*i/	mi
> . ' ■11
i v	t* ' t t/ "

■n ■ al
NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Ircdnllkt t« upravnllkl prtutoli. S6S? Mi Lawndala An.
Offka al PsblleaUaat MAT So. UwndaU A t«. Trlrphon« Roekw«U ■
leto-yeae
TUDI STVAMI
argumenti
NISO DRŽALI
ZASTONJ STA SE TRUDILA SENATORJA WALSH IN 1 HEFLIN.	.
J« W JU
M« MU< Jntu*rjr If. HM, M Um »«i-offU. u«W tS* *rt <rf Cmim MtnA I. t It«.
Chieago, IHm torek ll). februarja (Feb. 10)f 1925.
Njune besede se bile glas vpijočega v puščavi.	I
Washington, D. C. — Ko se je šlo za potrditev justičnega tajnika S tona članom najvišjega zveznega sodišča, se je oglasil za besedo tudi senator Walsh iz Mon-tane. Povdarjal je, da se ne more pričakovati da bi nasprotnik stranke, ki je v sedlu, imel nepristransko obravnavo, ako ga odvedejo daleč od njegovega bivališča pred sodišče. Naglafial je, da je Stone povzročil, da senatorja VVheelerja postavijo 2,-600 milj daleč od njegovega bivališča pred sodišče, in sicer v mesto, ki je zelo odvisno od vlade. Walah je odgovarjal na roga-nje upravnega tiska.
Čital je iz zapiskov poizkuse Theodore Roosevelta, ki se je trudil, da pride urednik Delavan Smith iz Indianapolisa pred Sodišče v Diatrikt Kolumbije, ker je Rooseveltu očital, da je pograbil panamski pas. Sodnik Anderson je razsodil, da ne morejo Smitha soditi v Distriktu Kolumbije. Nato je Walsh prečital, kako so časniki komentirali ta dogodek.
Nato je senator Walsti trdil, da nihče v zbornici misli, da bi bil Wheeler kdaj obtožen v Mon-tani, ako bi ne bil začel dregati v justični department. Povedal je, ko je Stone prišel pred kom i te j, v katerem je Wal*b,
M
nanašajo na to zadevo. • Senator Heflin iz Alabame je šel pa malo dalj kot senator Walsh. Heflin je analiziral preteklost Stona, ko je bil odvetnik Morganovega premoŽenja in je
far aiailtag al
Pregled daevaih dogodkov
Amerika.
Glasovi o slepariji v zvezi z jamsko tragedijo v Kentuckyju. Collins je baje še živ.
Privatnim interesom se silno mudi z Muscle Shoalsom.
Bedaki so zastonj pričakovali konca sveta.
Boj v senatu proti pariški pogodbi.
Jugoslavija.
Krvava volifna katnpanja zaključena s svežim prelivanjem krvi.
Po svetu.
Anglija terja Francijo: plačaj dolgove!
Grki dolže rimskega papeža in Mussolinija, da sta pomagala Turkom izgnati patrijarha.
Poljska igralka, ki je ubila svojega zaročenca, da ga reši bolečin, je oproščena v Parizu.
Zatira) to čakali
M konec sveta
ANGEL GABRIJEL SE NI HOTEL PRIKAZATI i
In tako ao morali oatati na tem grešnem a vetu. /
Los Angelca, CaL — Mrs. Margaret W. Rowen je organizirala cerkev adventistov sedmega dneva v Hollywoodu. Nekega dne je naznanila svojim ovčicam, da ji je Bog po angel Gabrijelu sporočil, da bo praV zanesljivo konec sveta dne Šestega februarja letošnjega leta. Njeno sporočilo se je Tiitro razneslo med verniki, m raz- Eni »o trdno verjeli, <L» je vse
nova in s strahom dne šestega februarja. Ampak nekoliko so bili le neverni; kajti nihče izmed teh vernikov nI razdelil svojega premoŽenja med druge ljudi, češ, da po dnevu 6 takrat vzel polkovniku Ownbey-Jtfebruarja tako ničesar ne potrebuje, ker bo konec sveta tega dne.
, Napočil je dan 6. februarja. Vreme je bilo megleno. Prikazati so se imela znamenja na Vzhodu, da naznanijo strašni dan. Verniki se pa niso omenjenega dne samo zbraji v Hollywoodu, ampak tudi drugje, kjer je bilo kaj pristašev tega nauka.
Na rebrih in gričih v Holly-woodu so s težkim srcem čakali, kdaj napoči dne 6. februarja. Gledali so proti vzhodu, kajti znamenja so se imela priku/.ati najprvo na vzhodu. Prišli so veliko preje, kajti med vzhodnim in zapadnim časom je tri ure razlike. Pravi verniki so sa pa zbra li na neki gori blizo San Diega, da vidijo in gledajo, kako kuga, ogenj ln druge nesreče pokonča-vajo svet, nakar nastopijo sedemdnevno vožnjo v nebesa. Na
______ _______potu se seveda ustavijo na raznih
ljudje iz drugihslojev' Kritika [planetih, da dobe potrebno hra-j<- bila sicer trpka in dobra, toda
ju vso lastnino v državi Colora-do, sklicujoč se na star zakon jdržave Delaware, po katerem je moral Ownbey postaviti poroštvo, preden pride pa sodišče. In tako je Ownbey izgubil tožbo, še preden je prišel na sodišče, ker li mogel potožiti visokega poro-, štva. Heflin je citiral iz zgodovine, kako je cesar Friderik Veliki kaznoval svoje višje sodnike, ker fto nekaj takega, kot se je zgodilo Ownbeyju, povzročili nekemu neznatnemu mlinarju.
Senator Heflin je trdil, da človek s takim značajem ne spada ■v najvišje sodišče.
Heflin je nato povdaVjal, da bo zahteval, da odslej-naprej debatirajo o vsakem kSndidatu v višje sodišče, ker se lahko tako izve njegova preteklost.
Končno je vprašal, zakaj so v najvišjem sodišču samo advoka-tje, zakaj bi ne bili v njem tudi
zalegla ni nič.
wmm
Grki MU rimskega papeža za tarHd spor
Atenski listi poročajo, da eta Vatikan in Maaaolini pomaga' Turkom izgnati patri jarha.
Atene, Grčija. 9. febr. — Tu-kajHnji listi so obdolžili rimskega papaža in Italijansko vlado, da m ta na skrivnem pomagala Turčiji izgnati patrijarha pravo-slavne cerkve iz Carigrada. Ita-1 maki poslanik v Angori je ba-J<> nastopal v imenu Vatikana ln Italije. Iz tega razloga grška vla-•la noče vprašati rimskega papeža za posredovanje.
Grška vlada zahteva, da stari V< nizelaa zastopa Grgijo pred liro narodov glade patrijarhata v < Ograde.
»premi rata of
In n i ii» i*" i m
p~Uga providaS f«r Ia sartloa 1103. Act of Ort. S, UIT, autkuriifd aa Juaa 14. ISIS.
$TKV.—NUMBER 34.
ZELO SE JIM MODI Z MUSCLE' SHOALSOM
e	*
2E ZDAJ GOVORE, DA BO PREDLOGA KMALU SPREJETA.
Napravljenih je nekaj izpre-memb ampak te ne pomenijo doati.
'	«	' ' ' ^	'	N
Washington, D. C. — Under-woodova predloga za toddajo Muscle Shoalsa v kiajem privatnim interesom se je vrnila od konferenčnega odbora že v soboto. Zagovorniki privatnega obrata so si svesti, da bo kmalu sprejeta.
Predloga ae nekoliko loči Od riginalne Undenvoodove predloge, ali te izpremene nimajo velike vrednosti, ker ostane fakt, da bo Muscle Shoals oddan privatnim interesom v najem. Neki dodatek določa, da se Muscle Shoals odda lahko v najem tudi Fordu. Za ljudstvo nimajo take določbe vrednosti, ker je za ljudstvo vseeno, ako ima veliko hidro-elek-trično podjetje v. najemu Peter ali Pavel. Privatni interesi gledajo najprvo zase. Ko so določili zase proflt, nato šele pogledajo, in sicer samo pogledajo, ako je za ljudstvo še kaj ostalo.
Z ljudskim denarjepi je bila regulirana reka in zgrajeni so bili jezovi. Zdaj, ko bi podjetje i-melo koristiti ljudstvu, bodo pa od njega imeli dobiček privatni interesi.	.
Zagovorniki predloge govore, da bo kmalu aprejeta. Prijatelji in zagovorniki ljudskih interesov izjavljajo, da pod vzamejo ker je v njih moči, da pre-o spre jem predloge. Predsednik Coolldge je seveda zadovoljen s predlogo.
KRATKA VOJNA PROTI PARIŠKEMU PAKTU
Rebcln^senatorji bodo zahtevali, da ae pakt izroči senatu v ratifikacijo.
Washington, D. 9. febr. — tfeapravni senatorji mobilizirajo svoje sile pod vodstvom Hiram Jehnsona za rasveljavljenje pariške reparacijake pogodbe v kolikor se tiče Združenih držav. J Senatorji ki vidijo v paktu nevarnost, da se Amerika zaplete v evropsko politiko in prepire, smatrajo pariški pakt za pogodbo, ki veže Združene države na versaljsko mirovno pogodbo v kolikor ae tiče reparacij, dasi ao Združene države zavrgle versalj-ako pogodbo. Na temelju tega tolmačenja bodo nespravhl sens-tqr 11 zahtevali, da se pariška pogodba predloži senatu v ratifikacijo; če se to zgodi, bodo napeli vae sile, da bo pogodba zavržena v senatu.
Nespravni senatorji so dobili totformucije, da je bila pariška pogodba dvakrat podpisana od aiheriških delegatov. Po prvem podpisu je bila nekolika izpreme-njena in zopet podpisana. .
Anglija tarjai f FraMlja plačaj!
mmmammmmmm.
Angleška vlada Je poalala note v ;) Pariz s načrtom plačevanja vojnega poeojlla. Francija ne | amedCakatl na nemško odškod-
' nino.
m *
prrcij
BALA SE JE KONCA SVETA.
Is strahu Je Izvršila aamemor.
Shickshinny, Pa. — 53-letna žena Andrej Kortsa (Korca) de slišala od verskoblaznih ljudi, da bo dne 6. februarja konec sveta. 2ena se je prestrašila in omračil se ji je um. Odšla je v gorato in se obesila.
Žena je svarila svojega moža in tri sinove, naj nikar ne odidejo na delo, ampak se naj pripravijo za milenij. Niso jo poslušali, ker niso verjeli v take beda-stoče. Zena se je seveda na ta način pripravila za svoj v nebo-hod, da se je obesils.
Tragični dogodek pokacuje, da bo treba še veliko izobraževalnega dela, preden bo duševna tema odstranjena, ki jo širijo prijatelji in zagovorniki nevede, ker se jim dobro godi, dokler je ljudstvo nevedno.
VREME
< hicago in okolica: V sredo •no in naplo. Severni vetrovi. Solnce izide ob t:*4, zaide ob
. .. .. . T V MU ?
no in da vzamejo Še druge na svoj vlak, ki so bili izbrani, da gredo živi y nebesa.
Milenij je bil določen ob polnoči. Angel Gabrijel pa ni povedal, ali se to zgodi po vzhodnem, srednjezapadnem ali zapadnem času ln tako so bili verniki že veliko ur pred določenim časom na svojem mestu. .
Pripeljalo se je tudi veliko neverjetnih Tomažev v avtih, da vidijo vernike, kako ponižno čakajo na svoj vnebohod. Med temi rsdovedneži so bUi tudi taki. ki so imeli s sabo fotografi*n* a-parate. Približali so se vernikom, da jih fotografirajo, ali verniki so jih nagnali s praznimi kositrnimi Akatljami in drugimi rečmi. Najbrž so bili radovednežem nevoščljivi, da jih gledajo, ko odrinejo v nebesa. Prostor, ns katerem so bUi rsdovedneži, je obsegal pol milje.
Kazalec ns uri se je pomikal počasi naprej. Minila Ja ura za uro, končno je napočila polnoč bil Je tukaj dan 7. februarja 1.1.
Zgodilo ae ni nič. Zdaj so bili var- io se Je že večkrat, da ao ljudi* niki prepričani, da aa pojdejo ^povadovali konec sveta. Taka forki v nebesa in so sa našli. prerokovanja so našla vedno po-
Taka prerokovanja, da bo ko alušna ušesa pri ljudeh, ki velik«

STARI GORSKI LEVI POSTA NEJO NEVARNI.
Seattle, Waah. — Gorskfr lavi niso nevarni ljudem, dokler ao mladi, ker si lahko nalove plena, kolikor hočejo. Kadar postanejo stari, se spremene v nevarno zverjad. ki napade tudi čleveka, da si oteši glad.
Tako sodijo stari lovci, ki poznajo navade te zveri. James Oberg izjavlja, da mu je gorski lev pred pet in trideset leti sledil prav do domače hiše. Oče je u-strelil leva in izkazalo se je, ds je precej star.
Neki drugI gorski lev Ja napadel pred dva in trideset leti otroka. Ustrelili so gorskega leva. Pokazalo se Je. da je star In da v svojem želodcu ni imel dru-gegs kot košček pasu iz usnjs.
Nedavno je gorski lev ubil dečka blizo WenatcheeJa, na vzhodni strani gorovja Cascade. Zvari niso ustrelili, kar je ušla. Ampak lovci sodijo, da ja bila zver stara, ker bi drugače ne napadla dečka.
I Ijondon, 9. febr. Angleška vlada je poslala Franciji noto, v kateri prijazno, toda odločno svetuje Hi rriotovi vladi, kako naj rfranžifa odplačevanje vojnega dolga Angliji. Nota je kratka. Anfleška vlada upa, da pride Herriot ali finančni minister Clo-mentel v London na konferenco, na kateri se izdelajo vse podrobnosti." ,,f
Nota ob kratkem vsebuje sledeče sugestije:
Francija naj prične plačevati vsaj toliko obroke kolikor AngU ja plačuje Združenim državam; Anglija je pfoti temu, da bi pla čevanje Trancoakih dolgov za viselo od prejemanja nemške odškodnine; M nI plačilni obroki morajo biti neodvisni od Daweso-vega načrta reparacij; č«t Francija pokaže dobro voljo plsčanja bo Anglija gledala, da sčasoma olajša butaro nosojll, ki jih je dala Franciji ln drugim zaveznikom. ' .
nemisl
KLIKA DANAfllfJIH RAZMER.
Sodnik ae Je usmilil starčka!
Chicago, III. — 82-letnl Pat Kelly je prišel ns centralno policijsko postajo in je prosil miloščino. Bil je aretiran. Ko je drugi dan prišel pred sodnika Ho-ward Hayeea. ga je a<Mlnik ssmo pogledal In rekel: "Proeti sU.r*
Starček ja pričal prositi aodnl-ks. da ga naj obsodi na deharno globo, da bo lahko Šal v ječo. Sodnik se ga Je usmilil in obsodil ga je na sto dolarjev denarne globe Za slučaj, da ne more plačati denarne globe, mora prebiti devetdeset dni v domu za stare in onemogle v Oak Forestu.
Starček se je sodniku s solzami v očeh zahvalil, da ga Ja po-alal v dom za stare in onemogle.
I tal t o. Junaški psa v Alaakl, Je poginil.
Fairbanks, Aiaaka. ». febr. — I tal to, vodilni pes jate. ki j« vlekla sani. ko Je Gunnar Kasson nosil zdravilo zoper davico v Home pred enim tednom, j« poginil. Zmrznila so mu pljuča.
VOLILNI IZID V JUGOSLAVIJI
Najsrditejša volilna kampanja ▼ Jugoslaviji Je bila izključena s prelivanjem krvi na volilni dan. Terorizem PaŠič-Pribičevičevo vlade Je po prvih poročilih udaril teroriste same. Kadtfeva stranka Je sopet zmagala na Hrvaškem.
Belgrad, Jugoslavija. 9. febr. - Narodni blok, v katerem so združene vladne stranke, je dobil 162 mandatov v vtVrnišnjih volitvah za skupščino. Vseh poslancev je 315. torej ima Paši-Čeva vlada par glaaov večine nad opozicijo. Radlčeva kmečka republikanska stranka ima do zdaj 6H iK)slancev.*
Dunaj, D. febr, — Volilna kampanja v Jugoslaviji, ki je bila najsrditejša in ^najkrvavejša, kar je bilo volilnih kam nanj na Balkanu in južnovzhodni lev centralni Evropi po vojni, je bila zaključena a eve(im prelivanjem krvi na volilni dan. Bili so veliki nemiri in izgredi v Bosni ln po Hrvaškem, toda podrobnosti Še niso znane, kajti vlada v Bo I gradu je uatavila vsa privatna brzojavna in telefonska poročila na volilni dan.
Kakor pa kažejo prva poročila o volilnem izidu, se je belgradska vlada uresala s svojimi pogoni na hrvaško republikanske kmete. Radičevs kmetska republikanska stranka je osvojila Zagreb ln zmagala menda v splošnem po vsi HrvaŠki. RadiČev mandat je prešel v roke dr. Trumblča, Hudičevega zagovornika pred aodi-ščem. Radlčev zet Košutič je tudi izvoljen v.Zagrebu.
V Bel gruda je vladna stranka, to je cadikalska, osvojila tri mandate. PašiČ ln Maksimovič, minister notranjih zu<Jev, sta iz-euljepa.
V Komedija, katero J« igral PašiČ tekom volilne borbe, je naredila zelo slab vtis v Inozemstvu, Volilni plakati, ki kašejo. kako so Nikola Pašlč bori s rdečo komunistično kačo, so bolj podobni plakatu za cirkus kakor za volitve.
ČUDNO.
TODA NEVARNO OROŽJE.
NAAIJ HO TRI ZMRZNJENE.
Janša«. Aiaaka. — Na poštni ladiji, IU jo goni gazoiinski motor. ao našli tri zmrznjane oaebe. Njih telesa so bila pokrita s Ia-dom in snegom. Uaorga Juniorja. ki Je vodil ladijo, pogrešajo še
New York, N. Y. - Polidja je aretirala Elmer Lowesa in pri njem Je policaj Mahoney našel zelo Čudno orožje. Našel je osem palcev dolgo pištolo iz aluminija. Premer cevi je en palsc. Izstrelek je zavit v moder papir in je dolg palec ln pol. Na Izstrelku je zapiaano v nemščini: "Scheln-tod*. To pomeni navidezno mrtev. Pillcija sodi, ds je izstrelek napolnjen s plinom, ki omami žrtev, ko se ratpočl. Omamljanje traja le začasno.
Drugo orožje podobno ročni žarnici. Kakor hitro se pritisne na tajno pero, se to orožje po-daljša na osemnajst palcev in !*, ročne Žarnice se spremeni v nevarno napestnico (boksar).
TIHOTAPCI NE POZNAJO SALE.
Wlndsor, Ost. -r 26-ltftnl Jo-seph Droulllard se je hote! pre-peljati prek reke Detroit v tiho-tapaksm čolnu. Ko je čolfi odrinil od kraja, Je Droulllard na-žgal cigareto, Tihotapec Je pa po-tegnll samokres In je Droultlar-da prisilil, da je zapustil čoln in stopil na veliko ploščo ledu. Tihotapci ao mislili, da je Droulllard dal znamenje« kje se nahajajo tihotapci. Droulllarda je kaaoeje rešila neka druga ladija iz neprl-Jetnega položaja.
BRATA STA HK KREGALA NA NEPRIJETNEM KRAJftf.
Winnlpeg. Ma«. - Hrsta Wil-I lam VVrihett Iz The Paaa in AJez Vermett iz Ifudson Baya sta se videla zadnjikrat lasi spomladi. Uvila sta divjačino zaradi kofcuhovln*. J>ov je bil mm-da dober, kajti kož« »ta peodala v mestu In ai privoščila toliko "močne pijače", da ao oba aretirali. Ko sta'stopila pred soAsiks, sta se spoznala. Sodnik je efcso-dll vsakega na daset dolarjev denarne globa, katero sta brata plačala, nakar sta pa praznovala limiovski sestanek po tolikih me-
a. ;

Kentukijska jamska drena posleja čudne
Veleporota ae bavl s govoricami, da je bilo Colllnaovo ujetje nalašč uprisorjeno. — Reševalne moštvo je prodrlo komaj polovico plasti nad jamo.
Cave City, K>., 9. febr. ~ Daš, ki je začel Utl danes, je prinesel novo veUko oviro reševalnemu delu. Kopanje jamiča Ja vslad dežja zelo otelkočeno.
Cave Clty. KyH 9. febr.--Čud. ne. naravaoat noverjetne vesti se razširjajo po tukajšnjem kraju glede tragedije, ki so odigrava v naturnl jami, v kateri Je Jam-akl raziskovalec Fk>yd Collins u-jetnik Že enajsti dan. Okrajni prsvdnlk J. Levvis Wtlllams je naznanil v nedeljo svečer, da takoj skliče veleporoto, ki bo temeljito preiskala celo stvar. Za-slišane IskIo vse osebe, ki raUlr-JaJo dotlčne govorloe.
Ljudje govore, da je Colllnaovo ujetništvo v jami uprisprjona afera s namenom, da privabi turiste in da se j umi naredi dobra reklama. Obnašanje Colllasovih sorodnikov in ožjih prijateljev sicer Izključuje vsako možnost take sleparije, ali govorjenja je toliko, da Je preiskava potrebna v Interesu Colllnsa samega. Stri ne tudi glas, da Collins nI vaš v jami, pač pa da ja ušel is Jame na Shigl strani skosl nov predor, ki je 1^1 samo njemu znan.
Voditelji reševalnega dela pri Jami rasglašajo vse ta govorlss za abaurdne. Inženirji, ki nadzorujejo kopanje jamiča od vrha navzdol proti točki, kjer mora ležati Collins, Izjavljajo, da delo so bo nadaljevalo toliko časa, dokler ne doaežejo Gollinsa. živega aH mrtvega. Sinoči so mož j«, ki poslušsjo na radio, so-i>et slišali nekakšna znamenja, po katerih skleiiejp, da Je Collins še šiv,
Jamlč je danes globok nekaj čez HO čevljev, torej komaj polovico pota do prodora, v katerem leži ponesrečeni raziskovalce. Kopanje pa postaja redno bolj naporno in nevarno. Neprestano ragbljauje je zrahljalo ka-munlte stene, ki so pričele pokati ln se drebltl, tsko da is treba I »odpirati z močnimi lesenimi stebri. V soboto Je bilo IS dela v-eev bolj #11 manj ranjenih, ko je luidla nanje večja plast kamenja in prati.
Dr. Hazlet*. iz Chicaga Je objavil apel na prostovoljce, ki bo-čejo dati svejo kri za Colllnaa. Potrebna bo transfuzija^ 6$ je mož še količkaj živ. Njegov brat Homer Collins sa Je prvi prijavil. da bo dal kri.
Tragedija Je privabila nebroj Ijiidl Is vseh krajev na llee mesta. V nedeljo ae Je nabralo o-krog 60,000 oseb v bližini Jame. Prišli so v svtomobUlh Izr
njih držav Illinois, Indiana, Weet Vlrgfnia In T<*nnesaee. Gneča Je
bila tako velika, da je moral pod-govemer pojsčatl miiičarske straže, ki so držale ceste odprte. Največ Je navadnih radovedna-žev, potem so cele čete časnikarskih reporterjov. Prihajajo tudi razne verske družbe, ki postav-Ijajo šotora na bližnjih gričih. |w»j«Jo himne in haranklrajo ljudi, morajo rmiliti za ponaars-čenča. Konfuzlja, ki vlada naokoli Jame, je naravnost grozna.
Hedem aavjetakih uradalkav eb-aaJraUi as smrt.
Leningrad, Rualjs, 0. febr. — Sodem sovjetskih uradnikov Je bilo včeraj ou »jenih na smrt radi komisije v državnem trustu usnja. Trije drugi uradniki so bili obsoja*! na zapor od pet do osem let Vsi so MU obtoženi, da so skleaUi pogodbe s privatnimi In ae s um okeristill s
.V i
... . .
svoje n smrtno
PROSVlTA
VST«

|<^|M h flSS u tri

Mrw,briMMiki
FROSV ETA"
-THE ENLIGHTENMENT"
ti ti

N.
J.
UNION LABEL AfPliED FOR
pSjBKJF
KLJUB ZNANOSTI IN IZOBRAZBI . .
_ Id zbrale ho se dhe 6. februirja t L skupile, Id so v strahu in trepetu pričakovale konec sveta, ker jim je histerična ženska natvezUa, da ji Je ^ngel Gabriel razodel, da se dne 6. februarja t L poruši svet, izvoljenci, ki verjamejo v njene čenče, se pa a posebnim vlakom odpeljejo v nebesa.
' Seveda dan je minil brez vsake večje izredne nezgode. Zastonj so verniki čakali, kdaj prične zemlja goreti in se v plamenu zvijajo neverniki, Id niso verjeli njih bedastim trditvam. Prepričali so se lahko, d* jih je njih prerokinja potegnila za nos. Ampak če so bfif verniki tudi prepričani, da so bili grdo nafarbanl, je pa drugo vprašanje. Navihana prorokinja je gotovo našla izgovore, s katerimi je potolažila za blaznico zrele zelote. Ti zeloti bodo ie v bodočnosti videli v nji svojo voditeljico, Id jhn pripravlja sedeže v nebesih.
Dandanes so tole razvite. Na tisoče in tisoče j%bOo tiskanih raznih znanstvenih knjig, Id dokažejo jasno kot beli dan, da so prerokovanja po angelu Gabrijelu ali katerem drugem angelu ali prikazni o koncu sveta izmišljena reč, ki se lahko rodi le v bolnih možganih ali v glavi človeka, ki hoče izrabiti nevero drugih ljudi v svojo korist In kljub temu najdejo navihanci podpornike, Id slepo verjamejo vse, kar taki navihanci čenčajo. To dokazuje, da znanost in veda le nista prodrli v takšnem obsegu med širše ljudske mase, da bi bilo početje takih navihancev takoj
fcalih? Cez petdeset dečkov pod Plača Je od %A2& do H& Ne-trinajstim letom telovadi vsaki nvteni delavci bolj težko dobijo
več
[>.S,ka.
A_t I- _	1..« I.	«
Ia
*•)
Je iele pred kratkim podal v zakonski stan, Je zdrav ia čil, kar ae lahko sodi po nje&ovest jpkli-cu. Tor«*j ai aa duhu tubecfcuk>-zen. No, kako naj bi UkU bil, ko Ja v stroki tako izurjen, da more dati gotove zdravstvene nasvete zoper bolezen, da jih do danes noben spadali* ni dal svojemu klijentu. Zdrava glavica ve, da treba računati na svojo družico, da bi je o prilikf ne prešinil mrzel pot čez čelo. Matematično Ja prevdaril, kako ustvariti iz
razkrito, ko ae rodi, kot navadna sleparija, ki ima namen ladimgš^l a svojim vsi izvabiti denar od nevednih ljudL
koli bom videl in slišat pa a*j bo doafcpjno ali nedostojno. Tk-ko bom postal tittilarcn mož. Drultva v usislbiiil rastejo,
■ I . .1. ■	■«__A m! -9- ■ -»- t|..l.|.___
n a i n eanoai se je početa ocivmno liriti, dvorane ao počele izginjati
in poeta jati pretesne. Vse to Je
celi naselbini, ker pomen ja. da narod strinja s enakimi ideja-
mL
Takih sleparjev, ki so naznanjali konee sveta, se je pojavilo že čedno itevilo v teku stoletij. Vselej se je pokazalo, da so potegnili svoje vernike. Ampak ravnotako zanesljivo so se našli ljudje, ki so verjeli, kadar so se zopet pojavili preroki o koncu sveta, da govore resnica
- ■ < 'i« ■, r&fc*	"i k-	. PrHs
V prejšnjih letih so preroki o koncu sveta našli več
vernikov kot dandUnos. To je zopet dokaz, da sta veda in znanost le nekaj storili za prebujenje ljudskih mas, da far« prisililo zavedne rojake, da ao banje ljudskih mas ne gre tako gladko od rok, kot je bilo
mogoče le pred 10,20 ali pa 100 leti.	na
Ljudje, ki se preživljajo s tem, da drugim ljudem po- svojih sajah opisali velikansko nujajo navadne bajke za resnico, so najbolj razljučeni na P04**60 lssta§®a doma, o kate-Ijudi, ki širijo izobrazlo in prosveto med ljudstvom. Zavedajo se pač, da bodeta veda in znanost le nekega dne tako razširjeni med ljudstvom, da se večina ljudstva ns bo dala farbati in bo znala sama presoditi, kaj ljudstvu škodi, kaj mu koristi, kaj je lat, kaj resnica.
Navihanci In ljudski sleparji se trudijo preprečiti prihod tega dneva.« Njih trud je zastonj, ker je zakon evolucije tak, da se razvija vse v popolnejše oblike in bitja.
'WM tf * 4* *	t 4 *	.	. I
Nekateri zelotje se celo trudijo odpraviti Danrinov nauk o evoluciji na državnih univerzah, češ, d* je škodljiv za Uud«tvo. Darwinov nauk o evoluciji ni Škodljiv ljudstvu, ampak če je komu škodljiv, tedaj škoduje ljudem, ki M radi obdržali ljudstvo v duševni temi, da sam! žive udobno od sadov ljudskega dela. Ti ljudje, katerim je Darwi-nov nauk trn v peti, ne zinejo besede, da bi se moralo strogo nastopiti proti ljudem, ki lafejo in prerokinjo, da bo konec sveta na določen dan, ki ga seveda sami določijo. Taki ljudje so jim Ae celo vleč. Smatrajo jfh za svojt& veznike in podpornike, kateri jim pomsgajo obdrlatf Ijud-stvo v predsodkih, vražah in nevedi
in
»
Čast rojakoas, kateri gojijo čut v svojih srcih za svoj rod!
Naš uniformirani slavosper j* povohal tudi to novico velikanskim peresom svojo Utularno kolono je v^tem oziru pokazal, h del^aklJa kgto ceni svoje
CkUmfan, Mbfr — Kakor je ie mernikoma gnano, imamo kaj telovadno društvo Društvo ai ne versko ne no. temveč samo narodno ia
Posrečilo sa nam Je. da Ja asi načelnik dobil nekoliko boljšede-k> s meeečno plačo od me»ta. Ta koj je brigada "krufaobon t-1? sa* »mrikadiral« naAefra *lo\ enakega občinnkega; odbornika. zakaJUJ'' to dopustil. Torej bodi razjas-4 ' mi 1	■■ '	,	*	I njeno, g*	^
Na človeka, ki misli s svojim razumom, ne napravijo Hit nem odbran na društveni
nasprotniki Darwinove£a nauka, najmanjšega vtisa. Tii * «rtflB občinsko sejo ljudje ne jemljejo za reanico, kar jim natvezijo drugi, am-;£ VuJSBSSSt pak verjamejo le to, kar ae da dokazati in kar jim njih vadnetnu društvu. Dobili smo aa-razum po logičnem razmišljanju pove, da je resnica. Tudi *«*nlka. izvrstnega telovadcarha-Uh ljudi je vedno več, zato je opravičeno upanje, da bolg^P^ifeJ^ zdrava človeška, pamet zmagala nad duševno tamo. iportu. in ker je še in še Vedno
Ako se kljub znanosti in izobrazbi pojavljajo ljudje, ^te^^tote^rLC^^T^^S ki drugim natvezujejo, da bo konec sveta na določen dan in jm je to skrivpost zaupalo btje, ki šivi le v pripovedkah in bajkah, ln najdejo ljudi, ki tako čvekanj* vzamejo za čisto in golo resnico, je ls dokflfcfe bo treba Izvršit i veliko prosvetnega in roki ns bodo našli ljudi,
osebe višje odlično, da odgovarja družabnemu poklicu.
V te namene si Je umiatfl titel. Toda priti do nJega ni tako enostavno, tako lahko. V Avstriji se kupi za drag denar, aH mi smo v Ameriki, v deželi. kjer treba zanj trdo delati. Bistri glsvid pa to ni dalo velikih preglavic, malo povzdigne oči, glavico naštel v pest, pa Jo le ima:
"Delavska Slovenija" mi Je z vsem naklonjena, v nj o bom
nalivnim Deresom. ooo naslovom 'Paprikar', kateri me bo prijel in ta mi bode. sčasoma služil sa izvoljeni titel. Pod
Je naš
odjeL
rKrtflS
da bi ae um črnita do-
B ig£ovem državljan-
g.,
papirju
Ca bo naš narod maaj zavi-■Hfa bo na dosti boljšem, ka. kor Je pa danes. Zaletavajo sa v našo organizac^ob POmislite, nad t ridt?»»-t f :ladih fantov telovadi Miti večere na teden, kaj ni *X*e, da si vzgajaio teie in na. rodni čut, kakor da bi pohajkovali po raznih b^micah in poel-
za dmk In sada j ae sliši, da bodo priče« obratovati še eno prihodnji mesec, ki Jo eedaj »opravlja ta. Tako Je precej deŽsvcev dobilo delo. Ifclo je naporno, zato se delavci pri nJem ve&rat omenjajo, pozimi se še preatane. a ko pride poletje z vročino, pa je bolj triko onemu, kdor ni vsjen vročine. Ce Je kdo rojakov vajen tega dela, lahko pride sam in dobi delo. Kdor je d4a vajen, ga takoj vzamejo na delo. Z delom začnejo ob petih zjutraj in domov gredo, kadar zgotovijo, pozimi gredo le doasov ob devetih.
teden. Pomni t* stariši. da otroci sa tM^ftj poučuje ju ne aamo.te-knadMLtemveč tudi čuta. katerega so marsikateri starti pozabiti vneti Večina tukajšnjih otrok je brezbrižna dp svoje narodnosti aH pa jo še celo zaničuje. Ali morete starši pričakovati od takih otrok, kateri zaničujejo narodnost svojih staršev, da bodo spoštovali" svoje starte in. jim pomagali v starosti T Vidite to, kar dela sokolska organizaciJaT, ^^ „ A ^P^lati mislimo pričeU tudi s slovensko Šolo. Otrod se bodo poučevali v slovenskem pravo-

PS O zgodo\ i m naroda. Tako bodo otrod jeni v duhu, da se ne bodo sramovali svojih staršev — ampak
da jih bodo razumeli in spoštovali.^ ^ * i . ^j^M^m^ Pomislite, kako je to žalostno, da se starši s svojimi lsstnhni otroci ne morejo pošteno in razumljivo pomeniti. Pogovarjajo se med seboj v nekako stovensko-anfleški mešanici, katera Je toliko podobna enemu afi drugemu jeziku kakor kočevska "špraha" nemškemu. Potem ae pa čudimo, mSff nočejo otrod doma ostat
S večerih. Kako vraga bodo do-ostali. ko jim starši sami grenijo In ^akrkavajO srce! Ce »e ne bo vse to popravijo, se bo to kruto maščevalo nad starši Zakaj otrod le toliko ljubijo svoje starše, kolikor jih ti naočljo.
Dopis ee je podaljša) bolj, kot sem leleL Predao pa sklenem, še ^Mgl opozarjam, da oni, ka-
tarim nič mar, naj se ne spod-[ki sta vozila s tovornim avtomo-t&ajo nad našo organizacijo in naj ne ravnjo zoper našega na-
kajti pripetiU bi se znalo, da ne bi sami dobili dela. In le nas mislite v to prisiliti, todi lahko naredi Pripomnil bi še rad, da je naš načelnik ame-riik i »državljan. On je rojen Ameriki, a je bil šel v kraj, ko Je Ml še dete in se je vrnil enajst let star.	~
■Jfasisrl
nji
f^S. — Le tupatam pride kako poročilo is naše naselbine. Dolgo sem čakal, da bi kdo odgovoril na poročilo iz naše naselbine, ki se je tikalo novem-berakih volitev; ker se ni nikdo oglasil, naj jaz nekoliko omenim, da ne bo kdo mislil, da so tukajš-end volili večinoma za _ kakor se je razumelo po-v št 29&. Priporočal bi doda bi drugič bolj natan-poročal ia se tudi podpisal polnim imenom.
Naadbina Yukon ni vdlka, to tudi ni vdlko volilcev, kateri pa SO, so pridni in vedo sa koga oddati glas. To se ni pokazalo samo pri zadnjih volitvah, temveč večkrat, oziroma vselej, kadar ja prišlo na volišče večje število Slovencev. Glasovi oddani pri sadnjih volitvah, ao bili: Za Coolldga 6* socialističnih U FoDetta SS in "Labor" sa U Kolletta Sa. Demokrat In Foatar aU imela skupsj akoro enako itevilo glasov, vsak okoli 40.
Tako ie prinesel.poročilo tukajšnji list M. R. Pri tem se vi-di, kdo ft imel največ glasov, k čemur so tudi pripomogli tukajšnji slovenski volilsi ki se dobro savadajo današnjega položaja. Lahko rečem, da bi bili povsod tako glasovali kakor so v Yuko-bi imeli po četrtem marcu v vladi človeka, ki nekoliko drli aa delavca, kateri drži celi svet •— FV, Medved.
^■umU jaa jl sanizacije enaka uslugo. Tukaj imamo dokaj igralcev s šoco aa mestni pkčilni li^i. f
tudi H
ba in
De Pns, H. 2e dolgo ai bilo poročenega. ka^.» mi imamo tu-kajšnji SJovr|jjt Morda sato ne, ker sam v* preveč saposljeni v tovarni Samo ena Je, sato je -trsba paziti da se nam ns izne-zato mislim^ da nimamo m pisanja, da M ss kdo Slasil v Prosveti
mrJLtr^*^
delo, ker pride drugih dosti, Am-
Sbdf^^pa ^Tuhrdob^
delo vsepovsod,. „ k«" Wo farmarji šli na svoje poljsko delo; tu	dela veliko farmarjev,
na spomlad pa gredo domov. Tudi drugega dda pride več po celi tovarni Plače sc^ražHčne po 41c na uro in Aaprej. Delo je povsod 8-urno.
Draginja pa je vziic malim plačam tudi tu velika. Gre vsO roti* kar zaslužimo. Naj poročam še novice od naga leta do sedaj;
—	Gospa Štorklja se ie oglasila pri družini Antona Šiška in Je pustil* tsVo tis^fgF	da' ga je vsa družina vesela. Po par dnevih pa je bila mati Šiška odpeljana v Spring VaBejr bolnišnico, kjer se je morala podvreči težki operaciji, da so ji zdravniki rešili iivUenje. Tri tedne je bila v bolnišnici, zdaj ae nahaja spet doma pri svoji družini in veselje je prišlo nazaj v hišo.
—	Glad jih je menda prisOfl, da so se pojavili tatovi in so bile okradene štiri družine, dve hrvaški in dve španaki Pokraden jim Je bil denar, ure in prstani Sedaj ni več varno imeti denarja pod streho; saj pri delavcu ga je malo. a še tisti ni varen.
—	Dne 22. Januarja so šli ribiči na lov a trakom in avtomobilom, dva sta šla s tovornim avtomobilom naprej, trije z navadnim avtom pa zadaj. Ker ao mislili da je led dosti močan, ao vozili kar po ledu. Ali naenkrat ae je udri led pod njimi in oba,
Nr.rr-fa	HH
dvoru. Fied l^liie se je I razprava proti strojevodju IvU Puciharju, ki je zakrivil mak ieleznttko nesrečo dne 28 avrZ sta 1924 na dotenjftem koloS ra v Ljubljani. Po neprevid^ je namreč zapeljal premim^ »troj v voz, obložen s hlodi, kij,
bil sunsjttako mSLn^d^i ponesrečil delavec, ki je bil z^ poalen na vozU. Ljubljansko d«.
sS^bmi24* ^	^
Nesreča po neprevidDoati.
rapmJBSŠ^ ISmeetnik v J
bilom, sta zdrznila pod led s tra
^• I	' -- j	n	I> J__
aom vreo. uoa sta utonila, hden ponesrečencev je bil 18 letni sin francoske družine Maller, ki se je baš nameraval poročiti z ndm Poljakinjo prihodnji teden, drugi pa je bil njegov svak, olenjen čez dvajset let ki pa je iskal raz-poroko. Se tisti dan so dobili ponesrečenca izpod ledu in pogreb obeh skupsj je bil 27. januarja. Nesreča je že drugič. Pred dobrim letom sta pa bila naša rojaka John Koe in ioe Paul in povožena do smrti od vlaka. Takrat Je bil ravnotako strašen prizor« — Drugi dan po nesrečnem korftu pod ledom je Mehlčan u-strelfl drugega Mehičana v prsa. Štiri do pet dni ae je boril s smrtjo v Spring Vallejr bolnišnici, prodno Je umri Ubijalec pa je pobegnil, da ga niso dobili U-streljani je proafl, da ni treba
^ , _____ v Gaber.l
jah. je bil v posesti lovske rJ ške, kotero sta rabila skupaj^ | in njegov brat ter sta si jo a,] posojevala po potrebi. Tako je i
ško k brstu. Fant je res šel po. njo, toda v hišni veži se je milo poigral z nevarnim orožjem ig sprožil. Puška je bila po nepr*. i vidnosti nabasana in strel je del njegovo sestro Marijo Zon in sorodnim Marijo Japelj. pm
ouhn, za Katero je v nekaj dneh umrla, Marijo Japdj pa je zadel »tfd v u*» in levo nuno ter jo doretettb.gafl. Oče in Rinjrtaj se morala taftOvarjati pred ljub.
i sodiščem, Id . \o\im, pet dni, pi na tri dni stroge*!
Nesreča. V cebsko javno bok! nfc^ so pripeljali 251etnega J. Goračarja, pos. sina iz Št. Vidi pri Grobelnem, ki je pri nekea padcu, najbrž z drevesa, ae tako težko poškodoval na glavi, da je dne Ift jan. umrl v bolnici. . ' Uarftt v Ljubljani. Albin Ke-Pie, bivM^SMfeik, užitkzr; 85
strežnica, 59 let. — Rozalija Jor. Jevič, godbenikovs hči, 5 me*! cev. — Fran LaOter, kova&ki po-močnik, 21 let — Jakob Jazbec, občinski ubožec, 73 let.
Morilec Kristan pomičen. Janez Kristan, ki je bfl pred ft sensko ljubljansko poroto ob».l jen na smrt na vešalih, ker ji' lanskega poletja umoril Mariji; Zevntkovo pri Skaručini je bfl na pomiloščen mrl in Je bfl že odprav
na Fužinah. Elek* Jtrarna vevške papirnice ns Fati-, pah prične z obratom že teko« letošnjega poletja. Kabel je n». djan do Dunajske ceste
lahko dobivala elek-tudi ljubljanska pod-
je pri
iskati zločinca, samo njega naj rešijo, da bo le on sam potem i nJim obračuniL
-- Prvega februaria Je umrl Adam Kovačevič, rodom Hrvat v zavodu za onemogle. Bfl je vejj let član našega društva št 59 S. N. P. J. in ravno pred boleznijo je postil društvo. Sedaj je u-mrl brez vsega, zapuščen v zavo* du za onemogle. — To je vzgled vsem, kako potrebno Je, da se držimo društva, ker ne vehio, kaj bo jutri. < _ ,
Mislim, da je moje poročilo do-sti dolgo in ne vem. če bodo moje novice koga zanistale ali ne. Jaz rad berem od dragih flaael-bin. Pozdravim čiUtdJem. — Ig.
gibanje proti Davki v clevelandskih šolah.
Federalni otroški urad opisuje učinkovito kampanjo proti davi-d (difteriji), ki Jo izvajajo v de-vdandskih prvih razredih ljudske šole in v otroških vrtdh. v poštev prihajajo le oni otroci ki pnnaAajo pismeno dovoljenje od slrani starišev ali skrbnikov, ds se otrok sme podvreči zdravniški oskrbi proti davici Ta oekrbs ob-stojs iz takosvane 8ehickove pre-izkuAnje, ki ugotavlja, da U Je o-trok dovzeten za davico. in po-«m, ako je dovzeten, mu vcepijo tri doze tak oz v a nega toxin-anti-tozina. kar napravlja otroka ne-t. okušljivega od davke. Dve tretjini izmed 12*00 šolskih otrok sta bili dovsetni sa dsvta* W bOo ni-
nih
Zagreb,
Kro
Vidmar, nv ljubljanski na račun Er-izvabil suknsii sa mo-
ter 50 komadov žep-; ter potem pobegnil t je vse skupaj zzsts-policija gs je h-sledflain izročila sodMtV
Velika goljufi Jas čekom K blagajni centralne
EHkomptne
banka v Zagrebu je tfrišel 21 jan. neki 'gospod ter prezentinJ v izplačilo Ček, izstavljen po osji-ški podružnici omenjene berite Cek se Je glasil aa 260,000 * narjev ter Je bil popolnoms t redu. Vendar Je banka za y*k slučaj hotela tdefonlčno vpral^ ti kaao in kaj Je a čekom. Ko ji gospod čez eno uro priStl sop*t blagajni so mu znesek izpUčsl četudi še niso mogli dobiti t
družnka v Osjeku izjavils. ^ takega čeka ni izdala in ds se Jt brezdvomno
izvršila goljufija Zagrebška policija je tako j pričela z issledovanjem goljufa s do-
8,eui3f Ti^Jani. Amslijs V rtačnik, tobačna dsbvka v pot. 67 let — Mihael Seisš, mitnišfci nadpaznik, 63 let. — Fran Mrak. mizar, 48 let nez Kržič, goatač, «2 let

NATUEALttACUA tekom DECEMBRA.
V decembra lanskega leta jj bilo v vseh Združenih držsrsk naturalisiranlh 12^277 inozem-cev. Na prvem mesto stoji je Poljaki katerih je t«I4 dobOo dr-^avljanake papirje. Za nMlH^ jijo Italijani, potem Nvši niki britanskih deSst m to oni s Ru*ke. Nemčije, Cehoelovak«* Ogrske ia Grška. Novi dn* •
ni roieni v JugoslavOi ae asd^
Kako ji v Carigrad«?

OJNI TAJNIK NA POl
Stanko V urnik
V LET11924
Kur moremo zasledovati umetnostni razvoj, se zdi, da umet-iy*t ie nikoli ni kazala tako diferenciranega lica kakor danes. Zdi se, kakor da je vnajta nacijonal-na in kulturna enota izobrazila lasten stil. Doba, ki bo imela do natega časa j>otrebno zgodovinsko distanco, morda ne bo videla toliko prepadov v evropski u-metnostni sedanjosti kakor jih vidimo mi. vendar js gotovo, da ss kakor v ]>olitiki kaie danes vsepovsod po svetu in v umetnosti tak sspsratizem. Vsak umetnik hoče biti originalen, indivi-duum zaae. Posledice tega so, da ao se specifične diference psihič-
kazale v jarki luči
Izza XVIII. stoletja, ko se je izživela italijanska, prej evrop-
skomerodajna kultura, je prevzela vodstvo evropske umetnosti Francija, ki ga danes dosledno
ie vedno drti. V srednji Evropi p okoli vojne nemiki vpliv tako narastel, da je v času, ko sta Francoz in Nemec trčila na boljšem polju skupaj, zatfjal v njunih umetnostih .prepad kakor med ekspresionizmom in kubiz-mom, med dvema miselnima svetovoma. Do danes se je kontrast omilil in obs stila sta se jela več ali manj skupno, kot kompromis pojavljati v evropski umetnosti, kateri je zlasti na severu od prej ie ostal tretji faktor, ki se trdovratno ie vedno drži povrija impresionizem. Vrhunec individualistično usmerjenega časa se zdi, da je £e za nami. Stili skupno penetrirajo Evropo, vendar je francoski vpliv ie vedno naj jačji. Pariški Jesenski Salon je po-
ne komite ladje raznih enot po- tazal lani kaj pestro sliko. Na
eni strani se js uveljsvljala močna pesnoimpresionistična struja, Id'je šla malo ali nič preko Cour-
betovih, Zezanneovih ali Renoir-jevih pridobitev, na drugI strani pa le vladala struja modernih kubistov in konstruktivistov ter neoklssicistov. Moderni Izza Pi-cessa in Bršcqueja obožujejo In-gresa in ideal Je v linijah, barvi in masah uravnovešena kompozicija in taktična obdelava teles s jKjsebnim ozirom na vrednote objektivne kubične forme, ki se nič več ne dematerializirejo kakor v prvi fazi kubizpia. Tihočitij, ki so se prve čase neskončno vlekla po razstavah kubistov, je vedno manj. Podoba je, da je forma v zmislu modernega lepotnega ideala osvojena in sedaj se jemljejo snovi zoppt iz vsakdanje narave in se ustvarjajo velike kompozicije. Neke vrste romanska kri polje v tej umetnosti in Nemci se zanjo kar ne morejo ogreti, ku-bizem jim ostane cesta ali nesporazum in zelo značilni so bili nedavno v nemikih revijah prepiri, ali je .v kubizmu kaj mistike ali nič . . .
močno impresionističen značaj s nosti in požerstva. Njega se pa-
X _ ■	x 1------ ti	„ nnniAri Miinii'U v! u u t
IZZA KONGRESA
Zgodovinski roman. Spisal dr. Ivan Tavčar.
(Dalje.)
# Prsv zadaj za množicami, skoraj tik tlaka prsd nunsko cerkvijo, Je stala naia znanka iz dnigega poglavja, Topoličakova Marička, ter se prsv živshno rszgovsrjsls s starikasto žensko. Bila Je to pobožna navidez-devica, Komar-Jeva Magdalena, tiste dni sloveča peric^ljubljanskih duhovnikov, mladih in starih. Bolj bistra glsve, ki so nekoliko globlje mislile, so sumničile staro dekle ie drugih poslov, ki s pobož-nostjo niso v nikaki zvezi ter prihajajo le tedaj v poitev, če hočei dobiti zanje odveze pri izpovedi. . -.<	' • •
Marička je perilo raznesla po hliah, po končanih opravilih ps Je tudi hotela iti pred deželni dvorec, da bi si nspasla svojo radovednost.
Ravno pri nunski cerkvi zsčuje sladak glas za sabo: "Kje kaj perei. Marička?" K^ se Je bila obrnila, Je stala pred njo Kpmarjeva Majda, s katero si dosedaj nista bili niti dobro znani, dasi je tudi le-ta stanovale v Kravji dolini. Zavidala js ToMMakovim vsako capico, ki je prihajala pri njih v perilni čebriček. Danes pa se js v Maričko, in predno se je zavedala, kaj se 1 * namerava ž njo, Je fte Majda ujela njeno roko ter Jo krčevito stiskala, prav kakor da se je se-, ila z naj bolj io svojo prijateljico. Se enkrat Je ponovila: "Kje kaj pereš. Marička? Hvala Bogu, dosti Je pranja v teh časih!"
"Ne preveč/ je odgovorila deklica. "Podgo: •lovčani nsm vse pobero."
"Vem, veml NaJpriJetnejie pranje je pač •pri naiih gospodih!" ,
Se predno Je Marička utegnila kaj odgovoriti, js Majda nadaljevsls: "Drugi gospod dvorni kapelan — ona Je rekls 'gol kaplan' — so ml ' zadnjič rektl: 'Ljuba Magdalena, pravftn ti. da spati ne morem, če ne ležim v srajci, katero si tt oprala!"
'Ti imai srečo, Magdalena, pri nas pa včasi le kuhati kaj nimamo!"
"8rečo! In Mariji devici bodi zahvala sanjo! Pomisli, zdaj imamo tudi korarja Grizonlja, po-• prej ga Je imela Strajnarjeva Polona, tisto sitno babliče, ki stanuje za Gradom in ki vsakega čloV^a obere. Pomisli vendar, ie gospodom ko-rarjem ni prizanaiala ta grdoba!"
Komar jeva Majda js gledala predse, kakor da je ravnokar saseval pred njo globok prepad. "Izgubila ga je mojega Grlzončka! Jaz mu . pravita le moj Petrtek! A ni res fletkan? Prav kot igračlca, ki si jo ravnokar iz ikatljlce vzela! Vpe je majhno na njem! Kako se vse prijetno pera!'nJegov* srajčice, njegove spodnje hlačice! OJsAeiur
Tu je Majda sramežljivo gledala kot boginja tilana, če so jo pohotni lovci nago zssaČill v kipeti!	m
"Kdo pa ikofu pere?" je vpraiala Marička
U isto.
"Škofu Gruberju?" je odgovorila Magdalena kislo. "Naj mu perq, kdor hoče!" "Perila ime gotovo na ostajanje!" \ ' "Ga ima, alt gs pa nima! Nekdaj sem njegovi kuharici na trgu neksj namiga vala, da bi tista, ki korarjem pere, prala tudi ikofu. No, odgovorila ml je, da mu pero strežajl, ksr ne dopušča. da bi ženske jemale njegovo perilo v roke. I*hko al mlalii, kako je raztrgano. Da ni * ikof, bi dejala, da je prismojen človek M' "Berač vendar ni!"	e
"E, mila Majda, je! K nam je prtiel za iko-U, dasi sa nismo klicali!" "Ppbolen gospod je!" "Pobožen človek, ki—no—kaj bi govorila! AU moje miall so Uke, da su ti motii!" f "Ni mogoče P
"Reviiče, kako si ie nevedno 1 Nekega dne aem bila v ikofovih hlevih. 1» mi je pravil koči-J al. da Gruber prepotmftto zahaja tam kje gori v neko nemiko mesto C«*a iiče tam gori T Jezusa Krista gotovo ne, saj ga ima doma v ien-klavikem oltarju !N
* Ko je deklteo kruto to očitanje pretresov*-lo, je Magdalena fte dodala: "Je to tak ikof? Kadar deli blagoslov, Človeka niti v oko ne pogleda! Kar tja predse nerga: Če poje maio, nerga. in Če govoru i njim, tudi nerga! 8em nekaj čula, da mu ni vieč, da gospodom korarjem perem. Pa me ne bo Izpodrinil, ker gospodje korarJi tudi ns marajo U nemiks nerga!"
Topoličakova ni vedela kaj odgovoriti. Ona je nadaljevala: To Je nal Anton Alojzij Welf drug mož! Ne fem, čemu gs aMj
ikefs v Ljubljani. Pa Je moral v Trst, kjer naj Lahe boža! Kakor bi rožice sadil, takb maiuje! Papež in cesar sta dostikrat slepa, pa imenujeta ikofa, ki je bolj podoben prekli v fižolu nego mainiku pred oltarjem!"
"Ne vpij tako,". Je zahjtela Maričkal "Morda je kaka nuna pri oknu, pa te sliii!"
"Nune so zdaj v koru," se je odrezala Magdalena, "če so kaj prida! Ga nisi nič videla, saj je bil te dni tukaj, gospod Anton Alojzij? Po Lattermanovem drevoredu.se je izprehajal in grofinja Stubenbergova je hodilate njim. Mari bi bila tega vzela namesto grbastegs grofa! Marička, duhovni gospodje so ubožčki in Bogu je prijetno, ako imamo ženske usmiljenje ž njimi! To usmiljenje se nam bo v nebesih bogato plačevalo! Verjemi, Marička!"
"Kaj mi vse to pripovedujež?" M , . "Nič hudega ne misli! Vem, da so hudi časi za mlada dekleta! Ta kongres nam Je prinesel kraljev in cesarjev, škofov in kardinalov! Visokih gospodov, pa tudi mladih gospodov! Kamor stopil, stopiš na kakega grofa! Vročo kri Imajo, pa tudi denarja dosti! ^am ženskam delajo iz-kuinjave! Pa so tudi pametne izkuinjave. SI že kaj mislila o tem, Marička?" >
"Cemu bi naj na kaj takega mislila? Saj se bom morala tako omožltl!" /
Sedaj se je Komar jeva kar razvnela: "Motiti se čei! V teh časih, ko leži denar v kupih po ljubljanskih ulicah. Mlademu dekletu je treba Humo roko iztegniti! In ti se čei možiti! Koga pa češ vzeti? 8aj se vendar nisi zapredla v kako neumno ljubezen! Povej no, oj ti ljuba šeftica majal"	8
"Poprej je Bergamucev z močvirja," je odgovorila Marička, "malo k nam zahajal. Zadnje čase pa ne sme več v hiio! Prav priden, delaVen človek je! In 4udi pijanec ni l"
Dekle je od srca zdihovalo. v "Na močvirje!" je zakričala Magdalena kot žaba v luži. "Ta bi bila lepa, da bf se naia dekleta iz Kravje doline na barju možila! Od smeha bom počila! Vendar nlmai prazne glavice, ljuba moja!"
"Z Bergamucevlm tako nič ntf Drugega pa moram vzeti!"	*
"Kdo te šili?"	,
"Oče in mati!" "In kdo Je U drugi?"
"Tinti Smoletov itongrajtar! Star je že tudi! A v "novi kaai" v Gosposkih ulicah ima naloženega precej denarja! In radi tega denarja ga moram vzeti!"
"Smoletovega itongrajtar ja!" se je smejala Kcfnarjeva. "Tega soka itongrajtar prejkone ni sam k ognju pristavil. To je maslo gospoda Andreja, da bi te potem kar pri roki imel, tebe in itongrajtarja, tega staregs osla! Mlado*dekle, ženin pa star! Punca, rabi oči, ki ti jih js gospod Bog ustvaril! S takim človekom v zakon! JUjii se v najhujši zimi v Ljubljanico kopat hodim!"
"Precej denarja ima!" je sastokala Marička, "in oče in msti, oba mi prigovarjsta, da naj ga vsamem." Ces nekaj časa js ie pristavila:! "Tuintam ni kaj v lonec dejatl! In Še za sol je komaj pri hiill Denar pa ima!" *
"SI 11 gluha. Mleka? Kolikokrat ti pa naj ie povem, da leži denar po cestah ? Samo Krablje v roko. pa si ga nagrabii, kolikor hočei 1 Že vidim, da ti moram nekaj povedati! Potem dobil pogum. ti revica vseh revic! Malo v stran stopiva, da naju ne'vidi vsak, ki prikolovrati tod mimo!"
Vlekla jo je pod obokani hodnik pri sedanji nunski šoli. Komaj sta bili ondl, kar sakliče Topoličakova : "Ravno prsv, da eva se skrili! Lej ga, tam-le prihaja!"	*
"Kdo?"
' "Moj itongrajtar!"
In res js prlivedral Urban Pintar po oesti tik nunskega vrta s kosturcem na glavi in s ponosom. ki ss mu Je bil od zadnjega pretepa šepet ozdravil od prejšnje visočine. Pri Topoličakovlh je bil tvedel. da je Marička v mestu in da jo dobi prejkone na trgu pred deželnim dvorcem. Odrinil Je tja. Gnala ga je ljubesen. nekaki mllost-ljivs ljubezen, s katero je. kakor je bil sa trdite prepričan, počastil revno dekje. Da bi ga ona ne hotela, o tem ae Urbanu Pintarju Ae sanjalo ni V svojo veljavo zatopljen je kravsal mimo in •sask na hodniku niti opazil ni.
Magdalen« se je zatogotlla: "Ta meh naj bi jemala? TU ki si najlepša izmed vseh kravje-doUnakih deklet!"
^ težko živim P
ie vedno pristnim naturalnorea-lističnim interesom in ekspresiv-no ilustrativno noto; velikega so Nemci v moderno prinesli malo ali nič. kar bi zaplalo po vsej Evropi.
Vsekakor je moderni stil, so moderne kompozicionalne težnje prodrle iz Francije v ostalo Evropo in obrodile zlasti na Ruskem hvaležen, čeprav ne več francoski sad. O ruski umetnosti izza vojne se prav malo čuje, zato je bila mednarodna razstava v Benetkah )ani prav radi Rusov zelo zanimiva. Prvič po vojni so razstavili Rusi kolektivno-reprezen-tativno zunaj in razata'va je dala dobro sliko tamošnjih umetnostnih razmer. Dvoje skupin u-metnikov treba strogo ločiti: skupino ljeningradskega "Mir Iskustva", ki ustvarja za naš o-kus zaostalo, eklektično in Ilustrativno naturalno, da naravnost v duhu XIX. stoletja predmetno Somov, Kustodijev, Golo-vin, Dubuginskij, Ostrumova, Lebedeva ... i df., tej nič podobna skupina moskovskih u-metnikov okrog "Rubnovyiga Valeta", ki je ostro orientirana na zapad in si je osvojila vse pridobitve zapadne moderne izza Pieassa, Derraina in Matissea. To je sintetizirajoča smer, neke vrste ruska specifikacija naturalizma in abstraktnega estecizma. Glavni borci za to smer so i na zapadu priljubljeni znani Jakov-ljev, Cukmin, Radimov, Šuhajev. Izza Kandinskega, ki je že davno ustyaril svoj absolutno brezpredmetni stil, imajo Rusi v Moskvi ie en nov "-izem", ki ga mi v Evropi Še nismo poznali, temu pravijo suprematizem Tatlina, Maleviča itd. Stil je brezpredmeten kakor glasba.
Manj pomembna kakor ti dve veliki razstavi je bila za umetnost leta 1924 dunajska mednarodna razstava, kjer so Francozi in Rusi tvorili kvaliteto kar se tiče naprednosti, da jim je Ko-koschka komaj de mogel stati ob strani. Srednja Evropa se kaže odločno vplivano po Francozih in Rusih, južni njen del pa tiči že globoko v poznem impresionizmu.
Tole je torej umetnost leta 19?4.
Kaj pa pride sedaj ?
Pariiki arhitekt Le Corbussier piše jako značilno v eni izmed pariških revij približno takole: "V primeri z lepotnim idealom gotike ali renesanse pomeni presenečenje našega časa taka lepota, ki temelji zgolj na čistosti forem in na preciznosti izvedbe, ideal je jeklen cilinder z absolutno popolnostjo geometrične definicije. *
S tem je pesniku zadan smrtni udarec.
Kajti pesnik je tako zelo eterično bitje, da ga mora.današnja doba brezpogojno'ubiti. In vendar mi nismo ubili pesnika, on umira sam od sebe, zakaj čas1 nadzemeljskega sanjarenja je m i nul^M^H^^^^H^^M
" 10. FEBRUARJA 199«
T

Iia > afhke razstave SO
a
protinarav-
zl! On ne govori resnice, zlasti če so a, o, y zgoraj zaključeni.
Zelo važen je splošni vtiak pisave. Ako kaže okrogle, mehke, simpatične oblike, imaš opraviti s prijetnim, človekoljubnim, prisrčnim človekom. Ako je pisava oglata,' imaš pred seboj navadno sebičnega. Pazi tudi na za zaključne poteze besed in čric. Človek ostrega jezika in agresivne narave dela kakor bodalo ostre zaključne poteze. Ako je ta značaj v pisavi izražen posebno močno, se pisca izogibaj, ker ž njim ni dobro zobati črešenj. Kdor rad dobro je ln zna ceniti ljubezen, pa piše debelo k&kor z vžigalico in so mu pentlje (zanke) črk polne črnila. So pa še drugU značilni znaki pisav. Treba jih je le poznati.
Najprimernejša temperatura za naše telo. — V našem podnebju ne doseže temperatura v senci nikdar one višine, ki jo vedno ima človeško telo. V zaprtih prostorih se,počutimo najbolje ob temperaturah pod 20 stopinj Cel zija. Ta itevilka je skoraj za 17 stopinj Celzija nižja kakor naša lastna temperatura. Telo vedno izžareva toploto; mnogo pa je izgubi tudi vsied izhlapevanja, ker je' naša koža vlažna in ker zrak vedno sprejema vase vodeno pa-ro.
Na ta način izgubljamo neprestano znatne količine toplote, ki jo moramo nadomeščati s primerno hrano. Dnevno izgubimo skoraj 'tri tisoč toplotnih edinic,' to je toploto, ki jo dobimo, ako požgeipo 600 gramov prvovrstnega premoga. Ako ima koža pod 28 stopinj Celzija, nas že močno zebe, vroče pa nam postaja, ako ima naša koža nad 34 stopinj Celzija. Hrana, gibanje mišic in duševno razpoloženje vplivajo močno na regulacijo temperature. Tehiperatura na površini zemlje se giblje med f60° Jn— 70° C, v našem podnebju pa med f85* C in —22° C. Tem izpre-metnbam temperature se iriora-mo prilagoditi s primemo obleko in avrhi odgovarjajočo uporabo stanovanjskih prostorov.,, -
Porahljene edinice toplote nadomeščamo v telesu s hrano. Ker izgubimo posumi več toplote kakor poleti, bi morala teža našega telesa poleti prav za prav naraščati, pozimi pa se zmanjševati. Navadno pa je ravno narobe, ker imamo poleti manj apetita. Potrebne edinice toplote nam daje zmes približno 100 gramov beljakovine, 50 gramov masti in 600 gramov ogljenih hidratov. Razen temperature pa vpliva na naše telo tudi vlažnost in pritisk zraka. Znano je, kako neugodno
*T>Iiva na organizem vlažna
iaali vlažni čevlji, prepih aliT
jan veter. Naglojiarašeanjel padanje temperature vpliva J različno. Pad^c KnperatuiJ 26 na 16 stopinj Celzija J prenaia, kakor padec od jr, ? stopinj Celzija, f
Vodena para, ki zrak, ima glede našega teli
važno vlogo. Več kakor liter 1 de izgubimo v dbliki p.u, treft no skozi pljuča, dve tretjini J zi kožo,- V vlažnem zraku jj ^lapevanje vode neznatno, J more »rak konsumirati le J pare; zato pa izgublja telol toplote vsled izžarevanja,■ da se začne pojavljati mraz] ko pa je vroče in vlažno, imij neugoden občutek, ker je žmai aano izločevanje znoja. |
Suh zrak zmanjša in pogio| dihanje, vlažen trak pa je poV ča in poplitvi. Najugodnejša I v sobi je 60 odstotkov na igrometru. Toliko vlage najl skuša ohraniti v zakurjenih pi štorih z vodo v plitki pogodi, jo postavimo na zakurjeno pe
tal
8 DNI DO LJUBLJANE
Preko HA VRE — pariikegt ^ Btaniiča s ogromnimi parnlkil loijti
tretjega razreda z umiril, niki in tekočo vodo za 2. 4 ali C oseb, Francoska kuhinja io pijana.
afreneh J&u
19 STATE *8T. NEW Y0RI sli lokalni agentj«. ■
NA PRODAJ JE Moderno urejena farma ob li pi trdi cesti, le par minut do k le in šest milj do mesta. Za <4 no in druga pojasnila pišite n Jaku (
ANDREW PUCH R. 2, Bos 27, Millston, Wii
da skuhaš dobro pi vo, piši po nase produkte.
imame v zalogi slad, hmelj, in tu drage potrebščine. Po in ae prepričajte, is je doma pri 1 kuhani vedao le najbolJU ia H
asm.
Groeerijam, eladčičarjem h v m dajalne Železnine damo primerea d pust pri vetjih naročilih. Pilit« i informacije as t
. frAnk oglar,
•4S1 Soperior Aresue. CleveUai I
/
Pisava in človeški značaj. —
Dr. G. Lomer v Hannovru kramlja v nekem nemškem listu o pisavi tudi takole:
Na Wartburgi je bilo, kakor vemo, kjer je Luther vrgel svoj tintnik za hudičem. Da pa hudič lahko zleze prav v tintnik, ve vsakdo, kdor ima opraviti s tiskarskim črnilom in s rokopisi drugih oseb. Zato je vredno, opozoriti na znake, po katerih se po gotovih veljavnih pravilih spozna hudiča že iz rokopisa sotrud-nikov, tekmecev, prijateljev, sorodnikov in drugih naših ljubih znancev.
Pissvs je psiho-mehanična izrazna kretnja prvega reda. Kdor ae spozna na njene finosti. zanj je pisalsc odprta knjiga, ki jo lahko čita. Pazi predvsem na velikost črk! Kdor je zelo vase zaljubljen. piis orjaške črke. Piaa-va Ludvika XIV. js bila več cm visoka. Malo besed polni celo I" atran. Taki ljudje se ne znajo f prilagoditi, so nenasitni in 6e* B prav imajo v sebi nobleso in veli- B kopoteznost, je težko občevati Ž ■ njimi, ker jim navadno manjka * aamos poznanja.	I
•Normalna pisava mora biti ■ Uhko poševna. Cira bolj js po- ■ končna, tem večje in hladno je ■ samosatajevanje in proračunje- ■ noet ptičeva. Popolnoma pokon- ■ čans piaava izraža: razum vlada. In če faU pisava celo na leve, ft.
OBRT SPADAJOČA DELA.
' t - o L* »X'' ■•ivC' ' " ' ifv« • > • it • " {
Tiikt vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, lefake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih,
VODSTVO TISKARNE APEURA HA ČLANSTVO S. H. P. 1., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI
CENE ZMERNE, UNUSKO DELO PRVE TRSTE.
i
VSA POJASNILA DAJE VODSTVO ti- j SKARNE. Pišite po infomadje na sadov: s. n. P. J. Printerjr, 2657-59 South Lawndale Afenue, , Chicago, m.
TAM SE DOBE NA 2EUO TUDI VSA UST- | MENA POJASNILA.	j
d