Primorski novink Uppo^ Cena 70 lir TRST, nedelja, 1. februarja 1970 Leto XXVI ■ St. 27 (2521) Porod nove vlade v ozračju nasprotij P Stavke uslužbencev mestnih prevozov ZAKLJUČEN BRANDTOV OBISK V PARIZU 0 dobrem mesecu razprav ^ ta kar petih sestankih 'trna vrhu« štirih tajnikov tavega centra vse kaže, Ve dotočno prišlo do odločitvi^.04 86 °^>novi štiristranska Seveda pa zadnja bese-ta izrečena, saj je sedaj oorin 't6V na socialistih, ki se filan *6s*'ai^ v torek, ko bo 121 iemou pSI obravnavalo st«,, kristjanski predlog za se-av° vlade. B^^tvu pa se vprašanje ob-stavi i ° Vlade levega centra za-tazkn? VSe 0(1 socialističnega tj , a v sredini lanskega leto 80 začasno zamašili vladno z enobarvno Rumor-nemokristj ansko vlado, 2j naj bi pripravili pogoje centr^anslco obnovitev levega ^ stranka se v,,,. le do take mere, da nejšj Za naslednja in konkret-iojoim .a raz?ovoro-v z vsem konfm, 111 Pompoznim postop-Vršj ’ k° Predsednik republike ^ian1uZna Posvetovanja itd. at ni,ko Politično pa položaj bil Zi? ^nnj zapleten, kot je r,ac^ notranjih nasprotij in ^ strankami levega centra obet, v VeAji meri notranjosti PSi, V6čjih strank KD in ^ se ti spori pogosto ko j*01 spori med osebami, 113 Primer do ostrih , cattir docela Je vse razčiščeno mi levega centra? tat Con- n^tnistra za delo Do-tasleftttina’ ki ga vsi «dobro cionjrj” ’ali tavlje rečeno reak-Vseh dolže raznih barv, Vseig ^^o^ih pregreh, prerita kofr' .<rair P°Vedano, so delavci 80 zvija, a^ati> s tem da se nl-ho« realne plače, vso očeta^ i razvoja, čemur je po-iisiK-.,, tagi6n0 slekla lanska jSS jesen« z ostrimi "“»k sP°ri hi z bistvenim tega ri°? razdelitvi narod- Ta ^odka.' staio „roces pa se ni ustavil , teh neposredno go- to v ,TTr elementih, temveč tikajjj. Sevanju dosledne sin-talj ^j^otnosti, ko se vedno ^ združitev treh sinili Clsf ^S^tazacdj CGIL, UIL tat^ > ki že sedaj vedno e-kopajo, prerasel goli ta ^indikalni okvir in do-ležj6 ^vomno politično obe-tla' ajjl^^rtaco so z vedno več-ta, jgj stopale delovne množi-v sindikalnih bitkah e svojo enotnost, viso--P zrelosti in organd-. 111 ta) mimo njih ni ta) Jtač sprejemati ključ-talogjJrioditev glede drugih taliti*/: gospodarskih pa tudi Po^JPraSanj. ta boia . strani pa je prišlo 1tavoj g?11 desnice, da bo šel t ^taeje, do bojazni za 111 če 7'radicionalne privilegije No pr°tiudarca, ki ga zazna-^taskih^sevnim obsegom postat) . hi drugih represalij viteiiPlavcem in sindikalnim i^116 tii^v s Prav0 ofenzivo hujj! wska in z ustvarjanjem taevoj , tahenja, da se mora ta dračju se je med vtatra za obnovitev levega ^ ^ stvarila dvojna fronta: in, strani socialdemokrati "»....... ,l||llllllll|l||||l;;|li:illl|llllllliaillll| unija ratificirala o o neširjenju J ^kc oborožitve ^SŠTA- 31- - R“ , svet je včeraj rati- jtaiju Pogodbo o neširjenju tave ^ oborožitve. Načelnik dr- llott, '-eaurno,... -L ___:l-i sucescu je ob tej prilož-“Oval, da pri sklepanju J kritji, ms° upoštevali pripomb lta°dh£.K številnih držav in da in desnica KD, ki zagovarjajo takojšnjo neodložljivo obnovitev štiristranske vlade levega centra in pri tem vztrajajo na strogem omejevanju vladne večine, da se ne bi «okužila» s komunisti, ter zato zelo neradi govore o socialnih in drugih reformah. Po drugi strani pa levica KD in socialisti sicer ne vidijo s preveč dobrim očesom štiristransko vlado (saj bi želeli dvostransko med PSI in KD, tako da bi socialdemokrate izključili), vendar pa nanjo pristajajo s pogojem, da mora imeti jasen politični program socialnih reform, ter predvsem utrjevanje in hranitev tega, kar so delovni ljudje s sindikalno jesenjo že dosegli. Pogajanje med tajniki štirih strank so privedla do kompromisa, ki ga predstavlja končni predlog tajnika KD For-lanija za sestavo nove vlade. Gre za tipični kompromis, ki zajema vse in ničesar ne izključuje. Zajema stališča socialdemokratov in socialistov, omejevanje večine in socialne zahteve, skratka strpa vse v en koš in pušča vse možnosti odprte. Vlada se torej poraja v ozračju notranjih nasprotij, ki jih vsebuje vladna koalicija po svoji vsebini, ko se združujejo heterogene sile s povsem različnimi programi in različnimi cilji. Poraja pa se tudi v ozračju izsiljevanja, saj je prišel vladni voz v slepo ulico, ko socialdemokrati vztrajajo na štdristranski vladi in istočasno groze, da bodo v obratnem primeru umaknili svojo podporo, izsilili ostavko Ru-morja in v kolikor ne ba prišlo do vlade po njihovi želji, izsilili predhodne volitve. Povrh vsega pa se nova vlada poraja tudi v ozračju, ko že čuti vpliv bližnjih pomladanskih upravnih in deželnih volitev, M bodo imele svojstven pomen, saj bodo pokazale resnični odnos sil med PSU in PSI, do katerega je prišlo po združitvi in nato po razkolu. V takem položaju bi zato bilo morda mnogo bolj umestno, da bi pustili do volitev pri življenju enobarvno vlado, ki bi povrh do takrat lahko še rešila nekatera pomembna vprašanja, saj se z vladno krizo in celotnim postopkom pred parlamentom zavre parlamentarno delo za dalj časa. BOGO SAMSA Že dalj časa se vrši ostra sindikalna bitka uslužbencev mestnih prevoznih podjetij, ki zahtevajo, da se obnovi njih delovna pogodba. Ta bitka zavzema širši okvir, saj gre v bistvu tudi za novo prometno politiko v mestih, kjer je prišlo do pravega kaosa v prometu. Stavke uslužbencev mestnega prometa se nadaljujejo, kljub temu da je prišlo na pobudo ministra za delo do prvih razgovorov. Na sliki povorka uslužbencev mestnih prevozov ob vsedržavnem shodu v Rimu Pompidou: iskreno in koristno srečanje V ospredju razgovorov politična in gospodarska vprašanja Evrope PARIZ, 31. — Danes so se nadaljevali razgovori med Zahodno Nemčijo in Francijo. V dopoldanskih urah sta se zahodnonemški kancler Brandt in Pompidou ponovno sestala v Elizeju. Po sestanku, ki sta ga imeli francoska in zahodnonemska delegacija, katerega so se poleg Pompidouja in Brandta udeležili tudi številni ministri z obeh strani, ter po kosilu, ki ga je Brandt priredil najvišjim francoskim predstavnikom, je zahodnonemški predsednik vlade ob 17.45 odpotoval iz Pariza v Bonn. Kot sta izjavila glasnika francoske in zahodnonemske vlade, so bili razgovori plodni in koristni za obe državi. Po sestanku s Pompidoujem in po skupnem sestanku obeh delegacij, je Brandt izjavil, da se po polnoma strinja s Pompidoujem, ki je označil francosko - zahodno nemške razgovore« za iskrene, koristne in polne zaupanja«. Pozneje je glasnik francoske vlade Leo Hamon posredoval časnikarjem izjave Pompidouja po POZORNOST JE USMERJENA NA ZASEDANJE CK PSI Bo Rumor odstopil že v petek? Vlada sprejela številne sklepe Pomemben zakonski predlog o nameščanju delovne sile v kmetijstvu - Olajšave pri carinskem postopku v pristaniščih RIM, 31. — Položaj glede aestave nove vlade se ni spremenil In je vsa pozornost obrnjena na zasedanje CK PSI, ki se bo sestal v torek popoldne. Krožijo najrazličnejše govorice in med drugimi, da se bo skupina Vittorellija, Mance, Bertoldija in Bensija ponovno vrnila v okvir De Martinove struje, kar bi pomenilo, da bi ostala samo levica v stranki, ki bi glasovala proti štiristranski vladi. Centralni komite PSI ima 121 članov: struja De Martina 42, Mancinija 21, Giolittija 9, avtonomistov je 37 in struja Lombardija šteje 13 članov. Sedanja večina temelji na sporazumu med De Martinom, Mancinijem in Gio-littijem in šteje 71 glasov, vendar pa so »avtonomisti«, ki so desnica v stranki, že povedali, da bodo glasovali za sporazum. Vzporedno s tem pa se čujejo tudi s stkani demokristjanske levice kritike na program vlade, ki naj temelji na predlogu For- lanija. Jutrišnji Avanti pa objavlja članek Arfeja, v katerem govori o perečih vprašanjih represalij, s čimer podčrtuje razlike, ki obstajajo med stališči socialistov in socialdemokratov. Razni rimski listi napovedujejo potek vladne krize in tako se čujejo vesti, da bo CK PSI zasedal v torek in prav gotovo vso sredo. V četrtek naj bi bil sestanek vodstva KD, ki bo sprejelo zaključke in na tej osnovi naj bi Rumor že v petek podal ostavko, UIIIIIII|IIIIIIIMIIII>lll>lllll>l>>l>l>>>>l>>l>>ll>>ll>llll>lllllllltllll>llll>IIIIIIIIII,ll,,ll,ll,lllllll,l,,,llllllllll,lll,llllllllllll>IIIIIII,l>lll,lll>l,al>>>lllllllll>l,lllllllll,>,lllll,ll,>II> NIX0N0VE RJAVE NA TISKOVNI KONFERENCI ZDA bodo v kratkem dobavile nov vojni material Izraelu Preprečuje proizvaja-tagi tatari,6;?8 orožja v morebitni »(^taeg^kega orožja in ne nudi ktabslt*® Jamstva proti uporabi ^ vojni. Vendar pa pred-jtaisk(Prvi korak k omejitvi a-^ta duh! P^roževanja ter jo v u tudi ratificirajo. WASHINGTON, 31. — Vprašanje Bližnjega in Daljnega vzhoda ter gospodarsko stanje v ZDA so bile še enkrat glavne teme včerajšnje Nixonove tiskovne konference. Glede ameriških odnosov do Vietnama ni predsednik dejansko povedal nič novega. Po-novil je tolikokrat razvpito mnenje ameriške vlade, da se začrtani program «vietnamizacije» vojne ugodno nadaljuje ter dodal, da bodo ZDA odslej ostreje nastopile, če bo Severni Vietnam še razširjal vojaške posege v Južnem Vietnamu. Že začeti u-mik ameriških čet z azijskega ozemlja je odvisen skratka od u-činka in obsega severnovietnam-skih vojaških operacij, od ugodnega uresničevanja »vietnamiza-dje> vojne in od uspehov pariških mirovnih pogajanj. Na vprašanje, kaj meni o vojaški dejavnosti v Laosu, je predsednik Nixon izjavil, da je treba v Laosu preprečiti vsakršen poskus zrušitve tamkajšnje vlade. Glede stanja na Srednjem vzhodu je ameriški predsednik dejal, da bodo ZDA v teku enega meseca sprejele sklep o dobavi vojaškega materiala Izraelu. Ta u-krep, je dejal Nixon, je koristen in potreben zaradi stalne ogroženosti Izraela od strani arabskih držav in za dosego miru v tem delu sveta. Kar se tiče francoske dobave letal »mdrage« Libiji pa je Nixon poudaril, da ustvarja ta ukrep nova nasprotja med ZDA in Francijo, kljub izboljšanju odnosov med obema državama. Pri obravnavanju gospodarskega stanja v državi je ameriški predsednik priznal nevarnost recesije ter se zato zavezal za izboljšanje davčne in denarne po- litike, ki bi zadržala inflacijo in odvrnila nevarnost recesije. Veliko pozornost časnikarjev je vzbudil načrt postavitve obrambne protiraketne mreže v ZDA. Pri tem pride predvsem v poštev obramba pred kitajskimi raketnimi izstrelki. Če ne bo s Kitajsko mogoče doseči, kljub stalnim poskusom, nobenega sporazuma, je poudaril Nixon, se bo treba pač braniti pred morebitnimi vojnimi napadi Pekinga. 0-bramba z namestitvijo protiraketnih raket je dejansko nepremagljiva, je dodal predsednik, zato bo ta ukrep okrepil zaupanje držav ob Pacifiku. Na tiskovni konferenci je Ni-xon omenil tudi Nigerijo, pri čemer je izjavil, da je Washing-ton poskušal vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi pomagal bi-afrskemu ljudstvu, toda vsa nje- gova pomoč je bila odvisna od zveznih oblasti v Lagosu. Farnesina o protosinhrotronu RIM, 31. — V krogih zunanjega ministrstva se ugotavlja, da je Zahodna Nemčija predlagala odložitev medministrske konference o gradnji protosinhrotrona CERN, ki bi morala biti 28. in 29. januarja v Ženevi in ki bi morala odločati o kraju graditve naprave ter da so na ta predlog pristale vlade Avstrije, Belgije, Francije, Švice in Italije. Italija izraža željo, da ne bo prišlo do nepotrebnega zavlačevanja in da gre samo za kratek premor, ki ne bo škodoval raziskovalnemu programu CERN. s čimer bi se formalno pričela vladna kriza. Na današnji seji je vlada sprejela številne zakonske predloge, ki pa se po večini nanašajo na manj pomembna, med njimi pa tudi za nas neposredno zanimiva lokalna vprašanja. Med širše pomembnimi vprašanji je zakonski predlog o nameščanju delovne sile v kmetijstvu, ki je še zlasti zelo važen na jugu. Donat Cattin je med obrazložitvijo tega zakona dejal, da gre za izvajanje obljube njegovega predhodnika socialističnega ministra za delo Brodolinija, ki jo je izrekel takoj po tragičnih dogodkih v A voh. Zanimiv je tudi zakonski predlog o lastnini in uporabi čolnov ter ladij za šport in zabavo, ki na povsem nov način ureja to vprašanje, tako da se odstranjujejo do sedaj obstoječe birokratske prepreke. Istočasno pa gre tudi za poskus, da se prepreči uporabo tujih in zlasti panamske zastave pri vzdrževanju teh čolnov. Za naše področje je zlasti pomemben osnutek dekreta, ki ga bo izdal minister za finance v zvezi z izvajanjem pooblastilnega zakona od 23. januarja 1968 št. 29. Ta dekret se nanaša na carinske postopke v tranzitnih pristaniščih, ki ga bodo poenostavili v skladu z naglim naraščanjem prometa preko meja. Na predlog ministra za industrijo so sprejeli osnutek dekreta za priznanje »naravne nesreče« v zvezi z neurjem, ki je zajelo novembra 1969 področje pokrajine Trst, Videm, Gorica in Pordenon. Dekret predvideva, da bodo oškodovana industrijska, trgovska in obrtniška podjetja prejela pomoč, ki jo predvidevajo obstoječi zakoni. Na predlog ministra za šolstvo so sprejeli več zakonskih predlogov in med njimi predlog o iz-premembi zakona o maturah. Pri tem gre še vedno za poskusni zakon, ki bo veljal dve leti in torej letos drugo leto. Moro obišče Madžarsko RIM, 31. — Minister za zunanje zadeve Aldo Moro bo obiskal Madžarsko na vabilo tamkajšnjega ministra za zunanje zadeve Janosa Petra. Uradni obisk bo od 9. do 11. februarja. Zunanji minister Moro pa bo 12. in 13. februarja obiskal Bolgarijo na osnovi uradnega vabila bolgarskega zunanjega ministra Ivana BašCeva. BONN, 31. — Jutri bodo v Es-senu podpisali pogodbo o dobavah sovjetskega zemeljskega plina Zahodni Nemčiji. Za sovjetsko stran bo pogodibo podpisal minister za zunanjo trgovino Pa toiičev. današnjem razširjenem sestanku. Francoski predsednik je izjavil: «Kakršna koli bo bodočnost, bodo rešitve popolnoma drugačne, če se bodo Francozi in Nemci ra zumeli. Na to sta mislila tudi kancler Adenauer in general de Gaulle, ko sta podpisala franco sko-nemški sporazum... Sodelovanje med našima dvema državama se more nadaljevati ne samo v našo skupno korist, marveč v korist Evrope in sveta«. Leo Hamon je dejal, da se je zahodnonemški kancler popolnoma strinjal s temi ugotovitvami. Po leg tega pa je Brandt načel tudi vprašanje izbire sedeža protosin hrotrona CERN, pri čemer je pripomnil, da pri porazdelitvi mednarodnih ustanov v raznih državah, «Zahodna Nemčija m mnogo požela«. Predstavnik francoske vlade je dalje povedal, da je francoski zunanji minister Schumann na se Stanku poudaril, da ima lahko vprašanje Berlina osnovno vlogo pri pripravah za sklicanje konfe renče o evropski varnosti, ker je lahko Berlin »simbol napetosti a li pa pomirjenja«. Zahodnonemški zunanji minister Scheel je obravnaval predvsem vprašanje Sredozemlja in dejal, da je Zahodna Nemčija, čeprav ne leži ob tem morju, zainteresirana za to področje kot članica evropske skupnosti. Zahvalil se je Franciji za njeno pomoč pri reševanju nekaterih resnih diplomatskih težav med Bonnom in arabskimi državami po prekinitvi diplomatskih odnosov. Scheel je izrazil svoje zadovoljstvo tudi za stališče francoskega predsednika o vprašanju pooblastil evropskega parlamenta, ko je podčrtal da pri tem ne gre za načelna marveč za finančna vpr..Ian To Pompidoujevo stališče? jeTpo mnenju zahodnonem-škega zunanjega ministra, zelo blizu stališča ostalih članic evropske skupnosti in dokazuje, da Francija ne namerava zavlačevati rešitve tega vprašanja. Francoski minister za finance D’Estaing in zahodnonemški minister za gospodarstvo Schiller sta razpravljala o finančno -^gospodarskih vprašanjih združene Evrope in obeh držav. Poleg tega so danes razpravljali tudi o odnosih z vzhodnimi državami. O tem vprašanju je predstavnik zahodnonemške vlade Rudi von Wechmar izjavil, da zahodnonemška vlada meni, da bo Sovjetska zveza v prihodnjih dneh odgovorila na predlog zahodnih zaveznikov o proučitvi berlinske ga vprašanja, o katerem so govorili tudi na sedanjih francosko-nemških razgovorih. ........................... Uspeh študentovske demonstracije v Milanu Nad 40.000 ljudi v sprevodu in brez incidentov MILAN, 31. — Nad 40.000 študentov, univerzitetnih profesorjev, delavcev, sindikalistov in drugih predstavnikov italijanskih naprednih organizacij se je danes zgrnilo po milanskih ulicah, da bi demonstriralo proti policijskemu preganjanju. Demonstracijo je organiziralo milansko študentovsko gibanje. Z razliko od demonstracije, ki jo je gibanje priredilo 21. januarja, ko je policija napadla demonstrante in je prišlo zato do hudih incidentov, se je današnji sprevod odvijal nemoteno. Za to so poskrbeli v veliki meri tudi študentje sami, ki so že pred začetkom demonstracije delili letake s točnimi navodili. Med drugim je bilo v letaku rečeno, da bodo smatrali za provokatorja vsakogar, ki se ne bo držal teh navodil. Po- ........ Izjava predsednika Tita pred obiskom Zambije BEOGRAD, 31. — Predsednik republike maršal Tito je v svoji izjavi zambijski časopisni agenciji ŽANA izrazil zadovoljstvo, da bo na vabilo predsednika dr. Kennetha Kaunde obiskal Zambijo, s katero veže Jugoslavijo prijatelj stvo, ki je bilo vzpostavljeno za časa borbe za neodvisnost. To prijateljstvo se danes, po besedah Tita, še bolj utrjuje, v vsestran skem sodelovanju obeh držav. Dosledna neodvisna politika obeh držav in velika podobnost pogledov na osnovna mednarodna vpra šanja, odločnost v boju za ohra nitev polne nacionalne neodvisnosti in v odporu proti vsem zu nanjim pritiskom ter vztrajno zavzemanje za enakopravnost v mednarodnih odnosih, enako stališče, da je treba odpraviti kolonializem in rasizem — vse to predstavlja, je izjavil jugoslovanski predsed nik, trdno osnovo za nadaljnji na predek odnosov in še uspešnejše sodelovanje med obema drža vama. Potem ko je poudaril, da Jugoslavija s simpatijami spremlja na pore ljudstva in vlade prijateljske Zambije za napredek dežele in zadovoljstvo, da se bo ponovno srečal s predsednikom Kaudom, je Tito dejal, da bo s predsedni- kom Zambije tudi tokrat izmenjal misli o mnogih pomembnih in aktualnih mednarodnih vprašanjih, o sodelovanju neuvrščenih držav in možnost njihovega še večjega prispevka k izboljšanju mednarodnega položaja in na predku mednarodnih odnosov na svetu. »Razumljivo je — je poudaril Tito na koncu svoje izjave — da bomo z veliko odgovornost jo proučili naše dvostranske odnose in pota za njihovo nadaljevanje ter vsestranski napredek.« Nocoj je odpotoval iz Beograda glavni ravnatelj za politične za deve zunanjega ministrstva Indo nezije dr. Anvvar Sani, ki je na čelu delegacije svoje dežele z zastopniki državnega tajništva za zunanje zadeve izmenjal misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih, posebno o pripravah bodočega sestanka zastQpnikov neuvrščenih držav v Dar Es Salamu in o dvostranskih vprašanjih. Dr. Sani je pri odhodu izjavil novinarjem, da je zelo zadovoljen z razgovo ri, ki so potekali v odprtem in prisrčnem ozračju, da Indonezija daje velik pomen bodočemu se Stanku neuvrščenih v Dar Es Salamu, ter izrazil prepričanje, da bo tudi ta sestanek, kot predhodna dva, uspešen. leg tega je poseben študentovski oddelek skrbel, da ne bi prišlo do posameznih spopadov. Sprevod je krenil s Trga Santo Stefano in se je za nekaj minut ustavil na Trgu San Babile in pred sodnijo, nakar se je razšel pred univerzo. Policija se je pojavila samo na Trgu San Babile, kjer je manjša skupina desničarskih ekstremistov poskušala motiti sprevod. Konferenca komunističnih žena RIM, 31. — Danes se je nadaljevala peta vsedržavna konferenca komunističnih žena, na kateri sodeluje 850 delegatk iz vseh italijanskih pokrajin. V razpravo so posegle številne delegatke ni med njimi posl. Marisa Rodano, članica UDI, in tajnica FGCI Giu-lietta Chiesa. Sovjetska predstavnica, članica deželnega odbora KP SZ iz Leningrada, Kriglova je v svojem pozdravu podčrtala, da so italijanske žene v prvih vrstah borbe za mir, za demokracijo In socializem. Predstavnica jugoslovanskih žena Bjelajac, članica izvršnega odbora Zveze komunistov Hrvatske, pa je ugotovila, da samouprava omogoča ženam, da niso samo simbolično, temveč dejansko prisotne v socialnem in političnem življenju družbe ter istočasno nudi sredstvo proti birokraciji in tehnokratizmu na vseh ravneh oblasti. PREŠEREN ZA 7V.4S Slovenski narod si je med osvobodilnim bojem izbral 8. februar — obletnico Prešernove smrti, za slovenski kulturni praznik. Izbira ni mogla biti drugačna, saj Slovenci od prve polovice prejšnjega stoletja do danes še nismo dobili duhovnega velikana, ki bi presegel veličino Franceta Prešerna — pesnika in vidca. Njegova «Zdrav-ljica» je še vedno program, jasen, čist kot kristal, revolucionarno napreden če hočete, še vedno je vodilo, pa čeprav so svet od takrat, ko jo je zapel, mnogokrat pretresle krvave vojne in revolucije. Za nas izven meja matičnega naroda še posebno! Ali ne čutimo, da smo to mi — «sinovi sloveče matere»? Ali ne velja za nas, pod udarom še vedno mnogih neprija-teljev, da «sovražnike z oblakov, rodu naj našga trešči grom!»? Ali ni, kot da bi pesnik-videc pel nam, prav nam: xEdinost sreča, sprava, k nam naj nazaj se vniejo!»? In še, izpostavljenim skuš-niavam velikosti in blišča drugih, opozorilo: «Ljubezni do-m. ::je noben naj vam ne u-smrti strup!»? In končno: «Zive naj vsi narodi...«, ali ni kot naš klic po enakopravnosti, ali ni kot naše prizadevanje, da bi ob velikih živeli prosti in svobodni in si bili mejaki kot sosedje in ne kot vragi? Ko bi se mi sami in drugi v naši neposredni in bolj oddaljeni bližini ravnali po teh plemenitih besedah plemenitega duha, ali bi mar danes ne bilo drugače kot je? Bi mar morali še trošiti energije za smotre, ki so geniju pred več kot stodvajsetimi leti bili jasni, mnogim danes pa niso? Toda na nas je, da uresničujemo Prešernov program vsaj tam, kjer se nas tiče najbolj neposredno: da je v nas živa pripadnost slovenstvu, da si vračamo v našo posest edinost srečo, spravo, da se ne pustimo zastrupiti v ljubezni do domačije, da iz nas samih prispevamo k skupnim naporom, da bi prepir iz sveta bil pregnan. Bolj bomo v tem dosledni, pošteni, iskreni in bojeviti, bolj bomo bližji Prešernu, bolj ga bomo vredni, bolj bomo v sozvočju z realnostjo, ki nas obdaja in z nalogami, ki jih od nas zahtevata čas in življenjski obstoj. Toda kako bi šele bilo vse drugače, če bi Prešerna poznali in se po njegovem programu ravnali tudi drugi, ne samo mi... A tudi ob tem vprašanju, ki spontano vzbuja vizijo najlepšega, se raje realno povrnimo k sebi, tja, kjer res lahko nekaj naredimo, da vizijo lepšega čimbolj približamo realni perspektivi. Mislim, da se z današnjima proslavama slovenskega kulturnega praznika — teden dni pred uradnim datumom — bolj kot doslej resnično vračamo k sebi. Za proslavo v Trstu smo prvič po 25 letih našli skupno govorico, proslavi v Gorici smo dali z gostovanjem celjskih pevcev poudarek narodne in kulturne povezanosti z matičnim jedrom, s proslavami, ki bodo sledile, bomo dokazovali, da naše ljubezni do domačije ni usmrtil noben strup, že s samim dejstvom, da smo Prešernov dan tudi za mejo spontano osvojili kot slovenski kulturni praznik pa smo izpričali, da nas ob različnih pogledih in nazorih le druži Prešernova sloveča mati. Ob vsem tem smo seveda še daleč od prav vseh postulatov Prešernove «Zdravljice», a smo ji vendarle bližji, kot smo ji gotovo bili pred dvajsetimi leti in morda še pred letom ali dvema. Mislim, da je treba letošnje proslave slovenskega kulturnega praznika uokviriti še drugače. če bi pred 25 leti iz krvi izmučenega in borečega se naroda ne vzcvetela roža svobode, bi danes mogli praznovati Prešernov dan? Tu na tej zemlji, kjer si ljubosumno postavljamo valobrane in se istočasno odpiramo viharjem svetovnih spopadov? Ne, iskreno in pošteno: Ne! Njim hvala, če so najbolj revolucionarno misel velikega Prešerna na najbolj revolucionaren način približali stvarnosti. JOŽE KOREN P n morš^^nevnlk \IZ TRŽAŠKE KRONIKE] Z ZADNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Odgovori župana in odbornikov na razna vprašanja svetovalcev Glede zavrnitve slovenskega priziva na občinsko davčno komisijo, bo župan odgovoril prihodnji petek Kot smo že poročali, )e bila predvčerajšnja seja tržaškega občinskega sveta posvečena v glavnem debati o občanskem proračunu za letošnje leto. Vendar pa so razna odborniki odgovorili na začetku seje na nekatera vprašanja, ki so jih svetovalci nasloviti županu in občinski upravi. župan Spacoini je predvsem sporočil, da bo uprava odgovarjala na vprašanja raznih svetovalcev v zvezi z zavrnitvijo s strani občinske davčne komisije priziva nekega slovenskega tržaškega občana, ker je bil ta napisan v slovenščini, prihodnji petek, župan je pojasnil, da je btl prisiljen odložiti odgovor, ker na predvčerajšnji seji niso bili prisotni nekateri prizadeti svetovalci. Tudi pojutrišnjem bo odsoten eden od prizadetih. Socialdemokratski svetovalec Ce-sare je svoj čas vprašal občinsko upravo, zakaj se pri prirejanju izletov tujih turistov jemlje v poštev le obisk tradicionalnih tržaških spomenikov in zgodovinskih zanimivosti. Oesare meni, da bi bilo treba te turiste seznaniti na primer s srbsko in grško pravoslavno cerkvijo, s cerkvijo sv. Silvestra itd. Podžupan Lonza je pove. dal, da se s prirejanjem teh izle- tov ukvarja pokrajinska turistična ustanova in da je praktično na razpolago premalo časa. da bi se obseg obiskov mogel povečati. Isti svetovalec je zahteval tudi pojasnila v zvezi s potrebo, da se izboljša program kulturnih prireditev v letošnjem letu. Odbornik Mocohi je nato odgovoril na vprašanje svetovalca Pahorja v zvezi s popravilom pločnikov. Svetovalec Pahor se ie z odgovorom le delno zadovol jil ter je pripomnil, da primanjkuje kakih na področju Skoljeta ter sklenila, da bo zgradila drugega, ki bo služil potrebam tega področja, kakor tudi četrti Kolomia. Zato ie že vložila prošnjo za dodelitev državnega prispevka za gradnjo tega vrtca, kakor tudi dveh drugih: v Ul. Flavto In na področju Kiadina Končno naj še omenimo, da ie občinski svet potrdil pet sklepov, ki so jih sprejeli odborniki spričo potrebe nujnega reševanja nekaterih vprašani. Gre za revizijo tarif službe nočnih čuvajev, za nakup 400 delavcev za vzdrževanje in po- raznih aparatov, za razsvetljavo v pravila ulic in pločnikov. Ul. Baiamonti in Ul. I. Svevo ter Demokristjanka Slatti pa je sprožila vprašanje ureditve cest na bregu pri Sv. Ani, kier je stanje šestih ulic zvfc> slabo. Komunistični svetovalec Pahor je prejel od odbornika Paragune pismeno pojasnilo na vprašanje, ki gg je postavil že v oktobru lani glede izgradnje novega otroškega vrt. ca na področju Skoljeta in Kotanje. Odbomištvo za prosveto obvešča sedaj komunističnega svetovalca, da namerava, spričo znižanja izdatkov za gradnjo šolskih poslopij, posvetiti vso svojo skrb krepitvi otroških vrtcev. Občinska uprava je opustila načrt izgradnje otroškega vrtca «Ferrante Aporti« MiMiiiiiimsiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiHiiiiiuiiMiiiiiiMiittiiiii PO ENEM LETU RAZISKOVANJA Mož in žena v zaporu zaradi 22 tatvin za dobavljanje vode na smetišču pri Trebčah. Občinski svet je končno sklepal o nakupu raznega materiala za izgradnjo novega vodovoda. Gre za 12 sklepov, ki jih je pripravila pristojna upravna komisija Acegata. Glasovanie o teh sklepih je balo tajno. Svetovalci so odobrili predložene nakupe. Prihodnja seja občinskega sveta ho v torek. Po več kot enem letu vztrajnega iskanja so agenti javne varnosi.i končno ujeli in zaprli zakonca, ki sta nemoteno opravila 22 tatvin po raznih tržaških uradih in stanova njih. Značilen je bil za njiju »modus operandi*. Običajno je eden od dveh vdrl v prostor po oknu, kjer je bila možna pot po napušču aii polici, nato pa odprl vrata drugemu. Kjer to ni bilo možno, sta udi rala vrata, ne da bi jih pokvarila. Kasneje so agenti ugotovili, da sta imela na razpolago celo vrsto kiju čev in orodja, s katerim sta odpirala vrata in razne omarice. Agenti so začeli preiskavo že decembra 1968, zaradi tatvine v trgu vini z avtomobilskimi deli v Ulici S. Lazzaro, kjer sta odnesla po leg 458.000 lir, zlato namizno uro, zlato pero, prstan vreden skoraj 200.000 lir in nekaj čekovnih kntf-žic. Že naslednji dan je ženska dvignila na banki milijon in pol lir To ji je uspelo, ker je šla na banko, še preden je lastnik trgovine Renato De Manzano odkril tatvino. V banki ji nihče ni posvetil poseb ne pozornosti, da bi jo znal kasneje točno opisati. Približno leto kasneje so agenti uvedli preiskavo v stanovanju zakoncev Barbo, zaradi fotografskega aparata, ki so ga opazili pri mestni zastavljalnici. Mimogrede so v stanovanju našli neobičajno zlato uro. Pritegnila je njihovo pozornost, ker ur take izdelave ni v prodaji, temveč je bil to reklamni predmet tovarne Champion. Bili so na pravi poti. V kratkem so ugotovili, da sta 23-letni Gualtiero Barbo in 24-letna žena Antonietta Ženi, tatova, ki ju že leto dni iščejo. V njunem stanovanju so tudi našli potrdilo zastavljalnice za nekaj u-kradenih predmetov. Odkrili so medtem, da sta zakonca Barbo izvedla tatvino v fotografskem ateljeju De Rota in v stanovanju zobotehnika Vittoria Rosanija, od koder sta odnesla približno milijon vrednosti. Agentom pa ni uspelo, da bi takoj ujeli Barba, ki se je skrival v Bologni. Končno so ga le našli in odvedli na kvesturo, kjer so ga skupaj z ženo zasliševali. Zakonca sta tatvine priznala, mogoče tudi nekaj več, kot so si agenti pričakovali. Skupno sta namreč izvedla 22 tatvin, pri različnih tržaških podjetjih in stanovanjih. Nekatere urade sta »obiskala* celo dvakrat. Ker bi bil seznam predolg, bi omenili samo najzanimivejše tatvine Pri družbi Star na Korzu sta ukradla približno 600.000 lir v gotovini. Pri Založništvu tržaškega tiska v Ulici sv. Frančiška sta odnesla lani spomladi približno 40.000 lir »Obiskala* sta tudi podjetje »Mercantile Import Export* v Ulici Torrebianca, kjer sta povzročila približno 60.000 Ur škode. Vdrla sta v Novinarski krožek na Korzu, kjer sta odnesla nekaj predmetov in 30.000 lir. Zakonca sta vedno delovala skupaj, včasih pa je žena vzela s sabo tudi enoletnega otroka, ki ga ni imela pri kom puščati. Sinoči na trg. zbornici Toros podelil nagrade natečaja udeležencem za varnost na delu V prisotnosti najvišjih predstavni kov krajevnih oblasti je podtajnik na ministrstvu za delo Toros sinoči na trgovinski zbornici razdelil med udeležence 2. natečaja za var nost na delu predvidene nagrade Nagradnega tekmovanja, ki sta ga priredila ustanova ENPI in Inšpektorat za delo, se je udeležilo 29 gradbenih podjetij iz tržaške oo-kraiine s skupnim številom 600 ra poslenjh delavcev. Podtajnik To ros je nagradil 100 delavcev, 6 delovodij in 5 podjetij: Societa Edi-le Adriatica, Delta SpA, Vaimestii & Franco, F.lli Rumor in Marini-Colonna. V priložnostnem govoru je podtajnik poudaril nujnost uvedbe večje humanizacije v razna delovna področja, predvsem pa v gradbeništvo ter je v zvezi s to zadnjo dejavnostjo navedel, da so najpo-gostnejše nesreče na gradbiščih pa dec z odra (60 odsto), drugo mesto pa zavzema smrt zaradi električne ga toka. Družba iz Palerma zahteva četrtino vrednosti Cavtata PALERMO, 1. — Družba »Aliče*. ki upravlja vlačilec «Alycus», ki je privlekel v palermsko pristanišče ladjo »Cavtat*, je zahtevala in tudi dosegla sodno zaplembo jugoslovanske ladje. Družba zahteva četrtino vrednosti ladje, ki jo cenijo pribUžno 1 milijardo Ur. V Palermo so prispeU jugoslovanski generalni konzul iz Rima, namestnik direktorja »Atlantske plovidbe* in njen pravni zastopnik. Vsi bodo skušah dobiti od državnega pravdništva dovoljenje za razgovor s člani posadke. Po razgovoru bodo sklenili, če je umestno prijaviti se proti kapitanu Petru Morettiju kot zasebna stranka. Po njihovem mnenju je treba namreč tihotapsko delovanje pripisati izključno pobudi poveljnika ladje. Teheranu v Iranu so snežni plazovi, ki so padli na avtocesto zakopali pod seboj nekaj avtobusov, druga vozila pa so zaradi plazov zdrknila v prepade ob cestišču. Plazovi so pokopali pod seboj 36 oseb, 250 oseb je reševalnim skupinam uspelo rešiti, vendar je še 400 oseb izoUranih Zaradi nezakonitega izvrševu)1 novinarskega poklica V Vidmu oproščeni uredniki dnevnika «Friuli S«ra» VIDEM, 31. - Včeraj je ^ Vidmu sodna obravnava proti o4 vornemu uredniku dnevnika ^ Sera* Alvisu de Jesu in proti1' govim sodelavcem Giuseppu Bi*** relliju, Brunu Fabrettiju in ^ francu Elleru. Slednji trije * morali zagovarjati pred obtožb0' so nezakonito izvrševali delo klicnega novinarja, odgovorne^ rednika pa so obtožili soudet® pri isti kršitvi. Videmski pretor je oprostil f' brettija in Ellera s formulo, nista izvršila dejanja, De Je3* Bucciarellija pa zaradi po®80? nja dokazov. "......................................«>•'■<■.................................mo......n,,,,.......,..mi...................................n.........o...,,.......,,................... V GENOVI » PRISOTNOSTI MINISTRA ZA TRG. MORNARICO ^ ^ (| #b,#žbj Odprt mednarodni navtični salon Nad 800 razstavljavcev iz 19 držav GENOVA, 31. — Nocoj je minister za trgovinsko mornarico Vit-torino Colombo odprl deveti mednarodni navtični salon. Razstave se udeležuje nad 800 podjetij iz 19 držav, ki so razstavili 1200 čolnov različnih vrst. V paviljonu C so razstavljeni največji čolni, nad 20 metrov dolge jahte, katerih vrednost presega sto milijonov lir. V drugem paviljonu so razstavili čolne na jadra, medtem ko s-> občinstvu na vpogled v športni pnlpči, ki so jo spremeniU v razstavni paviljon, razni čolni na vesla in motorni čolni. Poleg tega razstavlia-io motorje za posamezne čolne in pritikline Razstavo si je že v jutranjih u-rah ogv^aio prpcrišnje število 1 iu-di. m°dtem ko je bila otvoritev šele pozno, ker so čakali ministra, ki je bil v jutranjih urah na seji zaradi nevihte nepričakovano prevrnila. Ladja je odplula iz nekega mesta ob arabski obali in je plula po Perzijskem zalivu. Nedaleč od Romana Midollinija KAIRO, 31. — Dnevnik »Al A-bram* v Kairu danes piše, da Romano Midollini. italijanski glasbenik, ki so ga obtožili vohunstva še ni bil obsojen, ampak da bodo obsodbo izrekli v ponedeljek, časopis prvič piše o Romanu Middoli-niju in pojasnjuje, da so Italijana obtožili med preiskavo, časopis tudi dodaja, da so italijanska glasbenika aretirali z nekim Libanoncem, Habibom Salmounom, sinom libanonskega finančnika, ki živi - v pristanišča Bandar Abbas v južnem Johannesburgu, medtem ko je sli-Iranu jo je zajel vihar. Samo trije kal egipčanske vojne ladje v alek-potmki so se rešili, medtem ko so sandrijskem pristanišču. Oba so ob-do sedaj potegnUi iz morja le tri : tožili, da sta slikala PO PISANJU SOVJETSKEGA SINDIKALNEGA GLASILA Stroga zaporna kazen nepoštenima prodajalkami V Rostovu so odkrili tolpo tatov in organizi' rano mrežo razpečevalcev ukradenega blaga trupla. PRVIČ PO 30 LETIH V madridskem dnevniku oglas za izlet v vzhodne države iiiiiimnaiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiHMiiiiuiiuiiimiiiiininiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiimiiMinittiniimuiiiiiiiiiiiii IZ TRŽAŠKIH SODNI« DVORAN Proces proti Savoraniju se bo nadaljeval v četrtek Sodni zdravnik mora ugotoviti posledice, ki jih je moški prizadejal pri davljenju žene - Pred kaz. sodiščem primer smrtne nesreče MADRID, 31. — Pod naslovom «Splošni potovalni program* objavlja znana španska potovalna agencija «Melia» danes v nekem dnevniku oglas o turističnih izletih po ministrskega sveta. Na tei se.ii. so 1 državah evropskega Vzhoda. To se tudi razpravljali in potrdili »mali je zgodilo prvič po 30. letih. pomorski zakonik*, s katerim upa jo, da bodo pospešili razvoj te panoge, ki ima vedno več pristašev. Nič novega na včerajšnjem drugem delu razprave pred porotnim sodiščem proti mlademu Giuliu Savoraniju, ki je bil obtožen poskusa umora lastne žene Lucie Savorani. Kot smo že poročali v včerajšnji številki, je Savoranijev branilec odv. Annoscia zahteval od porotnikov pričevanje sodnega zdravnka dr. Ni-colina, ki naj bi ugotovil dejanske posledice, ki jih je Savorani prizadel pri davljenju svoje žene. Porotniki so ugodili njegovi prošnji in včeraj poklicali na pričevanje dr. Nicolina, ki pa je po prisegi zahteval od predsednika sodišča dr. Corsija vsaj štiri dni časa za ugotovitev branilčevih zahtev, nikar Federici) pa se je moral zagovarjati 26-letni študent Leopoldo Santoro iz Ul. F. Severo, ki je bil obtožen, da je 6. decembra predlanskim nenamerno povzročil smrt domačinke Marije Prani, tedaj 56-letne gospodinje od Banov št. 57. Do prometne nezgode je prišlo v poznih popoldanskih urah, ko je bila Prunijeva namenjena domov. Ko je prispela do »trbiške* ceste v bližini viadukta pri Banih je, misleč da jo bodo šoferji že videli, mirno prečkala cesto. Prav tedaj pa je privozil s svojim avtom «850 spider* (TS 105546) omenjeni Santoro, namenjen proti Opčinam. V poltemi fant sploh ni opazil ženske in jo je ki so: ali je bila ženska v smrtni Podel. Sunek je bil zaradi brzine nevarnosti, ali bi lahko Savoranije- av»a izredno močan. Ženski, ki je vo davljenje povzročilo ženskino ‘ " smrt in končno ugotovitev samih poškodb In posledice slednjih. Po krajšem posvetu so porotniki sprejeli na znanje zahtevo sodnega zdravnika in prenesli razpravo na prihodnji četrtek ob 9.30 zjutraj. Zdravniško - strokovnega pregleda Savoranijeve se bo udeležil tudi o-sebni strokovni svetovalec obtožen-čevega branilca, prof. Fulvio O-mero. • • • Pred kazenskim sodiščem (predsednik Edel, tožilec Brenči, zapis- tllllllllllllliilllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIMIIIMIIIIIIIIlllllllMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIItnlll DELOVANJE DEŽELNIH ORGANOV Odobren pravilnik o zakonu za dodeljevanje ljudskih hiš Uspešni stiki odbornika Dulcija v Genovi Eden izmed zadnjih ukrepov deželne uprave v prid Hudsldm in oenenim gradnjam bo začel kmalu delovati Gre za deželni zakon št. 15 iz leta 1969, ki bo zagotovil stanovanja delavcem, ki hodijo zjutraj od daleč na delo tn se vračajo zvečer domov. Na podlagi tega zakona sme dajati dežela stalne prispevke zavodu IACP v višini 6 odstotkov oelotnega izdatka za dobo 35 let za gradnjo ljudskih hiš za te delavce. In sdcer v bližini Industrijskih oodietil. kter so zaposleni. 2e decembra meseca le deželni odbor na predlog odbornika za lavna dela odobril porazdelitev prispevkov v višini pol mililarde lir. Od te vsote so namenili IACP v Trstu 150 mili tonov za 357 stanovanj, 78 milijonov lir IACP v Gorici za 78 stanovanj Itd. Zavod IACP bo z deželno pomoč 1o lahko najeli za 8 milijard in pol posojil, s katerimi bo zgradil 1190 stanovanj. Sedaj potekajo pogatanla s kreditnimi zavodi, pri katerih bo IACP najel posojila. Na zadnji seji le deželni odbor odobril tudi pravilnik o izvajanju tega zakona. Ta pravilnik bo uveljavljala posebna komisija, ki bo dodeljevala stanovanja po prednostni lestvici. Pravilnik določa tudi. kako bodo računali najemnine. Včeraj zjutraj se le vrnil iz Genove odbornik za industrijo in trgovino Dulci, Id ie razpravljal z Gemovežani o nekaterih trgovinskih in Industrijskih vprašanjih, ki se tičejo naše dežele. Predvsem le imel odbornik pogovore s predstavniki družbe «San Giorgio* v zvezi z možnostjo sporazuma z družbo «Nuova San Giorglo« v Gorici. V drugem pogovoru je načel vprašanje naročil za ladjedelnico «NavaJ-giullano*, za kar so tudi precejšnje možnosti. Končno le stopil v Genovi v stik tudi z v odi tel H družbe «Gaslimd», ki gradi v Trstu nove naprav*. kmalu nato umrla med prevozom v tržaško bolnišnico, je dobesedno odtrgal desno roko, poleg tega pa si je tudi prebila lobanjo. Santoro se je pri silovitev sunku samo lažje ranil in dobil hud šok, medtem ko je njegova sopotnica, 18-letna študentka Mirna Križaj s Furlanske ceste 107-2, ostala popolnoma nepoškodovana. Obtožnica je dolžila Santora edine obtežilne okolnosti, da se ni namreč ustavil, ko je opazil žensko, ki je prav tedaj, sicer neprevidno, prečkala cesto. Santoro je na včerajšnji razpravi pred kazenskimi priznal svojo krivdo, pojasnil pa je, da je zaradi slabe vidljivosti videl žensko le v trenutku, ko se je le ta skoraj obotavljala pri prečkanju. Javni tožilec je zahteval za kršilca 1 leto zapora, sodniki pa so bili uvidevnejši in sprejeli zahtevo Santorovega branilca odv. Civella, Ker ni bila njegova krivda popolnoma dokazana, so ga oprostili • • * Okrajni sodnik Losapio pa je včeraj moral »soditi* nevsakdanjega obtoženca - ljubkega psička, katerega gospodarja, 30 letni Ugo Piccoli in njegova žena, 23-letna Lidia Bat-ti stel la por. Piccoli iz Ul. F. Severo 42, sta bila obtožena, da je njun pes s svojim neprestanim lajanjem motil dnevni in nočni mir sostanovalcev hiše št. 42 v Ul. F. Severo. Proti temu (ne)melodičnemu laježu, ki je že skoraj leto dni vznemirjal sostanovalce zakoncev Pic-coli (moški je slep), se je pritožil 49 letni Livio Cravos, ki je s podpisi vseh družin, ki so živele v o-menjeni stavbi, in s posredovanjem karabinjerjev s Škorklje, prijavil zakonca Piccoli sodnim oblastem. Pretor je oba oprostil vsake obtožbe, obvezati pa sta se morala, da bosta poslala psa v pasjo Solo za slepce. Aretiran moški ki je najemal otroke za prodajo mamil NEW YORK, 31. - Policija danes obtožila 39-letnega Victorja Santiaga, da se je posluževal mestnem predelu Coney Island trok, da bi razpečeval zavojčke heroina in dragih mamil. V torek je namreč policija zajela tri mladoletnike stare 11, 13 in 15 let, so prodajali zavojčke s heroinom mimoidočim, kmalu pa so mladoletniki povedali policiji, kdo jih plačuje za to delo. Moškega je nato policija v četrtek aretirala. Victor Santiago je sam pripravljal doma mamilo, ker si je stanovanje preuredil v kemični laboratorij. Moški, ki je oče štirih od dvanajst do petnajst let starih o-trok, je med zasliševanjem priznal, da je otroke, ki so prodajali mamilo, plačeval po 200 dolarjev na teden. Santiago se je Dred 25 leti nezakonito priselil v ZDA, od ta krat ni nikoli delal stalno, kljub temu pa je zelo razpisno živel. V okviru pustnih prireditev 14.000 nageljnov iz Ligurije za dunajski Opernimi! DUNAJ, 31. — Na Dunaj je da nes prispelo Iz Ligurske riviere 14.000 nageljnov, s katerimi bodo okrasili operno dvorano, kjer bo 5. februarja Opernball, ki predstavlja višek dunajskega pusta. Tradicionalna pošiljka nageljnov, ki se kot darilo ponavlja že 12 let, predstavlja priznanje avstrijtVim turistom, ki so v prejšnjem letu obiskali Italijo. VČERAJ V FIRENCAH Mazzinghi žrtev prometne nesreč« FIRENCE, 31. — Bivši svetovni prvak srednje junior kategorije Sandro Mazzingi je danes postal žrtev prometne nesreče. Kmalu po opoldnevu je prišlo na trgu pri Porta Romana do trčenja med dvema fiatoma 500. V eni je bil Mazzinghi, ki si je pri nesreči zlomil levo roko in se opraskal po glavi In nogah. Boksarju so stavili roko v mavec in ga odslovili iz ortopedskega zavoda s prognozo okrevanja v 25 dneh. Mazzinghi ni hotel ostati v kliniki, da se ne bi prestrašila njegova žena, ki je še vedno v kliniki z njenim 6 dni starim sinčkom Davidom. Nevihto prevrnila iransko ladjo Od 90 potnikov 85 pogrešanih TEHERAN, 31. — Tukajšnji dnevnik javlja, da pogrešajo 85 do 90 oseb, ki so bile na ladji, ki se je Oglas napoveduje izlete v Varšavo, Bukarešto in Budimpešto, to je v glavna mesta držav, s katerimi ima Španija že konzularne in trgovinske stike. V vseh primerih gre za sedemdnevne izlete. «v prepovedanih vojaških conah*. V časopisu je ob koncu rečeno, da obtoženca branita dva znana egipčanska a-dvnfcata. Ezio Vasarri, stric Romana Mi-dnllinija je danes izjavil, da so so-rori" ki dobili od glasbenika pismo, v katerem je rečeno, da se dobro počuti, vendar je iz besed razvidno, da se boji za svojo usodo. Romano Midollini je odšel v Libanon, da bi tam igral šest m°setev v nekem orkestru in zaslužil denar, ki ga je potreboval za nakup fotografskega ateljeja. Midollini je namreč imel namen zapustiti orkester lahke glasbe in se posvetiti fotografiji. Midollinijeva žena Jole Nardic-chia sedaj dela v Sanremu kot frizerka, da bi se preživljala, njena hčerka in Romanova- posinovljenka Maria Carla pa živi pri Firencah MOSKVA, 31. — V Sovjetski zvezi so odkrili organizacijo za razpečevanje ukradenega blaga. Organizacija je imela svoj «glavni stan* v neki mestni veletrgovini v Rostovu. Zanimimo je, da so izrecno kradli po naročilu ter dili s pomočjo trgovskih potnikov veliko prodajno mrežo. Podjetje je svoje «posebne odposlance* zelo dobro plačevalo ter jih nagrajevalo s potovanjem z letalom ter z dopustom. ki so ga preživljali v luksuznih krajih. Kot poroča glasilo sindikatov «Trud», sta bili na čelu organizacije dve prodaia!ki rostovske veletrgovine, in sicer I. Makarčenkova iji L. Klimentieva. ženski sta ustanovili organizacijo s pomočjo številnih zaupnih oseD. Te so imele nalogo krasti. V glavnem so kradli ženske visoke čevlje, puloverje, spodnje perilo, trenerke. Obe prodajalki sta razpečevali ukradeno blago kar v veletrgovini, kjer sta bili zaposleni, seveda v lastno korist, kakor tudi s pomočjo trgovskih potnikov, ki so obiskovali draga mesta. Ilegalna trgovina z ukra^ blagom je bila precej donosna-deti je treba, da je v SZ poinajj nje potrošniških predmetov in sjt blago I oblačil, tako da obstaja zelo ■ ure- organizirana črna borza, kari°r posebno ženske, često zatekaj podatkih naj bi tatovi pov®^ državi 86 000 rubljev škode. Ji «S tem denarjem* piše riP] so si kriminalci plačevali bave.» Sodišče je prisodilo ^ J čenkovi in Klimentijevi 12 k | pora, piše «Trud», medtem/"L pravična kazen doletela tud' » uslužbence nezakonite trgovina-’ j Brodolom japonske trgovske ladje TOKIO, 31. - Pri bro« U.643-tonske japonske ladje Mara*, ki se je v vodah Pjj^i nišča Onahama preklala na in se potopila sta izgubila * J nje 2 mornarja, 16 pa jih grešajo. Devet mož posadke so ...................................................................................................................................................«■**£ ODBOJKA V MOŠKI B LIGI Lahka zmaga ekipe Bora nad moštvom CUS iz Turina BOR - CUS 3:0 (15:8, 15:4, 15:11) BOR: Fučka, Starc, Vodopivec, Uršič, S. in K. Veljak, Plesničar, Franko, Orel. CUS: Bianziot, Pellegrino, Palermo, Belli, Sgroi, Martorano, Leone. SODNIK: Maurilli, (R. Emilia); STRANSKI SODNIK: Cattarazza, ZAPISNIKAR: Padovan. Toliko pričakovani nastop ekipe CUS iz Turina in posebno obeh mladinskih reprezentantov, ni prinesel tega, kar-so pričakovali gledalci. Gostje so dospeli v Trst brez sedmih standardnih igralcev in v njihovih vrstah so nastopili kar trl-.e odbojkarji, ki sicer igrajo v promocijskem prvenstvu. Prikazana 1-gra Turinčanov je bila temu primerna in ni nikoli povzročala preglavic Bora. Lahko rečemo, da so »plavi* o-pravili sinoči najlažje srečanje tega prvenstva in skoraj bi se upali trditi, da je njihova prisotnost na igrišču že zadostovala za osvojitev obeh točk. V slovenski ekipi so nastopili vsi razpoložljivi igralci, ki so brez večjega napora, vendar za- nesljivo nizali točko za točko. Tudi j v Viareggiu so dosegli naslednje v tej tekmi je Bor potrdil, da je izide: *-----1-----.-i-., 'Torino - CSKA Sofija 3:1 (0:0) trenutno v dobri formi. KOŠARKA Zmaga Jugoslavije uad Argentino s 96:67 Košarkarji Jugoslavije so danes v pripravah za svetovno prvenstvo v prijateljski tekmi v Sarajevu zasluženo premagali Argentino z 96:67 (50; 47). Gostje so bili v drugem polčasu zelo netočni v streljanju. Imeli so sicer tudi nekoliko smole, medtem ko je Jugoslovanom igri skoraj vse uspevalo. I Fiorentina - Bayern Mtinchen 2:0 (2:0) Juventus - Rijeka 1:0 (0:0) Milan — Benfica 2:0 (1:0) Inter — Steaua Bukarešta 0:0 Boca Juniors - Roma 4:1 (2:0) Partizan Beograd — Vicenza 1:0 (1:0) Sinoči v Nabrežini občni zbor Sokola V Nabrežini je bil sinoči jfl občni zbor ŠD Sokol. Udele*»% ga je lepo število članov, kaleči Podali poročila predsednik , f' Terčon, tajnik Bojan Bred«*1 blagajnik Nevenko Gruden. Občni zbor so _________ devinsko - nabrežinske obči n* j giša, predstavnik SŠI Pavletič. "gj»| sednlk Bora Košuta, tajnik Švab. pozdravil) _ p OBVESTILO 1 Sovodnjah nastopita 15. uri na tamkajšnjem ' nem igrišču ekipi SOVODNj AZZURRA (iz Gorice) V I..H.«M.«Hl,«lHll.ll.„1>,il|l.llllil||li|lillll,|l||IIMImulll,mi,m„l|1||||||||||1|1|M||1|MHmM1|f||||...t» SMUČANJE NA TEKMOVANJU NOGOMET Mladinski turnir v Viareggiu Hud poraz Rome V nadaljevanju mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja i iiiii n uh iiiii ii m hi n n iiiiiiiiiiiii n iiiiiuitiiaijii m uti im m im 11| iiiiiiiiiiiHi || iiiain 1111111111 mmm NA TURNIRJU BREGA V odločilni partiji turnirja Jankovič premagal Pečenika V nadaljevanju turnirja je po 12. kolu prišlo do pričakovanega dvoboja med Pečenikom in Jankovičem. Srečanje, ki bi moralo določiti o prvem mestu, je bilo zelo negotovo do 23. poteze, ko je Pečenik zgrešil potezo in ga je Jankovič z močnim napadom prisilil, da je žrtvoval figuro in s tem tudi tekmo. Tako je Jankovič obdržal 1. mesto > lestvici. Pečenika pa je prehitel tudi Fabij Kuret in zasedel 2. mesto. Boljši mesti sta si pridobila še Rino Kuret in zmagovalec lanskega turnirja, Danilo Žerjal, ki sta v začetku zgubila nekaj drago cenih točk. Lestvica po 12. kolu je naslednja-1. Bruno Jankovič 11,5 točke 2. Fabij Kuret 11 3. Marino Pečenik 10 4. Marij Sancin 9 5. Rino Kuret 7,5 6. Anton Maar 7 7. Florijan Kostopčič 6,5 8 Anton Čefuta, Branko Svetina 6 9 Danilo 2erjal 5,5 10. Just Marsič, Peter Štrajn, Zorko Jurjevič 5 11 Lucijan ,šturman, Gorazd Kuret 4,5 12 Jože Prašelj 4 13 Alfred Korenina In Savino Sancin 3,5 14 Marij čok in Livij rregarc 3 15 Elij Marega 2 fiojč Brechut prvi v slalom1! Thoni pa v kombinacij' MADONNA Dl CAMP1GUO, 31. — Italijan ThSni je opravil v slalomu odlično prvo vožnjo, toda v drugem spustu je dosegel slab čas in tako se je moral zadovoljiti dragim mestom. Lestvica slaloma: 1. H. Brechut (Fr.) 101”04 2. G. ThBni (It.) 102”01 3. D. Giovanoli (švi.) 102”20 4. H. Rofner (Av.) 102”62 5. H. Messner (Av.) 102"82 6. E. Bruggmann (Švi.) 102”89 7. C. Neureuter (VB) 103' ’66 8. M. Haakon (Norv.) >03”66 9. H. Heini (švi.) 103”67 10. D. Zwilling (Av.) 103"74 GARMISCH ■ PARTENK1RCHEN, 31. — Nastop na tekmovanju Arl-berg - Kandahar je bil za Francozinje pravo zmagoslavje. Kar dve njihovi tekmovalki sta se uvrstili na prvi mesti. Lestvica slaloma: 1. I. Mir (Fr.) r06”47 2. M. Jacot, (Fr.) 1'06”71 3. B. Seiwa!d (Av.) 1'08"79 4. O. Chalvin (Fr.) 1’08"84 5 D. Gibson (Kan.) 1'09"86 6. C. Ray (Fr.) 1’09”87 7. H. Zimmermann (Av.) 1'09"95 8 M. Hafen (Z. Nem.) 1T0"03 9- V. Inaebnit (švi.) 1'10’Tl 10. I. Gfainer (Av.) 1T0”28 Lestvica kombinacije L. M. Jacot (Fr.) 10,17 2. I. Mir. (Fr.) 11,36 3. M. Hafen (Z. Nem.) 46,3» 4. B. Seivvald (Av.) 50,21 5. I. Gfolner (Av.) 55,24 8. V. Inaebnit (Švi.) 61,36 7. H. Koler (Av.) 67,29 , 8. R. Speiser (Z. Nem.) 68,»? 9 H. Immermann (Av.) 69,8» 10 O. Chalvin (Fr.) 70,29 RIM, 31. — V srečanju v'e^ nem za naslov svetovnega P p vvelter junior kategorije, je mu Italijan Brano Arcari f 6‘>l Filipinca Pedra Adigue'* točkah v petnajstih krog/ BOB ST. MORITZ, 31. - Zahodna^ iija »ena* (s kramarjem Zifhj cerjem) vodi po prvem deN tovnega prvenstva v bobu. P° $ vožnjah sledi Z. Nemčiji n?*/ gem mestu Italija »ena* (» k jem De Zordom). Lestvica: 1 Z. Nemčija »ena* 2'28’»’22 2. Italija »ena* 2'28”39 3. Švica »ena* 2’28"80 4. Švica »dve* 2'29"04 5. Italija »dve* 2’29”43 H®' bfii le* «Fn tit' iucf* G* so ta loP *j il? o,' ?s* at? l II Ob 50-letnici ustanovitve Zveze slovanskih učiteljskih društev v Julijski krajini Junaška doba v zgodovini slovenskega učiteljskega gibanja na Primorskem Zveza je bila ustanovljena na delegacijskem zborovanju 1. in 2. februarja 1920 - Prva stonovska organizacija slovenskih učiteljev na Primorskem je biki ustanovljena že leta 1872 na Goriškem, na Tržaškem pa leta 1906 ^ današnji dan pred petdese- SO S6 TShmftln v TVsrfjii m. stom,«--* SO se Zbrali v Trstu za-skfihri deveti:h okrajnih učiteljic jj*ru^teiv Slovenskega Primor-cbor >7^S*lre 113 ustanovni občni flruif*Veoe učiteljskih ^va ti V Jul"jskl fcrajtoi. Dru-to' so bala pred prvo sve-iu,. . TOino vključena v Zavezo skli .0!Vanskih avstrijskih učštelj-80 ostaila zaradi no-jjg ~zavne pripadnosti brez vsa-svetj^^ or6anizaoije. Na po-bra Sa je sklical 16. novem-$ ,19 k Sv. Ivanu v Trstu biv- 2» w?Fredsedr‘ilt omenjene zaveje «eij Anton Grmek, so od-enotrri01 ^ro^tev sprejeli misel o ■ zvezi in so jo oživili na * l' * j^Jjenje zveze in v njej včla-kr,. . društev je bilo zelo krat-obitat avgusta 1926 je fašistična sito razpustila celotno stanov-bfvat. usodnih venZtov. W so tedaj uničili slo-'*vaMS'tvo- Zadržanje takrat-jj^iičateijstva nam dopušča, da dobo Jem° to razdobje junaško v zgodovini učiteljskega sta-^ ke®a gibanja. Pot sl bila od vsega začetka je bilo u^telja. Koliko Ubitim USOd krtina Kačurja in brteoffn i80 klecnila kolena in se Cang™1 . hrbet kot Hvastji v j® zelo CVl}l <r«sCrtU' ^ ^terim so ae-0lt0I®klh V611 sloven®ki učitelji Ni Poznan samo h** jv®™*oiyamkega učitelja I- 714’ hi je bil odpuščen iz jLr1 Je «pozabil, kdo mu (iz Pisma takratnega v°st»> J? . župana). Ta «pozabl javljanj Je uranifestiraila v usta-čit&bjj U ®vetoivanske in drugih «tt M tržaški okolici. V Tr- V katereJ,0 ^koli šolskega sveta, J ob bi mogel učitelj dobi- • 1 Absoi tudi kako zaslom- * biia lutna oblast, tudi šolska, Je bil tvJ'okah magistrata; ta pa I16^ h??*0111 monopol šovinistič-ial tUr^raHzma- v Trstu je ve-hi zakon «kadi toži — ka-sscfejg sodi brez priziva do ^ko JF®tance. Vendar se je tr-siaiin, ^tvo povezovalo z o-^iteli«, rganiziranim slovenskim k* lastni01 ^ pred ustanovitvi- F??, društva In sta se v ?av®ze c-i ™ tudi dve skupščini ^“^^enskih učiteljskih dru-Po leta 1891 in 1902. svetovni vojni se je ?atbairai ° učiteljstvo takoj or-Ha n' H- januarja 1919 °kraia F' učiteljstvo sežanskega ^fju y ®Pčilo civilnemu komt-v slovenščini na-F«otn fPumenico. Se pred pod-POst^ falske pogodlbe, ko Je ^a ,}« P°vsem tatovo, da bo .°ven«i. ^na meja zarezala v n&rodnastno ozemlje In Primorska učiteljska dru-■ od svoje osrednje o"«lovit,: ■ je dozorel sklep o h »MteUl zveze- v ^ezo je bi-r z-j1 , 0 budi učiteljsko dru-b? 45?“ ^raj, kt se Je tu ^ ckT1 razmejitvi razdelilo “"M v Italiji le idrijski jjab^n6iltev, kakor tudi prega-v tShl ^kškega učiteljstva in ost F 801 v Istri, ki se je z ffttčna “J® začelo že v predla-?’ Je 2**- h® celo pred aneksi-^tvihPlval° tudi na število v oJ?bih ' °dnosno v zvezi včla-^0 je Učiteljev. Ob koncu lota ? leta Stela 785 članov, a ^dlo J921 (ob koncu leto) Je a ^IJstv 11,0 118 739- Slovensko ?*l Sp. C Se ip iupnn MvaHdlr) SHSS*' ^ s« “ ®e je jasno zavedalo, to* Ztiair-i ne obetaJo dobri časi. Gi 1910*^, 80 hile že internacije ti mske ’ ^ 80 Prizadele tudi u-? bast^rste, so bili samovolj-m hrauF1 vojaških poveljnikov ^v%^jevnih oziroma okrajnih jh tarikomisarjev tudi v šol-JrJbjii .' vah. V takem predvidela aVou v°dstvo zveze naslovilo Zsm **ane uvodnik v Roč-JHl! f^Uihu za leto 1922: «To-f^ea, k®8« v katerem živimo, Je J!^razburljiv in zahteva je-v^Tjo in orjaško voljo! > ^“kemu, gorje osamljene- > bo s poti in nje-ie°čno«t 00 klic brezpravnega, p v m,.,1, j® močnejšega. In moč hi'J«ho4er>ju, Je v organizaciji! V , vrste, glejmo rea-% ^“ta«, kajti v njej Je svo-hrepost. kl^, bbora °d pšenice, slama ^a> kajti čas je strog in zahteva mož. Popolnih mož! Bratje, proč z malodušjem in pogum v srce!» X>a je to poziv našel poln odmev med učiteljstvom, kaže tudi primerjava med zaposlenim in včlanjenim učiteljstvom v letu 1921. V koprskem okraju so bili včlanjeni vsi učitelji, v sežanskem okraju je bilo od 71 učiteljev včlanjenih v društvu 68; v tolminskem je bilo od 90 učiteljev 87 članov. V učiteljskem društvu za Trst in okolico je bilo 141 članov. V društvu ni bilo včlanjenih le osem slovenskih tržaških učiteljev. Zgornje številke kažejo na kompaktnost učiteljskega stanu, ko je zveza prebolela svojo začetno slabost. V zvezi sta namreč že spočetka nastali dve struui. Nekateri člani so hoteli, naj bi bila organizacija samo pedagoška, drugi pa so se zavzemali, naj bo tudi sindikalnega značaja in naj brani moralne on ekonomske koristi stanu. Na razboritem in živahnem delega-ci-jakem zborovanju, ki je bilo 10. in 11. septembra 1921 v Vipavi, je bilo vprašanje do kraja Učitelj Anton Grmek, prvi predsednik zveze (fotografija iz leta 1922) razčiščeno in zmagala je teza stanovsko borbenih učiteljev. V to smer je šla zveza ves čas svojega obstoja. Tudi vodstvo zveze je ostalo ves čas nespremenjeno. Predsedoval ji je nesporni voditelj primorskega učiteljstva Anton Grmek, ki je bil tudi pobudnik in ustanovitelj tržaškega u-čiteljskega društva leta 1906. Do svojega odhoda v letu 1923 je bil za tajnika učitelj Silvester Rode. Za njim je opravljal tajniške posle do razpuste Jože Pahor. Blar gajnik je bil ves čas učitelj Karel Gruntar. Ostala odborndška mesta so zavzemali vsakokratni predsedniki včlanjenih učiteljskih društev. Borbeni in učinkoviti nastopi italijanske napredne sindikalne Učiteljski list Glava «Učiteljskega lista* od 1. oktobra 1924, tiskanega v Trstu za hrvaške otroke «Naša nada». Reviji sto začeli izhajati v začetku leta 1921 «Naša nada» je leta 1922 prenehala izhajati; «Novu rod» pa se je po zaslugi agilnega slovenskega učiteljstva in u-redndika Josipa Ribičiča in drugih, ki so postavili nove, sodobne temelje slovenski mladinski literaturi, obdržal do konca, to je do razpusta zveze, še v zadnjem letu 1925-26 se je «Novi rodv> tiskal še vedno v 2600 izvodih mesečno. organizacije «Camera del lavoro« so privedli levičarsko usmerjene učitelje do predloga, naj bi zveza pristopila v to vsedržavno sindikalno organizacijo, da bi tako dobilo slovensko učiteljstvo v boju za svoje pravice oporo tudi pri italijanskem delovnem ljudstvu. Glavna pobomika te zamisli sta bila učitelja Alojzij Hreščak in Karel Pahor. Po daljši polemiki «za in proti«, ki se je razvila v «Učiteljskem listu«, se je večina odločila za pristop. Toda do tega ni prišlo, ker je vodstvo Delavske zbornice, kljub prejšnjemu pristanku, odklonilo sprejem zveze kot celote z utemeljitvijo, da ne moreta biti dve organizaciji iste kategorije včlanjeni v zbornici in da bi morali slovenski učitelji vstopiti kot posamezniki v že obstoječo sindikalno organizacijo, ki je združevala italijanske napredne šolnike. Izkazalo se je, da niso pri Delavski zbornici doumeli problematike slovenske manjšine in niso razumeli, da bi posamično pristopanje v zbornico oslabilo in uničilo odpor slovenskega učiteljstva v obrambi slovenskega šolstva. Brez diskusiie je slovensko učiteljstvo odklonilo predlog Delavske zbornice. Fašizem je kmalu s svo.io brutalnostjo očitno razkril dejstvo, da je slovenskemu učiteljstvu bilo nemogoče ločiti socialni boj od narodnega. Tako je Zveza slovanskih učiteljskih društev v Julijski krajini ostala samostojna organizacija, ki je osamljena šla v vedno težje preizkušnje, že 1. marca 1920 je kmalu po ustanovitvi izšla prva številka «Učiteljskega lista«, ki je izhajal dvakrat mesečno, a je kmalu razširil svoije izdaje na tri številke mesečno. Stanovsko glasilo je bilo ves čas odločno in borbeno, kar pričajo večkratne zaplembe. Ob izadu Gentilejeve šolske reforme, ki je zadala slovenski šoM smrtni udarec, je u-redništvo «Učdteljskega lista« doživelo tudi hišno preiskavo. Iskali so rokopise objavljenih člankov, ki so ostro kritizirali novo reformo. Hoteli so ugotoviti avtorje člankov, toda rokopisov niso našli in svojega namena niso dosegli. Druga pomembna pobuda zveze je bilo izdajanje mladinskega lista «Novl rod« in enakega listo Delo zveze je bilo vsestransko. Pevski zbor tržaškega učiteljskega društva se je razširil v zve-zin zbor in je pod vodstvom Srečka Kumarja dosegel dostojno umetniško raven. Tudi turneja zbora v Benetke in Bologno, ki je doživela popoln bojkot občinstva organiziran po fašistih in je spravila zvezo v občutno gmotno krizo, ni mogla uničiti zbora. Kljub stalnemu padanju števila slovenskih učiteljev, je zbor še na koncu ob razpustu zveze štel 50 članov. Drzna je bila zamisel, da bi si učitelji ustanovili lastno tiskamo. Sklep se sicer zaradi naglega slabšanja razmer ni uresničil; kaže pa na trdoživost in iniciativnost takratne u-čiteljske generacije. Stanovska solidarnost učiteljstva se je manifestirala z ustanovitvijo podpornega sklada «Samopomoč», da bi mogli tovarišem v stiski nuditi poleg moralne tudi gmotno pomoč. Zato so članarino, ki je bila prvotno 5 Mr na mesec, leta 1923 pa že 7 lir na mesec, zvišali zaradi nove, socialne naloge, ki so si jo naložili, na 10 lir mesečno. Drago Pahor Umetniška fotografija iz Žerjalovega filma »Forma viva» (Foto Darjo Vidmar) (Nadaljevanje prihodnjo nedeljo) .........................ni,..mi..................... ERICH VON DAENIKEN: SPOMINI M PRIHODNOST Nove teze za znanstveno raziskovanje vseh nerešenih vprašanj preteklosti Knjiga, ki je v Nemčiji postala pravi «bestseller», utegne postati to tudi pri nas zaradi svojih drznih teorij Pred seboj imamo knjigo, ki ima dokaj čuden, morda celo nerazumljiv naslov. In vendar gre za izredno zanimivo knjigo, ki sicer ni roman, temveč knjiga s področja zgodovine in naravoslovja in ki utegne tudi pri nas postati pravi bestseller, kakor je to v Nemčiji, Pri tem pa ne gre niti za kako obsežno knjigo temveč za sorazmeroma skromno delo, ki pa se bere kot najbolj napet roman. V tej knjigi pa postavlja avtor tako zanimive ugotovitve in sproži take probleme, da utegne ob teh vrsticah marsikdo naravnost osupniti. Sicer lahko ob dokazih in odkritjih avtorja tega dela ostanemo skeptični in skomignemo z rameni. Toda knjiga nam vendar daje misliti, če se v avtorjeva razlaganja vsaj malo poglobimo. In prav teko dajejo izvajanja te knjige misliti zgodovinarjem, arheologom, biologom, proučeval- cem starih kultur. Avtor jih naravnost poziva naj v smislu njegovih izvajanj nadaljujejo raziskovanja, ki bi utegnila vse dosedanje trditve najrazličnejših znanosti ovreči in postaviti vse teorije na glavo. Že to pa kaže, da imamo pred seboj izredno smelo in seveda zanimivo napisano knjigo, ki bo tudi ppl nas naletela na ugoden sprejem. Avtor Erich von Daniken je sorazmeroma mlad, saj je bil rojen leto 1935. Po rodu je Švicar. Slovenska založba, Mladinska knjiga v Ljubljani, ki je izdala slovenski prevod njegove knjige Spomini na prihodnjost (prevod Anton Jakopič, oprema Aco Mavec), nam avtorja pobliže ne predstavlja, niti ne pojasni kakšne stroke je. Pove nam le, da avtor že vrsto let samo potuje po svetu, da bi raziskal vprašanja, katera načenja v svoji knjigi. Sicer pa to ni bistveno. Po- Konterenca slovenskega tržaškega učiteljstva pri Sv. Ivanu I. 1922 I KULTURNI KALEJDOSKOP ....................................................m..........nnn.nnn......................nn.n..............................................................................................„......................................... j::::::::::::::::::::::::::::;::::::::::::::::::::::::;: .................... 27. januarja letos je v svojem 85. letu preminila v Ljubljani Nemški kulturni klub v Trstu je objavil spored svojih kulturnih Mara Lamutova, učiteljica, pesnica, pisateljica in javna delavka S prireditev v februarju in marcu. 5. februarja bo časnikar Mario Nor-svojimi pesmimi se je začela uveljavljati v začetku tega stoletja, ko dio govoril o temi: «Alexander von Humboldt* ob 200-letnici roj-jih je objavljala v takratnih revijah. Pod vplivom družinskega pri- stva enega največjih duhov 18. stoletja. 12. febr. bo v klubovi ga-jatelja Ivana Cankarja se je tudi njeno literarno delovanje usmerilo leriji otvoritev razstave »Klovn v areni* slikarke Felicitas D'Albert. predvsem v razglabljanje o usodi slovenskega naroda, zlasti usodi socialno izkoriščanih njeno prozo in pesmi, ki in bori* pri Belomodri knjižnici v Ljubljani, Delavsko društvo Ta- pa o Razstava bo odprta do 4. marca. 17. febr. bo na sporedu peti kon-in neenakopravnih. Ta misel je prevevala cert sezone z nastopom «Mozart-dua» iz Hannovra, ki bo izvajal jih je izdala v samostojni zbirki «Breze skladbe Mozarta in Eberla. 20. febr. bodo predvajali film «Nathan der Weise» (1967) po znani drami Gottholda Ephrama Lessinga. 25. no. Ko se je po prvi svetovni vojni morala z družino umakniti iz Trsta, je mnogo člankov in pesmi posvetila predvsem Primorski in bor pa je njeno uglasbeno pesem »Izgnanci* sprejelo za svojo him- febr. bo marionetna predstava, na kateri bo dr. Gerhard Mensching predstavil svoj »Žepni teater*. 4. marca bo šesti koncert v sezoni z nastopom pianista Klausa Hallvviga, ki bo izvajal skladbe Beethov-Prekmurju. Trpljenje v tistem času ji je določilo tudi mesto med na, Schuberta, Debussyja in Stravvinskega. 9. marca bodo predvajali drugo vojno, ko se je z vsem srcem opredelila za Osvobodilno film »Der Tunnel* (1933 po istoimenskem romanu Bernharda Kel-fronto. V spominu mnogih je ostala prava »partizanska mamica*. lermanna). 13. marca bo sedmi koncert slavne pevke Elene Čardaš _. . , . . , • »o . -i . r*r . » • 'n kitarista Aleša Andryszaka, ki bosta izvajala spored ljubezenskih Ob 45-l.tmci ustanovitve je 29. januarja nastop,l v Celju z ju- pesmi za kitaro $koz| devet M ^ ^ ^ > Mue||er_ bilejnim koncertom učiteljski pevski zbor »Emil Adamič* pod vod- Bochat iz Bochuma predaval o temi: »Dve knjigi iz 18 stoletja o stvom Branka Rajšterja. Zbor je ob njegovem jubileju predsednik Nemčiji (Madame de Stael in Henrik Heine). 23. marca bo otvori-republike odlikoval z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki, ‘ ZKPO pa z Gallusovo plaketo. Prednik sedanjega zbora je bil Pevski zbor učiteljske zveze Julijske krajine, ki ga je ustanovil glasbeni pedagog, zborovodja in pianist Srečko Kumar leta 1920 v Trstu. Ko je prišel Srečko Kumar v Ljubljano, je leta 1925 ustanovil čembra brni in ga vodil deset let. tev osebne razstave olj in litografij slikarke Petre Moll. 24. marca bo predstava pantomim s Pepuschom. Na kulturnem večeru v Rimu, posvečenem svobodi Grčije, je pesnik Giuseppe Ungaretti prečital svojo pesem, napisano 12. de-cembra lani za zbirko »Ellade 70», ki vsebuje 9 barvnih serigrafij Pevski zbor slovenskega učiteljstva in ga vodil deset let. Med dru- slikarja Paola Dorazia in 24 odlomkov grških klasikov o svobodi, go svetovno vojno je zbor utihnil, ponovno pa je oživel po letu Zbirka je izšla v 350 na roko tiskanih in podpisanih izvodih ter sta-1949. Umetniško vodstvo zbora so imeli v rokah Adolf Grobming, ne 30.000 lir. Izkupiček je namenjen stvari svobodne Grčije. Unga-Srečko Kumar, Milan Pertot, Pavel Šivic in Drago Šijanec, po obno- rehijeva pesem, ki jo je avtor tokrat prvič predstavil, poje o svo-vitvi pa Rado Simoniti, Jože Gregorc, Jože Hanc in Marko Munih. bodo»iubnih Atenah in se zaključuje z verzom: Sedaj ga vodi Branko Rajšter. UPZS Emil Adamič šteje danes 80 članov. Zbor bo nastopil tudi v Mariboru in v Ljubljani, prav radi pa bi ga poslušali tudi v Trstu, kjer je nastal pred toliko leti. Ora, mostruosa, accecheresti? Chi ti ha ridotta a tale, quali mostri? membnejša je vsebina njegove knjige, v kateri sicer ne daje dokončnih odgovorov na sprožene probleme,' zastavlja pa vrsto vprašanj in polemično poziva znanstvenike naj začno raziskovati v smislu tez, ki jCM v knjigi nakazuje. In kakšne so te teze? številne arheološke najdbe, kd jih doslej ni bilo mogoče pojasniti in številni naj starejši človeški zapisa, postavljajo pred nas nerešljive u-ganke. V pragozdovih Srednje A-merike so odkrili ostanke kulture starih Majev, pri tem tudi o-gromno ploščad, ki je podobna današnjemu letališču. Od kod več tisoč let stari zemljevidi, ki o-značujejo na o zemljo kot kroglo, s kontinenti, ki so jih odkrili šele pred stoletji? V starem Egiptu je ostalo nerešeno vprašanje, kako so lahko spravljali skupaj ogromne klade in iz njih sestavljali piramide. Dosedanje trditve, da so ogromne kamnite klade vlekli in valili po deblih desettisoči sužnjev ovrže dejstvo, da v puščavi, niti ob samem Nilu ni moglo biti dovolj hrane za takšne množice sužnjev, pa tudi dejstvo, da razen tankih palmovih dreves ob Nilu ni debelih debel, s pomočjo katerih bi mogli valiti tako velike kamnite bloke. Na Velikonočnem o-toku v Tihem oceanu, daleč proč od vsakih celin, so našli dvajset metrov visoke kamnite figure, težke 50 ton. Na tem otoku pa ni niti prostora niti prehranjevalne možnosti za več desetfcisoč ljudi, ki naj bi prestavljali te o-gromne kamnit* bloke. AH pa dalje: na reki Nil se otok imenuje Elefantine, ker ima res podobo slona. To ime je izredno staro. Toda obliko otoka je mogoče videti le Iz velike višine. Kako so mogli to storiti že stari Egipčani, ko ni v bližini prav nobenega griča, ki bi omogočal razgled na otok? Egipčani, so postavili Keopsovo piramido tako, da poldnevnik, ki teče preko piramide deli celine in oceane na dve enaki polovici. Višina piramide, pomnožena z milijon, predstavlja oddaljenost zemlje od sonca, če deUmo temeljno ploskev piramide z njeno dvakratno višino, dobimo znano število pi (3,14) itd. iitd. Stari inkovski koledarji so enako kot egipčanski izredno popolni in natančni. V griču mesta Kujundžik (nekdanje Ninive) so našli račun s končno vsoto, oz. številom, ki ima 12 mest. Stari Grki pa so računali le do 10.000, vse nad tem številom jim je bilo že neskončno. Pri starih Sumerijcih so našli sliko, ki nam že na prvi pogled predoči sliko atoma. Prastari epi govore o gorečih vozilih, ki so plavala po nebu, arheologi so našli električne baterije, stare več tisoč iet, pa podobe, ki so doceia podobne podobam vesodoev Itd itd. Pisatelj se spričo vseh teh ugotovitev sprašuje od kod so pra-praljtidje jemali sposobnost, da so ustvarjali vse to, kar mi odkrivamo šele dane-. To so nerešene uganke preteki obi .. Erich von Daniken postavlja samo ugotovitve o vseh teh nerešenih vprašanjih preteklosti, odgovora na nerešena vprašanja pa ne daje. Pač pa poziva znanstvenike naj poskušajo te izsledke pojasniti, razvozlati skrivnosti, NOV ŽERJALOV FILM «Formaviva» v smislu lepega in estetskega Pred dnevi smo zabeležiU, da je naš filmski amater Aljoša Žerjal prejel za svoj najnovejši kratko-metražni barvni film «Forma vd-va» eno najvišjih nagrad na mednarodnem amaterskem filmskem festivalu v škotskem glavnem mestu Glasgowu. Naknadno smo zvedeli, da je založnik največje angleške filmske revije «Movie ma-ker« Tony Rose, ki je prisostvoval škotskemu festivalu pismeno zaprosil Aljošo Žerjala, da mu odstopi svoj film za posebno tekmovanje, ki ga prireja londonska revija. K temu tekmovanju je pri. puščenih le deset najboljših amaterskih filmov z raznih festivalov. Čeprav je imel Aljoša Žerjal že več prošenj za sodelovanje s tem filmom na nekaterih državnih festivalih, je vendarle raje sprejel ponudbo londonskega založnika in je film «Porma viva« že poslal v London, Vsekakor Je to povabilo revije «Movie maker« ponovno veliko mednarodno priznanje za našega priznanega amaterja in obenem dokaz, da je tudi Tonyja Roseja, ki Ima na področju amaterske kinematografije nedvomno velike izkušnje, Žerjalov film močno navdušil. V resnici Je ta najnovejši Žerjalov film delo posebnega žanra, v katerem se doslej še ni preizkusil, so pa v njem kljub temu vse bistvene značilnosti oziroma odlike Žerjalovega umetniškega u-stvarjanja — iskrenost, lirično®* in izčiščen estetski okus. Z dognanim umetniškim čutom, z velikim smislom za lepoto, mojstrskim obvladanjem snemalne tehnike in montaže ter ne nazadnje posluhom za odgovarjajočo glasbeno opremo, je v tem filmu zapel himno prirodi, tej edinstveni «formi vivi«, v kateri je lepota mladega ženskega telesa v skladni harmoniji z lepoto narave, pa naj bodo to kraški bori pri Divači, peneče se morje na gradeških pečinah, lipiške trate in drevoredi z lipicanci, skozi umetniška dleta Izražena stvarnost v Seči ali tudi le fantazija barv v interjer-ju, ki zaključuje igrivo zaporedje sekvenc. Golo telo je z vso harmonijo samo sestavni del zemske lepote, W je takšna le, dokler človek ne poseže vanjo s svojo bolno izumetničenostjo, neiskrenostjo in lažnivostjo. Žerjal pa nam je hotel pokazati čisto podobo leuo-te, vzvišeno nad vsem nečednim in neiskrenim. Le kdor zna gledati z Zerialovimi očmi se lahko pribl'to tel podobi In le deležen n lenih čarov, ka jti žertol je ta svoi fMm podaril iskrenosti za t-skrenost. J. k. iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiNiiiiinuiiiiiiiiiiniiiiriiiiiFiI|iliiiiiu„mm,,„ai|ll„l|l|ll|l||||||llull|llmivllllllllllllllia Etnografski natečaj Slovenske prosvetne zveze BOLOVANTARJI IN KRIVOPETE ker bi to dejansko vso našo zgodovino postavilo na glavo. Pri tem pa avtor vendarle postavlja kot osrednjo temo svoje knjige, da vesoljska potovanja niso nekaj novega in da so že v preteklosti bitja s tujih planetov obi-skala mi svet. Pri tem poetav-lja tudi hipotezo, da utegnejo biti na 100.000 planetih kulture, ki so pred nami. In da je najmanj 18.000 planetov, ki imajo našemu planetu podobne življenjske pogoje! Znanstveniki seveda z nezaupanjem in skeptično gledajo te Da-nikenove trditve. Toda če svojih trditev avtor knjige ne dokazuje in nas vedno ne prepriča, to še ne pomeni, da so odkritja in najdbe v nasprotju z vsako dosedanjo zgodovinsko razlago. In da nam zato najnovejša odkritja dajo misliti na marsikaj- Sl. Ru. Nekoč sem bila na izletu v Trčmunu in ko sem se zapletla v pogovor z ljudmi, so mi ti začeli pripovedovati pravljice. Ker sem imela s sabo magnetofon, sem žrtvovala nekaj popevk, ki so bile posnete na traku, ter posnela dve pravljici. Prva govori o bolovan-tih, ki jih drugod poznajo pod imenom vedomoi, druga pravljica pa je iz obširne serije zgodb o krivopetah, to je o bajeslovnih ženskah, ki so imele noge obrnjene tako, da so jim prsti gledali nazaj. O njih sem slišala tudi druge zgodbe, mnogo sem jih tudi prebrala v spisih Ivana Trin-ka. Ljudem so bile krivopete navadno naklonjene, če pa so jih razjezili, so jim tudi znale škodovati. A kaj bi vam jaz vse to pripovedovala! Raje vam bom prepisala pravljici tako, kot sem jih slišala iz ust starejšega domačina. BOLOVANTARJI. So prauli, de bolovantarji so bli judje takuo, so bli tar kega planeta, de ponoc so, opunoči, so se zbiral po kri-žališčih, tu k so ble pot na križ, ne. An de so jih vidval, de so, so mjel fagle goreče takuo, ne, ben. Anta so se lovil na križališčen, san, al če je paršu kaj šen telih nevad-nih judi, tu k so ga taknil s tole lučjo al je osljepeu al je zgorieu, drug dan se ga je videlo, makjo mu, ne. De so se ahtal judje ponoc uon hodit, so govoril, ponoc naj gre majden uon, če ga bolovantarji ušafajo, ne, de ga poško-dvajo. Tuole je uod bolovan-tarju, drujga na vjem. KRIVOPETE. Ja, ankrat, so ble dole, ja, še mi mamo no jamo, tle, k so ble noter, se prav Mala pec, an tad niuot imjale njih sta- novišče, so ble, jih je blo pu-no. Anta tele krivopete so ble kunštne, na vjem jast, al kuo so ble. An so ble, ja, takuo k so hodil judje ča an sam djelat, one so mjele potrjebo ednega moškega, zak de jem je biu kake drva napravu al ki takuo, so mjele adnega moža, tle navadnega, an so ga not držale, ga njeso uon pu-stle. Jim je drva cjepu an sjeku an nosu, de so jim gorele an kuhale, kar so mjele trjebo, ma tel je študju, je študju, kuo mam sada jest uteč tle od tod, a ne, so ga lepuo držale na vaht, ne, de nje mogu uon iti. Tel donas kušta, jutre kušta, pojutrnjem kušta, je sjeku an cjepu, je zakuštu an dan, je jau, moram takole narest njeki, kar je vidu, de jih je malo not, telih karvopet, k so ble dvje, tri dol not, te druge so šle kduvekode, anta je an de-beu hlod pamesu anta je skje-ro noter zagnu, obšču je začel tuct, kar je odreganlo entkaj, de so not roke pasale, pujte tle, jau, mi pomat, de raztegnemo, jau, jest na morem razklat. Anta je sturu vsim telim karvopetam not parste djet, roke, an ta je potegnil skjero uon, jih je not uščipnilo anta je letel. S tem sestavkom zaključujemo serijo primerov, ki smo jih objavljali zato, da bi mladina videla, kako naj piše sestavke za etnografski natečaj Slovenske prosvetne zveze in kakšnih tem naj se loteva. Vsak bo gotovo na svojem domačem področju našel kaj takega ali podobnega, vsekakor pa stvari, ki so vredne, da jih opiše. Do 15. aprila, ko zapade rok za pošiljanje prispevkov, bo vsak tudi lahko našel dovolj časa. da bo to delo začel in dokončal. t. G. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 8,2, najnižja 4,9, ob 19. uri 5,3 stop., zračni tlak 1009,5 raste, veter 12 km/h jugovzhodnik, vlaga 55 odst., nebo 8/10 pooblačeno, 1,5 mm dežja, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,3 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 1. tebruarjl IGNAC - Sonce vzide ob 7.27 In zatone »J 17.10 — Dolžina dneva 9.43 — na vzide ob 7/27 in zatone ob M* Jutri, PONEDELJEK, 2. februarji SVEČNICA SESTANEK DEŽELNO-GOSPODARSKEGA ODBORA Poglavitne smernice in priporočila za sestavo gospodarsko-socialnega načrta V Rimu pa se je pod predsedstvom ministra Carona sestala meddeželna komisija za gospodarsko načrtovanje Deželni gospodarsko-socialni odbor (CRES) je odobril dokument o nakazovanju kriterijev in tem za sestavo drugega gospodarsko-social-nega načrta Furlanije - Julijske krajine. Odobritev tega dokumenta spada v okvir posvetovanja, ki jh namerava začeti dežela na vseh ravneh, da zbere predloge in nasvete v zvezi z novim načrtom in s katerim se bodo morale ukvarjati in sprejeti obveznosti vse družbene, gospodarske, politične in sindikalne sile v naši deželi. Na ta način bodo sestavili novi razvojni načrt za petletje 1971-1975 demokratično, skupinsko in s pozitivnim prispevanjem številnih izkušenj in mnenj. CRES je v dokumentu najprej dal nekatere kritične opazke k prvemu načrtu .bodisi kar se tiče njegove zasnove, kakor tudi stopnje njegovega uresničenja. Zatem je omenil sredstva, ki morajo zagotoviti učinkovitost načrtovanja in med drugim zakonodajno uskladitev in nadzorstvo nad posegi, sestavo deželnega urbanističnega načrta ter ustanovitev organov, ki bodo lahko izvajali pravilno načrtovalno politiko. Glede novih perspektiv za načrtovanje poudarja dokument CRES, ki ga bodo poslali pristojnim deželnim organom, nove smotre, ki se morajo postaviti drugemu razvojnemu načrtu, zlasti pa popolno zaposlitev, kvalifikacijo uporabe sredstev v družbene namene, odstranitev nesorazmerij ter poudarjanje mednarodnega poslanstva dežele. Dokument zahteva tudi, naj dežela bolj natančno ugotovi vsa finančna sredstva, ki so na razpolago in se torej lahko izkoristijo bodisi glede javnih (državnih, deželnih in krajevnih) bodisi zasebnih financ, pri čemer pridejo v poštev politika za gorske kraje, kmetijstvo, za teritorialno ureditev in uporabo denarja v socialne namene. V Rimu na ministrstvu za proračun pa se je sestala meddeželna komisija za gospodarsko načrtova-pje ob udeležbi predstavnikov dežele s posebnim statutom in deželnih odborov. Minister Caron je spregovoril uvodne besede ter orisal stališče vlade in njegovega ministrstva glede kriterijev in usmeritev za pripravo drugega vsedržavnega gospodarskega in socialnega načrta. Pri tem se bodo nanašali na ♦program 80» in ohranili globalni značaj načrtovalne politike. Drugi petletni načrt bo moral poudariti operativni značaj ter upoštevati velike socialne programe ter programe za pospeševanje gospodarske in proizvodne dejavnosti. Dežele so poklicane, da že od vsega začetka pomagajo pri določanju vsebine novega načrta s posebnim poudarkom na osnovne smotre. Po uvodnih ministrovih besedah se je začela živahna razprava, v katero je posegel v imenu deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine odbornik za načrtovanje Stop-per, ki je predvsem obravnaval nekatere pripombe o napovedanih zakonodajnih spremembah osrednjih organov in postopku za načrtovanje. Kar se tiče novega programa, je odbornik dejal, da je treba poleg ♦predhodnega načrta 80» upoštevati tudi predloge, ki so jih dale dežele in rekel, da je lahko načrtovanje demokratično le, če se razčlenjuje po ozemljih in če so predvidevanja točna, stvarna in če upoštevajo sredstva, ki so za načrtovanje učinkovita. Na koncu je minister Caron povzel razpravo ter zagotovil, da bo navezal bolj pogoste stike z deželami. ne ustanove za ljudske hiše. Predlog za take predhodne razprave je dal deželni svetovalec KPI Cuffaro. Razgovori odbora Sklada za Trst Odbor, ki upravlja Sklad za Trst (9,7 milijarde lir na leto), je na svoji zadnji seji sklenil povabiti na razgovor predstavnike ustanov in organizacij, ki bodo deležne u-godnosti iz sklada, da bi prikazali svoje specifične potrebe v letu 1970. Tako se bodo odborniki pod vodstvom predsednika A. Pittonija na prihodnjih sejah, ki bodo v sredo, četrtek in petek, srečali z u-pravniki tržaške bolnišniške organizacije, z dekanom medicinske fakultete, z rektorjem tržaške univerze ter s predsednikom Neodvis- Preučevanje novega higienskega pravilnika Predvčerajšnjim in včeraj se je pod predsedstvom odbornika Bla-sine sestala svetovalska zdravstvena komisija, ki proučuje novi higienski pravilnik. Sklepi, ki jili je komisija sprejela. zadevajo osnovne plati urejevanja s stališča higiene proizvodnje in prodaje prehrambenih izdelkov in pijač, ureditev živinozdrav-niške službe, upravljanje mestne klavnice ter proizvodnjo in prodajo snovi živalskega izvora. Sedanji pravilnik je bilo treba spremeniti spričo tehnološkega napredka in uveljavljanja v zadnjih desetletjih nove specifične zakonodaje. Komisija se ne ukvarja s higieno tal iin naseljenih področij, ker je to vključeno v novi gradbeni pravilnik. Prav tako se ne ukvarja z dejavnostjo frizerjev in podobnih poklicev, ker je zadeva že urejena s posebnim pravilnikom. Komisija bo nadaljevala svoje delo v prihodnjih dneh. Menijo, da bo občinski svet razpravljal v kratkem o novem pravilniku. Lanska povodenj proglašena za «javno n«srečo» Ministrski svet je včeraj sprejel dva zakonska osnutka, ki se nans šata na našo deželo. Na pobudo mi nistra za industrijo trgovino in obrtništvo Magrija je sprejel osnutek predsednika Rumorja, ki proglaša za javno nesrečo povodenj v lan skem novembru. Tako bo mogoče priznati industrijskim, trgovskim in obrtniškim obratom, tržaške, videmske, goriške in pordenonske pokrajine, ki so utrpeli škodo ob omenjeni povodnji, olajšave predvidene za primere «javnih nesreč». Ministrski svet je nadalje sprejel osnutek zakona, ki ga je predlaga1 finančni minister Bosco, in ki do loča vrsto olajšav za opravljanje carinske službe na mejnih prehodih in v pristaniščih. KD za letoviščarsko ustanovo v Miljah Pokrajinsko tajništvo Krščanske demokracije se je ponovno zavzelo pri ministrstvu za turizem za ustanovitev avtonomne letoviščarske u-stanove v Miljah. V zvezi z odklonilnim stališčem, ki ga je zavzelo ministrstvo za finance, tajništvo KD meni, da zavrnitev ni utemeljena, češ da Milje obišče premalo tujcev in da je dohodek iz vira turistične takse prenizek. Res je, da so ugotovili številne primere opuščanja prijav tujih turistov, kar povzroča nižje dohodke iz vira turistične takse. Tajništvo KD poziva ministra Scaglio, naj znova prouči to vprašanje. Slovensko gledališč« Slovenska prosveta Glasbena matica Slovenska prosvetna zveza DANES, 1. FEBRUARJA, BO OB 16. URI V KULTURNEM DOMU V TRSTU PREŠERNOVA PROSLAVA Sodelovali bodo: sopranistka Ljuba Berce Košuta, basist Ivan Sancin, pianistka Neva Merlak-Corrado, mešani pevski zbor pri Sv. Ivanu pod vodstvom Nade Žerjal, moški pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela pod vodstvom Ignacija Ote in člani SG Leli Nakrstova, Zlata Rodoškova, Mira Sar-dočeva, Jožko Lukeš, Adrijan Rustja, Stane Raztresen, Stane Starešinič in Demetrij Cej. SLAVNOSTNI GOVORNIK BO DR. FRANE TONČIČ. Vstopnice po 300 Ur, za mladino po 100 lir, lahko dobite eno uro pred začetkom prireditve pri blagajni Kulturnega doma ali rezerviranje na tal. 734265. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 1111111111111111111111111111111111111111 iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia S SEJE REPENTABRSKEGA OBČINSKEGA SVETA Soglasno odobren proračun za leto 1970 ki predvideva 10 mil. lir primanjkljaja Naj večji dohodek od trošarine • Zvišali so prispevke za prireditve V petek zvečer je bila seja re-pentabrskega občinskega sveta, ki je soglasno odobril občinski proračun za letošnje leto. Odobren proračun predvideva 10 milijonov lir primanjkljaja, ki naj bi ga krili s prispevkom vladnega komisariata. Pred razpravo o proračunu je župan podal kratko poročilo o delovanju občinske uprave v preteklem letu. Občinski odbor se je v lanskem letu sestal 32-krat. Med največja dela, ki so bila opravljena v lanskem letu, spada asfaltiranje oeste na Volnik, in ceste, ki pelje nad Repnom proti Dragi. Dela za športno igrišče, ki se zavlačujejo že več let. so zadnje čase celo zaostala zaradi priprave dokumentov, ki so potrebni za dosego deželnega prispevka. Predvidevajo, da bo občina dobila 8 milijonov lir deželnega prispevka, tako da bodo lahko dogradili športno igrišče. Občina je nakupila zemljišče za razširitev trga v Rep-nu in dela se bodo v kratkem začela. V programu je razširitev in okrepitev kraškega vodovoda tudi na področju repentabrske občine in je bil v ta namen zagotovljen prispevek dežele v znesku 20 milijonov lir. Župan Je omenil tudi turistične prireditve, za katere je občina prispevala svoj delež, kot so praznik terana in pršuta, k raški teden, slikarski natečaj ex tem-pore in razstava goveje živine. Ob koncu svojega poročila Je župan Se pripomnil, da se je občinska uprava zanimala tudi za vprašanje gradnje velikega parkirišča pri Fer- •••iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillilitiiliiiiiliiiiiiiitiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHilliiliHiiiiiitiiiiiiiiiimiiiuitiiiiti SPOROČILO ZAVODA «ŽIGA ZOIS* Ta mesec začetek dveletnega tečaja srbohrvaškega jezika Tečaj za obiskovalce slovenske narodnosti bo na v Državnem trgovskem tehničnem zavodu cZiga Zois*, za italijanske obiskovalce pa na zavodu « Carli* trgov-1 čajnike bo pouk v prostorih zavoda «Žiga Zois», 'za italijanske pa v prostorih Zavoda «Carli». Namen tečajev je predvsem zadostiti potrebam po čim večjem zna nju srbohrvatskega jezika, zlasti za tiste, ki se udejstvujejo kakorkoli na gospodarskem področju: v zuno nji in notranji trgovini, gostinstvu, turizmu in v drugih gospodarski dejavnostih. Tajništvo poziva svoje Člane in zainteresirane, naj se takoj prijavijo tajništvu omenjenega tečaja pri zavodu «žiga Zois» za vpis in po jasnila.* ♦ŽIGA Guardiella Ravnateljstvo Državnega skega tehničnega zavoda ZOIS* v Trstu. Ulica 13/1 sporoča, da se bo v februarju začel dveletni tečaj srbohrvaščine, ki ga prireja Konzorcij za strokovno izobraževanje v Trstu. Tečaj je namenjen obiskovalcem slovenske narodnosti, ki so zaposleni v trgovinskih in podobnih pod jetjih, gospodarskim operaterjem in drugim, ki bi se radi naučili srbohrvatskega jezika. Tečaj bo na zavodu ♦ŽIGA ZOIS*. Ravnateljstvo prosi vse, ki bi radi obiskovali pouk tega potrebnega je zika, da se čim prej javijo v tajništvu zavoda, kjer bodo prejeli potrebna navodila ali na telefon 95326 od 10. do 12. ure. Podoben tečaj za obiskovalce ita lijanske narodnosti bo na tehničnem zavodu «R. CARLI* v Ulici Diaz 20. SPOROČILO SLOVENSKEGA GOSP. ZDRUŽENJA ♦Tajništvo Slovenskega gospodar skega združenja sporoča, da je končno po dolgotrajnih prizadevanjih prišlo do pozitivne odločitve za organiziranje dveletnih tečajev za poučevanje srbohrvatskega Jezika. Tečaji bodo pod pokroviteljstvom Konzorcija za tehnično izobrazijo v tržaški pokrajini. Za slovenske te- ■ V krožku za socialne študi je »Che Guevara* bo jutri ob 20. uri predaval prof. Severine Delogu o temi: »Pravica do zdravja«. Povozil Je pešca Na ortopedskem oddelku so vče raj popoldne sprejeli 41-letnega Maria Kocjančiča iz Istrske ulice (il Mož je malo prej prečkal cestišče pred bolnišnico pri Magdaleni, seveda na zebrastem prehodu, ko je privozil avto renault s tablico TS 99917 in pešca podrl na tla. Voznik 37-letni Giorgio Valerio iz Ulice Cigotti 1 je takoj ustavil avto, pri skočil k ranjencu in mu skušal po magati. Ker je Kocjančiča močno bolela leva noga, ga je takoj posedel v avto in nemudoma odpeljal v splošno bolnišnico. Dežurni zdravnik je ugotovil, da ima mož zlomljeno levo nogo. Zdraviti se bo mo ral približno dva meseca. netičih, tako da ne bi bili zaradi tega prizadeti vaščani. Nato je občinski svet odobril nekatere sklepe upravnega odbora, in sicer izdatek 575.000 lir za postavitev novih žarnic, sklep o prispevku (300.000 lir) za Banjaluko, sklep o prispevku , (J00.000 lir) prizadetim delavcem zaradi stavk, sklep za izdatek 1.580.000 lir za razširitev In popravilo ceste, ki gre proti Zagrecu itd.. Prav tako je občinski svet odobril predlog glede prispevkov za razstavo goveje živine (350.000 lir), ki bo v nedeljo, 10. maja, in 550.000 lir za praznik terana in pršuta, ki bo 11. in 12. julija. Pri tem je župan pripomnil, da bo letos težko organizirati šagro terana in pršuta, ker je zaradi toče in neprimernega vremena zelo malo terana. Praznik, ki je postal že tradicionalna prireditev v repemtabrski občini, ne sme zamreti in zato bo občinska uprava sklicala sestanek vinogradnikov, predstavnikov pokrajinske turistične ustanove in drugih organizacij, da bi se dogovorili o načinu razširitve praznika terana in pršuta, tako da bi točili in nagradili tudi druga značilna kratka vina. Glede letošnjega proračuna je župan v svojem poročilu dejal, da se v glavnem ne razlikuje od preji njega, nato pa je pojasnil najbolj značilne postavke. Sledila je kratka diskusija, med katero so nekateri svetovalci predlagali, naj bi se zvišala postavka za kulturne namene, da bi tako dali večji prispevek zlasti za organizacijo kraškega tedna. Predlog je bil odobren in tako so zvišali to postavko od 300.000 na 500 000 lir. Kakor v vseh drugih občinah je tudi v repemtabrski občini največji izdatek za plače osebju. V letošnjem proračunu ie določenih 8.050.000 lir za plače stalnemu o-sebju, 1.830.000 za plače nestalnemu osebju in 200.000 lir za Izredno delo, 400.000 Ur pa za povračilo potnih stroškov, za prispevek medobčinskemu tehničnemu konzorciju je predvidenih 815.000 lir, za trošarinaki konzorcij 930.000 Ur. za občinsko knjižnico 140.000 Ur za otroški vrtec 250.000 Ur, za osnovno šolo 400.000 Ur, za športno Igrišče 1.600.000, za javno razsvetljavo 1.350.000, za občinsko kopališče 600.000 Itd. Tekoči Izdatki znašalo skupno 29.583.539 Ur Med dohodki je glavna postavka trošarina, od katere predvidevajo 5.993.160 Ur dohodkov, družinski davek 1.434.190, soudeležba pri dohodkih IGE 1.700.000, letna najemnina občinskih kamnolomov 491.000, najemnina od lova 100.000, itd. Po uradnem delu seje je župan prebral pismo, ki ga je občinski upravi poslal predsednik zadruge «Naš Krasu Egon Kravs s priporočilom, naj bi občina prevzela organizacijo kraškega tedna, seveda ob podpori zadruge »Naš Krasu. Župan in svetovalci so poudarili, da se morata k raška ohcet in kra-ški teden ohraniti in podpreti, toda občina ne more prevzeti organizacije, ker pač nima osebja, vsekakor pa bo Se boli kot sedaj pomagala pri organizaciji in izvedbi te največje prireditve na Krasu. Nekateri svetovalci so omenili, da bi bilo koristno ustanoviti krajevno turistično društvo «Pro Locou, ki bi skrbelo tudi za organizacijo takih prireditev. Umestitev skrbništva muzeja «Revoltella» Župan Spaccini je včeraj umestil novo skrbništvo mestnega muzeja ♦Revoltella*. Novim upraviteljem največje mestne umetniške galerije je želel obilo uspeha pri njihovem delu posebno v tem zelo važnem razdobju za življenje muzeja, ki ga bodo kmalu razširili. Zadevni načrti so namreč že sko- raj nared. Za predsednika skrbništva je bil imenovan dr. Egidio Babille, za člane pa slikarji Tullio Gombač, Oliviero Rosignano, Marino Sorma-ni in Lojze Spacal, kipar MarceUo Mascberini in prof. Decio Gioseffi. Kraški pust ’70 Priprave za značilno naše kraško pustno slavje so v polnem teku. V kraških vaseh so na delu krajevni pustni odbori za čim boljšo tehnično in vsebinsko opremo svojih vozov. Kakih 12 ali več vozov in skupin, štiri godbe, športniki in velika množica naših ljudi iz Krasa in mesta se bo tudi letos oddolžila pustu 1970, Kralju pustu IV. in se bo zvečer v soboto 7. februarja na maškeradnem plesu v Prosvetnem domu na Opčinah sprostila ob zvokih odličnega plesnega ansambla, na katerem bodo prišli na račun plesalci valčkov in polk in tudi mladina. Naši ljudje na Krasu in v mestu menijo, da ne smemo opustiti stare kraške šege in običaje. Prireditelji pa so prepričani, da bodo kurenti, kot izredno zanimiva skupina originalnih mask, kraški vozovi in sežanski sosedi, privabili na Opčine na Kraški pust 70 veliko gledalcev in gostov. Zato vabimo na pustno soboto. 7. februarja ob 14.30 vse naše ljudi na Opčine. • • • Osrednji odbor vabi zastopnike vaških pustnih odborov na zadnji važni pogovor v Prosvetni dom na Opčinah, jutri v ponedeljek, 2. februarja ob 20.30. PROSVETNO DRUŠTVO .VALENTIN VODNIK* V DOLINI priredi v četrtek, 5. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih PREŠERNOVO PROSLAVO s sodelovanjem društvenega pevskega zbora,. pesnika Miroslava Košute, pevskega zbora srednje šole «Simon Gregorčič« v DoHind ter recitatorjev Iste šole. PRIDITE v torek, 3. februarja ob 20.30 v Slovenski klub Naš priljubljeni fotoreporter MARIO MAGAJNA vam bo prikazal vrsto zanimivih diapozitivov, ki jih je posnel v naši tržaški okolica. Kar mi največkrat ne vidimo, vidi Mario Magajna. Vljudno vabljeni! Slovensko gledališče v Trstu priredi v nedeljo, 8. februarja ob 15. url v Kulturnem domu Pustno rajanje z rdečo kapico TRADICIONALNI OTROŠKI PREDPUSTNI PLES Sodelovali bodo člani SG s prizori iz «Rdeče kapice«, slavni čarovnik Čira Čara in godba, da Je joj! Gledališča PROSVETNO DRUŠTVO .SLAVKO ŠKAMPERLE* Sv. Ivan — Trst priredi v torek, 10. februarja ob 16.30 v društvenih prostorih OTROŠKO PUSTNO RAJANJE Vabljeni mali člani društva v maskah. Slovensko prosvetno društvo Igo Gruden in godbeno društvo Nabrežina priredita v soboto, 7. februarja ob 20.30 v prosvetni dvorani Igo Gruden v Nabrežini pustni družabni večer Za veselo razpoloženje bosta skrbela domača godba in pevski zbor. Obiskovalke šivalnega tečaja C. I. M. S. v Trebčah vabijo na ogled razstave svojih del, ki bo danes v ljudskem domu od 10. do 17. ure. VERDI Pri blagajni gledališča prodajajo vstopnice za zadnjo predstavo Rossinijeve opere .Grof Ory», ki bo danes, 1. febr. ob 16. uri za dnevni abonma vseh redov. Dirigent Franco Mannin-o, režija Giancarlo Sbragia, scene in kostumi Alfredo Silberman. Za torek ob 20.30 je najavljena prva predstava De Ban-fieldovega baleta «Le Combat« in Straussove opere «Salome». De Banfieldov balet «Le Combat« je novost za Verdijevo občinstvo. Koreografijo je pripravil Dimitrij Parlič, prva plesalca bosta Gisela Cech in Paul Vondrak, solista pa Hector Bariles in Janez Mejak. Orkester bo vodil dirigent Ernesto Gor-dini. Straussovo opero «Salomč» bo dirigiral VVolfgang Rennert (opera je bila zadnjič na sporedu v Verdiju leta 1961). V glavni vlogi bo nasto-pila Anja Silja, v drugih vlogah pa: Astrid Varnay (Erodiade), Gerald McKee (Erode), Gerd Nienstedt (Io. chanaan), Robert Thomas (Narra-both), Uršula Cezanne (Erodiadov paž). Nastopajo^ še Oslavlo di Čredi co, Aronne Cefcrrt, Renato Ercolanl, Giuseppe Botta. Enzo Vlaro, Lucio Rol'11, Raimando Botteghelli, Vito Su-sca. Eno Mocchiutti, Dario Zerial in Mariella Suban. Režija Renate E-bermann, scene in kostumi Wolf Siegfried Wagner. Scenska postavitev gledališča Massimo iz Palerma. POLITEAMA ROSSETTI Zadnja ponovitev komedije «Iskre-no lažnivi« z Ginom Cervijem, Lauro Adanl, Paolom Ca-nlinijem ln Gra-ziello Granata je na sporedu danes ob 16 JO. AVDITORIJ Danes ob 16.30 nastopi Herbert Pa- gani s predstavo .Prijateljstvo«, panoramo sveta v petindvajsetih pes-mih. Za abonente gledališča Štabi-le In člane skupine «La Cappella« popust. Nazionale 15.00 «La donna invisibi-le». Giovanna Ralli, Carla Gravl-na. Eastmancolor. — Prepovedano mladim pod 18. letom. Eden 15.00 .Beaitrice Čenči«. A, La Russa, T. Mlllan. Technicolor. Pre. povedano mladim pod 18. letom. Fenice 14.30 «Un esercito di 5 uomi ni«. P. Graves. B. Spencer. Techni color. Grattacielo 14.00 «Medea». Maria Cal las, Massimo Girotti, Laurent Ter zieff. Eastmancolor. Excelsior 14.30 .La pazza di Chail lot«. Katharine Hepburn, Yul Bryn ner, Danny Kaye, Giulietta Mast na. Technicolor. Ritz 14,30 «L’implacablle omlcida« Raquel Welch. Technicolor. Prepo vedano mladini pod 18. letom. Fiiodrammatico 14.30 «Ecce homo« (I sopravissutl). Frank VVolff. Gabrie-le Tinti. Prepovedano mladini pod 18. letom. Alabarda 14.30 «M«lle peceati, nessu-na virtu«. Colorscope. Prepoveda-no mladini pod 18. letom. Aurora 15.00 «Oitty, oitty, bang, bang». Technicolor. Cristallo 14.00 «1 due tavimolbili« John Wayne, Rock Hudson. Techni. color. Capitol 15.00 .Pensiero d’amore». Mal, S. Dionisio, P. Franco. Te-chnicolor. Moderno 14.30 «11 suo nome č donna Rosa«. Romina Power, Al Ba-no. Impero 15j00, zadnja predstava ob 22. uri «Una sulPaltra«. Jean So-rel, Marisa Mell. Technicolor. Pre-povedano mladini pod 18 letom. Vittorio Veneto 14.30 «La lunga om-bra gialla«. Gregory Pečk, Techni. color. Ideale 14.30 «Stuntman». Gina Lollo-brigida, Robert Viharo. Technicolor. Abbazia 14.30 «Krakatoa est di Gla-va». M. Schell, D. Baker, B. Kieht. Technicolor. Astra 15.00 «L’oro del McKenna«. G. Pečk, O. Sharif. KINO «|R|S» PROSEK danes ob 16. uri Oinemascope barvni dramatični tilm: IL PONTE DI REMAGEN Igrajo: Giorge Segal, Robert Wangh to Ben Gazzara. V ponedeljek, 2. februarja ob 20.35 bo ljubljanska televizija oddajala televizijsko priredbo »Kaplan Cedrmac* po knjigi Franceta Bevka. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POHOKE Dne 31. januarja 1970 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa Je 14 oseb. UMRLI SO: 94-letna Marta Corte-se vd. Bonifaclo, 55«letna Valeria Laurenti, 76-letni Renato Adriani, 77-letna Antonia Živec vd, Vecchlet, 80 letina Maria Laurenclc vd. Sahar. 64-letna Francesca Crivello vd. Pur. pi, 76-letnl Eugenio Ritossa, 77 letna Antonia Scher vd. Sinico, 60 letna Maria Lampe por Franoedohinl, 66-letni Franc esco Snidarsich, 55-tetm Egone GazulH, 80-letna Francesca Marsich vd. Matejctch, 80-letn| An-dne« Danev, 76-letna Medea Cucea gna vd. Pamlcl, OKLICI: uradnik Giovaiinl De rof-foli In učiteljica Caterina Negri, delavec Libero Bruno Deliae ln gospodinja Giovanna De Paul-is, upokojenec Lulgi Buda in gospodinja Stemniš Fabian, geometer Franco Corso ln uradnica Adriana Buchacher. ra-diotehnik Fulvio Metlika ln frizer, ka Silvama Oleotto, šofer Rodolfo Sismondt im gospodinja Slava Zuppl. ni zavarovalni agent Edoardo Prelec In uradnica Glullana Pezzetta, urad-rvlk Giorgio Furlan in učiteljica Lia Gioseffi. delavec Severino Calcina In gospodinja Grazlella Kraljevič, po. tapljač Fulvio Loperfldo in prodajalka Luciana Stocovaz, železničar Clau-dlo Mastronuzzi ln kart »tehničarka Marialuisa Provvislonato, upokoje-nec CaTlo Luchest ln gospodinja Blanca Coasoveu, delavec Sergio Olivo HOTEL-RESTAVRACIJA KRIZMA N V. REPEN M — tel. RTIU vabi na veliki pustni ples V TOREK, 10. FEBRUARJA IGRAL BO PRIZNANI ORKESTER DEVETAK IZ KEMINA Z IZBRANA DOMAČA JEDILA IN SAMO DOMAČA VINA Z Ferraresso In frizerka Oriana Mosco-lin, pomorščak Luclano Ullenl In bolničarka Laura Maurel, elektrotehnik Domenico Altea tal prodajalka Ivana Zucchetto, uradnik Lino Bossl in frizerka Luisa Pirnat, pomorski častnik Pierpaolo Paperio In učiteljica Maila Morelll, študent Roberto Palin in u radnica Donatella Bodinl, delavec Ce šare Del Mtetro in prodajalka Ro-sanna Mlcheli, Ind. Izvedenec Clau Uio Moretti ln bolničarka E! en a Lo mun.no, uradnik Paolo Sposlto In u radnica Angela Bigaro, radiotehnik Luclano Perla In kartotehničarka Ma nola Mortero, kotlar Nevlo Anton in gospodinja Frida Debeliš, glasbe nik Franco Bradamante ln stenograf ka Monica Hlavvan, mizar Mario Can te in gospodinja Anna Mesching, za varovalni uradnik Claudio Benes in gospodinja Ester Pino, mehanik Fau-sto Innocentl In frizerka Nevenca Vidon.is, uradnik dr. Ghrlia.no Perco in učiteljica dr. Lil lan a Cattunar, ba-rlst 9Mvano Codlglla ln prodajalka Lldia Pipan. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Vlelmettl, Trg Borsa 12. Centauro. Ulica Rossettl 33. Alla Madonna del Mare. Largo Piave 2. SanCAnna, Krta di S. Anna 10 NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.31 do 6.30) Blasoletto, Ulica Homa 16. Davan-zo. Ulica Bernlnl 4. Al Castoro. Ulica Cavana 11. Sponza, Ulica Montor. sino (Rojan) 9. KINU NA OPČINAH danes ob 15. uri Technicolor westem film: IL DITO PIU’ VELOCE DEL WEST Igrajo: James Gamer, Joan Hacketrt, W. Brenmam to drugi. Razna obvestila Športno društvo (Vesoaa priredi 7. februarja 1970 v prostorih Ljudskega doma v Križu pustno zabavo s plesom. Vabila so na razpolago pri društvenih poverjenikih. Ljudska prosveta Pevci prosvetnega društva .Ivan Cankar* vabijo moške pevce, ki jih zanima zborovsko petje, da se udeležijo pevske vaje, ki bo v ponedeljek, 2. februarja ob 20.30 v dvorani v Ul. Montecchl 6. Vljudno vab-ljeni vsi pevci. Prosvetno društvo .Ivan Cankar. obveSča, da bo Jutri, v ponedeljek, 2. februarja ob 20.30 odborova seja. Prosvetno društvo .Slavko Skam perle. pri Sv. Ivanu priredi v nedeljo, 15. februarja enodnevni tzilet na sneg na Veliko planino. Vpisovanje vsak ponedeljek In petek od 20.30 do 2130 v društvenih prostorih ter na telefon 55-030. Mali oglasi .CITROEN. mehanična delavnica Samarittanl to Mlceo lo prodaja nadomestnih delov, ulica Hlttmeyer 4/a 3-CLANSKA DRUŽINA V MILANU išče gospodinjsko pomočnico. Dobri pogoji. Pisati na naslov: Ceronl, Plaz-za Duomo 12. Udine. ŠPORTNO ZDRUŽENJE « U N I O N » priredi VELIKI TRADICIONALNI PUSTNI PLES v soboto, 7. februarja na sta-dionu «1. maj« v Trstu. Od 21. ure do jutra bo igr® orkester «THE ROBLES* Ob 24. url bo nastopil orkesKf — Light show — « 5 FANS » s posebnimi svetlobnimi efekti* ki jih bo vodil MILAN KOGOJ iz Jugoslavije. Rezervacije na tel. štev. 732399 NE POZABITE NA OTROŠKI PUSTNI PLES v restavraciji MARINELLA - - Ul. Miramare 323 - tel. 4199® v dneh 4. — 5. — 6. fr bruarja 1970 od 16. ure Igral bo orkester — Speclaf' tete, ki jih radi jemo ob pu*** « picete », « straube », poseN* vrste kolači to drugo. Priporočamo rezervacijo. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob Josipa V rihe In Ljudmile Godnič 8a™h Antek in Tatjana Terčon 5000 ut slovensko prosvetno društvo /j, den. Namesto cvetja na grob «"[. mile Godnič darujeta Dorče I" "L ca Terčon 2000 lir za športno . štvo Sokol. V počastitev spornih® Marija Sancina daruje Anton jj < 1000 lir za prosvetno društvo v 5* nju. V počastitev spomina pok. /j lije Furlan darujejo Anton 1000, Zofija Ambrozet 1000 » jli Furlan 500 Mr za prosvetno dri v Skednju. V počastitev tretje obletnice moža Josipa daruje Fani Pavšič ^ lir za Dijaško matico. Ob pri1^ letnici smrti drage kolegice ^ Zgur daruje Leonona Križmoh^ lir za Dijaško matico. V P spomina pok. očeta prof. Ma,r>P p. bulčeve daruje profesorski T(.u I žavnega učiteljišča A. M. Slori* < Trstu namesto cvetja 10.000 $ korist zavodove šolske blagajh®- )i priliki zlate poroke darujeta Anton Parovel 5000 lir za društvo Slavko Škamperle. Anri®^, šuta daruje 500 lir za Dijaško tt* Namesto cvetja na grob dreja Daneva daruje Karlo "j 5000 lir za popravilo Partiz®'lj(jt> spomenika na Kontovelu. V P0^ tev spomina sedme obletnice ^ 4000 lir za dragega sina Serafina Vaclikaj^ njajo starši 4000 lir za padlim partizanom na Opčin®*1' PORAVEK Ob priliki zlate poroke goSPf ko* ln Antona Parovel ln ne Je bilo pomotoma včeraj obja™^-poklanj-ajo Angela, Marjan $r,j drejka 3000 lir za Ivanu. Feliče Ostrouška In prijate^jt rujejo 3000 lir za spomenik r partizanom na Opčinah. «Dom» P11 ♦ Včeraj nas je v starosti®® za vedno zaipustila naša d&P Antonija Kralj vd. Milkovič (Trebče 51) Pogreb bo jutri popoldne v čah. / Žalujoči sinovi, hčerk*^)/ snahe, vnuki In P1* ZAHVALA Vsem, ki so sočustvovali z nami to nam pomagali hudi izgubi našega dragega očeta ANDREJA DANEVA se najtopleje zahvaljujemo. Posebna zahvala č. g. župh^ pevskemu zboru, darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga spre4’’' ijah na njegovi zadnji poti to počastili njegov spomin. Žalujoči: hčerki LAURA in ELVA z družin«10 KontoveJ - Trst. 1. februarja 1970. LOTERIJA BARI 32 56 69 33 64 CAGLIARI 2 86 23 56 36 FIRENCE 90 22 75 46 23 GENOVA 46 25 43 48 I MILAN 17 70 53 55 9(1 NEAPELJ 22 32 41 1 68 PALERMO 88 35 28 8 84 RIM 87 7 41 8 69 TURIN 30 6 82 73 40 BENETKE 80 6 ENALOTTO 58 44 68 X 1 2 XII S 2 1 * X 1 Kvote: dvanajstine 8,015.000 lir; 1 I lir; desetice 13.900 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, kd so z nami soču9tv°’ vali oto Izgubi našega dragega očeta ta nanota JOSIPA LAVRIHE Posebna zahvala č. g. župniku, pevskemu zboru, daP&t cem cvetja ter vsem, ki so spremili nepozabnega pokojni50 na zadnji poti. ln M*4*® n«"1 Žalujoči žena, sinova Pepl in ter hčerki Ljuba In Danila z druži«8 Dolina Boljunec, 1. februarja 1970, ZAHVALA Oto hudi izgubi pdkoinega IVANA ADAMIČA se Iskreno zahvaljujemo vsem. ki so z nami sočustvovaliJP se udeležili pogreba. Posebna zahvala č. g. župniku dairo^ oam cvetja, znancem to prijateljem. Družina Adamič In sorodniki Prečnik. 1. februarja 1970. J®nffiET3nevmk UMITO PISMO Vlada nam je dolžna priznati pravice za gospodarski razvoj Tržaška kreditna banka po desetih letih še nima pravice poslovanja z inozemstvom ■ Važnost slovenske šole stva, in da bo naša mladina ostala zvesta svojemu narodu. S spoštovanjem. Sledi podpis smo objavljamo v nekoliko skrčenem obsegu naslednje v™0/ [® pr m gotovo opozarja na pereč problem gospodarskega m razvoja Slovencev v Italiji. gospod urednik, ---------------- Pdkkcu sem trgovec in pri tm je razvoj celotne tržaške Veselijo me gospodarji Pobude naših ijuidi in obdudu-voli?1*' ^ Podpirajo s svojo trdno silaslti uresničevanje kon-k?™1 načrtov. Bri tem gre za vsega tržaškega prebivalsitva 23 tejrisrt naše manj- <>^nw ^ nekaj spregovoril ■iteresih te naše zapostavljene ^Jsinske skupnosti, ki jo tako ra-ujju^figledujejo bodisi tukajšnje kakor tudi centralna vlada. «Kj ^ 80 ^tolijareske obla- Dj^Podpisom londonskega me-priznale tukaj živečim H*® enakopravnost z itali-JJt6®1! državljani. V tem raz- enakopravnost z itali-(jj, .—111! državljani. V tem raz--jjJJ smo preživeli kolikor toliko iTj® sožitje z italijanskimi sodr-in v zadnjih letih lahko {jV®*®Po italijanskemu demokra-k'"*1*1 narodu določeno opredeli-** ftašo korist. Obsoditi pa mio-®'° vodstvo -vlade, ki še danes t pravice naše manjšine, narod je demokratičen, L^pB^iuan ki sposoben, a je od-^ oasprotnik take vlade, M sital-j-^s^marja njegove interese in g^skdtoe svoje dolžnosti. Če so H ®®išoje vlade obvezale izvaja-H^d^arodni sporazium, je doiž-rtT' M pridejo za njimi, spoštujejo in da čimprej po-i^iPtak zanikrn odnos do spreva? obveznosti. To lahko po pra-zahtevamo tudi od sedanje Va^- Pemokraitičjnd Slovenci na-zahtevamo le to, kar Je bilo zaigotovljeno s podpisi .^ethanodnega sporazuma. Da Vseirt <^ose8i*' se bomo borili z zakonitimi sredstvi, saj je pravic, ki nam pripada-Prvi pogoj za gospodarski ■[Sislovenskega prebiivaistva na “““ksn in v deželi. tJ?,**1 bi se v prvi vrsti dotaknil fyk*ha Tržaške kreditne banke, tej?*- so nam pravico do naše banke, a po desetih letih VoKk Potovanja nam še ne do-operacij s tujino. Radi bi 2 razloge, ki so po vsej ver-za dr. Carlija zelo «tehtni». jedro F1°b,,erna jj' topnem predstavnik us sosod-ko mi je ob nekem v^^ju oejaii: »Zaman, da si Slo-njj? Peliite glavo s tem vpraša-tiSr’ dovoljenja za operacije a boste nikoli imeli, ker ^"“jjanska vlada boji, da bi s škodovali ostale državne ban- jj °b priliki obiska predsednici P® nas. Ne bomo mo- la 'l0lbatd upravnemu odboru TKB, SP hIioblemu še večjo pažnjo kot 'sjJ’ kakor naj bi tudi posvečal SaiuL^žnjo drugim perečim vpra-Tfitito11 na®e manjšine. Tako na stva m vPrašanju slovenskega šol-J'0Sevaii šolniki naj bi odločilno %k' v Proble,n vpisovanja narod v s'°venske šole, sicer bomo hrr, y®sbi° predčasno izumrli. Do-ii»Mn da se posamezni šolniki na .r,0 zanimajo za ta problem, tHota. 0st pa vemo tudi, da se le-ti fcvarp vtesih boriti proti lastnim iavir, 8rn- ki s svojo brezbrižnostjo hi j** razvoj naših šol. Izrecno haj l . Ptosil Primorski dnevnik, 'nožtJ,1;0b nedeljah posvečal po tudi po celo stran tem Pje a; m ter tako opozarjal na-Pn večje število naših ljudi, •Sati, tukajšnje italijanske ob- Vsi i5 Utiv®mo, kaj Je pomenilo pred HovJl. spregovoriti v javnosti v Pio Danes z veseljem sliši- tlo , ^Povsod našo govorico. Pri-tvrdk cel° do tega, da italijanske Kn. “ VSlllr L-l! :ZX~! OBVESTILO KMEČKE ZVEZE Prijave za družinske doklade kmetovalcev Kmečka zveza opozarja vse kmete, ki imajo otroke mlajše od 14 let, ali ki še študirajo, da je treba kot vsako leto, tudi za leto 1970, vložiti prijavo za družinske doklade. Priložiti je treba: 1. družinski list, 2. potrdilo šole za otroke starejše od 14 let, 3. izjava (pri občinskem tajni-štu), da za otroke ne prejema drugih družinskih doklad. Prijave je treba vložiti čimprej, zato naj se zainteresirani zglasijo v najkrajšem času v uradih Kmečke zveze v Trstu, Ul. Geppa 9. Tajništvo Kmečke zveze Izlet v Lurd Slovenski duhovniki s Tržaškega in z Goriškega pripravljajo skupno romanje v Lurd in obisk rojstnega kraja papeža Janeza XXIII., ki bo od nedelje, 5. julija do sobote, 11. julija t.l. Cena izleta za osebo je 50.000 lir (plačevanje na obroke), za razne dodatne ugodnosti glede potovanja in prenočevanja, kakor tudi za izlet na atlantsko obalo, pa so predvidena manjša doplačila. Vpisovanje se zaključi nepreklicno na belo nedeljo, 5. aprila t.l. Vpisujejo krajevni duhovniki na Tržaškem in Goriškem. Podrobnejše informacije daje g. Dušan Jakomin, Ul. di Servola 42 (tel. 815-909). Nova sekcija PSU Včeraj so v Sesljanu odprli novo sekcijo socialdemokratov (PSU). Navzoči so bili tudi deželni tajnik PSU Lonza ter nekateri člani vodstva tržaške federacije. Na skupščini je bil izvoljen začasni odbor sekcije in za političnega tajnika je bil izvoljen Virgilio Zanevra, za organizacijskega tajnika pa Tullio Varglien. OSREDNJI ODBOR ZA Kraški pust ’70 vabi na pustno prireditev, ki bo na Opčinah v soboto, 7. februarja 1970 ob 14.30: SPORED: PUSTNA POVORKA KRAŠKIH ALEGORIČNIH VOZOV SKUPINA KURENTOV (ORIGINALNIH MASK IZ PTUJA NA ŠTAJERSKEM) VOZOVI Z VPREGO LIPICANCEV GODBE S KRASA IN IZ DIVAČE KRONANJE KRALJA PUSTA IV. NA BRDINI MAŠKARADNI PLES OB 21. URI V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH Pridite na OPČINE v soboto, 7. februarja 1970 ob 14.30. OSREDNJI ODBOR ZA KRAŠKI PUST ’70 JUBILEJ ZASLUŽNEGA NARODNEM IN PROSVETNEGA DELAVCA Slavko Pertot - 70-letnik Ko človek gleda našega jubilan | * ta, bodisi v njegovem vrtu, v do- * mači hiši med njegovimi dragimi ] ali pa v družbi prijateljev, si težko predstavlja tega dobrodušnega domačina kot sedemdesetletnika. Skoraj popolnoma ohranjen starostnih nadlog, je ostal naš Slavko isti preudaren gospodar, vzoren družinski oče in obenem dragocen svetovalec vsakomur, kdor je iskal uspešne poti za naš narodni in prosvetni razvoj. Jubilant Slavko Pertot se je rodil 28.1.1900 v Mužljevi družini, ki je dala Nabrežini dva odlična pev-ca-basista. Tudi Slavko je začel še kot učenec ljudske šole stopati po poti ljudske izobrazbe. Začetek novega stoletja, ko je slavljenec zagledal luč sveta, je prinesel Nabrežini preporod našega gospodarstva, narodne zavesti in prosvete. Še kot kratkohlačnika ga najdemo kot soustanovitelja izobraževalnega društva «Jezero», ki pa je moralo ANAGRAFSKI PODATKI ZA LETO 1969 V petih podeželskih občinah tudi lani več rojstev kot smrti Naivec rojstev je bilo v dolinski in nabrežinski občini - Še vedno precej mešanih zakonov Objavljamo anagrafske podatke iz podeželskih občin na Tržaškem za leto 1969. Glede rojstev navajamo število otrok, ki so se rodili v svojih ali v drugih občinah (večinoma v Trstu). Glede porok navajamo samo imena občanov posameznih občin, ki so se poročili v svoji ali v drugi občini. Prav tako velja za pokojne, ki so umrli v svoji ali v drugi občini. Pri porokah navajamo zraven tudi občino stalnega bivališča poročenca. V nekaterih primerih porok, zlasti v dolinski in devinsko-nabrežinski občini, sta kraja rojstva in sedanjega bivališča različna, ker gre predvsem za ezule, priseljene delavce iz notranjosti Italije, karabinjerje, financarje itd. Glede tega moramo Prebivalci Rojstva Smrti 1969 (1968) 1969 (1968) 1969 (1968) Devin - Nabrežina 7.318 ( 7.224) 113 (104) 77 (80) Zgonik 1.327 ( 1.327) 7 ( 17) 17 (15) Repentabor 671 ( 664) 14 ( 8 ) 9 ( 8) Dolina 5.569 ( 5.436) 84 ( 66) 58 (55) Milje 13.061 (13.001) 179 (151) 170 (153) Skupno 27.946 (27.652) 397 (346) 331 (311) Podobne sezname porok in smrti za vsako posamezno okoliško občino bomo objavili prihodnjo nedeljo. rojstev kot smrtnih primerov pa je bilo lani v devinsko - nabrežinski in dolinski občini. i* DOLINA Umrl je Josip Lavriha tudi letos pripomniti, da je še vedno precej mešanih zakonov, ko se Slovenka poroči z Italijanom, redki pa so primeri, ali sploh jih ni, poroke Slovenca z Italijanko. Prav tako si je tudi lani precej naših iiiiiiiiimiaiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiuiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiHiiiiiMiiiiiiiiiimiiuimmiimiiuiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii PISMO UREDNIŠTVU Pojasnilo dolinskega župana glede nakupa šolskega avtobusa ®tek dan bolj iščejo usluž-?*ino ’ i, dobro obvladajo sloven-'Zrolč ,Ver*dar jih je težko dobiti. L,, je pomanjkanje sloven-to^iramladine. Mislim, da ne ”j*Ji ''!arr', da bodo čez ne dolgo Si uteri italijanski starši 6u- ^<*r| ' 118 dajo svojim otro- znanje slovenskega Ni a Ponterošu imamo kra- ^ slovenščina in hrva-Niisi 7.tam neobhodno potrebni, t^aeljj^zaškemu Italijanu bodisi !Nbua h Južne Italije. To je 25*0 dejstvo za bodoči ob-Sif^enstva na Tržaškem, ob-/NŠkin,8 _ bodrilo malodušnim slo-Nvjzju solnikom, ki naj bodo v dostojni in aktivni n® pedagoškem in Področju. tJS^n gem, da ne bo tako ®Msi odpadnikov »loven- Objavljamo v celoti pismo, ki mm ga je poslal župan dolinske občine glede vprašanja prevoza šolskih otrok in nakupa šolskega avtobusa. V zvezd z vašim člankom v Primorskem dnevniku »Iž P\ebenega» in s pismom uredništvu »Šolski avtobus v Dotaid» z dne 18., oziroma 25. I. 1970, se čutim dolžnega pojasniti nekatere prenagljene trditve, vsebovane posebno v dopisu predsednika Šolskega patronata v Dolini, ki je istočasno ravnatelj slovenske srednje šole v Dolini. Kar zadeva članek v Primorskem dnevniku, naj navedem v pojasnilo, da ni upravičeno govoriti o »grdi in strmi* poti od Pretoenega do šole, ker bi taka trditev lahko v javnosti ustvarila mnenje, da dolinska občina ne skrbi za občinske ceste. Tu ne gre za nobeno »grdo* cesto, ampak samo za stezo, ki je zaradi prehude strmine ni mogoče spremeniti v navadno prometno cesto, kajti če bi bilo to mogoče, bi občanska uprava za to že zdavnaj poskrbela. Pred vojno so otroci iz Mačko!j in Rrebenega hodili v šolo v Dolino, a že med vojmo in takoj po osvoboditvi se je vršili pouk v obeh vaseh v neudobnih prostorih. Takoj po vojni so vprašanje šolskega poslopja rešili tako, da so sezidali novo šolo med Mačkoljamd in Prebenegom. Toda izbira lokacije je bila zgrešena, ker če je ta zadovoljila Mačkolje ni zadovoljila Brebenega zaradi pomanjkanja primerne prometne zveze. Tako zaradi tega vsi otroci iz Prebenega raje hodijo v šolo v Dolino. Starša upravičeno postavljajo že dalj časa vprašanje prevozov otrok v šolo in vrnitev domov v Prebe-neg. Za Prebeneg, vasico s 150 prebivalci, je nemogoče doseči, da bi imel redno avtobusno progo vsake pol ure. Zaradi tega obstoječi vozni red avtobusa ne more zadovoljiti vseh. Ako je ugoden za dijake srednjih šol, ne more biti istočasno ugoden tudi za osnovnošolske otroke in še manj za otroke, ki hodijo v otroški vrtec. Potem ko je izšel deželni zakon, na podlagi katerega dežela nakazuje občinam (in ne patronatom) prispevke, katerim pa je treba dodati še delež v breme občane, za prevoz šolskih otrok ter po predvidenemu ministrskemu prispevku v iste namene, so nekatere občine in šolski patronati, tudi zaradi velike reklame tovarn, ki proizvajajo avtobuse za prevoz šolskih otrok, začeli razmišljati o nabavi takih praktičnih avtobusov, V tem smislu je bil že davno med dolinsko občino in tukajšnjim šolskim patronatom razgovor, kako bi prišli do takega avtobusa. Prvotno je prevladovalo mnenje, da ga nabavi patronat, kasneje pa je bilo med podpisanim in prof. Stefani-jetn, predsednikom patronata, po temeljitejši proučitvi vprašanja sporazumno določeno, da avtobus nabavi občina. Dosledni temu, smo v občinskem proračunu za leto 1969 res določili postavko za nabavo avtobusa, medtem ko se je predsed nik patronata že odločil za prvotni načrt. Dne 10. 9. 1969 je namreč poslal naši občani pismo, v kate-1 na zasebni avto, ki je ravnokar mm ia rlmiictriim naniftaim- ‘ nrivftril mi mn ram je med drugim napisano: [privozil mimo. »Solsfco skrbništvo iz Trsta ms' je obvestilo, da je šolsko ministrstvo odobrilo prošnjo tukajšnjega patromta za nakup šolskega avtobusa in za tozadevno fimneiranje je bilo že preskrbljeno. Upoštevajoč to dejstvo, se smatra umestno, da občinska uprava prispeva za stroške vzdrževanja tega avtobusa in nima smisla, da bi mislili o nakupu drugega». Iskreno priznam, da mi je zelo žal polemizirati s predsednikom šolskega patronata, ker sva bila vedno v dobrih odnosih, naj pa povem, da mi je to neljubo nalogo dal tudi občinski odbor v celoti. Res je, da občina in patronat dve ločeni ustanovi, a je tudi res, da sta dosedaj obe ustanovi skupno reševali problem pomoči šoloobveznim otrokom zaradi prevoznih stroškov ter nabave šolskih knjig. Ne vem zakaj naj bi se prav sedaj, ko se vse napredne sile borijo, da bi se pravično uredila vsa šolska vprašanja na splošno, torej tudi vprašanja šolskih vrtcev, odpovedali, po mnenju predsednika patronata, skupnemu sodelovanju pri reševanju nadvse važnega vprašanja prevažanja vseh šolarjev, tudi onih, ki hodijo v otroške vrtce? Deželni zakon predvideva svojo pomoč za take stroške, tudi za prevoz najmlajših, toda le pod pogojem, da se občina istočasno obveže prispe vati k tem stroškom iz lastnih denarnih sredstev. Ali se želi morda predsednik patronata odpovedati prispevku. ki ga je do sedaj dajala občina v te svrhe? Bojim se pa resno, da bi brez teh prispevkov, patronat ne zmogel prenesti z lastnimi sredstvi vseh stroškov vzdrževanja prevoznega sredstva. V takem primeru bi pa avtobus, s katerim razpolaga sedaj patronat, o-stal brez potnikov ter vprašanje prevoza povsem nerešeno. Toda le pri nepreudamosti samega predsednika patronata.* Župan DUŠAN LOVRIHA Najhuje se je ponesrečila 35-let-na gospodinja Teodora Furlan por. Pecchiar iz Ulice Botro 36. Udarila se je v tilnik in hrbtenico, zaradi česar se bo morala zdraviti 8 dni na nevrokirurškem oddelku. 33-let no Annunziato Ali por. Mauri so zadržali na ogledu zaradi udarca v desno nogo in bok. Popolnoma bo okrevala v 10 dneh. Samo prvo pomoč so nudili 65-letni gospodinji Al-mi Sionovi por. Del Santo z Reške ceste 56, ki se je nekoliko udarila v tilnik in desno rano. fantov poiskalo nevesto v Jugoslaviji. Iz podatkov, ki smo jih dobili na občinskih anagrafskih uradih, je razvidno, da se je lansko leto rodilo v podeželskih občinah na Tržaškem skupno 397 otrok, in sicer 51 več kot v letu 1968, umrlo pa je 331 oseb. Bilo je torej skupno 66 rojstev več kot smrtnih primerov: leta 1968 pa je bilo 35 rojstev več kot smrtnih primerov. V letu 1969 je umrlo 20 oseb več kot v letu 1968, leta 1968 pa je bilo 19 smrtnih primerov manj kot leta 1967. Pri tem moramo upoštevati, da je v novembru, zlasti pa v decembru, razsajala na podeželju gripa in da je bilo nekaj primerov smrti prav zaradi posledic gripe, če primerjamo število rojstev, vidimo, da v zadnjih * letih narašča. Tako je bilo leta 1968 skupno 17 rojstev več kot leta 1967, leta 1969 pa 51 rojstev več kot leta 1968. Ob koncu leta 1969 ie bilo v vseh podeželskih občinah vpisanih skupno 27.946 stalnih prebivalcev, to je 314 več kot ob koncu leta 1968. Največji porast števila prebivalstva opažamo v dolinski občini, toda ne zaradi večjega števila rojstev, ampak predvsem zaradi priseljevanja (naftovod in gradnja nove tovarne Grandi Motori). Večje število rojstev kot smrti opažamo v vseh občinah, kjer je bilo lani več smrtnih primerov kot rojstev, znatno več ■iiiiiiiHiimniiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniHiiiiitiiiiiuiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZLATA POROKA PRI SV. IVANU Ana in Anton Parovel 50 let v srečnem zakonu Tri ženske so padle zaradi avtobusnega sunka Avtobus «R» je včeraj kot obi čajno vozil proti Katinari. V Ulici Molino a Vento, v višini Ulice Ca-prin, je voznik nenadoma zagledal pešca, ki je prečkal cestišče, nc da bi prej pogledal, če je pot pro sta. Zavrl je naglo vozilo, da bi pešca ne podrl, in mu je to tudi uspelo. Zaradi močnega in nenad nega sunka so se pa ponesrečile kar tri ženske, ki so potovale v avtobusu. Iz bližnje gostilne so takoj telefonirali Rdečemu križu. Z rešilnim avtom so odpeljali v bol nišnico dve. tretjo so pa naložili O S M I C A AVGUST RADETIC Medija vas štev. 70 toči svoje domače belo in črno vino. Ko sta si Ana in Anton Parovel prav m ta dan pred 50 leti obljubila v svetoivanski cerkvi pred slovenskim župnikom Silo večno zvestobo, sta mlada poročenca vesela in polm lepih mčrtov prejela nešteto voščil svojih sorodnikov in prijateljev. Bila sta priljubljem med vsemi, saj je bil takrat Sv. Ivan prijazno slovensko predmestje, kjer so bili vsi drug drugemu prijatelji. Tu je bilo tedaj še mnogo tmandr-jerjevt in peric, ki so pri potokih prale perilo za tržaško gospodo ter prepevale slovenske pesmi. Anton Parovel je pravi Svetoivan-čan. Rodil se je pri ^Kmetičih» 7. junija 1896. Po dokončani slovenski šoli v svojem rojstnem kraju, se je izučil za mehanika — poklic, ki ga je opravljal vse do upokojitve. Bil je zaposlen v raznih tržaških delav-nivah. več let je delal v tOfjicine navali», polnih 25 let pa v Tovarni strojev. Vedno je živel pri Sv. Ivanu z izjemo dveh let, ko je moral k vojakom, ko je bi; Trst še pod Avstrijo. te v mladih letih je bil naš slav Ijenec član svetoivanskega pevskega zbora ter je v njem vedno pel kot priden tenorist. Ko su fašisti zaprli vse naše kulturne in prosvetne u-stanove, med temi tudi svetoivanski Narodni dom, je Parovel nadaljeval s petjem v cerkvenem zboru skupno z ostalimi svetoivanskimi pevci. Po končani drugi svetovni vojni se je ponovno vključil v obnovljeni pevski zbor tSlavko Škamperle», fci ga je tedaj vodil pokojni Fran Venturini. Pri tem zboru je doživel Parovel, kot nam je sam povedal, dosti lepih in prijetnih uric in veliko zadoščenja. Nepozabni so mu dnevi, ko je njegov zbor gostoval skoraj po vsej Jugoslaviji. Seveda sedaj nas slavljenec ne prepeva več v zboru — umaknil se je, da bi dal prostor mladini. Ostal pa je zaveden član domačega društva. Njegova žena Ana je tudi Sveto-ivančanka. Rodila se je na »Bran-dežiji» 27. V. 1896 v družini Deber-nardi. Kot njen mož je tudi ona pela v domačem cerkvenem zboru in je nastopala tudi v raznih igrah in na prireditvah. Izučila se je ta šiviljo in tako je s svojim delom pomagala svoji družini. V zakonu je rodila štiri otroke, od katerih sta še dva živa in sicer hčerka Laura in sin Anton, ki sta tudi pevca v svetoivanskem pevskem zboru. Srečnima slavljencema, ki slavita danes zlato poroko, prav iskreno čestitajo in jima želijo še mnogo let skupnega, mirnega, srečnega družinskega življenja vsi sorodniki, prijatelji ter člani prosvetnega društva «Slavko Škamperle». Voščilom se pridružuje tudi uredništvo *Pri-morskega dnevnika*, katerega zvesti čitatelj je tudi Anton Parovel. M.M V sredo popoldne smo položili k večnemu počitku Josipa Lavriho, ki je umrl v tržaški bolnišnici, kamor so ga sprejeli pred dvema mesecema. Pokojni Josip še ni bil nikoli bolan. Ob prvem mrazu se je prehladil, pojavile so se komplikacije in v ponedeljek je za vedno končalo biti njegovo srce. Pokojnik je izhajal iz stare zavedne in dobro poznane dolinske družine. Rodil se je v Dolini pred 82 leti. Bil je torej med najstarejšimi v vasi. Mnogo let je delal do upokojitve kot cestar in ni bilo domačina, da ne bi na cesti srečal »Pepeta Palierjevega*, kot so mu pravili vaščani. Njegovo veselje in zadoščenje je bilo obdelovanje majhne kmetije. Ponosen je bil na pridelek vina, ki ga je vsako leto skrbno in pridno pripravil. Od mladih let je bil pokojni Josip član domačega cerkvenega zbora in po osvoboditvi tudi član no-voobnovljenega zbora »Valentin Vodnik*, kjer je z ljubeznijo gojil slovensko pesem. Zato so mu tudi domači pevci v slovo zapeli nekaj žalostink. Iz tržaške mrtvašnice so pripeljali truplo pokojnega Josipa v domači kraj, kjer se je zbralo poleg sorodnikov in prijateljev tudi veliko ljudi iz Doline ii> okoliških vasi, ki so mu v zadnji pozdrav poklonili mnogo cvetja. Po cerkvenem obredu v župni cerkvi je žalni sprevod krenil na vaško pokopališče, kjer je domača zemlja sprejela človeka, ki ji je dolgo let posvetil svoj trud in svoje moči. Naj mu bo lahka domača gruda, svojcem naše iskreno sožalje. OOOOOOCO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO' mala jjjSfu, Ovžaštce TRIESTE AUSTRO . UNGARICA Tradicionalne tržaške koračnice STEREO Godbo vodi MIHAEL GUNZEK Andemo a Servola La socletk del celibi La marcia dei porchl Tl col mus, mi col tram De Trieste fino a Žara Se le guardie no vol che cantemo Le Kaline, tute mate In zavate, cape! de pata Cirlbiribin La mula rossa Come la marcia ben La banda la vien Molighe'1 fil, che ’1 svoU El tran de Opčina Teresa No go le clave del porton Alte Kameraden (C. Telke) Xb000<>00000005<>00Cb<>«N»CO t«; kmalu usahniti zaradi prepovedi šolskega vodstva. V svojem 17. letu je bil »povabljen* na pogreb razpadajoče avstrijske armade, katere »slavni* ko nec je Slavko doživel na Ogrskem, medtem ko mu je brat Bogomil že prej preminil na ruski fronti. Nas jubilant se je izučil za trgovskega pomočnika ter je bil nato mnogo let poslovodja podružnice Delavskih zadrug v Nabrežini in Križu, kjer ga tudi imajo skoro za «svojega*. Vaščani in okoličani pa poznajo Slavka posebno po njegovi vnemi za vse življenjske nujnosti našega življa v narodnostno ogroženi na brežinski občini. Po prvi svetovni vojni je začel aktivno sodelovati pri nastajajočem orkestru, ki je v kratkem času, pod vodstvom zaslužnega kapelnika Majcna, dosegel zavidljivo kvalitetno raven. Dirigent Majcen je s tem našim ansamblom 35 godbenikov oživil predvojno prosvetno življenje, ko pa je stara na-brežinska godba na pihala kmalu nato zamašila vrzeli, nastale v vojnih letih, so se orkestraši združili v enotno godbeno društvo, ki je nadaljevalo svojo glasbeno tradicijo. Naš slavljenec je kmalu zamenjal violino in violo z baterijo, s katero je dolgo vrsto let sodeloval pri godbi, ki ga je izvolila tudi za svojega tajnika. Po prvi svetovni vojni je ho hotno vzkliko tudi ostalo prosvetno delovanje, obujena je bila »Javna ljudska knjižntoa*. za katero so Slavko in ostal’ prijatelji naše he sede nabirali in nabrali lepr število knjig. Nekai časa je vodil taj ništvo te procvitaioče knjižnice, ki je kmalu zaslovela še po svojem dramskem odseku. V spominih starejše generacije še vedno lebdi navdušenje vaščanov in okoličanov, ki je spremljalo lepo uspele dramske uprizoritve, katere je naštudiral naš mali oder. Vse to cvetoče gibanje je doba ricinovega olja pa poznejših ustrahovalnih metod postopoma zatrla: fašizem je najprej udaril po naši knjižnici. Vrli knjižničarji so nekaj, s trudom pridobljenih knjig, še pravočasno rešili iz črnih krempljev, ostale pa je uničil »očiščevalni* pla men fašistične »kulture*. Vse oblike političnega in prosvetnega udejstvovanja so se morale umakniti v legalo, skupno s Slavkom smo pa marsikje kljubovali terorju; pevski zbor je našel svoje zavetišče v župnišču, a mnoge »sovversive« je držala brutalna sekira na svoji ostrini. Po padcu fašizma so se vse zdrave sile strnile okrog OF; naš Slavko je bil seveda eden prvih na nastalem poprišču. Nemški okupa torji so skušali to delovanje raz biti ter so februarja 1944 uprizorili pravcati »pogrom* na vse one, ki so hrepeneli po svobodi. Jubilant je bil aretiran ter zaprt v Coroneu, od koder je bil odposlan v nemško »letovišče*. Enako usodo je delila hčerka Mila, ki se je izčr pana vrnila domov šele po osvoboditvi. Po končanem pregnanstvu se je slavljenec vključil v poslovanje tedanjega ONOO in KNO, kjer je zavzemal razne važne položaje. Pri prvih občinskih volitvah je bil izvoljen na listi Neodvisne social, zveze v občinski svet. Prevzel je tajništvo P.D. «Ig i Gruden*, katerega je vzorno vodil skoraj 20 let, obenem pa je aktivno sodeloval pri tedanjem pevskem zboru. Menim, da je ves ta suhoparni skupek nesebičnega sodelovanja tega dobrodušneža zgovoren dokaz njegove predanosti svojemu rodu. Marsikatera jubilantova vrlina, naj bi bila smernica mlajši generaciji, ki le prerada pozablja bridko resnico o ogroženosti vseh Slovencev, pa naj si bodo rdeče, plave ali bele barve. Jubilantu Slavku pa želijo sorodniki, prijatelji in znanci: Ob skrbni negi soproge Avrelije, ljubezni Tvojih potomcev in dosedanjemu sožitju med vsemi, ki Te cenimo, nam ostani v zdravju še dolgo vrsto let, naš dobrodušni Slavko! Tem željam vaščanov in okoličanov se iskreno pridružuje tudi »Primorski dnevnik*! Življenje, nastlano tudi s trnjem sprejemal si, brez slabe volje! Naj Ti v bodoče samo z zrnjem posuta pot bo: — Vse najbolje!! Vaščan KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRST Viale XX TEL. 96-301 Settemhre 16/111 si :boi i.i :\ VSE £A KING IN FOTOGRAFSKI MA l EKIAi Ust. Ul Mazzini Ž3 lel 133-361 Prijatelje m znance naprošamo aa nas »hi.Vejo SPL0SNA PLOVBA PIRAN vzdržuje t tvojimi tovorno-potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta, redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vtem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: »SPLOŠNA PLOVBA« — Piran, Župančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu Telext: 341-22 Yu Plovba 341-23 Yu Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-470 do 73-477 UPRAVA HOTELOV BLED- in DANIELA* V RIMU 00185 — Roma, Via S. C. In Gerusalemme 40 sprejme v službo sledeče sodelavce: hotelskega vratarja, sobarico, pomožno servirko, pomožno kuharico in hišno pomočnico. Ponudbe s potrebnimi podatki pošljite na gornja naslov. Greste v hribe? EVO, KAJ NE SMETE POZABITI: ■ ANTIFRIZ ■ NOSILCE ZA SMUČI ■ ŠČITNIK ZA RADIATOR ■ VERIGE ZA SNEG ■ SREDSTVO PROTI ZAMEGLITVI SIP ■ VLEČNO VRV V vašem Interesu obiščite ZANCHI ■ autoforniture TRST - UL. CORONEO 4 O mesna -t— solata vJ za malice jjUjUil in priloge HAhI . AGROKOMBINAT EMONA [JURIJANA NEDELJA, 1. FEBRUARJA PONEDELJEK, 2. FEBRUARJA TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Kitara; 10.00 Godala; 10.45 V prazničnem tonu; 11.15 Oddaja za najmlajše; 11.45 Ringaraja; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Zabavna glasba; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj?; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Z glasbo po svetu; 15.30 I. Svevo: «Mož»; 17.35 Zborovsko petje; 18.00 Koncert; 18.45 «Pratika»; 19.00 Jazz; 19.30 Melodije; 20.00 Šport; 20.30 Iz slov. folklore; 21.00 Plošče; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba. TRST 9.00 Skladbe za godala; 10.30 Tržaške; 12.15 Šport; 14.00 «E1 Campanon». KOPER 7.30, 8.00, 10.00, 12.30, 15 00, 19.15, 22.30 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 7.40 Vesela glasba; 8.10 S pesmijo v nedeljsko jutro; 8.40 Zabavni zvoki; 9.00 Nedeljsko srečanje; 9.15 Orkester RTV; 9.30 Valčki in polke; 10.30 Orkestri; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Plošče; 11.30 Današnji pevci; 11.55, 12.45 in 15.15 Glasba po željah; 12.35 Politični pregled; 14 00 Pevci lahke glasbe; 14.30 Sosedni kraji in ljudje; 16.15 Prenos RL; 19.00 športna nedelja; 19.30 Prenos RL; 22.10 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 3.30 Kmetijska oddaja; 10.45 Glasbeni kvizi; 11.35 Roditeljski krožek; 12.00 Kontrapunkt; 12.28 Program z Luttazzijem; 13.15 Mali oder; 14.10 Glasbeni kontrasti; 14.30 Vam ugaja klasika?; 15.30 Nogomet; 16.30 Popoldne z Mino; 18.00 Simf. koncert; 20.20 Glasbeni variete; 21.10 Športni dnevnik; 21.15 Kvartet JuiHard; 22.05 Večerni orkestri. II PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Telefonski pogovori; 12.00 Športna prognoza; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Juke box; 14.30 Teden aktualnosti; 15.30 Preizkušajo se diletanti; 16.30 Športna nedelja; 17.34 Glasbeni spored; 18.40 Glasbeni aperitiv; 20.20 Tenorist A. Bomci in sopranistka L. Tettraz-zini; 21.05 Pevec med množico; 21.30 Zgodovinske bitke; 22.10 Priredba. III. PROGRAM TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.10, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.10 «Pomenek s poslušalkami*; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po žeijah; 17.00 Tam-buraški ansambel; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Sola; 18.50 Zbo rovsko petje; 19.20 Znane melodije; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Sestanek s Fansi; 21.05 Literarna oddaja; 21.25 Romantične melodije; 21.45 Basist J. Štabaj; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Rossinijev »II conte Ory»; 15.40 «Busoni v Trstu*. KOPER 6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12 30, 14.00, 14.30, 16.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Poje N. Sinatra; 8.45 Mali oder; 9.15 Malo besed — veliko glasbe; 9.40 Znani pevci; 10.15 Glasbeni vrtiljak; 10.30 Zagrebški solisti; 11.00 Pevci lahke glasbe; 11.30 Melodije; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Športni ponedeljek; 14.15 Lahka glasba; 15.30 Rezervirano za mlade; 16.05 Športni pregled; 16.20 Mali koncert; 17.30 Program za mladino; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 19.00 Orkester Brown; 22.10 Orkestri v večeru; 22.35 Večerni NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po ročiila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Pisana glasba; 12.10 Kontrapunkt; 12.38 Ljudje in dejstva; 13.15 Program z Luttazzijem; 14.16 Glasbeno popoldne; 16 00 Spored za najmlajše; 16.20 Program za mladino; 18.00 Znanstvena oddaja; 18.20 Glasbena paleta; 19.05 Slovstvo in umetnost; 20.15 Sestanek petih; 21.00 Simf. koncert; 22.00 Toskana in njeni pesniki; Glasbeno-govomi spored. II. PROGRAM 22.12 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 10.00 Koncert; 11.15 Nabožni motivi v glasbi; 12.20 Haydnovi trii; 14.00 Folk. glasba; 14.10 Simf. orkester; 15.30 A. Wesker: Štirje letni časi: 16.55 Jazz; 18.00 Ameriško slovstvo v Italiji; 18.45 Kulturne aktualnosti; 19.15 Koncert; 20.15 Preteklost in sedanjost; 20.45 Arabska poezija; 21.30 Klub poslušalcev. FILODIFUZIJA 8 00 Koncert; 9.15 Hindemithovi kvarteti; 9.40 Klavirske skladbe: 10.20 Donizetti in .Casella; 11.00 Brahmsov Trio op. 8 in Schumannov Cameval op. 9; 12.00 Stari in novi pevci; 12.30 Plošče; 13.15 Schubertove skladbe; 14.10 Sodobna ital. glasba. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 12.00, 13.00, 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 7.50 Inform. oddaja; 8.04 M. Košuta: »Prepovedana pravljica o prince- ............ " ifat ski»; 8.50 Skladbe za mladino; 9.05 V studiu 14; 10.05 Še pomnite, tovariši... — P. Dežman: S kulturniki IX. korpusa; 10.45 Naši poslušalci čestitajo; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Pianist Silvo Štingel; 14.00 «Po domače*; 14.30 Jan Lenčo: Pot na morsko dno — humoreska; 14.50 Ansambli domačih viž; 15.05 Športno popoldne; 17.05 R. Strauss: «Saloma»; 17.30 B Bermauge: »Oldenberg*; 18.10 Beethovnova glasba; 19.00 Lahko noč, otroci'. 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 »V nedeljo zvečer*; 22.15 Zabavna glasba; 22.40 Plesna glasba; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz za vse. ITAL TELEVIZIJA 8.40 Sopranistka M. Stader; 10.00 L. Trezzini: «Fantastični Berlioz*; 10.15 Robertino; 10.35 Telefonski pogovori; 13.00 Športni pregled: 14 00 in 16.50 Zakaj in kako?; 15.03 Enciklopedija; 16.00 Pisano glasbeno popoldne; 17.35 Enotni razred; 17.55 Glasbeni aperitiv; 19.05 Poje Dalida; 20.10 Glasba po željah; 21.15 Francoske plošče; 21.30 Brez naslova; 22.10 Kvizi narobe; 22.43 Radijska priredba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 10.45 Haendilov Concerto grosso; 11.20 Od gotike do baroka; 12.20 Bartok in Kodaly; 14.30 Doba simfonije; 15.30 O. Fiume: «n tamburo di panno*; 16.15 Komorna glasba; 17.10 Francoščina; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 A. Adamor: »D ping pong*. FILODIFUZIJA 8.00 Beethoven in Dvorak; 10.10 Griegova koračnica op. 56; 10.20 Schumannove klavirske skladbe; 12.00 Folk. glasba; 12.10 Simf. orkester; 13.30 Antologija interpre tov. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6 50 Rekreacija; 7.15 Inform. oddaja; 8.04 Glasbena matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 9.20 »Cicibanov svet*; 9.45 Ljubljanski jazz ansambel; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Turistični napotki; 12.10 Iz koncertnega arhiva; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pi halni orkestri; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Lahka glasba; 14.35 11.00 Maša; 11.45 Red trapistov: 12.00 Cerkev in družba; 12.30 Set-tevoci; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja; 15.00 Pust v Via-reggiu; 15.45 Športno popoldne; 17 00 Spored za mladino; 18.00 Nedelja je nekaj drugega; 19.00 Dnevnik; 19.10 Polčas nogometne tekme; 20.30 Dnevnik; 21.00 E. De Marchi: II cappello del prete; 22.10 Športna nedelja; 23.00 Dnevnik. II KANAL 17.00 Plavanje; 18.50 Telecan-zoniere; 21.00 Dnevnik; 21.15 Set-tevoci; 22.20 Film: »D marito*. Poslušalci čestitajo: 15.40 Zbor Glasbene matice; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Operni koncert: 18.00 Aktualnosti; 18.15 »Signali*; 18 35 Mladinska »Interna 469»; 19.15 Fantje treh dolin; 20.00 L. M. Škerjanc: »Sonetni venec* —-kantata; po koncertu: »Kulturne diagonale*; 22.15 Jazz; 23.05 Nevin Birsa: Pesmi; 23.15 Zabavna glasba; 23.40 Orkester Freeman ITAL. TELEVIZIJA 9.30 Šola; 12.30 Znanstvena an tologija; 13.00 Roditeljski krožek: Beg od doma; 13.30 Dnevnik; 15.00 Ponovitev šole; 17.00 Dežela Gio-cagio; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Knjižna oddaja; 19.15 Človek in vesolje; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film: »La časa del corvo*; 22.45 Četrt ure s F. Gali; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 19.00 Angleščina; 21.00 Dnevnik; 21.15 ZDA — SZ; dvogovor s pav zami; 22.15 Simf. koncert. JUG. TELEVIZIJA OD 1. DO 7.-1I.-1970 NEDELJA, 1. februarja 20.00, 22.10 Poročila; 9.30 Po domače; 9.35 Kmetijski razgledi: Vinogradništvo; 10.00 Kmetijska oddaja: 10.55 Otroška matineja; 11.35 TV kažipot — Športno popoldne; 17.20 Ob 45-letnici učiteljskega zbora E. Adamič; 17.50 Tri ljubezni — film; 20.35 M Kovač: Sorodniki — humoreska; 21.20 Videofon; 21.35 Športni pregled; 22.30 Miinchen: Plesni turnir za evropski pokal. PONEDELJEK, 2. februarja 20.00, 23.25 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.30, 15.40 Nemščina; 10.45, 15.55 Angleščina; 17.50 Lutkovna oddaja; 18.15 Obzornik; 18.30 Po sledeh napredka; 19.00 Mozaik; 19.05 Diapazon; 20.35 France Bevk: Kaplan Martin Čedermac; 21.55 Zambija — «Ko je bil geto* — francoski film. SREDA, 4. februarja 20.00, 22.30 Poročila; 9.35 TV v šoli; 17.50 Oddaja za otroke; 18.30 Obzornik; 18.35 Obrežje; 19.00 Mo zaik; 19 05 Popularna glasba; 19.20 Kalejdoskop; 20.35 Človek leta 2000; 21.20 Kult. oddaja. ČETRTEK, 5. februarja 20.00, 23.30 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.30, 15.40 Nemščina; 10.45, 15.55 Angleščina; 17.40 Ve seli tobogan; 18.15 Obzornik; 18.30 »Človek* — film: 19.05 Enkrat v tednu; 19.20 Zabava vas Jerry Lewis; 20.35 Večer s Prešernom; 21.15 F. M. Dostojevski: Bratje Karamazovi; 22.15 Evropsko drsalno prvenstvo v Leningradu. PETEK, 6. februar ia 20.00, 23.15 Poročila; 9.35 TV v šoli; 17.45 David Copperfield — film; 18.15 Obzornik; 18.35 Leningrad: Evropsko drsalno prven stvo; 19.45 Cikcak; 20.35 Srečne neveste — film; 22.00 Malo jaz, malo ti — TV auiz. TOREK, 3. februarja 20.00, 23.00 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.40, 15.35 Ruščina; 15.55 TV vrtec; 17.15 Veselje v glasbi; 18.15 Obzornik; 18.30 Glasbena oddaja; 19.00 Mozaik; 19.05 Tehnika mrežnega planiranja; 19.30 Človek v vozilu; 20.35 Ljubimci — franc. film. 22.05 Kaj je orkestracija. SOBOTA, 7. februarja 20.00, 23.30 Poročila; 9.35 TV v šoli; 16.50 Svetovno smučarsko prvenstvo v Val Gardeni; 17.50 Obzornik; 17.55 A. Daudet: Tarta-rin v Alpah; 19 00 Prešernova pro slava; 19.45 Cikcak: 20.35 Evropsko drsalno prvenstvo v Leningradu; 22.05 Rezervirano za smeh; 22.20 Destry - film; 23.10 TV kažipot. SLOVENSKO GLEDALIŠČE GLASBENA MATICA in SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA Ali Ronke aii Ljubljana za polete v Beograd? PRIREDIJO DANES, 1. FEBRUARJA, OB PROSVETNI DVORANI V GORICI, VERDIJEV 16. URI KORZO OSREDNJO PREŠERNOVO PROSLAVO Pokrajinska turistična ustanova (za Goriško je v zvezi s polemiko (glede letalske proge Rim - Milan -(Beograd ponovno zahtevala vmeseni postaji v Ronkah in v Zagre-)bu. če ne bodo pristojni krogi u-(poštevali te potrebe, bodo potnike (z našega področja usmerili na letališče v Ljubljano, ki je bliže kot /Benetke in kjer so ugodnejši pogo-S ji za potnike našega področja za (Beograd in Zagreb. Minister o tovarni NSG Minister Malfatti je odgovoril senatorju Albarellu v zvezi s tovarno Nuova San Giorgio v Gorici, da so še vedno veljavne obljube Finmec-canice od lanskega junija. V zvezi s tem je deželna uprava proučila možnost, da bi tovarno NSG zgradili na drugem mestu in prepustili obrate v Stražicah v celoti za SAFOG, kot jih je imela že prej. Istočasno bi v novi tovarni okrepili in modernizirali proizvodnjo. .................................................... DELEGACIJA KMETOV NA PREFEKTURI Sodelujejo: Govoril bo: MIROSLAV KOŠUTA Nastopijo člani SG: LIVIJ BOGATEČ, ALOJZ MILIČ in sopranistka ILEANA BRATUŽ - KACJAN, pri klavirju prof. A. Vodopivec KOMORNI MOŠKI ZBOR iz CELJA — dirigent: EGON KUNEJ. Rezervacija vstopnic na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Ascoli 1/1. Vstopnina: Sedeži po 300 lir — stojišče za dijake po 100 lir. Povišana cena mleka gre samo v korist posredovalcem Danes ih jutri stavka v «fiocco» v Podgori Včeraj dopoldne ob 10. uri se je izpolnjevanje takih prošenj po oko- zglasila na prefekturi v Gorici številna delegacija neposrednih obdelovalcev zemlje, ki jo je spremljal pokrajinski tajnik »Alleanze* Bruno Marizza. Sprejel jih je dr. Cap-peliini, kateremu so delegati tolmačili zaskrbljenost goriških kmetov zaradi povišanja potrošne cene mleka za 10 lir pri litru, medtem ko je odkupna cena pri proizvajalcu ostala neizpremenjena. To je enostranska odločitev na škodo proizvajalca in potrošnika. Zato je delegacija predlagala naj prefektura v zadevi posreduje. V ta namen naj bi prefektura sklicala sestanek prizadetih strank, da bi dosegli pokrajinski sporazum med proizvajalci in industrijci in določili končno najnižjo odkupno ceno za mleko v hlevu. Dr. Cappellini je obljubil, da bo predložil zadevo prefektu preden bo sprejel kakršen koli ukrep. Alleanza obvešča vse prizadete kmetovalce naše pokrajine, da jih bo pravočasno obvestila o vsaki pobudi in ukrepu, ki bo sprejet v tej zadevi v bližnji prihodnosti. Trije kemijski sindikati CGIL, CI SL in UIL so preko posebnega lepaka obvestili delavstvo tovarne u-metnih vlaken v Podgori, da so v skladu z vsedržavnim vodstvom kemijskih sindikatov sklenile proglasiti 48-urno stavko kategorije, ki se je začela danes zjutraj ob 6. uri in se bo zaključila v torek ob 6. uri. Stavke se udeležujejo vsi delavci »fiocco* in termične centrale Pokrajinska sindikalna vodstva bodo imela sestanek v četrtek, 5. t.m., na katerem bodo proučile položaj po zaključku ciklusa 72-umih stavk, da bi se pogovorili o nadaljnjih ukrepih. Vodstvo sindikatov si pridržuje, da bo pravočasno obvestilo prizadete delavce o ukrepih in sklepih, ki jih bodo sprejeli. Kar se tiče lepakov, ki jih je nalepilo vodstvo tovarne in v katerih je rečeno, da so delavci nekaterih oddelkov morali začasno prekiniti z delom zaradi stavke v termični centrali, izražajo trije sindikati vse razumevanje težav prizadetih delavcev in opozarjajo, da so tudi delavci termične centrale vključeni v državno pogodbo kemijskih delavcev ter so predlagali vodstvu tovarne naj jih vključi v kategorijo proizvajalcev električne energije. Če bo ta predlog sprejet, bodo prenehale tudi omenjene nevšečnosti pri stavki. Obvestilo Kmečke zveze Kmečka zveza v Gorici obvešča vse naše kmetovalce na Goriškem na naslednje termine, ki bodo v kratkem zapadli: 1. V februarju zapade rok za vlaganje prošenj za popravilo stanovanj, za katera nudi deželni zakon znatne prispevke. 2. Lastnike kmečkih strojev obveščamo, da zapade 31. marca rok za prijavo porabe goriva UMA v letu 1969 in za vlaganje prošenj za novo nakazilo za leto 1970. Kdor še ni izpolnil teh obveznosti, se lahko obrne na urad Kmeč- liških vaseh prisoten tudi V DOBERDOBU v gostilni PERIC v četrtek 5. februarja ob 20. uri. Zdravstveni pregled otrok v Jamljah in v Dolu Po uspešnem zdravstvenem pregledu šolskih otrok v Doberdobu, ki jih je prejšnje dni pregledala posebna zdravstvena ekipa iz Tržiča, bo ista ekipa prišla v torek v Jamlje in Dol, kjer bo na tamkajšnjih šolah pregledala otroke, ugotovila njihovo zdravstveno stanje in odredila njihovo zdravljenje v primeru takih bolezni ali telesnih hib, ki narekujejo zdravniško nego. Pri prvem pregledu v Doberdobu so ugotovili pri nekaterih otrocih več obolenj na srcu, za katere je potrebno zdravljenje v bolnišnici in so v tem smislu sprejeli ustrezne ukrepe. Predavanje o zdravstvu Ker smo sredi procesa za široko zdravstveno refomo, bodo v tem okviru priredili v torek, 3. t.m. ob 18.30 v dvorani pokrajinskega sveta v Gorici, Korzo Italija 55 debatno konferenco na temo »Programske smernice nove zdravstvene politike*. Predaval bo univ. profesor Delogu, ki sodeluje tudi v ministrstvu za programacijo. NEKAJ VESTI IZ SOVODENJ Ta teden začnejo z delom okrepitev razsvetljave V torek pogajanja pri pokrajinski upravi zaradi avtoceste • Asfaltiranje cest na mrtvi točki OKLICI: prodajalec Michele G& ini in blagajničarka Vilma Čari® za Včeraj so na županstvu v Sovod-njah oddali v izvedbo napeljavo, oziroma okrepitev javne razsvetljave na področju občine. Dela je že pred časom prevzelo podjetje Rodolfo Defranceschi iz Pordenona, ki je proračunsko ceno 5.023.000 lir s popustom znižalo ter prevzelo delo za 4.820.000 lir. Delo bodo izvedli v roku 90 dni, se pravi do 1. maja. Vaščani upajo, da se bodo glede roka bolje držali obveze kakor pa podjetje Calcisonzo iz Zagraja glede ureditve in asfaltiranja občinskih poti, ki dva meseca po zapadlosti še vedno čakajo na njihove delavce. Pretekli teden bi moral lastnik Postir priti na županstvo glede dogovora, pa je zopet odložil in obljubil, da pride jutri, v ponedeljek, ter da se bodo takoj potem delavci lotili nrevzetega dela. Župan in občinski odbor sta dobila od pokrajinske uprave iz Gorice povabilo na sestanek, ki ga bodo imeli v torek, 3. t.m. pri pokrajinski upravi. Glavni predmet razgovora bo avto cesta skozi So-vodnje in njena dokončna trasa. Če bo ostala trasa, ki jo je prvotno določilo cestno podjetje ANAS, potem bodo morali nuditi prizadetim Sovodenjcem primerno odškodnino za veliko škodo, ki jo bodo imeli od tega. Iz goriškega matičnega urada Y goriški občini se je od 26.1. ročila sta se 2 para in 2 so okli-ročila sta je 2 para in 2 so okli cali. ROJSTVA: Lucia Polesello, Maria Giovanna Devetag, Massimo Ri-gonat, Paolo Palumbo, Deborah Za-netti, Aurora Codermaz, Raphaelia Biddlecombe, Fabrizio Marega, Giu-lio Vecchiet, Angelo Vidoz, Alessio Pesenti, Marco Bregant, Antonellu Bergamasco, Valentina Martinuz, Daniela Lovato, Paolo Longobardi, Alessandro Pezzarini, Raffaela Bernardi, Andrea Mian MARJAN VOGRIČ, Marco Galdiolo. SMRTI: upokojenec 75-letni Ben venuto Mauri, 84-letna' Antonia Vi- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiii KRAŠEVCI SE JE RADI SPOMINJAJO Med obema vojnama so imeli tudi v Dolu godbo na pihala S svojimi nastopi po kraških vaseh je ustvarjala veselo razpoloženje, dokler je ni uničil fašizem Starejši prebivalci Dola se radi ponašajo s tem, da so imeli pred drugo svetovno vojno svojo godbo na pihala. Ustanovila jo je do-lanska mladina leta 1924 ter ji dala tudi ime »Godbeno društvo Danica*. Pobudniki zanjo so se prvič zbrali na skupni seji spomladi leta 1924 na Palkišču; takrat so izvolili za prvega predsednika društva pokojnega Antona Boštjančiča, ki so mu poverili nalogo, da poišče primeren sedež, da sestavi društveni statut in da pripravi vse potrebno za začetne veje. Še tisto jesen je učitelj Antonič Karel iz Brestovice že učil fante taktirati. Čez ne kaj let ga je nadomestil učitelji Josip Kogoj iz Mirna, za kapelnika pa je bil domačin Jožef Ferle-tič. Društveno delovanje je bilo najbolj razgibano ko sta mu predsednikovala Anton Peric in za njim Karel Vižintin. V prvih letih so nastopali predvsem s slovenskimi skladbami, poz neje pa jim je fašistični režim vsilil italijanske koračnice. Nastopali so na vaških praznikih po vseli bližnjih vaseh kot so: Temnica, Opatje selo, Miren, Doberdob, Jamlje itd. Kadar pa ni bilo posebnega praznika, so se zbrali vseeno in jo kar peš mahnili v to ali ono vas ter spotoma igrali. Ker je takrat spadal Dol pod občino Opatje selo, je prišla do lanska godba večkrat navzkriž z godbo iz Opatjega sela, ki si je lastila nekak monopol nad vso kra-ško planoto. Prireditelji raznih ljud skih veselic pa so hoteli, da bi zabavala občinstvo dolanska godba »Danica* ki je bila bolje priprav ljena. Nekoč so povabili godbo iz Dola, da bi igrala na poletnem prazniku celo v Opatjem selu. Temu so se Opajci uprli in se pri tožili. Sporazumeli so se za kom ke zveze v Gorici, Ascolijeva ulica št. 1/1, kjer bo dobil vsa potrebna I promis, po katerem naj bi do pol-pojasnila in pomoč. j noči igrala godba iz Opatjega sela. Predstavnik Kmečke zveze bo za po polnoči pa godba iz Dola. V Š. D. JUVENTINA - ŠTANDREŽ VABI NA PUSTNI PLES KI NI BO V SOBOTO, 7. FEBRUARJA V PROSVETNI DVORANA VERDIJEVEM KORZU 13 V GORICI Vstop z vabili, ki se dobijo: pri poverjenikih v štandrežu; v Gorici na sedežu SPZ v Ul. Ascoli v Doberdobu pri Janku Gergoletu — v Sovodnjah: Pri Francetu — gostilna v Steverjanu v gostilni «Dvor». Rezervacija miz: Tel. 26-67 i; drogerija; času do polnoči pa so imeli Dolan- ] nega šikaniranja in strahovanja s ci pravico, da so kot gostje bili 1 strani fašističnih oblasti je mora- zastonj na prazniku. Do polnoči so i la leta 1936 prenehati z delovanjem. se ga dobro nalezli in ko bi mo rali po polnoči igrati, jih ni bilo več nikjer; odšli so domov in pustili Opajce na cedilu. Najraje pa se Dolanci spominjajo še nekega drugega dogodka. V gostilni Peric v Doberdobu je imel i neko nedeljo popoldne svoj koncert godba iz Mirna. Mimogrede so se takrat ustavili v gostilni tudi godci iz Dola. Na prošnjo občinstva so tudi oni »udarili* priložnostno korač nico in občinstvo jih je sprejelo s takšnjim odobravanjem, da so morali Mirenci odnehati; zapustili so gostilno in odšli domov. Zelo radi se spominjajo tudi izleta v Postojno ter številnih gostovanj po furlanskih vaseh, kjer so si z igranjem redno prislužili brez plačno pijačo in večerjo. Dolanska godba »Danica* je šte la od 12 do 14 članov; zaradi stal Zadnji predsednik je bil Alojz Fran-dolič. Po vojni so se bivši godbeniki zopet zbrali, da bi ponovno oživeli svojo godbo, a bilo jih je premalo in nastopali so samo za plese. Leta 1947 pa so še zadnjič zaigrali skupaj na ohceti nekega dekleta iz Dola, ki se je poročilo na Poljane. Izplačilo štipendij za dijake v Tržiču Od torka, 30. t.m. dalje izplačujejo na županstvu v Tržiču, soba št. 16, dijaške štipendije deželne uprave. V seznam je vključenih 295 dijakov, ki bodo skupno prejeli 10.275.000 lir. Natečaj trgovinske zbornice za nagraditev veteranov dela Trgovinska zbornica v Gorici, Ul. Crispi je razpisala natečaj za nagraditev veteranov dela kot sledi: Kat. »A* — za delavce, ki so neprekinjeno zaposleni pri kakem podjetju na Goriškem vsaj 30 let; Kat. «B» — za voditelje podjetja, ki so zaposleni vsaj 35 let pri istem podjetju ter so vsaj 20 let na vodilnem mestu, ali 30 let na vodilnem položaju; Kat. »C* — za podjetja, ki delujejo najmanj 50 let na Goriškem v nespremenjeni obliki na področju industrije, trgovine ali kmetijstva, ali vsaj 25 let za obrtnike in neposredne obdelovalce; Kat. »D* — za industrijska, trgovska ali kmetijska podjetja in obrtnike manjšega obsega, ki so izvedli v svojih podjetjih znatne tehnične in druge izboljšave in dali važen prispevek pri gospodarskem in socialnem razvoju v korist delavcev. Skupno je določenih 30 diplom z zlato kolajno: od tega 15 za kat. A, 6 za kat. C ter po tri za vsako od ostalih kategorij. Prošnje na navadnem papirju je treba vložiti do 7. marca letos pri trgovinski zbornici. Tam dobijo prizadeti tudi vsa podrobnejša pojasnila. Volitve v LATEGO V torek, 3. t.m. bodo v tovarni LATEGO v Rubijah volitve nove notranje komisije. Na listi št. 1, ki jo je predložil sindikat CGIL kandidira tudi več Slovencev. To bodo druge volitve, odkar deluje ta tovarna. Na pustni torek, dne 10. t.m. v klubu «S. GREGORČIČ* v Gorici, Verdijev korzo 13 Otroška maškarada od 16. do 18. ure. VABLJENI SO OTROCI IZ GORICE IN OKOLICE doli vd. Zavim, 87-letna Giustir.a Nardin vd. De Gasperi, 82-letna Au gusta Causi, 6 dni star Daniele Mo roni, industrijec 76-letni Luigi Chioz-za, 78-letna Giulia Isaia vd. Zino, čevljar Stanislao Valentini, gospodinja 49-letna Bruna Bonnes, sedem mesecev stara Maura Selva, 68-let-na Norma Cantarutti por. Milena, gospodinja 73-letna Annalucia Fidcl-bo por. D’Acchille, pet ur star Angelo Vidoz, upokojenec 71-letni Bat-ta Giov. Mumn, 56-letni stražnik Bogomiro Bizaj, 72-letni upokojenec Francesco Volpi, gospodinja 80-Ietna Augusta Slejko. POROKE; podčastnik Tarcisio Fiore in prodajalka Cvetka Gomi-šček; uradnik Savo Sfiligoj in go spodinja Nada Rijavec. gini in blagajničarka ....- - ... lini; dekorater Aldo Ziani in s#r dentka Rossella Sorbara. Urnik na obmejnem prehodu v Jamljah Poveljstvo obmejne policije v ® rici sporoča, da bo od danes l* g bruarja pa do konca mesecajj*|j : zap^ za dvolastniški prehod pri naslednji urnik: Odprli ga bodo ob 6. uri in - -. zvečer ob 19. uri. S 1. marceri r bo veljal nov urnik, ki ga h? ločila mešana obmejna komisij®- LEP JUBILEJ V SOVODNJAH 90 let Ivana Vižintina kos sovodenjske zgodovina Trdo delo in pičel zaslužek sta bila njegova življenjska stvarni V krogu svoje družine, znancev in prijateljev, je včeraj slavil 90-letnico svojega življenja drugi najstarejši Sovodenjc Ivan Vižintin, z domačim imenom Buffa. Ob tej priliki mu je predstavnik občinske u-prave podžupan Janko Cotič čestital in mu prinesel dar občinske u-prave ter se zadržal z njim v prijaznem razgovoru. Naš jubilant se je rodil dne 31. januarja v tistem daljnem letu 1880, ko je bilo tudi življenje povsem drugače kot je dandanes. Ko mu je bilo 14 let je moral za kovaškega vajenca v Gorici, kjer je poleg gostilne »Pri zvezdi* imel svojo kovačijo Cicigoj. Takrat še ni bilo tovornjakov in zelo malo avtov; zato je bil živahen promet z vozovi in s kočijami. V kovačiji so »obuli* po 10 konj dnevno in je bilo dela na pretek. Naš vajenec pa je prihajal in odhajal peš v Gorico poleg tega pa delal še po 10 ur; tudi ob nedeljah je moral priti pomagati gospodinji. Za vse to je prejemal po eno krono na teden (kolikor je takrat stal poldrugi liter vina). Z 18. letom je odšel v svilarno v Stražicah, kamor je zopet hodil peš z drugimi Sovodenjci. Opoldne je bilo eno uro odmora za kosilo, ki ga je prinesla po ena žena za vse (vrstile so se vsak dan ena). Tudi tu so morali delati v dimu in prahu ter prejeli po en goldinar za 10-urno delo. Leta 1902 je odšel v Trst in ker je bil velik in močan, je dobil delo za fakina v pristanišču. Ko mu je bilo 30 let pa je odšel v Arzenal v Tržiču, kjer je dobil delo kot kovač in delal tam do svoje upokojitve leta 1940. Ker pa je bila pokojnina premajhna, je moral delati potem še 8 let. Kar se tiče družinskega življenja naj omenimo, da se je leta 1905 poročil z Ivano iz Rubij, s katero sta imela štiri otroke. Sin, s katerim živi na domu v Sovodnjah je že 46 let zaposlen v tržiški ladjedelnici, ter ima letos 60 let in bo odšel v zaslužen pokoj. Med prvo svetovno vojno je morala družina v begunstvo na Brezje na Gorenjsko. Med drugo vojno pa je dočakal, da so ladjedelnico bombardirali isti Angleži, ki so jo leta 1908 odprli. Leta 1945 pa je tudi sam prišel pod ameriški tovornjak na Rojcah ter je moral dolgo zdraviti zlomljeno nogo. Pred 15 leti se je zopet zbrala doma vsa družina ob njegovi zlati poroki, štiri leta pozneje pa mu je umrla žena. Poleg trdega dela in težav v življenju pa se je naš jubilant, zlasti v mladih letih, uveljavljal tudi v prosveti. Z domačim prosvetnim društvom »Zvezda* je že leta 1900 nastopil v Trgovskem domu v Gorici z deklamacijo. Pozneje je igral v komediji »Dijakova zarubitev* in PRODAM INVENTAR z ... - ------------------ oddam v najem loikail — T1"* v arugm, bil je cerkveni pevec in salpiim 2, Gorica. družaben človek na splošno, danes rad prebira Primorski ®n . nik in obuja spomine na Pret -j Sluh mu je sicer nekoliko op®s^ drugače pa je še čil in dobro P.. sebi. Zato mu znanci in prijaj tak dočakal še W želijo, da bi ^ jubileje. Njihovim voščilom se Jr družuje tudi uredništvo «Prin*> skega devnika*. ^ CORSO. 15-22; «Topaz», F. Ameriški In D. Robin, film. VERDI. 15.15—22.00: «Qued disP^ tl che puzzano di sudore ®,. morte», G. Hilton, E. BorP^ kinemaskope Italijanski vab. ~ MODERNISSIMO. 14.45—22; tanas, G. Stevenson b ? j chez; italijanski kinemaskOr film v barvah. VITTORIA. 15.00—21.30: «Quei R. Harrisom m R Burton! ®*j riški barvni film; mladih* r 18. letom prepovedan. CENTRALE. 15.00—21.30: «Que'J do maledetto giomo di R. Woods in A. Stewardl j jamsko - Španski kmemaskOr film v barvah. Tržič «La batt®^ Stafford, AZZURRO. 14.00; d’Inghilterra», J. Johnson. Kinemaskope v bar""j EXCELSIOR. 14.00; ((Barbag*®1'^ Sorel in Don Backy. Kineri®5 v barvah. PRINCIPE. 14.00: «Come, p perchči), P. Leroy, F. Butfo10^ D. Gaubert Kinemaskope v vah. SAN MICHELE. 14.00: duelloa, Yul Brynner. film. ISoihi Uoriva SOČA (Nova Gorica); »Nav*^^ ogenj« - ob 16. - 18. in 2®* DESKLE: «Po sili morilec*. riški barvni — 17. — 19.30- / RENČE: «Most», jugosl. bari«11 ob 15. in 19.30. m# ŠEMPAS: »Juriš lahke kocr j, angl. barvni — ob 16- “V KANAL: »Obračun v Ban# _ amer. barvni — 16. In 20. SVOBODA: «V znamenju N / Crista«, franc, barvni — n*5 18. in 20. uri. $ PRVACINA: »Junaki Guada*® f la», amer. barvni — ob 1®- “ 19.30. KINO DUTOVLJE: »Odkrit)« jj bežni», danski barvni — 0 in 20. uri. DEŽURNI LEKARNI GORICA ^ Danes ves dan ln ponoči J® j prta lekarna D’UDINE, 'I’r* Frančiška 5, tel. 21-24. TR2IC Danes ves dan in ponoči Tjf* ču dežurna lekarna «Alla f dott. Fabris, Ul. Cosulich i1, 72480. DEŽURNA CVETLICAR^V Danes je v Gorici odprta Ja čarna BANDELJ J02EF, *** tel. 54-42. Mali oglasi AVT0PR0MET GORICA - NOVA GORICA vm vaoi, aa obiščete zimskošportno središče LOKVE. obratujejo vlečnice, ugodna smučišča ln tereni za druge športne de.iavosti Hotel POLDANOVEO s 100 ležišči in restavt^j) jbota® z domačo hrano, vinom in drugimi pijačami — Ob sol nedeljah ter praznikih ples. «j(i Informacije tel. 22-911. 21*443. ** > i ... A TA St MU 3E IZMAKNIL IN Z RANJENIM FLAVIJEM ODDIRJAL VGOZP. st.m/ KOND 3E POLCrO TEKEL MEP PREV3EM IN F LAVI 3 SE 3E KOMA3 ŠE PRŽAL V SEPLU.. sp.-fU fcČjjLEg. MU NISO POŠLE /MOČI N06A SE MU 3E ZATAKNI LA V STREME IN . .♦ Ufe? 6A OE $E NEKAJ ... NATO PA 3E OBLEŽAL BREZ ZAVESTI . ČLOVEK BI JIM NE VERJEL, ČE BI NE BILO DOKUMENTOV Kavkaški starci umirajo vedro in, rekli bi, stoje Doba stoletnikov pa je mimo, ker odhajajo mladi v mesta, kjer se zastrupljajo v Azerbejdžanu, v Pr«d©lu tega ozemlja stjuvJ .. na meji z Iranom živi Pj^Siral Muslimov, ki je vedno k vse« Pr^P^edovati dogodke, 211 ve * sveže iz sredine pre-frk&ziL st'0'etja- Iz njegove osebne (j^ ’0e je razvidno, da se je ro- «- M05 v vasi Barzov na Pove ti, da nd bil nikoli i d< Ta starček še vedno ne- da ve imena vseh svojih « otrok rt v=,c“ a,“J,ul 150 let’ aa ve za dogodke izpred kaj , ,Ja starček še vedno nete DoJ?a 0|k°d hiiše in zdravnik PonniIedal’ da ima vid in sluh še T**® v redu. ■te' da je Aze-rbejdžan po-♦ ten, ae^° starih ljudi, ki žive so ^ Nravem delu Kavkaza kjer tdr&vj ranilr ti starčki ne samo loienje ^ pa tud* dobro razpo-tia J:,,’ pa čeprav morejo le oprti ftiraio'00 za čredo. Ob večerih se trpkega V vaški krčmi ob poliču kcvertj .domačega vina in sii pri-prejšnj^te 0 junaških dejanjih iz togosto ? kletja. Njih zgodbe, titgjjjv ze Pravljice govore o tiar tPodi ■ ntehovega rodu, o kruti go-sir.enj "v a'?*ani€n.iu- Vsi s0 nePi-Ji , ljubeznijo govore o svo-te dalJT^’.105 so J4 žrtvovali svo-kot jf?, ^vljeinje prej v malo manj Vjetgjuj ^rd in sedaj v novi so-star, n ^ržavni ureditvi. Čeprav Vet 80 ^ *et’ j|ih kažejo naj-Jd.» ’ Stavijo: «Smrt se nas bo- ofi ^^antarija,, suh starec črnih bi?1’, da je star 120 let. Več. ^tegov ^ 04 konju po opravkih, let L4 s_oseda Lasurija Kfaf, 125 braia fa zen4ca, je lansko leto na-k!^ g?6*3’! sto kg čaja in je re-ftite j.5® ji smili današnja mla flaia’ j ^^0 mlada umira. Pove-iti da]?’tia so ji umrli njeni ožji Pistorii SOP(>dniki, le 78 let stari il^*uk *>ž"- staij Vrt 1 starec v vasi je 95 let Pa se . ec Nestor Ašuba. Pravi, % Poročiti z mlajšo žen- «Naj v®1*5®1' imeti mnogo otrok, jo,# -J®8. tnoji sivi lasje ne varanj ^ Mož je še vedno krepak. N^starci so resnično tako stari, te« pa čeprav neika tih w-Je v vasi dvomijo o njiho-- *“• Tu so pa sovjetski ge-kl potrjujejo starost’'in navajajo številke zadnjega ljudskega štetja iz leta 1959. Zdravnik pa ne more z natančnostjo ločiti 90-letnika ali 110-letnika. Nekateri so svojo starost potrdili z dokumenti, drugi so pripovedovali dogodke, ki so se vršili pred sto let.', nekateri so celo opisali rodovnik svojih potomcev. Da se oblast izogne napačnim informacijam, so ugotovili, da je v vsej Sovjetski zvezd 21.708 oseb, starih nad 100 let in sicer 10 na vsakih 100.000 prebivalcev. Tako so našteli v Azerbejdžanu 3039 stoletnikov, v Georgiji pa 2080. Kako si razlagajo to dolgo človeško življenje? Odgovor je vedro enak. Delavec dela intenzivno, režim v državi je zdrav, vedno žive na čistem zraku, po delu pa si privoščijo kozarec dobrega domačega vina. Tudi gerontologi so tega mnenja in omenjajo znanega fiziologa Ivana Pavlova, ki pravi, da bo mnogo ljudi z lahkoto doživelo sto let. Ce pa ne dosežejo te dobe, je temu vzrok nezmernost v uživanju, neuravnovešeno življenje in že sovražno ravnanje z lastnim organizmom. Zdravnica Nina Sahuk, šef za statistiko na patološkem oddelku v Kijevu, pravi, da sta bivanje v gorah in hoja bistvena faktorja za zdravje in živ' 'enje. Celo zmanjšan zračni pritisk ugodno vpliva na človeški organizem, Te starčke imajo v družbi za mentorje in jih visoko cenijo, škoda, da so nepismeni, ker jih to zavira pri delu. Teb šarmat ima 115 let. Po poklicu je. ljudski pevec in pravi: «Današnja mladina mnogo bere in se zanima za zgodovino, ki je še mi stari ne poznamo. Raje bi znal tisto, kar zna mladina in ne imel toliko let.» Šarmat meni, da mora, stara generacija izginiti, ker prihaja nova moderna doba, ki vznemirja njih pastirsko življenje. «Naš stari' način življenja ne ugaja mladini,)) pravi. «Mladi ljudje odhajajo v mesta, da se tam izučijo za zdravnike, inženirje in profesorje, da se navzamejo mestnih navad in se ne vrnejo več med nas. Vdihavajo umazan zrak poln bencinskih hlapov in se s tem zastrupljajo. Ta način življenja se zaustaviti ne da, zato se bo doba stoletnikov prenehala.« Kavkaski starci se smrti ne bojijo in umirajo zelo vedro, umirajo stoje, do zadnjega so prisebni in njih pamet je jasna. M. P. ČEZ DVA TEDNA SE BO POKONČNO RAZČISTILO «Zadeva Anastazija» spet na dnevnem redu A o bi šlo le za 6100 mark, bi vsega tega ne bilo čez dva tedna, sredi februarja bo zadeva »najbolj zagonetne ženske 20. stoletja« dokončno rešena. Pravzaprav ni nujno, da bo pravilno rešena, zagotovo pa pride «ad acta«. In kdo je ta zagonetna ženska? Gre za Anno Anderson, ki naj ba bila nekoč Romanov, pozneje Čajkovski, sedaj pa je poročena Mahaman, in ki za Filmski ljudje zares ne spijo. Še ni dolgo tega, ko je bil v poslanski zbornici sprejet zakon o «mali razporoki« in že se snema film s to temo. Ljudje, ki se ukvarjajo s filmsko dejavnostjo, so med tem že pripravili vse in izbrali za vloge umetnike in umetnice, med katerimi so tudi gornja tri lepa dekleta, ki se jih bo ločeni mož (menda A. Sordi) s težavo otepal. l,,|iiiiiiii,1,lllll||||||I|||||||||||||||||l|l|llllll||l||lllllllll)lll|l|l|lllll)lllllllllllll|ll|||llltlllllllllllllll)lllllllllt|lllnlllIllllllllllllllllllllllllllllllllllI)lll||||||||ltlII||t|ttftI||m|)|ll1|II||||1||l)||I|If|)|||lnl||int|||||||1||||t Saša Dobrila SAD MAŠČEVANJA sebe trdi, da je najmlajša hčerka poslednjega ruskega carja Nikolaja II., skratka gre za zagonetno «Anastazijo», ki že trideset let «i-šče pravico«. Pred nedavnim je bila v Karls-ruheu razprava, na kateri so reševali «primer Anastazije«, zadevo, ki se že 32 let vleče po sodiščih v zvezi z dediščino in priznanjem, da je Anastazija hčerka zadnjega ruskega carja. Na sodni obravnavi se ((Anastazija« ni pojavila in mnogi radovedneži so se morali zadovoljiti s tem, da so svoje oči pasli na drugih ljudeh, na pričah «plave krvi«, ki so prišle na proces. Sodna dvorana v Karlsruheu je bila prepolna ljudi. Tožiteljlca pa je ostala doma, v Charlottesvillu v Virginiji v ZDA, kajti njen mož, ameriški zgodovinar Mahaman, je bil mnenja, da »njena prisotnost na razpravi nd važna, niti potrebna«. Anna Anderson por. Mahaman vztraja pri svojem, pa čeprav gre za skromnih 6100 nemških mark, za del dediščine, ki jo je 1905. ali 1906. tedanji ruski car deponiral v Nemčiji za svoje otroke. Leta 1905 smo imeli v Rusiji ponesrečeno revolucijo in je povsem možno, da se je car ustrašil in da je hotel zagotoviti svojim otrokom bodočnost vsaj s tem, da je vložil v neko banko nekaj denarja. Na račun tega so se seveda razširile najrazličnejše govorice in z leti je nekaj tisoč mark naraslo v 17 milijonov zlatih rubljev, ki da so bili deponirana deloma v Nemčiji, deloma na Angleškem. V Londonu so to trditev zavrnili, kajti pri njih družina Romanov «n:ma nobenih naložb«. «Anastazija« — žena ameriškega zgodovinarja Mahamana prav gotovo ne potrebuje 6100 nemških mark, kolikor da ji pripada. Njej gre za to, da bi jo priznali kot e-dino preživelo hčer zadnjega ruskega carja Nikolaja II. in carice Aleksandre Fjodorovne. O tej zadevi smo že velikokrat slišali in o njej tudi pošali, in vendar se k zadevi vračamo, da bi morda s tem dokončno dali »primer A-nastazije« ad acta. Tisti, ki so kakor koli povezani s pomorom družine Romanov in posredno z «zadevo Anastazije« o-ziroma Anne Anderson, oziroma Anne Mahaman, se delijo v dva tabora. Eni trdijo, da a je ^gospa Anna Mahaman resnično *Xnasta.zi-ja, hčerka carja Nikolaja II., drugi pa menijo, da to ni res Zagonetna zadeva se je začela 17. februarja 1920, to se pravi, da bo čez 16 dni točno 50 let, odkar se zadeva vleče. Leta 1920, 17. februarja je v enega izmed berlinskih kanalov skočilo mlado dekle, ki si je hotelo vzeti življenje. Rešili so jo in jo sprejeli v bolnišnico za duševne bolnike v Dalldorfu pri Berlinu. Ker niso pri njej našli nobenega dokumenta, so jo registrirali kot »neznano dekle*. To je dejstvo, Je dogodek, Id ga je berlinska kronika zabeležila. Berlinska kronika pa je zabeležila tudi to, da je sredi februarja istega leta izginila tudi Poljakinja Frančiška Schanzkowsky, rojena 16. de-oemlbra 1896 v kraju Borek. Izginotje dekleta so prijavili konec februarja, toda vsi napori berlinske policije so bili zaman, dekleta niso nikoli našli. Zato je bila logična predpostavka, da je izginu-Lo poljsko dekle, tisto dekle, ki 1e 17. februarja skočilo v berlinski prekop in ki se Je pozne'e, zaradi šoka, ki ga je doživelo, izdajalo za hčerko carja Nikolaja II. Neznanka iz berlinskega kanala je namreč v bolnišnici nekomu ((zaupala«, da Je ona Anastazija, carjeva hčerka, ki da nd bila u-morjena z ostalimi iz carske družine. Zadeva hi se s tem končala, če bi vest o ((Anastaziji« ne bila prodrla med ruske begunce in preko teh do samega barona von K!cista, ki je bil nekoč oficir ruske policije. Tedaj so tudi ruski begunci, vsaj del njih, začeli podpirati tezo o ((Anastaziji«. Vrnimo se k «veliki kneginji A-nastaziji«. Ta se ni točno spominjala, kaij se je bito zgodilo 1918 v Jekaterinburgu v tisti noči, ko je bila pobita carska družina, toda trdiila je, da jo je vso prebodeno z bajoneti rešil neki Aleksander Čajkovski, ki da jo je pripeljal v Romunijo, kjer da sta se tudi poročila. Toda Čajkovski je bal v Bukarešti umorjen in zato je Anam odšla v Berlin k svojemu svaku. Hkrati pa je hotela prositi za pomoč svojo «teto» Ireno von Hessen, ženo admirala princa Hein. richa Pruskega, brata bivšega nemškega cesarja Vilhelma II. Toda tedaj je doživela živčni zlom in skušala napraviti samomor Vsa ta zgodba kar logično zveni, vendar ne prepriča tistih, ki so se v tej zadevi postavili na drugo stran. Na strani Anastazije je bilo nekaj ljudi iz ožje družbe bivše carske družine, kot na primer tudi bivša ruska kneginja Ksenja, ki se je pozneje omožila z ameriškim industrijcem Willia-mom Leedsom. Ko je »Anastazija)) obiskala »veliko kneginjo* Ksenjo v ZDA, si je nadela ime Anna Anderson, pod katerim se je prijavila, ko se je vrnila spet v Nemčijo. Vse do leta 1931 je vse to dogajanje bito zasebna stvar ((Anastazije«, toda v sodnem letu 1931-32 so se nemška sodišča začela u- kvarjati z delitvijo dediščine, ki jo je Nikolaj II. naložil v nemških bankah. Pravico do teh ka-pitalov so imeli dediči bivšega ruskega carja in Irena von Hessen, vdova Hednricha Pruskega, je dobila kup mark. Prav tako so dobili precej denarja drugi dediči. Toda Irenin sin, princ Sigismund, ki je bil že lastnik velikih plantaž v Coetarici, se je bdi postavil na stran »Anastazije«. Prav tako je bil mnenja, da ima »Anastazija« pravico do dediščine tudi princ Friedrich Ernst von Sachsen. Še več je bito nemških plemičev, ki so se postavljali na stran ((Anastazije«. Pri vsem tem se je Anna Anderson — torej »Anastazija« — začela »resno ukvarjati« s to zadevo leta 1938 in 1941 ji je le vojna preprečila, da ni prišla do svojih 6100 mark in priznanja, da je carjeva hči. Vojna je zadevo prekinila, zato pa so se takoj pojavila »ljudje peresa«, ki so Anastazijo uokvirili v roman, jo spravili na filmski trak, celo na odrske deske. Po končani vojni se je ((Anastazija« začela ponovno potegovati za svoje pravice. Leta 1956 pa je berlinsko sodišče njeno tožbo odklonilo. Iz Berlina je njen odvetnik Leverkuehn prenesel zadevo pred sodišče v Hamburgu, kjer je leta 1961 tamkajšnje sodišče vso zadevo odklonilo, toda v zadevo se je vrinila tudi hessenska veja sorodnikov ruskega dvora in zgodovinar prof. Egmont Zechlin je dobil nalogo; naj zadevo preveri. Odgovor je bil negativen. K' Mb temu Anna Anderson • »Anastazija« ni odje-r.jala in čeprav sta med tem umrla že dva njena odvetnika, se je obrnila na tretjega, ki zadevo nadaljuje. Ker hamburško sodišče leta 1967 ni izključilo možnosti, da je Arina Anderson resnično carie-va hčerka, je ((Anastazija« zahtevala revizi jo vse zadeve. O tem so razpravljali v Karlsruheu in vse skupaj prenesli v kompetenco vrhovnega sodišča, in če senat vrhovnega sodišča ne dokaže, da le hamburško sodišče leta 1967 pogrešilo, bo njegov pravdorek obveljal. Pravdorek pa pravi, da naj s« Areni Anderson Mahaman prizna svojstvo carjeve hčerke, kar z drugimi besedami pomenih 4sreje edina dedinja nemškega dela zapuščine carja Nikolaja II. Senat vrhovnega sodišča bo o tem razpravljal sredi februarja. SLOVENSKI NAROD 1. II. 1870 Politično društvo »Soča* Iz Gorice, 27. januarja: 24. tega meseca je imelo polit, društvo Soča v Gorici drugi občni zbor; zbralo se je 35 družabnikov. Huda zima in posebna burja na I-pavsiki in Domtoerški strani jih je zadržala veliko, ki so bili narne-njeaii, udeležiti se zbora. — Podpredsednik dr. Lavrič bere najprej pisano g. dr. Tankli-a, s katerim naznanja svoj odpoved predsedni-štva in odporništva, ker je z delom preobiio obložen. Zbor sprejme odpoved, obžalovaje, da se je dr. Tonkli v tako važnem, nam neugodnem času predsedništvu odtegnil. Med tem je došlo pismo gosp. And. Jeglič-a, ki naznanja svoj izstop iz odbora. Zbor sprejme tudi to odpoved in sklene izvoliti koj danes dva odbornika, to je enega namesto dra. Abram-a in drugega namesto g. Jegliča. Volitev predsednika se pa odloži do prihodnjega občnega zbora. Med tem naj prvi podpredsednik g. dr. Lavrič društvo vodi. — Pri volit-vi dveh odbornikov je oddanih 29 listkov. Izvoljena sta gg. France Leban, posestnik iz Cmič enoglasno in Janez Licem, posestnik iz Rihemberga s 17 glasovi. Na to poroča tajnik E. Klavžar o dosedanjem delovanji odiboro-vein In spodbuja družbenike, naj se potrudijo, da privabi vsak vsaj še enega uda, da postane društvo po tem takem krepkeje in da bo moglo tem vspešmeje delati. O naslednjem predmetu, namreč dru-štveaiem »pravilniku omeni nekoliko g. dr. Lavrič o njegovi potre bi, da se zamorejo zbori redno vršiti. Potem se prebere (pravilnik in zbor ga potrdi em bloc e-noglasno. Poročevalec E. Klavžar bere poročilo «o voidtvi okrajnih cenilnih komisij in o dotičnem pozivu in sklene s predlogama: I. Slavni odbor naj potrdi poziv, ki se ima razposlati v ugodnem času volilcem okrajnih cenilnih komisij. (prebere poziv.) II. Naj se priporočajo po društvu »Soča« kandidati za okrajne cenilne komisije. (Prebere imena nasvetovaincev.) Pri splošni razpravi govorita g. Matija Doljak in poročevalec Klavžar o važnosti teh volitev in o potrebi nckacega posredovanja, da bodo vsi okraji z ozirom na njih posebne zemiljiščne razmere primemo zastopani. Na to se potrdi enoglasno poziv, ki se tako-le glasi: . ((prag! rojajki! Vsled nove postave pričnejo se v kratkem zamljišč-ni davki uravnavati. _ Posebne komisije: osrednje^ deželne in okrajne bodo dotična dela izvrševale, Veljaven od 1. do 7. februarja 1970 OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Prav dobro se boste odrezala pri izpolnitvi zares zahtevne naloge, ki ste jo bili sprejeli. Vaš najbližjd sosed vam ni tako naklonjen, kot to kaže, bodite previdni v odnosih do njega. ljubezenska sreča se bo o-bmiia vam v prid, le še malo potrpite. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Blago, kd ga pričakujete, še ne bo prišlo, ker niso v zvezi z njim bile izpolnjene vse formalnosti. Doživeli boste tako prijeten večer, kot že dolgo ne, v prijateljski družbi se bo zbralo nekaj vaših najboljših prijateljev iz mladih dni. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Največ kar lahko pridobite v nekem tveganem poslu, je nekaj kratkotrajne slave, kar nikakor ne more odtehtati tveganja, ki se bo pri tem od vas zahtevalo. Ljubljena oseba je izredno rahločutne narave, zato do nje ne bodite grobi. KAK (od 22. 6. do 22. 7.) Trud, ki ste ga bili vložili za to, da bi kar najbolj zadovoljili nekega i-nozemskega partnerja, bo obilno poplačan. Na žalitve ne odgovarjajte z žalitvami, to je malo prepričljivo, pač pa uporabite argumente, ki Jih imate dovolj na razpolago. LEV (od 23. 7. do Pred krat-spoznali čto-je na vas močan vtis, človek utegne v vašem življenju odigrati še do-kajšnjo vlogo. Med vašimi prijatelji je eden, ki vam je na-sproten, toda tega ne pokaže. Enkratno doživetje z ljubljeno osebo. DEVICA (od 24. 8. do 22. 9.) Brez skrbi se lahko lotite naloge, ki jo že dlje časa imate v mislih, z njeno izpolnitvijo se bo vaš finančni položaj izredno okrepil. Toplo in prisrčno vzdušje v družini vas bo napolnilo s srečnim počutjem. Nepričakovan obisk. TEHTNICA (od 23 9. do 22. 10.) Ce se i ukvarjate z umetno-I stjo, bo danes za vas dan zelo uspešen, pa ne samo moralno, ampak tudi gmotno. Red ko boste našli osebo, ki vas bo tako popolnoma razumela, kakor vas razume ta, ki ste jo povsem naključno pred kratkim spoznali ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) Ne nasedajte več čvekaču, ki vas že preveč dolgo vleče za nos, od njega nimate kaj pričakovati, vtem ko i-ma on od vas sredstva, ki si jih ne zasluži. Nekdo vam bo poravnal svoj dolg. Trenutno ljubezni ne jemljite preveč resno. STRELEC (od 23 11. do 21. 12.) Dobili boste službo, ki ste si jo želeli, zahvaljujoč se svojemu pogumu in posredovanju dobrega prijatelja, ki je storil vse, da bi vam pomagal. Pripadnica nežnega spola, ki vam je v srcu zanetila ljubezen, ni neobčutljiva do vas. KOZOROG (od 22. X N. 12. do 20. 1.) Nepri- I k \ mena druščina je I J kriva, da zanemar- V* jate svoje delo, če '--' bo to še dolgo tra- jalo, se boste znašli v krizi, iz katere se ne boste tako lahko izvlekli. Spopad s tekmecem v ljubezni, v katerem ne bo ne zmagovalca ne premaganca. La« v tuu 60. 4. au 23. 8.) Pred krat- f \ kim ste spoznali člo- f A \ l ) veka, ki je na vas ( g. } V J napravil močan vtis, \ JI J ta človek utegne v v / VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) V svojem delu se ne opirajte na zvijačnost in na spletko, marveč na solidno delo in na iskreno sodelovanje. V prvi vrsti pazite na to, da ne boste predmet izigravanja neke kar nekam preveč rafinirane ženske osebe. Delna utrujenost. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Slej ko prej se boste pobotali s I poslovnim tekmecem in začeli z njim sodelovati, skušajte se na to pripraviti že danes. Dra ga oseba vam bo priznala svojo napako in vam tako omo-goMla zadrescpnie, ki ste ga od n'e želeli imeti. m sicer na podlagi nove zeonljišč-ne cenitve. V vsako okrajno komisijo bodo volili vsi župani in podžupani čto-bičnega giavarstvenega okraja tri ude in tri namestnike, nekoliko velikih posestnikov pa enega uda in enega namestnika. Ti bodo tedaj pravi zastopniki davkoplačav-cev in bodo imeli odločevalni glas v okrajnih komisijah, zraven štirih, ktere vlada imenuje. 2e sama beseda davek kaže, da volitev teh udov je posebno važna. Ce pa pomislimo, da se ima zemljiščni davek preuravnava-ti, to je po novi pravični primeri prenarediti, tedaj semtertje povek-šati ali znižati; če dalje prevdarjju mo različnost zemljdščnih in drugih razmer naše dežele, razldčoio obdelovanje, različne pridelke celo v enem in istem okraji, potem lahko sodimo, da je neobhodno potrebno, da se izvolijo vseskozi sposobni možje, ki poznajo prav dobro vse razmere dotičnega okraja, možje, ki se ne utrudijo, kader gre za blagor dežele in svojih sosedov, ki se ne dajo po komur si bodi pregovoriti, ampak ld se trdno držč svojih načel in ki si upajo pri vsaki priliki nevstrašeno zagovarjati javne ljudske koristi, tedaj — zmožni, marljivi, značajni možje. Da se ta namen doseže, naj se vsi župani in podžupani volitve udeleže itn zložno naj take može izvolijo. Odbor slov. polit, društva Soče, ki ima zraven druzih tudi to posebno nalogo, da si prizadeva v vseh javnih zadevah pospeševat* po svoji moči ljudske koristi, po-vabil je nekoliko najveljavnejšdh mož vseh sloveaisko-goriškth okrajev, da bi se ž-cjimi o tej reči I posvetoval in tako po zanesljivi ‘ poti pozvedd za take može, ki bi sg imeli voliti v okrajne cenetei« komisije. Te može je društvo v občnem zboru dne 24. januarja 1870 potrdilo in ta se Vam bodo priporočali, kakor hitro se razpišejo volitve. Toliko polaga pa že deones vsem volilcem prav nujno na srce, da so pri volitvah zložni in da izvo. kjo te može, kolikor mogoče enoglasno. Opiraje se ponovno na tako izkazano jim popolno zaupanje, se bodo tem srčneje trudili, da izpolnijo vestno in dobro svojo težko nalogo.« Potem se potrdijo tudi vsi odborov: masvetovanoi izvaemši eaie-ga za Sežanski okraj. Odbornik Janez Ličen stavi nujni predlog. Naj izreče občni zbor, da se popolnoma vjema z Interpelacijo dra. Tonkld-a in dra. Žigona, ki sta jo podala v zadnji seji lanskega dež. zbora o zedinjenji Slovencev, in da obžaluje, da ju niso vsi drugi slovenski poslanci podpirali. Nujnost obvelja. Predlog sam pa podpirata gosp. Doljak in dr. Lavrič s primernimi govori, zbor ga sprejme enoglasno in naroči odboru, da priobči ta sklep po slovenskih časopisih. Dr. Lavrič odda na to predsed-ništvo najstarejšemu odborniku g. Jožetu Nanut-u in motivuje ta-le predlog: »Društvo Soča naj poda prošnjo oziroma pritožbo minister-s t v u, ali pa n a r a v n o s t N. V. presv. cesarju, da prezirajo c. kr. uradi §19 državno . osnovnih postav in da naj se preskrbi, da se bode venela r-le enkrat izvrševal. To prošnjo naj društveni odbor sestavi in jo prihodnjemu občnemu zboru predloži.« Predlog, zadostno podpiran, obvelja enoglasno in sicer se ima sestaviti pritožba naravnost do presv cesarja. Dr. Lavrič prevzame zopet predsedništvo. Prihodnji občni zbor se določi na dan 24 febru., to je zadnji četrtek prihodnjega meseca. Zborova seja, ki se je v najlepšem redu vršila, je končala ob 1 V> uri popoldne. Iz Gorice 31. jan. (Izv. dop.) 25. t.m. se je v deželni dvorani slovesno odprla nova deželna kmetijska šola. Govorili so pri tej pni-liKi deželni glavar grof Pace, ko-joga govor je učitelj kmet. šole gosp. Fr. Povše tudi slovensko ponavljal, potem c. k. okrajni glavar Bar. Pino italijanski in slovenski, predsednik kmetijske družbe g. Franc grof Coronini in zadnji vodja novega učilišča Dr. Ohl-sen. Najbolj je dopadel in z občno pohvalo je bil sprejet govor Co-rouini-ev, ki je povdarjal važnost posebnega ministerstva za kmetijstvo, in posebne zasluge bivšega ministra grofa Potocki-a za po-vzdiigo kmetijstva v Avstriji, za o-snovo primernih učilišč in posebno tudi za našo novo kmet. šolo, Prof. dr. Ohlsen je svoj govor celo uro bral in si je moral med glasnim branjem dvakrat z vodo grlo omočiti. Začetek njegovega govora se nam ni nič kaj prilegal, posebno ko je povdarjal o-strost discipline v novem učilišči, da ne bo nikdar toleranten, ker to bi bila slabost i.t.d. Zdelo se nam je, kakor bd govoril kak nemški pedant preteklega stoletja. Kar je dalje razpravljaj o nekdanjem in sedanjem kmetijstvu, o možeh ki so se in se še trudijo za povzdigo kmetijskih znanosti, je bilo sicer jako zanimivo — pa brez zamere — predolgo, posebno ker govori učeni gosp. profesor z nam neušečnim naooljskim akcentom. Dvorana je bila napolnjena s kmetijskimi dijaki, kterih je do-zdaj s pripravniki vred že 66, — in s povabi lenimi in nepovabl jenimi gosti. Po slovesnosti je bil banket pri «treh kronah«, kterega se Je udeležilo 27 odličnih oseb. V deželnem mladinskem nogometnem prvenstvu Sodnik oškodoval enajsterico Gaje Mladinska enajsterica Gaje je v poškodba kapetana ekipe Rismon-»adnjih dveh nedeljah odigrala dve I da, ki je moral zaradi globoke ra-pomembni nogometni tekmi, veljav- ne nad desnim očesom v bolnišnico, ni za uvrstitev v deželno mladinsko Nekoliko bolje je bilo preteklo prvenstvo. Na žalost pa so imeli nedeljo, ko je Gaja s štirimi rezer- mladi gajevci precej smole. V tek mi z enajsterico Rosandra Zerial so morali poraženi z igrišča. Rezultat 2:0, s katerim so tekmo izgubili, pa ne odraža resničnega stanja na igrišču. Nogometaši iz Pa-drič so bili sicer tehnično boljši, a jih je sodnik pošteno oškodoval. Posledica upravičenih protestov nad sojenjem tekme, je bila za nameček še izključitev štirih nogometašev. Da je bila tekma vsestransko «čr- vami izenačila (1:1) z ekipo San Giovanni. Vodstvo Gaje sporoča, da se bo 22. februarja začelo pokrajinsko na-raščajniško prvenstvo. Vsa slovenska športna društva, ki ne nameravajo nastopiti na tem prvenstvu so vabljena, da priglasijo svoje naraščajnike, ki bi radi nastopili, na sedežu Gaje (Padriče štev. 27, tel. 22-61-61). V poštev pridejo vsi mladi igralci, ki so že dopolnili ---J - ---- ----— . UUJA/UUU na» za Gajo, je pripomogla še huda 114. leto in niso še presegli 18. leta REGGINA 4. povratno kolo BARI - BRESCIA Sbardella FIORENTINA - LANEROSSI V. Vacchini INTER — ROMA Lo Bello JUVENTUS — SAMPDORIA Toselli tAZIO — CAGLIARI Francescon JJAPOLI — TORINO Motta PALERMO — BOLOGNA Serafini H. VERONA — MILAN Acemese BI 1. povratno kolo ATALANTA - FOGGIA Gonella CATANIA - AREZZO Campanini 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 DOMAČI ŠPORT DANES Nedelja, 1. februarja 1970 ODBOJKA Zimski pokal prijateljstva 10.00 v Trstu, stadion «1. maj» Zarja — Partizan Poreč (ženske) Zarja — Pula (ženske) 09.30 na Reki Bor — Bulevard (ženske) Buievard — Breg (ženske) Partizan Reka — Bor (ženske) 11.30 na Reki Partizan Reka — Breg (moški) Partizan — Uljanik Pulj (moški) Uljanik — Breg (moški) SMUČANJE Trofeja Rindenpeck Zjutraj v Saurisu Nastopa SPDT v moškem veleslalomu KOŠARKA Moška D liga 17.30 v Ravenni Robur — Bor CESENA -Picasso COMO — MANTOVA Carminati GENOA — TERNANA Di Tonno LIVORNO — VARESE Panzino MONZA — MODENA Possagno PIACENZA - CATANZARO Mascali PIŠA — TARANTO Reggiani REGGIANA — PERUGIA Ciacci A SKUPINA C 1. povratno kolo ALESSANDRIA - DERTHONA Prati BIELLESE — PADOVA Testuzza MARZOTTO - TREVIGLIESE Lupi NOVARA - LEGNANO Frasso PRO PATRIA - SOLBIATESE Mflrrn ROVERETO — VENEZIA Ciulli SOTTOMARINA - SEREGNO Fuschi TREVISO - MONFALCONE Zacchetti TRIESTINA - LECCO Binachi VERBANIA - UDINESE Marino Na smučarskem, prvenstvu italijanskih časnikarjev v alpskih disciplinah, ki je bilo letos v kraju Cermis di Cavalese pri Trentu, je tudi letos nastopni naš urednik Gorazd Vesel. Naš stanovski kolega je na smučarskih tekmovanjih časnikarjev že lani dosegel vrsto dobrih remltatov in uvrstitev. Vse kaže, da tudi letošnja sezona ni zanj nič manj uspešna. V Cermisu je namreč zasedel v kategoriji poklicnih časnikarjev 1. mesto v veleslalomu, 2. v smuku in 1. mesto v kombinaciji. Na skupmi lestvici pxi je zasedel odlično tretje mesto za Scagiantejem iz Trenta in Kuhnejem iz Neaplja (ta dva sta nastopala v kategoriji publicistov). Uspehov našega stanovskega tovariša Gorazda Vesela smo se iskreno razveselili V i MLADINSKO PRVENSTVO Brežani za en set zapravili 1. mesto Zmagala je šesterka CRDA CRDA — Primorec 2:0 (16:14, 15:7) CRDA: Cocevani, Muelner, Spinelli, Rovati, Polli, Antonione, Pangos, Avanzo. PRIMOREC: Kralj B„ Malan, Kralj L., Kralj A., Možinič, Kralj Bo., Križučič, Kralj R. Mladinci iz Trebč so v tej tekmi presenetli. Pogumno so se vrgli v borbo in so bili v prvem setu stalno v vodstvu. Predvajali so bolj homogeno igro kot višje kvotirani nasprotniki. Ko so pa dosegli 14 točk, se jih je polastila trema. Zapravili so servis in igralci ekipe CRDA so se zbrali ter z dobrimi servisi (vendar z dokaj medlo liiiiiiiiiiiiiiliininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiliiiiiiiiiltiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiniHUM igro) odločili set v svojo korist. Drugi niz je bil do polovice samogovor moštva CRDA. Trebenci so se po «time-outu» zbrali in so dohiteli nasprotnike. Vendar pa se ti niso pustili več presenetiti in so z relativno lahkoto zmagali. Ota, KOŠARKA V minibasketu BOR MED NAJMOČNEJŠIMI PETERKAMI TEKMOVANJA Na tem turnirju sodeluje tudi Polet V preteklem tednu se je začel turnir za prvo trofejo «COCA COLA* v mini-basketu, na katerem nastopata tudi slovenski društvi Bor in Polet. Pobuda je zares hvale vredna, saj na tem turnirju nastopa veliko število najmlajših košarkarjev (letniki 1958 in mlajši). Ti lahko že sedaj tekmujejo v tej športni panogi, ki je za najmlajše še posebno primerna. Glavni organizator tega turnirja je bivši sodnik Cenni, ki tudi sodi vse tekme. Ekipe so razdelili v naslednje skupine: Prva skupina Mivar A, CA Minibasket B, Mon-tuzza. Druga skupina Lloyd Adriatico, CA Minibasket C, Servolana. Tretja skupina CA Minibasket A, Polet, Circolo Marina Mercantile. Četrta skupina Ricreatori, Olimpia, Bor. Poleg tega je tudi peta skupina ki pa je izven konkurence. V tej nastopajo naslednja moštva: šola «FrateJli Visintim, šola Foschiatti», Mivar B in CA Minibasket D. Prva moštva vsake skupine se bodo potegovala za mesta od prvega do četrtega. Drugouvrščena moštva vsake skupine bodo igrala za mesta od petega dalje. Tekme so v telovadnici v Ul. Montecengio. V prvem kolu sta naši peterki tako zaigrali: CA MINIBASKET — POLET 27:4 POLET: Ivan Sosič, Igor Malalan 4, Pavel Ferluga, Marko Sosič, Vinko Kalin, Evgen Daneu, Sergij Guštin, Boris Artač, Rudi Taučer, Robi Gorup. Košarkarji Poleta niso mogli kljubovati favoritom tretje skupine, mo- Prvenstvo naraščajnikov 11.00 na Opčinah Polet — Bor Prvenstvo naraščajnic 09.00 na Opčinah Polet — Calza Blocb A Odbojkarji Brega skupno s svojimi gosti z Reke, Partizanom, proti kateremu so nastopili v soboto štvu CA Minibasket A. Naši pred stavniki so nekoliko zaradi treme, nekoliko zaradi neizkušenosti podlegli nasprotniku, ki je nabral precejšnjo razliko v koših in jo ohranil do konca tekme. Kljub porazu, pa so Openci pokazali veliko dobre volje in borbenosti. Prepričani smo, da bodo že v prihodnjem srečanju bolje zaigrali. RICREATORI — BOR 17:16 BOR: Boris Colja 4, Valter Vatovec 1, Mavricij Kuret, Edi Košuta 7, Boris Sjega, Rado Race, Saško Koren, Stojan Sancin 4, Pavel Per-tot, Klavdij Radetič. Borovi košarkarji so do zadnje sekunde kljubovali favoritu celotnega turnirja, moštvu Ricreatori, in so šele nato izgubili srečanje le z eno točko razlike. Tekma je bila zelo izenačena in lepa. «Plavi» so do poslednjih sekund vodili, nato pa so zagrešili nekaj napak v o-brambi in so tako podlegli le za eno boro piko. Po srečanju se je sam sodnik Cenni laskavo izrazil o naših fantih in je potrdil, da so naši predstavniki ena najmočnejših ekip tega turnirja. b. L SPDT sporoča Zimske športne igre so prenesene na 15. februar, če bodo takrat snežne razmere zadovoljive. ŠZ BOR obvešča ljubitelje košarke, da je vsak torek na stadionu «Prvi maj* od 16. do 18. ure tečaj za najmlajše košarkarje (letniki 1956 in mlajši). Atletski odsek ŠZ Bor vabi vsa dekleta in fante, bi bi se radi udejstvovali v atletiki, da se udeležijo treningov, ki bodo vsako sredo od 19. do 21. in vsako soboto od 15. do 17. ure ter od 17. do 20. ure v dvotanl stadiona «1. maj», pri Sv. Ivanu v Trstu. Breg — Primorec 2:1 15:5, 12:15, 15:9) BREG: Lovriha, Žerjal V., W, Slavec, Sancin, Pangerc. Set, ki so ga Trebenci zapravili proti Tržačanom so nato iztrgali Brežanom, ki so si tako zapravili prvo mesto. Igrali so zelo raztrgano. Podaje so bile slabe in skoraj vse čez mrežo. Statičnost in brezbrižnost sta opravila svoje. Nasprotno pa so se mladinci Primorca zelo potrudili in so igrali lepše kot proti CRDA. Z borbenostjo in skupno igro so iztrgali Brežanom niz. V tretjem odločilnem nizu pa so Brežani več tolkli in so Trebenci podlegli le zaradi pomanjkanja «blo-ka». Tekma je bila na splošno napeta. Končni zmagovalec te skupine je tržaška CRDA, kateri je količnik setov bolj naklonjen, čeprav ima isto število zmag kot Breg. Končna lestvica: CRDA 431726 Breg 4 3 1 7 3 6 Primorec 4 0 4 1 8 0 KOŠARKA Še ena zmaga goriških košarkarjev Spliigen preteklo nedeljo izpolnil upe Goričanov V četrtek zvečer je priredilo SPDT zanimivo predavanje, terem je govoril naš tržaški rojak Sandi Blažina o svojih podvigih med štiritisočaki. Blažino je predstavila občinstvu Pre*5 dr. Mašerova (zgoraj). Na istem večeru so nagradili tudi tiajW udeležence natečaja za planinske slike. Na spodnji sliki dr. “ rova nagrajuje Marka Oblaka. iiiiiiiiumujiiutiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiuiniiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiil**011 NAMIZNI TENIS Dobra uvrstitev E. Košuti Veliko je bilo zanibanje in tudi upanje goriških ljubiteljev košarke ter domače ekipe Splugen Braua na zmago preteklo nedeljo, ko so Goričani imeli v gosteh močno ekipo Virtus iz Bologne. Zato je bila velika dvorana UGG že mnogo pred začetkom tekme napolnjena do zadnjega kotična in so morali potek igre tudi v stranskih prostorih po sredovati preko televizije. Goriški košarkarji so že od samega začetka pokazali tehnično zelo lepo in borbeno igro ter so ves prvi polčas diktirali gostom svoj hitri tempo. Bili so stalno v premoči. Zlasti sta pokazala svojo požrtvovalnost Merlati in Amerikanec Web-ster. Občinstvo je z velikim navdušenjem in bodrilnimi vzkliki pomagalo domačim športnikom, ki so zaključili prvi polčas z rezultatom 83:34. V drugem polčasu so Goričani v svojem tempu nekoliko popustili, da so gostje iz Bologne lahko precej zmanjšali razliko. Proti koncu pa so zopet napredovali in zaključili tekmo z lepo zmago ob rezultatu 86:74. Rezultat je popolnoma odgovarjali poteku igre in je bila zmaga domačinov povsem zaslužena. S to zmago so Goričani na lestvici dosegli ekipo Fritz Pelmo, ki ima 6 točk in je v nedeljo izgubila na domačem igrišču proti Simmenthalu. Približali so se tudi ekipi Eldorado, ki ima osem točk. Seveda pa se bodo morali goriški košarkarji tudi v bodoče pošteno potruditi in ohraniti sedanji polet, da se bodo povzpeli proti bolj gotovi sredini lestvice. Za Gorico so dali koše: Medeot 11, Jessi 12, Magnoni 6, Merlatti 20, Granducci 2, Webster 31, Bernardini 4. Med gosti sta bila najuspešnejša Driscoli 24 in Cosmelli la. na turnirju v Bologni Na državnem namiznoteniškem turnirju v Bologni sta pred dnevi nastopila tudi brata Edi in Boris Košuta. Turnirja se je udeležilo nad 230 tekmovalcev iz 51 društev iz vse Italije. Boris Košuta ni pokazal vsega svojega znanja. Očitno ni dovolj treniral in tako je v osmini finala prepustil zmago Frascatolu iz Turina. Njuno srečanje je bilo zelo razburljivo in ga je Turinčan odločil v svojo korist šele v petem Odličen nastop pa je opravil Edi Košuta. Med 160 tekmovalci 2. in 3. kategorije je zasedel odlično 9. mesto in je zgubil le proti zmagovalcu turnirja, Venturiju iz Rima. V prvem kolu je gladko odpravil Crocija z 2:0 (11, 15), v drugem mu je brez borbe predal sre^ državni naraščajniški prvatt p Bisi, v tretjem kolu pa je P0^ peti in tehnično veljavni igfljji magal drugokategornika iz Novare z 2:1 (-20, 23, 17). ko se je prebil med prvih cev, tu pa je podlegel in predvsem izredno razpokaj)) Venturiju iz Rima z 0:2, (-J8, Turnir je dobro uspel in fcjš zal/ da se tehnična raven ®®v A skega tenisa stalno dviga. , Škoda, da se tega turnirja L, udeležila tudi naša najbolj joča igralca Peter Ukmar in Sonja Milič (Kras). Vzr%j to so gotovo finančnega zl7 r in res je že skrajni čas., ji za take primere našli kaksn šitev. gA*l Občnega zbora športnega združenja Bor v Trstu se je uci,. mnogo mladine. Mnogi člani so prizadeto posegli v diskusije..V tere je bila razvidna skrb za obstoj društva. Na sliki- del med diskusijo. VOJNI ROMAN SLOVENSKEGA NARODA Doberdob Bili so res v obupnem položaju; že tretja dan so bili odrezani od stotnije ter od avstrijskih jarkov sploh, brez tople jedi, brez kapljice pijače, zakopani pod skalo, okrog katere je že drugi dan neprestano razbijala kanonada. Poleg njih na tleh se je valjal ranjenec, ki mu nihče ni mogel pomagati. Rezervne porcije so bili prehitro pospravili. Tudi tobaka ni bilo več in kadilci so zaman preobračali žepe, stikajoč za poslednjim prahom tobaka. Vrh tega je zmanjkalo še sveč. Zadnjo svečo je zasegel Almer in jo spravil za skrajno potrebo. Le municije so imeli dovolj, kajti v kaverni so našli dva zaboja patronov in nekaj ducatov ročnih granat. Najhuje je bilo, da niso videli nobenega izhoda iz trenutnega položaja. «Ko bi pa Demark in Pekol le prišla do naših...»? «Mogoče sta dospela do njih, pa ne moreta nazaj,# Je dejal Popovič. Njegova misel je vplivala tako porazno, da sta celo Segal in Almer povesila nizko glavi na kolena. Barfuss se je pričel rogati: «Ali naj nataknemo srajco na bajonet?# Popoldne je postalo naravnost neznosno; ne le da se je kanonada stopnjevala, tudi s Kalivodo ni bilo več mogoče shajati. Mrmral je s slabotnim glasom kakor črviček v travi. Teže kakor njegovo mrmranje je bilo prenašati njegov pogled, njegove vprašujoče, očitajoče oči. Janoda mu je skušal dopovedati, da so odrezani in da čakajo na zvezo. Kallvodove oči pa niso bile s tem zadovoljne. Videlo se je, kako rad bi nekaj odgovoril. Janodi se je ranjenec za smilil in ga je še dalje tolažil: «Pravzaprav, Kallvoda, si lahko zadovoljen s tem, kar si skupil. Glej, midva sva prišla skupaj k bataljonu in ti boš že nocoj v bolnišnici. Preden ozdraviš, bo vojne že konec. Nas pa še čaka...# Ranjenčeve oči so buljile v Janodo; zdelo se je, da mu prijateljeva tolažba še veča bolečine. Ali je morda uganil, da Janoda tolaži bolj sam sebe kakor njega? Ker ni mogel zaradi zatekle rane okrendti glave, si jo je pokril z obema rokama. In bolestno grgranje njegovih s krvjo zalitih ust Je bilo še močnejše kakor prej... «Za bolnika je najbolje, da ga pustiš v miru!# Je zaklical Rainer, ki mu je stokanje neznosno rezalo živce. Nekateri so poizkušali zaspati, vendar je spanec bežal od njih, čeprav so bili tako trudni, da bi spali noč in dan. Celo Holoman, ki je bil pri roju znan kot največji poležuh, se je moral prepričati, da zaman rine glavo pod odejo. In čudno sčasoma so jifin umeje začeli teči jeziki. Cim bolj se je nagibal poldan, tem bolj tvegane, objestne misli so Jih navdajale. Janoda Je razlagal, kaj bi bilo po vojni najpametneje storiti. Njegovo mnenje je bilo, da bi se bilo treba prav bogato oženiti in se potem požvižgati na ves svet. »Bogatih nevest, posebno pa vdov, bo po vojni na pretek.# S temi besedami je zaključil svoje razmišljanje. Barfuss pa je še dalje razpredel načeti razgovor. Pripovedoval je, kako je slišal govoriti, da ima Rotšdld hčer, ki je sicer normalna, lepo razvita in mlada, le glavo ima svinjsko. Zaradi tega se ne more omožiti, kar je delalo očetu že velike preglavice. Vsak ženin se je skesal, brž ko jo je videi v obraz. Zato je Rotšdld zdaj povišal doto; prej ji je dajal le deset milijonov, kdor pa bi hčerko poročil, dobi petdeset milijonov Na ta način upa, da bo hčer spravil v denar. Zunaj je tresnilo tako blizu, da je pripovedovalcu in po slušalcem zazibalo mozeg po kosteh. Ko so si spet opomogli, se je po jami razlegel Barfussov prRepIjivd, globoki glas: «Petdeset milijonov, kaj pravite...# «Petdeset milijonov, to je denar!# je pritegnil Palir. Niti Segal niti Popovič nista spremenila potez na obrazih-Edini Stefandč je zadvomil: «To vendar ni mogoče — ženska s svinjsko glavo?# Toda Barfuss je trdovratno branil svoje, rekoč, da Je na tem svetu vse mogoče celo to, kar se zdaj godi z njimi. Jama je za hip utihnila, slišati je bilo le bobnenje zemlje in stokanje Kalivode. Potem se je Barfuss obrnil k Almerju: «Ali bi jo ti vzel?# «B1, — za petdeset milijonov...# «Jaz tudi, jaz tudi!# sta se zaporedoma oglasila Holcman in Janoda. «In jaz bi jo tudi!# Je odločno dodal Barfuss. To Je bilo v trenutku, ko je življenje vse emajstorice bilo manj vredno kot počen groš, ko bi jih en sam težki kaliber lahko dvignil iz jame in jim raztresel kosti po zraku. «In čeprav je Židinja...?# jih je pretrgal Segal. Pripomba Je izzvala kratko, mučno napetost. «Vseemo...!» se je odrezal Almer. «In če bi bila zamorka!# je potrdil Palir. Kot bi si bili pogasili pekočo žejo, so zaključili poglavje o Rotšildovl hčerki in petdesetih milijonih. Popoidne je Rainer že najmanj petkrat pričel: ~ «Ubogi Held. Kdo bi sd bil mislil, da bo prvi?# Toda vsakdkrat brez odziva. Predvčerajšnjim in l&Zjf o Heldu večkrat govorili in je njegova usoda izzivala ^ danes pa so postajali zanj vse bolj neobčutljivi. To pi posledica brezbrižnosti, temveč podzavedni strah, ki $ ei,a davil, kadar se je domislil nesrečnega tovariš* ^ na dnu nekje, tam pri srcu, se je sem in tja posvetil da bi Helda vendarle rešili, če bi se bili napeli do skrflJ[j zato jim je bilo mučno govoriti o tem. Tudi zdaj j® ^ zavrnil Rainerja: «Kaj boš govoril, ko sam dobro veš, kako je bilo!« # « Kakor z njim, bi lahko bilo z vsemi. Nas je jj) slučaj. Ako bi se ne bili zaleteli v izgubljeno kaverno, 1,1 zdaj vsi Heldi.# Almer je govoril resignirano, a prepričevalno. R®^' moral vnovič obmolkniti in sam glodati svoje občutke. L Proti večeru se je kanonada posebno razhudila. biia vsak večer. To je pomenilo, da je bo kmalu kon^ f je treba stisnita zobe in pretolči zadnje trenutke. molčala, strmeč v svetlobo, ki se je zaradi mraka z m dihom zoževala po prostoru in se naposled spreh1®11' i meden ris okrog izhoda. Nenadoma je trpek, škodoželJ®’ f smeh luputnil po jami. Vsi so se ozrli. Od kod prih®10' je štefanič: ! 5 t, «Veste kaj? Hotel bi, da mi Rom...# bi bil v tem trenutku UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6, n., TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggto 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338 95-823 - naročnina- ocn „---- letna 2.700 Ur. Dolletna 5 200 lir. celoletna 9.600 lir, letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posamezna številka v tednu im nedniin Rn nara (50 starih dinnrw> imu/m m a in n nnn m—i,,fn„ mn win . .. .. . . mesecno 850 Ilr ~ rns,y Malo prej ni mogel Rainer vzbuditi zanimanja z* nega Helda. Misel pa, ki jo je izustil štefanič, je takOJ, d] jila vse. v njih dušah je zagorel žgoč plamen, tako je zapekel stisnjene ustnice. Le Almer in Segal st® krivca sklonila glavi... ^ (Nadaljevanje % tržaškega tiska, Trst.