Poitnina plaćana t gotovini- Leto LXJX. ŠL 31 Ljubljana, ptUk 7« februarja 1936 .-:-T~ - ■ Din t- Jznaja vsaK dao popoldne, lzvzemdi nedelje m praznike. — Inaerati do SO petu vrst a. Din 2, do. 100 vrst a Din 2.50, od 10O do 300 vrst a O in 3, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratm davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesećno v Jugoslaviji DiD 12-, za inozemstvo Din 25«. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO D* UFBAVNttTVO LJUBLJANA, linafljevm ulica štev. 6. Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 91-26 Podružnice: MARIBOR Stroasmaverjeva 3b--NOVO MESTO, Ljubljanska c telefon ftt. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strosamayerjeva ulica 1, telefon tt 65; podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon it. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101 PoStna hranilnica v Ljubljani it. 10.351. Italijani pobegnili iz Maka le kritju topniškega ognja in bombardiranja letal so Italijani izpraznili mesto ter se naglo n mikajo proti severu — Abesinci sttiafrajjo ponovno zavzetje Mak ale za najpomembnejši dogodek Raport armadnih poveljnikov pri Mussoliniju Londcn, 7. februarja, r. Reuter [K^-ča iz Adis Abebe da so Italijani včeraj dopoldne ž vso naglico izpraznili Maka-lo ter sc naglo umikajo proti severu. Foh žaj Makale je bil za Italijane že dolgo nevzdržen. Mesto je bilo obkoljeno že cd vseh strani, ob enem pa so Abesinci prc-v-sali zvezo med Makalo in Aduo, tako da Je grozila italijanskim oddelkom v ftfskali obkolite v. Morda bi bili še ne-k°j č?^> vi drža H in počakali, da pripravi maršsl 5*ndoglio novo ofenzivo, ki bi ,;ih tešj'a iz abesinskih klešč, toda začelo jim je primanjkovati živil. Zadnje čast- so Italijani samo še z letali lahko opravljah" živjta v Makalo, ker je bilo se-vetlsi zelo drago in riskantno, ker. so Abesinci okrog Makale ra-zmestili protiletalske baterije in hudo obstreljevali vsako italijansko letalo, ki se je pojavile nad mestom. Poveljnik Makale polkovnik Brioli je napesled uvidel, da ne bo mogoče več odoleti abe^irtskemu pritisku ter je v n? ne v ji tajnosti pripravil umik. Včeraj zjutraj so italijanske baterije zasule abe sin>ke postojanke z ognjem, ob enem pa s« prihitele na pomoč tri italijanske eekadriJe \eta.\, ki so bombardirale abe-snlske čete, da bi jih zadrževale. Ta tre- nutek so izkoristili Italijani za izpad iz Makale. V divjem begu so se umikali proti severu, neprestano se bojujoč z abesinskimi oddelki ki jso prizadejali Italijanom hude izgube. Abesinci so poslali v Makalo le majhen oddelek, da čuva najvažnejše objekte, zlasti velika italijanska skladišča mimici ie vse ostale čete pa. ki so doslej oblegale Makalo, preganjajo umikajoče se Italijane. Abesinski vojaški krogi so prepričani, da se Italijani ne bodo mogli prej ustaviti, kakor na črti Adua-Adigrat ter sodijo, da je to ena najvažnejših zmag, kar so jih dosedaj izbojevali Abesinci. Italijani so že popoldne poslal« nad Makalo število letal, ki so dobesedno zasule mesto z bombami. Letalci so imeli nalogo pognati v zrak italijanska skladišča orožja in municije, ki so prišla v roke Abesincem. Skladišča so bila nameščena v poslopjih bivšega "italijanskega trgovinskega zastopstva. Z bombardiranjem so Italijani porušili 16 poslopij ne da bi dosegli svoj glavni cilj. Če bi jim uspelo pognati v zrak .nunicijsko skladišče, v katerem je bilo mnogo eksploziv, bi najbrže pol mestu zletelo v zrak. Addis Abeba — mesto žensk Adis Abebi, 7. februarja, r. Abesinska prestolnica i je postala mesto ženisk. Le ra p \ +:im "jc ;c videti kakega starca, vs: dra^i moški, stari nad 15 let, so odrinili n; fronto. Včeraj popoldne so zadnje na npyo m;■•SiMzir.inc čete zapustile mesto in* o J 'e na južno fronto. Pred prestolona-sfec »Tkem jc njrhov poveljnik Gabrie Ma- rami prisegel, da ne bo odnehal prej, pred-no ne prežene i^idujega italijanskega vojaka ž abeslnskega ozemlja. Abesinsko vrhovno poveljstvo jc sklenilo, da se morajo čete na južni fronti tako ojačati, da bodo prišli na vsakega itaPjans-kedii vojaka najmanj trije Abesinci. Gverilska vojna na južnem bojišču Adis Abeba, 7. februarja, r. Na južni fronti te umikale pred navalom generala Grazlanija, so se mnogi manjši .oddelki poskrili v težko dostopnih hribih ter ogromnih votl-nah in pečinah sovero-\/lurdno od Doli. Pravočasno so se oskrbeli s potrebnimi zalogami živil in muni- cije Sedaj ponoči napadajo manjše italijanske oddelke, zlasti pa -"talijanske kolone, ki dovažujo municijo in živila na fronto. Na ta način so onemogočili vsak reden dovoz hrane, kar bo prisililo generala Grazian;ja. da bo moral umakniti vse svoje eksponirane oddelke, ker jim sicer grozi nevarnost, da jih Abesinci izstradajo in zajamejo. Angleški odgovor na italijanske obtožbe ženeva, 7. februarja, z. DNB poroča: Angleška vlada je poslala tajništvu DN noto, v kateri poudarja, da so italijanske trditve o tem, da Anglija pošilja v Abe-sinijo dumdura.naboje, netočne^ Ob tej priliki se odločno izjavlja, da nobena t-vrdka v Angliji ne izdeluje in ni poslala abesinski vlad' dumdum.nabojev ali pa eksplozivne municije za vojne namene. Kot do. ka/. netočnosti italijanskih obtožb navaja pismo predsednika tovarne Imperial Che. mical Industrie, ki je objavljeno v .Time-su« dne 20 decembra in v katerem se izjavlja, da so bile etikete, ki so bile foto. grafi rane, uporabljene leta 1914. Torej so ti naboji stari najmanj 20 let. Municija te vrste se uporablja za lov na veliko zver. jad, vendar pa se lahko uporabi tndi za vojaške .puške. usko — rumunski pakt le bil včeraj podpisan v Parizu London, 7. februarja, r. Reuter poroča po informacijah iz Pariza, da so diplomatski razgovori, ki so se vodili zadnje dni v Parizu, dovedli do sklenitve rum unsko-ruskega- pakta. Pri tem je isrral francosM minister zunanjih zadev Flandin veliko vlogo. Besarabsko vprašanje je ostalo začasno še nerešeno in se bodo o tem vršila še posebna pogajanja. Rumunna vztraja na svojem stališču. da je Besarabija del rumunskega nacionalnega ozemlja, Rusija pa predlaga izvedbo plebiscita pod pokroviteljstvom Društv.: narodov. Vendar pa to vprašanje ni oviralo sklenitve pakta, ki bo po sodbi pariških in londonskih diplomatskih krogov velike važnosti za ureditev razmer na vzhodu in jugovzhodu Evrope. Zastoj v telefonskem in brzojavnem prometu Viharji zadnjih dni so potrgali okrog M km telefonskih in brzolavnih prog, tako da je zveza z Beogradom popolnoma prekinjena čfcogrcd, 7. februarju. A A. Ministrstvo za Tošte in brzojav objavlja: Xcvihte, ki so divjale /udnjc drr, so upravile veliko škodo na brzojavnih in telefonskih .progah. V smeri Beograd—Vinkovci—Brod—Zagreb je telefonski in brzo- javni promet onemogočen od Vinkbvcev do Zagreba. Na tem delu pro^e je podrlo drogove v posamei.n'h (..»dsekih v skupni dolžini okoli 50 km. V drugvh odsekih jc potrgalo žice. V smeri Sombor—Osijek— Bjelovar—Zagreb in Osijek—Koprivnica— Rim, 7. februarja z. Danes dopoldne je Mu«sol:ni sprejel raport vseh armadnih poveljnikov. Pri tej priliki je Mussolini izdal podrobna navodila za. primer, da bi prišlo do poostritve mednarodnega položaja. V smislu sklepov vel'kega fašističnega sveta morajo annadni poveljniki pripraviti vse potrebno, da bi mogla vojska v danem trenutku takoj nastopiti. Navodila se nanašajo tudi na v/i•.■t-v.mje reda in miru. Zagreb so ponekod porušene proge v skupni dolžin-", okoli 30 km. Y smeri Banjaluka— Zagreb so večje motnje, deloma tudi v tirne ri Zagreb—'Bihać—Knin. v katen smeri gredo proge od Zagreba v šiben:k in Split. Zato je za zdaj vsak telefonski promet med Beogradom m savsko ;n dravsko baaiovino nemogoč. Brzojavni promet se razvija normalno, deloma z brezžičnim brzojavom na progah Beograd—Split—Zagreb. Telefonski promet Split—Zagreb je obnovljen in se dela za obnovo telefonskega prometa z najnujnejše potrebe Beograd—Zagreb čez Split. Obnovijem je tudi promet z Osijekom čez Vinkovc:. Telefonsiki promet z inozemstvom se razvija normalno brezžično in žično, le v počasnejšem tempu, ker je navezan na proge, ki gredo v smeri'Novi Sad—Sutbotica—Budimpešta. V drugih smereh je brzojavn4 in telefonsiki promet normalen. Včeraj so izšli vsi potrebni ukrepi. Brzojavni in telefonski odseki so dobili nalog, da odidejo tja. kjer je ortkan naprav:l &o«o i vsemi delovnimi močmi in kar najhitreje izvrše najpotrebnejša popravila, da se promet obnovi, kjer je ukinjen. Minister za pošto brzojav in telefon g. Kaludjerč;č si bo v spremstvu načelnika brzojavno-telefonskega oddelka g. inž. Po-poviča ogledal vse kraje, k)er je orkan napravil škodo na progah, in se bo zavzel za to, da se ustavljeni promet čimprej spravi v normalno stanje. Drugače je pa imitnistrstvo za prt. napravilo velik načrt za celotno preureditev brzojavnega in telefonskega omrežja v naši drž*av:. da se zagotovi v glavnih smereh brzojavno-tele-fonski promet, tako da bo absolutno in zanesljivo funkcioniral ne glede na atmosferske razmere, tam kjer je to nemogoče, pa da bodo b rz o j avno- telefonske proge zgrajene na solidni osnovi, da se onemogočijo takšne katastrofe. Čez nekaj dni bodo že izdftn? potrebni ukrepi, da se takoj začne izvajanje dela tega načrt* Protikotnunistična fronta Južne Amerike Santiago de Chile, 7. februarja, z. Med vladami posameznih južnoameriških držav posebno med Chilom, Argentino. Brazilijo ;n Penijem so v teku pogajanja z namenom, da vse te države sprejmejo enotne zakone proti botjEevi&i prepagand1!'. Po teh zakonih bi vse tiste osebe in društva, ki delajo po navodilih iz inozemstva, :zgu-bile vse svoje državljanske in socialne pravice. Stavka londonskih mesarjev London, 7. febr. AA. DNB poroču: Stavka v klavnfcah v SmitJifieldu traja še dalie. Stavku,oči so danes imeli velik shod. ki je sklen:l ob splošnem odobravanju, da gredo vsi skupno do ladjedelnic v londonsiki luki. kjer bodo skušali pristaniško delavstvo pridobiti za to, da stopijo v stavko. Toda izgleda, da niso uspeli, ker je sindikat ladjedclniškega delavstva sklenil, da je stavka me?ars&ega delavstva nezakonita. Letalo padlo na ulico sredi Monakovega Momkovo. 7. februarja. /. Pri včerajš-nj:h svečanosti rb ctvortv! zimske olimpijade je pc-^alcmc padlo neko letalo na sredino ene izvned g!avn:h ulic ubilo dva pe=ea. Ranjenih je osem oseb, od teh štiri hudo. Marsejski proces Včeraj je bilo končano zasliševanje obtožencev, danes pa se je začelo zasliševanje prič Aix en P rov ene e, 7. februarja. r. Včeraj ves dan se j? nadaljevala raz* prava proti marsejskim morilcem. Včeraj dopoldne je bil zaslišan Rajič, popoldne pa Pospišil. Vsi trije ob to* ženci priznavajo le to, ' ar jim je ne* pobitno dokazano, vse drugo pa zani* kajo in taje, ali pa izjavljajo, da se ničesar ne spominjajo. Priznali pa so, da so se na Janki pusti zbirali teroris sti, vežbali v streljanju in metanjti bomb. ter da so bili nato po naročilu Paveliča poslani v Francijo, da izvrše atentat v MarseiUeu, če pa bi tam ne uspela, pa §e drugi atentat v Parizu. Danes se je pričelo zasliševanje prič. Razprava se razvija v najlepšem miru in redu. ker predsednik Loiscn <- Uo-č« no zavrača vse poskuse obtožencev. kili tekmah so se posebno i/kazal^ EastofUtiea v''Uletje Christel Cranz, Li?a Reeefc, Hadi Pici-ter >n Kati (irastegfer. ki .4. (Zaradi slabe irese iilsnm ino«iii dobili tovnih rezultatov). Po končanih i-skih tekmah so po polurnem otiiuoru nada-ljevali tekmovanje moški Tekma ob zaključku redakcije še traja. Bivši španski prestolonaslednik umira Havana, 7. februarja, z. Stanje španskega prestolonaslednika je brezupno. Zaradi nekega čira je dob;l zastrupljen je kx\i. Izvršena je bila transfuzija krvi, toda brez uspeha. Zastrupljenje krvi se naglo širi. Katastrofa se pričakuje vsak trenutek. Havana, 7. februar i a. r. Po tretji trans- fuziji krvi se je stanje bivšega španske^» prestolonaslednika še boij poslabšalo. Bo! lvk je sprejel zadn^1 zakramente iz rok apostolskega nuncija mgr. haruane. Bivša španska kraljica je že veCkrat iz Rima ra-dictelefonsko vprašala kakšno je zdr.n-stveno stanje njenega suva. Japonci pripravljajo aneksijo Aljaske ? Wzshington. 7. februarja. AA. Havas poroča: Na današnji seji parlamentarnega mornariškega odbora je demokratski po-sl-anec Sirovieh pred'ložil senzacionalne podatke o tem, kako japonske ladje vzdolž obale Aljaski vršijo pomorsko vohunsko službo, med tem ko se na videz bavij-o ri- bolovom. Z ladje fotografirajo vac \i«/rnejše objekte. k; jih zanimajo in ki bil: pripravni za letalske in podniorniške ba/e Ribići preoblečeni japonski general-;abi oficiri, Sirovich je ;zjavil. da ima !apon»-k:i n-,> men anketirati Aljasko, da b; v primeru vojne imela dovoli surovin in /ive/a. Društvo narodov se seli v novo palačo Ženeva, 7. februarja, z. 17. t. m. bo Društvo narodov zapustilo poslopje, v katerem je bilo že od leta 1920. in se bo preselilo v pa'ačo imenovano Dearan. V zvezi s tem se je 6 velikih šVvicarsikih tvrdlk sporazumelo, da bodo izvršile selitev Društva narodov. Preselil: bodo tudi ogromni arhiv, ki je v 15 !et;h pobta' ogromen. Selitev bo trajal prrbližno teden dni. Knjižnica 1>N, ki ima nad 200.000 izvodov, se bo preseli'a Šele na spomlad. Prav tuko bo ^ele kasne;e preseljen oddelek /<* ri/oro-ževanje. Seje skupščinskih odborov Beograd, 7. februarja, AA Na včerajšnji seji finančnega odtoora je na vprašanje poslanca dr. Krafta. da naj izjavi fi. nančnemu odboru, če se bo znižanje ze_ .ljarine omejilo samo na leto 1936. kakor je to bilo predvideno s finančnim zako_ nom o dvanajstinah, ali pa se bo podalj_ šalo tudi na prihodnje leto, finančni minister sledeče odgovoril: Znižanje davka na zemljarino je izraz osebne -^krbi kraljevske vlade za našega kmeta, ki naj se gospodarsko učvršćuje in da se davčno čim bolj razbremeni Lahko zagotovim narodnega poslanca, da bo ta skrb kraljevske vlade ostala trajna in ne mere biti in ne Krali Karol za pariške Pariz, 7 februarja A A Agencija Havas poroča: Kralj Karol je ievolil poklo. niti pariškemu prefektu 20^)00 frankov za pariške reveže Svengalijev poal+vilni i>anes ob 'Ji.90 nastopi znani telepat :n jasnovidec Svanjjali poslednjic v tej ?ezoni v Elitnem kinu Mp.tici in sicer s popolnoma novim programom. Poslednji njegovi nastopi so pokazali, da je strokovnjak v svoji panogi. Posebno se je izkazal kot jasnovidec in lelepat. a izredno močan je tudi v rakasti ji. Občinstvo je tilo navdušeno ob njegovi produkciji. Vri oni, ki niso imeli prilike videti njegovih predstav naj pohite danes v Elitni kino Matico. bo omejena aamo na eno leto. Beograd, 7 februarja. AA. V odboru za. izdelavo zakona o prestopkin jc bila končana načelna razprava z izčrpnim govorom notranjega ministra dr Korošca in vladnega zaupniku generalnega inšpektorja v notranjem ministrstvu Aleksandra Kuzmanoviča, ki sta odgovorila na vse pripombe v načelni razpravi. Nato je bi. lo glasovanje. Za zakonski predlog je gla. sovalo 13 članov odtoora. proti pa 8. Za. konaki predlog je torej sprejet v načelu, podrobna razprava pa ae bo pričela n' prlnodnji seji, ki bo skMcana pismeno Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA (Devize % vOteto premijo 28.5%) 1752.06—176596, Bruselj 733 82 - -738 88. Amsterdam 2960.30—2074.90, Berlin Curiti 1424.22—143129, London 215 41-21T.«4, Newyork 498697—4305 28, Pariz 288.IO—290.54, Praga 100.7«—181 86 Avstrijski šiling v privatnem klirrngu 9.3» —M9. INOZEMSKE BORZE Curili, 7. februarja, tteog.^j T.- . lari/. 20.23. London 15.16. New York ^O-'.^i".. Breselj 51.575, MUan 24.30, Madrid 4L925, Amsterdam 307^5, Berlin 123.30. Dunaj 57^5, Praga 12.70. Varfeva 57.80, Bukarešta 2.50. Postani in ostani član be ! Strto 2 >8LOVENSKI NAROD« petek, 7- februarja 193« Ste v. 31 ČRNE ROŽE JUTRI VELIKA TW A! WHLT FIUTSCH WIHy llfgd KINO UNION ČRNE ROŽE ZA ZGRADITEV NOVE, MODERNE BOLNICE Zborovanje, ki ga je sklicalo naše ženstvo — Kratka stvarna resolucija Ljubljana, 7. februarja Snoči je bilo v magistratrr zbornici najpotrebnejše, najbolj aktualno zborovanje ga nase razmere in nas čas. H ca ho ga je saae ieostvo, ki je že večkrat povzdignilo glas. ko so vsi drv g i molčali. Dvorana jc >rl moogo pretesna. Zboroval ve je pozdravila predsedtn:ca »an. sekcije Jugosj. ženske /veze ga. Min-ca Govekarjeva in se jim zahvalila za aevimo uddeibo. ki je pač najlepše doka-rsls, da je akcija ženstva upravičena. Pred-mdnica je posebej pozdravila zastopnike jiiiljnaažr i pn župana dr. M. Ru--a, za=-tnp-a:ka univerz«, dekana medicinske fakultete dr. A. Šcrka, predsednika Slovenskega zdravniškega društva dr. Marka, poslanca dr. Fuxa in zastopnike humanitarnih or-ganvacij. Ol"/5D in delavstva. Ga predsednica je dejala med drug'm v nagovora: Slovensko ženstvo pokaže svoje srce ki dobre roke vselej že od nekdaj, ko je pomoč nuina. Če se j; spremenil način njegovega dela, srce jc ostalo »to. Slovensko ženstvo se je zavzelo z vso požrtvovalnostjo za ustanovitev otroške bolnice v Ljubljani. L. 1922 se je lotilo važne skrije, ki jo je rudi dovršilo, za smotreno raščito otrok in mladine v Sloveniji. Ustanovno je Dečji dom kraljice Marije. Naše ženstvo poSilga slabotne ter bolehne otroke na počitnice k morju. L. 1924 jez dobro d-efco akcijo v prid ženske bolnice oprem'-lo ambulanco. kjer dobivajo revne ženske hrejjpJačoo /dravni-Sko pomoč. Lani se je 32Z zavzela za to. da ostane bolnica za ženske bolezni samostojna in da sc naj poveča. Zdaj pa. ko so vsi oddelki splošne botniee tako prenapolnjeni, ko nrtnajo dovolj niti najpotrebnejše opreme, ko ni dovolj zdravniškega in strežniškega osobja, ko mora bolnica zavračati nešteto bolnikov — čutijo žene dolžnost, da povzdignejo svoj gl^s. Gre za zgraditev nove. modeme hohrce m namen zborovanja je, da utemelje to zahtevo. Slovenski zdravniki bodo podpirali akcijo ženstva V imenu slovenskih zdravnikov je spregovoril znani javni delavec in predsednik SZD dr. Marko, Zahvalil 6e je ženstvu, ki je sklicalo tako važno zborovanje :n naglasi! je, da ^rašanje, ki je na dnevnem redu zborovanja, ne spada le pred forum ženstva. Poklicane so oblasti, samouprave in občine, da se zavzamejo za zgraditev primerne bolnice v Ljubljani. Pri tej akcij: pa je posebna 'dolžnost naših zdravnikov, zlasti onih. ki delujejo v ljubljanski bolnici, da jo podpro. Pozval jc ženstvo, naj budno sled: reševanju tega perečega problema, da ne bo vse zastalo kje med mrtvimi črkami, med zaprašenimi akti. Primaru ljubljanske bolnice govori Dr. V. Mersol je podal zanimiv zgodovin-rfci oris ljubljanskih bolnic :n z obširnim statističnim gradi vem podprl ugotovitev, da je razširitev ltuMjanske bolnice nuino potrebna. Letos junija bo nvorlo 130 let, odkar je bila v Ljubljani ustanovljena prva civilna bolnica. Cesar Jožef IL. ki je razpustil mnogo samostanov, jc razpustil v Ljubljani tudi samostan diskalceatov. Ta samostan je bil 1780. preurejen v boln:co, ki so jo vodili usmiljeni bratje do I. 1811. Za Saša Ilirije je upravo pre^rzei-a posebna kori isija- ki ji je nače!o\*al takratni župan sseon Codell"'. Tako je bolnica prišla pod »estno upravo in ostala pod njo in b:la do leta 184$ Od tedaj je pa deželna bolnica. L. 1861. je bila zgrajena klaonica na Studencu. Splošna bolnica, ki ;c bila na Ajdovščini, je bila tedaj že prelesti a in nehigijenska Kranjsk* deželni od-Sor je zaradi tega zgradil 1. 1&95 sedanjo aolnieo. ta sicer za 565 postelj. Površina in aostornma prostorov sta bSa v skladu s madpisj. L. Io9o je bito 5448 bolnikov. 1. 1911 pa že 10.479. Po svetovni vojni je za 5eto številno bolnikov rapidno rasti ter je bnl doseglo že višino db.HI. V 40 letih ju tuli bolnica povečana s prizidkom infekcijskega oddoika, z žensko bolnico in bolnico za otroške" bolezni skupaj za 390 postelj (splošna bobniča 10 postelj). Zaradi raznih preureditev so pa pridobil" z raz-širjenjem le za 150 postelj prostora. Ker j« pa hHo posterj fe vodno premalo. se niso mogli več o*3rač na predpise ter so začeli nameščati v pome prostore še druge postelje. Ob koncu lanskega let« so bile ▼ bolnici 904 postelje pn prostoraioi 600 postelj. Število bosaUeoT pa Se neto raste ter je potrebna nujna pomoč. V drugir. benof.nah ni taksen naval na bolnice. V ljubljanski bolnici je odpadlo I. 1931 na eno posteljo 25 boi-rrikov (Jani pa celo 290, v Mariboru 17, Sarajevu 8, Beograda 16, Zagrebu 17. Skop-rju 14. Razmere niso "drame tudi v dru->gh pokraj mah. V vsej drževi u^mdela po-fyreCno 2 postelji na 1050 prebfvslcev, v nesi benovtni 4 postefce, če štejemo vse bolnice, eko pa le splošne, samo 15. V Nemčiji odpade na 1000 prebivalcev 8 do 10 postelj. V IjubUsusuo bofcrco gravitira okrog 400.000 prebivalcev, ce računamo, da jc potietum na ptG&ml&Pr %■ jMttel j M98 postelj. Zdaj je vseh postelj z žensko bolnico vred K;54. pomisliti pa moramo da bi v splošni belnrei smelo biti le 650 postelj m ne 904. Referent jc dejal ob zaključku, da jc potrebno sodelovanje države, banov, uprave in mesta ter da je vsaka zasebna akcija neprimerna: napravi naj se že vendar enoten nnčrt. ki ga jc treba čim prej uresničiti. Ženska bolnica mora odklanjata porodnice Nekaj pretresljivih, v srce seg&jočih slik iz ženske bolnice je podal zdravnik dr. B. Magajna. Zdravniki v naših bolnicah s«, skušali izpolnjevati pravila, ki j:m jih nalaga poklic: Bolnikom ne škodovati in jim pomagati z ljubeznijo in sočutjem. Toda s težk:m srcem so morali dežurni zdravniki odklanjat: bolnike, zatajiti svoje srce in preslišati prošnje... Nedavno ste čitali v listu prošnjo, naj sc porodnice ne zatekajo v porodišnico, ker pr* manj kuje prostora. Kaj to pomeni dandanes? Kako naj rodi ma ti, ki stanuje v enosobnem stanovanju ob kopici otrok? In pomislite na primer, da mora mati rodit: v viteški dvorani v građu... Jji služkinja, ki so jo vrgli zaradi nosečnosti na cesto... V visokem snegu je prišU žena rodit daJeč s hribov v Ljubljano. Bala se je, da ne bo mogla gaziti snega tik pred porodom, toda zdravnik je ni smel sprejeti, ker je prišla nekoliko prezgodaj. In tako prihajajo v Ljubljano revne žene, z zadnjimi parami plačajo vlak, v bolnico jih pa ne sprejmejo. — Nujno bi bilo povečanje ženske bolnice, da b? jo pozidali vsaj za eno nadstropje. In oddelek za nalezljive bolezni, ki bi ne mogel sprejeti več otrok, če bi izbruhnila op;demija. Ali kdo misli na to? Beseda delavske matere Spregovorila je M. Rakovčeva v imenu mater. Dejala je: Ne govorim v imenu mater, ki se lahko zdrave v sanatoriji, ki lahko najamejo po več strežnic in plačujejo celo vrsto zdravnikov, govorim v imenu mater, ki v bolezni iščejo pomoči samo v javni bolnic;. Žena sem. Komaj, da sem šolo videla znotraj. Vendar se mi zdi. da je najvarnejša postavka v državnem proračunu za ljudsko zdravje. Zdravniška in strežniška služba v bolnici se mi zdi kakor železniška: korak prepozno, napačna kret-n:ca in katasrrofa je tu. Zato žene zahtevamo, da se urede razmere v naši bolnici! Noben živinorejec, ki mu je pri srcu napredek njegove živine, ne bo pustil, da samo ena dekla opravlja 30 a!; 40 krav. v naši bolnic' se pa nalaga na ene rame toliko in še več težkih bolnikov. Žena prihrani in žrtvuje državi največ, odtrga si od ust Žrtvuje ji najdražje, svoje sinove. Kadar se pa zgrud5, se lahko zateče samo v bolnico — toda tudi bolnica je zdaj za njo zaprta... Kultura nareda se baje meri po porabi mila, jaz pa pravim, ne samo po milu, temveč predvsem po dobro urejenih bolnicah. ." Kuj prav! intelektualka Medicinka Krt-bsova je povedala med drugim: Vzenvmo primer mlade intelektualke, ki se poroči. Plača komaj* zadošča za preživljanje in tesno stanovanje. V tesnih razmerah živečim mladim ljudem se pa zameri, če nimajo otrok. Vsaka žena si želi otroka, toda, al! je otrok v takšnih razmerah dobrodošel? Ko še sama komaj živi in ko nima niti kje roditi. V boln:ci ni prostora ___S posebno skrbjo gledamo na ta problem modiemke. Pojavil se je predlog, da se naj medicinska fakulteta umakne bolnici. Ukinitev fakultete, nepopolna razširitev bolnice. Pri teh razmerah ne nvr remo upati, da bomo nastavljene. V naših bolnicah se pa tudi r.e moremo izpopolniti. Z novo bolnico bi bilo pomagano našemu zdravniškemu naraščaju in prebivalstvu. Zastopnik slovenskih akademikov E. Ravnihar Zbrali smo se, da opozorimo slovensko javnost, da razmere v ljoibljanski bolnic* vodijo v katastrofo, če bomo stali prekriža nih rok kakor doslej. Kje dobiti denar za bolnico? Postavitev bolnice je nujna, zato je potrebno, da nam priskoči na pomoč država; pravično je, da skrbi tudi za nas. Velike dajatve, nam dajejo pravico do te zahteve. Napačno je vzporejanje z razmerami na jugu, češ da ne smemo zahtevati bolnice, dokler ne bodo zgrajene bolnice tudi na jugu. kajti dve pokrajine po ločenem civilizacijskem, gospodarskem 5n kulturnem razvoju ne moreta hneti enakih potreb. Kulturno stopnjo, kjer je nižja, pa je treba zravnati na višjo in ne nasprotno. Vprašanje ljubljanske bolnice ni le strokovno vprašanje, tiče 6e nas vseh, ne glede na politično prepričanje. In skupno delo za našo bolnico :ma le lahko uspeh. Akademska mladina bo doprinesla svoj delež! Naj ne bo nikogar, ki bi stal na strani! Zastopnik stavbnega delavstva T. Brejc Razširitev ljubljanske bolnice ni le važno socialno vprašanje, temveč tud; vprasanje naše časti. Delavstvo bo to akcijo podpiralo z vsemi silami, zTasti še* ker čuti dovolj na lastni koži, kako potrebna je razširitev. Delavc?. morajo zaporSčati bolnico, preden ozdrave. . Resolucija Žene, zbrane na zborovanju sekcije JZZ v Ljubljani 6. II.. ugotavljamo: Ljubljanska bokitea, centralni zdravstveni zavod za Slovenijo, ne odgovarja več niti zdravstvenim potrebam prebiva'^tva m ne najosnovnejšim zahtevam moderne med' cine. Zato prosimo vso slovensko javnost, gospodarske, kulturne in politične zastopnike, naj se zavzamejo za to, da nam država zgradi čim prej v Ljubljani moderno bolnico, ki bo lahko prevzela delo osrednjega zdravstvenega zavoda, klinike, /a vso Slovenijo. Resolucija je bila sprejeta z velikim odobravanjem, nakar je predsednica ga. M. ■Govekarjeva zaključila zborovanje. čitajte ta imena! Film za lovec in prijatelje lepe narave! Film za tiste, ki ljubijo zabavo in smeh! Intrige na dvorskem lovu. Ljubavne afere v dvornem vlaku. -Poslednji film pokojne HANSI X I E S E Hansi Nieae, Grett Tbeimer, Leo tak, Georg Aleksander, Snsi Latraer, Lini Holztcliufc v veseloigri LJUBEZEN NA DVORU •><»*» Srečni in lepi dnevi v Ischlu ▼ KINU SLOGI Naše delavstvo v letu 1935 Ljubljana, T februarja. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je izdal zanimive statistične podatke o položau našega delavstva v letu 1935. Najprej si oglejmo zavarovanje. Številke v oklepajih pomenijo prirast oz. padec napram letu 1934. Povprečno je bilo »varovana 79.363 delavcev wi delavk (+233). Bolnikov je btlo 3302 (+02). Pov. prečna dnevna zavarovane^ meada je vam Sala 22.40 (—0.23). Celokupna dnevna zavarovana menda Je znašala 1.475128 30 (—13.254.50). Zanimiv je tudi pregled članstva OTJZD V Ljubljani od leta 1923. Največ članov m stear 97.083 je imel OTJZD leta 1931. Gospodarska kriza je vplivata tako močno, da je padlo Število zavarovancev v naslednjem letu sa 14.196 Lani je bil prirast za-napram predlanskemu letu mi. 353, toda pozabiti ne smeđa ao se izločile v začetku lanskega leta precejšnje skupine delavstva iz zavarovalne obveznosti zlasti na račun bednost-aega fonda zaposleni in pa oni delavci, ki So pretežno zaposleni v poljedelstvu ter slučajno opravljajo pod za varav al-zpadajoce posle. Povprečna dnevna zavarovalna mezda, ki odgovarja približno fakticnenm dnevnemu zaslužku povprečnega delavca, je lani Se vedno naeaadovala. toda v decembru samo de za 0.04. napram januarja 0.35 Din. Zdaj ze lahko rečemo, da se je padanje delavskih mezd v glavnem ustavilo. Napram letu 1994 kkazujejo od 28 industrij samo tri pomembnejši padec števila delavstva Gozdno žagarska industrija je nazadovala za 330 delavcev, gradnja že. lesne, cent in vodnih zgrado si 870, gradnja sad zemljo pa za 347. Visok odstotek M je začetkom lanefcega leta finančno ravnotežje Okrožnega je v dragi polovici leta precej popustu, tssrii da ni bistvene razlike napram predlanskemu letu. b Kranja — Gorenjski obrtniki prirede v soboto 8. febr. ob 8. zvečer tradicionalni p r odpustni ples v vseh prostorih hotela »Stara poŠta«. Posebna privlačnost bo dekoracfja prostorov. Obrtniki nastopijo v svojih »delavnih nošah, kar bo močno povela ril o značaj prireditve. Za ples bosts igrah dva *jazza«.m »Sremel« iz Medvod. Velika za-trmivest bo tirtji »Cehovski bar«. Na obrt-h^Skih prireditvah vlada vedno veselo do-I meće tovarigkojrazpoloženje, letošnja vese- | lica bo pa radi skrbnih priprav se prav posebno na visku. Tudi Ljubljančani. Se. Vidčan? in drugi pridejo, zato tembolj vabimo na obrtničko asbavo kranjsko meščanstvo, ki je obrtniškim prireditvam vedno naklonjeno. Jutrt zvečer vsi n« obrtno veselico Ribičeva v'^utterflv* Lubljana, ?. februar].i Po gostovanju bolgarske pevke ge. Jovo-vić — Kovsčevske v naslovni vlogi oper.» »Butterfbv in naši domači primadoni g. Gjungjenae^Gavellovi nastopi v tej vio-ji jutri tudi naša priljubljena pevka g. Hana Ribičeva. Ga. Ribičeva je kreirala to.v!o%o že pred leti, zdaj pa jo ja našludirala tudi v predelanem tekstu. Cia. Ribičeva a svojim mehkim prijetnim glasom uživa med. gledališko publiko veliko simpatij, zato je pričakovati, da bo v vlogi >Butterflyvi dosegla enako lepe uspehe, kakor jih je s svojo nepozabno Mlmi v -Bo-hemes. Iz Celja —e Zanimivo predavanje. V ponedeljek 10. L m. ob 20. bo predaval na ljudskem vsa« učilišču privatni docent g. dr. Božo ftkerlj, iz Ljubljana o zuamenitostih najlepših slovan skih mest Varšave, Krakova in Prage ter predvajal nad 8H lepih skioptičnih slik. —c Mestne poglavarstvo opozarja vsa rezervne oficirje v Celju in okolici, da bo prvo predavanje o. t. m. ob 19. v vojašnici kralji Petra na Dečkovem trgu v sobi štev .34. Udeležba je za vs^ rezervne oficirje strogo obvezna, drugim osebam pa je prisostvova-nje zabranjeno. —c Starokatoliška služba božja bo v nedeljo 9. t m. ob 10. Opravil io bo svečenik iz Zagreba. Cerkvena občina slovenske staroo-katoliske c3rkve v Celju vabi vse svoje člane k tej službi božji. —c Cmrls je v tor Jugeslo* «Ao akademsko društvo« in ki je z vrsto dobrih predavanj že do sedaj dokazala upravičenost svojega obstoja, je imela zadnjo so. noto prav lep večer Predaval je umfv. pref g. dr. ing. Mian Vidmar o »Skrivno, stih elektrike«. Predavatelj je podal neko. liko vpogleda v materijo in je pojasnil, kako moderen fizfk gleda na elektriko m na vsa vprašanja, ki so z njo v zvezi pokazal je sliko atoma, kot planetarnega sistema z jedrom — soncem, okrog kate. rega se sučejo planeti — elektroni. Pena. zori te v tek slik je mora) vzeti is naloga sveta, katerega vidimo mskrokozmieno (sončni sistem s planeti). Kot kometi krožijo skozi vsem i rje, tako tudi elektro. ni delujoče elektrike padajo skozi mtftro-kozmični vsemir. Ta razlaga nam sele da razumeti, kako elektrika teče skozi masivno žico. Dalje je govoril o zvezi elek. trike z magnetizmom, o prisilnem redu, kateremu se najbolj ukloni železo, o učin. kih elektrike na okolico, o valovanju in ponazoritvi električnega dela. Kakor me. rimo delo vode, t. j. njen geodetski padec v metrih, toplotni padec v stopinjah, ta- ko merimo električni. pad-c v voltih. Ustvaritelj tega padca so električni genv. ratorji. Omenil je tudi našega rojaka Teslo, katerega je naaval >velikega pesni, ka elektrotehnikec radi njegovih odkritij v tej stroki. Med pesnike elektrotehnike pa smemo prištevati tudi dr M Vidmar. Ja samega, saj je moderna tehnika danea tako profinjena, da mora zlasti elektrotehnik biti tudi elektrofizik Slika, katero je dr. Vidmar v svojem preiavanju razvil, je Se zelo mlada. razvoj kratek, perspektive pa ogromne. Predavanje se je vršilo v gimnaziji, na* vzočih je bilo nad sto oseb iz vseh £le**»», inteligenca, dijaki, delavci, z navdušenjem pa je poslušalo predavanje strokovno de. lavstvo. kot ključavničarji, monterji in elektrotehniki Saj pa je bila beseda dr. Vidmarja res jasni, razumljiva in prikirp. Ijiva. Predavanje, čeprav tež,':o po vsebini je popolnoma doseglo svoj namen KOLEDAR Danes: Petek. 7. februarja katoličani: Konruald. Egidij. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Tajni kurir Ob 16. ji 19., ob 21.30 poslovilni večer SvengaJija. Kino Ideal: Rdeči sultan — Abdul Ha. mid Ztvl>: Skrivnost Carlo Cavellija ob 14.15 v Matici. Kino Sloga: Crne oči Kino fjnlon: Idealni soprog. Kim Mska: Vražji dečko ob 90. (kome. dija) Koncert Glasbene Matice Ijnoijanske ob 20. v operi. DEŽURNE LEKARNE Danes: Susnik. Marijin trg 5, Kura i t, Gosposvetska cesta 10, Bonincc ded. Oeeta 29. oktobra 31 SPORT GZSP razpisuje svoje prvenstvo v >kla-sični kombinaciji« (tek in skoki) za dne 15. 16. februarja 1986. v Ratečah. Tekme izvede SK. Rateče-Planica in sicer g ble-dečim sporedom: Sobota, 15. ton. Ob 15. uri: tek na 18 km s startom in ciljem v Ratečah (poslopje MZ). Tek se oceni za kombinacijo in posamezno za prvenstvo v teku. Nedelja« 16. trn. Ob 9. trn: smnflki skoki za kombinacijo m posamezno ta prvenstvo v skokih. Ob 14.30 ari: Propagandni skoki na 60 m skakalnici. Tekmovanje se vrsi po pravilih pravico starta imajo vsi verificirani tekmovalci JZSS. Vsak tekmovalec se mora iskazati z verifikacijsko izkaznico, ki mora biti potrjena o zdravniškem pregledu za tekoče leto. Prijavnina znana Din 5.— za tekmovalca, katero je treba skupaj s prijavnico poslati na tajništvo GZPP najkasneje do 14. t. m. Na prijavnici naj se navede: če tekmuje prijavi jenec; samo za tek, sli skoke, ali za kombinacijo. Na zakasnele prijave se ne bomo ozirali. Žrebanje startnih številk za vse discipline ho v petek, dne 14. t. m. v lokalu TK. Skale v hotelu »PoŠta« na Jesenicah, ob 8. mi zvečer. Delegate klubov prosimo, da žrebanju prisostvujejo. Startne številke se bodo izdajale v pisarni GZPP. ki bo poslovala v prostorih MZ v Ratečah, r sobote 15. t. m. od 9. do 14.30 ure. Kdor ne dvigne do tega časa številke, izgubi pravico do starta. Ob 14.50 uri je razglasitev m opis tekmovalne proge. Vsi pravočasno prijavljeni tekmovalci, bodo nastanjen! po gostilnah in privatnih hišah v Ratečah za ceno Ttin 30.— (celotna prehrana in prenoclfeo). Prvi. drugi in tretji Plasira ne r v kombinaciji, dobi poleg častnega naslova, Se primerno darilo. Prvi v t*»kn in prvi v skokih za kombinacijo ter prvi v propagandnih skokih, pa še posebej častno darilo in na slov. Pole? tega se hndo ocenjevali klubi kot celota in bo klub, ki bo dosegel s svojimi tekmovalci, od katerih bodo ocenjeni prvi 4 najboljši od vsakega kluba, najboljši uspeh, bo dobil posebno priznanje in naslov »podzvezinepa prvaka«. Objava rezultatov in razdelitev daril, bo ob 17. nri v restavraciji »Jalovec< polejr vora Rate^e-Planiea. Sam si le prižgal svece Kočevje, 7. februarja V torek so bili kočevski orožniki obveščeni, da visi na drevesu blizu kamnoloma obešen moški. Orožniki so res našli obesenca.v katerem so spoznali brezposelnega So-letnega mesarskega pomoćnika Antona Te kavča. Pri nogah so anali dve sveci, v hlačnem žepu je imel pa nesrečnež se dva dinarja Pokojni Tekavec je bil precej čudaške in razburljive narave, ze večkrat je dejal, da si bo končal življenje in dvakrat so ga ze tudi resili smrti. Lani se je ~>be*U na prometni cesti sredi Kočevja, a so mu v zadnjem hipu prerezali vrv. Nedavno mu je gospodar odpovedal službo in to je moža, ki je imel se itak zrahljane živec, popolnoma po trlo. Pretekli teden je odšel z doma In od takrat ga niso več videli. V torek popoldne ga je pa našel Ivan D. Znanci pripovedujejo, da ao ga videli tavati nekaj dni v okolici Kočevja in da jc nosil dve sveci s seboj. Vse kaže. da je nesrečni Tekavec najprej prižgal obe sveci, potem se je pa obesil. Pokojni je bil dober S te v. 31 »SLOVENSKI K A ROD«, petek, 7- februarja 1906- Stran 3 DNEVNE VESTI — Teiak seloiej avtobusnih pedjetij. Včeraj •e j j sglasila pri ministru javnih del Marku Koiulu deputacija Zveze »vtouusnih podjetij kaljevine Jugoslavija po(i vod^tv >m glavnega zvezinega tajnika GraOanina. V deputaciji ao bili zastopniki avtobusnih podjeli iz vseh- banovin. Deputaria je opozorila ministra na težak položaj avtobusnih podje-tij redi plače vanj« prispevka za prekomerno uporabo cest in ga profila, naj bi s> ta prispevek znižal ter olajšal način plačevanja. Minister je deputaciji obljubil, da bo storil vse kar je v njegovi moči, da se želji avtobusnih podjetnikov ugodi. — »ugodne posledice mile »ime. 1. loania mila zima bo slabo vplivala na poije in vtno-jrrade. Vinska trta se j? solzila že, ko >o jo obrezovali. Takega pojava ob tem letnem eacu ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Zakaj, ko je jel pritiskati mraz, je nastala nevarnost za vinograd«*. Š3 večja nevarnost pa preti v vinorodnih krajih l reskvam, marelicam, tanjam in višnjam. To sadno «i levje je že pognalo popke in v južnih kraih je manjkalo samo se neka dni, pa bi bilo razcvelo. D ori m bi vinogradom škodoval samo hujši mraz. litine let t no tega sad« -ira drevja uničiti tudi najpohlevnejši mraz. škoda bo zlasti velika če. uniči mraz breskve, ■■ KINO SLOGA Telefon 27-30 Film la pnblike z najboljgim okatom, za ljudi, ki sovražijo tilmski >kiK OČI ČJORNIJA Slavna ruska romanca v filmu, ki vas bo ganil- V gl. vlogi Harry Baaer i« Simone Simo* Danes zadnjic ob 16., 19.15 in 21.13 uri —Učiteljska zborovanja. Sresko društvo JUU Celje bo zborovnlo v soboto dn^ 8. februarja s pričetkom ob P, uri dopoldne na mestni narodni šoli v Celju. Obravnavale se bodo aktualne stanovske zadeva O raznih pedagoških problemih bo predavat prof. dr. Žgeč.— Sresko društvo J L* t" Ptuj to zborovalo v pohoto, dne 8. febr. ob pol deseti uii v Mladiki (prosvetna dvorana). Poleg ohi-cajnegs dnevnega red3 bo tudi predavamo g Jurartftča 0 krvni zadrugi.. Ob 8. uri bo v Mladiki tudi od bo rova seja.— Sresko društvo JUU Logatec bo zborovalo v soboto K fel r. na narodni Joli na Rakeku. Začetek zborovanja i? ob 9. uri Pred zborovanjem bo kratka odborova seja, na kateri se bodo rešile najnujnejše in najaktualnel5e zadeve. Poleg Manov?kib ?adev bo na dnevnem redu tudi referat g. M. Pavčiča o Bolgariji, njenem šolstvu itd.— Sresko društvo JUU v Kamniku bo zborovalo v soboto. !5. febr. oh pol 9. uri v Domžalah. Dnevni red: 1. Volitev novega predhodnika. 2. Sihiacii-sko ^ročilo. Predavatiie. Sestava novih ritauk. 4. (iOHp,->dar*k; referati, ~>. Shicrij-Tio~ti.— Srečko društvo JUU Šmarje pri J&i- §sh ho zborovalo v soboto 8. t. m. ob 10. uri v Rogaški Slatini. Pol?q: običajnih dnevnih foc"k je na sporedu tudi predavanje učile J ja C- l^ogarja O vzgoji iz družboslovnega stališča.v V smislu sklepa zadnjega zborovanja >e bo nadaljevala debata o učiteljskem delu na vasi. — Zima šele prihaja. Meteorološka centrala v Splitu nam šele zdaj ohela zimo. Mraz, ki je pritisnil v torek je vedno obcutnojši in prava zima se nam baje sjle bliža. V Dalmaciji je v noči od srede na četrtek zapadel prvi s»neg v letošnji zimf. J^ieg ?o dobili celo na otoku Korčuli. y Liki, Hrvatskem Zagorju in Bosni \.; zapadlo precej >nega. Iz mnogih krajev poročajo o veliki škodi, ki jb je napravil vihar zadnje dni. Nasprotno pa pravi meteorološka postaja komande zrakoplovstva v Novem Sadu. da dobimo kmalu 7«pnt toplo vreme. Z. K. D. DANES OB 14.15 Angela Zalokaf * Rudolf Forster v velefilmu Skrivnost Carlo Cavelli-ja Vstopnina za vse prostore Din 3.50 —Planinci- Smučarji I Letošnja zima je pobelila le našo planine .medtem ko se v dolini že prebuja pomlad. Mnogi smučarji pa :>e vedo, kje je mogoče najti najlepšo smuko, .vuiumd ttj ^uiu&id osuu a uqaj] af ji^nio^ smučar bo našel dovolj najlepših smuških terenov. Na Vršiču je nad 1 rn suhega sn^ga, lepe Izgubljeni rožmarin«, Hamletovo novelo sTri tihe maše« in zanimiv članek »Abesinci niso edini. . Bogata priloga slik prinaša revijo tenorjev, odličnih pevk in pianistov ter k, nedeljskemu prenosu iz Gar-misch-Partenkirschena slike naših olimpijskih tekmovalcev. Bogata je filmska priloga in ilustrirani roman >Zlati otok«. >XAš VAL«; je najboljši in najcenejši slovenski tedenski magazin. Mesečna naročnina znaša komaj Din 12.— Zahtevajte še danes brezplačno in brejEobvezso na ogled en izvod. Pilite na naslov ' »Rndijsk:1 revija -NAS VAL«, Ljubljana«.._____ O. natakarski ples S. II. 193* V DVORANI TRGOVSKEGA DOMA iartija Poljakov t Oalmac'.u. Ob koncu februarja pr.:?pe v Split novi poljski parnik Baron*, zgrajen v italijanskih ladjedelnicah. Z njim s.? pripelje okron predaval eden najodličnejfcih poznavalcev Koroške in koroški soborec gospod profesor Dr. Ernest Turk o Koroški. Po predavanju se naproša članstvo. da iznese svoje želje in pripombe, katere hoče odbor prilagoditi svojemn delovanju. Vabimo vse članstvo. po možnosti naj bi prišli tudi zastopniki zunanjih Poverjeništev. kakor tudi do sedaj še ne včlanjeni Koroški so-borci. ki bodo imeli Priliko pristopiti v legijo ter vse prijatelje Koroške, da se tega sestanka in predavanja v čim večjem številu udeleže. — Odbor. —lj V sobote in nedeljo ob 20.15 uri po-novijo Sentjakobčani komedijo »Morala gospe Dulske«. Pri sobotni predstavi proslavi gdč. Gromova svoj stoti nastop. Po-setite to igro, ki je žela pri premijeri velik uspeh. —lj Ceste, F**a blatne jb ivoieae se se z na*ropom hladne^* in lepega vremena hitro osušile. Tržaška rasla, ki je bila poleg Dolenjske najbolj zanemarjena.1 je *ieer hudo kostanjasta. vendar je Ponekod >e nasuta in jo bodo v kratkem lemeljitt j>e pravili. Več pozornosti namet sva jo j osvetiti tudi Dolejnski cesti, ki je sploh ena najprometnejših žil zlasti za tovorni pio-inet. še najbolj so doslej skrWii za Tyr-Štfo cesto, ki so jo lani temeljito nbpra-vili. dočim je ostala Celovška precej v.au± ms t jena. ker jo nameravajo ietoš.ijo pomlad tlakovati in sicer od ^skt* us.lje do Vida. pozneje pa do K:*nja. ' —lj Nocojšnji koncert Glaafcrne Matice ljubljanske bo dokazal, da je lahko tudi takozvana moderna glasba izredno privlačna in zelo blizu naše koncertne publike. Osterčev Magnificat je krasno močno učinkujoče resno delo. ki zveni izvrstno v zboru in prav tako tudi v spremljajočem orkestru, avarov Biodnik je močno učinkujoč samospev znatnega obsega, ki daje pevki najlepšo priliko, da se v polni meri izkaže tako glede lepote glasu kakor tudi glede tehnike. Pela bo ta samospev s spremljevanjem orkestra naša odlična al-tistka ga. Bernot-Golobova. železoltvarni-ca je sodobna simfonična slika izrednega učinka. Religiofomja. ki je pravzaprav glavna točka nocojšnjega koncerta pa je delo. ki je edinstveno v vsej svetovni literaturi. Koliko študija je imel skladatelj, da je preštudiral način, značaj p?tja različnih veroizpovedi. Ena točka, je zanimivejša od druge, izredno efekten pa je konec slavospev življenju in d»*!u; ki ga po lepem orkestrskem uvodu zapoje zbor. Vse točke je naštudiral z zborom Glasbene Matice, s solisti — člani Slovenskega vokalnega kvinteta in s pomnoženim opernim orkestrom ravnatelj g. Mirko Polič. Opozarjamo, da so sedeži še na razpolago v?eh vrst in cen in sicer do 6. ure v knjigarni Glasbene Matice, od 1 8. ure dalje pa pri večerni blagajni v operi. KINO UNION « DANES POSLEDNJI-oh 16., 19.15 in 21.15 uri ■RIGITA HELM v filmu po igrnkazu Oskarja W«Idea IDEALNI SOPROG Kot dopolnilo: *Carmen f0.!^ barito-nist Domtrraf r^a$sb&ndier \m nov fcvočaj tadnik Jutri malin ^ja: Vla>ta Kurian 1-^/VI rELDMAKšAL povsem nova kopija-Enotne cene 4L50 Din —lj O planinah Bosne in Hercegovine bo predaval pod okriljem SPD g. ing. iJopovič Jovo iz Sarajeva v torek 11. t. m. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. Prodavanje bo deljeno v dva dela. V prvem delu bo predavatelj orisal splošni znaCaj bosansko hercegovskih planin, piedvsem ge^" loške, klimatske in gospoaaiske posebnosti teh krajev. V drugem delu pa se bo Lavil s posameznimi gorskimi skupinami t. j. Trebevič, Jahorina, Treskavica, Zelengoia, Bjelašnica, Prenj Planina,- Plasa, Muhar-nica i čvrsnica, Vranica, Matorac. Zec i Bitovnja. Predavanje bo pojasnilo okrog 100 diapozitivov, ki bodo nazorno podali oblike, plastiko, hidrografsko. stanje ter floro bosanskih planin. Planinci, pripravite se na pester in zanimiv večer. I Gospodična tajnica i —lj Československa obe« v Ljubljani priredi jutri 9. t. m. ob lb\ v Narodnem dotuu pr dstavo lutkovnega sledali.^ča. Na sporedu je satirična igra ■-Kr:dj Lavra-, ki bo po svoji samonikli komiki zadovoljila tudi odrasle gledalce. Kot dopolnilo se l»o po b-m predvajalo nekaj scen i zna meniti m šp;1;-blom in Hurvinkom. Gost j1 dobrodošli! —lj Hišni posestniki in upravitelji n*** na katere smo se obrnili pretekli teden s prošnjo, naj v začetku februarja po bero od svojih strank prostovoljni davek na aaea po Din 1.- na mesec, so našo prošnjo pravilno razumeli in upoštevali in jih je mnogo te dni vplačalo pri mestnem socijalno političnem uradu pobrane prispevke. Vse one hišne posestnike In upravitelje, ki do ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 DANES OB 4. in 7. uri NAJVEČJA SENZACIJA SEZONE H A N S LSS a TAJNI KURIR Mala A sija. Nemčija. Rusija In Balkan kot poprišče velefilma bojev, ljubezni In postolovsčine. FIlm svetovnega formata. CHARLOTTE SITSA, ieua z dvojnim Ucem — HAN S ALBERS kot holjsVviski general. r red prodaja vstopnic od 11. do pol 15. ure. Rezervira jt«* vstopnice. OB 9.30 NASTOPI »SV EN G ALI« sedaj tega davka še niso pobrali od svojih strank, pa prav vljudno in nujno prosimo, da ta davek čim prej pobero in nabrani denar oddajo v mestnem socijalno političnem uradu v Mestnem domu II. nadstr. soba št. 42. —lj Verer Jadranske straže s sodelovanjem narodnih noš iutri t dvorani na Taboru, bo gotovo naj.-dikuvitt*j^a letošnja druZa! n:i prireditev. Na apoTede >o čarobni nn5i narodni plesi, ki bodo povzdi/nili eololno priredi lev. O-lali plesni spored se bo razvijal |kk! vodstvom plesnega mojstra .Tenka. SooVbpe priznana godba Sloo,«. Za dosnaf prwrrizefc in pristno vino iz kleti Radoni*"a Pia Je preskrblj ^no Vstopnina: dijaške vstopnice proti izkaznici Din S.- za osebo Din 15.- dnt-žinske za tri osebo l>in 95.- Bseete« °'* 2ftB0. — lj Klasična opereta »Boeaccio«. ki je imela v štritofovi priredbi z našo priljub-ljeno primodono go. Zlato Gavellovo velik uspeh se ponovi v nedeljo popoldne za Bolniški fond Združenja. Opozarjamo, da se bodo pri tej predstavi peli novi kupleti. Cene so od 30 Din navzdol. —lj Tri klasična dela komorne literature in sicer po eno Havdnovo, Beethovnovo in Dvofakovo bo izvajal 3lavni godalni kvartet iz Dresdena v ponedeljek. 10. t. m. ob 20. uri v Filharmonični dvoiani. Res. da so to znana najbolj igrana dela za godalni kvartet, a vsakdo jih rad ponovno ćuje, posebno če jilr izvajajo mojstri kakor vsi štirje člani godalnega kvaiteta. ki bo v ponedeljek pri nas Uoneertiral. Pivdprcda-ja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. —lj Racija v mestnem logu. M Btaenl logu je dosti skednjev. v kater iti domvjejp številni brezposetei. ki so »e zbrali v mestu in okolici od vseli vetrov. Tamkaj prenočujejo, zariti v sena, a se tn
  • e zabavali cele i ra/nimi iuranu. »litkirr jili pfedsBOčaj&a ni zajela poKcija in jih aretirala. Med s?* t Iranci niso inli samo nedolžni »tn/jioseln ni'r\ indi znani. Ie dalje časa zasledovani lipi. Ki bo ilu Dsomli za svoje *rrehe n krovai i*ti pred godiSčem. 7 ortaliini vred j - h« » ?prz%v*j€-n t n v zapor t ia« 1 i nekaj t i, fctnl i leesk. Iz Maribora _ \ ažuo /it h* tele in letovišča. Tujdko- prum^tna zveza ..Putnik v Mariboru naproša vse hotele, kopališ.a in zdravilišča, ki so prevzeli od nemških turistov v pla_ Čilo hotelske bone nemške izdaje in ki niso bili iz kakršnegakoli vzroka honorirani, naj to n-miidoma javijo »Putniku* v Ma. riboru zaradi j*umarične prijave v svrho izplačila na podlagi novih navodil, ki jih je prejela tujskopr^metna zveza — Šahovski turnir, Dr^-vi bodo t kavar. ni .Central^ odigrali drugo koro za šahov, »ko prvenstvo Maribo-ra. Spf>piij«?Ii se bo. do naslednji pari: Kukovec : prof Stupan. dr Lippai : Lešnik. Mešiček : Lobkov. ■»Zvočni kino IDEAL™ Danes ob 4. 7. in 9.15 zvečer milijonski orijentalni velefilm: RDEČI SULTAN ABDUL HAM ID Frilz Kortner, \Valter Rilla Cariirrud mesto ljubezni in strasti!! Ljubezen in strast /adnjeua sultana!! Konkurenčne icne Din 4.30, 6.30 in 10.— Konic : Dobnla. Šuštar : Pergler in Bren : Sterniša, Prvoimeni^vani bodo igTali z bt1. limi figurami. — Službo dobita vzgojiteljica in perfekt. na kuhai iea za restavracijo Podrobnejše informacije daje mariborska borza dela med uradnimi uram'. — 18.624 prašičev, glav ilvlne^ (, V mariborski mestni klavnici so lani zaklali 18 624 prašičev, ki &o skupno tehtali 635.136 kg. 115 bikov. 1560 volov, 2363 krav, 4,014 telet. 97l telic. 9 koz. 8 kozličkov ter 313 konj Skupno je bilo lani v me.stni klavnici zaklanega in uvoženega mesa goveje živine ter svinjine 3.673,460 kilogramov. — Pobeg *Ia>H>iimiit» *irote. Pretekli ponedeljek je pobegnila iz tukajšnje mestnp o^krbnišnice 521etna občinska reva Geno-vefa Vagnerjtva. ki je slaboumna in glu. Iia. Za njo manjka vsaka .«»led Boje »*. da se revi ni kaj zlega pripetilo. — Koliko pekov je v Mariboru Iz sta. tistike zadnjega občnega zbora ZdTUženja pekovskih mojstrov v Mariboru posoema. mo. da šteje to združenje 106 pekovskih mojstrov, 110 pomočnikov in 76 vajencev. RADIO Subota. 8. febr. lj: 1'lusva /.a petiie -nap^v v napev. - rj.45: Vressoaska aaasva4, poročila.— 13: Napoved Eass, objava spored«, obvestila.— LS.1Š Pleica za j»lo5čo—napev v napev.— 14: Vremensko poročilo, borzni te-r«»ii.~ 1S: Za d*!opnsi- Radijski stfcssssr. 18.-10: i) strnjenem pouku (g. Rratok Rudolf).— 19: Napoved ra<:a. vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila.— 19l90: Sae. ura.— -0: 0 zunanji politiki (g. dr. Alojzij ICuliar).— 30.30: Poglejnio na Slo-trvnjeko (od loža rez Hl.— Na|k»ved rasa vremenska na- f;oved .fioroi-ila. objava nOVSOa— *-^*2.to: Za files in dobro voljo (Radijski jazz). DANES OB 9.3« POSLOVILNI VEČER SLAVNEGA TELEFATA IX JASNOVIDCA S V E N G A L I j Predprodaja vstopnic danes od 11. do pol 13. in od 15. ure dalje ! ! ELITNI KINO MATICA MALI XXKK OGLASI oeseda 0.50 para davek Din 3.— , beseda 1 Din davek 3 Din preklici £a pismene odgovore giede maitn oglasov je treba priložit1 * Popustov sa mals oglase oe prtsnamo SIGUREN USPEH! Inseriraite V MSLOV. NARODU41 RAzno VSEGA V IZOBILJU za uiato denarja v veliki izbiri vnukih stikeni, otlek, Huberiu-^ov. pumparic itd. pri Preaker-in Sv. Patra nista 14. 6-T. | Narodna tiskarna LJUBLJANA Zakaj bolijo kurja očesa? Kurja očesa so kakor trn, ki je s svojim ostrim in trdim koncem zaboden v nežno meso Vašega nožnega prsta. Čevlji tifčiio kakor nož ostri konec kurjega očesa na ob-ćutli ive živce. Živci prenašajo strasno bolečino k mozgu, tako da postane življenj« trpljenje, hoja pa prava muka. Kako se odpravijo bolečine ? Daitt svoj« ubog«, izmučen« noge v toplo vodo, kateri ste prida-li toliko Saltrat Ro-della, da je dobila videz mleka. Kisik %• osvobodi in dova-a zdravilne soli v vneto kožno tkivo. Kurja očesa te ožuljena koža s« omehčajo, bolečine pa naenkrat prenehajo. Prav dobro se boste počutili in boje Vam bo pravi užitek. Kako se odpravijo kurja očesa? I Napravite tako skoči tri dni. Saltrat Podel! omehča kurja očesa in žulj« do korenin, j da jih lahko brez bolečin« odstranite s 'prsti. Otekline preee- j t .. ha*°* žu,» P« ii|in«;o da lahko nosit« za c«lo številko manjše čevlje. To dokazujejo mnoga prostovoljna ?Iimf^jf' ^ Ti dobivamo od veh str«*i Uspeh Saltrat Rodella j« gotov. Po neznatni ceni je naprodaj v vsaki lekarni. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, petek, 7 februarja 1936 Stcv. 31 KferJbo stala vseučiliška knjižnica i Tam, kjer bo baje stala, j^eiskuiejo delavci zdai teren, temeljev ya £e ne kMtfiejo Ljubljana, 7. februarja. LJubljana še nima vseučiliške knjižnice, pač pa ima parcelo za njo in sicer lepo parcelo. Najbrž so že tedaj, ob potresu 1. 1895 višje sile mislile na naše kulturne potrebe ter se je knežji dvorec umaknil vseu-čiliški knjižnici. Te dni še posebno mislimo na potresno leto, ker je zemlja začela zopet trepetati, še bolj pa ljudje, ki itak niso več že dolgo stabilni. Dandanes je labil no vse, vse visi v zraku in seveda ni izvzeta niti vseučiliška knjižnica. Čeprav je ni še nikjer, vendar že lahko govorimo o nji, Slasti še, ker je baš zdaj posebno aktualno. Ljubljana, stoji na potresnem ozemlju, nebotičnik pa ne srm nikomur buditi prevelikega optimizma. Ko so gradili nebotičnik, so skrbno proučili najnovejša izkustva za gradnjo visokih stavb na potresnem ozemlju. Nadzemno ogrodje nebotičnika leži na posebnih ležiščih, tečajih, ki so med temeljnimi stebri in pritličjem. Potresni sunki se na teh ležiščih ubijejo s trenjem. Ljubljančani torej zaman pričakujejo, da se bo nebotičnik zvrnil ob nekoliko hujšem potresu, čeprav visi v zra-3tu. zgornji del je odrezan od temeljev, je naš zaradi tega najbolj stabilen. Dandanes ae moramo pač tudi v Ljubljani sprijazniti s paradoksi. In če govorimo o vseučili-ftki knjižnici, ki tudi visi v zraku, se prav tako ne moremo izogniti paradoksov. Doslej se je pri nas zelo mnogo govorilo o vseučiliški knjižnici baš zaradi t^ga, ker je še nimamo. To spada pač med n*?še najlepše tradicije, da ljubimo vse abstraktno ter najraje govorimo o neotipljivih stvareh in lečeh. Ob tej priliki moramo spregovoriti o vseučiliški knjižnici predvsem zaradi potresa. Namreč veseli srno lahko, da še ne stoji, ker re nam ni treba bati. da bi jo potres podn. Vesrli pa tudi moramo bUi. ker T-"Iju:" v—'mu mislimo na njo ter skrbimo, j da fci bila čim bolj stabilna; to naj niko- gar ne moti, da poslopje še ne stoji. Poto-lažen je lahko že s tem, če ai ogleda lepo parcelo. Tudi te dni na nji preiskujejo teren. Tako skrbno pač ne preiskujejo niti dijamantnih polj v Afriki. Nihče več ne ve, kolikokrat so že preiskali teren kakor ne more reči, kolikokrat ga se bodo. Pred tedni so vrtali na parceli kvalificirani delavci, rudarji s posebno vrtalno napravo. Izvrtali so dve luknji do 28 m globoko. Ljudje so bili veseli tega značilnega znaka, da se bliža tako željeni porod knjižnice. Nekateri seveda niso razumeli za kaj gre, kajti takšnih učenih zadev ni pogosto v Ljubljani. Preden so začeli graditi nebotičnik, so sicer tudi vrtali na parceli, toda stvar je bila takoj resna, kajti niso kopali le, kakor bi iskali rudo, temveč so kopali že temelje. Na parceli, kjer bo baje stala vseučiliška knjižnica, pa še ne kopljejo temeljev. Kakor rečeno, preiskujejo teren. Zdaj ne vrtajo več rudarji. Prej se je marsikomu zdelo, da iščejo petrolejske vrelce, zdaj pa najbolj naivni mislijo, da delavci že kopljejo temelje za znamenito poslopje. Zopet drugi pa vprašujejo delavce, če bo poslopje nehotično. Delavci neradi odgovarjajo »škricem«, kajti za nje je zadeva dovolj resna. Kopljejo navpične, v prerezu kvadratne rove. Lani so se lajiki lahko prepričali, kako nevarno je takšno delo. ko je podsulo Kelnariča v Mariboru. Stene je treba podpirati vešče ter skrbno. V zgornjih plasteh je nasip, ki se še raje podsipava kakor naravne zemeljske plasti. V takšnih rovih bodo vse plasti lažje natančno preiskali kakor pri samem rudarskem vrtanju. Ljubljančani, ki mislijo, da iščejo na znameniti parceli zaklade, ki jih je podsul potres .so se seveda nekoliko zmotili, sicer jim pa ne more nihče šteti v zlo, če ne vedo, za kaj gre. Mislimo, da ^ih ze?o skrbi stabilnost poslopja. Nas tudi. m godi našim v Ga-Pa V ncščlfe m ponedeljek je še deževalo — Skoki na tre-ningig — Japonci znajo delati reklamo Garmiscb-Partenkircben, 3. februarja. V nedeljo zjutraj je nas prebudil močan dež. ki se je poigraval ua oknih naših sob. Žalostno je bilo gledati to igro narave, fantje pa so kljub temu od^li ua trening. Tekmovalci v alpskih disciplinah so zopet odšli trenirat na določene proge, ker rasa do tekem je le malo. Proga za smuk ho vodila iz Kieuzecka, kamor vodi vzpenjača, ki omogoča udobnejši trcuinir. toda moćno izčrpava blagajno. Ima vožnja stane HM l\-in to za tekmovalce v smuku, drugače pa Je cena KM Večkratna vožnja in za veČ-j» Število tekmovalcev pa se v blagajni naše ekipe prav temeljito pozna. No hvala Bogu. v ponedeljek se končno določi, katera od treh prog bo prišla v poštev za tekmo, potem bo trening se v torek in sredo, v četrtek je dan počitka, v petek pa je že tekma v smuku. Potem bo blagajna sama tudi manj oblegana, fantje so se opoldne vrnili m trening-i temeljito premočeni in so bili popoldne bolj prosti, ie oni za smuk in •lalom nimajo nič odmora do tekme. Popoldne se je vršila na veliki olimpijski skakalnici mednarodna skakalna tekma 7 zelo številno udeležbo. Sodelovalo je 11 držav in je bila senzacija, ker je Šved Even Erik-psoii premagal Birgerja Ruuda. Gledalcev je bilo zelo veliko, pa tudi zastonjkarjev bi manjkalo, ker je za take prav dober teren. Med tekmo samo je nekoliko prenehalo deževati, sicer pa de/ ljudi ni dosti motil, kajti zelo malo jih je. ki bi rabili dežnike. Moški in žVnske pa najsi bodo v športnih ali navadnih oblekah, irredo bolj redko z dežniki. line) sem pred tekmo pri olimpijskem odboru nekaj opravkov in sem ob tej priliki hotel kupiti rudi dežnik, k^r so sedaj trgovine t ml i ob nedeljah odprte. Ko pa sem videl, koliko ljudi hod« brez dežnikov, pa me je postalo malo sram. da hi napol smučarsko oblečen nosil dežnik. Saj sem HI v močnem plašču, pa naj bi se bal dež j.'. T<» pa že ne. Od.~el sem proti ska- kalnici v dežju brez noveli s treninga prepozno domov, se midva tega sestanka na žalost nisva mogla udeležiti, pripraviti pa sva se morala tudi na »Bieraben* na katerega je povabil vse oficijelne predstavnike Reiehs-sportsfiihrer Herr von Tsehammer und 0>len v Olimpia-Haus na Skistadionu. T. K. li. Nevesta je trdila isto. če koga ni po. znala, je mislila o njem, da je daljni že. ninov sorodnik in tudi ona jc bila zado. voljna, da so se vsi tako imenitno zaba. vali Vsi trepetajo pred njim, kdor mu je na poti, je izpisan smrti« Ubija in mori, povsod je in nikjer ga ni, zločin za zločinom se Trsti, a zločlncs niti njegovi ponižni hlapci ne poznajo, pa morajo na njegovo povelje moriti nedolžne ljudi. Velik je v svoji grozoti, ves aparat londonske policije mu ne more do živega, dokler • • • Dokler do konca ne pročitate natega novega romana „Seržant Flips" boste zaman ugibali, kdo je ta satan v človeški podobi in kako more ostati tako dolgo skrit. Patite na začetek tega Izredno napetega romana v jutrišnji izdaji »Slovenskega Naroda44. Lečenje bolezni z dijeto Mladi, zdravi ljudje preneso mnogo kuhinjske soli, stari in bolehni pa ne Lečenje z dijeto, pri kateri sme imeti bolnikova hrana le malo soli, zato pa mnogo svežega sadja in sočivja, se je zadnja leta v Evropi in Ameriki močno razširilo. Njegove temelje je določil ob koncu preteklega stoletja Heinrich fcafan—a in njegovo delo so nadaljevali Bircher, Ben-ner, Max Genner in njuni številni učenci. Velike uspehe te zdravilne metode so poznali zdravniki in lajiki že davno, toda dele v zadnjih letih ja združilo nekaj teoretičnih odkritij mnoge delne uspehe praktičnih poskusov raznih raziskovalcev v celoto. Tako smo dobili jasnejši pregled in učinkovitejše zatiranje bolezni in izčrpanosti. Glavni delež na tem razvoju ima slavni zdravnik, zdaj šef diet etičnega zdravstvenega zavoda v Ville d*Auray pri Parizu Max Gerson. pionir zdravljenja z dijeto, pri kateri vsebuje hrana le malo kuhinjske soii. Dr. Gerson je zgradil na tem temelju lečenje težkih primerov migrene, allergične naduhe ter sklepne in kožne tuberkuloze. Izkušnje so pokazale ostro nasprotje med solmi, vsebovanimi v celici rast in vitamini na eni ter kuhinjsko soljo na drugi strani. S kuhanjem se iz krompirja ali sočivja polovica mineralnih snovi izloči in s tem izgube živila okus, kar se da popraviti s kuhinjsko soljo. Toda v zdravstvenem pogledu se t;a izguba ne da nadomestiti. Mladi', in povsem zdravi ljudje lahko prenašajo .to izgubo brez težjih posledic več let,, ker njihov organizem takoj izloči kuhinjsko sol. kar je je odveč, slabim ljudem, starcem nosečim in doječim ženam pa ostane presežek kuhinjske soli v telesnem tkivu in slabi njihovo odpornost proti zunanjim in notranjim škodljivim vplivom Zdaj lahko nadomestimo izgubo kalijevih soli s takozvanimi .equili-brin-—norgini in ugotovimo, ali smo pre-nasičeni s kuhinjsko soljo ali pa trpimo pomanjkanje mineralnim soli odnosno oboje. Kavina žlička equilibrin norginov zjutraj in popoldne obnovi normalno delovanje organizma, odstrani glavobol in utrujenost. Potem zadostuje navadno, če predpiše zdravnik malo slano hrano in mnogo surovih jestvin, da bolezenski pojavi trajno izginejo. Equilibrin ni sam po sebi zdravilo, temveč ga mora dopolniti primerna hrana. Mnogi poskusi v bolnicah, na klinikah in pri praktičnih zdravnikih z novim sredstvom so pokazali, da trpi 40% ljudi, ki pridejo k zdravnikom, na pomanjkanju rastlinskih soli aH na preobilici kuhinjske, soli. Pri 20% bolnikov je učinkoval preparat skoraj oči vi dno in kmalu je odstranil vse težave. Pri vsem prebivalstvu bo ta odstotek manjši, gotovo pa ne izpod 10%. Mnogi ljudje se n«e obrnejo na zdravnika in nosijo posledice — izgubo las, zobobol, izgubo veselja do dela in podobne pojave več let, predno iščejo zdravniške pomoči. Zdravniki so zadnja leta močno razširili lečenje z dieto z malo slano hrano. Tudi surovo sadje je k temu mnogo pripomoglo a konzum mesa je splošno občutno padel. To vse je pa samo začetek. Equilibrin omogoča zanesljivo ugotovitev nedostat-kov vsakdanje hrane, z njegovo pomočjo lahko doženemo, kateri ljudje so v tam pogledu posebno občutljivi in kakšno dijeto jim je treba predpisati. Njegov učineik je prijeten in nima neprijetnih posledic. Zato je postal equilibridi črsto-ta — čistota vsakdanjega rvljenia. ki ni* uči ceniti čas in odstranjuje družabno laž. Amerika je dovzetna za vse novotarije Zdai i*ma novo modo, za katero se navdušujejo posebno ženske. N'a sestanke ne bodi j 0 več prepozno. Iz Trbovelj — Dve predavanji: V soboto, 8. t. m. ob 8. uri zvečer priredi tukajšnja Jadranaka straža v sokolskem domu zanimivo predavanje >>slovenoko Primorjem s skioptičnimi slikami. Predaval bo g. Dr. Lavoslav ćr-melj iz Ljubljane. — V ponedeljek, 10. t. m. ob 16. uri pa bo v Fortejevi dvorani na Vodah gospodarsko predavanje o denar-stvu, valuti, borzi, bonih, itd., ki ga. priredi tukajšnje Društvo hišnih in zemljiških posestnikov. Predaval bo bančni strokovnjak iz Ljubljane. — živilski trg: Kakor znano, imamo v Trbovljah tržne dneve ob sredah in sobotah. Prvo sredo ali soboto po plačilnih dnevih, t. j. po 1. in 15. je živilski trg še precej založen, proti kraju prve ali druge polovice meseca pa je vedno le malo prodajalcev in kmetic, še manj pa kupcev. Tako je bil tržni prostor preteklo soboto, 1. t. m. zopet prav dobro založen, vendar je bilo le malo kupcev. Tudi včeraj je bilo malo kupcev, kar so tudi kmetice pričakovale. *ato so le malo prinesle na trg. Savinj-čanke, ki morajo v Trbovlje pes preko Podmeje, so pripovedovale, da so gazile preko pol metra debele snežne zamete na prehodu iz Savinjske v trboveljsko dolino pri Križu nad Podmejo. Vsak si lahko predstavlja, koliko te uboge ženske trpe. mnogokrat pa morajo svoje pridelke nesti zopet vso dolgo pot neprodane domov, ne da bi zaslužili samo za en krožnik gorke juhe. — Jajca ao se sedaj precej pocenila sveža se prodajajo po 18 za kovača starejša pa po 20. Tudi jabolk je še precej na trgu. prodajajo jih po 2.50, lepše pa r*. 3.50 Din kg. Na plačilni dan so kmot1 pripeljali na trg tudi precej prašičev, ki so jih prodajali 14 tednov stare po 250 Din. 6 mesecev stare po 550 Din, 200 kg težke p apo 7.50 Din kg žive teže. — — Delovanje protitub. dispanzerja v januarju: V januarju je tukajšnji Protituber-kulozni dispanzer pregledal 122 moških in 37 žensk, od katerih je ugotovil pri 47 moških in 22 ženskah tuberkulozno obolenje. Od tega števila je imelo odprto tuberkulozo 14 moških in 8 žensk, druga diagnoza pa je bila ugotovljena pri 6 moških In 2 ženskah. Radi posveta je prišlo v dispanzer 36 oseb. Zaščitna sestra je napravila pri bolnikih v Trbovljah 31. izven Trboveli pa 17 obiskov. V bolnico je bilo napotenih 5 bolnikov. Rentgen pregledov je bilo iz vršenih 172. izmeček je bil pregledan v 20 slučajih, tuberk. reakcija je bila napravljena v 1 slučaju, sedimentacija krvi v BI slučajih, umetni pnemumotorax je bil dan 24 krat. mleka pa je bilo izdanega boln kom 465 1. Izvršil se je tudi pregled šolsk-mladine. — Da, in se drugi. To so sami bo^r taši, nobenega drugega dela niivijc Xn, oblejena sem. Zdaj pa grem p gledat to malo. V budo;ru z lakiranim pohištvom ji dremala Germaina. Tetini koraki so !<> zdramili. — No, dušica, zdaj si pri nas. Germaina svoje tete 2c od otroških let ni videla. Imela je nejasno v spn minu sivo, dobro ženo. Zdaj jc iin pred seboj čarobno osebnost šir • ramen v razkošnem kimonu, kratkih kostanjevih las, umetniško nalcpoticV nega obraza. — No, poljubi me tvoja teta sem. ji je dejala ta žena. — Kaj me nc poznaš? Bila si še žabica, ko si mc zad nji-č videla. . Torej učiti se hočeš ub<> žica? O. krepost je lepa! ... Si kakor tvoja uboga mati. ta svetnica . . . Pojdi. Pavlina ti pokaže sobo . . Privadiš se tu, toda pogosto boš morala ostati v svoji sobi... Mnogo obiskov dobivam in končno, nočem te motiti, saj sc boš morala pridno učiti . Prtljago ima> v garderobi na kolodvoru? Takoj po; i jem po njo. Obmolknila ie in jela pazljivo mo4 riti mlado dekle . . . Zelo lepa si. dušica .. . slabo oblečena, toda lepa.".. Končno, tvoja mati tc je oblekla »ta« ■ kor je mogla . No, zdai pa pojdi s Pavlino. Videli se bova pri obedu. Konec jutri Orejaje loeip Sapaaclc. — Za »Narodno ttnkareo« fViaa — Za uprave ta ineeratn) del Usta Oteo Chrlatof. — Val t LJobtjaitL