stev. 66. Velja po pošti i za celo leto naprej K 26' za pol leta ,, pol teta „ „ 13*— za četrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2'20 V upravništvu: za celo leto naprej K 20-— 10'— za pol leta za četrt leta za en mesec 5 — 1-70 Za poSlIj. na dom 20 H na mesec. Posamezne štev. 10 h. _l> immum, o četrtek, dni zz. marca 1906. LetO XXXIV. fl^ V fA ■ ■ H ttk ^^^^ ■ H JV BnHn| HHNHM HBHBI ^H za ^^^ Hj |H ^B flH HMHV EV^^b^ PpHV HH v reklamnih noticah stane ^^^Bk ■■ ^Hl ^^m mm ■■ nH Hv Hfl enostopna ^^^ ^H W ^H H ^H n a 26 IA HuB W ■ fl m a m A ^^m ^Hfl IzvzemSi nedelje Uredništvo ie w Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez - dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod za več ko trikrat V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta S 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — - Vsprejema naročnino, inserate ln reklamacije. OpravniSkega telefona Stev. 188. Debata o uolivni reformi u državnem zboru. (Deveti dan.) D u u a j, 21 Dr. Barenreither. sušca. Naobražen mož, prijeten in spreten govori 'ik je bivši trgovinski minister dr. Barenreither. Marsikatere misli njegove so duhovite in za Avstrijce nove, četudi že davno znane v Ameriki in Angliji. Bil je izprva določen za glavnega protigovornika, a zviti diplomat se je premislil. On sam najbolje ve, zakaj je to storil. Sicer pa se je nehote izdal. Vs' navzoči poslanci so se zbrali okolti njega, da e preslišijo, kako bode zmlatil vlado in nje volilni načrt. Toda razočaral je vse. naj-bo • pa svoje ožje somišljenike v ustavover-nem veleposestva. Poslali so ga, da bi preklinja a je blagoslavljal. Rekel je: Nočem polemizovati z raznimi predgo-vo ki v tej razpravi. Volilno reformo je mo-g' razumeti z višjega stališča, s katerega ml jmo pregledati in presojati vzroke se a n j i h raz m e r v Avstriji. In ti ci segajo v leto 1848, ko so se pričeli vz-■ avstrijski narodi, ko se je pričel narodni p za državo in upravo. Tedaj ie prišlo na dne ii red avstrijsko vprašanje, kako morejo drug poleg drugega živeti razni narodi v državi. In to vprašanje šc sedaj ni rešeno. Ustavni odsek državnega zbora v K r e m žiru je sicer od 22. junija do 4. suš-cr >' 49 sostavil načrt državne ustave, ki bi on )čil rešitev »avstrijskega« vprašanja, toda Iržavni zbor ie bil nenadoma razpuščen, vpr;^ mje je ostalo nerešeno. Tudi znani pa-r a." 19. ni rešil vprašanja, marveč le poni; >žil narodni prepir. Prišel ie še dualizem, ki e razširil polje prepirov. Posledice so: § 14., pesimizem, irredenta, obstrukcija in prepad parlamenta. In vse to, ker nobena vlada v zadnjih petdesetih letih ni resno mislila na to, kako bi temeljito rešila avstrijsko vprašanje. Vse to podpišemo, obenem pa vprašamo: Kdo pa je kriv, da vlade niso hotele, smele, niti mogle resno misliti na rešitev avstrijskega vprašanja? Ali ni bila izpočetka kriva ona mogočna nemška stranka, katere razvaline in ostanki so še tudi v klubu, v čegar imenu je danes govoril ekscelenca dr. Barenreither? Da, ti gospodje in njihovi bližnji sosedje naj si trkajo na prsa! Nostra culpa, nostra maxi-ma culpa! Avstrijo sostavljajo da govori- mo z Barenreitherjem čvrsti narodi, ki hrepene po večji omiki in blagostanju, ki so zmožni naravnega, zdravega razvoja. Toda nemška liberalna stranka, ki ima vedno na jeziku »svobodo«, »napredek«, »ustavo«, ta je slovanske narode kovala v okove, odrekala jim ravnopravnost, sredstva zdravega narodnega in gospodarskega razvoja ter napredka. Tako smo zagazili v parlamentarno in državno krizo, iz katere moramo priti za vsako ceno. In sedanja vlada sodi in ž njo večina zbornice, tudi g. dr. Barenreither sam, da je nujno potrebna volilna reforma. Seveda se strinjamo z dr. Barenreitherjem, da splošna in enaka volilna pravica ni edino sredstvo, ki more osrečiti, pomladiti državo. Narodni prepir s to volilno pravico ne bode še končan, in na dan volitve ne bode mahoma rešeno avstrijsko vprašanje. Stari grehi raznih nemških vlad in strank se ne morejo izkoreniniti v trenotku, globoke rane se počasi celijo. Pri-četek pa sc vsaj stori, pot se odpre in s časom ugladi, pot do ravnopravnosti, premirja in sprave. Saj dr. Barenreither sam prizna, da je splošna in enaka volilna pravica m o t o r, ki goni državni stroj ter tako pospešuje razvoj raznih novih vprašanj. A kar je bilo primerno za Nemčijo, to je neumestno za Avstrijo. Dr. Barenreither kar hipoma presedla ter zajaše nemškega konja. Nemčija je narodno enotna država kar ni povsem istina Avstrija pa jezikovno mešana država, torej avstrijskim razmeram ne odgovarja splošna in enaka volilna pravica. In zakaj ne? Tega nam g. dr. Barenreither ni izpovedal odkrito, a rekel je: Avstrijski narodi se že desetletja prepirajo in lasajo za ustavo in upravo. Ravno v tem grmu tiči zajec, ki ga tako skrbno skriva dr. Barenreither. Slovani hočejo biti z Nemci v Avstriji ravnopravni ne le po črki, ampak tudi v duhu ustave; iu ta duh ravnopravnosti mora pre-šinjati tudi vso državno upravo. Ker pa Nemci tega ne puste, ker hočejo imeti hegemonijo v državi in njeni upravi, zato prepir med narodi, zato obup vlade in vseh patrijotov, ki vidijo in čutijo žalostne posledice nemškega šovinizma. Dr. Barenreither bi moral logično sklepati: Olasujmo torej vsi kot en mož za pravično volilno reformo, ki ublaži narodne prepire in pospeši spopolnitev ustave v pravem avstrijskem duhu. Ne, on hitro naslika Nemcem parklja na steno, pošast mogoče slovanske večine v zbornici. Nemci pridejo v manjšino, v zbornici bodo bodoči poslanci govorili v raznih jezikih, kar bodo hoteli, ker predsednik ne more biti Mezofanti, ki je govoril nebroj jezikov. V veliki dvorani poleg zbornice bode morala biti pisarna, koder bodo prelagatelji prelagali v nemščino razne ne-nemške govore. Nastala bode prava babilonska zmešnjava. Res strašno! Torej Nemci, ne odložite orožja, dokler niste zmagali in morete klicati: Vae vietis! Torej s podjarmljenimi narodi naj Nemci delajo spravo. To je svoboda,to je naprednjaštvo! Tako govore \Volf, Stein in drtigovi. Ako pa že mora priti volilna reforma, morajo se o b e n e m zakonitim potom zagotoviti pravice narodnih manjšin in predruga-čiti zbornični poslovnik. Tako govori zopet Barenreither kot državnik. Dobro, ekscelenca, ker te narodne manjšine so tudi slovanske. Vsak čas glasujemo za pravičen zakon, ki zagotovi narodnim manjšinam brez razlike njihov obstanek. Kar se vam zdi pravično, to je za nas potrebno. Takoj pa sc govornik spomni svojih ožjih somišljenikov ter pravi: Te velike naloge pa ne izvrši ne sedanji parlament, ne bodoči, ako ostane sedanji volilni red. Izvrstno, ekscelenca, a pozabili ste na logični zaključek, in ta je: Splošna in enaka volilna pravica je tako nujna, da jo mora skleniti šc sedali j i parlament in tako prepreči nadaljni razvoj krize in propad parlamentarizma. Ne, dr. Barenreither ie našel v Ameriki, da ustavo preminjajo posebne korporacije izven parlamenta. Torej poseben odbor naj se spravi na državno ustavo in volilno reformo. Opravičeno sta mu klicala dr. Heilinger in Pemer-storfer: Ekscelenca, kdo pa naj voli ta posebni odbor ? Dr. Barenreither na te medklice ni odgovoril, ker ni hotel izdati svojega namena. Prvič je nerešeno vprašanje, kdo naj voli to korporacijo. Parlament? No, potem dobimo nekako avstrijsko delegacijo, v kateri bi imeli dvetretjinsko večino Nemci iz poslanske in gosposke zbornice. Poslali bi torej kozla v zelnik, kakor pravi pregovor. Dalje pa se nam zdi, da je dr. Barenreither s to originalno mislijo, za katero ga pa ne zavidamo, hotel volino reformo z a v I c č i »ad Kalendas graecas«. Da je govornik skoraj gotovo imel tak namen, pričajo njegove sklepne besede: Kot Nemec želim, da mi Nemci ne plačamo troškov za volilno reformo. Tako, sedaj kaže s stene dolg jezik par-kelj slovanske večine. Naravnost izpovemo, da take izjave nismo pričakovali od dr. Ba-renreitherja. Da brani koristi, oziroma privilegij veleposestva, je povsem naravno; a da tako odličen mož in bister politik zabrede tako globoko v nemško-nacionalni tok, tega nismo pričakovali. Sicer pa je bil dr. Baren- reither nehote današnji najboljši zagovornik volilne reforme, in zato smo mu od srca hvaležni. Ali pa so mu tudi njegovi somišljeniki, je dvomljivo, ker koncem govora so mu le hladno čestitali. Grossl. Nemški agrarec s Češkega bi bil pripravljen s Cehi napraviti premirje in spravo, ko bi Cehi ne zahtevali ravnopravnosti z Nemci. Vladni načrt volilne reforme pa ima na čelu češki pečat, zato naj se odkloni. Biankini. Dalmatinski poslanec Biankini se je izjavil za splošno in enako volilno pravico, katero je zagovarjal že 1. 1893. Ni pa zadovoljen z vladnim načrtom, ki daje prednost Nemcem. Končno prečita znano državno pravno izjavo, ki zahteva, da se Dalmacija združi s hrvatsko kraljevino. Olszevvski. je poljski kmet in član ljudske stranke, ki šteje v zbornici štiri člane. Ta zahteva splošno in enako volilno pravico, volilno svobodo in več mandatov za Galicijo. Dr. Mihejda zastopa poljski mandat v Sleziji. Prijatelj je splošne in enake volilne pravice, zato mu ne prija vladni načrt, ker dobe Slovani v Šleziji premalo, Nemci preveč mandatov. Nemški mandat v Šleziii pride na 24.000, slovanski pa šele na 72.000 duš. Zato upa, da odsek vsaj nekoliko zravna to krivico. Dr. V ogle r zastopa drugi dunajski okrai, kjer jc največ Židov. Tudi ta zagovarja splošno in enako volilno pravico, loda vladni načrt so izdelali krščanski socijalisti proti liberalcem. Zato našteva razne politične grehe, ki so jih po njegovi trditvi storili antisemitje. Dr. Vogler meni, polovica poslancev naj se voli po številu prebivalstva, druga polovica po davkih. Ker pa Nemci plačujejo 70% osebne dohodarine, torej morajo dobiti 242 poslancev, Dunaj 54 namesto 28. Vedno lepše! Erb je pa strašno hud, ker dobe gorenja avstrijska mesta premalo poslancev. Seveda, ko bi mesta volila klerikalce, potem bi že sedaj imela preveč mandatov. Erb se močno boji, kdo bode zagovarjal koristi industrije in obrta, ako pridejo v manjšino liberalci. Tudi prazen strah. Govorila sta danes še poslanec S e i d 1 in Brci ter. Jutri bode razprava končana in izvoljena glavna govornika. LISTEK. Dobrota je sirota . .. (Šaljiva črtica . . . Spisal J. Nabrok.) V nekem večjem mestu je umrl stari bogataš Luka, plemeniti Gosjak. Ker je bil vdovec brez otrok, jc celo ogromno premoženje podedoval njegov stričnik, mladi doktor Jernej Zavodnik. Ko je ta nekega dne pregledoval papirje, se ni malo začudil, ko je našel, da je staremu (iosjaku dala hiša vsako leto 12.000 kron čistega dobička. Jernej Zavodnik, ki je dobro poznal to hišo, prečita šc enkrat papir, potem se pa prime za glavo. »To je pa že preveč, to je že oderuštvo,« de sam sebi. »Tako ne sme iti dalje! Moja vest in ime mi branita, da bi odiral ljudi na tak način. Takoj jutri bom znižal vsem stanarino za tretjino... Kako bodo stranke prijetno iznenadene!« Naslednjega dne pokliče doktor hišnika k sebi: »Ljubi Pignar, vi boste tako dobri in boste šli k vsem strankam moje hiše in jim rečete v mojem imenu, da setai jim znižal stanarino za tretjino.« Ni mogoče popisati začudenje hišnikovo. Napravil ie tako čudno smešen obraz, da se je moral gospod nehote nasmejati. »Znižati?« zajecljal je čez nekaj časa in lovil sapo. »Znižati? Ste pač hoteli reči: zvišati ?« »Vem dobro, kaj pravim. Ponovim še enkrat: znižati hočem. Razumete?« Ta izjava je spravila dobrega moža čisto iz ravnotežja. »Oh, milostljivi gospod doktor,te stvari pa gotovo niste dobro premislili. Še danes se boste pokesali. Stanarino znižati! To je nezaslišano. Ko zvedo o tem ljudje, kaj si bodo mislili o gospodu doktorju? Kaj poreko sosedje? Rekli bodo, da . . .« »Gospod Pignar,« seže mu gospodar v besedo iu iiaježi polagoma obrvi, »zahtevam, da me ubogate, kar vam zaukažem. Upam, da ste me razumeli? Idite!« Hišnik je zapustil šobo kakor pijan. Vedel ni, ali jc resnica, ali se mu vse le sanja. »Stanovanja znižati,« mrmral je zase, »ali more pameten človek misliti na kaj takega. Ce bi se stranke bile pritožile! Toda ne, vse plačujejo redno, brez ugovora. Kaj pomeni to? O, če bi vedel njegov stric, v grobu bi se obrnil!« II. Ko jc Matevž Pignar prestopil prag svojega stanovanja v pritličju, je bil tako bled in razburjen, da sta ga njegova žena in hči, »lepa Julika«, takoj v eni sapi vprašali: »Za božjo voljo, kai se je zgodilo?« »Nič,« odgovori ta, »prav nič.« »Oh, ti nama hočeš zamolčati,« začne tarnati gospa Pignarjeva, ki je bila precej živahnega jezika. »Nekaj sc je zgodilo. Govori, pripravljena sem na vse. Kaj ti ic rekel naš novi gospodar? Povej hitro, ne muči ine s svojim molkom! Ali nas jc mogoče šc celo odslovil, vrgel na cesto?« »O, če b" bilo samo to. Toda ne, še neka/ bolj čudnega, še bolj nerazumljivega sc je pri-godilo, poslušaj... ne vem, ali sem jaz postal neumen ali.. »No, ali boš že enkrat zbleknil!« »Doktor mi je za-povedal, da naj grem k vsem strankam v hiši in jim rečem, da jim je, da jim jc znižal stanarino za tretjino. Ve me menda zastopite: znižal jim je.« Niti milostljiva gospa, niti dražestna go-spica niste mogli razumeti zadnjih besed, obe ste že poprej bušili v glasen smeli. »Ha, ha! Hi, hi! No, to jc že preneumno! He, stari ti ga imaš danes že zopet pod klobukom!« Gospod Pignar je jezno pogledal svojo ženo in takoj sc jc začel ganljiv duet, čigar konec ni obetal nič kaj dobrega, kajti milostljiva je preveč trdovratno trdila, da jc bil njen Ijubeznjivi soprog že zopet predolgo v bližnji destilaciji in diši oziroma smrdi danes še bolj akkor navadno po hudičevem olju. Moža, ki ni zapisan v družbo treznosti, ki ne vzame »Piščalko« drugače v roko, da je zavita klobasa vanjo, ki se ne boji ne želodčnega katara in ne različnih delirijev, pa ne moreš bolj vjeziti, kakor če ga po krivem obdolžiš, da je pijan, Bog ve,kaj bi se bilo torej še zgodilo, da ni k sreči gospodična hči vmes posegla in pomirila razdraženo dvojico. »Na vsak način pa hočem dognati, kdo ima prav,« zavpije Pignarjeva gospa, rudeča od jeze, kakor nos njenega moža, zagrabi pelerino in jo mahne naravnost k hišnemu gospodarju. Ta pa seveda takoj zve , da ima častivredni gospod Matevž prav, da ga torej nima pod klobukom in da tudi ne diši, oziroma smrdi po — hudičevem olju. — S težkim srcem sc vrne žena v svoje stanovanje. Oče, mati in hči se vsedejo k peči in sc začno posvetovati. »Kaj naj napravimo? ali naj ubogamo — norca, ali naj obvestimo njegove sorodnike? I o jc bilo glavno vprašanje, okoli katerega so se sukale debate vsega spoštovanja vredne Pignarjeve rodbine. Končno sklenejo ubogati kar je naročil hišni gospodar in bo šc naročil, kakor doslej. (Konec prihodnjič.) Parlamentarni položaj. Pododosek za zakonski načrtokon-g r ti i je nadaljeval včeraj razpravo o znanem predlogu dr. Steimvenderja, ki so ga končno odklonili po daljši razpravi. Pododsek je nato odobril 7, 10. 12, 13, 13a, 13b, in II. člen zak. načrta. Za načelnikovega namestnika so izvolili poslanca Urbana. Danes ima pododsek zopet sejo. Včeraj popoludne so imeli sejo divjaki, to so oni poslanci, ki rte pripadajo nobeni stranki. Schonerer je prečital svoje pismo na predsednika, ki smo je priobčili med včerajšnjimi našimi tel. in brz. poročili. V seji so izjavljali divjaki, da hočejo imeti v odseku za volilno preosnovo tri zastopnike, sicer bodo volitev onemogočili tako, da bodo vselej prekucnili volilno posodo in strgali glasovnice. Včeraj popoludne je bilo posvetovanje nemških poslancev z Moravske in Slczijc o podržavlienju Severne železnice. Stališča še niso zavzeli, kur hočejo počakati na vladni zakonski načrt. Pri sanitetnem odseku sta bili včeraj od-poslaništvi lekarniških gremiiev in lekarniških asistentov. Zahtevali so, naj zbornica reši že v tem zasedanju zakonski načrt o lekarnah. »Narodni listy« poročajo, da je položaj za Gautscha opasen, ker se ni posrečilo, da bi poravnali spor med njim in Poljaki. Baje jc pripravljen zdaj Gautsch pomnožiti število galiških poslancev za 8. Na ta način upa pridobiti poljsko kolo za volilno preosnovo. Včeraj zvečer je zboroval proračunski odsek. Odobrili so več vladnih načrtov o prodaji državnega nepremičnega premoženja. Nato je odobril odsek vladni zakonski načrt o pokojninah vdov državnih u r a d-n i k o v i n u č i t e 1 j e v s pristavkom poslanca Prohaske, da mora vlada takoj predložiti zakonski načrt, po katerem bi znašala najmanjša vdovska pokojnina letnih 600 K. finančni minister Kosel je izjavil, da že delajo nekaj časa sem na izboljšanje pokojnin vojaškim vdovam in da namerava vojna uprava izboljšati pokojnine vojaškim vdovam administrativnim potoni. Izjavil jc tudi, da vlada nima sredstev, da bi izboljšala pokojnine vdovam, ki so uvrščene še v stari stil. Poslanci Mazorana, Scitz in Schalk so napadali vlado, češ, da za vdove nima sredstev, a hoče kljub temu urediti kongruo, za kar bo potreba več milijonov. Za poročevalca v zbornici so izvolili poslanca Lupttla. Nato je odobril proračunski odsek predlog poslanca Marcheta, ki naroča vladi, da izdela zakonski načrt, ki izboljša pokojnine pred 1. oktobrom^ 1898 upokojenim državnim uradnikom IX., X. in XI. či-novnega razreda. Finančni minister Kosel jc ugovarjal predlogu in izjavil z ozirom na predlog o kongrui, da sc ne gre za enkratni izdatek 9 milijonov, marveč bo narasla potrebščina šele tekom 7 let. Artiljerija za deželno hrambo. Po Veliki noči namerava vlada predložiti zbornici zakonski načrt, po katerem zahteva 15 milijonov kron za nabavo poizkusile artile-rijc pri deželni brambi. Vojna uprava skupne armade ne more nabaviti nujno potrebnih novih topov, ker ni delegacij in zato hočejo ustanoviti artilerijo pri deželni brambi. Kako dobiti pokritje za nove topove na Ogrskem sc je pa posvetoval včeraj Fejervary z vojnim ministrom. Najnovejše o ogrski krizi O včerajšnjem Fejervaryjevem zaslišanju pri cesarju poročajo, da še niso določili časa za nove državnozborske volitve in tudi ne o načinu rešitve krize. Šlo se jc tudi za ostrejši nastop proti zastopom, ki sc ne ozirajo na vladne ukaze o razveljavljenih sklepih in raz-puščenih zastopih. Vladar ie odobril vse Fc-jervaryjcve predloge. Minister za notranje zadeve je razveljavil sklep občnega zbora budimpeštanskega muni-cipija, ki nc prizna kraljevega komisarja in njegovih ukazov. Municipalni shod biharske stolicc jc pro-testoval proti nasilnemu razpustu ogrskega državnega zbora, proti sklenjenim trgovinskim pogodbam in proti kraljevim komisarjem. Za odpor sc sicer niso izjavili, pač pa pozvali uradnike, naj upoštevajo ustavo in avtonomijo. Hrvaški ban sc je povrnil iz Budimpešte v Zagreb. Kakor poročajo, mu jc vlada naročila, naj iztirja davke in zvrši vojaško novačenje. Sodijo, da namerava izdati vlada tudi za ogrske stolicc slična povelja. Hrvaška narodna stranka jc mnenja, da ima Hrvaška samostojno pravico sklepati o iztirjanju davkov in o vojaškem novačenju. Poslanci ogrskih Rumunov, Slovakov in Srbov so izdali manifest, v katerem obsojajo tnažarske šoviniste. Dne JO. t. in. je bila obletnica smrti Lu-dovika Košuta. Vsa Budimpešta jc bila ovita v črnino, depuracije od blizu in daleč so ven-čale Košutov grob. Samouprava Galicije. WoIf vloži skupno z nemško ljudsko stranko predlog, da dobi Galicija samostojno upravo, pravosodje in naučne zadeve. Na ta način bi gališki poslanci v zbornici sodelovali le v zadevah, ki sc tičejo skupnosti . Cislitva-nija bi bila tako pravzaprav razdeljena v dva dela. Nemci bi imeli v ostali Cislitvaniji tako premoč, da bi lahko ponemčevali po šolah in v uradih še bolj, kakor delajo zdaj, Poljakom bi pa bili izročeni na milost in nemilost Rusini. To vprašanje ni siccr nikakor novo. Gališki deželni zbor ie sklenil o tem zakon že I. 1868, a ni bil potrjen. Takrat vsemogočni nemški liberalci so sc namreč zbali, da bi sčasoma dobili samoupravo tudi federalisti na Češkem, Moravskcm, Kranjskem in Tirolskem. Zdaj pa hočejo delati stem predlogom težave Gautschu, ki bi ga radi strmoglavili po ovinkih zaradi njegove volivne preosnove. Nove trdnjave v Boki Ko- torski. Dne 14. t. m. jc prispela v Kotor pričakovana vojaška komisija z Dunaja skupno z vojaškim zapovednikom Varešaninom, da pre- ; gleda trdnjave v boki Kotorski in prostor, i kjer sc bodo v kratkem gradile tri nove velike ; trdnjave: ena v Vormcu, druga v Trašte in ' tretja nasproti Ercegnovomu pri Punte d' Ostro. Zanimivo je, da imajo Italijani v važnih točkah boke Kotorske natančne fotografije ter take slike ravnokar priobčujejo italijanski listi. Nekaj takih slik se lahko vidi v oknu našega upravništva. Vojaška romana Te dni sta izšli dve velezanirnivi knjigi. Prva »La Guerre possible«« par undiplomate. 1 Preface du commandant Driant. (Pariš, Li-braire Tallandier razpravlja o domnevanjih j za slučaj vojske med Francosko in Nemčijo, j Francoski vojaški pisatelj major Driant toži o slabi morali v francoski armadi. Socialisti-Ono hujskanje med moštvom, nezdravo strem- | ljenje med častniki za višja mesta in framason- j ska ovaduštva v častniškem zboru slabe fran- 1 cosko armado. Pisatelj trdi, da želi Nemčija < vojske, ker jc omajal ruski poraz v vojski z j Japonsko vojaško ravnotežje v Evropi. Prej I sta bili dvo- in trozveza glede števila vojakov in denarnih sredstev približno enaki. A zdaj je Rusija za slučaj vojske izključena in tudi Avstrija bi sc ne udeležila vojske, ki se je ne udeleži Rusija. Pač pa nastopa zdaj angleško-francoska zveza. Pisatelj sodi, da jc izpreme-nila Nemčija svojo agresivno politiko zdaj le zato, ker so slabi njeni brzostrelni topovi in nima šc popolnoma za vojsko pripravljene armade. A ko bo pripravljena Nemčija na vojsko, jo Francozom takoj napove. Pisatelj konča knjigo s stavkom: »Nevarnost vojske ostane.« V »Daily Mail-u« jc pa priobčil angleški vojaški romanopisec zanimiv »proroški« članek. Dne 2. septembra 1910 jc zbranih rano zjutraj več časnikarskih poročevalcev v telefonskem uradu. Začudeni so, ker dohaja tako malo brzojavnih in telefonskih poročil. Poročil iz norfolskega iu suffolskega obrežja sploh ni. Ugibajo in ugibajo, kaj je povzročilo, da ne funkcijonirajo telefonske in brzojavne žicc. A vse dvome konča kratko telefonično poročilo iz Becclesa, da je udrlo nekaj sto nemških vojakov v kraj! Stvar jc pojasnjena. Nemci so se izkrcali v Lovvestoftu. Sledi posebna izdaja, ki povzroči v Londonu grozno paniko. Ta roman ima očividcu namen, da vpliva na angleško ljudstvo z ozirom na preosnovo res jako pomanjkljive in maloštevilne angleške armade na suhem. Zopet revolucija v Rusiji ? Judovski listi priobčujejo zopet poročila o novi revoluciji v Rusiji. Cc so ta poročila resnična, jc drugo vprašanje. Verodostojnost poročil o revolucionarnih pojavih v Rusiji jc jako dvomljive vrednosti, ker dohajajo od oseb, ki iz dna duše sovražijo slovansko Rusijo, ki sc le še nc ukloni premoči zlatega judovskega teleta in nc neguje judov tako, kakor bi radi sami in kakor so navajeni drugod na celem svetu. Socialistični odbor v Moskvi zanikava poročila o nameravani splošni stavki. »Rus« trdi, da bo odločil o stališču železničarjev že-lezničarski kongres, ki sc bo vršil meseca aprila. Kljub temu so pa storile moskovske oblasti vse, da preprečijo zle posledice morebitne stavke. Vojaki čuvajo kolodvore in pripravljeni so tudi vojaški vlaki za vsak slučaj. »Standard« (judovski list) piše, da so sc uprli v Moskvi trije polki. Med uporniki in vladi zvestimi četami jc hud in trdovraten boj. Baje sc je uprl tudi velik del scvastopoljskc posadke in se vrše hudi boji med upornimi in zvestimi četami. V Stubenseep so umorili revolucionarji policista in pisarja. Ruska vlada jc obveščena, da so kupili finski revolucionarji na Francoskem 40 topov, ki so že na poti na Finsko. »Nov. Vreme« poroča, da stavka v Jazo-fovih tovarnah 16.000 delavcev in da pričakujejo tudi stavke v moskovskem okraju. Car jc določil, naj proučuje posebna komisija novo finsko ustavo in volilni zakon za Finsko. Načelnika komisiji bo imenoval car, sestavljena pa bo iz dveh ruskih in dveh finskih senatorjev in pa ministerskega državnega tajnika. »Vladni Vcstuik« naznanja, da sc določi aktivna vojna služba v armadi za pehoto in artilerijo na tri, za ostale dele armade pa na štiri leta. Rezervo razdele v dva razreda, prvi za izpopolnitve frontnih čet in drugi razred za izpopolnitev druge linije. Kako napreduje Nemčija. V Nemčiii so našteli 1. decembra 1905 60,605.183 oseb in sicer jc 29,868.096 inožkih, 30,737.087 pa žensk. Prusov jc 37,300.000, Bavarcev 6,500.000, Saksoncev 4,500.000 in Viitenberžanov 2,300.000. Mest, ki imajo nad 100.000 prebivalcev, ie 41 in sicer ima Berolin 2.040.222, najmanjše mesto /. nad 100.000 prebivalci Wiesbaden pa 100.955 prebivalcev. V teli mestih samo stanuje 11,498.049 oseb. V zadnjih petih letih se ic pomnožilo prebivalstvo \ Nemčiji za 4,238.005 oseb. Od leta 1871, ko so našteli v Nemčiji 41,058.792 oseb, sc jc toraj pomnožilo število prebivalstva za 19,546.391 oseb, t. j. 47.61%. Steselj kriv? Peterburg, 21. marca. Komisija, ki jc preiskavala portartursko predajo, jc končala svoje delo. Prepričala sc jc, da je bila predaja prezgodnja ter nc skrajno nujna. Dognalo sc je nadalje, da poročila generala Ste-sija niso bi ia resnična, ker jc bilo ob času ka- pitulacije število za boj sposobnih mož večje, kakor pa jc poročal Steselj. Živil je bilo dosti še za en mesec. Vsled tega je komisija sklenila izročiti Steslja sodišču. Tudi Linevič baje zahteva, da se s Stesljom sodnijsko postopa. Zadevo bo seveda šele razjasnila sodnijska obravnava. Verska vojska na Francoskem. V francoskem senatu je izjavil Clemen-ceau, da hoče vlada izvesti inventuro. Ne more obljubiti, da bi ne bila potrebna v kakem slučaju sila, dasi štetje svečnikov ni vprašanje, ki bi bilo vredno človeškega življenja. Homatije na Ogrskem. „Az Orszagu" poročajo H K' Ušvara, da je polkovnik tamošnie posed tej. Ferencz zapovedal častnikom, da se m o r a j o v častniški mensi razgovarjati samo t nemškem jeziku. Mnogo mažarskih dijakov, večinoma aristokratskih sinov, je osnovalo »Zvezo rodoljubne mladosti", kateri je glavni na men, bojkotirati proizvode avstrijske industrije in bojkot vseh ogrskih državljanov, ki podpirajo absolutizem. Vseučilišči prof.-sor Gerloczy poziva r „M*gy sedeli dr. J. E r ž e n , dr. Julij Kocmut, Jožef Ž a i d a r -š i č in posestnik Gasperšič. Voz se je pievrnil v dva metra globok jarek, osebe na vozu so bile poškodovane, konj in voz sta bila pa tako poškodovana, da ima Žii-daršič 542 K škode. — Enketa za slovenske učne knjige na srednj h šolah je včeraj zopet zborovala. Navzočih ie bilo 15 profesorjev. — Nagloma umrl je v pijanosti delavec Janez MežnarecnaH u$ici. — V Trstu je umrl gosp. Ivan Pahor. — Drago spanje. Mihael Grošelj, ki je v službi kakor kocijaž pri vit. Eco-nomo v Trstu, je v jutro dremal sedč pri mizi v neki kavarni na obrežju Grumala. Ko se je zdramil, je hotel oditi. Sel je, da vzame suknjo, ki jo je bil prej obesil ne daleč od sebe A glej, suknje ni bilo več : neznan tat je mej Grošeljnovim dremanjem odnesel suknio, ki je vredna 80 kron, a s suknjo je odnesel tudi listnico, ki je bila v notranjem žepu suknje V listnici je bilo 50 kron denarja. Grošeljnu ni preostajalo drugo, šego da je prijavil dogodek na policiji — Nova zima na Dolenjskem Iz Novega mesta: Dae 20. t. m. okrog 9 ure zvečer je začelo tudi po ravnini snežiti. Toda bilo je premraz in sneg je le na rahlo pokril hrilj in dol. Temperatura občutna. Ojstra burja vleče. Danes, 21. t. m., je sneg z dolin ži zginil in je sicer nekoliko pri-jazneje toda najbolje storimo, če tej navidezni prijaznosti prav nič ne zauoamo. — Predrznost tržaških tatov. Iz Trsta poročajo : Gospa Elizabeta Smerdu, ki imi tobakarno v ulici delle Be-ccberie št. 9, je prijavila na policiji sledeči nezaslišani dogodek : Ob 7. uri ia pol zve čer je bila ona sama r tobakarai. V tem je prišel v tobakarno neki človek in jej dejal, naj mu d& dve škatlji svalčic »Šport«. Ona mu je izročila škatlji in čakala, da oni plača. Mesto plačati, jo je pa oni z vso silo sunil s pestjo v prsi in pobegnil. — Neki Ivan Pilin je prijavil na policiji, da so ga na cesti, ki vadi v Kolonjo, napadli štirje zli-kovci. Vrgli so ga na tla, dva sta ga držala, tretji mu je nastavil na prsi revolver in mu velel molčati, a četrti mu je vzel iz žepa mošniiček, v katerem je imel 10 kron. — Visoki gostje so dospeli v Go rico, vojvoda Madridski, Don Carlos inDonAlfonzo španski, avstrijski nad vojvoda LeopoldSalvators soprogo B i a n k o in sinom R a i n e r j e m. Prišli sa k pogrebu nadvojvodinj« Marije Beatrike Burbcnske. Truplo pokojnice prepeljej® v rakev v karmelitarski cerkvi v Gradcu. — Ustrelil se je vBracanu finančni stražnik N. N e u m a n. Baje je bil neko liko zmešan. — Neprostovoljna mrzla ko pelj. V nedeljo 11. marcija šli so 3 fant e iz Bučnevasi pri Rudolfovem k dekletom v vas Prepeljali so se čez Krko. Spremila sta jih 2 fanta iz Ragovega. Vsi, razun enega b li so v .rožcah". Ko so se pripeljali blizu brega, se čoln preobrne in vsi so se neprostovoljno skopali v mrzli vodi. Morebiii jim bode mrzla kopelj kaj škodovala, mogoče pa tudi, da jih bode to spametovalo, da ne bodo šli več črez Krko vasevat. — Novoustanovljeno kršč. soc. izobraževalno društvo v Dobu ima že 120 članov. Pevski zbor bode v kratkem sestavljen. Na praznik sv. Jožefa je društvo priredilo paučno predavanje ; predaval je dr. F. Grivec o sibirski železnici in zanimivostih na potu iz Moskve vVladivostok. Člani so z velikim zanimanjem poslušali predavanje. — V nedeljo, 25 t. m. bode društvo zopet priredilo predavanje; predaval bode prof Evgen Jarc iz Kranja Ker ima društvo na razpolago obširne prostore, so tudi gostje dobrodošli. — Vrhniška železnica. Pred-dnevi so ljudje delali dovtipe nad vrh niškim „kafemalnom". Ker nimajo na Vrh niki plošče, da bi stroj obrnili, pride ta v Ljubljano narobe obrnen, in ta „kosten" izgleda res kot star Bk»femaln". Ali tudi vožnja je za „Bogu usmilit"! Zato pa vlada pri kamniški in še bolj vrhniški železnici taka mizerija v prometu tn vožnji. — Utonil je 721etni gluhi Anton Bre celj iz Zipuž pri Vipavi, Padel je v potok, imenovan „pri Brecljih" * Oratorij »Stabat Mater« bo proizvajalo .hevsko in glasben® društvo" v Gorici koncem maja ali začetkom junija. — Poročil se ie v nadškofijski kapeli v Gorici baron Hugu Rhemen pl. Ba- j ronsfeld, poslanik v Buenos Ayres, z baro-| nico Marijo Odrovas Sedlnicky, hčerjo pok. • barona Sedlnickega, velikega posestnika v j Sleziji. Skažcna častna svetinja. Na podlagi cesarske določbe so vpeljali častno državno svetinjo za 25lctno zaslužno službovanje pri požarni brambi in rešilni službi. Prvo tako svetinjo je prijelo na prizadevanje poslanca dr.Sylvcstra solnograško prostovoljno gasilno društvo. Pokazalo se je, da se je jemalo na Kov in na materijal svetinje zelo malo pozornosti. Svetinja je zelo reven izdelek. Relief cesarjeve glave nosi narobe obrnjen lovor-jev venec. Latinski napis: »Fortitudini, virtuti perseverantiae« bo malo kdo od ognjegascev razumel. Najboljši pa je predpis, kako sc svetinja podeljuje. V to pooblaščen prosilec, ki jc služil četrt stoletja brezplačno občnemu blagru, mora vložiti pri glavarstvu nekakšno prošnjo s kolekom ene krone in mora tudi kole kovati vsako prilogo s koleki po 30 vin. Posledica te birokraške šale je ta, da so mnogi ognjegasci sklenili, da se ne marajo tako dolgo potegovati za svetinjo, dokler se kolekovanje ne odstrani. Cesar podeljuje redove brezplačno, glave naše finance pa obkladajo z davki večjidcl»revne ognjegasce. — Deputacija davčnih uradnikov pri finančnem ministrstvu. Dne 12. t. m. je sprejel finančni minister deputacijo zveze društev c. kr. davčnih uradnikov avstrijskih. Finančni minister jc na izražene zahteve odgovoril v daljšem govoru, v katerem je povdarjal marljivo službovanje davčnih uradnikov in obljubil zboljšanje njihovega stanja steni, da se bodo hitrejše pomikali v svojih službenih stopnjah dalje. Nc more se doseči to vse naenkrat, a storilo se bo v ta namen vsako leto nekaj in tako bo končno vse doseženo. — Iz Aleksandrije. Slovesno smo končali sv. misijon drugo postno nedeljo. Pristopilo je ogromno število Slovencev in Slovenk k skupnemu sv. obhajilu, mej katerim so dečki peli slovenske pesmi. Spovedovali smo trije slovenski spovedniki, ker se je preč. g. župnik .1. Trunk k sreči povrnil iz Heluana. Bila je vsak dan vkljub težkim razmeram lepa vde-Icžba pri misijonskih govorih P. Kngelberta, v nedeljo zjutraj pa ie bila nepričakovano velika. Po tem misijonu, ki naj obrodi obilo sadu, se jc ugled naše naselbine jako povzdignil pri drugih narodnostih v Aleksandriji. Popoldne je priredila »Kršč. zveza Slovenk« predstavo »sv. Neža«, prav pripravno za ta dan. Vspela je s sodelovanjem enega Slovenca v splošno zadovoljnost navzočih, katerih je bila velika društvena dvorana natlačeno polna; tako smo lepo končali lep dan, katerega jc (iospod naredil. — Hranilnica in posojilnica v St. Vidu. V nedeljo je priredila šentviška čitalnica jako mnogobrojno obiskano predavanje o posojilnici. Dr. L a ni p e je popisaval s številkami naraščanje hipotekarnega dolga v naši državi, ki znaša zdaj že do deset milijard kron. Ta velikanska obremenitev nepremične posesti je velika socialna nevarnost za kmečki stan. Kapitalistično gospodarstvo uničuje malega posestnika in tira ljudstvo v pogubo. Potrebna je samopomoč, ki se najbolje izvršuje zdaj po kreditnih zavodih, ki so popolna last ljudstva samega, iu take so posojilnice po Rajfajzenoveni zistemu. Tudi obrtnik, ki rabi kredita, ga dobi najbolje pri domačem zavodu, ki sc opira na osebno poroštvo. Tajnik »Zadružne zveze« g. Lovro Pogačnik je nato razlagal v podrobnostih organizacijo in pravila posojilnice ter pomen in potrebo velike, vse denarne zavode oklepajoče zveze, ki skrbi za denarno izravnavo in za revizijo zadrug. Med ljudstvom jc veliko zanimanje za novo posojilnico, ki začne v kratkem poslovati. (i. Zabret jc pojasnil poslušalcem prav poljudno, kako bo poslovala posojilnica v Št. Vidu. Izvoljeni so v na-čelstvo:Načelnik Valentin Cirman, posestnik in mesar v Št. Vidu; odborniki: Simon .Juvan, posestnik iu krojaški mojster v Št. Vidu, Fr. Erjavec, posestnik v Vižmarjih, ValerU. Mrak. posestnik v Stanežicah, Ivan Bergant, mizarski mojster in posestnik v Dravljah, Janez Za-vašnik, posestnik ua Glincah, Valentin Zabret, kaplan v Št. Vidu. V nadzorstvu so: Albert Vodnik', Andrej Kregar, Alojzij Kunaver, Gregor Istenič, Vid Merhar. — Tržaške občinske in deželno-zborske volitve. Pri včerajšnjih občinskih in deželno-zborskili volitvah v prvem volivnem razredu je bilo oddanih izmed 461 volivccv 271 glasov. Veljavnih je pa bilo 260 glasovnic. Z 238 do 255 glasovi je bilo izvoljenih 12 ireden-tističnih kandidatov. V nedeljo voli okolica. Lahi poizkušajo intrigirati proti slovenskim kandidatom in nastavljajo lalionske kandidate. Vsi Slovenci v boj proti lahonskim nameram! ilolilliiiiske m\tt lj Občni zbor Ljubljanske kreditne banke. Pod predsedstvom g. Ivana Hribarja, župana ljubljanskega, vršil se je včeraj VI redni občni zbor delničarjev Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani. Navzočih ie bil« 19 delničarjev, ki so zastopali 1974 delnic. Upravni svet je poročal o poslovnem letu 1905 in predložil občnemu zboru računski zaključek, iz katerega po snamemo sledeče : Cisti dobiček za poslovno leto 1905 znaša po odbitku vseh stroškov in brtmen K 135 789 68 ter vštevši prenos dobčka i? leta 1904 K 25 647 26, skupno K 161436 94, kar pomeni 8%noobresto-vanje podvojene delniške glavniceK2 000000. Podružnici v Spljetu m Celovcu sta sicer pokrili v preteklem letu svoje režijske stro ške, posebnega čistega donosa pa. ki bi vplival na skupni čisti dobiček banke, nista prinesli. Pri ustanovitvi Jadranske banke v Trstu, je banka prevzela j 400 njenih delnic po K 400 - nominala. i Sicer je banka ži dalje časa nameravala ustanoviti v Trstu svojo podružnico, toda na željo tržfških Slovencev je to misel opu- stila s pogojem, da ji oddajo primerno število delnic in odstopijo 2 mesti v upravnem svetu nove banke. Nadalje se je banka udeležila ustanovitve Prvega hrvatsko slavonskega dioničkega druživa za industriju secera v Osjeku, s tem da je prevzela 400 njihovih delnic po K 500'— nominala, s pravico do enega zastopnika ▼ njegovem upravnem svetu. To prvo hrvaško podjetje za proizvajanje sladkorja ustanovila js Žir-nostenska banka pro Cecby a Moravu v Pragi v zvezi s Prvo hrvatsko štedionico ter številnimi odličnimi rodoljubi r Osjeku in Zagrebu. — Reservni zaklad znaša kon cem leta 1905 K 20606667. Splošni pro met v preteklem poslovnem letu je znašal K 562 856.169 52, proti letu 1904 več za K 59,718 058 72.— Načelnik nadzorstvenega sveta g. Josip Lavrenčič poroča o nadzorovanju bančnega poslovanja v mino-lem letu, o izvršenih revizijah in predlaga upravnemu svetu absolutorij, kar se soglasno sprejme. — Nasvet upravnega sveta glede razdelitve čistega dobička za 1. 1905 se so glasno sprejme in se bo tedaj izplačevala na kupon št. 5 od 22. t. m. naprej 5% na dividenda v znesku K 20 — za vsako delnico. — Pri sledeči volitvi v upravni svet Ljubljanske kreditne banke izvoljeni so bili: predsednikom: Ivan Hribar, župan ljubljanski ; I. podpredsednikom : Josip A. S p i t a 1 s k y , ravnatslj podružnice Živnostenske banke na Dunaju; II podpredsednikom g. Fran Kollmann, vele-tržec itd. v Ljubljani; upravnim svetnikom gg.: Kornelij Gorup vitez Slavi n j s k i , veletržec itd. v Trstu ; Gabrijel Jelovšek, župan itd. na Vrhniki ; Ivan Knez, veletržec itd. v Ljub ljani; Fran Krdsnv, arhitekt itd. na Dunaju; Jan O 11 o , ces. svetnik itd. v Pragi; Fran Pavlin, stavbeni svetnik v Ljubljani; dr. Ivan Tavčar, odvetnik itd. v Liubljani; dr Karol Triller, odvetnik v L;ubljani; Urban Zupane c, veletržec v Liubljani ; dalje v nadzorstveni svet izvoljeni gg : načelnikom Jos. Lavrenčič, Vit Hrdina, Fran Mally, Ubald p 1. Trnk6czy in Alojzij Vodnik. lj Postni govori v stolnici. Zadnji četrtek je govoril dr. Krek o trpečem Kristusu. Problem trpljenja je tista uganka, ki je mučila poganstvo noč in dan. Laokoon in Nicba nam predstavljata ta problem, kakor ga je rešilo po ganstvo: trpljenje brez upa, brez smotra, brez moči. Posledica je bila, ali topa resi-gnacija pesimizma ali pa libertinsko uživanje epikurizma Na Golgati je trpeči Zve-ličar pokazal nov vzor: trpljenje, ki ce mori, ne zdvaja, marveč ki dviga, blaži, vživlja, trpljenje, ki daje upanje, moč, življenje, zmago Na Golgati je središče vse zgodovine človeštva: tja se je oziralo člo veštvo pred Kristusom v pričakovanju, tja se obrača človeštvo po Kristusu polno za-hvalnosti. Laokoon in Nioba — tipa trpljenja v poganstvu, Kristus in žalostna Mati božja — vzor trpljenja v krščanstvu. Tam mrak, tu svetloba; tam obup, tu veselo upanje ; tam trpljenje brez zmisla, tu rešilno trpljenje požrtvovalnosti in ljubezni; tam smrt, tu večno življenje. lj Umrla je po kratki mučni bolezni v Florijanskib ulicah danes opoldne gdč. Jerica Polajnko, dijaška gospodinj i. Blaga pokojnica naj počiva v miru! lj Adresno knjigo za Ljub Ijano je izdala knjigarna Fischer Knjiga mrgoli netočnosti in pomot. Tako površ nost prodajati za 6 kron, je škandal. Občinstvo sme zahtevati za tak denar knjigo, na katero se lahko zanaša, ne pa zbirko zmešanih ali starih naslovov. lj Pevsko društvo »Slavec" priredi ob Binkoštih dne 3, oziroma 4. ju nija v,e liko ljudsko slavnost z obširnim sporedom, dne 1. julija pa veliko vrtno veselico. li Primadona slovenskega gledališča, gospa Marija Ska-lova, ima danes, t. j. v četrtek, dne 2 2. marca, svoj častni večer. Uprizori se prvič na slovenskem odru Puccinijeva opera „T o s c a". Gospa Ska-lova je najodličneji član in glavna opora naše opere, izboma pevka in — kar je največ vredno — vedno marljiva. Ona zasluži v polni meri. da ji občinstvo, ki je imelo pri njenih nastopih marsikak lep večer in umetniški užitek, izkaže v vsakem oziru svoje priznanje, — v prvi vsti s tem, da napclni g'edališče. lj Umrl je danes zjutraj Jakob P o r e n t a , krojaški mojster, star 42 let. lj Nove delavske hi&e. Društvo za zgradbo delavskih stanovanj je sklenilo zgraditi za Bežigradom dve novi delavski hiši, ki hodeta jeseni pod streho. lj Nogo si je zlomil natakar Karol Krakar, ki je sedaj pri,orožnih vajah lj Stavbinskih delavcev je prišlo zadnje dni v Ljubljano okolu 80. vstopili so v delo prt tukajšnjih podjetnikih. lj Z zidarskimi deli so pričeli pri Degbenghijevi hiši «b Dunajski cesti in Sodnijskih ulicah Pri hiši odvetnika dr. M. Pirca se izvršujejo sedaj notranja — mizarska, ključarska in steklarska dela. Ti dve hiši bosta do zime o&ušeni in pnrabni. lj Pozimi vilo zgradili. Na skladiškem svetu tesarja Pusta v Streliških ulicah si je dal ta sezidati precej visoko vilo, katero so zidarji • zgradili r letošnjem zimskem času. To pomlad pa jo že prično ometavati in snaž ti, ter se preseli lastnik že vanjo. lj V tujini je zblaznela. V Ljubljano pristojna Ivana Gradišar je pretekli mesec vstopila kot sestra v ženski samo stan Baumgartenberg t Gorenji Avstriji. Gradišar je sedaj ondi zblaznela. Oddali so jo blaznici v Moderhartu. Razne stvari. Najnovejše. 420 ruskih beguncev izgnanih je iz Poznanja. Velike povodnji so v severnih deželah Avstrije in na Nemškem. Reke izstopajo. S o d n i j s k a obravnava proti morilkama Zeller se vrši 28 in 29. aprila pred sodiščem v Ljubnem. Stavka stavcev v Lvovu je končana. Časopisi so zopet izišli. Ruski revolucijonarji naročajo topove. Peterburg, 22 marca. Finski vstaši so kurili 40 topov, ki pridejo po morju v Helsingfars. 11 Švedske se vtiho-aplja mnog« orožja. Telefonsko in brzojavno poročilo. Heina ne marajo. Gradec, 22. marca. Uradno razglašajo, da je vest o odstopu štajerskega ces. namestnika neresnična in da ni govora o tem, da bi prišel Hein na Štajersko. Volitve v Trstu. Trst, 22. marca. »Edinost« priobčuje slovenske kandidate za mestne oziroma deželno-zborskc volitve v okolici, ki sc vrše v nedeljo 25. marca. Slovenski kandidatje so: Za I. volilni okraj: Ivan Sancin-Drejač pok. Mateja, trgovec v Skednju. Za II. okraj: Dr. Oto-kar Rvbdr, odvetnik v Trstu. Za III. volilni okraj: Dr. Edvard Slavik, odvetnik v Trstu. Za IV. volilni okraj: Ivan Gerdol, c. kr. uradnik v Trstu. Za V. volilni okraj: Ivan Goriup, posestnik na Opčinah. Za VI. volilni okraj: Alojzij Goriup, posestnik na Proseku. Državni zbor Dunaj, 22. marca. V današnji seji državnega zbora je interpeliral poslanec B e r k s v zadevi jezikovnih razmer na celjsko-velenjsk/ železnici. W a s t i a n je interpeliral radi jezikovnih zadev pri zemljeknjižnem uradu mariborskega okrajnega središča. Govorili so doslei U d r ž a 1, W o I f in B a k s a. Debata bo danes sklenjena. Danes še govori eden generalnih govornikov E b e n h o c h, jutri govori drugi gen. govornik grof S t ii r k g h V torek bo zbornica še-le volila odsek za volilno reformo. Poškodovani predori na karavanški železnici. Dunaj, 22. marca. Danes je vodja železniškega ministrsva Vrba odgovarjal v državnem zboru na interpelacijo v zadevi prekoračenja stroškov pri zgradbi železniških predorov skozi Karavanke in pri Bukovem. Treba je bilo popraviti 63 oddelkov v predorih a novega prekoračenja stroškov ne bo. Proga Celovec-Jesenice se otvori meseca septembra, na prosti progi se bo lahko že par mesecev prej vozilo, tako da sc bo lokalni promet na progi Celovec- Bistrica lahko vršil že meseca maja. V karavanškem predoru, bo treba znatnih varnostni naredb, popraviti bo treba še nekaj oddelkov, tako se bo moralo časih voziti samo po enem tiru. Pri Bukovem predoru na Goriškem, ki je dolg 935 metrov, je treba še več popravil. 200 metrov v tem predoru je bilo treba popolnoma na novo zopet zgraditi, kar je povzročilo stroškov P/a milijon kron. Ko je tidrla voda v Bosruck predor, so znašali stroški za popravilo 2,000.000 milijona kron. Ce bodo tu podjetniki še kaj zahtevali bo železniško ministrstvo predložilo zbornici potrebne predloge. Dunaj, 22. marca. Končno je vodja železniškega ministrstva naznanil da bo proga Jesenice - Gorica - Trst otvorjena meseca julija, istotako meseca julija proga Klaus-Eeld-thal. I Japonsko brodovje na Angležkem. London, 22. marca. Tu pričakujejo, da meseca maja priplove japonsko brodovje pod poveljstvom Toga pred London. Stavka francoskih mornarjev. Marsilja, 22. marca. 6093 francoskih mornarjev se je izjavilo za štrajk, 734 proti a ■ 3 Čti opa-»vanja Stanje barometra » mm Temperatura po Celzije VetroTi Neb. \h U' X 21 9 iveč "33 3 3-2 brezvetr. jasno 22 7. zjutr. 733 7 1-4 sl. svzh. obl. 00 2. pop. 733 0 12 » sneg Rumunskl prestolonaslednik. Bukarešt, 22. marca. Vsled bolehnosti kralja Karola bo danes rumunski prestolonaslednik prvič predsedoval min. svetu. Rusija. Sevastopol, 22. marca. Tukajšnja trdnjava je pripravljena na boj. Pred postajami orožnikov stoje topovi. Moštvo ladje »Po-temkin« ni hotelo iti na suho, ker se je balo, da bo ondi aretirano. V mestu je veliko razburjenje. Peterburg, 22. marca. Bančno tatvino v Moskvi so izvršili organizirani bančni uradnikov. V Harkovu je več telegrafskih uradnikov aretiranih. Peterburg, 22. marca. Glavni urednik »Novosti« je obsojen na eno leto trdnjavskega zapora. List je ustavljen, ker je hujskal in priobčil neki Beblov govor proti carju in armadi. Razmere na Francoskem. Pariz, 22. marca. Radi novega zakona o ločitvi cerkve od države je prosilo 15.000 francoskih duhovnikov Ža upokojenje. Pariz, 22. marca. V nekem okraju so z vilami oboroženi kmetje in kmetice napadli oddelek vojakov in orožnikov, ki je hotel izvršiti cerkveni inventar. Da ni prišlo do prelivanja krvi, so se vojaki umaknili. Ljudstvo je nanje metalo kamenje. Milijonar zblaznel. London, 22. marca. Iz New Yorka poročajo, da milijonar Rockefelier blazni. Rocke-feller živi v večnem strahu, da bo pozvan pred sodišče radi petrolejskega trusta. Okolu svoje vile si je postavil posebno stražo, ki ima reflektorje, s katerimi pazi, da se nobena sumljiva oseba ne približa vili. Vsled raka v želodcu se Rockefelier hrani samo z mlekom. Potresi. Ustica, 22. marca. Vsled potresov vse prebivalstvo prebiva na prostem. Sem sta pripluli ladji »Varesa« in »Euridice«, da sprejmeta, ako bode potreba, prebivalstvo in drž. jetnike. Inomost, 22. marca. V dolini Monta Fo-ner so včeraj ob 1. uri 4 min. in 1. uri 40 min. čutili močne potresne sunke. Palerino, 22. marca. Na italijanskem otoku Ustica se potresni sunki še vedno ponavljajo, a so nekoliko slabejši. Jetniki kaznilni-ške kolonije so iz zaporov izpuščeni in se obnašajo mirno. Tokio, 22. marca. (Uradno.) Pri potresu na Formozi jc izgubilo življenje 6163 oseb, 2677 hiš je popolnoma porušenih, 18,000 hiš ie močno poškodovanih. Potresni sunki se še ponavljajo. Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 7S6"0 mm Srednja včarajčnja temp. 3 2», nerm < 6' Pozivi Ker se je gospod Ferkula, brivski mojster na Poljanski cesti, izjavil na zadnjem občnem zboru brivske zadruge v hotelu »Ilirija", da jaz po gostilnah lovim in vabim ljudi v svOjO brivnico, ga tem potom poživljam, naj mi dokaže le tn sam tak slučaj. Nasprotno pa jaz lahko dokažem, da gospod Ferkula odvrača \judi od moje brivnice. 621 Kopitarjeve ulice 1. Mate Bukovčan, brivski mojster. Ljubljansko prostovoljno gasilno in re&evalno društvo potrtim srcem naznanja svojim udom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je poveljnik druge čete, gospod Jakob Porenta krojaški mojster danes ob dveh ponoči mirno v Gospodu zaspal. Truplo blagega pokojnika se bo v hiši žalosti, Konjušne ul ce št U, bligoslov lo in odtod v pjtek. dnč 23. marca 1906 ob '/, . uri popoldne na pokopališče k sv. Krištufu prepeljalo. Pokojnik bodi priporočen v blag spomin! V Ljubljani, 22. marca 1906. Odbor. * ii K* Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom in znancem prežalostno vest, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo, odpoklicati v boljše življenje našo nepozabno sestro, teto, nečakinjo, gospodično Jerico Polanjko dijaško gospodinjo, odbornico dekliške Marijine družbe v Križankih ki je danes, 2 >. marca ob pol 1. uri popoldne, previdena s sv. zakramenti, v 45. letu svoje dobe, mirno zaspala v Gospodu. 627 Pogreb nepozabne ranjce se bo vršil v soboto, dne 24. marca ob l;t5. uro iz hiše žalosti, Florijanske ulice 15 na pokopališče k sv. Krištofu. Sv. zadušne maše se bodo brale v raznih cerkvah. Blago pokojnico priporočamo v pobožno molitev. Ljubljana, 22. marca 1906. Žalujoči ostali. ? Jekelinus ? ie naj- ie naj- je pač boljše cenejše edino racionelno suho čistilo sedanjosti! ne samo za vse kovine, marveč tudi za lesno in usnjato pohištvo, oljnate slike, igralne karte, marmornate plošče itd. itd. Zahtevajte za 12 vinarjev povsod „Jekelinus". 509 12-6 Osrednja prodaja: Josip Zug, Dunaj 11/3, Ober-Donaustrasse 101. Zaloga v Ljubljani: Henrik Kenda, I. Korenčan, Anton Krisper, Vaso Pe-trlčič, Viktor Schiffer. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Razglas. V smislu sklepa VI. rednega občnega zbora Ljubljanske kreditne banke, ki se je vršil dne 21. t. m., izplačuje se za leto 1905 5°|o dividenda, t. j. 20 K na vsako delnico (kupon št. 5) pri centralni blagajni v Ljubljani ali pa pri podružnicah banke v Spljetu in Celovcu. Upravni svet. 617 1-1 Za jecljajoče se vsled živahne udeležbe podaljša tečaj in se še sprejemajo takojšnje prijave. — Uspeh zajamčen. 622 i-i Govorilna zdravllnica Jdeal", hotel pri mallču 44. Občinski odbor V Medvodah javlja pretužno vest, da je mnogozaslužni odbornik, gospod JOSIP JARC veleposestnik i. t. d. v Medvodah dne 21. 1. m. po mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspal. Preska, dne 21. marca 1906. 628 Podpisani naznanjajo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je preminol njih iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, brat, svak in stric, gospod Josip Jare veleposestnik, oskrbnik »Ljudske posojilnice" i. t. d., 1. t. d. po kratkem zelo mučnem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, danes dne 21. marca, v 60. letu starosti. Pogreb bode v petek, 23. marca popoldan, ob 2. uri iz hiše žalosti, Medvode štev. 9, na pokopališče v Preski. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi in v Ljubljani. Blagi ranjki se priporoča v pobožno molitev in blag spomin. Medvode, dne 21. marca 1906. Josipina Jarc roj. Porenta soproga. Ana Zarnik roj. Jarc Marija Jarc Jakob, Franc Jarc ,cslrl- brata. Panika, Anica Jarc hteri. Anton Zarnik svak. Marija Jarc roj. Uršič Marija Jarc vdova Jamnik svakinji. Priloga 66. ite«. „Slovenca" dn6 22. marca 1906. Položni u Makedoniji. (Izvirno poročilo »Slovanu«.) U i t o 1 j, 16. marca. Cim se približuje pomlad, tim hujše postaja stanje pri nas. Danes je zlo že tako veliko, kakor še doslej ni bilo. Uboji so tako pogosti, da ne mine dneva, da ne bi bil kdo ubit sredi Bitolja, in to pred očmi oblasti; zatorej si lahko mislite, kako je stanje po vaseh. Med kristjani je nastal boj na smrt. Danes ubije Grk Bolgara, jutri Bolgar Srba, tretji dan Kueovlah Grka, četrti dan Srb Bolgara, iu to gre naprej dan na dan; a Turki se delajo, kakor bi ničesar tega ne videli. Naravno, ker dokler se kristjani ubijajo med seboj, jim ne pride na misel, dvigniti svoje orožje na Turke. Tu ne veruje oče sinu, brat ne bratu, prijatelj ne prijatelju. Kdor pozna razmere v teli krajih, ta ve, da to prihaja odtod, ker je silno mogo slučajev, da ie n. pr.:' oče Grk, en sin Srb, drugi Kueovlah, tretji Bolgar; en brat Bolgar, drugi Kueovlah, en zet Srb, a drugi (irk i. t. d. V tej hudi borbi misli sin na glavo očetovo, a brat misli, kako bi ubil lastnega brata. Ali mar to niso strašne razmere! Med Grki in Bolgari se je v Bitolju vnela prava vojska, ki je turške oblasti ne preprečujejo. V malo dneh so Grki v Bitolju ubili 5 Bolgarjev, a poizkusili so ubiti tudi popa Mihajla in bolgarskega episkopa, a so ju le ranili. V vasi Statici so Grki ubili enega, a ranili nekoliko Bolgarov, v vasi Kesendi-čiflik so ubili enega Bolgara. Bolgari so v osveti ubili 5 Grkov v Bitolju in enega v Kruševu. Vsled teh spopadov v mestu vlada velika razburjenost, ker oblast vse to mirno gleda in ne zapira ubojic. Očividno je, da tu celo oblast pomaga Grkom, da ubijajo Bolgare, a v južnih krajih, kjer so grške čete že pritisnile in nad-vladale bolgarske, Turki preganjajo tudi Grke. Tako so v vasi Gradežnici zarobili dva grška četnika skupaj z dvema učiteljema, ki so jih skupaj peljali v Bitolj v zapor. V vasi Ničovo Polje je vojska vjela tri, a v vasi Cetina 25 grških četnikov. Grki se takoj tidajo, ko jih prične i preganjati vojska. Blizu Drenovca ie napadel velik oddelek turške vojske srbsko četo vojvode llije s 13 tovariši. Z Ilijo je bil tudi vojvoda Zmejko in Dušan, ki so se sešli, da se dogovore. Vojska je poolnoma obkolila vas in razvnel se je krvav boj. Videč, da za nje ni druge rešitve, so šli po dolgi borbi Srbi z noži na puškah, da se z naskokom prebijejo skozi silno vojsko. Pri tem naskoku sta junaško padla vojvoda Ilija in Zmejko, oba odtod doma, s še 6 tovariši: vojvoda Dušan se je s tremi drugi prebil živ in zdrav; trije drugi pa so težko ranjeni padli v vjetništvo. Dva sta čez nekaj dni vsled ran umrla, eden pa težko ranjen leži v tukajšnji bolnišnici. Bolgarske cele se izgobija spopadom s srbskimi četami, a zato ubijajo Srbe po mestih. Ogorčeni na Srbe, ker so popolnoma iztisnili bolgarske čete iz prilepskega kraja in ker so si v Prilepu postavili lastno cerkev, ki je doslej ni bilo, so Bolgari v Prilepu posekali s sekirami Srba Krsto Krstiča; ubojice so priieti. Poizkušali so ubiti tudi Boška Krstiča, a Boško je ubil napadalca. V Bašinem selu, v veleški kazi, so Bolgari ubili 4 Srbe. V vasi Slepce so Bolgari ubili I Srba. Bolgarske čete se varujejo tudi pred vojsko. Imele so le en boj v vasi Zabrodanu. Ubit je bil en četnik, ostali so pobegli. Ker grške čete neprenehoma napadajo Kncovlahe, so tudi ti začeli organizirati čete. 1'ako danes v kosturskem kraju križa kuco-vlaška četa 25 mož, ki ima namen braniti le kucovlaška sela pred Grki. Pred nekaj dnevi so se stepli neki Turki pred sodnijo v Bitolju; eden je ubit, 2 pa ranjena. Ker sem omenil že sodišča, naj navedem živ vzgled,, kako se na Turškem sodi. Devet Bolgarov iz Ohride je bilo obtoženih, čoš da so na neki svatbi peli pesem, v kateri je bila beseda: svoboda. Zato so bili obsojeni na I leto zapora. Isti dan pa je bil pred istim sodiščem sojen glasoviti razbojnik Musa Emin, ki je v eni srbski vasi ubil 7 ljudi. Musa je priznal, da ie on učinil ta zločin, a je dodal, da hoče do groba ostati zvest sultanu ter ubijati kristjane, ker pomagajo vstaš-kim četam. Sodišče ga je oprostilo. Ali to ni jasen primer za turško krivosodje? Milini paša je objavil statistiko bojev turške vojske z bolgarskimi, srbskimi in grškimi četami. Z Bolgari je bilo 75 bojev, ki se jih je udeležilo 1070 četnikov, ubitih je bilo 385, ranjenih 8 in ujetih 58. Turške izgube so bile: 660 vojakov in 40 častnikov ubitih, 960 vojakov in 10 častnikov ranjenih. S S r b i je bilo 14 bojev, ki se jih je udeležilo 286 četnikov; ubitih jih je 97, ranjeni 3, vietih 13. Turške izgube so: 340 vojakov in 20 častnikov ubitih, 250 vojakov in 12 častnikov ranjenih. Z G r k i jc bilo polno spopadov; njihov rezultat je 800 vjetih grških četnikov. Iz navedenih številk se vidi, da so se Srbi najbolje držali. V boju s Srbi so Turki imeli skoro ,3krat večje izgube, kakor je znašalo celokupno število srbskih četnikov; a vsaki ubiti Srb je zamenil svojo glavo s. 4 turškimi; posebno velike so izgube turških častnikov. V bojih z Bolgari pa so Turki imeli le ll/s večje izgube od moči bolgarskih čet (napram srbskim polovico, polovico manjše), a vsaki bolgarski ubiti četnik ni zamenil svoje glave niti za celi 2 turški glavi. Grki pa so se pod vsako kritiko žalostno držali. Makedonsko orožništvo ima: reorganizirano orožništvo 115 častnikov in 3311 orož- nikov; nereorganizirano pa 116 častnikov in 2876 orožnikov. Ker pa je to število malo, se bo na zahtevo De Gjorgjis paše povečalo reorganizirano orožništvo, radi česar je povečan proračun za 1322. leto po turškem štetju, ki se je začelo 13. marca. iz slouansKesa sveta. sl Slovak Jožef Ludovit Holuby bode dne 25. marca obhajal svojo sedemdesetletnico pri dobrem zdravju in duševni čvrstosti. Holuby je imeniten botanik in njegovo ime je znano tudi izven mej Slovaške. Ne ena novo-odkrita rastlinska species nosi v znanstvu njegovo ime. Holuby je v zvezi z imenitnimi botaniki cele Evrope. Spisal je mnogo botani-škili člankov, razprav, potopisov ne le za strokovnjake, ampak tudi za širje sloje oini-kancev. Slovaški časopisi so prinašali od tridesetih let njegove spise, ki so se čitali zniirom z velikim zanimanjem. Holuby je tudi arheolog in zgodovinar. sl Za inženirje. Bolgarski ministerski svet je sklenil nastaviti 33 tujih inženirjev. Prosilci slovanskih narodnosti imajo prednost. sl. Namestil uvodnega članka. Cenzura je zaplenila mostarski »Osvit«, ker je priobčil na uvodnem mestu peticijo mostarskega meščanstva za svobodo tiska. V drugi izdaji »Osvit« namestil uvodnika prinaša inseratc. sl Smrtna kosa. V Zagrebu je umrl dež. poslanec in ravnatelj porodnišnice dr. Anton L o b m a y e r , star 62 let. sl. Cehizovanje Nižje Avstrije. Zveza pižjeavstrijskih Nemcev je na deželni odbor odposlala prošnjo, naj kaj ukrene, kako bi »rešil« Nižjo Avstrijo in posebno Dunaj od naseljevanja Cehov. Iz te prošnje posnemamo naslednje podatke: Češko naseljevanje vedno bolj narašča. Industrijelna okrožja južne želcznice ter poljedelske občine Marcli-felda so že pretežno češke, tako da imajo v mnogih občinah Cehi večino. Dunaj je že davno izgubil strogo nemški značaj. Šolskega leta 1903. ie bilo na Dunaju 7316 slovanskih otrok samo v obrtnih šolah, ne računši tudi drugih šol. Češki obrtniki se množe in tako učenci. si. lfseslovansko romanje v Rim. Cehi organizirajo, kakor že to naši čitatelji vedo, za 13. aprila vseslovansko romanje v Rim. Do danes so se prijavili 504 češki romarji, 284 Poljakov, 119 Slovakov, 31 Hrvatov in 26 Slovencev. sl. Hrvatje v Ameriki. Gospod Hinko Sirevatka javlja, da se je organizirala hrvaška tiskovna zadruga v Kaliforniji. Na velikem shodu Srbov in Hrvatov v San Frančišku je bil sprejet predlog g. Hinka birovatke, naj se ves hrvaški in srbski narod v Ameriki zedini za složno delo v korist občne narodne stvari. sl. Na korist Strossmajer-jevemu spomeniku se je predvčerajšnjim vršila v hrvaškem gledališču v Zagrebu svečanostna predstava, ki je dobro vzpela. Največ zanimanja je vzbudila opera »Poslednja straža", katero je uglasbil naš rojak Slovenec gospod Risto savin, sedaj artiljerijski častnik v Varaždinu. Njegova slika je izložena v oknu našega upravni -štva. — „Hrvatsko Pravo" pravi o operi: „Glasba te opere je umiljata, a sam sujet je prilično mršav". Libreto je vz«t iz neke Aškerčeve balade. sl. Umrl je v Varaždinu umirovljeni gimnazijski profesor g. Luka Zima. sl. Občinske volitve v Za grebu. V petek se vrši nova volitev za pet mandatov II. razreda. — Starčevičeva stranka prava stopa zopet v boj in je po stavila vseh pet svojih kandidatov. »Naprednjaki" so izjavili, da sedaj v II. razredu več ne postavijo svojih kandidatov. sl. Narodna knjižnioa v Kar lovu. Srbska čitalnica .Jugoviči" v Kar-lovu v Banatu je osnovala narodno knjižnico. Tako člani, kakor nečlani s« se odzvali z znatnimi prispevki. Dezdaj je že zbranih nad 500 knjig. Sklenili so prirejati ob vsaki primerni priliki tudi razna javna predavanja, ki imajo namen pospeševati prosveto med priprostim liudstvom. sl. Kraljevski dvor v Bel gradu. Načrt za novi kraljevski srbski dvor je getov in se nahaja v ministerstvu za gradbena dela. Ta novi bodoči dvor se b* rabil samo ob posebnih prilikah za zunanje posle, a bo gotovo lep okras srbske prestelnice. si. Tovarna za sladkor v Belgradu prične z rednim delom gotovo tekom enega meseca. Zdaj postavljajo že stroje. Veliko b« dala ta tovarna zaslužiti kmetom, katerih se je že »glasila že velika večina in obljubila pridelavati za tovarno potrebna repo. Štajerske novice. š Interpelacija zaradi nezadostnih vlakov na progi Gra-dec-Fehring. Poslanci Hoffmann, Wel lenhof, Hanisch in tovariši so interpelirali včeraj železniškega ministra, ker vozi premalo vlakov na progi državne železnice Gradec Fehring. Pritožujejo se osobito, ker so opustili brzovlak. š Umrla je v Mariboru dne 19. t. m. kakor smo včeraj sporočili po dolgi mučni bolezni v 28. letu svoje starosti gospa Lina R o s i n a , soproga g. odvetnika in dež. poslanca dr. Fr. Rosina ter hčer g. drž. in dež. poilanca Fr. Robiča. Klub „Slovan-ska zveza" drž. poslancev je svojemu cenjenemu članu izrazil srčno sožalje. š Odstop štajerskega cesarskega namestnika grofa Cla-ryja. Poročajo, da namerava v kratkem odstopiti štajerski cesarski namestnik grof Claiy. Za njegovega naslednika bo baje imenovan bivši kranjski deželni predsednik Viktor baron Hein, zdaj prvi sekčni načelnik v ministrstvu za notranje zadeve. Ta vest je pač maloverojetna, ker se bodo Stajarci Heina branili na vso moč in bo dobil tudi ondi odpor, kakeršnega tak človek zasluži. š Umrl je vMariboru pekovski mojster M. Musek. — Umrla je na Pragarskem 161etna hči voditelja nemške šole, Budna. — Umrl je v Z i -č a h pri Konjicah, dne 19. t. m g. Kari Tomandl, lesotržec in veleposestnik, v 74. letu starosti. — Na Muti je umrl gostilničar Lenart Drauler. š Zaroka. Dne 19. t. m. se je v l-elju zaročila gospica A n č i C i z e 1 j , nadučiteljeva hčerka iz Celja z našim rojakom g. Dragotinom Gilčvert, pisarniškim ravnateljem in veleposestnikom iz Gorice. š Šofitanjski Slovenci hočejo ustanoviti ljuds&o knjižnico za šaleško do lino, ki naj pospešuje narodno zavest in naj ojači slovenski živelj v Šoštanju. Vsa tozadevna darila naj se pošdjajo na naslov: g. Vlad V o š n i a k v Soštaniu. š Štajerska kmetijska družba je imela včeraj svoj občni zbor. Članov je imela v preteklem letu 8222, na Spodnjem Štajerskem 21 podružnic s 1399 člani, torej ondi za 388 več nego lani. Izdatkov je družba imela 209.480 K, dohodkov 204.814 K. š Izginil je v ponedeljek po noči 33-letni mizar Anton K o ž e I j v Celju. Izvršil je skoro gotovo samoumor. Zapustil je več pisem na svoje prijatelje. Na mizi pa jc bil listič z napisom: »Anton mrtev.« Predno je izginil je popolnoma uredil svoje denarne zadeve. š Z bajonetom je sunil orožnik nekega Janeza P r e v o 1 n i k a iz Vojnika, ki bi bil imel v ječo radi tatvine in javne nasilnosti. Pri aretaciji se je tako divje branil orožniku, da ie ta moral bajonet rabiti. š Iz vlaka je skočil v ponedeljek mesar Anton R a t a j blizu postaje Št. Jurij. Peljal se je namreč v Št. Jurij domov, a je tu pozabil izstopiti. Ko je vlak že dirjal naprej, je planil ven in se težko poškodoval. ~~ KoroSKe novice. k Najvišje odlikovanje. Cesar je podelil poveljniku v Beljaku nastanjenega 9. lovskega bataljona, podpolkovniku Viktorju S e i d 1 e r-j u vojaški zaslužni križec za zvesto in vspešno službovanje. k Prijet roparski morilec. V noči od 26. na 27. novembra je bil pri Blačah pri Beljaku ustreljen naddelavec Sela n ter oropan 800 K ki jih jc imel pri sebi. Zločina sumljiva sta bila dva delavca, katerih enega, Daneta T u r-kalja s Hrvaškega, so te dni prijeli na južnem Tirolskem ter ga oddali deželnemu sodišču celovškemu. Upati je, da bode povedal tudi stanovanje svojega sokrivca. k Na bogato zalogo živega srebra je zadela dunajska družba. »Merkur« v Nieder-schvvingu na Koroškem. Književnost in umetnost. • Sveta vojska. Italijanski časopis »Jour-nale dei Viaggi« prinaša opis italijanske »svete vojske« (Le gucra santa), ki se bo pa šele v bodočnosti vršila. Neki Guatrini pripoveduje med drugim sledeče: Trozveza se jc razdrla. V Avstriji vlada cesar Franc Ferdinand in v prejšnjem kakor v poznejšem času vladajo zelo slabe razmere. V italijanskem državnem zboru razžali nekdo Avstrijo, ki jc vesela, da odvrne pozornost od notranjih nerednosti in zahteva zadoščenja. Na Italijanskem je vse za vojsko in senator Perducci priredi silno ognjevit govor, kjer ščuje na Avstrijo. Tudi vse italijansko ljudstvo je za vojsko in razruši socialistična uredništva, ki se zoperstavljajo. Vrše se priprave v mrzlični naglici in italijansko srednjemorsko brodovje odpluje na povelje v Adrijo. Pehota se v tem mobillzuje kar najhitrejše. Zmage v Adriji so sijajne.7. aprila se potopi avstrijska ladja za polaganje min. Še zvečer istega dne jc razbita in potopljena cela skupina torpedovk, pet čolnov se potopi, tri se udajo. Drugo jutro na vse zgodaj jc zadeta velika avstrijska bojna ladja »Kari VI.« in se potopi v sedmih minutah. 27. aprila zmagajo Italijani pri Visu in istega dne pobijejo na kopnem Garibaldijevi prostovoljci skupno z »irredcnti« celi oddelek avstrijske pehote. Tu kaj popisovanje preneha z »nadaljevanje prihodnjič«. Darovi. Četrti izkaz darov za pogorelce v Ratečah na Gorenjskem. Amalija Pezdič, Kranj, obleko. Matzleins-dorf, veliko lepe obleke. Jedert Juvanc, Ljubljana, obleko. M. Kogoj, Gorica, zavitek obleke. Marija Lavtižar, Kranjska gora, razne potrebščine, .los. Povhc, kjučar, Stu-dcnec pri Sevnici 2 K. Županstvo Rakek po »Slovencu« 40 K. »Karntner Zeitung« v Celovcu 5 K. Posojilnica za Sodražico iu okolico 10 K. M. Markič, Golac p. Podgrad 20 K. Jos. Cimernian, organist, Šent Ruper (Dol.) I K 20 vin. Gospodarska zveza v Ljubljani 100 K. Janko Sajovic iz Kranja dva zaboja iu on kovčeg obleke, zraven so darovale rodbine: Mavri! Mayer, Karol Puppo, Janko Kocnnit, Marija Nemec in Marija Klander. Gašper Gella, dacar na Jesenicah, zaboj razne obleke. Marija Drenik, Ljubljana 28 K; darovali so: I vrdka Adolf Maas, Berlin; trgovska delniška družba na Dunaju; tvrdka Hermanu Herz ml., Barmen; inženir Steininger na Bledu in gdč. Wessner, nadzorov, dama višje dekl. šole v Ljubljani. Marija Rajer, učiteljica v Ratečah (Gor.) 5 K. Gasilno društvo v Gorjah 32 K. Zbirka okrajnega glavarstva v Radovljici: darovali so: Kranjska obrtna družba na Jesenicah 1000 K; Stavbeno podjetništvo Gross & Komp. na Hrušici 100 K (drugič); Tovarna za jeklo v Belipeči 400 K; Ravnatelj te tovarne gosp. Berrer 40 K; Častniki 5. lovskega bataljona na Trbižu 100 K. Častiti župni uradi: Koroška bela zbirko faranov 111 K, Ovsiše 19 K 50 v, Leše 34 K, Srednja vas v Bohinju 60 K. Različni manjši darovi 25 K. Kegljiški klub na Hrušici 22 K 91 v. Neimenovan I K. Marija Drenik, Ljubljana, zaboj obleke, katero so darovali: vlč. gosp. Šega, kurat; gdč. Schulz; gospa pl. Rechfeld; gospa dr. Schusterjeva in g. Omejc, deželni uradnik. Ljubljanski trgovci 22 K Farni urad v Starem trgu pri Ložu 27 K. Monsg. Tomo Zupan, mnogo perila. Splošno kreditno društvo v Ljubljani 25 K. Hranilnica iu posojilnica v Selcih nad Škofjo Loko 40 K. Oroslav Dolenc, svečar v Ljubljani 10 K. Bog plačaj vsem blagim gg. dobrotnikom iu dobrotnicam! Rateče na Gorenjskem Jožef Pintbali, načelnik pomožnega odbora. Jožef Lavtižar, Janko Zupančič, blagajnik. zapisnikar. Janko Jalen, Jožef Petric, Janko Juvan, odborniki. Panorama Kosmorama v Ljubljani Dvorni trg štev. 3, pod „Narodno karamo". -°- 618 Od ne del ]e 18. marca do vftete sobote 24. marca 1906: IV. vsesokolski zlet v Pragi leta 1901. Nlužba cerkvenika in organista se razpisuje pri Beli cerkvi na Dolenjskem, p. ^t. Jernej. — Plača po dogovoru. 619 3—1 Lepo posestvo v prijetnem kraju Razburah pri Čatežu je naprodaj. K temu pripada lepa prostorna kmečka hiša, pod to je obokan hlev in klet, druga stavba je prostorn p6d z obokanim hlevom in obokano kletjo, vse shrambe imajo kamnite banjgarje v prav dobrem stanu, pri hiši je velik vrt, kojega obliva gnojnica iz vasi, njiv za 39—40 mirnikov posetve in dva dela gozda 3 orale. Cena temu je 4000 gld in se za polovico kupnine počaka 10 let s 5"/„ obresti. Kupci naj se oglasijo pri lastniku Mihu Omahen v Višnji gori. 620 5-1 Tvrdka I. Perdan v Ljubljani, Cesarja Jožefa trg, sprejme takoj 624 1-1 • prednaznanilo. V približno enem tednu izide od tvrdke W. K. Nučič v Ljubljani najnovejšemu stanu odgovarjajoča trgovska in obrtna naslovna knjiga (Handcls und Gewerbeadressbuch) in se vsled tega svari pred nakupom slabejših jednakih knjig. H13 3-2 Dokaz razvideti je v izložbenem oknu podpisanca. , Berlin S. W. 48 in glavno zastopstvo C. Bradv, Dunaj I. 461 4 : Kupim enovpr žen. lah k 582 3-2 p0 ceni se proda še skoro nov 3 m dolg Ipcpli prodajalniški pult (pudelj). ^^ „„ i„ui____-r_.i„xi.: „„-*: x* ii v dobrem stanu; ponudbe s ceno n-i M. Wasmajr, hotel AJrija v Vijavi. Ogleda se lahko na Tržaški cesti št. 21. Cena se izve istotam. 5V1 6 4 Stavbeno podjetje J£H cfote S tffinocfi, SM ljubljana Gradišče 17. JLjubljana, Gradišče 17. ar Rit aRi a in zidarsRa mojstra. Prevzemata izdelovanje projektov, vsakovrstnih stavb, k<*k°r Z^anJc h'Š> izdelovanje cest ter razne vodne — kanalizacijske — in vodovodne naprave. Proračuni na zahtevanje brezplačno. 587 6—4 Usojamo se tem potom najvljudneje naznaniti, da smo prevzeli zastopstvo svetovnoznanih motornih vozov in avtomobilov Laurin & Klement v Mladi Boleslavi. Velecenjenim interesentom smo vedno na razpolago za pojasnila itd. priporočujemo se velespoštovanjem 591 3—2 Josip Kolar & Komi). imej. Iv Karol Worm Ljubljana, Mestni trg 9. Izdelovanje koles, zavod za poniklanje, zaloga Pfaffovih šivalnih strojev in Sun pisalnih strojev, blaga iz gumija in tehn. potrebščin. 3291 92 »Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. Kupuje in prodaja vse vrste rent, »stavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000—. Rezervni zaklad K 200.000*-. Zamenjava t« ckskomptnje Duje predujme na vrednostne papirje. Izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje Z«»aruje sre&ke proti kurznl zapale kupone. izgubi. Vlnkulujo In dovlnkuluje volaške ženltnlnsko kavcllo. jur Bakompt ln tnka.ao monlo. TM*. mr Bonna naroSlla >1* Podružnica v S P L J E T U. Ounorn«! vlog« sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim Vloženi denar obrestuje od dne vlogo do dne vzdiga. Promet s čeki In nakaznicami. Podružnic«: Pr»K» z menjalnicami: Graben 25, Mala stran, Most ulica 17, ŽIJ.kow, Husova ulica 37. Ilrno, Veliki trg 10 ll.ilon, Glavni Irg -1. CoSk« Lipa, CoSka Kamiile«, Moravski ZumberK, Schillerjeva cesta 3. Sloilliiijc, 1 ran Josipa trg 9. Nori Jlfln, Črna cesta 8. 1'lr.en in NvlUva. Menjalnice na Dunaju: I Wo!UeiIe 10, II. Taborslrasse 4. III. Ungargasse 69 (vogal Rennwe(ta), IV. Wie-dn«r Hauptitrasse 12, V. Sclmnbrunnerstrasse 88 a, Vil Marlahllerstrasse 76, VIII. Lerchenlelderstr.Tise 132, 1\. Alserstrasse 32, X. Favorlteimtrasse 59, XVIII. Wlhringerstrasse 82, XXI. Hiuiptstrmse 22. _________ Menjalnična delniška družba 67 150 29 „MERCUR" Dunaj, I.t Wollzeile 10. Ako. kapital K 12,000.000. Reser zaklad K 5,000.000. (Najkulantnejši nakup in prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja. /izmenjava 111 eskomptiranje izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.