Posamezna številka 10 vinarjev.
Slev. 136.
v Ljubljani, v sondo, m josifa m.
Leto XLV.
m Valja po poSUt ws
u IM* umi.. I 21*-sa «a *mk ... 210 M fmt*t$ pivnic. „ i*— M mrim* OOrtBitH . „ U —
V	Mokljanl aa dom i Sa um i »t« aaptej.. K U -HMk«M „ ..K
V	»»m« mi««* Milen „ 1-80
» Sobotna Izdajata
Sa Mto i«p.....K »•—
■a	oeioletae. „ 9'—
ie ostalo Ubterotvo. »
__„ Urednlitve |a v Kopitarjevi nliol Mev 6/I1L
Bekoplai m ae vračalo; nefranklrana pisma se ne ■■» »prejemaj*. — Uredniškega telefona itev. 74. m
Inseratl:
Političen list za slovenski narod.
Enostolpna petitvrsta (72 mm široka in 3 mm vieoka ali nje
prostor) sa enkrat . . . . po 30 v sa dva- ln večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primeren popnst po dogovoru.
"• Poslano: - ■ Enostolpna petitvreta po 60 v
Izhaja vsak dan izvzemši nedelje in praznike ob5.nrlpop.
Bedna letna priloga vozni red.
Upravništvo Je v Kopitarjevi ullol št. 6. - Račnn poštne hranllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravu'škaga telefona št. 188.
Bodoči mir.
Dvojno mednarodno gibanje je v tiru za mir. Izšlo je iz obeh mednarodnih organizacij: iz katoliške cerkve in iz socializma.
Pričeli so katoliki z mednarodnim sestankom meseca februarja t. 1. v C u r i h u. Delo se intenzivno nadaljuje, brez šuma in šundra.
Z velikim šumom -je zastavila socialistična akcija za »socialistični mir« in vzbudila je mnogo nad, ker je žur-nalistična režija prvovrstna. Ime Stockholm je dobilo poseben zvezek in pre-optimistični ljudje so mislili, da nam Stockholm prinese vroče zaželjeni mir. Toda vse kaže, da »socialističnega miru« ne bo, da se je, odnosno bo stock-holmska akcija izjalovila. Francoska, angleška in ameriška vlada so zavzele tako kategorično protivno stališče, da je vsak uspeh po človeški pameti izključen. Socialistični poslanec S e i t z , ki je bil v Stockholmu, je v svojem govoru v državnem zboru potrt priznal, da Stockholm ne prinese miru.
Socialističnega miru ne bo. Pač pa vse kaže, da bo mir nacionalističen, sklenjen na narodni podlagi — kakor je tudi vojska izšla iz nacionalističnih nagibov in stremljenj.
Brez dvoma pa pripade krščanskemu načelu medsebojne ljubezni in pri-KH.io.-ljivosti velika naloga, brzdati in miriti prenapete nacionalistične strasti in najti vezi za skupno delo narodov v smeri obnovljenja človeštva na razvalinah te strašne vojske.
Vojsko je rodila nacionalistična ' osa-..ost, in pohotnost. Ta ošabnost se j je tekom vojske zmanjšala pri vseh narodih in z ošabnost jo izginja tudi po- ; hlepuosf. Danes so odkrite vse niti, ki kažejo, odkod je prišla vojska. Carska Rusija je hotela vzeti Avstriji Galicijo in podjarmiti avstrijske Jugoslovane Srbiji.
Italijani so hoteli vzeti Avstriji in Jugoslovanom vso jadransko obal.
Francozi so hoteli vzeti Alzacijo in Loreno, Angležem se gre za neomejeno nacionalno svetovno gospodstvo.
Povsodi samo nacionalistični nagibi.
Preko vseh teh nacionalističnih protivij, ki so rodila besno narodovo sovraštvo, bo treba najti kompromis. V resnici so vsi narodi navezani eden na drugega. Vsi narodi so in bodo še bolj, ko vojska traja dalje, pokriti z ranami. Te rar^e se bodo zacelile najbolje in najhitreje v resnični vzajemnosti vseh
narodov, na podlagi medsebojnega spoštovanja in svobodnega razvijanja vseh narodnih moči.
Mir bo n a r o d e n — ne pa socialističen.
Socializem kot tak je nezmožen iz-poslovati mir, ker so se vse socialistične stranke utopile v nacionalizmu. 1
Mednaroden socializem no eksistira več. Le en mednaroden organizem je še na svetu: Katolicizem.
Govor dr. Laginje.
Dunaj, 14. junija 1917.
V današnji proračunski debati je govoril podpredsednik Jugoslovanskega kluba, načelnik Starčevičeve stranke dr. La-ginja. Izvajal je: Narod strada. Umira. Moški so v vojni. Ženske trpe. Veliko žensk in otrok so odvedli zdoma. Naš jaz trpi neprimerno več kot drugi deli države. Prošnje in pritožbe stoletji so neuslišane. Pritisk birokracije je vedno hujši. Razumete sedaj li naš krik?
Ko se verige centralizma v imenu neke nove Avstrije oklepajo vedno bolj krog nas, je naša dolžnost, da zahtevamo lastne države, kjer si bomo svoje dohodke in izdatke določali sami v soglasju s pre-svitlim vladarjem, kjer nas ne bodo tlačili Nemci ali Mažari. (Živahno odobravanje in ploskanje.)
Slavonija in Srem nam bosta dajala hrane. Za svoje brate in prijatelje bomo čuvali vrata v svet, našo sinjo Adrijo! Neprijatelji, Vam pa velja klic, roko proč od Adrije!
Pozdravljam sklep hrvatskega sabora, ki zahteva od vlade, naj se pošlje hrvatsko žito najpreje v Bosno in Dalmacijo. Šele preostanek drugam.
Kaj pa rekvirirati pri nas? »Odkud zlata, kuda nema zlata, odkud hleba, kuda nema hleba. Hleba, hleba gospodaru, toga treba.« (Pritrjevanje.) Predvsem se hočem dotakniti prestolnega govora. Omenjati in kritizirati ni samo naša ustavna pravica, temveč tudi dolžnost. Odgovornosti ne nosi vladar, ampak vlada. Vladar si pridržuje prisego na ustavo do konca vojne. Preje pa pravi, da se hoče držati ustavnega vladanja. To je resna, slovesna izjava. Zato nasprotje, katerega ne moremo rešiti. Po naši ustavi gre itak vladarju ustavna pravica, napovedovati vojno, sklepati mir in pogodbe z drugimi državami. Zato si ni treba pridržavati prisege.
Ministrski predsednik je trdil, da drži Avstrijo. Kako? Novo? Staro? Enotne države hoče. Ni je bilo nikdar, to je laž. Zgodovina pozna sicer Avstrijo! A to je pomenilo le posestva vladarske hiše.
Avstrija jc kot druga nemška država nemogoča. To bi pomenilo le suženjstvo za Cehe, Poljake, Jugoslovane.
Nemci zahtevajo posebne ureditve za malenkostno nemško ozemlje na Češkem! Pozabijo pa, oziroma hočejo pozabiti, v kakšnem robskem razmerju se nahajajo posebno štajerski in koroški Slovenci. Take zahteve so skrajno krivične! Ako zahtevamo, da se s kraljevino Hrvatsko združijo geografično in narodno tja spadajoče zemlje, ni nobene nevarnosti za Nemce. Z nekaj mesteci in otočcem kočevskim bi se kot neagresivni narod sporazumeli. Enako velja za one od Italijanov naseljene kraje.
Da bi pa radi par mest milijoni ljudstva pod tremi državnimi oblikami in z deželami morali živeti, ne moremo prenašati!
Ideal narodne avtonomije vstaja! Kaj pomeni to pri nas, kjer vse narode vladata le nemško in madžarsko pleme. Germa-nizacija na vseh plateh. V istrskih šolah je šolska uprava po tajnih uredbah vpeljala nemški pouk v prvem razredu ljudske šole! Nadzornik ne zna besedice slovenski ali hrvatski. V Bosni šolske otroke tiče telovadbe tako, da družijo turške, hrvatske in srbske otroke v posebne rojne vrste, ki se napadajo. Hujskajo že otroke. (Zgražanje.)
Naša zahteva je stara! Z nami bar-monira narod. Leta 1907. sem isto predlagal. Le princ Lichtenstein je vrgel besedo »trijalizem«. Nihče ni ugovarjal. Dne 30. maja pa so se tudi krščanski socijalci po svojem zastopniku izjavili proti nam. Kje so še krščanske stranke? Si bomo zapomnili.
Dalje vprašam, zakaj so odpravili cirilico? Naša narodna last je. Največji Hrvatje so se je še pred pol stoletjem posluževali. Mehitaristi so še pred kratkem tiskali zbirke Karadžičevih narodnih pesmi. Trst, Šibenik in Dubrovnik so jih več naročali kakor vsa kraljevina Srbija. Ali dvomite mogoče o aomovinstvu Boroeviča, rešitelja domovine? Kot nadporočnik je naročil šest izvodov. Težka žrtev.
Kot zastopniki kmetskega ljudstva ne bomo nikdar odnehali, dokler ne dobimo narodne avtonomije, koje ozemlje se bo krilo z vsem rodom eneg« jezika.
Narodi so v bojih pokazali, da so združeni in da hočejo skupaj ostati. Ali mislite, da se Hrvatje in Slovenci bijejo za nemško Avstrijo? Nikakor ne! Vzroki edinosti so drugi! Vernost, zdravje in poštenost ljudstva je to! In hrabro ljudstvo se zaveda, da so se njegovi praded! 1, 1527. svobodno zvezali s Habsburžani. Ti pa so jim obljubili, da bodo varovali in združili
naše ozemlje. Kaj pa pomeni Slovenska marka? Dele nekdanjega hrvatskega kraljestva. Historično pravo govori za nas, In Bog, ki je pustil rasti železo, ni hotel robov, (Dolgotrajno odobravanje.)
Vojaki A'o.
Dragi »Slovenec«! Med samimi Lahi, Ogri in Nemci sem in ti si mi edino razvedrilo. Zato te tudi vsak dan pričakujem težje nego menažo. Tembolj me jezi, da te neki nepridiprav vedno pridržuje, bodisi da le čita brez* plačno, bodisi iz narodne mržnje. Ponedeljkovo številko s sliko s sliko naše vzvišene cesarice Cite sem prejel šele četrti dan. Sploh sem prejel od 4. junija do danes, 10. junija, lc omenjeno številko. In vendar sem naročnino pošteno plačal in mi uprava list tudi nedvomno redno pošilja. Dotičnik, ki si moj list pridržuje, bi storil prav, da bi se že enkrat naučil ločiti med lastnim in tujim in ne trgal ubogemu vojaku edinega razvedrila, ki si ga 7, lastnim denarjem plača. Ivo sem cital v »Slovtncu«, kako junaško branijo našo drago primorsko domačijo sinovi vseh narodov države, so me večkrat oblile solze hvaležnosti. Hvala in slava vam junaki, ki znate samo premagati, odbiti ali pa umreti. \ id xgkul bomo no« snemali! Desetnik M. M.
XXX
Že sem se bil nekaj časa nahajal V postojankah, kjer je bilo še precej mirno. 12. maja ob 4. uri zjutraj je pa zabobnelo, kakor bi se hotel svet podreti. Takoj smo vedeli, pri čem da smo. Italijanska artiljerija nas je začela nate-pavati iz vseh kalibrov, z minami in sploh vsem, kar je doslej iznašla človeška veda na tem polju. Kras je ječal in se majal v svojih tečajih. 14. maja je nastopila laška pehota. Tedaj smo Slovenci napeli svoje puške in strojnice in naša artiljerija je tako udarila, da je Lah kar po zraku plesal. Naval smo odbili. Na stotine je ležalo sovražnika za našimi žičnimi ograjami, koliko smo jih ujeli, ste brali. 10. laška ofenziva je pokazala, da smo nepremagljivi. Čuden je pogled po bojišču. Nikjer nc vidiš ne enega drevesa, nc enega grmiča in tudi ne ped i zemlje, kamor bi ne bila udarila sovražna granata ali mina. Človek bi mislil, cla tu ne more biti živega bitja. Tu vstrajamo branilci domovine kot nepremagljiv zid, čez katerega Lah nikoli ne pride, prej bo potočil zadnjo kapljo svoje kr-
LISTEK.
Emooi v stiskah.
Dva tisoč let bo že domalega preteklo, kar je prvič stegnil mogočni, svet vladajoči Rim svoje gospostva željne roke po naših krajih. Kruti sili se je sicer posrečilo z organizirano premočjo si podvreči posamična alpska plemena, a trdne, trajne in stalne zveze naših pokrajin z Italijo niso mogli nikdar upostaviti. Zato vidimo, da so prištevali našo belo Ljubljano, katero zavzeti in zagospodovati se danes zastonj trudijo potomci velikih Rimljanov, enkrat k Iliriku, drugič zopet k Panoniji ali pa celo Italiji. Rimski zgodovinar He-rodian pravi o naši Emoni, da leži v ravnini ob vznožju Alp in s te strani kot prvo mesto Italije. Imena Emona domačini niso rabili, marveč le skrajšano obliko Hcma (epčsteatm prdte Ita-lias pdlei, hčn kalusin He> ■ hoi epi-hdrioi. Iierodi&nu istorion VIII, 1).
Kakor se v današnji ovni vojski vri narodi zemijekrogi. branijo in počasi otrosajo spon samopaSnega tri-iul:va, kateremu so ljudstva le slepo orodje su dosega častihlepnih ciljev vladajoče kaste, podobno je bilo tudi v
davnih rimskih časih, ko so morali podjarmljeni narodi kot sužnji robo-tati za lagodni in pomehkuženi Rim.
Kot blisk naglo se je razširila po naših krajih novica, da je mogočni Cezar padel kot žrtev zarotnikov. Kakor strela mogočno je šinila iskra doslej zatajevanega svobodoljubja med tlačene alpske rodove. Kot en mož so se dvignili proti tujemu gospostvu. Sam cesar Avgust je peljal svoje čete proti vstaškim Karnijcem in Japodom. Kakor danes tudi takrat ta vojni pohod ni bil nikak sprehod z godbo na čelu, kakor so si morda v Rimu domišljevali. Na kraških skalah se je zlomil in se bo še lomil vihar z juga, pa naj pride kadarkoli! Oktavijan Avgust jc osvojil sicer nekaj krajev in mest, toda močno utrjenega Metula, ki ga je branilo 3000 mladih mož ni mogel zavzeti. Je to prvi junaški boj naše ožje domovine, o katerem nam zgodovina natančneje poroča: titanska borba osebne hrabrosti z rafinirano umetnostjo rimskega vojc-vanja, borenje za dom in prostost.
Da bi osvojil mesto Metullum, je dal napraviti Oktavijan dva nasipa in štiri napadalne mostove proti mestnemu obzidju. Raz vzvišenega stolpa je vodil osebno boj in navduševal svoje napadajoče čete. Toda trije mostovi se podro pod težo naskakovaleov. Se stoji
četrti, katerega prestopiti si omagani vojaki ne upajo. Tedaj pa stopi Oktavijan sam iz stolpa, zagrabi ščit in dere naprej na most. Vojaki za njim v tako divjem navalu, da se še ta edini preostali most podere. Izmed mnogih mrtvih izvlečejo tudi ranjenega Oktavija-na, ki ukaže napraviti takoj zopet nov most in se postavi na čelo svojih čet. Začudeni vsled tolike odločnosti, se začno obleganci pogajati. Pet sto talcev pošljejo Rimljanom in jim dovolijo imeti v onem delu mesta posadko, ko pa je zahteval Oktavijan od Metulča-nov oddajo orožja, niso mogli prenesti takega ponižanja in napadejo iznova Rimljane. Vedli so pač, da bodo podlegli silni premoči, a čut žaljene časi i je bil močnejši in je zahteval maščevanja, četudi do zadnje kapljice krvi.
Hišo, v katero so spravili svoje žene in otroke, zažgo sami in v boju in plamenu padejo zadnji branilci. Celo ujetniki so usmrtili najpreje svoje žene in otroke, potem pa še sebe, tako da niso dobili Rimljani nobenega plena. Razvaline nam kažejo še danes mesto, kjer je stalo zadnje mogočno oporišče za svojo svobodo do skrajnosti odločnih kranjskih Japodov.
Toda usodepolni boj za svobodo alpskih narodov se je ponovil s podvojeno silo 1. 15. pr. Kr., katerega posled-
nji utrinki so se odigravali v ustanku Panoncev in Dalmatov (6—9 po Kr.).
Vzrok ic velike in obsežne vstaje proti rimskemu jarmu je bilo trinoško, nečastno, naravnost suženjsko ravnanje vladajočih s podložnimi narodi. Ko so vprašali Batona, enoga izmed voditeljev tega uporu, zakaj da so odpadli od Rimljanov in se spustili v trdovratno vstaško vojsko, jim je le-ta odgovoril: »Tega ste krivi vi sami, ker niste pošiljali v varstvo naših čred psov ali pastirjev, marveč volkove« (u kynas, udš no-meas, filla lykus pčmpete. Dio Cassius, Romaike istoria, bibl. LV, 33).
Bila je to ena najstrašnejših borb, kar jih je kedaj divjalo po naših pokrajinah: Dvesto tisoč vstašev je dvignilo svoje orožje proti brezsrčnemu zatiralcu. Plenili in morili so rimske državljane in trgovce ter nameravali čez Nauportus (Vrhniko) in Tergesto udariti nad Italijo, drugi del pa v Makedonijo. Triletni vroči boji so poko-pali svobodo alpskih dežel, — večni Rim je stri junaški odpor zatiraricev.
Med Rimljani samimi so se tuin-lam čuli glasovi, da je treba z ljudstvom obzirne je ravnati. Zgoraj ome-njci i zgodopisec Dion (Cassius, § 19 si.) daje na usta Livije ces. Avgustu svete in navodilu, kako ie ravnati s nndiož-
vi. — Vsi tukajšni slovenski fantje in možje pošiljamo dragim domačim in vsem rojakom iskrene pozdrave ter se priporočamo v molitev, da bi nas ljubi Bog in Marija še naprej varovala! Janez Beznik, Gorjuše v Bohinju; Jakob Felicijan, Florijan Rauš.
X X X
Bilo je 26. maja. Prijeten svež veter je vel. Ura je tri popolnoči. Vse je še pokoncu, nihče še ni zatisnil oči. Tedaj pride povelje... po jarku tiho za Šumi vest: Mi gremo naprej! Brž je vse pripravljeno, vsi nestrpno pričakujemo nadaljnega povelja. Nad nami zaropo-čejo naši aeroplani, vsak vojak jih že pozna po glasu. Oglasi se povelje: Naprej! Tiho in oprezno stopamo iz strelskega jarka; nobenega šuma ni čuti, le .tuintam se oglasi povelje »Levo!« Šli smo naravnost protiof zasločeni kopi. Vsak je pričakoval trienolka, ko bo padel prvi sovražni strdl.siToda nič. Že smo prekoračili ptoajor sovražnih predstraž, ki so se bitfc-(umaknile. Za seboj smo pustili vasqMs Tedaj se vsu je na nas toča krogferltt* Sovražni Šra-pneli so nas iskali, a'biili hvala Bogu predaleč namerjeni. L&§ke strojnice so ropotale kakor težkci nitlcjlen polomljen avto. Na poveljiPšmo se vrgli na tla in se za silo zavajjpvfui., y zrak sikne prva rdeča raketa — znamenje arti-Ijeriji. Čez par minut že začno rjoveti po zraku naše granate m šrapneli. Naše topništvo izbornofjsjfreljjii, posebno učinkovito delujejo na^i '30l-5 cm očaki. To je trajalo četrt uroi"Nato druga raketa in naša artiljerija-ditihne. Z bajonetom naprej! Podvizali; smo se proti vrhu, katerega je sovražnik obupno branil. A njegov besni ogenj nas ni mogel zadržati — vrgli smo ga z višine in zasedli to za nas tako važno postojanko. Polastili smo se lepega števila ujetnikov in velike množine drugega plena. Po tleh je ležalo polno mrtvih in ranjenih sovražnikov. Pregledali smo svoje vrste tudi mi in videli, da manjka mnogoter tovariš! Padli so ali bili ranjeni, ujet pa od našega pešpolka ni bil nihče! Iskren pozdrav slovenski domovini! Janez Strašek, Valentin ^I^iovašič z Vrhnike, Anton Vogrin iz Celja.
X X X
Že sta minuli dve leti, odkar je lačni Italijan iztegnil roko po naši krasni goriški zemlji. V desetih groz-tiift^bitkah je zase doslej le nekaj malega* dosegel, a trdno upamo, da tudi to le začasno. Četudi premnogi izmed na-s-Goričanov, ko se vrne v domači kraj, nc bo spoznal mesta, kjer mu je stala rojstna hiša, vendar hočemo na-^a^a rodno grudo! Postavimo si nove flo^ove in se s tem večjo ljubeznijo in ynjmo oklenemo obdelovanja svoje očefne zemlje pod' perotmi avstrijskega orla. Naj nam kmalu zašije ta dan! Najlepše pozdrave vsem Goričanom dorrfa in v pregnanstvu pošiljajo: Aloj-feij iPeršič, Šempas; Ignacij Pelicon, JŠemJ)as; Fran Kočevar, Sv. Križ; Aloj-zij/ičotar, Dornberg; Anton Pavlica, ftihenbcrg; Ivan Rusjan, Ivozana; Fran Špacal, Kostanjevica; Mihael Srebrnič, Medana; Beltram, Vogrsko.
XXX	/
Dasiravno je bojna črta oddaljena od vasi, v kateri smo nastanjeni, samo tri četrt ure, smo imeli na praznik Sv.
Rešnjega Telesa lepo cerkveno slovesnost. Vršila se je procesija sv. R. T., katere se je vd-eložilo mnogo častnikov in vojaštva ter domače prebivalstvo. Svirala je vojaška godba, sv. maša je bila na prostem. Sovražnik nas ni motil, le radoveden sovražni letalec nas je prišel gledat, a naši topničarji so mu pokazali pot nazaj. Veselo in obenem žalostno nam je bilo ta dan pri srcu; veseli smo bili, da smo se mogli zopet enkrat vdeležiti prelepe cerkvene slovesnosti, žalostni pa ob spominu na dom ... Naše hiše porušene, naše družine v žalostnem begunstvu, katero mnogi bratje delajo še težje... Da bi že minili dnevi preizkušnje! S to željo pozdrav vsem ljubim goriškim rojakom I Fran Kavčič.
X X
X
Po izjalovljeni 10. italijanski ofenzivi pošiljamo preostali slovenski očetje in sinovi iz brloga med Sočo in Kanalom najsrčnejše pozdrave! Desetnik Miroslav Pekarek, poddesetniki Ivan Stefančič, Josip Kr^gar in Andrej Me-doš; iv- n Gioahim, Janez Mašera.
X X X
Slovenski vojaki pišejo: V teh burnih časih, ko se od vseh strani zaganjajo sovražniki v našo domovino ter nam hočejo raztrgati našo ljubo Avstrijo, mi pride v spomin pesmica izza šolskih let o hrabrih Špartancih. Tem hrabrim Špartancem smemo po pravici primerjati naše slovenske junake ob Soči in na kamenitem Krasu, ki tako junaško odbijajo vse navale naših- sovražnikov. Posebno deseta laška ofenziva je pokazala da so naši slovenski junaki nepremagljivi.
Bojišče ima sedaj grozno sliko. Na ccli bojni črti ne vidiš ne enega drevesa, nc enega grmiča; a tudi ni pedi zemlje, kamor bi ne udarila sovražna granata ali mina. Vse je pokončano in podobno krajem ob Mrtvem morju. Na tem prostoru, o katerem bi vsakdo mislil, da ni več živega bitja, vztrajamo v podzemeljskih jamah slovenski junaki ter branimo, ua polentar ne more nadaljevati svojega pohoda proti Trstu, Ljubljani in Dunaju, kar si je pred dvema letoma predstavljal samo za mali izprehod. Zadnji 20dnevni navali so pokazali, da sovražnik svojega cilja ne bo nikoli dosegel, ampak bo poprej izkrvavel. Dokler bomo mi slovenski vojaki tu na straži, se Vam doma ni treba bati, da bi polentar. prišel, v osrčje naše ljube slovenske domovine, pač pa upamo, da se po skorajšnji zmagi vrnemo mi kot zmagovalci na naše domove.
Državni z&er.
Dunaj, 15. junija. {Sedma seja.) Predsednik dr, GroB otvori sejo ob 11. uri 15 minut. Prva točka dnevnega reda je volitev osmega podpredsednika. Vrši se poimensko glasovanje. Izvoljen je z 209 glasovi češki socialni demokrat Tusar, ki izvolitev sprejme. Izvoljenih je tudi šest novih rediteljev. Prvi govori
poslanec dr, Trešič-Pavičič (Jugoslovanski klub).
Prične hrvaško, nadaljuje nemško. Izjavi, da je bil dve leti v preiskovalnem zaporu. V obtožnici, ki je bila naperjena proti njemu in je zahtevala smrtno kazen,
niki in skrbeti za njih blagor, ne pa jih biti z biči, zapirati v ječe ali izganjati v tuje dežele in na samotne, odljudne otoke. Naj iz teh psihologično globoko-zamišljenih nasvetov poberem nekaj drobtinic in jih podam naši javnosti v presojo. Obračajmo pa te nauke kakorkoli hočemo, njihove veljave jim tudi v danih razmerah ne moremo odrekati. Saj se čujejo ta razmotrivanja približno tako, kot besede kakega sodobnega navdušenega ljudskega zagovornika.
»Ti vladaš nad ljudmi,« poučuje Livija cesarja Avgusta, »ne pa nad živalmi; pridobil pa si boš le na ta način ljubezen svojih podložnikov, če jih poskušaš povsod in v vsem prepričati, da ne delaš nikdar nikomur namenoma krivice. Strah si pridobiš lahko s ailo, ljubezen pa je delo prepričanja. Sovraštvo podložnikov pa že samo na sebi ni dobro in mora imeti najhujše posledice. Knez pač lahko kaznuje tiste, ki so se pregrešili na splošnosti, razžaljenja lastne osebe pa naj spregleda., ker mu ne preti niti preziranje, niti nasilen napad, ko ima vendar temu nasproti toliko sredstev na razpolago ... Največja slava pač nc obstoja v tem, da pogubiš in uničiš toliko in toliko državljanov, marveč da če mogoče vse ohraniš pri življenju in jih osrečih. Kajti tudi meč ne zmore vsega: bilo bi celo koristno to, Če bi zumogcl, meč erivesti ljudi do zave-
sti, prepričanja, ali bi jim mogel izsiliti celo ljubezen; tako pa samo razdira in uničuje ne le teles, marveč nam odtujuje tudi duše drugih. Kajti kaznovanje ne pospešuje udanosti, marveč razjeda, ker povzroča sovraštvo in strah. Odpuščanje pa spreobrača pod-ložnike k udanosti in ljubezni do svojih dobrotnikov. Slšdi mi torej in vse, kar si doslej slabega storil, bodo pripisovali na rovaš nujne potrebnosti; kajti država, kot je naša, se ne more rešiti brez krvoprelitja, če preide vlada iz rok ljudstva v roke posameznika.«
Toda nasledniki cesarja Avgusta večinoma niso hodili po tej začrtani, ljudomili poti. Sovraštvo, preganjanje, ogenj in smrt so spremljali vedno domače državljanske prepire. Surova pest pretorijancev je nastavljala in od-stavljala cesarje. Tej vojaški strahovladi se je imel zahvaliti tudi orjaški Tra-čan Maksimin (235—238) za svoje cesarsko dostojanstvo.
Zgodopisec Herodian piše o njem, da je bila splošno razširjena govorica, da je bil Maksimin nekdaj pastir v tra-ških gorah, in da se je vsled svoje orjaške postave odločil za vojaški stan; barbar po duhu in izvoru, je menil tudi svoje vladarstvo okrepiti s strahom in grozo.
Njegove mlade čete, večinoma sami Panonci, so ga dvignile 1. 235, po smrti blagega Aleksandra Severa, na
so bili prečitani v glavni razpravi z iz-rečnim dovoljenjem takratnega pravosodnega ministra Hochenburgerja njegovi dr-žavnozborski in deželnozborski govori, hoteč mu na podlagi teh dokazati vele-izdajniško mišljenje. Govornik nima pod sedanjim režimom nobene garancije za to, da bi ne bili njegovi govori, če bi povedal resnico o tem, kar se dogaja v jugoslovanskih deželah in kar je le senca nasproti navedenim razmeram v Talerhofu, proti njemu izrabljeni in bi ga privedli na obtožno klop ter mu naprtili smrtno kazen.
Sploh pa je zbornica podvržena cenzuri. Zato je primoran opustiti vsako politično razpravljanje in se odpove besedi. Nato govori znani nemškoradikalni Wolf, ki daje smer celi sedanji avstrijski nemški politiki. Med njegovim govorom zapustijo slovanski poslanci demonstrativno zbornico, Vzrok izhoda slovanskih strank je, ker se dotakne Wolf Heinejevega medklica in ga hoče opravičiti. Med njegovim govorom pride do burnih prizorov z nemškimi socialnimi demokrati in s poljskim socialnim demokratom Diamandom.
Wolf napada Slovane! Glede prestol-nega govora pravi, da bi ne bilo dobro, če bi bil vladar prisegel na ustavo. Nastopa odločno proti miru brez aneksij in vojnih odškodnin in napada raditega zunanjega ministra. Wolf se zgraža, ker je baje vlada dala v roke socialnim demokratom vodstvo zunanje politike in jih poslala v Stockholm. V resni uri svari pred so-cialnodemokratskim mirom. Njegov ideal je nemški mir.
Nato govori poljski socialni demokrat Daszynski. Radi cenzure ne smemo njegovega govora priobčiti. Tudi včeraj nam je cenzura pobelila govor češkega poslanca Stribrny, ki je govoril o razmerah v taboru za internirance v Talerhofu pri Gradcu. Oba cenzuri zapadla navedena govora so smeli priobčiti graški in dunajski listi.
Po Daszynskem govori dr, Mataja (nemški krš. soc.) o mirovnem vprašanju. Naglasa velik pomen mirovnih stremljenj sv. očeta. Pozdravlja gospodarski program prestolnega govora,
Posl. R e i t z e s (poljski Žid) govori o begunskem vprašanju in o internirancih. Zahteva, naj se taborišča barak odpravijo.
Govornik razpravlja obširno o judovskem vprašanju. Proslavlja junaštvo, pa-trijotizem Židov, posebno židovskih častnikov in zdravnikov v sedanji vojni. Judje so veliko žrtvovali. Vojaško pokopališče v Prvačini je največji dokaz, koliko svojih mož so Judje izgubili in koliko so žrtvovali. Tudi židovski finančniki so stebri države v tej vojni. Govornik poživlja ministra za deželno brambo, naj vse stori, da se odpravijo krivice, ki se gode v Avstriji preganjanim Judom.
Poslanec dr. Hruban (Česky svaz) zagovarja politiko Češkega svaza. Čehi so zvesti državi in dinastiji kljub temu, da jim Nemci to odrekajo. Vsak Čeh želi najsrčnejše, da bi se utrdile vezi med krono in češkim kraljestvom s tem, da postane Češka samostojna. Delitev Češke pa je mogoča samo preko trupel Čehov. Čehi ne vodijo svoje opozicije proti vladi in tudi ne proti vsem Nemcem, ampak proti gotovemu delu Nemcev.
Poslanec Glombinski (Poljsko kolo) zahteva ustanovitev enotnega poljskega kraljestva, ki bi združilo vse Poljake vseh poljskih pokrajin. Ne sme se več ponoviti, da bi si stali Poljaki v zakopih kot sovražniki eden proti drugemu. Združena Poljska je najboljša mirovna garancija za Ev-
cesarski prestol. Toda v Rimu so bili že do grla siti vojaške tiranije. Senat je izdal ukaz na vsa mesta »divjo zver Maksimina« brez usmiljenja zasledovati in preganjati. Ko se je torej na potu v Italijo bližal s svojimi četami Emoni, so naši rimski predniki brez obotavljanja izvršili svojo domovinsko dolžnost: vse kar so imeli so žrtvovali v prid in dobro celokupnosti.
Maksimin je poslal namreč pred svojo armado ogleduhe, ki so se vrnili s poročilom, da so našli Emono prazno prebivalstva. Meščani so zapustili mesto, a pred odhodom so zažgali hiše in svetišča, premoženje v in izven mesta pa so deloma vzeli seboj, deloma pa požgali in uničili vse poljske pridelke, tako da Maksiminova vojska ni mogla dobiti niti za živino niti za ljudi najmanjšega živeža.
Izprva se je Maksimin razveselil te novice, misleč, da bo lahko in brez zaprek nadaljeval svoj pohod proti Italiji. Čete pa so bile že v Emoni vznevo-Ijene, ker so morale takoj izpočetka prenašati glad in pomanjkanje. Prenočiti so morali v požganem mestu, v napol podrtih, izpraznjenih hišah ali pa na prostem polju ter so zato takoj drugega jutra odrinili iz kraja, ki je tako neprijazno in negostoljubno sprejel nepovabljene in neljube goste. Že v Ogleju, kamor se je vojska pomikala čez Hrušico in Vipavsko dolino, so vsled
ropo. (Viharno odobravanje in ploskanje pri Poljakih.)
Predlogi in interpelacije.
V današnji seji je interpeliral poslanec d r. Ko r o š e c v zadevi postopanja civilnih in vojaških oblasti proti slovenskemu ljudstvu med vojno.
Posl. dr. Ravnihar o kršenju narodne enakopravnosti pri razpisu nekega mesta v centrali za krmila na Štajerskem.
Poljsko kolo.
Dunaj, 15. junija. Kriza v Poljskem kolu je končana. Dr. Lazarski ostane predsednik. V kolu ima danes prvo besedo radikalno krilo. Kot govornika tega krila sta govorila poslanec Daszynski (soc. dem,) in Glombinski (Vsepoljak).
Opozicijonalno krilo v kolu zahteva parlamentarno vlado in civilnega, mesto vojaškega cesarskega namestnika v Galiciji.
Program zbornice.
Dunaj, 15. junija. Seja načelnikov klubov je določila, da pričnejo delovati finančni, proračunski, pravni, ustavni, voj-no-gospodarski odsek že v ponedeljek. Prvo branje proračunskega provizorija mora biti končano ta teden. Proračunski odsek bo moral dovršiti svoje delo do četrtka. V petek, dne 22. t. m. se vrši drugo branje proračunskega provizorija. Dne 25. t. m. se vrši glasovanje, 26. t. m. pa tretje branje.
Nato preide na dnevni red v obliki nujnega predloga mirovni predlog poslanca Daszynskega in mirovni predlog zveze duhovnikov-poslancev, kot sta ga sestavila dr. Stojan in dr. Krek. Predlog o podaljšanju mandatov bo izročen ustavnemu odseku, ki bo moral v gotovem času dovršiti svoje delo.
Parlamentarna vlada na obzorju?
Dunaj, 15. julija. V parlamentarnih krogih se širijo z vso odločnostjo vesti, da se misli osnovati parlamentarno koncentracijsko ministrstvo, v katerem bi bile zastopane vse večje stranke. Vlada misli ustanoviti pe.t novih ministrstev za ministre krajane, in sicer nemško, poljsko, češko, ukrajinsko in jugoslovansko. Kot šef tega novega ministrstva sc imenuje sedanji ministrski predsednik grof Clam-Martinic.
Wllson zopet govoriL
Washlngton, 14. junija. (Kor. ur.) Reuter: Predsednik NVilson je govoril danes na velikem shodu. Ameriški narod je opozarjal, da ko je Nemčija izvedla večji del svojega osvojevalnega načrta, zdaj zasleduje drug načrt, da izspletkari mir. Če bi se uresničili smotri Nemčije, bi to pomenilo, da se bo uničil cel svet. Zdaj asno znamo, je nadaljeval predsednik, da te grde vojske nemški narod ni povzročil ali želel; vojsko so pričeli vojaški mogotci Nemčije, ki so se izkazali za mogotce v Avstriji. Narodne, posebno male države, so smatrali za nravno orožje svojega gospodstva. Načrt so imeli, da potegnejo pas nemške vojaške sile in političnega gospostva skozi osrednjo Evropo in čez Sredozemsko morje v srce Azije. Avstrija jim je bila ravno tako orodje, kakor Srbija, Bolgarija in Turčija. Srce tem sanjam se nahaja v Berlinu. Ni lahko umevati gorečnosti, ki jo zdaj v Berlinu kažejo. O miru se v Nemčiji več ne govori, ne o lastnovoljnem miru, marveč o miru po narodih o katerih
pomanjkanja razjarjeni vojaki ubili svojega cesarja, ki je s svojo ropaželj-nostjo in divjostjo prizadejal deželam toliko gorja.
Čez poldrugsto let po teh dogodkih je bila naša Emona zopet zapletena v prest,olonasledno borbo, ko je po smrti cesarja Gracijana segel po rimski kroni drzni Maksimus. Osvojivši si Oglej in Italijo je peljal svoje čete čez julijske Alpe in oblegal vedno lojalno Emono v i, 388 po Kr. Toda topot je prišla rešitev za naše mesto od vzhoda: bil je to veliki Teodozij, ki je premagal Maksima. V slavnostnem sprevodu se je podal carigrajski car v osvobojeno zvesto Emono. Koliko veselje je zavladalo takrat v ozkih zidinah strahot vojske odrešenega mesta! Prebivalstvo kar ni moglo pričakati prihoda s slavo ovenčanega vojskovodje, mestna vrata so se odprla in hvaležno ljudstvo mu je hitelo nasproti. Vsepovsod veseli, preradostni obrazi, samo čisto veselje, petje in godba, da kaj takega meglena Emona ni zlepa doživela1 Tu je prepeval zbor zmagoslavne pesmi zmagovalcu, tam zraven pa so v kupletih zasra-movali trinoga Maksima in mu nape-vali posmrtnico in hudomušne žalnice.
Latinus Pacatus nam pripoveduje nadalje o tem cesarskem sprejemu v Emoni, da so plemiči, patriciji, mestni očetje v belih oblačilih, krščanski škofje in duhovniki ter poganski svečeniki
sodi, da se nahaja nasproti njim v boljšem položaju kakor oni nasproti njej. V rokah te vlade se nahajajo poleg tega dragocena jamstva. Naprej ta vlada no more več iti, nazaj se ne upa. Želi končati kupčijo dokler še ne bo prepozno. Vojaški mogotci pod katerimi krvavi Nemčija, jasno uvidevajo, do katere točke jih je privedla usoda. Če grejo nazaj ali če so prisiljeni, da se morajo na palec široko umakniti, se bo njih moč doma in v inozemstvu zdrobila v kose. Če bi mogli doseči zdaj mir z velikanskim dobičkom, ki ga imajo še v rokah, bodo upravičeni pred nemškim narodom. Če se jim to ne bo posrečilo, jih bo njih narod strmoglavil. Če ne bodo uspeli, bo Nemčija rešena. Svet bo imel mir. Zdaj zasledujejo poseben smoter, da varajo vse, ki nastopajo za pravice narodov in za samovlado narodov, ker uvidevajo, kakšno velikansko moč bosta pridobili pravica in liberalizem v sedanji vojski. Kakor hitro bodo uspeli, bodo može, ki so zdaj njih orodje, s silo vojaške države zmeli v prah. Ruski revolucijonarji bodo odrezani od vsakega pomoči in sodelovanja zahodne Evrope; podpirali bodo protirevolucijo. Nemčija sama bo izgubila priliko, da postane svobodna, cela Evropa se bo oboroževala za končni boj. Strašna spletka bo pri nas ravno tako delovala, kakor v Rusiji in v vseh evropskih deželah, ker njena vlada šteje veliko pristašev pri nas tako na visokih kakor tudi na drugih mestih. Sklicujejo se na naša stara izročila o samostojnosti in poizkušajo vladi iz-podkopati tla s potvorjenimi lojalitet-nimi izjavami nasproti njenim temeljnim načelom. Daleč pa ne bodo prišli, ker jih njih zavratnost povsod izda. Izbirati se mora, da se li hinavščina in prikrita surova sila prebijeti tako ne-deluje, da se osvobodi svet, ali pa da se stoji daleč na strani in pripušča, da se bo le s pezo orožja in z ukrepi gospodov, ki so se sami vsedli na svoja mesta, vladal svet; kar je mogoče le potom največjih armad in oborožb. Izbirati nam je bilo le eno; odločili smo se lahko, Gorje možu ali skupini mož, ki bi nam nastopili proti na dan, ko smo se odločili, da bomo ljubo nam načelo branili in zagotovili, da rešimo narod.
Berlin, 15. junija. (Kor. ur.) »Nord-deutsche Allg. Ztg.« piše o govoru Wil-sona: Popolnoma v nasprotju s prejšnjimi Wilsonovimi ugotovitvami je, če sedaj trdi, da je vstopil v vojsko, da osvobodi svet napadov avtokratične sile.
Wilson proti miru.
Budimpešta, 15. junija. »Az Est« javlja iz Rotterdama: Wilson je v nekem govoru ameriški narod svaril, naj ne posluša tistih, ki bi radi zdaj vojsko končali, ko so Nemci dosegli svoje vojne smotre. Cel svet bi bil zvezan, če bi se v sedanjih okolnosti končala vojska. Amerika se bori tudi za osvoboditev nemškega naroda od trinoštva.
Razočarana Amerika.
Amsterdam, 15. junija. »Rotterdam-scher Courant« poroča, da navdušenje za vojsko v Združenih državah zelo ponehava, Upali so namreč, da bo francosko-angleška ofenziva popolnoma uspela in da
pričakovali Teodozija pred mestnimi vrati. Na podbojih vrat se je vilo zelenje in cvetje vencev, po ulicah so razgrnili preproge in svit bakelj je tekmoval z dnevno svetlobo. Po cestah pa je vršelo in žuborelo veselo življenje: sivolasi starčki so se veselili, da jim je bilo dano doživeti ta dan, mladeniči so želeli še dolgo živeti, da bi mogli služiti mogočnemu in pravičnemu cesarju, žene in dekleta so se radovale v vse-občem navdušenju.
Bil je to zadnji veseli dan Emone pod rimsko oblastjo. Dnevi sreče in veselja so bili šteti in pičlo odmerjeni. Prišli so dnevi grozotne državljanske vojne, prihrumeli so divji germanski in hunski rodovi s severa, v srcu pohlep po jasnih in solnčnih planjavah gorke Italije, v rokah pa meč in plamen uničenja. Emona in Oglej sta podlegla sili in legla v prah in pepel. A ne za vedno! Prišel je nov narod in dvignil sela in mesta iz razvalin, izzval grudi veselje roditve. Ali komaj je Jugoslovan prenovil obraz zemlje, že je zopet stegal okrutni Osman svoje krvave roke po sadu truda rok naših prednikov. Ob njih živi steni pa si je razbil zobe in skoro tudi glavo. Danes preti naši moderni Emoni nevarnost z juga: toda kakor so se že od nekdaj razbijali v najbolj razburkanih časih rimskih državljanskih vojsk vsi navali in napadi nasprotnikov ob zidinah rimskim cesarjem udanega mesta, tako tudi jugoslovanske Ljubljane peklenska vrata nc bodo zmagala
Vj Dr. M—1,
se bo Amerika kar lepo usedla k mizi na miroven posvet. Večina ameriškega naroda želi, da se kmalu sklene mir. Posojilo je tudi razočaralo. Pričakovali so, da bo podpisanih 3'3 milijard, a podpisali so le 1-3 milijarde.
Ameriški delavci o vojski.
Washington, 14. junija. (Kor. ur.) Reuter: Predsednik ameriške delavske zveze je brzojavil zastopnikom organiziranih delavcev, ki bodo potovali v Rusijo, med drugim: Svet ne more več prenašati polovične avtokracije ali demokracije. Ena ali druga bo zmagala. Ameriški delavci se bodo borili za uničbo avtokracije in za to, da bo zmagala in se ohranila demokracija.
Sunek Italijanov proti Koroški in Tirolski.
Vojaški strokovnjaki so presojali 15. t. m. položaj na italijanski bojni črti takole: Danes se še ne more presoditi, kaj da Italijani nameravajo s svojimi nastopi proti naši koroški bojni črti: če zgolj poizvedujejo, koliko sil da stoji tam, ali pa nameravajo le zabraniti, da ne bodo od tam vojakov pošiljali drugam. "
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 15. junija. Uradno:
Pri soški armadi nobenih posebnih dogodkov.
Na koroški bojni črti se je povišal topovski ogenj v odsekih PlBcken in Bovec do največje besnosti. Odbili smo napad na naše postojanke na Bombona. Na visoki planoti Sedmih občin se je pomnožil topovski boj.
Načelnik generalnega štaba.
Boji z Italijani.
Curih, 15. junija. Iz severne Italije se javlja, da železnice zelo živahno prevažajo čete in strelivo. Boji počivajo tako na tirolski, kakor tudi na soški bojni črti.
Pri Brenti so Italijani napadli le za to, da bi bili zabranili premikanja čet na avstrijski strani.
Italijani se Avstrije boje.
Lugano, 14. junija. Milanski listi poročajo: V Italijo se je vrnil zamenjani ujetnik Aristide Sartorio, ki svari svoje rojake, naj se ne zanašajo, da bi kmalu zmagali. Avstrija je strašno močna. Pohlep po maščevanju je velik. Italija bo morala zato prenašati še dalje najtrše žrtve.
Položaj za Italijo nevzdržljiv doma ln v inozemstvu.
Curih, 15. junija. »Zuricher Nachrichten« pišejo glede na italijansko krizo: Na stotine slučajev dokazuje, da je položaj doma in v inozemstvu nevzdržljiv. Na zunaj je izjalovitev desete soške ofenzive vzela še zadnji del ugleda, ki ga je imela še pri zaveznikih. Gluma z Albanijo ni položaja nič izboljšala. Notranji položaj v Italiji je naravnost obupen.
Italijanska ministrska kriza.
Bazelj, 15. junija. (Kor. ur.) »Nati-onalzeitung« piše: Italijansko ministrsko krizo je povzročilo v prvi vrsti grško vprašanje. Italija in zavezniki si zelo nasprotujejo. Italijansko diplomatsko stališče je oslabljeno, ker italijanski vojni program najbolj zavira sporazum z Avstrijo.
Nameravane izpremembe v italijanski vladi.
Lugano, 15. junija. (Kor. ur.) Izpremembe v Bosellijevi vladi napovedujejo italijanski listi jutri. Omejevale se bodo na štiri ministrstva.
Državni podtajnik naučnega ministrstva Canepa postane minister. »Gi-ornale d' Italia« poroča, naj se neki ugledni politik pritegne vladi, a dotič-nik se obotavlja. »Tribuna« poroča, da zahtevajo najuglednejši ministri, naj se pridrže zbornici politična vprašanja.
5000 metrov nad soško fronto.
Leonard Adelt, poročevalec »Beri. Tageblatta«, je tekom Boroevičevega protinapada na Germado poletel z nekim našim letalcem preko soškega bojišča. Germada in Fajtov hrib sta bila zakrita z gostim, nepredirnim dimom, v katerem so se svetlikali kratki bliski. Kaj se je godilo pod tem dimom, . je bilo mogoče le ugeniti. Nadaljni polet opisuje Adelt tako-le:
Za Linkovim dvokronikom, ki nas spremlja, se pojavijo kepe črnobelega dima italijanskih obrambnih topov; obstreljujejo nas s šrapneli. Dvignemo se še višje; preko dolge, tenke, zvite vipavske kače zavzamemo smer proti Gorici. Iz Benečije se nam sveti nasproti belopeščeni Tagliamento, nad Benetkami leže oblaki, Videm zaliva poldanska soparica. V Soči se solnčijo obeljeni peščeni otoki. Mostovi pomagajo sovražniku; cestni most pri Šent
Petru, pontonski in železniški most pri Gorici, dalje navzgor več lesenih mostov. Le iz plemenito upognjenega loka solkanskega kamenitega mostu je še vedno iztrgan srednji del. Po cestah in mostovih se po poževo počasi plazi tren in čete. Gorica je brez življenja. Zelena Rožna dolina je le še rdeča zemlja, rana krvavi ob rani. Alpska veriga, ki je izprva kot ledena, valovita belo-siva stena zapirala sever, se pred nami sesede.
Naše letalo drzi preko golega, na dolgo raztegnjenega grebena, ki je brazdovit in kozav; to so Sv. Gabrijel, Sv. gora in Kuk. Zaporedne brazde so jarki, kozave brazgotine so pa granatne jame. Z golega Sabotina sem se bliskajo ognji sovražnih topov, pinije dima rastejo iz Sv. gore. Med strmima grebenoma Sabotina in Sv. gore teče Soča kakor po žlebu. Potem se ostro zlomi, da se izogne dvema naprej sile-čima grbama: Plavem in Vodicam, ki sta celi italijanski dobiček v svetovni vojni. Pri Sv. Luciji je sovražni bobneči ogenj pobelil zapadni breg. Tu drže avstro-ogrske čete nasprotni breg Soče in branijo Tolmin. V ozadju vzhodno Tolmina gleda gori proti nam kakor božje oko Bohinjsko jezero, pol zastrto s črno senco, pol svetlo. Iz rjavega komna Mrzlega vrha raste zobčasti ledeni greben Krna. Mrzlo veličanstvo planinskega sveta leži pod nami, navidezno nedotaknjeno in daleč odmaknjeno ljudem, pa vendar puhteče enake bojne strasti kakor morje, kakor Kras in goriška dolina, kakor Evropa na vzhodu, zapadu in jugu, kakor celi svet. Ljudje, za našo višino nevidno majhni mikrobi, zastrupljajo celo sveto samoto ledeniškega kraljestva s svojim pohlepnim sovraštvom.
Prekoračili smo 5000 m nadmorske višine. Naš višinomer nam odpove službo. Naš aparat se pa še vedno dviga, kakor bi hotel uiti omadeževanemu svetu naravnost v nebesa. Uhlji in konci prstov so mrzli, sapa je morda nekoliko težja, toda kakih drugih težav ne čutim niti pri šestem tisoču metrov, pač zato, ker mirno sedimo ter nam veter, ki ga dela propeler, siplje ugne-teni zrak. Ob spuščanju nam pride nasproti drugo letalo. Nekaj časa je treba, predno ga spoznamo za svojega. Linke je, ki je bil plezal za nami prav v montblanško višino.
Aparat šine nizdol na Gorico, ogledamo si še enkrat boj pred Selom, nato pa v spiralah drsimo na tla. V prostoru med nebom in zemljo je bilo popolnoma mirno. Sedaj pa se zaletavajo v nas talni vetrovi, čemerno lasa zemlja svoje ubežnike. Motor obstane. Toplina njegovega puha mi dobro "dene. Dotaknemo se tal in debelo zaviti stojimo v sončnem žaru ...
Po odstopu grškega kralje.
Kralj Aleksander ali republika?
Rotterdam, 15. junija. (Kor. urad.) »Manchester Guardian« izraža v uvodnem članku pričakovanje, da bo kralj Aleksander le tedaj ostal grški kralj, če Grki sami to žele. Grški narod mora sam odločevati o svoji bodočnosti in če želi republiko, jo mora dobiti. »Times« opozarjajo na dejstvo, da ministrski predsednik Zaimis v pismu na francoskega nadkomisarja ni izjavil, da se je kralj odpovedal, marveč le, da je kralj sklenil s kraljevičem deželo zapustiti in da za svojega naslednika določa princa Aleksandra.
Odpor grških čet.
Pariz, 15. junija. (Kor. ur.) Reuter: Iz Soluna brzojavljajo, da je francoski lovski bataljon zasedel točko na polovici pota med Babo in Lariso. Elasono in Tirnovo so tudi zasedli. Kavalerijska prednja četa je prijezdila v Lariso, kjer so se grške čete kljub zagotovilu generala Pavasa upirale. Na strani Francozov je 6 mož ubitih in 20 ranjenih. Grki so izgubili 60 mož. 322 mož so ujeli. Grški general je bil aretiran in red zopet vpostavljen.
Curih, 15. junija. »Corriere della Sera« poroča: Ententa je za zasedanje Grške pripravila 75.000 mož. V grških vodah je zbranih 35 ententinih vojnih ladij.
Kraljeva družina zapustila Grško.
Atene, 15. junija. (Kor. ur.) Havas poroča: Tu je popolnoma mirno. Na ulice se je vrnilo običajno življenje. Izkrcanje zavezniških čet na korintski ožini ni povzročilo nobenih nemirov. V četrtek ob 11. uri dopoldne so se kralj Konštantin, kraljica Zofija, kraljevič Jurij, princ Pavel in tri princezinje odpeljali v Tarent.
Stockholm, 15. junija. »Dagens Ny-heter« poroča, da se bo kralj Konštan-tin podal najbrže v Kodauj.
Kralj Konštantin proti oboroženemu odporu.
Stockholm, 15. junija. Kralj Konštantin je izdal oklic na grško ljudstvo, v katerem ga poziva, naj opusti oboroženi odpor.
Podaniki osrednjih držav izgnani.
Ženeva, 15. junija. »Petit Journal« poroča iz Aten: Podanike osrednjih držav, ki se še mudč na Grškem, je nadkomisar entente izgnal. V 14 dneh morajo zapustiti grško ozemlje.
Venizelovi načrti.
Ženeva, 15. junija. Poslanik Veni-zelove vlade na Francoskem Diomedes je izjavil, da bo najbrže tudi kralj Aleksander odstranjen s prestola in da bo prišla obla§t v Venizelove roke.
Ofenziva solunske armade.
Lugano, 15. junija. (Kor. ur.) »Se-colo« poroča iz Londona, da se bo po odpovedi kralja^ Konštantina pospešila ofenziva solunske armade. Francija in. Anglija hočetat/priti v posest žetve v Tesaliji. Ministrstvo Zaimis ostane za-> časno na svojem mestu.
Španska naj sledi.
Haag, 15. junija. Angleško časopis* je je vsled dogodkov na Grškem tako razveseljivo, da Želi podobne rešitve na Španskem.
Vojska z Rusi in Rumuni.
Vojaški stfokovnjaki presojajo položaj na ruskem bojišču 15. t. m. takole: Po odmoru, ki je trajal več dni, so sc pričeli Rusi zopet bojevati, ne da bi se bili približali ofenzivi. Ne pričakujejo se nastopi velikih ruskih armad kakor lani,
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 15. junija. Uradno:
V vzhodni Galiciji in v Volinijl sc se pomnožili boji z Rusi na več točkah.
Načelnik generalnega štaba,
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 15. junija. Veliki glavni stan:
Živahno so streljali pri Smorgonn, zahodno Lučka in pri železnici iz Zlo« czowa v Halicz.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Nemški letalci nad Rigo.
Petrograd, 15. junija. (Kor. ur.) Sedem nemških letal je preletelo ruske otoke v zalivu Rige. Vrgli so 58 bomb, 3 osebe so ubite, 2 sta ranjeni.
——
Razpad v Rusiji.
rU Blf
Stockholm, 15. junija. Gubernija Kostroma med Vologdo ln Nižjim Nov^ gorodom se je proglasila za samoštoj« no republiko.
o >
Vojaški izgredi v južni RusijiJ
Kodanj, 15. junija. V Petrograd neprestano poročajo o velikih težavah, ki jih mora premagovati začasna vlada. V južni Rusiji prirejajo velike nemire kmetje skupno z vojaki. V Kijevu je nedavno razgrajalo 3000 vojakov, ki so plenili. Izgredi so tem nevarnejši, ker dezertirajo vojaki večinoma z orožjem.
Ukrajinska republika.
Lvov, 15. junija. »Gazetta Wieczor< na« javlja iz Varšave: Poljski državni svetnik Kunowski, ki se je vrnil iz Stockholma, izjavlja, da je v Rusiji ugasnil ves ofenzivni duh. V državi vlada popolna anarhija. Vse dela na razpad. Ukrajinci so najnevarnejši ruski državi, ker delajo na ustanovitev samostojne ukrajinske države, ki bi štela 40,000.000 prebivalcev.
Napad na francoskega ministra v Rusiji.
Budimpešta. »Az Est« javlja: Neki socialni demokrat je pred dnevi napadel francoskega ministra Thomasa, ki ni bil ranjen. Napadalca so zaprli,
Vlomi v Petrogradu.
Stockholm, 15. junija. (Kor. ur.) Vj poletno vilo ameriškega poslanika v Petrogradu in v stanovanje angleškega ministra Hendersona v hotelu Evropa so vlomili. Pristaši skupine Boljševi-kov so, kakor poročajo listi, vdrli v volivni lokal stranke kadetov in so razbili opravo. Na pomoč pozvana milica ni hotela nastopiti.
Zakaj so ruski socialisti vstopili v vlado.
Stockholm, 13. junija. (Kor. urad.)' »Sozialdemokraten« objavlja članek tukajšnjega zastopnika petrograjskega delavskega in vojaškega sveta, ki izvaja: Socialisti so vstopili v začasno vlado, da se hitro sklene mir brez ane-ksij in odškodnin, da se skliče konsti-tuanta, demokratizira vlada, radikalno izpremeni davčni zist,em in da se vrne državi del vojnih dobičkov. Če se posreči. da se zajeze vojna stremljenja
gotovih krogov, je sodelovanje socialistov v začasni vladi zgodovinsko upravičeno.
Generalno ofenziva preloženi).
Ženeva, 15. junija. »Journal des debats« in »Temps« poročata, da je splošna ofenziva entente odgodena, dokler ne bo rešena grška kriza.
Sporazum letos ne namerava večjih ofenziv.
Berlin, 15. junija. Preko Curiha sc javlja iz Londona, da vojaški krogi sporazuma sodijo, da bo lotos sporazum moral opustiti ofenzive, če ruska armada ne doseže svoje vojne sposobnosti.
V Rusiji izginilo navdušenje za ofenzivo popolnoma.
Lvov, 15. junija. »Gazetta Wieczorna« javlja iz Varšave; Poljski državni svetnik Kunovvski, ki se je vrnil s svojega potovanja v Stockholm, izjavlja, da je v Rusiji izginil vsak duh ofenzive. V državi vlada popolna anarhija. Povsod se pojavljajo stremljenja za razdelitev Rusije. Ukrajinci naravnost groze, da Rusija nc bo več velesila, vsled česar jim v Petrogradu groze z nasilstvi.
Poročila o miru.
Prelom med Rusijo in sporazumom.
Stockholm, 5. junija. Miljukovo glasilo »Rječ« izjavlja povodom odgovora sporazuma Rusiji: Ne more se več prikrivati, da so se med Rusijo in dosedanjimi Zavezniki pretrgale dosedanje razmere.
Ententa nima nobenih osvojevalnih ciljev več?
Petrograd, 15. junija. Brzojavni urad poroča, da ententini odgovori, ki so došli v Petrograd, ne vsebujejo nobenih osvojevalnih vojnih ciljev več, žele le še, da se zopet vpostavi pravičnost. katero je Nemčija pohodila.
Japonska proti posebnemu miru.
Genf, 15. junija. Pariški listi poročajo: Voditelj japonske propagande v Ameriki jc izjavil, da Japonska ne bo nikdar trpela posebnega miru z Nemčijo in z Avstrijo, ker bi postala ž njim Japonska v vojaškem oziru odvisna od Amerike.
StocKbolmska Konferenca.
Rotterdam, 15. junija. »Morning-post« poroča iz Petrograda: Trije člani vojaškega in delavskega sveta so s posebnimi pooblastili odpotovali v Stockholm.
Petrograd, 15. junija. (K. u.) Čuje te, da je od petrograjskega delavskega in vojaškega sveta predlagano sklicanje konferenco v Stockholm naletelo na resne tehnične in politične težkoče.
Kaj bi morali zahtevati avstrijski ln nemški socialni demokratje na stock-holmski konferenci.
Celovške »Freie Stimmen« pišejo o Udeležbi avstrijskih in nemških socialnih demokratov na stockholmski konferenci: Prvo vprašanja, na katerega razjasnitev bi morali avstrijski in nemški socialni demokratje pritiskati, bi bilo vprašanje krivde in prva zahteva, ki bi jo morali staviti: objava tajnih pogodb obeh skupin držav. Da tega do danes še niso storili, dokazuje bolj jasno kot vse drugo, da nemški in avstrijski socialni demokratje niso šli v Stockholm po naročilu svojih vlad, marveč da jc njih udeležba pri konferencah njih lastno podjetje, za katero so sami odgovorni.
Splošen posvet socialistov.
Berlin, 15. junija. »Vorvvarts« javlja iz Stockholma: Ne more se šc dognati, kdaj bo zboroval splošen socialističen posvet.
ski dolini. Ju2no Dojrana so naši poizvedovalni oddelki zaplenili dve avtomatični puški in več vojnega blaga. Letala so delovala na celi bojni črti.
BOLGARSKO URADNO POROČILO. Soifja, 13. junija. Uradno: Pri Issacei in pri Tulčl so streljali s puškami.
Razna poročilo.
Rusko uradno poročilo.
12. junija. Zahodno bojišče. Naše baterijo so obstreljevale vas Mereški severno trga Tvoreč, kjer so povzročilo močan požar. Sovražni generalni štab jc pobegnil. Blizu vasi Veliko Dikovič, jugozahodno Pinska, jc obstreljevalo našo topništvo uspešno sovražne divizije in povzročalo razstrelbe. Na ostali bojni črti od časa do časa streljanje s puškami.
Švedska ostane nevtralna do konca.
Stockholm, 15. junija. (K. u.) Zunanji minister Lindmann jc v obeh zbornicah izjavil, da bo Švedska ostala nevtralna do konca.
Wilson zahteva pravice diktatorja.
Genf, 14. junija. »Petit Parisien« javlja iz Washigtona: Draginja v Amerika jc vedno večja, Wilson se je nasproti nekemu odposlaništvu delavcev pritoževal, ker se tako dolgo časa zavira postava glede na živila, s katero bi se mu podelila diktatorska oblast proli oderuštvu. Brez te postave pa ne more proti draginji ničesar storiti.
Podaljšanje postavodaje nemškega državnega zbora.
Berlin, 15. junija. »Berliner Tage-blatt« javlja, da se bo zasedanje nemškega državnega zbora podaljšalo do 12. januarja 1919.
Biilow bo sledil svojemu nasledniku,
Hamburg, 15. junija. Berlinski so-trudnik »Hamburger Generalanzeiger-ja« piše, da se zelo resno pričakuje, da 1)0 sedanjemu nemškemu kanclerju Bethmann-IIolhvegu sledil njegov prednik knez Biilow, za katerega se posebno zavzemajo tisti politiki, ki so ga v letih 1908 in 1909 obglavljali.
Nemiri v Teheranu.
Petrograd, 14. junija. »Denj« javlja: V Teheranu so izbruhnili nemiri. Izdajatelj lista »Asnedšin« je umorjen.
Rešitev ogrske krize.
Zaprisega nove vlade.
Budimpešta. 15. junija. (K. u.) Cesar je ob pol 3. uri popoldne zaprisegel novo-imenovane ministre. Nato je sprejel posamezne ministre v posebnih avdijencah.
Pet novih ministrov.
Budimpešta, 15. junija. Nova vlada bo že prihodnji teden predložila zbornici zakonski načrt glede ustanovitve petih novih ministrov.
Cesarjeva zahvala Tiszi.
Budimpešta, 15. junija. Cesar se je v posebnem lastnoročnem pismu zahvalil bivšemu ministrskemu predsedniku grofu Tiszi za šlirilpino cielovanje na čelu ogrske vlade. Ministru baronu Rosznerju je podelil red železne krone I. razreda.
Tisza polkovnik — Eslcihazy ritmojster
Budimpešta, 15. junija. (K. u.) Cesar je imenoval bivšega ministrskega predsednika grofa Tiszo za polkovnika, sedanjega ministrskega predsednika grofa Esterha-zyja pa za ritmojstra v rezervi.
Apponyi se odpovedal vodstvu stranke.
Budimpešta, 15. junija. V današnji seji stranke je grof Apponyi odložil mesto strankinega predsednika, ker je to nezdružljivo z njegovim mestom kot minister.
LMjanska aprovizacija.
lj Oddaja masti na rumene izkaznice po znižani ceni. Mestna aprovizacija ljubljanska bo prihodnjo dni začela oddajati na rumene izkaznice v cerkvi sv. Jožefa (glavni vhod) mast po 2 kroni kilogram. Določa se naslednji red: V pondeljek, dne 18. junija pridejo na vrsto dopoldne rumene izkaznice s črko A od 8—9 ure št. 1—40, od 9—10 ure št. 41 do konca. Rumene izkaznico s črko B pridejo na vrsto dopoldne od ure št. 50—100, od 3—4 ure št. 101—150, od 4—5 uro št. 151—200, od 5—6 ure št. 201—250. V torek, dne 19. junija pridejo na vrsto rumene izkaznice skupine B od 8—9 uro št. 251—300, od 9—10 ure št. 301—350, od 10—11 ure št. 351 do 400, popoldne od 2—3 ure št. 401 do 450, od 3-4 ure št. 451—500, od 4—5 ure št. 501—550, od 5—6 ure št. 551 do 600. V sredo, dno 20. junija pridejo na vrsto rumeno izkaznico skupine B dopoldne 8—9 uro št. 601—650, od 9—10 ure št. 651—700, od 10-11 ure št. 701 do 750, popoldne od 2—3 ure št. 751 do 800, od 3—4 ure 801—850, od 4—5 ure št. 851—900, od 5—6 ure št. 901—950. ,V četrtek, čine 21. junija pridejo na vrsto dopoldne rumene izkaznice skupine B, od 8—9 št. 951—1000, od 9—10 ure št. 1001—1050, od 10—11 ure št. 1051 do 1200. Za ostale številke rumenih izkaznic skupine B in za vse številke rumenih izkaznic skupine C se razpored še pravočasno objavi. Vse stranko se opozarjajo, da prineso k oddaji špeha poleg i'umenc izkaznice še maščobne karte. Pripravijo naj tudi drobiž.
lj Oddaja prekajenega mesa na rdeče izkaznice. Pretekli četrtek nekatere stranke niso mogle dobiti prekajenega mesa v cerkvi sv. Jožefa, ker ga je zmanjkalo. Vsem tem strankam so se dala posebna nakazila in se jih je tudi zaznamovalo, da dobe prihodnjič meso. Prekajeno meso se torej samo za te stranke in za nikogar drugega oddaja v pondeljek, dne 18. junija v cerkvi sv. Jožefa (stranski vhod) točno ob
10.	uri dopoldne. Vsaka stranka mora prinesti s seboj rdečo nakaznico in mesno nakazilo in mali listek, katerega je vsaka stranka dobila pretekli četrtek, ko se jim ni moglo izročiti prekajenega mesa.
lj Oddaja jajc za uradniške skupine po znižani ceni. Mestna aprovizacija ljubljanska bo za uradniške skupine oddajala iz svojega skladišča v cerkvi sv. Jožefa (stranski vhod) jajca po znižani ceni. Določa se naslednji red: V pondeljek, dne 18. junija, popoldne pride na vrsto I. skupina od 2—3 ure št. 1—50, od 3—4 ure št. 51—100, od 4—5 ure št. 101—150, od 5—6 ure št. 151 do 200, v torek, dne 19. junija dopoldne I. skupina in sicer od 8—9 ure št. 201 do 250, od 9—V210 uro št. 251 do konca.
11.	skupina pride na vrsto od ^10—10 ure št. 1—30, od 10—11 ure št. 31 do konca. III. skupina pride na vrsto popoldne od 2—3 ure št. 1—60, od 3—4 ure št. 61 do konca. IV. skupina pride na vrsto št. 1—50 od 4—5 ure in št. 51 do konca od 5—6 ure. Poleg jajc se bo skoraj gotovo oddajalo še kako drugo živilo in naj za to stranko pripravijo denar.
lj Aprovizacija na drž. železnici.
6600 kg masti za železničarje je oddala doslej dež. vlada aprovizaciji na tukajšnji drž. železnici. — Mestna aprovizacija je sklenila, da otvori v Sp. Šiški posebno mesnico, da bodo železničarji lahko pravočasno opravljali službo. — G. Wieser je te dni hotel poslati iz Ljubljane na Dunaj celega vola. Ne vemo še, ali in kako se mu je to posrečilo. Ali se tako skrbi za tukajšnje železničarje, da se meso namenjeno za ljubljanske železničarje, pošilja drugam?
Primorske novice.
Za goriške begunce. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani jc poklonila 612 K 4 vin. v pomoč goriškim beguncem, del doneska dveh gledaliških predstav, kateri so priredili otroci Ci-ril-Metodovih šol v Trstu dne 21. in 22. maja t. 1. v deželnem gledališču v Ljub-ljani. — Marijina družba v Brezovici v Istri jc darovala potom pi*eč. g. župnika Alojzija Kraševca 215 K za naše ubogo sorojake. — G. Andrej Jakil, veletovar-nar v Mirnu pri Gorici, sedaj v Karlov-cu, jo daroval ponovno 1000 K za goriške begunce. Za plemenito darove izreka Posredovalnica svojo najtoplejšo zahvalo.
Razpuščeno društvo. Tržaško na-mestništvo je razpustilo »Societa politica istriana« v Pazinu.
Županstvo Bovec, sedaj v Radovljici, poživlja opetovano vse begunce istega, da mu čimpreje sporoče kolikor mogoče natančno z opustitvijo vsakega
pretiravanja naslednje: a) Ime, priimek in domače ime begunca; b) kraj in hišno številko svojega bivališča ob mirnem času; c) število družinskih udov brez poslov; d) 1. število hlapcev, 2. dekel, 3. poslopij, 4. gospodarskih poslopij za živino, 5. za pridelke, 6. število volov, 7. krav, 8. junic in junčkov, 9. konj, 10. prašičev, 11. ovac, 12. koz, 13. kuretine, 14. voz težkih, 15. voz lahkih, 16. samokolnic, 17. strojev, 18. oral, 19. ročnega orodja. Prijavi naj se ne hišne oprave, ne perila in drugega, nego samo pod točko 1. do 19. navedeno predmete. — Županstvo Bovec, sedaj v Radovljici, 12. junija 1917.
Rekvlzicija vina v Istri. Deželna upravna komisija mejne grofije Istre razglaša: Opazilo se jc, da so širijo netočne vesti o rekviziciji vina v Istri. Ker bi utegnile te vesti zavesti javnost in povzročiti nesporazumljenja, smatra deželna upravna komisija za umestno, da izjavi sledeče: Rekvizicija vina je bila odrejena po kompetentnih činite-ljih še jeseni 1915, torej več mesecev prej, nogo jc bila imenovana le-ta komisija, oziroma v dobi, ko je bil na vladi še deželni odbor. Ko je pa bilo odrejeno, da se bo rekvJfirftlo vino v Istri tudi leta 1916., so je komisija v želji, da ščiti koristi istrskih kmetov, odločila, da posreduje pri dotičnih razpravah in edino temu posredovanju je uspelo, da so se cene vinu znatno zvišale in bile tako visoke (kakor so v na-redbi 9. septembra 1916 Z. Z. in P. N.), da so približno enako kakor cene tedanje svobodne trgovino. Vsekakor je resnica, da so se ceno vinu obenem z zmanjšanjem zalog v deželi in izven nje v svobodni trgovini znatno zvišale.
Umrl je junaške smrti 6. t. m. na goriški fronti Lakovič Andrej, edini sin Josipa iz Doberdoba, četovodja pešpolka št. 97. Pokopan je v Ajdovščini.
Kako je v Komnu. Nedavno sem obiskal zelo od suše prizadeto ozemlje naših Kraševcev in bil v vasi Komen. Ogledal sem moj kraj in se čutil jako srečnega, čeravno so hiše, ki so bile od sovražnih granat prizadete, zelo v slabem stanju. Zelo me je razveselilo, da sem našel mojo hišo popolnoma tako, kot sem jo moral zapustiti. Tudi različna vinska posoda je v dobrem stanju, zakar se imam največ zahvaliti našim bratom Hrvatom — vojakom. Kmetijsko orodje ter vozove pa žalibog pogrešam. Druge hiše kakor sploh cela vas je v lepem redu, posebno so vinogradi dobro obdelani, ravnotako tudi nekaj polja. Pozdrav vsem domačinom. P epi Kovači č.
Delavčeva smrt. 581etni delavec tržaške plinarne Ivan Krušič je 13. t. m. popravljal svetilko na vogalu ulice del Pozzo in della Guardia v Trstu. Nenadoma mu je puhnil v obraz plin s tako silo, da se je Krušič takoj onesvestil. Ljudje so šele čez nekaj časa opazili, da se mož več ne gane in hitro poklicali pomoč. Došli zdravnik jc pa mogel ustanoviti le še smrt.
Peter Šuligoj, 7 let star, je bil v januarju 1916 v Avčah od granate ranjen in nato odpeljan v bolnišnico v Bohinjsko Bistrico. Od takrat stariši ne vedo zanj. Kdor bi kaj vedel, kje se sedaj deček nahaja, naj blagovoli sporočiti očetu Janezu Šuligoj, Bruck a. L., Fluchtlingslager, Bar. VII./12.
Sirota-begunka. V Viehdorf (Amstet-ten) je bila ena stara mati z eno deklico in enim dečkom. Ona sama je onemogla in umrla, deček je obolel in so ga baje spravili v bolnišnico v Amstetten. Deklica pa je potem tavala okoli in iskala hrane. Zašla je v gozdu in malodane mraza in lakote umrla. Ko so deklico našli, so jo izročili neki laški begunski družini. Tam se je deklica tako udomačila, da je že skoro pozabila slovensko. Iz deklice ni bilo mogoče zvedeti mnogo. Ona laška gospa oziroma gospodična pa trdi, da je prej otrok pravil, da je mama umrla, oče da je vojak. Doma so prodajali tobak, pomaranče. Klicali so se baje »Gospodovi«. Otrok je večkrat imenoval neko Terezo. Uradno je otrok zabilježen kot Anica Ternovec iz Grgarja. Komur je znano kaj o tem otroku, oziroma o njegovih sorodnikih, morda o očetu, naj to sporoči na »Slovensko sirotišče«, Dunaj I, Vorlaufstrasse 4. — Deklica je zelo mirnega značaja. Ali se dobi dobro srce, ki bi to deklico sprejelo, ako se ne najdejo oče ali sorodniki?
Iz Doberdoba se je ustavil neki begunec nekoliko na Vojščici in je pustil tam pri Pircu, h. št. 1, en kaleš. Vojaštvo je ta voz zahtevalo in vzelo. Kot plačilo za voz je dobil Pire Franc 60 K. Sedaj prosi, da se ta doberdobski begunec ali žena njegova (ki se je klicala Katarina) oglasi ali v »Slovencu« ali pa naravnost pri njem v Euratsfeld 20, da mu lahko pošlje onih 60 kron.
Begunci iz šempasa bi radi zvedeli za
naslov svojega župana, Pisali so mu žc dve rekomandirani pismi, a brez uspeha.
Na morlu.
Rusi izgubili podmorski čoln »Bars«.
Petrograd, 13. junija. (Kor. urad.) Agentura: Baltiško brodovje je najbrže izgubilo podmorski čoln »Bars«.
Zaplenjene nemške ladje v brazilski službi.
Amsterdam, 13. junija. (Kor. ur.) Neki tukajšnji list poroča iz Pariza: Iz Rio de Janeiro prihaja poročilo, da bodo male nemške ladje porabili za obrežne vožnje. Kot posadko jim dajo moštvo brazilijanske vojne mornarice in najbrže jih tudi oborože z brzostrel-nimi topovi, katerih dobi vsaka ladja četvero.
Bolgarija v vojski.
Sofija, 13. junija. Uradno: Na celi bojni črti slab topniški ogenj, ki je postal močnejši v ovinku Črne in pri Mogleni. Živahno so se bojevali poizvedovalni oddelki v Vardar-
luoosiovansKi klim.
Prvi slovenski govor v stenogr. zapisniku drž. zbora.
Danes smo prejeli stenografični zapisnik četrte seje z dne 12. junija t. 1. Slovenski govor dr. Korošca je natisnjen v tekočem tekstu kakor je bil govorjen. Lepo se poda slovenščini nje skozi desetletja pribojevana enakopravnost. Za slovenskega stenografa. jc prišel v zbornico fin. podtajnik dr. Gregorič, ki je istrski rojak.
Predlogi Jugoslovanskega kluba.
Posl. Brenčič predlaga uravnavo Dravo pri Novi vesi, fara Sv. Marko pod Ptujem. — Posl. Illadnik predlaga podporo po potresu prizadetim prebivalcem na Dolenjskem. — Posl. Gostin-Čar zahteva povišanje plače gozdarskim delavcem na Vojskem, predlaga radi aprovizacije mesta Idrije ter vpraša, zakaj Kranjska ni dobila obljubijo nega krompirja.
Beguncem občine Gorjansko sporoča njihovo županstvo, da je začelo te dni razpošiljati račune od zneskov, katere je vojaška oblast plačala za rekvirirane poljske pridelke po posameznih hišah, za oddano kotlovino in za vojaške kvartirje. Poljske pridelke je vojaška oblast sama cenila, ne da bi se ozirala na županstvo. Seveda bo marsikdo precej hudo prizadet; ali pomisliti je treba, da je poveljstvo le to izplačalo, kar je samo odvzelo; vse, kar je na kak drugi način zmanjkalo, spada med vojne škode, katere bo mogoče šele po vojski uveljaviti. Kolekovina je tudi zelo visoka; proti temu se bo dalo po vojski gotovo kaj ukreniti, ali sedaj bi nadaljnje pi-sarije stvar samo zavlekle. Tudi naj občinarji pomislijo, da je mnogo izpraznjenih občin, kjer ni prišlo ljudstvu sploh nič v korist. Občinarji vasi Ivanjigrad spadajo med te poslednje; vojaška oblast ni namreč v tej vasi ničesar več našla in prevzela razven nekaj praznih sodov, za katere so pa že prejeli plačilo od glavarstva v Sežani. Pač pa bodo prejeli nekateri izmed njih precej vojaške stanarine. Vse škode, ki ostanejo po tem računu še nepokrite, bo treba ceniti šele pozneje. Sedaj ni mogoče v tem nič več ukreniti, ker manjkajo potrebne zakonite določbe. Iz neštetih, več ali manj uljudnih pisem, sklepa županstvo, da misli večina beguncev, da je v občini ravno tako kakor lani polno zaslužka z vojaškimi stanovanji. Ali temu ni tako. Ves je pod budim ognjem topov in vojaške stanarine zelo malo in še ta le po nekaterih hišah. Več tega je bilo do sedaj v Zagrajcu in Ivanjemgradu. Toda odslej bo takih dohodkov še manj, ker je sovražni ogenj do sedaj razrušil skoro cel Zagrajc in »gornji konec« v Gorjanskem — ter več ali manj celo občino razdejal — med drugim tudi šolo, cerkev in glavni oltar. Slednjič poživlja županstvo, naj občinarji izpolnijo vestno poslane tiskovine o zapuščenem premoženju. Dobra srca v tujini so naprošena, naj jim gredo pri tem na roko. Begunci, ki 80 se v zadnjem času preselili, naj nemudoma sporoče svoj novi naslov županstvu; posebno pa Franc Germek iz Gorjanskega hšt. 43.
Smrtna kosa. Umrl je g. Alojzij Sirca, trgovec in posestnik v Dutov-Ijah, star 57 let. — V Pulju je umrl orožniški stražmojster I. razreda g. Se-verin Sedevčič. — V Trstu je umrl Mihael Kobec. — Umrl je 64 let stari bivši posetnik v Škrbini št. 64, sedaj begunec v Gorenji Vasi št. 33, obč. Ribnica na Dolenjskem. Zapušča ženo in dva otroka, ki so begunci v Gor. Lazih.
Postrezite. Škarabot Karla, begunka, stanujoča sedaj sedaj v Cegelnici na Dolenjskem išče Viktorijo Pavlin, vdovo, iz Ozeljana, v važni zadevi. — Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta 38/1.
Gospodarske ueleZke.
Deželno mesto za krmila, oddelek za seno in slamo. S 15. junijem se je ustanovil pri Deželnem mestu za krmila poseben oddelek, ki bo preskrboval vojaštvo in civilne odjemalce s senom in slamo. V ta namen se je kakor znano zaseglo letos vse seno in slama in se brez dovoljenja ne sme prodajati ne enega ne drugega. Kdor nima lastnega pridelka in potrebuje kaj več sena za rejo svoje živine, se mora pri županstvu priglasiti s svojo potrebščino do 31. julija t. 1. Oddelek za seno in slamo bo skupoval ta krmila po celi deželi in jih bo oddajal naročnikom v množinah, ki bodo odgovarjale številu živine, pa tudi glede na letošnji pridelek in na potrebe vojaštva. Opozarjati je že danes, da bo pridelek sena v obče slabši kakor lani in da bo treba letos največje varčnosti pri krmi, zlasti tudi pri tistih odjemalcih, ki so navezani zgolj na nakupljeno seno.
— O nadaljnem znižanju cen za živino, ki ga je pričakovati, se je posvetovala koroška vnovčevalnica za ži vino s svojimi zaupniki. Državni poslanec Hofer je izvajal sledeče: Znano je, da namerava urad za ljudsko prehrano cene znižati. Ne vem pa, ali se ima to zgoditi že v juniju ali v juliju. Že dne 24. aprila sem o tem govoril v agrarni stranki, ker vsi vemo, da se gre proti našemu obstoju. Vsi vemo, da so se potrebščine za nas in naše posle strahovito podražile in da je naš obstanek ogrožen, če bi se cene živini res imele znižati. Ko gledamo, kako nemoteno se smejo nastavljati cene industrijskim proizvodom, moramo reči, da se zgodi hudo nad kmečkim stanom, ako bi se cene živini imele znižati. Znano je, da se ima stekati od vsakega kilograma 25 vinarjev v fond za splošno preskrbo z živili. Ta znesek je tako visok, da proti temu noben nastop ni zadosti strog. Kdor živi na deželi, pač ve, da kmetov položaj niti oddaleč ni tako sijajen, kot ga nekateri slikajo. Pri stotinah živali, ki se nam vzamejo, predstavlja odbitek 25 vin. pri kilogramu že ,'omcmbno vsoto.
—	Galico je razdeljeval ptujski okrajni odbor kilogram po 4 h, medtem ko plačujejo drugje zanjo komaj po 3 K in so naročniki morali jo že davno vnaprej plačati. Odbor je tedaj pridobil že na obrestih prej vplačanega denarja in si je pri razdeljevanju na nominalno ceno yriračunal še 33 odstotkov. Odjemalci so zaradi tega zelo hudi in zahtevajo preveč plačani denar nazaj.
—	Vinskotrgovin-hc ucance. Oddelek za vinsko trgovino na budimpeštan-skem trgu je po predlogih ravnatelja Rudolfa Heuduska-Gyogyds izdelal osnutek vinskih usanc, '-i naj bi se uvedle v vinski trgovini na Ogrskem. Ker bi te usance ali trgovske dogovorjene navade ali trgovinska določila znala zanimati tudi marsikaterega naših čita-teljev, bomo prihodnji teden vsebino teh usanc objavili v našem listu.
—	Navijanje con, Celovški hotelir Avgust Stelzer je bil te dni obsojen od tamošnjega sodišča na dva meseca strogega zapora, ker se mu je dokazalo, da je pokupil ie 19.764 litrov vina, raznim vojaškim kupcem pa ga je oddal in prodal 36.000 litrov. Priznal je, da je vino mešal in razmnoževal na ta način, da ga je mešal s sadnim moštom in vodo.
—	Ogrsko dešelno kraeiijsko društvo je sklenilo na vlado nasloviti vlogo, v kateri bo zahtevalo, da vlada zviša ceno žitu in obenem zniža cene industrijskim proizvodom ali pa naj dopusti tudi za kmetijske pridelke prost promet in naj potemtakem izoslane določanje maksimalnih cen.
—	Na semnju v Stolnem Belcmgra-du na Ogrskem so se zadnjič plačevali konji po 900 K, ki so pred vojsko stali kvečjemu 50 K. Krave se je plačevalo po 2000 Iv. Za obdelanje 1 orala vinograda se zahteva tamkaj po 400 K.
—	Revizij?, o porabi semenja se je odredila na Češkem.
lj Lipe se ravnokar razcvetajo. Lipovo cvetje daje izboren in zdravilen čaj. Sedaj je čas, da se vsak preskrbi z njim v čim obilnejši meri. Cvetje naj se takoj, ko se natrga, na redko raz-trese in dodobra posuši, nato pa shrani v papirnih ali drugih snažnih vrečicah in spravi na suhem in zračnem prostoru. Vsak naj pa pazi, da lipam ne bo polomil vej.
novice,
-h Načelnik generalnega štaba pl. Arz — imejitelj lovskega bataljona 23.
Cesar je imenoval načelnika generalnega štaba, generala pehote pl. Arza za imejitelja lovskega bataljona št. 23.
+ Zaslugam priznanje. Na predlog g. župana Zurca je občinski odbor izvolil častnim občanom Šmi-hel-Stopiške občine g. župnika Jakoba Poronta iz Stopič, na predlog g. Franc Kastelic istotako g. dežel, poslanca in župana g. Josipa Zurca v znak 201et-nega izredno uspešnega delovanja na čelu največje kmetske občine na Kranjskem.
—	Odlikovanja. Najvišje pohvalno priznanje z meči je dobil poročnik 87. pp. Ivan Goršič. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje sta dobila nadporočnik železn. polka Miroslav Sed.mak in vojaški rač. oficial Andrej Cvetko. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: stražmojster 7. dež. orož. pov. Vinko Cigoj, namestni stražmojster 6. dež. orož. pov. Viktor Resnik, Fr. Iskra, Josip Cestnik in Karel Skrabl, vsi pri orož. pov. v Albaniji, namestna stražmojstra 12. dež. orož. pov. Franc Klančičar in Ivan Šter, oba pri okrož. orož. pov. v Bilgoraju. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: kadet Jančič Anton, četovodji Jaklič Al. in Zweidick Ivan in poddesetnik Simo-nič Mihael, vsi štirje pri 17. pp. — Bro- j nasto hrabrostno svetinjo so dobili: pe- i šec Radovič Lovrenc, poddes. Streho-vec Josip, pešci Pureber Martin, Majdič j Ivan in Podpadec Ivan, vsi pri 17. pp., četovodja 37. polj. top. p. Smreliar Gustav, desetnik 97. pp. Trevizan Ivan, topničarji 7. trd. top. p. Mirtič Josip, Kotnik Ciril, Banko Anton in Vanošek Franc. — Z bronasto in srebrno hrabrostno svetinjo je bil odlikovan ognjičar Ferd. Zalokar iz Metlike, desetnik Alojzij Frakin iz Velike Loke z bronasto, predmojstra Josip Kimaj iz Pod-srede, Ludvik Pečovnik iz št. Pavla pri Preboldu, topničarji Gregor Dolenc z Vrhnike, Ivan Glavina s Krasa, Anton Makuc iz Kamnika z bronasto hrabrostno svetinjo. Vsi imenovani služijo pri 21 cm možnarski bateriji.
—	Mnogo pozdravov z bojišč smo j morali odložiti, ker je plinarna ustavila dobavo plina in tiskarna vsled tega ne more izvršiti vsega dela tako, kakor ga je rešila prej. Za pozdrave sc iskreno [ zahvaljujemo in želimo junaškim bra-
nilcem domovine, da jo kmalu vidijo srečno* in združeno.
—	Prva nova maša v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano je bila v nedeljo dne 10. junija. Obhajal jo je bivši gojenec zavoda č. g. Anton G o r n i k. Cerkven govor je imel g. rektor in ravnatelj dr. J. Gnidovec. Dijaški pevski zbor je pod spretnim vodstvom g. prof. V. Hy-baška precizno proizvajal Rihovskyjcvo mašo »Missa lauretana« s spremljevanjem domačega orkestra. Pri otglah je sodeloval g. prof. A. Koritnik. Krasno petje in godba ter mnogoštevilna asistenca gospodov profesorjev in prefektov je napravila na vse navzoče globok in veličasten vtis.
—	Č. g. dr. Anton Zdcšar je obiskal o binkoštnih praznikih svoj rojstni kraj Horjulj pri Vrhniki. Osebno se je prišel zahvalit svojim rojakom, ki so vsak večer v cerkvi molili za njegovo rešitev iz francoskega ujetništva. Pomagal je soovedo-vat in pridigovat, vncnial je svoje rojake k zaupanju v božjo previdnost. — V ponedeljek popoldne po litanijah nam je pa v mežniji v dvorani, ki je bila nabito polna poslušalcev, v P 2 ure trajajočem govoru šaljivo opisoval svoje dogodke v francoskem ujetništvu nekako tako, kakor je bi-glo že popisano v »Slovencu«. Le par reči naj morda omenim. Maševati je smel ves čas, samo prve in zadnje 14 dni ujetništva ne. Duhovnikov, med njimi nekaj redovnikov, je bil o i i; stregli so drug drugemu pri sv. maši. Božjo službo so opravijali zelo slovesno, katere so se udeleževali tudi ju-dje in protestanti. Pridigali so jim bolj kra-tko v nemškem, potem le v fracoskem jeziku; marsikateri je duševno spregledal. Duhovniki so morali druge ofcupajoče ujetnike tolažiti in jih osrčevati. Na koncu se je domači č. g. župnik Josip Prislov v svojem in imenu vseh župljanov zahvalil č. g. dr. Zdešarju, da nas jc obiskal, želel mu je zdravja in božjega blagoslova v daljnem delovanju na domači zemlji. Gromoviti živio-klici so zadoneli po dvorani.
—	Spremembe na južni železnici.
Prestavljeni so: Revident Marij Ban-del iz Zaloga v Ljubljano; pristava: Konrad Minkovič iz Zidanega mosta v Spielfeld, Josip Luschiitzky iz št. Petra v Ljubljano; asistenti: Franc Žekar iz Gradca v Zidani most, Alojzij Lavrenčič iz Marenberga v Zidani most, Karel Šircelj iz Paterniona v Zalog, Bruno Vrba iz Spielfelda v Marenberg.
—	Sodni svetnik Edvard Picek umrl. Včeraj 15. t. 111. zjutraj je po dalj-Sfem trpljenju umrl g. Edvard Picek, c. kr. sodni svetnik v Senožečah. Bil je veren katolik. Bodi mu zemlja lahka!
—	Umrla jc dne 15. t. m. ob pol 1. uri ponoči v hiralnici v Ljubljani Margareta Klemene, rojena v Črnomlju, v starosti 59 let. Službovala je pri gosp. baronu Lazarini v Boštanju pri Grosupljem kot kuharica več let. N. v m. p.
—	Nadporočnik Franc Alič, ti. bos. herc. lovskega bataljona, je odlikovan za hrabrost pred sovražnikom z vojaškim zaslužnim križcem 3. vrste z vojno dekoracijo in meči. Pred dvemi meseci je bil odlikovan s Signum laudis. Hrabri nadporočnik je radi neustrašenega zadržanja v zadnjih bitkah na Krasu predlagan k tretjemu odlikovanju.
Iz ruskega ujetništva se jc po devetih mesecih oglasil štabni narednik Anton Toplikar, 97. pp. doma iz Šturij pri Ajdovščini.
Lili Me jiov;ce.
lj Dvestoletnica kronanja čudodelne podobe svetogorske Matere božje se bo obhajala 17. t. m. v Ljubljani po sledečem redu: Dopoldne ob 9. uri bode imel ekscelenca knez in nadškof goriški pridigo in pontifikalno sv, mašo. Popoldne ob 3. uri bo pridiga; po pridigi bo procesija s čudodelno podobo; za procesijo je določen sledeči razpored: Na čelu procesije se nese križ; za križem naj se paroma razvrsti šolska mladina, dečki in deklice. Tem sledijo mladeniči in možje. Za njimi gredo dekleta Marijine družbe, potem moški in ženski člani tretjega reda; na to deklice v belih oblačilih z Goriškega. Na to sledi podoba, ki je bila pred dvesto leti v Gorici slovesno kronana. Za njo gredo redovniki in duhovščina, njim na čelu goriški knezonadškof. Za njimi gredo pevci in zastopstva, ki se bodo procesije udeležila, ženske v narodni noši, na to druga dekleta in žene. Med procesijo se bodo pele lavretanske litanije. 1'rocesija pojde iz frančiškanske cerkve po Prešernovi in Šelenburgovi ulici po Kongresnem trgu ter se pomika skozi Wolfovo ulico nazaj v cerkev, kjer bo zahvalna pesem in blagos'ov s presv. R. Telesom.
lj Vladerski nastop Njiju Veličanstev cesarja Karla in cesarice Cito. Vsled skle- , pa c. kr. mestnega šolskega sveta bodo proslavljale vse ljubljanske ljudske šole v četrtek, dne ?.'. junija, vladarski nastop cesarje ■'„;.«•!,>. " cesarice Cite. Prva mestna deška 'i ;:lska šola bo praznovala ta pa-iriiotičrii di iznik .ako-lc; A. Ob 8. uri v
cerkvi Srca Jezusovega sv. maša r, Te-deum. B. Po cerkvenem opravilu v okiaše-ni telovadnici solska shvnost. Po končani šolski slavnosti ima pa učiteljski zbor izredno konferenco, na katere dnevnem redu jc slavnostni govor nadučitelja J. Dimnika in vdanostna izjava učiteljskega zbora in mladine i. rrestne šole.
lj Svarilo. Na ljubljanskem polju I s/J mnogo razstrelkov, med temi tudi užigal in užigalnih delov, ki sc niso mogli kljub iskanju najti in uničiti. Na dotičnih zem-ljiščnih sc bo po razstrelivih še enkrat iskalo, po obdelanih parcelah pa le v toliko, v kolikor se jih znatno ne poškoduje. Posestniki onih parcel, po katerih se po sedanjem stanju setve ne sme hoditi, sc opozarjajo, da so pri žetvi previdni, da ne zadenejo ob kak razsirelek, ki se nahaja mogoče še na polju, in ne povzročijo s tem eksplozije; razen te^a naj taki posestniki po žetvi naznanijo lego parcele poveljstvu c in kr. kontrolnega artilerijskega skladišča (Zentral - Artillcriedepot), da bo mogoče polje znova preiskati, preden se na novo obdela. Občinstvo sc splošno kar najnujnejše opozarja na nevarnost, ki nastane, ako se — mnogokrat prav neznatno — razstrelke pobere. Ako bi se našli razstreliti, naj se to naznani naravnost poveljstvu kontrolnega artilerijskega skladišča v mestni topničarski vojašnici (častniška hiša) ali pa poveljstvu artilerijskega filijainega skladišča (Dunajska cesta štev. 71, I. nadstropje, gostilna, nasproti glavnemu vhodu topničarske vojašnice), da se odpošlje organ, ki bo razstrelek uničil. Da se preprečijo nesreče, sc dalje naznani, da se je pokvarjena municija spravila osamljena in kolikor mogoče zavarovana v neki gozdiček ob kamniški železnici in blizu Zaloga. Ta municija se bo v prihodniem času (trajalo bo več tednov) na onih mestih previdno razstrelila, poki sc bodejo tedaj čuli podnevi in tudi ponoči. Na vsak način sc je ogibati navedenih okrajev, poveljem nastavljenih straž sc jc pa vsak čas pokoriti.
ij Za naše vojake. »Kino-Centra! < v deželnem gledališču je oddal odboru za »Vojaške domove« v Ljubljani 3441 kron 92 vin.
lj »Siov. pian. društvo« opozarja, da od jutri v nedeljo 17. t. m. dalje zopet vozi ob nedeljah in praznikih večerni vlak iz Kamnika v Ljubljano oh 9. uri 10. minut zvečer.
lj Kosilni stroj je odrezal levo nogo v členku Sletncmu Stanislavu Kušar, sinu tovarn, delavca in hiš. posestnika Mihaela iz Rožne doline št. 170. V četrtek popoldne jc šel s Knezovim hlapcem na travnik v Brdo ter gledal, kako se kosi, a se je enkrat preveč približal ter ga je ostrina dosegla. Nogo, ki sc je samo še nekoliko držala, so morali v deželni bolnišnici takoj amputirati.
lj Vpisovanje v I. razred c. kr. II. drž. gimnazije se vrši 29. t. m. Več v ponedeljek.
lj Vpisovanje v I. letnik tukajšnjega c, kr. moškega učiteljišča je v soboto, dne 30. junija ob 8. uri, v I. letnik ženskega učiteljišča pa V sredo, dne 4. julija ob 8. uri. Z zglasitvi je prinesli krstni list, zadnje šHsko izpričevalo, zdravstveno izpričevalo uradnega zdravnika in izkaz o stavljenih kozah.
lj Odhod v kopališča, zdravilišča in letovišča. C. kr. urad za ljudsko prehrano je z razpisom z dne 2. junija 1917, štev. 24.133, odredil da smejo osebe, ki nočejo nastopili svojega bivališča v kopelih, zdraviliščih in letoviščih pred 15. julijem, to naznaniti najkasneje do t5. junija in osebe, ki odidejo po 1. avgustu, pa do 30. junija. Kako je naznaniti odhod v poletna bivališča, je bilo že svojedobno objavljeno v tukajšnjih dnevnikih. Ustna pojasnila se izdajajo na mestnem magistratu, urad za živilske izkaznice.
lj Podpore za brezposelne tekstilne delavce na domu. Zveza vojne bombažne industrije Fruhvvarts, Sp. Avstr., in Engelsberg v Šleziji je v seji z dne 8. julija 1916 za pomožno akcijo brezposelnih tekstilnih delavcev in tkalcev na domu sklenila, da dobe li, kdor ima 300 do 400 K letnih dohodkov, na teden 3 K 60 vin., kdor ima čez 400 K letnih dohodkov, pa 4 K 80 vin. tedenske podpore. Te podpore se bodo da jale le onim, kjer se črpajo le iz pomožnega fonda, kjer bodo pa prispevali tudi delodajalci; bodo znašale pa več. Enako pomožno akcijo uvede trgovsko ministrstvo tudi za brezposelne delavce volnene in lanene industrije.
Angleži umi no FMerslieoi,
ivEMSKO URADNO POROČILO.
Rerlf.n, 15. junija. Veliki glavni
stan:
Bojna skupina kraljeviča
R u p e r i a Bavarskega.
Včerr.j ob 8. uri 3(1 minut zvečer sa je jurlčcl u.a Flanderskem no primeroma mirnem dnevu med Ypcrnom iu
ArmenlJeresom močan bobneči ogenj, kateremu so sledili na celi bojni črti aanleški napadi. V bojih, ki so trajali i:.;- nekaterih ioč šah do jutra, so potisnili nazaj vr/uostne čete, ki so našo vzhodno cd iam ležeča lojno črto med Hollebe*e-Dawergrund in jugozahod-no Warnetena od 10. majnika dalje proti vsem poizvedovalnim sunkom uspešno prikrivale. — Severno bojišče do obali je topništvo le malo delovalo. S presenetljivim sunkom so ujele naskakovalne čete nekega spodnjega renskega polka ob prekopu Ypern belgijsko siražo, ki je štela 25 mož. Na bojni črti pri Artcis so napadli Angleži zjutraj po besnih onnjenih valih naše jarke vzhodno Monchy. Vpadli so na nekaterih točkah, a s protisunkom pripravljenih čet so bili takoj vrženi iz njih. Kos jarka zahodno Bois du Sart je še v sovražnih rokah. Zvečer je izpadlo več angleških bataljonov vzhodno Loosa. Tudi tam smo s krepkim protisunkom držali našo postojanko.
Bojna skupina nemškega c e -sarjeviča.
Na Chemin des Dames se je v večernih urah zopet poživel boj na obeh straneh ceste Laon-Soissons in na Winterbergu. Naše naskakovalne čete so privedle s podjetij proti francoskim jarkom severno Braye, zahodno nižine Suippe in na vzhodnem bregu Moze ujetnike in plen.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berlin, 15. junija zvečer. Veliki glavni stan:
Na Flanderskem so streljali z različno silo.
V Artois so se izjalovili zjutraj P" Loosu in pri Bullecourtu angleški napadi. Sicer nobenih dogodkov. Pri napadu na Folkestone uničene 2 in pol belgijske stotnije.
Haag, 15. junija. Pri zračnem napadu na Folkestone sta bili uničeni tudi 2Va stotniji belgijskih vojakov,
Apostolsivo sv. Cirilu ln Metoda.
Letos se je delovanje Apostolstva vsled ugodnejših razmer poživilo. Izdali smo knjigo »Ut omnes unum sint«. Gradivo za govore o cerkvenem zedi-njenju. Našim poverjenikom smo jo razposlali brezplačno. V »Katoliški bu-kvarni« se bo knjiga prodajala po 50 vinarjev. Dali smo natisniti lepe molitve za cerkveno zedinjenje in za spravo med krščanskimi narodi. Med njimi sta dve molitvi, potrjeni in priporočeni od sedanjega papeža. Molitve bomo poslali brezplačno v vse župnije, kjer je vpeljano Apostolstvo. Dobivale se bodo tudi v prodajalni Katoliškega tiskovnega društva (Ničman). Zanimivo letno poročilo bo objavljeno v »Škofijskem listu« in v »Bogoljubu«.
Vsem obotavijalcem bodi še enkrat povedano, da moramo uspehe našega orožja podpirati z uspehom vojnega posojila, da se torej mora in tudi more udeležiti podpisovanja vsakdor; kajti poskrbljeno je za podpise z najmanjšo gotovino, tako da ne velja noben izgovor, če gre za to, da se izpolni častna dolžnost podpisa in pridobi vojnoposojilni vrednostni papir, ki je obenem najboljša naložitev kapitala. Mirno in trdno počiva, kot noben drug, na temelju našega celokupnega narodnega premoženja in dohodka.
Kranjsko društvo za podpisovanje vojnega posojila sporoča vsem svojim poverjenikom, da poteče dne 22. junija 1917 rok za podpisovanje VI. avstrijskega vojnega posojila. Upošljojo naj nam tedaj nemudoma poročilo o svojem delovanju ter od interesentov podpisane priglasnice. Zaedno daje svojim članom, ki so se udeležili na V. avstr. vojnem posojilu na znanje, da se jim zadolžnice V. vojnega posojila v visokosti njih deležev s kuponi upošljejo na njih zahtevo po pošti, ali jih pa lahko proti predložitvi svoje članske karte osebno dvignejo v pisarni podpisanega društva. Kupon št. 1 je bil realiziran že potom banke ter je društvo na la kupon odpadajoči znesek vpisalo vsakemu članu v dobro in ga hode po končanem obračunu članu v gotovini izplačalo. Uspeh VI. vojnega posojila ne sme zaostati za prejšnjim posojilom in zato je patriotična dolžnost vsakega člana, da se udeleži tudi na VI. avstr. vojnem posojilu — Odbor.
Pri Kranjski dcislni banki v Ljubljani so nadalje subskribirali med drugimi sledeči: Razne hranilnice in posojilnice 1.580.000 K; Mestna občina ljubljanska 325.000 K; C. kr. kmetijska družba kranjska 20.000 K; neimenovan, tu, 30.000 K; 2upni urad Vranjapeč nadaljnih 10.000 K;
Župni urad Hotič nadaljnih 5000 K; Ivan Jane 11.000 K; Občina Brezovica 10.000 kron; Občina Podraga 5500 K; Anton Jenko 4000 K; Ignacij Buh 2000 K; Janez Košir 2000 K; Franc Košir 1000 K; Anton Podržaj 2000 K; Franc Jeršin 1000 K; Anton Gačnik 1000 K; Frančiška Jeršin 1000 kron; Anton Zupančič 1000 K; Alojzij Hladnik 5000 K; Josip Pintbach 2500 K; Helena Bizjak 600 K; Frančiška Kralj 500 kron; Janez Oman 800 K; I. Miiller 1000 kron; Občina Loški potok 6000 K; Občina Kot 2000 K; Ivan Sušnik 1000 K; Mihael Saje 200 K; neimenovan iz Iga 1000 K; Anton in Vincenc Mrzelj 200 K; Mestna občina ljubljanska 433.300 K; Mestna občina Idrija nadaljnih 20.000 K (skupaj 100.000 K); Občine: Mozelj 20.000 K, Vipava 10.000 K, Knežak 10.000 K, Hinter-berg 6000 K, Škofja Loka 5000 K, Ribno 3000 K, Mokronog 3000 K, Dovje 2000 K, Naklo 2000 K, Vrhpolje 1000 K, Zagorje ob Savi 1000 K, Smerje 1000 K, Ljubno 600 K, Zgornja Šiška 2000 K, Kamna Gorica 3000 K, Ovsiše 1000 K, Sv. Mihel 2500 K, Fara 5000 K, Sv. Gregor 1000 K, Križe 7000 K, Št. Jurij pri Grosupljem 1000 K, Cerklje 5000 K, Poljane nad Škofjo Loko 2000 K, Log pri Ljubljani 1000 K, Smuka 100 K, Gradiše 1000 K, Šenčur 1000 K, Godovič 1000 K, Janževobrdo 300 kron; Mestna hranilnica ljubljanska 15.000 kron; Hranilnica in posojilnica v Knežaku 10.000 K; Franc Zima 1000 K; Jožef Novak 3000 K; Marija Malovrh 1000 K; Franc Jakelj 4000 K; Jožef Hafner 1000 kron; Malica Hafner 1000 K; Pavel Hafner 1000 K; Marija Knafeljc 2000 K; Andrej Nuncija 2000 K; Josip Keš 2000 K; Jakob Novak 1000 K; Andrej Urbančič 1000 K; Neža Troha 2000 K; Janez Kirn 6000 K; Anton Vrh 4000 K; Marijana Slavec 1000 K; Franc Urbančič 5000 K; Ivan Dolničar 1000 K; Župni urad Zaplana 1000 kron; Jožef Jamnik 3000 K; Ana Kožman 5000 K; Marija Praprotnik 4000 K; Janez Trontelj 1000 K; Franc Hajnrihar 5000 K; Jakob Krašovec 1600 K; Janko Pogačar 3000 K; Občina Ustje 400 K; Anton Kastelic 100 K; Miha Šircelj 100 K; Peter Šorc 100 K; Alojzij Urbančič 200 K; Anton Tomšič 100 K; Franc Cemič 100 K; Janez Košir 1500 K; Župni urad Vranja Peč nadaljnih 300 K (skupaj 14.300 K); I. Miiller 1000 K; Anton Jeriha 200 K; Avguštin in Julija Orel 100 K; Karolina Polh 500 K; Župni urad Koprivnik pri Kočevju 800 K; Franc Potokar 100 K.
P. n. občinstvo se opozarja, da se podpisovanje VI. vojnega posojila zaključi z dne 22. t. m. Dotlej sprejema nadaljne prijave Kranjska deželna banka v Ljubljani, Deželni dvorec.
Pri Češki industrijalni banki kot ofi-cijelnem subskripcijskem mestu so dalje podpisali VI. avstrijsko vojno posojilo sledeči zavodi in stranke: Anton Kalousek, c. kr. poročnik, Feldpost 212, 1400 K; Kari Novak 5000 K; Dr. Heinrich Herschmann, tu, 2000 K; Janko Potočnik, Škofja Loka, 1000 K; Občinska hranilnica v Postojni, delna subskripcija 25.000 K; Ivan Černe 6000 K; I. N. Adamič, tu, 5000 K; V. La-žansky, poštni oficijal, tu, 1000 K; Matej Sušnik nadaljnih 5000 K (torej skupaj na VI. avstr. voinc. posojilo 35.000 K); potom Okrajne hranilnice in posojilnice, Škofja Loka: Janez Avguštin, Gorenjavas, 100 K, Zadruga gostilničarjev v Škofji Loki 400 K, Anton Perko, L dst Inf., Baon 30, 400 K; Mestna hranilnica, Novo mesto, delna subskripcija, 50.000 K; Ivan Babnik, Dravlje, 500 K; R. Porenta, tu, 50 K; Kari Meissner, Feldpost 212, 10.000 K. — Češka industri-jalna banka je zvišala svojo prvotno sub-skripcijo za lastni račun od 6,000.000 K na 8,000.000 K VI. avstr. vojnega posojila. Subskripcija je bila podaljšana do 22. t. m., na kar se p. t. interesenti vljudno opozarjajo.
Pri zdravljenju bolezni na jetrih, žolčn h boleznih, žolčnega kamna, bledice in bolezni na vranici je važno pomožno sredstvo raba naravne „Franz-Josef"-ove grenčice, ki povzroči, da nastopi že v kratkem času redno lahno odvajanje brez bolečin.
Izlava.
Podpisane preklicujemo izrečene neresnične obdolžitve proti Angeli Zupan iz Predoselj.
Predoslje, dne 1. junija 1917.
I. Florjančič, M. Trdina, M. Sajovic, M. Narobe.
Kupimo
iz vojnih ozemelj poškodovane ali sicer nerabne National-registrirne blagajne. Ponudbe na National Registrir-Kassen Geselschait m. b. H., Dunaj VII., Sle-bensterngnssc 31.
Zahvale.
Najudaneje hvaležno podpisani odbor se v imenu tako zelo potrebnih siromakov najiskreneje zahvali visoki c. kr. deželni vladi, da nam je po posredovanju našega neumorno delavnega, velespoštovanega c. kr. okrajnega glavarja Dr. Friderik Mathias naklonila uže v drugič visoko podporo.
Pomožni odbor na Bohinjski Bistrici, dne 13. junija 1917.
• f It
zdrav, resnega značaja, star 27 let, odpuščen od vojaščine, se želi seznaniti v svrho že-nitbe z gospico ali vdovo, kt bi imela boljše posestvo ali obrt. Samo resne ponudbe, če mogoče s sliko, ki se vrne. — Naslov pove upravništvo tega lista pod šifro »Kje dom Je moj?« 1491. Tajnost strogo zajamčena!
Fr. Arh,
župan.
Fr. Žvau,
župnik-načelnik.
(vaga) za 150—200 kg se kupi. M. Žu-mer, delavnica plugov in bran, Železniki na Gorenjskem.
Učenk
pridna, z dobro šolsko izobrazbo, se sprejme brez oskrbe z ugodnimi pogoji v modno trgovino v Ljubljani. Ponudbe naj se pošljejo najkasneje do 1. julija pod šifro »Ljubljana 1486« na upravništvo tega lista.
s starim gumijem, se zaradi odpotovanja takoj pioda. Na ogled: Cesta na Rudollovo železnico št. 7, I. nad. levo.
Kupi se do 1000 m
bodeče žice
stare ali nove. — Ponudbe s ceno na upravo tega lista pod štev. 1485.
Kmetovalci 8
Za
gnojenje u jeseni
naročite takoj 40°/0 kalijevo sol! Cena K 22-80 za 100 kg iz postaje Žalec. Z naroČilom treba vposlati vreče! Razpošilja se po povzetju najmanj 100 kg.
Vinko Vabič, veletržec, Žalec, Jnžno Štajersko.
Za odstotke garancija! Postrežba solidna J
OKLIC.
E 66/17 a '
Podpisano sodišče bo dne 21. junija 1.1. v Mali in Veliki Štangi ter v Dra-govšeku na javni dražbi prodalo večjo množino (približno 6 in 7 sežnjev, ter IGO in 580 čokov) posekanega v gozdih ležečega kostanjevega lesa.
Dražba se prične v Dragovšeku št. 40 ob 9. uri dopoldne.	1489
C. kr. okrajno sodišče v Litiji, odd. I. dne 12. junija 1917.
B* \
u®F He zammiiiB agpdne prilike o zadnjem frenotka l
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
vabi vse zdravo p. n. občinstvo (gospode in gospe) k

potom zavarovanja
brez zdravniške preiskave pri Nižjeavstrijski življenjski zavarovalnici
Za K 1000-— nominale se plača takoj K 201 — in 47 četrtletnih obrokov po K ll-—, tedaj K 718— za K 1000 —. Ako zavarovanec prej umrje, se takoj po smrti izroči obligacija za K 1000 — nominaie izročitelju police.
Največja zavarovalna vsota za osebo: K 4000'—, starost 55 let.
Vzajemna zavarovalnica
Opravilna številka 1 5!l5/17
o
Stanovanje in obleka sta pokvarili naše telo, tako, da živimo v vedneui strahu pred preftlajeniern. 1'red mnogo tisoč leti so hodili naši predniki le nalahno odeti, pa niso imeli nobenega strahu pred mrazom. Kakor hitro je nastal mraz, je pa njihova kri začela hitreje krožiti in telo bolie ogrevati. Mi pa takoj dobimo kašelj in influenco, ker noša kri ni navajena, da se hitro prilagodi zunanji vremenski izpremembi. Če pa izpiramo grlo in vrat vsak dan s Fellerjevim oživljajočim rastlinskim fiu-idom z zn „Elza-fluid", se navadi naša kri, držati vrat gorak in to je najboljše varstvo zoper kašeli. „Elza-fluid" jc domače zdravilo, I>riporočljivo za rabo zlasti občutljivim ljudem. — t2 steklenic pošlje na vse kraje poštnine prosto za 7 kron 32 vin. Jokarnar E. V. Feller, Stubica, Elza trg 134 (Hrvatska). Dokazano čez 100 000 zahvalnih pisem (prostovoljnih) in odlikovanj. — Istočasno se pa lahko tudi naroče Fellerieve lagodno odvajajoče rabarbarske krog-Ijice z zn. „EIza-krogljice", 0 šk»tl|ic 5 kron 57 vinnrjev, poštnine prosto. Te ktogljice so jako pripravne in točno učinkujejo. — Kdor trpi vsled kurjih očes, naj si naroči Fellerjev turistovski obliž.	(ve)
Prostovoljna dražba nepremičnin.
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Radovljici je po prošnji lastnice mestne hra« nilnice Ljubljanske na prodaj po javni dražbi vlož. št. 177 kat obč. Kropa obstoječe iz sledečih parcel: a) parcela št. 177 (kat. obč. Kropa) hiša št.28 z dvoriščem v Kropi s površjem 1 a 51 m2; b) parcela št. 170 — vrt s površjem la 19m2j
c)	parcela št. 173 hiša št. 27 z dvema dvoriščema v Kropi, s površjem la 70 m2;
d)	parcela št. 174 vrt s površjem 1 a 87 m2; e) parcela št. 172 — skladišče s površjem 24 m2; f) parcela št. 580 — gozd v „Razdrtem potoku" s površjem 1 ha, 90a 51 m2; tedaj s površjem vsega skupaj po 1 ha 97 a 02m2.
Izklicna cena znaša 6000 K
Dražba se bo vršila dne 16. julija 1917 ob 10 uri dopoldne pri c. kr. okrajnem sodišču v Radovljici soba št. 26.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brea ozira na prodajno ceno.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri c. kr. okrajnem sodišču v Radovljici, kakor tudi pri prodajalki sami oziroma pri njenem zastopniku g. dr. Ivanu Tavčar, odvetniku v Ljubljani.
U7<
C. kr, okrajna sodnija y Radsolild
oddelek I. dne 13. junija 1917.
Kaj nas loti?
Sporazum med nemškimi in slovanskimi strankami v Avstriji ni bil in ne bo lahka stvar. Res je sicer, da so se najboljši možje vseh narodnosti že od počet-ka ustavnega življenja z vso vnemo prizadevali, da najdejo kakšno pot, ki bi oba tabora dovedla do zaželjenega cilja; priporočali so nebroj receptov, ki naj zadovoljijo obe strani; vlada je sklicala že več enket, in v političnih društvih, ki štejejo med svoje člane prav lepa imena, se je že neštetokrat razpravljalo o ti težavni snovi, pa vselej brez posebnega uspeha. V državnem zboru in v deželnih zastopih je trajal boj dalje na veliko škodo drugih, nič manj važnih vprašanj, zlasti gospodarskih in vnanjepolitičnih, ki danes pre-gibljejo cel svet.
Boj se nadaljuje in se bo še nadaljeval. To prognozo lahko stavimo že danes, in sicer zato, ker se principijelna podlaga, na katero bi se lahko postavila oba tabora, ne bo lahko našla in se tudi ne more. Ločijo nas temeljni principi in mi z zadoščenjem lahko rečemo, da mi stojimo na boljših, trdnejših in solidnejših tleh.
Predočimo si na kratko razvoj naše države. V absolutistično-fevdalni dobi je bil deželni knez pravno resničen gospod nad ozemljem in prebivalstvom države, ki je »posojal« ali v najem dajal velika okrožja svojim plemičem in dvor-janikom. Počasi je pa plemstvo dobilo toliko moči, da je deželnoknežjo oblast prav izdatno omejilo na svojo korist: namesto deželnega kneza je stopilo plemstvo t drugimi privilegiranimi stanovi vred na plan kot gospod.
Plemiško-fevdalna doba je trajala do francoskega prevrata, pri nas še nekoliko 'dalje. Ko je pa vsled silnejših ali mirnejših prevratov stopilo prebivalstvo na površje, v prvi vrsti meščanstvo, se je isto smatralo ravno tako za dediča politične moči in oblasti v državi, kakor se je smatralo plemstvo svojčas za dediča deželno-knežje moči, da na ta način varuje in osi-gura pravno kontinuiteto državnih zakonov in odločb.
Do te točke političnega razvoja ni bilo narodnostnih bojev; začeli so se šele potem. Tudi trnjeva pot avstrijskih narodnosti za svoja prava se tu pričenja.
Dedič plemiško-ievdalne državne oblasti je postalo torej prebivalstvo, spočetka večinoma njegov meščanski ži-velj, ki je imel politično vodstvo. Kjer je bilo prebivalstvo enotno, kakor v za-padno-evropskih državah, tam so se razvili bolj socijalni kakor narodnostni boji. Pri nas je bilo pa nekoliko drugače.
Naše prebivalstvo ni bilo in še danes ni enotno, ampak monarhija ima deset narodnosti. Nad vsemi je vladal v plemiško-fevdalni dobi plemič, in sicer V zapadnem delu monarhije večinoma nemški plemič, v severovzhodnem poljski in na Ogrskem m a d j a r s k i. Kateri del prebivalstva naj nastopi njihovo dediščino? Kdo naj vlada?
Tu se začenja nemško-slovanska narodnostna kriza v Avstriji.
Nemci so si rekli, da so ozemlja, nad katerimi je nekdaj vladal nemški plemič, brez ozira na narodnost prebivalstva, nemška last, nemška posest in dediščina nemškega naroda. Prezrli so pa popolnoma dejstvo, da devetnajsto stoletje ni spravilo ob politično moč in veljavo le nemškega plemstva in še celo ne zato, da postane le nemško prebivalstvo, ki stanuje čisto drugod, njegov pravni naslednik v politični in gospodarski moči, ampak da je v tej dobi padlo plemstvo kot tako in da je na mesto vsakega plemstva (brez ozira na plemiško narodnost) stopilo povsod zemljerodno prebivalstvo, zemlje-rodni narod, ki naj uživa nekdanje vladalne predpravice plemstva kot svojo pravično, edinole njemu pripadajočo pravno dediščino.
Take posledice izvajajo iz početka demokratične dobe v 19. stoletju slovanske stranke, Nemci pa zopet take, kakor smo jih navedli zgoraj. Zato obe stranki ne moreta priti do sporazuma tako dolgo, dokler se to principijelno stališče med njima ne ujasni, ali z drugimi besedami: sporazuma tako dolgo ne bo, dokler se nemške stranke v Avstriji ne demokratizirajo, pa ne samo na videz, ampak v resnici in korenito.
Svojega pravilnega demokratičnega stališča in demokratičnega umevanja onega razvoja, ki ga je započelo 19. stoletje (na zapadu že S.), slovanske stranke ne morejo opusi i nikoli. To bi bilo zanje smrt in pogin, ker bi prišli v navzkriž z naziranjem celega sveta, če bi napravili tako velik korak nazaj v prošle čase. Ložje bi bilo za Nemce, če napravijo o n i korak n a p r e j, ki je prej ali slej itak neizogiben.
Naročite .Slovenca

Slovenski begunci
Avstrils
;i na Nižje ikem.
V	političnem okraju Št. Hipolit (St. Polten) so slovenski begunci, izgnanci v teh občinah: Pyhra 150, Boheimkirchen 100, Kapelln 100, Gerersdorf 100, Hanoldstein 50, Markersdorf a. d. Pielach 50, Hain 50, Statzendorf 50, Klein-Rust 50, Ambach 50, Hausheim 50, Ober-Wolbling 50, Un-ter-Wolbling 40, Obritzberg 50, Ederding (Wielandstal) 100, St. Andrea a. d. Traisen 50, Inzersdorf (Walpersdorf) 50, Ossarn 50, Jentendori (Unt.-Grafendorf) 50, Weis-senkirchen (Perschling) 100, St. Margare-then a. d. Sierning 100, Ober-Grafendorf 90. — Vseh skupaj okoli 1500.
V	političnem okraju Amstetten: Ard-agger (Stift) 27, Ardagger (Markt) 28, Euratsfeld 56, Haag 16, Kolmitzberg 28, Neuhofen (Hackberg) 40, Mauer 31, Ohling 43, Preimbach (Eisenreich-Dornach) 50, SchonBichl 28, Stefanshart 50, Oed 30, Sindelburg 9, Aschbach (z okolico) 120, Zeillern 40; potem so pa še v drugih vaseh posamezne družine. Vseh skupaj okoli 580.
Ti izgnanci so iz raznih vasi Goriške, iz Vipavske doline in s Krasa. Po dolgem porivanju po raznih postajah jih je vlada potisnila pač tja, kjer je slučajno bilo kaj prostora. Kakšna opekarna, tupatam prazna klet, kakšna stara opuščena hiša — četudi vlažna in nizka, temna, vse je prišlo prav za begunce! Celo hlevi! Pri vsej žalosti in bridkosti bi se glede stanovanja še potrpelo, a manjkalo je drugega še veliko! --
Pred nami Slovenci je bilo tukaj veliko interniranih; bili so rusofili, judje, Italijani. Koder so Slovenci prišli na njihovo mesto, tam je bilo žalostno, tam so Slovence neprijazno sprejeli. Nagajali so jim; zmerjali so jih: cigani, izdajalci, Italijani, vi ste krivi vojske itd. Ubogi izgnanci so bili, kakor da so padli iz nebes. Velikokrat "brez hrane, brez obleke; jezika niso razumeli, tolmača niso imeli. Zato seveda nismo mogli — zlasti v začetku — niti v cerkev. Zato so jih Nemci še bolj čudno gledali, češ, kakšne vere pa ste!? Morda je kak begunec šel, a še ta je tožil, da Slovenca še v cerkvi postrani gledajo. Duhovniki so sicer dobri, a niti eden ne zna slovensko! In duhovniki so bili prijazni, podučili so ljudstvo v cerkvi, priporočali milosrčnost in dobrotljivost. In marsikje se morajo begunci zahvaliti duhovnikom, da se jim je potem še nekam dobro godilo! Pri posameznih pa ni nič pomagalo. Begunce so še nadalje zmerjali, zaničevali, vrata so pred njimi zapirali, psa nanje naščuvali. Koliko krivic, žalosti in bridkosti so prestali ubogi begunci! Na drugi strani pa — kakor rečeno — so ljudje, ki so duhovnike ubogali, tudi veliko dobrot izkazali beguncem in bi še veliko več pokazali, a žalibog, začelo je njim samim tudi primanjkovati.
Na glavarstvu se je reklo, da se Italijanom bolje godi. Ti imajo svojega duhovnika, spovednika, imajo delegata, ki jih hodi obiskovat. Slovenci pa nimajo žive duše, ki bi jih tolažila, jim pomagala. — Baje je pri begunskem odboru na Dunaju 5 slovenskih delegatov (in samo 3 Italijani!). A samo v Jentendorfu so se begunci spomnili g. Fabijanija! — Nikdo se ni brigal za Slovence! V nekaterih vaseh so župani in tajniki bili silno dobri, usmiljeni, pridni. Tam so s pomočjo duhovnika in kakega tolmača sestavili seznamek beguncev in jim preskrbeli obleko, obuvalo; žal, da je obleka bila bolj slabe vrste in premajhna, posebno moška — a dobili so jo zastonj! Ravnotako črevlje. Dobili so tudi milo v nekaterih vaseh (Ossarn). Sicer pa je skoro v vsaki občini drugače. Zato ne moremo vsega našteti. Ako nam da urednik kaj prostora, bomo še pri begunskih novicah poročali, kako se nam tu pa tam godi. Slabše se je godilo onim v okraju St. Polten na splošno. Zlasti jim je primanjkovalo hrane. Sedaj so begunce iz tega okraja poslali večinoma v Stein-klamm. Ostali so zunaj po vaseh še nekateri, ki so pri kmetih ali tovarnah dobili delo, ki mislijo, da se bodo zunaj lažje preživljali. S tem, da so ostali, so pa izgubili begunsko podporo!
Pri vsem pomanjkanju, pri vsem mrazu in snegu pozimi, kljub temu, da smo imeli slaba stanovanja, vlažna — smo zunaj barak ostali zdravi, Morda bi še doma ne bili tako zdravi. Odraslih je umrlo prav malo, otrok pa niti eden. Da bi nam ljubi Bog vsaj zdravje dal, da bi enkrat zopet videli svojo krasno domovino. Lepa je ta dežela, krasna — a še lepša, kras-nejša je naša dolina in tisočkrat ljubši nam je naš — sedaj še bolj goli in opustošeni Kras! Da, tisočkrat ljubši! Da bi le kmalu se mogli tja vrniti.
Krapino
Toplice (Hrvatsko)
zdravi trganje
revmo 850 ischlas
Pojasnila in prospekti zastonj.
Opr. št. U 232/16/12
V imenu Njegovega Veličanstva Cesarja!
I. Jakob Kompare, roj. 25. aprila I 1876. oženj, mlekar v Krtini, II. Josip Ozbič, samski ralekarnar v Trstu sta kriva in sicer Kompare, daje koncem novembra 1916. oziroma začetkom decembra v Krtini in v Moravški okolici kjer je bilo mleko dotlej po ca. 20. do 30 h z razglasitvijo ponudil, da nakupuje liter mleka odslej po 40 h, da je torej za neobhodno potrebno stvar namenjeno nadaljni prodaji, ponudil višjo kot do tedaj v kraju običajno ceno in Josip Ozbič pn., da je v novembru 1916 v Krtini Komparetu naročil to dvignenje cene.
S tem sta zagrešila, Kompare prestopek § 19/1 ces. nar. z dne 21/8 1916 drž. zak. št. 261 in Josip Ozbič po § 5 k. r. in po § 19/1 leg. cit. in se obsojata po ^ 19/1 leg. cit in sicer Jakob Kompare v 4 dni zapora in Josip Ozbič pa na 14 dni zapora in 200 K globe oziroma za slučaj neizterljivosti v na-daljnih 20 dni zapora in po § 389 k. p. r. oba v solidarno povračilo stroškov kazenskega postopanja in vsak zase v povračilo stroškov izvršitve kazni. Obenem se v smislu § 23 leg. cit. izreče da se ima ta sodba objaviti po enkrat, v listih Edinost, Slovenec in .Slov. Narod na stroške obdolžencev.
C. okrajno sodišče na BrOn odri. IL,
dne 27. aprila 1917.
Kupim dobro ohranjen amateur p« v •
Naslov se izve pri upravi tega lista pod št. 1450.
Dijak,
absolviran sedmošolec, želi za dobo počitnic kako inštrukcijo event. službo domačega učitelja kje na deželi. Ponudbe pod »Dijak 1482« na upravo lista.
po 10 tednov starih proda Marija černe, Ljubljana, Sv. Petra cesta 85.
Na deželnem vrtu v Črnomlja se spreime
ki mora biti vošf tudi v drevesnlčarstvu. Plača po dogovoru. — Prošnje naj se predlože na kulturni urad deželnega odbora v l.jubljonl.
Slovenska trgovska šola v Ljubljani.
Kongresni trg štev. 2.
S pravico javnosti vsled odloka c. kr. ministrstva za bogoCastjc in nauk z dne 20. avg. 1911, št. 28. 837.
NAZNANIL«
Vpisovanje za šolsko leto 1517/18 se vrši
28. in 29. junija od 10. do 12. ure dopoldne
Na deški trgovski So", se sprejemajo:
v pripravljalni razred učenci, ki so dopolnili 13. leto starosti aii pa ga bodo še tekom solarnega leta dopolnili,
v I. letnik učenci, ki so a) dopolnili 14. leto starosti ali ga bodo še tekom solarnega leta dopolnili in so b) z vsaj zadostnim uspehom dovršili 4. razred kake srednje šole ali pa popolno meščansko šolo ali c) uspešno prestali posebno sprejemno izkušnjo.
Na dekliški trgovski Soli se sprejemajo:
1. prvi letnik učenke, ki so a) dopolnile 14. leto starosti ali ga bodo dopolnile šc tekom solarnega leta in so b) dovršile meščansko šolo ali pa 8. razred ljudske šole.
Vstopnina je K 5'—, prispevek k učilom K 10"—.
K vpisovanju je prinesti krstni list in zadnje šolsko izpričevalo.
Vpisuje se tudi lahko pismenim potom.
V Ljubljani, dne 16. junija 1917.	RavnateljStVO.
Javna dražba.
fl VIII 311/13-57
Dne 24. junija 1917 se bo vršila v Iški vasi št. 83 ob 3. uri popoldne zakupodaja hiše št. 83 v Iški vasi, v kateri se obrtuje gostiniška obrt in trgovina s špecerijskim blagom, ter vrta zraven hiše, parceli št. 679/1 in 679/4 k. o. Iškavas ter hleva pri hiši št. 13 v Iški vasi.
Dražbeni pogoji so na vpogled med uradnimi urami v sobi št. 33.
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani.
odd. VIII. dne 8. junija 1917.
Št. 509/pr.
Razpis.
Sekundarska služba.
V deželni bolnici v Ljubljani je popolniti troje mest sekundarijev.
Službena doba sekundarija v deželni bolnici traja dve leti, lahko pa sc podaljša za eno ali dve leti, če sekundarij za to prosi.
Adjutum, ki ga dobiva sekundarij, odmerjen je v prvem službenem letu z 2.000 K, v drugem letu z 2.400 K in od tretjega leta dalje z 2.800 K. Poleg adjuta ima sekundarij prosto stanovanje v deželni bolnici.
Sekundarij ne sme biti oženjen in tudi ne srne izvrševati zunanje zdravniške prakse.
Prosilci za razpisane službe predlože naj svoje s krstnim listom, z dokazili o usposobljenosti in o znanju slovenskega in nemškega jezika podprte prošnje
do 10. julija 1917
vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani.
Deželni odbor kranfshl.
V Ljubljani, dne 9. junija 1917.
Za Ljubljano In drage okrajne poslooalnice sprejmemo takoj
še nekaj spretnih in zanesljivih
sotrudnikoo (ahoiziferjeo)
pod zelo ugoi mi pogoji. — Ustmene ali pismeno ponudbe sprejema deželna poslovalnica c. kr. avstr. zaklada za vdove in sirote, zavarovalni oddelek, v Ljubljani, Frančevo nabrežje 1, L uadstrp.
i
Mladenič,
39 let star, mirnega enačaja, v dobri drž. službi s pravico do pokojnine in z nekaj tisoč kron gotovine, bi se rad seznanil v svrho ženitbe z dobrosrčno gospico ali vdovo v starosti 18—25 let, ki bi imela lastno hišo, pripravno za obrt in ako je mogoče tudi nekaj posestva. — Le resne ponudbe, ako je le mogoče s sliko pod »Ustanovitev srečnega doma« št. 1178 na upravništvo >Slovenca.<
Mladenič, prost vojaščine, želi službo
cerkveni ka
pri večji fari na deželi, kjer bi imel prosto stanovanje in nekaj zemljišča. Ponudbe prosi na upravo tega lista pod »Cerkvenik« li62.
iHiimiiniiiiiiiun


superarbitriranec, nepoškodovane zunanjosti, z nekaj gotovine si želi seznaniti v svrho ženitbe z gospodično staro 17—20 let; prednost ima kmečko dekle prijazne in čedne zunanjosti, katera ima vsaj nekoliko posestva s stanovanjem. Ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo tega lista št. 1463. — Tajnost strogo zajamčena.
Vsakovrstne
108
slarnni
priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu v obilo naročitev. Cene primerno nizke, postrežba, kakor je v takem času najbolje mogoča. FR.CERAR, tov. slamnikov v Stobu, pošta in žel. post. Domžale pri Lj.
F. BATJEL, Ljubljana, Stari trg 28 (prej v Gorici)
vlj. priporoča novo zalogo koles, šival, strojev, gramofonov, žepn. elekir. svetilk, kompl. že od K 2'—. V zalogi vedno par tisoč. Najboljše baterije. Posebno nizka cena za razprodajalce. Mehanična delavnica Stari trg itev. 11.
Fpnmvdni >e sredstvo za pomlaje-1 aill^UUl jenje ]aS| j<i rcjcCe| svetle in sive lase in brade za trajno temno pobarva. I steklenica s poštnino vred K 2-70. BvHvaI i® rožnata voda, ki živo po-wa rdeči bleda lica. UCinek je fu-
dovlt. 1 steklenica s poštnino vred K 2-45. Povzetje 85 vinarjev več. Naslov 2a
JRN GROLICH, drožerija pri angelu, Brno 643, Morava.	2525
se ISže za 1. november, obstoječe iz 2—3 sob, kuhinje in vseh pritiklin. — Ponudbe se prosi na upravo lista pod ..November" štev. 1280.
Za sadje od 25 do 200 kg vsebine že rabljene « • n V
iz pletenine za 5 do 10 kilogramov kupi vsako množino Ivan Razboršek, Šmartno pri Litiji.
Kupim dobro ohranjeno damsko
Ponudbe na upravo lista pod »Damsko kolo« 1445.
Nikaksga zobo^oSa
več, nobenih noči brez spanja. „Fides" I lajša bol pri votlih zobeh kakor tudi pri najtrdovrat. revmat. zobnih bolečinah, kjer so odrekla vsa sredstva. Pri j neuspehu denar nazaj! Cena K 2*— i 3 tube K 5-—, 0 tub K 8'— - Nikake
____zobne prhlino več. Snežno bele zohe
doseJete s XIK1S zobno vodo. Takojšnji učinek. Cena K L', Bstekl.K 5, KEMENV, Kasehau I. pošt. pr. 12-Z. 42 Ogrsko.
Pridno, pošteno
fz dobre hiše z najboljšimi referencami, vajena trgovine in sploh vsetja gospodinjstva, išče primerne službe v boljši hiši, najraje na deželi. Naslov v upravi,Slovenca' pod št.1446. (Znamka!)
Vam plačam, nkoVa-ših linrjih očes, bradavic in trde kože, tekom 3 dni s korenino in brez bolečin ne odpravi Cena lofiku z jam-maBDillSdlKI. stvenim pismom K 1-75, 3 lončki K 4-50, 6 lončkov K 7-50. Stotine zahvalnio in priznalnie, Kemcny, Kasehau (Kassa) L, poštni predal 12/806 Ogrsko. 1042
Kupim
za eno kravo, najraje na sani . Ponudbe s ceno na upravo „S1< en ca" uod itev. 1417.
od 1 m dolgosti, 10 cm debelosti napro),
v deblih in polenih
kupi po najvišji ceni tvrdka
J. SP®Jssačii5k, ""
Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 13.
15 letni deček TB3
poštenih starišev bi se mt! fr-"?1!!
Vse druge podrobnosti pove Katarina Vrhnika 343.
Zaje,
1447
85 oral, najboljša zemlja v ravnini, velika in praktična poslopja, gostilna, 10 minut od kolodvora, 40 minut od mesta, priljubljen kraj za izletnike, se radi rodbinskih razmer ceno proda. Cenjena vprašanja kupcev pod »Posestvo 1454« na upravo tega lista.
Povečane slike
de Tftiavne velikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno
izvršuje umetniško po vsaki fotografiji
prvi fotografski in povečevalni zavod v Ljubljani, Kolodvorska ulica 34a.
pleskarski in likarski mojster
imska cesta 16
se priporoča cenj. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna in točna postrežba. 804
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton fiersie
graver ia izdelovatelj kavčak - štarobiiijev
jana. Dvomi trg št
cerkveno orodje, celotne cerkvene
'■ ■•== oprave itd.----
dobavlja najcenejše JOSIP VEND, specialna trgovina, Gabi ob Orlici, Češko.
Iščem eno ali dve ženski
za razna dela na tesališču, kateri bi bili vajeni poljskega dela, ter enega
(težaka) lahko jo tudi invalid. FRANC RAVNIKAR, ob Ist,. skušeni mestni tesarski mojster, LJubljana, Linhartova ulica 25.	1413
vo^šovalcG glasovirjev ii Tflovcrj niesbii
„, . ,	Woliova ulica li 12,
Zaloga ter izposojevalnica gla«
sovirjev, pianin in harmonijev. Ugodna zamena in desetletno jamstvo. špooielni zavod za vglaševanje ter popraviia vseh glasbil, Vglaševaloc v »Glasbeni m-Vrt" »p? v vsoh
s!?-	vavodih.
se išče za vsa domaČa dela v meščansko hišo. Taka, ki zna nekoliko kuhati, ima prednost. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod »Poštenost 1416".

blodlčni	škrrfulain: slabokrvni
bolni na prsih bplni ni pljučih nadušljlvl
Konečno se jo našlo sredstvo, ki prinaša ravno navedenim bolnikom dolgoza.;eljono polajšanje in ozdravljenje:
Lakarja Venesa Apnenoželszni sirup.
To sredstvo sa .jo izkazalo sijajno pri stotisoč bolnikih in ga tr.dni priporočajo in porabljajo naj-odličneiši profesorji m zdravniki kot najvažnejše sredstvo pri gorenjih boleznih, kakor tudi pri: oslovskem Kafilju, angieSSl bolezni (rbubitis), bljuvanju krvi, suhosti, ženskih boleznih ter pri slabosti in utrujenosti vsako	4 jI
vrsto. Kadi svojega prijetnega * okusa in duha ga radi zavživajo največji razvajenci, celo otroci.
ffSSSf" Vojaki, ki se utrujeni in o-labljeni vračajo z bojišča, ga radi jemljejo z veliko koristjo za utrditev in okrepitev organizma, ki je oslabel po vojnih naporih.
t steklenica K G — iranko; 4 steklenice, navadno zadostujejo za eno zdravljenjo, če se pošljo denar naprej, K 17 — franko; pri L.VAr-tes, Adler-Apotheke, Lngcs 402
v Ljuhljani ali okolici se želi prevzeti v najsm ali na račun. — Ponudbe na M. Bletisner v Ljubljani, Slomškova ulica 6.
MATIT0NIS
JEDfrlSTVEN
u svoJoj ANALfrfCNOJ KAKV0ČI
čistokrvne nemške žlahtne pasme 2 do 0 mesecev stare, in
pinegavske pasme ima na prodaj graščina Križ pri Kamniku.
NAJBOLJE \
ODAVNA NflJsieUf. j HiJE PORODiČHO 1 P10E
parov praaSSi usajaftia m-stije«! m impss^g isi tijasne, paro® pravite KsnjatiEi že-

elH
Zaloge v Ljubljani: fl. Šajfabon in dulius Elbeft.
'TTTrTfTTTTTTfjnTTTTTTTTTTT r
r
7.T-V, y T71Y T T T1T T T T r j
Tjmm
, I
(za 1 dopisnico) Vas stane moj glavni cenik, ki se Vam dopošlje — na zahtevo brezplačno. —
Prva tovarna ur JAN KONRAD,
c. in kr. dvor. založnik Brux št. 1552 (Češko.)
Nikol ali jeklene uro na sidro K J'—, 7'—, 8 —, Vojno-spominske nikeln. ali jeklene ure K 11*—, K 2'—; armadne radij, uro iz niklja ali j okla K vi —. Msivno srebrno lioskopt remont, ure s sidrom K 1(1 — K20' —. Budilko, stensko ln uro na stojalo v veliki izberi po nizkih cenah, aletno pismeno jamstvo l'o-šiljapo povzetju. Zamena dovoljena ali denar nazaj
a ss m ^sSis!®! £sne ngatineS Pofcsuiia dage:
Ustan. 1910.
Henrik Weisz »"S*
dobavlja po povzetju naslednje čevlje v vsaki »■'■hm ^uni velikosti. Hiziko izključen. Mtfm	Zamena dovoljena. S ce-
jssS^V aMB nikom med vojno ni rno-goče postrečl. Par dam-. , , skih čevljev K 35.—, zakon, protokol K 40.—, K 15.-, in K 50. K 55. Par čevljev za strapac (bakancl) K 50.-, K 60.—, in K 70.-. Par čevljev za gospode K 45.—, K 50.-, K 55.-, in K 60. Beli moderni platneni čevlji za dame v vsaki velikosti. Čevlji za otroke v vsaki velikosti, najnižje cene. 1 škatlja kreme za čevlje KI.—
v večjo trgovino na deželi, zmožna slovenskega in nemškega jezika se takoj sprejme. Vajene strojepisja imajo prednost. Ponudbe pod šifro »Prodajalka 1429« sprejema uprava Slovenca.	1429
Priporočam svojo bogato zalogo raznega stekla, svetilk, porcelana, kuhinj« ske posode ter galanterije, otroške in ženske nogavice, otroške majce, moške o vrat« nike, tucat po Iv 4 80. — Prave tržaške bičevnike na debelo in na drobno. — Imam tudi pristen brl« njevec ter rum v zalogi. 1411 (4)
OSVAID DOBSiC
Uubifana, HarSšncva cesia It. 15«
iz vin lastnega pridelka destiliran, pri slabostih vsled starosti in težkočah v želodcu žc več stoletij sloveč kot krepčilo za ohranitev življenja. Razpošilja 12 let starega 'i poiliterske steklenice franko po pošti za 40 kron, mladega triletnega, čudovito učinkujočega kot bol lajšajoče vribalno sredstvo pri trganju v udih, 4 poiliterske steklenice za 32 kron; vino od 56 litrov višje, rizling in rudeci bu.gundec liter pb 3 K 60 v.
Benedikt Mer ti,
graštak, grad Goiič, Konjice, Štajer.
izpuščaje, kožns bolezni, stare rane
odpravi Mtro in sigurna
Ne uinazt) in ne diii. Mali lonick 3 K,	E®*^1'
veliki lonCek 5 K, driižlnskl lonček 9 K	SSi®
z navoiiilom. K temu spadajoče Jan-	Baaati
tarsko milo 4 K. — Izdolajo
G epe S&ndor, Iskarnar,	Nngy KBriis 3t. 31
■liniM

Prodaja
■ U
Iropltisnsec:.
755
Naročila za cikorijo in milo izvršuje tudi od 6 kg dalje po poštnem povzetju tvrdka
Ljubljana, Karlovska cesta IS.
um
'J	taksi
za slovenski in nemški jezik
zmožno strojepisja

C. in kr. dvorni založniki
R. ZRNKL
Ljubljana
Resljeva cesta 1.	Marijin trg 1.
priporoča vse vrste oljnatih, suhih in fasadnih barv, mavca, prašnega olja za tla, strojnega olja, mast za usnje, kolo-maza, čopičev, steklarskega kleja in vseh v to stroko spadajočih predmetov.
Seznami na razpolago.
a! o O ki o
.2* 'E a
>
o Ž?

§s
I >N 3
el
^ o
A 3
> z*
s -S
»o
O'
M
a
o to
.9
a
a
s
A
O
>
c«
mm*
M
en
GJ-a
>W S, &
«
c
S «
M
"S
ta a>
> Ui o w
v .
S S
>« N CO
s-3
CO > 41 -
h e
.3,5
O" '.t>.
a o
ag« o c.
o -g
slo«
.g
•a "5"1,2,
0) «—«
d »-B o — M a
m >in 2 "
« C3
-a
•o ^ PS
5 s-< «
B5 >ui cfaHS ho o 01
t
■S|g
O OflJ
otroške boierni in motenjav prebavi več stoletij preizkušeno konališče
Tudi med volno
S kopeli združena preskrba. Prospekte pošilja
KOPALIŠKO RAVNATELJSTVO.
Radioaktivni, elkailini, solno kislino In Jod vsa&ujoiii topli vrelec.
ZDRAVLJENJE Z BLATOM.
sprejema prijave na
po originalnih pogojih:
I.40	letno davka prosto 5/2% amortizacij® Mm® posojilo po S 92'-,
II.	57//0 dne i. mala 1027 povračljive državne zakladnice
po K 93*50,
prištevši obresti od 1. maja 1917 dalje.
I.......TT"H1...... I I 1I1I1H' ■ lllllllimH—limMMI—mili
Zahtevajte slovenski cenik!	Naslov: Jos. Peteline, Ljubljana.
Priporoča se tvrdka

towamiška zaloga šivalnih irojev.
Stroji v raznih opremah in sistemih, priproste kakor tucli luxu&-oprcmc vedno v zalogi. Pouk v umetnem vezenju brezplačen!
1394
blSsu frančiškanskega mostu, levo, ob vodi tretja hiSa. 10letna garancija!
wm
Tehnična pisarna
2780
za izvršitev vsakovrstnih načrtov in proračunov. Oblastveno konc. zasebna posredovalnica za nakup in prodajo zemljišč, gozdov in posestev.
ACCETTO
zapriseženi sodni izvedenec
v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14.
Izvršujem na željo tudi privatne cenitve v mestu in na deželi. Prodajalci in kupci naj se obrnejo na gori označeno posredovalnico. Prevzemam tudi stavbinska dela in nadzorovanje. Tajnost zajamčena.


V smislu ukaza c. kr. urada za ljudsko prehrano z dne 13. marca 1917 namerava trboveljska premogokopna družba skleniti pogodbe o dobavi krompirja (vsako množino) in je družba eventualno pripravljena dati v kompenzacijskem potu za poslani krompir premog. Ponudbe se prosijo na vodstvo pre-mogokopa Zagorje ob Savi, Kranjsko.	1392
To nam omogoča, da do preklica sprejemamo tudi še nadalje vojno« posojilna zavarovanja.
Maj nihče ne zamudi te prilike in
naj stori dolžnost proti sebi in svojim kakor tudi nasproti domovini.
Pojasnila daje:
vno zastopstvo

v Gradcu, Rauberg. 20,
ani: Prisojna ulica 1 in vsa druga mesta in agenture.
EL'Ju:ij.Cjjt iiTiriiiff V7Qi.Tr"it.ifr
saaofieajfflEflBMMS^&maSaSm^^matmm^^i
* lUIOl.lf.lUUUJ 1 - TtlraSHSnSEi
iHirjlSlg || ||. .. jBataajBfiaanaiiajiuiiuaBg
ILIRSKA BUL
ea Šelenburgova ulica št. I s
sprejema po ORIGINALNIH POGOJIH prijave na:
VI. AlfST
j!
L dauha prosto S1/2% amortizacijsko tiržaono p osojilo po K ©2*5 oditeoši /2% f*oniififilita clfe t. f. k za k r— nam
II. dauka proste 5%% dne t. map 102? oračipj drž. zakladnice po K 94— osžčiEuSfi 72°/0 teži. t. i. K 93-50 za li r— aom.
Pri amortizacijlsffEm posofflSss sfc&ijs ssites&ritafj Esotf posebno bBnffiiiiscijffl za eden meses ofcrčžstž zastonj (lo fe 46 olnar]eo pri osakih K r— nomfinalc). -	Pojjasstfa in Si^u^mt prt	aanfte na razpoBago.
Ljudska posojilnica
reg. zadruga z neom. zavezo v LJubljani sprejema prljaue na
ir šesto 51/2 °/o avstrijsko vojno posojilo ^
po objavljenih pogojih, tako da stane nominalnih K 100-—:
I. davka prosto 51/2°/0 amortizacijsko drž. posojilo 92 K. - II. davka proste 51/2°/0 dne 1. maja 192T vrtljive drž. zakladnice 93*50 K.
Vrednostni papirji avstr. vojnega posojila se sprejmejo v brczplacno shrambo in upravo.
QC3C3C3C=aC3CZi(=aZ3C3C3C3C3l
jj ^j^odni salon.
jacicjaanon □□□nnuuuuaQ
D D
zalogi
D
D D	„
Q []	Cenjenim damam priporočam svojo zalogo
U jj	_ najnot^jšilj slamnikov.
n D	Odprlo lu3i v opoldanskih urah-
D Q	Cene priznano ni*l?e.
D 9
noui žalni l*lobul*i.
□□uunanDLU jl lunnnaaaanat
d a
a d □
D 0 D D
Rozi Tabčič g g
Rimska cesta šl. 6 [] Q
D □

10 o
3C3Q
Ustanovljeno I. 1893.
Ustanovljeno I. 1893.
v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Silil

Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestev, vrednostnih papirjev ali zaznambi na službene prejemke.
Vračajo se posojila v 7'/2, 13 ali 22'/2 letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih.
Kdor Seli posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trg St. 19, ki daje vsa potrebi? pojasnila.
Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po 4>/2%=
DruStveno lastno premoŽenje znaša koncem tata 1915 519.348*40 kron. DaleZnikov je blcO koncem leta 1915 1924 s 15.815 deleži, ki reprezentujiejo jamstvene glavnice za 6,089.850 kron.
Kranjska deželna podružnica v Ljubljani
n. a. dež. življ- in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejemi zavarovanja na doživetje In smrt. otroškil dot, rentna in ljudska, neznodna in jamstvena zavarovanja
Javen zavod.	Absolutna varnost.	Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem
leta 1914...... ......................K 173,490.833--
Stanje cjarancijskih fondov koncem leta 1914...............K 48,732.U22'76
V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz Čistega dobička . . K 432 232'66
Kdor namerava skleniti življensko zavarovanje, veljavno za DOfllD ZaoarDOaHje, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in
poštnine prosto.	1439
Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. Marije Terezie cesta št. 12.
& 6. Skabernt
Mestni trg št to.
J
povsod hvaljeni ln priljubljeni
Najboljši in najpopolnejši so le
Pfaff šivalni stroji
povsod hvaljeni in priljubljeni
enako
Puchova vozna kolesa
s prima pneumatiko, enaki kot pred vojno.
Sp3°	IGN. VOK -m SPT
specialna trgovina s šlvaln. stroji, kolesi ter zraven spadajočimi deli LJubljana, Sodna nlfca 7, poleg justične palače,
Ustanovljeno 1842. — Telefon št 154.
v c o
C
D
A —
Q> +->
O J2
o.
tf) ca
Z
BRftTH EBERL
Prodaja oljnatih barv, lakov, firneža, čopičev, barv za umetne in sobne slikarje, barv za zidovje, sploh vseh v najino stroko spadajočih predmetov v priznani najboljši kakovosti, pri točni in vestni postrežbi.
o
fO 3
ro
X C^
5C
o ►1
3
o
«3 O
rx ro
N
3 n -i 3
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6.
Jaz Ana Csillag
m
s svojimi 185 cm dolgimi orjaškimi Lorelejskimi lasmi, ki sem jih dobila po ' 14 mesečni rabi pomade, ki sem jo iznašla sama. To je edino sredstvo proti izpadanju las, za njih rast in negovanie, za ojačitev laslšča, pri moških krepko pospešuje rast brade, in že po kratki dobi daje lasem in bradi naravni bJesls in polnost in jih varuje pred prezgodnjim oslvenjem do najvišje starosti.
Lonček po 6, 10 in 15 kron.
Po pošti se pošilja vsak dan po vsem svetu s poštnim povzetjem ali denar naprej iz tvornice, kamor je naslavljati vsa naročila
Ana Csillag, Dunaj, I, Kohlmarktll.
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
C. kr,
pnv.
Telefon št 41.
Solosna prometna banka podružnica Liubliana, prej J. C. Mayer
Centrala na Dana:«.-Ustanovljena 1864.-33poiirnznic, Vogal maripn tri - So. Petra cesta. Delniški kapital 60.Z00.000 K Reserve 17,000.000 1
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupo vanje in prodajanje vrednostnih pap rjev strogo v okviru uradnih kurznth poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	15 Ustmena ln pismena pojasnila in nasveti o vseb v bančno stroko spadajočlb transakcijah vsekdar
Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mes tih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodaja-nje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotia itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja brezplačno. Stanje denarnih vlon na hranilne knjižice dne 30 novembra 1916 K U3.241.UO.-,