VEHM CELOVEC TOREK 13. DEC. 1988 Letnik XLt!l. Štev.60 (2420) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šil. 700 din P.b.b. Zwitter (SJK) svari! pred vstopom v ES Poziv Janka Zwittra, odbornika Skupnosti južno-koroških kmetov, naj se Kmetijska zbornica izreče proti vstopu Avstrije v Evropsko skupnost, je ostat brez pravega odmeva, čeprav je Zwitter nazorno orisat vse negativne posiedice, ki bi jih vstop povzročit. Poudarit je, da bi biti kmetje po najnovejših znanstvenih ugotovitvah najbotj prizadeta pokticna skupina, saj bi biti tudi izpo-stavtjeni žeto hudemu pritisku na agrarne cene, ki se v ES ne bi zvišate, temveč statno padate. Pravtako so znanstvene študije dognate. da bi se števito kmetov v Avstriji močno zmanjšalo, ker avstrijski kmetje (predvsem manjši) ne bi mogti slediti s proizvodnjo. Zwitter je Kmetijski zbornici predložit tudi tako resolucijo, toda ostali kmečki Kaseta, koncert in kabaret Pri Šoštarju že dolgo niso imeli tako potne dvorane kot pri sobotni krstni predstavitvi kasete podjunskega ansambla „4J". Nad tristo pretežno mladih poslušalcev je pozorno sledilo glasbi Janeza Gregoriča, Pepeja Kropa, Jurija Opetnika in Janka Smrečnika. „Nočemo samo zabavati, pesmi naj zbudijo razmišljanje, kritičnost", je poslušalcem dejal Pepej. „Zdrami se" je eden izmed naslovov, ki jih lahko slišite na kaseti; o usodi Donave, Rena in Save poje druga. Opevajo tudi avto (ta simbol zasmrajevanja zraka) - avto iz čokolade. Posebno velik aplavz je požela pesem Bettine Wegener (Sind so kleine Hande), ki zahteva več nežnosti v odnosu do otrok. Aranžmaji pesmi (Janez Gregorič) so pretežno občuteni, mehki, zadržani, kar pa ne pomeni, da se skupina utaplja le v trpkih razmišljanjih. Kabaret na račun konkurence med „Slovenskim vestnikom" in „našim tednikom" („jaz sem večji"... jaz pa debelejši") in na račun novega dialoga („novi katalog..?") in še Karntnerlied poslušalcem niso izvabili samo posmeha temveč tudi glasen smeh. Zaključek? Napredek! Kaseta stane 130 šilingov. SmoHe v padamentu Tovarno Obir zapreti zastopniki si očitno niso pripravljeni detati skrbi o grozečih posledicah vstopa v ES. Resolucija torej ni bila sprejeta, pa čeprav so tudi kmetje, organizirani v socialistični stranki, vsaj kritizirali, da se razprava o vstopu v ES vodi vse premalo poglobljeno. Zwitter je na obnčnem zboru zahteval podporo nanovo ustanovljeni Kmečko-izobra-ževalni skupnosti, ki bo skrbela tudi za dvojezično izobraževanje kmetov. Medtem ko se Slovenija papir, vodstvo tovarne Obir, delavski svet z vsemi zaposlenimi ter občine v tej regiji angažirano prizadevajo za obstoj tovarne in ohranitev nad 200 ogroženih delovnih mest, se je državni poslanec Karel SmoHe v avstrijskem parlamentu izrekel za „radi-kalno rešitev" problema tovarne „Obir". V uradnem listu „Wiener Zcitung" dne 4. decembra 1988 namreč beremo v poro- čilu o parlamentarni razpravi o državnem proračunu za leto 1989, da je „zahteval zaprtje obeh celuloznih tovarn na Koroškem - Obirja in St. Magdalena" (glej faksimile desno). Kot nam narekuje novinarska dolžnost, smo se pri uredništvu „Wiener Zeitung" informirali o pravilnosti te informacije. Urednik, ki je napisal ta članek, nam je potrdil pravilnost članka in še dodal, da uredništvo tudi ni prejelo nobene zahteve za popravek oz. dodatek glede Smollejeve izjave. P.S.: O dvojni Smollejevi igri najbolje dokumentira članek v „nasem tedniku" z dne 5. avgusta 1988, stran 1: Pod naslovom „Smolle: Tudi za Obir bo treba najti rešitev!" namreč le-ta poziva k „skupni solidarnostni akciji" za obstoj „Obirja". Točno štiri mesece po pozivu pa ista oseba v avstrijskem parlamentu zahteva zaprtje Obirja. SAbg. Smohe (C)wamtevorl den katastrophalen umwe!t-j politischen Auswirkungen! der osterreichischen Zeli-! stoffproduktion. Taglich j wurden etwa 100 Tonnenl cMorierter Koh!enwasser-stoffe In Osterreichs Flusse geleitet, ebenso gelangten die hočhgiftigen Dioxine und auch das schadliche Chloro-form in die Gewasser. Smolle verlangte die SchlieBung der beiden Kamtner Zellstoff-werke Obir und Ut. Magda- l*n Gledališki praznik v Celovcu kulturna zveza je za svoj tradicionalni dan gledališča, 8. decembra povabila na gostovanje ansambel Stalnega gledališča iz Trsta. V celovškem Mestnem gledališču so tržaški gledališčniki z uspehom in ob navdušenju številnega občinstva uprizorili Cankarjevo dramo Kralj na Betaj-je tudi prizor z imenovane predstave, o kateri obširneje poročamo na 4. in 5. strani. S/&a; Kokot DANES VESTNtKOV VEČER S serijo občinskih portretov Slovenski vestnik povezuje tudi predstavitev časopisa širši javnosti. Tokrat vas vse občane Globasnice vabimo na „Vesntikov večer", ki bo danes, v torek, 13.12. ob 19. uri v gostilni „Juenna". LESERABEND Nach dem erfolgrei-chen Start der „Vestnik-Leserabende" in Fer-lach, ladt die Redaktion des „Slovenski vestnik ' alle Gemeindcburgerin-nen und -Burger von Globasnitz zum Leser-abend herzlich ein. Kommen Sie, diskutie-ren Sie mit uns, lernen Sie uns kennen! Heute, 13. 12. 19 Uhr, Gasthof „Juenna". H. Harrich mora čakati Članica predsedstva koroških zelenih Holda Harricho-va, ki je predvidena da nasledi Herberta Fuxa kot državna poslanka v avstrijskem parlamentu, mora še čakati. Kot smo včeraj dopoldne izvedli od zelenega kluba na Dunaju, Fux svojo odstopno izjavo še vedno ni podpisal, tako da Harrichova še ne more zasesti njegovega poslanskega mesta. Memorandum: Minister Neisser in predsednik koroške ČVP Scheu-cher sta na tiskovni konferenci v Celovcu poudarila, da se v zvezi z memorandumom ne bo nič zgodilo brez pristanka koroške OVP. Scheucher se je že izrekel proti dvojezični trgovski akademiji in posredno označil slovensko gimnazijo kot „geto-šo!o". yNič brez Koroške.. SLOVENSMVESIMK Ozr/mo sc /reAuAo 72 /el nazaj/ VAArc/, 7. )M//)c 7976, je ar.srrzjs/z/ par/amenr sog/c-sno .s/?reje/ Za/zon o naroJ-n;7; s*AMpMo.s//A /n s /em sA/e-ponr A/on// pre<7 zaAzerarn/ AorožA/A .s/rnnA, mer/ Aa/e-r/nr/ je 6;7a naj^/a.snejia /n najbo/j ra<7/Aa/z;a .sr o A o An c- KOME dr. FR^NC/A/S ZkV/7TR/\ FVf VZF?OKA ZA vsrop y SOSMEr (Aa, A/jepropag/ra/a /n Aon- zmede/ AoroiAo .s/oven.sAo čno zzre/javz/a Ae/ma/d/en- /rreb/ra/.szco, /n nra AArad .s' sfor.sAa nae/onaA'.sAe/;a sZaAi- s^oj/m ravnanjem doAončno ča. Aree /n jedro /ega manj- /zAd /z roA c.saAršno /n/c/ad- .s/n/ nenaA/onjenega, re.szr/A-Arnega zaAona je A//a /n je rad/ že .sedaj predv/devana a.sdanorAcr zaAo /menora-nega „manj.š/n.sAega so.s reza", Aa/erega pr/.szojno.sr je omejena na /o, da ga v/ada /aAAo ,,/ro.s/a.s'a" preden sprejme nove m a njs' / n .s A o p o -A7/čne aAc/je. 7a zaAon je aprav/čeno na/e/e/ na eno/en /n .sAzrpen odpor Aoro.sAzA .S7ovezzcev /n preA nj/A r.se ar.sZr/j.sAe AemoAra//čne jav-nosZz. A^aj se je .S'premenz7o od Za A ra Z? /V/č v Aorzsz, mar.sz-Aaj pa v s'Aodo ^/oven.sA/ naroz/no.sZn/ sAzzpno.sz/. G/a.sAena .s o/a je ^/ej Ao prej pred jznančn/m Ao/ap.som, Aer ne doA/va n/d' gro.su deže/ne a// zvezne podpore,* Zrgov.sAa aAadem/ja ne oAsZzzja n/d' na pap/rja, čeprav neAa/er/ govorzjo oAraZno; a.sZanov/zev dvoje-z/čne /jzrd.sAe šo/e v Ce/ovca Ao .se /eza poAožna že/ja ce/ov.šA/A ^/ovencev; napovedana dvajse/m/narna s7o-vensAa Ze/evzzzj.sAa oddaja med Ao.sz/om /n sporzzz/m/ oddajam/ oA nede//'aA je Ave-čjemzz po^meA Aa//arn/m po/reAam /dovencev na medzj.sAem poAroc/M. 7n se poseAej.* zz a r o dn op o /z' Z z' en a A/zma na AZorošAem je zas/rap/jena Ao/ vedno; g/ej oAreAovonjn /n posAase Arz-m/na/Zznczje č/anov ce/ovšAe an/verze /n/a// posamezn/-Aov /z rr.s/ manjs/ne. Po drag/ s/ran/ smo A//Z /e/os pr/ča najAajš/m m AArad aspesn/m napadom ^orružn/A s// na nase prav/-ce; /7vedA so /oez/ven/ so/sA/ mode/, preds/opnjo doAon-čnega /zAr/sa Aro/ez/čuegu so/s/va na ForosAem. Pa napad A/ morda /aAAo prepreči//, v zzjegov/A pos/edz-caA pa A/ ga vsaj /aAAo om/A-//, če ne A/ - /n /o naj Ao povsem jasno Zzrečeno - vase za/jnA/jen/s/ovensA/poA/ZA s popoA/oma odvečn/m dv/ga-njem svoje /ace v avs/rzjsAem par/amen/a čez noč razAZ/ soAdarnos/no g/Aanje, razcep// s/ovensA/ osrednj/ organ/zaczj/ /er g/oAoAo vo. 7n zdaj zadnjz* v/seA njegove modrosd; vs/op v sosve/, da reš/mo, Aar se se res/d da. V sosve/a se dejnnsAo ne da n/česar res/d,* /o so že davno /ega spozna// grad/s-čansA/ Madžar/ - Ao/ /o ago-/av/ja /adz poroč//o zlvs/rzj-sAe reA/orsAe Aon/erence o po/ožajz/ narodn/A sAzzpno-sd v /1 vs/rzjz -, A/ za svojo držav//'ansAo pr/dnos/ doAZ-vajo neAaj s/odsoč s/Angov /e/no, vendar morajo njz-Aovo poraAo prav v oAv/ra sosve/a oprav/čevad zve-znema Aanc/ers/va. PaAo so j/m npr. očZ/n/Z, da so mad-žarsA/ o/rošAZ jo/A/orn/ sAa-p/n/ podar/A AonAončAe, A/ so A/A* po/njen/ z a/AoAo/om; zagovarja// so mora// /ad/ naAap Anj/ge o Mar/j/ Perez/j/ za svojo Anj/žn/co, Aer /a menda n/ma opravAa z mad-žarsAo narodno sAapnos/jo — vendar so aradn/Aom zveznega Aanc/ers/va Aončno /e dopoveda//, da je A//a Marrja Perez/ja /ad/ Ara/j/ca Ogrov /n ne samo avs/r/jsAa cesar/-ca. Za /aAa /n podoAna čve-Aanja na danajsAem Aa//-Aaasp/a/za pa nam A/ mora/o A/d sAoda časa, narodn/ponos prev/soA. Aosve/ v sedanj/ oA/ZA/ Aor/sd ed/no/e avs/r/jsAema mednarodnema ag/eda; A rž Ao A/ A/A .S/ovenc/ v njem, A/ /me/a avs/r/jsAa v/ada na /ozadevna, njej nepnje/na vprašanja A/es/eč odgovor, da se v pr/s/ojn/A, zaAon/AA organ/A pogaja z zas/opn/A/ manjš/ne. 7n mednarodna javnos/ A/ AZ/a pom/rjena. Z vs/opom v sosve/ A/ se odpoveda// enema zadnj/A nam preo^/uAA ada/ov v samos/ojn/ manjš/nsA/po/Zd-A/. Pogajanja z v/ado o Aon-Are/n/A vprašanj/A so po/re-Ana Ao/j Ao/ AdajAoA, za Arezzvezne d/sAas;je v Znšd-, /ac/onaAz/ranem sosve/a pa n/ vzroAa. 7)os/ej smo AorošA/ .S/ovenc/ prež/ve// v aporn/šAem /n ne Av/sAnšAem daAa /n /aAo Aomo dož/ve// /ad/ Aodočnos/. Razvoj slovenskega gospodarstva na Koroškem je v veliki meri odvisen tudi od pravočasnega pridobivanja kvalificiranih sodelavcev in sodelavk. Zato Slovenski znanstveni inštitut in slovenski domovi vabijo na informacijski večer ki bo 13. decembra ob 19.30 uri v Mladinskem domu SŠD. Sodetovanje... Ob obisku delegacije Slovenske skupnosti iz Trsta pri KEL, NSKS in KKZ je tajnik SSk Ivo Jevnikar izjavil, da slovenska narodna skupnost v Italiji kljub Londonskemu memorandumu in Osimskemu sporazumu izgublja na veljavi. Ob obisku sta se SSk in NSKS domenila tudi za povečano sodelovanje na politični in kulturni ravni. Ajt/dsA/ šo/Z č)er?//pg /n Ždara vas js/ZAaj brez nap/sa. V Žitari vasi si ne upajo Čeprav je žitrajski mandatar Enotne liste Tine Hribernik občinski svet spomnil na besede zveznih politikov, ki so hvalili Smollejevo odločitev in zagotavljali spoštovanje slovenskega jezika, žitrajski občinski svet ni bil za dvojezične napise na ljudskih šolah v Žitari vasi in Sentlip-šu. Na občinski seji 6. 12. je 16 mandatarjev SPO, OVP in FPO soglasno (čeprav ni veljala klubska obveza) zavrnilo predlog Enotne liste. Niti en mandatar ni bil pripravljen zagovarjati napis, ki bi šolarje učil spoštovanja obeh narodnosti v deželi. Petek (OVP) je dejal, da je proti vsakršnemu napisu na šoli, tudi nemškemu, da je debata zaključena, sedaj mora biti mir. SPO je k tej temi molčala. Na občinski seji je bil soglasno sprejet dodatni proračun za leto 1988, ki obsega 3,117 milj. šil., 550.000 šil. je bilo zemljiškega davka, 100.000 šil. iz sredstev finančne izravnave, 220.000 pa podpore za poravnavo škode, ki je nastala ob neurjih pred dvemi leti. Pri izdatkih pa gre za fond za bolnice skoraj 900.000 šil. Skupni proračun za leto 1988 znaša 25,5 milj. šil. Za ureditev podzemskih jam v Obirju bo Žitara vas prispevala 100.000 šil. športniki v Rikarji vasi bodo dobili materialno podporo za vodovod v višini 80.000 šil. Državni poslanec Zelene alternative Karel Smolle je v ponedeljek na prireditvi kluba „Tre popoli" v Celovcu predaval o temi „Manjšine v prostoru Alpe-Jadran" ter o listini Evropskega sveta za zaščito manjšin." Pred skoraj praznim avditorijem - bilo je le nekaj nad deset ljudi - je Smolle pozitivno ocenil predlagano listino Evropskega sveta in ob tem dejal, da manjšinske pravice koroških Slovencev skoraj na nobenem področju ne dosegajo standarda, ki je za- Dunaj: odkriti spomuisko ptoščo v spomin žrtvam nacizma Spominsko leto 1988 se sicer nagiba h koncu; da pa so diskusije in razmišljanja o tem usodnem letu za avstrijsko zgodovino potrebna tudi naprej in ne smejo prenehati z letošnjim Silvestrom, je tudi zahteva širokih slojev mladine. Učenci dunajske „Radetz-ky-gimnazije" so pod umetniškim vodstvom našega rojaka mag. Jožeta Boschitza oblikovali spominsko ploščo za žrtve njihove šole iz let 1938 -1945. Odkritja te umetniško in vsebinsko zelo posrečene spominske plošče so se udeležili številni častni gostje, med njimi tudi predsednik dunajskega mestnega šolskega sveta Matzenauer. Jože Boschitz je že dolga leta priljubljen učitelj umetnosti na nekdanji dunajski ..Judenschule" (tako se je uradno imenovala nekaj mesecev po „priključitvi"), ki jo je obiskoval tudi najpromi-nentnejši še živeči učenec Bruno Kreisky. F.Z. pisan v listini Evropskega sveta. Po njegovih informacijah pa je Avstrija ta dokument pripravljena ratificirati. K temi DS Alpe-Jadran je Smolle dejal, da naj bi v tem prostoru živeče manjšine ustanovile ..poluradni parlament narodnostnih skupnosti." Od Koroške pa je zahteval, naj bi se po volitvah začela razprava o spremembi deželne ustave s konkretno definicijo vloge slovenske manjšine. Napovedal je tudi iniciativo za spremembo koroškega volilnega reda. Kare! SmoMe o manjšinah Didaktičnim delavnicam je treba vnesti vsebino! /7Č//cA'.sAc Aon/ercMca /M A^AsA/ w// v Ž//ar/ vc.s/ sc je MAvar-ja/a /u<7/ z aveAAo /n voAenjem <7/AaA//ča/A Ae/ava/c a a aeAa/e-r/A Avojez/ča/A so/aA aa jažaear KorožAear. V /ej zvez/ je ago-/ov//a „.s/aAe /zAa.saje /z Ao.seAaaj/A a.s/a/A Aogovorov" /a za/o zAaj Cea/ra za .šo/.sAe poZzAa.se v Ce/ovca p/.svaeao po.sreAaje AoaAre/ae preA/oge za ejeA/Zvaejže Ae/o /eA Ae/ava/c. V pismu odgovornemu za didaktične delavnice dr. Die-tru Antoniju učiteljska konferenca navaja naslednje pogoje za uspešnejše in vsebinsko zadovoljivo vodenje didaktičnih delavnic: # Zagotovljena mora biti prostovoljnost sodelovanja učiteljev (tudi drugih razrednih učiteljev) # dvojezični vodja didaktične delavnice za eno leto naj se predlaga in izvoli po demokratičnem principu # enako pravilo naj velja tudi za znanstvenega spremljevalca didaktične delavnice # znanstveni spremljevalec naj ima delovno nalogo, da preverja, v koliko so izdelani učni pripomočki uporabni za pouk in učiteljem svetuje v pedagoško-didaktičnih vprašanjih. # Naloge in obseg dela vodje didaktične delavnice morajo biti jasno določene # Glavni cilji: a) izdelava učnih pripomočkov za pouk v dvojezičnih ljudskih šolah, b) preučevanje vključevanja in delovnih nalog drugega učitelja - preizkušnje pedagoško-didaktično sprejemljivih možnosti * didaktične delavnice naj bodo ob potrebi dostopne * vključevanje staršev pri razmnoževanju učnih pripomočkov # izmenjava izkušenj z drugimi didaktičnimi delavnicami # vpogled v financiranje (plačilo znanstvenega spremljevalca, plačilo vodje, povračilo potnih stroškov, pavšalna vsota za nakup materiala za izdelavo učnih pripomočkov itd.) # jasno dovoljenje za uporabo primernega prostora # dvojezični razpis (nemško in slovensko!) Učiteljska konferenca na ljudski šoli v Žitari vasi, kjer tudi nameravajo uvesti didaktično delavnico, je oblikovala teh dvanajst pogojev. Ta načela ustrezajo tudi želji velike večine učiteljev, ki poučujejo na dvojezičnih šolah na južnem Koroškem, pravtako pa upoštevajo tudi pedagoško-didaktične potrebe dvojezičnih šol. Kdor se bon, lahko Izgubi - kdor se ne, je ze Hgubu! Uvodna misel dobiva prav v šolskem vprašanju svojo ponovno potrditev. Ko je avstrijski parlament sklenil ločevalni šolski model, je sprejel tudi sklep, da naj bi komisija prosvetnega ministrstva spremljala „šolsko reformo" in po treh letih podala parlamentu ustrezno poročilo. S tem se je ustvaril vtis, da ločevalni zakon še ni dokončen in da ga bo možno po treh letih še spremeniti. Tudi med narodno skupnostjo so se našli taki, ki so ustvarjali vtis, da bo spremljevalna komisija lahko še kaj spremenila. Toda kaj se je zgodilo? Koroške stranke so si ustvarile dva vzvoda, ki naj bi preprečila vsako spremembo ločevanja. Na eni strani so uspele z zahtevo, da tudi stranke lahko vključijo svoje zastopnike v komisijo, kar ne pomeni nič drugega, kot da hočejo imeti kontrolo nad delom komisije. Po drugi strani pa so še dodatno aktivirale tako imenovano koroško pedagoško komisijo, ki je svoje „pedagoške sposobnosti" že dokazala, ko je izdelala ločevalni pedagoški model. To pa pomeni, da ima Koroška v primeru, da bi dunajska komisija (proti pričakovanju) prišla do takih zaključkov, ki ne bi ustrezali predstavam koroških strank, svojo „strokovno instanco", ki bo „dokaza!a", da se je ločevalni model vendarle „uveljavil". Zato je vsekakor umestno vprašanje, ali je pametno še sodelovati v komisiji, katere namen je očitno ustvariti vtis strokovnega obravnavanja šolskega vprašanja, v resnici (vsaj izkušnje nas tako učijo) pa v njej odločajo politični mandatarji koroških strank. Na vsak način pa mora strokovna komisija pedagoškega združenja nadaljevati s svojim delom in avstrijski in mednarodni strokovni javnosti objasniti prakso ločevanja po jezikovnih kriterijih. Če tega ne bomo storili, so vrata v nadaljnje ločevanje in izpodkopavanje dvojezičnega izobraževalnega sistema odprta. Torej ne smemo storiti enake napake kot po letu 1958/59, ko smo dejansko opustili vsakršno dejavnost na področju dvojezičnega šolstva, kar je še dodatno opogu-nilo nemški nacionalizem v gonji za ločevanje. Torej velja: Kdor se bori, lahko izgubi - kdor pa se ne, je že izgubil! En Slovenec - en glas? V eni izmed zadnjih številk .nt" je objavljena - v smislu 'azprave osrednjega odbora NSKS - misel po poenotenju obeh osrednjih političnih organizacij koroških Sloven- cev in sicer pod geslom „En Slovenec - en glas". Potemtakem naj bi „vsi Slovenci soodločali" o politiki in ne samo „ena ali dve organizaciji". Verodstojnost takih predlogov merimo na podlagi dosedanje prakse. In pri tem zbode v oči, da niti državni poslanec Zelene-alternative niti NSKS nista vprašala koroške Slovence, ali naj dasta svoj pristanek ločevalnemu šolskemu modelu. Okoli 1500 Slovencev in nemško govorečih se nas je 28. 11. 1987 v Mladinskem domu v Celovcu jasno izreklo proti vsakršni obliki ločevanja. Nič manj ljudi se je nekaj dni za tem že drugič na lastne stroške peljalo demonstrirat proti ločevanju na Dunaj. Zakaj NSKS ni vprašal te ljudi, ali se strinjajo, da Smolle pristane na ločevalni zakon? Podobno je z vprašanjem sosveta. Na ničkoliko zborovanjih in demonstracijah v preteklih letih smo se koroški Slovenci izrekli proti Zakonu o narodnostnih skupinah in s tem tudi proti vstopu. Zakaj je NSKS odločitev o vstopu v sosvet sprejel v najožjem krogu, ne da bi upošteval „En Slovenec- en glas"? Ob šolskem vprašanju in ob vprašanju sosveta je NSKS imel vse možnosti dokazati, kako misli glede demokratičnosti svojih odločitev. V obeh primerih je odločala le „sveta trojica" NSKS. O tem, da bi sklicali kak občni zbor ali kaj podobnega sploh niso pomislili. V primerjavi s to prakso je Gorbačov v resnici že pravi demokrat! Zveza slovenskih organizacij na Koroškem se zaveda dejstva, da bo le enotna in borbena narodna skupnost sposobna kljubovati nemško-nacionalnim napadom in si izboriti tiste pravice, kiji gredo po7. členuADP. Zato je občni zbor ZSO že leta 1985 sprejel akcijski program, v katerem predlagamo poenotenje vseh tistih služb in inštitucij, ki so izven idejnopolitičnega razmišljanja. Tedaj smo predlagali združitev informacijskih služb, osamosvojitev Slovenskega znanstvenega inštituta, združitev časopisov SV in NT ipd. Že pred tem pa je Slo-prosvetna zveza sprožila debato o poenotenju obeh kulturnih organizacij. Na žalost moramo ugotoviti, da so vse te pobude pri NSKS naletele na več ali manj gluha ušesa. Slovenska narodna skupnost danes potrebuje enotnost v politični strategiji in taktiki, kajti nobena skupna organizacija nam nič ne pomaga, če bo pristajala na zakone, ki so naperjeni proti manjšini. Nič nam ne bo pomagalo, če se bo njeno vodstvo ob pomembnih odlo- Dr. Marjan Sturm - ia;n/k ZSO čitvah požvižgalo na mnenje svoje baze. Zato predlagamo, da je potrebno ustvariti enotnost v najosnovnejših političnih zahtevah in pogledih kot pogoj za kakršnokoli poenotenje organizacijskih struktur. Tak proces poenotenja politično-programskih stališč pa mora teči iz baze in ne obratno. Predvsem pa mora potekati demokratično. Praksa NSKS v šolskem vprašanju ter v vprašanju sosveta pa to prav gotovo ni. Zato bi moral biti prvi korak k poenotenju političnih stališč zborovanje, na katerega bi bili povabljeni vsi koroški Slovenci, ki želijo sodelovati, na katerem bi zborovalci po načelu „Bn Slo-venec-en glas" odločili, ali je bilo pravilno, da je Smolle v parlamentu glasoval za ločevalni šolski zakon ali ne. Pravtako bi na tem zborovanju po enakem načelu lahko sklepali o tem, ali vstopimo v sosvet ali ne. Sklepi takega zborovanja bi bili obvezujoči za obe osrednji organizaciji koroških Slovencev. Nato pa bi morali ponovno začeti resno razpravljati o našem predlogu glede združevanja in poenotenja servisnih služb in inštitucij km je npr. združitev časopisov ipd. Sosvet Osrednji odbor NSKS je sklenil pozvati stranke „naj imenujejo svoje zastopnike v sosvet, ki naj se konstituira tudi brez ZSO". Zgodovinski primer: Bivši predsednik ZSO dr. Franci Zwitter se je leta 1977 izrekel za vstop v sosvet. Ker pa seje tedaj tudi Narodni svet koroških Slovencev odločno izrekel proti, je dr. Zwitter zaradi enotnosti slovenske narodne skupnosti ta svoj predlog umaknil. Danes pa je tako, da NSKS išče zavezništvo s strankami in jih celo poziva k nezakonitemu postopanju. Vsak pravniški pripravnik ve, da je nezakonito, če bi NSKS zasedel tudi mesta, ki pripadajo Zvezi slovenskih organizacij na Koroškem. Toda mimo pravne plati je človek zgrožen nad dejstvom, da NSKS pozablja na - v naši zgodovini stokrat preverjeno izkušnjo, da je slovenska narodna skupnost kolikor toliko pomembna samo tedaj, če nastopa enotno vsaj v najosnovnejših narodnopolitičnih vprašanjih. NSKS se je sam odločil za brezpogojni vstop. Zato je absurdno govoriti o tem, da sosvet blokira ZSO. ZSO bo svojo odločitev sprejela na najširši podlagi in tedaj, ko bodo razčiščena vprašanja okrog štirih točk in nekatera vprašanja v zvezi z Zakonom o narodnostnih skupinah. Da bi pa NSKS zasedel mesta ZSO, pa je pravno nemogoče. Volitve Zveza slovenskih organizacij na Koroškem za naslednje deželnozborske volitve ne more priporočati tiste stranke, ki so glasovale za ločevalni šolski model. Koroška enotna lista se do danes ni distancirala od svojega predsednika, ki nosi vso odgovornost za razcep narodnostnega gibanja in ki je v parlamentu glasoval za ločevalni zakon. Zato dvomimo, da bodo koroški Slovenci in tudi nemško govoreči Korošci množično sledili volilni zvezi KEL/ZAL. Hkrati pa tudi še druga skupina, ki izhaja iz Komiteja za obrambo dvojezične šole na Koroškem, pripravlja platformo za volilni nastop. Ko bo ta skupina objavila svoj program in svoje kandidate, bo ZSO k temu zavzela svoje stališče. Siovenija: RK SZDL o položaju Slovencev LJUBLJANA. Uporabili bomo vsa dovoljena sredstva za podporo in pomoč Slovencev v Avstrii, je v sklepni besedi po razpravi o položaju slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji pretekli torek poudaril predsednik RK SZDL Slovenije Jože Smole. V trajnem interesu države matičnega naroda in SFRJ je namreč, da kar najbolj skrbi za narodne manjšine. Pri tem dejstvo, da smo v gospodarskih in drugih kriznih težavah, ne sme biti ovira za našo angažiranost. Slovensko narodnost imamo za subjekt, dolžnost matice pri tem je pomagati, ne pa arbitrirati, vmešavati se neposredno. Pač pa, je nadaljeval Smole, imamo pravico tudi svetovati, predlagati. In naša želja je, da bi obe organizaciji koroških Slovencev kljub sicer normalnim razlikam v pogledih dosegli kolikor mogoče veliko akcijske enotnosti. Po drugi strani, sodi Smole, jugoslovansko prizadevanje za enakopravno vključevanje v napredne evropske tokove povečuje tudi možnosti za narodne manjšine; to slej ko prej velja tudi za odprte meje. Večja navzočnost v Evropi prinaša tudi večje možnosti vpliva na obstoj in razvoj Slovencev v Avstriji. Član izvršnega odbora RK SZDL Željko Jeglič je v uvodni besedi opozoril, da so razlike v pogledih med obema osrednjima organizacijama koroških Slovencev del politične realnosti in bi bilo odveč pričakovati, da bi med Slovenci na Koroškem vladala nekakšna monolitnost. Treba je izkoristiti dobre strani nastalega položaja, to pa pomeni različne poti in različno taktiko ob osnovni skupni strategiji in skupnem cilju. Obe organizaciji koroških Slovencev naj bi se dolgoročno dogovorili o glavnih smereh skupne strategije. Tajnik ZSO dr. Sturm je poudaril, da se je spor med koroškimi Slovenci začel tedaj, ko je poslanec Karel Smolle glasoval za ločitveni šolski zakon. To je bila po njegovem mnenju povsem napačna odločitev. Zavzel se je za poenotenje med koroškimi Slovenci, vendar „od spodaj", po demokratični poti. Grilc je pojasnil pot do presoje, da z demonstracijami ne bi bilo mogoče ovreči sklepa treh strank o dvojezičnem šolstvu, in do sklepa, da je treba začeti dialog z avstrijskimi oblastmi . Zavzel se je tudi za enotno organizacijo koroških Slovencev. Dr. Teodor Domej je kritično razčlenil prve korake spremenjenega dvojezičnega šolstva. SmoHe veriangt SchiieSung von Obir und iViagdaien... Statno sto vensko gtedatišče iz Ti^ Posobtjen Kralj V orgarr/zacr/r' Kr.sča/r.sAc AaAarrrc zveze /e 6'. Jece^, v ce/ov.sAerr; Afej/rtem g/eJa/;'Aea v Ce/ovca gojM' ,S7a/no .s/rrvensAo g/eJaAAče v Tr.s/;r, Ar/ nam /c aprrzc' CanAar/evo Jrara.sAo Je/o Ara//' na Bela/nov/. A fe/?j AAZ /n z n/o Alevr/rt/ g/eJa/c/, A/ .so Joma/a napo/n/A <*! r< rano ce/ov.sAega Metinega g/eJaAAča počasJA' 7A-/e^ 'i .smrn' /vara; Car;Aar/'a. ' ANDREJ KOKOT ljen Cankar. Režiser -----------------------------*** Uršič je krepko posegei v ^ Znano je biio, da nam bodo diio in skupaj s scenaf' Tržačani predstaviiideio prvaka Marjanom Kravosom Kralj* slovenske drame Ivana Cankar- Betajnovi postavil v nov, *' ja, njegovega Kralja na Betajno- ben ambient, v veliko nt vi, toda to je bil nov, posodob- palačo bogatina. Kra/j na Befa/nov/ /e an/č/7 tod; /sAreno /jobezen TRIBUNA BRALCEV O pravicah „Koroške duše" Der Oppurtunismus des grun-alternativen Abgeord-neten Karel Smolle kennt of-fensichtlich keine Grenzen. Im Rahmen der Budgetde-batte des osterreichischen Parlamentes verlangte Smolle laut Bericht der „Wiener Zeitung" vom 4. Dezember 1988 die SchlieBung der bei- Janko Zwitter, Landwirt-schaftskammerrat der Ge-meinschaft der Siidkarntner Bauern, verlangte bei der letzten Vollversammlung, daB die Kammer sich gegen einen Beitritt Osterreichs zur EG ausspricht. Zwitter wies nach, daš die Bauern die am starksten betroffene Berufs-gruppe waren, daB sie mit ei-nem Agrarpreisverfall zu rechnen hatten und daB auch die Zahl der Bauern wegen der Strukturschwachen rapid „Die Karntner" in Viiiach und in Voikermarkt Nach der Fusionierung der Villacher Sparkasse mit der Zentralsparkasse Wien wird die „Karntner Sparkasse" be-reits in den nachsten Tagen in Villach (Ringmauergasse 10) und in Voikermarkt (Haupt-platz) Geschaftsstellen eroff-nen, teilte Vorstandsdirektor Michael Krainz anlaBlich ei-ner Pressekonferenz mit. Krainz bedauerte, daB trotz drei angebotenen Varianten keine „Karntner Losung" zum Zug kam. In einem Schreiben der Schule Sittersdorf/Žitara vas an den Hauptverantwortli-chen fiir Didaktische Werk-statten, Dr. Dieter Antoni wurden von der Schulkonfe-renz folgende Voraussetzun-gen fiir eine effektivere und inhaltlich zulriedenstellende Filhrung von didaktischen Wcrkstatten genannt: # Freiwilligkeit der Teil-nahme fiir alte Lehrer (ein-schlieBlich der Zweit!ehrer) # demokratisches Vor-schlagsrecht und Wahlmog-lichkeit des zweisprachigen Leiters der Didaktischen Werkstatte tur jeweils ein Jahr # demokratisches Vor-schlagsrecht und Wahlmog-lichkeit des zweisprachigen wissenschaftliche)i Betreuers fiir jeweils ein Jahr den Karntner Zellstoffwerke Obir und Magdalen. Ange-sichts aller Bemiihungen des Eigentiimers, der Geschafts-fiihrung, des Betriebsrates und der gesamten Beleg-schaft der Fabrik, sowie der im Falle einer SchlieBung be-troffenen Gemeinden kann eine derartige Forderung des abnehmen wiirde. Doch of-fensichtlich sind die Kam-merrate der anderen Bauern-fraktionen nicht bereit sich Gedanken iiber die negativen Folgen zu machen. Zwitter verlangte auch Subventionen fiir die zweisprachige Bil-dungsarbeit, die von der Bau-erlichen Bildungsgemein-schaft geleistet wird. Die „Gruppe 508", das Kulturamt der Stadt Villach und die Bank tur Karnten und Steiermark prasentierten im Rahmen einer Pressekonferenz die Neuausschreibung des Literaturpreises der Stadt Villach und der BKS 1989. Nach Prosa, Lyrik, Drama und Horspiel steht fiir das Jahr 1989 wieder Prosa auf dem Programm. Die Aus-schreibung des Literaturpreises ist auf Karnten be-schrankt, die Altersgrenze fiir Autorinnen und Autoren wurde mit dem vollendeten 27. Lebensjahr festgelegt. Gesucht werden Prosatexte im Umfang von maximal 7 Maschinschreibseiten (pro # Arbeitskreisdeswissen-schaftlichen Betreuers: Be-gutachtung der erarbeiteten Lehrmaterialien hinsichtlich Einsatzmoglichkeit im Un-terricht. Beratung der Lehrer in piidagogisch-didaktischer Hinsicht # klare Definition des Aufgabenbereiches des Leiters der Didaktischen Werk-stiitte. # Schwcrpunktsetzung: a) Lehrmaterialienentwick-lung fiir den Unterricht an zweisprachigen Volksschulen b) Zweitlchrereinsatz-Erpro-butig piidagogisch-didaktisch vertretbarer Moglichkeitcn. # Offenhaltung der Didaktischen Werkst;itten nach Bedarf # Einbindung der Eltern-schaft zur Vervielfaltigung von Lehrmaterialien Griin-Abgeordneten nur als „Schlag ins Gesicht ali derer, die sich verzweifelt um den Erhalt des Werkes bemii-hen", bezeichnet werden. Die fragwiirdige Rolle Smolles in Sachen „Obir" wird durch einen, in groBer Aufmachung erschienenen Artikel im „naš tednik" vom 5. August 1988 augenfallig: Unter dem Titel „Smolle: Auch fiir Obir muB eine Losung gefunden werden!" ruft Smolle zu einer gemeinsamen Solidaritatsaktion fiir den Erhalt des Werkes und der iiber 200 bedrohten Arbeitsplatze auf. Vier Monate spater ver-langt derselbe Karel SmoHe im osterreichischen Parlament die SchlieBung des Wer-kes...! Einsendung nur je eine Ein-reichung), die Themenwahl ist frei, EinsendeschluB ist der 31. Marž 1989. Der Literaturpreis der Stadt Villach, der nunmehr zum 5. Mal ausgeschrieben wurde, ist mit 15.000 Schil-ling, der Literaturpreis der BKS mit ebenfalls 15.000 Schilling, sowie der Forde-rungspreis der BKS mit 5.000 Schilling dotiert. Die Jury bilden Dr. Helga Mračnikar, Mag. Hermann Wintersteiner und Klaus Amann. Wie Dr. Gotz von der „Gruppe 508" und Dir. Pirker von der BKS mitteil-ten, wird der Literaturpreis im Juni 1989 verliehen. # Erfahrungsaustausch mit anderen Didaktischen Werkstatten # Offenlegung der Finan-zierung (Entgelt ftir die wis-senschaftlichen Betreuer, Entgelt ftir die Leiter, Fahrt-kostenvergtitung, Pauschal-betrag ftir den Ankauf von Material ftir die Ausarbei-tung von Lehrmitteln usw. # Kltirung tiber die Benii-tzung eines geeigneten Rau-mes # zweisprachige Aus-schreibungen (deutsch und slowenisch) Mit der Formulierung die-ser zwolf Voraussetzung ent-spricht die Schulkonferenz der VS Sittersdorf/Žitara vas, an der die Einrichtung einer Didaktischen Werkstatte ebenfalls gcplant ist, dem Wunsch der tiberwa)tigendcn Mchrheit der Lehrer an zwei-sprachigen Schulen in Sud-karntcn und triigt damit auch den piidagogisch-didakti-schen Notwendigkeiten ftir zweisprachige Schulen Rcch-nung. Spoštovani Franc Kattnig, Tvoje pismo Založbi Drava z dne 29.11.1.1. sem prejela. Prebrala pa sem tudi Tvoje pismo Slovenskemu vestniku (SV, 2. 12. 1988, str. 5). Odgovarjam Ti na oboje hkrati, zato pošiljam kopijo tega pisma tudi Slovenskemu vestniku. Niti izstavljanje računov za licenco, niti zahteva po „do-kazilnih izvodih", niti grožnje s ..pravnimi koraki" in z „dru-gimi možnostmi" ukrepanja, ne bodo spremenila dejstev, ki sem Ti jih v glavnem že objasnila v svojem pismu z dne 24.11.1.1. * Založba Drava je leta 1985, takoj po predavanju prof. Ringla „die Karntner Seele" v Flodišah, dobila dovoljenje za objavo (enkratni natis) tega predavanja v „Slowenische Jahrbticher". Dal ga je takratni in prvotni lastnik pravic prof. Ringel uredniku in soizdajatelju „Slowenische Jahrbucher" dr. Vladimiru VVakounigu. Oba Ti to lahko potrdita. * 3. januarja 1986 je, kot pišeš v svojem pismu z dne 29. 11., Mohorjeva založba dobila „vse pravice" za objavo tega predavanja. Od tega dne dalje je torej Mohorjeva založba lastnik vseh pravic. Po založniških in siceršnjih navadah, ki se jih drži menda tudi Mohorjeva založba, velja pogodba šele od datuma njenega podpisa dalje. Če je v pogodbi med prof. Ringlom in Mohorjevo založbo zapisano drugače in ta pogodba razveljavlja vse dogovore pred njenim podpisom, te prosim za kopijo. V tem primeru si založba Drava pridržuje vse nadaljnje ukrepe, tudi pravne. Z nakupom knjige „Slowe-nische Jahrbucher 1986-1988" (178 šil.; 255 strani) ima bralec/bralka na voljo avtentično besedilo hodi-škega predavanja prof. Ringla „Die Karntner Seele" (kot je Slovenski vestnik 25. 11. 1988 pravilno poročal) ter celo vrsto zanimivah razprav o ..interferencah med jezikoma in kulturama na Koroškem" - z risbami Jožeta Boschitza. Z nakupom knjige „Die Karntner Seele" (480 šil.; 214 strani) je bralcu/bralki na voljo redigirano predavanje prof. Ringla (saj v knjigi piše: „Nach einem Vortrag, gehal-ten am 15. September 1985 in Keutschach, erganzt vvahrend der Jahre 1986 und 1988") ter izbor literarnih in umetniških del koroških avtorjev in slikarjev, med njimi tudi treh (!) koroških Slovencev: Florjana Lipuša, Gustava Januša in Valentina Omana. Sicer pa sta (vsaj v knjigarni „Drava - Naša knjiga") na razpolago obe knjigi in bralci lahko presodijo sami. Lep pozdrav dr. Helga Mračnikar, vodja Založbe Drava S!owenische Bauern wamen vor EG „Didaktische Werkstatten mit inhaiten erfiiHen!" D/c „AY7;/cč7;av: Er/aAraagcn ;n/; ;n;a;<7//<:/;ea Verc/a/raraa-gea", J/c ra;J Ea/rrtrrrg D/Ja/a/.sč/icr tTcrAsrJacr; ra; Jer; zrvcBprac/r/gca .ST7n;/c;r /a .Sla/AZaa/cn, /ar-Acr; J/c .Sc/rrJAoM/crcaz Jer L.S' .S/rrcr.sJar//Ž/rara vaj Jaza 7?e-rcogerr, Jea; Zerarara///r.Sr7;;Jt'cr.s;rc/;c /r; K/agerr/arf AorrAre-te Lor.sr/Jagc zar cJeAr/vcrcr; GcjraAaag J/cjcr ITcrAsrarrcn za a/rcror/ac/rr. ViHacher Literaturpreis 1989 Kulturno pismo iz Prekmur ja: Narodnostna oddaja Mostovi - Hidak na poti v drugo desetietje Madžarska narodnost v Sloveniji je dobila 25. oktobra 1978 svojo prvo dvojezično televizijsko oddajo Mostovi - Hidak. Na začetku so bile oddaje enkrat mesečno po pol ure, nato so jih združili v skupno oddajo z italijansko narodnostjo -Mostovi - Hidak - Ponti, in sicer dvakrat mesečno po pol ure, zadnjih pet let pa je oddaja zopet le za madžarsko narodnost, enako po pol ure, kakor prej za obe narodnosti skupaj. TV Ljubljana predvaja oddaje ob torkih ob 18.30 na svoji drugi mreži, naslednji dan pa jih ponavlja v dopoldanskem in popoldanskem času na prvem programu. Ta čas sodi oddaja v uredništvo notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj, samostojno jo pripravljajo v murskosoboškem TV dopisništvu, njen urednik pa sem že šest let podpisani novinar. Mostovi — Hidak niso samo oddaja za madžarsko narodnost, ki ima na voljo še svoj tednik in vsakodnevni radijski program v Murski Soboti, marveč so hkrati priložnost za vso Slovenijo, da spoznava življenje narodnosti. Oddaja, kot vsaka narodnostna informacija, opravlja torej večplastno in za narodnost nedvomno zelo važno poslan- stvo. Ker je neposredno ob meji madžarska narodnost, oddaje spremljajo tudi gledalci na Madžarskem, dokler pa TV Ljubljana ni imela oddaje Slovenci v zamejstvu, pa so v tej oddaji objavljali tudi prispevke iz življenja porabskih Slovencev. Poleg informiranja imajo Mostovi - Hidak neprecenljivo vlogo tudi za vzpodbujanje narodnostne kulture, tako ljubiteljske kakor poklicne, kot sta izvirna književnost in likovna ustvarjalnost. Oddaja ima po mnenju urednika, sosveta in stalnih zunanjih sodelavcev iz vrst novinarjev madžarske narodnosti naslednje cilje in vsebinske poudarke: na prvem mestu je temeljito in vsestransko spremljanje narodnostne vzgoje in izobraževanja na vseh ravneh in v vseh okoljih; dalje si prizadevamo spremljati uveljavljanje narodnosti v vseh porah življenja, poizkušamo sproti ovrednotiti uresničevanje dvojezičnosti v vsakdanjem življenju in poslovanju, spremljajo bogate stike narodnosti z matičnim narodom, z mad-narodnostjo v Jugoslaviji in z drugimi narodnostmi v Jugoslaviji in izven meja, pri čemer nas posebej pritegujejo stiki z zamejskimi Slovenci, ne prezremo strokovnega proučevanja narodnostne problematike, veliko oddajnega časa namenjamo življenju na podeželju, snemamo nekatere etnografske značilnosti, ki bi sicer izginile, objavljamo portrete pomembnih in zaslužnih občanov ne glede na stroko in poklic, pokukamo v delovanje različnih društev, tudi športnih itd. itn. Desetletnica, oddaje nekako sovpada z resnimi razmišljanji o njeni temeljiti presnovi. TV Ljubljana pripravlja za drugo mrežo tako imenovane regionalne programe, ki bi jih pripravljali studii v Ljubljani, Mariboru in Kopru. V teh programih naj bi bili vsak teden enkrat vključeni tudi Mostovi -Hidak. S pogostejšimi, a krajšimi oddajami bomo lažje sledili dogajanju v narodni skupnosti, kot doslej pa bomo skrbeli tudi za daljše, analitične prispevke z enakimi vsebinskimi usmeritvami. Nadaljevali bomo tudi s sodelovanjem z madžarsko TV iz Budimpešte, z novosadsko in zagrebško televizijo ter s studiom Osijek. Snovalci oddaje Mostovi -Hidak si bomo prizadevali, da bi bila v drugem desetletju oddaja še bolj gledljiva in tudi gledana tako med narodnostjo kot večinskim narodom in onstran meje. Ernest Ružič )stova!o v Cetoi etajno\ 'To je igra mafije, tajnih pro-'"Jarskih lož, multinacional-Podjetij. To je igra oblasti in ^ttiežev, ki gazijo med topli-čtoveškimi trupli..." Tako J' režiser Uršič o svoji posta-''Kralja na Betajnovi in tako ?)a zvest generalni Cankar-' Spovedi, namreč ostri kri-Vseh, ki grabijo po denarju jepijo po oblasti. 3ko Jožef Kantor (Boris ^zza) ni več tisti glasni kralj #etajnove, kakšnega smo pali doslej, temveč perfidni Pti mogotec (a zato nič manj ^an), ki s pomočjo svojega ptva spretno vihti oblastni-žezlo in ga tudi umor ne s tira; s pomočjo pod-a hinavskih sodnikov in cer-th dostojanstvenikov ter Pčadi celo utrdi svojo vlogo ^ga in poštenega meščana finskega poglavarja, uršičevem Kralju na Betaj-(razen dejanje umora) ni 'enih viškov, ker jih ne more Saj je cela predstava briljan-igra, zgrajena na kleni Ivana Cankarja in zgoš-režiserjevi interpretaciji. K j* so poleg glavnega igralca 'sa Cavazze doprinesli ostali ^ Befajnov/ ;e v svo/o kor/sf vprege/ ce/o cerkev /n sodn/ke 'eni interpreti vlog kot so (Bernot), Boris Kralj (sodnik), vem in drugih gledaliških sreča-AldaSošič (hčerka) in drugi. njih. Žal je delala težave slaba Videli smo eno izmed najbolj- akustika, kar se je deloma odra-ših gledaliških uprizoritev, s žalo (posebno v zadnjem delu katero so Tržačani dosegli dvorane) v slabi slišnosti neka- &na Bratuž (Hana), Maja &vič (Francka), Miranda Srija (Nina), Silvij Kobal *Kc), Vladimir Jurc (Maks), ^1 Petje (prošt), Adrijan ^ (župnik), Tone Gogala velike uspehe tudi na Borštniko- terih igralcev. Razpis literarne nagrade 1989 BELJAK. - „Skupina 508" (Gruppe 508) v sodelovanju s kulturnim uradom mesta Beljak in „Bank ftir Karnten und Steiermark" petič razpisuje literarno nagrado mesta Beljak za leto 1989. Tokrat so spet na vrsti prozna besedila, starostna meja za avtorice in avtorje pa je 27 let. V žiriji, ki bo odločala o nagrajencih literarne nagrade mesta Beljak v višini 15.000 šilingov, literarne nagrade „Bank fur Karnten und Steiermark" v višini 15.000 šilingov ter razvojne nagrade BKS v višini 5.000 šilingov bo sodelovala tudi vodja založbe „Drava" dr. Helga Mračnikarjeva. Prozna besedila je treba poslati na naslov „Forderungspreis 1989", c/o Peter Resch, Baptist TurkstraBe 11, 9500 Villach/Beljak do najkasneje 31. marca 1989. Nagrade bodo podelili predvidoma v juniju 1989. VS pogreša določena težišča BOROVLJE. - Kot smo že poročali je boroveljski občinski odbor na seji 2. 12. 19.88 soglasno sprejel 2. dodatni proračun za leto 1988 (plus 2,2 milj:) in proračun za leto 1989 (127 milj. šil). V imenu frakcije FBI, ki ima v občinskem odboru šest mandatarjev, je za proračun glasoval tudi njen vodja Werner Socher. Ta frakcija je imela pridržek le v eni točki: ne strinjajo se z gradnjo kanalizacij na podeželju. Študije so namreč ugotovile, da so na podeželju bolj učinkovite moderne in majhne greznice. Poleg tega je opozoril, da odplake, ki se iz prečiščevalne naprave izlivajo v Dravo, na desnem bregu povzročajo vedno večje razširjanje alg. V imenu Volilne skupnosti Borovlje je magister Peter Waldhauser izrekel svoje soglasje s proračunoma in menil, da kljub skromnim možnostim, ki so dane, vendarle pogreša določena težišča komunalne politike v prihodnjem letu. Soglasno sta bila sprejeta tudi sklepa o razširitvi otroških vrtcev (treba je bilo ustanoviti še 5. skupino) in o sanaciji ljudske šole v Slovenjem Plajberku. Pri tem je župan dr. Helmut Krainer dodal, da načrti žal niso bili pravočasno izgotovljeni, da pa bodo sedaj pohiteli z izvedbo popravil. Sprejeli so tudi sklep, da občina ne prevzame stroškov za asfaltiranje do privatnih garaž ipd., občina bo asfaltirala le, če stroške poravnajo privatniki (vendar le v primeru, če so že vgrajeni vodovod in drugi priključki). Novi mesti CELOVEC. - Da se odločen boj obrestuje, je dokazal primer celovške univerze. Napovedali so stavko, pa je minister že obljubil razpis dveh asisten-čnih mest na inštitutu za informatiko. OGLAS V Žvabeku po ugodni cčni prodajam gradbeno parcelo s hišo v gradnji. Telefon: 0463/54217. Restavracija Kegijišče JUENNA Teden /ovs/d/i spec/a/#ef oc/ S do 18. decembra V naši kuhinji Vam postrežemo z izbranimi jedmi, pripravljenimi iz mesa jelena, divjega prašiča, srne, divjega zajca in divje race. December 8 Četrtek 9 Petek 10 Sobota 11 Nedelja 12 Ponedeljek 13 Torek 14 Sreda 15 Četrtek 16 Petek 17 Sobota 18 Nedelja Priporočamo rezervacije miz, tet.: 04230/271 P.S. Podjetjem in društvom se priporočamo za božičnice. Prizadevni pianinci! CELOVEC. - Slovensko planinsko društvo Celovec se iskreno zahvaljuje darovalcema Kristiju Lajčaharju iz Kotmare vasi za ovco in dr. Valentinu Kaklu iz Loga za štedilnik (ki bo v bodoče grel in kuhal v koči na Bleščeči). Prav tako se zahvaljuje Tončiju Korenu iz Šentjakoba in Hanziju Schlei-cherju z Brezij za pripravo kurjave za zimo, Romiju Tuschu iz Škofič in njegovim prijateljem pa za popravilo zidu omenjene koče. SPD Celovec obvešča, da je koča na Bleščeči od decembra do maja odprta vsako nedeljo in praznik. N0V0LETN! SEJEM KNJ!GE 57orc:;sAr::zvez::/g p/*f/sv;/7/::):;eJe//eApreJ-.s7::r::;A:o::: ;':::-::;/; o/:č:7 preJy/av:7a .svojo re:/::o /etno A:^j:'žno z/:::Ao - A::;j:'z:;: Jar zn /ero 7959; .se:/::jpn s preJ-.s:::v::v:::r;:' nnJn//'nye pr: A::'::jevn;7: pro.si'e:n/7; J:::.s:v:7:, A/er z Zvttrtjem /z :'zJ:::;;7: /:n;7g .soJe/::/'e/'o :::J/