XIII. AKTI SKUPŠČINE 1 SPLOŠNE DOLOČBE O AKTIH 180. člen Skupščina oziroma zbori sprejemajo odloke, planske akte, občinski proračun in zaključni račun, sklepe, stališča in druge akte o izvršitvi proračuna, priporočila ter dajejo obvezne raz-lage teh aktov. Proračun in zaključni račun se sprejmeta z odlokom. Skupščina sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume. 181.člen Odloke in druge akte ter odločbe sprejemajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno; zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno; zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa tudi samostojno. Družbenopolitični zbor v okviru svoje pristojnosti sodeluje pri sprejemanju odlokov in drugih splošnih aktov s pristojnim zborom tudi tako, da sprejema stališča. Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti enakopravno s pristojnim zborom sprejemajo akte, ki jih na podlagi ustave in zakonov določi statut občine. 182. člen Odlok je pravni akt, s katerim občina ureja vprašanja, katerih reševanje je z ustavo in zakoni dano v njeno pristojnost. Odloke oziroma poslovnike, s katerimi urejajo svojo notranjo organizacijo in odnose v skupščini, sprejemajo zbori in delovna telesa. 183. člen S priporočilom opozarja skupščina oziroma zbor na pomen posameznih vprašanj, ki se nanašajo na izvajanje predpisov ali na razvoj samoupravljanja in samoupravnih odnosov na določenem področju. S priporočilom se izraža stališče skupščine oziroma zbora glede usklajevanja samoupravnih odnosov in razvijanja medsebojnega sodelovanja organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti glede vprašanj splošnega pomena. S priporočilom skupščina tudi spodbuja samoupravno sporazu-mevanje in družbeno dogovarjanje. S priporočilom se predlagajo ukrepi, ki naj bt jih sprejele organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter državni organi za reševanje vprašanj v skladu z njihovimi nalogami in interesi. Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter državni organi, katerim je priporočilo naslovljeno, zavzemajo stališča k vprašanjem, na katera se priporočilo nanaša. 184. člen Sklepe sprejema skupščina oziroma zbor kot akte, s katerimi izvršuje svoje pravice, ali kot akte, s katerimi ureja notranjo organizacijo in odnose v skupščini. S sklepom kot aktom, s katerim skupščina izvršuje svoje pravice, odločajo pristojni zbori o izvolitvi, imenovanju ali razrešitvi, o potrditvi ustreznih aktov samoupravnih organizacij in skupnosti ali o soglasju k takim aktom ter o drugih pravicah, ki jih ima skupščina po zakonu, statutu ali odloku. Skupščina s sklepi nalaga obveznosti izvršnemu svelu, upravnim organom in organizacijam glede priprave osnutkov oziroma predlogov za spremembe odlokov in drugih aktov ali opravljanja drugih zadev z njihovega delovnega področja. 185. člen S stališči skupščina oziroma njeni zbori opredeljujejo politiko do obravnavanih zadev in dajejo pobudo za izvajanje politike in izvrševanje odlokov in drugih aktov skupščine. 186. člen Skupščina sklepa družbene dogovore ali samoupravne sporazume, če je to z zakonom ali odlokom določeno ali če to sklenejo zbori skupščine, v katerih enakopravno ali samostojno pristojnost sodi zadeva, ki je predmet družbenega dogovarjanja. Družbeni dogovor ali samoupravni sporazum podpiše v imenu skupščine predsednik skupščine ali funkcionar skupščine po pooblastilu predsednika skupščine. 187. člen Odloke, sklepe in druge akte, ki jih sprejema skupščina, podpisuje predsednik skupščine. Odloke oziroma akte, ki jih sprejema posamezen zbor, podpisuje predsednik zbora. Sklepe delovnih teles skupščine in zborov, ki jih sprejemajo o svojem delu, podpisujejo predsedniki teh teles. 188. člen Na izvirnike odlokov in drugih aktov skupščine ter obveznih razlag odlokov in drugih aktov se da pečat skupščine. Izvirnike odlokov in drugih aktov skupščine ter obveznih razlag hrani sekretariat skupščine. Za pripravo izvirnikov, za pečat na njih, za njihovo hrambo in za evidenco skrbi sekretar skupščine. Za izdajo prečiščenega besedila odlokov in drugih aktov skupščine lahko skupščina pooblasti statutamo-pravno komisijo. 189. člen Odloki in drugi akti skupščine ter popravki morebitnih napak v objavljenih besedilih se objavljajo v Uradnem listu Socialistične republike Slovenije. Za objavo je dolžan skrbeti sekretar skupščine. Sekretar skupščine daje na podlagi izvimega besedila sprejetega odloka ali drugega akta skupščine ali obvezne razlage odloka popravke morebitnih napak v objavljenem besedilu odloka, drugega akta oziroma obvezne razlage odloka. Akti skupščine, za katere je določeno, da so tajni, se objavljajo na način, ki je določen v posebnem pravilniku. 2. SPLOŠNE DOLOČBE V POSTOPKU ZAIZDAJO ODLOKA 190. člen Odlok se sprejema praviloma v dveh fazah, in sicer kot osnutek odloka in kot predlog odloka. 191.člen Sprejem odioka ali drugega akta lahko predlaga: vsak delegat oziroma skupina delegatov v svojem zboru, vsak zbor s svojega delovnega področja, izvršni svet, upravni organi, funkcionarji, ki vodijo upravne organe s svojega delovnega področja, skupščina samoupravne interesne skupnosti in delovna telesa skupščine oziroma zbora (v nadaljnjem besedilu: predlagatelj). Vsak zbor lahko predlaga izdajo odloka, tudi o zadevah, ki spadajo v delovno področje drugega zbora. Pobudo za sprejem odloka ali drugega akta lahko dajo tudi družbenopolitične organizacije, samoupravne organizacije in skupnosti, družbene organizacije in društva. 192. člen Osnutke oziroma predloge odlokov se pošlje predsedniku skupščine in predsednikom pristojnih zborov. Osnutek oziroma predlog odloka prejmejo poleg predsednikov pristojnih zborov tudi predsedniki drugih zborov. Predsedniki teh zborov lahko predlagajo na lastno pobudo, na predlog predsednika skupščine, izvršnega sveta ali četrtine delegatov v zboru, da se osnutek oziroma predlog odloka uvrsti na dnevni red sej teh zborov, če se osnutek, oziroma predlog odloka nanaša tudi na vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje nalog teh zborov. Osnutek oziroma predlog odloka se pošlje delegacijam, delegatom v zboru in drugim prejemnikom, ki se jim pošiljajo gradiva za seje zborov skupščine najmanj 30 dni pred dnem, določenim za sejo zbora. Če osnutka odloka oziroma predloga odloka ni predlagal izvršni svet, pošlje predsednik skupščine osnutek oziroma predlog odloka tudi njemu, da da mnenje o njem. Izvršni svet da mnenje pred obravnavo v zboru. 193. člen Osnutek oziroma predlog odloka obravnavajo delovna telesa skupščine in zborov, ki so prislojna za področje, v katero sodi osnutek oziroma predlog odloka. 3 ZAHTEVA ZA IZDAJO ODLOKA 194. člen Samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, delegacije, sodišča združenega dela, družbeni pravobranilec samoupravljanja, društva in občani se lahko obračajo z zahtevo za izdajo odloka na skupščino ali na kateregakoli predlagatelja. 195. člen Zahteva za izdajo odloka se pošlje neposredno predsednikom pristojnih zborov. Določila tega poslovnika o postopku, potem ko sprejme predsednik zbora pobudo za sprejem odloka, se primemo uporabljajo tudi za postopek pri zahtevi za izdajo odloka. 4. OSNUTEK ODLOKA 196. člen Postopek za izdajo odloka se začne praviloma z osnutkom odloka. Osnutek odloka se predlaga v obliki pravnih določb. Osnutek mora imeti obrazložitev v skladu z 11. členom poslov-nika. 197. člen Na podlagi stališč, ki so se oblikovala v delegacijah in konferencah delegacij ter družbenopolitičnih organizacijah in družbenopolitičnem zboru k osnutku odloka, določijo pristojni zbori skupščine, da je odlok potreben, ali pa osnutek odloka s sklepom zavrnejo in obvestijo predlagatelja o tem sklepu. Če pristojni zbori spoznajo, da je predlagani odlok potreben, preidejo praviloma na splošno obravnavo odloka, nato pa na obravnavo posameznih členov. 198. člen Po končani obravnavi zbor s sklepom določi stališča. mnenja in predloge k osnutku odloka in ga pošlje predlagatelju odloka, da pripravi predlog odloka. Hkrati lahkozbor v sklepu določi, ali je treba za obravnavanje in proučevanje predloga odloka ustanoviti posebno delovno telo zbora in rok, v katerem mora predlagatelj osnutka odloka poslati zboru predlog odloka. Zbor lahko tudi odloči, da se osnutek odloka da v javno razpravo in določi rok za javno razpravo. 5 PREDLOG ODLOKA 199. člen Predlog odloka se predlaga v obliki pravnih določb in mora biti obrazložen. Obrazložitev mora vsebovati zlasti: kako so upoštevana stališča, mnenja, pripombe in predlogi, ki so bili dani k osnutku odloka; katerih stališč, mnenj, pripomb in predlogov predlagatelj ni sprejel in zakaj jih ni sprejel in rešitve, ki odstopajo od osnutka odloka; finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo odloka ter vire in način zagotovitve teh sredstev. 6 OBRAVNAVA PREDLOGA ODLOKA V DELOVNIH TELESIH IN ZBORU 200. člen Po obravnavi predloga odloka dajo pristojna delovna telesa in statutarno-pravna komisija zboru svoja poročila z mnenji o amandmajih in predlogih, ki so bili dani med obravnavanjem v delegaciiah in s svojimi predlogi k temu predlogu odloka. Predloge, ki imajo namen vsebinsko dopolniti ali spremeniti predlog odloka, dajo delovna telesa in statutarno-pravna komisija v obliki amandmajev. Delovna telesa in statutarno-pravna komisija med seboj sodelujejo in se obveščajo ter lahko obravnavajo tudi stališča, mnenja, pripombe, predloge in amandmaje drugih delovnih teles. 201. člen Obravnava predloga odloka na sejah pristojnih zborov obsega obravnavo predloga in obravnavo njegovega besedila. Preden zbor preide na obravnavo, predstavnik predlagatelja odloka in poročevalci iz delovnih teles skupščine in zborov obrazložijo stališča, mnenja, pripombe, predloge in amandmaje. Med obravnavo predloga odloka se lahko izražajo tudi mnenja, zahtevajo pojasnila in načenja vsa vprašanja glede rešitev, ki jih vsebuje predlog. Med obravnavo besedila se razpravlja o predlogu odloka po delih, poglavjih oziroma oddelkih, če zbor tako sklene, pa tudi po členih. 202. člen Po končani obravnavi zbor odloča praviloma o vsakem amandmaju posebej. Med odločanjem o amandmajih se lahko začne obravnava le o predloženih amandmajih. Po končanem glasovanju o amandmajih odloča zbor o predlogu odloka v celoti. 203. člen Zbor lahko med obravnavo o predlogu odloka oziroma posameznih amandmajih ugotavlja stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanji in sklene, da se obravnava odloži, če ugotovi, da ni doseženo potrebno soglasje, oziroma če ugotovi, da je potrebno proučiti posamezna vprašanja, ki so se pojavila ob obravnavi predloga odloka; zbor pa lahko tudi odloči, da se predlog odloka ponovno obravnava kot osnutek odloka. Če zbor sklene, da se obravnava in sklepanje o predlogu odloka odloži, sprejme sklep o tem, kaj je potrebno v zvezi s predlogom odloka opraviti in kdo naj to opravi ter določi rok za ponovno obravnavo. Če zbor sklene, da se predlog odloka ponovno obravnava kot osnutek, sprejme sklep o tem, kako naj se pripravi osnutek odloka ter določi rok za njegovo obravnavo. 204. člen Zbor, ki ne odloča o odloku, je pa predlog odloka obravnaval in dal pristojnemu zboru svoje mnenje oziroma stališče ali predlagal amandma, lahko po svojem predstavniku na sejah pristojnih zborov obrazloži svoje stališče. 205. člen Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka, o čemer odloči zbor s sklepom. Če zbor sprejme predlog za umik, se postopek dokončno ustavi. 7 AMANDMAJI 206. člen Predlog za dopolnitev ali spremembo predloga odloka (v nadaljnjem besedilu: amandma) mora biti predložen v pisni obliki in obrazložen. Amandma lahko predlagajo tisti, ki imajo po določbah statuta pravico predlagati odlok. 207. člen Če vsebuje amandma določbo, ki zahteva finančna sredstva, predlagatelj amandmaja hkrati opozori na možnosti za zagotovitev teh sredstev. Zbor lahko sklene, naj se pred odločitvijo o amandmaju prouči vpliv teh določb na razpoložljiva sredstva in zagotovitev sredstev za financiranje predlagane rešitve. Do amandmaja se mora opredeiiti tudi izvršni svet. 208. člen Amandma k predlogu odloka je treba praviloma poslati predsedniku pristojnega zbora najmanj 3 dni pred dnem, dolo-čenim za sejo, na kateri bo zbor obravnaval predlog odloka. Amandmaje k predlogu odloka se pošlje tudi predsednikom pristojnih delovnih teles skupščine in zborov, predlagatelj predloga odloka, izvršnemu svetu in statutamo-pravni komisiji, ki amandmaje čimprej proučijo in predložijo zborom svoje mnenje. Predlagatelj amandmaja je lahko vabljen na sejo organov iz prejšnjega odstavka, mora pa biti povabljen na sejo zbora. Delegat, ki njegov predlog podpre še najmanj devet delegatov v zboru, sme izjernoma predlagati amandma k predlogu odloka na seji zbora med obravnavo. Tudi tak amandma mora biti pisen in obrazložen. Predlagatelj predloga odloka in statutarno-pravna komisija lahko dajeta amandmaje, dokler ni končana obravnava predloga. Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji zbora do konca obravnave spremeniti, dopolniti oziroma umakniti amandma. Zbor lahko na obrazložen predlog predlagatelja sklene, da bo obravnaval amandma kot sestavni del predloga odloka. Če amandma ni vložen v 3 dneh pred dnem, določenim za sejo, na kateri bo zbor obravnavai predlog odloka, se šteje, da je bil dan na seji zbora in se pri tem upoštevajo določbe četrtega odstavka tega člena. 209. člen Predlagatelj odloka pove svoje mnenje o amandmaju k predlogu odloka. Izvršni svet lahko pove svoje mnenje o amandmaju tudi, če ni predlagatelj odloka. 210. člen Če pride v zvezi z amandmajem na seji zbora do različnih sla-lišč, lahko zbor imenuje posebno skupino za preučitev amandma-ja. Skupino sestavlja določeno število delegatov v zboru, ki po-znajo problematiko v zvezi z amandmajem, predstavnik pred-lagatelja amandmaja in predstavnik predlagatelja odloka. V skupi-ni sodeluje predstavnik izvršnega svela tudi, če izvršni svet ni predlagatelj odloka. če skupina ugotovi, da amandma iz prvega odstavka tega člena sodi v pristojnost družbenopolitičnega zbora glede sprejemanja stališč, predlaga zboru, da se odloži obravnava v zboru, dokler ne da k amandmaju slališča družbenopolitični zbor. 211.člen O amandmajih se glasuje po vrstnem redu členov predloga od-loka, na katere se nanašajo in praviloma ločeno. Ce je h kakšnem členu predloga odloka danih več amandmajev, se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od predlagane rešitve. Ce je ta amandma sprejet, se o ostalih amandmajih ne glasuje, če pa amandma, ki je bil dan prvi na glasovanje, ni sprejet, se glasuje o oslalih amandmajih po vrstnem redu, določenem po islem kriteriju. Če je dan amandma k amandmaju, se najprej glasuje o poznej-šem amandmaju. 8 ODLOČANJE PRI SPREJEMANJU ODLOKOV 212. člen Vsak zbor lahko odloča o osnutku ali predlogu odloka in aman-dmaju le, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru, ra-zen če se z zakonom ali statutom ne zahteva posebna večina. O tem, kdaj se da osnutek oziroma predlog odloka na končno glasovanje, odloči predsednik zbora. Da se da osnutek oziroma predlog odloka na končno glasova-nie, lahko predlagajo ludi delovna telesa skupščine in zborov, izvršni svet ali tretjina navzočih delegatov v zboru. Ce se pred-sednik zbora s predlogom ne strinja, odloči o tem zbor brez raz-prave. 213. člen Da bi za odločitev o osnutku oziroma predlogu odloka dosegli delegati v zboru soglasje, lahko po polrebi preverjajo stopnjo so-glasja s predhodnimi izjavljanji. Delegali lahko preverijo stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanji tudi o amandmajih, predloženih k predlogu odloka. O tem, da naj se preveri slopnja soglasja s pred-hodnimi izjavljanji, odloči predsednik zbora, lahko pa to predlagajo vsi lisli, ki imajo pravico predlagati, da se preide na končno gla-sovanje. Takšen predlog je predsednik zbora dolžan upošlevati. 214. člen Sklep o sprejemu osnutka odloka in vse druge vmesne odločitve pri sprejemanju odloka sprejme zbor z večino glasov navzočih delegatov. 9. SPREJEMANJE ODLOKA 215. člen Odlok, pri katerega sprejemanju enakopravno sodelujejo zbori oziroma prislojna zbora ali zbora in skupščina samoupravne inte-resne skupnosti oziroma h kateremu po statutu družbenopolitični zbor daje stališča, je sprejet, če so ga zbori oziroma zbora in skup-ščina samoupravne interesne skupnosti sprejeli v enakem besedi-lu oziroma v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora. 216. člen Potem ko je zbor sprejel predlog odloka, obvesti predsednik zbora predsednika listega zbora, ki enakopravno sodeluje pri sprejemanju odloka. Predsedniki pristojnih zborov ugotovijo, ali je bil odlok izglaso-van v zborih v enakem besedilu. 217. člen Č6 predsednika pristojnih zborov ugotovita, da je bil pred-log odloka izglasovan v pristojnih zborih v enakem besedilu in v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, če je druž-benopolitični zbor takšna stališča po statutu dolžan dati, ob-vestijo o tem zbor na isti ali na prvi prihodnji seji. 218. člen Če predsednika zborov ugotovita, da besedilo, v katerem je bil predlog odloka izglasovan v enem zboru, ni enako besedilu, v ka-terem je bil izglasovan v drugem zboru, ali če besedilo, v katerem je bil predlog izglasovan, ni v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, če je ta zbor stališča po statutu in tem poslovniku dolžan dati, obvestita o tem svoj zbor. Da bi se uskladilo besedilo predloga odloka med zbori oziroma s stališči družbenopolitičnega zbora, zbori, ali skupščino samou-pravne interesne skupnosti, zbori nadaljujejo obravnavo predloga odloka in znova glasujejo o spornih vprašanjih. 219. člen Ponovna obravnava se prične že na isti, ali na prihodnji seji zbo-rov po obvestilu predsednika zbora, ki je sprejel predlog odloka v drugačnem besedilu kot je predlog predlagatelja. Obvestilo mora vsebovati točno formulacijo tistega dela besedila, ki je sprejeto drugače od predloga ter navedbe razlogov, zaradi katerih se je zbor odločil drugače. 220. člen Če se zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skup-nosti po dveh zaporednih obravnavah spomega vprašanja ne spo-razumejo o besediiu predloga odloka, določijo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor in skupščina samoupravne interesne skupnosti enako število članov. 221. člen Komisija obravnava sporna vprašanja z namenom, da bi se us-kladila stališča in sestavil sporazumen predlog, ki ga predloži v sprejem zborom. Če se v skupni komisiji ne doseže soglasja večine predstav-nikov vsakega zbora oziroma skupščine samoupravne inte-resne skupnosti ali če zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega zbora, skupščine samoupravne inte-resne skupnosti ali izvršnega sveta. 10. JAVNA RAZPRAVA O ODLOKU 222. člen Pristojni zbor lahko sklene, da se da osnutek oziroma predlog odloka v javno razpravo. Če zbor da odlok v javno razpravo, s sklepom določi: - besedilo odloka, ki se da v javno razpravo; - delovno telo, ki bo spremljalo javno razpravo in poročalo zboruojavni razpravi; - rok, v katerem je treba opraviti javno razpravo. Delovno telo poroča zboru o rezultatih javne razprave. Poročilo vsebuje mnenja in predloge iz javne razprave in sta- lišča delovnega telesa o teh mnenjih in predlogih. Ko sprejme poročilo delovnega telesa o rezultatih javne raz-prave, zavzame zbor stališče o mnenjih in predlogih iz javne raz-prave. 11. HITRI POSTOPEK ZA IZDAJO ODLOKA 223. člen Odlok skupščine se lahko izjemoma izda po hitrem postopku. Po hitrem postoptoi se lahko izda odlok, če je treba posamez-'. ne zadeve nemudoma urediti zaradi preprečitve in odpravlja-nja večjih motenj v gospodarstvu, kadar gre za investicijske od-loke oz. odloke o začasnih ukrepih ali kadar to zahtevajo inte-resi Ijudske obrambe in države varnosti, naravne nesreče m druge posebne potrebe občine. 224. člen Predlog, naj se odlok izda po hitrem postopku, mora biti pose-bej obrazložen. V obrazložitvi predloga mora predlagatelj navesti razloge, zaradi katerih predlaga izdajo odloka po hitrem postop-ku, in opozoriti na posledice, ki bi lahko nastale, če odlok ne bi bil izdan po tem postopku. Skupaj s predlogom, naj se odlok izda po hitrem postopku, se da tudi predlog tega odloka z obrazložitvijo. 225. člen Ob določanju dnevnega reda odloča zbor o predlogu, naj bo odlok izdan po hitrem postopku; zbor pa lahko pred obravnavo ali med obravnavo zahteva od statutarno-pravne komisije, naj mu da svoje mnenje. Če predloga odloka ni predlagal izvršni svet, zahteva zbor pred odločanjem od izvršnega sveta mnenje o tem predlogu. 226. člen K predlogu odloks