nahaja v zelo lopi b gi in jo okrog HO akrov izčiščeneg« vse drugo pu je pora4Čeno z trdim I«, soib, N« farmi je hlev za 14 glav Živine, litnica meri 10x20 in voda, ter štiri sobnu hiša, sadni vrt z 14timi mladimi posajenimi drevesi, Proda se i»o smerni ceni. Za vsa nadaljnji izjasnila in za ceno obrnite se »n lastniku na naslov: John Po. povlch, 711 — 95th Ave., W. New Duluth, Minn. (Adv.) FINK PREK A J K NE KLO-BASE, SUNKE IN 2ELODCE rsipollljam pa vii Ameriki, ksv so nsrotlU visk dsn vtijs, ml j« mo«o-cene nskollko stilisti na mojih Is-dslklh. Ako It nista poakualll mojih ladelkov, sU v rsanlel ismtm asbl ns-kaj dolini. Ns oUlaisJls, smpak pints takoj Is (Utira. Puiljam vam od ft funtqy naprej po O. O. D., ali pa polljltt denar a asrodilom. Poltalao vask ssm plaia. Cm« s« slsdstsi £IoUm rtasfs okusa po 14« fsat ink* in msao broa hoati, mIJsm p« stsri l*|l in iavratno poaulono, po-lljam po Ms fant. žrlodso po 40« foal »uha roborca po H« funt. Vaa plima in nsrollia pošUito asi JOSEPH LESKOVAR Moot Doslor and gaosafo Mfftr. •I« - !4th Btroot, Kacin», Wis. SKVKKNO OIIKKftNA DKOft IIA DKLA DOBIČKIH Norih Hhore Line Je znann kol nabltrejša prevozna črla. Chicago, — Severno obrežna železniška družba, ki vozi med mesti Chicago In Milwaukee, Je Imela v preteklem letu tako velike dobičke, njen promet s«» Je tako zvišal, da skoro niso človeku na prvi pogled tozadevno številke verjetne. Pasažlrjev Je bilo leta 1920 prepeljanih milijonov In pol, Železnica Ima vse ovoje vlake elekirif ieliane. Kadi tega In radi hitrosti se potniki radi poslužujejo tako v velikem številu te Črte. Itazume se, da je ,r»maks prod- •uvs v nadsljo It, aursa, f dve» r«»r C. a. p, a. KrsarUr« Kvrror M. III a, N. P, J.— Vsatlica d u« 10. aprila v dvoronl H. N P. J. I'«*»k« druit »u "Ur»", k o ne« rt dno 14. sprli« v dvorani H. N, P. i. ns Loirndala In 27. coati. Klub M. I, i S. Z. — Orsmaks prod-atova is prvumajaka »lamo«t, v a»> daljo I. maja, v dvorani S. N. F. I. I'a v ako droMv« "Trlalav,* konaort v llrvatkrm «lomu v So. Chiraf«, dna " I. I. maj«, /¿rlp« «e U vedno širi. Iz raz-1 Pavaka droHvo "RI«fa«N. konaort ni h krajev Jugoslavije poročajo, d« «e grlp« še vedno širi in d« epidemija v zadnjem ča.u po- ; ' , ^^ „ N p , Mbno razsaja po Južnih krajih. Nevarnost torej š« ni minil« In op«!« se r*lo, d« tudi število Hprintau. amrtnlh slučajev narašča. ¿Wf IMbalh druMta "ftorio", dn« 17. >u-zdravstvenega odaeka z«greb-Ake oblasti j« (Kidal novinarjem l*»menlJivo izjavo: Ni Izključe* no, da bo gripa zavrela š« nevarnejšo formo s povečanim številom amrtnlh «lučajev. Treba je še vnlno velike prevldnootl, ker grl(»a še n« pojenjava. dna tt maja v llrvatakam dom«, So. Chicago. I'ihaih dru*(»a M. I S. S. P. dna 10. junija pri Vidmarju v Willow nija pri Vidmarju v Willow Springiu. I'ibalk druAl»« "i»aa" »t. 70 J. S. K. J. dn« 4 julij« pri VtdoMrJ« v Wijlow Spring««. Za člsne S. N. P. J. Mladinski list aamo 30 lov letno. BISERI IZ SVETOVNE LITERATURE Leonid Andrejev: BREZDNO ' V < Dalje.) In zopet h tu šia in govorila, njihovi glavi pa »tu bili polni občutka trenotnega dotikljaja rok. Ona je čutila suhi ¿ar njegove dlani in krepkih pratov; bilo jI je prijetno in malo jo je pekla vest; on pa je občutil pokorno mehkobo njene majčkene ročice in videl črni obris noge in majhni čeveljček, ki jo je naivno in nežno objemal. In bilo je nekaj oatrega, nemirnega v tej vaiijivi predstavi ozke linije belih kril in lepe noge in s podzavestnim naporom volje jo je izbrisal. In takrat ga je prevladalo veselje in srce njegovo je bilo široko in svobodno v prsih, da se mu je zahotelo peti, stegniti roke k nebu in krikniti: "tecite, lovil vas bom" — to starodavno formalno prvobitne ljubezni v šumu pragozdov iz grmečih vo-dopadov. In od vseh teh želj so.se mu zgostile solze V grlu. Dolge, smešne sence so izginile in cestni prah je postal vlažen in hladan, onadva pa nista opazila ničesar. Oba sta prebra- la mnogo dobrih knjig in svetle slike ljudi, ki so ljubili, trpeli in poginjali za čisto ljubezen, so se vrstile pred njihovimi očmi. V spominu so se prebujali odlomki verzov, o katerih nista več pomnila, kdaj sta jih brala ... In vsi so odevali ljubezen v oblačilo zvonke harmonije in sladkega gorja. — Ne veste, odkod je to-le? se je spominjal Njemovecki: ... Z menoj je ta, ki ljubim jo, — ki sem ji skril, zatajil svojo bol, vso nežnost svojo in ljubezen vso ..." — Ne, — je odgovorila Zinoč-ka in zamišljeno ponovila: — ". .. svojo bol, vso nežnost svojo in ljubezen vso . . ." — In ljubezen vso, — se je nehote, kot odmev odzval Njemovecki. In še sta dramila spomine. Spominjala sta se devic, čistih kot bele lilije, ki so odele črno meniško obleko in so samotno žalovale v parku, zasutem z jesenskim listjem, in ki so bile srečne v svoji nesreči; spomi-njala sta se mož, ponosnih in odločnih, toda trpečih in prose-čih ljubezni in mehkega Ženskega odziva. Žalostne so bile te sli- ke, toda ljubezen se je svetlejša in čistejšs pojavljala v njih. Ogromna kakor svet, jasna kakor solnce in divno lepa, je ra sla pred njihovimi očmi in ničesar ni bilo bolj mogočnega in lepšega od nje. — Ali bi mogli umreti za člo-, veka, ki ga ljubite? — je vprašala Zinočka, in ogledovala svojo otroško roko. — Da, mogel bi,-je odločno odgovoril Njemovecki in jo pogledal odkrito in iskreno. — A vi? — Da, jaz tudi — se je zamislila. — Saj to je vendar taka sreča: umreti za ljubljenega člo. veka. Zelo rada bi umrla. . Njih oči so se srečale, jasne in mirne so si pošiljale nekaj dobrega in ustnice so se nasmehnile. Zinočka se je ustavila. — Stojte, — je dejala. — Nitko imate na suknji. In zaupljivo je vzdignila roko k' njegovi rami in previdno, dvema prstoma vzela nitko. — Vidite! — je rekla; postala je resna in je vprašala: — Zakaj ste tako bled in suh? Mnogo se učite, da? Ne utru jajte se, ni treba. — Modre oči imate in v njih so avetle iskrice, — je odgovoril ogledovaje njene oči. — Vi imate pa črne. Ne, rjave, tople. In v njih ... Izlet gospoda Broučka v XV. stoletje Ceškl spisal Svatoplnk Ceeh,—Poslovenil Stanko Svetina. (Dalja.) V začetku je z veseljem stopal navzgor proti vrhu, toda čim višje je prišel, tembolj se je kesal. Zakaj prihajale so mu na misel vse resnične in neresnične dogodbe o Žižku: ti Žeblji, ki jih je baje grozni slepec zabijal v duhovniške tonzure, te žrtve, ki jih je baje lastnoročno ubijal s kijem in druge, ki jih je dal v neki zakristiji žive zažgati in drugo. Gledal je torej s tesnobo na trenotek, ki se je bolj in bolj bližal, ko ga predatavijo atrašnemu vodji Ta-boritov. Na grebenu gore, na samotnem kraju pjenem, k Pragi obrnjenem, je stala štirlo-glata, lesena stavba s atrelbami, z zidovji iz kamna in gline, kakor tudi z jarkom. Potniki so zavili pod to stavbo na zadnjo, južno stran gore, k sedanjemu Zižkovu obrnjeno. Odtod je bilo že videti tudi drugo leseno stavbo, tudi na grebenu gore, v precejšnji oddaljenosti od pr-' ve, proti vzhodu postavljeno in ravno tako z zidov jem in z jarkom obdano. Poleg nje se je dvigal nekak stolp na koncu enega izmed ograjenih vinogradov, ki so pokrivsli to južno stran. "Ako hočeš postati vodnik v vojski, kar se more soditi po tvojem napadu v bok Nemcev, ln>deš imel pri Žižku najboljšo šolo," je pravil z nasmehom H val Hepicki gospodu Broučku, ko so lezli po strmi strani opuatošenega vinograda na greben. "Glej, kako hitro je napravil to imenitno trdnjavo, kako duhovito se je tu za-gradil in obdal! Naša vojska leži nu ozkem grebenu gore med obema stavbuma, zavarovana z njimi na vzhod in na zahod; napolnočno stran mu je varna obramba strma, jHipolnoma nepri-stopna stran In tudi na tej imldanski strani je, kakor vidiš, gora doatl strma in ovirajo tu sovražnika tudi vinogradi in njih kamenite ograje. Žižka pregleda vse najbolje s svojim bistrim enim očesom in vse zna porabiti /.a svoje nakane; glej. tudi oni stolp vinogradski mu je prišel prav k lM>ljšl utrdbi vzhodne stavi*»." Medtem so prišli blizu grebena, šli «o sko-zi vinograd čet |>odrto tidovje. in gosjKKi Brou-ček je zagledal pred aeboj vojsko taborsko. Med obema stavbama so btte golte trume inož, žena in fantov v naj pest rejli zmesi. Majhen del mož je imel čelade; večina je bila oblečena le v kožnate ali Suknene suknjiče, v kratke halje, v nogavice in škornje ali opanke, ki so bile k nogam privezane., nekteri v halje, na glavi pa no imeli kape. nerodne, klobuke ali kosmate čepice. Mnogi ao imeli na suknji prišit kelih iz rdečega sukna. Njih orožje i»o bile »ulice, kopja, okovani cepi, buzdovani, samostreli, meči; eden del je imel velike iHKlolguste, lesene ščite, ki so bili večinoma a kožo ali s platnom prevlečeni in poslikani. Fantovsko orožje je bila kožnala, nična frača za metanje kamnov, Zen* in dekleta so imele bodisi ratpuščene la* »e ali pa dolge prlene rute, a trakom k č« lu pri-l»ete. na životu samo debele srajce in na\u«.tavnega Života in oči iskrih hi smelih. Nektere trume so stale dosedaj na polnočnem kraju gore, odkoder *o po/no sledile boju na ftpitaUkent i>olju; drugi so sedeli in so se živo rartrovarjali o ravno kontunem spopadu; nekoliko /en, mož in fantov |>* je zopet delalo pri obrambni stavbi, kjer je bil konec poelenje-ga dela zido\ j«. Med trumami je bilo videti tu-41 nekoliko duhovnikov, ki so b , y *\ l»radsti || ki P9 N J*» obliki la malo razlikovali od ostale množice; nekateri S9 imeli biblijo pod pazduho in kelih v roki. A nad celo to živopisano sliko je plapolal na visokem drogu črn prapor z rdečim kelihom. Hval iz Mahovic je peljal novega Taborita k vojskinemu povelniku, tedaj že enookemu, ki je ravno z železnim kijem v naročju na velikem hlodu, kakor na prestolu sedel in ki je na vzvišenem kraju gore pazljivo gledal čez Vlta-vo na tabor sovrstnikov, kamor se je medtem nemška konjiča že vrnila. ' Kolikor bolj se je gospod Brouček približeval, tem večjo tesnobo je čutil pred srečanjem s strašnim vodnikom taboritskim in ko se je slednjič vstavil pred Zižko, je imel tako kalne oči, da ne more opisati niti njegovo podobo niti obleko, česar mu je lahko Žal tem bolj,, ker do-sedaj v starih spominih zastonj iščemo podobo nsj večjega narodnega junaka, ki bi bila res brez napake. Spomina vredno srečanje Jana Žižke z Matijem Broučkem je bilo zelo kratko. Hval je rekel: "Pripeljal sem ti novega Taborita, brat Žižka: jaz in duhovnik Koranda sva se srečala z njim na Spitalskem polju, kjer se je s PraŽani hrabro bojeval, in sva ga na njegovo prošnjo sprejala med brate." Tresoči se gospod Brouček je čutil kako bistro eno oko vprašujoče na njem počiva, potem pa je zaslišal njegov zvonkl, voditeljaki glaa: "Zdi se mi, da si dosedaj alužil svojemu trebuhu bolj kakor bogu.' Ampak pri nas zgubiš kmalu grešno tol-Ačo. Kako se imenuješ?" "Matija Brouček", je težko izgovoril naš junuk s tresočimi ustmi. "Torej, brat Matija, hetman Hval te sprejme med avoje cepntke in te izvežba v boju po našem načinu; sedaj pojdi in pomagaj delavcem pri obzidju! Bodi zdrav!" Hval Je odšel z gospodom Broučkom k trumi cepnikov, ki ao i>ozdravljall novega brata in mu stiskali roko, potem pa ga je peljal med žene in može, ki so delali na obzidju. "Močan dečko si, brat; pomagaj podavati kamenje/' mu je ukazal in se je vrnil k cep-nikom. Brat Matija je bii sicer vesel, da se je končalo predstavljanje pri Žižki, toda nova naloga ga je napolnila s kaj malo tolažbo. Lep pozdrav! — je mrmral sam zaae. — Moram podavati kamenje kakor težak! Saj se to za vojaka niti ne spodobi. Skoro se mi zdi, da sem napravil precej veliko neumnost. PraŽani znajo gosta vendar častiti. Janko od zvona je sicer drugače prismojen, toda slabega pogoščenja — razven one apalnice — mu ne morem očitati. Sedaj po spopadu bi lahko mirno sedel pri medu v krčmi ali za polno mizo pri DomŠiku. Bes sem napravil neumnost, prav pošteno neumnost! llitro je apoznal tudi, da ni bilo njegovo delo nikaka igrača. Moral je dvigati težke kamne, da se Je krivil pod njimi in star. sivobrad Taborit, brat Stah po imenu, kateremu je Žižka poveril nadzorstvo nad delavci, ga Je ne-prenehoma spodbujal k vztrajnosti. Utrujen od dolge poti po Pragi, od plazenja pri »popadu in od hoje na Vltkovo goro, je moral »«daj v aolnčni vročini težko delati, da so ga boleli vsi udi in po razbeljenem obrazu so tnu tekli potočki gorkega potu. In k temu ao ae smejale se Taborke njegovim globokim vzdihom in njegovim žalostnim kretnjam. Kar Je živ, se ni počel a trdim delom in Metla j se j» mora) ubijati kakor nejrevnejši po-magač na stavbi. On. gospodar tri nadstropne hiše! Ko bi ga videli znanci pri tej nadlogi! Skoro na jok mu je šlo. Ko je bilo aledniič delo gotovo, se je utrjen zvrnil kakor vreča v travo na kraju atrme ae-Verne strani. Z bridkim očitanjem je pogledal iw «'Ulrgnjene roke. polne krvavih žuljev. fDalJa Zinočka ni dogovorila, kaj je v njih, in se je okrenila. Obraz ji je polagoma zardel, oči 90 postale zmedene in plašne, ustnice pa ao se nehote smehljale. Hitro je stopila naprej, ne da bi čakala Njemoveckega, ki se je nečesa radovai, toda kmalu se je u-stavila. . — Poglejte, solnce je zašlo! — je vskliknila žalostno in začudeno. — Da, zašlo, — je odgovoril in nenadoma ga je ostro sprele-telo. • Svetloba je ugasnila, sence so umrle in vse nakrog je postalo bledo, nemo in brez življenja. Odtam pa kjer je prej gorelo razbeljeno solnce, so brezšumno lezle navzgor temne gromade oblakov, ki so korak za korakom požirale svetlo-modro prostranstvo. Oblaki so se gromadili, spajali, počasi in težko menjali obrise prebujenih pošasti. Neradi so se premikali naprej, kakor da njih same goni proti njih volji nekaka neizprosna, strašna sila. Svetel, vlasknast oblaček se je odtrgal od drugih in je plaval samotno — ubog in nebogljen. II, Zinočki so pobledela lica, ustnice so postale rdeče, skoro krvave, zenica se ji je razširila in je potemnila oči. Tiho je zašepe-tala: — Strah me je. Tako tiho je tukaj. Ali sva zašla? Njemovecki je namršil goste obrvi in je pazljivo premotril pokrajino. Brez solnca se mu je zdela neprijazna in hladna v svežem dihanju bližnje noči; na vse strani je bilo razmetano polje z nizko, poteptano travo, z ilovnatimi prepadi, griči in globelmi. Globoke, navpične globeli so bile na gosto razsejane po polju in so ležale gole; nizke pa so bile pokrite s plafeečo se travo. In vanje se je brezšumno vlegala temna noč. Prej so bili ljudje tukaj in so delšli po poljih, sedaj pa jih nI bilo več in vsa pokrajina je bila še bolj, zapuščena in kakor izumrla. Sem {n tja so vstajali gozdi in gaji' kakor zgoščene modrikaste megle in so stali, kakor da čakajo, kaj jim povedo zapuščene jame. Njemovecki je udušil težko in motno čustvo nemira, ki je vstajalo v njem, in je rekel: — Ne, nisva zašla. Poznam pot. Najprej po polju, potem pa skoz oni-le gozdiček. Kaj se bojite? Hrabro se je nasmehnila in odgovorila: — Ne. Ne več. Toda treba je hitreje domov — čaj me čaka. Hitro in odločno sta stopilo naprej, kmalu pa se jima je začel ustavljati korak. Ozirala se nista in vendar sta čutila sovražnost razritega polja, ki ju je obdajalo s tisočerimi, motnimi, nepremičnimi očmi; in to čustvo ju je zbližalo in jima vzbujalo spomine na otroška leta. In ti spomini so bili svetli, ozarjeni s solncem, zelenim listjem, z ljubeznijo, temveč na široko, mehko pesem. In sama sta bila zvoka y njej, dve majčkeni noti: ena zvonka in čista kot zveneč kristal, druga nekoliko bolj zamolkla, toda bolj jarka — kakor zvon. Zagledala sta ljudi — dve ženski, ki sta sedeli na robu globoke ilovnate globeli; ena je sedela s prekrižanimi nogami in je tuje gledala navzdol; ruta na glavi se jI je vzdignila in odkrila šope rasmršenih las. hrbet ae ji je upognil irt razvezani trakovi umazane bluze t velikimi cvetovi so štrleli navtgor. Na idoča se ni ozrla. Druga ženska je'napol ležala poleg nje; glava ji je visela vznak, imela je robat, širok obraz t moškimi potetami In pod očmi ata ji goreli na Štrlečih ličnicah dve liai, rdeči liki opeka. kakor da se ji je vnela koža. Bila je še bolj umazana nego ona in gledala je na idoča naravnost in smelo. Ko ata bila že mimo, je /apela z globokim moškim glasom: —Za tebe, edini moj, dragi, sem kot roža duhteča cvela . . . —Varka. slišiš? — se je o-krenila k molčeči tovarišici in se /Hkrohotala; ona ji ni odgovorila. (Dalje prihodnji/ ) NAZNANILO. Slovenski Narodni Dom v VVaukegan, III., počiva vse one rojake Slovence In Hrvate, kateri so vplačevali na delnice S. N. Doma, in še niso cele vplačane — da je bil sklep glavnega zborovanja deiničarjeo na letni aeji, da imajo čas za izplačati delnice do 1, julija 1927. Drugače ae bo-de vsa vplačila vknjižila kot darovane svote. — Kdor želi bolj natančnega pojasnila naj se obrne pismenim potom na naslov. Slov. N. Dom, 424 — lOta cesta Mathias C. Warsek, tajnik. RAD BI IZVEDEL za mojo sestro Marijo Penko, katera se je nahajala v Banning, Pa., pred 12 leti in potem je odšla v Philadelphia, Pa., ter od istega časa ne vem nič več zanjo. Rojake prosim širom Združenih držav če kdo ve kaj od nje, da mi to naznani na spodnji na-sclov, za kar se že naprej zahvalim, ker želim vedeti, ako je še med živimi. John Penko, P. O. Box 11, Frum, W. Va. (Adv.) Prvo letoinje Skupno potovanje v stari kraj Promet panamskega prekopa. Washington.—Meseca januarja je plulo skozi Panamski prekop 443 parnikov, ki so plačali pristojbine približno dva milijona dolarjev, kot poroča urad za Panamski prekop v Washingto-nu. Tonaža je znašala nad dva milijona v kargu. Sicer bil lanskega leta meseca janj ja še boljši promet kot letos] vseeno prekaša onega ¡2 u 1925. mm NAROČITE 81 KNJIGO "AmiíSU Slovenci' VELIKI VELIKONOČNI IZLET HlVillVjillJO I (mino Cherbourg«) a orjaškim brzoparuikom BERENGARIA - Odpluje iz New Yorka V TOREK 6. APRILA Pridružite se temu izletu in praznujte velikonoi v krogu vaše družine, v atari domovini. Goap. S. Vukovič, zastopnik Cunard proge, vas bo spremljal do cilja, pazil na vašo prtljago, ter skrbel za udobnosti In zabavo. Dobra domača kuhinja in pijača. Oskrbite si prostor takoj; vprašajte vašega 10-kalnega zastopnika, ali pa pišite na: I GUNŠRDUNE | 140 N. Dearbprn St. Chicago, 111 priredimo na fraaeoekem pomika "PARIS," ko odplaJe la New Yorka NA 23. APRILA 1927 "Paris- Jo slasti za tretji priznano najboljši paraik. Kakor na doaodanjih skupjrih potovanjih so bodo tudi to pot nudile našim potnikom rasno posebno ugodnosti in aaš zastopnik bo potnike opremljal prav do Ljubljane. Potniki naj so čim prej prijavijo, zlasti ne-driavljanl, da Jim bomo mogli preskrbeti še prod odhodom po-vratveno dovoljenje (Permit), na podlagi katerega se bodo lahko nemoteno vrnili nazaj v Ameriko. Drugo skupno potovanje ae vrši istotako na parniku "Paris" in sicer 4. junija. Kasarne se, da Vaa lahko ia radi odpravimo z vsakim dragim parni-kom. 1) Ravno tako so vselej obrnite aa nas: kadar ste naoteajoai poslati denar v atari kraj; 2) če želite dobiti deaar to starega kraja; ako fto namenjeni dobiti kako osebo v to dešelo; kadar rabite kako Bpoblastilo, izjavo, pogodbo, all kako drago notar-ako liatino, ali ¿e imate kak drag opravek a atarlm krajem. Slovenska banka Zakrajlek ft Češark 455 W. 4 2nd Str., New York. N. Y. Naročite Mladinski list, najboljSi mesečnik za slovensko mladino! MATIJA SKENDER JAVNI NOTAR aa Aiacriko In atari kraj 1122 E. Ohio St, Telefon CEDAR 4072 N. S. Pittsburgh, Pa. Izdelajo pooblastila, kupne pogodbo, pobotnico, oporoke In vse drugi v notarsko stroko spadajoče spise. Pilite, telefonirajte, ali pridite osebno. «uttevha MATICA s. N. P. j. ima v zalogi sledeče knjige: AMERIŠKI SLOVENCI—izvrstna krasna knjiga, obsega 682 strani, trdo vezana, vredna svoje cene, stane..$5.00 Slovensko-Angleška Slovnica—zelo poučna in lahko razumljiva knjiga za učenje angleščine, z dodatkom raznih koristnih informacij, stane samo..............................$2.( Zakon Biogenezije—tolmači naravne zakone in splošni razvoj, knjiga iz katere zamorete črpati mnogo naukov za telesno in duševno dobro........................................$1.50 Pater Malaventura—V Kabaretu—zanimiva povest iz življenja ameriških frančiškanov, in doživljaji rojaka, izvrstno spopolnjena s slikami.....................................$1.50 Zajedale!—resnična povest in prava ilustracija doslej skritega dela življenja slovenskih delavcev v Amerik i..$1.75 Jimmie Higgina—krasna povest, ki jo je spisal sloviti ameriški pisatelj Upton Sinclair, poslovenil pa Ivan Molek...........................................................................,$1.00 Zapisnik 8. redne konvencije S. N. P. J., 252 strani mehko vezana, stane samo...........-.....J...........a..................i.....50c "Hrbtenica"—drama v treh dejanjih s prologom in epilogom—mehko vezana, stane samo.............................25c "Informator"—knjižica z vsemi potrebnimi podatki o S. N. P. J.—zelo priporočljiva za člane—stane samo..20c Pišite ponje na: v KNJIŽEVNA MATICA S.íí. P. J. 2657 So. Lawndale Ave., Chicago, III. wmmmmmmmmmmmmm pupa Kampanja za dnevnik X - , 4Vsi aktivni člani S. N. P. J. naj gredo na agitacijo! Dnevnik mora imeti preko 10,000 naročnikov še to leto. Agitatorje, ki bodo delavni, čakajo lepe knjižne nagrade. > Kampanja za nove naročnike na dnevnik "Prosveto" se otvori 15. februarja 1927 In se zaključi 15. novembra 1927. Vsakdo, ki ae naroči na dnevnik "Prosveto" in ki doalej še nI bil naročnik, bodisi za pol leta ali za celo leto, ali če stari naročnik peAlje dve ali več naročnin NOVIH NAROČNIKOV, je deležen nagrade v knjigah is za-loge Književne Matice S. N. P. J. Pogoj za nagrado je NOV NAROČNIK in vaakdo mora poalatl čeku vsoto naročnine brez vsakega odbitka poštnine ali provizije upravniitvu "Prosvete". V tej kampanji ni dovoljena nobena provizija. Kdor fl vzame provizijo, ne dob! nagrade. Za eno polletno naročnino na dnevnik je pošiljatelj deležen knjige MJfmmle Higgina," ki je vredna $1.00. Za eno celoletno naročnino je pošiljatelj deležen "Slovenako-angleške slovnice." vredne $2.00, ali pa dragih knjig Is zaloge Književne Matice v vrednosti $2.00. J* ilfJ*k*tnl naročn,nl dobi pošiljatelj knjigo -Ameriški Slovenci," 1,1 dru*ib k»Jlg iS zaloge Književne Matica v vrednosti $5.00. Bratjeln sestre S. N. P. J„ kakor tudi dragi rojaki In rojakinja, Id le niste naročeni na dnevnik "Proaveto," sedaj ne vam nndi ugodna p MbaTit€ dobtr l" Poleg tega doMte Se knjige ZASTONJ! Pofturlte se s naročbo! Pošljite naročnino le danes! S^f "JT )• >5.00, za pol leta $2JM>. (Za Chicago ta in ti iT ElU?\P\$8-()?-) CUnl N- P- «Malaja $SJM> za „ ali $1.M za pel leta, ker člani plačajo pri ^mtmimVM na lete sa Dt ÍMiar P04IJilf 1,1 2«" Se. Trojo