leto -XXI.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za '/«leta 90 din, za ‘It leta 45 din, mesečno 15 din; za inozemstvo: 210 din. — Pla-6* In toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
Cssopis za irgovino,	Industrilo
ŠteviSIt-n 37.
■MBsnoBsaer;«.-. x-.s.-2,.:iO!K'
Uredništvo in upvavničtv« Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopise*/ ne vračamo. — Račun pr! poSt hranilnici v Ljubljani St. 11363. - Tel. St. 25-62.
šzhssesa vsak psn»cde!J»fc, .	gredo to petek
Uubliana, sreda 30. marca 1938
Cena
ftevDkl din
rm
Olaišalte
poslovno
življenje
Dan na dan se čuj-ejo iz poslovnega življenja pritožbe, kako še* poslovnim ljudem z raznimi pred-* pisi otežkočujo poslovanje; Če* se uvede nova ,davščina, ptetem Je besedilo novega zakona prav gotovo tak«' zamotano in tako nejasno, da se sploh nfe more začeti nevi zakon izvajati; Potem pride pravilnik, ki pa tudi nima nobenega drugega namena, kakor da predpise zakona dopolni v tern smislu, da se mere vsak fiskalno čim ugodneje tolmačiti. Nato slede razna avtentična TclmsS-enja, ki pa tud j stvAri ne razjasnijo, temveč jg* tudi njih cilj samo eden — fiskalni. Med tem pa se 'mora .posloval človek truditi in pehati, da ugjane pravo*, mora denarno krvaveti, da se polagoma ? prakso ugladi izvajanje zakona vsaij v tej fheri, da postane zakon' znosen. Ni pa i}e to doseženo, ko že pride nov predpis • z vsemi prejšnjimi mukani, da* poslovni* človek sploh ne pride iz razburjenja. /
Tocfa ga uspeh v poslovnem življenju sla potrebna #eu in mir, da se mofe Človek ves posvetili po-plu, ne pa da'postane posel poslanika zadeva, glavno pa razna jnridična vprašanja. Poslovno življenje jo itak že sam« po sebi tako trdo, da imajo v njem uspeh le* listi, ki se popolnoma posvete podlu. Če pa se poslu na morejo čisto posvetiti, ker se morajo ba-viti z vprašanji, ki jih razni birokrati kar nenehoma sipajo na bje, potem je- tudi vsak poslovili uspeh nemogoč.
_ Prav posebno pa je obsoditi tisto, birokrate, ki kar na lepem vznemirjajo poslovni svet z/ ne1 rodnimi revizijami po par l3t nazaj. Tako smo čuti na zadnji ?$ji osrednjega lesnega odseka/ da so se pojavili pri posameznih tvrdkah neki odposlanci beograjskega birokratizma ter zahtevala za leto 1831. dokumente, s katerimi naj opravičijo fevoje takratne devizne Posle. Tet j® tako* nezaslišano postopanje, da bi moral ..takoj dobili Piavo polo dotični birokrat, ki se je upal odrediti takšno revizijo. Kako si najti ta človek predstavna poslovno življenje? Kakor da ljudje- res As bi imeli nobenega Nagega posja, kakor da bi leta 1938. mislili iia devizne dokumente iz Jota 1031, Ti posli so vendar že davno^ zaklj^jjJeni .in od teh poslov jo fiskus A obral že vse, kar seje dalo pobrati. Da si upa sedaj nalagati še kazni, ker ni sam Znal pravočasno jobratij kar bi mu pripadalo,'je i^s že riezasliša-b-ost prve vrsto. -f Vse to liaže, da se naši birokrati sploh ne zavedajo, kakšen Ti moral biti njihov odnos ^ do* gospodarstvi. Po vsej verjetnosti mislijo, da delajo edino pravilno, smatrajo gospodarstvo in vfee aospodul-ske ljudi kot sovražno fronto,/ki jo je treba \rim bolj Preganjati... V, resnici Uidj preganjajo’ cbepodarske ljudi bb vsaki ! r. ikl. Ali se* ti ljildjo Tfes no.
da ;o-,gozpodarski ‘ljudje •h/ki s svojim* -dolom zaslužijo oni ilcnar, c d, kat:rega je cdvjsha eksistenca vseh birokratov? Ali se ras ne morejo toliko poglobiti I v i krne življenja, da bi. spoznali, j 'Mj je kom ■ v*e njih’* glorije, če '<(.,,* *.*■	.	pr-.;*,. ?ko življenje ali
če omagajo v svojem1 prizadevanju gospodarski ljudje? Kdaj bodo tudi naši birokrati že enkrat spoznali/da moratio- pospeševati in podpirati gospodarske ljudi, če' nočejo, da propadejo njih eksistence? Prav iz temelja se mora spremeniti nabiranje birokratov na gospodarske- ljudi.
Seveda pa mislijo birokrati, da so tudi mnogo previsoki; da bi se ozirali na pritožbe dz poslovnega življenja. Kar neverjetno je,-kako se orne pritožbe brezbrižno odrivajo ob stran in kfjk-d- se nič ne stori, da bi se t<>*'pritožbe objektivno proučil«*''m potem tudi dognane napake odpravile. In tako doživljamo,- da se že skozi dvajset
let pritožujejo naši trgovci, obrtniki in industrialci vedno proti
enim in istim stvarem, a še ved- popolnoma nadomestiti zasebne
no niso njih pritožbe upoštevane. Hi čuda, če celo optimisti izgubljajo vero in če še onf polagoma uravnavžjo svoje^poslovanje po pesfteSstičnlTfeftesoji* vseh* zadev. Posledica tega je, da. so apeli na javnost vedno manj in manj jjsffešnd.
Poslovni svet potrebuje pa tudi kredita. Tudi za pocenitev kredita se nič ne stori in čeprav je v vseh denarnih zavodih obilica gotovini, vendar poslovni svet do tega denarja zaradi pretežkih, pogojev ne more priti. Denar ne kroži, proizvodnja zato ne napre-
duje, ljudje* ostajajo* brezi posla. Nikdar ih nikoli ne' more država
iniciative. Birokrati pa ee domišljajo, da bodo ta čudež napravili. V resnici pa mora ves narod plačevati milijone in milijone za njih nepremišljene eksperimente.
Mnogo laže hi tudi Izpolnjeval poslovni svet svoje naloge, če bi se vsaj eno breme vsako leto zmanjšalo. Takoj bi se moglo poslovni!*’ itvljeaije bolj razgibati. V resnici pa -prinese vsako leto nova bremena, življenje postaja na vsej črti dražje in poslovanje je vedno, težje. 'Ne pridemo do blagostanja, če se ne bo poslovno življenje olajšalo.
Sredniemustanu treba
pomagati
LL-Stej Odlomkov iz proračunske razprave
Polagoma, toda nevzdržno zmaguje epoznanjč, da treba bolj zaščititi 'srednji stan, kaJkor .pa jo . danes zaščiteni Zladi pa je treba
vefi paSaje posvptjti potrebam trgovskega in.* obrtniškega etanu. V. proračunski razpravi je *več poslancev tudi nastopilo* v tem smi-, .slu, in vpaj. neka') odtenkov *> iz govorov 'ten j>. slakcev naj bo za-belfjžcnili tudi aia tem mestu.
Iz govofa* poslanca Milivoja. Isa-koviči*; navajamo na^,odlije odstavke: . ..	*
Pomen trgovine in obrta
Trgovina ih obrt sta imela "v zgodovini držav od! nekdaj velik pomen. Obrt še zlasti zato, ker je zelo pomembna s za narodno bbrambte. Zato bi morala tildi država posvetiti tema panogama nared n ega gospodarstva svojo največjo pažnjo in Janja U3toidrite ;P<b goje, da bi mogla dobro delovati. To tudi zato, ker črpa država ve-ik del svo*jih dohodkov iz trgovine in obrta. Današnji davčni sistem pa, ni v skladu s to nalogo državo. Ofieialnc velja1 pri-naš Ita--čelO' progresivnega obdaČenja. Ker pa je to izvedeno po skupinah * in ker je plaČBVftjjje družbenega davka vezano na višino rentabilnosti podjetja, se je progresivni davek dejansko spremenil v degresiven davek, kar ima za posledico, da se majhna* podjetja duše pod davčnim bremenom, rf&jvečja pa plačajo sorazmerno Te..'-malo davka*. S tem se ustvarjajo neenaki konkurenčni pogoji, ker ni davčna obro-menitev vedno epc.ka.
Nato je govorit pcajanec Iaakovič veleblagovnicah ter med dragim dejal: Glavna vaba magackiov so nizke cone, ki dostikrat izvi-ajo cd slabe kvalitete blaga, ki pa se skriva v elegantnem pakiranju. Drugi se .poslužujejo tudi tako imenovanega* obročnega plačevanja,, ki pomen? *v resnici za-sdžnjevanjo celih družabnih raz-redov;!*Pole,g*pe|a .pa izkoriščajoč
•bre$pc*;e!no.št slabo plačujejo svoje pomožno osebje. Redoma sc znajo tudi veleblagovnice izogniti pravilnemu plačevanju davkov ter izvajajo tudi s teni nelojalno konkurenco, ff katero Uničujejo majhne gospodaTsko ljudi ter s lem šililo bodo. Ogromno škedo pa imajo •ad*^]iK';-^4' potrošniki, ker prodajajo bij)gg slabe kakovosti. Pod vplivom mogočno reklame o nizkih cenah pa'potrošniki kljub* slabši ' kakovost' l/uga -kupujejo predvsem v veleblagovnicah.
Izkoriščajoč bedo obrtnika ali trgovca*, protokoli rajo svoje obra-
tovalnice na Ime tega ali onega ter se s tem bogate. Samo v Beogradu je 53 takšnih obratovalnic.
Filialni sistem industrij
Še zlasti pa trpe obrtniki in tr*
enkrat toliko. Kako,zelo izkoriščajo ti karteli vso* državo, pa*r primerov:
Kartel kovinske industrije, v katerem jo. tudi Zenica in Še ema drž. tovarna, kupuje od* državnih
govci od' tako imenovanega Mliai- železarn surovine za vijake po ce nega sistema. Velike firme kako-r “* °	°'0/v	JS	1"~
Bafa, Tivar, Boston itd. so povsod ustanovile svoje podružnice. Namen teh je, da bi monopolizirale trgd. Filialni sjotoip pa tudi Izkorišča delovno' šjlo. Spomnimo se samo na ktaVkd'pri Tivar ju, ki je odkrila zelo težke stvari. Ker plačujejo fillaike družbeni daVek In ne pridobnrne, ki bi* se odmerjala po davčnem odboru, so prot? trgovcem privilegiran^. Filialni sistem bi se zalo mos*al odpraviti.
.V^e paše obrtništvo in večina ^cripoTarskih krogov’ je nastopilo proti d. d, Bafa. Zarodi tega je. sklitAl^' CDlo . ti^cfviilfefeo’. ikinistr-stvO pesebrid-aidteto,»na kateri' so navedli zastopniki obrtništva celo •vrslb; podatkov o škbčjljiyem de-lovanju te družbe za nššo domačo obrtno in visnjarskc »tipko. Ne da bi se spuščal v oceno, če so bili-vsi ti podatki tudi čisto natančni*, moram naglasiti, d*a je zaradi te družbe prišlo vse polno naših čevljarjev in drugih c-brtnikov ob zaslužek.
Zato pa se* je tem bolj razvilo šušnunslvo. Po statističnih podat-k|h otrhilške zbornice v Beogradu je bilo brezpravnih mojstrov 12.184, brezp*ravhih pomočnikov 22.943 in br ezpravnih v a jfencčv 17.CŠ0. Iz istega poročila pa se vidi; da so mogle upravne* oblasti komaj rešiti 3.806 teh zadev.
Govornik zlasti ostro obsoja, da se tolerira šušmarstvo tudi iz strankarsko-pclitičnih razlogov.
Trgovci in obrtniki pa poleg tega* silno trpe zaradi krošnjar-stva,. Po vsej državi hodijo krošnjarji bre-z vsakega dovoljenja ter prodajajo iz svojih dobro napolnjenih kovčegov slabo blago, dostikrat tudi sumljivega* izvora.
A tudi država sama zelo uspešno konkurira trgovini in ctjittu. Tu mislim na delo raznih kaznilnic, na številne, državne^tiskaruc, na državne progajalnlce	in
druga podjetja. Vsa ta podjetja se morajo ddetatizirr.ti.
Najbolj brezobzirno' pa izkori-. ččajc* trgovino, obrt in vse potrošnike
karteli.
Registriranih kartelov je sicer samo* 78, brez dvema pa jih je še
ni 3 do 3'20 din za* kg. Predelava iz surovine v vijalte pa velja cd 2'50 do 7 din za* kg. Od kartela p? 'dobivajo železarne* vijake po* ceni TO de 20 din za kg. Koliko ZitaS« pri tem zaslužek, ki gre v* zasebni žep?	,y	;;i
In kakšne škodo imajo drž. železnice, ki kupujejo vse potrebne količine po p*reje navedenih cenah? Celo prodajalci betonskega železa so napravili nov kartel ter zaslužijo s pomočjo kartela še 2900- din več, kakor pa jim daje 'dobička že sreduje-evrepski1 kartel železa*.
Drug primer nam dajejo »tok-Jcme. Preje smo uvažali steklo iz tujine, ki sm^gajpttiče^ali po 12 do 18 din iftete»r! Carine .pa je bilo treba od vagona plačati 12.000 dinarjev. Odkak"Mhfhb'toVarncf ža steklo v državi, velja steklo po 48 do 50 di'n za m. Država je nk carini izgubila okoli 120 milijonov din, narodno gospodarstvo pa več ko 150 milijonov.
Tretji primer: kartel cementa. Po poročilu* državne ustanove številka 8672/35 je prodajna cena za naš cement za 100 kg znašala v Španski Maroko 1274 din, za Ka-»:.*rshe otoke 11'33 din itd., za. Jugoslavijo pa 50‘80 din. •
[- S karteli se dl mogoče boriti z uredbami ih samo papirnatimi predpis^ temveč je treba odpreti trge za blago, ki ga prodajajo karteli
l'£ govora poslanca Milenka Glišiča
pa*, posnemamo:	-
'Ne samo za kujete, tudi za trgovce in obrtnike bi se morala brigati vlada. Nekoč Je bilo v mojem užiškem okraju 00. de 60 trgovcev z živino, danes so komaj dva, trije. Vzrok pa je v tem, ker se je napravilo tako, da mora vse, kal* prodaja kmetovalec, iti pd ne-.kili kaintil.ih ©koži roke Prizada,.^ Pravi se, da jo Prizad lansko leto zaslužil!nad 103 milijon-cv dln.-To ni prav nikaka umetnost. Ifaj se meni' dajo vsi ti privilegiji, ki jih ima Prizad, pa bi megel zajamčili, da ne bi zaslužil samo 100, temveč 300 in še več milijonov in da bi mogel z denarjem, ki bi ga zaslu-
Občni zbor
Orulfiva indusfiriicev m veletrgovcev v Mubliani
bo
v sredo, dne 6. aprila. 1938
ob 10. uri dop. v društveni sejni dvorani v palači Ljubljansko kreditne banke v Ljubljani, Tyrševa cesta Ib/IJ. nadstropje z naslednjim dnevnim redom:
1. Otvoritev in ijmrcčilo predsednika.	! ‘ . .,,.*
».‘•gi*'*'* •	rw*..
2. Poročilo tajnika.	T	!’
3. Poročilo* blagajnika. -.*■■ *
4. Poročilo nadzorstva. ’
5. Volitev odbora in društvene-* ga iHidzoTstva §§ 10. in 15. pravil.
6. Slučajnosti.
samŠBsa&mnBtBaBmML* ^
lil, raadolčifa vse kmetovalca.. Zate predlagam, da se Pu-izadt ukihh. Naj se .namesto Prizadh' usthnovi pecvetovaJni* odbor trideSei posl<^-■iih ljudi, pa ste naj 8 tem dflbbroaji posvetuje minister 'ih prepriča# lem, da bi bd tega imela država nniogo večjč koristi, -kakor pa od Prizada.
Ootdk tujcev v našo državo
'e-tuKo v MSI, da bosoo. »joj-ali k.
pega dne teči, da ta dfžava hi več naša hiša. Brez dvoma pa hišo prišli li: tujci k liam, da nam nekaj dajo, TemveiS da. nam nekaj v za .mejo. Vsi stanovi se <Ja!nes prwo-žujejo, da j?m gre slabo. Pa krito naj bi jim ne> šlo slabo, ko pa vsako koščico pobere tuj kapital. Pol-" glejmo samo sTato« in ^Bato«. Poslanec Glišič omenja najprej škodljivost kavčukaste obutve in nate nadaljuje. Morda' je res zaposlil Bala v svojih delavnicah 3000 ini več ljudi, toda koliko ljudi je postale zaradi njega brez'iposla! Ih kako je z njegovimi delavci! Niti* fen delavec v njegovi tovarni nfe more kupiti oblek drugod, ali da se obrije in ostriže drugod, vsako* paro mora pri njem potrošiti. Tudi na ozire na narodno obrambo -lji bilo treba nekoliko popjislitl.
In >Ta-'lta«! Ne same v Beogradu, tudi v NiSu, Skoplju in v vseh' naših mestih se bodo morali zaradi To.-Te nalepiti rdeči pečati na trgovinah! Slišal 'sem, da >Ta-Ta< ni mogel dobiti koncesije v Zagrebu, v Boogv^u pa jo je dobil1. 'Naj se ta stvar Že enkrat uredi. Če ne' gre drugače, naj se bredi zadeva vdaj tako, da morata imeti Bafa' itn Ta-Ta dva dni v tedna tekalo zaprte. Če so mogji tako nastopili Frančcz?'proti evojiin ve-leblftgcvoriicam, bi* mogli na isti način zaščititi tudi mi svoje obrt** nike in trgovce. !*’ i: . * T Nate je mgstopil1 posl. Gljišič proti načini sladkornim tovarnam. Tujci imajo* 9 tovarn; mi dve. T#*-črne tujcev imajo milijonske za-riiiilte, .ftaši sta imeli dva milijon* din deficita. Njihove tovarne da* jejo njih gospodarjem po 500 do
« v OPOZORILO.
Dr.na^nji številki smo priložili paložniČe ter prosimo vse p. n. u-aroČaifee, ki naročnine za leto 1938 še niso nakazali,'da to nemudoma poravnajo po priloženi poštni položnici, s čimer bo točno poslovanje in delo uprave *nrinqr olajšano.