Leto V!., it 38.
PoStnina plalans v gotovini.
V Ljubljani« v pstete 1^0 februarja 1922* P@sama M, par-
HflPREJ
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavijo. Zlat denar kot računska enota.
(Priobčujem naslednji članek Rudolfa VViiriiigerja, ki je izšel 14. januarja 1922 v »Neues Wiener Tagblattu«, kakor ga ponatiskuje gospodarska revi]a B»erichte aus den neuen Staaten« iz leta 1922, št. 4 z malenkostno spremembo, da sem prestavil izraze, ki se nanašajo na avstrijske razmere v odgovarjajoče jugoslovanske izraze. F. U.)
Notranje denarno gospodarstvo je mogoče na ta način urediti, da se uvede za vsa državna in privatna plačila trden računski temelj, ki bi napravil državno in privatno gospodarstvo neodvisno od sprememb denarne vrednosti. Možnosti za ta računski temelj so različne. Kot taka bi lahko služila kaka de-viza, ki ima zelo stalno vrednost (recimo dolarska!) ali v stalnih vrednotah preračunana indeksna številka, ali pa zlat dinar, ki bi bil še najpreprostejša računska enota. (V »Napreju« smo priporočali kot računsko enoto 1 kg pšenice. Op. ured.).
Vse plače bi sc morale določiti v zlatih dinarjih. Izplačevale pa bi se v papirnatih dinarjih, tako da bi lahko vedno se ponavljajoči mezdni boji odpadli. Pa tudi vsi računski zaključki, bilance, proračuni, dobave in plačla surovin potoni države in privatnikov bi se morali glasiti na zlate dinarje. Vsled tega bi morali staviti tudi vsi podjetniki svoje blagovne cene in ponudbe na dobave in dajatve le v zlatih dinarjih, plačila pa bi dobili v papirnatih dinarjih po vsakokratnem uradno določenem vrednostnem razmerju.
Ako bi se uvedel zlat dinar za računski temelj, bi lahko dobavljal vsak podjetnik državi kakor tudi privatnikom
zopet blago na kredit, ker bi bil neodvisen od sprememb denarne vrednosti.
S posebnim zakonom bi se moralo odrediti, da se morajo preračunati vse hranilne vloge v bankah in hranilnicah v zlate dinarje in da se morajo izplačevati vsakokrat po uradno določenem kurzu papirnatega denarja v papirju nazaj. Vsled tega bi ljudstvo omejilo nepotrebne izdatke in bi zadobilo zopet voljo za hranjenje.
Ne samo izdatki, ampak tudi dohodki države bi se morali računati v zlatih dinarjih. Tako carina, davki, poštni, telegrafski in železniški tarifi, monopolni do-hodki itd. Sele pod tem pogojem bi mogli spraviti denarno gospodarstvo države res v ravnotežje.
Druga stran reforme sc nanaša na ureditev denarnega gospodarstva na-pram inozemstvu in na delo za zboljšanje valutnega kurza. Dokler imamo v proračunu večje izdatke, kakor dohodke, ne bo mogoče povišati vrednosti papirnatega dinarja. V državnem proraču-: nu se mora najti ravnotežje med dohodki in izdatki. Temelj in možnost za to dobivamo šele z novo računsko enoto. Se* | veda se bo moral proračun tudi brezpogojno izvesti.
Tudi napram inozemstvu mora spraviti naše narodno gospodastvo dohodke (izvoz in druga plačila) in izdatke (uvoz in druga plačila) v ravnotežje. V kolikor , potrebuje naše gospodarstvo tujih kreditov. je treba tudi načrta za jamstva in odplačila teh kreditov. Za jamstva in odplačila naj bi služili redni dohodki našega gospodarstva, ki jih lahko gospodarstvo trajno plačuje, ne da bi ta pla*čila razkrojila gospodarstvo, kar se mora
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravnistvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Stane mesečno 7 din., celoletno 84 din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 50 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
zgoditi, ako se plačuje s stroji in drugimi produktivnimi sredstvi. V svrho zvišanju produkcije bi se upeljala delavna dolžnost za vse. Kdor bi ne delal, bi moral plačevati državi odškodnino v izrednem davku.
Da se stvar lažje izvede, se predlaga, da se naj delijo vse plače in cene. kakor danes obstpjaio. z vrednostno številko zlatega dinarja, kakor se bo uradno določila za gotov dan, in od tega dne na* prej naj se začne računati v zlatih dinarjih. Od tedna do tedna naj se določa ta vrednostna številka po presojevalni komisiji, v koji naj bodo zastopani delodajalci. delavci in nastavljenci, trgovske Iti obrtne zbornice iu podobne interesne skupine.
-' ~'r a
VENDAR MORNAR, KO JE NAJVIŠJI
DAN,
IZMERI DALJO IN NEBEŠKO STRAN.«
Jaz vidim neznosne socialne posle-* dice valutne nestalnost; prav tako, ka* kor sodrug J. B. in tudi v tem se ž njim strinjam, da je treba proti tem posledn cam takojšnjih in učinkovitih protiukrepov. Problem je samo v tem, kakšni protiukrepi so učinkoviti. Pri presojanju te* ga pa nas ne sme voditi srce, ampak razum.--------
Predstoieči članek izraža nekako c—, čeprav je prevod — tudi moje misli o tem, kako bi se moral boj proti posledn cam valutne nestalnosti pričeti. Pričeti bi sc moral s tem. da se uvede s kratkim zakonom za plače, obveze in vse cene neka stalna vrednost kot računska enota.
Za tak zakon ie treba družabnega pritiska, ki ie zopet posledica velike propagande. Kaj se določi kot stalna vrednost, je že vprašanje druge vrste. Tudi po moji misli bi bila enota pšenične teže
LISTEK.
%
, Koncert
„Qrkestra1ne?a društva" Glasbene Matice.
Dirigent K. Jeraj.
Na spored tega koncerta smo dobili dve skladbi srbskih komponistov, Binič-kega in Krstiča. Prvega »Overtura« nosi svoje ime le z ozirom na to, da otvarja večje delo, po svojem obsegu in obliki bi se sicer lahko imenovala preludij. Kom-pozitorno in zlasti orkestralno je deloma čisto dobro, dasi se s posebnostmi ne more ponašati. Krstičev »Rondo® je v vsakem oziru šibak, lahko rečemo, da zelo šibak. Ponavljajoči se tema bi še šel za silo, a s tem, da se javlja vedno zopet enako, izgubi še tisto trohico dobrote, ki jo ima pri svojem prvem nastopu. Deli med ponavljajočo se temo so na vso moč medli, tako, da je oblika ronda zelo vidno podana, a ker to ne spada brezpogojno k
prednostim, ki jih morejo imeti glasbene umetnine, od skladbe ne ostane nič. In-strumentacija tudi ne nudi ničesar.
Nato smo ponovno imeli priliko, slišati Sukovo meditacijo za godalni orkester. Skladba se je v interpretaciji tega večera pred nami odigrala tako, da so poslušalci lahko spoznali od komponista nameravani učinek. Bila je pravilno osvetljena, izrazito odigrana, v njej skrite ni-janse so bile točno podane, skratka: dobra skladba je bila enkrat dobro interpretirana.
Drugi del večera je izpolnila fantastična simfonija Hektorja Berlioza. Berlioz, ki je postavil instrumentacijski umet-1 nosti temeljni razvojni kamen, je s tem i delom ustvaril skladbo, polno instrumen-j tacijskih domislekov. Njegova partitura ni v nobenem oziru preobložena, pri od-| beri glasbil se omeiuje na ono množino.
I ki je neizogibno potrebna, da nastane I koncepciji orgavarjajoča Izrazna sila -Ne računa z malomarnostjo in nespret-
nostjo godcev kakor nekateri poznejši komponisti, ki uporabljajo koncepciji ne-| primerno večje število glasbil, češ: godci itak ne igrajo vsi, če jih je torej pri igri mnogo, se mora slišati nekaj. Tega ne pomislijo, da s tem nastanejo mnoge, sicer nepotrebne podvojitve, da dobi orkester značaj masivnosti, da partiture brezpotrebno izgledajo strašno komplicirane in da je učinek na uho mnogo manj-i ši. Berlioz je ekonomičen, in ekonomija ' je v vsaki stvari potrebna. Razsipnost sredstev kaže, da se komponist ne zna disciplinirati. S takim orkestrom torej operira Berlioz in beseda mojster bi bila zanj premalo, ker sc pravzaprav nanaša na znanje. Njegovo znanje pa je vse pre-. več podvrženo njegovi domiselnosti.
Berlioz, povzročitelj Wagnerjeve in-; strumentacije in instrumentacije velikega števila drugih komponistov, je radi svoje instrumentacijske umetnosti aktualen .še danes. Predvsem zato. Kajti če bi mu te 1 manjkalo, bi temu bilo morda drugače.
zelo prikladno vrednostno merilo. Vendar pa to ni več bistveno vprašanje.
Ravnotako so nove novčanice, ka-kor so se svoj čas v »Naprejti« predlagale in efektivne zaloge pšenice v državnih zakladnicah, nebistvene in bi stvar le kompticiralc, torej uspeh otežile. Propaganda za stalno računsko enoto, — to je no moji misli najučinkoviteje dejanje, ki ga moremo izvršiti. Zakaj prehod k taki računski enoti se mora izvršiti v vsej državi naenkrat. Drugače nima pravega pomena in je tudi nevaren.
Privatni poskusi na tem polju, izvršeni prej, predno pride do takega zakona, bi bili za stvar samo podrejenega pomena.
Tudi če bi ser poskus posrečil, bodo taka podjetja problem na napačni strani načela:' varstvo proti valutnim izgubam, se bo začelo prej pri hranilcih, kakor pa pri plačal), kjer bi bilo najnujnejc. Sploh ie vprašanje, ako se da problem v večjem obsegu le deloma načeti, ne da bi sc ria celi črti naenkrat izvedel. Meni se zdi, da so tisti, ki pravijo: ni upanja, da bi to država izvodla, zato bomo izvedli to v malem, precej podobni podjetniku, ki bi gradil jez in bi dejal: ker ni upanja, da bomo zajezili v kratkem vodo v vsej njeni širini, bomo napravili samo en meter jezu. Kaj bi nam ta meter koristil?
Primera v tem slučaju morda ne drži popolnoma. Mogoče, sije zamisliti posamezne panoge, kjer 15T kft dalo nekaj v smislu teh načel tudi delno izvesti. Treba pa je, da napravimo iz takega podjetja nekako zaključeno domače gospodarstvo, to se oravi, treba je izključiti tako podjetje iz trgovine z vsemi, ki ne računajo tako. Dokler bi imelo podjetje poleg pk obvez in protidajatev tudi obveze in prodajatve v papirnatih dinarjih, bi moralo biti tako riskantno, kakor je vsako podjetje, ki trguje v dveh valutah.
Naši eksporterji in importerji vedo prav dobro, kaj se to pravi.
Ob času, ko so posledice računanja v dveh valutah z nestalnimi kurzi tako korak na korak vidne, se človeku zdi, da pač ni treba obširneje utemeljevati, da ip to špekulativno in nevarno. Taka bi morala biti tudi zadruga »Peka«, ako bi začela res trgovati, ustanavljati lastna podjetja, — sploh ako bi postala velika in faktor, ki bi mogel k rešitvi zgornjega problema odločilno pripomoči.
Vendar je Berlioz prišel tako daleč, da je v njegovih delih postala instrumentacija kompozitoren element. Kakor nekateri komponisti izrabljajo predvsem harmonijo, drugi kontrapunktiko, tako je njeg' element instrumentacija. Naštevati zato primere bi imelo smisel le, če bi sc človek omejil na to, da z besedami popiše učinke, ki jih povzročijo različne kombinacije glasbil in njih zaporednost.
Simfonija je v svojem osnutku in izdelavi tako polna domislekov in rafinc-menta, da sta orkester in dirigent ostala pod tem, kar delo reprezentira. Vendar se je dirigentu posrečilo orkester ved 10 zopet prisiliti do tega, da je skušal dati skladbi stopnjevanega izraza. Dostikrat pa se je dirigent zaman boril z orkestrom. Tako se je zgodilo, da sc skladba m izčrpala, kakor bi bilo trcba.Ni bilo pač mogoče drugače.
Zelo hvalevredno je, da sc je Orkestralno društvo odločilo za to delo, kakor je sploh pohvalno omeniti njega programe. Upajmo, da pride društvo končno vendar do tega, da stvori koncerte v abonementu!	Marii Kogoj.
Za majhne poskuse, za od splošnega prometa ločena gospodarstva, se ti poskusi lahko posrečijo. Zgjo previdni ljudje lahko s tem začnejo. Dvomim pa, da bodo storili za hitro odpomoč iz velike socialne krize s tem več, kakor če združijo svoje sile v to. da pride do zakona, ki se da jutri izvesti, ker bo zelo kratek, vkljub temu pa nad vse učinkovit.
F. U.
Politične vesti.
+ »Novi Čas« ima imenitne izvirne poročevalce in če pojde tako dalje, se res bojimo, da bo moralo »Jutro« v tem oziru kmalu zlesti pred »Novim Časom« pod klop. Zadnjič le poročal o konferenci socialističnih strank v Parizu in jo namenoma ali iz žurnalistične nevednosti raz-kričal kot nekaj, kar ni hotela biti. Povemo »Novemu času«, da je bila ta konferenca le priprava za bližnji zedinjevalni kongres vseh proletarskih ražrednoza-vednih strank in šele po tem kongresu in po njegov:h uspehih naj si »Novi Čas« dovoli svoje orifrknjene komentarje o stanju in moči socialističnih armad. Potem naj tudi svojo kršačnsko socialijo poskusi primerjati ž njimi. Gotovo je pa, gospodje. da s samimi zavitimi oslarijami svojih vrst ne boste povečali.
-j- Drugod pomilostilni odloki, pri nas pa sloveče belgrajske ječe. Včeraj so objavili amnestijski odlok predsednika Masaryka, ki sc nanaša na komuniste, obsojene zaradi komunističnega puča decembra 1920. Obsojenih je bilo vsega skupaj okoli 1800 oseb, od katerih ostane v zaporu samo še osem oseb. Pri nas pričakujemo zaman amnestijskega odloka, čeprav so na dnevnem redu svečanosti, ki jih proglašajo za najvažnejše, kar jih premoremo po svetovni -vojni. Sem spada seveda v prvi vrsti zaroka Njeg. Vel. kralja Aleksandra z lepo rumunsko kraljičino Mariolo.
+ »Inozemske zveze Hrvaškega bloka«. Današnje »Jutro« prinaša senza-cionclno poročilo, da je Hrvaški blok, ki šteje približno 65 poslancev v zvezi z madžarsko - karlističnimi organizacijami v inozemstvu, predvsem pa z ženevsko »Ligo za obrambo narodnih pravic«. Ta poročila so po »Jutrovem« zatrdilu isti-nita in ne dopuščajo nobenega dvoma. Vendar je javnost že tolikokrat slišala o veleizdajniških zvezah, da že davno nič več ne veruje v take in slične izmišljo-tiue, ker si ie v svesti. da jih povzročajo absolutistične vladine odredbe. Kadar bodo izginile te in bodo pričeli naši držav otvorci resnično graditt in, ne podirati, nrav gotovo ne bomo več slišali o različnih spomenicah Hrvaškega bloka in z njimi v zvezi sumljiva vladina sumničenja, da so v zvezi s protidržavnimi organizacijami v inozemstvu.
+ Še ni prišel čas za moskovsko strokovno internacionalo! Delavska strokovna francoska zveza je izvedla važno glasovanje. Zveznemu tajniku Jouhauxu je bila za njegovo poslovanje izrečena splošna zaupnica z 92 glasovi, dva delegata sta se glasovanja vzdržala. Predlog z priključitev k moskovski internacionali je b:l s 86 :8 odklonjen.
+ Posledice železničarske stavke v nemškem parlamentu. Na včerajšnji seji državnega sveta je glasovalo 230 poslancev za zaupnico državnemu kanclerju dr. \Virthu. katerega stališče je omajano zaradi ravnokar končane železničarske stavke, proti ie glasovalo 185 poslancev. 16 poslancev pa se glasovanja sploh ni
udeležilo. Sodiio. da se pod takimi pogoji1 ne bo mogel dolgo obdržati kabinet dr. Wirtha.
de Velikanska borba delavstva z velekapitalisti na Danskem. Iz Danskega prihajajo poročila, da so pričeli odpuščati iz tpvaren delavce v velikih množinah. Sodijo, da je vrženih na cesto okoli 200 tisoč delavcev. Na Danskem so že večkrat napravili z delavstvom stične poizkuse, toda vedno so sc ponesrečili. To se bo gospodom velekapitalistom tudi sedaj zgodilo, ker so danski proletarci enotni in je o njihovih organizacijah splošno znano, da so elitne. Gospodje velekapitalisti bodo drago plačali svoj špas. ki so si ga privoščili najbrž iz dolgočasja.
+ Izjave dveh angleških ministrov.
V	angleški zbornici so pretečene dni rešetali položaj v Indiji. Egiptu in Mezopotamiji. Minister za kolonije je izjavil, da delajo domačini velike skrbi angleškim četam, da pa vlada ne bo pod nobenim pogojem pustila blatiti angleške krone. Brez močne Anglije bi na primer zapadla Indiia v največji kaos. Lloyd George pa je izjavil, da razburjanje ni na mestu, čeprav je položaj doma na Irskem zelo resen.
TISTIM, KI NIMAJO STANOVANJA!
Clangk v predvčerajšnji številki našega lista je imel uspeh, kakor smo ga pričakovali. Poročali so nam že o celi vrsti slučajev. Iti jih priporočamo merodajnim krogom v premišljevanje, našemu občinstvu pa v spodbudo, da nadaljuje skupno z nami praktično akcijo za rešitev stanovanjske bede. Pripominjamo, da ne bomo mistik, da ostane stvari samo pri naslovih v našem listu, temveč da bomo strogo gledali na to, da se s stanovanjskimi prostori preveč obdarjene osebe in družine odbremenijo in njih blagoslov po načelih pravičnosti porazdeli med one, ki sc danes še tlačijo kakor sardine po mikroskopičnih luknjah in smrad-Ijivih vagonih. Priporočamo našim bralcem, da nas obvestijo o podobnih slučajih, kakor jih navajamo tukaj iz Ljubljane, tudi iz drugih krajev Slovenije:
V hiši na Zrinjskega cesti št. 5 stanuje v I. uadstr. g. dr. Gavazzi sam s soprogo. Imata 5 sob — predsobo, kuhinjo, podstrešje, klet.
V isti hiši stanuje v II. nadstr. bivši major Pučnik s soprogo in dvanajstletno hčerko. Ima istotako 5 sob.
V lepem nasprotju k temu živi, kakor so nam povedali, ga. Julija Polainko-va v isti hiši, modistinja s tremi otroci, od katerih dva hodita v šolo. Nesrečnica ima za vse skupaj' le eno sobo pri starših v pritličju in še to bo morala sedaj izpraznit?. ker pride nje brat. inženir, domov. Pri stanovanjski komisiji je vložila prošnjo za bolj človeško bivališče že pred 2 letoma. Ker gospodje pr stanovanjski komisiji niso imeli časa. da bi ji tako bivališče naši', predlagamo mi sedaj merodajnim krogom rešitev,, in sicer takoj in v isti hiši.
Za d^nes naj zadostujeta ta dva slučaja med mnogimi. Jutri nadaljevanje.
Dnevne vesti.
Pozor tisti, ki ste pošiljali neplačana pisma v Nemško Avstrijo. Od 1. marca t. 1. sc uvede za pisemske pošiljke iz naše države v Avstrijo obvezno frankira-nje. Neplačane pošiljke se ne bodo več odpravljale, nego bodo ž njimi postopali kakor z nedostavljivimi.
Kakor javlja delegacija ministrstva financ v Ljubljani, je dovolil gospod minister za finance, da se rok za prijavo vozil in plačanje letne takse na vozila za tekoče leto izjemoma podaljša do 15. marca 1922.
Zagrebško eskomptno banko so osleparili prefriganci za okoli 4 milijone kron. Banka prav gotovo ne bo trpela velike škode, ker zaslužijo v teh kritičnih časih neverjetne vsote denarja.
Ljubljana*
Kako postopajo narodni sociai‘sti s svojimi uslužbenci. K vesti pod tem naslovom v našem listu 10. t. m. nam piše načelstvo Splošne gospodarske zadruge, da je zavod nepolitičen in da so v vodstvu pristaši raznih strank. Uslužbenka,
o	kateri smo pisali, da je bila nastavljena kot delavka in ne kot prodajalka: odpustilo pa jo je načelstvcf iz ve£ tehtnih razlogov, o katerih nam nič ne pove. Mi smo takrat zapisali, da so jo odpustili, ker so dobili mlajšo pomoč, ki se ie ponudila bolj poceni in morda zato, ker je pr. uslužbenka zahtevala višjo plačo. Sicer pa je res mati treh otrok, katerih pa, kolikor vedo gospodje pri Splošni gospodarski zadrugi, ne preživlja sama. Pri odhodu je odpuščenka dobila plačo za 14 dni naprej in izredno draginjsko doklado v skupnem znesku 780 K in ne 16, kakor smo mi pisali, kar pa je bila le tiskovna pomota za 160 K, ki so ostale od plače, ko so ji odtegnili ves ostali denar za na kredit vzete čevlje, ki bi jih morala pravzaprav odplačati po 40 K na teden. Tako smo bili informirani. Načelstvo tudi izjavlja, da ie lažniiva informacija, da bi zadruga prodaiala moko v zalogi že 10 mesecev danes po 24 K. namesto po prvotni ceni 16 K, ker moko kupuje zadruga sproti po dnevni ceni.
Slovensko planinsko društvo naznanja. da sc vrši niegov letošnji občni zbor v soboto, dne 4. marca ob 8. zvečer v salonu gostilne pri »Levu«, na Gosposvetski cesti. Dnevni, red: Pozdrav in poročilo načelnika: poročilo tajništva in blagaj-ništva ter računskih preglednikov: volitev novega odbora: sklepanje o odboro-vjh in samostalnih predlogih; slučajnosti.
Zdravstveno stanje. V tednu od 5. do 11. t. m. se je rodilo 27 otrok (16 moških), umrlo oa ie 36 oseb (20 žensk), in sicer za življensko slabostjo 3, Za jetiko 5, na pljučnici 9. za otroško vročico 1, za drugimi nalezljivimi boleznimi 5, na srčni hibi 2. za rakom 4, za drugimi naravnimi vzroki S. Prijavlien je bil nov slučaj Škrlatice. 1 otroške vročice. 1 otrpljenja tilnika, 6 pa influence.
Celfe-
Kukovčevi agenti tudi pri obrtnikih nimaio uspeha. ' Na občnem zboru čevljarske obrtne zadruge si je eden od članov predrznil govoriti in kritizirati njegovo delo. »Nova Doba« ga je pozdravila kot neotesanca iz Polule. Koritar iz de-mokraške stranke je bil odstranjen in neotesanca so obrtniki izvolili v odbor.
Plul.
V	soboto 11. t. m. se je vršil železničarski shod, na katerem je poročal poslanec sodrug Kopač o poteku pogajanj za rešitev predloženih železničarskih zahtev in o delovanju železničarske koalicije. Obširno jc^ poročal tudi o obupnem stanju železniškega prometa, kateri se nahaja v najslabšem stanju radi slabe gospodarske politike vladajočih krogov. Končno je navzočim železničarjem pre-
dočil škodljivost razcepljenosti v železničarskih vrstah ter končal svoj govor s pozivom, naj se železničarji oklenejo one organizacije, t. j. one, ki jih že veliko let vodi v njih razrednem boju.
Shod, ki ga je sklicala naša krajevna politična organizacija v nedeljo 12. t. m. pri »Belem križu«, sc je vršil ob sicer dobri udeležbi, ki pa nikakor ni odgovarjala našim razmeram. Sodrug Kopač je v dveurnem govoru poročal o političnem položaju v državi. Temeljito in stvarno je pojasnil poslušalcem vzroke draginje, padanja valute in drugih neprilik, ki jih povzročajo državni krmilarji v Belgradu, ki so s svojo politiko in slabim gospodarstvom dovedli državo na rob prepada. Povedal je navzočim, da je mogoča rešitev iz neznosnega položaja le od spodaj navzgor, t. j., da je le delovno ljudstvo oni faktor, ki je poklican, da uvede v državo red in pravico. To bo pa mogoče le tedaj, če se proletariat združi v mogočne organizacije, potom katerih ne samo, da si pribori odločno moč, pač pa se tudi izobrazi in nauči vsega, kar je potrebno za oni dan, ko bo združeni proletariat postavil na razvaline kapitalistične družbe boljšo in za vse človeštvo pravično socialistično družbo. Na obeh shodih je govoril tudi sodrug Koren iz Celja, ki je priporočal navzočim sodru-gom naj gredo vsi do zadnjega na delo za naše organizacije in naš tisk.
Iz sfranf&@.
Šoštanj. Krajevna organizacija SSJ priredi redni občni zbor v nedeljo, 19. februarja ob 9. v gostilni pri »Jugoslovanu« z običajnim dnevnim redom. Poročal bo sodrug Koren iz Celja.
Velenje. Občni zbor popoldne ob 14.
Mežica. Krajevna organizacija SSJ v Mežici sklicuje svoi redni občni zbor za nedeljo, 19. t. m. ob 11. v dvorani »Svobode« v Mežici. Dostop imajo samo člani proti izkaznici. — Odbor.
Popisi.
' Trbovlje. (V odgovor dopisniku iz Zagorja.) V »Delavskih novicah« objavljeni članek z dne 9. februarja, št. 6, se huduje, zakaj niso bile vse organizacije povabljene na obravnavo. Je že mogoče, da je dopisnik prespal ono obravnavo, ki ste io imeli vsi strankarii v Trbovljah ter ste takoj zlezli pod klop. ko vam je zastopnik Trb. družbe povedal, da ima družba 32 milijonov deficita in podpisali zapisnik ter odšli, ne da bi za delavstvo kaj ukrenili. Tedaj niste sklicali nobenega shoda, da bi delavstvu ooročali, kaj ste dosegli. Dopisnik je menda prgspal tudi dan 4. decembra 1. k. ko so se vršili javni shodi v Hrastniku. Zagorju jn Trbovljah, na katerih je delavstvo enoglasno pooblastilo unijsko vodstvo da vloži spomenico ter izvede obravnavo, kar se je tudi zgodilo in sicer brez vas. ker ste vi že svojo vlogo dokončali. Dopisnik se pa naj drugič preje pouči, kakšen razloček je med minimalno in obstoječo plačo, potem Lo pa tudi razumel kaj je 50%.
Pripomnim tudi, zakai t>a vi niste povišali draginjskih doklad, saj je tudi tisti čas bila draginja? Ali ste tudi pozabili nanjo kakor na delavce in na vaše zahteve, ko ste hodili po Belgradu, da še do danes niso rešene? Da se delavci prepirajo. ste krivi sami. ker zmerom obljubu-jete. pa ničesar ne ukrenete razen tega, da ie vsak mesec več odtegljaja. Ce vas pa potem delavci kritizirajo, jim grozite, da boste poskrbeli, da jih podjetnik odpusti iz službe. To ni delo zaupnikov, da bi
metali ljudi na cesto; s tem je tudi dokazano, da ste hlapci kapitala ne pa zastopniki delavstva. Za davčni odtegljaj ste poskrbeli tudi vi. ker ste se izrazili nasproti Trb. družbi, da je delavstvo pripravljeno plačati davek, samo naj mu odtegujejo na obroke. S tem ste onemogočili Uniji slov. rudarjev, da ni mogla urediti zadeve tako. kakor je uredila za velenjske in zabukovške rudarje, ki plačujejo davek samo od minimalne plače ne pa od družinskih doklad. Kdo vas je za to slavno dejanje pooblastil?
Oni pa, ki se pridušajo, si naj zapomnijo, da si ne bodo s pridušanjem izboljšali svojega položaia, ker takšnih ljudi se kapitalisti prav nič ne boje. Zato se rajši organizirajte, ker le v organizaciji je moč delavstva, potem bodo pa tudi boji lažji in uspehi večji. Ko sem bral in razlagal pogodbo, me ni nihče opljuval, kakor trdi dopisnik. Samo zaupniki II. skupine in njih dame so se kislo držale. Opozarjam pa dopisnika, da se naj ne skriva za uredniško tajnostio. da bom vsaj vedel, s katerim demagogom in lažnjivcem imam opraviti. Ne pomaga vam pa vse laganje in obrekovanje ničesar, ker vas ie delavstvo že spoznalo. — Ivan Krušič, strugar un član Del. zbornice, Trbovlje.
Kulturni vestnik.
III. Umetniški večer bo v soboto, 18. t. m. ob 8. zvečer v »Mestnem domu«. Večer bo otvoril pesnik Anton Podbev-šek s svpjim govorom »Raketa iz svetovne norišnice«, v katerem bo govoril
0 duhovnem razvoju, nakar bo recitirala svoje črtice pisateljica Štefanija Ravnikar in svoje pesmi pesnik Tona Seliškar. Vstopnina 3 Din., sedeži 4 Din. Vstopnice pol ure pred pričetkom pri večerni blagajni. Dvorana bo toplo zakurjena.
£
Repertoar nar. gledališča v Ljubljani.
Drama:
16. febr., četrtek »Prekrasne Sabin-ke«. Izven,
Opera:
16. febr., četrtek »Werther«, ab. B.
—	Koliko stanejo tuje valute? (Zagreb, 16. februarja) 1 dolar stane 304 K 50 vin. do 305 K. avstrijska krona 5. vin.,
1 napoleondor 1180—1190 K. 1 nemška marka 1 K 55 vin. — 1 K 56 vin., 1 ni-. munski lej 2 K 39 vin.
K VPRAŠANJU URADNIŠKIH DRU-ŽINSK1H DOKLAD.
Piše nam neki državno - železniški nastavljenec: Zadnji čas beremo po časopisih. da mislijo državnim nastavljen-cem odvzeti družinske doklade.
K temu bi pripomnil sledeče:
Resnica je. da samec v današnjih razmerah težje živi kot pa oženjeni, naj si ima otrok, kolikor hoče. Sploh se pa nižje uslužbenstvo zelo veseli družinskih doklad pri eventualnem prirastku. Nedavno mi je tak uslužbenec- ki se mu je to pripetilo, izrazil (ima obilo otrok): Saj to nič ne de, bom oa dobil zopet 360 K mesečno več. — Takih slučajev bi lahko navedel več. Seveda se na ta način pri nižjem sloju, katero ne premisli, kaj prinese prihodnjost. ^proletariat množi. Kako pride n. pr. uslužbenec, naj si' bo v državnem ali privatnem podjetju, do tega, da mora ravno tako delati kakor njegov tovariš, ki ima kopico otrok in mu jih pomaga preživljati? Kmečkemu proletariatu ne da nihče družinskih doklad, pa najsi ima.še tako kopico otrok. Pisec teh
vrst je tudi družinski oče in državni nastavljenem ali kljub temu se strinja z nameravanimi naredbami.-S sedanjimi družinskimi dokladami si je država hotela pridobiti dosti proletariata, da bo brezposelnost čez 15 let še večja.
(Op, ured.: Izvajanja našega dopisnika so načeloma pravilna, vendar pa se ne moremo povsem strinjati s sklepi teh izvajanj. In sicer z ozirom na dejstveni položaj. Moramo namreč s tem računati, da bi uslužbence s kopico otrok zašel v najhujšo bedo, če mu odtegnejo doklade. In država ie na drugi strani dolžna, na skrbi za otroke, če jih njih starši z lastnimi sredstvj ne morejo preživljati. Saj so ti otroci bodoči polnoletni državljani in njihovo delo podie državi v prid in za-nio bodo doprinašali žrtve. Potrebno pa ie, da se krivično razmerje med dohodki samskih in oženjenih nameščencev izenači vsaj začasno s tem. da dobe samski večje plače — in njih delo povišanje itak zasluži kakor delo vsakega proletarca.
V	državah, kakor so danes, je pravično razmerje sicer težko izvesti, ker se zlomi vsak poskus ob neuvidevnosti meščanskih brodarjev, če se jim ne zoperstavi močna razrednozavedna organizacija. In ravno o zadevi razrednozavedne socialistične organizacije počenjajo naši nameščenci vnebovpijoče grehe, ker se brigajo za vse prej kot pa za svoje prave stanovske koristi. S pomočjo pravilne strokovne organizacije bi prišli končno tudi do tega, da bi bil vsak nastavljetiec tako plačan, da bi lahko s svojo plačo vzdrževal družino brez pomoči meščan-skega dokladnega zmašila)._____
Gospodarstvo.
= Razdelitev Kranjske industrijske dražbe. Te dni se pričakuje razdelitev Kranjske industrijske družbe v posebno jugoslovansko in italijansko družbo.
= Z zlato valuto kalkulirajo. Tvorni-ea za vžigalice »Drava« v Osieku izkazuje pri akcijskem kapitalu 15 milijonov
I	kron S milijonov 318.013.52 K dobička. | ! Ker bi bila drugače dividenda prevelika, j ! računajo gospodje delničarji z zlatimi kronami in pravijo, da bodo izplačali na vsakih 200 zlatih kron 70 papirnatih kar po današnjem valutnem stanju ni veliko. Radovedni pa smo vendar, ali so se spomnili gospodje delničarji tudi pri določanju plač v svojem podjetju na zlato valuto.
—	Nemška vojna odškodnina za Ju-soslavijo. Nemčija ima plačati Jugoslaviji na račun vojne .odškodnine 83 milijard mark v blagu. Dosedaj so nabavili na račun te odškodnine šele za 5 milijard mark blaga. To blago so naročila posamezna ministrstva s posebnimi seznami. Nekateri talci seznami so bili pravočasno vposlani in skrbno izdelani Tako se je preskrbelo ministrstvo za šume in rude z najmodernejšimi vrtalnimi stroji. Ministrstvo za promet je zamudilo ugodno na- ; bavno priliko. Samo pri naročbah za že- j leznico ima naša država po verodostojnih ; kalkulacijah za pol milijarde škode. Se- ; daj je naročeno za železnico vsega skupaj 8500 vagonov. (Kaj pa delavnice? Op. : ur). Med tem, ko so mogli naročiti blago na račun vojne odškodnine dosedaj drsava in tisti zasebniki, ki so bili v vojni oškodovani, lahko naročajo sedaj na račun vojne odškodnine tudi zasebniki.
= Vagoni iz Bolgarske. Po mirovni i pogodbi nam mora Bolgarska vrniti 2000 vagonov. Od teh jih je 1400 že odposlala.
= Nemški izvoz in uvoz v letu 1921.
V	letu 1921. je izvozila Nemčija za 11 milijonov 911.874 mark blaga. Uvozila pa je v istem času za 12,277.894 mark blaga.
= Uvoz in izvoz iz Severne Araeri-' ke. Izvoz iz Zedinjenih držav je znašal 1. 1921. 2 milijardi 50S milijonov dolarjev, uvoz pa 5 milijard 284 milijonov dolar-jev.  ____________________
|	UTRINKI.
Rusija polagoma prihaja v koncert narodov. Diplomatična zastopstva tujih držav v Mo.skvi se množe; »neoficielno«
so v Moskvi zastopane slčoro vse 'države. Gospodarsko propadanje Evrope m s tem tudi ostalega sveta sili države, da delujejo za ekonomsko rekonstrukcijo. Pri tem delu pa se ne more izločevati Rusijo in Nemčijo .Konferenca v Genovi bo samo ekonomskega značaja, radi tega pripovedujejo diplomatje zavezniških držav, da prisostovanje Rusije še ne pomeni priznanje ruske sovjetske vlade. Ampak vendar pomeni priznanje, da je sovjetska vlada edina, ki reprezentira Rusijo, in kdor hoče razpravljati z Rusijo, mora razpravljati s tisto rusko vlado, ki je.
Karel in Žita še nista pozabila na ogrski prestol in se ne zadovoljujeta s prebivališčem na otoku Madeira. Karel se menda še ne briga toliko, ampak Žita, ki bi lahko svoie energije porabila za kak koristnejši iftimen. še vedno spletkari po Evropi, če bi razumela duh časa, bi se ne udajala iluzijam. Slava Habsburžanov ie zatemnela. Nov čas, nove potrebe. Žita ne živi v novem času, kakor ne kardinali, ki so se v zaprtih sobanah prepirali, kdo bo prihodnji božji namestnik na zemlji. Svet gre naprej in meče raz poti ovire, ki predstavljajo spomine preteklosti.
*
Irci imajo svoio vlado in s tem so po mnenju nekaterih postali »svobodni«. Ljudje, ki so od te svobode pričakovali takoi nekak raj. so razočarani: med temi ie v Drvi vrsti zapopadena prosta masa, ki pričakuje čudežev, zatb tudi nič ne misli. Drugi vodiio naprej boj za irsko republiko. Tretji, ki vedo. da pod današnjim sistemom ne more biti prave svobode in blagostanja. Da nadal;uiejo z bo-iem za socializem Avtonomija Irske je le en korak naorei. ki porodi druge ko-rake na poti v socializem.
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr.odb. SSJ}, Odgovorni urednik: France Svetek,
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
rfMAP IQ
* vssh vrst *
C IR II. SITAR
LJUBLJANA , ^eira ce»^
Prometni zavod za premog d. d. v L*,ubl’api
prodala
iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški In trboveljski premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja
in razpečava
la čehos^ovaski in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog in črni premog.
v	Naslov:
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Nunska ulica 19.
vseh vrst od preprostih do najfinejsih dobite vedno v tovarni za slamnike in klobuke
FRANJO CERAR,
v Stibu. pošla Domžale pri Ljubljaii.
V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi.
V Ljubljani se sprejemajo pri tvrdki Kovačevič I Teršan v Prešernovi ulici 5, kjer so tudi vsi vaorci vedno na razpolago. ...................
Slovenska eskomptna uauna Novomesto in Rakek.
Kapital: 20,000 000 kron, LfukpnS, SelGnbUfgOva štfBSca 1- Rezerve okrog 6,090.000 K.
"-L1!..      Izvrsu e vse bančne transakcije najkulantne.e.	——.■■■	.--=
Denarne vloge — Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut — Eskompt menic,
terjatev, faktur — Akreditivi — Borza.
p