St. 401. četrtek 1. septembra. III. tečaj. 1870. Vtorek, ćeti' k in soboto izhaja in velja v Mariboru hrez pošiljanja na dom sa vso leto 8 g. — k, „ pol Ista 4 „ — „ .. četrt ,. 2 ,. 20 ,. r.a vse ■ pol Po punti : leto 10 g. —I leta 0 „ — četrt „ 2 „ UO Oznanila: Za navadno trintopno vroto sa plačuje: 0 kr. če ne tnka lkrat, 5 i» m i, m 2krat, 4 „ „ „ 3krat. veče pismenke se plačujejo po prostoru Za vsak tisek je pla čati kolek (stempelj) za 30 kr. VredniitTo in opravnistvo je na stolnem trgu (Domplati) hit. it. 179. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frank njej o A.drena kranjskega deželnega zbora po osnovi g. poslanca Svetca se glasi: Vaše ces. in kralj, apost. Veličanstvo! Z najponiŽnejšim spoštovanjem se bliža najzvestejše udani dastop vojvodstva kranjskega Najvišemu preBtolu Vašega ces. in kr. apost. Veličanstva, da izreče najspošt-ljivejšo zahvalo za najvišje sporočilo, s kterim se je Vaše ces. in kr. np. Veličanstvo blagovolilo obrniti do najzvesteje udanega deželnega zbora. V pričo pomenitih dogodeb, kterih pozorišče je Evropa, šteje si uajzvosteje udani deželni zastop za svojo sveto dolžnost, poslušati klic Vašega ces. in kralj, apost. Veličanstva, da bi sodeloval pri oskrbovanji tistih najvišjih zadev , kterih skupnost je sloveča zgodovina posvetila, in od kterih enotnega obravnavanja je države moč in veljava odvisna. Z največjo zadovoljnostjo se je povsod sprejel sklep Vašega Veličanstva vlade, držati se naj natančneje neutralitete, dokler lastne koristi nis > v nevarnosti, temveč, ker je zavolj tega, da še notranjska vprašanja niso rešena, in da manjka vaestrans' o pripoznane podloge in oblike javnega prava, državi zunanjega miril silno potreba. Že v svoji preponiŽni adresi 28. tebruarja 1867 je najzvesteje udani deželni zbor izrekel svoje prepričanje, da samo prostovoljna pogodba z vsemi kraljevinami cesarstva daje stanovitno in trdno poroštvo državno edinosti in moči, in njenega resnično ustavnega razvitka. Dogodbe, ki so od tistih mal nastopile, dokazujejo, kako utrjeno in resnično je ouo prepričanje bilo. Poskušnje z ustavo, ktera nima pravoveljavne podloge, ktere večina narodov ni pripoznala, in jim je proti volji vsiljena bila, osnovati novo, brczimono, tako imenovano cislajtansko državo, so edinost skupne države oškodovale, pogoje njenega bitja bolj in bolj izpodko-pavale, svojepravnost kraljevin, dežel in narodov u manj-sevale, in so je razen tega po skušnjah izkazalo, da se one s svobodoljubnimi napravami ne nakladajo, in da se zvršiti ne dajo. Zatorej je neobhodno potreba, po eni strani utrditi tiste naprave , ki jih zahteva državna edinost; po drugi strani avtonomijo kraljevin in dežel razširiti Ohraniti in utrditi delegacije , in va-nje neposredno i/, deželnih zborov kraljevin in dežel voliti, to so sredstva, da se doseže prvi namen. Pogodba med vladarjem in deželnimi zbori, ko pravnimi zastopniki kraljevin in dežel o tem, kako naj bi se prenaredilo javno pravo, po tistem načinu, kakor se je sklepavala pragmatiška sankcija cesarja Karla VI. 6. decembra ter po najvišji diplomi Vašega Veličanstva 20. oktobra 18G0 in po obljubi, storjeni v najvišem patentu od 20. septembra 1865 — ona pri noso tisti notranji mir, ki je državi bitni pogoj moči na zunaj, in ki zadovoli vse njeno narode. Vašega ces. in kr. apost. Veličanstva vladi bode pri tem tudi mogoče, sredstva in pota najti, da bi zadostila slovenskega naroda več ko pred 25 leti izrečeni, in potem vodno glasneje in glasneje ponavljani živ želji po združenji vseh pokrajin, koder prebiva, t eno administrativno, in ko likor mogoče državnopravno celoto. Združen bo slovenski narod ne samo svoje pra vice in koristi lahko varoval, ampak se tudi za skupne državno namene s tisto trdnostjo potezal, ki mu jo bo združena moč dajala. Slovenci bodo živ, samos vesten, trden jez proti Vašega c. in kr. ap. Veličastva in Cesarstva sovražnikom, naj si pridejo od severa ali juga. Ko jo s tem najzvesteje udani deželni zbor kranjski povedal svojo misel in svoje prepričanje o državoprav-nih razmerah sploh, naj mu Vaše ces. in kr. apost. blagovoli najmilostljiveje dovoliti , da razodene zdaj nekaj pritožeb in želja, ki zadevajo samo kranjsko deželo in nje prebivalce. V tem ozira ni mogoče skrivati, da je katoliško čut mnogostransko žaleči duh, ki je zadnja leta vladal v postavodajalstvu in v zvršilu, prebivalstvo te dežele vznemirjal, in z veliko skrbjo za prihodnost na-polnoval. Najzvesteje udani deželni zbor bi nadalje ne more kaj, da nebi pred najvišjim prestolom izustil svoje tožbe in žalosti, da so narodna ravnopravnost, tolikokrat slovesno obljubljena in celo po državnih osnovnih postavah zagotovljena, glede na slovenski narod Še zrni-rom ni uresničila. Ne v javnih uradih, ne v Šolah se ne zadostuje pravičnim zahtevam slovenskega ljudstva in Vašega ces. in kr. ap. Veličanstva vlada ni ne postav, ki jih je sklonil najzvesteje udani deželni zbor za uresničenje narodno ravnopravnosti, priporočila za najvišjo potrditev, ne iz svoje inicijative, da bi se dosegel isti namen, zadostno poskrbela. Ravno tako je brez vspeba ostalo najzvesteje udanega deželnega zbora mnogoletno prizadevanje, da bi se sedanji oktrojirani, djanskim okoliščinam neprimerni, v mnozih rečeh nejasni deželni volilni red pre-menil, ter pravičneje in svoboljubneje prenaredil. To ustavljanje dosedanjih vlad Vašega ces. in kr. apost. Veličanstva, da niso hotelo teh prenarcdeb najzvesteje udanega deželnega zbora za najvišjo potrditev priporočiti, pa deželo našo tem bolj vznemirja, ker je obstoječi volilni red , ki z nejasnostjo mnozih svojih določil samovoljnosti vrata odpira , in s krivo razdelitvijo volilne pravice nekim volilnim skupinam prednosti daje, vodna nevarnost, da se deželni zastop napak sestavi, in ker so se ga prejšnje vlade, kakor skušnja uči, res za ta uamen posluževale, da bi umetni volitveni vspeh dosegle. Najzvesteje udani deželni zbor lahko s trdno za vestjo izreče, da jo zahteva, naj se uresniči narodna ravnopravnost in popravi deželni volilni red, med naj-siluejšimi, ki jih ima dežela , in da zlasti zato, ker se ona spolnila ni, je nezaupanje do vlade bolj in bolj rastlo, in mir v deželi se umikal. Vaše ces. in kr. ap. Veličanstvo je blagovolilo najzvesteje udani dež. zbor najmilostljiveje poklicati, naj brez odloga voli v državni zbor. Najzvesteje udani deželni zbor bi po svojem prepričanji in po britkih skušnjah zastran državnega zbora, ki ao prisilile naše poslance, da so iz njega izstopili , in Vaše ces. in kr apost. Veličanstvo, da ga je razpustilo, moral volitev, ker se okoliščine med tem niso preuienile , odreči. Ali najzvestejo udani deželni zbor razloge, ki so Vaše ces. in kr. apost. Veličaustvo .z ozirom na preteče zunajne nevarnosti naguile, zbrati državne zastopnike okoli sebe, popolnoma pripoznava in navdan tistega domoljubja, ki ga je dežela naša v nevarnih časih vselej izkazovala, rad pripomore po svoji moči, da bo Avstrija za vse primerljaje pripravljena in oborožena. Za ta namen pošilja najzvesteje udani deželni zbor svoje poslance v državni zbor, po Vašem ces. in kr. Veličanstvu na 5. dnu septembra t. 1. sklicani, ali samo za to, da volijo v delegacije in da se udeležijo posvetovanja, ki ga zahtevajo vsled vojnih dogodeb denarne zadeve . in z izrecnim zavarovanjem, da to poslanje ne sme prejudic biti za prihodnje primerljaje. Naj se potem Vašega ces. in kr. Veličanstva vladi skoraj posreči, da po poti pogodbe, ki je odiuo prava podloga za stanovitiie naprave, naredi živo zažejeni notranji mir, in da tako v državi, vsled tega utrjeni in in močni, pripravi za vse njene narode enako prijetno stanovališče svobode in blagostanja. Od najzvesteje udanega deželnega zbora Kranjskega. V Ljubljani avgusta 1870. Interpelacij a dr. Lau-iča in tovarišev v goriškem dež. zboru. Mnogoteri govori govorjeni v državnem zboru, interpelacije stavi eno v deželnih zborih, v kterih sedijo slovenski poslanci, tudi sklepi teh zborov in raznih političnih družeb, konečuo soglasni sklepi pri ljudskih shodih, v kterih se je Slovencev vseh stanov že nad 100.000 zbralo, dokazujejo do čistega, kako živo hrepeni naš slovenski narod po tem, da se vendar eukrat vpelje slovenski jezik v uradnije Slovencem predpostavljene, in da se začnejo po vseh šolah nižih in viših predavati vsi predmeti v materinem slovenskem jeziku. In gotovo pravične so te želje ter po vsem opravičene so te tir-atve, ti sklepi, kajti če pogledamo po vsem svetu, ne vidimo nobenega naroda duševno napredovati, če so njegovemu jeziku zaprte uradnije in učilnice. V učilnicah, zlasti v vseučiliščih se nabere vse, kar so vzvišeni duhovi izmislili in znašli, in potem prehaja to po raznih potih gotovo tudi po uradnijah v javno življeDJo. Tako postane narod omikan in koristen član človeštva. Narodne take zavode zahteva tudi prava svoboda, čast in dostojanstvo naroda, če pa gospodari nenaroden jezik v uradnijah in Šolah, sužen je tak narod tujemu jeziku, on ostane reven, in je zaničevan od vseh. Pa vso te interpelacije, ti sklepi, te trjatve, vso •lokazuvanje, in celo dotične postave niso do zdaj pomagalo skoro nič ali prav malo nam Slovencem. Med c. k. uradnijami vsako vrste po slovenskih deželah in tudi na Goriškem še one ni slovenske, vse nam kažejo tuj obraz, one so ali nemške ali italijanske. Taki so napisi, zapisniki in dekreti, take so sodbe, odločbe sploh in vabila. Postave zahtevajo sicer drugače, toda skoro mrtve so postavo v rokah tistih, kteri bi jih morali v prvi vrsti izpolnovati. Dokaz temu so vsi arhivi naših uradnij. Veliko je uradnikov pri nas, ki slovenskega jezika ne znajo, in se ga niso hoteli naučiti, čeravno so 10 —15 let tu, in vendar so celo preiskavni sodniki, kteri imajo vsak dan s slovenskimi strankami opraviti. Žalosteu dokaz jo to, da nas ne spoštujejo oni, kteri imajo opravljati naša javna opravila. Ne rečemo, da so vsi naši uradniki nasprotni našemu razvitku in da ne zna nobeden slovensko sestavljali. Nekteri delajo, kar jim le mogoče posebno v političnih uradih, pa le malo jim je mogoče; no zato, ker pomočkov ni, saj jih je vsake vrste, nego zato ker se boje viših instanc, posebno nadsodnij. Javna skrivnost je, da največ zatirajo slovenščino više sodnijo in viši 1413 uradi sploh, kteriiu je vsak slovenski spis nesramen urinjenec. Preveč žalosti in sramote, da mora ves narod trpeti zarad nekaj starih gospodov, ki so večidel ne Slovenci, ali če so Slovenci, se nočejo več učiti literarnega jezika našega, a zagrizneni zatirajo niže narodne zmožr.9 uradnike. Prav tako, če ne še slabše se nam godi v šolah. Dober vspeh v poduku v vseb učilnicah tirja, da učitelj temeljito zna materini jezik učencev svojih, in da posebno v viših šolah si zaupajo učitelji in učenci, in se tako podpirajo pri težki nalogi. To zaupanje, ta zdatna podpora, kako ste pa mogoči, če učitelji so tujci, in ne razumejo učencev v njih materinem jeziku? Na Slovenskem, posebno na Goriškem imamo takih profesorjev dovolj, zato ni te vzajemnosti v naših šolah. One so v kakem oziru prave mučilnice naši mladini, ker mora na podlagi slabo znane nemščino učiti se latinščine in grščine in vseh znanstev. Kdor ni sam skušal, ne ve, kako težavno je vsako napredovanje pri razmerah, vsled kterih je tuj jezik podučni jezik, materini pa in še le v sedanjih časih obligaten predmet. To je pedagogična blaznost, ki se ne nahaja nikjer po daljnem svetu. In vendar ne neha nesrečna ta sistema vsem prošnjam kljubu, in ne neba čeravno še izgovora ni. Kakor uradnikov po uradih, veliko je tudi po viših šolah domačih profesorjev, in blizo 30 je Slovencev na Hrvatskem, kteri vsi bi lahko in hipoma začeli predavati po slovensko vse predmete, ko bi prvim vlada to pripustila, in drugi ko bi jih domu poklicala. Drugim narodom so šole najdraži biser, ki ga nc dajo iz rok; naše šole pa niso naše, naša mladina se v njih najmanj nauči narodnega jezika, nego se v njih potujčuje. Tako ravnanje v naših javnih zavodih mora žaliti naš narod, in zares je razžaljen do dna srca po vsi pravici, več ker mora toliko plačevati za take napačnosti. Pri vsem tem pa tirja vlada od v interesih poškodovanega in v časti razžaljenega naroda ob času nevarnosti navdušenosti in žrtev vsake vrste, reči, ki se ne dajo prisiliti, in to tirja, predno so je z vedno zvestim pa razžaljenim narodom spravila. Glede na to, in ker se je v tem deželnem zboru o tem dvakrat že interpelovalo, vsakikrat brez vspehu, čast je podpisanim poslancem v imenu naroda tirjati za narod pravico, in v ta namen vprašati po gospodu drž. glavarji visoko vlado: I. Ali hoče ukazati, da se ima v uradih za Slovence postavljenih precej začeti slovensko pisati in malo po malo tako napredovati, da bode po preteku enega leta vse uradovanje slovensko ? II. Mi hoče vse pripraviti da se prec j začnejo za Slovence vsi predmeti v srednjih šoiah v Gorici po slovensko predavati ? III. Ali hoče visoka vlada ustanoviti slovensko vseučilišče v Ljubljani ? Iz deželnih zborov. Deželni zbor kraiijiisiil. (30. avgusta). [Izv. dop.J Najvažnejša seja deželnega zbora kranjskega, odkar zboruje, bila ie dene?. Govorilo se je o adresi, o našem programu, ki obsega vse naše zahteve, vse našo dosedanje težnje. Od nem-čurske strani govoril je le dr. Kaltenegger, od naše strani dr. Zamik (skoro 2 uri), dr. Costa, Razlag, Blei-weis. Seja je trajala od 10. ure dopoldne do 4. popoldne. — Naši govorniki so se izvrstno skazali. Kor nem-čurji niHO videli rešitve, niso hoteli voliti, in grof Mar-gheri, kterega je narodna večina izmej velikoposestni-kov volila, ni prevzel volitve. Sicer so voljeni: Horak, Murnik, Košta, Svetce in Barbo. Deželni zbor je sklenen. Obširni popis za prihodnji list. Galerije so bile nagnetene, večkrat po predsedniku k miru opominjane. (Peticija zarad JanjČanov in Velča-n o v) se glasi po osnovi dr. Zamika : Lanskega leta 23. maja je društvo pod imenom „Laibacher Turnverein" napravilo izlet na Janjče in v Velče v okolici ljubljanski. Društvo je bilo od tamošnjih prebivalcev napadeno in v begzapodcno, ktore dogodbe prepouižni zastop kr .njske deželo jako obžaluje. Nagibi, kteri so prebivalce omenjenih krajev na ta vsega obžalovanja vredni napad napotili, izvirali so iz mišljenja, da jim preti od stranke, ktere izrazje ravno ljubljansko turnarsko društvo, velika nevarnost za njibove slovenske narodnosti in katoliško vero ; bili so torej nagibi izključiva politične narave in vsa praska jo bila pred vsetd politična, kakoršne se pri živahnem gibanji političnih strank v vsakdanjem življenji vseh ustavnih držav dogajajo. Ker še preponižni podložniki Vašega Veličaustva ne uživajo dobrote novega v duhu ustave in svobodnega razvitka i/.delanega kaznenega zakonika, primorani so bili sodniki Vašega Veličanstva politični dogodek po starem duhu časa, v kterem se še ni ua javno politiško življenje noben o/ir jemal, storjenem in še zdaj veljavnem kazenskem zakoniku prosojevati. — 10. marca 1. 1. je bila razsodba /.•mul teh dogodeb skletiena, vsled ktere je 70 osel* obsojenih, med kterimi skorej vso na težko ječo, nektero celo po 1 leto, 2 leti in na 3 leta in pol, kakor se vidi iz prilogo pod */.. Kmalu potem je bila letos sodua obravnava zavoljo čisto sličnih dogodeb v Brnu na Moravskeni. V Bistrico v broški okolici so bili namreč napravili nemški turnarji iz Brna izlet, kjer so bili nfi čisto enak način od tamošnjih slovanskih prebivalcev napadeni in v beg zapodeni. — Meseca julija tek. leta jo bilo od 60, po istih paragrafih kazenskega zakonika obtoženih bistriških zatožencev samo31 obsojenih, kterjm je bila najmanjša kazen s 3 dnevi in največa s 4 todni prostega zapora odmerjena. — Ker niso sodniki krivi tega neenakega izvrševanja kazenske postave, nego kazenska postava satna ob sebi. obrača so preponižno zastopstvo kranjske dežele na Vaše Veličanstvo, ktero naj bi v svoji previdnosti in modrosti blagovolilo te neenakosti v izvrševanji ene in isti sedanjemu času ne več primerne, zastran politišlcih prestopkov premalo določne postavo v različnih deželah Vašega presvitlega Veličanstva, poravnati s pomi-loščenjem in odpustom kazni vsem zarad Janjško-Vel-ških dogodeb obsojenim. Kaznovuni so bili gotovo že vsi zadosti s tem, da so bili v dolgotrajnem, večidel desetmesečnem preiskovalnem zaporu, v tem ko načrt novega kazenskega zakona najdalji preiskovalni zapor na 3 mesce omejuje. Ako se v ozir vzame, du so obsojenci skoraj vsi priprosti, v hribih živeči, od omikanega sveta odločeni, na nizki stopinji izobraženja stoječi poljedelci, kteri niso bili v stanu tehtnost pojmov narodnosti in vere pravo presoditi; ako se nadalje premisli, da so obsojenci skoraj večidel oženjeni in očetje mnogobrojnih družin, celo 8 otrok, spoznava najzvesteje udani dežel, zbor krnjnske dežele za svojo dolžnost, obr .iti se na milostljivo srce Vašega Veličanstva, da bi blagovolilo ■/. ozirom na te preponižno razložene okoliščine in na mnogoštevilne nedolžno trpeče družine obsojenih pravico s prevzvišeno svojo milostjo nadomestiti. Iz vsega tu navedenega drzne se zastop kranjskega dež. zbora preponižno prošnjo staviti: Naj bi Vašo c. k. apostoljsko Veličanstvo blagovolilo \se po razsodbi pd 10. marca 1870. leta zavoljo jaujško-velških dogodeb obsojeno najmilostljiveje potni* lostiti in jim kazen odpustiti. Deželni zbor štajerski. IiltOi*i30ltxoi j m poslanca g. Fr. Kosarja in tovarišev v Štajerskem deželnem zboru dne 23. avg. 1870 zastran varnosti osebe in imetka. (Konec.) Lehko bi se mi sicer ugovarjalo, da kazenske postave sodniku zadosti prostora puščajo, da v posameznih slučajih po svojeoj prepričanji kazen odloči. Ali na to odgovarjam: Nižji sodnik dobro ve, da so više Bodnije le preveč nogneue, še bolj mehko in usmiljeno v. hudodelniki ravnati in že izrečeno kazen večidel le še zmanjševati in zlajševati; pa to vedo dobro tudi hudodelniki, tako da se že redko kedaj prigodi, da bi se obsojeni pri viši sodniji ne pritožil, dobro vedoč, da mu bode kazen, čo tudi ne celo spregledana, pa vsaj gotovo polajšana. Kaj je tedaj storiti nižjemu sodniku? Da varuje svojo veljavo in da bi se mu no očitala nevednost v postavah, stopi že pri prvi obsoji do najnižje o.rre Krizni, d \ bi vi$i sodnik pri vsej dobri volji ne našel nič več ne zmanjševati in zlajševati. Od tod pa prihaja, da se hudodelniki po dostani kazni z osebnim zasmehovanjem vpričo svojih tožnikov in sosedov hvalijo, kako se jim je po ječah dobro godilo ; — da hudodelniki vsled počitka in dobre hrane celo telesno okrepčani s cvetečim obrazom ječe zapuščajo ; — da mnogi kmetje, če se jim je tudi kaka škoda /godila, že več tožiti nočejo, ker vedo, da je vse zastonj in da se jim je, če hudodelnika kaka mala kazen zadene, potem še le večega maščevanja od njegove strani bati; — od tod pa tudi prihaja, kakor smo ravno v dnovnikih tega poglavitnega mesta že tolikokrat brali, da se hudodelniki že tisti dan, ko so ječo zapustili, zopet k svojemu prejšnjemu nepoštenemu ro-kodeljstvn vračajo in ravno tista hudodelstva ponavljajo, zastran kterih so bili obsojeni; — in od tod tudi prihaja, kar bi človeka v smeh sililo, ako bi od druge strani črez mero žalostno ne bilo, da se večkrat hudodelniki zlasti zimski čas, — kakor tudi po dnevnikih beremo — sami sebe zarad mnnjšuih prestopkov zato-žijo, da si v kazen svojega potepins',va za nekaj tednov boljše življenje preskrbijo, kakor ga pošten in priden delavec s žuli svojih rok doseči ne more. Kdo se bo tedaj čudil, da ubogo ljudstvo, ko take in enake žalostne prikazni dan na dan gledati in britko čutiti mora, tudi od dne do dne bolj nevoljno in s sedanjim postavodajstvom nezadovoljno postaja, ka dalje bolj vse svoje zaupanje do svojih zastopnikov in do javnih goftposk zgublja, in da že celo obupati hoče, da mu bude toliko hvaljena nova doba še kedaj boljših časov prinesla. Silno britko me je zadelo, ko sem v statističnem pregledu slednjih volitev brati moral, da je bila v mojem, to jo: Breškem volilnem okraji najveća nemarnost pri prvotnih volitvah, kterih se jo le 227/i0% vseh pooblastenih volilcev udeležilo. Dolžen sem, to prikazen visokemu zboru pojasniti, da ne bi kdo zapeljan bil, zavolj tega krivično soditi ljudstvo mojega volilnega okraja. Kje je tedaj vzrok te navidezne nemarnosti ljudstvu ? Očitno povem : v britkih razmerah, ktero sem ravno kar pojasnil. Naj namreč slavni zbor nikakor no misli, kakor da bi ne bili mi, kterih dolžnost je, ljudstva podučljivo nagovarjali, da naj se posluži svojih volilnih pravic. Ali sto in stokrat smo morali iz ust prostega kmeta slišati: „Kaj hočemo voliti? Volitve in zbori nas stanejo veliko denarja. Smo že dostikrat volili, ali nič se ni z bol j šalo;.a m pak od leta do leta le vso hujše in slabše prihaja." Res, da take besedo kmečkega ljudstva niso nobena pohvala za njegove poslance ; ali dolžnost me veže, slavnemu zboru brez ovinkov povedati, da slovensko ljudstvo zares tako govori in sodi. Iz toga pa, slavni zbor I izvita za nas svota dolžnost, po vsej moči si prizadevati, da ne pridemo domu s praznimi, novošegnimi nauki, ktere smo v obleko lavnih postav povili, ampak da po djanskem vspehu svojega zborovanja hrepenimo, ki zamorejo britke razmero našega ubogega in hudo st iskanega ljudstva po-lajšati, da so tako pred svojimi volilci dostojno izpričamo, da razum in srco za njihove težavo in bolečine imamo. Vse to nagiba tedaj meno in z menoj podpisane zastopnike slovenskega ljudstva, da se vpričo slavnega zbora do visoke c. k. vlade obrnemo z naslednjo interpelacijo : „Iz vseh slovenskih krajev našo dežele se slišijo pritožbe, kako grozovitim se množi nevarnost življenja in premoženja, zastran ktere se toži, da deloma iz tega izvira, ker so c. k. sod nije premlsčne, in hudodolniko premalo kaznujejo in premebko z njimi ravnajo." „V tem ko podpisani te britke razmere slavnemu [deželnemu zboru na znanje dajejo, vprašajo ob enem Visoko c. k. vlado, kaj misli in hoče ona storiti, da se tem in enakim pravičnim pritožbam v okom pride." Kosar, Adamovič, Dominkuš, Herman, Kukovec, Vošnjak. (o. soja 27. a v gu s ta.) Predsednik naznanja nektere sklepe prejšnje tajno seje, tičejo se oseb in denarnih pripomoči. Dr. Vošnjak naznanja znano interpelacijo o ravnopravnosti slov. jezika, Barnfeld naznanja intorpolacijo o tem ali se bodo v kratkem že dokončale zadeve zemljiščne odveze ; in Reuter zarad vinorejske šole v Mariboru. Posl. Seidl interpeluje zarad železniške postaje na koroškem kolodvoru in ostro graja postopanje južne železnice, ki tako slabo skrbi za potrebe promete in občinstva. Baron Kiibeck obeta, da hoče v kratkem odgovarjati, Izroči bo še nekaj „liberalnih" peticij iz „mariborske kovačnice". V deželni odbor so volijo : giof Kottulinskv za veliko posestvo, njegov namestnik Conrad ; za mesta in trge in kupč. zbornice : Plankensteiner, namestnik: dr. Portugal; za kmečko srenje: Miha Herman, namestnik j A. Karlon; iz vse zbornice: Pairhuber, dr. Fleckh in dr. Schloffer, namestniki : Tomschitz, Heils-berg, dr. Michl. Izvoljeni se vsak po svoje zahvaljujejo. Herman pravi: kakor tudi nerad zapustim svoje navadno stanje, vendar sprejemam volitev, da bom mogel svoji stranki na korist delati za ideje pravice in pravičnosti. (Bravoklici!) (6. seja 29. avgusta.) Labodski škof prosi in dobi odpust za tekoči teden. Seidl naznanja inter pelacijo, ali je vladi znana škoda, ktero delajo vojaki pri svojih vajah na njivah in travnikih. Reuter želi, da bi se deželni zbor le začasno razšel in se letos še enkrat zbral. B. KUbeck naznanja, da tega vladi ne more poročati in da se bode dež zbor končal 3. septembra; glede koroške postaje v Mariboru bode ministerstvu svetoval, naj se zadosti potrebam občinstva. Reuter vpraša dež. odbor, kaj je do zdaj storil za mariborsko vinorejsko šolo in ali more že zdaj o tem poročati V o š n j a k bore znano interpelacijo. B. Kiibeck ob*tn, da bode odgovoril v eni prihodnjih sej. Odpravijo se nektere srenjske zadeve potem poroča Brandstetter o novem srenjskem in volilnem redu za mesto Maribor. Srenjski red se potrdi z nekterimi spremembami. Pri volilnem redu se vname živ govor med namestnikom, Scbreinerjem in Brandstetterjem. Prva dva sta proti §. 12, ki hoče vso inteligencijo potlačiti in udušiti v tretjem volilnem redu, Brandstetter zagovarja v znani svoji maniri to zadušenje. Vendar se sklene, da se ta §. še enkrat vrne odboru v pretres in popravo. Drugi pagrali se potrde. Finančni odsek poroča o zboljšanji plač učiteljev na deželnih učiliščih. Poboljšanje se dovoli, a ne sprejme se nasvet posl. Karlona, da se ima plača v isti meri zboljšati tudi verskim učiteljem. Finančni odbor poroča na dalje proračunu zemljiščno-odveznega fonda. Po nasvetu dr. Schreinerja se seja konca o 2'/4 uri popoldne. Predsednik naznanja, da so bodo bržkone v sredo volili državni poslanci. (v 141etni dobi po 12 °/»)» v Novemmestu pa le po IT •/©• Sedmi razred pa je novomeški mladini še dande-našnji prava črna — čarobniška šola, kakor ga kmetje Eovejo, kajti ona jih je v zadnjih treh letih odstranila po 23 •/„, ko jih je v taistih letih v Ljubljani le po 7 °/„ padlo, in v pregledani 14letni dobi po 7 •/„. Te številne razmere bi dobile posebno veljavo, ko bi jih primerjali z onimi drugih gimnazij in drugih n. pr. nemških dežel. Kolikor mudoo bi to delo tudi bilo, jaz se bi ga ne strašil, ko bi se ne bal č. bralce „S1. Naroda" preveč dolgočasiti s suhoparnimi Številkami. In brez teh se tu nič dokazati ne da. Zato sem posebno prestol le one dijake naše ljubljanske gimnazije, ki so od leta 1860 —1869 šolsko leto z odliko (izvrstno) do-tudi za te odličnike tu sem postavim dovršili. Naj malo kazalo. Ljubljanska gimnazija. Število Leta vseh očit. odličnih dijakov vseh j °/ '0 • 1860 641 108 17.6 1861 662 114 17.2 1862 642 98 15.2 1863 594 74 12.4 1864 638 81 12.6 1865 621 69 11 1866 609 79 11.9 1867 582 74 12.7 1868 582 98 17.7 1869 550 8* 14.7 Naj tu sem postavim za nekaj let enaki pregled odličnih dijakov dveh dunajskih gimnazij. Ena je enako prenapolnjena, kakor je naša ljubljanska, (navadno pa še dosti bolj), druga pa nima tako natlačenih razredov, ser zarad pomanjkanja prostora učence odvračajo na druge gimnazije. Ena teh dunajskih gimnazij je aka demična, ki jo Nemci pri sledojej priliki radi stavijo drugim v izgled, druga pa je pri Šotih. Dunajska akademična gimnazija. veliko pogubi se razni pred Kranjske gimnazije pa narodna ravnopravnost, vladna pristranost pa nemškutarske namere. Li ■tatiatique e«t auni 1» science raisonnee de faiti. (Dalje.) Na višoj gimnaziji so jih posebno v petera in šestem razrodu. Podučujejo meti bolj obširno in na znanstveni podlagi. Učnega je zika, — ki je tudi nemški — velika večina še ni toliko zmožna, da bi se raznih predmetov ne učila več na pamet od besede do besede. Le malo se jih je tujega jezika že toliko privadilo, da bi razno učno tvariuo po polnoma prebavili in pri izpraševanji jo z lastnimi besedami razložili. Le s tem še naj bolj pojasnimo, da je v ljubljanskem petem razredu v petnajstih letih jih odletelo po 15 fl/o' v Novemmestu pa v pregledani 4letni dobi po 11 9fQ. Tudi šesti razred jih v Ljubljani dosti več odpravi kakor v Novemmestu. Zadnjih 5 let jih jo v VI. razredu odletelo v Ljubljani po 19% znašajo ljubljanski odliČniki malo malo črez 149/0vseh očitnih dijakov ali 1'/« °/o manj kakor na akaderaični dunajski ? Pri šotski gimnaziji, ki je dosti manj napolnjena, se je število odličnih dijakov v pregledani dobi vedno premikalo med 25—27 B/0, t. j. šotska učilnica je imela primerno za 10—15 odstotkov več odličnih dijakov, knl^nr ljubljanska. In to ni malo če pomislimo, pa je pri Sotih primeroma še enkrat toliko dijakov trdim zahtevam svojih učiteljev popolnoma zadostovalo in šolo iz vi st no dovršilo. Ker se na našej gimnaziji od dijakov vsaj več ne tirja, in jih tudi glede na njihovo marljivost in zmožnost nikakor ne .stavimo za dunajske, si to prečudno žalostno prikazen le s tem pojasnujemo, da učna uravnava stavi našej mladini največe zapreke. Dunajski učenci se uče in podučujejo v svojem .materinem jeziku ; pri nas pa jo učni jezik tuji nemški. Nov dokaz, da naše šole treba popolnoma prestrojiti na podlagi materinega jezika. Gotovo bo potem tudi to, kar Nemci menujejo — Bildung — občna omika dosti bolj napredovala. Prev/ela bo celega človeka, mu duh in srce požlahtnila, ga v resnici omikala. Pri sedanji napačni — nenaravni uravnavi naših srednjih šol pa omika leta in leta dijaka le oblizuje in ga vendar popolnoma ne zliže. Jako zanimive so številne razmere, če primerjamo koliko dijakov je prišlo iz prvega razreda v osmega. Se ve da tudi te številke kažejo le števila dijakov, ki so bili v prvem razredu in črez osem let v osmem. Tu nikdo naj ne misli, da so bili vsi osmošolci pred osmimi leti tudi skupaj v prve .1 razredu. V raznih razredih so dobili nekoliko ponavljavcev, poleg teh pa so navadno tudi nekoliko prvih součencev zgubili. Tako so se ti v raznih letih zravnali. In le zato so sledeča pregleda jako zanimiva. Ljubljanska gimnazija. Leta —r Število vseh očit.1 odličnih dijakov |vseh 1 % 1864 682 78 12 1865 679 95| 12.5 1866 701 ; 91 13.7 1867 71S 100I 14 1868 675 115 17.0 1869 660 ; io3| 15.6 Dunajska pri Šotih. 1864 344 87 25.3 1865 346 88 25.5 1866 357 98 27.4 1867 396 106 26.7 1868 381 96 25.2 1869 361 91 25.2 Nalašč sem navedel dve dunajski gimnaziji, da mi naši učeni profesorji ne bodo imeli nič ugovarjati Na akademični gimnaziji so do malega vsi učitelji iz-pitani, in zlo enako je pri Šotih. Tirjatve so na akademični gimnaziji vsaj tako velike kakor pri našej ljub ljanskej ; in šotska po Dunaji slovi, da se dijaki v njej najostrejše drže. In glejte! v Ljubljani se je število odličnih dijakov vedno zmanjševalo, dijaki so se pa do I. 1863 neprestano množili. Od 108 odličnikov ali 17.6 °/( (l. 1860) je leta 1865. padlo na 69 glav ali 11 u/0, ko je celo na akademični gimnaziji (na Dunaji) taisto leto znašalo 12 Vi % (»li 95 gl»v izmed 679 očitnih učen cev). In zadnje šolsko leto jih je bilo pri nas 81 od ličnih, t. j. 14*7 %, v akademični pa brez odličnih os-mošolcev 103 ali 15.6 %, če so prav na Dunaji imeli 110, ali z uštetimi osmošolci celo 151 (vseh 660 ali celo 701) učencev več kakor v Ljubljani. Vstričnih raz redov je bilo v obeh po enako, namreč po šest (le prvi razred je na Dunaji blizo imel tri oddelke I) Ko bi pri našej gimnaziji enako ravnali in odlične osmošolce (bilo jih je 9 med 46 učenci) od onih 81 odbili, tako Leto Število dijakov ! Leto konec 1 __ VIII šol cev VIII 1 v 111 šolcev 1 raz. j vseh 1 /0 1 1850 62 27 43.5, 1857 1851 55 35 63.61 1858 1852 76 32 42 1859 1853 76 29 38.1 1860 1854 100 36 36 1861 1855 108 43 39.7 1862 1856 107 55 51 1863 1857 129 43 33.3 1864 1858 130 41 31.5 1865 1859 127 47 37 1866 1860 138 56 40.5 1867 1861 147 40 27.2 1868 1862 118 46 39 1869 1863 120 49 40.8 1870 Novomeška gimnazija. 1850 21 7 33.3 1857 1851 15 8 60 1858 1852 13 9 69 1859 1853 21 13 61 1860 1854 15 10 66.6 1861 1855 40 8 20 1862 1856 30 16 53 1863 1857 43 17 39.5 1864 1858 43 14 32.5 1865 1859 54 13 24 1866 1860 68 19 28 1867 1861 57 18 31.6 1868 1862 39 19 48.7 1869 več ko je tem manj Pri ljubljanskoj gimnaziji se kaže, da dijakov še konec leta bilo v prvem razredu, (ozirno) jih je prišlo črez osem let v osmi razred. Zlo enako se je godilo v Novemmestu. V Ljubljani so bili najbolj srečni oni, ki bo 1. 1851 v prvi razred vstopili. Konec prvega leta jih je bilo še 55 glav in črez 8 let so šteli Še 35 glav ali 63 V« °/o °d konecletnih prvo-šolcev. Najslabše se je godilo l8611etnikom; v prvem razredu so konec leta še šteli 147 glav; predlanskim pa jih je bilo v osmi šoli še 40 glav nli 27 % od pr-vošolcov. V Novemmestu se je najslabše godilo 1855. letnikom ; od 40 glav jih pride še 8, t. j. 20% v osmi razred. Ta nenaravna razmera 8© gotovo nekoliko s tem razjasni, da je nekoliko novomeških 1855letoi kov odšlo na druge gimnazije — na ljubljansko, celjsko, zagrebško. Zato je dotično leto izgledna izjema v priobčeni številni lestvici. če vzamemo skup po tri leta, tako se za dotične dobe pokažejo tele posredoje številno razmere: v Ljubljani : od 1857—1859 po 49.7 1860 — 1862 1863—1865 1866—1868 1869—1870 37.9 38.6 34.9 38.9 v Novemncestu: % pa po 57.3 70 . . 49.2 „ . . 4M . . - 27.9 „ Te razmere so od triletno dobe do triletne vedno pojemale. V Novemmestu so razen zadnje dobe bile mnogo ugodnejše knkor v Ljubljani. Enako so kaže, če prvi desetletni dobi med seboj primerimo v posred-njih številih od 1857—1866: v Ljubljani po 41.57 % „ Novemm. , 46.89 „ od 1857—1869: „ Ljubljani „ 40.1 „ „ Novemm. „ 43.9 „ Za 141etno dobo (1857—1870) znaša v Ljubljani posrednje število vseh osmošolcev 40.2 % °d dotičnih prvoŠolcev. (Dalje prih.) delstva. Kakšen vspeh je to njegovo humanitarno in svobodomiselno prizadevanje imelo , to se še ne ve. Vidi se pa iz tega, kako žejen je Rauch državljanske krvi. Sicer bi bilo tudi prav komotno pod šibo obsadnega stanja pri predstoječib volitvah za deželni zbor celo krdelo puranov v sabornico bugsirati. O razvojničenji vojniške krajine je zadnje čn«»e zopet glasneje postalo. Vrhovni graničarski poveljnik general Molinari povrnil se je iz svojega potovanja po vojniškej krajini , in gotovo ni imel kaj povoljnega o duhu poročati, ki danas po vsej vojniškej krajini od enega konca do drugega veje. Vojniška krajina jo za Magjare pravi Rriareus , ki bi mn raj ko raje in prej ko preje roki in nogi zvezali- Dopisi. Iz v. telegram „S1. \ar." Iz Gradca, 31. avg. Kukovec interpelujo vlado, kaj je storila, ali misli storiti, proti škodi, ktero Mura pri Hrastji dela. Pred volitvijo poslancov v državni zbor izrečejo vsi slovenski in konservativni poslanci, da le pogojno volijo. Kai-serfeld odgovarjajo brani veljavnost decemberske ustave. Izvoljeni so: dva konservativca in 11 liberalcev, a i z-voljen ni noben Slovenec. Is Zagreba, 28. avg. [Izv. dop.] *) Blizo poldrugo leto je tega, kar se je bil nenadano nekega dne princ Napoleon v Zagrebu prikazal. Ljudje so se tačas začudno spogledavali, češ kaj neki to pomeni. Nagibi pa, ki so pred poldrugim letom princa Napoleona na to sklonili bili, da se je celo v naš obskurni Zagreb potrudil bil, ti nagibi se denes v očigled pada Napoleo-nidov malo po malem iz svoje skrivnosti razkrivajo. Celi svet ve, kakšna politična veša je princ Plon-Plon. Zdaj se je tu prikazal, zdaj tam; denes je z rudečimi republikanci ljubeznjivo očikoval, jutri s socijalisti; po-jutranjem se je pa zopet s cezarističnimi načeli identificiral. Kakor sem rekel: prava veša. Propter varia-tionem prišel je tudi v Zagreb Hrvatom žilo šlatat Prišel je, ne kot privaten človek kakor se reče incog-nito, ampak prišel je prav kakor pravcati princ Napoleoni Tudi na kolodvoru so ga baš oficijelno pričakali. Zlatarovič ga je v imenu vlade pozdravil, ter se mu kot „conseiller d' etat" prestavil, kar je bil se ve da na pol uzurpiran naslov. Starčevičjanci so mu vive la liberte ! kričali, ter se na prav drzen način v njegovo bližino silili. Ali je pater familas te stranke Ante Starčevič kakšen dogovor ž njim imel, tega ne vem, verjetno vsaj je ; toliko pa vendar morem reči, dn se je od tistega časa pridno francoski učil, ter na javnih mestih prav ostentativno samo francoske časopise bral, vsi drugi so mu bili „wurst.B Starčevičjanci so baje imeli veliko upanje v Napoleonide. Domišljevali so si, da bo sam Napoleon njih težnjam o stvarjanji velike Hrvaške kraljevine pot v visoko diplomacijo prokrčil, morebiti so mu od svoje strani celo to obečavali, da bodo potem princa Napoleona kot hrvaškega kralja proglasili. Starčevičjanci bi iz Hrvaške radi to naredili, kar je Poljska za severne Slovane. Denes pa, ko skor vsak telegram novo prusko zmago javlja, ko pruski Hanibal že pred Parizom stoji, ko je propast Napoleo-nidov gotova, danas pri nas ni nobeden vsled teh pruskih zmag tako poparjen kakor so Starčevičjanci. Kla-povuho in visoglavo hodijo sem ter tje, ko da jim je, kakor pregovor pravi, pura kruh pojela. Iz vsoga tega se da sklepati, da so Starčevičjanci vendar kaj s princom Napoleonom , ko je v Zagrebu bil, dogovorili bili. Sicer je tudi Magjaronom žal, da niso Prusi te-peni. kajti v Napoleonu vide zaslombo Magjarstva in Turstva, pa vendar niso tako poparjeni kakor Starčevičjanci. Baron Rauch bil je pred nekolimi dnevi v Pešti in na Dunaji. Kakor se je čulo in sploh govorilo, bil je zavolj tega gori, da bi bil to izposloval, ka bi se bila nagla sodba (standrecht), ki jo imamo še zmorem za prosta hudodelstva, stegnila tudi na politična hudo *) Ako kter Vaćih dopisov ni bil v listu natisneu, potem nam ni dosel v roke. Vred. Isdatelj in vrednik Anton Tomil«. Politični razgled. Z bojišča ne dohaja zadnje dni nič važnih poročil. Prusi molče in le po posameznih naznanilih se da sklepati kje so že pruske armade, ktere se vidno nekako počasi gibljejo proti Parizu. Važna bi bila novica, ktera iz Belgije pride, da se francoski maršal Mac Mahon s svojo vojsko ni proti Parizu obrnil temne na severovzhod čez S e d a n , od koder bi nameraval roko podati v Metzu zajetemu generalu Bazain-u. Č se to obresniči, slišali bomo v malo dneh o veliki h i t v i, ki bode, ako Francozje zmagajo , za Pruso osodepolna Trdnjava Strasburg se še vedno hrabro brani Strasburški škof je pogajal i Prusi, da bi ljudje iz mesta smeli oditi. Prusi tega niso dovolili! Tako ljudje v Strasburgu morajo, vedno v smrtni nevarnosti pred bombami in kroglami ktere pruski kanoni v mesto pljujejo, po kletih svoje golo življenje skrivati. Mnogo hiš jo zgorelo. Češki deželni zbor se je 30. avg. odprl. Prišl so vanj vsi poslanci, tudi češki deklaranti. Cesar evo poročilo se sklicuje na denašnjo važne evropske dogodbe in pravi, da bode vlada skrbela, ka so želje veiicega dela prebivalstva na češkem po popravljenji razmer s skupno državo na podlogi skupnega ustavnega prava in enacih pravic za vso spolni jo; poživlja, naj se ne gleda zduj tolikanj na notranja vprašanja, temuč na više skupno cilje, ter naj češki zbor voli v državni zbor. — Veliki posestniki potem oglasijo, da zavarujejo d r ž a v o p ra v n o stališče ter da storo tudi prisego le s tem zavarovanjem. — Narodni češki poslanci izrekajo zavarovanje deklaracijo ter da so prišli v deželni zbor, da bi ustregli klicu cesarjevemu, cesarjevo poročilo slišali in porazumljenje mogoče storili. — Nemški poslanci pak so oglasili (po dr. Schmeykalu) protest proti pogojnemu vstopu ve-licih posestnikov in deklarantov. — Porazumljenje med Čehi in Nemci zunaj zbornice, o kterega pričetku smo zadnjič poročali, ni do sedaj šo nobenega uspeha pokazalo in zarad nemške trmoglavosti uspeha najbrž ne bode nobenega. — Češki deklarant dr, Bielskv, kteri jo bil te dni na Dunaji, baje ni prinesel dobrih poročil. V vladnih krogih prevaguje nemška usta-voverna klika in ogerski minister Andraši si na vso moč prizadeva vsako porazumljenje s Slovani, zlasti s Cehi, i z p o d b i t i. Nadvojvoda Albrecht baje na dvoru dela za spravo. — Oe se nemškim listom prav tele-grafira iz Prage, poslali bi Cehi vendar v državni zbor, ako se jim garantira, da bode tam večina za pri znanje čeBkega prava. — Prihodnji dnevi bodo določili ta za vso Avstrijo prevažna vprašanja. V g a 1 i š k e m deželnem zboru je govoril S m o 1 k a glede na zdanje zunanje položje za volitve Ltetniki: Dr. Joir Vodnjak In dragi! v'državni zbor. Rusini so povdarjali ravnopravnosti Znani Beustov uradnik K1 a č k o je hotel v adreso imeti poudarjene simpatije za Francosko. — Znano |e, da imajo Poljaki te „simpatije" samo za to, ker od Francozov pričakujejo uresničenje svojih neslovanskih protiruskih sanj. Mrd iT"?r!niml "bori so t i r o 1 s k i še ni odprl. Razlaka je velika med konservativnimi Tirolci, ki nočejo bre/pogojno priseči in pa med deželnim glavarjem, ki tO zahteva, Poslednji je na Dunaj poklican. — Vorarlberški deželni zbor jo sklenil federalistično adreso na cesarja. — Na zgornjem Avstrijskem trije izvoljeni konservativci niso hoteli sprejeti volitve v državni zbor. Liberalci se za to odpoved niso zmenili. Nekteri nemški škofje so se v Fuldi zbrali, baje da bi se posvetovali, kako obračati se zarad novega cerkvenega uka o papeževi nezmotljivosti. Iz Pariza zadnje dni ni dobrega slišati. Stranka gnjilega cesarstva in hlapčovanja, ktera ima še vedno vajete vlade v rokah, skrbi bolj za-se in za Napoleonovo rodovino. nego za domovino. Levica v parlamentu se boji izdajstva in posilnosti, ker že so začeli zapirati in iz mesta izganjati vse, ktere imajo vladni Napoleonovci za nevarne. Edini general Trochu je videti pošten, vsa druga vlada slabo skrbi za rešenje narodove časti. — Napoleon je s svojim dečakom bajo v taboru v Sednnu pri Mac-Mahonu na belgijski meji. — Prefekt v departma-tu ob reki Aisni (severno od Chalonsa) nazuauja da se bližajo Prusi in kliče ljudstvo v orožje ter da naj na vse moči zavira sovražniku pot, naj zagraja in podira ceste itd. Po deželi bodo torej Nemci našli povsod sovražnike, v Parizu pak vlada noče vsemu ljudstvu orožja v roko dati. — General Trochu je razglasil proklamacijo na mobilno gardo, ktera bode imela v zvezi z drugo nabrano vojsko braniti Pari/. Le-ti vojaki so mu navdušeno odzdravljali sosebno zarad tega, ker cesarja Napoleona zopet ne omenja. To baje generala Palikao in pa vladarico čisto nič ne veseli in ko hi se dalo, odpravili bi tega generala najrajše. Napoleon torej ni še obupal. Razne stvari. * (Slovstven o). Znani slovenski pisatelj prof. Ivan Trdina v Bršlinu ima pod peresom obširno delo: „Slavjanski svet." I. del bode obsegal Rusijo, II. del: „Slavjanski jug itd. Kakor iz zanesljivega vira vemo, bode 1. del obširno govoril o podnebji, zraku, zemlji, plodih itd., ruske carevine. Sledila bo statistika. Tu se bode marljivi pisatelj na dalje mudil pri ruskem narodu, njegovem življenji, navadah, lastnostih, delih, veselicah. Vpletel bode dosti obširno zgodovino ruske države in govore o ruskem jeziku tudi obsežno historijo ruske literature in umetnosti. Topografijo bode načrta! po gubernijah začenši z moskovsko. Obširno delo misli g. pisatelj, ki ima že pripravljen ogromen materijal, zvršiti do druge jeseni. Po pravici se je nadejati izvrstnega dela. to naj tolaži tiste, ki bi radi, da knjiga bolj hitro na svetlo pride. Svoje delo bode g. Trdina ponudil najpred „Slov. Matici", in ko bi ga ta ne spro-jela — družbi sv. Mohorja, ako bi se ga tudi ta ne upala tiskati, iskal si bode druzoga založnika. * (Gos p. dr. Dominkuš). (iraški dopisniki dunajskih listov si glave belijo, zakaj g. dr. Dominkuš ni podpisal g. Herraanovega nasveta, naj se pošlje cesarju adresa. Malo iznajdljive glave so si izmislile raznih razlogov. Ko bi se bili gg. dopisniki bolje hoteli podučiti, bili bi našli, da je g. dr. Dominkuš podpisal Hermanov nasvet, da pa g. predsednik Kaiserfeld podpisa ni znal brati, a da ga je vendar postavil na tiskani nasvet. Po tem odpade vse iskanje po razlogih g. Dominkuševega postopanja. * (Na pravniški akademiji) v Zagrebu ste razpisani dve stolici, 1. za splošno pravno zgodovino in slovansko pravno zgodovino, 2. za kazenski zakonik in kazensko pravdo, obe z učnim jezikom hrvaškim. Prošnje se pošiljajo vladnemu oddelku za prosveto in uk v Zagrebu. Letna plača 1050 11., kasuenje 1260 fl. in 1470 fl. Radovedni smo, koliko se jih oglasi za službi, kterih si značajen človek noben dan ni gotov. Tiskar Kduard Janilć "mmm'