Mostnina plačana v gotovini. Leto LXVnL, št. 222 u Cena Din 1. *2maja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje is praznike. — inserat) do SO petit rrst k Din 2.-. do 100 vrst S Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.*. večji inserau peUt /rsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni daveK posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno V Jugoslaviji Din 12.-, za Inozemstvo Din 25.- Rokopisi se ne vraCajo UREDNIŠTVO CN UPRAVNI5TV0 LJUBLJANA. Knafljeva ulica fetev. 6 Telefon: 3122. 3123. 3124. 3125 m 3126 Podružnice; MARIBOR Strossmaver jeva 3t>. — NOVO MESTO, L,JablJaa*ka c. telefon1 št. 26. — CELJE: cellsko uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1, telefon ŠL So, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon dt_ 190. — JESENICE, Ob kolodvora 10L Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani At. 10.351. PRIČETEK ITALIJANSKE OFENZIVE Po vesteh angleških listov so italijanske čete prodrle že 32 km daleč na abesinsko ozemlje IX»TK)Jv 1- oktobra. AA. >Evening Standart«: poroča, da so italijanske čete po poslednjih informacijah prestopile abesinsko mejo v bližini francoske Somalije in prodrle 32 km daleč na abesin sko ozemlje. Italijanska vojska je za* sedla trikot med verigo planin v vzhodni Abesiniji, franrosko Somalijo in dosedanjo eritrejsko mejo. Francoske oblasti, ki so bile o tem takoj obveščene e»o v skrbeh, da ne bi Italijani pomotoma prekoračili mejo francoske Somalije, odposlale v obmejno ozemlje 50 le« tal, ki sedaj krožijo nad mejo od morda pa do djibutske železniške proge. Poveljnik francoskih somalijskih oet je odposlal na mejo tudi večji oddelek Sene^alcev pod vodstvom francoskih oficirjev, ki so zasedli mejo v dolžini 40 km. Splošno sodijo, da nameravajo Italijani prodreti do djibutske železniške progre ter jo zesesti. tako, da bi se Abe-sinija izolirala od Djlbutija. Ta vosi angleškega lista, ki so jo objavili tudi nekateri francoski listi, še ni točno povsem potrjena Vprašanje nevtralnih opazovalcev ŽENEVA, 1. oktobra. AA. Strokovnjaki sveta DN so včeraj proučevali vprašanje nevtralnih opazovalcev, ki naj bi jih svet DN odposlal na italijan* sko-abesinsko obmejno ozemlje, da bi na licu mesta nadzorovali vojaške operacije in konkretno ugotovili, kdo bi prvi napadel nasprotnika. Pri razpravi c=o se pojavile neke težave in vse kaže, da bo to vprašanje rešeno morda šele jutri na sestankn odbora trinajstih. Italijani o abesinski mobilizaciji RIM, 1. oktobra- AA. Politični krogi presojajo splošno mobilizacijo v Abesiniji kot dokaz abesinske agresivnosti proti Italiji. Tega mnenja je tudi večina italijanskih listov, ki je objavila o mobilizacijskem ukazu cesarja £elasija celo vrsto uvodnikov. >Tribuna<: trdi, da mobilizira abesinski cesar svojo vojsko, ker računa pri tem na garan* cije Društva narodov. Ne glede na to bo Italija presekala vozel, ki se zapleta že pol stoletja. Spor je zahteval že dovolj krvi. Tudi pohiradni >Giomale d* Italija« pravi, da Abe»sinca že odkrito kažejo, da bodo oni napadalci in ne Italija. General De Bono o angleški politiki PARIZ, 1. oktobra, d. >Pariz Soir< objavlja razgovor svojega poročevalca ki se sedaj mudi v Aemari, s poveljnikom italijanskih čet v Eritreji generalom De Bonom. Govoreč o italijanski politiki je general De Bono izjavil: Verujte mi, da ne morem razumeti angleške politike. Vedno sem žal verjel, da bo Anglija postopala samo skladno s svojimi interesi. Prevarali so se, ki so mislili, da bo šla z onimi, ki so močni. Anglija nievropska sila in more izvajati osam* ljeno politiko, vprašanje pa je, ali je pametno, da jo podpirajo nekatere kontinentalne države? Treba je ugotoviti potrebo, da podpiramo koncepcijo, zasnovano na skupnih interesih in ne na koristih posameznikov, ker se naši interesi, zlasti francoski in italijanski, stikajo. Na vprašanje, ali misli, da je mir v Evropi odvisen od rešitve kolonijalnih vprašanj, je general De Bono odgovoril Da, v ostalem imate prav. Nemčija sedaj molči, ker čaka pazljivo kakor mačka. Nadalje pravi general De Bono, da spada zbližanje Italije in Nemčije za sedaj v vrsto domnev. Pri tem je po* udaril nadalje: Niti Francija niti Italija ne moreta misliti na to, da bi s vsaka zase pogajali z Nemčijo, ker bi v tem primeru eni kakor drugi grozila nevarnost, da bi ju vsako posebej pojedli Če pa bi nekga dne postal latinski blok neomajna stvarnost, bi mogla ta nova sila razpravljati brez strahu o ideji drugačnega evropskega ravnotežja, pri katerem bi igrali vlogo samo kontinentalni elementi. To izjavo smatrajo v Parizu, da ima namen vplivati na francosko javnost ter jo pridobiti za italijansko tezo. Angleško - italijanska pogajanja LONDON. 1 oktobra. A A Britanska vlada ni doslej dobila še n kakega neposrednega poročila iz Rima o pripravljenosti Italije za podajanja z Veliko Britan jo. V britanskih političnih krogih prinom nja)o, da morebitri britansko- talijanski razgovo- ri za odstranitev nekaterih nesoglasij ne bi mortli -meti nikake zveze s sedanjdm SpO- rom ker ni po londonskem pojmovanju nekakega spora med Veliko Britanijo in Italijo, temveč samo med DN in Italijo. Poučeni kro^ izjavljajo, da ni britanski vladi niresar znanega o kakšnem predlogu za obnovitev razgovorov treh izven Ženeve. V tukajšnjih krogih izjavliajo. da britanska vlada ne bo podpirala takega predloga, razen, če b; svet DN sam priporočil takšne razgovore. Angleški odgovor Franciji Anglija bo izpolnjevala obveznosti pakta DN tudi v primeru evropskih zapletljajev Pariz, h oktobra- AA, Francoski uradni kro?i pozdravljajo angriesko noto. Smatrajo, da angieški odgovor z vs<> svojo vsebino in z vsako besedo ustreza glavne, mu vprašanju francoske vlade. Ta listina pomeni v bistvu svečano potrdilo politike sodelovanja brez pridržkov, ki jo hoče angleška vlada sedaj izvajati napram Društvu narodov. Obenem pomeni formal no zvezo tako za sedanjost, kakor za b,p_ dočnost, da bo Velika Britanija sodelovala pri »krepkem kolektivnem nastopu z vsemi silami proti neizzvanemu napadu« kakor to pdreja čl. 16. pakta. Francoski listi poudarjajo pri tej priliki, da je Laval po Hoareovem govpru v Ženevi izjavil, da se je začela nova doba DN. Angleški odgovor potrjuje te Lavalo-ve besede. »Oeuvre« naglasa med drugim, da so Angleži že leta in leta na skrbi polna francoska vprašanja izjavljali, da Se. izvajanje 51 16 pakta DN in locarnsk^ga pakta ti oe samo renske meje. Danes izraža tudi Velika Britanija pripravljenost, da sodeluje vsak čas pri izvajanju čl. 2. Kako daleč je šla 'Anglija na tej poti. se lahko presodi, če povemo, da ni hotela med pogajanji za francosko-ruski pakt nit Čuti o tem, da bi mogla prevzeti kako obveznost in braniti sovjetske meje- Odgovor An- glije je plod dolgih pogajanj v Londonu pri katerih so tudi precizirali vlogo Francije za primer, da bi Anglija postala žrtev neizzvanega napada. Francija je dala v tem pogledu tak odgovor, ki vpošteva posebno težavni francoski položaj, saj Francija n ma za vse morebitnosti zagotovljenega angleškega sodelovanja, na druga strani pa tvega, da vrže Italijo v naročje nemške politike, ki ima svoje načrte za srednjo Evropo pod nemškim vodstvom, ki so se pojavili že med svetovno vojno, Pertina* pravi v svojem komentarju med drugim, da niso mogli pri pogajanjih računati z vsem: možnostmi, zaradi česar priporoča vrnitev k predvojnemu »istemu dogovorov med generalnimi štabi. Globoko je prepričan o lojalnosti Velike Britanije in o njeni volji, da izpolni vse prevzete obveznosti. Dodaja le, da bi morale b ta te obveznosti jasno precizirane, če naj koristijo obema državama in politiki mru. »Petit Parisien« pravi, da bodo nekateri francosk' krogi obžalovali, ker je angleški odgovor preveč splošnega značaja, vzfic temu pa bo to odgovor znatno utrdil splošni položaj v Evropi in prisilil k razmišljanju nekatere države, ki bi b le sicer voljne kaliti mir. Opomba k dirkam na Grad Pustolovci in drugi gostje policije Ljubljana, I. oktobra. Zadnje dni je policija izvršila kopo aretacij, železniška policija je v na-riborskem brzem viaku prijela 28_letne^a poljskega, državljana Jožefa škrobca, ki ga je sprevodnik našel brez voznega listka. Ko so ga na policiji izprašali, so dognali, da je škrobac pripotoval v našo drŽavo brez vsakega pravega dokumenta, s seboj ima samo krstni list neke podeželske poljske župnije. F*ri dosegel član Hermesa Stane SenniR, ki se je pa žal pri tretjem starta smrtno ponesrečil. Na sUM vidimo dirkače na startu. Na prvem motocikla sedi zadaj pokojni Stase Secmftg, ki g» spremimo danes ob 16 k večnemu počitku Vzporedno s hitrim napredkom moderne tehnike gredo tudi številne Človeške žrtve, ki jih razvoj tehnike tirja na vseh področjih. Iz dneva v dan čujemo o nesrečah s smrtnim izidom pri vožnjah z avtomobili, motocikl ji, z letali, vlaki, človek bi mislil, da so teh številnih smrti kriva m Kletna prometna sredstva zaradi svoje nepopolnosti v gradnji ali zaradi kvar, na^tatih v teku uporabe v notranjem ustroju vozil, ki jih ni mogoče vsak čas opaziti. Res je, da se to časih dogaja, vse več pa nastajajo te nesreče zaradi nepazljivosti in pogosto nesposobnosti vozačev samih. Nesreče pri dirkah pa so tako rekoč ne. razdružne s takimi priredi tvami po vsem Svetu. Saj se dogajajo tudi na dirkališčih, ki so grajena po vseh zahtevan fizikalnih zakonov in je na njih možna vsa izraba moči stroja. Nesreč na takih dirkališčih, kakor jih je malo, so krive velike brzino vozil in predrznost vozačev, ki pa jim je dirkanje iz večine poklic. Vse drugače je z amaterskimi prireditvami, kakršna je bila nedeljska dirka na Grad. Sedanji stroji motociklov, tudi turnih, so že tako izpopolnjeni da že pri manjši vsebini cilindrov zmorejo brzine nad lOO km. To so že motorji s 350 cem. še vse večje brzine pa dosegajo motorji po 500 cem, ali celo 1000 cem. Običajno tako močnih motorjev, kakor so poslednji, nihče ne vozi samih, temveč s prikolico, ker je vožnja s samim motorjem mnogo težavnejsa in zahtevata moč in teža takega stroja tudi krepkega, vozača. N'a splošno na dirkah po vsem svetu ne vozijo takih strojev solo, ko je že S 500 cem, ki zahtevajo toliko lažjo konstrukcijo, mogoče doseči prav taksne brzine. Glede na veliko zmogljivost današnjih motorjev pa je za dirke treba izbirati tudi take proge, ki odgovarjajo velikim brzinam, da je brez očitega življenjskega rizika udeležba mogoča tekmovalcem. Predvsem so potrebni: široka tekmovalna proga, pravilno in zadostno nagnjeni zavoji, preglednost proge brez ovir, ki mo" rejo že ob mali nepazljivosti nujno voditi do nezgode. Na nevarnih mestih mora biti tekmovalna proga vsekakor tako zavarovana, da ščiti vozače kakor gledalce. Ne morem trditi, da bi bila nedeljska tekmovalna proga na Grad v dolžini komaj dobrih 800 metrov vsaj delno odgovarjala vsem tem zahtevam, čeprav so jo pregledali strokovnjaki in oblastva. Sodim, da bi taka proga odgovarjala za dirko pred četrt stoletjem, nikakor pa ne danes. Seveda je po toči kaj lahko zvoniti, vendar ni mogoče z ničemer prepraviti nedeljske tragične nezgode. Le kot gledalec pa moram poudariti nepravilno ponašanje prirediteljev in funkcionarjev že na startu. Ponesrečeni tekmovalec je koj po prvem startu tik starta za vozil v zid desno ob cesti in tam obležal, dokler mu niso pomagali izpod vozila. Starter bi pravilno postopal če bi bil tekmovalcu ponovni start zabmml saj je gotovo, da je vsak dirkač pri dirki živčno dovolj napet, da ga taka nezgoda spravi iz ravnotežja, ki more dovesti do še hujših posledic. Tudi čuvarji ob progi bi morali nadaljnje tekmovanje zabraniti vsem, ki so pogosto padali med vožnjo. Zgodilo pa se je, da je tekmovalec, ki je sredi proge padel, neovirano, kar med tekmovanjem privozil nizdol in s privoljenjem starterja ponovno starta!. Tako početje je na moč nepremišljeno in bi moglo dovesti do nezgode ie zlasti na tako ozki cesti, zaprav stezi, kakor je Cesta na Grad. Našim športnikom, posebno pa prirediteljem dirk, bi za bodoče svetoval, naj opuste vse gorske dirke, ki so pri nas zadnja leta postale nekaka moda, Le 800 metrov dolga proga je pa za tefcroovanje nesmisel. Razpišite rajši ocenjevalne dirke na daljše proge, kakor jih prirejajo po vsem svetu. Učite tudi nase motncPrtiste spoznavati domovino. Tako boste v krog udeležencev prrvanfli tudi tiste, ki nimajo volje tvegati svoj tn svojih vozil obstanek na tako imenovanih gorskih dirkah Zakaj ne vidimo več iger gfaym-kana, ki ao za gledalce najbolj privlačne, aH pa kflotme-terlance? Tudi za cestno dirko bd se ktynt> neidealnerau stanju naših cest našla pri. meroa krožna proga kakor n. pr. cesta Stična—Krka-—Grosuplje—Stična. Naj napisano ne veija za očftek koraor koli, pač pa za dobro mišljeni nasvet pri bodočih mirtiM Hillnfirulfi pi Kruh se draži Pariz, 1. oktobra. A.A Zaradi vedno višjih cen pšenice, ee je v Fraocjtfi podrndll kruh. Kakor znano, »o cene najvažnejših življenjskih potrebščin v Franciji uradno določene. V poslednjem tedna je bfiz maksimalna cena kruhu povišana 2a dese-t centov. BuKarešta, L oktobra. AA. LatoAnjo tev pšenice v Romuniji oenfjkp n* H milijonov stryt*w. Pšenica >e td—Ml iiHii ifco slabša kakor lanska. TkntaaA koOZUm pse niče znaša Povprečno 25 mifljoopv fltotov na leto, tako da bodo nstan trtje mmjoct za izvoz. Ker se Je držav«, s tr^fn i imb lun interesenti ie pogo<*fta za txwo« tjfi milijona izvozu priv«fcni trKovd pa mp. mfii ioni s-totov pćeotoa, bo ostalo bb Pjj mffl 3ona, fcl ga te olao mo68 ptwtr*tt na inozemskih tr*lsč4h. Oeoe ftma}o na Ao. ro&Cih t^ržiACMi i v iste tenđeaoft. MlmitBini £40 lejev je te davno nrelkonaden. Pridelek koruae s ceni na 48 nifM)acv>v stotov, ker pa je te dpma večje nr/vpra sevanje po koroni, bo ostalo za fe*wo* *>r* kome največ K) milijonov stfjtov borane. Kovno, 1. oktobra. AJL Včeraj «o WM objavljeni prvi uradni podatki o BtvluSlu žetvi. Pridelanega Je b*V> TT.1 mfiKj^na Motov žita Za rzvoa ga ho na ]«spui*fpi 1 milijon »totov- London, 1. ok*<*>ra AtA yCon»roerepor tes-r poroča, da >e letošnja tstev na Kitajskem rzredno steba te da zaostaja wm lansko za celih fraonoeko križarko »Oloire*. Ko*a Mzarka je eaa izmed vojnih ladij, ki jlb Krade po posnor skem programi L 1981. Graditi ao k zaceli novembna 1953. Ta sutlja mrtjuje sest krržark, vsaka Po T900 ton. Dolge so po 190.5 m široke 17J6 m, v vodo —gaju 5-38 m, srednja hitrost jim je pa S von_ lov. Oborožene «o * devet mil toOrM kaBb ra 196 ram Borzna poročila. Lrjvfaijansk« (Devize z ?6e4o premijo Sftir*) Amsterdam 2961.01 — 2075 jftl, Barlin 1756.06 — 1769.96, Bruselj 788.47 — 74&£3, Ourih 1424.22 — 1431.29, London 214.45 — 216.50, New York 4342.15 — 4378.47, Pariz 288.50 — 369.94, Pn«« 181.05 — 182.16, Trst 35653 — 359.62. Aietrijski aUeng v privatnem kUridj^l 8^0 — 8.60. inozemske oorze Curi h, 1. oktobra: Beograd 7.—, Pariz 20-2575, London 16.0996, Now Tort 961*16 Bruselj 51-90. M3Wm S6-0*. Madrid 41 — Amsterdam 207.90, Berlin 131.70, Dunaj 57.60, Praga 1X21 »SLOT1NSKI MARO^.TV^k, 1. oktobra 1935 Stev. 222 Redek praznik v Slovenskih goricah slavje pri Sv. Duhu na šentjurski fari Stari sort v Maribor, 30. septembra Pri Sv. Dobu na Stari gori vSeotjurski fari sta praaa»vaAa zakonca Mihael in Ana Verzel v nedeljo ieiezno poroko, 65 letnico zakonskega življenja. Taki dogodki so pri na« redki. fcjj— poroke v Staven i ji že 120 ktL ni bala Prod 120 leti so jo praznovali da Gorefajakem, Slavijenca sta prejela mnogo p^»ny*nah 5eatrtk, a dolgia vrsta je bila nnft, ki so jima prišli osebno Čestitat. V Trrjegovcih pri 9v. Juriju je tekia pred 91 leti zibelka Sfibaehi Veraetu, pred 98 leti pa njegovi sedanji zakonski družici Ani. Oba eta ada j že sivolasa. Njuna dol«ra ži v" ljensfca pot na bila posuta s cvetjem. Oba sta b preproste a poštene želanske h še. Miha je kot mlad mož zabaval ljudi poSlo-venakm goricah s harmoniko, ki cra je •premijal« skozi dolgih 34 let in to mu je obranilo mkideniško čilost in vedrost duha d« visoke starosti, da je de v nedeljo na gostiti zabaval svoje goste. Skozi 90 let je trgoval s živino in bil je znan daleč naokrog kot izredno pošten mož. Veeh €6 let m« je stala zvesto ob strani žena Ana, ki se je a vso ljnbeanijo posvetila sto ji semlji ki jo Se zdaj pridno obdeluje. Zakonca sta žrvete zmerno, okusila sta mar sika} slabega. Verze! pripoveduje, da bi bil fte davno pod zemljo, ce ne bi bil popil vsak dan vaaj kozarec vinca. Najljubša tova ribica mu je poJeg zone popa, brez katere ne more bati ne podnevi ne rionoci. Tobak mu je prav tako potreben, kakor veakdunji kruh. Starček pripoveduje, da se avoj iiv dan ni bil težje bolan. Njegova žena si je pa privoščita vsak dan po obedu urico spanja. V nedeljo je bila pri Sv. Duhu slovesnost, kakršne so pri nas redke. V prijazni vas ci se je zbralo vec tisoč ljudi, vse je hik> lepo okrašeno, možnarji so pokali in ljudstvo je nestrpno pričakovalo trenutka, kdaj se pripeljeta slavljenca v spremstvu mariborskih gostov. Verze love sta pri Sv. Jurju čakala na svojega najmlajšega sina iz Maribora, ki je pripeljal s seboj celo vojaško godbo ter mnogo gostov. Pn. Sv. Juriju ob Sčavnici se jim je pridružil koleselj s slav ljencema. Za kočijo in avtomobil je hitelo na Usoče ljudi, ki so mahali slavljeneema v pozdrav. Po cerkvenem opravilu se je pomikal sprevod proti hiši slavijenčevega sina Ignaca, ki ima gostilno in kjer je bila pripravljena gostija. Slavljenca sta se peljala v krasnem avtomobilu svojega sina uglednega mariorskega gostilničarja Franca Verzeta. Po gostiji je bil ženin osrednja osebnost. Sva t je je zabaval z vedrimi in duhovitimi dovtipi, prepovedoval jim je kako so ga Prusi pri Koriit?sgratzu vrgli v Labo. ko se je tam M* 1866 boril. Kot vojak je bil tudi v Bosni in Hercegovini med okupacijo-Nevesta, 93 letna starka, je ob zvoku vojaške godbe Se zaplesala s svojim najmlajšim sinom Francetom. Zdravie je bilo seveda obilo. Morilec Košajnc v rokah pravice — Košajnc na begu ustrelil Tudi morilec ranjen Dramatičen lov po mestu sodarja Sađeka — Maribor, 30. septembra Danes okoli 16 ure popoldne je pritekel aa oromisko slanico Albin Seli6, ut\koč do-ijer znanec morilcu Košajnca, m prijavil, da (e mx Aleksandrovi cesti na promenadi v.r iel Franca Košajnca, pred kaierini se je tresel ves Maribor in okolica. Orožniki so iakoj aiajmirali policijo, ki je ves svoj aparat poslala za Košajoeeou. 1 a pa se je nič audeg* *kiteč izprenajal na starem pokoi»a-lišču v StrossouaVerjevi ulia 6 svojo ljubco fcj letno sivino Ljudmilo Kavčičevo, stanujoča na Aleksandrovi cesti 32, Službujoči Krožnik, 24-letni Anton Možek je brez stra-au planil po Gledališki tiliaj proti pokopališču ter kljub temu, da je vedel zo Ko-kajnceve samokrese, prv. žel na pokopališče m tam zagledal Košajnca, kako je sedel na ud nem podstavku ter se brezskrbno razgo-»arvi! s svojo ljubico. Had ko si je Košajnc nekaj zapisoval v notes, ga je ljubica diregui!a s komolcem ter ga oi>ozoriki. da prihaja stražnik. V tem trenutku pa je ropar planil pokonci, potegnil oba svoja samokresa in ob^el v kroju vos pokopališki zid, kajti oči vidno je iskal kraj, kjer bi nujiaije preskočil zid. Stražnik Možek pa je šel neustrašeno za □jim in laklical >stoj^! Ko pa Košajnc na to ni reagiral in je bila nevarnost, da pobegne, j© pozval stražnike ki so obkolili pokopaj išče, da bi zločinca zgrabili. Toda apretai Košajnc je kljub temu preskoči zid in jo ubral po Gregorčičevi ulici. Toda tudi tu je bilo vse pripravljeno in so policijski agenti, stražniki ter civilist; budno pazili na vaakega sumljivega človeka. Stražnika Goli in Gerbec sta oddala za beguncem več strelov ki pa so zgrešili. V Gregorčičevi ulici 13 je Košajnc smuknil skozi vezna vrata, hotec na nasprotni strani na piano, toda videč, da ao fudi tam stražniki lastražili ulico, je skozi prva vrata planil nazaj v Gregorčičevo ulico. Ves Čas je Košajnc držal v obeh rokah saniokresa ter večkrat streljal, toda k sreči Še ni takrat nikogar zadel. V Gregorčičevi ulici ga je zagrabil hrabri zasledovalec, že omenjena mladi stražnik Možek ter se z njkn ruval. Oba sta padla, toda stražnik se je pobral in ponovno mu je Košajnc podsta-vil nogo, da sta zopet padla: Seveda tokrat ni mogel stražnik uporabiti orožja, ter streljati, pa rudi Košajnc ni mogel streljati. Oba ruvajoca sta snet vstala in takrat je priskočil stražniku na pomoč 24-letni sodarsk: po- močnik Franc Sadek ter skušal zgrabili Košajnca in rešiti stražnika. To pa je postalo zanj usodno. Ves besen se je Košajnc vzpel in objel s svojimi rokami še mladeniča in ga podrl na tla. Takrat pa je ropar naperil na Sadeka samokres in sprožil. Postal je ponovno morilec, kajti 24-letni Sadek se je ■grudi] zadet v levo sence. Reševalci, ki so bili že pripravljeni, so ranjenca takoj prepeljali v bolnico, kjer pa je kljub naporom zdravnikov čez eno uro umrL Ko je mladi stražnik Možek videl, da je padla žrtev zverinskega roparja, je zbral vse svoje moči, planil na Košajnca in mu pokleknil na v»nat, z roko ga je pa zgrabil za lase. Tako se mu je posrečilo ukrotiti tolovaja in stražniki, ki so prihiteli, so Košajnca močno uklenili. Srdit boj je gledalo na tisoče ljudi, ki pa se niso upali bližje, ker je Košajnc venomer streljal. Vklenjenega Košajnca so spravili v rešilni avtomobil te>r ga odpeljali na policijo. Tam so ugotovili, da je tudi Košajnc ranjen. Pri padcu si je na robatem tlaku v Gregorčičevi ulici prebil kožo na glavi in je močno krvavel. 7jd\[o so ga s policije odpeljali v bolnico, kjer so mu zdravniki zašili rano. Košajnc se je že nekoliko unesel. Stražnikom je v bolnici pripovedoval, da ni nameraval nikogar ubiti, najmanj pa je hotel streljati na policijo. Pravil je. da bi teh ko s 27 kroglami ustreliti najmanj 20 stražnikov, če bi hotel. Postal je močno žejen in je namah izpdj 16 kozarcev vode. Policij^i Višji nadzornik Cajnko je odredil, da so Košajnca pripeljali nazaj na policijo, kar se je zgodilo ob 17.40. Prispel je poklicani policijski zdravnik dr. Zorjan, ki je ugotovil, da Košajnc ni nevarno poškodovan in da ga lahko odvedo v zapor. Kožajnc je zelo nizke postave in zagorelih lic. Pni kratkem ver siisevanju, se j« nesramno smejal in cinično odgovarjal na vprašanja. Vzel je vse s šaljive strani in se ni zavedal, da gre zares. Detektive, ki jih pozna vse po imenih, je izzival in se jim rogal, da ga le niso oni dobfli, da ga to najbolj veseli. Pogled na tolovaja ie grozen. Njegov obraz je ws zvermsik- in male oci so mu po miz i kave le. kar mu je dajalo vražji ia-raz. Vsekakor takega kriminalnega tipa še ni imela mariborska policija v rokah. Dokazali so mu 20 drznih vlomov, sedaj pa je ustrelil svojega zasledovalca sodeirja Sadeka, kar ga bo še boli pokopalo Noto so zaslišali njegovo ljubico Ljudnuh- MARU SKALAM ROMAN Sida Silamva »Ah, kakšna nerada sem!« je vzkliknil slikar. »Pa sem se nalašč maski ral, da bi vam bil nov. Pač nimam sreče.« , »Igraj dalje,« je dejala Danica. »Nocoj si na maske radi. Ne pozabi toga! Pij! Bodi vesela!« Sida je dvignila kozarec hi trčila z Vsemi: »Do dna!« »Bks!« Izpfla je duSkoma, da bi zadušila svoj silni nemir. Potem je odSa ptesat z dr. Kasjakom, ki ga je poslal k njej zdravnik, da bi jo skušal spoznatu Toda Sida ie govorila sedaj tako premeteno, da imi ie še boli zamešala sled. »Poznate zdravnika dr. Frangeža?« jo le vprašal Branko. »Ne. Kdo je to?« mu je odgovorila, »Gospod, ki ste prej plesali z njun.c »Tako? Od kod je? Iz Maribora...« »Ne, iz firušnice.« »To je nekje na Pohorja?« »Da.« »Pa ste mu dejali, da ga poznate...« »Vam ie povedal? Da bi bil radoveden.« »Govorili ste mu tudi o neki ljubezni.« »Vsak moški ima kakšno ljubezen.« »Zares ne.« »A kdo ste vi?« »Ste radovedni, gospod doktor?« »Vi me poznate?« »Ne.« »Kako potem veste, da sem doktor?« »Rekla sem vam doktor le kar tako. Saj je dandanes toliko doktorjev, da res ne vem, zakaj bi vi ne bili? Saj ste zdravnik, ko mi govorite o nekem zdravniku ...« »Doctor »ris,« »Oprostite.« »Moja lepa Španka,« je dejal Branko, »zdi se mi, da ste zelo prevejani in nas vse skupaj vlečete za nos.« »Pozabljate, moj galantni kavalir, da smo na reduti.« »Skopaj.« Med tem se jima je približal profesor Strešnik in prevzel Sido. Branko je poiskal zdravnika: »Zdi se ml, da nas vse skupaj vleče za nos. Ne ve ničesar, m vendar ve vse. Kdo neki je?« Sida je zaplavala v vrtinec karnevala, pila je. plesala in odgnala vse mračne misli. Zazdelo se ji je, da pleše razposajen ples na konicah nožev. »Saj je vseeno...« si je ponavljala. 10 njtiKfciiUL Je to prikupno dekle in Mor vek bi m Dahni, d« se je pajdašil* x roparjem. PrarnUa je, da «e J» pred tremi meseci seznanila s Kotajocem, p katerem ni vedela, da ga zasledujejo. Kolajne jo je baje nagovarjal, da bi •topila ? skupno gospodinja pm |n pravil ji je, dn bo zopet sto* pil v sluŠbo kot na-taka*. Seveda mu jo Kavčičeva »arjeia in naavtlo *e je med njima ljubavno razmerje. Zanimivo pa je pri tem, da atanuje Kavčičeva ? hiši, kjer Je stražnica In Košajnc jo je brezskrbno obiskoval. To kaže na poaeboo predrzni zna~ čaj aretiranega roparja. Tudi j. je Košajnc nosil ukradeno blago v hrambo, pravi pa Kavčičeva, da ni vedela, da jo blago ukradeno. Ljubica je izpovedala, da je oni dan dobila od Košajnca grozilno pismo, v katerem pravi, da jo bo ustrelil, ce <;a izda. Danes, ko je na trgu kupovala grozdje, jo je nekdo od zadaj potegnil za obleko, in ko se je osrla, je 6poznala — Košajnca. Ta pa ji je rekel, da naj pride na staro pokopaV^Če, kjer da se boeta nekaj važnega razeovorila. Nato sta se tam res sestala. Kaj je sledilo, smo že povedali. O ^rosnem dogodku, ki je danes vznemiril vea Maribor, soobveatil tudi raibojnd-kovo mater Ano Bobekovo na Pobreški cesti 3. Ko je zvedelo, da je njen nezakonski sin postal ponovno morilec, se je reva onesvestila. Košajnc vse taji. Pravi, da v Jugoslaviji ni vlamljal, pač pa je to delal v Avstriji. Na policijo je prišla delavka Franca Po-ljančičevo tev prineslo denarnico, v kateri je bila mnosfo zlatnine in drasul)ev. ki jih je Košajnc ukradel ob priliki vloma v Er-berjevo vik) pri Sv. Petru pri Gradcu. Ko so močno uklenjenega Košajnca crna- 11 mimo njecrove ljubice v zapor, ji je za-Birozil, češ, da že ve. da ga je ona izdala. Tudi Kaveioevo eo pridržali v zaporu. Tako si je ves Maribor globoko oddahnil, saj ao prijeli zločinca, ki je bil nevaren vsakomur. Prebivalstvo pravi, da je hrabri stražnik Anton Možek zaslužil bogato nagrado in odlikovanje. Gotovo bodo oblasti upoštevale njegovo zmsIucto. da je Maribor k okolico rešen skrajmo nevarnega zločinca in Možaka nagradili ter odlikovali. Košajnc vse priznava Davi okrog1 8 ee je zbralo pred policij, sitimi zappri pri Grafu nad 1000 ljudi, ki &o čakali, da odpeljejo zločinca Košajnca na policijo. Tp se je zgodilo okrog pol 10. Močno vklenjenega Košajnca je odpeljalo več stražnikov na policij.i, kjer so mu sneli okove, toda dva stražnika. «tc ga držala za roke. Košajnc je vse priznal, zlasti pa vse vlome in je naštel okrog 20 vlomov, ki jih je izvršil v Avetriji. VlpmU je tudi pri št. Petra, kjer Je odnesel za 30.000 zlatnine. To zlatnino je včeraj prodal tukajšnji rafineriji slata v Oroinovi ulici za smešno ceno 4.000 Din. Tam so zlato že etopiii, seveda bpdo pa imeli zaradi tega sitnosti z oblastmi. >ST^A1>EK XI UMRL« Sodarski pomočnik Sladek, o katerem so listi na ppdlagi nekega zdravnika poročali, da je podlegel poškodbam, ni mrtev. Strel mu je šel od leve podčeljus-ti sko^I vrat poševno na desno »>ka ki 6e je razlilo. Seveda, je Sladek še vedno v življenjski nevarnosti. Maribor se vedno 4ivi pod vtisom teh zločinov. S noči okrog 18 so se začeli na Glavnem trgu nenadoma zbirali ljudje in kričati nad nekim moškim. Službujočemu stražniku so dejali naj g& aretira, češ, da je to Pajnian, proahili Košd^ičev tovariš. Bil pa je v resnici pošten mariboraki mesarski mojster, ki je shičajnp nosil tako čepico, kakor jo &ma Pajman. Mož ee je silno ujezil in je zagrozil, da bo vsakomur pokazal z nožem, kdor pride blizu. Pozneje se je stvar le pojasnila, a malo je manjkalo, da ni bil namestu Pajmana linčan nedolžen človek, RAJMAN V LJUBLJANI? Košajnca so zasliševali vse dopoldne in je med drugim ppvedal, da se njegov tovariš Pajman potika v Ljubljani. O tem je bila obveščena tudi ljubljanska policija, ki je prav danes za njim izdala tiralico. Velik požar Maribor, 1. oktobra. Snoči okrog 21 |a izbruhnil v vasi Kru-Sovec pri Sv. Marjeti ob Pesnici ogenj. Goreti je začelo v dveh gospodarskih poslopjih posestnika Matije Rola Na pomoč ao prihiteli gasilci od Sv. Marjete, Pesnice, Maribora, Sv. Lenarta in Sv. Trojice. Ker je bila voda preveč daleč, je bilo gašenje zelo otežkoceno in sta obe gospodarski poslopji pogoreli do tal, poleg tega je zgorelo osem svinj, eno tele, vsa perutnina, mlatilniea, stiskalnica, vse gopodareko orodje in pridelki, tako da znaša Škoda okrog 100.000 Din. Zaaarovan is bil pa posestnik la aa 80 tisoč Din. Kako je ogenj naatal. ni aiuao, domnevajo pa, da je bil podtaknjen. Znižanje najemnin v mestnih hišah Ljubljana, L oktobra Včemj ae je vršila seja finančnega odbora mestne občine ljubljanske pod predsedstvom g. Ivana Tavčarja, kjer je bil po njegovem referatu o stanju najemnin v mesenih hišah sprejet naslednji predlog: Finančni odbor predlaga mastnemu svetu, da se znižajo najemnine v mestnih stanovanjskih hišah, zlasti v onin, k: so bile zgrajene po vojni, in sicer do Ufh, V tej zvezi naj se izvede splošna revizija najemnin in nova kategorizacija stanovanj. Pokrene naj se akcija za splošno znižanje obrestne mere za hipotekama posojilo^ tako da bo vsem ljubljanskim hišnim posestnikom a olajšanjem bremeo onragočeno, da znižajo najemnine. Pričakovati je, da bo mestni svet ta predlog brez ugovora sprejel in da bo tudi odobren od nadzorstvenega oblastva, saj pomeni pričetek splošne akcije za znižanje stanovanjskih najemnin v Ljubljani. To znižanje je potrebno gJede na padajoče dohodke vseh javnih in privatnih nameščencev in delavcev. Mstna občina hoče a tem sklepom dati ludi vsem ljubljanskim hišnim posestnikom vzpodbudo, da sami pristopijo k reviziji najemnin, kolikor v zadnjem času tega še niso storili. šestinpetdesetič vrh zvonika Ljubljana, 1. oktobra. Redek je oni Ljubljančan, ki ne po/na, tesarskega mojstra in krovskega mojstra Martina SuAnika. Spreten in gibčen ko veverica zraven pa pogumen in delaven, je oolezel mnogo streh, krivil in ravnal pločevino pri tleh in v višinah. Vedno jo plezal, ko maček, ne poznavajoč vrtoglavice, nasmejanih in rdečih lic. veseleč se začetka in konca dela. Pa mar mislite oni, ki ga morda res ne poznate, da govorimo o mladem podjetnem, o fantu ki je prišel pravkar od vojakov? Ne, gre za drugačnega korenjaka, v drugačnih letih. Cez sedem križev ima že na ramah mojster Sušnik, 11. novembra bo i/polnil 74. leto. In baš zato jc vredno poved iti, da se je mladostni mož včeraj in sicer to pot v šestinpetdesetič povspel na vrh 69 m visokega stolpa cerkve sv. Jakoba in sicer ob II. ponoči, vpričo trtah mladih korenjakov-krovcev, ki so ie tako malo poskušali pred njim. A ni šlo pa ni šlo. Baš, ko je v zvoniku odbila enajsta, pa si je pripet jermen mojster Martin, smeje pogledal okrog sebe, zaklical: »Živela naša lepa domovina, živela Jugoslavija«! in se povspel po žični lestvi v višino. Ali so ga gledali mladci tam spodaj! Le kratek čas je trajalo in že je bil mojster mimo ogromnega jabolka, tik pri križu vrh stolpa, potem so pa v nočnem vetru za{4ip<>lale gori tri črne zastave, vzbujajoče grenke misli ob spominu na bližajočo se obletnico smrti kralja mučenika. Spet je minilo nekaj trenutkov, p* se je mojster Sušnik pojavil spodaj, ponosen, da je prvi vidno opozoril Ljubljančane na žalostno obletnico. Ciganki sta nasedla Ljubljana, 1. oktobra S cigani ni dobro češenj aobati! To je iakusdl tudi ugleden ljubljanski čevljarski mojster France. Nedavno ga je pbiskala okoli 60-letna ciganka Lepo je zavijala oči in sladko je pihala mojstru na dušo. Malo po sjovenskp, pa malo Po hrvatsko in gledala ga je tako čudno, da je mojstru kar tesno postajalo pri srcu. In tudi njegovi ženi je bila všeč. Tako prijazna je bila ta ciganka, i« roke je čitala pretekV**t m bodočnost. Da bi ji šlo to la*je od r0k je rekla, naj ji prinesejo vso zlatnino in mojster in žena sta bila res tako naivna. Da la sta ji zlato uro. alat prstan s kamnom, alat obesek in zlato verižico s evetinjioo, tri pare unanpv, zlat poročni prstan in na koncu še par čevljev ter dva kovanca po 10 Din, vse skupaj v vrednosti 2.500 Din. Ciganka se je namuznila, še prav iskreno se je ponovila in Izginila. Mojster je stvar prijavU na policiji ee&, da je ciganka, njega in ženo hipnotizirala. Zdaj išče ciganko policija. »Danos igramo. Ce priigramo aH zaigramo, karneval je ...« Poslala je razigrana kakor nekoč, ko je bfla Se dekle. Igra jo je zabavala. Flir-tala je s kavalirji, koketirala z dr. Fran-gežem. Vsa njena prejšnja negotovost In zadrega je izginila. Postala je središče z^nrrnanja. »Obljubili ste mi, dona Ines,t je dejal dr. Frangež, ko se ji je znova približal, »da mi boste pokazali tisto, ki me ljubi. Premeril sem vse, pa je ne najdem.€ »Ne bodite nestrpni,« mu je odgovorila in se naslonila nanj. »In naposled, mar jaz nisem prav nič vredna vašega zanimanja? Vedno le druga... Ves večer se smukam okoli vas, posvečam vam vse svoje zanimanje, vi pa iščete neprestano ono drugo. To ni lepo. Užaljena sem.« »O, to je pa že cela ploha karanja, lepa moja dona Ines. Pa nezasluženega. Saj vidite, da sem tudi jaz ves zajet v vaie začarane kroge. Žele! sem Je, da izpolnite svojo obljuba« »Veste, ugajate mi. Všeč ste mi. Pozabite na tisto, ki jo iščete m ostanite pri meni. Kaj bi z njo? Pa — saj je tudi sploh ne poznam. Govorila sem vam le tako, kakor govori n. pr. vederzevalka. Nekaj pove naravnost m nekaj le napol, nekje v sredini pa le ostane košček resnice...« Zdravnik jo je začudeno pogledal. V tem pogledu je bilo obenem presenečenje m razočaranje in v Sidi je vaptopo-_ lala vedra "radost, spoznala je, da so vse njegove misli le pri njej, da jo išče ki hoče najti in bilo ji je že skoraj žal, da ga zvablja v dvome, zato je dejala: »Naposled pa boste le še našli svojo Beatrice — vi Dante Pogledala je skrivaj na uro in opazila, da se bliža polnoč, čas demaskiranja. Prijela je zdravnika za roko in ga. odpeljala v neko prazno zatišje, kjer sta bila Čisto sama. Ko sta sedela tesno drug poleg drugega, ga je pogledala pozorno in dejala: »Moj galantni kavalir! Preden vas seznanim z masko, ki jo iščete, mi odgovorite na nekatera vprašanja, toda tako odkritosrčno, ko da ste pri spovedi. Hočete ?€ »Ako bo mogoče.t »Dobro. Povejti mi najprej, kaj boste' storili, ako vam jo pokažem?« »Stopil bom k njej.« »Kaj ji boste dejali?« »To vprašanje je preveč diskretno.« »Dejala sem vam, da odgovarjate, kakor da ste pri spovedi, pri spovedi pred smrtjo! Ji boste dejali, da jo še vedno ljubite?« »Morda .. •« »Določno: da aH ne?« » ... Da ...« »Da ste pripravljeni storiti za n"o vse?« »Da.« (Se te nadaljevalci KOLEDAR Daaca: Torek, 1. oktobra, katolifnni; He- miglj. DANAŠNJE PRIREDITVE Kiaa Matira: Ho — Ruk Kiaa Ideal: Celjuskinci Kiaa Sloga: Ce žene stavkajo . . . ZKD: »Renx> — satan« ob 14.30 v Matici DK2UKNE LKKAKNK Daaai; Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba |rg % Kamor, Miklošičeva ce>ta *4) in Gartu.>. Mo*»-te - Zaloška cesta. Ogenj uničil domačijo I^oljćane, So. «eptembr». Hiša posestnika Aiojza Zahvatio, ki at^ji tik banovinske ce**te v Studenioan pri P)ljčanah >e postala v ik\K1jo liter požara. Zagijzda, ki nui zla Hoda aptob ?>u)ji za petami in mu leto za U-U mu povzroča neprijetnosti, je ty?raJ:l hišico »aJa pred kratkim, sa*to je u«tarec tem hujAi. Ninče ne ve povedati. kak,.> je osenj iz. bruhnil. Hića stoji bolj na ssunem in je na&reć-o pr*«a onaaila neka ieiu*ka, k<> je fcia iz cerkve v. Opozorila je domačine, ki ae jim še t>anjaJo ni. da jim pri belem dnevu g rri nad glav0. Poiar je na*rtaU okr^g- y dopoldne in veter je pojdvilio-val plamen, ki je zato v hipu preAeJ 8 ak^ nja, kjer «e je vnelo najiprej seno, tudi na hi.* » in jo v kTa4Jteni ca*u uničil. CMm fto bili obveščeni, eo prihiteri na po-moč poljčansiki pastk-i, ki so ogrenj «adu šili. V bližini ni vode m «o jo n%>mli napeljati ia &0 m o« klal jene l>ravtnje. Mo torka je delovala brezhJbno. Toda refttti niso mogrli nič dTo#?ejra, kak;»r gvrio zidov, je. Zgorela je verlksi koMčrna *eno, prMel kov in nekaj koaov pohiitva. Nase DBAMA Začetek ob 20 uri Torek. 1. oktobra. Kralj Edin, Kameniti gost. Otvoritvena predstava drame. Rad A. Sreda, 2. oktobra. Eri rektor Odrape. Premijera. Red Sreda. četrtek, 3. oktobra. Med vfcraj in )*trv Premijera. Red Četrtek. Petek. 4- i>ktob«u Zaprto. Sotota, 5. oktobra. Tuje dete. lied B Iz Višnje gore — Heatoi a*iuv, V fcasu, ko dan »a»dneni vidimo, kako razna mesta ^krbe za zgodovinske priče svoje stare -kiv.- in jih skrbno čuvajo, da se no bi pokvarila, ustanavljajo zanj^ muzeje m podobno propada bogati arhiv mesta ViSnje gore uekjt* v zaboju male občinske pisarne. In vendar N ta arhiv, že po bogastvu svojih z^odovai-skih važnosti, zaslužil najlepšo sobo v me stu. Čudimo se, da meščani tako malo tkr-be za te zgodovinske dokumente, ho se pa sicer tako radi sklicujejo nanje. Ca bi bal ta arhiv urejen in ljudem dostopen, bi brez dvoma priva-bH obilo tujcev, ki an Višnja pora tako krvavo potrebna. S»j kdor hoee poznati zgodovino TVrtenj-k.'. mora pričeti pri Višnji gori. In kje naj najde podatke, če ne v arhivu i Iri vičnjegor-ski arhiv je »tar- Njegovi zapiski tpriba jejo, kako so VJšnjani nekdaj živeli, i čim so se ukvarjati, kako so sodili in ob^AaH podanike. V njih je nov volilni red, odloki Ferdinanda I. in Marije Terezije, listine cesarskih poslancev, rasne mestne pravice in privilegiji, starodavna zastava z grbom grofov turjaških, palica, s katero so sodili mestni očetje svoje |K>dložnike. Razen tega so Še druge zanimivosti, od katerih je zadnje čase najbolj znan visnje-gorski >učeni po lik — to je pol litra velika polžev« lupina, po kateri je Višnja gora postala slavna in od katere ima ime tudi Polževo. Tak je približno mestni arhiv in — kakor jwavi prijatelj priložnostne brošure »Višnja gora ob 460 ritnici« le »škoda je, da »e ti zadnji ostanki nekdanjih višnjegorskih rihtarjev in sttadtsrath-ov starajo ter te zaradi strogih vianjegor-skih meščanov ne upa zanimati zanje noben stari mož. še manj pa zgodovinar T«i-ko bo doživel mestni arh'v ob tem staranju jubilej, ki bo ali umrl aH pa ostal davna priča poznini rodovom, kako so nekdaj v Višnji gori sodili, ofioHM in živ.n Zatorej preskrbimo arhivu dostopio >obo. ki jih je v Višnji gori dovolj praznih, in na. j en min a se bo bogato izplačala — Nov grob. Umrla je v Višnji gori Marija Zupančič, vdova po gostilničarju in posestniku. Naj ji sveti večna hač, preostalim n&Še sožalje! Cocktailv za krave Krave imajo rade alkohol, kar je splošno znano. In na tem je osnovana nova texaska metoda, keJco povečati pri kravah nvolnnoat. Na to misel je prišel strokovnjak aa mlekarstvo na poljedelski visoki šoli v Texasu E. R. Eudali. B*k) bi seveda predrago dajati kravam alkohol v obliki običajnih alkoholnih pijač. Lahko jih pa napajamo' z vodo, ki ji primešamo nekaj alkohola. Z alkoholom pomešano vodo krave zelo rade rrir^i1" jo popijejo več, ne~r»o navadne vode. Oim ve<5 pa popijejo vode, tem ve* mleka dajo. Razen alkoholizirane vode priporoča Ipw Sto: sferokorniak tudi vodo. v kateri so kvarne snovi. Med temi je približno desetina odstotka alkohola. Tudi tako vodo pivo krave raje kakor navadno. Priporoča se zmešati v šksfu a4i koritu do pol m*»tra na debelo kvasne snovi s koruzo »ti katero i ru-go krmo. na to »e nalije vode. dokler n*! ves zrrak izloop-n. notom pa primešamo na meterski srtot približno dva kilournma £m<* melase. Zsoraj položimo plmo in pustimo to zmes mirno ležati. Krna hi zecne kvwmta in se drži tako. Deievnir-a pr-i tem nadomo-rttuje prvotno na lito vodo. Sestanek Ona ob devetih zvečer: Porabila sem, da sva imela tu danili <">h (iveh popoldne »ostanek dolgo Čakal? — Kni pa je bilo tnko hudega? — V loteriji «om r^dH pol milijona. Smola — Zakaj 5*e pa ni^t oženil, če se koi ^mff ne počuti2* srečnega? — Ker <»em imel vedno smolo Vsa 1 dekleta, ki bi jih bil rad vzel ie ljn-I besni, bo knela maso deoarja. Stev. 222 »BtOTENSIT! W A H OT>«. TareJt, T. ekUtai IMS Srran 3 DNEVNE VESTI — Kongres češkoslovaške In Jugp^aloven-ske ortopedske zveze. 37. in 28. septembra se je vršil v Brnu »kupni letna kongres češkoslovaške in jugoslovanske ortopedske zveze. Bil je zelo dobro obiskan, la Jugoslavije so se udeležili kongresa da:. GradoJević iz Beograda, pros. Spišić in dr. M&nzoni iz Zagreba ter prionarij dr. Mina* iz Ljubljane. Tudi poljska je bila zastopana po enem delegatu. Predavanja in demonstrirani primeri operacije ep pokazali, da lahko slovanska zdravniška veda uspešno tekninje z inozemsko- Kongres je ©U tudi nacijo na! nega pomena m zaključil se je z banketom, kjer se je po-kazaJ^) tesno sodelovanje češkoslovaško ju g,>slovenskih lig. Ud jugoslovenskih dele g-atov so predavali dr. Gradojevič o boieam v križu, primar i j dr. Minar o Beeuterevi bolesni in športni poškodbi gležnja, dr. ^lanzoni pa o čistih etoPalib. — Velik uspeh avtomobilske ocenjevalne voinje. V nedeljo je priredila zagrebška sekcija Avtokluba avtomobilsko ocenjevalno vožnjo iz /^rebu preko Ljubljane, Loža, Prezida, Mrzio vodice. Jelenja, Crikvenice, Senja, Vra4n*ka ui Male Kapele nazaj v Za-creb. Tekmovalcev je bilo 12. Na 100 kg teže in na 100 km pot: je smel vozač porabiti samo 1 Ibenojna. Pot je bila dokej tezka na drugi strani na na naravnih lepotah zelo bogata. Na cilj so se vrnili vsi razen Svotozarja Hribarja iz Ljubljane, ki je menda zgrešil pot. Najtežjo pot so morali vozači premagati pni Cerknici. Vsem zahtevam ocenjevalne vožnje je zadostilo 9 vozačev, med njimi tudi Emanuel Rosa. — Kongres jugoslo venski h zdravnikov. Kongres jueoslovenskih zdravnikov je bil včeraj zaključen. V naši javne ati je vzbudil veliko zanimanje. Kongresu je bil spo ročen protest zagTebškihk zdravnikov glede na položaj v naših bolnicah. Za predsednika .Tihgoslovenskega zdravniškega dru &keg» đirufctva je boj izvoljen dr. Branko Rogičevič iz Zagreba. Včeraj je kongres obiravnavaj vprašanje odprave telesnega plodu v zvezi z e v gen i ko in zaščito mate rs. Dr. .Tovanovič je opozarjal na primer Sovjetske Rusije, kjer je odprava teles^ nega pl<>dai uzakonjena. Zavzemal se je za to, da bi isto. storiti tudi pri nas. te-prav je odprava telesnega plodu škodljiva, je zlo manjše. Prof. dr. Zalokar iz Ljubi j a ne je omenjal, da je ruska praksa poka-aala, da je v Rusiji manj perfuracij ma terniee, nego v drugih državah. Tudi dr. Svetozar £ivkpvić iz Beograda in dr. nazala Zagreba sta za uzakonitev odprave teles-neg-a plodu. Dr. Subotič iz Beo_ grada je pa govoril proti in se zavzemal za zaščito materinstva ter za zakon, ki bi 4»rnogočJl siromašnim materam zadostiti naravnemu nagonu. VsoučHiški profesor dr. Jia.nov iz Bukarešte ee je zavzemal za ustanovitev zveze kirurgov Male antan te m drugih sosednih držav. — Umrljivost med zavarovanimi delavci v juliju. Po podatkih STTZOiR-a je umrlo v juliju 182 zavarovanih delavcev in nameščencev, ixl teh 138 moških in 54 žensk. Tuberkuloza je poibrala 6 delavcev, samo-morov je bilo 11, največ umrlih odpade na tekstilno industrijo- Rodbinam umrlih je biLo izplačanih na račun pogrebnih stroškov 132.902 Din. DANC1NG - NEBOTIČNIK Torek dne 1. oktobra 1988 Nastopajo: Japonska dvojica SimonOto s svojimi priznanimi a k ro baci jami svetovnega. slovesa. K u b at i ka Paplavska 3 svojimi ivaci-jonalnimi plesi. — Plesalka Kahnel s svojimi ekscentrifaiimi točkami. Vstop prost Cene normalne. — Cerkvene *akse. Seznam veljavnih cerkvenih taks (iupnouradnih, poročnih, rnašnih, logrebnih itd.) lahko dobite brei-plačno, če se takoj z dopisnico obrnete do Blaža Kovača v Ljubljani. Založba >Indeks<. — Vreme. Vremeoaka napoved pravi. • ia bo porast ohlaAnos-ta, nestanovitno vre-:ne. Včeraj je znašala najvišja temperatu ra v Be^>gradu 29, v Sarajevu 2-7, v Za^re-:>u 25, v Skoptju In Splitu M, v Rogaški Slatini 32, v Ljubljcmi 21.6, v Mariboru 21, i Vi vi je kazal barometer v l^jubljani 761.7 i ampera tura je »naša ln 11.2. _ Za 24 Din ga je ubil. V Narti pri Bje-- o varu je bil v nedeljo ubit cerkovnik pra vosJavne cerkve Stev*) Bulic. Zjutraj je prišel v gostilno Steve Vnkašinoviča, da bi nekaj časa n adom es to vaj gospodarja. V -oetilni je popival sumljiv možakar, ki je hrjteJ zjutraj oditi ne da bi plačaj. Plačati bi moral 24 Din in Bulic je zah-teval o*i njega denar. Neznanec je hotel zbežati, Bulic je pa skočil za njim. Tedaj so *e neznanec obrnil ta ga zabodel z nožem naravnost v srce. Bulic se je zgrudil in zMihnil. TTbdjaJca arednšcii. — Samomor ubijalea. V nedeljo »e je v \»asi HrasKvvsko blizu Varaždina ustrelil kine-čiki fant Ivan Markulinaid. Nedavno je :»rišel od vojakov na dopust in v krčmi 9e jt spri s svojim prijateljem Pavlom Parom. Med prepirom je Marku lincic prijate-l]n zagrozil, da pa bo ubil, fe bi komu povedal, da je nekaj ukradel. Kljub temu je na Par pričal v preiskavi proti Markulinci-cu. V soboto sta se prijatelja srečala in Markulinčic je Para ustrelil, potoni je pa pobegnil« V nedeljo so ga našli kmetje v mlaki krvi, pri njem je pa ležala ouska. Prepeljali so ea v bolnico, kjer je pred smrtjo svoj zločin odkrito priznal. —lj VEČERNI TRGOVSKI TEČAJ-(sest ali desetmesečni) x& odrasle prične na Christofovena učnem zavodu 3. oktobra ob pol osmih zvečer. Pouk trgovskih pred metov, stenografije, strojepisja, reklame, jezikov Srnina za vse obvezne predmete 100.— Din. vpisnina 30---Prijave tn brez plačne informacije na Domobranski c. 16. — Samo Din 150,— stane povratna vožnja Ljubljana —c'**ak- Odhod iz Ljubljane vsak dan ob 5 zjutraj iaored hMela >Ms TroPol< Informacije Lhibliana Peftnfkmr, telefon 33—86. Iz LJubljane » Vsem organizacijam! Odbor za prireditev komemoracije ob priliki prve obletnice tragične smrti blsu gopokojnega Vi tankega kralja priredi 9. oktobra popoldne na Kongresnem trgu v Ljubljani veliko, manifestantno žalno prireditev, ki naj združi vso naao javnost, zlasti pa vse nase organizacije in njihove predstavnike. Zaradi velikega števila navzočih bo mogla biti vsaka organizacija zastopana na rezerviranem prostoru pri katafalku le po treh oficietnih zastopnikih. Organizacije z uniformiranim član. stvom bodo imele spet avoj rezerviran prostor. Ker ni več mnogo časa in odbor ne razpolaga z zadostnim pisarniškim osebjem, se obrača po tej poti na vse organizacije in društva mesta Ljubljane, naj spo-roče do 5. oktobra opoldne v pisarno odbora šelenburgova 3/1 (Narodna Odbrana): 1.) imena oficielnih treh zastopnikov in predvideno število uniformiranega članstva in 2.) število praporov, pri čemer je treba ločeno navesti število praporov naraščaja dotične organizacije. Odbor. ★ —lj >Prirodoslovna društvo priredi prvo svojo letošnje predavanje v soboto, 5. t- m. Pre lavni bo g. prim. B. Lavrie o transfuze-ji krvi. Predavanje se vrzi v predavalnici Mineraloškega instituta univerze (pritličje, desni hodnik) ter se prične ob 18. uri. tla" ni in prijatelji naseda društva so iskreno vabljeni na čim številnejši obisk. Vstopnine ni, v kritje stroškov pa so prostovoljni prispevki dobrodošli.c u— Potniški promet na progi Ljubljana gl. kol^ — Novo mesto prihodnjo nedeljo. Glede na trgatev na Dolenjskem je pričakovati pri izletniških vlakih izredno veliko frekvenco. Zato bo vozil v nedeljo poleg izletniškega vlaka, ki odhaja iz Ljubljane gL kol. ob 610. še potniški vlak ob 7.20. Kavno tako bo vozil v obratni smeri v razbremenitev izletniškega vlaka potniški vlak iz Novega mesta ob 18.06 in s prihodom v Ljubljano gl. kol. ob 2082 Opozarjamo pa potujoče občinstvo, da ima samo prvi vlak iz Ljubljane gl. kol. ob 6-10 zvezo na stranske proge in vozi do Karlovoa. u— Železniškim vdovam v vednost. Ker je bilo te dni objavljeno, da Je prometno ministrstvo odobrilo, naj se železniškim vdovam in sirotam vrne odvzeti premog po režijski ceni, naj bo še omenjeno, da je to izposlovala deputacija, ki je bila izvoljena na velikem shodu železniških upokojencev in upokojenk, miloščinarjev in rentnikov, letos 3. julija pri >Levu< na Gosposvetski cesti. — Za deputacijo Gtfil Viktor stro je-v. v. p. —lj Vse naše ljubljanske naročnike, ki s« z naročnino v zaostanku, vljudno prosimo, da nam zaostalo naročnino čimprej poravnajo, ker jim bomo morali sicer list 7. oktobra ustaviti. —lj Sestanek železniških upokojencev in v pokojen k ter starovpokojencev in rentnikov sploh bo v četrtek 3. oktobra t. m. ob 16. uri pri jfLevu«. Akcijski odbor to poročal o uspehu dosedanjih intervencij ter se bo sklepalo o bodočem delu. — Avtobusni ialet v Opatijo 6. 10- priredi Putnik, Ljubljana. Cena Din 165.— Prijave do 4. 10. —lj Ž.S.K. Hermes (predsedstvo). Predsedstvo vabi celokupno članstvo kluba, aa se polnostevimo udeleži pogreba pokojnega našega klubskega tovariša Staneta Seu-niga, ki se vrši danes pop. ob 16 uri s Tyrševe oeste 15. Predsedstvo. —lj Dolžnost našega občinstva je, da podpira našo najvažnejšo kulturno ustanovo, naše Narodno gledališče. Zato vabimo v krog stalnih posetnikov drame in opere vse one. ki se dosedaj še niso priglasili. Veliko število stalnih posetnikov — abo-nentov naj bo dokaz našega zanimanja za nj*5o gledališko umetnost. Priglase za abonma sprejema gledališka blagajna v dramskem gledališču med uradnimi urami. Tvrdka Pirnat, sv. Petra c 22 in Poljanska c. 1 (Peglezen) nudi po neverjetno nizkih cenah najfinejše da m s ko in moSko perilo ter vse modne potrebščine. Jutri! t brigita helm v filmu KNEZVORONCOV Elitni kino MATICI Iz Maribora — Nocoj otvoritev gledali*** ec«on«) Maribprsko gledališče otvori nocoj ob SO. uri svojo sezono z dramatizacijo Dostojevskega xBrati Karamazovimic. Premiero sano pričakovali z največjim zanimanjem, zlasti ker je dobra režija in zasedba in, ker bjf) delo uprizorjeno na novem krožnem odru, — Is vojaško ga Urana, Vsi aosolviraiii srednješolci, ki so letos zaprosili sa nastop kadrskega roka, Pa so jim bile proš nje odklenjene, naj se zglasijo pri mestnem vojaakem uradu, ker bodo kljub temu lahko poklicani se letos k služenju kadr eke«n roka. To velja za one, ki so rojeni v letih 1912, 1913 in 1914. — »Tartuffe« — druga premiera. V če trtak, 3. t. m. vpriz,ore kot drugo pre miero MoHerovo komedijo v petih dejanjih >Tartuffe«. To je vsebinsko in odrsko izborno dejp, v katerem obračuna veliki satirik « svetohlin&tvom. Prevod je žu pančieev. Dalo je zrežiral glavni režiser J. Kovic. Igrajo Zakrajftkova, Sa vinova. Kraljeva, Starčeva, Furijan (Tartuffe), P. Kovic, Grom, Bdaž, Nakrst, Gprinšek. Ko šuta in Verdonik. — Prevzem županskih postov. V soboto dopoldne je izročil dosedanji mestni župan 8- dr. Franjo Lippld posle 6Vojemu na siedniku dr. Juvanu, dosedanji podžupan g. Rudolf GoJouh pa g. zebotu. KINO SLOGA Mublianski Dvor — Telef. 27-30 Danes zadnjikrat — oh 16., 19.1-5 in 21.15 uri najboljša burka sezone Žene stavkajo . . . .Ne zamudite tega filma, rezervirajte si takoj vstopnice, kajti tudi včerajšnje predstave so bile razprodane ... » Krasen dopolnilni spored! Nov zvočni tednik! Jutri: Frančiška O A AL v veseloigri OPROSTITE. ZMOTILA SEM SE ... Iz Trbovelj — Občni zbor udruženja Jugosl. ruuat-skih in plavžarskih inženjerjev: V nedeljo dopoldne se je vršil v prostorih tukajšnje rudniške restavracije občni zbor ljubljanske sekcije LTdruženja jugosl. rudarskih in plavžarskih inženjerjev. — Občni zbor je vodil predsednik profesor inž. Pchani, ki je po uvodnih formalnostih otvoril razpravo o predlogih, ki jih bo iznesla ljubljanska sekcija na kongresu Udruženja v Splitu in sicer predlog glede »Rudarskega Vestnika«, glede začetnih plač rudarskih inženjerjev itd. Glede proslave praznika Sv. Barbare se je določilo, da ga proslavijo člani ljubljanske sekcije letos 7. decembra v Trbovljah, katerega aranžma prevzamejo člani iz Trbovelj. Obravnavale so še še druge aktualne zadeve, nakar so sledile volitve in je bil z malenkostno spremembo Izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g. prof. Pehanj jem na čeht Občni zbor je potekel v r^jlepšem redu, popoldne pa so člani napravili skupen zlet k Sv. Katarini. — — Prvenstvena nogometna tekma SK. Amater : SK. Trbovlje: V nedeljo, 35). t. m. je bila otvorjena jesenska nogometna prvenstvena sezona v trboveljskem okrožju z derbvjem SK. Amater : SK. Trbovlje na igrišču prvoimenovanega. Točno ob 16. uri sta se predstavili ss. sodniku g. Ramovšu moštvi in sicer so tvorili SK.. Amater; Gracar, Mrzel - Šuštar, Tkalec, Ram-šak, Koimun, 5orn - Mik-lavo-iČ, Trajnšek, Paradovskv - Jordan in SK. Trbovlje: Je-rin, Razboršek - Gračner, Rugelj, Pusnik-Zupančič. Tomse - Hribar, Beline in Art-nak. — VI. polčasu je igra valovila iz polja v polje ob splošni nervozi ioračev in publike, ki se je je zbralo na igrišču tokrat izredno veliko. I. polčas 0 : 0. V drugem polčasu je prevzel SK. Amater inicijativo ter začel s preciznim podajanjem kratkih pasov ogrožati SK. Trbovlje. V 30. minuti IT. polčasa centrira levo krilo MALI OGLASI tužno Beseda 50 par, davek 5.- Din Najmanjši znesek 8 Din Rl'BKRTUS PLAŠČE aepremočljive. otroške 166 Din z.2. odrasle 950 Din, v vseh barvah pri Preskerju. Sv. Petra cesta 14 4.L. KAVARNA STRITAR vsak večer koncert salonski orkester pjevačice 76/L Najmanjši znesek S Din Beseda 50 par, davek S.- Din PSA DAKELJCKA lepega mladega proda Cielič Mestni trg 11/1 za 200 Din. 2838 SLUŽBE SAMOSTOJNO MLEKARICO s kavcijo sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 2829 ■ A Z G L A S Uprava Robert Kollmannove ustanove bo prodajala na prostovoljni javni dražbi dne 3. oktobra t L od 9. ure dopoldne naprej in po potrebi tudi fe naslednja dva dni ob istem času razne premičnine iz te zapuščine kakor: spalno, salonsko, jedilno sobno upravo, preproge, zastore, okrasne predmete, kuhinjsko opremo in razne* gospodarske predmete. Dražba se bo vršila ob zgoraj navedenem času v vili, Večna pot 6t. 1 (Kollmannov grmdič). Interesenti si dražbene predmete lahko ogledajo v dneh 1. in 2. oktobra od 9. do 12. ure dopoldne na licu mesta. Draž beni pogoji se bodo sporočili pred priče tkom dražbe vsem navaočim. Po pooblastilu predsednika vawm#»a * e _ mestni uradni direktor: /VHI(JIvAJ !• w% ELITNI KINO MATICA Samo ie dtnes ob -K 7'_i., 9y,. uri se predvaja vesela komedija H O - R U K v kateri sodelujeta slavna komika VOSKOVEC in WERICH. Film se predvaja na brezkonku renčni VVestern Electric aparaturi (Som) in Ramšak, dcana zveza pošlje neubranljivo v mreao in že je 1 : 0 za SK.. Amater. Nato jo bila 10 minut igra odprta, a v 30. minuti se pojavi zopet krasen pred-ložek desnega krila levi zvezi, a na poda desni ivezi, ki zopet pošlje v mrežo ter postavi 2 : 0 za SK. Amater. V 55. minuti centrira Jordan, pa se mu vrže nasprotni vratar pod noge, žoga gre nato preko vratarja do leve zveze, ki jo pošlje v mrežo, s čemer je postavljen končni rezultat 3:0 za SK. Amaterja. Rezultat je reelen. Publika, ki je navdušeno spremljala tekmo, je ob zaključku kar na ramah odnesla vra- tarja Gracerja in branilca Šuštarja iz igrišča. Sodil je ss. g. Ramo vi prav dobro. — Po splošni sodbi sta bili v borbenosti ir» elanu obe moštvi prilično enaki, le da jc SK. Amater tehnično nadkriljeval svojega protivnika. — V ostalem pa je bila tekma vseskozi zanimiva in farr. — Tako nedeljska, kakor tekme prejšnjih nedelj pa so pokazale, da je SK. Amater v zadnjem času zelo izpopolnil in utrdil svoje vrste, tako da bo v sedanjem prvenstvenem tekmovanju vsem klubom trboveljskega okrožja jako trd oreh. — se nekaj o šolanju nase dece Kako bi bilo preurediti meščanske Sole in nižje realne gimnazije, da bi bilo šolanje mladine uspešnejše Ljubljana, 1. oktobra Po eksperimentih, ki se sedaj že mnogo let delajo z uredbo naših Sol, sem bil tudi jaz kot oče hudo prizadet, kar me je napotilo do opazovanja in nekolikega premišljevanja o tej stvari. Pn\lvs*m moram omeniti, da ni samo dolžnost staršev kot državljanov skrbeti za dobro, štedljivo gospodarstvo in za čim boljšo izobrazbo ter bodočnost svoje dece, ki je vendar bodočnost države, temveč tudi dolžnost državne oblasti. Ta pa dela na tem i>olju veliko škodo nam staršem in mladini, torej državljanom. Zelo težke so žrtve za večino nas staršev, da bi deci pripravili čim boljšo in sposobnosti poedinca primerno bodočnost. a z ukrepi, ki so sedaj na vrsti, se vse otežkoča in kvari, namesto vzorno podpira. Najhujše je to n. pr. z zapostavljanj-mu meščanske šole. Zakaj se zapostavlja? Nikjer v praktičnem življenju ne vidimo, da bi bila meščanska šola manj vredna ko je nižja realna gimnazija in nikjer tudi ne vidimo, da bi bila nižja realna gimnazija nekaj posebno odličnega za našo mladino. Vidimo pa jasno, da sta tako meščanska šola kakor tudi uižja real. gimnazija, kr se tiče učne snovi, preveč obremenjeni z nepotrebnim balastom, kar pač škoduje naši mladini zlasti zato. ker ji je to preveč kvarno za telesni razvoj, za zdravje in dobro vzgojo volje do dela. sedaj do uka in skrbi za bodočnost. To je tudi glavni vzrok, da se večina te mladino ne uči kakor bi bilo treh«, tudi ne tistih predmetov, ki bi ji lahko koristili v življenju vobče. S temi besedami je pač dovolj povedano za tistega, ki se hoče vživeti v današnje razmere, v stališče staršev, v potrebo za bodočnost naše mladine in ki hoče misliti, kako zlu odpomoči. Kdor bo to vedno storil, torej ni že kar takoj po ?voji mentaliteti sodil, bo tudi priznal da bi bilo zelo priporočljivo urediti meSSanske šole in nižje realne gimnazije tako, da bo n k 4» oČe! l.)starSem vobče, ne samo premožnej-Šm^iuditi deci potrebno šolanje za boljšo ž \ljenje sploh; 2j nuditi učeči se mladini možnost, da s,' telesno pravilno razvija in se izobiuzu-l - na način, ki mu lahko koristi za Uvijanje čimbolj, ker sedaj ni povsem mo-£;^ee. V nižji srednji Soli, kakor ste mft* iranska šola in nižja realna gimnazija, naj dobi učenec tako podlago, da ima r l-1 i^e čimveč je možnosti za nadaljno živ- 1 rtij-ko pot primerno njegovim sposobnostim. V tej učni dobi se tudi lahko najbolj Še pokaže in spozna . M kaj je učenec sjosoben. t. j. ali za nadaljni žtudij na višji realni gimnaziji, na učiteljišču, srednji tehnični Šoli, trgovski šoli, kmetijski šoli, glasbeni Šoli ali za trgovino, kako obrt itd- Tako torej naj bi se uredile nižje srednje šole in to bi bilo prav lahko mogoče, se\eda volje je treba. Upoštevajoč vsa omenjena dejstva in namene, bi po mojem mnenju bilo najboljše in najlažje, da se preun-di na umesten način pouk vseh meščanskih šol enotno in tako, da to absolvent sposoben in imel pravico obrniti se na pota, kakor sem jih prej označil. Z dobro voljo je to pai lahko mogoče, kajti ie obstoječe meecanske šole. ileeti pa sedanje učne moai, so v povprečnem za to odlično usptwobljene. Treba je samo še nekaj dopolnitve, kakor n. pr. pt>nekod pouka fram-oščine itd. Ako ho šola tako urejena, bode okraji in občine v potrebi tudi raje prispevali za razširjenje šole. MešCanske šole naj se preimenujejo v nižje realne gimnazije. Obstoječe real. gimnazije pa naj imajo samo 4 višje razrede in naj se nazivajo vtttf realne izinuia/.ije. Na vseh teh nitjih in višjih šokih v državi naj to pcedptaana za vsak poedini razred natančno ista določena in stalna učna »nov. da bo lahko mogoče študij in pouk nadaljevati na vsi ki real. gimnaziji. 2e obstoječe realne gimnazije pa se bodo s tako ureditvijo tudi zelo razbremoni-le Možnost 1h> tudi prejemati, m da M se povzročile preobčutljive Bfcode ortaHai, in u ms t v eno sposobne učence. Pridobili m «amo l>olše t. j. za nadaljnji HAdij tej bodo prostori za učence teh vitjih Bol in tako tudi zboljšale sanitarne zaVi. Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din. 12.0O; Pesmi iVinefcIfl iwaktfV na pio Seah _ 12.46: Vrome, p<>r<^ila. — HJtl ćas,' obvestila, — 13.15: Operetni venčki na ploščah, — 14.00: Vreme, b^rza, — 18.00: Otroška ura: Čudovite pu*>l«»U>všCi ne lutke-Stortka (izvaja radijvodke (Jo±e Vomber^ar). 18.40: Kulturna kronika: Svetovni pjOSOf in javno dedo (prof. France Vodnik) — 19.U0: Cas, vreme, poročala. spore«i, <>t»vo. stila, — 19.30: Nac. ura, — 2o.no: PMMOi z Dunaja: »kalni koncert BflN SacK, s spremljevanjem orke&tra dunajeke filharmonije. — 22.00: Cae, porodila, spored, — 22.16: Sedaj pa ne-kaj — za oddan! lita dijaki urkester). četrtek. 3. oktobra 12.00: Ob Savci, ob Dravci, oto beli Do navi (narodne, na plo*can), — 12.45: Vrten* poročila, — 13.oo; Chjs, ^»t»ve-stLla, ■— 13.15 Radijski orkteoter^ — 14.00: Vreme, borza 18.00: Veseli narodni nape vi. radijakl orkester, — 18 40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kniarič) — 19.00: Caa, vreme, poročila, trp^>red, obvestila., — 19.30: Nae. ara, — 20.00: Prenos ia Beograda, — 22.00: Čas, vreme, poročila, epored, — 22.15: Ura lahke glasbe, radijski o^etater t* Aaibolj&i m naj-eene}ii intiercijnki organ. — Oglani v nafcem listu imajo po polen u »peli. Tini i oglasi beseda 5U p« Edini popol danski list Slovenije. — — Uprava Ljubljana, Knafljeva ulica 5. i:« u a n ^^^^ i J i SLOVENSKI NAROD 555 Stran 4 »SLOVENSKI N A R O D*.Torek, 1. oktobra 1935 22 > KRANJ, 30. 9ept«mbra, Starodavno mesto Kranj, že odnekdaj središče vsega gospodarskega g banja Gorenjske, včasih trgovsko-obrtna postojanka, danes pa tudi industrijski kraj, morda eden največjih v dravski banovini, je bilo v nedeljo zelo razgibano. Vse hiše so bile v zastavah, če si pa prispel v Kranj po savskem mostu, so pa mlaji ki venci na koncu mostu pričali, da se godi nekaj posebnega. Okrog Majdičevega mlina je pa ves dopoldan vrvela pisana m no ž ca ljudi. Kreti j ee je pripravljal na otvoritev ITT. obrtne razstave, ki se letos že tretje leto v zelo povečanem ob?egu vrši v obsežnih in še divno neizčrpanih prositorih Majdičevega ml na. Morda lahko že tu na uvodnem mestu povdvTrimo, da bi bila z obrtnimi razstavami velika te/koča, če ne bi obrtniki našli pri MajcHčevih tako gostoljubne strehe, ki vsem namenom razstave popolnoma ustreza. Otvoritev je bila napovedana za 11. uro Okrog mlina ee je zbralo vec tisoč ljudi, med njimi predsedn k občine g. Ciril Pire, sreski načelnik g. dr. Ciregorii ter zastopniki drugih uradov. Crm je prispel pokro-vrtelj razstave ban g. dr. Natlačen je spre-£ovor I predsednik »Združenju obrtnikov v Kranju« g. Joža Bitenc, ki je pozdravil g. bana rn vse ostale goste. Za tem so govorili nar. poslanec g. dr. Semrov, g. ( ir.l Pire. ki je sprožil "dejo velike splošne gospodarske razstave vse Gorenjske s pritegnitvijo zlasti trkstilne tnckistrrje, dalje g. PiOman iz Ljubi lane, g. Pollak J. :z Kra-nja, končno besedo je pa imel g. han. Razvi] je misel o potrebi nhr.tmškc samopomoči, ker ne dTŽava. kakor tudi ne banovina ne moreta podpiral obrtnfka, če bo slednji držal roke križem. Nato je proglfls.il rezs-tavo za otvor-feno. OI TZ«D sta pri otvoritvi zastopala predsednik g. Tavčar ter g. dr. Kuhelj kot Včeraj ob 7. zjutraj so našli med postaja :iu Admont-1-Tauernberg na zgornjem štajerskem ob progi lc/ece žensko truplo. L morjena neznanka je bila boljše oblečena, vendar pri njej niso na-šli nobenib listin da b: lahko ugotovili njeno i-dentiteto-Orožniki so temeljito pregledali progo in so kakih 6 km od trupla našli njene čevlje, kmalu nato pa ročno torbico, potni list n šal, v>e blizu postaje Frauenberg. V torbici so našli trni, kreditno pismo rumunfke Elektrificirana ladja V španskih ladjedelnicah v \'alenciji so zgradili zelo zanimivo ladjo, namenjeno znanstveni ekspediciji, ki bo prodirala pod vodstvom kapitana Iglesiasa v neznane krajine ob pritokih gornje Amazonke. Ladjo »Artabroflc so zajeli graditi v oktobru 1933, na morje so jo pa spustili letos v februarju. Ob koncu junija je uspešno prestala vse uradne preizkušnje in zdaj je pripravljena za pot. ki jo nastopi najbrž iz Seville te dni. Vodja ekspedicije kapitan Iglesias se je proslavil s svojim poletom iz Španije v Južno Ameriko z letalom ivJesns del Gran Poder«. Artabro« prva povsem elektrificirana španska ladja, je bila zgrajena z največjo skrbio, da bi ne prezrli ničesar, kar bi moglo kori- Lion r eachtvvanger: 43 Zid S us s Roman Ko je zvedel Karel Aleksander za oratovo ©mrt, je poslal ministra For-stnerja in vojnega svetnika Dilldeva i črrad Winnenthal, da Hi zapečatila zapuščino umrlega, zlasti pa polastila se vseh njegovih pisem. Baš med zasedanjem parlamenta je bil zvedel, da kuje brat nove naklepe z deželnimi stanovi in komaj je čakal, da dobi v roke nepobitne dokaze proti nekaterim članom parlamentarne opozicije. Oh, kako jih zagrabi, kako jih bo mučil in kako hitro po stri tej hidri glavo! Njegova sla sta našla v tihem gradu ponižno plaho služinčad, ob truplu pa prestrašeno drhtečo ptevolaso bitje. Vojvodi sta prinesla samo nekaj brez-I>oinembnih pisem. Vojvoda je besnel, češ, da sta mu prinesla samo to prazno šaro. Važne dokumente sta skrila, sežgala. Nalašč sta zapravila ugodno priliko, da bi prišla na dan ta podla igra. Suss ga je pa še hujekal. Nikoli več se ne bo vrnila tako ugodna prilika pogaziti tiste, ki jih je sovražil. Mar Karel Aleksander še ni sit vladanja 8 tem objestnim kabinetom, v katerem namestnik ravnatelja, bloveand otvoritvi je sledil ogled razstave, pred mlinom pa Je igrala kranjska godba, G. ban si je a svojim sp«-e(nervom ogledal vse podrobnosti razstave in so se vsi odfcčni posetniki o prireditvi jako laskavo izrekli. Ob 13. uri se je nato v veliki dvorani hotela »Stare pošte« vršilo skupno kosilo rKJvabljenih gostov in razstav ljalnega odbora. Tu je imel hotelir g. Lieber pril ko pokazati, kaj zna in zmore. V prijetni družbi so gostje ostali do 16. ure. Vrne« ao se pa vrstile tudr napitnice. Govorila so g. Pofllak, g. ban, g. C. Pire in drugi. Kakor hitro je bife Ta z stava odprta občinstvu, so ljudje v množicah navalili v Majdš-čev min. Ta naval je trajal vse do poznih večernih irr in lahko se čisto mirno reče, da je s amo v nedeljo obiskalo razstavo nad 5.000 ljudi, zato je uspeh že danes za-siguran. Se nikdar ni v javnosti vladalo za. razstavo takšno zanimanje, čeprav sta bii tudi prve dve lepi. kakor baš sedaj. Pričakovati je zato obširnega obiska iz cele dravske banovine. Kakor ie tretja obrtna razstava v Kranju prekosila obe sedanji, tako je najbrže prekosila vse ostale obrtne razstave po banovini. Ljudje se res na lastne oči lahko prepričajo, k t ko prvovrstni izdelki se lahko dobijo doma in z»a ma'1 denar. ZaninVvi so vsi obrtniški izdelki, tiskarski izdelki jestvine kot mesni, slašč carski in pekovski izdelk", privlačna je razstava me lih živali, nekaj posebnega je pa rudi razstava Ol ZD v Ljubljani, katero je or-gan:ziral uradn k ljubljanske centrale g. Huha-d. Vse je lepo in zanimivo, vse novo in vredno, da se ogleda. Razstava zavzema ves prostor v prvem nadstropju ter večinoma vse pritličje. ProstoT za zabavo ;n prgrizek je pa nalašč prirejen pred mlinom. banke na 2iHH) frankov, tri kovčege, zlato zapestno uro z br ljanti in dragocen ko/uh. Vse te stvari pa so izginile. Popoldne so bile pa avstrijske oblasti obvešjenc. da so v Baslu nošli dva kovčega, ki sta najbrž lačst umorjenke. Tretji kovčeg, denar, zapesfna ura *n kožuh — vse to je izginilo. Orožniki so tudi ugotovili, da se je med nesrečno žrtvijo in njenem morilcem vršila strahovita borba: na njenem kostumu je bil odtrgan ert gumb Med borbo je nesrečna žrtev morilcu i/trgala šop las. ki so jih prsti krčevito držal . Zdravnik ie ugotovil, da je smrt nastopila zaradi težke poško<1be lobanje in notranje krvavitve. Orožniki skušajo ugotov ti, če je moriiec že v Avstriji zapustil vlak ali če se ie morda pe'jal v Švico ali v Pariz. O umoru so h:ie obveščene vse kriminalne obh^ti. ki so neumorno na delu, da pojasnijo zago neten rločin v brzovlaku Znano jr samo, da se ie peljal v oddelku z umorjenko neki mladenič z visokošolsko legitimacijo. Ta ic zapusti 'Avstrijo pri Ruchsu. štiti ekspediciji. .Ladja je dolga samo 57 m. njena tonaža znaša 800 ton, vozi s hitrostjo 9 vozlov, električni motorji imajo 500 HP. Posadka je štela prvotno 50 mož. pozjieje se je pa povečala na 00. Poleg vodje ekspedicije in kapitana je na ladji še 32 znanstvenikov im častnikov. Proti udarcem je ladja zavarovana z dvojnim dnom in boki. Tako pridobljeni prostor so razdelili na več delov in porabili za skladiš-če. Boki ladje so izrecno močni, da lahko vzdrže udarce plavajočih teles. Moderno čudo je znanstvena oprema ladje, številni kabineti so opremljeni z najmodernejšimi napravami tako, da se lahko na ladji dcia v vseh znanstvenih strokah zel o precizno. *"Pudi bolnica in operacijska dvorana sta opremljeni z vsem potrebnim. Čeprav je ekspedicija preraču- so sedeli nerodni pedanti, strahopetne-ži, zahrbtneži in kompr omisarji, če že ne veleizdajnici? Siies je dosegel, kar je želel. V nemilosti so bili odpuščeni ministri Forstner, Neuffer, Nogondark in Hardenberg, ostal je samo Bilfinger. Tega, po vsej AViirtemberški slo većega odločnega in učenega moža. si Suss ni upal prijeti, vojvoda je pa tudi previsoko cenil stike s tem bistroumnim graditeljem trdnjave, da bi mogel Siiss tu kaj opraviti. Nastale so velike izpreiucml»e v rra-dih. Dotlej so vodili najvišje urade dobrohotni, počasni, pošteni švabski možje, zdaj so bili poklicani na njihova mesta uglajeni, gibčni ipjdje, med njimi mnogi tujci, spretni, zgovorni, izurjeni, Siissovi stvori, kakor Seheffer, Thill, Lautz, Biihler, Mez in Hallwaeos- Sdss je pa dosledno odklanjal vsak urad-Tmel je samo naslov tajnega svetnika i n višjega dvornega iiaančnega ravnatelja, obenem pa upravitelja posebne blagajne Njene Visokosti vojvodiiije. Bil je pa, in to so vsi dvori vedeli, pravi vladar v deželi, njegova roka Je vodila vojvodino tudi brez pečatnega prstana 1(3 Globoko si je oddahnila dežela, pretegovala se je v veselem pričakovanju. Mirno in varno bo teklo zdaj življenje, ne več sunkoma z vrzelmi in nedo- nana na tri leta, je na ladji živil za 4 do 5 let. Tu je v izobilju vsega, kar more olajšati bivanje v tropičnih krajih. Z najfinejšim dratenim tkivom so dvakrat zakrite vse odprtine, da ne bo mogel tro-pični mrčes -v ladjo Z umetnim zrakom Zadnj« mesece se odigrava v Poornu majhna ljubavna drama, ki pa utegne imeti težje posled.ee zaradi trmoglovrati biw5e* ea nemškega cesarja Viljema II. m njegove soproLie kneginje Hmnine. Junaka drame sta princesa Carmo hči druge Viljemo-ve žftne in bfv>si tajnik knecjlnje Hermane Georrr VVundprlieh. Ko jo Wunderl ch nedavno zasnubil princeso Cdrmo. je h vsi cesar samo skomignil z rameni, in ko ee je Z, ičJfo prošnjo obrnil na knprrinjo Hermino, je le-ta omejila fiamo na prošnjo, na i takoj zapr-^si za traiPn dopust, da bo imel dovolj časa razmišljati o svoji budalost;. Wiinderlir.fi je z-apustil Poorn in ee na|iot;l v Berlin, kjer je upal doseči tako vi«oko mesto, da bi si mo^el priboriti čsvojo izvor Ijenka Toda Hitlerieva presfoVoa ni bila naklonjena novemu Romeu, ki je pisal svoji Juliji, naj pride na vsak nanri zn niim. Mlada prinresa. stara komaj 20 le!, je nje- cjovi pro^nii takoj ugodila. Nemudoma je od potovala skrivaj iz Doorna, toda komnj Otrok je tak kakršni i=o odraali in razmere, v katerih tra vzgajamo. Žp opetovanome je znanost vprašala, kakšen jezik bi govoril otrok, če bi doraščal sam k|e v prosti naravi ali pa med mut«';. Prav tako je zanimiv tudi problem ljudi, vzgojenih med živalmi. Že slavni naturalvst Linne *e proučeval to vrsto ljudi, ki ?ih ie na svetu več, kakor bi Človek misHl. Zanimivo je, da pripisujejo legende vedti-> sijaino u>o ga pust:]] v votlini, kjer so bili ubili mlade volkove, misler. da ena bo volkulja raztrgala. Toda volkulja se ca ni dotaknila, nasprotno, začela era je dojiti in iz njeera je postal staven modrijan orijenta. Tudi l^po Semiram'p* so hranile in vzgajale Ptice, p-Mno so |o sn'ereniki našli n posadili na kraljevski prestol. Kaj pa vsi d ruci princi in princese, o katerih pišejo grški in ori-jentateki zgodovinarji ? Rudvard Kiplingr omenja v svoj-i «Knji- statki na vseh straneh, / vodno novimi križi in težavami. Zopot b »do krepki mladi možje in njihove pogrešane preti na delu, možje bodo za vladanje doma in v postelji. Razdelijo si delo, ne bo?lo gospodarili kar tja v en dan, kadar bodo imeli konje, drage, silno konje. Vrnejo se sama kost in koža, toda kmalu se bodo zopet zredili in koža #e jim začne svetiti. Obdelovali bodo polje kakor prej, ne bodo več dopustili, da bi bili njihovi vinogradi zanemarjeni, da bi stali njihovi domovi pusti in prazni. Mali obrtniki po mestih si bodo zopet služili kruh, imeli bodo sirovine za svojo obrt, jedi in vina bo v izobilju. Oči vseh so se ozirale proti zapada, odkoder se je vračala vojska, možje, konji, šotori, vozovi, zaloge, vse, kar so tako težko pogrešali in tako željno pričakovali. Prišlo je pa bridko razočaranje, ko se je parlament tako klaverno udal. ko vojska ni bila razpušcena. V ogenj in na gnojišča so pometali slike Karla Aleksandra, Beograda in helebardni-kov. Obup je zavladal po deželi, uporni duhovi so se oglašali še bolj grozeče, kakor v začetku vojne, toda še hitreje in odločneje so jim zavezali jzike. Vsi državljani so morali sprejeti na stanovanje vojake, kajti vo* jašnic ni bilo. Na vsaki dve družini je prišel en vojak, stanovali so po vsej deželi, pri meščanih in kmetih. se lahko vsak prostor ohladi na 9 C Kamor ne bo mogla prodreti ladja, bodo prodirali manjši čolni. Ladja ima tudi ve»Č rešilnih čolnov ter dvoje ieral z zložljivimi krili. je prispela v Berlin, jo je dala njena mati odpeljati na svoj cjrad v S^leaiji. Ubogo dekle se s svojim izvoljencem sploh ni moglo sestati. Zaljubljeni Wun deri ion ji je sledil, zpla-sil se je v pradu, kjer so mu pa pokazao" vrata, potem sta s** pa mat i in b£i bn-ž vm-ii-li na Holandsko. Drugi dan po njunem prihodu je bil pa tudi Wunderlie.h že v Donrnn in z zvijačo sije priboril dostop d^vujema TI. Trepjeriftil ga je na izpreh*>du v pe*r.lcn in ea znova m prosil zua roko princes-e Carmo. Posledica ie bila. da je dal bivši nemški eesar zaljubljenega Wunderlicha kratko malp zapoditi iz parka. Zd«>j }e Wunderlich j v TvOndomi. kjer upa dobiti primerno službo. Prncpsa Carmo pa grozi v Doornu svojim storsem. da si bo končala življenje ali pa pobegrnila v London. r> ne bo smel« vzeti Wmder!icha. Ari bo Viljem IT. tudi topot iTicrutvl bitko z največjo vele^lo *vet» ljubeznijo ? gi iHhmiim prigodo Movvglija. v kateri pa ni nič novegra, kajti slavni pisatelj sam priznava, da to ni plod njegove fantazije, temveč da mu je pravil vae to njegov oce Stari Kiplinfr je bil izboran poznavalec Indije in trdil je, da gre za resnično prigodo, samo s to razliko, da Movvgrli v nasprotju s Kiplingovim junakom ni kazal nobenih izrednih lastnosti, temveč da je bil padel docela na nivo živali, kar je ti. pično za vse primere, kjer so živali vzgajale ljudi. V Indiji taki primeri niso nič posebnega in strokovnjak za ta vprašanja pastor L«e-wis je opisal več prigod «dečkov volkov* in «deklic vo!kulj>, ujetih v džungli in privedenih nazaj med ljudi. Isti pastor opisuje usodo j moža volka . ki so ga ujeli v džungli, ko mu je bilo že 30 let. Bil je že Čisto podivjan, govoriti sploh ni znal. V cujetništvu;> med ljudmi je postal kmalu melanholičen, končno je pa zblaznel. Zapreti so ga morali v umobolnico, kj^er je čez dve leti umrl. že omenjeni Linne, Povsod so se plazili ovaduhi. Kdor je godrnjal, je postal sumljiv, so mu naložili dvojno breme. Sosedne dežele in svobodna mesta so zdaj v miru procvitala. V vojvodini je bil mir hujši od vojne. Ce je potreboval prej Karel Aleksander denar samo za armado, ga je potreboval zdaj za vzdrževanje vojske in dvora, kjer je bilo razkošje vsak dan večje. Siiss — to je bil čudež — to je bilo pravo čarovništvo, je nenehoma preskrboval denar. Kakor s carovniško paličico je znal izslediti vsako skrivališče denarja in ga izkopati. Med vojno je bil vijake samo nastavil, zdaj jih je privijal. počasi, s strahotnim mirom in odločnostjo. Pod dušečim pritiskom vojakov tiranizirana zemlja ni kričala, samo stokala je v mukah, izkrvavevala svoje zadnje soke, za* molklo ihtela, propadala. Tuda pod Eberhartom Ludvikom in Oravenizovo so prodajali urade in mesta. Siiss je izpopolnil ta način. Ustanovil je poseben podkupninski urad, ki je oddajal vsa prosta mesta kakor na dražbi onim, ki so največ plačali, in v ta namen je ustanavljal nove urade in naslove. Vsako mesto je bilo treba odkupiti, od ekspedirij-skega svetnika do predstojnika občine m vaškega sodnika, do zadnjega nočnega čuvaja in 6hige. Niti stare tradicije, niti največje sposobnosti niso — Vsi v Ljubljani. ki mu pač lahko verjamemo, pa opisuje primer človeka zveri, ki ga imenuje Juve. nis Bovinus Bambergensis. Tudi tega so bile vzgrojile »veri in nikoli več ni mog<»l postati normalen človek. Podobna usoda je zadela Johanna L*o. ddcensiaa. Kot petletni deček je ou izgubil starše in čez 11 let »o ga naali v pragozdu med zvermi. Imel Je izredno razvit vonj in čut za spoznavanje strupenih rastlin. V holandskih kronikah beremo o Juvenki Oviniu Hibemu, ki je živel do svojega 15. leta med divjimi živalmi, potem je pa postal izredno krepak in zdrav mož, toda govoriti se ni nikoli naučil. V Franciji so znani primeri < o tro k a iz Avey. rana>, in Hamema itd. V vseh primerih med divjimi živalmi vzgojenih otrok, razen sramežljivega ameriškega Tarzana, kažejto taki ljudje silem odpor do obleke m perfla. Govoriti sploh ne znajo in vajeni življenja med Živalmi se ne morejo več prilagoditi ljudem. Pred našo rafmirano kuhinjo dajejo prednost surovemu mesu, zeliščem in sploh rasni, nam. Njihov duševni nivo je nedvomno nižji in nedostopen nate najosnov-nejaijn pojmom. Ce jfti ujamejo ki če »e jim ne posreči zbezati nazaj med živali, začno hirati m kmahi umro. Njihovo življenje se močno razlikuje od življenja, ki ga pripisujejo legende Romulu, Zarathustri, kraljici Serairamis ali Movvgliju Dirigent in koncertna dvorana V Londonu se od srca smejejo kntoki dr-ricente stra Beechama o novi koneertnj dvoran: v Rrlghtonu. Brightan m znan ta* mo kot priljubljeno mersko kooalistV, tem več. akvvi tod: po svojem glasbenem zrrlje-nju- Za*o j* zgradil* rnesirjB uprava nowo koncertno dvorano, sa katero je potro**** 40.000 mntov stetnungov. Prvnč je naMop*J v nov«! dvorana kmdoneki fi Iha nnortičm orkester pod vodstvom sira T hotna §a Beeeha-ma in bas ta dirigent je tako tenviijito >ra n- vate oJcne. tode nobeno se ne da odo red. Tri okna sem r»»bil S *V0)0 psi eo m iMo mt\ namer«val storiti tudi i dTUCimi. V svoji sobi jjšscm našel niti ko-sarca vode, da bi Ae m»k> osvežil. Ko «em prižel v Aberdeen, so naa ipre jeli t. rdečimi preprogami in orkestru so po-atredli i rakusko. Ta orkester rud m h-a tako izbran, kakor oni, ki je na«t--pii ▼ rVi-gbtonu, a vendar tn nismo rriftesar Wr 1L Ve*eHm se Is de pride nekega ine V Bri^Mon uvaljena primadona in bo morala v tretje nadatro-pjs. Morda no *e k*km ptrilezla gori, naaaj p« ne bo mogla vef. čestitam Bri«rhtoiMi k ofecovi dvore ni in upam, de bo mesto §amo priATo na *o. r^kaj bi bila dvorana riafbrjli rsirnerna- Seveda so prebivak^i rVrigtitone ocoroem nad to kritfko in žirpan zagover?« no o k on o«rtnr» dvorano % veemi argumenti, kar vb ima pri TOfcah. T/vndon^ani pa mbuvsis im smeiejn na njegov racuri. SOKOL — Islet gsarels l, Konoak> se j> poletje in i njim kopanje in drugi poletni užitki rVedno nastopi jesensko deževje hoče SS vsakdo izraNti l*pe »otofcne nedelje, da poleti na večji ali manjši izlet v okolico. Tu di Sokol I. hoče Thrab svojo Številno taborsko družino od najmlajših do najjftarsj ših ter prebiti ve« dan v prelepi naravi rWedil bo v nedeljo. 6, oktobra tak »t let v Dobrunje Odhod m T»N>ra bo ob 0-uri — povratek na Tafcor pa Že ob 1^. uri. S seboj bomo imeJb druStveno gotit«o in pa poljsko kuhinjo, ki bo poskrbela u reEeno in dobro kosilo. Poldrugo uro hoda v eno smer ter 6 ur razvedrila v krasni jesenski naravi bo prijalo tako starim kakor mladim. Zato pričakujemo, da ho v nedeljo zbrana vsa taborska družina, k<*-kor tudi starši naše deoe in naraščaja. — Zdravoj Uprava Sokola I. tari. pa ma da takoj denar za pot. &KOD6CA V jedilnem voau vpsaša Skot svojega soseda: Ari ramate akičajno prr sebi oi garo? — Tudo jaz sem vas> Kotel »pissari po nja, — odgovori aosed. — Če je tako, pa pokadrva vaak svojo. odpirale eiriovom dežele vrat do ftlni benih mest. KdoT ni imel denarja, je storil najbolje, da si je preskrbel elužbo kako drugače ali pa v tujini Siromašnemu Friedrichu Kriatofu Kopperjn m pomagala niti vroča Bil fingerjeva priprošnja do profesnre na univerzi v Tiibingenu. V Petrogradn. pri Hyperborejrdh, « je moral pribo riti ta znameniti ivabetri fizik pri znanje in spoštovan je. Zato f*o pa aedeli zdaj po vojvodekih uradih spretni trgovci iz vseh delov sveta. Najdohie kanosnejša trgovina, stiskalnica, ki ni mogla nikoli odpovedati, je bila p« pravi6nc*et. Suesova metoda je bila genijalno preprosta. Pravica ae je delila po strogo trgovskih načelih, da bi čim vec prinašala. Uetanovil ai je fiskalni urad. Po vsej deželi so prrto vali ovaduhi ter iskali bogate, pr*» možne ljudi, ki eo bili brez zaačrite. brez znancev na dvoru in v parla men tu. Takim je obesil na vrat pro ces, čes, da so si pridobili premoženje nezakonito, in tako dolgo jih je ob* deloval s pritiskom in krivimi priča mi, da so tudi najpoetenejši možje raje plačali zahtevani denar. samo. da so ee odkrižali preiskave. Sest ton in pol zlata je bil iztisnil ta vojvodski urad za vojvodovo Magajno v enem letu. Kapa, domače blago? Urejuje Josip Zupančič. — Za >Narodno tiskamo« Fran JezerSek. — Za upravo in inseratni del lista Oton Christof. Obrtna razstava v Kranju Ob veliki udeležbi prebivalstva je bila v nedeljo svečano otvorjena Ljubavna drama v Doornu Viljem IX in njegova žena ne dovoBta princesi Carmo. da bi se omožila z Georgom Wunderllcliom Viljem II- s svojo drugo že no in hferko v Doornu. Zagoneten umor v brzovlaku Včeraj zjutraj je bila umorjena blizu A d morata rumun- sKa državljanKa Marija Farcasanu Otroci, ki so jih vzgojile zveri SO podivjani bi davljenju med ljudmi xe ne morejo prilagoditi a