ISTO XV», 8TEV. 533
SLOVENSKI
l»Uii tasofljaid-aaložniilco podjetje SZDL »Nai tisk« / Direktort Bedi Jaaknba / Odgovorni nredaik: Sergej Voi n jak / Tiska tiskarna »Stav. poročevalca« / Üredaütvac Lj a bij «na, Toiaiičeva aöea S> telefcm 23-522 do 23-326 / Upravo* Ljubljana, Tomftteva ML, telefon 23-322 do 23-926 / Oglasi:! oddelek:	Ljubljana,
Kardeljeva «lica 6, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832 / Poštni predal 29 / Tekoči račun Narodne banke 601-*Tc-ló3 Ì Mesečna naročnina 206 din
«k LJUBLJANA', PONEDELJEK, ?. OKTOBRA 1954
moceva&c
Cena 10 dio
Veličastna proslava v Lendavi
Lendava, S. okt. Zgodaj zjutraj 60 «e iz vseh obmurskih krajev In sosednjih hrvatskih okrajev zgrinjale proti Lendavi množice, ki so hitele na slavnostno zborovanje, prirejeno za praznik naprednega tiska. Lendavo je za to zborovanje napolnilo okrog 20 tisoč ljudi, ki so se zgrinjali okrog slavnostnega prostora ob Gasilskem domu. 2e mnogo pred pričetkom zborovanja so se ob tribuni zbrali tudi mladinski in mešani pevski zbori iz vsega Obmurja in godbe iz Ljutomera, Ptuja in Murske Sobote, da se pripravijo za nastop. Ob njih so bili tudi lendavski beli rudarji ter drugi delovni kolektivi iz Lendave in bližnje okolice. Nekaj po 9. uri je slavnostno zborovanje otvoril Ignac Voljč, sekretar okrajnega komiteja ZK Murska Sobota in pozdravil predsednika ljudske skupščine in sekretarja CK ZKS Miha Marinka, člana CK ZKJ Vlajka Begovi ča, prvega urednika Ljudske pravice Miška Kranjca ter člane Centralnega komiteja ZKS dr. Jožeta Potrča, Borisa Ziherla, podpredsednika ljudske skupščine LRS Ferda Kozaka, španske borce na čelu z narodnim herojem Dakijem, predstavnike JLA in oblastnih forumov in množičnih organizacij iz LR Hrvatske ter ostale goste.
Po pozdravih je prebral pismo tov. Tita, ki ga je ob prazniku naprednega tiska poslal republiškemu odboru za proslavo 20-letnice Ljudske pravice. Na to je predal besedo Mihi Marinku. Medtem so na tribuno prispeli lendavski pionirji, ki so mu s prisrčni-
20.000 ljudi iz Prekmurja in sosednjih hrvaških okrajev na proslavi 20-letnice »Ljudske pravice» — Govor predsednika ljudske skupščine Mihe Marinka — Veličastni nastop združenih pevskih zborov in godb
resnicoljubnostjo, podano na način, ki mu je edini namen: vzgoja socialističnega človeka, da učinkuje vzpodbudno na odpravljanje teh slabosti, postavljajoč v ospredje »ocialistične interese skupnosti.
va, ene zadruge, enega kraja ali organizacije drugim kolektivom In krajem, ali pa ko iznašajo kritiko slabosti in napak, ki se dogajajo tu In tam — mora biti prežeto g strogo objektivnostjo,
Od kod nepravilnosti in parazitske špekulacije v naši trgovini
mi pozdravi in obljubami v imenu vseh obmurskih pionirjev izročili pozdrave ih poklonili šopek rdečih rož. Nato je burno pozdravljen zbrani množici spregovoril predsednik ljudska skupščine Miha Marinko.
iiovor Mihe Marinka
Tovariši, tovarišice!
Priprave za proslavo 20. obletnice rojstva Ljudske pravice so pokazale na neogibnost, da se obenem s tem dogodkom poveže pomen vsega naprednega tiska. Temu namenu služijo razne prireditve, razstave, publikacije, časopisni članki in govori, ki se te dni posvečajo pomembnemu dogodku, ko je pred 20. leti izšla tukaj v Lendavi prva številka Ljudske pravice.
Namen teh prireditev je, da opozarja na vlogo naprednega tiska, ki jo je imel v revolucionarnem političnem gibanju v preteklih dveh desetletjih. To je bilo odločilno zgodovinsko obdobje, v katerem so se hkrati z drugimi narodi Jugoslavije tudi na Slovenskem pripravljale in izbojevale korenite družbene spremembe — se pravi končni zlom sistema kapitalističnega izkoriščanja, nacionalnega zatiranja in podjarmljenja našega delovnega ljudstva — ko je izbojevana njegova popolna osvoboditev in ustvarjeni današnji pogoji, da si z graditvijo in utrjevanjem demokratične družbene ureditve ustvarja skupnost svobodnih proizvajalcev.
Ko ugotavljamo, da se proslava 20. letnice Ljudske pravice ne more oddvojiti od pomena vsega naprednega tiska, ki ga je imel v tem odločilnem zgodovinskem obdobju, moramo podčrtati še bolj nesporno dejstvo, da je i Ljudska pravica kot ves napredni tisk bila sredstvo v rokah zavestne in organizirane sile — gibanja, ki mu je od samega začetka bila na čelu Komunistična Partija.
Tisk je prej ko slej eno od najvažnejših sredstev za oblikovanje mišljenja množic. Vprašanje ja samo, kakemu namenu služi in v čigavih rokah je to sredstvo. Razred izkoriščevalcev fabrikantov, zemljiške, cerkvene in druge gospode se je tega sredstva izdatno posluževal za
poneumnevanje delovnega Izkoriščanega ljudstva, da ne bi spoznal poti do uresničenja svojih interesov, služil je za razbijanje njegovih teženj po združitvi za njegov osvobodilni boj, dočim je napredni tisk. vršil odgovorno in težavno nalogo razkrinkavati laž in prevaro režimskega časopisja, odkrivati resnico in zbujati borbeno zavest izkoriščanih in zatiranih množic. Poleg tega se je napredni tisk nahajal napram vladajočim nazadnjaškim silam in njihovemu časopisju v strahovito neenakem položaju. V pogojih stare Jugoslavije, v kateri ni bilo sledu o kakršnikoli buržoazni demokraciji, naš tisk ne samo da ni imel finančnih sredstev za svoje vzdrževanje, s kakršnimi je razpolagalo režimsko časopisje in tisk buržoaznih društev in strank, marveč so napredne sile, ki so ga vodile, morale delovati v globoki ilegalnosti, izpostavljene nasilju in preganjanju reakcionarnega režima izkoriščevalcev. Naš tisk se je z muko vzdrževal s težko prigaranimi prispevki zavednih delavcev, kmetov in siromašne napredne inteligence. Pod grožnjo prepovedi, zaplembe, aretacije in robije s strani organov protiljudske oblasti je morala Ljudska pravica kakor vsi drugi listi in publikacije, dvakrat premisliti vsako besedo predno jo zapiše na svojih straneh. Zato največkrat ni mogla pisati vse resnice ali pa je bila zapisana tako, da je ušla pozornosti državnega cenzorja, da so jo le delavci in kmetje razumeli med vrsticami, oziroma, da jim je pomagala k razmišljanju.
Pomen našega tiska, zlasti pa Ljudske pravice je bil v veliki meri tudi v tem, da je služil za organizacijsko povezavo političnega vodstva v centru z zaupniki in bralci na terenu.
Tov. Marinko je zatem nakazal mračno obdobje 5—6 let pred rojstvom Ljudske pravice.
Velika odgovornost našega tiska
Danes slavimo 20. letnico »Ljudske pravice« in obenem pomen vsega tistega tiska, ki je predstavljal plug v rokah orača komunistične Partije in OF. To je dvajset let neprekinjenega delovanja našega tiska. Ko je reakcionarni režim »Ljudsko pravico« zatrl, se pojavljajo drug za drugim novi listi, ki nadaljujejo njeno delo. Tako se je iz borbe proti hitlerizmu, ki je bila zlasti ostra tu na Štajerskem, rodil tudi »Slovenski poročevalec«. Ko slavimo uspehe in pomen tega dela v preteklosti. ne moremo mimo nalog, ki so danes pred našim tiskom, pred našimi organizacijami, pred nami vsemi.
Danes, ko so ustvarjene oblike za popolno uveljavljenje vsakega pcedinca v našem družbenem upravljanju, je vloga tiska, njegova odgovornost zlasti velika in zahtevna. Naš tisk je in mora biti sredstvo za širjenje politične, gospodarske, strokov-
ne in kulturne izobrazbe in zdravega razvedrila delovnemu človeku, da mu posreduje znanje, ki mu je potrebno, da se koristno uveljavlja v neposrednem družbenem udejstvovanju; odpirati mu mora obzorje in perspektivo, ki mu omogoča spoznavati prava sredstva in pota, ki so najbolj učinkovita za naš vsestranski uspešen razvoj.
Naš tisk, ki ga upravljajo in usmerjajo naše socialistične družbene organizacije, nosi v tem pogledu zlasti veliko odgovornost. Da bi naši mladi novinarski kadri zmogli to težavno in odgovorno vlogo, morajo v prvi vrsti imeti globoko zavest družbene odgovornosti svojega dela, da izpopolnjujejo svoje znanje o smotrih in pravilnih načinih, ki so potrebni za dosego teh smotrov, da žive s srcem in razumom življenje našega socialističnega človeka. Njihovo delo — pa naj si bo, ko posredujejo uspehe enega kolekti-
Dovolite, da tudi sam preidem na obravnavanje nekaterih aktualnih vprašanj, na katere ljudje bolno reagirajo, naše organizacije in naš tisk pa ne pokažejo dovolj na vzroke in način, kako jih je treba reševati. Vzemimo na primer anomalije v naši trgovini, ki vplivajo na porast cen nekaterim važnim artiklom, na kar naši potrošniki upravičeno in prizadeto reagirajo. Iz tega se ustvarja vzdušje nesigurnosti in nezdravo stanje, ki mu pravimo potrošniška mrzlica. Razširi se glas: to in to se bo podražilo, ljudje pa navalijo na trgovine, da bi si napravili zaloge. Tudi tisti del govora tovariša Tita na Ostrožnem, ko je govoril o razmeroma visoki potrošnji moke, neodgovorni in zlonamerni ljudje z določenim sovražnim namenom napačno tolmačijo. Tovariš Tito je podvrgel kritiki dejstvo, da je v jugoslovanskem obsegu delež potrošnje žita v strukturi naše splošne prehrane naj višji. Kritiziral je primitivnost našega jugoslovanskega potrošnika, ki se ob izboljšanju standarda osredotoči v glavnem na večji konzum kruha, to je ravno na artiklu, ki ga moramo uvažati, kar nas stane ogromno deviz, dočim je večina dežel, zlasti pa v vseh razvitih deželah, ki se ponašajo z visokim standardom, struktura potrošnje v prehrani bistveno drugačna, ko potrošnik v svoji prehrani uporablja mnogo manj kruha, moke, zato pa dosti več drugih prehranbenih artiklov. Če bi tako stanje imeli pri nas, bi nam to silno olajšalo devizno situacijo. Tu ne gre za očitek, da preveč pojemo, kakor so to pripombo tovariša Tita zlonamerno tolmačili nam sovražni elementi. Razen tega se ta opomba nanaša na celotno porabo kruha po vsej Jugoslaviji, kar relativno manj zadeva potrošnika v Sloveniji, ker pri nas potrošnja krompirja, fižola in raznega drugega sočivja poleg mesa zavzema velik delež v strukturi potrošnih artiklov. Vsi pa vemo, da je ravno v tem deficitnem artiklu — žitu — država zadržala administrativno metodo odrejanja cen nakupa in prodaje, da bi preprečila prekomerno dražitev kruha. Poglejmo pa po drugi strani cene ostalim poljedelskim pre-hranbenim artiklom na naših živilskih trgih. Mnogo je — po mojem — upravičenih pritožb nad veliko razliko med odkupnimi cenami in cenami na drobno na naših živilskih trgih v mestih. Mislim, da tukaj marsikaj ni v redu v poslovanju naše trgovine. Postavljam resno domnevo, da trgovska podjetja samovoljno razpolagajo s tržnim dobičkom, katerega bi po naših predpisih morala odvajati ljudskim odborom v državno blagajno. Drugo vprašanje je verižna trgovina, zlasti pa številni posredniki nakupovalci, s katerimi poslujejo naša grosistična trgovska podjetja, monopolistični položaj teh podjetij in preredka mreža trgovin na drobno.
Kako odpomoči temu? Globoko sem prepričan, če bi se naše družbene organizacije in ljudski odbori resno lotili nadzora nad našo trgovino, ki posreduje kmetijske pridelke od kmeta -proizvajalca, do delavskega in mestnega potrošnika, da bi odkrili mnoge nepravilnosti, ki vzpodbujajo te velike razlike med odkupno in prodajno ceno, ker nepotrebno povečujejo trgovsko režijo. Na tem bi morali biti zainteresirani tako kmetje-proizvajalci kot zadružniki, kakor delavci in mestni potrošniki. Mi smo zadnja leta po odpravi garantirane preskrbe, ra-cionirane potrošnje, sproščanja trgovine, dosegli velik napredek v trgovskem poslovanju, toda obenem pa se je v trgovini zaredilo veliko špekulativnega parazitizma. Tu ne gre in ne more Iti samo za to. da bi Iskali kri-
vico samo v našem splošnem gospodarskem sistemu, da bi iskali rešitev samo v takih in takih zakonskih predpisih in administrativnih merah, ki bi jih moralo podvzeti naše oblastveno gospodarsko vodstvo. Ce ne bomo v našem trgovskem aparatu vzgojili primerno, recimo običajno trgovsko moralo, kakršna je nekaj pomenila celo v samem starem kapitalističnem sistemu, če ne bomo podvrgli kritiki in nadzoru ter izvajali zakonske konsekvence nad špekulativnim poslovanjem, špekulacije ne morejo preprečiti najpopolnejši zakonski predpisi. Vzemimo konkretne primere. Ni redek pojav, da sam trgovski uslužbenec brez občutka vsakršne odgovornosti za posledice v svojem ozkem interesu prišepne gospodinji: »Vzemite še sedajle moko, sladkor In slično, podražilo se bo«, z edinim namenom, da v tem mesecu poveča promet blaga, pa četudi deficitnega, samo da bi s tem dosegel večjo plačo konec meseca. Dalje, naša odkupna grosistična podjetja poslujejo nekatera s prav fantastičnim številom nameščencev - nakupovalcev, ki postopajo od vasi do vasi, od kmeta do kmeta, nosijo s seboj veliko tekočih denarnih sredstev, bodisi zato, ker podjetja razpolagajo s preobilnimi krediti ali pa z dobički, ustvarjenimi z izvozom, licitirajo odkupne cene, spravljajo v svoj žep lepe provizije, ki jih mora plačati delavski in mestni potrošnik. Niso pa redki taki po-
sredovalci, ki s pomočjo telefona opravljajo velike posle, ki jim nosijo bajne zaslužke, ki v mnogih primerih gredo v stotiso-čake.
Slab nadzor nad trgovskim poslovanjem omogoča 'udi take zlorabe, kakršno je odkril OLO v Murski Soboti sami, ko je neka trgovina tržni dobiček iz običajnega prometa, ki je bil dosti visok, namesto da bi ga odvedla MLO, porabila za to, da je nakupila srajce po tovarniški ceni od soboške konfekcije in jih prodala po dosti nižji ceni v Ljubljano samo zato, da je s tem povečala svoj trgovski promet, ki je omogočil in opravičil višjo plačo trgovskim uslužbencem.
Morda bi kdo mislil, da so v trgovini s poljedelskimi pridelki interesi mestnega potrošnika nasprotni interesom kmečkega proizvajalca. Pa ni tako. Bajni zaslužki, ki jih baše v žep množica teh nakupovalcev — posrednikov med grosističnim trgovskim podjetjem in kmetom, so ukradeni deloma Iz žepa delavskega in; mestnega potrošnika, deloma pa kmetijski zadrugi na vasi. Ti posredniki v svojem nekontroliranem poslovanju povzročajo nestabilnost in nihanje cen kmetijskim pridelkom in s tem onemogočajo solidno kalkulacijo kmetijskega blagovnega proizvajalca, otežkočajo afirmacijo kmetijske zadruge, ker ji jemljejo del tržnega dobička, ki bi ga ona koristno uporabila v investicije za napredek kmetijske proizvodnje.
Mislim, da sl je lahko predočiti, v koliki meri bi se zmanjšali stroški trgovine, če bi se grosistična odkupna podjetja obračala brez množice parazitskih posredovalcev enostavno telefonično ali pismeno naravnost na zadruge na vasi z naročili za nakup, če bi kmetje preko zadruge prodajali svoje pridelke, če bi zadruga sama iskala katero grosistično podjetje je najboljši ponudnik za nakup določenih kmetijskih pridelkov, zlasti pa še, če bi zadružno kmetijsko podjetje razpolagalo s kamionom in samo postavljalo svoje pridelke na mestna živilska tržišča is konkuriralo tem mestnim trgovskim
podjetjem. Odpadli bi ogromni parazitski zaslužki prekupčevalcev, ki po naših zakonih itak ne smejo poslovati. Formirale bi se stabilne razumne cene na mestnih živilskih tržiščih, dobiček trgovskih podjetij bi se znižal na razumno mero, ne da bi zato morala pasti odkupna cena pri kmetu. Kako to doseči? Ali je stvar samo na naših zakonskih predpisih o trgovini? Ne. Ne rečem, da ti predpisi niso pomanjkljivi. Nasprotno. Da odkrito povem moje mnenje o sedanjih kreditnih predpisih, da so do zadrug krivični. Toda že v okviru obstoječih predpisov tako špekulativno trgovsko poslovanje ni dopustno. Vendar: kjer ni tožnika, tam ni sodnika! To je stara resnica, ki velja tudi danes. Naloga naših družbenih organizacij, sindikatov, osnovnih organizacij SZDL, tiska je, da posvetijo svojo pozornost tem pojavom, da pomagajo odkrivati vse te nepravilnosti, da signalizirajo tržne in finančne inšpekcije na te pojave, da izvajajo pritisk in opravičijo zakonsko intervencijo oblastvenih organov ljudskih odborov. Zadružniki na vasi imajo poln interes, da zasledujejo in odkrivajo špekulativno poslovanje od-kupovalcev in njihove nepravilnosti prijavljajo oblastvenim organom. Kmetje - zadružniki imajo poln interes, da izločijo te parazitske posredovalcev od prodaje njihovih pridelkov, ker se z rastjo gospodarske moči zadruge zboljšuje in krepi položaj individualnega kmetijskega proizvajalca, ker mu bo zadruga omogočila mnogo ugodnosti za napredek njegove kmetijske proizvodnje.
Meni so v Murski Soboti govorili tudi o takih pojavih, da predsednik zadruge sam nakupuje jajca in drugo za grosistično podjetje v Ptuju — ne vem ali direktno ali pa je vmes še en nakr-ovalec — in se okorišča s tržno provizijo, da grosistično podjetje navezuje nase zadružnega poslovodjo z nagradami, da bi zadruga postala le krinka, pod katero bi ta nakupoval za trgovsko podjetje. Govorili so mi, da obstojajo tudi taki nakupovalci, ki stalno žive na vasi, torej neupravičeno po-
sedujejo legitimacijo, da so uslužbenci grosističnega podjetja, razpolagajo z obratnimi sredstvi, poslujejo pa tudi z drugimi konkurenčnimi podjetji. To so vse očitno nedovoljene stvari. Toda ni dovolj samo videti nepravilnosti in zlorabe, treba je ugotoviti krivdo in uvesti kazenski postopek. Zadruga pa s takim predsednikom ali poslovodjo tudi ne more napredovati in služiti interesom kmetijskih proizvajalcev. Zadruga bo leglo tatvin in korito za poedine špekulante in parazite, če ne bo imela dobrega upravnega odbora in zbora zadružnikov, ki z zanimanjem in kritično sodelujejo pri udejstvovanju zadruge. Popolnoma se strinjam s tistimi, ki kritizirajo kompliciran sistem sedanjega računovodstva, ki zahteva visoko znanje nadzornega odbora, če hoče resno kontrolirati računovodstvo zadruge in predlagajo za male obrate in zadruge tako enostavno računovodstvo, ki bi ga mogel kontrolirati vsakdo, ki zna osnovne štiri računske operacije. Mislim, da bi Republiška in okrajne zadružne zveze morale to izvesti.
Pa razpredajmo to nit vzrokov porasta cen dalje. Večina okrajnih ljudskih odborov z zadovoljstvom ugotavlja zdajle porast dohodkov okraja ali mesta. Ta porast se večji del nanaša na povečani tržni dobiček, čeprav se povečuje tudi proizvodnja in število zaposlenih. Povečan tržni dobiček ustvarjajo tako proizvodna kakor trgovska podjetja. Delovni kolektivi so s tem zadovoljni, okraj tudi, pritožujejo pa se nad porastom cen na trgu. Če se povečuje tržni dobiček, se šteje kot zasluga podjetja, ko pa rastejo cene na trgu, se za to običajno obdolžuje krivde Izvršni svet republike in Zveze. Pozablja se, da je kupoprodaja strnjena veriga vzroka in posledice, da je prodajalec istočasno kupec, proizvajalec potrošnik. Na to bi zlasti morali misliti pri tistih podjetjih, ki imajo monopolni položaj na trgu, to je podjetja, ki proizvajajo zelo iskano blago, ki ni-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Predsednik Tit®
Okrog 70.000 ljudi iz vseh krajev Hercegovine, metkovi-škega, dubrovniškega in kotorskega okraja se je danes dopoldne udeležilo velikega ljudskega zborovanja v Trebinju, na katerem je govoril predsednik republike maršal Tito ob priliki proslave 10-letnice osvoboditve Trebinja ter južnih in vzhodnih krajev Hercegovine.
2e včeraj, pa tudi danes, tik pred začetkom slovesnega zborovanja, so stalno prihajali v Trebinje posebni vlaki in kamioni z ljudstvom Iz vse Hercegovine in sosednih krajev Dalmacije ter Cme gore. Ze rano zjutraj so bile ulice pretesne, da bi lahko sprejele toliko ljudstva, ki je prispelo, da posluša besede predsednika republike Tita.
Slovesnost se je začela s polaganjem okrog 50 vencev na spomenik padlim borcem in žrtvam fašizma v trebinjskem okraju. Zborovanje je bilo napovedano za 11. uro, toda že po 8. uri se je začel polniti prostor pred slovesno tribuno
Točno ob 11. uri so trobentači najavili prihod predsednika Tita. Ogromna množica je pozdravila njegov prihod z burnim ploskanjem in ovacijami. Ljudstvo je skandiralo: »Heroj Tito, heroj Tito!«
Potem ko so odigrali državno himno, je obšel predsednik republike Tito v spremstvu generalnega podpolkovnika Velika Kovačeviča, komandanta sarajevske vojne oblasti, častni bataljon. Nato je pregledal vrste preživelih borcev 29. hercegovske udarne divizije, ki so jo sestavljale 10., 11., 12. in 14. brigada ter konjeniška in topniška brigada. Borce je pozdravil z borbenim pozdravom: »Smrt fašizmu, tovariši!«, ti pa so mu odzdravili s krepkim: »Svobodo narodu!« Na poti k tribuni je predsednik Tito prejel šopek rož od trebdnjskih pionirjev.
Poleg predsednika Tita so
na velikem zborovanj v Trebinja
bili na tribuni predsednik Ljudske skupščine BiH Djuro Pucar, predsednik Ljudske skupščine Črne gore Biažo Jovanovič, državni sekretar za narodno obrambo generalni polkovnik Ivan Gošnjak, podpredsednik Ljudske skupščine Hrvatske Karlo Mrazo-vič, predsednik republiškega zbora Ljudske skupščine Črne gore Nikola Kovačevič, predsednik izvršnega sveta BiH Avdo Homo in podpredsednik tega sveta Uglješa Danilovič, predsednika odborov Ljudske skupščine BiH Cvijetin Mija-tovič in Sefket Maglajlič, komandant sarajevske vojaške oblasti generalni pod poi kov nik Veljko Kovačevič, člani izvršnega sveta BiH in ljudski poslanci.
Zborovanje Je začel Ceda Kapar, sekretar okrajnega ko-
miteja za Trebinje, ki je izrazil radost ljudstva Hercegovine nad tem, da ima v svoji sredini predsednika Tita. Za to se mu je v imenu zbrane množice prisrčno zahvalil.
Nato je govoril predsednik Tito, burno pozdravljen od nepregledne množice, ki je kar naprej prihajala na zborovanje.
Tovariši in tovarišice!
Dovolite ml, da vam čestitam k desetletnici osvoboditve Trebinja in teh krajev in da izrazim svoje veselje nad tem, da sem prišel v ta del naše domovine, kjer nisem bil še nikoli v svojem življenju, za sinove katerega pa sem med osvobodilno borbo vedel, da stojijo v prvih vrstah naših partizanskih odredov, naših proletarskih brigad, naše narodnoosvobodilne vojske.
Ljudstvo Hercegovine je šlo skupaj z ostalimi narodi naše države verjetno skozi najtežje ure svoje zgodovine prav v razdobju štirih let okupacije, štirih let izdajalskega početja ljudstvu tujih ljudi, ki so zasejali spor med ljudstvo Hercegovine in povzročili prelitje morja solz in krvi. Mnogi sinovi in hčere so padli tukaj v tej borbi, ne le v borbi proti okupatorjem, temveč tudi od zločinske roke, od roke zapeljanih ljudi. V tej vojni je Hercegovina resnično pokazala svoj pravi lik s tem, da je dala, kar je imela najboljšega, naši narodnoosvobodilni vojski in partizan skim odredom od prvib dni v.sta je dalje Večkrat sem imel priliko videti hercegovske borce v vrstah naših partizanskih odredov in brigad in vselej sem jih občudoval; visoko sem cenil nji-
hovo hrabrost, njihovo visoko zavest, požrtvovalnost in ljubezen do domovine. S tega mesta se danes še enkrat zahvaljujem za prispevek, ki ga je dalo ljudstvo Hercegovine skupaj z ostalimi narodi Jugoslavije za osvoboditev naše države.
Tovariši in tovarišice! Če kje v naši domovini, tedaj občuti lahko prav tukaj v Hercegovini ljudstvo najbolje, kako dragoceno in pomembno je geslo, ki je danes uresničeno, namreč bratstvo in enotnost med našimi narodi (krepko vzklikanje bratstvu in enotnesti), kako mračna je bila preteklost in kako svetle dneve je doživelo tudi ljudstvo teh krajev, kjer danes ni več tistih težkih ostankov preteklosti, to je medsebojne mržnje, medsebojne narodnostne mržnje, medsebojne borbe, ki ga je v pretekli vojni privedla skoraj do samouničenja. Bratstvo in enotnost je največja pridobitev, ki smo si jo priborili v tej vojni, in to pridobitev naj varujejo današnja generacija in vse prihodnje kot punčico svojega očesa. V tej enotnosti, v tej monolitnosti, ki je uresničena tukaj v Hercegovini in v vsej naši domovini, je jamstvo naše srečne bodočnosti, jamstvo vseh naših zmag v graditvi socializma v naši državi danes in v prihodnje. Skupaj z Bosno je stopila Hercegovina v vrsto najbolj razvitih naših republik. V kratkem času bo Bosna in Herce-(Nadaljevanje na 3. sir.)
VREME
Vremenska napoved ra ponedeljek: oblačno vreme s krajevnimi razjasnitvami, zlasti popoldne, zjutraj po kotlinah megla. Temperatura ponoči v severni Sloveniji okrog 3. v ostalih do 6. na Primorskem do 8 stooinj. Podnevi med 12 in 15 na Primorskem med 18 In 20 stopinj
Izgledi ra prvo polovico prihodnjega tedna: sm*vr, §e suho, vendar še preoej oblačno vreme, proti sredini tedn pa bo nastopilo poslabšanje vremena.
Tisk, eno od najvažnejših sredstev za oblikovanje
mišljenja množic
(Nadaljevanje s 1. strani) m konkurence. Seveda bi bilo nesmiselno lotevati aa administrativnih mer v tem smislu, da taka podjetja morajo znižati cene, pač pa zagotoviti redno in pravilno odvajanje dobičkov, kakor to zahtevajo predpisi, ta bi se stekali v predvidene fonde, ki Jih je potem treba uporabljati smotrno, tudi s ozirom n* potrebe dviganja tivljepj-skega standarda. Pri proizvodnih podjetjih Je kontrola nad tend dobički lažja. Težja pa Ja stvar pri trgovskih podjetjih, četudi Je s hstoänjim družbenim pianom ta gospodarskimi predpisi odrejeno, da kolektivi trgovskih podjetij razpolagajo samo s določanim procentom na promet blaga sa svoje plače in nagrade, so možnosti samovoljnega koriščenja dobička, kakor kaže primer trgovine v Murski Soboti, dane, če ni zadosti vestna tržne in finančna kontrole s strani neposrednih organov oblasti. NI dovolj, da samo i zadovoljstvom ugotavljamo porast dohodkov. Razni simptomi opravičujejo predpostavko, d« bi tl dohodki morali tam Se večji, če bi bilo zagotovljeno, da bi btH vsi tržni dobički zajeti v pravilnem odvajanju. Primer grosističnih odkupnih podjetij z množico nakupovalcev, ki povzročajo ogromne razlika med odkupno ceno in prodajo na drobno, očitno opravičuje domnevo, da se v teh podjetjih svojevoljno razpolaga z dobičkom. Ta podjetja imajo običajno svoje sedeže v naših mestih kakor so Ljubljana, Maribor, Celje, Ptuj Itd., torej mesta, ki posebno živo občutijo neupravičeno naraščanje cen na živilskem trgu. Tu bi moral biti pritisk potrošnikov, naših družbenih organizacij, sindikatov, SZDL itd., na trgovski aparat in pomoč organom ljudskega odbora, da bi lažje podrobno nadzirali ta trgovska podjetja, ugotavljali razloge velikim razlikam v ceni in stvarno izvajali upravne gospodarske sankcije, kakor jih predvidevajo naši zakonski predpisi. Ni dovolj zadovoljiti se s samim porastom dohodkov, marveč tudi ugotoviti od kod izvirajo in kaj povzročajo, da je poleg teh dohodkov mnogo kritega zaslužka, da podjetja delajo s sila drago režijo, s številnim aparatom In postranskimi posredniki. Skratka, čutiti prizadetost s potrošnikom, ki plača vse to.
Ne manj važno bi bilo pogledati na prste grosističnim podjetjem, ki nakupujejo in izvažajo kmetijske pridelke. Ce vidimo, da so nakupovalci teh podjetij nagnali ceno n. pr. jajcem na 14—15 din komad, a imajo povrh še sami 1 dinar provizije po komadu, potem je vsekakor upravičen sum, da tu nekaj ni v redu. Očitna je tukaj domneva, da so zaslužki na z izvozom ustvarjenih devizah toliki, da omogočajo tolikšno nabijanje cen, ki mora povzročiti skok cen tudi domačim potrošnikom. Naj si že bodo temu vzrok formalni prekrški naših gospodarskih predpisov, ali nemoralna špekulantska brezvestnost, ki zna izkoristiti eventualno pomanjkljivost naših predpisov na očitno gospodarsko škodo naše skupnosti, zlasti pa našega potrošnika — tu je potrebna rigorozna intervencija bilo oblastvene inšpekcije, bilo družbene kritike naših organizacij in tiska, da se vzgoji in uveljavi primerna trgovska morala v tem aparatu. Ce je višja cena nekemu blagu ekonomsko upravičena, oziroma neogibno, ker je večje povpraševanje po njem, je treba zagotoviti, da večji težni dobiček, ki se iz tega ustvarja, ne bo predmet špekulacije in parazitskega zaslužka trgovskega posrednika, ki z njim zopet pritiska na naše obstoječe blagovna fonde. Ta dobiček mora priti v družbene blagajne, da bi ga od tod smotrno porabili v tako «vrho, ki bd čim neposrednejše zadovoljila potrebe našega potrošnika.
Da navržem samo dva primera kako porabiti viške dohodkov, ki izhajajo iz prekomernega tržnega dobička. Trenutno večina okrajev pripravlja predloge in obravnava o rebalansu letošnjega družbenega plana, ki ga omogočajo večji dohodki. Mislim, da bi bilo izredno važno, če bi se posvetili vprašanju trgovske mreže. Namreč, letos je bila izvedena decentralizacija trgovskih podjetij, ki so poslovala s številnimi filialami, z namenom, da se onemogoči monopolni položaj takih centraliziranih trgovskih podjetij. Toda to je bila očividno samo polovična mera. Prejšnja filiala kot prodajalnica je sedaj postala samostojno podjetje. Ce pa je edina trgovina v kraju ali edina v določeni stroki poslovanja, je postala monopolist na tem svojem področju, in
tato lahko samovoljno odreja cene. Tu to nujno postavlja vprašanje potrebe snovanja novega konkurenčnega trgovskega podjetja — prodajalne.
Ml na splošno ugotavljamo, da nam je mreža prodajaln še vedno preredka. Zato so se lahko dogajale take stvari, o katerih so mi govorili tu v soboškem okraju, da poedind nakupijo večje količine gotovih artiklov — povedali so mi o šolskih zvezkih — ki jih potem prodajajo po vaseh ta 3, 4, 5-kretno ceno. Ce M mreža trgovin bila gostejša, bi njihove trgovske usluge bile neposrednejše na razpolago potrošnikom, konkurenca med njimi živahnejša, kar M praktično onemogočilo samovoljno navijanje cen in take pojave nedovoljenega krošnjarstva, ki ga je itak treba z vso strogostjo preganjati.
Ista Je stvar t obrtnimi usluž-nostnimi podjetji. Ker jih je premalo, so te usluge strahovito drage. Okrajne in občinske obrtne delavnice so sila redke. Okraji in občine gledajo na njih samo kot molzno kravo, gledajo samo, kako bi iz njih črpali čim večje dohodke. Zato ta obrtna podjetja ne morejo konkurirati privatni obrti in onemogočati šušmarjenje, ki silno uspeva radi velikega povpraševanja po njihovih uslugah. Občinski ki okrajni ljudski odbori bi morali imeti širši pogled na ta pojave, na vse talke pojave, ki povzročajo rast cen In parazitsko zaslužkarstvo. Ne bom trdil, da so naši gospodarski zakonski predpisi v tem pogledu najbolj posrečeni. Toda okraji niti obstoječih možnosti, ki so dane v teh predpisih, ne izkoriščajo, da bi okrajnim in občinskim obrtnim podjetjem omogočali uspešnejšo konkurenco s tem, da jih obremene z relativno majhnim pavšalom obdavčenja, ki bi jim zmanjšal tudi upravno stroška in da snujejo nova taka podjetja. Sedanja prilika, ko okraji razpolagajo z viški dohodkov, je prav povoljna za to, da izdatnejši del teh sredstev porabijo za razširjenje trgovske mreže, za pomnožitev uslužnostnih obrtnih podjetij. Saj je res, da so potrebe v raznih smereh velike, toda vlagati sredstva samo v objekte, ki ne morejo dati hitrega učinka za zboljšanje standarda in se orientirati pretežno na velike plane, ki običajno ostanejo nedokončani, se pravi za daljšo dobo omrtviti ta sredstva, da ne morejo služiti hitrejšemu dvigu blagostanja naših delovnih ljudi.
Danes smo razvili družbeno samoupravljanje že do te mere, da je odvisno od iniciative komune, recimo občine ali okraja, kako naj smotrnejše upravljati in uporabljati razpoložljiva
sredstva. S tem so dani objektivni pogoji materialnega značaja, da se ljudski odbori in ob njih naše družbene organizacije uče smotrno gospodariti. Navedeni primeri so samo majhen del torišča, na katerem se morajo naše družbene organizacije in ljudski odbori udejstvovati.
Kar se sprošnega gospodarstva tiče, so uspehi toliki, da ni razloga za malodušje. Treba je le videti širok horizont in ne dopustiti, da nam poedine težave in trenutni negativni pojavi zasenčijo pogled na te uspehe. Dolžnost naših organizacij je, da preprečijo razdilamo delovanjih tistih negativni elementov, ki demagoško Izrabljajo vsako trenutno našo težavo In tudi pomanjkljivosti v našem gospodarskem sistemu, ki seveda še vedno obstojajo. Ti sovražni elementi, ostanki bivših izkoriščevalcev in prisklednikov prejšnjega Izkoriščanja danes ne morejo več osporavati uspešne zunanje politiki našega državnega vodstva. Celo pri najbolj nevednih ne vžigajo več razni zastrašujoči glasovi, ki jih tl elementi radi širijo, češ, »vsak čas bo Jugoslavija propadla,c »da nas bo ta ali ona zunanja sila podjarmila« itd. Oni sami so morali izgubiti vsako nado, da bo Tito na pritisk Zapada moral popustiti od socialistične izgradnje, v možnost restavracije buržoaznega sistema itd. Ostalo jim je le še, da se poslužujejo naših dnevnih težav na notranjem gospodarskem področju, da iščejo zanje vzroke tam, kjer jih ni, da skušajo ■učinek naših zunanje-političnih uspehov zmanjšati z natolcevanjem, češ, koliko nas Je stal obisk cesarja Selasia in predsednika turške republike, da mizerno natolcujejo, da so stroški teh nekaj milijonov vzrok za porast cen itd. To delajo seveda z namenom, da bi zasenčili velike naše zunanje-politične uspehe, ki jih odražajo in jim služijo tudi taki vzajemni obiski.
Dejstvo j«, da so s« v naš
trgovski aparat in zadruge zatekli marsilrateri buržoazni elementi, ker pač znajo trgovski posel.
Tu je v veliki meri objasnl-tev za te nepravilnosti in parazitsko špekulacijo v naši trgovini. Zlobni komentarji na naše zunanje politične uspehe so odraz njihovemu sovražnemu odnosu do naše stvarnosti, ki naj obenem služijo kot krinka, da potrošnik ne bi odkril njihovega škodljivstva v trgovini, možnosti špekulativnega parazitizma neprimerno manjše, do-čim v trgovini to ni slučaj. Tukaj nas čaka še težka naloga, da paraliziramo škodjivi vpliv baš teh buržoaznih ostankov v našem trgovskem aparatu, zlasti pa je potreben nadzor od spodaj, da se v trgovskem aparatu vzgoji primerna trgovska morala.
Spremembe pri nagrajevanju in
razdeiiivi družbenega dohodka
Tovariši in tovarišice I Mi smo danes v teku priprav za sestavo družbenega plana za prihodnje leto. V ospredju pozornosti so pomanjkljivosti, ki so se letos pokazale in ki jih je treba v bodočem planu odpraviti. V prvi vrsti je problem nagrajevanja in razdelitve družbenega dohodka. Tukaj so potrebne bistvene spremembe od dosedanjega sistema, ki je slab. Potrebno bo uzakoniti sredstva in metode, ki bi čim bolj vzpodbujale dvig produktivnosti dela, to je, da bi se čim bolj približali pravilnemu socialističnemu nagrajevanju po storjeni zaslugi. Posledica tega bo dvig plač vsem marljivejšim, katerih učinek dela je večji. To se pravi, nastale bodo večje razlike v plačah od sedanjih. Sedanji sistem ni vzpodbujal k marljivosti, ker je za delavca bilo vseeno, če več dela ali manj. Na ta način bo nujno sledila večja produktivnost, to je, da bo podjetje ob istem ali celo manjšem številu zaposlenih povečalo proizvodnjo, da se bodo stroški proizvodnje zmanjšali. S tem se bo lahko družbeni dohodek občutno povečal. Tudi ne bo tako
hitro raslo število v industriji zaposlenih, kakor smo to zabeležili letos in lani ob relativnem majhnem povečanju proizvodnje. Večja sredstva, ki jih bo družba imela, bodo lahko uporabljena za razširjanje proizvodnih kapacitet, za hitrejši dvig kulturno - prosvetnega in socialno-zdravstvenega standarda, kakor tudi za modernizacijo kmetijske proizvodnje. Zlasti v pogledu razvijanja kmetijstva se predvide j avo izdatnejša sredstva. Stremeti bo treba za tem, da bodo ta sredstva porabljema na način, da bo delovala gospodarska nujnost in interes kmetijskega proizvajalca, da povečuje svojo proizvodnjo. Misliti bo treba na to, da bo pri tem kmetijska zadruga dobivala čim večjo veljavo, da bi kmetijski proizvajalec imel čim večji interes za dobro poslovanje zadruge, za dvig kmetijske proizvodnje. Kakor je vloga sindikata, delavskega sveta v tovarni, tako bo zadruga postajala oblika družbenega samoupravljanja v kmetijstvu, seveda, z vsemi posebnostmi, ki jih zahteva individualna posest zemlje kmetijskega proizvajalca.
Komune predstavljajo nadaljno izpopolnitev naše socialistične demokracije
V vrsti današnjih okrajev v Sloveniji so trenutno v teku intenzivne priprave za oblikovanje komun, ki bodo predstavljale nadaljno izpopolnitev naše socialistične demokracije, to Je družbenega samoupravljanja proizvajalcev samih, kar be vnašalo bistvene^ novosti in še bolj vzpodbujalo k večjemu gospodarnostnem upravljanju v teh komunalnih skupnostih. Za tukajšnje sevemovzhodne predele Slovenije to obliko zanje komun še ne prihaja v poštev, ker manjkajo ekonomski pogoji za to. Razvitost industrije je premajhna, da bi mogla dajati zadosti pogojev za samostojno
gospodarjenje. Kmetijstvo samo — in tukaj je ono pretežno — ne more dajati ob današnji pomanjkljivi razvitosti zadosti sredstev za zadovoljevanje prosvetnih in socialnih potreb ter za potrebe investicij za kmetijsko proizvodnjo. Pa tudi prevladujoča težnja individualnega proizvajalca bi otežkočala uveljavljanje zavestnega socialističnega gospodarjenja v taki industrijsko nerazviti komuni. Tukaj bodo kmetijski proizvajalci šele potom njihove gospodarsko močne zadruge postali sposobni, da se uspešno udejstvujejo v družbenem samoupravljanju. Primerna gospodarska sredstva bodo v relativno kratkem času pomagala
okrepitvi zadrug, kar bo ustvarilo pogoje za tako popolnejše družbeno samoupravljanje tudi v pretežno kmetijskih predelih. Toda za vse to je potrebno še naporno delo naših političnih in drugih družbenih organizacij. Tu pritiče današnjemu Jubilantu, »Ljudski pravici« in drugemu našemu tisku še težka, toda hvaležna politično in gospodarsko »trokovno vzgojna naloga.
Se nekaj besed o katastru. Obdavčenje kmetijskih proizvajalcev po katastru, ki je letos pri nas uvedeno, vnaša precejšnjo novost v našo davčno politiko. Ne moremo trditi, da so obstoječi kriteriji obdavčenja po katastru povsem zadovoljivi, ker Jim ja osnova stara. Zlasti ne odgovarjajo v primer.h, ko se je v teku nekaj desetletij bistveno spremenila kvaliteta zemeljske površine. Ta problem se proučuje, da bi se našel popolnejši sistem. Vendar moramo brez nadaljnega reči, da pritožbe, ki jih iznašajo tisti, ki so sedaj na slabšem kot prej, oziroma tisti, ki mislijo, da bi s tem mogli doseči zmanjšanje davčne obveze, v večini primerov niso upravičene. Ko so naši organi preiskovali vrsto takih pritožb, so v mnogih primerih ugotovili, da so pritožitelji preje plačevali premalo davka. Imamo celo zelo Interesantne primere, da so se pritožili kmetje, ki so ali so bili funkcionarji občinskega ljudskega odbora, ki so sl prej sami sebi omerja-li neprimerno manj davka, kakor bi ga po svoji posesti morali plačati. Ti primeri kažejo, kako prav je bilo, da smo ukinili star sistem ugotavljanja davčne dohodnine, ko so bile mogoče mnoge samovoljnosti v oceni dohodka s strani davčnih komisij. Na splošno se nam kaže, da so hriboviti, slaborodni predeli preje bili razmeroma bolj obdavčeni, kakor »o sedaj po katastru, dočim so pa zdaj v predelih z ugodnejšimi pogoji za kmetijsko proizvodnjo
prizadeti tisti, ki to prej uspeli Izogniti ae pravilni davčni odmeri. Kakor koli je bila preje predvidevana diferenciacija po kvaliteti zemlje, je vendarle prevladoval enostavni kriterij kolika je površina, z nikakim ali slabim ozirom na kvaliteto zemlje. Zato je naravno, da je moralo priti do prizadetosti vseh tistih, ki so bili preje protežirani in da je edino pravilno, da smo uveljavili objektivna merila, ki izključujejo subjektivne vplive na višino davčne odmere.
Obdavčenje po katastru mora obveljati — ne izključujem potrebe Izpopolnitve kriterija — ker odpira kmetijskemu proizvajalcu jasno perspektivo in ga stimulira k dvigu njegove proizvodnje. Kolikor so res nepravilnosti v po edinih primerih obdavčitve po katastru, morajo biti preverjene z vso objektivnostjo. Zato se okrajni ljudski odbori oziroma davčni organi ne bi smeli pustiti vplivati od zgovornosti pritožnikov, pa tudi zbori volivcev in naše družbene organizacije bi morali biti budni, da onemogočijo vsako protekcijo.
Oprostite, če sem se ob današnjem slavju toliko pečal z našimi tekočimi »drobnimi« problemi. Mislim, da je prav, da tudi kadar praznujemo ne zanemarjamo naša dnevna pereča vprašanja. Tudi naš fisk se bo neprimerno bolj približal našemu delovnemu človeku, če se bo še bolj potrudil, da daje objas-nitve in odgovore na praktična vprašanja, ki ga interesirajo in mu odpiral perspektivo.
Morda sem razočaral tiste, ki ■o pričakovali, da bom govoril o mednarodnem dogajanju In naši zunanji politiki. Smatram, da mi po nedavnem govoru tovariša Tita na Ostrožnem ni treba o tem kaj več govoriti. O vseh glavnih vprašanjih je dal tovariš Tito sam jasen odgovor kakšno je stališče Jugoslavije in kakšna politika našega vodstva. Uspehi in doslednost te politike čuvanja naše neodvisnosti, sodelovanja z vsemi, ki res-
no hočejo prispevati k utrjevanju miru in normalizaciji mednarodnih odnosov, so na dlani. Mi se upravičeno lahko vedno znova in znova navdušujemo nad sposobnostjo našega Titovskega vodstva. Zato lahko vse naše sile posvečamo naši notranji socialistični izgradnji.
Prepričan sem, da bo današnja proslava 20-letnice rojstva »Ljudske pravice« utrdila tradicije in služila tesnejši povezanosti obmurskega ljudstva z našim socialističnim tiskom, zlasti z »Ljudsko pravico«, ki bo odslej glasilo Socialistične zveze.
Zato vas na koncu še enkrat pozivam: Oklenite se »Ljudske pravice« z isto ljubeznijo in zaupanjem, kakor pred 20 leti, ko je načela borbeno pot osvoboditve iz suženjstva in bede, pa boste danes v svobodnem ustvarjanju imeli zanesljivega vodnika pri graditvi temeljev socialističnega blagostanja delovnemu človeku.
Želim vam mnogo uspeha!
Po njegovem govoru, katerega je množica večkrat prekinjala z navdušenim odobravanjem, je spregovoril še Miško Kranjec. V uvodnih besedah je poudaril, da je praznik naprednega tiska hkrati tudi praznik in proslava Prekmurja. V svojih nadaljnjih izvajanjih je orisal suženjsko življenje prékmurskega ljudstva, ki ga je pretrpelo pod madžarskim fevdalizmom in madžarskim šovinizmom ter kapitalističnimi režimi stare Jugoslavije. Poudaril je:	»Prek-
murje je bilo ob rojstvu Ljudske pravice v položaju, ko razen starega človeka in otroka skoraj ni bilo človeka, ki ne bi šel v svet za kruhom, ki mu ga domovina še tako bornega ni mogla dati. Ljudsko pravico je Komunistična partija namenila in darovala slovenskemu delovnemu ljudstvu, vendar pomeni Ljudska pravica tudi za prekmurskega človeka
njegovo prebujenje. Komunistična partija se je v prvem desetletju prebila skozi največje težave in krize, da ja lahko tudi v Prekmurju zasejala revolucionarno misel. Prekmurje se je v svojem brezupnem tavanju za kruhom po svetu srečalo s to revolucionarno mislijo, ki mu ni bila tuja, katere se je pozneje samo tesneje oklepalo.
Svoj govor je Miško Kranjec zaključil: »Ne štejmo v hudo prekmurskemu ljudstvu, da ni stalo vedno v prvih vrstah. Njegovo prebujenje se začenja komaj po prvi svetovni vojni, a njegova zavest je stara komaj 20 let. Toda danes se je to ljudstvo vendar vključilo z voljo in zavestjo v tisti okvir življenja, ki mu pravimo socializem. Socializem to pa je domovina delovnega človeka, to je njegova velika svetla prihodnost.
Potem je prekmursko ljudstvo s slavnostnega zborovanja poslalo pozdravna pisma predsedniku republike Titu in podpredsedniku .zveznega izvršnega sveta Edvardu Kardelju.
Za tem pa so nastopili ob-murski združeni mladinski pevski zbori, ki so zapeli pesmi, med njimi tudi »Lepo je v naši domovini biti mlad«. Za njimi so zaigrale združene godbe Ljutomera, Murske Sobote in Ptuja nekaj skladb. Za skupnim nastopom vseh pevskih zborov in godb je bilo slavnostno zborovanje zaključeno. Popoldan so se slovesnosti nadaljevale z nastopom folklorne skupine »Veljko Vlahovič« iz Zagreba in z gostovanjem mariborske Opere s »Prodano nevesto«. Športna društva so priredila nogometno tekmo med domačim nogometnim moštvom in »Lokomotivo« iz Zagreba.
Tako je prekmursko ljudstvo nad vse lepo proslavilo obletnico naprednega tiska.
E. K.
V BE0GSAĐU SE JE ZAČEL
I. kongres pravnikov FLRJ
Beograd, 3. oktobra. V prostorih pravne fakultete v Beogradu se je danes slovesno začel I. kpngres pravnikov Jugoslavije. Kongresa se udeležuje okrog 2000 pravnikov iz vse države, k svečani otvoritvi pa so prišli tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič, predsednik izvršnega sveta LR Srbije Jovan Veselinov, predsednik Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Dju-ro Salaj, predsednik mestnega ljudskega odbora v Beogradu Djurica Jojkič in drugi predstavniki državnih ustanov in družbenih organizacij. Posebno toplih pozdravov sta bila deležna predstavnika tržaškega društva »Pravnik« dr. Fran Tončič in Angelo Ku-henj.
S krajšim govorom je odprl kongres predsednik Zveznega združenja pravnikov Vladimir Simič, nato pa so izvolili delovno predsedstvo, v katerem so predsedniki republiških združenj pravnikov in predsednik zveznega združenja.
V	imenu zveznega izvršnega sveta je pozdravil kongres podpredsednik Aleksander Rankovič. Prihod tov. Rankoviča v kongresno dvorano in njegove besede so vsi navzoči pravniki toplo pozdravili.
Po sprejetju poslovnika je kongres prekinil delo, ki ga nadaljuje jutri ob 8. uri z razpravo o referatu »Vloga prava in pravnikov v naši družbeni ureditvi«. Dopoldne bo kongres delal v plenumu, popoldne pa po komisijah.
V	uvodni besedi je predsednik zveznega združenja pravnikov Vladimir Simič poudaril izredno široki krog funkcije prava in dejavnosti pravnikov na obdelovanju in utrjevanju pravnega sistema v socialistični demokraciji. Na vsaki stopnji družbenega razvoja, je dejal Simič, ki se razvija na temelju družbene lastnine proizvodnih sredstev in družbenega upravljanja na vseh področjih dejavnosti, se poraja cela vrsta temeljnih pravnih vprašanj, ki jih je treba reševati, kakor tudi vrsta ključnih vprašani novega pravnega sistema, ki jih je treba obdelovati in reševati teoretično, zakonodajno in praktično. Na tem širokem področju družbene dejavnosti
10 novih gimnazij na Hrvaiskem
Zagreb, 3. okt Z letošnjim
šolskim letom so odprli na Hr_ vatskem 10 novih gimnazij in sicer v Crikvenici, Labinu, Korčuli, Daruvaru, D jakovem, Našicah, Krku. Metkoviču, Pločah in Pakracu- Sedaj je na Hrvatskem 60 gimnazij in 262 osemletk.	M. B.
je vloga pravnikov izrazito temveč služi tudi temu, da se aktivna, saj se vloga prava v spravijo družbene in material-družbi, ki gradi socializem, ne ne sile ter družbeni odnosi v omejuje na urejevanje spon- ravnotežje in pravilno usmer-tano se razvijajočih odnosov, jajo.
Tržaški Slovenci imajo pravico, da se javno progiasijo za sestavni del svojega matičnega slovenskega naroda
V svojih pozdravnih besedah je dr. Fran Tončič v imenu tržaškega društva »Pravnik« dejal, da je zelo pomemben dogodek, da ima prvič v zgodovini Jugoslavije tržaško društvo »Pravnik« možnost spregovoriti v glavnem mestu matične države in pred tako uglednim forumom, kakor je I. kongres pravnikov. Ko je omenil, da se to na žalost dogaja v času, ko dozorevajo dogodki, ki kažejo na to, da se bodo tržaški Slovenci proti svoji volji vrnili
pod upravo države, pod katero so preživeli nad četrt stoletja suženjstva, in da je to za tržaške Slovence težak in krut udarec, je poudaril, da predstavlja to dejanje žrtev tudi za jugoslovanske narode, ki so bili ves čas nesebično in vztrajno na strani tržaškega ljudstva v njegovi borbi za neodvisnost in svobodo. To žrtev doprinašajo jugoslovanski narodi zaradi miru in v nadi, da se bodo odnosi med Slovenci in Italijani v Trstu, kakor tudi odnosi med Ita-
lijo in Jugoslavijo razvijali na načelih enakopravnosti.
S svojo dosedanjo borbo, je
nadalje dejal Tončič, so si tržaški Slovenci pridobili pravico, da se javno proglasijo za sestavni del svojega matičnega slovenskega naroda in s tem vseh ostalih jugoslovanskih narodov. Ta borba jim daje pravico do tega, da zahtevajo pomoč svoje matične domovine in njenih predstavnikov v naporih za zagotovitev enakopravnosti na kultur-no-prosvetnem, gospodarskem in socialnem področju. Ta njihova borba jim daje končno tudi pravico do zahteve, da svobodno in enakopravno uporabljajo svoj materinski jezik v javnem življenju in da si najdejo svojemu številu ustrezno kruha, enakopravno z Italijanskimi soprebivalci-Prepričani smo, je dejal dr. Tončič, da je storilo državno vodstvo FLRJ vse in da bo tudi v prihodnosti storilo vse, kar bo potrebno.
IZ G0V0BÄ ALEKSANDRA RANKOVIČA
Vladavina prava in zakonitosti — ena izmed temeljnih značilnosti nove Jugoslavije
V svojem govoru je Aleksander Rankovič uvodoma prikazal zgodovino zadnjih let, v katerih je Jugoslavija postavila trdne temelje take družbene in politične ureditve, ki omogoča svoboden gospodarski in družbeni razvoj v smeri socializma. Dejal je, da je v posameznih fazah tega našega razvoja tu in tam sicer res bilo opaziti delno nerazumevanje in celo naivno gledanje na pomen prava in vlogo pravnikov v državi, ki gradi socializem, da pa je neizpodbitno dejstvo, da ni nihče od odgovornih voditeljev nikoli zanika val ali zmanjševal pomena prava v socializmu; saj je bila in je tudi danes vladavina prava in zakonitosti ena izmed temeljnih značilnosti v ustanavljanju in razvoju nove Jugoslavije kot socialistične države.
Ko je nadalje omenil, da so imeli naši pravniki v tem času vse možnosti, prispevati svoj delež tako v borbi za usposabljanje in krepitev ljudske oblasti, kakor tudi v poznejših in današnjih naporih za izgraditev pravne ureditve naše družbene skupnosti, je poudaril, da je cela vrsta pravnikov bila aktivna v političnem in družbenem življenju države. Vsi ti napori in rezultati naših pravnikov so vidni in pozitivni, čeprav niso vselej popolni In vsestransko zadovoljivi.
Nobenega dvoma ne more biti o tem, je nadaljeval tov. Rankovič, da bo zahtevala družba
od pravnikov tudi v prihodnje enakih naporov; zato namreč, ker se vsa naša družba in ves naš državni sistem neprestano razvija, spreminja, izpopolnjuje In dopolnjuje; prav v tem je bistvo družbe in države, ki prehaja iz kapitalizma v socializem. Naš novi gospodarski sistem je prinesel mnogo sprememb ter povzročil nove odnose tako med gospodarskimi organizacijami, kakor tudi do lokalnih skupnosti in višjih družbenih enot ter državljanov. Ti novi socialistični odnosi na gospodarskem področju zahtevajo bistvenih sprememb tudi na drugih področjih družbenega življenja, ki jih je treba spraviti v sklad. V ta namen se že sedaj proučujejo vprašanja na področjih socialne politike, zaščite ljudskega zdravja, delovnih odnosov, premoženjskega, družinskega in kazenskega prava, kakor tudi vprašanja z drugih pravnih področij.
V nadaljnjem je tov. Rankovič govoril o pomanjkljivi strokovni izobrazbi kadrov v ljudskih odborih in o potrebi, da gredo diplomirani pravniki, ki so danes v velikem številu v mestih po ustanovah, kjer njihova strokovna izobrazba ni tako potrebna, niti ne pride v celoti do izraza, v okrajne ljudske odbore, kjer bodo bolje spoznali našo stvarnost in kjer Imajo spričo dnevnih stikov z državljani neprimerno več možnosti za svoje nadaljnje strokovno izpopolnjevanje, kakor
j5h imajo sedaj pri pretežno
administrativnih poslih. Izrazil je mnenje, da ni prav, da jemljejo gospodarske organizacija diplomirane pravnike s komaj triletnim pripravniškim stažem za pravne referente in da bi bilo bolje, če bi se te organizacije za takšne posle posluževale advokatov, ki imajo več sposobnosti zastopati njihova Interese v konkretnih sporih. Z uvajanjem takšne prakse, ja dejal tov. Rankovič, bi mnogo prispevali k pravilnemu razvoju advokature, kajti jasno je, da bi gospodarske organizacije prepuščale zastopanje svojih interesov samo takšnim advokatom, v katere imajo zaupanje. »Prepričan sem,« Je dejal tov. Rankovič, »da je poleg mladih tndt dovolj starejših advokatov, ki so pripravljeni in sposobni zastopati interese tudi socialističnega sektorja in prav zato sem tudi prepričan, da se bo v naši socialistični družbi bolj In bolj krepila vloga advokature«.
Končno je tov. Rankovič govoril še o potrebi širše aktivnosti pravnikov kot družbenopolitičnih delavcev. Bolj kot doslej bi se pravniki morali bodisi posamezno ali kot skupine v okviru svojih društev udeleževati javnih razprav, skratica, potrebno Je, da postanejo pomemben činitelj v družbeno političnem življenju države. Svoje besede je tov. Rankovič zaključil z željo, da bi bilo ielo kongresa plodno.
ET. 233
«. oktobra 1954 I SL0VEHSB3 POBOCßSIJfEC / str. 3
1
Smo ena sama kompaktna monolitna celotaf kateri
mora biti pravično in enakomerno razdelieno, kar se nstvarfa
(Nadaljevanje s 1. strani)
(«rim ena izmed najbolj razvitih republik, ki bo omogočila napredek ne samo tukaj na svojem področja, temveč bo lahko dajala bogat prispevek tudi za napredek in razvoj drugih zaostalih krajev naie države. Roke naših delavcev odkrivajo danes pred očmi vsega našega ljudstva bogastva Bosne in Hercegovine. Danes že vidimo blagodati našo velike graditve, saj rastejo nove tovarne in' nova naselja; drugačna, kakor so bila preje, takšna, da ne samo
preobrazujejo naš gospodarski lik, temveč tudi Uk naših ljudi, našega človeka. Danes vidite po naših podjetjih muslimanko, ramo ob rami s Srbkinjo in Hrvatico, od katerih se v prav ničemer ne razlikuje. Včeraj še zakrita ln zaprta kje v hiši, je danes to pogumno dekle in žena, ki si ustvarja skupaj z ostalimi boljše življenje tako sebi kakor prihodnjim generacijam. Tudi to je ena izmed tistih velikih pridobitev, za katere smo prelili mnogo in mnogo krvi. Ta dragocena kri je poplačana z
uspehi, ki jih dosegamo iz dneva v dan.
Ko danes govorimo o pridobitvah, tovariši in tovarišice, ko slavimo naše obletnice kot spomin na tiste najtežje dni, potem seveda to niso samo nekake periodične proslave, pač pa je to izliv radosti, ker naši ljudje danes vidijo, koliko je naša borba rodila sadov, koliko danes naši ljudje ze občutijo drugačno življenje kot so ga imeli do te vojne, do te velike osvobodilne borbe. Ko danes gledamo našo državo, ko ho-
dimo po njej, vidimo v najbolj zaostalih krajih, zlasti pa tu v Bosni in Hercegovini novo deželo vidimo nove tovarne, ki so že začele dajati našim ljudem svoje izdelke za dvig življenjske ravni. Seveda to še ni vse končano, moramo še dokončati bazično industrijo, ki bo jutri omogočila, da se bo razvijala tudi industrija za široko potrošnjo, s katero bo šele prišlo do popolnega izraza tisto kar bo dalo našim ljudem višjo življenjsko raven, kar bo našim ljudem olajšalo življenje.
V kratkih sedmih letih smo dosegi! pomembne rezultate v Industrializaciji ;
Ni minilo mnogo časa od dni, ko smo prenehali z našo borbo. Samo devet let je od leta 1945, še manj časa pa je preteklo, odkar smo začeli graditi nekaj novega, t. j. od 1947. Toda, če upoštevamo, koliko smo potrebovali, da smo očistili ruševine, da smo kolikor toliko popravili, kar je bilo porušenega, če upoštevamo, koliko naporov je to terjalo od naših delovnih ljudi, vidimo, da so naši uspehi zares veliki in pomembni. Ce vzamemo obdobje sedmih Tet. odkar se je začela graditev socializma v naši državi, se pravi, industrializacija naše države, če to pogledamo vsaj fragmentalno v številkah, šele tedaj bomo videli popolni pomen teh naših uspehov.
Tu bi se želel na kratko dotakniti samo nekaterih glavnih številk uspehov naše industrializacije. Če vzamemo samo elektrifikacijo naše države. vidimo, da smo imeli pred vojno samo milijardo 175 milijonov kwh električne energije, danes pa imamo, čeprav našd največje energetske naprave — hidrocentrale še niso končane, 3 milijarde 350 milijonov kv/h. Ko pa bomo končali naše največje objekte, od katerih je Jablanica že deloma v pogonu. Novi Vinodol prav tako, jutri bo Vlasenica in Mavrovo, pa hidrocentrale v Sloveniji itd. — tedaj bomo dobivali, to pa se bo zgodilo v kratkem. 6 milijard kwh, torej skoraj šestkrat več kot smo jih imeli pred vojno. S tem bo ustvarjena velikanska možnost za hitrejši razvoj naše industrije. posebno predelovalne.
Dalje, če pogledamo na takšne produkte, na tako surovino kot je premog, bomo videli, da so pred vojno dobivali 7 milijonov 32 tisoč ton, danes leta 1954 pa smo dvignili proizvodnjo premega skoraj na 13 milijonov ten, ko bo končana mehanizacija rudnikov, pa bomo dobivali 19 milijonov ton premoga. To bo prav tako kmalu.
Poieg tega smo dosegli velikanski uspeh tudi v tem, da smo prešli na lastno izdelovanje koksa. Doslej smo ves potreben koks uvažali iz tujine. Potrebovali smo okrog 609 tisoč ton in za to smo plačali v dolarjih, ker je to dolarsko biago. Danes se nam je ob pomoči naših znanstvenikov in strokovnjakov posrečilo, da sami izdelujemo koks, ne sicer še kolikor ga rabimo, vendar pa že velike količine. V pogona sta že dve koksarni, ena popolnoma, druga deloma. Ena že daje 259 tisoč ton, druga 290 tisoč ton, prihodnje leto pa bo daja-ia še 290 tisoč ton, tako da bomo prihodnje leto dobivali že 650 tisoč ton koksa, kar bo velikansko olajšanje za naše gospodarstvo, ker nam ne bo treba dajati valute za to surovino.
Nafte so pred vojno v Jugoslaviji malo pridobivali, samo okrog 1.122 ton, ker se je raznim tvrdkam iz tujine posrečilo, da so zaprle vrtine, ai so bile odprte, da jugoslovanska nafta ne bo mogla konkurirati na svetovnem tržišču, t. j. da bi morala Jugoslavija uvažati ta proizvod. Mi pa smo že doslej dosegli kapaciteto 250 tisoč ton. S pridobivanjem novih vrtin, ki jih d2nes že sami delamo, posebno, odkar smo dali v pogon našo veliko tovarno brez-šlvnih cevi v Sisku, bomo dvigali naše črno tekoče zlato, ki ga je v naši državi dovolj, in ga dali v uporabo našim delovnim ljudem za dvig njihove življenjske ravni.
Vzemimo dalje surovo jeklo. Pred vojno smo imeli 236 tisoč ton, sedaj pa smo že dosegli višino 663 tisoč ton. Ko bodo popolnoma končani plavži v Zenici in razširjeni nekateri, ki že obratujejo, bomo dobivali milijon 309 tisoč ton surovega jekla. To ogromna pomen!, kajti brez železa, brez jekla država ne more nanredovati, se ne more razvijati. To pa je glavno, kar nam je danes potrebno in v čemer smo dosegli velike uspehe.
Vzemimo notem aluminij, za katerega Imamo v naši državi velikanske količine surovine —
boksita. Pred vojno smo dobivali 1.795 ton iz majhne tovarna pri Šibeniku. Danes dobivamo že 4.390 ten aluminija, ko pa bo končana tovarna v Kidričevem, ena izmed največjih v Evropi, tovarna velikanskih razsežnosti, bomo imeli 22.000 ton aluminija^ ki je zelo dragocena kovina za izdelovanje vseh mogočih proizvodov.
Dalje, če si ogledamo strojegradnjo, vidimo, da smo proizvajali pred vojno komaj 481 ton orodnih strojev. Danes izdelujemo že 3230 ton orodnih strojev. Industrijskih strojev je proizvajala stara Jugoslavija 4990 ton. sedaj pa jih izdelujemo že 55.373 ton. To je torej ogromen napredek, ki kaže nov lik naše države, iik industrijsko razvite države.
Nekaj malega kmetijskih strojev smo izdelovali tudi pred vojno, tako okrog 805 ton. Sedaj izdelujemo že 18.003 kmetijskih strojev in okrog 3590 ton traktorjev.
Vse to nam pove, da smo v kratkem času sedmih let dosegli zelo pomembne in velike rezultate v naši industrializaciji; še pomembnejše in bistveno pri vsem tem pa je, da smo ustvarili človeka, ki zna ravnati! s stroji in ki zna izdelovati te stroje, tako da dosegamo te ogromne uspehe z lastnimi silami.
Naj navedem še nekaj primerov, iz katerih so jasno vidni ti uspehi. Ko bodo začele obratovati nove železarne in jeklarne in ko bomo na tej osnovi imeli večje količine jekla, bomo pospešili naše ladjedelni-
štvo, ki se je doslej razvijalo nekoliko počasneje, ker nismo imeii osnovnega materiala, ki je za to potreben. Že letos, do konca avgusta, to je v osmih mesecih, smo zgradili 43.090 ton ladij, ne računajoč tistih, ki smo jih zgradili iz lesa. Za cestni promet izdelujemo že danes tovorne avtomobile v skupni količini okrog 15.009 ton. Za nadaljnji primer vzemimo proizvodnjo preciznih aparatur, kakor so na primer radijski aparati. Teh v stari Jugoslaviji sploh niso izdelovali, danes pa izdelujemo 85.090 radijskih aparatov. Cementa je proizvajala predvojna Jugoslavija 894 tisoč ton, danes ga proizvajamo nad 1,409.000 ton, ko bodo zgrajeni vsi v gradnji se nahajajoči tovarniški obrati, pa bomo imeli proizvodnjo 2,130.000. Samota smo pred vojno proizvajali zelo malo, namreč 21.000 ton, danes ga proizvajamo
69.000	ton, ko dogradimo tovarne, kar se bo v kratkem zgodilo, pa ga bomo proizvajali
95.000	ton. Ko smo začeli postavljati naše visoke peči, je bil šamot za nas kritičen material. Ne samo zanje, temveč tudi za obstoječe livarne smo morali uvažati samotno opeko. Naš težki položaj glede tega so pogosto hoteli izkoristiti, zlasti leta 1948, ko so nam Čehi ln drugi zaradi spora odpovedali dobave tega izdelka, tako da smo ga morali drugje plačevati z dolarji. Danes že izdelujemo sami tudi te opeke, in sicer
12.000	ton, ko bomo dogradili vse takšne tovarne, pa jo bomo proizvajali 40.000 ton. Enako je
s kemično industrijo: žveplene kisline smo prej proizvajali 22.230 ton, sedaj je proizvajamo 72.200 ton, ko bodo dograjene tovarne, pa jo bomo proizvajali 122.000 ton. Tako je tudi s kaustično sodo in z mnogimi drugimi surovinami ter umetnimi gnojili, ki Jo naše njive krvavo potrebujejo. Umetnih gnojil smo proizvajali pred vojno 72.000 ton, danes že 170.000 ton, po dograditvi tovarn pa Je bomo proizvajali 270.000 ton. S tem se bo seveda zelo izboljšalo naše kmetijstvo, ki ima velikanski pomen prav v zvezi z industrializacijo naše države.
Prav tako, tovariši ln tovarišice, smo dosegli velikanske uspehe tudi v proizvodnji vseh mogočih novih najbolj preciznih strojev za široko potrošnjo. Skratka, naša država že postaja tehnično razvita, naši ljudje so že začeli popolnoma obvladovati najbolj zapletene operacije z raznimi stroji» s tistim, kar je potrebno za naš nadaljnji in nagli razvoj. To so vso uspehi, ki jih danes lahko vidite v naši državi na vsakem koraku. Navedel sem samo nekatere številke doseženih uspehov, toda to so številke, ki jasno pričajo o tem, kaj je ustvarila nova Jugoslavija, odkar so dobili naši ljudje možnost, da se sami upravljajo, In odkar so naši delovni kolektivi dobili v svoje roke vodstvo tovarn ln razvili ter sleherni dan razvijajo čedalje večjo in večjo sa-moiniciativo in ustvarjalno sposobnost.
ličino, ki smo jo Imeli pred vojno, kadar vsaj srednje rodi (letos nas je spet zadela suša). Našo zemljo moramo tako obdelovati in naše poljedelstvo tako izboljšati, da nam bo dalo čim-več mogoče kruha. Do najvišje mere moramo Izkoristiti možnosti, ki jih imamo, da bo naše kmetijstvo dajalo kolikor največ mogoče, čeprav ne verjamem, da bomo imeli dovolj, čeprav bomo napravili rodovitno vso zemljo, kar je imamo, kajti pri nas prebivalstvo hitro raste. Sedaj nas je 17 milijonov, po vojni pa nas je bilo 15 in nekaj več. V kakem letu nas bo 20 milijonov. To pomeni, da površina obdelovalne zemlje ne bo zadostna ln da mora biti kmetijsko obdelovanje intenzivno, da moramo tudi vsak majhen košček Izkoristiti, z eno besedo, našem poljedelstvu moramo obdelovati na znanstveni podlagi. Tam kjer n. pr. ne uspeva koruza, pa jo sesejo, čeprav je samo 10 cm visoka, je nima smisla sejati. Sejati ali saditi je
treba drugo kulturo, ki bo tam zares dala najvišjl mogoči pridelek. V tem nam morajo pomagati naši agronomi.
Za poljedelstvo imamo sedaj namenjene večje kredite, tu pa bi hotel poudariti, da se pri tej stopnji še ne moremo lotiti osvajanja novih rodovitnih površin z izsuševanjem in drugimi ukrepi. Tu so potrebne velikanske investicije. Imamo velike površine, ki so sedaj pod vodo in za katerih izsušitev in melioracije bi bile potrebe velikanske investicije. Lahko pa storimo nekaj drugega, kar je sedaj ceneje, pa bo moralo dati velik uspeh. To je boljše obdelovanje, uporaba več gnojil. Z eno besedo, obdelovanje na površinah, ki Jih imamo, je treba dvigniti od ekstenzivnega na intenzivnega, čez kako leto, čez 2 ali 3 pa se bomo lotili izsuševanja, tako da bo v naši državi človek črpal iz nje kar je največ mogoče za lažje in lepše življenje naših delovnih ljudi.
Vedeti j« treba potemtakem, da moramo računati s tem, da so da v našem kmetijstvu storiti mnogo več, in sicer celo v vašem pasivnem kraju, kjer so visoki hribi in golo kamenje. Povedati moram, da sem srečen, ker ste uničili koze, kajti sedaj vidim, da so vaši hribi zeleni. Želel bi, da bi to storili povsod, kjer tega še niso storili. Naš človek bo občutil v desetih letih, kaj je pomenila zanj koza in kaj gozd. Treba je rediti ovce, kajti ovce dajejo mleko in volno. Redite ovce, te vam no bodo uničevale gozdov. Saj veste, da gozd popravlja tudi podnebje. Ko bodo ti hribi porasli z gozdovi, tedaj ne boste imeii tako suhega podnebja kot ga imate čez poletje, tako neznosne vročine. Podnebje se bo spremenilo, s tem pa bo nastalo več možnosti za intenzivnejše obdelovanje zemljišč, ki jih imat© tn. Se mnogo drugih stvari moramo, tovariši in tovarišice, napraviti v našem kmetijstvu.
Ljudstvo ima vrhovno kontrolo
Posomegm kraji bado napredovali v skladu 2 dammi pogoji
Tovariši in tovarišice, na polju graditve moramo dokončati še marsikaj. Še nas čakajo napori. Danes pa seveda bi hoteli ljudje čim hitreje napredovati, zato ponekod nastaja tudi takšno razpoloženje, ki povzroča, da ljudje ne gledajo na koristi celotne skupnosti, pač pa bolj na svoje ozke koristi. Ljudje bi hoteli imeti čimprej čimveč podjetij in tovarn, ki bi izdelovale izdelke široke potrošnje. Toda dokenčali moramo še našo bazično industrij^. Ko sem navajal številke, ste videli, kakšna bo naša proizvodnja, ko bomo dokončali to bazično industrijo, to pa pomeni, da ima bazična, ključna industrija prednost in da se mora vsak naš državljan zavedati, da moramo to najprej storiti.
Razume se, da se tu postavlja tudi vprašanje, kako pomagati in kako omogočiti najbolj zaostalim krajem njihov, razvoj. Danes, ko že delajo mnogi objekti naše ključne industrije, se tudi že ustvarjajo sredstva za pomoč zaostalim krajem. Mi se moramo zavedati, da če so tovarne recimo okrog Sarajeva, okrog Zagreba, okrog Beograda, Siska, Ljubljane, Celja ali Skopila itd., te tovarne niso last samo tega kraja, tega ozkega kolektiva in tega mesta, temveč so last vseh naših državljanov, tudi onih v Hercegovini in onih v Makedoniji, v Dalmaciji, Liki, Kordunu itd., vseh naših delovnih ljudi. Za gradnjo teh tovarn in podjetij so bili vloženi, zbrani in akumulirani napori vseh državljanov naše države — in to je njihova last. Oni imajo pravico čutiti dobrine tega ustvarjalnega dela, ki je že danes dvignil našo državo na višjo stopnjo. Zato zaostali kraji ne morejo ostati zaostali. V tem ali drugem pogledu bodo napredovali. Razume se, da bi bilo napačno misliti, kakor danes mislijo v nekaterih od teh zaostalih krajev, da bi bilo treba povsod zgraditi po kako tovarno. Mi ne smemo graditi več tovarn, kakor jih je potrebno za našo državo ln za plasiranje naših proizvodov na tujih tržiščih, kajti tuja tržišča so omejena in mnogo je industrijsko razvitih dežel, ki še kako konkurirajo in katerih razvoja mi še nismo dosegli. Zato se moramo zelo pazljivo lotiti teh stvari, upoštevati moramo, da pri nas ustanavljamo tiste tovarne in na tistih mestih, kjer je to najbolj rentabilno, dohodek, dobiček, ki
se akumulira v zvezni obliki pa bomo razdelili med zaostale
kraje.
Kaj moramo mi sedaj narediti v teh zaostalih krajih? Tam, kjer so surovine, kjer so pogoji za zgraditev kake tovarne, jo bomo postavili. Tam, kjer ni pogojev zato, bomo poskrbeli za napredovanje tega kraja v drugi obliki, če tam lahko uspeva sadje, povrtnina, vinogradi in kmetijstvo sploh, potem bomo vložili maksimum naporov, da bomo dvignili na višjo stopnjo intenzivnoga obdelovanja teh poljedelskih proizvodov, ki so tako zelo koristni naši skupnosti, kajti mi danes nimamo dovolj poljskih pridelkov, čeprav spadamo med najbogatejše države v Evropi glede obstoja možnosti za razvoj poljedelstva. Ljudem iz teh krajev bomo omogočili, da bodo sadili sadje po novih znanstvenih osnovah in da jih ne bodo več pustili, da raste samo in ga samo obirajo. Prav tako jim bomo omogočili, da bodo tudi na boljši način gojiii povrtnino in obdelovali vinograde. Na ta način jim bomo pomagali, da bodo napredovali in razume se, da jim bo naša skupnost dala, kar jim bo potrebno za šole, ceste in razne kulturne ustanove, če sami ne bodo imeli dovolj. Na ta način bo enakomerno razdeljen narodni dohodek v naši državi, enakomerno kolikor je najbolj mogoče.
Tovariši, to so problemi, ki danes stoje pred nami in hotel bi tukaj pred vami poudariti, da se motijo tisti tovariši, ki smatrajo, da je vprašanje industrializacije samo vprašanje enega kraja. Ne, vsakogar mora zanimati kje se kaj gradi, zakaj se gradi, zakaj je potrebno, da se tam gradi in zakaj ne tu.
Vse to moramo vedeti, poslanci iz vseh naših krajev, ki jih je ljudstvo poslalo v naše ljudsko predstavništvo, v ljudsko skupščino, pa so tam zato, da povedo svoje, da bi tam o vsakem vprašanju sprejeli enoten sklep, kolikor je le mogoče, da bi se izognili vsemu, kar povzroča sedaj slabo kri v naših lokalnih oblikah; da ne bo tako, kakor je bilo nekoč. Nekoč v stari Jugoslaviji ni bilo skoro ničesar, ali pa je bilo sredstev zelo malo, tako so vsi drug drugega sumničili, češ ta prejema več, oni manj. Na primer, v Srbiji, Hrvatski, Sloveniji, Bosni in Hercegovini itd., skratka, povsod so mislili, da so prav oni zapostavljeni, kar se tiče Srbov, pa so vsi vpili, da vse oni vzamejo. Toda ko sem bil tam in šel v času vojske skozi Srbijo, sem videl, da ni bilo dejansko za Srbe nič bolje, kakor je bilo za nas drugje. Napačno bi bilo in škodljivo, če bi prišlo sedaj zopet do takih elementov, saj je izginilo narodnostno nasprotje, ki je imelo tudi politični značaj, a je vselej vleklo za sabo tudi gospodarske nesporazume. V tej obliki je to nasprotje prenehalo, toda sedaj, ko jo z decentralizacijo upravljanje v gospodarstvu in administraciji prenešeno navzdol, se nekoliko pojavlja lokalno, namreč med okraji, ponekod med vasmi ali med enim in drugim krajem. Nasprotje v tej obliki bo izginilo samo takrat, ko se bodo vsi naši ljndje zavedali, da so ena sama kompaktna monolitna celota, v kateri mora vsakdo imeti svoje pravice in v kateri mora biti kolikor je le mogoče pravično in enakomerno razdeljeno med vse naše ljudi in kraje to, kar je narodnega, to, kar se ustvarja (ploskanje In pritrjevanje).
Zakaj je Jugoslavija pred vojno izvažala žito
ga pa danes ni-
Tovariši in tovarišice! Eden izmed najvažnejših problemov, ki tudi že ima prednost, do katere je prišlo na temelju izkušenj je v tem, da je naše kmetijstvo zelo zaostalo. Pri nas se spreminja socialna struktura prebivalstva, ljudje so se iz vasi nagnetli v tovarne, ker so tam potrebni. Naša mesta silno naraščajo in rabimo več in več kruha, več in več poljskih pridelkov. Na drugi strani pa je ostalo naše kmetijstvo skoro na isti stopnjL Pa bo kdo rekel: Da, toda pred vojno smo izvažali
Kadar govorimo o kmetijski proizvodnjo in vprašanju cen pri nas, je treba reči še naslednje. Naši ljudje po mestih se na primer razburjajo, češ zakaj se draži na primer kruh, zakaj se dvigajo cene zelenjave itd. No, pri tem res ne gre za vprašanje cene kruha. Ta cena je v naši državi najbolj stabilna, ker uvaža država ogromne količine pšenice. Pač pa nihajo cene zelenjave. Imate takšno anomalijo, da je na primer v Makedoniji nekaj štirikrat dražje, kakor je recimo v Vojvodini ali obratno. Kaj je temu vzrok? Vzrok je v nepoštenih namerah prekupčevalcev in tistih, ki prodajajo. Namreč, z dviganjem cen se dovoljuje, da se oničnjejo pridelki, da zgnije in propade polovica, saj dà druga polovica pri visoki ceni več kakor vse skupaj. Z eno besedo, opravka imamo s tistim najbolj negativnim pojavom iz kapitalističnega sveta, ko so metali kavo v morje (nevem, al! tudi danes še to delajo), da bi spričo manjših količin dosegli višje cene. Do istega negativnega pojava Je prišlo pri nas, toda to je nezdružljivo s socialističnim pojmovanjem, da mora biti narodno bogastvo v korist vsem našim delovnim ljudem. To je zločin, za katerega, se razume, sedaj ni mogoče predpisati samo sankcij z uredbo ali zakonom, ki ga pa lahko prepreči naše javno mnenje. Mi se ne moremo spuščati v vse podrobnosti. Cene se torej umetno navijajo tistim proizvodom, po katerih sprašujejo naši ljudje. Seveda bomo to morali preprečiti, jasno pa je, da je treba za to mobilizirati tndi vse tiste, ki tudi mislijo, da je to zločin nad našo družbeno skupnostjo.
Rad bi se, tovariši in tovarišice, dotaknil z nekaj besedami še enega vprašanja našega notranjepolitičnega življenja, namreč vprašan'a demokratizacije Tu moram danes reči, in prepričan sem, da mi boste vsi pritrdili, da smo glede tega zelo napredovali. Naš sistem decentralizacije, v čemer je tudi bila temeljna misel demokratizacije naše države, je dosegel velik uspeh. Danes gledajo naši državljani drugače na te stvari. Imamo zakone, ki še kako strogo urejajo vprašanje človekovih pravio v naši socialistični sredini, ki še kako strogo zagotavljajo varnost in red v naši državi, ki še kako strogo ščitijo interese naših ljudi in naše skupnosti. Toda čeprav imamo zakone, imamo v državi vendarle ljudi, ki izigravajo posamezne pomanjkljivosti naših zakonov in počenjajo na račun skupnosti stvari, ki jih ne bi smeli počenjati. Tu moram
odkrito reči, da nisem prav nič zadovoljen z mnogimi našimi
sodišči.
Sodišča, sodstvo sploh ne more biti neka državna nadstavba. Sodniki ni3o nezmotljivi ljudje, posebno ne, če nočejo pravilno tolmačiti socialističnih zakonov. So primeri, da sodniki pozivajo na odgovor na primer nekega aktivnega človeka, ki je na zboru volivcev kritiziral neko nepravilno sodbo. Kdo jih bo kontroliral, če ne narod? (Odobravanje.) Da, toda oni takega človeka obsojajo zaradi tega.
V naši državi je vsakdo podrejen javnemn mnenju, mnenju skupnosti, kritiki. Mar so sodniki kaj drugega? Mar so to nezmotljive osebe? Razen tega imamo sodnike, v katere jaz ni-
mam zaupanja, da dobronamerno opravljajo svojo dolžnost. Celo vrsto dokazov imam, da so zlonamerno izkoriščali svojo sodnijsko prakso, da ogorčijo naše ljudi in da se celo maščujejo nad nekaterimi ljudmi, ki zanje vedo, da so bili v narodnoosvobodilni vojni. (Ploskanje.) Ne bom jih danes tukaj imenoval po imenu, ker ni vredno omeniti dva ali tri, ko pa jih Je več. (Ploskanje.) Ne bom jih omenjal, toda reči moram, naj pomnijo, da je v naši skupnosti neka vrhovna kontrola, to pa je ljudstvo, in da ne bo nihče nšel tej kontroli. Nobene pravice nimajo upirati ge, kajti ljudstvo ima vso pravico, da jih kontrolira in da pove, kaj je prav in kaj ni prav. (Krepko in dolgotrajno pritrjevanje, ploskanje in vzklikanje tovariša Titu.)
Tudi advokati morajo opravljati svojo prakso v korist skupnosti
Tovariši in tovarišice! Besedo ali dve naj še povem o neki podobni ustanovi, namreč o naših pravnikih, oziroma o naših advokatih, ki so tudi potrebni v naši državi, saj je tudi v socialistični družbi dovolj takih stvari, zaradi katerih pridejo Ljudje . lahko v medsebojni spor. Torej so nam tudi ti potrebni. Toda na žalost je en del advokatov, ne bom rekel večji, pač pa manjši, ki opravlja svojo advokatsko prakso v škodo naše skupnosti, ki včasih prigovarjajo ljudem, naj še le tožarijo, čeprav ni nobenega razloga za to. Za primer naj navedem, da sta se dva kmeta tožarila za poldrugi dinar, advokat pa je dobil pri tem sporu 7900 din, ker je moral plačati kmet, ki je izgubil tožbo, advokatu stroške. Tu je kriv advokat. Res je, nisem še pogledal v zakon, da bi videi, ali se lahko kdo tožarl za poldrugi dinar, toda poglejte, kmet je bil obsojen, tisti, ki je tožil, pa je bil dejansko k temu nagovorjen. Prav tako imate danes celo vrsto pojavov, da se vračajo in javijo narodni sovražniki, celo tujci, ki pridejo v hišo, ki je bila nekoč njihova, ki pa smo jo skopaj z zemljo dali kmetu, ker smo narodne sovražnike razlastili z odlokom AVNOJ. Tako je n. pr. eden izmed teh prišel v nek majhen kraj — ne bom ga navedel — in rekel kmetn, ki je živel v tej hiši, da se mora izseliti. Ko je zaradi tega povprašal pri advokatu, ga je ta z obema rokama sprejel, ker pač ne mara naše države in našega kmeta, ker sovraži naš sistem. Ta advokat je na to poslal kmetu opomin, grozeč mu s tem, da ga bo kar najstrože sodnijsko preganjal, če se v treh dneh ne javi pri njem v pisarni. To je en primer, toda takih primerov je več. To pomeni, da se morajo naši advokati, med katerimi so pošteni ljudje v večini, odreči takim
metoda, če hočejo opravljati svojo prakso v korist naše skupnosti. Njihova dolžnost je, da varujejo v duhu naših socialističnih zakonov pravice posameznikov pa tudi skupnosti in nimajo nobene pravice, delati na škodo ne samo posameznikov, temveč tudi na škodo naše skupnosti, pa v korist tistih, ki so sovražniki ali nasprotniki naše države in našega sistema. To sem hotel tukaj reči. Tudi oni morajo dojeti, da je najvišja kontrola ljudstvo in da vidi ljudstvo te stvari prav dobro in da jih bo znalo preprečiti. To se pravi, da bo s pomočjo svoje oblasti znalo preprečiti take pojave, negativne pojave, ki škodujejo ugledu naših pravnikov in našega sodstva. To so, tovariši in tovarišice, stvari, ki sem jih tekaj hotel reči v zvezi z našim sodstvom.
Kar se tiče vprašanja demokratizacije v naši državi, odnosno kar se tiče nasprotnikov našega sistema, lahko danes tukaj smelo rečem, da je v naši državi zelo v kratkem času prišlo do nekega pomirjenja. do pravilnejšega razumevanja tudi pri onih ljudeh, ki niso bili naši tn od katerih mnogi morda Se niso naši. vendar pa vidijo, da je to danes stvarnost in so se s to stvarnostjo spoprijaznili ter celo cenijo naše napore pri izgradnji države in celo včasih občudujejo nekatere naše ukrepe in uspehe ki jih fVisegamo na notranjem in zunanjem področju. Z eno besedo, oni nemimi položaj je skoraj prenehal, so samo še posamezniki, ki eventualno še nekaj pričakujejo, toda po mojem mnen ju so to posamezniki. ki nimajo več nobenih izgledov in bi bilo potrebno, da bi tudi oni pričeli d-nsače misliti. (Močno odobravaj ie in ploskanje.)
Kai nas veže z Indijo in Burmo
kruh, zakaj mamo?
Res je to, toda zato ga tedaj niso jedli niti v Hercegovini niti v Črni gori niti v Liki in ne na Kordunu, ne v gorskih krajih Dalmacije niti v Hrvat-skem Zagorja in ne v mnogih dragih naših zaostalih krajih, pač pa so jedli koruzni kruh. Danes pa bel kruh je vsa naša država in mi moramo uvažati pšenico in je uvozimo velikanske količine. O tem sem govoril pred kratkim v Sloveniji. Stvar je v tem, da danes ne moremo biti zadovoljni s pridelkom pšenice, čeprav že imamo tisto ko-
Tovariši in tovarišice! Želel bi spregovoriti še nekaj besedi tudi o zunanjepolitičnih zadevah. Nedvno sem podrobno o tem govoril v Sloveniji na Ostrožnem, danes pa bi hotel povedati nekaj o naših odnosih z drugimi državami, ki jih tam nisem naštel in to se tiče predvsem azijskih in afriških držav.
VI ste gotovo brali, da bom šel v kratkem v Indijo in Burmo. To je precej daleč ln mnogi naši ljudje se sprašujejo, zakaj grem tako daleč (odobravanje). To je potreba države. Odkrito vam povem, da se zavedam teh težav, toda interesi naše države, interesi miru zahtevajo, da grem in to bo imelo svoj dovolj velik pomen. Mi imamo z Indijo odlične odnose. Indija je država, ki je nedavno pridobila svojo neodvisnost, ogromna država s S70 milijonov prebival-
cev. V veliki meri ima slične težave, kakor smo jih imeli mi, v težnji, da se nekako dvigne iz zaostalosti, v kateri se nahaja. To je miroljubno ljudstvo z zelo razumnim voditeljem predsednikom Nehrujem, to je država, ki danes z vsemi silami dela na notranjem in kolikor more tudi na zunanjem polja, da bi doprinesla svoj delež k ohranitvi miru in premagala težave, ki jih ima naznotraj, zlasti v narodnostnem pogledu glede jezikov, v ekonomskem pogledn itd. Z eno besedo, to Je država, ki nam je po vsem svojem notranjem ln zunanjepolitičnem življenju precej blizn. Želim od blizu videti lik te velike države, dihanje te dežele in da bodo tudi oni morda lažje razumeli dihanje in lik naše dežele, ko jim bom pojasnil našo stvarnost in naše težnje. Z eno besedo, mi imamo mnogo skupnega, zlasti v tem, da na
mednarodnem polju delamo za ohranitev miru na svetu in to je tisto, kar je najvažnejše za naše ljudi in za človeštvo sploh, da bi lahko mirno gradilo svoje boljše življenje (ploskanje). Glejte, to so osnovni elementi.
Isti primer je tudi z Burmo. Burmanski narod je nedavno dobil svojo neodvisnost in se bori z velikimi težavami. Z vseh strani njegovih meja ga ovirajo, da ne bi ustvaril svoje državne monolitnosti in moči. To je narod, ki je prijateljsko razpoložen do nas. Tudi tu ste videli ljudi iz Burme, ki prihajajo k nam in mi stalno čutimo, da so njihove simpatije do naše države podobne onim, ki jih ml gojimo do njihove države. C-. dl tja sem povabljen in tudi tja moram iti in šel bom.
(Nadaljevanje na 4. strani) ,
$ m. i SUJVBSD P080CBTXUC ] •*. »* — l öktobäa us*

KONEC TITOVEGA GOVORA
„Stvaritev, koristna
za prihodnost Evropo**
Ne ustvarjamo nobene tretje sile
Delo konference je bilo končano nekoliko po 14. uri. Ob 15.45 je bil podpisan zaključni dokument — Pred podpisom so zunanji ministri ZDI, Velike Britanije in Francije izrazili zadovoljstvo nad doseženim uspehom
LONDON, 3. okt- (Tanjug). Ko je prebrodila vse težave, ki so se pojavile v zadnjem trenutku, je londonska konferenca devetih sil o nemškem vprašanju in organiziranju evropske obrambe, končala delo nekoliko po 14. uri. Zastopniki Francije, ZDA, Velike Britanije, Nizozemske, Belgije, Luksemburga, Italije, Kanade in Zahodne Nemčije so ob 15.45 po jugoslovanskem dokument konference.
času podpisali zaključni
Podpis sklepov londonske konference, je bil v veličastno urejeni sprejemni dvorani v Lancaster House. Zadnji akt konference je podpisal najprej britanski zunanji minister Anthony Eden, nato pa po abecednem redu držav, ostali ministri. Sklepi konference bodo objavljeni nocoj.
London, 5. okt- (AFP). Preden je bil sklenjen končni sporazum in preden so ministri končali sejo in odšli na kosilo, so John Foster Dulles, Anthony Eden in Pierre Men-des-France izrazili zadovoljstvo nad uspehi londonske konference.
Anthony Eden, ki je prvi govoril, je dejal: »Moram reci, da sem iskreno prepričan, da smo Depravali stvaritev, koristno za prihodnost Evrope.«
John Foster Dulles je izrazil priznanje britanskemu ministru za zunanje zadeve kot predsedniku in sklicatelju konefrence, ki je opravil večino pripravljalnega dela — »Napore, ki ste jih žrtvovali v tem svojstvu ter prispevek, ki ga je dala vaša vlada, so bili po mojem prepričanju neogibni in imajo zgodovinski pomen. Prepričan sem, da bo ta konferenca znana v zgodovini kot ena izmed največjih konferenc vseh časov.«
Telegrami
NEW DELHI, 3. okt. (IIS) Podpredsednik indijske unije dr. Ra-dakrišnan se že nekaj dni mudi v Kanadi. V okviru svojega oüiska je imel razgovore s političnimi in drugimi osebnostmi Kanade.
TEL AVIV, 3. okt. (AFP) Mešana izraelsko-egiptovska komisija za premirje je imela sinoči izredni sestanek, po katerem je izdala sporočilo, da je sedanja napetost na meji posledica nedavnih egiptovskih napadov na ozemlje Izraela. V drugem sporočilu dolži Izrael, da so njegove enote streljale na egiptovske položaje pri Gazi.
KARTUM, 3. okt. (Reuter) Sudanska stranka neodvisnosti »Uma« bo uradno protestirala proti obisku egiptovskega ministra za nacionalno orientacijo Sa-laha Salerna Kartumu, ker vidi v tem obisku kršitev anglo-egiptov-skega sporazuma o Sudanu, po katerem mora ostati Sudan 3 leta popolnoma nevtralen.
MEMPHIS, 3. okt. (AFP) Sinoči Je v pristanišču družbe ESSO na Mississippiju eksplodiralo 10 tankov bencina. Skoda je velikanska. V nekaj trenutkih je zgorelo 8 milijonov litrov bencina.
WASHINGTON. 3. okt. (Renter) Liberalna organizacija »Amerika za demokratsko akcijo« je zahtevala nujno preiskavo glede na »sabotiranje sklepa o odpravi plemenskega razlikovanja nasproti temnopoltim otrokom«. Organizacija trdi. da ima dokaze, da je tako kršitev zakona pazljivo pripravila in tajno organizirala manjša skupina ljudi.
Priprave sa invazije?
Tajaeh, 3. okt. (Reuter). Iz kuomintanških virov se je zvedelo, da so kitajske obalne baterije zadnje dni povečale obstreljevanje otokov v skupini Kvemoja. Poudarjajo tudi, da so kitajski komandosi povečali napade na Kvemoj, letala pa so pogosto letela nad otokom Tagen. V obalnem pasu pokrajin Cekjang in Fukijen so po trditvi iz kuomintanških virov zapazili koncentracije kitajskih sil, iz česar sklepajo, da je dana možnost za istočasno invazijo otokov Kvemoja in Tašena. Ti dve kuomintanški oporišči ležita v bližini kitajske celine In sta oddaljeni okrog 500 km drug od drugega.
Predsednik francoske vlade Mentles-France je dejal: »Glede na fo. da sem bil eden izmed listih, ki so povzročali težave, ki pa so premagane, čutim dolžnost, da vam, gospod predsednik Eden, in vam, gospod Foster Dulles izrazim hvaležnost vseh članov konference za način, kako ste vodili naše delo. Znano je, da je na-
loga take vrste vedno nenavadno težka — je nadaljeval Mendes-France — vi pa ste še enkrat dokazali duha sodelovanja, umetnosti in potrpežljivosti, ki sem ga občudoval te dni-«
Zahodnonemški kancler dr. Adenauer je izjavil pred odhodom iz Londona novinarjem, da bo Nemčija potrebovala vsaj poldrugo leto ali dve leti, da bo postavila na noge 12 divizij in taktične letalske sile. »Na konferenci smo načeli toliko vprašanj, da je bil en teden prekratek,« je pripomnil.
Belgijski minister Henry Spaak je izjavil po končanih
londonskih razgovorih, da je zelo zadovoljen z rezultati londonske konference. Pripomnil je, da nekateri sklepi londonske konference presegajo okvir tistega, kar je bilo zamišljeno s pogodbo o EOS, hkrati pa je izrazil mnenje, da je bila ta skupnost »bolj logična celota«.
London, 3. okt. (AFP). Ko je zapuščal London, je predsednik francoske vlade Mendès-France izjavil na letališču novinarjem, da upa, da bo francoski parlament ratificiral sporazum, sklenjen na konferenci devetih ministrov. Poudaril pa je, da so se sporazumeli, samo načelno in da morajo strokovnjaki sedaj izdelati dokončno besedilo.
Ameriški minister za zunanje zadeve John Foster Dulles je drevi odpotoval z letalom v Washington.
Zadnje	d
Med nepretrganimi zasedanji so ministri prebrodili krizo, ki je nastala predzadnji dan konference — Dosežen |e ie načelen sporazum — Odboru strokovnjakov je ostalo še precej vprašanj, ki jih bo moral proučiti do konference v Parizu
London, 3. okt. (AFP) Enajsta plenarna seja londonske konference se Je končala nekoliko po 14. uri.
Ministri za zunanje zadeve so odobrili dokončno besedilo »deklaracije o namenih«, M se nanašajo na suverenost Nemčije, in besedilo navodil strokovnjakom glede izvajanja londonskih sklepov. Ta navodila, ki so v glavner» tehnične narave, ao zelo nadrobna. Strokovnjaki jim morajo dati samo še obliko, nato pa sestaviti poročilo, ki ga bodo ppslali ministrom za zunanje zadeve.
Zastopnik britanskega zunanjega ministrstva je izjavil, da so se ministri za zunanje zadeve Francije, Velike Britanije, ZDA in Federalne republike Nemčije zbrali danes dopoldne v Lancaster House okrog 11. ure in imeli 10 minut trajajoč sestanek. Pri tem so dokončno potrdili besedilo o prenehanju okupacijskega režima Nemčije, ki so ga pripravili strokovnjaki. Tedaj so se zbrali ministri devet držav in razpravljali o nadzorstvu nad oborožitvijo, ta razgovor pa se je nadaljeval do 13. ure po Greenwichu. Po polurnem posvetovanju so imeli ministri ožjo sejo, ki je trajala približno eno uro, nato pa je bila spet plenarna seja.
Zastopnik Foreign Officea je izjavil, da je ta ožja seja znamenje, da razgovori niso bili samo formalne narave, kot so domnevali, in da še ni dosežen popoln sporazum o nadzorstvu nad oboroževanjem. Ni pa hotel povedati, za katera vprašanja gre.
Zadnje dejanje konference bo dokument, ki bo imel 12 strani besedila in mu bodo priključili kakih 6 strani dodatnih protokolov. Končni dokument bo vseboval vrsto sklepov In priporočil, ki se bodo nanašala: 1. na vprašanje nemške suverenosti;
2.	na sklepe v okviru bruseljskega pakta; 3. priporočila severnoatlantskemu paktu in 4. ukrepe, ki bodo storjeni po konferenci.
V prilogah bo med drugim besedilo izjav, ki sta jih dala v četrtek ameriški minister za zunanje zadeve John Foster Dulles in britanski minister Anthony Eden.
Poročilo delovnemu odboru, čigar besedilo je bilo danes predmet posvetovanja, se nanaša na nadzorstvo nad oborožitvijo v celoti, kjer sta vsebovana tudi proizvodnja orožja in agencija za oboroževanje.
Zastopnik britanskega zunanjega ministrstva je izjavil, da bo po osvojitvi besedila na konferenci devetih ostalo še precej dela za strokovnjake.
Včeraj in sinoči so ministri skoraj nepretrgano zasedali In prebrodili krizo, v katero je bila zašla konferenca, ter sklenili načelen sporazum o nadzorstvu nad oborožitvijo in izdelovanjem orožja. Sporazum so sklenili, kakor je kazno, na podlagi kompromisa med večkrat spremenjenim načrtom belgijskega ministra za zunanje zadeve Spaaka in načrtom predsednika francoske vlade Mendesa-Fran-cea.
Iz poučenih krogov se je zvedelo, da bodo še nekatera vprašanja, ki so v zvezd s pripravami za obnovitev nemške suverenosti, izročena v pretres Skupini strokovnjakov zahodnih sil in Nemčije, ki bodo po londonski konferenci nadaljevali svoje delo v Bonnu. Strokovnjaki bodo podali poročilo 4 ministrom, ko se bodo 20. oktobra zbrali v Parizu.
Naloga strokovnjakov bo, da bodo nekatere določbe bonnske pogodbe prilagodili novim pogojem. Med drugim gre za določbo o varnosti, ki je dajala pravico zaveznikom, da smejo razglasiti obsedno stanje »v primeru, če bi nastala nevarnost za njihove čete ali za demokratični red.« Bonnska vlada je zahtevala, da se ta določba črta, pouče-
ni krogi pa menijo, da jo je treba pustiti vsaj začasno-
V	uradnih ameriških krogih sodijo, da bo zasedba Nemčije končana konec tega leta, tri okupacijske sile pa bodo že prej napravile ukrepe v ta namen. Dotlej bodo imeli strokovnjaki kočljivo in zapleteno nalogo, da bodo morali dokončno oblikovati sporazum kot je bil sprejet v načelu.
V	istih krogih sodijo, da je za sklenitev sporazuma mnogo prispevalo dejstvo, da je kancler Adenauer včeraj privolil ma podpis določb 107. člena pariške pogodbe.
Zastopnik nemške delegacije na londonski konferenci je izjavil, da je bil sporazum dosežen zaradi prizadevanja vseh delegacij, zlasti pa zaradi popuščanja Belgije, Nizozemske in Zahodne Nemčije. Nadaljnji odločilni korak je bilo poenostavljenje sistema nadzorstva, ki se bo razširilo na vse vrste težkega orožja v vseh državah bruseljskega pakta. Kakor je bil predlagal belgijski minister Spaak, bodo to nadzorstvo izvajali v okviru bruseljskega pakta in bo obsegalo tako izdelovanje kot uvoz težkega orožja.
Zahodnonemški zastopnik je ocenil sklenjeni sporazum kot »dober kompromis«. Glede ponovne podelitve suverenosti Nemčiji bodo bonnski sporazumi. sklenjeni med Zahodno Nemčijo in okupacijskimi silami, popravljeni, bistvo pa bo ostalo nespremenjeno. Ker je londonska konferenca pravzaprav že končana, tako da bo 9 ministrov moralo samo še odobriti končno besedilo sklepov, se je kancler dr. Adenauer odločil danes ob 15. uri odpotovati iz Londona.
Kočevje je slovilo svoj občinski praznik
Na slavnostnem zborovanju v šeškovem domu je govoril član izvršnega svela LRS Tone Fajiar
ZDA bi rade pomagale Kambodži
da bi zaščitile: njen režim pred morebitnimi napadi od zunaj in v državi
Washington, 3. okt. (AP). — Predsednik ZDA Eisenhower je poslal danes kralju Kambodže Sihanuku sporočilo, v katerem pravi, da so ZDA pripravljene sodelovati s Kambodžo, da bi se zaščitila pred »zunanjo in notranjo« nevarnostjo. Sporočilo, ki ga je kralju Kambodže izročil prvi ameriški veleposlanik v Pnom Penhu McClintock, Ima namen simbolizirati priznanje neodvisnosti Kambodže, hkrati pa prepričati kralja Su-hanuka, da so ZDA pripravljene storiti praktične ukrepe, da bi zaščitile režim v Kambodži pred morebitnim napadom od gunaj ali v dr»avi sami. j to sporazumu, ki je bil skle-
njen ta teden med ameriško In francosko vlado, bodo ZDA v prihodnje dajale vojaško pomoč Kambodži, Laosu in Južnemu Vietnamu neposredno in ne več po posredovanju francoske vlade. Kakor računajo, bo Kambodža prihodnje leto prejela od ZDA na račun vojaške pomoči okrog 100 milijonov dolarjev.
KARAČI, 3. okt. (AFP) Major Amin Saker, glavni pomočnik predsednika egiptovske vlade Naserja, je Izjavil v pismu, ki ga je poslal časopisu »Times of Ca-raehl«, da je sedanja egiptovska vlada pristaš svobodnega plebiscita v Kašmiru in iskrenih zvez s Pakistanom. Saker meni, da Je bil razdor v arabskem in muslimanskem svetu umetno napravljen v korist imperialistov.
Kočevje, 3. okt. Danes je bil
tu tretji in glavni dan občinskega praznika, ki ga je partizansko Kočevje slavilo letos prvič v spomin na zgodovinski Kočevski zbor odposlancev slovenskega ljudstva leta 1943.
Po budnici rudniške godbe na pihala in. vojaških vajah enot pred vojaške vzgoje se Je ob 8. uri sestal občinski ljudski odbor mestne občine k svoji slavnostni seji. Slavnostni seji je prisostvoval tudi član izvršnega sveta LRS in zvezni ljudski poslanec Tone Fajfar, sekretar okrajnega komiteja ZKS Kočevje Jože Klarič, predsednik okrajnega ljudskega odbora Janez Pirnat in drugi predstavniki oblasti in množičnih organizacij.
Predsednik mestne občine Janez Rigler je v svojem slavnostnem nagovoru navedel med drugim, da je bilo s področja sedanje mestne občine v NOB 1200 borcev in da naj bo vsakokratni občinski praznik obenem tudi obračun opravljenega dela.
Svečani seji MLO je sledila gasilska povorka po mestu, nato pa je bilo v zgodovinskem Šeškovem domu slavnostno zborovanje, na katerem je govoril zvezni ljudski poslanec Tone Fajfar.
Tov. Fajfar je najprej orisal začetke partizanstva na Kočevskem in okolnosti, ki so privedle do zgodovinskega Kočevskega zbora, kakor tudi njegov pomen. Po vojni je spadala Kočevska med najbolj porušene predele v vsej Jugoslaviji, zaradi česar je bil tudi položaj na Kočevskem vse do nedavnega izredno težak. Vendar Je najhujša doba že mi-
nila in smo sedaj že priče zelo solidnemu razvoju gospodarstva na Kočevskem.
V nadaljevanju svojega govora je tov. Fajfar govoril o splošnih pogojih življenja pri nas in pri tem ostro napadel špekulantske tendence v naši industriji in trgovini
(Nadaljevanje s 3. strani)
Ponekod v inozemstva Je nastala zaskrbljenost, ker se misli, da to moje potovanje pomeni ustvarjanje tretje sile v svetu. Mi ne ustvarjamo nobene tretje sile na svetu. MI samo hočemo, da bi bilo vse tisto, kar je resnično proti vojni, proti agresiji in za pravilnejše mednarodne odnose, bolj enotno združeno, da bi bilo naše mišljenje in naše težnje enotnejše, čeprav smo zemljepisno ločeni, in da bi nekaj pomenili na .mednarodni tehtnici pri reševanju raznih mednarodnih problemov, (ploskanje in dolgotrajno odobravanje)
Tovariši in tovarišice! Ml smo, kakor vidite, če dobro in vedno spremljate tisk in radio, dosegli danes že velik ugled pri azijskih, afriških in južnoameriških državah. Skoro bi lahko dejal, da tam ni več nobene države, ki nam ne bi bila prijateljsko naklonjena. Imamo
tako trgovinske kot knltnrne in drage odnose s temi državami, še posebno trgovinske.
Prav tako tudi s Srednjim vzhodom, z arabskimi državami, ki so nam bile do nedavna nenaklonjene, danes pa cenijo Jugoslavijo po njenem doprinosa na mednarodnem področju, po naporih . za ublažitev spora, ki obstoja z Izraelom. Razume se, da se ne spuščamo v vprašanja, ki so med Izraelom in arabskimi deželami, čeprav zelo obžalnjemo, da so med njimi taki odnosi. Mi se ne spuščamo v to, ker je to njihova stvar, toda mi želimo dobre odnose z vsemi in če bo na nas, da nekaj doprinesemo k ublažitvi takih odnosov, bomo z odprtim srcem in zelo radi naredili kar moremo.
Prav tako so naši odnosi z
Abesinijo, kakor veste, že pred prihodom, zlasti pa še po obisku cesarja Haile Selassia vsestransko zelo dobri.
Takšni so tndl naši odnosi z južnoameriškimi državami, z Argentinijo, Brazilijo, Čileom in
Kosilo m čast predsednika Tita
Trebinje, 3. oktobra (Tanjug). Preživeli borci in voditelji 29. hercegovske udarne divizije so priredili danes skupaj z okrajnim ljudskim odborom v prostorih hotela »Leotar« v Trebinju kosilo v čast predsednika Tita in tovarišev, ki so se udeležili skupaj s predsednikom današnje slovesne proslave 10-letndce osvoboditve teh krajev.
V imenu domačinov je predsednika Tita pri kosilu pozdravil predsednik okrajnega ljudskega odbora Jovo Grkovac. Dejal je, da jutranje veliko zborovanje dokazuje, da gre ljudstvo teh krajev — kakor tudfi vsi jugoslovanski narodi — po poti, ki jo Je pokazal predsednik Tito. Ob koncu govora je zaželel predsedniku Titu dolgo življenje na srečo in v blagor socialistične Jugoslavije.
Predsednik Tito se je zahvalil za topli sprejem, ki ga je bil deležen v trebinjskem okraju, kjer je tokrat prvič. Dejal je, da je naletel na enako navdušenje In razpoloženje v vseh krajih države, ki jih je zadnji čas obiskal.
Nato je predsednik Tito dejal, da prevzema vse naše ljudi ista misel, namreč, da predstavljata bratstvo in enotnost našo največjo pridobitev in da ja v tem vir moči in ngleda Jugoslavije v inozemstvu. Apeliral je na navzoče, da varujejo
Predsednik Tito si je ogledal znamenitosti Trebinja
t Trebinje, 3. okt. (Tanjug). V spremstvu predsednika Ljudske skupščine BiH Djure Pucara, predsednika Ljudske skupščine Črne gore Blaža Jovanoviča, državnega sekretarja za narodno obrambo Ivana Gošnjaka in ostalih gostov. si je ogledal predsednik republike Josip Broz Tito danes dopoldne znamenitosti Trebinja. Obiskali so spomenik padlim borcem in žrtvam fašizma iz teh krajev. Nato so v okolici Trebinja obiskali neko tovarno in neko vojaškh šolo. Na poti skozi mesto so množice meščanov vedno znova toplo pozdravljale predsednika Tita.
•
NEW DELHI, 3. okt. (Tanjug).
Sinoči so ravnateljem indijskih pošt predvajali film o razvoju jugoslovanske poštne službe. Na razstavi znamk je jugoslovanski delegat Milanovič izročil predsedniku Nehruju v dar zbirko jugoslovanskih znamk.
to enotnost, ki je prvič v zgodovini jugoslovanskih narodov omogočila, da je slišati glas in beseda Jugoslavije povsod po svetu.
Predsedniku Titu so nazdravili tudi predsednik skupščine LR BiH Djuro Pucar-Stari, generalni podpolkovnik Rade Ea-movič v imenu borcev in voditeljev 29. hercegovske udarne divizije, in Čedo Kapor, sekretar okrajnega komiteja ZK, ki je tovarišu Titu obenem Izročil darila domačinov.
Kosilo v čast predsednika Tita je poteklo v zelo prisrčnem razpoloženju. Prisotni so peli partizanske ln druge borbene pesmi.
dragimi, z eno besedo, naši državi je uspele vzpostaviti takšne odnose prav zato, kar vodi tako dosledno zunanjo politiko, ker ne omahuje in ne gre pri reševanju mednarodnih vprašanj in v Združenih narodih iz ene skrajnosti v drugo, temveč ima o raznih vprašanjih svoje jasno določeno načelno stališče. Mi se držimo teh načel in nihče nima pravice in se tudi ne more upirati, če ne moremo vselej podpreti tega in ne onega. Če ima ta prav, bomo njega podprli, če pa ima prav oni, onega; v tem ali onem vprašanju. To je stališče socialistične države, ki ga mora ohraniti tudi v prihodnje, kajti samo tako stališče prispeva k pomiritvi v svetu.
Evo, tovariši in tovarišice, to sem hotel danes tukaj reči v želji, da bi imelo ljudstvo tega kraja in vse Hercegovine čim več uspehov v nadaljnjih naporih za zgraditev svoje domovine, mi pa bomo storili vse, kar moremo, da bo ime naše države tudi v prihodnje in še bolj blestelo v mednarodni areni ket ime države, ki neskončno teži za mirom in mirnim sodelovanjem.
Konec govora predsednika republike so množice pozdravile z dolgotrajnim in krepkim pritrjevanjem, z vzklikanjem tovarišu Titu, socialistični Jugoslaviji in miru v svetu.
*
Po zborovanju se je predsednik republike Tito z drugimi visokimi osebnostmi sprehodil po ulicah Trebinja, kjer ga je ljudstvo prisrčno pozdravljalo. Predsednik Tito je šel skozi goste špalirje meščanov in prisrčno odtdravijal na navdušene ovacije. Nato je odšel v hotel »Leotar«, kjer so mu pripravili obed.
J0SIPU-BE0ZU TITU,
PREDSEDNIKU FLRJ
Ljudstvo Obmurja, zbrano na veličastni proslavi 20-let-nice »Ljudske pravice« v Lendavi, pošilja Vam, dragi naš učitelj in voditelj, borbene pozdrave.
Svečanosti, ki so se vrstile v preteklih dneh v Lendavi in v Polani, so danes dosegle svoj vrhunec, so uspehi in plod dela, ki so ga pred 20. leti pod vodstvom naše slavne KPJ začeli naši tovariši, med drugim tudi s tem, da so začeli izdajati revolucionarni list »Ljudsko pravico«. Delovni človek Obmurja je sprejel ta časopis kot svoj list in, ko je okupator zasedel naše kraje, so vstali na klic Partije borci, ki niso Siedili naporov in muk, pa tudi ne lastnih življenj ter so vodili ljudstvo v upor in končno v svobodo.
V novi Jugoslaviji delovni človek iz Obmurja zvesto stopa po poti, ki mu jo kaže naša ZKJ in SZDL, stopa po poti socializma, ker ve, da je le na tej poti lepša bodočnost za nas in za bodoče rodove.
Tov. Tito, obljubljamo Vam, da se bomo zvesto in uporno borili, da dosežemo cilje, ki smo si jih na čelu z Vami sami postavili.
JEdvardn Kardelin.
PODPREDSEDNIKU IZVRŠNEGA SVETA FLRJ
Desettisoči delovnih ljudi Obmurja smo se zbrali danes na veličastni proslavi v Lendavi, da proslavimo zgodovinski dogodek. — začetek izhajanja »Ljudske. pravice« — pri čemer ste bili Vi iniciator, saj ste pravilno in dalekovidno ocenili situacijo, da so pogoji za napredno ljudsko gibanje takrat v Prekmurju že dozoreli. Hvaležni smo Vam za Vaše požrtvovalno in revolucionarno delo, ki ste ga izvršili — poleg ogromnih drugih nalog — tukaj v Prekmurju, ko ste leto dni pred izidom »Ljudske pravice« osnovali prvo celico KPJ. Danes vemo, da je bilo to dejanje začetek gibanja ljudskih množic v Prekmurju, da je bila Partija tista, ki je kazala/ pot iz zatiranja in izkoriščanja, iz bede in trpljenja.
Danes vemo vsi delovni ljudje, da brez naše Partije ne bi bilo NOB, ne bi bilo nove Jugoslavije, ne bi gradili pri nas socializma, ne bi bilo pred nami lepše bodočnosti.
Srčno smo se veselili današnjega dne, ker smo bili prepričani, da boste tudi Vi med nami. Toda višji državno-politični interesi so Vas kot generalnega sekretarja SZDL klicali izven domovine. Zagotavljamo Vam, da bomo šli po izbrani poti naprej, ker vemo, da takim voditeljem, ki tako zvesto in predano služijo svojemu ljudstvu, kakor delate to Vi, lahko z neizmernim zaupanjem sledimo in se borimo za srečnejši jutrišnji dan.
Lendava, 3. oktobra 1954.
Množice na svečanostih v Lendavi
MALI
- ■i~Tiagri-irr-M--finmiTmirr-.-i.M-	—r.-,■	y . . -T.r
Po knjigi M. Kinnan Rawlingsove — Riše Miki Muster
1
822.
Dolgi rep Je divje udaril okrog sebe, trup pa se je kar sesedel. Penny in Jody sta hitro poiskala primeren kraj in prebredla potok. Aligatorjeve čeljusti so se še odpirale, ko sta prišla do njega. Penny mn jih je stisnil skupaj, nato pa > Jodyjevo pomočjo potegnil žival na trdna tla. Z rokavom si je obrisal oznojeno čelo in se zadovoljno namuznil: »Vse je šlo po sreči.« Malo sta se odpočila, nato pa sta aligatorja izločila rep. Ko bo prekajen, bo izvrstna pasja piča. Penny je še oddvojil kožo in postrgal izpod nje debela plast masti. Aligatorjem se je ob povodnji dobro godilo.
323.
Zgodaj popoldne sta prišla domov. Spotoma sta ustrelila še zastavnega srnjaka in tako sta se vračala bogato obložena. Materi Baxterici se je zjasnil obraz, ko ju je zagledala. »Danes vaju moram pa pohvaliti,« je dejala, »če bosta tako prihajala domov, rada ostanem nekaj časa sama.« Jody ji je podrobno povedal, kako je bilo na lovu, potem je šel pozdravit Slaka. Kasneje je moral vse popoldne pomagati pri razkosavanju in spravljanju mesa. Večerjali so nekoliko bolj zgodaj, po jedi pa je Jodyja hitro zmogla utrujenost od dolgega in napornega dne, da je skoraj stoje zaspal.
XOLKDAB
Ponedeljek, «. oktobre: PnaUSek.
4. oktobra IMS Je umrl t Amsterdamu največjl nizozemski slikar Rembrandt van Ryu.
e
Na današnji dan leta 1814 se Je
rodil francoski slikar ln grafik Jean Francois Millet, znan predvsem po odličnih slikah iz kmečkega življenja. Millet je slikar mučnega težaškega dela ln vidi povsod le trpljenje ln odpoved. Več njegovih umetnin hrani muzej v Lovru.
Danes Je obletnica rojstva slovenskega slikarja Franca Hovška. Bodil se Je 4. oktobra 1700. nov-šek Je predstavnik baročnega Iluzionističnega slikarstva na Slovenskem. Ustvarjal Je pod vplivom Italijanskih mojstrov.
Omenimo le slovenskega kiparja Franca Bernekarja, ki se Je
rodil na današnji dan leta 1874. Bernekar je umetnik osvajajoče čustvene topline, sobojevnik Jakopiča in tovarišev. Njegovo glavno delo Je Trubarjev spomenik v Ljubljani. Znana je tudi njegova kompozicija žrtve poplave, ki Jo lahko vidite v Narodni galeriji v Ljubljani.
324.
Mati in Penny pa sta še ves večer sedela in sestavljala spisek nujnih potrebščin za zimo, ki naj bi jih prinesel Buck iz mesta. Mati Baxte-rica je skrbno zapisala vsako postavko na kos črtanega papirja, po napornem premišljevanju in z mnogimi pravopisnimi napakami. Potrebovali so blago in čevlje, svinec in smodnik za naboje, vrečo kave, sod moke, novo sekiro, gumbe za hlače in srajce, steklenico ricinovega olja, kapljice zoper bolečine, popravo meto in, če bo
še kaj denarja, kos črnega blaga za mater. Sled- „ .	,	...	,	, ,
.	.	.	!	,	.	Med njegovimi Izumi Je nalvaž-
nje ie zapisala Z velikim obotavljanjem, na nelša tako Imenovana Pupinova
Pennyjevo izrecno željo.	tuljava.	^
Se nekaj o znamenitem fiziku Mihajla Pupinu, ki se ie TOdil 4. oktobra 1885 v Tdvoru v Banatu. Pot je mladega tovarniškega delavca zanesla v Ameriko, kjer je po nekaj letih trdega dela in vztrajnega študija postal eden najboljših tehničnih strokovnjakov in profesor elektrotehnike na newyorSki univerzi. Napisal je mnogo važnih znanstvenih del.
»ŠPORT V BESEDI«
3:0 za športu® nsTisarfe
V	četrtek zvečer Je imela Ljubljana krstno prireditev, kakršne naše mesto še ni videlo niti salgalo, prvi poskus na Hrvatskem tako imenovanih »ustnih novin« I naslovom »Sport v besedi«. Izvedla jo je po kratkih pripravah komaj ustanovljena sekcija športnih novinarjev pri DNS in priznati je treba, da je prebila led Že prvikrat in predsinočnjim pridobila veliko večino prvih poslušalcev. Dvoranica v Železničarskem domu pri postaji je res prikupno domača in razmeroma majhna (in zato tudi cenejša), toda bila je »do vrha« zasedena in verjetno ne bi bila niti sprejela Se drugih, ki so mislili ta večer prebiti med športniki in športnimi novinarji.
Spored, ki je bil »po planu« določen za dobrih pet četrtink tire, se je mimo volje režiserjev zavlekel za dobre pol ure, toda prav gotovo ne na škodo celotnega vtisa prireditve. Razdeljen na štiri glavne točke — šah, plavanje, nogomet in smučanje — je bil tudi vsebinsko dovolj pester, tako da je bilo v njem res za vsakega nekaj.
V	ostalem pa so nastopajoči svojo snov zajemali tako sveže in privlačno, tako da so se tudi šahisti, ki so bili kot prvi deležni izvajanj svojega ljubljenca velemojstra Vasje Pirca, kmalu vživeli v naslednja poglavja o del-finskem slogu v vodi, o tehničnih posameznostnih in zanimivostih s svetovnega plavalnega prvenstva v Torinu, o aferi Odreda, ki je zdaj dobesedno že na ustih vsakega Ljubljančana, in slednjič o bližnjih dogodkih na belem polju, ki ga misli ljubljanska Enotnost z zgraditvijo nove skakalnice na Galetovem prenesti prav do Šiške.
Da je tekla beseda tem gladkeje, sta spretno, drugi pa tudi posebej še posrečeno hudomušno, skrbela tov. Slavko Tiran in Conferencier Boris Kobal. Nekoliko otožnejšo noto o razpletu Odredove borbe za življenje ob strani velikih nogometnih »politikov« iz Beograda je z živahnimi vložki odlično lajšal vsestransko obrušeni Boris, pa tudi naš skakalni mojster Albin Rogelj se je pred mikrofonom izkazal za velikega mojstra dobro pretehtane in tudi duhovito zbadljive besede. Vse v vsem:
kritika o tem večera Je nedvoumno pozitivna.
Športni novinarji so potemtakem svoj prvi javni nastop s športniki v besedi dobili 3:0. Nekaj spodrsljajev, ki so pri vsakem prvencu neizbežni, bo mogoče že pri prvi podobni priložnosti izravnati, tako da bo ta rezultat slej ko prej ostai za kroniko nespremenjen, pa čeprav bi se utegnil vendarle kdo izmed poslušalcev zaradi česar koli pritožiti, da ta ničla in četrtkova gladka zmaga novinarjev le ni bila poplnoma neoporečna«	(s)
#
Zdaj hi dal še nekaj splošne karakteristike o naših igralcih:
Rabar Je na tem turnirju igral za dva razreda slabše kot drugače. Tega ne morem povedati, zakaj, toda res Je, da je to prav težka nesreča, ker smo vnaprej vedeli, da nimamo z njim nobenega upanja na zmago. Seveda ni mogoče računati vneprej, da hi kakšen igralec tako popolnoma odpovedal.
Fuderer In Matanovič, ki imata sicer boljši rezultat, sta igrala ravno toliko, da ne rečem pod kritiko. Bila sta v neštetih partijah že izgubljena in zato smo bili v stalni nevarnosti za točke. Zaradi tega ju ni kazalo postavljati v moštvo in tako je moral Radar, ki je bil že tako dovolj slab, Igrati namesto njiju. Na koncu se je za Fudererja in Matanoviča le izteklo vse srečno in sta nabrala precej točk.
Gligorič Je igral nekaj časa ala-bo proti koncu pa zelo dobro.
Dr. Trifunovič in jaz sva igrala edina ves čas približno zanesljivo in normalno, pač pa za nianso slabše kot bi bilo treba.
Se nekaj bi rad
rekel o šahovskih novinarjih v Amsterdamu. To je precej težka zgodba. Po lastnih izkušnjah iz Helsinkov lahko rečem, da novinarji izrazito motijo šahovske turnirje. To ni taka športna tekma, kakršne so druge, kjer zveste šele drugi dan, kaj ste naredili in kdo vas itd. Tu skozi tri ali
J« opsoval
Kjer se prepirata dva...
Fritz Walter la Sepp Herberger sta se sprla —
Belgijci so zadajo nedeljo slavili zavidljivo zmago nad svetovnim prvakom Nemčijo
Preteklo nedeljo Je novopečeni svetovni nogometni prvak Nemčija v Bruslju izgubil prvo srečanje po končanem svetovnem prvenstvu v Svici proti Belgiji z 0:2. Ta poraz je precej glasno odjeknil po vsem nogometnem svetu. največ pa je seveda dvignil prahu med Nemci samimi, ki bi vsekakor radi prišli do dna zagonetki, kako jo mogla ta nemška enajstorica kar na lepem odigrati tako podrejeno vlogo proti komaj zelo nevarnim Belgijcem.
Ta dogodek pa je vzbudil več zanimanja, kakor se je splošno pričakovalo tudi v mednarodnem nogometnem svetu vobče. Na bruseljski tekmi je bilo precej nevtralnih opazovalcev in vsi so edini v tem, da so Nemci Izgubili brez vsakega izgovora in niti najmanj zaradi tega, ker so manjkali v moštvu trije boljši nemški Igralci, med njimi tudi dolgoletni kapetan Fritz Walter in dvojica Eckel—Schäfer. 2alostno bi bilo, tako pripominjajo poznavalci razmer, če bi bila kvaliteta nemškega nogometa odvisna samo od treh ljudi.
Zadeva z odsotnostjo 34-letnega Fritza Walterja pa v jedru ni tako preprosta. Popularni Fritz je takoj pó osvojenem naslovu svetovnega prvaka za svojo enajstorico dobil častni naziv »doživljenjskega kapetana nemške reprezentance«, nekaj dni za tem pa je lakonično obvestil pristojno nogometno zvezo, naj ga ne Štejejo več za dosegljivega, kadar bodo sestavljali reprezentanco prihodnjič. V zvezi s tem so vedeli iz njegove okolice povedati, da je mož odigral do finala na letošnjem svetovnem prvenstvu nič manj kakor 45 tekem za državne barve Nemčije ln da se hoče zaradi tega izogniti odgovornosti, da bi v naslednjih nastopih ne mogel še kaj dodati k svoji dosedanji slavi.
V resnici pa je menda stvar le nekoliko drugačna, kajti oficielni krogi zatrjujejo, da Je prišlo med njim ln državnim trener j c$n Her-bergerjem pri sestavi izbrane •naj s tori ce za nastop v Bruslju do
štiri tedne vsak dan sproti vemo, da je nekdo v dvorani, ki vam bo morebiti škodoval. Jaz sem že precej časa vedel, kdo pojde v Amsterdam in zaradi tega sem izrazil željo, naj bi tja ne šla dopisnik »Športa« Ludajič, ki mene in nekatere druge stalno napada, in pa dopisnik »Politike« Radoj-čič. ki nas tudi stalno napada. Toda prav ta dva sta prišla.
Meni je v skromno zadoščenje, da je Radojčič v »Politiki« napisal, da je neka šahovska »zvezda« vrgla dva novinarja iz hotela. To sem bil namreč jaz!
(Vasja Pirc)
hudega spora. Fritz se nikakor ni strinjal z naglico, s katero se je državni trener lotil priprav za to prvo preskušnjo, predvsem pa z zasedbo mesta srednjega napadalca namesto njega.
V ostalem pa je bil V/al ter slabo razpoložen proti svoji nogometni federaciji tudi iz več ekonomskih razlogov. Mož se je že pred leti nameraval izseliti v Španijo, kjer so mu ponujali za delovanje med njihovimi moštvi in za morebitne poznejše nastope v filmu milijonske vsote. Zveza mu je odhod prepovedala in tako je pač vztrajal na svojem mestu, dokler ni storil edino pravilnega koraka, da se je umaknil s pozornice prav takrat, ko je bil na višku svoje slave.
Bruseljski dogodek Je kajpa globoko pretresel nogometne privržence po Nemčiji in ves športni tisk kar ne more prenehati z razglabljanjem. kje vse je treba stikati za vzroki tega poloma. Dejansko pa so bili Belgijci to pot »rdeči vragi« v pravem pomenu besede in sam Herberger je priznal, da po tako zgovornem izidu ni treba dajati o kakovosti obeh moštev nobenih komentarjev. Belgija ima slej ko prej udarno in odločno enajsterico, njen napadalec Coppens pa je človek izrednih vrednosti. V glavnem se je Izkazalo, da so brez Fritza Walterja vsi nemški igralci izgubili glavo in so se vsak po svoje borili za uspeh, ki pa je bil sojen seveda boljšim nasprotnikom. Prav gotovo bodo Nemci, temeljiti, kakršni s-, ta nauk vzeli resno, tako da bo njihov prihodnji nastop v državni postavi še zanimivejši, kakor je bil prvi.
Nogometna reprezentanca Maribora fe na Dunaju igrala neodločeno z reprezentanco dunajske lige 1:1 (0:0). Gol za Maribor je dal Vidic v 75. minuti.
Meddržavna nogometna tekma med Anglijo in Irsko, k: je bila v soboto ▼ Belfastu, se je končala z zmago angleške reprezentance 2:0 (0:0).
a-
Mi lahko verjamete, da bi se mnogo rajši zdajle spustil s planiške stometrske skakalnice na kotalkah in s svečo v roki, kakor pa da bi vam moral govoriti o našem športu, čeprav se nekoliko spoznam nanj.
Kakor je znano, Je v nekaterih športnih panogah denarja mnogo in tffdi preveč, pri smučarjih pa je denarja vedno premalo in ga tudi zdaj — razen obljubljenega — še vedno manjka. Morda je nekaj krivo to, da je zima tako bela in da se tedaj iz »črnih« virov ne da dobiti nobenih vsotic, kakor se to tako dogaja v drugih panogah telesne kulture. Pa upajmo, da bo letošnja sezona boljša! Denar je že spet obljubljen in tudi tekmovalci se vneto pripravljajo zanjo, saj Imajo vsi s seboj navodila za suhi trening v poletnem času.
Treba bo 5e rešiti vprašanje trenerja za naše skakalce — mene ti najbolj zanimajo — in morda ga bomo tudi letos spet uvozili iz inozemstva, če nam carina ne bo privila nanj previsokega koeficienta. Sicer pa se bodo morda pobotali med seboj domači trenerji, pa tudi tako uspeh ne bi Izostal.
Podjetje - PROTEIN
V INDJIJI
odkupuje po najvišjih dnevnih cenah
suhe telečje želodce
V poštev pride samo prvovrstno blago. Ponudbe z navedbo cene in količine poslati na zgoraj navedeno podjetje.
Letošnje veselje na snegu bo še tem večje, ker nam v Šiški gradijo čisto novo skakalnico in novo mojstrovino inž. Bloudka, nekakšno ljubljansko Planico, tako da se ljubiteljem skokov ne bo treba voziti v Planico na dež, ampak bodo to mnogo laže opravili kar v Ljubljani.
Ko že govorim o Planici, bi rad še povedal, da bodo letošnji smuški poleti na smuški skakalnici v Oberstdorfu, ki brani še vedno svetovni rekord s 139 metri. Kdo pojde od nas v Oberstdorf, še ni znano, toda za enega je že odločeno, saj ga vsi poznate — Fln-žgarjevega Rudija. Njegovo geslo, da mora iti v vsakem primeru, razen tedaj, kadar bo odjenjala skakalnica ali pa on. Mislim pa, da on ne bo odjenjal nikoli, kvečjemu bo pozneje kdaj Izvažal korajžo. Rad bi še povedal, kako je Rudi nekemu radovednežu, ki je hotel po vsej sili izvedeti, kakšne občutke ima pri poletu po zraku, dejal prav takole:
»Luštno na vso moč, kakor na poročno noč, samo za konec pa ne veš do zadnjega!«
Dejali so, naj bi povedal kaj o našem naraščaju. To bom pa storil drugič, ko ga bo več, kakor ga je zdaj. Pa ne zamerite, da ste me morali tako dolgo poslušati. Bo vsaj sinček bolj vesel, da bom prej doma, ker je bil tako v skrbeh, zakaj sem šel smučat brez smuči.	(Albin Rogelj)
MALI OGLASI
SPREJMEMO inž. kemije in tehnika kemije ter strugarja. Pogoji: praksa in odsluženje kadrovskega roka. Za samce preskrbljeno tudi stanovanje. Ponudbe v ogl. odd. pod »Službo dobi«.	16377-1
UGODNO PRODAM 2 železni peči, otroško posteljico z mrežo, dve samski sobi z mrežami. Ogled od ponedeljka dalje od 10. do 15. ure. — Petkovškovo nabrežje štev. 43.	16405-4
PODPISANA IZJAVLJAM, da nisem plačnica nikakšnih dolgov, katere bi napravil kdorkoli v mojem imenu. Klun, Store, gostilničarka.	16368-11
KUPIMO štlrlstranskl ali dvostranski skobeljni stroj. Ponudbe s tehničnim opisom poslati na naslov: UP, Slovenj Gradec.	16205-5
• ••■■•«••• •#••••»•• •
S
:
?
CINKARNA V CELJU f
sprejme takoj v službo
DIPLOMIRANEGA
EKONOMISTA
z ali brez prakse. — Plača in stanovanje po dogovoru. Ponudbe poslati: Uprava Cinkarne Celje



VELIKI BEOGRAJSKI
«««“* „AUfitlA*
H
'■%>*' ' <	'V' v ; %/• .	1
1S&
GLEDALIŠČE
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA OPERA
Ponedeljek, 4. okt. Zaprto.
Torek, 5. okt. ob 19.30: Gounod: FAUST. Abonma red A,
Sreda, 6. okt. Zaprto.
Četrtek, 7. okt. ob 19.30: Hristlč: OHRIDSKA LEGENDA. BALET. Abonma red B.
Petek, 8. okt. ob 19.30: Gounod: FAUST. Abonma red C.
Sobota, 9. okt. ob 19.30: Musorg-ski:	SOROCINSK1 SEJEM. —
Premiera. Izven.
Nedelja, 10. okt. ob 19.30: Verdi: PLES V MASKAH. Gostovanje Rudolfa Francia. Izven.
Po odredbi Izvršnega sveta FLRJ bo blagajna Opere zaračunala pri vstopnini v Tednu otroka v dneh od 4. do vključno 10. oktobra po 2 din na vstopnico kot prispevek za Fond za zaščito otroka.
MESTNO GLEDALIŠČ» LJUBLJANA Gledališka pasaža Torek, 5. okt. ob 20: Tennessee
Williams, Steklena menažerija. Red Torek večerni. Vstopnice so v prodaji.
Sreda, 6. okt. ob 20: I. Cankar— dr. F. Smerdu: Martin KačuT. Red Sreda. Vstopnice so v prodaj L
Četrtek, 7. okt. ob 20: Mira Mihelič: Zlati oktober. Red Četrtek. Vstopnice so v prodaji.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE — Ročne lutke Resljeva cesta 23 Ponedeljek, 4. oktobra ob 14: Gostovanje v Cankovi, ob 17: Gostovanje v Bodoncih. Torek, 5. oktobra ob 8, 10 ln 13: Gostovanje v Gradu.
Sreda, 6. oktobra ob 9, 15 ln 17: Gostovanje v Celju.
RADIO
Zaradi velikega zanimanja občinstva za predstave cirkusa Adria v Mariboru, bo cirkus podaljšal svoje gostovanje za dva dneva. — Premiera v Ljubljani zato ne
bo v torek, ~ L L_
kakor smo objavili, ampak v četrtek,
CIRKUS
»ADRIA«
pride s svojo kompletno kompozicijo 35 vagonov.
Cirkus bo v parku TIVOLI

SPORED ZA PONEDELJEK
Poročila:	5.05, 6.00, 7 JH>, 12.30,
15.00, 17.00, 19.00 in 22.03.
5.00—6.40 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) vmes ob 6.30 Tržno poročilo 6.40 Domače napeve izvajajo »Štirje flosarji« ln baritonist Miro Gregorin (Prenos iz Maribora) 7.10 Jutranji orkestralni spored 7.30 Gospodinjski nasveti 7.40—8.00 Zabavna glasba, vmes reklame
11.00	Radijski koledar 11.05 Glasbena medigra 11.15 Šolska ura za nižjo stopnjo: Motivi ljudskih pravljic ln pripovedk — Matija Valjavec: Pastir 11.45 Domači napevi za prijetno opoldansko razvedrilo — vmes ob 12.00—12.10 Kmetijski nasveti 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame 13.00 Nove knjige 13.10 Za vsakogar nekaj
14.00	Glasbeni leksikon 14.10 Opoldanski koncert Marijan Lipovšek: Druga suita za godala Felix Mendelssohn—Bartholdv: Simfonija št. 4 v A-duru »Italijanska« Paul Ducas: Crnošolec, scherzo za orkester 15.15 Lahka glasba 15.30 Šolska ura za višjo stopnjo —
a)	Ing. Mirko Šušteršič: Beli škrat (slika iz živalskega sveta) —
b)	prof. Niko Kuret: Kako so
nastali ljudski pregovori 16.00 Glasbena medigra 16.10 Utrinki iz literatura — Vlado Malenški: Prva noč 16.30 Želeli ste — poslušajte! 17.10 V svetu opernih melodij 18. Radijska univerza — Katja Vodopivec: Otrok v nepopolni družini 18.15 Igrajo veliki zabavni orkestri 18.30 Zdravstveni nasveti 18.40 Koncert pianista Marij ana Lipovška 19.00 Radijski dnevnik 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame ln objave 20.00 Zunanje politični feljton 20.15 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije, dirigent Bogo Leskovic, solista Erika Frleser (Köln) Josef Haydn: Simfonija v B-duru Johannes Brahms:	Koncert za klavir
in orkester It. 2 v B-duru Igor Stravinski:	Posvetitev pomladi
(prenos iz velike filharmonične dvorane) 22.15—23.00 Plesna glasba 23.00—24.no Oddala za tujino — na valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba)
•#•»#«§! ••••«»••• ••••«•«•» •
S I. oktobrom smo zvišali odkupno ceno kostem!
Vse naše odkupne postaje v Sloveniji jih plačujejo pri nadrobnem odkupu po 12, 14, in 16 din franko skladišče.
»Odpad«, Ljubljana
Slovenska filharmonija otvarja
svojo novo koncertno sezijo danes zvečer ob 20.15 s simfoničnim kon- • certom pod vodstvqm Boga Leskovica, kot solistka sodeluje mlada nemška pianistka Erika Frleser. Na sporedu je Haydnova Simfonija št. 102 (2. londonska), Brahmsov Koncert za klavir in orkester v B-duru in Musorgskega Slike z razstave v Ravelov! instrumentaciji. Koncert je za rumeni abonma. Preostale vstopnice so v prodaji v blagajni Slovenske filharmonije dnevno od 11. do 13. ln od 17. do 19. ure. Cene od loo do 250 dinarjev.
»Modri abonma« za 12 solističnih koncertov je interesentom še na razpolago. Prijave sprejema Kon-Cene od 600 do 1300 din, za dijake certna direkcija (v Filharmoniji), ln študente polovičen popust. Opozarjamo, da so cene vstopnic izven abonmaja občutno višje.
Abonente, ki doslej še niso plačali 1. obroka, prosimo, da to storijo najkasneje do četrtka, 7. oktobra, ker bo naslednji koncert (pianist Anton Soler iz Buenos Airesa) v ponedeljek, 11. oktobra.
Mednarodni muzejski teden od
3. do 10. oktobra 1954. Dolenjci! Novomeščani! Obiščite v tem tednu Dolenjski muzej. V dneh od 3. do 10. oktobra Je odprt vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. Sole in sindikati naj skupinske obiske predhodno javijo na Dolenjski muzej, telefonska številka 142.
Esperantske društvo vabi na
začetniški tečaj esperanta, ki se začne 12. oktobra. Vpisovanje in pojasnila na Centralni ljudski univerzi, Cankarjeva 5.
LJUDSKA UNIVERZA V LJUBLJANI obvešča, da bo vpisovanje za tečaje tuje korespondence (angleške, francoske, nemške) in osnovni ter izpopolnjevalni tečaj knjigovodstva od 1. do 10. okt. v pisarni na Cankarjevi 5/D2. soba 145, od 8. do 13. ure.
Naknadno se še lahko vpišete tudi v tečaje za tuje jezike, in sicer: v francoski začetni in nadaljevalni intenzivni tečaj, UL letnik francoskega Jezika, v vse letnike španskega jezika, nemški ln angleški nadaljevalni Intenzivni tečaj, italijanski konverzacij-skl tečaj in L in n. letnik angleščine in nemščine za pouk v Mostah, na Viču ln Sp. Šiški. — Lahko se še prijavite tudi za tečaje esperanta ln slovenskega Jezika.
Stenografske ln strojepisne tečaje, ki so bili doslej v okviru Ljudske univerze, prireja letos Slovensko stenografsko društvo. Prijave se sprejemajo vsak dan od 10. do 12. ln od 16. do 18. ure v društveni pisarni. Gosposka ulica 12 ln na Ekonomski srednji šoli, Prešernova cesta 8.
Vsakovrstne bolečine Vam sigurno preprečijo Phenalgol tablete — najnovejši preparat tovarne LEK. Zahtevajte v lekarnah le originalno škatlico Phenalgol tablete.
NARTA kolonjske vode, NARTA toaletne kreme so priznano najboljše — zato ne pozabite zahtevati izrecno
»JELA« sol za kopanje izdelana iz najboljših surovin, je enakovredna kopalnim solem svetovnega slovesa. Osvežuje, krepi živce in desinficira.
Res odlično sredstvo za čiščenje štedilnikov Je kromov prašek. — Polira kovinske dele tako, da z najmanjšim trudom imaš vedno vzorno čist štedilnik.
KROSAN je edino zanesljivo
sredstvo, ki prepreči gnitje krompirja. Dobi se v zadrugah, semenarnah, drogerijah itd.
Ce imaš »FLEX« doma odpadejo
skrbi, kako boš očistila obleko. FLEX odlično asti ln ne pušča roba okrog madeža.
Oglašujte
V »SLOVENSKEM POROČEVALCU«
ZAHVALE
Ob izgubi našega dragega pokojnika
J02ETA HERVOL
se iskreno zahvaljujemo vsem, M so ga spremili na njegovi zadnji poti. mu darovali obilo vencev in cvetja. Prisrčna hvala za požrtvovalnost dr. Glušiču, ki mu Je lajšal zadnje tedne trpljenja v njegovi neozdravljivi bolezni. Nadalje se zahvaljujemo osebju P. V. P. Celje, L, H. in m. del skupini nadzomlštva proge Brežice, g. Kolencu in g. Podgoršeku za ganljive poslovilne besede in vsa izrečena sožalja.
Žalujoča družina Hervol
»UNION«:	mehiški film »Vedno
tvoja«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 10. do il. tn od 15. dalje. •KUMUNa«: traue tum •Plačilo za strah«. Brez tednika. Predstave ob 15, 17.30 in 20. Danes zadnjikrat, prodaja vstopnic od 10 do 11 ter od 15. dalje. »SLOGA«; slovenski tlim «Vesna«. Tednik. Predstave ob 16, 18 ln 20. Ob 10 Je matineja meh. filma »Vedno tvoja«. — Prodaja vstopnic cd 9—10, za popoldanske predstave pa od 10—11 ter od 15. dalje.
•SOČA«; amer. film »Pregnanci iz Poker Fiata« Tednik. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 10 do 11 ter od 17. dalje. »SISKA«; ameriäka barvni film »Ljubimec iz New Orleansa«. Ob 16. 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15. dalje.
»TRIGLAV« ameriški film »Macao« ln tednik. Predstave ob 16, 18 In 20. Danes zadnjič. Prodaja vstopnic od 15. dalje. — Obiskovalce opozarjamo, da so od 1. oktobra redno predstave tudi ob 16.
»LITOSTROJ«: angleški film »Višek nevarnosti«, ob 18 in 20. — Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave.
KAMNIK: angleški film »Zgodbe iz predmestja«.
CELJE »UNION«: amer. barv. film »Rdeče nebo oad Montano«. Ob 13 in 20.
CELIE »DOM«: nemški film «Gospodična Casanova«, ob 18,15 ln 20.15.
KRANJ »STOR2IC«: amer. barvni film »V vrtincu« in tednik, ob 15. Ob 19. in 21. angleški film »Trentov uoslednji slučaj«. KRANJ »SVOBODA«: amer. barvni film »V vrtincu« brez tednika, ob 18.
JESENICE »RADIO«: Jugoslovan, barvni film »Dalmatinska svatba«. ob IB in 20.
MESTNI KINO BLED Od 2. do 4. 10.: angl. film »V senci mržnje«. Predstave 2. in 4. 10. ob 20. uri. 3. 10. ob 15., 13. in 20. uri, matineja ob 10. uri.
Od 5. do 7. 10.: amer. film »Glej tička«. Predstave 5. in 7. 13. ob 20. uri, 6. 10. ob 17. in 20. uri. Od 8. do 11. 10: amer. barvni film »Viharni zaliv«. Predstave 8., 9. in 11. 1. ob 20. uri, 10. 10. ob 15. 18. in 20. uri, matineja ob 10. Od 12. do 14. 10.: meh. film »Rio Escondido«. Predstave 12. in 14. 10. ob 20. uri, 13. 10. ob 17. in 20. Od 15. do 18. 10.: argentinski film »•Motne vode«. Predstave 15., 16. in 18. 10. ob 20. uri, 17. 10. ob
15.,	18. in 20. uri, matineja ob 10. uri.
Od 19. do 21. 10: angl. film »Veseli Norman«. Predstave 19. in 21. 10. ob 20. uri, 20. 10. ob 17. in 20. Od 22. do 25. 10.: amer. barvni film »Čarobni fižol«. Predstave
22.,	23. in 25. 10. ob 20. uri, 24. 10. ob 15., 18. in 25. uri, matineja ob 10. uri.
Od 26. do 28. 10.: finski dokumentarni film »Olimpiada«. Predstave 26. in 28. 10. ob 17. uri, 27. 10. ob 20. uri.
Od 25. do 23. 10.:	švedski film
»Margit«. Predstave 26. in 28. 13. ob 20. uri 27. 10. ob 17. uri.
Od 29. do 31. 10.:	ameriški film
»Najlepša leta našega življenja«. Predstave 29., 30. 10. ob 20 url, Sl. 10. ob 15., 18. in 20. uri. matineja ob 10. uri.
UMRLI
EES'!
Vsem našim sodelavcem javljamo žalostno vest, da nas je dr.e 2. oktobra ob 2. uri po krajši bolezni nepričakovano zapustil v 52. letu svojega življenja
inž. BORIS KANDARE profesor višje šole Smrtne ostanke bomo spremili v ponedeljek, 4. okt. ob 16.30 iz bolnišnice v Sušaku, dočim bo sprevod v torek, 5. oktobra ob 16.30 na pokopališče v Ljubljani. Reka, 2. oktobra 1954.
Višja strok, pedagoška šola Reka
Nenadoma nas je zapustil nai dragi mož, brat
ClC JOŽE
v 78. letu starosti. Pogreb bo v torek, 5. oktobra 1S54 ob 10. uri izpred pokopališča Stepanja vas k Božjemu grobu. Do pogreba leži na 2alah v kapelici sv. Antona. 2alujoči: žena Marija, bratje, sestre ter ostalo sorodstvo ki
k.-rk-
Nenadocna Je umrl naš ljubi mož, oče, sin in brat
inž. BORIS KANDARE rez. podpolkovnik
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, 5. okt. 1954 ob 16.30 iz Nikolajeve mrliške vežice na 2alah.
Ljubljana, Reka, Zagreb. 2alujoči: žena Milena, sin Boris, mama Antonija, brata Milan in Vlado ter ostale sorodstvo.
Umrl nam je naš dragi oče, stari oče
DERMOTA LUKA
Pogreb bo v ponedeljek, dne 4. oktobra 1954 ob 16. uri izpred viškega pokopališča na Viču. Bo pogreba leži na 2alah v Jožefovi mrliški vežici.
2alujoČi: hčerki Ivanka in Elizabeta, sinova Luka in Karl z družinami ter ostalo sorodstvo
Pogreb pokojnega
TAVČAR MARTINA bo v ponedeljek ob 17. uri iz 2al in ne ob 14.30, kakor je bilo pomotoma javljen d
Za vedno nas je zapustila v 84. letu starosti naša dobra mama, tašča in stara mama
VIDMAR FRANČIŠKA roj. Peterca
Pogreb bo v torek, 5. t. m., ob 15.30 v Domžalah.
Domžale, Kamnik, Ljubljana, Leoben.
2alujoči: mož Franc, sestra Antonija ter otroci Frančiška. Franc- in Mirko z družinami
Obveščamo, da bo pogreb EMILKE SENT JURC, rojene PERSOGLIO dne 5. oktobra ob 16. uri v Tr* bovl j ah.	2aluJoČL

PO R T N
p O R OC E V AL E C
PBBDZ1DHJA TEKMA HASE NOGOMETNE HBPHEZEMTANCB V LETOŠNJI SEZONI
DB2A.VNO PRVENSTVO V SABLJANJU
Tretjič nepremagani v desetih dneh Trojna zmaga slovenskih
M	k. .»» Ä M	a	t—. —    TT ««sm tTi >vr»fViai
Nogometna reprezentanca Jugoslavie je vfieraj - po zmagah nad Walesom in Posarjem - na Dunaju odigrala meddržavno tekmo z Avstrijo neodločeno 2:2 (2:1) — Gole so dali Stankovič in Bobek za nas, Walzhofer in Haum-msr za domačine — Sodnik Hom (Holandska) — 60.000 gledalcev
Jugoslovanski nogomotaSi s sosedi iz Avstrije Se dolga leta nimajo sreče. Pred davnimi SO leti <1. 1924) so prvič pomerili svoje sile z izbranim moštvom Avstrije v Zagrebu. Poskus ni uspel — izgubili smo 1:4. Avstrijski nogomet je šel potem daleč v višave in Jugoslovani nismo mogli (ali pa nismo hoteli) imeti stikov z njim.	.
Po vojni smo se spet ozrli za Avstrijci in Jih res leta 194» sprejeli v Beogradu. Vabilo Je Mio preveč tvegano, kajti tudi takrat smo potegnili krajši konec. Avstrijci so Mii zmagoviti še drugič (spet s tremi goli razlike) z izidom 5:2. 2eljo po p oravnavi računa smo uveljavili že leto dni kasneje na Dunaju, toda stvar se je končala še bolj tragično. Iz Pratra smo odšli poraženi 2:7. Dve leti kasneje se je potem slednjič tehtnica J e obrnila v našo stran, kajti avstrijska reprezentanca je morala leta 1952 položiti orožje (2:4).
Letošnje peto srečanje ni dalo prav niti nam niti Avstrijcem. Da je vse ostalo še bolj pri starem, Je hotelo naključje, da sta se včeraj kar dve tekmi naših in avstrijskih reprezentantov končali neodločeno. Poročila, ki smo jih prejeli o srečanju na Dunaju in v Zagrebu, niso najbolj laskava, toda v zgodovino medsebojnih nogometnih tekem bodo šle samo številke, dogodki pa bodo pozabljeni, brž ko bomo te nasprotnike imeli pred seboj spet drugič nekoč.
S to tekmo Je naša nogometna reprezentanca prispela skoraj na konec svojega letošnjega mednarodnega sporeda. V 14 dnevih jo čaka za letos zadnja naloga, in sicer meddržavna tekma s Turčijo v Sarajevu. Potem bomo izdelali dokončno bila nco in skupno z računi o svetovnem nogometnem prvenstvu v Svici popisali na račun našega nogometa novo, žal ne največ uspehov polno stran.
Jugoslavija : Avstrija 2:2 (2:1)
Dunaj, 3. okt. Na velikem dunaj-akem stadionu v Pratru je bila pred več koi 60.000 gledalci danes odigrana mednarodna nogometna tekma med Avstrijo in Jugoslavijo.
Avstrija: Schmied, Han appi, Koll-®ann, Barschandt, Keller, Ocwirk, Menasse, Walzhofer, Wagner, Zeeh-xneister (Körner I.), Haummer.
Jugoslavija: Beara, Stankovič,^ Ze-kovič, Ljubenović, Horvat, ^ Boškov, Petaković (Veselinovič), Mitič, Vu-kas, Bobek, Hercee.
Sodnik Horn (Holandija).
Pred tekmo sta naše igralce na igrišču pozdravila predsednik, avstrijskega parlamenta g. Churdes in nas ambasador Drago Vučinič. Tekmi je prisostvoval«? tudi nekaj sto najbolj* navdušenih pristašev iz Jugoslavije.
PRVI GOL ZA AVSTRIJO
Sele tri minute se je igralo, ko so Avstrijci že dosegli prvi gol in vodili z 1:0. Avstrijska napadalna vrsta, je prešla v napad po desni strani igrišča; žogo je dobil Walzhofer kakih 16 m od našega gola. Zekovič in Horvat sta premisi j ala, kdo bi nsu poskušal odvzeti žogo, toda Avstrijec ie napravil še dva koraka in streljal žogo med nekaj igralci v spodnji levi kot gola. Beara zaradi sonca žoge ni videl. Po tem golu naši niso popustili, igra se je nadaljevala mirno.
2e v 7. minuti je Petaković prišel pred vrata Avstrijeev, toda Schmied mu je odvzel žogo in tako je šla po vodi ena zelo ugodnih priložnosti za nas. V 16. minuti je Veselinovič zelo močno streljal, toda Schmied je zelo dobro ubranil žogo. Avstrijci so postali zelo nevarni. "Wagner in Walzhofer sta hitro preigravala nase igralce in ogrožala Bearo r vratih, toda naši so vedno pravočasno odklonili nevarnost, ki jim je pretila.
IZENAČENJE
V	IS. minuti so naši igralci izenačili. Sodnik je prisodil prosti strel iz približno 20 ra daljave. Avstrijci so napravili zid, toda Stankovič je žogo plasiral v“ Schmiedova vrata in izenačil 1:1. Po tem golu so pričeli naši napadalci s' premišljenimi napadi, toda vse se\je končalo v kazenskem prostoru. Veselinovič je zagrešil dve veliki napaki in zopet sta šli po zlu dre novi ugodni priložnosti za spremembo izida.
NASI V VODSTVU
V	31. minuti je Bobek dosegel zelo zanimiv gel. Sam je stal na avstrijski polovici, medtem ko so si Avstrijci podajali žogo drug drugemu. Sredi igre je Koller naenkrat podal žogo nazaj Bobeku, ki je prisebno pobegnil, preigral Schmied?, in povedel Jugoslavijo v vodstvo 2:1.
Do konca polčasa je imel Beara še mnogo dela, ker «o bili Avstrijci v tem delu. v premoči. Žogo je enkrat lepo izboksal, dvakrat pa se je vrgel v noge nasprotniku in tako obvaroval mrežo nove nesreče.
V	glavnem tekma v prvem polčasu ni bila na posebni višini. Obe obrambi «ta bili «labi in sta si naprtili več napak. Pravzaprav je čudno, da oba vratarja, ki sta bila iz obrambe edina dobra, nista prejela več golov.
IZENAČENJE - SE ENKRAT!
Takoj v začetku drugega polčasa si je Bobek priboril žogo in se hipoma znašel pred Schmiedom. To je tila lepa pritožno«!, toda Bobek je streljal od strani in zadel samo stransko mrežo gola. Trenutek za tem «o izenačili Avstrijci. Menasse ie lepo «treljal pred naš gol, levo Krilo Haummer. pa je kake tri metre od n?.ših vrat z roko potisnil žogo v Bearino mrežo. Naši igralci so sicer ugovarjal proti tej odločitvi sodnika, toda ta je vztrajal pri svojem in priznal gol. Tudi večji del gledalcev je videl, da je bil ta gol dosežen z roko.
Ko je bil rezultat izenačen na 2:2, se je položaj obrnil zelo kritično za
našo reprezentanco. Avstrijci so neprestano zaposlovali Bearo, naši pa so se samo ž velikimi napori branili. Najbolj obremenjen je bil Horvat, ki jè branil naša vrata pred Wa-gnerjem in Körnerjem I. Posebno slednji, ki je vstopil v igro v drugem polčasu, je vnesel v avstrijski napad veliko živahnost; in je bil tudi pobudnik vseh napadov.
V 20. mimiti je Körner I. poslal žogo pred naša vrata. Beara je skočil; toda z roko je podal žogo samo do Wagnerja in vsi so že videli žogo v jugoslovanski mreži. Toda Zekovič je prav v zadnjem hipu žogo vrnil v polje. Po 20. minuti pa se je situacija spremenila. V napad so prc-šft Jugoslovani, ne sicer tako nevarno teak er prej domači, vendar so prav resno spravljali v zadrego avstrijskega vratarja. Okrog» 30. minute je Sckläger zamenjal Haummer-ja, Mitič pa Petakoviča.
PRILIKA ZAMUJENA
Danes je bila edinstvena prilika, da bi bila Jugoslavija sredi Dnnata prema-gala Avstrijce. To bi bila prva zmaga jugoslovanske reprezentance na dunajskem igrišču. Avstrijci so bili danes slabši kot ponavadi in bi bili ta dvoboj mimogrede izgubili. Toda naši nogometaši so igrali v napadu slabo — predvsem zelo nepovezano —, prav tako pa so bili nepazljivi v obrambi in tako jim je ušel letošnji tretji veliki uspeh pp zmagi nad Angleži v Beogradu m neodločeni ig-ri z Brazilijo v Lansanni.
Toda tud? tako ao naši igralci zapustili stadion v Pratru nepremar gani v srečanju z nasprotnikom, ki
je na svetovnem prvenstvu v Svici zasedel tretje mesto. Naši igralci niso pokazali prave vrednosti našega nogometa, toda kljub temu jih je dunajska nogometna publika pozdravila z bučnim navdušen jem.
Jugoslovansko moštvo danes
NI IGRALO V VELIKI FORMI
Kljub temu, da je bila do sedaj obramba vedno steber vsega moštva, je bila danes slabša od napada. Prav zaradi slabe igre obrambe so Avstrijci imeli več priložnosti, da bi dosegli še kak gol. Zelo slab je bil krilec Ljubenovič, ki bi bil moral povezovati obrambo in napad. To nalogo je v dosedanjih tekmah zelo uspešno opravljal Čajkovski. Ljubenovi-čevo mesto pa je bilo skoraj vedno prazno, kadar bi bil moral pomagati napadu, pa tudi, kadar bi bil moral igrati v obrambi.
Toda to je bil samo eden Izmed
razlogov za neodločeni rezultat. Sredina Igrišča je bila vedno v rokah Ocwirka. zelo malo pa v oblasti naših srednjih krilcev; Najboljšega igralca na igrišču so imeli Avstrijci, in sicer Hanap-pija. Od naših se je najbolj odlikoval Horvat. Branilec Stankovič je bil povprečen, medtem ko je bil Zekovič boljši in je tudi uspešneje opravljal svoje delo. Napad je preveč kombiniral in prav zaradi tega vratar Schmied ni imel možnosti, da bi bil še večkrat v nevarnosti.
Sodnik Horn je sodil slabo in Je predvsem oškodoval naše moštvo. ko mu Je prisodil drugi gol, dosežen očitno z roko.
Neodločen izid tudi v Zagrebu
Jugoslavija B : Avstrija B 1:1 (1:0)
Zagreb, 3. okt. Pred 8000 gledalci sta se danes na stadionu Dinama sestali mladi reprezentanci Jugoslavije in Avstrije.
Avstrija: Cemy, Karel, Hasen-kopt, Frisch, Schweiger, Swoboda, Hofbauer, Malik, Missler, Sabet-zer, Keiner.
Jugoslavija:	Vidinič, Banožič,
Radovič, Popovič, Cudovič, San-ték, Lipošinovič, Jocič, Krstič, Kaloperovič, Rudinski.
Sodnik Diamantopulos (Grčija), stranska Damiani in Eppert (oba iz Zagreba).
Gole sta dala Lipošinovič y 13. minute za Jugoslavijo in Schweiger v 58. minuti za Avstrijo.
Tekma se je začela z nevarnimi napadi Avstrijcev. Jugoslovanski vratar Vidinič je moral že v prvi minuti dvakrat posredovati. Naši reprezentanti so se nato počasi osvobodili pritiska, se polagoma zbrali in prešli v napad. In res so v nadaljnjem poteku nekajkrat zelo neyarno prodrli pred vrata gostov. Tam je v 13. minuti Ka-
Slovenija : Koroška 2:0 (1:0)
Ljubljana, 3. okt. Oblačno in nič kaj prijetno vreme ni prav nič motilo najbolj vnetih pristašev nogometne igre. da ne bi danes pohiteli na stadion v Šiški, kjer sta se pomerili mladinski reprezentanci Slovenije in Koroške. To je bila menda edina današnja tekma v Ljubljani, prav lep obisk pa kaže, da se privrženci okroglega usnja nikakor ne morejo pomiriti z mislijo, da bi nogomet v našem glavnem mestu šel v »pozabo«.
Mladi slovenski nogometaši so z današnjo zmago nad prav dobrim nasprotnikom potrdili svoje sposobnosti in znanje, o čemer smo se prepričali že na nedavnem mednarodnem mladinskem turnirju v Ljubljani. Reprezentanco Slovenije so zastopali v elavnem igralci Kladivar-ja in Ljubljane, ki sta bili na Od-
opravka s koroškimi igralci.
loperovlč podal žogo Lipošinoviču, ki je iz približno 18 m z ostrim strelom dosegel prvi gol. Vratar Cemy, ki je do takrat obranil več nevarnih žog, je bil to pot brez moči. Avstrijci kljub temu, da so prejeli gol, še zdaleč niso popustili. Naši so ves ta čas igrali bolje, toda v 22. minuti so vendar imeli Avstrijci priložnost, da bi izenačili naskok. Malik je iz nekaj metrov — namesto da bi bil poslal žogo v naš prazen gol — zadel našega branilca. V ostalem pa tudi naši napadalci niso bili kdo ve kaj boljši. Po streljanem kotu pred vrata gostov, ki so bila prav tako prazna, je Rudinski, namesto da bi bil poslal žogo v mrežo, zadel samo drog.
V	začetku drugega polčasa je Avstrijec Kaltenegger zamenjal poškodovanega Sabetzerja, Wall-ner pa Malika, v naši vrsti pa je Kranjčič zamenjal Cudoviča.
V	prvih desetih minutah druge polovice so naši igralci izvedli nekoliko nevarnih akcij z zaključnimi streli, posebno nevaren pa je
redovera turnirju najboljši moštvi. Začetne poteze so vzbujale vtis.
da bo imelo domače moštvo precej opravka s koroškimi igralci, ki so v prvih minutah nekajkrat spravili
v zadrego odličnega vratarja Slovenije .Le en nenadni protinapad in položaj na igrišču se je bistveno spremenil. To je bilo v 5. minuti, ko je srednji napadalec Slovenije Blaznik s sijajnim driblingom prodrl po desnem krilu in oddal žogo v sredino, kjer jo je levo krilo ujelo in takoj usmerilo neubranljivo v mrežo. Do konca polčasa je bila igra v glavnem enakovredna, le dn so imeli domačini nekaj več priložnosti za dosesro gola. Po odmoru pa so slovenski igralci še bolj izrazili svojo premoč na igrišču in dodali še en zadetek, medtem ko so gostje zapravili kazenski strel.
Ml strel Krstiča, ki ga Je Cemy samo z veliko težavo izbil v kot. V protinapadu Avstrijcev pa je srednji krilec Schweiger s plasiranim udarcem v 58. minuti izenačil izid na 1:1.
Po izenačenju je igra postala živahnejša in na trenutke tudi groba. Obe ekipi sta se borili za odločilni gol in v tem času so naši vidno popustili. Pred našimi vrati je bila vrsta nevarnih situacij, vedar je bil vratar Vidinič vedno na mestu. Nekoliko minut pred koncem je zaradi poškodbe zapustil igrišče Kaloperovič.
O tej tekmi med mladima reprezentancama Jugoslavije in Avstrije bi lahko na splošno dejali naslednje: boljša igra našega moštva v prvem polčasu, po odmoru pa so bili boljši Avstrijci. Vsi naši so bili dobri, toda napad je igral »premehko« za trdo avstrijsko obrambo. Posebej je treba pohvaliti Vidiniča, Radoviča, Jociča in Kaloperoviča, pri Avstrijcih pa je bil najboljši vratar Cerny, ki je bil obenem tudi najboljši na igrišču, dobra pa sta bila tudi Schweiger in Keiner.
Grški sodnik je sodil dobro.
Jugoslavija : Grčija (mladinci) 2:0 (1:0)
Beograd, 3. okt. Mladinski reprezentanci Grčije in Jugoslavije sta se danes srečali pred nekaj več kot 5000 gledalci na stadionu JLA. Zmagala je reprezentanca Jugoslavije 2:0 (1:0). Gole sta dala Sekularac v J. in Popovič v 65. minuti. Rezultat tekme je realen.
Naši igralci so igrali bolje in so bili tudi stalno v premoči, toda napad je bil neučinkovit in zato ni bilo več golov. Najslabši del moštva so bili krilci, od katerih je bil najmanj uspešen Caparevski, ki je v 18. minuti tudi zastreljal enajstmetrovko. Zmaga naše ekipe pa je vendarle zaslužena. Od Slovencev Te nastopil v reprezentanci Brglez kot levi branilec in je svojo nalogo opravil zelo uspešrio. Sodil je Ma-tančič.
Pojutrišnjem bo povratna tekma mladih reprezentanc Grčije in Jugoslavije v Novem Sadu.
Ploden sestanek naših smučarjev
LJUBLJANA, 3. okt. V prostorih Smučarske zveze Slovenije je priredila strokovna komisija Smučarske zveze Slovenije (za vse tri discipline) sestanek z olimpijskimi kandidati, ki se jih je zbralo okoli 60, povabljenih pa jih je hilo 100.
Tekmovalci so nakazali navzočim svoj način »suhega« treninga in končno sklenili, da tisti, ki se 30. t. m. iz neupravičenih vzrokov ne bo udeležil mnogoboja, naj nikar ne računa na kakršno koli pomoč Smučarske zveze. Naš reprezentant Albin Rogelj je med drugim opozoril funkcionarje, naj v bodoče nikar ne kritizirajo tekmovalce pavšalno, temveč naj vse pomanjkljivosti in napake povedo določeno. Glede trenerjev so tekmovalci izrazili potrebo, da naj strokovno vadbo prevzamejo inozemski vaditelji, kajti po njihovem mnenju domači trenerji iz kdo ve kakšnih vzrokov nimajo uspeha. Presenetljiva je bila tudi pripomba samih smučarjev, da Je treba skrčiti mednarodna tekmovanja predvsem za tiste prireditve, za katere že vnaprej vemo, da ne bomo imeli ustreznega uspeha.
Vsi so se čudili, da Je za nogomet na razpolago toliko denarja, medtem ko za vrhunsko smučanje obljubljajo leta in leta samo pomoč na papirju. Po končanih poročilih so imeli vsi tekmovalci (po disciplinah) strokoyne pomenke s svojimi referenti (Završnik. Šramel, Medja). Zanimiva je bila tudi opomba smučarskega strokovnjaka prof. Ulage, ki Je v kratkih besedah povedal, kako se že zdaj pripravljajo naši severni sosedje Avstrijci.
Popoldne so Imeli aktivni smučarji v dvorani na Taboru drugi sestanek, kjer so jim naši priznani telesncvzgojni delavci pokazali način vadbe v telovadnici.
Šport na Jesenicah
Jesenice, 3. okt. Danes je bila tukaj prvenstvena odbojkarska tekma (zahodna skupina) med Jesenicami in Poštarjem (Lj.). Po zelo lepi Igri so zmagali domačini 3:2 (17:15, 15:12, 12:15, 14:16, 15:12). S to zmago so Jeseničani osvojili prvo mesto, hkrati pa so si pridobili pravico igrati na kvalifikacijskih tekmah za vstop v hrv,-slov. ligo.
ATLETIKA
Na internem mitingu za moške so bili doseženi tile boljši rezultati: 100 m: Ulčar 12.0; 1500 m: Krč 4:32.2; 400 m: Soberl 57.2: višina: Jekler in Šubic 1:52; daljina: Šubic 5.50; krogla: Prešeren 10.98; kopje: Legat 40.65.	Š.
tekmovalcev
Ljubljana, 3. okt. V soboto zvečer se je končalo na Taboru tekmovanje za prvenstvo v kategoriji moški-floret. Po izredno napetem poteku finala je ostala borba med najboljšimi tremi še neodločena; na prvem mestu so bili trije Slovenci : Oblat (Branik) ter Baum-garten in Grahor (Odred). Vsi trije so imeli po šest zmag in en poraz. Zato so morali za končni plasma opraviti še odločilne borbe med seboj. Najboljši je bil Baum-garten, ki je najprej premagal Grahorja 5:4, nato pa še Oblata 5:3. Drugo mesto je dobil Grahor, ki je zmagal nad Oblatom 5:1. S to trojno zmago so se trije mladi slovenski tekmovalci plasirali v zvezni razred in bodo verjetno novembra nastopili na izbirnih tekmah za reprezentanco proti Turčiji. S Turki bo namreč 19. decembra dvoboj v Istambulu.
Nadaljnja mesta v finalu so zasedli: Tolnauer (Mladost) 4 zmage, Brčič (Odred) 2 zmagi, Peruško (Mladost) 2 zmagi, Klopčič in Zajec (oba Odred) 1 zmago. Medtem ko je plasma ostalih tekmovalcev v glavnem realen, je plasma na-
TENIS
darjenega Klopčiča očitno preslab.
Tudi med ženskami je postala prvakinja Slovenka, in sicer Fran-geševa (Branik). Njen uspeh je bil zaslužen in njeni kvaliteti nižje mesto ne bi ustrezalo. Za njo sta ostali glavni favoritinji Markovič in Stanojevič (obe CZ), Mihelič Eli (Odred) je zasedla četrto mesto, kar je za to rutinirano tekmovalko pravzaprav neuspeh. Upoštevati pa moramo, da je nastopala resneje poškodovana in je prišla k finalnim borbam naravnost od zdravnika. Zanoškarjeva (Odred) je bila z dvema zmagama šesta, kar ponovno potrjuje njene velike perspektive.
Danes dopoldne se je tekmovanje nadaljevalo s četrtfinalnimi in polfinalnimi borbami s sabljo. Zopet je bilo pol finalistov tekmovalcev iz Slovenije, in sicer: Baum-garten, Klopčič. Grahor (Odred) in Oblat (Branik). Brčič (Odred) je žal izpadel v izločilni borbi. Ostali finalisti so še: Božič in Lazarevič (oba CZ) ter Sušič in Helbling (oba Mladost).
Popoldne so se borbe nadaljeva-
Anglež Mottram — zmagovalec v Mariboru
Maribor, 3. okt. Po petih dnevih živahnih sporedov na teniških igriščih v Ljudskem vrtu je bilo danes zaključeno VI. mednarodno teniško prvenstvo Maribora. Pred koncem sta spregovorila podpredsednik Branika tov. Voglar, ki se je zahvalil vsem sodelujočim in poudaril pomen tega tekmovanja ob zlatem jubileju teniškega športa v Jugoslaviji, za njim pa predsednik TZS dr. Bleiweis, ki je pohvalil izredno dobro organizacijo prireditve in dal duška upanju, da bo ta prireditev pripomogla k še večji popularnosti teniškega športa v Mariboru.
Današnji zaključni dan je prinesel naj zanimivejša srečanja skoraj v vseh kategorijah.
Med moškimi posamezno je bil na vrsti finale med Mottramom in Arkinstalom, v katerem je prvi po zelo napeti borbi zmagal nad Avstralcem v dvel nizih 6:3, 7:5.
V	nadaljnjem je bila na sporedu včeraj prekinjena finalna igra med mladincema Lovrecom in Pihlerjem, v kateri pa je imel Pihler danes srečnejšo roko in je prekinjeni drugi niz dobil 11:9, nato pa Še tretjega 6:4 in tako osvojil mladinsko prvenstvo.
V	polfinalu starejših mladincev sta bili odigrani naslednji dve igri: Keretič : Dubleki 6:2, 6:0, Jagec : Meva 6:4, 7:5. V finalu je juniorski državni prvak Jagec premagal Keretiča 6:4, 6:3.
V	obeh polfinalnih igrah za ženske sta zmagali Gulđbranđso-nova nad Kudrovo 6:1, 6:2 ter Le-wisova nad Scham a eher j evo 6:1,
Odbojkarji za točke
Tudi včerajšnjo nedeljo so imeli odbojkarji polne roke dela. Na sporedu so bile številne tekme v raznih konkurencah, po poročilih pa posnemamo, da so bila mnoga srečanja ne samo zanimiva, temveč tudi zelo razburljiva, kar je razumljivo, kajti vsa tekmovanja se bližajo koncu. Rezultati so tile:
ZVEZNA LIGA: Partizan : Branik (moški) 3:2	(9:15, 15:6, 15:6,
12:15, 15:8), Spartak : AOK 3:0 (15:6, 16:14, 15:10); ženske: Partizan : Branik 2:3, Spartak : Ljubljana 0:3.
HRV.-SLOV. LIGA — ženske:
Borovo : Lokomotiva 3:0, AOK : Partizan (N. m.) 3:0, Ilirija : Partizan (N. m.) 3:0; moški: Borovo : Lokomotiva 1:3, Ljubljana : Partizan (N. m.) 1:3, Ilirija : Partizan (N. m.) 0:3.
SKUPŠČINA NAMIZNOTENIŠKE ZVEZE SLOVENIJE
V	Ljubljani je bila redna letna skupščina Namiznoteniške zveze Slovenije, ki je polagala obračun svojega dosedanjega dela v preteklem letu. Po plodni debaii so se navzoči pogovorili, kakšen naj bo načrt za prihodnje leto. Poleg tega so sprejeli pravilnik in koledar tekmovanja za leto 1954-55, ki določa poleg zveznih prireditev še številna republiška tekmovanja. Ob koncu so sprejeli tudi vrednostno lestvico igralcev za lansko sezono, ki je tale:
elani A: 1. Kocjan, 2. Ahačič, 3. Rebolj, 4. Podobnik, 5. Strumbl, 6. Modrijan, 7. Hlcbš, 8. Petrovič, 9. Valen tar, 10. Jeram; ženske: 1. Pogačarjeva. 2. Bogatajeva, 3. Terano-va; mladinci: 1. Antolič, 2. Česen, 3. Teran, 4. Sedej itd.: mladinke: t. Teranova, 2. Dolenčeva, 3. Vidmarjeva.
Delegati bo tudi za prihodnjo sezono zaupali vodstvo dosedanjemu odboru, ki ga vodi Oto Weissbacher.
S.
6:2. V finalu je Svedinja popolnoma gospodarila na igrišču in opravila z Američanko gladko 6:1, 6:1.
V polfinalu moških parov sta bili odigrani naslednji dve igri: Arkinstal-Howe : Sass-Baland 6:3, 6:1, Mottram-Norgarb : Palada-Petrovič 6:0, 7:5. V finalu sta Ar-kinstall in Howe zmagala nad parom Mottram-Norgarb 6:3, 6:2.
Popoldne sta bili odigrani še dve igri za mladinsko ekipno državno prvenstvo, v katerem je Branik zmagal nad Splitom 4:1, ZTK pa nad Ljubljano 4:2. Tako bodo na ekipnem državnem prvenstvu v Splitu sodelovale mladinske vrste Branika, ZTK, Partizana (Bgd) in Sombora.
Ie s finalom v sablji ln borbami
z mečem.
Ob uri poročila še nismo prejeli rezultatov s tekmovanja z mečem. V borbi s sabljo so slovenski tekmovalci dosegli dvojno zmago. Ponovila se je podobna situacija kot dan prej v floretu, le da sta to pot končala s šestimi zmagami in enim porazom Odre-dova tekmovalca Baumgarten in Klopčič. V baražu je dobil KIO;>* čič 5:3 in s tem osvojil prvo mesto, s čimer je popravil svoj včerajšnji neuspeh. Tretji je bil Helbling (Ml.), četrti Božič (CZ), 5. Grahor (O), 6. Sučič (Ml), 7. Oblat (Br).
Uspeh Bauengartena je res lep, saj je prvi slovenski tekmovalec, ki je postal v vseh orožjih član zveznega razreda.
»TEDEN OTROKA«
Pionirji Partizana v atletiki
Nekoliko hladno je bilo včeraj na telovadišču, kjer so se zbrali naši številni pionirji, da bi merili svoje sposobnosti v atletiki. Teda ta nevšečnost skorajda ni prišla do veljave, saj se je pestri drobiž hitro razkropil po travniku, kjer so ga že čakali sodniki. Tamkaj so bili zbrani pripadniki Narodnega doma, z Viča. iz Spodnje Šiške. Bežigrada. Šentvida in pripadniki TVD Tabora. Plezanje po drogu je bilo zanje najt°žje toda borba med njimi je bila zagrizena in vsakdo je hotel priti do vrha. Pionirkam je šlo najtežje v metu žogice, vendar so bile premalo spretne. Tekmovanje je v redu potekalo in je bilo končano v poldrugi uri, nastopilo pa je 215 pionirjev in piooirK. Rezultati:
vrste — pionirji:	1. Narodni
dem I. 258.6 točke. 2. Narodni dem II. 235.7. 3. Vič 226.9: pionirke: 1. Vič I. 174.9, 2. Spodnja Šiška 172.3, 3. Narodni dom I. 169.7: posamezno: Rei c. Spend al, Gulja (vsi Nar. dem) 33 točk, Brumai (Tabori 32.6, Gračner (Nar. dom) 32.5. pionirke: Pucova (Sp. Šiška) 23.6 (od 25 dosegljivih), Hočevarjeva 23. Lobo-dova 23. Mrzlikarjeva (vse Vič) 22.5 točke.
ÄWE ZANIMIVOST! vmra
Prvenstvena tekma I. zvezne lige (iz IV. kola) med Sarajevom in Špartakom, ki je bila včeraj odigrana na igrišču prvega, se je končala neodločeno 2:2 (2:0).
V	prijateljski nogometni tekmi je
Odred na Reki premagal Reko pred 2000 gledalci 1:0 (0:0). Gol je dosegel Piskar iz enajstmetrovke. V nadaljnjem poteku igre sta bili dosojeni še dve enajstmetrovki, ki pa sta ostali neizkoriščeni.
V	počastitev obletnice »Ljudske pravice« je bila včeraj v Lendavi prijateljska nogometna tekma, v kateri je zagrebška Lokomotiva premagala Nafto 5:1 (2:0).
V	mednarodnem kegljaškem srečanju je mariborski Bra,n?k premagal ekipo Firnheima iz Zahodne Nemčije s 4834:4794 kegljem. Najboljši rezultat .je dosegel Nemec Bechthold z 862, drugi najboljši pa je bil domačin Podkrižnik z 844 keglji.
Športna propaganda bo poživljena
Beograd, 3. okt. (Tanjug) — Na konferenci Zveze športov Jugoslavije je po končanih uvodnih referatih predsedujoči Vlahov predlagal, da bi se vsem športnim zvezam v republiki in mestih pošlje poseben dopis z osnovnimi smernicami o športni propagandi s prošnjo, da bi podale svole mnenje o njih. Predsednik ZŠJ je bil hkrati pooblaščen, naj ustanovi posebno komisijo, ki se bo ukvarjala s športno propagando.
Na predlog predsednika Neori-čiča je bilo nato razdeljenih 90 milijonov dinarjev zveznih sredstev za graditev športnih objektov. Za dovršitev zimskega plavalnega bazena v Zagrebu je namenjenih 30 milijonov, za zgraditev odprtega bazena v Dubrovniku pa 10 milijonov. Nadaljnjih 10 milijonov je dobilo Sarajevo' za dograditev nogometnega stadiona. medtem ko je bilo Skoplju v isti namen dodeljenih 5 milijonov dinarjev. Za zgraditev atletske ,steze v Dalmaciji (kraj kjer bo zgrajena, še ni določen) je dodeljenih 6 milijonov, Titograd pa je prejel 3 milijone dinarjev za dograditev take gradnje, ki se je že začela. Športnemu inštitutu je bilo dodeljenih 15 milijonov za začetek gradnje športnega centra v Košutnjaku, preostalih ll milijonov pa je določenih za stadion na Tašmajdanu.
Razen tega je bilo 70 milijonov dinarjev iz zveznih sredstev porabljenih za nabavo rekvizitov v inozemstvu.
šah v Portorožu
Portorož, 3. okt. Danes so na* daljevali prekinjene partije I. kola, ki so se končale takole: Srem. Mitrovica : Poštar (Lj) 1 in pol : 2 in pol, Mladost : Železničar (Lj) 3:1. Železničar (Mrb) : Srem. Mitrovica 4:0, Sombor : Branik 1 in pol : 2 in pol, LUSK II : Zadar 2:2, Akademija (Pulj) : Anhovo 1 in pol : 2 in pol.
II. kolo: Pošta (Lj) : Železničar (Lj) 2:2, Torpedo : LUSK I 0:4, Sisak : LŠK I 1 in pol : 2 in pol, Akademičar : Koper 3 in pol : pol, Stari Bar : Železničar (NI) 0:4 w. o., LSK n : Srem. Mitrovica II 2 in pol : 1 in pol. Sccn-bor : LUSK II. 2 in pol : 1 in pol. Branik : Zadar 2 in pol : 1 in pol; B skupina: Montažno : Zürich 3:,1 Domžale : Modrič 4:0, Jesenice : Dekani 3:1. Gradačac : Piran 3 in pol : pol, Travnik : Anhovo 1 in pol : 2 in pol.
DRŽAVNO PRVENSTVO
ZA MLADINCE V SAKU
Celje, 3. okt. Danes je bilo odigrano III. kolo na turnirju za državno prvenstvu v šahu za mladince. Od slovenskih tekmovalcev je zmagal Mariborčan Cre-pinšek nad Iljičem iz Novega ca-da, ostali pa so morali dati točko nasprotnikom, tako Draksler ^Celje) Zaharijevu. Studnička (Maribor) Čiriču in Perdan (Ljubljana) Kolmaniču. Po III. kolu je v vodstvu Črepinšek z vsem izkupičkom 3 in pol točk. sledijo pa mu Vukčevič (Beograd) 2 in pol. Karanj ac in Kneževič 2 točki itd.
PRVENSTVO LRS
V	ROKOMETU
Rokometna igra zavzrema čedalje bolj vidno mesto v našem športnem udejstvovanju. Kakor smo že poročali, so prejšnjo nedeljo začeli rokometaši v okviru prvenstva Slovenije s prvimi tekmami, včeraj pa je bilo na sporedu II. kolo.
V	Ljubljani je bila ena najza-nimivejših tekem med Rudarjem in Odredom. Po enakovredni igri je zmagal Odred 10:9 (5:4). Drugi ljubljanski zastopnik v l. ligi Svoboda pa je imela v gosteh Branika iz Maribora, ki se mu je uspešno upirala le v prvem polčasu. po odmoru pa so gostje s hitrimi protinapadi onesposobili domačo obrambo.
V	okvim ženske lige je Svoboda premagala Branik 5:3 (3:1). D~a-va pa Proletarca v Zagorju 3:1 (2:1).
II. liga (mali rokomet): Partizan (N. m.) : Partizan fPolje) 7:7 (4:3); pionirji: Svoboda (Lj) : Rudar (T) 6:11 (2:6).

Tanguy si je brž nadel okrogli slamnik ter spremil Henrija do kočije. »Med nama rečeno,« je momljal, ko ga žena ni mogla več slišati, »ženske so manjvredna bitja. Ne znajo namreč ceniti žlahtnejših stvari.«
Henri se je poslovil in se obrnil h kočijažu: »,La Nouvelle Athène’, in brž!«
Namestil se je na sedežu in uprl pogled navzgor. Med strehami je blestel pramen neba rožnate barve. Napočila je ura sončnega zahoda, ki se zanj v mestih sploh ne menijo, a je na deželi na moč lep in svečan. Njegova misel je poletela nazaj k davno minulim večerom in sončnim zahodom na Albijskem gradu. Kakor blisk mu je prešinil glavo spomin; videl je pred seboj travnik, na katerega je platana metala redke sence, Duna, ki je spal pod vrtno mizo, mamo, ki se je sklanjala nad šivanjem, in sebe, ki je ob njenih nogah čepel s skicirko v roki. »Prosim, mama, ne premikaj se! Rad bi te portretiral!« Kako daleč je že bilo vse to!
V »La Nouvelle« je naletel na prijatelje, ki so se menili o svojih envois.
»Za trdno vem, da bo moj ,Prvi kristjan’ sprejet,« je pripovedoval Rachou. »Saj ga s suj et religieux50 ne moreš polomiti.«
Pri pivu so razpravljali o ženskah in raznovrstnih drugih rečeh; toda njihove nemirne misli so se nenehno povračale k enemu in istemu: k njihovi brezupni bodočnosti.
»Ko bi mi bilo dano pričeti znova,« je vzdihnil Gauzi, »bi postal farmacevt. Kadar kdo oboli, se ti mošnja zdebeli.«
»Zobozdravstvo, to ti je donosen poklic!« je skozi oblak dima razglabljal Anqaetin. »Vsaltt Urta so zlata jama.«
«• Verska, nabožna snov, téma. — Op. prev.
Negotovo so tipali za krivcem in z neprizanesljivostjo mladosti najbolj negodovali nad Cormonom, ki jih je bil bojda speljal na pot nedonosne kariere.
»Ta pasji sin naj bi nam rajši povedal, da si z umetnostjo ni mogoče služiti kruha,« je pripomnil Grenier, iztrkavajoč pipo ob rob mize, »namesto da nam čveka o tistih vražjih Venerah in Andromedah.«
»Andromeda!« se je pačil Gauzi, posnemajoč osladni profesorjev glas. »Ah, mes amis, quel sujet dramati-q u e!51 Predstavljajte si grozo ubogega dekleta, ki strmi v morsko kačo, plavajočo proti njej!«
»In kadar vas morska kača šiloma odpelje, mi sporočite, da vas je odvedla!« se je s senčico stare širokoustnosti hehetal Rachou.
Večerjali so pri Agostini; nato pa so odšli v »L’Ely«. Henriju je potekal večer kakor že nešteto prejšnjih. Pil je vin chaud, migal prijateljem, ki so se sukali na plesišču, kadar koli jih je ujel z očmi, in izdeloval majhne skice.
Bilo je že čez deseto uro, ko je v rokah nekega cepca v brezrokavniku priplesala mimo deklica. Zaradi polmraka, ki je zagrinjal dvorano, je Henri komaj mogel razločiti njene poteze; toda brž je uganil, da gre za mlado dekle. Mlado in na vse kriplje za trapano v tega bedastega, gizdalinskega in prete-paškega pocestnega ničeta ...
Iznenada se je brez pametnega razloga zrušila kolebljiva zgradba njegovega miru. V en mah so bili njegovi možgani v plamenih in vse njegovo bitje se je uprlo krivičnost' nemile usode. Kaj je neki zagrešil, da ne more plesati kakor njegovi prijatelji? Zakaj ne more objeti deklice? Zakaj ga nobena ne vzljubi — njega, ki si tako obupno želi ljubezni? Kakšen zločin je bil storil? Zakaj je bil kaznovan? Zakaj, zakaj? Dlani so se
„	11 Kako dramatična snovi — Op. prev.
mu orosile, zobje so mu škrtali od besnosti in vse telo se mu je krivilo v krču nezadržnega poželenja in jeze. Dobiti mora dekle — pa naj bo kakršno koli. In to takoj — prav sedaj...
Ne da bi počakal na konec plesa, je planil iz lokala in se povzpel v najeto kočijo.
»Brasserie Moncey.«
Cernu »Brasserie Moncey«? Tega si ni mogel razložiti. Bilo je pač prvo ime, ki mu je prišlo na misel.
Kavarna je bila prav takšna, kot jo je bil videl prvi večer. Slepeče luči, natakarji, ki so nekateri švigali sem in tja, drugi pa z izrazom otožnih pastirjev stali kraj miz s prtiči ped pazduhami in pazili na goste. Cipe so oblegale svoje žrtve in jih vpraševale, koliko je ura.
Naročil si je pelinkovca, vrgel v kozarček košček sladkorja, dolil malo vode in spil na dušek. Tekočina se v kratkem času ni mogla pomešati, zato je bila gosta, oljnata. Da, dobil bo eno izmed teh deklic! To pot bo drzen; jasno in razločno bo razkril svoje namere.
»Se en absint!« je zaklical minuto kasneje, ko je prišel mimo natakar.
Sedaj se je sedež, na katerem je sedel, kar zibal in marmornata plošča mize se je izmikala pred njim. Obrazi ljudi v sobi so migljali v tisoč spakah in plinski plamenčki so bili v orošenih svetilkah videti kot kosmičaste štrene rumene volne. Imel je občutek izredne lahkote in sproščenosti. Pohabljenec — kdo je pohabljenec? Vraga, saj bi lahko preskočil mizo! Lahko bi letal ko Ikarus! In zastran moči? Naj le kdo zine kaj narobe ali se mu porogljivo nasmeje, mu bo že dal vetra! Malo ga bo dregnil pod retea, zgolj majčkeno, pa bo!