Poštnina plačana v gotovimi,
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Uredništvo je t Maribora, Ruika ceota 5, poštni predal 22. Rokopisi se n* vračajo. Nefrankirana pisma s« ne sprejemajo. ^Pievas Maribor, Raška cesta 5, poitnl predal 22. Lfubljana VIL, Zadružni dom.		Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popuat. Čekovni račun: 14,335. — Reklamacije se ne frankirajo.
itev.	30.	Sobota 14. aprila 1928.	Leto lil.
Majniški oklic Internacionale.
Delavcem vseh dežel!
Strašanske človeške žrtve, blazno Upostošenje gospodarstva tekom štiriletnega ljudskega klanja je pretreslo najtrdosrčnejše zastopnike kapitalističnega izkoriščanja ter imperialistične požrešnosti. Pod neposred-
pritiskom grozovite katastrofe so se po svetovni vojni izjavili pripravljene delavskim zahtevam ugoditi. Slovesno so se zavezali pred vsem osemurni delavnik In pa razorožitev na mednarodni bazi uresničiti. Leta in leta se je ugibalo, pogajalo, posvetovalo ter vedno z obvezami odlašalo.
V	desetem letu po premirju, so kapitalistične vlade mnenja, da se lahko zadnjega ostanka sramu otresejo. Na čelu lomilcev besede, koraka konzervativna vlada Velike Britanije. Ona je po mnogoletnem manevriranju, v Ženevskem mednarodnem uradu dela odprto izjavila, da
vašingtonskih konvencij o osemurnem delavniku,
katere so vladni zastopniki Velike ®ritanije, dne 28. novembra 1919, odobril^ ne bo ratificirala. In med tem, ko je bil po vojni glede osemurnega delavnika konvencijski osnutek izdelan, pa vprašanje razorožitve ni niti tako daleč prišlo. Razbitje pomorsko razorožitvene konference freh največjih pomorskih sil na svetu m pred vsem razbitje ženevske pripravljalne razorožitvene konference, dokazuje jasno, da smatrajo imperialistične vlade, da je prišel čas, ko razorožitev lahko javno zatajijo. Kapitalističnim vladam je uspelo potom zavlačevanja priti preko kritične pe-rijode moralnega pritiska, katerega je napravila na nje hlapeča para bojnih Poljan. Delavci vseh dežel se zavedajo tega poslabšanja taktične situ-ftcitje. Oni bodo iz tega črpali nauk, da bodo še tesneje svoje vrste strnili, vse sile v skupnem boju njihovega razreda združili.
Predvsem se mora strnjenost ak-Clje obnesti v letošnjih velikih volilnih bojih.
Isti so bili mnogo obetajoč Uvedeni z volitvami na Polj-8kem, kjer je socialistični stranki Uspelo več kot pol milijona npvih volilcev pridobiti. Prvega majska ibo že znan rezultat silne borbe, katero bijejo naši sodrugi na Francoskem. V Nemčiji bo prvi majnik vi-*ek borbe za volilno zmago. Pozneje ®odo padle volilne odločitve na Angleškem, v Belgiji, na Nizozemskem in J' Švici. V vse te velike boje gre delavski razred
v zaupanju samo na lastno moč. delavski razred je obdan s celim svetom sovražnikov. Toda delavci vedo, da je proces razjasnjenja v notranjosti njihovega razreda silno napre-
Predlogi in direktive
Vi zadnji »Del. politki« smo poudarjali važnost in pomen letošnjega »ongresa naše stranke, v naslednjem Pa navajamo bistvene momente iz Predlogov in resolucij, ki so bile predložene od referentov in organizacij strankinemu zboru v razpravo in odobritev.
^afcvoj političnih razmer v državi in Socialistična stranka.
(Referent sodr. Gojko Berberovič.)
Politične razmere v državi karak-'eriztrajo protidemokratske in proti-
doval, da se zmote ter zmešnjave, medvojnega ter povojnega časa, preživljajo, da vedno v večji meri uspeva delavski razred združevati k
enotnosti v volji in dejanju.
Kapitalistični sovražniki si zopet upajo svoje pravo lice kazati. Delavci se niso pustili vstrahovati z smešenjem osemurnega delavnika, povodom prve majske proslave 1890. leta, oni se ravnotako ne bodo dali vstrahovati s perfidnim prelomom besede, ki je sedaj celemu svetu jasen.
Letošnje volilne zmage bodo krepak odgovor.
Toda bojno polje socialistične1 delavske Internacionale ni omejeno na dežele, kjer se bijejo volilni boji. Najtežje naloge za izpolnjevati so
v deželah brez demokracije.
In mnogo bolje ni v deželah z navidezno demokracijo.
Največje žrtve prenašajo sodrugi teh dežel s tem, da vzdržujejo organiza-torične veze, da množicam teh dežel pojasnujejo pravi položaj in pa da informirajo inozemstvo o grozotah diktatorjev in poldiktatorjev. In tako se spominjamo na dan prvega maja pred vsem naših sodrugov v ječah ter v pregnanstvu in pa onih, ki prenašajo kruto usodo, da morajo živeti kot begunci.
Kljub vsem tem grožnjam od strani reakcije, koraka delavski razred nevzdržno naprej, njegove organizacije naraščajo in tudi bojevna odločnost. Na
bruseljskem kongresu socialistične delavske Internacionale
v avgustu, se bode razpravljalo o velikih problemih, razorožitvi, militarizmu, z odločnimi vprašanji koloni-jalne politike in imperializma. Ta kongres bo izraz napredka, ki ga je socialistična delavska Internacionala v skupni' akciji za cilje socializma, tekom prvih petih let njenega postanka dosegla. Kot prve resne priprave za ta kongres naj sluzijo majske manifestacije, na katerih demonstriramo:
proti militarizmu!
Proti imperializmu!
Proti vojni!
Proti kapitalističnemu izkoriščanju!
Za mednarodno določitev osemurnega delavnika!
Za samoodlobčbo kolonijalnih narodov!
Za organizatorično enotnost pro-letarijata v vseh deželah in v Internacionali!
Za nov socialističen družabni red!
V	začetku aprila 1928.
Urad socialistične delavske Internacionale.
za strankin kongres
parlamentarne vladne metode, za kar nosijo odgovornost vsi dosedanji režimi in vse meščanske politične stranke. Vlade nastajajo in padajo izven parlamenta, posamezne klike so parlament popolnoma izigrale. Naše politično življenje je polno protislovij. Največji dovčeraijšnji politični ekstremi so danes združeni v vladi ali v opoziciji. Srbski radikali, ki so najglasneje rohneli proti korupciji in nasilju in s tem močno pretresli in oslabeli naše parlamentarno življenje, so danes s taistimi radikali na vladi.
Ravno tako slovenski klerikalci, ki so bili proti centralizmu in režimu in ki tvorijo danes skupno z bosanskimi muslimani jedro konservativnega bloka. Radičevci in samostojni demokrati, ki so bili še pred kratkim medsebojni najhujši sovražniki, so se na drugi strani ■združili kot opozicija. Iz socialnega, kulturnega in gospodarskega stališča moramo pa samo pozdraviti, da so se vsled zbližanja Srbi in Hrvati, omilila plemenska nasprotja in obžalovati, da se s strani onih, ki so na čelu državne uprave vzdržuje še vedno v posameznih državnih področij sistem krivičnosti in neenakopravnosti, kar dovaja zopet pod težo razmer do vstvaritve novih plemenskih front.
Socialistična stranka pobija vse verske, plemenske in pokrajinske fron te in vidi le v ojačanju socialističnega gibanja možnost ozdravitve naših političnih razmer.
Edino socialistična stranka ima pravico nastopati proti sistemu politične, kakor tudi socialne in kulturne reakcije. Politična reakcija dobiva svoj izraz v sistemu glavnjače, ki predstavlja največjo politično nevarnost in povzročuje, da se moramo v desetem letu takozvanega nacionalnega ujedinjenja in osvobojenja boriti za one človeške in državljanske pravice, ki jih je proglasila že francoska revolucija in katere priznava vsaka napredna in kulturna država.
Posledice te reakcije se kažejo danes v vsem našem javnem življenju. Na nasilja režima odgovarjajo opozicijske stranke z izvajanjem najsrditejše borbe. Vsa država je razdeljena danes v dv& sovražna tabora, pri čemer trpi največ naš parlamentarizem, ki je sploh v veliki nevarnosti.
Ustava se ne spoštuje, zakon o občinskih, okrajnih in oblastnih samoupravah se brezobzirno tepta. Te samouprave so češče v rokah navadnih policijskih uradnikov in se jim poleg tega odrekajo potrebna denarna sredstva. Večino občin v državi upravljajo še vedno komisarji.
Pri vsem tem obstojajo resne namere, poslabšati še bolj sedanji volilni red na škodo delavstva, ne glede na to, da polovico državljanov, to so žene, nimajo še sedaj nobene politične pravice. Delavski razred in revnejši državljani, ki trpe itak vsled gospodarske krize in barbarskih socialnih razmer nepopisno pomanjkanje, naj bi izgubili še svoje zadnje politične pravice in padli na stopnjo popolnih parijev v državi.
Socialistična stranka pozdravlja vsako akcijo v prid demokracije in proti reakcionarnemu nasilju, odreka pa meščanskim strankam sposobnost, voditi to borbo, dobro se zavedajoč, da bodo taiste stranke, čim dobe v svoje roke oblast, pozabile na to, kar so kot opozicija priddgovale.
V	smislu tega zahteva III. kongres Socialistične starnke Jugoslavije:
1. Popolno zborovalno, koalicijsko in tiskovno svobodo. V to svrho naj se razveljavi reakcionarni zakon
o	Zaščiti države in podvrže tiskovni zakon reviziji.
2. Politično enakopravnost za vse polnoletne državljane brez razlike spola. Enako, tajno, proporčno in direktno volilno pravico za vse državljane, uključivši aktivno in pasivno volilno pravico za ženo, in sicer v vseh zastopstvih.
3. Neokrnjeni parlamentarizem in demokracija. Prvi pogoj za to je izvedba popolnoma svobodnih volitev.
4. Popolno izenačenje celokupne zakonodaje, ki se mora čimprej izvesti, ker je to predpogoj za popolno enakopravnost vseh državljanov.
5. Sprejetje novega modernega občinskega 'zakona in čimprejšnji razpis okrajnih volitev.
6. Revizija zakona o oblastnih in okrajnih samoupravah v demokratskem smislu, v svrho ustvaritve večjih samouprav, ki bodo v gospodarskem, prometnopolitičnem in kulturnem pogledu bolje uvaževale potrebe ljudstva.
7. Osvoboditev in demokratizacija uprave.
8. Znižanje vojaškega statusa in njegova postopna pretvoritev v nacionalno milico.
II.
Spremenitev strankinega statuta.
(Referent s. dr. Ivanič, koreferent s. dr.
Topalovič.)
Nedeljski kongres naše stranke se bo bavil tudi z izpremenitvijo, odnosno izpolpolnitvijo strankinega štatuta. Po predlogu referentov bi se glasil čl. 2. strankinega štatuta naslednje: »Cilj stranke je, vzgojiti delavski razredni 'boj, ga organizirati, delati za njegovo moralno, materijelno in politično napredovanje ter izvesti s pomočjo razredne borbe proletarijata namesto sedanje kapitalistične družbe socialistični družabni red.«
§ 6 se glasi: »Od strankinih članov pričakujemo, da so člani strokovne organizacije njihovega poklica ter da delajo v krogu njihovih poklicnih tovarišev za razširjenje socialistične zavesti in strankine organizacije ter nadalje, da delajo v vseh organizacijah in korporacijah delavskega gibanja, v delavskih varstvenih in zavarovalnih institucijah v interesu delavskega razreda in v smislu socialističnih načel.«
Nov strankin štatut uvaja nadalje zelo važne izpremembe v sestavi strankine organizacije, njene razdelitve po krajih, okrajih itd. o sklicanju strankinega zbora, volit vi in sestavi strankine uprave in strankinega vodstva, o strankinem tisku, itd. Nov strankin štatut objavimo v celoti, čim bo sprejet v svoji definitivni redakciji.
m.
Razmerje do delavskih zbornic in delavskih zavarovalnih ustanov.
(Referent s. Divac, koreferent s. Jakšič.)
Posebna točka dnevnega reda je posvečena razmerju stranke do osta' lih delavskih ustanov. Resolucija k tej točki povdarja, da sta zakon o zaščiti delavstva in zakon o zavarovanju delavstva v prvi vrsti uspeh dela Socialistične stranke. Na osnovi teh dveh zakonov, ki so pridobitev naše stranke, so se ustanovile Delavske zbornice in se je vsaj deloma izvedlo socialno zavarovanje. Socialistična stranka se ne bo samo borila za vzdrževanje obstoječih delavskih ustanov, nego tudi zato, da se bo število takih ustanov pomnožilo in izpopolnilo. Socialistična stranka mora delo v teh inštitucijah, v katerih so se vršile napake s strani onih, ki takih napak ne bi smeli zagrešiti, zasledovati in podvreči vedno javni kritiki, kakor delo v vseh drugih socialno-političnih ustanovah. Radi tega mora Socialistična stranka zasledovati in presojati tudi delovanje svojih članov v teh inštitucijah, ga odobriti ali podvreči javni kritiki, če bi se zgodslo, da bi posamezni strankini člani hoteli izrabiti te inštitucije v svoje privatne ali druge svrhe.
PREPROGE.
Preproge vsake vrste je treba od časa do časa temeljito očistiti, ne samo ker so umazane, ampak tudi radi tega ker so shojene.
Ni potrebno, da za tako čiščenje izdajate mnogo denarja, ,,RADION“ bo to storil brez velike muke.
Raztopi ,,RADION“ v mrzli vodi, namoči v tej raztopini krpo in z njo v ravnih potezah briši po razgrnjeni preprogi.
Nadaljuj potem to pranje, toda s čisto mrzlo vodo, izkrtači in izpraši preprogo, pa se bo izgled in barva pokazala, kot da je preproga nova.
Socialistična stranka zahteva, da se izvedejo v vseh ustanovah zavarovalne panoge volitve, da bo končno zavladal v njih zakoniti red.
Sedanji statuti Delavskih zbornic se morajo v celoti izpremeniti ter odpraviti vse one določbe, katerih namen je bil, onemogočiti gotovim delavcem in organizacijam udeležbo pri volitvah. Vsem, ki plačujejo prispevke za vzdrževanje delavskih zbornic, se mora tudi omogočiti, da izvajajo svoj vpliv na delavske zbornice.
Socialistična stranka si pridržuje obenem pravico, udeležiti se, v slučaju, da smatra to za potrebno, direktno ali indirektno volitev v te inštitucije.
* * *
Iz gori navedenega je razvidno, da bo letošnji beograjski kongres naše stranke obravnaval zelo važna in zelo vitalna vprašanja in postavil končno strankinemu delu gotove bližnje linije in daljne neporušljive in ne-izpremenljive socialističe razredne cilje. Mi želimo samo, da bi diskuzija na kongresu rodila čim jasnejše in čim določnejše in odločnejše sklepe in direktive v smislu socializma, v smislu marksizma, v smislu ravne in odločne socialistčne borbe in dela za mir na vseh poljih in v vsakem kontingent-nem slučaju.
Na dnevnem redu manjka točka o balkanskem vprašanju, ki je ravno z ozirom na sedanji mednarodni in bal-
kanski položaj silno aktuelna. Toda ta točka je odpadla z dnevnega reda, ker se vrši v kratkem na Dunaju skupen sestanek zastopnikov socialističnih strank, ki bo obravnaval balkansko vprašanje in ker je stranka predlagala, da naj bi se še prej vršil skupen razgovor socialističnih zastopnikov balkanskih držav, ki bi bil posvečen izključno balkanskim vprašanjem.
Polagajte važnost
pri nakupu Čevljev v Vašem lastnem interesu:
1. na dobro kvaliteto (brez papirja ali manjvrednega usnja),
2. na dobro izdelavo, tako, da se dajo pozneje za nizko ceno popraviti,
3. da popolnoma odgovarjajo Vaši nogi ne samo po dolžini, ampak tudi po širini,
4. na času primerno fazono, katera ne izgubi svoje prvotne oblike,
5. da je cena kljub dobri kvaliteti in * dobri izdelavi primerno nizka,
6. za občutljive ali boleče noge je potrebna pri nakupu podvojena pazljivost.
Ako zaupate in se odločite za naše čevlje, Vam garantiramo v vsem najvestnejšo in najcenejšo postrežbo.
..RflRO^ Maribor. Kortika c. 19.
Letošnji kongres stranke se vrši v skrajno kritičnem momentu našega notranjega in zunanjega položaja — uverjeni smo, da bo znal kongres prav
usmeriti svoje delo in s svojimi sklepi in direktivami pripomoči stranki in delavstvu do večjih in večjih uspehov.
Atentat na Mussolinija in na italijan«
skega kralja.
Italija je konsolidirana in pomirjena.
Pri otvoritvi italijanskega velesejma, katere bi se marala udeležiti italijanski kralj in Mussolini, pa je prišel samo italijanski kralj, je eksplodiral peklenski stroj, skrit v podstavku svetilke, mimo katere bi morala kraljeva kočija. Peklenski stroj je eksplodiral nekaj minut prej, preden je dospela kraljeva kočija. Po zadnjih vesteh je bilo 16 mrtvih in okoli 40 ranjenih, večinoma fašisti, ki so bili tik svetilke v špaliru. Po neki drugi verziji je bil istočasno pripravljen še drug atentat in sicer na vlak, s katerim se je Mussolini vozil nazaj v Rim, Pod tračnicami so našli
bombo z vžigalnikom. Atentatorje do trenutka, ko to pišemo niso še našli-Vest o atentatu je vzbudila p° vsem svetu največjo senzacijo, V Ita-liji sami je pa naravnost strahotno odjeknilo. Značilno za razpoloženje naroda je, da so v Rimu, kakor javljajo časopisi, zaprli nad 40 ljudi, ker so javno obžalovali, da se atentat ni posrečil. Velik pomen tega dejanja pa leži v tem, da je sedaj vsemu svetu jasno, da so Mussolinijeve besede o pomirjeni in zadovoljni Italiji le fraza, kakor to pravilno komentira ves mednarodni tisk.
Delajte za »Delavsko politiko"!
Pridobivajte nove naročnike!
Rdeči mesec za »Delavsko Politiko« je v teku, vse do 1, maja in na dan 1, maja morajo vsi naši somišljeniki in sobojevniki agitirati za naš tisk, pridobivati nove naročnike. Mnogo jih je, ki so že na delu, so pa tudi taki, ki še vedno čakajo. Akcija se ne sme odložiti na sam 1. maj, potrebno je, da se dela že ves ta mesec za naš list.
Zatorej: na delo!
Rdeči mesec »Delavske Politike« mora pokazati, da se sodrugi zavedajo pomena in koristi svojega časopisja.
Pridobivajte nove naroC* ciike!
V delavsko družino lavska politika"!
.De-
Socialistična kritika državnega proračuna
Govor sodr. Petejana v narodni skupščini povodom razprave o državnem proračuna.
(Nadaljevanje.)
Povsem naravno je, da bodo oblasti z 1-milijonskim prebivalstvom mnogo lažje izhajale, živele in funkcionirale, kakor pa te in da bodo svoje posle lažje uspešnejše in hitrejše upravljale in da bo potem narod lažje izhajal in sigurnešje in hitrešje prišel do svojih pravic. Vemo in znamo sicer, da je to problem, katerega uresničenje je v zvezi z revizijo ustave. Toda tudi to dejstvo nas ne sme motiti in ovirati ali celo u-staviti. Zato pravim: ako zahtevajo interesi države in naroda, je treba tudi sam u-stav revidirati, da se izloči ono, kar nas danes boli, ubija in tlači.
Tretje vprašanje,	ki	se	danes	mnogo
tretira v javnosti, je
depolitizacija našega uradništva.
To je vprašanje, ki se tira in vlači od volitev do volitev in od vlade do vlade. Vsaka vlada, kolikor smo	jih	imeli	dosedaj,
kadar pride na krmilo, obljublja, da bo njena prva naloga, da izvede depolitizacijo uradništva; toda na mesto da bi to obljubo izpolnila, gleda samo	na	to,	da uradništvo
čimbolj politizira, da	na	ta	način	postane
popolnoma odvisna od njene volje, tako da uradnik, namesto da bi odgovarjal zakonu, odgovarja stranki in ne vrši svoje dolžnosti, kakor ukazuje zakon, nego tako, kakor mu ukazuje stranka, ki je na vlasti, in to je ono kar je prineslo toliko zla, toliko gorja v našo upravo in jo tako diskreditiralo, da narod nima onega zaupanja do uradnika, kakor bi ga moral imeti. Smatram, da
mora uradnik vršiti svoje dolžnosti v interesu in imenu naroda, ne pa stranke, kateri pripada po svojem političnem prepričanju. Izjaviti moram, da smo mi za absolutno departizacijo in depolitizacijo uradništva in zahtevamo, da mora biti uradnik, dokler je v uradu in službi, samo izvrševalec svojih uradnih dolžnosti, izven urada in službe pa svoboden državljan, ki lahko v okviru splošnih državljanskih zakonov živi in urejuje svoje privatno življenje, kakor mu milo in drago.
Pri tem vprašanju se moram dotakniti še one rak-rane, ki razjeda obistje našega upravnega življenja,
to je korupcija, ki se je silno razpasla v vrstah našega državnega uradništva, posebno pa na železnicah v Vojvodini, Srbiji in Bosni, kjer so se uradniki navadili reševat prošnje in vrst usluge občinstvu samo za bakšiš. To je neizogibna posledica slabih plač, ki jih imajo naši državni uradniki. Posledica tega je pa tudi to, da dobri, pošteni in vestni uradniki zapuščajo državne službe ter iščejo raje posla tam, kjer se jim nudijo boljše plače in boljši življenski pogoji.
V zvezi s tem treba da se uredi tudi toliko pereče uradniško vprašanje in sicer na ta način, da se uradniški kader spravi na ono število osobja, ki je za normalno, dobro poslovanje državne uprave absolutno potrebno, da se določijo primerne plače,
LEO SILA:
Človek mrtvaških lobanj.
Kronika raztrganih duš.	g
»A tako . . .«
Z Leonom sta se,bežno pozdravila. Njene oči, njene misli so bile vse drugod.
»A tako . . .«
Zabolele so ga njene besede in radi profesorjeve izdaje, se je čutil osramočenega. Hud je bil nanj in v goreči, prikrivajoči jezi je sedel pri mizi. Binica pa je povedala svojim kavalirjem. Vsi so brali njegove kartice. In so se smejali.
»Zakaj pa ne plešete, gospod Vuk?«
Tako žaljivo se je obrnil nanj finančni preglednik, lep, mlad in korajžen fant, podjeten pri lepih dekletih.
»Ne znam . . .« je užaljeno odgovoril Leo.
»O, to se bo pa treba naučiti! Brez plesa ni življenja in ni deklet . . .« Nato sta se zasukala z Binico. Leo je med plesom izginil na veliki vrt, ki je bil pravzaprav skromen park Brezja, obmejnega trga.
Ni vedel, kako dolgo je hodil in posedal ob obrežju reke, ki je šumela tik ob parku. Vzdramil se je iz svojih misli, ko je začul, tihe, počasne korake, Iz gostilne sem je prihajala godba, od reke šumenje valov, tam po prodcu so odmevale stopinje. Stopil je za veliki hrast. Med drevjem je bila tema in nihče ga ni mogel videti. Ko je šlo dvoje tesno objetih ljudi mimo hrasta, mu je zastala sapa. Dvoje žarečih oči, rdeče ustnice, sočne kot prve črešnje in jabolčne grudi . . .
Binica in komisar. (Epolete so se zasvetile ob pramenih mesca, ki so se prikradli skozi drevje na njuno pot.)
Binici je bilo 16 let.
. . . Deset dni potem se je Leo napil v trgovčevem vinogradu. Povabila ga je Lojzka. Cela družba mladih ljudi se je zbrala v vinogradu. In Leo, ki do takrat ni pil, se je napil. Hotel se je napiti pozabljenega. Ko se je v smeh in zabavo ves truden in vinjen zrušil na trati ob zidanici, se je prikradla v vinjeno glavo senca dveh tesno se oklepajočih teles.
»Binica!«
Družba se je smejala. Lojzka pa je konmenti-rala. Mogoče iz jeze, ker jo je ves čas pri mizi poljubljal, strastno poljubljal na usta, lica, grudi, vrat, da se je smejala in zabavala vsa družb. In tu na trati je izpovedal svojo bol, svoje hrepenenje. Lojzka je bila razočarana . . .
3.	Hlapec Matjaž.
Vrata v hlev so bila na stežaj odprta. Konji so vedno nadihali močne vročine. Zato jim je bil ponoči in po dnevi sveži zrak potreben. Na polici ob postelji je brlela skromna petrolejka. Konji so prežvekovali. Njih globoko dihanje je bila živa sapa tega prostora.
Matjaž je napol ležal napol sedel na postelji. Na vzglavnik je položil kos deske, na katero je razprostrl papir in kuverto. Iz žepa je potegnil kratek tintni svinčnik, ga namočil v ustih, da si je pomazal jezik, in začel pisariti po rjavem papirju, v katerem je bil oprej pismo zavito.
Tedaj je vstopil v hlev Leo. Pozdravila sta se. Matjaž se je muzal in odložil svoje pisanje. Prav-
1	zaprav je vse skupaj skril nod desko. Leo je napravil par korakov gor, dol. Nato se je vstavil pred smehljajočim Matjažem.
»Zakaj se smeješ?«
»He! Zato, ker je veselo . . .«
Molk. Leo se je zagledal v tri konje in poslušal njih prežvekovanje.
»Včeraj ste ga pa vlivali!«
Dobrodušni obraz 25letnega hlapca se je vedno bolj izgubljal v smeh. Tudi Leo se je nasmehnil.
»Smo ga. Da. Zato pa je danes precejšen maček!«
»Hihi! Lojzka mi je pravila. Tudi ona ga je imela pod kapom. Ali si jo res tako divje poljubljal? . . . Hihi! Pravila je . . . Kaj pa Binica?«
»Katera Binica?« Leo je skušal govoriti po' vsem hladno, mrtvo.
»Hihi! Tista ... Tam iz Brezja. O, saj j° dobro poznaš. Ali ne? Saj si jo klical v pijanosti «
»Ne vem.« Leo se je natančno spominjal vsega-Niti besedica se ni izgubila iz spomina. Vedel )e vse, kar je počenjal in govoril. Zato se je hudoval nad Lojzko, ki je znesla vse na veliki zvon.
»Nikar ne taji. Saj ni nič hudega. Vem. ženske so vrag. Če se zagledaš v takega-le hudička, pa ti je tako, kakor konju, ki sem ga vpregel v voz. He, diijo! Sedaj pa le! Tako se nam godi z ženskam«-Hihi! Gospa so se kregali . . .«
»Ali jim je kdo povedal?«
»S>e sinoči so se srečali z Lojzko, ko je nesla na pošto, Ošteli so jo. Lojzka pa se je smejala. Imela še ga je v glavi.«
(Dalje prihodnjič.)
Predvsem da se im zasigura stalnost, ka-koršna je že skoraj v vseh evropskih državah zakonito predvidena, ne pa da se še tudi v bodoče ohrani sedanje nevzdržljivo stanje, pri katerem državni uradnik pravzaprav nikdar ne zve, kake pravice mu Sredo, zlasti pa ne, ali je stalen ali ne. Raju tega moramo z vsemi močmi težiti za tem ter vso državno politiko usmeriti v em pravcu, da državno uradništvo pošteno Pečamo in nagradimo. Potem bomo pa tudi anko zahtevali, da uradništvo vestno i i-P njuuje svoje dolžnosti, kakor zahteva za-°n, ne pa koruptno in strankarsko. Samo “a	način bo mogoče doseči toliko po-
rebno in pogrešno skladnost in harmonijo med potrebami in težnjami naroda ter po-s ovanjem državne administracije.
Se enega žalostnega vprašanja iz čr-^Ega poglavja v našem javnem in socialnem Z1'ljenju se mi je dotakniti. To vprašanje *e tiče pokojnin. Predvsem moram izjaviti.
da
nisem eden tistih, ki bi želel, da tisti
ljudje, ki so stekli pravico do penzije, iste Nazadnje, ko zapade v plačilo, ne primajo. *^ajti to je naša stara zahteva, da tisti Uradnik in delavec, ki postane nesposoben delo in zaslužek, mora biti deležen pokojnine za preživljanje, svoje in svoje družne.	Toda	na žalost	moram	konstaiirati,
“a je	to vprašanje pri	nas zašlo	in zabredlo
tako	daleč,	da se ne	ve, kam	bo to šlo,
fcako	bo to	končalo. Pred seboj	imam knji-
S°j ki je izšla v Beogradu in jaz sem prav “valežen onemu uradniku, ki jo je sestavil, *er ta knjiga podaje jasno sliko o žalostnem stanju, v katerem se nahaja pri nas vpra-sanJe upokojencev. V tej knjigi je navedeno, da smo imeli leta 1927 okoli 12.000 oseb, ki so prešli skozi glavno kontrolo ter bili upokojeni. Po tej u-gotovitvi se lahko računa, da je
bilo od leta 1919 do danes do 100.000 oseb, ki so bili upokojeni.
Samo v letu 1927 od okrog 700 penzijonira-nih v enem ministrstvu je nad 200, ki so mlajši od 45 let. Imamo enega, ki je 31 let star in ima 33 let štetih v penzijo. Sličnih slučajev je veliko.
Upokojence lahko delimo na 3 kategorije. V prvo teh kategorij je šteti one upokojence, ki so potom protekcije dobili službo in po lastni zahtevi bili upokojeni. To so po večini mladi ljudje, ki so, kakor so po pro-tekciji zlezli v službo, ravno tako po pro-tekciji prišli do penzije, za katero so prosili v cilju, da lahko potem pridejo v privatno službo, katero so si vedeli zasigurati ter na ta način iskoristili svoj ugodni položaj, da pridejo do dvojne plače. V drugo kategorijo spadajo tisti, katerih upokojitev ni bila nič drugega nego samo naravna ^posledica politične persekucije, posledica onega vladnega strankarskega sistema, ki hoče in zahteva, da
vsaki spremembi režima sledi nujno tudi sprememba uradniškega osob-ja na ta način, da se uradniki — pripadniki prejšnjega režima — pomečejo na cesto, od njih izpraznjena mesta pa zasedejo po novih režimskih privržencih. V tretji kategoriji upokojencev pa se nahajajo oni bedni siromaki, ki so si zaslužili svojo pokojnino po dolgem in mučnem 30-, 35- ali celo 40-ietnem službovanju in na žalost moramo konstatirati,, da so ravno ti vpokojenci, ki so si pokojnino najbolj krvavo zaslužili, najslabše nagrajeni in da so naravnost sramotno plačani za izvrševanje svojih službenih poslov, ki so jih vestno in požrtovalno opravljali.
(Dalje prihodnjič.)
He, naprej, naprej!
Štirintrideset let je tega, ko sem se udeležil prvega socialnodemokratskega javnega shoda. In v pon-deljek me je moj gospodar ozmerjal, kaj imam iskati na »rnokraškem« shodu ter mi zagrozil z odpustom iz službe. Prav ta grožnja je zbudila v ■neni zanimanje za stvar in željo, da se seznanim s politiko socialne demokracije.
. tovornik je agitiral obenem za Pristop v socialno - demokratično stranko, ki je stranka delavcev in hoče izvojevati delavske pravice, enakopravnost v človeški družbi, to socialistično družbo potom politične emancipacije, organizacije delavskega razreda in vzgoje v socialističnem svetovnem naziranju.
Zvedel sem na sliodu, da so na Sv'etu kapitalizem in meščanske stranke, ki vladajo in zatirajo pravice mezdnih delavcev in jih izko-r*ščajo. Delavci ustvarjajo dobra, ki
jih družba prevrača v kapital in organizira z njim kapitalizem. Ko pa delavec ostara, da ne more več delati, ali je sicer brez posla, ga kapitalistična družba pušča umirati v bedi, ga baca iz svoje srede kakor ožeto citrono.
Ta teza ip svarilo mojega gospodarja sta bila dva različna pojma, zato je bilo naravno, da se je zbudilo v meni neutešljivo hrepenenje po spoznanju resnice, rekel bi celo neka trmasta samozavest, da hočem o stvari razmišljati, presojati jo sam po svojih izkušnjah, razglabljati o njej, čitati knjige, časopise ter se u-deleževati vsakršnih delavskih prireditev, shodov, zabav, razgovorov. Buržuazija, kjer se že itak ne počutim doma, ima svoje shode, svoje zabave, svojo politiko, torej očivid-no tudi svoje važne interese. Zakaj bi torej ne bilo mogoče, da ima tudi delavstvo svoje vitalne politične interese?
K občnemu zboru Konsumnega društva
za Slovenijo.
Prihodnjo nedeljo, 15. aprila se Snidejo v Ljubljani delegati Konsum-ne£a društva za Slovenijo, da presedajo delo zadruge v preteklem leju in sklenejo smernice za bodoče ;eto. Občni zbor Konsumnega dru-*va ni več formalnost, temveč dogodek, ki ni važen samo za člane te Zadruge, temveč važen za cel naš P°kret. Sedaj, 'ko se je značilna pogina nervoza v javnem življenju pre-Cei polegla, lahko mirno presodimo ^žnost posameznih panog delavske-?a pokreta za celoto. In kakor smo lttleU zadnje čase obilo prilike raz-pavljati o važnosti ostalih panog, /ko bo treba tudi o delavskem za-^žništvu več in temeljitih razprav,
. katerih naj se pokažejo prednosti e °rganizacije iz sploš. razr. stališča.
Če gledamo na delovanje Koničnega društva za Slovenijo iz sta-lsča članov te zadruge, moramo u-^toviti prav veselo dejstvo, da je ^druga na najboljših ipotih notranje . trditve in gospodarske konsolidacija Računi računskega zaključka in l|anca kažejo, da se zadruga s hitri* j 1 koraki prilagodeva gospodarskim spremembam in da je vodstvo za-Uge pravilno predvidevalo obči gozdarski razvoj. Zlasti značilna po-prj udejstvovanju zadruge je
,jaud merodajnih faktorjev v zadrugi, j. se sicer centralističen ustroj dru-jeVa- kolikor mogoče, prilagodi krasim posebnostim in pospešuje ini-jjativnost krajevnih organov. Sicer j. v’deti, da so to zaenkrat še ekspe-.enti in, da si zadruga še svojega je nega toka ni upostavila, podčrtati v> da je treba, da so stremljenja Pravi pravec usmerjena.
Sploh ni to lahko vprašanje u-stvariti pri tako razsežnem organizmu tak tok zadruge, ki bo na eni strani vešče izkoristil prednosti centralizma, izrodke centralizma pa izločil s primerno autonomizacijo, oz. kar je pravilnejše, decentralizacijo, O samem tem problemu bo treba ne le z ožjega članskega stališča, temveč s splošnega stališča več razprav, ker to vprašanje ne obstoja le za zadružne organizacije, temveč morajo to vprašanje rešiti domala vse organizacije našega pbkreta. Pri zadrugah je pa pravilna rešitev tega vprašanja skoro življenskega pomena. Upoštevati je treba, kake silne težkoče ima prebroditi recimo na novo ustanovljena mala lokalna zadruga. Takoj pri prvem koraku se ji vidi, da ji manjka veščega vodstva s primerno gospodarsko rutino, manjka trgovsk. zvez, manjka finančnega zaledja, kredita, zaupanja lastnega članstva in mnogo drugega. In prav mnogokrat se izkaže, da še tako nadčloveški napor posameznikov in še tako veliko navdušenje krajevnih faktorjev, teh težav ne more prebroditi. Nasprotno temu pa ustvaritev nove postojanke tako velike zedruge, kakor je Konsumno društvo, vseh teh težav ne pozna. Pač pa nastane neko drugo vprašanje, ki dela članstvu in vodstvu kasneje precejšnje napoje. To je predvsem pomanjkanje ela-sticitete, kar ni nič čudnega pri velikem kolosu, pomanjkanje iniciativnosti in veselja do stvari, lokalnih faktorjev in kar je glavno, je to, da posamezne enote ne dobe zadostnega pregleda čez probleme, ki jih ima reševati celota in zato tudi pomanj-
BISEPNOBEll
DEHTEČA!
kanje razumevanja za te probleme, zlasti za premaganje težav, ki jih je treba v dnevnem življenju premagovati.
Zaenkrat smo omenili ta vprašanja le mimogrede, da opozorimo t.-a njihovo važnost. Posebej smo jih pa omenili še zato, ker smo baš pri letošnjih članskih zborovanjih prav posebno opazili, da se je vodstvo zadruge v svojih referatih pošteno potrudilo, človek bi rekel, pričarati članstvu celotno sliko zadružnega u-dejstvovanja.
Ta trud vodstva je hvalevreden. In če smo imeli kedaj mi socialisti kake pomisleke napram temu društvu, moramo reči, da smo jih imeli baš zato, ker vodstvo zadruge tega ni delalo, kar sedanje vodstvo dela. Kakor neradi priklicujemo v spomin tiste žalostne čase, ko je režim Dražil-Urbančeve vedno bolj oddaljeval zadrugo od splošnega ljudskega toka, tako moramo naglasiti, da so nam baš napori sedanjega vodstva, da se zadruga na notranje demokratizira in da postane sestaven del celote delavskega pokreta zelo simpatični in da bomo ta stremljenja tudi v bodoče z vsemi silami podpirali.
Sicer je pa stvar jasna kot beli dan. Zadruge in gospodarske organizacije sploh, morejo le tedaj zasto pati koristi delovnega ljudstva, če razumeje vse probleme, ki jih nalaga proletarijatu čas. One so mu poklicane ustvariti fundament gospodarskega oporišča in njegovo gospodarsko emancipacijo. Če hočejo to storiti, morejo to le v soglasju in ob sodelovanju celotnega pokreta, zato morejo prospevati in se razvijati le tedaj, če so si to nalogo nadele.
Vodstvo Konsumnega društva je dokazalo, da se te resnice zaveda, je svoje delovanje usmerilo v tem pravcu in če ima zaznamovati tako lep napredek zadruge v preteklem letu, se mora zavedati, da je bil ta mogoč le vsled pravilne smeri, ki jo je zadruga imela. Delegatom Konsumnega društva kličemo: Po tej poti naprej! Naša stranka bo pa kakor v preteklem letu tudi v bodoče skrbela, da bo ves pritok svojih novih sil u-smerajala tudi v zadružno gibanje in obenem skrbela kot v to poklicana činiteljica, dia bo harmonizacija in medsebojna pomoč, vseh posameznih panog delavskega pokreta vedno boljše funkcionirala.
Porabljamo tudi to priliko, da priporočimo vsem somišljenikom socialistične stranke, naj v konsumno-zadružnem pokretu čim aktivnejše sodelujejo! — Zadrugar-socialist.
Suitam.
Plenite* gužtanjskih trgovin po 10. letih pred sodiščem.
(Klerikalna klevetnika obsojena.)
Kakor drugod po industrijskih krajih, je med vojno tudi v Guštanju delavstvo trpelo silno pomanjkanje na živilih in z njim vred vso ostalo prebivalstvo. Samo par trgovcev je lepo obogatelo v dneh vojnega pomanjkanja. Ko je prišel prevrat, je zavrelo tudi v Guštanju. Izstradani delavci so zastonj iskali možnosti, kje bi si mogli kupiti moke in sladkorja. Bili so prepričani, da so zaloge pri nekaterih tedanjih guštanjskih trgovcih še polne. Po trgu je naenkrat zavrelo, da je treba zahtevati od trgovcev, naj prodajo svoje zaloge. Trgovci so se zbali ljudske nevolje in nekateri so dne 5. novembra 1918 enostavno že zjutraj zaprli trgovine. Po trgu pa »o se ves dan zbirale množice. Iz drugih kraiev so prihajale vesti, da so ljudje šiloma vdrli v trgovine in si od-
nesli živež. To je razdražene izstradance še bolj razburilo. Razsodnejši možje so sicer mirili in svetovali, naj bi šli po orožnike, da ti preiščejo trgovine in zahtevajo od trgovcev prodajo skritih zalog živil. Toda proti večeru so prevladali med maso radikalnejši elementi in množica ije vdrla v troje trgovin, ter jih povečini oplenila. Kmalu nato je izvršila posebna komisija preiskavo po vseh hišah in precej odnesenega blaga zopet vrnila oplenjenim trgovcem. V Pliberku se je vršilo tedaj tudi zaslišanje osumljenih plenilcev.
- Med tem je poteklo skoro 10 let in ljudje so večinoma že pozabili tedanje razburljive dogodke. Ko pa so se vršile lansko leto v Guštanju občinske volitve in je bil izvoljen za župana socialist sodrug Luka Juh, je popadla klerikalne voditelje, ki imajo po vsej dravski dolini smolo, takšna jeza, da sta poslala dva njihova eksponenta Ferdo in Franjo Lečnik, oba posestnika v Guštanju, velikemu županu skrito ovadbo proti sodrugu Luki Juhu. Franjo in Ferdo Lečnik sta v tej vlogi zahtevala naj Veliki župan ne potrdi Juha kot župana, češ da te časti ni vreden, ker se je udeležil plenitve po prevratu. Župan Luka Juh dolgo sploh ni vedel, kaj sta pisala Lečnika, ker mu Veliki župan njune vloge ni dal v izjavo, ampak dal samo po orožnikih poizvedovati, koliko je resnice na Lečnikov! ovadbi. Orožniki pa so morali poročati, da se Juhu ne more ničesar nečastnega očitati, in da so bile poizvedbe brezuspešne. In tako je Veliki župan moral v dobi klerikalnega režima potrditi izvolitev socialističnega župana v Guštanju. Šele sedaj je sodrug Juh izvedel za ovadbo in vložil proti Lečnikoma obtožbo radi žaljenja časti. Stalo pa je mnogo truda, predno je mogel sodr. Juh pred sodiščem dognati, kaj sta pisala Lečnika Velikemu županu, ki je označil Lečnikoivo ovadbo kot uradno tajnost in je ni hotel izročiti. Potom okrožnega sodišča je končno sodr. Juh po svojem zastopniku odvetniku dr. Reismanu dosegel, da je bil zaslišan kot priča okrajni sodnik Habermuth, ki je izpovedal, kaj sta Lečnika pisala. Šele sedaj sta Lečnika nastopila dokaz resnice, ki pa se jima je na celi črti ponesrečil. V četrtek se je vršila v tej dolgotrajni pravdi, ki se je vlekla že od junija lanskega leta, zadnja razprava od 8. do 13. ure, pri kateri je bilo zaslišanih okrog 30 prič, od katerih niti ena ni mogla očrniti čast sodruga Juha. Sodišče je končno na predloig odvetWika dr. (Reismana obsodilo Franja in Ferda Lečnika radi prestopka žaljenja časti vsakega na Din 500 kazni ali 2 dni zapora in v plačilo stroškov. V Guštanju je izzvala obsodba klerikalnih voditeljev splošno zadoščenje.
Dobrunle.
Tudi mi moramo povedati par besed, ker vemo, da se nam godi krivica, ker še ni bila z gramozom nasuta cesta čez Zg. Hrušico. Ker pa prav dobro vemo, da tako grde ceste ni nikjer v okolici Ljubljane, kakor je
Eri nas v Zg. Hrušici do glavne ceste, er ni bila nasuta že dolgo vrsto mesecev; če so bili faktorji Slovenske ljudske stranke tako brihtni, da so znaM progo skozi Spod. in Zg. Hrušico narediti iz vaške ceste v občinsko, naj bodo še toliko brihtni, da je treba cesto dobro nasuti ne pa samo toliko, kakor je pri nas navada sedaj še posebno, ko so začeli voziti, vsi posestniki iz Bizovika skozi Sp. in Zg. Hrušico. Gotovo vemo, če bi mi delavci imeli v občini toliko glasov, kakor imate vi faktorji SLS, bi se pa že malo bolj brigali za ceste kakor vi, ki sleparite delavce pri volitvah, samo da dobite večino v občini in druzega čisto nič. Povemo pa vam: le malo bolj se zanimajte za ceste, da ne bo treba stopati v blato do gležnjev. To mi sami vemo, da se cest'? ne more nasuti, ako ni denarja v proračunu; treba toda tak proračun izvesti. Ravno tako je z betoniranjem mostov, ker imate same brihtne Tončke v občinskem odboru in greste prav o božiču betonirati mostove in se vam morajo smejati še tisti, ki so na Studencu, ker znate ras lepo gospodariti. Vi brihtni Tončki. — R. B.
TVORNIM MN J«OU. BM« UKOVIRNlU mSnURlD/.
v .	DEUZBA	Ž.OZ.LJUBLJANA f/ / y
ORIENT
fTrnEZ
TERPENti
PRODAJALNA
DUNAJSKA C.14 LJUBLJANA
POLEG TRGOVINA SCHNEIOERtVEROVSElC
PRVOVRSTNI MATER3AL-NIZKE CENF"
ZalOS.
Ne bi se oglasili, da nas ni privedla do tega skrajna potreba in silobran. Gre zato, da ugotovimo par precej nečednih dejstev, oz. da ugotovimo nekaj, kar se mora javno ugotoviti, če hočemo, da bomo na jasnem glede tukajšnje »Svobode« in »Čitalnice«. Brezdvomno je, da je »Svobodo« rodila potreba, potreba in žeja tukajšnjega delavstva po napredku, resnični izobrazbi, žeja po modernem socialnem kultu, katerega pa »Čitalnica« ni v stanu nuditi delavstvu. Ona je sicer bila ustanovljena z delavstvom in delavstvo tvori še danes v njej absolutno večino, vendar pa dosedanje njeno delovanje nam je jasno pokazalo, da njeno vodstvo kljub številni inteligenci, ki je v njem zastopana — ne samo da ne razumeva bistva moderne izobrazbe, ampak tudi noče te razumeti. O kakem višjem stremljenju, o kaki ideologiji tu ril govora! Če hočemo podati točno karakteristiko, moramo reči le; »Čitalnico« v Zalogu je sicer rodila tudi potreba, toda potreba po popularnosti in pa kvečjemu še — idejna nepopolnost nekaterih gospodov, so tudi izjeme, ki hočejo na vsak način delovati »za narodov blagor«, četudi sami Je predobro vedo, da trosijo le svoj okrog. V dokaz, kaki bedni modrijani so, naj nam služi sledeča primera: Lansko leto je pri »Čitalnici« včlanjeno delavstvo zahtevalo, da naj
se priredi predavanje o socialnem zakonodajstvu pri nas in drugod. Iz-vestnim ljudem je bilo to sicer neprijetno, vendar so se vdali. Toda napravili so to tako, da je bil volk sit, kozai pa cela. Poklicali so namreč iz Ljubljane predavatelja, 'ki je sicer veliko govoril a nič povedal. Mesto, da bi predavatelj res govoril o socialnem zakonodajstvu, o njegovem postanku, razvoju in o njegovem pomenu za. delavski razred — je primerjal samo plače našega bednega delavstva z ruskim. Z vsem svojim predavanjem je le dokazoval, — o ironija!
— kako je naše delavstvo v primeru z ruskim skoro — sijajno plačano. Vse to omenjamo, da bodo gospodje okoli
Čitalnice« vedeli, zakaj se ona tako sumljivo maje in da bodo videli, kako trhla je njih stavba. Mi smo za načelen boj. Če vstaja »Svoboda«, a se podira »Čitalnica«, je to dokaz, da ona nima življenskih zmožnosti in da se nekaj jasni v »deželi Danski«. Vsekakor se pa nam mora priznati, da smo v boju za načela veliko več dostojni, kakor pa so gotovi ljudje pri »Čitalnici«, katerim je nenadno ©življenje »Svobode« in njen sijajen uspeh pri zadnjem nastopu kar sapo zaprl. Smešno! Mali veterček in dolgi nosovi so bili tukaj. Kaiko se je vse potuhnilo! Priznati jim moramo, da so zlezli prav »inteligentno« pod klop, od koder pa, žalibog, ne čujemo več poštene človeške besede, pač pa samo
— lajanje. Za lazi imamo namreč mi vse tisto podlo obrekovanje in umazane spletke, s katerimi skušajo nekateri diskreditirati posamezne člane »Svobode« med delavstvom. V njihovem interesu pa je, da že enkrat nehajo s temi lažmi, kajti z lažmi se bo prej podrlo še to kar je ostalo, ne pa sezidalo. Pripominjamo: Vse to smo pisali, ker se je nas v to prisililo in ne velja za vse. So med njimi tudi častne izjeme, kateri se gotovo sramujejo takega početja. Zato pa priporočamo tem bolj drugim, da naj že enkrat nehajo s takimi budalostmi in se naj raje oprimejo dela v »Čitalnici«, če že mislijo, da brez »Čitalnice« ne moremo prestati. Toda pametnega dela in zagotavljamo jim, da se bo z nami dalo prav lahko živeti v prijateljstvu. Toliko za enkrat. Drugič bomo pa kaj več povedali. — K. S.
Za turistiko se dobijo gojzer-čevlji,
7 različnih vrst, iz orig. Olaf chrom-juhten usnja. KARO, Koroška c. 19.
NAJBOLJŠA SVINJSKA HAST
ili
ZNANKE
J. P.
ZNAMKE
Prvovrstna svinjska masi vedno na zalogi po Izredno
nizki ceni.
I. POPOVIČ, LJUBLJANA
Totna postrelba !	Najnllje	cenel
ALBUS
L
. -v •
: v :.
mm
ODLIČNO
mi ii ~ i ii ■ n m Mira ii i ii i tiii
“Iff
inrannnnranrannnciranranncinranncinnns
G
P
a
E
E
E
E
E
f*
a
a
a
z-«
jt
J
r-si & 3 3 3 3
n«
CM
Ali ste že preizkusili
..PR0Jfl“ ječmenovo kavo?
s*.
fs
§	I
■	i
Ši!
§	“
i	1
Dobiva se jo povsod. Dobiva se jo povsod.
aaaiaiflaaaaaacnaaaataiaaaataaaaaciag Naročajte ln širite „Del. Politiko"*
SAMO V TRGOVINI
JOS. KARNIČNIK
MARIBOR,GLAVNI TRG 11
kupite mod ar ne samoveznlce, ovratnika, srajca, klobuka, Cavlja, gotova oblaka in vsa druga modna in oblalllne pradmata, po Izredno nizkih reklamnih cenah Id a se trgovina vpelje.)
Nikdo naj ne opusti poizkusa!
Pridobivajte naročnike za »Delavsko Politiko l“
f
POTNI KOVČKI
In usnjate torbice v vseh oblikah,
Sonllnl Jermeni za tovarne In Sage, onjske opreme In pritikline, gamaše, nahrtnlkl, ovratniki In torbice za pse, vse v naJveCJI Izbiri pri
IVAN KRAVOS, SSSifia
Kovčki ln torbice za vzorce in potnike se izdelujejo v lastni torbarski delavnici na Slomškovem trgu it. S v Mariboru.
ZASTONJ
ne dobite nikjer, pač pa irredno dobro blago, po jako nizkih cenah, edino le v manufakturni trgovini
Brata Šumer, Celje
Glavni trg itev. 8.
STAMPIUE.
S. PETAN, Maribor, Aleksandrova c. 43, nasproti gl. kolodvora.
OD
ust do ust gre govorica, da
_______ si prihranite
ogromno denarja in do* bite robo najboljSe kakovosti, ako piSetc takoj po veliki llustrovanlcenlk čez Škarje, lasostrltnike, britve, brlvna aparate, harmonike, gramofone, gosli, tamburice, fotografske aparate, ure, parfume, razno posodo, nože, žlice, denarnice, nahrbtnike, vžigalnike, dežnike, robce, naramnice, perilo, čevlje, klobuke, nogavice, obleke in mnogo drugih koristnih predmetov, na veletrgovino
R. STERMECKI
V CELJU ŠT. 81.
Naročila čez Din 500 — prosto poštnine. Cenik zastonj*
4. veliki vsedelavski izlet v Celju 28. maja 1928 združene soct
priredijo v dnevih 26., 27• & 28. maja 1928 združene soc1' jalistične organizacije v Cel/1*
Tiskar: I|iMi Uint 4 A ▼	predstavnik	Joaip	Oitak	t	M*rlb*r».	—	Za	pohratiuko	aadalalve	SSJ	za	$lav«aifca	Ma)a	te	ar.(a).	Viktor Eriča v