%
in
9
?
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhnja vsak (lan razen nedelj in praznikov ot> v*, uri zvečer.
Uredništvo ln upravnlitvo: Kolodvorake ulloe Stov. 15. — Z urednikom so mora govoriti vsak dan od U. do 12. uro. — Eokopiai so ne vračajo. — Inaoratl: Šaststopna potit-vrsta < kr., pri večkratnem pooav-ljanji daje se popuBt. — Velja za IJublJano v upravniitvu: za celo loto 6 gld., za pol leta 8 gld., za četrt lota 1 gld. 50 kr., na megoo 50 kr., pošiljatev na dom volja meaočno 9 kr. več. Po pofitl velja za celo
leto 10 gl., za pol leta 5 gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jeden mesec 85 kr.
Štev. 114.
iuiu u gm-i za pui ltiia o	--- o—----1 —-------- 1
leto 10 gl., za pol leta 5 gld., za četrt lota 2 gld. 50 kr. In za jeden mesec 86 kr.
V Ljubljani v četrtek, 21. maja 1885.
Tečaj II.
Gladstone se poslavlja.
Boj, ki je toliko časa divjal v vroči Afriki, ki je zahteval življenje junaka Gordona in brezštevilnih drugih žrtev, je potihnil. Vsi napori od strani Angležev bili so zaman, vsi poskusi, ugnati Mahdija in premagati fanatizirane njegove vojne čete, ponesrečile so se in ostalo ni druzega, nego da je ponosna Anglija sramotno umaknila se iz afrikanskega bojnega pozorišča. Isto tako podlegla je Anglija v afganski zadevi. Koliko ropota z orožjem je bilo, s kakim pogumom grozilo se je Rusiji, kakor da bi v trenutku mogoče bilo uničiti jo, a kako žalosten konec uzelo je to samo-svesti prekipeče ponašanje. Par dobro pomerjenih strelov ruskih topov razkadilo je afgansko armado in s tem tudi zaupanje, ki ga je Angleška imela poprej sama do sebe. Sicer delali so se državniki ob Temzi, kakor bi hoteli videti v ravno tem dejanji ruskem casus belli, a natančen opazovalec 8Poznal je takoj, da vse groženje, vse pretenje od angleške strani ne gre prav od srca, da služi temveč le v to, zakriti strah in bojazen pred vojsko z mogočno severno državo. Ruski diplomatje, kojim se bistroumnosti in finega čuta sploh odrekati ne more, so to tudi takoj uvideli. Temu je pripisovati, da so v Petrogradu navzlic vsemu vpitju in vojnemu kriku, ki se je razlegal po angleškem ozemlji, ohranili največjo hladnokrvnost in da za vse oboroževanje vojnih ladij niso imeli druzega, nego pomilovalen nasmehljej. Vedeli so dobro, da do dejanj ne pride in da se bo Anglija, kader P1 ide odločilen trenotek, lepo potuhnila ter pohlevno storila, kar se bode od nje zahtevalo. Vse to se je izpolnilo. Kak krik je bil nastal zaradi onega dogodka ob reki Kušk! Kako se je zahtevalo, da se mora general Komarov, ki je dal stre-
Listek.
O električni razsvetljavi.
(Berilo na korist «N4rodni Soli*.)
(Dalje.)
po >vnav0 razdalje med ogljema oskrbujejo °^loltUe PriPrave’ katere imenujemo električne PeČat')Vlle svet‘*n*ce' 8 katerimi se hočemo sedaj
Vsaka taka svetilnica mora zadostovati večim P080jem in sicer:
L) Dokler električni tok ne začne krožiti, 0rata se oglja neposredno dotikati.
2.) Ko se tok sklene, morata se oglja sama ob sebi ravno toliko vsaksebi oddaljiti, da se tvori med njima najugodnejši oblokovni plamen.
8.) V istem razmerji, v katerem oglja zgo-lovata, mora ja mehanizem približevati.
4) Ako bi tok iz katerega koli uzroka hipno nekoliko oslabel, morata se oglja takoj približati, drugače lučjugasne.
ljati na predrzno prodirajoče Afgance, odstaviti, ali da se mu mora vsaj od strani carja izreči nezadovoljstvo zaradi nekorektnega postopanja! In kako se je vstreglo tej zahtevi?
Pred nekolikimi dnevi prinesel je brzojav novico osupnjenemu svetu,^ da je car doposlal generalu Komarovu z brilanti in dragocenimi kamni obložen meč v priznanje njegovega odločnega, pogumnega in umestnega postopanja v gori omenjeni aferi. Anglija pa k vsemu temu molči in si komaj sopsti upa, da ne bi dala Rusiji povoda, še dalje kazati svoje moči na azijatskem pozorišči. Tako osramotena pomika se Anglija v Afriki, kakor v Aziji nazaj. Nekedanja nje avtoriteta in veljava izgubljena je za dolgo časa in zbirati bo morala nekoliko let svoje moči, ako hoče še kedaj zasesti prejšnje svoje mesto v krogu evropskih velevlastij. Temu prepričanju se baje tudi Angleži sami več ne zapirajo.
Ravno v tem pa bode pač iskati uzroka Glad-stonovi izjavi v spodnji zbornici, da hoče v trenutku, ko se zaključi sedanja sesija državnemu zboru, končati tudi svoje uradno politično delovanje, kar se pač toliko reče, kakor da hoče sedanje svoje premirjevo mesto prepustiti drugemu. Ne starost, ne oslabele moči, privedle so ga do tega sklepa, ampak jedino le neugodne razmere, v koje je državna ladija pod njegovim vodstvom zašla. Še mu je bister um, še čuti v sebi morda moči, da bi popravil, kar je zagrešil, a giniti vidi zaupanje vanj pri lastnih pristaših. Velika je bila večina, ki je stala za njim, ko je pred šestimi leti zasedel bil premirski stol; a ponesrečena njegova podjetja v Afriki in Aziji, ki Angliji niso prinašala druzega nego izgubo za izgubo in pa sramoto, uzrok so, da je marsikatero ponosno sreč, ki je prej plamtelo zanj ter navduševalo se
za svobodomiselne njegove nazore, začelo hladneje biti ter obračati se od njega.
Sicer ni dvojbe, da čuti marsikedo usmiljenje s sivolasim državnikom, ki po toliko slavnih dneh od usode nemilo zadet prepušča vladno krmilo srečnejim rokam. Ni dvojbe, da je v angleškem parlamentu še mnogo mOž, ki bi navzlic nesrečnemu položaju, v kojega je angleška država pod Gladstonovim vodstvom prišla, iz hvaležnosti za druge zasluge, ki jih ima stari državnik za domovino svojo, radi stali še za njim in podpirali ga. Notranja politika Gladstonova zasluži vsakako priznanje in se mu tudi ne odreka. Narod angleški ne bode sam nikdar pozabil, da je s svojo previdnostjo, s svojo občudovanja vredno vstrajnostjo in odločnostjo pripomogel do zmage oni veliki reformi, vsled koje bode odslej angleški parlament sestavljen tako, kakor ugaja pravnemu čutu in obstoječim razmeram zjedinjenih treh kraljestev.
Še ima Gladstone danes večino za večino za seboj, še bije in čuti mnogo src zanj, a skušeni državnik opazil je še o pravem času, da se gibanje od dnč do dne množf proti njemu. Volilna borba se bliža, izid volitev je sicer negotov, a bolje, da odstopi sam, nego bi v nemiru in bridki negotovosti pričakoval onega trenotka, ko bi se moral upogniti zapovedujočemu glasu narodove večine. On odstopa ob jednem pa tudi iz prepričanja, da koristi stvari in ideji, kojo je v dolgem svojem življenji vedno zastopal, za kojo se je v opoziciji boril in koji je za Časa svojega vladanja do uresničenja pripomoči 3kušal, na ta način, da se prostovoljno umakne, bolje, nego če bi se trdovratno držal vladnega krmila. Jasno mu je, da bi svobodomiselna stranka, koji na čelu stoji, razcepila se, ako bi ne stopal s premirskega stola, kar bi služilo v prospeh le nasprotni stranki. Tako žrtvo-
5.) V marsikatero zvrho zahteva se tudi, da ostane plamen na istem prostoru. V tem slučaji mora mehanizem tako delovati, da se gibljeta oba oglja in da naredi pri vsakem premikanji pozitivni ogelj dvakrat daljšo pot od negativnega.
Da se zadostuje vsem tem zahtevam, more razdaljo med ogljema vspešno uravnati edino le električni tok sam; to pa s pomočjo elektromagnetov ali solenoidov.
Solenoidi so otle cevi, na katere je navita v svilo omotana bakrena žica. Ako kroži po tej žici električni tok, imajsolenoid to svojstvo, da vleče železno palico v svojo votlino, in sicer dotle, da se sredina palice in solenoida ujemata.
Starejše svetilnice ali kakor jih tudi še na zivljeino, regulatorji, so tako narejeni, da mora električni tok, predno dospe do ogljev, krožiti skozi žico elektromagneta, pred katerim je pre mična železna kotvica. S to kotvico sta potem oglja s posebnim mehanizmom tak6 spojena, da se oddaljujeta, ko elektromagnet kotvico nase potegne, in bližata, ako elektromagnet kotvico spusti. V novejšem času pa se rabijo namesto elektro-
magnetov čestokrat solenoidi, ali pa tudi oboji ob jednem.
Električnih svetilnic imamo dandanes na stotine, kar ni Čudo, ker se da, to vprašanje o uravnavi razdalje na stotine načinov ugodno rešiti. (Govornik pokaže in popiše potem Serrinovo, Sie-mens-Halskejevo in Archeraujevo oblokovno sve-tilnico, ter naredi z vsako posebej električno luč.)
Poudarjati še moramo pri električni razsvetljavi, oziroma pri električnih svetilnicah jedne stvari. Električni stroji služeči za vzbuditev električnih tokov, dajejo nam jake toke, kakeršnih poprej niti poznali nismo. Z jednim takim strojem narediti si moremo ogromno svetlo luč, vender s takimi svetilnicami, kakeršne sem omenil, le jedno luč. To pa našim dejanjskim razmeram nikakor ne more zadostovati. Jedna jedina luč razsvetljuje ugodno, morebiti še časih celo preveč, prostor v svojem obližji; kar je bolj oddaljeno, ostaje v polutemi, in različni neprozorni predmeti delajo za seboj senco. Jednakomerno se da kak prostor, recimo kaka dvorana, razsvetliti le z ve-čimi lučmi. V to zvrho pa bi bilo odveč, vsako
vaje se za idejo in za svojo stranko vzbudil bode sivolasi državnik gotovo občno občudovanje pri svojih pristaših, kakor tudi pri nasprotnikih.
Zdravstvena statistika.
ii.
Število bebcev (cretiu) znašalo je v 1882.1. 15 666, tak6 da je odpalo povprečno na 100 000 prebivalcev 71 bebcev. Mnogo čez povprečno število nahajejo se ti v planinskih deželah v Koroški, Solnograški, Štajerski in na Gorenjeavstrijskem. Izmed bebcev oskrbovalo se jih je 2,2 odstotka v oskrbovalnicah.
V 15 zavodih za gluhoneme v avstrijskih deželah oskrbovalo se je 1265 oseb, izmed katerih se je skoro polovica narodila uže gluhonema. Po občinskih izkazih bilo je v avstrijskih deželah 13 625 moških in 11029 ženskih, vkup 24 681 gluhonemih, izven zavodov za gluhoneme, izmed katerih gluhonemih se jih je uže s to boleznijo narodilo 84,7°/0. V ravno istih deželah, kjer je največ bebcev, je tudi relativno skoro največ gluhonemih. V oskrbovalnicah jih je bilo samo 0,8 °/0.
V 10 zavodih za slepe bilo je 318 moških in 230 ženskih, vkup 548 slepcev, izmed katerih je bilo 16% slepih rojenih, 75,3 °/0 jih je oslepelo vsled boleznij, 8 odstotkov po vnanjih dogodkih in 0,7 % >z neznanega vzroka. Po poročilih občin bilo je v avstrijskih deželah 7859 moških in 6927 ženskih, vkup 14 786 slepcev izven zavodov za slepce, izmed katerih je bilo slepih rojenih 16,3 °/0, vsled boleznij jih je oslepelo 75,7 °/0 in 8 °/0 vsled poškodovanj. Povprečno spada v avstrijskih deželah 67 slepcev na 100000 prebivalcev. V oskrbovalnicah jih je bilo 2,3 °/0.
V letu 1882 bilo je v avstrijskih deželah 214 kopelišč v 204 občinah, katere je obiskalo 173 715 gostov, lnozemci (50% °d vseh gostov) so posebno mnogobrojno obiskavali kopelišča: Ivanove toplice, Meran, Schonau, Marijanske kopeli in Gostinj. Izmed gostov vseh kopelišč ostalo jih je 19,7°/0 jeden do šest dnij, in 80,3°/0 čez Sest dnij v dotičnih kopeliščih. Rudninskih voda razposlalo se je v 1882.1. 8 910 583 steklenic in 345460 vrčev.
Med zdravniškim osebjem bilo je v 1882.1. 4857 doktorjev medicine, med temi 2682 nameščenih, in 2498 ranocelnikov, med temi 998 nameščenih, vkup 7355 zdravnikov. Med doktorji medicine bilo je 3321 doktorjev kirurgije, 485 zdravnikov za oči, 2887 porodniških zdravnikov, 83 zdravnikov za zobe in 20 živinskih zdravnikov. Razen teh je bilo 443 živinskih zdravnikov, med temi 302 nameščena, in 16493 babic, med temi 2471 nameščenih. Povprečno pripade v Avstriji 1 zdravnik na 3011 prebivalcev; najbolj ugodne so razmere v Trstu (1 zdravnik na 1168 prebi-
luč jemati toliko intenzivno, temveč je dosti pri-kladnejše jemati več lučij, ki so pa vsaka zase slabejše, menj iutenzivne.
Hočemo li misliti na bolj splošno vpeljavo električne razsvetljave, treba je vso pozornost obračati na to, da dobivamo od jednega električnega stroja več, če tudi bolj slabih lučij, treba je jedno zelo intenzivno luč razdeliti v več slabih, a po vsem zanesljivo svetečih lučij, katerih vsaka sveti sama z&se nezavisno od drugih.
Svetilni plin taki delitvi luči posebno ugaja. Svetilni plin imamo od glavne cevi, skozi katero prihaja iz reservoara, napeljan v tisoče stranskih drobnih cevij po ulicah in stanovališčih, na katerih ga užigamo. Ugasnemo li jedno ali pa stotine posameznih plamenov, gorč vender preostali plameni isto tak6 naprej, kakor poprej.
Dosti menj jednostavua pa je delitev električne luči. Na prvi pogled se da električna luč deliti tak6, da spustimo jeden in isti tok, izvirajoč iz elektičnega stroja zaporedoma skozi več oblo-kovnih svetilnic. A to je neugodno iz več obzirov, prvič izgubiva električni tok tekoč zaporedoma skozi več svetilnic na svojem naponu in jakosti, ker mu Btavi vBaka svetilnica vodilni upon nasproti
valcev), najneugodneje v Galiciji, kjer pride še le na 7188 prebivalcev 1 zdravnik. Med mesti z lastnim statutom ima Inomost največ zdravnikov (1 zdravnik na 419 prebivalcev); med političnimi okraji Riva v Tirolski in Karlovi Vari v Češki (na 1224 prebivalcev 1 zdravnik). Kar se tiče razdelitve babic, spada na 1347 prebivalcev 1 babica. Najbolj ugodne so razmere v Trstu (1 babica na 531 prebivalcev), najneugodneje v Gališki (1 babica na 5250 prebivalcev). V Gališki ima okraj Rudki z 58 857 prebivalci in okraj Turka s 55 955 prebivalci, ravno tako v Dalmaciji okraj MetkoviČ z 10 509 prebivalci samo jedno babico.
Lekarn bilo je 1274. V njih bilo je 1099 asistentov, in sicer 626 z diplomo in 473 brez diplome, in 603 lekarniški učenci. Razmerno največje število lekarn imel je Trst z okolico, Tirolska in Istra, najmanj pa Galicija in Bukovina. Domačih lekarn bilo je 1979, in sicer 58 so jih imele duhovniške družbe, 489 doktorji medicine in 1432 ranocelniki.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Volitveno gibanje je zdaj po vseh pokrajinah v toku, tako da so vseh oči in delovanje obrnjene le na to, da se nihče ne zmeni za druge dogodjaje v notranji politiki. Tudi vnanja politika je zdaj v ozadji, ko se povsodi bije boj za zmago pri sestavi novega državnega zbora.
„Politik“ prinaša članek, v katerem napada dunajske demokrate ter proklamira vsakega kandidata, kateri se izreka za nemški kot državni jezik, kot sovražnika Čehom in vsem Ne-Nemcem, naj uže skuša tak kandidat doseči, kar hoče. Program nemškega državnega jezika bi v prihodnjem državnem zboru provzročil hude boje ter zelo škodoval uspešnemu delovanju. „Pokrok“ izjavlja, naj dado vsi nenemški avstrijski poslanci na taka izzivanja kratek, jasen in odločen odgovor: Preide se brez debate na dnevni red.
Iz Istre dohajejo zel6 povoljna poročila o volitvah volilnih mož; zadnji tabor tržaškega društva „Edinosti“ je baje mnogo pomogel v pro-bujo naroda. Kako živahno je volilno gibanje v Istri, razvida se iz tega, da je na pr. v Buzetu prišlo na volišče 1200 prvotnih volilcev, kateri so volili dva dneva. Izvolitev Vitežiča je gotova; kakor se zdaj kaže, prodrla bosta v Istri dva narodna kandidata.
Tuje dežele.
Glasilo italijanske vlade piše o nalogi italijanskih čet v Afriki tak6-le: „Mi se ne bodemo vojskovali v notranjem Sudanu, a napade, kateri se bodo napravili na nas, bodemo odbili. Osman Digma in Mahdi se bosta iz našega postopanja učila, da bi bilo bolj primerno, z italijanskimi
ter ga slabf. Temu se da sicer pomagati z zel<5 velikimi električni stroji. Največja neprilika pa obstoji v tem, da pri tem jedna luč moti drugo. Ako namreč ugasne iz katerega koli uzroka jedna luč, pretrgana je pot električnemu toku; ugasniti
morajo tudi vse druge.
Najhitrejše in po najkrajšem potu bi se dalo vprašanje o delitvi električne luči tak6 rešiti, da bi vzeli za vsako električno luč poseben električni stroj, ki bi zdnjo potrebnih tokov dajal. A taka rešitev bi bila nepraktična in zel6 draga, kajti električni stroji in njih motorji so dragi, in tudi elektrovodne žice bi stale precčj veliko, ker bi jih bilo mnogo treba.
Pomoček za delitev imamo v tem, da se električni tok, ako mu podajemo dva ali več potov, oziroma elektrovodov, razcepi sam ob sebi v več panog, v katerih je njegova jakost obratno sorazmerna z vodilnim uponom, — jednako, kakor se razdeli tekoča voda v več panog, ako se njena struga razdeli v več stranskih strugic, ki se potem zopet v jedno samo strugo združijo.
Po tem pravilu deli se v tako imenovanih diferencialnih oblokovnih svetilnicah električni tok v dva nejednako jaka dela; moč-
oblastvi skleniti pogodbe, nego se držati trmoglavo vojske, ne da bi imela nadejo, nas s postojank, katere imamo zdaj v svoji oblasti, pregnati. Če bi v Afriki stopili na mesto Angleške in bi jamčili za maritimno nezavisnost Suakima in njegove okolice, ne bodemo niti trenotek se obotavljali, da se posvetimo tej zadevi z vso odločnostjo." Iz tega se pao razvidi, da bi Italija rajši imela Suakim v svojih rokah, nego da bi ga dobila Turčija.
V ponedeljek imela je francoske poslanske zbornice komisija sejo, da se posvetuje, ali naj se obtoži bivši ministerski predsednik Ferry. Pri seji govoril je za obtožbo Riviere. Govornik je zatrjeval, da je Ferry zaukazal telegrafično ne samo pomikanje čet v Lang-Son, marveč tudi pomikanje generala Negrierja proti „vratom“ nebeškega kraljestva. Negrier je sicer opozoril ministra, da J® ta pot nevarna in usodna, Ferry pa je nav*hc temu opominu poslal generalu Negrierju strog ukaz, naj se dalje pomika. Komisija se je potem preložila.
Dnč 1. julija snide se švicarski zvezni zbor v letošnje redno poletinsko zasedanje, in imel bode obravnavati o mnogih važnih predlogah. — Zvezna vojska znaša v tem letu 85 826 dobro iz* vežbanih mož, izmed katerih pripada 70681 m$ pehoti; okolo 100000 mož bode znašala deželna bramba.
V španski poslaniški zbornici odgovoril ;ie minister za vnanje zadeve na neko interpelacij0' da zdanji kabinet ni imel nič opraviti, niti p°‘ srednje niti neposrednje pri pridobitvi pristanišča ob Rudečem morji za Španijo. Potem prečital je protest egiptovske vlade proti vsaki pogodbi, ka' tero bi mogel skleniti špansk komisar z domačimi glavarji na onem obrežji.
Kitajska severozapadna armada zapustila je Lang-Son, in oddelek francoskih čet zašel je to strategično sicer ne prevažno mesto. Na črni reki vrši se umikanje Kitajcev nekoliko bolj polagoma, in to zaradi krajevnih ovir. Francozi zaseli bodo baje uže dnč 23. t. m. Btrategično važni Tham' Quam. Sicer pa se pošiljajo tudi pomožne četo v Tonking, kar jemlje Kitajcem ves pogum. Te P°‘ možne čete pa imajo namen, postopati proti roparjem, kajti Kitajci pričeli so zopet prejšnji svoj obrt, ropajo in prežijo na potovalce ob cestah.
O vjetji kanadskega vstaškega vodje Ri ela se ponatančneje poroča: Trije angleški vojaki na' šli so dn6 15. t. m., ogledavajoči okolico tri milije severno od Batoche, Riela s tremi njegovimi pri' staši, kateri so bili vsi oboroženi. Riel se ni ustavljal, dejal je, da gre v tabor, da se uda. Peljali, so ga v tabor k Middletonu. Riel je zel<5 suhega obraza in slabo oblečen. Ko so ga vjeli, kazal j® veliko bojazni, da ga ne bi ustrelili. Vprašal je pred kako sodišče ga bodo postavili, pred vojaško
nejši ali jačji del kroži skozi svetilnico ter tvori luč, slabejši del pa gre po strani in je prav za prav zgubljen.
(Princip diferencijalne oblokovne svetilnice pojasnjuje govornik na Siemens-Halskejev' svetilnici.)
Najjednostavnejše in najbolj zanesljivo pa so da električna luč deliti s pomočjo žarnic.
Pri poskusih z dinamo-električnim strojen1 smo videli, da električni tok tanke žice segren®* razbeli in konečno morebiti cel6 stali. Vsako ža' reče telo pa postane samosvetlo in daje tem boU intenzivno svetlobo, čim višjo ima temperaturo-Tanke železne žice se dajo sicer prav lahko 15 električnim tokom da žarenja segreti, a daj®^ preslabo svetlobo, ker se uže pri primeroma v\P temperaturi tal6. Hočemo li dobivati svetlobo 0 teles po električnem toku zažarjenih, treba je naJ' prej oskrbeti si tvarino, ki se ali ne tali ali Pa le pri zel6 visoki temperaturi tali. Tako tvari^ je našel Amerikanec Edison, ki je prav za Pr*r oče vseh žarnic, v vegetabilnem oglju. In 81 ^ prireja Edison svojo žarnice na ta način: bambusovih vlaken se izrežejo najprej tank®.. ft povsod jednako debele nitke ter se njim da o 1
ali civilno in izrekel je željo, naj bi ga postavili pred civilno. — Vstaši izgubili so v raznih bitkah proti Middletonu 51 mrtvih in 173 ranjenih.
Dopisi.
Z Gorenjskega, 19. maja. (Izv. dop.) Od vseh stranij dohajejo vam dopisi, v katerih volilci izražajo svoje mnenje, koga nameravajo kot svojega poslanca poslati v državni zbor. Od nas le redkokedaj dobite kako v£st, kako tudi, ker po kmetskih občinah bili smo uže zdavna jedini, da s> bodemo zopet izvolili gosp. grofa Hohen-Wai'ta svojim poslancem. Vse občine izrekle so se soglasno: Pustite nam dozdanjega našega zastopnika g. grofa Hohenwarta. Delovanje g. grofa v državnem zboru v prid Slovencev je tukaj skoro vsakemu volilcu dobro znano. Volili ga bodemo torej vsi jednoglasno.
Kakor pa smo zdaj zvedeli, postavil je centralni volilni odbor v Ljubljani g. grofa tudi kandidatom za mesto ljubljansko. Ker bode gotovo izvoljen v Ljubljani — preostajalo potem nam ne bode druzega nego poiskati si novega kandidata, ko se bode g. grof pri nas odpovedal. In v istini uže zdaj po kmetskih občinah ponuja nekov gospod iz Ljubljane, obetajoč, da bode z vso resnostjo zastopal naše interese. Nam se zdi to prosjačenje za mandat, in sicer tako skrivnostno, nekoliko prenagljeno in sumnjivo. Če bi si kdaj morali izbirati mestu odstopivšega dozdanjega poslanca g. grofa Hohenwarta novega poslanca, pomisliti bodemo pač morali, da odpošljemo v državni zbor odličnega, naobraženega, delavnega, za naše interese vnetega in naše težnje dobro poznajočega moža.
Sicer pa si izvolimo jednoglasno zastopnikom svojim g. grofa Hohenwarta!
Po mestih izvoljen bode zopet dozdanji poslanec g. dr. Poklukar, saj je vsem volilcem znano uspešno delovanje tega gospoda.
Z Notranjskega, 20. maja. (Izv. dop.) Volilna agitacija po naših kmetskih občinah je v po Dolnem razvoji. Volilni agitatorji za Obrezi nasprotnega kandidata dr. Dolenca iz Ljubljane te-“aJO v potu svojega obraza od vasi do vasi ter obetajo ljudem še več kot zlate gradove: Znižal, odpustil se jim bode davek, popravljale in zidale nove ceste in Bog si vedi kaj še vse obetajo volilcem radikalni ti proroki. Se ve da je tu njih manever znan, in le redko kje najde se lehko-verna dušica, katera se pohlevno pusti vjeti v zanjke teh možakov.
Ne bodem na tem mestu primerjal obeh kandidatov, dozdanjega našega zastopnika gosp. A. Obrezo z novonastopivšim radikalcem gosp. dr. Dolencem. Delovanje obeh je znano — ali bolje delovanje slednjega ni nikomur znano, ker se pač
politično resno delujočega še nikdar pokazal ni. Gosp. A. Obreza pa se jepotezal za koristi Notranjske v deželnem in nebrojnokrat v državnem zboru; gosp. Obreza ima tudi znanje z odličnimi državniki, in od teh nam je uže marsikaj izposloval, za kar mu bodemo vedno hvaležni. Nečem na dalje naštevati dobrih lastnostij gosp. Obreze, saj so pač vsakemu Notranjcu predobro znane. Boljšega zastopnika v državnem zboru si pač ne moremo misliti, nego je gosp. Obreza, zatorej izvolimo si gospoda Adolfa Obrezo državnim poslancem !
u Podobna. Te nitke Edison potem v posebnih posodah zogljeni. Take ogljene nitke so zelo trde in netaljive; ako jih v navadnem zraku razžarimo, pa zgorevajo, kakor oglje v oblokovnih
svetilnicah.
Take ojljene nitke se spravijo potem, prižene na dve v steklo zavarjeni debelejši plati-n°vi Žici v majhne steklene, bolj ali manj krog-aste ali hruškam podobne posode, iz katerih se kolikor največ izsesa. dovo^o se skozi ogljeno nitko take žarnice spusti tenj ^ Jftk električni tok, zažari nitka ter daje de,. ,SVe^ejšo luč, čim višjo ima temperaturo; veu-p J® nje svetlivost primeroma z oblokovno lučjo . CeJ majhna, približno tolika, kakor ona treh menov svetilnega plina. (Povedano pojasnjuje 0|nik s poskusi na dveh žarnicah.)
Ker v žarnici ni zraka, ogelj ne more zgo-[eti; preveč jaki tok pa ogelj vender v drobne °sce razprši, ki se potem po steklu razpršijo, er postane svetilnica nerabljiva. Žarnice ne po-rebujejo zel6 močnih tokov, a ti toki morajo imeti velik napo n, ker je vodilni upon teh ogljenih n,tij zel6 velik.
(Dalje prihodnjič.)
Razne vesti.
— (Umor in samomor.) Iz Pešte poroča se o slodočom groznem dogodku. Sodnijski uradnik Ivan Csory ustrelil je svojo devetletno hčerko in je potem še samega sebe usmrtil. Deklico ustrelil je dvakrat v glavo, sebe pa v usta. — Ivan Csory bil je poprej advokat v Gyi5ngyosu, kjer mu je prav dobro šlo. Zaljubil se je tam v mlado judovsko deklico, katere mu njeni stariši niso hoteli dati. Zaradi tega pobegnil jo z njo. Na to udali so se vender njeni stariši in so dovolili, da so poročita, toda pod pogojem, da Gyongy<5s zapusti tor se drugje naseli. Storil jo to in odprl je svojo odvetniško pisarno v Lugosu. Tu pa mu je šlo tako slabo, da je moral advokaturo popustiti ter vstopiti v službo pri sodniji, kjer je dobival mesečne plače 25 gld. S tem se v6 da ni mogel shajati in dobival je pomoči od starišev svoje žone, katere pa ni rad prejemal. Zadnji čas tolažil so jo s tem, da dobi nekje službo podnotarja. Ko pa je prod nekolikimi dnevi v uradnem časniku čital, da je dobil to mesto drugi, polastil so ga je obup in v tem doprinesel je strašno dejanje. On bil jo takoj mrtev, deklica pa je še nekoliko časa živela, da-si dvakrat v glavo zadota. Nesrečnik strelil je tudi za svojo ženo, ki je hotela otroka rešiti, pa je ni zadel.
Domače stvari.
— (Imenovanje.) Pristav gosp. Karol Dejak imenovan je pristavom pri deželni sodniji v Trstu.
— (O g. grofa Hohen w a rta kandidaturi.) Znano je, da želita sebi gorenjsko kmetske občine in mesto ljubljansko g. grofa Hobenvvarta za svojega poslanca v državnem zboru ter da sta si ga oba volilna okraja postavila kandidatom. Na to se nam zdi potrebno opozarjati častito volilce, ki morda no poznajo natanko propisov volilnega reda, da so bodo grof Hohemvart, čo ga bodo res izvolili v obeh volilnih okrajih, potem odločiti imel, kateremu okraju hoče biti poslanoc, in da bode v tom slučaji na vsak način v izpraznjenem okraji šo druga volitev potrebna. Da bi se te naše besedo morda no tolmačile slabo, konstatujemo, da jo vsakemu državljanu v čast, ako je v več okrajih poslancom izvoljen in da gotovo dežela kranjska le svojo dolžnost stori, če g. grofu Hohemvartu to čast izkaže.
— (Vaje vojne mornarice) bodo letos zopet prihodnji mesec. Pri Trstu bo zopet pomorska bitov; končajo so z napadom na puljske trdnjave.
— (Umrl) je dnč 16. t. m. v Gorici Julijan Pel inski, profesor dogmatike na varšavski akadomiji Pokojnik je bil brat nadškofa Pelinskega.
— (O reguliranji vodotokov v Kačni dolini) naznanjamo našim čestitim čitateljem in posebno interesentom v omenjenem kraji, da bi se bilo morale predpoizvedbe za izvršenje tega dela uže tekom toga meseca pričeti, da so so pa z ozirom na veliko dežovanje tega mosoca na mosoc junij odložilo.
— (Trgovci z 1 esom) imeli bodo na Binkoštni ponedeljek (dn<5 25. t. m.) občni shod v Mariboru. Pri tom shodu razgovarjali se bodo o prošnji do vodstva južno žoloznico, naj vpelje znižan tarif za vse vrsto lesa iz Koroško in Štajersko na žolozniških črtah via Pragarsko v Ptuj in na drugih daljo ležečih postajah.
— (Volika vosolica društva »Edinosti" v Trstu) se je ponesla, kakor so jo pričakovalo, ali vso nado bi bila prekosila, da ni doževalo. Udoložilo se jo, kakor poroča „Edinost“, vesolico okolo 2300 oseb, mnogo okoličanov, šo voč mostjanov, med zadnjimi mnogo odličnih oseb, posebno viših uradnikov, potom
predsedništvo veteranskega društva, društva „Austria“, tržaških touristov, kanotirjev, društva „Unione Operaja", zastopstva vseh slovenskih društev tržaških itd., skratka: zastopano je bilo vse, kar je patrijotičnega v Trstu. Kakor jo bilo napovedano, sodelovalo je pri besedi 8 močnih pevskih zborov (nad 300 pevcev in pevkinj). Veteranska godba je ta pot posebno dobro, da izvrstno igrala. Vsa hvala gre g. kapelniku Riederju, ne le za dobro vodstvo, ampak tudi za jako okusno zložena dva potpourri, enega iz samih slovanskih napevov, druzega iz narodnih napevov vseh avstrijskih narodov. Godba je zaigrala „Naproj“, na kar jo nastopil društveni tajnik Dolenec in jo govoril o zvestobi Slovencev do vere, domovine in cesarja, rekel je med drugim, da se v zadnjem času v Trstu močno dela za izneverjenje okoličanov svojemu rodu in stari zvestobi do vere in cesarja; okoličan je Slovan, ali ako se ne da tajiti, da je mesto Trst dobilo prvo kulturo od Rima, da so šo manj tajiti, da so okoličani spremenili skalovje okolo Trsta v rodovitno zemljo, da so oni, razon par tržaških starih družin, najstarejši Tržačani, da torej tudi imajo po naravi in postavi pravico, da v Trstu uživajo vse pravice in ono svoboščine, katere jim jamči avstrijska ustava. Žalostno je, da jim kasneje sem došli tujci te pravice odrekujejo. Trst je bil malo mesto, postal jo veliko, Trst more postati še veči, pa more tudi propasti. Naj postane Trst še mogočnejši ali naj propado, slovenski kmet bode vedno privezan na ono skalo, katera obdaja Trst; mod tem ko bi večina onih, ki danes okoličana zaničuje in mu odreka vsako pravico, Trstu hrbet obrnila, ako bi to mesto propalo. Avstrijski vladarji so Trst povzdignili, ali od neke strani se dobrote povračajo z najgršo nehvaležnostjo, med tem ko je država v tržaških Slovencih vedno imela in bodo imola svoje zveste branitelje, akoprem niso uživali in ne uživajo tistih dobrot, kakor jih uživajo njihovi nasprotniki. V našem presvitlem cesarju, kateri pozna našo zvestobo, pa imamo naj mogočnejšega zaščitnika naših pravic; na njega se obračamo zaupljivo. Govornik je končal svoj govor s trikratnim živioklicem na cesarja Prana Josipa, kateri klic je potem mogočno odmeval iz več tisoč grl po vsem bošketu Ko so so polegli klici, začela jo godba cesarsko himno in z godbo vred je himno polo nad 300 pevcev — v resnici veličasten moment! Zdaj so je začel vršiti program. Pelo so je v obče prav dobro in je bilo to pevsko tekmovanje kaj novega, jako koristnega ter bodo mnogo vplivalo na spopolnjenje petja v Trstu in okolici. Zbor „0 Vidovem* so peli vsi povci skupaj, pridružili so se jim tudi izborni pevci tržaško čitalnice, tako, da je zadnji zbor polo nad 300 pevcev, vtis je bil velikansk. — Omeniti nam je še gosp. Pogačnika. Očaral je občinstvo posebno z Nedvedovim samospevom „Darilo“, klicalo ga je večkrat na oder in dve dični okoličanki sta mu izročili na odru lavorov venec. — Veselica se je torej k ljubu neugodnemu vremenu izvršila sijajno, kar so potrdili tudi italijanski in nemški listi, ki so poslali svoje reporterje, nad 2300 ljudi je bilo navzočih in tudi denarni vspeh je bil zadosti ugoden. Da je bilo lepo prijetno vreme, gotovo bi bilo prišlo še enkrat toliko občinstva. — Veselica je napravila najlepši utis tudi na mnoge odlične gosto in bode torej tudi dobro vplivala na narod in to v jako važnem času.
— (Književnost.) V Krajčevi tiskarni v Novem Mestu izšel je VI. zvezek „ Spisov Krištofa Šmida“. Ta zvezek prinaša v 8° na 146 straneh mično povest: „FerdinandK. Čudapolno življenje mladega španjskega grofiča. Poslovenil P. Plorentin Hrovat. Cena: Mehko vozen 30 kr., trdo 40 kr. in posebno lično v platno 70 kr. Ta povest pripoveduje, kako so rano umrli mlademu grofiču Ferdinandu stariši tor mu zapustili obilo premoženje. Siroto vzame potem njogovo matere prijateljica, žena Ferdinandovega strijca tor ga skrbno vzgojujo s svojimi otroci. Ferdinandov strijc grof Alfonz pa jo bil slab gospodar, v obile dolgovo so je zakopal, nikjer ni mogel voč dobiti denarja — zdaj mu pride v glavo prokleta misel, da ukaže umoriti svojega strijčnika Ferdinanda, da bi tako podedoval njogovo obilo premoženje. Peklensko to nakano odkrije svojemu slugi tor mu naroči umor. Uže jo morilec trikrat zabodel otroka, kar ga obide kes in pri zlodejstvu zasači ga tudi tuj vitez. Neznani vitez odvede otroka, grofiča Ferdinanda, s seboj in ga vzgojuje. Ferdinand vzraste na tujem, ne vedoč za svoje roditelje in svojo
domovino, kajti blagi, tuji vitoz umrl je nenadno in mu ni mogel odkriti skrivnosti. Alfonzov sluga, najeti mo rilec, podal se je pozneje skesan v samostan. Gfrof Alfonz je v istini podedoval vso premoženje, a večno ga ni užival; umrla mu je žena in vsi otroci; pekla ga je grozno vest, V hudi bolezni pokliče duhovnika, in k njemu pride njegov nekdanji sluga, kateremu je naročil umor. Sluga mu povč, da Ferdinand še živi, in kje Grof Alfonzo se skesa svojega zločina, prosi Ferdinanda odpuščanja in mu vrne vse premoženje. Grof Alfonzo se potom priseli k Fordinandovi družini, kjer živi veselo do smrti. Povest osnovana je na podlagi izreka:	„Brez	kreposti	ni	prave srečo na zemlji; brez
vere pa ni prave kreposti." Povest je zel6 mična, polna zanimljivih prizorov in zdravih naukov. Mi jo prav toplo priporočamo, osobito mladini v zabavo in pouk.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu. 4
Budimpešta, 21. maja. V ddlenji zbornici prečital se je kraljevi reskript, s katerim se prvo zasedanje državnega zbora zaključuje ter sklicuje državni zbor k drugemu zasedanju v 25. dan septembra.
London, 21. maja. „Standard“ poroča: Rusija se ne ustavlja samo temu, da bi se Herat utrdil pod angleškim nadzorstvom, marveč zahteva tudi, naj se ne ukrenejo nikake naredbe gledč utrdbe afganske meje. „Daily News“ mgni, da se zadrževanje čet v Aleksandriji ne sme izključivo pripisovati afganskemu vprašanju, saj Egipet sam zahteva dosti previdnosti. — V merodajnih krogih se zatrjuje, da je „Standardovo“ poročilo neosnovano.
Dunaj, 20. maja. Danes zjutraj pobesili so 211etnega črevljarskega pomagača Bednarika, kateri je 27. marcija umoril gospodinjo Wanko. Roparski morilec je pri dvakratnem obisku duhovna Qdbil v^ako. jluiiQyensk_o, pon^oč. Še le ko ga ie oče obiskal, dftl se je pregovoriti.
Gradec, 20. maja. V Kindbergu in Wart bergu je bil včeraj po noči zopet potres.
Berolin, 20. maja. „Nationalzeitung“ poroča, da bode v jutrajŠDjem zveznem svetu predlagala Pruska, da je vlada vojvode Cumberland-skega v Brunšviku z notranjim mirom in varnostjo države nezdružljiva.
London, 20. maja. »Pall Mali Gazette" za-aikava poročilo, da bi bila Rusija zahtevala, naj ima agenta v Kabulu, isto tako: da niso nastale ovire pri razgovarjanji z Rusijo.
London, 20. maja. Indijska vlada poroča, da je afganski emir zel6 pobit vsled ruskih uspehov ter da se pripravlja na najhujše. Abdurrhaman poslal je državni zaklad v Badakašan in je pripravljen, rajši kupiti rusko prijaznost, nego se zanašati na angleško obrambo.
London, 20. maja. Iz Dongole se poroča, da bodo angleške čete v teku tedna pričele zapuščati Sudan.
New-York, 20. maja. Iz San Salvadorja se poroča, da bukne ustaja. Predsednik Zaldivar y Lazo prepustil je vodstvo vladnih poslov Fignerozi ter zapustil deželo. Vojni minister razglasil se je predsednikom in podd se v San Salvador, da napravi zopet mir. ____________
Telegrafično borzno poročilo
z dnfe 21. maja.
gld
Jednotni drž. dolg v bankovcih........................82'36
,	>	>	»	srebru.........................82 70
Zlata renta..........................................
5°/o avstr, renta....................................
Delnice n&rodne banke.................................
Kreditne delnice...........................................vi)
London 10 lir sterling. . . . .  ....................
20 frankovec.........................................
Cekini c. kr......................................... p' 85
100 drž. mark........................................
Uradni glasnik
z dn6 21. maja.
Naprava zemlj. knjig: Pri c. kr. mestni deleg. okr. sodniji v Novem Mestu za davkarsko občino Zagorica; poizvedbe dnč 4. junija.
Eku. zemlj. dražbe: V Črno m 1 j i zemljišče Jos. in Marjete Lakner iz Preriglja (680 gld.) dne 19. junija, IVega
julija in 21. avgusta; — zemljišče Jak. PavliSiča iz Brezij (350 gld.) dne 19. junija, 17. julija in 21. avgusta; — zemljišče Mihe in Marije Šutej z Brezovice (180 gld.) dne 19ega junija, 17. julija in 21. avgusta.
Tiijoi.
D n 6 19. m aj a.
Pri Maliči: Herrmann, Wendekind, Bernlochner, Winter-scholer, Mittler, Retežar, trgovci, z Dunaja. — Sclnveig-hofer, trgovec, iz Brna. — Hoffmann, trgovec, iz Bir-kigla. — Kovacig, zasebnica, s hčerko, iz Št. Lucije.
Pri Slonu: Baron Lederer in Miksch, trgovec, z Dunaja. — Deutsch Ludovik in Jakob, trg. potovalca, in MUnz, fabrikant, iz Gradca. — Petsche, trgovec, iz Starega Trga. — Corenič in Canuchich, trgovca, iz Trsta.
Pri Tavčarji: Krause, trg. potov., z Dunaja. — pl. Mar-kovics Katarina s sestro, iz Ogerske. — Windmaier, mesar, iz Ptuja.
Pri Južnem kolodvoru:	Brauner, trgovec, z Dunaja. —
Janeschitz s sestro, iz Gradca. — Rolaz, zasebnica, iz Celja. — Mihajlovič iz Trsta.
Pri Avstr, carji: Pečjak in Gričar iz Zagreba.
Umrli so:
D n k 19. m a j a. Avgust Jallen, zavarov. uradnik, 29 L, Ključaničarske ulice St. 5, suSica.
Dri e 20. maja. Josip TrampuS, slaščičarjev sin, l'/2l., Stari trg št. 13, jetika. -— Marija Tomažič, gostinja, 84 1., Kravja dolina št. 11, starostno opešanje.
Tržne cene.
V Ljubljani 20. maja. Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 96 kr., domače 6 gld. 98 kr.; rež 5 gld. 53 kr.; ječmen 5 gld. 20 kr.; oves 3 gld. 57 kr.; ajda 5 gld. 53 kr.; proso 5 gld. 85 kr.; tur-šica 5 gld. 60 kr.; 100 kilogramov krompirja 3 gld. 20 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr.
— Goveja mast kilo po 96 kr., salo po 82 kr., špeh po 54 kr., prekajen pa 66 kr., maslo (sirovo) 84 kr., jajce 2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 60 kr., svinjsko 70 kr., drobniško po 38 kr, — Piške po 30 kr., golob 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 78 kr., slame 1 gld. 69 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 20 kr.; mehkih 5 gld.
— kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld.
Meteorologično poročilo.
Cas
opazovanja
Stanjo barometra v mm
Tempo-
ratura
Vetrovi Nebo
j •=. I 7. zjutraj i 734-25 E 2. pop. 733 -23 j g ; 9. zvečer 733-47
4 • 0 i bzv. 16-4 jzpd. sl. 10 0
i ! megla j d. js. ; 0-00 jasno J
Ivan Lapajne v Krškem
je izdal sledeče knjige in knjižice za ljudske šole in učitelje: Praktično metodiko, cena 80 kr., Prvi pouk 60 kr., Fizik o in kemijo 60 kr., Prirodopis 56 kr., Zemljepis 26 kr., Geometrijo 24 kr., Malo fiziko 23 kr., Domovinoslovje 20 kr., Pripovesti iz zgodovine Štajerske 6 kr., Opis krškega okr. glavarstva 30 kr., Zgodovino štajerskih Slovencev 1 gld. 20 kr. — Isti pisatelj ima v zalogi razne pisanke in risanke; mali slovenski zemljevid kranjske dežele z deli sosednih kronovin, cena 1 kr., ter slovensko-nemški zemljevid Avatrijsko-Ogersko, cena 1 kr., iu zemljevid krškega okrajnega glavarstva, cena 5 kr.
(45) 30-11
i	Marijinceljske kapljice
j	za	želodec
j ( izborno učinkujoče sredstvo pri vseh želo dednih bolezaih
prave prodajeti v LJub-"JL	ljani	le lekarni gosp.
G. Piccoli-ja na Dunajski cesti in Josip Svobode na Prešernovem trgu; v Kranji: lekarničar K. Šavnik; v Kameniku: lekarničar J. Močnik; v Ajdovščini :	lekarničar
Mih. Guglielmo; v Novem Mestu: lekar-ničarja: Dom. Rizzoli in Jos. Bergman n; v Gorici: lekarničar An-
_____________________ ton	Leban; v Sežani:
lekarničar F. Ričel; v Radovljici: lekarničar A. Roblek; v Crnomlji: lekarničar Ivan Blažek; v Celji: lekrnč. J. Kupferschmied; v Škofji Loki: lekarničar C. Fabiani.
ledna steklenica z rabilnim navodom velja 35 kr.
Razpošiljavno osredje:	(73)	52-4
Lekarna «pri angelju varuhu*, C.Brady, Kro-meriž (Kremsier).
Ur. Hirich
dobro znani specijalni zdravnik za sifllitiko in kožne bolezni, .ozdravlja po dolgoletnih izkušnjah v nebrojnih slučajih po sijajno skušenem in gotovo učinkujočem navodu	(58)	4
sifilitiko in kožne bolezni
(tudi zastarele), ulesa, bolezni scala in v mehurji, poluoije, možko slabost, ženski tok,
v najkrajši dobi radikalno brez vseh zlih nasledkov in brez oviranja v službovanji. Naslov:
Dunaj, mesto, Karntnerstrasse 5
(prej mnoga leta v Mariahilferstrasse), zdravi od 9. do 4. ure popoludne, a tudi pismeno in (pod molčečnostjo) pošilja zdravila. Honorar primeren.
Zavratnikov
vsake fasone, barve in kakovosti; kakor znano, je
največja zaloga in najceneje nakupovanje
pri	(59)	4
J. C. Hamann-ii
2v£estni trg1.
Pri
Ig. v. Kleinmayr&Fed. Bambergu
■v ILij-u.Tolja-n.1
se dobivajo vedno vse
knjige družbe sv. Mohora
in tudi sledeče knjige :
Abecednik za slovenske ljudske šole. Scs*a" vila A. Razinger in A. Žumer. 20 kr. Abecednik slovensko-nemški. Sestavila A-zinger in A. Žumer. 25 kr.
Brezovnik, šaljivi Slovenec, 60 kr., vezano 70 kr. Celestina J., Aritmetika za nižje gimnazije, I. del, vezana 1 gld. 30 kr.; II. del, vezana 1 gld. 10 kr. Celestina J., Geometrija za nižje gimnazije, I. del, vezana 70 kr.; II. del, vezana 80 kr. Cimperman, Pesni, 60 kr.
Dlmltz A., Habsburžani v deželi kranjskej 1282 do 1882. Slavnosten spis, na svetlo dal kraj\j^‘ deželni odbor. 4 gld.
Filipovič, Kraljevič Marko u nai’odnib pjcsi"a"-90 kr.
Gregorčič, poezije, drugi pomn. natis, l gld. 20 kr., elegantno vezano z zlatim obrezkom 2 gld. Janežič A., Slovensko-nemški slovar. 2 gld. 20 kr., vezan 2 gld. 70 kr.
Jenko Ivan, Pesmi, 1 gld.
Jesenko Janez, Avstrijsko-ogerska monarhija. 7" Domovinoznanstvo za čel rti razred srednjih šol. 45 kr.
Jurčič Josip, Zbrani spisi, I. zvezek 1 gld., II. zvezek 70 kr., III. zvezek 70 kr.; v krasnih platnicah vezan vsak zvezek 50 kr. več.
Kačič-Miošič, Razgovor ugodni naroda slovinsk 1 gld. 20 kr.
Kermavner V., Vadbe v skladnji latinski, vezane 1 gld.
Klalč, Lehrgang der kroatischen Sprache, I., II. Theil sammt Schliissel. 1 gld. 52 kr.
Kroatischer Dolmetscher, 60 kr.
Knjižnica slovenskej mladini:
I. zvezek: Tom&ii Ivan, Dragoljubci, 30 kr.
II. >	»	»	Peter rokodelčič, 86 kr.
III. > Cigler Janez, Sreča v nesreči, 35 kr.
Kobler A., Zgodovina Sorške in Preške fare, 30 kr. Kosec, Krščansko-katoliško nravoslovje, 1 gld. 20 kr. Lavtar L., Občna aritmetika za učiteljišča. Cena vezanej knjigi 1 gld. 20 kr.
Lesar A., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Vezana 1 gld. 20 kr.
M a j ar H., Odkritje Amerike, trdo vezano 1 gld. 60 kr. Padar, Zakon in žena, 40 kr.
Postave in ukazi za kranjsko ljudsko šolstvo. 1 gld. 50 kr.
Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Vezan 85 kr.
Razlag J. R., dr., Pesmarica, 60 kr., vez. 80 kr. Rožek J. A., Latinsko-slovenski slovnik. Vezan 2 gld-70 kr.
Senekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih šol.
vezana 2 gld.
Šmid Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr.
Vraz Stanko, Izabrane pjesme, 1 gld. 80 kr., eleg' v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld. Zapisnik hiš deželnega glavnega mesta ljub' Ijanskcga. Vezan 65 kr.
Zlatorog. Pravljica za mladino. 20 kr.
Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) razločkih pri računih z novo mero in vago. 60 k1,
V naši zalogi smo tudi na svetlo dali slovenske knjige s podobami za mladino, in sicer:	.
Pepelko, Snegulčioo, Trnjevo rožloo {4° vel>K(V po 50 kr. Pravljice o:
Pepelki, Rudeči kapioi in Obutem mao*“ (8° veliko) po 25 kr.
O deželi lenuhov, Snegulčioi, Pritlikovo (Palček) in Robinzonu po 15 ki.
Odgovorni urednik J. Naglič.
Tiskata in nalagata Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.