lib»JB *** ***** ' iB praimkof Sundajs sai HeUdars. XXXIL_Oana ltou jt 16.00 ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški te upravnlftki prostori! M67 South Lawnd«U Ar«. . Offloa of Publioatloa: M67 South LawndaU A »a. ' Tvlephone, Ro«kw«ll 4004 t: 'JTZJL^fŽTj^. CHICAGO, 1LU TORKK. 2*. OKTOBRA (OCTOBBR !H), l»4(| SubsortpUoa $0.00 Vaarlj ftTEV.—»NUMBER 207 Churchill apelii ■a francoski narod Acceptaiice for matling at »pacial rate of proridad for te sateion 1101, Ate of Ote. t, 101T, authorisad on Juaa 14, liti. Hitler bi rad uničil Franci jo, pravi premier | ProtlŽldoVska ANGLIJA se vedno ^hhm kontrolira morja LONDON, 22. okt.—Premier fiaston Churchill Je v svojem rovoru po radiu apeliral na franco ljudstvo, naj ne ovira an-Mih vojnih naporov, če ne pore pomagati Veliki dritaniji t boju proti Nemčiji. Dejal je, * je Hitlerjev cilj uničenje jancije, obenem pa je Mtffftaail mlečke uspehe v boju s sovražita na morju in v zraku. Tem telo sledili uspehi na kopnem. Premier je. govoril najprej v angleščini in potem v francoAČi-iL Zagotovil je Francoze, da v mdonu, o katerem je Hitler dejal, da bo kmalu porušen, se jadstvo pogumno drži. "Mi 6e ndno čakamo na nacijsko inva-ijo," je dejal Churchill. "Prav Uko ribe. To je šele začetek. Anglija še vedno kontrolira morje in prihodnje leto bo kontroli rila tudi ozračje." RIM, 22. okt.—Tu poročajo, fc je bilo osem oseb ubitih in petnajst ranjenih včeraj, ko so aagie&i letalci metali bombe na šesta v severni Italiji. Ta je bil prvi napad od 6. septembra, ko n Angleži bombardirali Turin. London, 21. olft. — Nemški letalci so vrgli na tone bomb na London sinoči in danes zjutraj, dočim so se- Angleži maščevali nad naciji z bombardiranjem nemških vojaških pozicij in "in-mijikih" baz na francoskem obrežju. Letalski minister poroči, da so letalci zmetali 15,000 bomb na nemške pozicije v zadnjih dvanajstih urah. Na vsako minuto je padlo čez sto bomb. I Angleški napadalci so bili ak tivni tudi v drugih krajih. Bombardirali so" Berlin, Hamburg in industrijska središča v severni p«mčiji. Letalska baza pri Tromseju, severna Norveška, je bila napadena flz zraka. Bombe »o zanetile več požarov in povzročile ogromno škodo. Naznanjeno je bilo, da imajo Angleži bojno letalo novega ti-P>. ki meče bombe iz visoke vito«. Letalski minister s pono *>m naznanja, da je to mogočno proti nacijski letalski sili. •Mater pravi, da so Angleži se* "Mili 140 nemških bombnikov v zadnjih dveh tednih, sami pa 10 »ZKubili 81 letal. I krlin. 21. okt. — Nova ofen- k podmomicanti orw an *M bili |)omoli ob reki Tem- ■ »J letalska tovarna v Green-»ichu. . Kgipt, 21. okt. — Živ-1 '*nJ* 250 Američanov so bila v *varno«tt. ko so italijanski le-1 J*1, napadli z bombami oljnja- [r čistilnice oija na otoku (iT T in v Saudi Arabiji. 2» Bahrein leži v Perzijskem Poročilo pravi, da bombe IT* Povzročile velike škode. I vijnjake na omenjenem otoku jjfruinica California Texas Oil T kampanja v Franciji Zidje izločeni iz javnega življenja Vichy, Francija, 21. okt. — Petainova vlada je uveljavila dekret, da židje ne morejo imeti javnih uradov, delati pri časopisju in učiteljskih služb. Noben žid ne more postati častnik v francoski armadi. Dekret pravi, da je žid vsaka oseba s trendi židovskimi predniki. Židje so izločeni tudi iz filmske industrije. Da se pripravlja kampanja proti Židom, je dokaz izjave vlade,' da #o židje v veliki meri odgovorni za poraz Francije. Vlada je uveljavila tudi re-strikcije glede zaposlitve Židov. Izvzeti so samo difi židje, ki so dobili visoka odlikovanja v svetovni vojni in pred kapitulacijo Francije. Nadaljnji dekret se tiče tujih židov v Franciji.- Direktorji provinc so dobili s tem dekretom oblast, da lahko pdšljejo Žide v koncentracijska taborišča. bivši premier blum obdol - žen izdajstva Preiskava narokov poraza Francije REPATRIACIJA AN-GLESKIH PODA-NIKOV K ioni, Francija. 21. okt. — Resne obdolžitve so bile izrečene proti Leonu Biumu, voditelju socialistične stranke in bivšemu premlerju, kakor tudi proti bivšemu premier ju Reynaudu in Georgesu Mandelu. bivšemu ministru za kolonij«, v teku preiskave vzrokov vojne in poraza Francije. Preiskavo vodi vrhov-širijo poročila o britsko-ameri- J no sodišče, ški kooperaciji na Pacifiku in I Državni tožilec je pozval sodi-Daljnem vzhodu. Prejšnja so se'j£e, naj obtoži Bluma, ustanovi- Anglija dobi "leteče trdnjave9 Amerisko-angleska kooperacija na Pacifiku Washington, D. C., 21. okt.— Tu poročajo, da je visok vojaški častnik povedal nekemu senatorju, da bo Anglija dobila 28 od 48 "letečih trdnjav" od Amerike. Isti častnik je povedal, da bo Anglija dobila tudi tajno orožje. General Henry H. Arnold, nttel-nik ameriške letalske sile, niho-tel ne zanikati in ne potrditi poročila. — Vojni tajnik Stimson je nedavno izjavil, da Amerika ne bo izročila mogočnih bombnikov drugi državi. Hongkong, 21. okt. — Tu se glasila, da bosta Velika Britani- ja in Amerika skupno rabili por «tva in zanemarjanja dolžnosti, morsko bazo v Singaporu. V na- Mandeja korupcije in špekulacije črtu je tudi straženje pomorskih B franki, Reynauda pa poneverbe poti pri Manili in Hongkongu. {denarja ii javnih skladov. Dalje Veščaki pravijo, da operacije nttj obtoži dva Reynaudova paj-25 podmornic pri Hongkongu daia, M. Lečo in M. Devauxa. ahko preprečijo tranaportacijo j Na splošno je Blum obdolžen, japonskih č^ po. kitajskih v o- da je potiskal Francijo v vojno dah. Japonske armade, ki se na-'v interesu svoje osebne ideologi-hajajo na več kitajskih frontah, je, da je kot predsednik vlade Sueški prekop odprt plovbi Italijanske izgube na. mpr ju Aleksandrija, Egipt, 21. okt.— "Sueški prekop je odprt mednarodni plovbi kljub vojni," je dejal baron Louis de Benoist, fran coski direktor kompanije, ki o-perira prekop. t'To velja tudi za Italijo in Nemčijo. Parniki osiš-ča naj kar pridejo v bližino prekopa." Benoist je rekel, da on postopa popolnoma neodvisno od vlade v Vichyju. Do prekopa imajo dostop vsi parniki, toda oba konca stražijo angleške bojne l«dje. To pomeni, da italijanski in nemšk parniki ne morejo priti v bližino prekopa. Angleško poveljstvo poroča, da je bojna mornarica potopila 40 italijanskih parnikov v zadnjih 23 tednih. Poleg teh je uničila 21 italijanskih podmornic, najmanj deset rušilcev, najhitrejšo italijansko križarko Bartolomeo Colleoni, sedem transportnih ladij in 28 bombnikov. Ena bojna ladja in tri križarke so bile poškodovane. Angleži trdijo, da bi bile italijanske izgube na morju mnogo večje, če se ne bi italijanske bojne ladje izogibale bitkam. telja vlade ljudske fronte, izdaj- bi bile kmalu odrezane od zalog orožja, streliva in živil. ■y- • - Ameriška finančna pomoč Kitajski WashingtoiUJLC., 21. okt. — Tu so bila naznanjena pogajanja glede nadaljnje finančne pomoči Kitajski. Jesse H. Jo-nes, načelnik federalne posojilne uprav«, je naznanil pričetek poMjanj s; T- V. Soongom, predsednikom kitajske državne banke. Vsota posojila Kitajski ni bila omenjena, znano je le, da bo Kitajska rabila denar za naglašal bolj brezdelje kot pa potrebo produkcije orožja in bojnega materiala. Kot premier bi moral "vedeti, da Je Vincent Au-riol, finančni minister, trošil denar za druge svrhe, ne za narodno obrambo. Dalj« je Blum obdolžen, da je nudil moralno in materialna p^moč španskim lo-j»listom v času civilne vojne. Mandel je bil |e prej obtožen zarote proti varnfsti države. On s« jr zvezal z baskirJem Rotb*-childolh in skupno sta vodila Špekulacijo v svojo lastno korist. I Vichv, Francija. 21. okt. — Dva važna politična dogodka ka Raba nadomestil v Nemči ji Strogo nadzorstvo delitve živil Berlin, 21. okt.—Prebivalci so bili opozorjeni, da bodo morali rabiti "ersats" (nadomestila) vseh vrst materiala tudi potem, ko bo vojna Jtončana. Opozorilo vsebuje članek, katerega Jo objavil list 8trassburger Neusate Nachrichten, ki med drugim i pravi, "da ni nobenega razloga za domnevo, da bo imela Nemčija dovolj pristnega materiala na razpolago po zakl j učenju vpjne ali pa v slučaju drastične Upre membe sedanjega položaja." List naglaša potrebo stroge kontrole delitve živil in vsega uvoženega materiala. To volja zlasti za nikel, baker in druge kovine. Nemški tehniki in kemiki so na delu, da ustvarijo nova nadomestila, katera bo dežela potrebovala po vojni. Civilna administracija Alzaci je je izdala dekret, da Alzačani, ki so se preselili v Nemčijo, dobe pohištvo in drugo imetje, kstere so avtoritete zaplenile Židom in drugim '^sovražnikom nemške države," Oni Alzačani, ki so utrpeli Škodo zaradi vojno, bodo dobili odškodnino. Tri~tlsoč l«mod 860,000 Alzačaijov, ki so izpustili svoje domove v vojnem času, se je vrnilo v svoje kraje. Uradna vest pravi, da se bodo vsi ostaN vrnili v prihodnjem mesecu; Konferenca angleških diplomatov v Turčiji Domače kupovanje bojnega material*, žeta prihajajočo spremembo v . ' ..*!-*_______JU. Lru«ovrnnMlri nnlltični drami. Men Amerika je že posodila Kitajski $85,000,000. Čiščenje v belgijskih iolah Berlin, 21. okt. — Belgijske šolske avtoritete so biie-opozor-jene po nacijski vojaški oblasti, da morajo odstraniti iz šol vse knjige, "ki ogražajo odnošaje med Belgijo in Nemčijo, potvar-jajo zgodovinsko resnico in žalijo nemško čast." Avtoritet« v Antverpu so bile pozvane, naj izroče seznam vseh šolskih knjig nacijsklm oblastem evropski politični drami. Ede je odločitev angleške vlade glede repatriacije vseh angleških podanikov, ki so v Franciji in drugih evropskih državah. Drugi je akcija'španske vlade proti Američanom, ki bi se radi vrnili domov preko ftpanlje ali Portugalske. Madrid zdaj zahteva, da mora vhak Američan navesti imeni dveh španskih državljanov, ki ga poznata, drugače ne dobi dovoljenja za odhod. V ne-okupirani Franciji se nahaja okrog 7000 Angležev. Oni na otemlju, ki so ga zasedle nemške čete* so bili internirani. Oblaki ■Chicago. — Dne 20. oktobra so obiskali gl. urad SNPJ sledeči Clevelandčani: Josephine Turk, Katherine Jurman, Sue Pakiž, Sophie Turkman, Andrevv Turk-man ml. in Frank Elersich. — Presenečenje Is Clevelanda Chicago. — Naše čtkaško ob-činstvtf, Tči je zadnjo nedeljo popoldne poaetilo priredbo kluba št, 1 J8Z v dvorani SNPJ. Je bilo iznenadeiio, ko je stopila na oder trojica dveh mladih pevk in mladega pevea od zbora socialistične Zarje Iz Clevtfanda. Nihče ni pričakoval teh goatov, ki so prišli z avtom v soboto ijutraj in zo se takoj po programu odpe-^ ljali nazaj v Cleveland. Trojica — Sophie Turkman, Josephine Turk in Fr. Elersich — Je nastopila v dveh duetih Program te prireditve Je po večini dobro Izpadel. Clevelandake veatl > Cleveland. — Te dni se Je tež-kJ poškodoval na *nogr rojak Frank 2agar, Nahaja se v bolnišnici. Socialisti na glasovni• cah v 29 driavah New York, 21. okt. — Normtn Thomas in Maynard C. Krueger, socialistična kandidata za pred- sednlka In podpredaodifttos Združenih držav, bosta na glasovnici 20 državah, poroča glavni stan socialistične stranke. Dotlčne dr^ive so Alabama, Arkansas, Californija, Colorado, Delaware, Idaho, Illinois, Mississippi, Mis-souri, Montana, New Jersoy, New Mežico, New Vork, North Dakota, Pennsylvanlja, Tonnes-see, Texaa, Virginla, Washlng-ton, Utah, Wlsconsln In Wyo-ming. ___________ i . — Načelnik nemške i policije v Madridu Eksekucija bivšega predsednika Katalonije Enajst ljudi utonilo v italijanski provinci Cagliari, Italija, 21, okt — E-najst oseb je utonilo v poplavah, kalen* Je povzročilo utrga nje o-blaka v provinci Cagllari na otoku Sardiniji, ^dtm članov f rane o-"o-ntmike komisije * ubilo ^r,incijz, 21. okt. — t K in štirje Nemci, ■ i je za premirje, so le V80,000 zamorcev, ho pozval predsednika Roosevelta, naj formira več vojaških divizij, ki naj bi jih tvorili izključno črnci in imele tudi zamorske poveljnike; Vojna mornarica naj odredi tu di gradnjo bojnih ladij in pod mornic, katerih moštvo in poveljstvo naj bi tvorlljl zamorci. p«4eg tega pa naj ustanovi mor-itarično šolo za črnce v At. Tho-masu, Vlržinaki otoki Druga zahteva je, da podčastniki in častniki štirih zamorskih Rumunija naznanila varnostne ukrepe USTANOVITEV NOVEGA BLOKA latanbul, Turčija. 21. okt. -< General A. C. Arnold. angleški vojaški ataše, je dospel sem na vojna posvetovanja s poslani- . kom Knatchbull-Hugessenem in G. W. Rendelem, angleškim poslanikom za Bolgarijo, ki je prišel s«m i* Sofije. Posvetovanja se tičejo nevarnosti nacijskega prodiranja na jugovzhod. Turčija jo alarmirana zaradi nacijskega prodiranja v Rumu-niji, ki ograža njeno varnost. Angleški diplomatje, kakor vae kal«, so tudi uverjeni, da se bo nemlki pohod na Balkanu nadaljeval. Charles Mlchael Pa-lareit, j angleški potlsnlk v Bolgariji, je telegrafiral, da je situacija tam taka, da se ne more udeležiti konference v Istan-bulu. Angleški poslanik v Bel-gradu bo ostal na svojem m«N slu. Angleški vojaški veščaki iz Bukarešte so tudi prišli na konferenco po zatvoritvi poslani-škega urada v glavnem mestu Rumunije. Odkar Je nacijffia militarlotična tnašlna dobila o-blaat sad Rumunljo, Angleži prihajajo v Turtljo. To ji pozorilo, da j« Nemčija naredila nadaljnji korak proti Turčiji. V latanbul J« dospelo okrog 800 Angležev v zadnjih dneh. Turško avtoritet« so u ver Je-nti, da bo Bolgarija kmalu prišla pod nacijsko dominacijo, na-ar pride naeJJeki sunek proti Turčiji. Turški časopisi napadajo Nemčijo in Rumunljd. TI tudi trdijo, da nacijsko prodiranje ograža ruske Interese. Rukareftta, Rumtmlja, 21. okt. — Avtoritete so odredile po-temnevaiije Bukarešte In oljnega polja v Ploesti, ki se nahaja nekaj milj. od glavnega mesta. Potemnevahje se Je pričelo sinoči, ko so Nemci postavili protiletalske topove v vseh strate-glčnih krajih. Kralj Mihael in lilani romunskega armadnega iktaba so opazovali postavljanje topov v Brašovu, v mestu, v katerem živi veliko število Nemcev. Vss gledališču morajo zapreti vratu ob 11:30, gostilne in kavarne pa o polnoči. ■ Budimpešta, Ogrska, 21. okt. — Tuknjšnjl list Mugyar Nem-zet poroča o vojaških p«igaja-Bjto iiied, Turčijo In Rusijo. Ta ' Adriunoplu, turškem grško-liolgarske se vrš^v^Adrjni m« stu A^l^li"' i meje, f° \ Vosi i/. Aten, Grčija, pravi, da vlnki vozijo turške čete v Adrlariople. Turška armada |H)I milijonu mož Je zbrana v strateglčnlh krajih, da prepreči aunek proti Dardanelam. Turki grude utrdlie na črti med Istanbulom In Solunom, grškim pristuiiišTnim mestom. Rim. 21, okt,.—' Diktator Mussolinl Je obiskal italijanske če-če ob jugoslovanski meji. Ta jo že njegov drugi obisk v zadnjih tetinih. Fašistični tisk napadu Grčijo In Turčijo, zadnji prijateljici Anglije na Balkanu. Kairo. Kgipt, 21. okt. — Veli-ku Britanija metodično utrjuje svojo obrambo, kar je posledica prodiranje oslšča na Balkan. Poročila, ki pa še niso bila u-radno luitrjena, se glase, da Ve-liku Britanija formira nov blok. na vzhodu, ki naj bi ga tvorile Turčija, Kgipt. Irak In druge države. sin iu regimentov dobe pozicije v voj- rambo in drugih važnih nem ministrstvu kot pomožni ministratorji in svetovalci. Zamorci naj bi bili reprezentirani tudi v komisiji sa narodno ob- mmmm civilnih odborih. ^___«_- ■ TOREK; 22 PROSVETA "PROSVETA/ KNLIGHTENMENT i THB M1HLO m UITKINA SI>OV rOOrOKMB JKDNOTB k, Ni ihntelm m llrakm 4rtam ( "ZZJlflM » M M - .----m«: for Um UbM »Um (am JJtSSri S^r r-r. CM-* CW r M H-M P" r—• ■ _____ uumtm wmm <*«im. M4.) M vrMj* to »rik*U P***!«.. - ^ - AJrvrti.ln« r.U. «• r•»■»««t.-IU»MIIHII «f ■i■ • n4 »o~II«iu4 utMm will M* k« r^afM*. Othm •ueh-m pur., pmk * a.I, vUi Mf«P«»i«l br —11 ■ ........ »< mubt himiviuii PROSVETA Mft-M 0» MIMUI or nI rSDSSAT«© ; jjjjjjffffM i ............... Glasovi iz naselbin Tfrank. ko in trnu* r okUpciu M 9Ttr**r (OcfNr MM M J* • .iT!" Orodje (orožje) v Rusijot ' Kratka vest sporoča, da v Washingtonu nameravajo dovoliti — ali pa. so že dovolili --Izvoz strojev in orodjs (druga vest se glasi, da tudi orožjk) fe Združenih držav v Sovjetsko unijo.' Izvoz ameriškega blaga v Rusijo je bil ustavljen zadnjo zimo, ko je predsednik Roosevelt švrknil z "moralnim tojkotom" po Stalinovem režimu zazadi barbarfikega naVala na Finsko, . y Ali Stalin še vedno potrebuje ameriških strojev in orodja (In celo orožja)? (Kaj pa dela toliko hvalisana sovjetska produkcija — baje najboljša na svetu! — da se mora Stalinova diktatura še vedno zatekati v kapitalistični Ameriko ? — _________ __ __ Ameriški demokraciji, katero je Stalin — s L^ zanimiv in duševnega užit-Hltlerjem in Mussollnljem vred že davno ob- |ka p^ pr0gram. Cankarjeva sodil v smrt — ni na nobeno čast, če dovoljuje kapitalističnim ciganom to barantanje, katero ji bo Škodilo prej ali slej. Naie kulturne prireditve -tleveland, Ohio. — Pikniki in izleti v prosti naravi so končani. Bili so v potečeni sezoni številni. Večinoma so bili uspešni. Sedaj so se pa pričele naše kulturne in zabavne prireditve v dvoranah. V Clevelandu so se Že pričele in se bodo vršile Čez celo zimsko sezono v naših številnih narodnih in delavskih domovih vsako soboto in nedeljo. V manjši meri se bodo vršile tudi po drugih naselbinah, to je odvisno od števila naših ljudi v naselbini. Narod, ki prireja uspešne kulturne prireditve, ne bo izumrl, pač pa si utrjuje svoj narodni in življenjski obstoj. Kadar pa postane mlačen, duševno brezbrižen za kulturo in izobrazbo, leze nazaj in končno se Izgubi in ostane še samo senca tam, kjer se je še nedavno poigravalo sonce aktivnega kulturnega in duševnega udejstvova-nja. - , , . Prva kulturna prireditev se bo vršilft v Strabanu, Pa., v nedeljo, 17. novembra. Na to prireditev že sedaj vabim vse rojake in rojakinje iz S^rabana, bližnjih in daljnjih naselbin. Vršila se bo v dvorani društva Postojnske jame št. 138 SNPJ. Pričetek ob dveh popoldne. Društvo Postojnska Jama je povabilo Cankarjevo ustanovo' iz Clevelanda, da Narobe svet Allan M. Pope, bankir in javnonapravni magnat iz Bostona, je pred dn*vi na nekem magnatakem zborovanju iztočfl galono solz nad grenko usodo ameriških — delavcev. Zares. TOžil je, kaj čaka organizirane ameriške delavce, če pojde Amerika v vojno in če vlada "konskribira" industrije. Kaj jih čaka? Čez noč bo Amerika totalitarna in delavci padgo na stopnjo sužnjev na galejah v starem Rimu .. . Na jok, bratje, na jok! Kapitalisti in bankirji, zlasti bankirji, ne bodo ničesar izgubili, kadar vlada zaseže industrije, le delavci bodo trpeli ... In že zdaj trpi, oh silno trpi ubogi bankir zato, ker bodo delavci trpeli! — Narobe svet številka ena. Windy VVillkle pripoveduje tepcem, ki ga poslušajo, da bo on dal delo slehernemu brezposelnemu delavcu, ie bo izvoljen. Kako bo to storil? Toliko delu nima, čeprav ima pet farm v Indianl In precej vpliva pri elektrarnah na jugu. Morda pa bo "konskrlbiral" industrije samo zato, da uposll vse delavce! — Narobe svet številka dve. L____, Cikaška Tribune je dala prostor Thomaso-vim socialistom, ki .agltirajo z* preklic obvezne vojaške službe. Nikdar prej se ni burbon-ska, skrajno reakcionarna Tribune zmenila za socialiste, pa naj so bile njihove zahteve še tako poštene in pravične — danes se pa zmeni zanj«, in jim skuša ustreči. Narobe svet številka tri. setnikom. Kateri pa ie niste bili med Zarjani . na Zabvalni dan. pridite in se sami prepričajte, da take zabave je težko dobiti. Torej v četrtek, 21. novembra, ob 3:30 popoldne si rezervirajte za koncert Zarje. V nedelji), 22. decembra, bo pa spominska slavnost smrti našega največjega pisatelja Ivana Cankarja. To slavnost prireja Cankarjeva ustanova in ae bo vršila v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Ob tej priliki bo ifra na igra "Rdeče rože".. O tej prireditvi bomo še poročali. Važno je samo to, da si datum rezervirate, ker ta dan hočemo, da pridejo vsi oboževalci Ivana Cankarja v Slovenski narodni dom. Torej ne pozabite prireditev, katere sem omenil in na veselo svidenje! Louis Zorko. še Dali smo mu Jiarmoni* to* peresa, pisalne stroje plesali so mladi in sta: PSPir. Nato pa še nas pošlje v Militaristi in umilitaristi m Danes je nekaj silno nsrobe. Namreč z besedami, ki ettftšeivj^nenile maslo, danes pa (»omenijo — kravjek. * Ali pa je nekaj narobe z ljudmi, ki še ne vedo tega in še vedno rabijo "kravjek" namesto masla 1 — Nekoč je bila v Indiji "palača" svinjak. Na! svetu so pa ljudje, ki starega ne morejo pozabiti — in Ge ti ljudje pridejo h kmetu na Rtovenikem in se mu skušajo prikupiti s pohvalo "ti, Miha, tvoje prašiče imajo pa fest palačo," ali Jih ne bo kmet debelo gledal? Prav tako debelo gledamo mi v Ameriki, ka-■ j dar danes čitamo črno na belem, da je Roosevelt militarist. Debelo gledamo seveda zato, ker urno zabiti! Nismo se Še naučili, da militarist ni več ono, kar je bil takrat, ko smo ml hodili v šolo , , . „jk Na primer — nekaj zgodovine še vemo —-Lincoln je uvedel v aporazumu s kongresom konškripcijo" in mobiliziral »00.000 mo« ss . vojno. Ali je bi) Lincoln militarist? ' Takrat nl'bii, dane* pa vidimo, da je bil! Ali je Hcrbert Morrison, defavski vodja v Angliji, militarist? V starem pomenu besede ni bil — dane* je! Piškurjev Jože nese v torbi pečeno piško. Ker ve, da ob cesti preže klativiteai, vzame težek kol na ramo. AH je Jože militarist? Ne pred leti — danes pa Jel - Kakor Jože, tako je tudi Roosevelt militarist, ker pripravlja težek kol zoper cigane, ki danes vladaj evropsko cel i no . , . - Kdo pa daneš nI militarist^VsaVdo. kl — >kakor belgijski kralj — kratkomalo kapitulira pred cigani! — Cas Je, da se ntmčiim* novega Jezika . . . ustanova se je povabilu z veseljem odzvala in bo podala program, s katerim boste vsi zadovoljni. Uprizorjena bo igra "Nevtralni amor", katero je spisal Ivan Molek, urednik Prosve te.'Igra je primerna za današnje čase in je prepletena s humorjem. Kateri poznate našega komika Antona Eppicha, ki bo igral vlogo Bučeglava, ste lahko že vnaprej prepričani, da se boste dodobra nasmejali. V drugem delu bo pa petje, ki ga bo proizvajal kvgrtet> Glasbene matice, v duetu nastopita Josephine Turk in Tony Peru-šek od soc. Zarje, v solospevu pa Tončka Simčič, tajnica največjega ženskega društvih, 137 SN-|PJ. Vstopnice so v^redprodaji po 40 centov in na dan prireditve pa SO centov. V feredprodaj i jih dobite pri odbornikih in Članih društva Postojnske jame v Strabanu. Da se bomo Clevelandčani bolj spoznali in tudi zabavali z vami Pennsylvančani, smo sklenili društvom Postojnsko jamo, da bomo v soboto zvečer, 16. novembra, priredili plesno zabavo. Godbo bomo pa pripeljali s seboj in sicer enega od najboljših orkestrov—Simončičev orkester, ki bo igral la stare in mlade. Vstopnina k plesu bo samo 30 centov. Clevelandčani se bomo pripeljal' z busom in s privatnimi karami. AP bo lušno, le pridite! Na Zahvalni dan, 21. novembra* bo pa prireditev sov. pevske ga zbora Zarje v Narodnem domu na St Clair Ave. Zarja prireja svoje koncerte na Zahvaln dan že zadnjih dvanajst let in vsako leto so boljše podanj in uspešni V moralnem In duševnem oziru. Letos bodo Imeli na pro gramu opereto "Srce in denar" in sem prepričan, da**«.<4Mwseni dopadla. Kako lušna in razigrana je zabava po koncertu, mi ni treba praviti našim stalnim po- Cievelandske novice C le vela nd. — Naš Matt Petro-vich je v nedeljo omenil na društveni seji pri svojem-federacij skem poročilu, da nekateri radi pišejo. Meni se pa ne zdi tako. Mislim, da mnogi pišejo zato, ker je treba pisati. Kaj bi bilo, da ni bilo Mojzesa, pa grških filozofov in rimskih zgodovinarjev? Bili bi brez sv. pisma, ki nam je tako potreben, manjkalo bi nam filozofije in še manj bi imeli zgodovine. Ker smo Čudni ljudje, se tudi razlikujemo drug od drugega.^ In tako radi nekateri govorijo, drugi pišejo, tretji pijejo,"četrti se pa zanimajo za šport. Kaj hočemo, če smo tako ustvarjeni. 2e dva tedna mi vsak dan vsak tretji potnik reče ob vstopu poulično, da imamo lepo vreme, kakor da bi jaz tega ne vedel (danes dopoldne pa je fle ževalo). In tako sem rekel že ni v soboto: "Jutri po društve-ni seji^grem na piknik, zato že im sira in gnjati za vložke in nič kosila doma." Ona: "Kje pa bo-jutri piknik, saj vendar ni več piknikov?" Odgovor: "To bo moj piknik in če hočeš z mano j, bo tudi tvoj." Ona: "Ja, kam pa gremo?" Jaz: "Na farmo SNPJ. Ker sedaj ni komarjev, bom imel dober apetit in nikogar, ki bi me pikal." Rečeno, storjeno. In tako smo Šli v nedeljo popoldne na farmo SNPJ s Frankom in Mary Prelc, ki sta člana društva 142. Ko pridemo tja, najdemo že več rojakov ampak tam je prostora za mnogo ljudi. In ko smo se vsedli mizi, so me pa prestrašili, ker sem mislil, da mi hočejo pojest moje sandwiche, ker takrat sem bil že lačen,. .Pa ni bilo nevar nosti, ker tam so bili Milan Medvešek, ki je pripeljal tud avojo Ančko, Zorko, Krebel in Vinc Salmich. Pozneje so pri hajali, kakor da bi bil res piknik. Nekateri so balinali, dru gi se pogovarjali, hvalili Rofca ri. Potem smo šli zapet proti Clevelandu. Na cesti j# blls velika gneča z avti, ker je bjl lep dan. Ko pridem domov, sem imel še en "surprise" za mrs. Barbič. "No, kam pa zdaj?" "V kino grem, ker hočem videti ameriškega poročevalca v inozemstvu* Bora videl, Če se zna tako obnašati kot ta poročevalec, ki piše za Prosveto." Well, on si jt na kopal še ljubico, potem pa u je moral oženiti, plačati lincen co in še poroko. Meni tega ni treba, če pošljem dopis Proave-ti. Le urednik se včasih kislo drži, kakor da bi mu poslal kislih kumare. Oit rad da moje poročilo v list, le boji se onih, katerim se ipoja pisava ne do-pade. Toda le korajžo, fant! Nič se ne boj, ker sem sam strahu. Kako je naša metropola? Mi napredujemo v vseh ozirih, posebno tukaj pri nas v Notting-ham-Beachland-Euclidu. Naša velika cesta East 185 raste novimi trgovskimi poslopji in tudi hiše postavljajo po stran skih ulicah. Naša Muskoka ave je v kratkem dobila tri nove prej pa tri. Naši zemljiški a-genti delajo biznis. Tukaj je bila $e 120 let stara hiša. Pa so kupili stavbišče na 185. Mohawk in Pawnee ave., da postavijo trgovske lokale za več! tisoč dolarjev. Lastnik stavbl-šča, star 70 let, je napravil pogodbo, da mu morajo staro hi šo, v kateri se je rodil, "premu-fati" na drugo stransko ulico skoro četrt milje daleč, kar so storili. Stalo je okrog $TOOjO. *a preselitev hiše in vzelo Je tri dni. Ljubi svojega bližnjega, pravi sv. pismo., Naš Tone Grdina je dober vernik, vsaj tako se ho- Ameriko, da si ustanovimo li ste, vzftojimo urednike in ti u-redniki bi radi vzgojili pa še dopisnike. Ko so pa dopisniki za-iMi lopati po urednikih, bi jih ti zdaj najraje pahnili v peklensko brezno. In sedaj se vprašujejo, kje je tisto brezno. Lah-(O bi izvedeli pri hudiču. Evo vam posluge: Oni dan sem vi-del napis na trucku: "Taufel Brothers Meats (po naše! Meso Hudičevih bratov)." Natančen naslov te Hudičeve firme ahkp dobite v telefonski knjigi. Videl sem tudi napis: "America needs Wiilkie." Da, Ameriki potrebuje Wilikieja, am >ak ne k<*t predsednika USA. Končano za danes. Frapk Barbič, 53. se u Se Jankovičevi vtisi s potovanja Cleveland. — Iz lepe sheboy-ganske naselbine sem »se odpe-jal zvečer z busom v Mllwaukee, kjer s&n prenočil, drugi din, i soboto, se pa odpeljal z električ no v Kenosho, da dbličem rojake. To mesto šteje okrog 50,000 irebivalcev in ima mnog? cer-cva. V tej naselbini ie nisem bi Ob tedna Anton Garden KAM DRVI AMERIKA"!—XI. Zadnji teden sem zaključil *Voj članek poudarkom, da se bodo morali umen^J al sti lotiti dela s sestavo načrta TLl miranje kapitalizma v socializem in ia« 1 pa na Hitlerja in Mussolinijs. (Dalje na 3. strani) Pred drajtetimi leti (Iz Prosvete, 22. oktobra 1»*» J^mflče vesti. V Saginawul Mich. 36-letni Fr. Ješe iz Tržiča. g fU.asfce V Mehiki j* "stsvks* Delavske vesti. 000 rudarjev. ^ . ^vsl h inozemstr«. Ns V**" 22,025 Slovencev za AvsUmjo. goslavijo; 6747 glasov večlr* " dfi SoneUka Rusi*. Carist Vranje. v nekaterih postojsnksh na . fOKEK 22. OKTOBRA kovice i starega b Slovenije t begu iz življenja i levilo obupnih dejanj ae udnje dni stopnjuj« ^ [Ljubljana, 6. avgusU, — Raz-joienie človeške duše je v ne-'Tezi s spremembami v toku L in od nekdaj velja začetek WUdi - doba' k0 86 bude 8116 JJavi k novemu življenju in t srca zaljubljencev polnijo Mvimi upi - *a sezono saborov. Statistika v resnici Lje, da je v tej prehodni največ primerov obupa nad fijenjem, in zanimivo je, da )0 dobršno spoznanje manjši, ,tnejši plaz samovoljnih jov iz življenja pojavlja v rih, ko si jesen in zima po-(U roko. Letošnja pratika je vrgla vse stare časovne volk, \i tečajev, pa ni dud*<;da tudi sredi poletja postali sa-iori že vsakdanja malenkost. Dre obupani Ljubljančanki [Vteraj smo poročili O l&lo^t-£odi brezposelne služkinje .ne Ž., ki so jo našli v Tivoli-ko je malo prej spila veliko jjčino lizola, danes pa so moli mestni reševalci spet dva-it po enaka žalostnem poslu jinačiliK) je.jdfr-j« tudi danes obeh primerih šlo za žensko. h nadstropju Delavskega do-na Blehveisovi cesti stanu-Jg-letria" Antonija Jaki jeva, prol>erka v-kavarni Union, dnje čase je bila precej bona in je o svoji bolezni več-it tožila tovarišicam v službi, orila' je tudi o tem, da bo »vila konec vsemu, a nihče njenih besed tako resno je-Davi se je v spalni srajci ojivila na hodniku doma in je videti precej zmedena. Vr-se je v sobo, malo 'pred 10. «e je povzpela na okno in iz nadstropja skočila na išče, kjer je nezavestna ob-na tlaku. Iz Delavskega na so takoj telefonirali po re-ilce, ki so prihiteli z avtomo-in Jakljevo prepeljali v uišnico. Tam so ugotovili, da zlomljeno l^vo nogo, hudo tresene možgane in še druge ranje poškodbe. Njeno - sta je smrtnonevarno. Malo prej — okrog 8. — »o ili reševalci poklicani na Sv. tra cesto, kjer je 34-letna plastika K. izpila večjo koli-» joda. Nezavestno Skolasti-» prebijali v bolnišnico, «" »o ji izprali želodec in jo iili nevarnosti. "Nesrečna žen-je že nekajkrat sklenila ra-nad svojim življenjem — in dolgo tega, ko je skočila v Mjanico, a so jo reševalci o "vem času potegnili iz vode. ■ ftin prosveta vasi pri Podbrezjah, zaposlen v tovarni KID na Jesenicah, star 26 let. , a Kravanja je imel že več let ljubavno razmerje z neko kmečko lepotico iz Podtabra. Pred kratkim pa je dobil tekmeca v ljubezni in tudi dekle ga je začelo zavračati. V ponedeljek dopoldne se je nepričakovano pojavil na dekletovem domu in zahteval od nje, da mu končno pojasni, če ga še. ljubi ali ne. Ker mu je dekle izjavilo, da ljubi drugega, ga je to silno razburilo. Pričela sta se ruvati po sobi, nakar ji je zagrozil, ^da jo bo ustrelil. Dekle se je njegove grožnje ustrašilo in pobegnilo iz sobe. Sam pa se je vlegel v njeno posteljo in si pognal kroglo iz samokresa naravnost v srce. Obležal je mrtev. Van A. BHtner, direktor CIO. foloigra pod vlakom M- v Polju, 6. £vgu«t% Kuštrin iz Zaloga št. 23, dveh nepreskrbljenih otibk, delavec, je bil Aadiije ča-x: no razrvan^ nje^oVa Btn kaj livfl Mana vznemirjenost pa J^t sta dali njegovi ženi ,h "krbi in zlih slutenj, Vče-w je to njegovo stanje po-plo do obupa. V očitni du-H ^edenosti je sklenil, da IJ»tovoljno spoprime s amrt-Ji je nasproti na zaloški n»ki most. Ni .dolgo čakal p. ()S(.|,ni vlsk 637, ki od-£ 11 Ljubljana ob 18.23, je f *'1 hrumeč na most, da Wn<, KuAtrinovo živi jezdno junaško je pogledal i v 'ni, ki se mu je v obliki gotlve grozeč« bližala. Po-W i* M^ijo. Strahotno ga ^ejala; odrezala mu je gla 'n «be roki. Pogled na rat-truplo j<> bil grozen. Kaniomoru so obve-I™**0 ženo in orožniško ** "a Vevčah, ki je po ko-, °Klwlu odredila pre-mrtvašnico pri De-^ v Polju. Kuštrin je i . 1 "tlir. italijanski držav-"""^tvujejo z nesreč-otrokoma. v ** » P«*iHji izvoljonke 6 avgusta. — Dne koliko Pojejo uubijan- cani v enem letu Samcat človek je ' skromno ITJritje, iv^ potrebuje bog ve koliko hrane, Zmožen je živeti leto nič takega. t. Za tem dam spraviti mojo prt-jago mr. Bergerju in >e podam v brivnico nekega češkega znanca, ki vedno oglaša v naših publikacijah. Tpm se vselej Ustavim, ko pridem v Chicago. Ta koj me je spoznal. Njegov pomočnik me napravi še lepšega kakor sem, naltar se podam družini Freda A. Vidra, gl. taj nika* jednote. On tajnikuje od eta 1929, od takrat, ko so bil stPašno hudi bloki na konvenciji Vider v splošnem dobro tajni •kuje, vsem pa itak ne more us tj*eči pri najboljši volji, kakor niW& drugi. Po pozdravu in malem pogovoru me mrs. Vider vpraša, ako sem lačen. Odgovorim ji, da sem prav kar večer jal. Vpraša me, ako imam že prenočišče, da me že več dn pričakujejo in tudi postelja me čaka. Pojasnim, da nisem bil še nikjer, ampak imam obljubljeno že v štirih krajih. Ker pa sem prišel k njim najprvo, bom pa tukaj ostal. Mrs. je še pripom rcil^ ako se hočem skopati,, Je tudi vse pripravljeno in še ključ mi da, če ga hočem, ker bom mogoče prišel bolj pozno domov Pripomnila sta, da gresta tud ona zvečer na presenečenje Joh na Potokarja, katerega gotovo poznam, ker je bil že na več konvencijah SNPJ, tudi na zadnji v Clevelandu. Seveda ga poznam. Vider pravi, da gre prej še na izredno društveno sejo, ki se vrši rsdi pogreba heke umrle članice, potem ps gremo h Ber-gerjevim. In tako je bilo. Pričeli so prihajati rojaki od vseh strani, najbolj pa sem bil presenečen, ker sem videl po večini moje stare snance in prijatelje in člane SNPJ. Res sem bil presenečen in sera si mislil, da je tako kakor bi bil v Clevelandu ali Collinwoodu. Poznal sem jih okrog 70Vf in tisti, katere sem zgrešil, to se mi spet predstavili. In tako sem se spomnil, da so moji stari inanci od 18 ali 20 let nazaj. Rad bi jih omenil po imenu, ali bi vselo preveč časa n tudi prostora,.Jubilanta mrs. in mr. Potokarja skoraj nisem videl tisti večer, ker je bilo natlačeno k^kor iveplenke v za» boju. Ce bi bil navtoč Ribničan, bi jih bilo Še več. Servirali so dvakrat. In ker še nismo mogli priti vsi na vrsto, nas je mr. 3erger povabil v gostilniško sobo, nas posadil okrog mis, mla e kelnarice pa so nanosile toli-io dobrot, da so se miie skoro tibile. Nisem bil potreben ali la Čen, toda pb pogledu na take dobrote se v človeku tudi apetit obudi, Ko smo se najedli, smo se spra vili k jaslim. Tam sem se spoznal tudi s mr. Evetičem, s ka-,erim sva bila skupaj te na banketu ob priliki konvencije JSKJ v VVaukeganu, toda mi ga ni nih i te predstavil. Sva se pa tukaj bolje spoznala. On je korajien n vesele narave in je imel glavno besedo, za njim pa Frank ijdovich, katerega poznate vsi Cikažani, ker vam preskrbi ku rivo ali pa vas "premufa" vsak čas, v skrajni potrebi tudi v nedeljo, samo da so copaki, ker za gumbe tudi on nje dela. Tam so lili tudi Donald (Lotrich, Frank Zaitz, Charles Pbgoretec in Še nekaj "Mnart" Ribničanov. Mi smo bolj kipnali in pritrjevali, kajti ^c bi bili vsi klepetali, bi )i!o Še hujše kakor V Babilonu,' Mr. Berger in njegov točaj sta skrbela, da ni bil nihče žejen. Stric Peglar je tudi prišel tja, toda že proti jutru, da je pome-tel, ml pa smo ga že prej pogrešali. Jubilanta mrs. in mr. Johna Potokar seih obiskal drugi dan na njihovem domu in jima voščil vso srečo še na mnoga leta. Mr. Potokarja sem fpoinul kot mojega dobrega znanca in prijatelja, m«». pa je pridna Stajerka. e se ne motim, imata dve hčeri in enega sina, Že vsi odrasli. Naročil se je tudi na Cankarjev glasnik. Se enkrat najlepša hvala Potokarjevim in vašim gostom. Bila je najlepša zaba va In bo gotovo vama ostala V prijetnem spomintt. ~ Ostal sem še nekaj dni v Chi cagu in obiskal skoraj vse na ročnike C. G. in tudi dobil več noviji. (Glede Prosvete in Pro-letarca so ml povedali, da sami dobro skrbijo.) Pri obiskovanju mi je pomagal tudi Paul Berger ki me je vozil s svojim lepim av tom po velikem mestu in mi po kazal več zanimivosti. Obiskala sva tudi Toneta Zajca, prejšnjega glavnega uradnika SSPZ in avtorja "Tedenskih pomenkov" v Napredku. Mnogo Članov te pomenke težko pogreša. Tako so mi priznali povsod, koder sem hodil. On ims malo trgovino na 63. cesti in se mi zdi, da se mu ni treba ravno kesatl, ker ni bil ponovno izvoljen. Tudi Tonetu Trojarju, ki je fant od fare, In njegovi ženi lepa hvala za vožnjo okrog rojakov in drugo postrežbo. Oba, Berger in Trojar, sta bila delegata na zsdnji konvenciji SNPJ. Oba Jih znata ne- kaj povedati, kako sem skrbel kot .kako sem skrbel kot; v i i • • reditelj za delegate. V prihod- j Jap01\SRQ (IRCI fQ mo- njem in končnem dopisu o jih vtisih vam bom povedal, ka-' __^a* Mr--..-: ______ ko smo se spoprijeli s čikaškimi proti Američanom >alincarji. Antoh Jsnkovlch, zastopnik. Ob tednu . (Nadaljevanje « 1. ttrtnl.) Japonci zapuščajo Anglijo * Cuitfking, Kitajska, 21. okt.— In dokler ameriški £ ne razvijejo arhitektnega načrta Lon8trtcij v Kajfengu, glavnem ■ . . 4 za prthodno dobe>1« kaplUUima k|ujfke jnc0 H Armada je zaplula v Rojavskl v socialiaem, nekaj konkretne-L j *0 ga japonske čete okupirale * J° i« «I»Ma britanska ga, kar bo jasno in izvedljivo jMponc| h(*tj0 prUlliti Američa- mornarica nagnala proti aeveru nekega dne prenehala in Angletl so si bili nabrali tmgatih izkušenj. Spoznali so važnost premoči na morju. Ko IhmIo nekoč gospodarji morja, jih nihče ne bo mogel več vznemirjati na njihovem otoku. Se dvakrat.jim je posnej* pretilo zavojevanje: dne 20. maja 1588. se je zbrala pred Lizbono "nepremagljiva armada", ki Je štela 132 laftj z 59,000 tonami in nosila 8,066 mornarjev in 21,821 vojakov. tudi delavcu na cesti, farmarju na polju in intelektualcem v učnem razredu ali uradu, toliko ne na umik Iv mesta. Sanghaj, 21. okt. — 2ene in časa bo še zastonj v gibanju.fe1, Razume se, da je vsak tak načrt proviioričnega značaja, vendar pa kardinalna potreba VM-rjj;^'^" kemu političnemu gibanju za odpravo profitnega sistema in raztegnltev demokracije v eko-] mestih ob reki Jsrigtse so se od-ivali nasvetu ameriškega driav-nega tajnika in se odločili za vr-Sledili jim bodo možje, ako se bo situacija poslabšala. Lizbona, Portugalska, 21. okt. japonskega po- kjer so njene ladje za dolgo časa izginile v viharjih Islandskega morja. Dvesto let pozneje te je pred Boulognom pojavila druga Velika armada, a morje nI bilo nikoli svobodno, kajti pri Trafalgaru jo bil zmagal Nelson In Napoleonove sanje so se razblinile pred bridko stvarnostjo. Tako so Angleži, ki ao prišli is Nemčije*- končno zmafall In nomsko življenje dežele. Šesta-1 viti ga morejo aeveda le aNM.Pr \?*d,*vnikJ , J . lt.i - - * • - stično usmerjeni ljudje z eks-ljkri^J* dejal, da bo parnik .kHvnoat njihovih zmag lašl v pertnim znanjem, to je gospo- , , . i . . I "J^ovl mornarici. 1 zmagami daraki in politični strokovnjaki J1«1 inflr-ki' bo v»l na .voj nMd holand.kiml* španskimi in a sodelovanjem delavskih in Vr0N: .,iP?n?e' francoskimi ladjami so posUU farmarskih voditeljev, to ljudje s -širokim teoretičnim praktičnim snanjem. Toda vsak načrt brez močnega političnega gibanja, ki si na« . tamkaj. V Angliji in na Irskem vsemogočni gospodarji morja, se nahaja okrog 335 Japoncev, ao to Io dana«. Počakajmo 'Okrog 45 Japoncev bo zapustilo mA,0| da vidimo.- Kajti danea je tudi nevtralno Portugalako. Ig^podar aveta tlatl, ki Ja moč- nejši v araR.u dene nalogo, da ga izvide v pra- \Tfi jp i)nitji i) AnglilO t J • " . r ksi, je brez pomena. Socialno 1 n/c VPWUI y n,,fl"'M Izredna konvencija revolMcijo more izvesti te gl- BilaJi. v prvem atoletju pred I komunistični stranke banjfif, ki pridobi za avoj pro- Kriatom. Takrat ao BrlUnčJ il- Ynek 21 nkt — Komu gram ali načrt tako zvano Inta- veli svobodni ™ otoku, ki ae ^ j^sklkala iv igentno manjšino in pritegne nu s Velika Britanija. redno konvencijo na 16. novem- ljudske maae pod svoj prapor, vojskovodja Julla Cezar k al fr L N uj ^ mw| d J|n m|. To pomeni, da je istočasno tr4- s svojimi dobro izvrtban ml Wf!;L.m 0 Voorhiaovem zalonu «|e-ba pričeti tudi z akcijo za or- jami osvojil pol sveta, JaprilelL iunjmjft koBln||t Mmerl4klh ganiztranje novega političnega nekoč do Rokavskega preliva in orirttnjMC|j, Ta zakon, katerega gibanja okrog konkrethega II- ga dvakrat preplul a svojimi lad- Le p^d^anik Roosevelt podpiaal rokopotozri^ga načrta za trans- jami, prvi« v avgustu, drugič p« LM1|n^| teden, določa med dru-formlranje dežele iz kapltalla-|v septembru 1, 55. Ali obakrat Ljm# (Ju sa moritjo vse po auna-ma v aocializem. Socializem se-|se Je.moral vrniti praznih rok.Lj|h kontrolirane organiza-veda ne more biti doseten z anlm Kakšnih deset le|. poai^J« J^ c®" clje In one, ki agltlrajo za nasll-skokom, kakor tudi ne z razni- sar KlavdlJ s svojim generalom L0 »trmogla-ljenje ameriške vla-mi aocialnimi reformami* po- Plautijem Izkrcal na briUnaklh df(| peg^triratl pri federalnem trebne kakor ao masam. Kar tleh svojih 40,000 mol. fiovral- jUBtlčnem departmentu." Amerika potrebuje v tej dobi,lnlki ao ae najprej utaborill v je aoclallilranje vseh glavnih Ktntaki vojvodlnl. Začelo se Je industrij in koncentriranega prvo všliko aavojtvanje Anglije kapitala in uvedbo temeljite a- Poglavarji Keltov so živeli v grarne reforme, za kar pa je I večnih prepirih med sabo ln tako potreben skrbno Izdelan/ načrt. I so aa drug za dragim polagoma Za enkrat naj le toljku pme-lumlkall močnemu zavojevalcu Zatiranim protivladnih 1 demonstracij V obiu Stockholm, 8vedska, 21, okt. Poročila iz Osla, Norveška, glaae, da ao aa tamkajšnje nlm, da so ae vodilni elementi vldaleč proti aeverti, skoraj do da-1 avtoritete odloČile za suspendl-ameriški socialistični stranki, najšnje meje med Škotsko In An-1 rilnjt prometa v gotovih Urah, uključivši Thomasa in Krue- gUJo. Tam Je Imperator Kadri- ustavijo protlvladne demon-gerja, začeli zavedati potrebe jan dal iM>stavltl močan «ld, ki Je »tracU**. Molnoat je, da bodo take reorganizacije. Lahko re- segal od Ifake do Severnega mor- ©klicale Izjemno sUnje, Za-čem tudi to, da aa bo ekaekuti- Ja. In tako so Rimljani ostali v | preti|e* ao ae le, da bodo na-va kot tudi stranka takoj po vo- Angliji cela štiri stoletja, Oditi „^„<„1^ nacijskega rellma Vld-lltvah pričela bavitl a twn vpra-|ao morali Aele tedaj, ko so se na kunt guiaijngu Mtrogo katnova-šanjem, predvsem a aaaUvlJe- eelinl pojavili Galci in Je rimske- n|> gtrale ob meji ao bila oja^ njem narodne komlalje za Ude- mu cesarstvu pretilo raamilo,1To dJ|n-f dM preprsčlJo beg na lanja soclallzacljskega načrls, ae je zgodjlo okoli I. 410. po Kri- ftVedsko nasprotnikom nacij. katerega, Če sa stvar posreči, bo »tu. skega railmu. zraslo ijovo gibanje, ki bo v bl-l Po otlhodu Rimljanov ao Ihjall ^T stvu^lallstlčno, ako U ne po Kelti Ae kakšnih 40 let pvobodno wiuum nnxiva V življenje. Potem ae Je sopet po- VrUim* poztva _ l javil sovrainlk v Kantskl vojvo \RoOSŠV*lta na debato dinl. Odkod Je prišel T Iz kra-f imenu. Po mojem razumevanju aktu* alnega položaja In današnje do-l^"«. J« f*1"^ /B Mlnnea|>olls, Mlnn., 21. okt - be Je to tudi edina alternative, Jov, W se danes imenujejo Vali-/w#ndt|)| Wj||kj|f ripub)mAnit1 ki lahko prinese ameriškemu/™ ^ predsedniški kandidat, bi rad na- ljudstvu boljše življenja, večja m^J*' JfuV; ^J^ilu »topil na Istem odru s predsed-svobodo in mir. Vsaka druga ^ajin Jutland, Anglež ali Kn- L,kom RooMv.|tom>v Baltlmoru, alternativa, posebno pa oboro-U1«^ ^ lmf,'v-voJ Md., 30. oktobra In debatiral I žena hiter v ene i j a v Kvropl sli provinco, .ki ae danea imenuje LJjmi w,||k|s js poslal telegram Aziji i, deUirprivtila le v ^leswlg in »asi, Juino od oboh svojim zaupnikom v Baltlmoru z totaliUrlzemv --rtl^rnjlh -o - pripravili na navodilom,' naj najamejo naj- f-Alrem ki bi lahko še boli bru- P°hod 449> vočjo dvorano v mestu za deba- fašlzem, ki bo lahko le bolj bru |J# ^ Hinirwiltov iskrcal to , ^veJtnm, če ae bo »le* MJf V ,><>du,bru pri Pod-Alojz Kravanja, talen in sadističen kakor ja na cijaki. Enake posledice bo Imel tudi militarizem. Sploh je ni dežele razen Ru sije in nekaterih kolonijalnlh uprav angleških in francoskih imperialistov, kjer bi bila bru talnost in sadizem toliko udoma Čens kakor ravno v Združenih drŽavah. Ca W to Imeli pred na obali majhnega otoka Thanas,|nj| (KjIva| ,^t|Vu. ki Je še danes zaprt med jezikoma Ramsgata in Deala. In ti [st«ga, na tem mestu se Je začela zgodovina Anglije. Osem let na to so vso Kentako vojvodino ga- Poslanik Ksnnmdy «• vrača domov London, 21, okt, _________ , Ameriški sedli Anglali. Hasl ao Jim aledili |HWia„jk joaeph P. KonimAr ae šele (mu kakšnih 70 let. Ta ger- hc v6#raj poslovil od sngleškega manaka plemena ao zagospodo- krt|jM |n kraljice. On bo odpo-. . fl . # .. lltt. nvmvmlvala nad Kelti in njihovo napre- toVM| ^ov ta teden, da poroča očmi tisti prlsUŠI širše In prava|A|VJ|||J# ^ otoku j# trtJ||,0 oko„ drt||Vnitrriu departmentu o reaul- demokracije, ki aleriijo 1dvafl»jMt stolstlj, dokler se neke. t»tu nemških letslsklh napadov ga dne niao morali zaustaviti na|na Anglijo, maji škotske, ki je ni nikdar nih M premagal. \ Nad j i obsodili veltu v zunanji politiki in pri mllitarlzacijl dežel«, bi se ne ogrevali za konskripcljo ni iT za oboroževanje do zob, ker to prej ali slej vsako deželo vrle v katastrofalno vojno in samo mor demokracije. Knakegs mnenja Je med dru glmi tudi znani liberalec Oawskl Garrison Villard, bivši uradnik Napis. M 4 Workef" (a°h ^ ^ ™ k lavec is Dolenje deli WIMkle v Angleil, ki so si Uko prisvdJIM Aj'jm Ljmmjm tujo zemljo, ki so Jo nekoč mo-1 hoiandskega profssor9a rali zapustiti Rimljanom, so akle- Berlin, 21. oki — Holandski nili, da ostanejo v teh krajih. profesor < . W. De Vriea Ja bil Vpadi ao se izvršili z dveh na- na obravnavi pred nemškim so-Mprotnih strani: na severu so se diičem obsojen ns osemnajst me-Izknrall Wiklngl, ln sicer na ae- aeeev ts|H»rs In |>lačltev $2700, in izdajatelj revije The Nat|on.|V(,rni (lt)H|| jE|(Va reke Temze, v ker Je |>oslušal angleška radij-ki pravi; "I belleve that tfitH«ssexfi. ki Ml nasproti ska |»ročlla, present editors (te revija, ki gmf|j# Kentske Po daljšam podpirajo Roos«'velUivo pollUknLi^vsnju so vdrli Angiežl pod\Namiki list prične oa vsej črti) «411 some dajr vodstvom svojegs poveljnika i.L^l^s; Rmlmradu awake to a raallzatlon that thehurolda proti severu In zausta v coursa they sre now proposing kili Ur uničili pri HUnford Brid- Bolgrsd. 21 okt. --Tu Je bilo wiII Inevitabljr end ali foelalIgtu nov poizkus Hkandinavcev |naananjeno, da bo prM«l iahaja-und politlcal progress, lawer Ko Je bil Harold Uko zaposlen iti nov nemški list v Belgradu 1 stili further the sUndard of IIv- daleč od Kanala, ki ga Je čuval I novembre, ing, enslav* labor, and, If par- vse leto, so mu prinesli novico, »l*UH In, Impose a dlrUtorshlp da se Je Viljem Normsndljskl. AN tU la aaratlM ProaveU ali and turn us lato a toUlIUrlan ki so mu potomci dali priimek, Ml^imkl Ibt evejaea #rtjalalje -U U." ^ I Viljem Zavojevalec, izkrcal pri aU sorodniku ♦ de^ovlaeT Taja fl Um ja zaključena U raz- llaatlngu, nekaj klk»metrov pred etflai dar trajat vradaaall. U ga V prihodnjem članku | grofijo KenUko. | za »al deaar lahko paAljaU avef prava. -V bom dotaknil kampanje. Toda francoska nadobtaat Ja POLOM EMILE ZOLA ROMAN IZ VOJNE L. 1870-71 Preložil VLADIMIR LEVSTIK (Se nadaljuje.) Dne 3. avgusta je mahoma počila novica o zmagi pri Saarbrueckenu. izvojevani prejšnji večer. Velika zmaga, podrobnosti no bile neznane. Toda časopisi so prekipevali navdušenja ; že je bila tu preplavljena Nemčija, in prvi korak na pohodu slave je bil storjen; in prestolonaslednik, ki je bil hladno pobral kroglo na bojišču, je pričenjal svojo legendo. Nato, dva dni kasneje, ko »e je razvedelo presenečenje in poraz pri VVeissenburgu, se je izvil vsem prsim besen vzkrik. Pettisoč ljudi, zajetih v pasti, ki so se deset ur branili petintridesetih tisoč Prosov — to podlo klanje je naravnost kričalo po maščevanju! Nedvomno je bila krivda voditeljev, da so se slabo zavarovali in niso gledali naprej. Toda vse to ae je imelo popraviti; Mac Mahon je bil pozval prvo divizijo 7. zbora, 5. zbor je imel podpirati prvega, in Prusi so morali biti ob tej uri že zopet ono-stran Rene, z bajoneti naše pehote v hrbtu. In misel na divjo borbo tistega dne, vedno mrzlič-nejše čakanje novic -— vsa vsenaokoli razprostrta tesnoba se je širila vsako minuto pod prostranstvom neba, kije ncpbledevalo. In to je Maurice ponavljal Weiasu. "Ah, dani/sd fotovo namerili poštenih batin!" ' ' . " / AVeiss je brez ddkovOra./ skrbeče jmajal z glaVo. Tudi on je zrl 4 tistd stran, kjer J* tekla Rena, proti vztoku, kjer je bila že trda noč, črna tema, mrkbrr svoji tajlnstvenosti.- Odkar so počivali zadnji rogovi apela, je padal velik molk na otrplo taborišče, in kalil ga je jadva korak In govorica nekaterih zakasnelih vojakov. Luč se je bila užffala, mežikajoča zvesda risbi pristave, kjer je čul generalni štab v pričakovanju brzojavk: prihajale so uro za uro, nejasne kakor prej. In grmada iz svežega dračja, prepuščena vendar ie enkrat sama sebi, se je še vedno kadila z debelim, žalostnim dijBom, ki ga je laheft v±ter podil nad nemirno pristavo, da je skrunil vzhajajoče zvezde na nebu. "Batin, da," je naposled ponovil Weiss, "Bog naj vas uslišit" Jean, ki je sedel 4e vedno par korakov od , njiju, je nastavil uho; tudi poročnik RochSs je prestregel to željo, drhtečo od dvoma, ter obstal, da prisluhne. ^ "Kako!" je povzel Maurice, "vi nimate trdnega zaupanja — vi mislite, da je poraz mogoč?" Svak ga je ustavil z gesto; roke so mu tre- , petale, njegov dobri obraz je bil mahoma ves prepadel in bled. * ^ «r * "Poraza nas varuj nebo! ... Vi veste, Iz te dežele sem, deda in babico so mi 1814 ubili Kozaki; in kadar se spominjam navala na našo zemljo, se mi stisnejo pesti, in bi se streljal v tej le dolgi suknji, kakor vssk vojak! . . . Po-. rss, ne, ne! Ne maram verjeti, da bi mogel priti!" Pomiril se je in rame so se mu povesile kakor pod težkim bremenom. "Toda kaj hočete? Miru mi ne da . . , Do-- bro jo poznam, svojo Alzacijo; pravkar sem Jo vnovič prepotoval, po svojih opravkih; in mi, mi .drugi smo videli, kar je moralo bosti •generale v oči, in česar niso marali zapaziti . ., Ah,vvojska s Prusijo: želeli smo je, dolgo že* smo mirno čakali, da obračunamo to staro reč.-Toda to nam ni oviralo dobrega sosedstvs i Badenci In Bavarci, in vsi imamo sorodnika ali prijatelje onostran Rene. Menili smo, da hrepene z nami vred po tam, da izbijajo Prosom njihovo neznosno oholost ... In glejte, nas, tako mirne in odločne, grabi zdaj že štirinajst dni nestrpnost in nemir, ko gledamo, kako gre vse čimdalje slabše in slabše. Odkar je vojska napovedana, so puščali sovražnim konjenikom plašiti vaai, razgleda vati ozemlje in razdirati brzojavne zveze. Badenska in Bavarska se dvigata, ogromna gibanja čet se vrše v Palatinatu, vesti od vsepovsod, trgovi in semnji nam pričajo, da je meja v nevarnosti; in ko priteko prebivalci in župani občin preplašeni k oficirjem ter jim pripovedujejo vse to, zmigavajo ti z rameni: "Halunacije strahopetcev, sovražnik je daleč . . ." Kaj? Ko ne bi bili smeli izgubiti niti ene ure, poteka dan za dnem! Cesa moremo čakati ? Mar tega, da se nam vesoljna Nemčija zažene v bok?" ; Govoril je s tihim, obupanim glasom, kakor da po dolgotrajnem premišljen ju pripoveduje te reči samemu sebi. "Ah, tudi jaz dobro poznam Nemčijo; in kar je strašnega, je to, da je nam drugim menda tujaltakor Kitajska . . . Spominjate se, Maurice, mojega bratranca Guentherja, tistega fanta, ki me je prišel preteklo spomlad v Se-dan posetit. Moj bratranec je, po ženskih: njegova mati, sestra 'moje matere, se je omoži-la v Berlinu; in on je ves tamkajšnjf, on sovraži Francijo. Zdaj služi kot kapitan v pruski gardi... Se danes slišim njegov rezki glas, tisti večer, ko sem ga sepremil na kolodvor: — Ako nam Francija napove vojsko, bo tepena." Poročnik Rochas, ki se je dotlej premagoval, mahoma pristopi, ves razjarjen. Bil je skoraj petdesetletnih, velik in suh, z dolgim in votlim obrazom, ki se je zdel ves ustrojen -in prekajen. Ogromni grbšSti nos mu je padal v široka, srdita in vendar dobrotna usta, nad katerimi so se jefili trdi, sivkasti lasje. Z grmečim glasom je vzrojil: s "Kaj pravzaprav gobezdate?! Ali nam hočete preplašiti ljudi?" Jeanu, dasi se ni mešal v prepir, se je na tihem venfor le zdelo, da ima prav. Res se je tudi on pričenjal čuditi dolgemu odlašanju in neredu, v kakršnem so tičali, ali o strašnih batinah, ki jih dobe Prusi, ni dvomil nikoli. to je stalo kakor enferat ena, saj zat5 lnr-feSt* Francozi tu! "Ne, gospod poročnik," je odgovoril Weiss osuplo, "nikogar ne meram preplašiti . . . Nasprotno, hotel H".'. \ >, < J < t. hOfi Opisuje Ivan Molele m > r / (Nadaljevanje.) Druga zanimivost je Lincol« nov muzej, ki je v poslopju, katero je bilo Fordov teater, v katerem je bil Lincoln ustreljen v noči 14. aprila 1966. Od takrst-negs gledališča so ps samo še.zu-nanje stene; notranjščina je docela predelana v dvorano, v kateri so izloženl mnogi predmeti iz Lincolnovega osebnega življenja: seveda, največ teh predmetov je v zvezi z Lincolnovo mu-čcniško smrtjo in njegovim pogrebom ter s procesom in ekae-kučijo Llncolnovih morilcev Na primer tam ae nahaja samokres, čisto majhen, a katerim je gledališki igralec Rooth ustrelil Lin-colna; dalje so akti in slike obravnave zo|>er zarotnike, izmed katerih so bili štirje — m«d njimi ena tenska Mary Sarraut — obešeni. Tri fotografije "kažejo to obešanje. Mnogo osebnih Lincol novih predmetov je tudi is njegovega življenja v Spring- fieldu, III. t i Lincol nov muzej je vladni zavod. vendar računajo 10 centov vstopnine. , Nasproti tega musaja. na drugi strsni ulice, je snans Peter- aonova hiša, v katero ao odneali smrtno ranjenega Lincolna in v kateri je umrl čez nekaj ur. Tudi ta hiša je danes federalni musej — deaet centov vstopnine — v katerem vidiš ataro pohištvo, ki atoji na iatem mestu kot je atalo one uaodne noči pred 75 leti. Paznik, zamorec, nam je pa povedal, da niti en koe pohištva ni več originalen. Laatnlk hiše je dobro izkoristil zgodovinako slavo avoje hiše in je drago prodal vso avojo oprdmo kolektorjem po Ameriki. Na primer originalna postelja, v kateri jd Lincoln umrl, ae nahaja v historičnem museju v Lincol novem parku v Chicagu. ampak poatelja, ki atoji v Peteraonovi \m ? W do pičice podobna prvotni. Edina originalna stvar tamkaj nta dve Sljki, ki viaita nad posteljo v ao- bl, v kateri je Lincoln umrl. • - a s - Washington ni le sedeš federalne vlade, marveč je sedež raznih organisacij In tudi delsvakih unij. Ameriška delavaka federacija in Kongrea industrijskih unij (CIO) imata tam avoj glavni stan, ki sta odprta oblakova!-cem. Ničesar posebnega ni v po* .-•lupin prve in ue drug organi- zacije, toda v glavnem atanu federacije je Gompereova spominska soba, v kateri so portreti in drugi predmeti v spomin moža, ki je 40 let vodil Ameriško delav-ako federacijo. Nedvomno bo takšen spominski kot imel tudi John L. Lewis. • • *e Ksj pa socislns stran Wash-ingtona? Omenil aem že. da edina "industrija" v glavnem mestu Združenih držav je politika. In U industrija" daje od sebe precej dima in smradu . . . Prej omenjeni 8iako, ki nas je vosil naokoli v taksiju, nam je pravil, da so avtomobIHsti v Washingtonu precej rasbrsdani in mnogo preatopkov na ulicah je samižanih. spregledanih. Da je to res. smo opasili sami, kajti Sisko je aam švignil mimo rdeče luči. ko je bila ulica prašna. Virok? Policija v Waahingtonu najraje gleda v drugo atran — iS atrahu. da ae ne bi "zmotila" In prijela kakšnega kongreanika ali aenatorja, ki navadno noče biti kriv. posledice pa noai policaj! Kajti mestna vlada v Waah-inktonu je kongrea! Komiaija treh članov kongresa upravlja mi-tu. mestno policijo, promet na ulicah in vae ostalo. Waahlngton je edino glavno mesto na svetu s takšno vlado —In Združene države ao edina demokratična velesila na Svetu, Slika kaše bombardiranje nemške baze ob norveškem obrežju. katera se sramoti z nedemokratično upravo svojega glavnega Waahington je poln politike, ampak ta politika je silno skopa za Waahiiigton sam. ^Omenjena komisija, ki v imenu kongresa upravlja Washington, navadno nima nikdar Čaaa, da bi kaj koristnega sklenila za Washington-čane — oziroma kongres nima časa, da bi se bavil z Washingto-nom. In čemu bi? Prebivalci Washingtona — rafeen uradnikov, ki tam samo delajo/ volit pa hodijo domov v svoje držaVe — namreč nimajo volilne pravice! Ker so torej politično brez pomena, se kongres malo briga za njih . . Pretežni sloj v mestu je federalno uredništvo, ki politično ni doma v Washingtonu; isto vetja Za nameščence, moške in ženske, ki ao v veliki večini v službi po sistemu "patrmtance," to je menjajo se z novim kongresom in novo administracijo. Privatni trgovci in profesionalci s švdjlmi nameščenci na domeščajo svoj politični vpliv z oportunizmom—umetnostjo prilagoditve vsaki novi politiki:' Najbolj brezpravni so kajpada težaki, ki opravljajo najslabša in najtežja dela v javnih prostorih in pri privatnikih. To so ve činoma črnci. V bližini glavnega mesta so zvezne ladjedelnice in tamkaj je upoelenih mnogo mehanikov ali izučenih delavcev. Na južnem robu mesta ob reki Potomac zdaj grade tudi velikansko letališče. Kako je z razmerami vseh teh gradbenih delavcev, nisem izvedel. Mislim, da so nedvomno organizirani in njihove unije skr be, da niso preveč izkoriščani. Dejst\*>, da so v Washingtonu v pretežnem delu le uradniška oziroma pisarniška dela, dočim sa navadna težaška dela najraje najemajo črnce, je menda vzrok, da se slovenski delavci ogibljejo glavnega mesta. Kolikor jih je tam, so profesionalci, ampak jaz nisem videl nobenega. o • o Ko smo 25. septembra proti večeru zapsatili glavno mesto Združenih držav, je bil naš vagon natrpan z moškimi in ženskami, toda v Baltimoru, kamor je vlak dospel v pol uri, so domala vai ti potniki izstopili. 1 To je bil dokaz, da ti ljudje 000 — obstoji najbrže iz tiaočev bivajo in volijo v Baltimoru, de-j in tiaočev, ki so prebivalci drug-lat v urade se pa vozijo v Wash-' je. Takih razmer m#nfda ni ni-ington. Prebivalstvo Washingto-{kjer drugje v Ameriki. Jaroslav Janovsk? Popoldansko sonce je neprestano pripekalo na gladki aafalt-ni cesti, po kateri so drveli avtomobili. Jimmy Flynt se je zdel sam sebi kakor grof, pa j« imel za to tudi Vzrok. Ravnatelj mu. bo gotovo dal vidno priznanje za njegovo spretnost; s katero je izvabilM r dvajset tisoč dolarjev tvrdki Huldington in dr., katera jim jih je bila dolžna že več ko pol leta. Pokazal se 'bo, gotovo se bo pokazal, saj je gentleman. Menda je JJmmy danes prvič dal ravnatelju Morrisu ta laskavi priimek. In upal je, da ne zastonj. Sebično se je smehljal. Razen tega je bil krasen dan. Do Rochestra je bilo še dobrih šestdeset milj, in Jimmyjev novi voz je tekel kakor še nikoli prej. "Bilki v Oregon mudil se," je kriče ponavljal navdušeni Jim-my refren poljudne pesmi in vestno dodajal plin. Caracciola bi bil bled in zelen od zavisti, tako imenitno je Jimmyjev rdeči Paccard pobiral nevarne serpentine proti Rochestru. Bog ve, kako bi se bilo izteklo gad njem pravokotnem ovinku pred ontarijskim gozdom, ifl volver. "" j ♦ ♦ * Odjeknil je močan pok, i,,, teni Jimmy je divje po«k Izbulil je oči in prestrašen v obraz svojega prijatelja ,Bucka, ki je stal pri njt lev in akočil divje naprej. Inl ležišču, držeč v rokah pap zdajci ae je zgodilo nekaj čud- Vrečico, s katero je pravka pega. $ kotičkom očesa je Ji^- vzr^l tisti strašni pok. my zagledal, kako je. ty^goy nikoli «e ni tako divje sn potnik naglo jegel. u >žep. Ih v kakor. v «tvn trenutku. J« naslednjem trenutku se«je v nje- se zavedel, govi roki zabiiskaH revolver.' "Zamahnil je sicer na Bot Jimmy je na ta n^ričakovant $$ pa ^Je na8mehnil in manever reagiral tako neposred- ^Hvala ti fant R^iJ no, da se je voz takd' l^koč ustali jkvyenje? Ko bi^ tebe ne bili ' J . ., fce bili odpravili, in dvajn "Vozi! je zaaikal mož. "Ne toi bi bil vrag vzel. Za hi predrzni ce ustaviti.^fant, dru- moral bi jih oddati le včeraj gače . . ." Ves zadovoljen je skočil t>| Voz je spet poskočil, zakaj to stelje. KNJIGE CANKARJEVE DRUŽBE .......-r"-' r _ V Cankarjeva družba v Sloveniji je za let« 1940 izdala sledeče tri knjige: I U T.....""t /. KOLEDAR, povečan in z bogato vte bino. MARSEUEZA, spisal v spomin /50 letnice francoske Velike revoluciji Herman Wendel. — SLOVENSKI POLITIČNI PROBLE ML Spisal Anton Dermota. te tri knjige dobite poštnine prosta 2. 3. za$ Velika zaloga drugih knjig v »lovenakem in angleškem jeziku. Pišite po cenik l Knjigarna Proletarca I L* 2301 So. Lawndale Ave. - Chicago, Illinoii SNPJ PRINTERY ^ | MIMI sa LAWNDALE AVENUE ■IKHBH CHICAGO, 04JN0IS NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO P* sklep« 11. rada« fc.nT.ndj. ae laško prttt.J« sdss. iru, tti, «MH sil pet ^aH Ordar v pUai« la «1 naroiiU ProaT.to, Uat. ki i« *ai. ^ Pojaoallo:—Vsoloj kakor hitro katori tah članor preneha Wti «■ SNPJ. aU «a m preeeli proč od družine in »o e.ksml a« '' ' tednik, bode moral ti.ti član i. doline SnU*****-* naročena na dnamlk ProeToto, to tokoj esmai« upnrnmr ^ in obrnem doplačati dotično reoto liet« ProeteU. Ako ter« -todsj nora apramištro aalšaU datum aa to reoto aarottiK E« Zdrsi, drisra to Eaasi«.10.00 u cumo I« Cfcleafe »•..• 1 Udnft to............. ŠJO 1 ............. a todalka I«............a.00 a uda ke la......... a tsinfta ta............a^0 a teda ke a.......- 1JS 4 fadaike I«........... toi I tadaikor la.......... in ta •••pa«ee«ee ooo«oo«ooo< 17 J» 1* 1.11 14 in IM .00 JO PROSVB1 A, SNPJ. 0007 Sa. Uw«dale Ar^ CkM* DL PriMoso pošiljam gioePlto f» >- ' . CL irwštf» *........ % ..........r.......... UatoTtto todaik to g« pHpttlto k moji ««rotolai od Jf S^J ...CL dr«*t»« CL *........ CL dr«*" *........ a dr«*" S........ i)........................................ d) ,..,.*,,....,.,.,.......•..,•*"*"""' Drto^a » e • « e e « < iveeaeaaeaeeeeeaoee =r=