*ktudeamus igitur« spet odmera po ulicah srednješolskih središč in simbolično oznanja, da je šolskih skrbi vsaj za nekaj časa konec. Na fotografiji vsakoletni sprevod, maturantov kranjske ('ininazije - Foto: F. Perdan^
Leto XXVIII. Številka 43
^Stanovitelji:   obč.   konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka Tržič — Izdaja CP Glas Kranj. Glavni Urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar
glasilo soci
neg
Kranj, petek, 6. VI.' 1PT) Cena: l dii\
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od j mu-arja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
za gorenjsko
Akcija za gradnjo družbenih objektov
povabilo predsednika SFRJ Josipa Broza-Tita in predsednika zveznega ,Zv>'Hnega sveta Džemala Bijedića je v sredo dopoldne prispel na dvodnevni u>ydni obisk v Jugoslavijo predsednik grške vlade Konstantin Karamanlis. ytt brniškem letališču so ga pozdravili Džem a l Bijedič, Miloš Minić, Beno rtopO-nčič, inž. Tone Kovic. Tone Volčič in drugi. Z letališča so se gostje takoj mpeljali na Bled, kjer so bi/i popoldne uradni razgovori. Zvečer pa je grški Predsednik pripravil v vili Bled večerjo na čast predsednika ZIS Džemala ftjjediea. Ob tej priliki je predsednik Karamanlis izroči/ Džemalu Bijediču tisoko grško odlikovanje za tuje državnike — veliki križ Feniksa. Hkrati so 'l<l/ikovuli tudi druge jugoslovanske voditelje. Grškim funkcionarjem so izro-• jugoslovanska odlikovanja. Predsednik Karamanlis pa je bil odlikovan ' redom jugoslovanske zvezde z lento že med prejšnjim obiskom v Jugoslaviji. Včeraj dopoldne je sprejel predsednika Karamanlisa na Brdu pri Kranju udi predsednik Tito. Popoldne pa je z odhodom z brniškega letališča grški 'fttdiiednik končal obisk v Jugoslaviji.
v° sliki: grški predsednik pred odhodom z brniškega letališča — A. Z. ~~ Foto: F. Perdan
i *redo. 4. junija, ob Iti. uri se je na centi prvega reda na Orehkn pripetila ll'da prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila ing. Vladimir Zupan t°i. IMiOl je vozil proti Kranju. Na Orehku je nenadoma zapeljal s veste na 1^'" <>■ vozit pe. njej še 39 m, dokler avto ni treščil v drevo. Trčenje je bi/o tako ''do, da sta bila voznik in njegova žena Lidija takoj mrtva, avtomobil pa je sem uničen.
Prehitevanje v smrt
Le dve uri kasneje se je v !*edo, 4. junija, na cesti prvega
*da pripetila se ena huda pro-{J''<na nesreča, in sicer na Meji. . <>/.nik osebnega avtomobila Jg. arh. .Janez Kiirst (roj. 1939)
' Ljubljane je pri avtobusnem ^>8tajališču na Meji v pregledam ovinku začel prehitevati /Uri do pet avtomobilov. Ko je ,'ivno prehiteval avtomobil ^ttdreja Horvata z Vrhnike, je i/. ^Jprotne smeri pripeljal lovor-jjhik, vozil ga je Marjan Petek iz ^•bjeka pri Ptuju. Voznik tovor-
hika je ona/.il,       oichnl avto
mobil nevarno prehiteva, zato je zaviral in se mu umaknil skrajno desno, kljub temu pa je voznik Kiirst silovito priletel z avtom v prednji del tovornjaka." Po trčenju je njegov avtomobil odbilo in zasukalo v desno, da je zadel še avtomobil Andreja Horvata. V nesreči je bil voznik Furst tako hudo ranjen, da je na kraju nesreče umrl. Sopotnik Zvonko Trbuha iz Ljubljane pa je bil ranjen in so ga prepeljali v bolnišnico. Škode na vozilih je /a okoli 85.000 din.
L. M.
Vsi trije zbori kranjske občinske skupščine so v $redo podprli program gradnje družbenih objektov v kranjski občini — Do 25. junija javna
razprava
tudi, da bi v prihodnje gradnjo tovrstnih družbenih objektov morali sistemsko rešiti in da bi sporedno z
Kot smo napovedali, je bila v sredo na ločenih sejah vseh treh zborov kranjske občinske skupščine osrednja točka dnevnega reda razprava o programu gradnje družbenih objektov v krajevnih skupnostih. Delegati so program, ki je pravzaprav z,ačetek uresničevanja mandatnega programa, ki ga je skupščina .sprejela na eni prejšnjih sej (nastal pa je na podlagi javnih razprav oziroma zborov občanov v občini v začetku leta), podprli. Prav tako so podprli način zbiranja sredstev z družbenim dogovorom, ki naj bi ga podpisale TO Z D in druge organizacije.
V predlogu programa je predvidena gradnja osnovnih šol na Planini in Primskovem, vrtcev na Planini in v Preddvoru, umetnega drsališča in strelišča v Kranju ter rekreacijskih objektov v krajevnih skupnostih. Del sredstev pa bi namenili tudi za srednje šole in druge objekte po krajevnih skupnostih.
V živahni razpravi so delegati tako zbora združenega dela kot zbora krajevnih skupnosti opozorili na številne potrebe po varstvenih in šolskih objektih v občini. Menili so
gradnjo stanovanj morali graditi tudi takšne objekte. Tako se ne bi zgodilo, kot se je zdaj na Planini, ko je v nekaj letih zraslo veliko novih stanovanj, šola in vrtec pa sta postala veliko premajhna. Opozorili so tudi, da bi delovne organizacije v prihodnje pri različnih investicijah ne smele v programih prikazovati le razširjene reprodukcije, marveč v investicijo vključiti tudi družbeno reprodukcijo. Nenehno povečevanje zaposlenih v končni fazi vpliva tudi na družbeni standard. V kranjski občini se je namreč v zadnjih letih vsako leto povečalo število zaposlenih za okrog 400 delavcev, ki so prišli iz drugih republik. Velika večina jih je ostala v občini in za vse te je treba zgraditi stanovanja, šole, vrtce in druge objekte.
Iz predlogov delegatov je bilo mogoče ugotoviti, da bi bilo treba sedanji program povečati najmanj za še enkrat in seveda za toliko tudi sredstva. To pa ni mogoče. Dogovorili so se, da bi nekatere stvari uredili tako, da bi z denarjem, ki je
Gradnja šol po programu
Konec maja je bila v Radovljici prva seja koordinacijskega odbora za gradnjo vzgojnovarstvenih in izobraževalnih objektov v občini. Razpravljali BO predvsem o gradnji osnovne šole v Begunjah in o gradnji telovadnic pri osnovnih šolah v Radovljici, Lescah, na Bledu in v Bohinjski Bistrici.
Ugotovili so, da gradnja vseh objektov poteka po programu, le pri šoli v Begunjah, ki ho imela štiri učilnice, telovadnico, vrtec in šolsko kuhinjo, so težave zaradi komunalne ureditve. Ce bodo pravočasno rešena nekatera vprašanja glede soglasij in ceste, ho šola gotova do 1. septembra letos, sicer pa kak mesec dni kasneje.
Pri ostalih šolah, kjer gradijo telovadnice, so gradbena dela v glavnem že končana. Odbor je sklenil, da bodo tla v telovadnicah iz parketa, ker hi bila tla iz plastične mase predraga. Samo za telovadnico radovljiške šole hi na primer plastič-
na tla veljala 300.000 novih dinarjev več kot parketna. Ugotovili so tudi, da bodo telovadnice zgrajene do koncu junija. Vse telovadnice bo opremilo podjetje Elan iz Begunj, ki bo šoli v Begunjah opremo podarilo.
Na seji so tudi posebej razpravljali o ureditvi okolice in gradnji bazena v osnovni šoli v Bohinjski Bistrici. Šola bi dobila posojilo in bi tudi sama odplačevala dolg. Vendar se koordinacijski odbor ni strinjal s takšnim predlogom, ker v samoupravnem sporazumu za gradnjo šol, vzgojnovarstvenih ustanov in posebnih šol v občini ni predvidena takšna gradnja v šoli v Bohinjski Bist rici.
Nazadnje so razpravljali še o prispevka temeljnih organizacij združenega dela, ki so podpisale samoupravni sporazum. Ugotovili so, da nekaj delovnih organizacij prispevka ne plačuje in jih bodo zato ponovno opozorili. A. Žalar
Priprave na osrednjo gorenjsko proslavo
V petek, 30. maja, so se v Radovljici zbrali predstavniki gorenjskih občinskih konferenc socialistične zveze in se pogovorili o pripravah na osrednjo gorenjsko proslavo v počastitev 30-let-nice osvoboditve, ki bo 4. julija v Begunjah. Ob tej priliki bo izšel zbornik v katerem bo med drugim kronika Kokrškega in .Jeseniško-bohinjskega odreda. Prireditveni odbor bo izdal tudi 20.000 značk, ki bodo izdelane po zaroiftli ak:o' •    ' ,;' tv**ia in
medaljerja Staneta Dremlja.
Na seji so ugotovili, da se bo osrednje gorenjske proslave udeležilo prek 10.090 prebivalcev in delovnih ljudi z Gorenjske: med drugim tudi pripadniki enot Ko-
krškega in Jeseniško-bohinjske-ga odreda. Navečer proslave, ki bo 4. julija ob 10. uri v Krpinu, bodo.mladinci zakurili kresove, na prireditvenem prostoru pa bo koncert ansambla bratov Avse-nik.     / A. Z.
Obisk v Elanu
Radovljica, 5. junija — Elan, tovarno športnega orodja Begunje je dopoldne obiskal član zveznega i/.vršnega sveta in predsednik zveznega komiteja za energetiko in idustrijo Dušan llijević. Ogledal si je posamezne proizvodne obrate, predstavniki podjetja pa so ga seznanili H proizvodnjo in poslovnimi rezultati. ' .
predviden za posebne programe krajevnih skupnosti, zgradili nekatere objekte, nekatere pa naj hi v svoje programe vključile interesne skupnosti za osnovno izobraževanje in otroško varstvo.
Po sredini seji se bo v občini začela javna razprava o programu gradnje družbenih objektov in družbenem dogovoru o zbiranju denarja. Po delovnih in drugih organizacijah, krajevnih skupnostih, športnih in drugih društvih, šolah bo trajala do 25. junija. Predvideno je, da bi z julijem sklenili družbeni dogovor in takoj začeli zbirati denar. Ta mesec se namreč izteče tudi sedanji samoprispevek občanov za gradnjo -šolskih in vzgojnovarstvenih objektov v občini, ki so ga plačevali pet let.
Po izračunu je predvideno, da hi za celoten program potrebovali 140 milijonov dinarjev. 90 milijonov naj bi prispevale delovne organizacije, ki bi pet let plačevale po en odstotek od bruto osebnega dohodka zaposlenih. Plačevati pa bi ga začele 1. januarja prihodnje leto. Ostalih 50 milijonov dinarjev bi zbrali delavci, obrtniki in kmetje. Delavci, obrtpiki in upokojenci bi prispevali po en odstotek od osebnih dohodkov, kmetje pa pet odstotkov od katastrskega dohodka. Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela pa hi svojo obveznost lahko poravnali tudi z zaslužkom treh prostovoljnih delovnih dni.
Kot rečeno, bo javna razprava trajala do 25. junija. Za javno razpravo bodo v. občini pripravili posebno gradivo, ki ga bodo razdelili vsem družinam in delovnim organizacijam. A. Zalar
Obisk delegacije DLR Koreje
Brniki, 5. junija — Na povabilo predsednika Socialistične federativne republike -Jugoslavije in predsednika zveze komunistov .Jugoslavije -Josipa Broza-Tita je popoldne na brniško letališče z letalom prispela na uradni in prijateljski obisk v našo državo delegacija Demokratične ljudske republike Koreje. Delegacijo, ki bo na obisku v -Jugoslaviji do nedelje, vodi generalni sekretar centralnega komiteja partije dela in predsednik Demokratične ljudske republike Koreje Kitn II Sung. A. Ž.
Naročnik:
Delegacija Ljubljane pri Titu
Predsednik republike Josip Broz-Tito je v torek sprejel delegacijo mesta Ljubljane, ki mu je izročila-relief — prvi osnutek za spomenik legendarnemu komandantu slovenske vojske Francu Rozmanu-Sta-netu, delo kiparja Janeza Pirnata.
Sklep, da ob tridesetletnici osvoboditve izročijo relief predsedniku Titu v znamenje posebnega priznanja kot častnemu občanu" Xjubljane, je skupščina mesta sprejela na slovesni seji v začetku maja.
Odločanje , delavcev ni zadovoljivo
Čeprav so se po 3. seji C K ZKS marsikje zganili in se lotili preobrazbe delovnih organizacij po ustavnih načelih, razmere še daleč niso zadovoljive. Konkretnost akcij za pravo podobo temeljnih organizacij v zadnjem času celo pojema. Kažejo se celo težnje, da bi ohranili odtujenost delavca od sadov njegovega sedanjega in minulega dela.
To so ugotovili na torkovi razširjeni seji izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS pod vodstvom sekretarja Franca Šetinca. Opozorili so predvsem na troje poglavitnih sklopov vprašanj: na celovito upoštevanje pogojev za ustanovitve TOZD, razmerje med TOZD in delovno skupnostjo skupnih služb in na delegatska razmerja v delovnih organizacijah. Še zlasti so ostro kritizirali prakso, da imajo temeljno organizacijo za institucijo, ki sprejema odločitve v nekakšnem »demokratičnem dialogu« z delavci. V takšnih okoliščinah postane nosilec delavčevih ustavno zajamčenih pravic upravljavska struktura v temeljni oziroma delovni organizaciji.
Praznik slovenskih gradbincev
V torek so gradbeni delavci v Sloveniji proslavili svoj praznik. Osrednja proslava pa bo v soboto v Ljubljani.
Dan gradbincev so prvič organizirali lani in tako počastili dan, ko so se 3. junija 1939. leta slovenski gradbeni delavci pod vodstvom K P uprli in organizirali splošno stavko.
Delavci slovenskih gradbenih podjetij so ob tej priložnosti poudarili, da lahko marsikaj pokažejo. V začetku prve povojne petletke je bilo v Sloveniji osem gradbenih podjetij, danes pa jih je 162 s 54.000 delavci. V povojnih letih so zgradili več kot 200.000 stanovanj, veliko tovarn, trgovskih, turističnih in rekreacijskih objektov, več kot 3500 km cest in številne elektrarne.
Pet mesecev brez odmora
Delovni ljudje, ki so zaposleni v tovarni transformatorjev Minelova v Repnju pri Beogradu, so dosegli velik delovni uspeh. V petih mesecih so izdelali transformator z močjo 40 MW za termoelektrarno Kosovo V. Za izdelavo takšnih transformatorjev normalno predvidevajo 14 do 10 mesecev dela. Delavci v Repnju pa so delali brez odmora, tudi ob nedeljah in praznikih. Upoštevali so, da je treba termoelektrarno čimprej zgraditi.
SZDL -osnova samoupravnega razvoja
Na ustanovni seji občinske konference socialistične zveze Kranj, kije bila v sredo, 28. maja, in ki jo sestavlja 90 delegatov, so •, kot smo že poročali, izvolili organe, sprejeli pravila in poslovnik konference. Predsednik očinske konference socialistične zveze Slavko Malgaj pa je razložil dosedanje delo, vlogo in naloge konference in socialistične-zveze v prihodnje.
»Konstituirali smo se kot frontna konferenca, v katero so svoje delegate izvolile krajevne organizacije SZDL, • družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva. To pomeni, da bomo v prihodnje na podlagi dogovarjanja in usklajevanja, ki bo potekalo v vseh sredinah, odločali skupaj o vseh pomembnejših vprašanjih.«
Z ustanovno sejo občinske- konference socialistične zveze pa je bil v občini uspešno končan prvi del organiziranja SZDL po novem statutu/ Da je bilo delo pravilno zastavljeno že na samem začetku, potrjujejo uspešno opravljene volitve članov delegacij za skupščine družbenopolitičnih skupnosti ter volitve članov delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti.
Prav na področju delovanja in uresničevanja skupščinskega sistema pa čaka socialistično zvezo še precej nalog. Ena takšnih zelo pomembnih je informiranje. S sejo
občinske skupščine bodo morali biti seznanjeni vsi delegati in vsi občani. Zato bo treba čimprej izdelati obliko posebnih publikacij, ki bi jih dobili vsi občani. Razen tega bo treba razrešiti vprašanja pristojnosti posameznih zborov skupščine in razmejiti delo med skupščino in izvršnim svetom. Nemalo nalog pa čaka socialistično zvezo tudi pri vključevanju temeljnih organizacij združenega dela v delovanje krajevnih skupnosti, pri financiranju krajevnih skupnosti in razvijanju samoupravljanja v samoupravnih interesnih skupnostih.
Ko je govoril o gospodarskem in družbenem položaju v občini, je Slavko Malgaj poudaril, da bo treba posebno skrb v prihodnje posvetiti zaposlovanju in s tem v zvezi problemom družbenega standarda. Ugotovil je, da je bilo veliko narejenega na področju uresničevanja ustave in da so se organizacije združenega dela pravočasno organizirale po novem. Bilo je tudi nekaj združitev, čeprav proces povezovanja predvsem časovno ne poteka povsem po programu. Nazadnje se je zavzel, da mora socialistična zveza kot frontna organizacija čimprej v praksi uresničiti načelo samoupravne demokracije. To pa pomeni, da mora upoštevati mnenja in predloge občanov, programe organizacij in društev ter razvijati delegatski sistem. A. Žalar
Ekonomsko administrativni šolski center Kranj Komenskega 4
objavlja
razpis za vpis učencev v šolskem letu 1975/76
srednjo ekonomsko šolo 60 učencev
štiriletno upravno administrativno šolo 30 učencev dvoletno poklicno administrativno šolo     30 učencev
Vpisni pogoji (dokumenti) — za vse tri šole:
— originalno spričevalo o končani osemletki
— rojstni list
— prijava, kolkovana z 2 din državne takse (obrazec 1,20 dobite v prodajalnah Državne založbe)
— da je kandidat telesno in duševno zdrav ter da ni star več kot 18 let
— zdravniško spričevalo, da imate zdrave roke in oči (izda oddelek za medicino dela) — velja za poklicno administrativno šolo in upravno administ rat ivno šolo.
Vpisovanje bo v tajništvu ekonomsko administrativnega šolskega centra Kranj, Komenskega 4, od vključno 10. junija do vključno 20. junija t. 1. (vsak dan od 7.30 do 13. ure).
Objava H preje tih učencev bo 23. junija na vhodnih vratih šole. Cv ho učencev več kot jih lahko sprejmemo, se bomo ravnati po Učnem uspehu iz osnovne šole in ocenah iz slovenskega jezika, tujega jezika in matematike. Sprejeti dijaki, ki so iz bolj oddaljenih krajev, naj takoj uredijo bivanje v času pouka v Dijaškem domu v Kranju.
u,:
junija 1975
Težko je natanko, v kratkih, zgoščenih stavkih, oprtih na dejstva, oceniti salzburški dialog med predsednikom ZDA Ge-raldom Fordom in predsednikom ZAR Anvarom El Sada-tom. Prvič zato, ker v sklepnem sporočilu niso navedeni nikakršni oprijemljivi zaključki, ki bi dajali slutiti, da sta moža izoblikovala ogrodje načrta bodočih mirovnih prizadevanj v arabsko-izraelskcm kotlu vrelega olja, drugič pa zaradi dolgega niza vzporednih dogajanj, katerih časovna bližina in soodvisnost je pri sprejemanju sklepov obema stranema vezala roke. Brez poprejšnjih »hišnih« analiz nastalega položaja namreč ne bo noben diplomat tvegal koraka naprej — četudi gre za »pcrsono primo« orjaške Amerike ter za dokaj suverenega    in    doma nooinejovancga
egiptovskega voditelja.
Kakšne zadržke imamo v mislih? Zakaj Sadat in Ford nista prišla dlje od »konstruktivnega soočanja stališč«?
Kakor vemo, Ford ni dopoto-val v Evropo občudovat kulturnih spomenikov. Odisejevska turneja je bila programsko in vsebinsko izjemno bogata in naporna, kar posredno dokazuje, da Združene državo po polomu v Indokini želijo prenesti težišče svojih političnih ambicij na staro celino. Celi sklopi problemov in dilem, ki terjajo čim hitrejši .a/plot, so pač idealen poligon, kjer je moč zelo učinkovito reševati omajani ugled velesile ter hkrati zasledovati znatno bolj dobi« ka-nosne koristi kot bi jih nudil nadzor   nad zbombardiranimi
vietnamskimi nasadi riža. Naraščajoča ameriška navzočnost v Evropi bo zagotovo sprožila verižno reakcijo ukrepov, saj VVashington ne stremi samo k utrjevanju že tradicionalnih vezi, ampak nastopa tudi z bolj kategoričnimi, jasneje postavljenimi in — presenetljivo! — ostreje podanimi zahtevami. Takšne spremembe marsikdo ni pričakoval, čeprav je po svoji' razumljiva, kajti osramočeni in užaljeni vankceji želijo dokazati, da so popuščanje, umik    in    izgubljanje pozicij
Salzburško »sondiranje terena«
stvar preteklosti. Lep dokaz v prid gornji tezi sta Fordova in K issinger jeva »izleta« v Madrid in Bruselj. Madridska etapa pogovorov je minila v^znamenju
osveževanja bilateralnih stikov
ZDA — Španija, pri čemer so pogajalci, kot se zdi, dosegli soglasji- o podaljšanju vzdrževanja letalskih oporišč na španskem ozemlju. Za ločeno, nevezano prisotnost Amerike V
evropskem manevrskem prostoru je obstoj baz sredi Pirenejskega polotoka očitno l/redno pomemben: niti odkrito negodovanje zaveznikov niti glasna ugibanja, kaj neki so gostje
osovraženega Prancovegs režima ponudili v zameno fašističnemu gcnorulisimu, ne morejo omajati trdnega prepričanja NVashingtona o nujnosti ohranjanja »odprtih vrat«, ki naj hi
Kranj
V sredo dopoldne seje v Kranju na 52. redni seji sestal izvršni svet občinski' skupščine. Obravnavali so problematiko zaposlovanja v občini in izdelavo urbanističnega načrta za Šenčur. Razpravljali so tudi o razdelitvi finančni« sredstev za splošni ljudski odpor in za gasilska društva v občini.
V sredo popoldne pa so se V Kranju na ločenih sejah sestali vsi trije zbon občinske skupščine. Razpravljali so o programu gradnje družbenih objektov v krajevnih skupnostih in o družbenem dogovoru o združevanju sredstev za gradnjo teh objektov. Razen tega so razpravljali še o družbenem dogovoru 1 osnovah in merilih za določanje osebnih prejemkov delegatom in voljenim ali imenovanim funkcionarjem, o spremembah odloka o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu in o potrditvi letnega davčnega zaključnega računa za minulo leto. A. Z.
Radovljica
V torek se je v Radovljici sestala statutarna komisija pri občinski konferenci zveze komunistov. (Mani komisije so razpravljali o zbranih pripombah na statut, o novem poslovniku sveta zveze komunistov krajevne skupnost' Radovljica in o poročilu o uresničevanju programa statutarne komisije.
Vsi trije zbori radovljiške občinske skupščine, ki se bodo sestali na sej predvidoma 2">: junija, bodo med drugim razpravljali o poročilih o dol" inšpekcijskih služb, postaje milice, sodišča in še nekaterih drugih. Tako bod0 razpravljali o poročilu o kriminaliteti in drugi problematiki na območju obči' ne.M) poročilu inšpektorja za javni red in mir, o delu pravobranilstva v minulem letu..o problematiki s področja odkrivanja in zatiranja klasične gospoduj"' s ko in politične kriminalitete, o delu občinskega sodišča s področja kriminalitete in o delu sodnika za prekrški- v minulem letu. A. Z.
Skofja Loka
V domu pod Planino na Trebiji (Poljanska dolina) se bo danes dopoldan (petek, 6. junija) začel dvodnevni seminar o vlogi in mestu mladine v socialistični družbi. Udeležencem seminarja, članom družbenopolitičnih; kulturnih in športnih sekcij, razrednih in šolskih skupnosti ter aktivov ZSMS z gimnazij v Skofji Loki, Kamniku in Trbovljah, so predavatelji pripravil) predavanja na temo »Mlada generacija pri nas in v svetu«, »Marksistični nazor v učno-vzgojnem procesu«, »Religija in mladi« ter »Samoupravljanje, učencev«. Pobudnik in organizator prve tovrstne oblike dodatnega izobraževanja dijakov je aktiv mladinske organizacije gimnazije Škofja Loka. (itf1
Tržič
V torek je bilo v Tržiču deveto zasedanje občinske konference ZK«S Na seji so ugotovili, da se sklepi zadnje 8. seje dobro Uresničujejo. Med drugim  ho začela poleti dedovati pri izvršnem svetu občinske skupščine kadrovska služba. 0 tem so že razpravljali na sejah izvršnega sveta i" v občinskih družbenopolitičnih organizacijah. Na torkovem zasedanju konference so Miloša Savica in Petra Zupana razrešili članstva v komiteju občinski' konference in na novo imenovali Draga Rožiča iz tovarne kos in srpov in Marjana Markiča iz Peka. Za stalnega predstavnika občinske konference ZK5j v izvršnem odboru OK SZDL so izvolili Ferdinanda Kramarja ter odločili, «q ho komite ZKS temeljna delegacija za delegiranje delegatov občinske partijske organizacije v občinsko konferenco in predsedstvo Socialistične zvc/.c delovnega ljudstva. Sekretar komiteja -Janez Piškur bo stalni delegat Zb v predsedstvu SZDL, druge tri pa bo komite določal sprotno. Razen tega s*<J na omenjeni seji konference odklonili dopolnjen statutarni sklep o organ1'! ziranosti občinske organizacije ZK in ga sklenili obravnavati in sprejeti ";1 prihodnjem zasedanju konference. Na torkovi konferenci v Tržiču so razpravljali tudi o oceni političnega stanja v občini in uresničevanju gospod a rsk1' stabilizacije, o čemer so govorili že na zadnji seji komiteja in posvetovanj1' sekretarjev, ki seju je udeležil tudi predsednik CK ZKS Franc Popit. -jk
Grafično podjetje
Gorenjski tisk Kranj
razpisuje 3 štipendije
za redni študij na Višji grafični šoli v Zagrebu
Študij traja dve leti. Štipendisti dobivajo štipendijo 30 mesecev od 1. septembra 1975 dalje. Štipendisti bodo zaradi spoznavanja proizvodnje en mesec'pred začetkom študija delali kot praktikanti v proizvodnji. Višina štipendije je urejena s samoupravnim sporazumom o štipendiranju učencev in študentov.
Poseben pogoj za vpis na šolo je sprejemni izpit iz matematike in kemije, ki hov zafetku septembra na VOS v Zagrebu.
Prijave na razpis sprejema tajništvo OP Gorenjski tisk Kranj, Ul. Moše Pijadeja 1 do 20. junija 1975.
Pentagonu v primeru lokalnih kriz in spopadov zagotovila možnost bliskovite intervencije, možnost neoviranega vstopa na »vročo« sceno.
Manj nejasnosti, dvomov in vprašajev ji' zapustilo Fordovo izvajanje v Bruslju, v okviru dvodnevnega vrhunskega zasedanja sveta NATO. Šef Bole hiše ni uporabljal zavitega diplomatskega žargona, ko so v Širši razpravi in v pomenkih med štirimi očmi jeli obravnavati smisel obstoja Atlantskega pakta nasploh ter delež sleherne članice posebej. Priznal je, da NATO zveza sicer izgublja prvotno vlogo branilca zahodnih držav pred neposrednim napadom z Vzhoda (v katerega nihče vec ne verjame), vendar so notranja ekonomsko-voja-ška čvrstost in solidarnost ter nenehna krepitev njene udarne moči temeljni pogoj varnosti, popuščanja napetosti in odstranjevanja potencialnih nevarnosti za mir, »ki je bil in bo ostal poglavitni smoter ZDA.« Varšavski pakt se oborožuje intenzivneje kot je potrebno, poudarjata Ford in Kissinger. Amerika torej ne bo /manjšala števila v Evropi stacionfrahih čet in tudi
ne namerava skrčiti prispevkov v skupno blagajno, partnerji v Zvezi pa naj končno sledijo zgledu cezoceanskega bratranca, strnejo vrste, opustijo prenagljene separatistične poteze (mišljena sta izstopil Francije in Určije), škodljive višjim ciljem, izpeljejo obljubljeno po enotenjo oborožitve ter pospešijo modernizacijo armad.
»Nova« evropska politika ZDA  nam je v grobih obrisih
zdaj znana, medtem ko jo v potankostih, kakršno predstavlja bližnjevzbodni zaplet, šele oblikujejo. In ravno tu velja iskati razloge navidezno nespodbudnih izidov salzburškega »sondiranja terena«. Kairo — kljub formalnim izrazom zaupanja Fordu — previdno čaka in ugiba, ali sta oblast in vpliv vvnsh-Ingtonske administracije zadostna, da si bo upala zavrnili javni napad 7(> senatorjev, pristašev neomejene podpore Tel Avivu; nadalje so popolna neznanka Sovjeti, zaposleni s tehtanjem možnih posledic njim nič kaj ljubega »prest rojava-ii j ji « v zahodnjaškem taboru; v podobno gosto meglo je zavita nepričakovana poteza Izraelcev, ki so kot doka/, dobre volje in pripravljenosti na opuščanje ustaljene govorice orožja 48 ur pred svečano otvoritvijo Sueškega prekopat (5. junija) umaknili s sinajske razmejitvene crle polovico ta nkovsko-oklep-nih divizij ter prestavili v zaledje topovske in raketne baterije.
Taktična prevara? Uvod v diplomatsko ofenzivo? Uklanjanje ameriškim pritiskom? Ali nemara resničen poskus ustvarjanja ugodnejšega ozračja navečer ženevskih pogajanj?
Točnega odgovora ni. Opazovalci s«- strinjajo le v nečem: dokler slehernemu udeležencu zapletenega in utrudljivega le-vantskega pokra ne bodo vsaj priblillio jasni trenutni nagibi nasprotnikov, je nerealno pričakovati senzacionalne zaokrete. Pičli Izkupiček lalzburžkega
»kramljanja« na/orno potrjuje, da se ne mol imo. I. (iuzelj
NC
73
Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov
skupščine občine Kranj
razpisuje prosto delovno mesto:
organizatorja  " j
v oddelku za finance (elektronska obdelava podatkov)
Pogoj: visoka strokovna izobrazba
Ostali pogoji za zasedbo delovnega mesta so določeni v notranji orga-hi/.aeiji in sistemizaciji delovnih mest upravnih organov skupščine občine Kranj.
Kandidati za 'zgoraj razpisano prosto delovno mesto naj pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo razpisni komisiji upravnih organov skupščine občine Kranj, Trg »"evolucije 1 najkasneje v 15 dneh od dneva razpisa.
Splošna vodna skupnost Gorenjske Kranj.
C. Staneta Žagarja 30, Kranj
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1. vodje gradbišč
SS ali VIŠ
2. gradbenega tehnika
SS — lahko tudi pripravnik
3. 2 gradbenih delovodij
4. referenta za delovna razmerja ss
5. upravnika samskega doma
KV gostinske stroke
— nastop dela s 1. julijem 1975
6. snažilke
PK — nastop dela s 1. julijem 1975
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca v združenem delu v delovni organizaciji za nedoločen čas s polnim delovnim časom izpolnjevati še naslednje pogoje:
Pod 1.: imeti morajo srednjo gradbeno tehnično šolo ali KAGG I.
stopnje s strokovnim izpitom,
poseben pogoj je 2- oz. 3-mesečno poskusno delo;
Pod 2.: imeti morajo srednjo gradbeno tehnično šolo s prakso, lahko l>a tudi pripravnik,
poseben pogoj je 2-mesečno poskusno delo oz. pripravniški staž; pod 3.: imeti morajo gradbeno delovodsko šolo s prakso ■Oseben pogn.i je 2-mesečno poskusno delo;
pod 4.:   imeti morajo srednjo strokovno izobrazbo — ekonomske ali opravnoadminist rat ivne smeri s prakso na tem področju Poseben pogoj je 2-mesec no poskusno delo;
P<>d 5.: imeti morajo K V v gostinski stroki s prakso in šoferski izpit H kat ogori jo
poseben pogoj je I-mesečno poskusno delo; pod 0.: I'K snažilka,
poseben pogoj je I mesečno poskusno delo.
Prijave s priloženim življenjepisom in z dokazilom o strokovnosti pošljite na naslov najkasneje V 15 dneh po objavi.
Tekstilni center Kranj
Svel Šolskega centra za tekstilno in obutveno stroko razpisuje Za šolsko leto H)7.r)/7() sprejem učencev V
a) Tehniško tekstilno šolo
in sicer v :
— predilski odsek
— tkalski odsek
— pletilski odsek
— tekstilnokemijski odsek
— konfekcijski odsek
b) Tehniško čevljarsko šolo
.10 učencev;
c) Poklicno tekstilno šolo
— učenke za poklic šivilje ženskih oblek« 30 učenk
— učonce(-ko) /.  učnimi   pogodbami,  in  to za  poklice šivilja Ženskih oblek, krojač za moške obleke in pletilja;
č) Šola za čevljarske delavce,
in sicer;
— za Živalca zgornjih dolov
— za pri krojev aha zgornjih delov
— za nnvlacevafca /gornjih delov
V to šolo bomo sprejeli le licence, ki hudo prej sklenili učno pogodbo s pod |ei |em.
K prijavi za vpis (kolek 2 din) je treba prilo/iti:
— spričevalo O končani oseinlol ki (original),
— izpisek iz. rojstne matične knjige.
— lastnoročno napisan življenjepis,
p  zdravniško potrdilo o sposobnosti za poklic (dostavili najkasneje (h) 1. sijMoinbra )•
Kandidati na| se prijavijo osebno (med 7. in 11. uro) ali pismeno do 20. junija 1075 na naslov :
tekst i I llj center Kranj, TOZI) Šolski center za tekstilno in obutveno stroko, (i 100(1 Kranj. Cesta Staneta Žagarja 33.
Seznam sprejetih m odklonjenih kandidatov  bo objavljen 27, junija, to bo prijav več kot je razpisanih mest. bodo spre jot i kandidati z boljšim učnim uspehom. Večina dijakov Tehniške tekstilne šole in Teh Hiške čevljarske šole lahko dobi štipendije v  tekst i I n i h in čevljarskih tovarnah.
Učenci lahko dobijo stanovanje in oskrbo v Dijaškem domu v Kranju, K idričeva ulica 2.
30 učencev 30 učencev 30 učencev 30 učencev 30 učencev
(JO učencev 15 učencev 15 učencev
V Velesovembodo praznovali
Prebivalci krajevne skupnosti Ve-lesovo se že nekaj časa pripravljajo na praznovanje svojega tradicionalnega krajevnega praznika. Tokrat ga bodo še posebno lepo praznovali, ker se ujema s praznovanjem 30-letnice osvoboditve. Program praznovanja so zato razširili kar na osem dni, v njem pa bodo sodelovale prav vse organizacije in društva, ki delujejo na tem območju.
S praznovanjem bodo začeli v nedeljo, 8. junija, s športnimi prireditvami ŠD Proleter. Prek tedna se bodo zvrstila še razna tekmovanja v namiznem tenisu, v šahu, keljanju, nastopili pa bodo tudi gasilci z mokro gasilsko vajo. V petek, 13.' junija, bo slavnostna seja krajevne
Se ena interesna skupnost
Izvršni svet kranjske občinske skupščine je aprila letos imenoval 13-članski iniciativni odbor za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za komunalno dejavnost. Le-ta je imel prvo sejo v torek, kjer sta z vlogo in pomenom interesne skupnosti seznanila člane odbora predsednik izvršnega sveta Franc Sifkovič in načelnik oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve inž. Janez Frelih. Na sestanku so se dogovorili, da bodo do konca leta sklicali ustanovno skupščino samoupravne interesne skupnosti, ki bo začela delati januarja prihodnje leto. -an
Izlet aktiva ZZB NOV iz Kranja
V počastitev 30-letnice osvoboditve so člani aktiva ZZB NOV upravnih organov skupščine občine Kranj v soboto, 31. maja, obiskali Kumro-vec in Kozjansko. Ogledali so si novozgrajeni spominski, dom borcev in mladine, rojstno hišo tovariša Tita in krajevni muzej v Kumrovcu. Nato pa so v Kozjem, kjer so jih sprejeli in pozdravili predstavniki krajevne organizacije ZZB NOV, položili venec. Učenci osnovne šole Kozje so pripravili lep kulturni program, predstavniki obeh organizacij pa so izmenjali spominska darila. Zatem je bilo v kulturnem domu v Kozjem tovariško srečanje.
M. Gojko
v Uspel seminar
Občinski sindikalni svet na Jesenicah je minuli teden pripravil v Gozd-Martuljku seminar za usposabljanje sindikalnih poverjenikov in članov izvršnih odborov- osnovnih organizacij sindikata. Seminar je izvedla delavska univerza .Jesenice. Znani sindikalni delavci so trem skupinam • udeležencev seminarja govorili o temah kot so sindikati in organizacija delavskega razreda, organiziranost sindikatov, poverjeniki in člani izvršnih odborov v osnovnih organizacijah sindikatov, nekatere oblike dela v osnovnih organizacijah, ljudska obramba in samozaščita ter o drugih.
Na seminar so povabili predstavnike iz 11!» osnovnih organizacij V občini, odzvale pa so se 104 osnovne organizacije. Med tistimi, ki se seminarju niso odzvali, so v največjem stevilU. osnovne organizacije dislociranih enot z jeseniškega območja.
Po anketi sodeč so bili udeleženci s temami na seminarju zelo zadovoljni. Predvsem so bili to mladi sindikalni delavci, ki jim bo pridobljeno znanje V veliko pomoč pri njihovem nadaljnjem delu. Tudi izo-ohrazhena struktura udeležencev je bila dokaj zadovoljiva. I). S.
Prihodnji teden bodo v škofjeloški občini proslavili teden Komunista. Praznovanja bodo začeli z otvoritvijo razstave o razvoju lista Komunist in delu ZK v škofjeloški občini. Razstavo si bodo poleg drugih bbča nov ogledali tudi srednješolci ter učenci sedmih in osmih razredov osnovnih šol.
V slednjih šolah bodo marksistični krožki organizirali razprave o vlogi in razvoju ZKJ. V teh razpravah bodo gimnazijci in učenci v gospodarstvu skupaj s predavatelji govorili 0 tem, kako bi v okviru učnega predmeta samoupravi janje in osnove marksizma spremljali delo ZKS m se sproti seznanjali z aktualnimi
problemi, družbenopolitičnega doga janja.
Učenci osnovnih šol, ki obiskujejo
7. in h. razredi bodo pripravili raz«
skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, v soboto zvečer bodo zakurili kresove, osrednja in sklepna slovesnost pa bo v nedeljo, 15. junija, v Velesovem, kjer se bo zvrstilo vrsto prireditev, popoldan pa bo še bogat kulturni program, v katerega so vključili tudi praznovanje dneva krvodajalstva, pred zaključkom pa bodo namenu izročili še novo motorno gasilsko črpalko. Gasilci in drugi pa bodo poskrbeli še za veseli del programa, v katerem bo sodeloval tudi ansambel Lojzeta Slaka.
-an
Srečanje v Brestanici
bo v nedeljo
Posavske in zasavske občine pripravljajo srečanje nekdanjih izgnancev oh 30-letnici povratka v domovino. Srečanje ho v nedeljo, 8. junija, oh 10. uri v Brestanici na gradu. Na proslavi ho sodelovala tudi Zveza socialistične mladine Slovenije in Zveza civilnih žrtev vojne. Pripravili bodo pester kulturni program,
Srečanja se bodo udeležili tudi gorenjski izgnanci, vojni ujetniki, zaporniki in interniranci ter vsi ostali, ki se dosedanjih srečanj v po-castitev*30-letnice osvoboditve taborišč niso mogli udeležiti.
Udeleženci bodo odpotovali z vlakom — z Jesenic ob 4.58 — do Dohove. D. S.
redne ure, na katerih bodo govorili O razvoju KP.J in o pomenu marksističnega tiska. Pripravili bodo tudi razstavi' marksistične literature, ki jo imajo V šolskih knjižnicah. Kjer DO mogoče, bodo učenci sami pripravili tudi nekajminutne oddaje 0 vlogi in razvoju KIM in ZK in jih zavrteli prek šolskih zvočnikov.
V četrtek, 12. junija, ho ob 17. uri V Škofiji Loki tribuna komunistov. Kot gost bo na njej sodeloval sekretar izvršnega komiteja predsed-st vil ZKS Franc Še t ine.
V vseh osnovnih organizacijah — v TOZD; OZI), Šolah in krajevnih skupnostih   bodo   prihodnji, teden
sestanki, na katerih bodo razpravljali o razvoju revolucionarnega tisk.i v zadnjih 50 letih, o idejno-političnem usposabljanju in Informiranju. U- B.
Seminar za sindikalne aktiviste
Občinski svet zveze sindikatov Radovljica je 30. in 31. maja skupaj z radovljiško delavsko univerzo pripravil seminar, ki se ga je udeležilo okrog 500 sindikalnih aktivistov in članov vseh vodstev odborov posameznih panog. Udeleženci seminarja so bili razdeljeni v tri skupine, razpravljali pa so o sindikatu kot organizaciji delavskega razreda, ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, sodelovanju in povezovanju sindikatov s socialistično zvezo, krajevno skupnostjo in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami.
Razen tega je bil v soboto tudi seminar za predsednike delovnih skupin organizacije združenega dela Almira Radovljica. 35 slušateljev je razpravljalo o medsebojnih odnosih v združenem delu, o temeljih družbenoekonomske ureditve SFRJ in o organizaciji in vodenju sestankov.
JR
Pohod ZRVS Mojstrana
Minulo soboto je krajevna organizacija Zveze rezervnih vojaških starešin Dovje-Mojstrana organizirala redni letni pohod z reševanjem vseh nalog ter s streljanjem. Udeležilo se ga je več kot 50 članov te krajevne organizacije. Potekal je od hotela v Mojstrani mimo Kovinske Opreme; nekdanje cementarne" do strelišča v Mlačci in v Radovno. Pohod je dobro uspel, še zlasti so člahi krajevne organizacije ZRVS iz Mojstrane dosegli dobre rezultate v st reljanju. D. S.
Tekmovanje rezervnih vojaških starešin
Prireditelj letošnjega republiškega prvenstva v orientacijsko taktičnem pohodu za slovenske rezervne vojaške starešine je ZRVS Dolenjske Toplice. Tekmovanje, ki bo 20. in 21. junija, bo organizacija ZRVS iz tega dolenjskega kraja pripravila v sodelovanju z ZRVS Novo mesto. Prvenstva se bodo udeležile ekipe iz vseh slovenskih občin, ki bodo prej izbrane na občinskih tekmovanjih.
Udeleženci tekmovanja bodo morali pokazati bogato mero znanja. Med seboj se bodo pomerili v nočnem pohodu, streljanju s" pištolo, plezanju po vrvi, reševanju topografskih nalog itd. Člani ekip po posameznih slovenskih občinah se na tekmovanje pripravljajo že dlje časa,. -jg
Teden Komunista v Škofji Loki
Komisija za razpis
Zavoda za požarno, reševalno in tehnično službo — Kranj
Oldhamska c. 4
razpisuje na podlagi 46. člena Statuta zavoda prosto delovno mesto
direktorja
Za to delovno mesto se zahtevajo naslednji pogoji:
t»( da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori;
— (hi ima visoko izobrazbo tehnične ali ekonomske smeri;
— d;i ima <) let  prakse, od  tega 3 leta na odgovornejših delovnih mest i h;
— daje moralno in politično neoporečen;
Nastop delii po dogovoru. Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu, , *
Pismene ponudbe je treba poslati v 15 dneh po objavi na gornji naslov z oznako »razpis«.
Grafično podjetje Gorenjski tisk Kranj razpisuje
10 štipendij za učence Poklicne grafične šole v Ljubljani za šolsko leto 1975/76
Štipendije bodo dodeljene za naslednje poklice:
2 štipendiji za poklic ročni stavec
1 štipendija za poklic reprodukcijski fotograf
1 štipendija za poklic litoretušer
2 štipendiji za poklic montažer
2 štipendiji za poklic offset tiskar 2 štipendiji za poklic kartonažer
Štipendije za redne dijake so urejene s samoupravnim sporazumom o štipendiranju učencev in študentov. Cas šolanja na Poklicni grafični šoli v Ljubljani je 3(i mesecev.
Prijave na razpis za dodelitev štipendije oddajte do 15. junija 1975 v tajništvo podjetja GP Gorenjski tisk Kranj, Ul. Moše Pijadeja 1.
r
5-10% popust na
pohištvo in
zamrzovalne skrinje
festivalna dvorana bled
od 23 maja
do 10. junija 1975
razstava in prodaja
pohištva
preprog •zaves •gospodinjskih strojev
9 BLED '75
razstava bo odprta vsak dan od 10.do19.ure
murha
Zdravstvena šola
Jesenice, Titova 113
razpisuje
vpis v I. letnik Zdravstvene šole Jesenice za šolsko leto 1975/76
Šola bo sprejela v ambulantno-bolnično smer (za poklic) medicinske sestre 36 učencev.
Pogoji za sprejem:
1. končana osnovna šola s pozitivno (»ceno i/ angleškega jezika,
2. starost do 18 let.
K prijavi za vpis je treba priložiti:
1. original spričevalo o končani osnovni šoli,
2. zdravniško spričevalo,
3. rojstni list.
Prijave pošljite na obr. 1,20, kolkovane z 1 din. Prcizktisa znanja ni.
Rok za vložitev prijav je do 24. junija 1975 na naslov: Razpisna komisija pri Zdravstveni šoli Jesenice, Titova 113.
Usluga
— podjetje obrtnih storitev
Stražišče, Kranj, Seljakova 7
sprejme v delovno razmerje za nedoločen čas
1. finančno-administrativno moč
Pogoj: končana srednja ekonomska šola praksa zaželena.
2. perico-likarico
za pralnico Vodovodni stolp
Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu.
Stanovan ja ni.
Ponudbe pošljite komisiji za delovna razmerja pri podjetju Usluga. Razpis Velja do zasedbe delovnega mesta.
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu osnovne šole
Staneta Žagarja Kranj
razpisuje delovna mesta:
1. učitelja za telesno vzgojo
(Pu ali P) za nedoločen čas
2. učitelja za telesno vzgojo
(Pu ali P) za določen čas
3. učitelja matematike
(Pu ali P) za nedoločen čas
4. učitelja razrednega pouka
(U ali Pu) za nedoločen čas
5. snažilke
za nedoločen čas.
Prijave z dokazilom o strokovnosti pod št. 1., 2., 3. in 4. pošljite naslovu v 15 dneh po razpisu.
Stanovanja ni!
Mehanizirano lesno skladišče v Bohinjski Bistrici
Po dvomesečnem poskusnem obratovanju so v soboto, 31. maja, dopoldne v Bohinjski Bistrici odprli novo mehanizirano skladišče lesa. Zgradila sta ga Gozdno gospodarstvo Bled in podjetje LIP Bled Skladišče, ki leži ob vznožju Pokljuke in Jelovice, bo pomembno za celotno gorenjsko gozdarstvo in lesno industrijo. V njem bodo lahko na leto obdelali okrog 60.000 kubičnih
metrov lesa. V skladišču je urejeno mehanizirano lupljenje lesa oziroma hlodovine, žaganje na različne dimenzije in razvrščanje lesa. Avtomatske pa bodo tudi vse meritve lesa tako po količini in kvalitet i.
Slovesne otvoritve so se udeležili predstavniki radovljiške in jeseniške občine ter člani obeh delovnih ko-lektovov. Odprl je skladišče novi di-rekotr GO Bled inž. Cveto Cuk. A. Z.
Najvišja novatorska odškodnina
Potrebe po kakovostni patentirani žici so na našem domačem trgu kakor tudi v inozemstvu vedno večje. V obratih hladne predelave, v žičarni jeseniške Železarne v zadnjih letih nikakor niso več mogli kriti vedno večjih naročil in želja po patentirani žici. Proizvodne zmogljivosti so bile zastarele in nezadostne.
Skupina priznanih žičarskih in energetskih strokovnjakov s Ko-■ meloni Janezom, obratovodjem ži-čarne, inž. Antonom Kelvišarjem, Leonom Ravnikom, Leonom Mesa-ričem in Avrelijem Ravnikom je začela resno razmišljati o tem, kako bi v patentirniei žičarne povečali proizvodne zmogljivost i.« Kolektivno delo je doseglo že v prvih poizkusih razveseljive dosežke. Za nevtraliza-crjo in kot nosilec maziva pri pripravi žice so uporabili namesto apnenega mleka razstopino boraksa. v vodi.
Tako so povečali proizvodnjo kakovostne patentirane žice do 19 odstotkov, kar izkazuje več kot J.500.000 dinarjev prihrankov. Avtorjem izholjševalnih predlogov je bila tako priznana triletna renta. Za prvo leto uporabe so-prejeli 17.300 dinarjev odškodnine, ki so jo razdelili tako, kakor so sodelovali pri realizaciji novega tehnološkega postopka.
Avtorji so sestavili izračun koristi in prihrankov tudi za drugo leto in skupni čisti prihranek presega tri milijone 800.000 dinarjev. To je uspeh, ki ga v Železarni Jesenice kljub zelo razvejani novatorski dejavnosti ni dosegel še noben iznaj-ditelj, novator ali avtor izboljše-valnega predloga. Višino druge rente, ki znaša 41.613 dinarjev," si bodo razdelili po odstotkih udeležbe tega koristnega novatorskega predloga. U. 2.
V Podnartu referendum za samoprispevek
Družbenopolitične organizacije in krajevna skupnost v Podnartu se že nekaj časa dogovarjajo o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za asfaltiranje cest in rešitev nekaterih komunalnih problemov. V minulih dneh so bili v vseh vaseh v krajevni skupnosti zbori občanov, na katerih so se z veliko večino odločili za razpis referenduma. Tako bo referendum v nedeljo, 15. junija, na voliščih v Podnartu, Ovsišah, Zalošah, Rovtah, na Ceš-njici, Poljšici in Prezrenjah.
2e na zborih občanov so poudarili, naj se razpoložljivi denar in denar, zbran na podlagi referenduma o samoprispevku, če bo le-ta uspel, porabi predvsem za asfaltiranje krajevnih cest (okrog 16 kilometrov). V nadaljevanju akcije pa bodo uredili še parkirišče pri pokopališču, uredili smetišča, gradili protipožarne bazene, dogradili športno igrišče in opravili še nekatera druga dela.
Če bo referendum uspel, bodo tako že letos asfaltirali vse občinske ceste v krajevni skupnosti, nato pa tudi vse odcepe, ki povezujejo posamezne vasi. Za to bodo potrebovali 3,380.000 dinarjev. Od tega naj bi prek milijon dinarjev prispevali va-ščani, ostalo pa bi zbirali z raznimi komunalnimi dejavnostmi.
V predlogu za zbiranje sredstev na podlagi samoprispevka je predvideno, da bi vsi redno zaposleni in upokojenci, ki imajo več kot 1000 dinarjev pokojnine na mesec, prispevali 1 odstotek od mesečnih prejemkov. Kmetje bi prispevali en odstotek od letnega katastrskega dohodka in 10 dinarjev na leto od kubičnega metra prirastka v gozdovih. Obrtniki pa bi prispevali en odstotek od osnove za odmero davka. Družine v naseljih Češnjica, Rovte, Za loše, Dobravica in v delu naselja Podnart pa bi razen tega prispevale še po 600 dinarjev na družino in po 4(K) dinarjev od avto- v mobila ali traktorja. Ostale vasi so ta prispevek že plačale. Ce bo referendum uspel, bo samoprispevek uveden od 1. 7. 1975 do 30. 6. 1980.
Zaprta cesta
Planinsko društvo Radovljica obvešča, da je cesta zaradi zemeljskega plazu Draga — Poljska planina neprevozna in težko prehodna. Planinci naj se poslu/.ijo poti Begu nje - Sv. Pet ei - Poljska pla nina. Pot bo predvidoma zaprt a 20 dni.
V galeriji osnovne šole Ivana Tavčarja v Gorenji vasi v Poljanski dolini v soboto zvečer odprli razstavo Gozd in naše okolje. Pripravila stajo Gozdn gospodarstvo Kranj ter Foto klub Gorenja vas. V galeriji je razstavljeni prek šestdeset del z motivi iz narave, (-jg) — Foto: F. Perdan
Šolski center združenega podjetja Iskra Kranj
bo sprejel za šolsko leto 1975/76 v I. letnik tehniške strojne in elektro šole Kranj
90 učencev, in sicer:
— 30 učencev v strojni odsek
— 30 učencev v elektro odsek — šibki tok
— 30 Učencev v elektro odsek — jaki tok
Poklicne kovinarske in elektro šole Kranj
139 učencev za naslednje organizacije Združenega podjetja elektrokovinske industrije, Ljubljana:
Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko (Kranj):
— 15 orodjarjev
— 10 strojnih mehanikov
— 15 finomehanikov
— 15 strugarjev
— 15 rezkalcev
— 15 elektromehanikov
— 15 TK mehanikov
TOZD Tovarna merilnih instrumentov, Otoče:
— 2 orodjarja
— 1 strojnega mehanika
— 2 finomehanika
— 1 strugaija
— 1 rez kal ca
— 3 elektromehanike
Industrija za avtomatiko, Ljubljana: TOZD Industrijska oprema TI O, Lesce:
— 2 orodjarja
— 4 strojne mehanike
— 5 strugarjev «
— 2 rezkalca
Industrija izdelkov široke potrošnje, Ljubljana
TOZD Tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov, Železniki:
— 2 orodjarja
— 2 st roj na mehanika
— 3 strugar je
— 3 rezka ho
— 2 elektromehanika
TOZD Tovarna gospodinjskih aparatov, Škof ja Loka, Reteče 4:
— 2 orodjarja
— 2 strojna mehanika
V tehniško šolo bomo vpisovali do vključno 21. junija 1975, v poklicno šolo pa do vključno 27. junija 1975. Kandidati, ki ne bodo sprejeti v tehniško šolo, se bodo lahko prijavili za sprejem v poklicno šolo.
Za sprejem v obe šoli morajo kandidati ob vpisu predložiti osebno tajništvu šolskega centra v Kranju, Savska loka 2, naslednje listi ne:
— izpolnjeno prijavo za vpis na obrazcu DZS 1,20, kolkovano z. državnim kolekom za 2 dm (v prijavi naj navedejo kandidati za vpis v poklicno šolo poklic, ki se ga želijo izučiti, in TOZD, za katero se želijo šolat i, kandidat i za vpis v tehniško šolo pa odsek);
— izpisek iz rojstne matične knjige;
— originalno spričev alo o končani osoinlet ki;
— zdravniško potrdilo, ki ga izstavi obratna ambulanta II Iskri' v Kranju.
Vpišejo se lahko kandidati do 18. leta starosti.
Izbor kandidatov za poklicno šolo in razporeditev za posamezne poklice bo opravila komisija za ■ prejem na osnovi učnih uspehov /. osemletke, sposobnost nih rezultatov zavoda za zaposlovanji" irt razgovora s kandidati.
Izbor kandidatov za tehniško šolo bo opravila komisija za sprejem 11»' osnov i učnih uspehov m psihoteslov / osemletke.
Vm učenci poklicne fcolc prejemajo št ipendije.
Učenci iz oddaljenejših krajev, ki želijo stanovati v internatu, naj zaprosijo za sprejem v Dijaški dom v Kranju, Kidričeva 2.
Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj o. sol. o.
V naši novi tovarni avtomatskih telefonskih central - telekomunikacije izdelujemo najsodobnejše telefonske centrale. Pri izpolnjevanju zahtevnih načrtov pa prispevajo strokovnjaki odločilen delež s svojim znanjem in izkušnjami zato vabimo k sodelovanju
1. 10 diplomiranih inženirjev elektrotehnike
2. 8 inženirjev elektrotehnike
3. 5 diplomiranih inženirjev strojništva
4. 5 inženirjev strojništva
5. 20 programerjev
Strokovnjake z visoko ali višjo izobrazbo bomo angažirali na področjih:
— razvoja elektronskih in elektromehanskih komponent;
— razvoja in aplikacij procesnih računalniških sistemov na področju telekomunikacij;
— razvoja perifernega sistema in telefonskih omrežij;
— razvoja in konstrukcije zasebnih telefonskih central. Pogoji:
pod tč. l.do4.:
ustrezna šolska izobrazba, zaželena je nekajletna praksa; kandidate brez delovnih  izkušenj bomo razporedili na pripravniška delovna mesta. Pod tč. 5.:
dokončana 4-letna srednja šola ter uspešno opravljen IBM psihološki test; prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z znanjem angleškega jezika.
Vsem bodočim sodelavcem zagotavljamo možnost napredovanja in strokovnega izpopolnjevanja doma kakor tudi pri naših inozemskih Partnerjih.
vsi, ki želite opravljati kreativno delo, pri katerem boste lahko realizirali vaše znanje, ki bo tudi ustrezno cenjeno in vrednoteno — se odlomite za zaposlitev v naši delovni organizaciji.
Pismene vloge pošljite v 15 dneh po objavi na naslov Iskra — Elektromehanika Kranj, kadrovsko področje, 64000 Kranj, Savska loka 4.
Prof. Andreju Kocijanu v spomin
Spet je za nami slovo brez besed, spet je pred nami praznina. In nerazumnost stvari »nam v teh trenutkih spet stiska grla, zastira pogled, resnica pa ostaja: našega spoštovanega vzgojitelja, vzornika in prijatelja ni več. Končana je njegova pot, ki jo je hodil z ljubeznijo in s pogumom, čeprav časi in razmere, v katerih je bil začrtan njegov življenjski krog, niso bili prijazni.
Profesor Andrej Kočija rt se je rodil 16. oktobra 1902 v Le-šah pod Dobrčo. Njegov'očeje bil bajtar in kolar. Šolanje je začel na enooddelčni šoli v domači vasi, osnovno šolo pa končal v Tržiču, se vpisal na klasično gimnazijo v Kranju >n tu maturiral leta 1924, štiri leta kasneje pa že končal študij fizike in matematike na ljubljanski univerzi. Službovati je začel kot suplent leta 1929 na gimnaziji v Mariboru, Kasneje poučeval v Kočevju, » bil leta 1931 iz političnih razlogov premeščen v Mursko Soboto, leto nato odpušen iz službe kot protidržavni element. Po reaktivaciji je spet učil v Kočevju, leta 19119 pa Prišel v Kranj, od koder so ga NeiAVi leta 1941 preselili v Srbijo, in sicer v Valjevo. Med okupacijo je na prisilnem delu V Nemčiji umrl njegov brat. Po vojni se je vrnil v Kranj in do leta 1965, ko je stopil v pokoj, poučeval na gimnaziji, Industrijski tekstilni šoli in kovinsko elektrotehničnem šolskem centru v Iskri.
Profesorja Andreja Koci-jana je odlikoval izjemen značaj. V njem je živela pristna gorenjska natura, klenost, radoživost, ponos in delovna zagnanost. Na zunaj malce zadržan, tih, v sebi živahen, pripravljen na jedrnat odgovor • n  besedno  iskrivost. Njegov
fcresnjeni obraz pred šolskimi
klopmi je v nas vzbujal spoštovanje spričo resnosti dela, ki ga je opravljal v razredu.
Preudarna in jasna beseda */,
območja njegovega predmeta nam je korak za korakom odpirala pot v nove svetove. Sredi vsega tega pa nas je znova in znova presenečal s svojim zdravim humorjem in z bleščečimi domislicami ter tako v resnobnost svojega dela vpletal življenjsko vedrino in spoiibudnost. Ta njegova
poteza nam ga je človeško najbolj približala.
Ne le prepričljivost njegove pedagoške osebnosti v razredu, tudi njegov siceršnji tova-riški odnos do dijakov nam je razodeval humano odprtost in naklonjenost. Prav presenetljivo je, da je prof. Kocijan kazal posebno nagnenje do literarnega snovanja mladih. Pod njegovo mentorsko roko je leta 1953 na gimnaziji izšla tiskana številka dijaškega literarnega glasila Plamenica, kar je izjemen dosežek v zadnjem dvajsetletju. V uvodni besedi je tistikrat med drugim izrazil značilno misel svojega vzgojnega, poslanstva: »Pri vašem delu naj vas vodi zavest: učim se in delam zato, da bom s svojim znanjem koristil vsemu človeštvu in mu pomagal v lepšo in srečnejšo bodoč nost.«
Njegovo delo z mladimi je prevevalo toplo zaupanje in zato je lahko zapisal: »Iz s krvjo prepojene zemlje klije nov rod, rod smelega, svobodnega človeka, ki s čvrsto roko in s trdno zavestjo, da je njegova pot pravilna, gradi novo domovino.«
Odslej    profesorja Andreja
Kočijana ne bomo več srečevali na kranjskih ulicah. Njegovi koraki so došteti. Ob bridkosti, ki nas je zadela, pa ostaja v naših spominih kot osebnost, ki nam je kazala pot
v svet vednosti, v svet resnice
in življenjskih vrednot. Ni bilo malo, kar nam je namenil, a v tem, kar nam je dal, bo živel z nami.
France Pihei nik
Obisk iz Globasnice
Pred dnevi je Slovensko prosvetno društvo iz Globasnice organiziralo za svoje odbornike izlet po Sloveniji. Program potovanja so sestavili s pomočjo občinske konference SZDL Kranj. Obiskali so najprej Posebno osnovno šolo v Kranju, nato Iskro na Laborah. Popoldne pa še muzej v Begunjah na Gorenjskem, grobišče talcev v Dragi, osnovno šolo Antona Tomaža Linharta v Radovljici, kjer sojini pripravili kulturni program. Nato so si ogledali še rojstni hiši dr. Franceta Prešerna in Frana S. Finž-garja, nazadnje pa še Bled in okolico.
Program je bil dobro pripravljen, vsebinsko izredno bogat, kar potrjujejo tudi izjave in razpoloženje izletnikov na večerji v hotelu Bor v Preddvoru. Od tu so odborniki poslali brzojavko tov. Titu, v kateri mu čestitajo za minuli praznik in se mu zahvaljujejo za njegovo podporo pri njihovem boju za narodni obstanek.
Nad vsem, kar so videli, so bili izredno navdušeni, zlasti tisti, ki so bili prvič v Sloveniji. Od ponosa so kar žareli. Videli so, da je njihova matična domovina napredna, da ima sodobno industrijo, da ima moderne in lepe šole in svojo lastno kulturno dediščino, s katero lahko ponosno stopa vštric z drugimi narodi.
M. Krišelj
Gostovanje Ptujčanov — Petra Malca
V okviru že utečene izmenjave predstav med ptujskim gledališčem ter med Prešernovim gledališčem bodo v soboto, 7. junija, ob 20. uri gostovali v Prešernovem gledališču Ptujčani z novo postavitvijo IFIGENIJE NA TA V III DI J. W. Goetheja. Predstavo, ki jo je režiral jubilant Peter Malec, so gostje naštu-dirali v tekoči sezoni. Nov, svež prevod je opravil prevajalec Janko Moder.
- S predstavo I fi genij a na Tav-ridi proslavlja režiser PETER MALEC pomemben delovni jubilej — 40 let plodnega gledališkega dela. Jubilant je kot režiser debitira! leta 1935 v ljubljanski Drami z uprizoritvijo: Izdaje pri No vari švicarskega dramatika Cezarja Arxa.
Nemirna režiserska pot je Petra Malca vodila domala po vsej Jugosjaviji. Del svojih ustvarjalnih moči pa je pustil v rodnem Kranju. Iz njegovega
petletnega »kranjskega obdobja« (1945 — 1950) se starejše generacije gledalcev gotovo spominjajo uspelih postavitev Veronike Deseniške (Otona Župančiča) ter Jurija Plevnarja (Antona Leskovca). S svojim poštenim delom je bistveno pripomogel k povojni rasti Prešernovega gledališča.
Po 28 letih poklicnega ustvarjanja se je režiser Peter Malec zavestno in prostovoljno odločil za delo z amaterskimi odri. Spomnimo se besed prof. Mirka Mahniča, ki jih je zapisal ob jubileju Petra Malca: ». . . Pred leti se je jubilant, še vedno kot aktiven režiser, ustavil v Ptuju in postal prvi slovenski poklicni rešiser, ki je imel dovolj vneme in poguma za stalno delo z gledališkimi amaterji . . .«
Kranjski ljubitelji gledališke umetnosti jubilantu iskren«) čestitamo! M. L.
Pevci-upokojenci v Škof ji Loki
Drevi, ob 18. uri bo v dvorani Loškega odra na Spodnjem trgu koncert upokojenskih pevskih zborov Gorenjske, posvečen 30. obletnici osvoboditve. Sodeluje šest vokalnih skupin z Javornika, Jesenic, iz Kranja, Predoselj, Radovljice in Škofje Loke. Organizatorja sta občinska konferenca SZDL Škofja Loka in Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Škofja Loka. Vstopnice po enotni ceni 5 din je v predprodaji mogoče kupiti v prodajalni Alpine Žiri, v poslovni stavbi agencije Transturist, sicer pa eno uro pred začetkom predstave pri blagajni gledališča, (-ig)
Loški muzej Škofja Loka
ZBIRKE Loškega muzeja na gradu so odprte vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure.
V GALERIJI na gradu je do 23. junija 1975 odprta razstava del članov MALE GROHARJEVE SLIKARSKE KOLONIJE. Razstavljenih je več kot 300 otroških slik.
V ponedeljek, 9. junija, ob 18. uri bo v zgornjem hodniku muzeja otvoritev razstave: »Ob 50-letnici tiskane partijske besede«. Razstava je posvečena 50-letnici izhajanja časopisa »Komunist«.
ZBIRKA V ŽELEZNIKIH je odprta vsak%dan od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure.
Razstava in koncert
DU Radovljica bo jutri, 7. junija, ob 19.30 v dvorani radovljiške graščine odprla razstavo akad. slikarja Henrika Marchla. Ob otvoritvi bo koncert moškega pevskega zbora Iskra pod vodstvom dirigenta Janeza Močnika.
»Pohujšanje« v Rogatcu
V okviru zaključnega srečanja dramskih družin Slovenije bo ansambel Prešernovega gledališča gostoval v Rogatcu. Kranjčani bodo danes zaigrali POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANŠK1 Ivana Cankarja. To bo po lutkovni in mladinski predstavi kranjskega gledališča že tretja predstava, ki je bila izbrana za zaključno republiško prireditev, kjer se zberejo načelno le najboljše stvaritve amaterskih gledališčnikov tekoče sezone.
Na tej prireditvi bo kranjski igralec Metod Mavr prejel Linhartovo plaketo, ki jo vsako leto podeljujejo najzaslužnejšim članom amaterskih družin za njihovo delo. M. L.
Študij »Meteorja«
Prešernovo gledališče Kranj že pripravlja za prihodnjo sezono novo uprizoritev komedije švicarskega dramatika F. Durrenmatta »Meteor«. Zanimivo »črno« komedijo, ki bo predpremiero doživela že ta mesec, premiero pa v začetku gledališke sezone 75776, pripravlja
ob  30-letnici  prve  premiere  v svobodni
hiša
Kranjska gledališka domovini.
Študij predstave so družin iz okolice Kranja
spremljali tudi nekateri člani amaterskih v okviru tečaja: Kako nastane predstava,
ki ga je organiziral gledališki center Prešernovega gledališča.
M. L.
Gimnazija v Kranju
razpisuje vpis v I. razred za šolsko leto 1975/76
Gimnazija v Kranju bo vpisala v šol. letu 1975/76 v prvi razred 5 oddelkov (1 oddelek z nemščino kot prvim tujim jezikom in ruščino kot drugim tujim jezikom, 4 oddelke z angleščino kot prvim tujim jezikom in francoščino ali nemščino kot drugim tujim jezikom - vsakega po dva oddelka)
Pogoji:
a) uspešno dovršena osnovna šola
b) kantlidat ne sme hiti starejši od 18 let
Pri izbiri kandidatov bodo imeli prednost učenci z boljšim učnim uspehom in tisti, pri katerih je testiranje o poklicni 'usmerjenosti pokazalo, da so primernejši za študij na gimnaziji.
Rok za prijavo: uprava šole bo sprejemala prijave od 18. do 20. junija 1975.
Prijavi (obr. 1,20) kolkovani z 2 din, je treba priložiti:
1. spričevalo o-dovršeni osnovni šoli (original)
2. izkaz o uspehu in vedenju
3. rojstni list - •
Zakasnelih prijav in prijav brez zahtevanih prilog ne bomo upoštevali. Seznam sprejetih kandidatov bo objavljen na oglasni deski v šoli 27. junija 1975.
V Dražgošah ima gledališka dejavnost bogato tradicijo
V dvorani dražgoške ostlovne šole bo v nedeljo, 8. junija, ob 15.30 popoldan premiera drame »Ko se utrga oblak«, ki so jo pod vodstvom reži* ser j a Franca Lot riča našt udirali člani amaterske igralski- skupine domačega KIJI) Bratov Biček. Sedanja    uprizoritev   je pravzaprav
Gorenjski muzej v Kranju
;pominski muzej. V g.i gled razstava akadene
V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in ti met nost nozgod< vinska zbirka. V galeriji v isti stavbi pa je od I. junija dalje odprta razstava Krajina Kamila Legata. V 2. nadstropju Mestne hiše pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v dolini.
V Prešernovi hiši je odprt Prešernov v isti stavbi pa je od 1. junija dalje na kiparja Staneta Jat'ma iz. K očev ja.
V baročni stavbi v Tavčarjev i 13 je odprta stalna zbirka Narodnoosvobodilna boiba na Gorenjskem, republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji, V galerijskem prostoru iste stavbe pa si lahko ogledate razsi av o (gorenjska indust ri ja 19 15 - 1!>75.
Ivazslavne zbirke oz. razstave so odprte vsak dan razen ponedeljka od 10. do 12. in od 17. do 1!). Ure.
en p <ega
samo nadaljevanje bogate gledališke tradicije, saj sta v Dražgošah že pred vojno obstajala zelo aktivna Sokolski in Prosvetni dom, po osvoboditvi pa so pripadniki KIJI) (danes jih je okrog 40) vsako leto pripravili eno ali dve odrski predstavi. Ves čas je bil glavna gonilna sila umetniške dejavnosti v Dražgošah pobudnik in soustanovitelj društva, režiser in vnet kulturni delavec -Janez Thaler. Tudi zdaj še rad pomaga, čeprav je vzgojil širok krog mlajših, a nič manj prizadevnih naslednikov. Le-ti ugotavljajo, da s kadri sicer ni problemov, vendar bo treba slej ko prej začeti razmišljati o gradnji novega kulturnega doma, kajti prostori v 15 let starem šolskem poslopju ne ustrezajo več. Pretesni so postali in ne dovoljujejo izvedbo nobenega tehnično zahtevnejšega dela.
Kot smo zvedeli nameravajo Dražgošani jeseni organizirati tudi gostovanja po drugih krajih Selške doline.
»Ptica sem
4
in ves svet je moj!«
Zmaje« so iznašli v Ameriki, zdaj pa se sprele-avajo tudi že po slovenskem nebu ■— Predvsem $ta potrebna spretnost in pogum, pravijo pionirji
novega športa
Leteti! Leteti kakor ptič!
Kot človeštvo je stara želja ljudi, pripetih na zemljo, da bi premagali težnost, da bi se dvignili v modra prostranstva in posnemali mogočnega orla, vzvišenega nad bitji spodaj. Preplavili so svet in si jeli podjarmljati naravo — le nebo je bilo zanje stoletja dolgo neosvojljiv tabu. Potem so iznašli letala in prodrli tudi tjakaj. A priokus nelagodnosti je ostal. Zaprta v kovinski zaboj gola opica ni suveren gospodar prostora. S pticami, neodvisnimi od stroja, inštrumentov, jekla, bencina in betonskih stez, ne more tekmovati. Uboga je, ranljiva in slabotna. Še vedno išče, išče in tuhta, kako bi ukanila gravitacijo, fizikalne zakone in funkcijo nerodnega dvonožnega pešaka, ki ji jo je določila priroda.
O mitoloških letalcih, o Dedalu in Ikaru, «no najbrž vsi slišali, kajne? Legenda pripoveduje, da sta iz perja in voska izdelala orjaške peruti. Ikar je z njimi poletel visoko, visoko, soncu nasproti. Toda vroči žarki so stalili vosek in junak je strmoglavil . . .
PRVI IN DRUGI
Ikarova smrt pa ni mogla zaustaviti človekovih stremljenj, Človekovih ambicij in domišljije, ki ga nenehno ženejo v odkrivanje novega, v premagovanje ovir, v kljubovanje negostol jubni okolici. Tisoče let pozneje se je v Ameriki nxlil nenavaden šport — jadranje na »zmajih«, na Rogallovem krilu, kot so krstili pogruntavščino dotlej anonimnega modelarja: zahvaljujoč iz-bornemu poznavanju aerodinamike in sodobnim materialom, predvsem lahkim aluminijevim leguram in umetni svili, je jeseni 1971 — menda v zvezni državi Arizona (ZDA) — nekemu akrobatu uspelo »potegniti« več sto metrov daleč in srečno doskočiti.
Danes cenijo, da so vrste »zmajar-jev« v Ameriki že presegle mejo 10 tisoč članov. V Evropi, ki seveda noče zaostajati, jih je sicer znatno manj, vendar bo »primanjkljaj« najbrž kmalu pokrit. Vsaj tako ugibajo onkraj oceana, kjer izhaja celo poseben časopis, posvečen izključno pro* blematiki jadranja s trikotnimi plahutam!. Notri najdete natančne podatke o posameznih modelih, skice in načrte zanje, pa opise pomembnih dosežkov, tekmovanj in tveganih spustov raz — denimo — montan skih gora ali švicarskih alpskih vrša-cev.
Ampak nas najbolj zanimata dve fotografiji in kratka vest, priobčena v eni izmed lanskih številk lista. Novica, pravzaprav povzetek članka v slovenskem pol judnoznanst venom mesečniku »Življenje in tehnika«, govori o začetkih zmajarstva v Jugoslaviji. Prvi jugoslovanski »rogal-lo-flighter« je 2:. letni Škofjeločan, študent VŠTK Stane Kranjc, beremo v glasilu. Uvodne teste z doma narejenim zmajem je opravil februarja 1974, v travnatem pobočju Kramlja.
»Informacija ni čisto točna,« smo  zvedeli  oni  »lan,  od Staneta
-luncz Lottič in Stane Kranjc, začetnika  »zma/arstra« V Jugoslai i/i
Petek,   6.   junija 1975
Čelada, padalski kombinezon, varnostni pas in konopei so standardna oprema »fhterjev«, brez katere tudi neustrašni Cerkničan Frane Cvetko ne bi tvegal »skoka« 500 metrov glo-
stavljene kovinske cevi, učinkuje zelo impozantno. S 26 kvadratnimi metri sodi v kategorijo največjih doslej zgrajenih modelov.
»Dasi se nisem stoodstotno držal navodil, je stvar odlično uspela,« pravi k<xlrolasi, plečati Notranjee. ki navzlic komaj štirim mesecem prakse izborno obvlada tehniko krmarjenja rogallo plovil. »Kakih dvajset kilogramov tehta in ni je težko krotiti. Sploh je vse skupaj razmeroma preprosto, čeprav moram priznati, da so doživetja fantastična. Zares sem hvaležen kolegu Šornu, ki me je vpeljal v zadevo, priskrbel osnutke zmaja ter nabavil nekatere uvožene dele.«
Polet s »flverjem« Franc označuje kot zmes padalstva in letalstva.
»Krila nad seboj niti ne zaznavaš. Osvobojen kabine prosto drsiš skozi zrak in počenjaš, kar te je volja. Nena'doma postaneš vladar sveta, nikomur podložen bog. Ptica si in vse doli je tvoje.«
Cvetka smo nato pustili, da se je v miru skoncentriral. Zlezel je pod trzajoči trikotnik iz fine decron svile, pripel varnostne konopce, skril glavo v zaščitno čelado ter počasi odšel do startnega mesta. Dva prijatelja sta še poslednjič izmerila smer in hitrost vetra ter odpodila prevsi-ljive firbce, ki so zapolnili breg. Pičlih petnajst korakov zaleta je potreboval Frane, da je dosegel zadosten
Tale posnetek pa je nastal med rekordnim poletom Staneta Kranjca Drauha v Sorico.
la. Hitrost ne sme biti premajhna, sicer izgubiš nadzor nad napravo. 40 ali 50 km/h je v normalnih okoliščinah optimum.«
In kaj o vprašanju varnosti meni Stane Kranjc, ki si je lani junija, med nekoliko »tršim« spustom, zlomil roko?
»Da, daljnovodi, neznanje, napak postavljeno težišče, okvara, objestnost in eksperimentiranje z dvomljivimi modeli .so najčešči vzrok katastrof. Švicarskega asa, bivšega olimpijca Rogerja Stauba je modicirana, bolj ploska in zato okretnejša, vendar nestabilna inačica flverja stala življenje. Pretirana hitrost namreč povzroči opletanje zunanjih robov tkanine. Ce nemudoma ne ukrepaš, se trepetanje preseli v ,nos'; zmaj podivja, strmoglavi in ni ga več moč izravnati.«
No, Kranjc, atletsko raščeni bodoči profesor telesne vzgoje, že ve. Ničesar ne prepusti naključju. Obakrat, pri prejšnjem in pri izpopolnjenem »rogallu«, ki bo v kratkem na-red, je najprej vse temeljito preračunal ter rezultate teoretičnih dognanj preveril na miniaturnih prototipih. Razpon krila naj ustreza »pilotovi« masi, opozarja in pristavlja, da Američani priporočajo obremenitev 5 kilogramov na kvadratni meter po v ršine.
Stanetu, kolikor smo poučeni, pripada I udi državni rekord v trajanju in dolžini poleta: '2U. aprila letos je starta! z Drauha (1549 m), grebena nad Soriško planino, ter 5,5 minut kasneje zaključil podvig v vasi Sori-ca, 750 metrov niže.
»Zmaja mi je posodil Niko Žu-mer,« pojasnjuje Kranjc. »Mimogrede sem dosegel zaželeno viši-
-/e veter v redu?-le! Torej . . .
osebno. »Prvi jadalec v »Jugoslaviji je »Janez Lotrič, strojni tehnik iz Železnikov. Morda zveni čudno, a do objave prispevka v ŽiT enostavno nisva vedela drug za drugega. .Janez je svojo napravo lesene konstrukcije sestavil kar po fotografijah v tisku, brez kakršnihkoli detajlnih načrtov, ter jo preizkusil 20. marca 197.'J pod Martinj vrhom.«
LotričAVemU in Kranjčevemu vzoru so kmalu sledili številni posamezniki iz raznih koncev Slovenije. Aktivno jih leta približno dvajset: ob Stanetu    sta    najbolj prizadevna Ljubljančan Šorn, ki se je kot edini •Jugoslovan udeležil nedavnega sve tovnega   prvenstva   v   Avstriji, in Cerkničan Franc Cvetko, poleg Ze-leznikarja Nika Zumra lastipk brž kone najboljšega »zmaja« v deželi Bliskovit razmah tega atraktivnega konjička   velja   pripisati predvsem dejstvu,   da   so  projekti zdajšnjih,
temeljito izpopolnjenih tipov kril
(izredno     razširjen     je ameriški »Flexy   flver«   z   dodatnim navpič nun stabilizacijskim oporu ikom I, dostopni t udi našim fantom.
SVILNATO ČUDO
In kam moderni Ikarusi hodiji\ jadrat? Idealni poligon je okolica Cerknico, Martinjaka in Nove vasi, torej Bloška planota, src«- Notranjske Valoviti, gladki, odprti tereni so kot nalašč za VAJO, goli. izpostavljeni vrh 1114 metrov visoke vzpetine Slivnica pa za »Stare«, prekaljene mačke. Franc Cvetko (28), mehanik in šofer, zaposlen v podjetju Trans-iUo Postojna, amaterski pilot, nedvomno spada mednje. Ko smo konec aprila, lepe sončne nedelje, po vijugasti makadamski testi priropotali do slivniške planinske koče, je — oblečen v modri kombinezon — pravkar pripravljal živordečega /.maja na deseti zaporedni »izlet« v petstometrsko globino, katere dno tvorijo pisane preproge polj in travnikov ter siebrna gladina presihajo čega jezera v OSSdjil Fot oaparal i m kamere v rokah gručice radovedne MV so tiho brneli, kajti ogromna plahta, razpeta če/. It in križem po
. . . torij gremo!
vzgon in ušel privlačnosti tal. Izbočeni, nabrekli hrbtišči pahljačastega stvora sta v blagem loku ponesli dra goconi tovor prek skupinice smrek in zaplavali proti meglenim vrhovom onkraj prostrane ravnice. Oblike so izginjale ter zmaja skrčile v droban, škrlaten madež, počasi polzeč na vzdol . . . Pristal je na travniku blizu Ceste, natanko .1 minute in 42 sekund po vzletu.
REKORDER STANE
»Vas kdaj  zgrabi strah?« sem
pobaral   nasmejanega Gerkničans,
iso |e pol lile kasneje lezel iz kabine rohnečega jeepa.
»Niti ne. Ako vnaprej poznaš nevarnosti, se jim zlahka izogneš. Glavna past so, vsaj zame, nenadni sunki vetra in žic«' električne napeljave. Drugače pa vreme in pokrajina tukaj zelo ustrezata. Tveganje je minimalno, manjše kakor v alpskem smučanju, dasi poškodbe niso iz-kliucene. Moje naj/.anesljiv fjic orožje zoper nezgodo sta zbranost in zaupanje v kvaliteto kri-
■
no ter prečkal sosednji Lajna* (1250 m — op. p.). Ne najdem besed, ki bi ponazorile moje občutke. Grobna, mrtvaška tišin* vlada zgoraj in samo pritajerto brenčanje pletenih žic je motilo čar nepozabnih trenutkov. Bil sem v devetih nebesih, pogrez* njen v omamne sanje, neutes-njen, breztelesen — in to navzlic skrajni psihični in fizični nape* tosti. Vmes sem enkrat zašel * zračni vrtinec, enkrat pa v totalno brezvetrje, ko je flyer sum* ljivo omahnil in ko so pomagal1 le zaporedni navpični manevri« Toda gladko sem prebrodil kri* tično situacijo in zdaj verjamenti da solidno obvladam jadranje.«
Kaj je potemtakem zmajarstvo-Obsedenost? Pustolovščina? Cirkus?
Sami presodite. A če mu podlegajo tisoči drznih mladcev, si bo zaneslji* vo priboril enakopraven status \\ seznamu »sinjih« športov. Priboril sl ga bo kljub srditim ugovorom skep" tičnih dvomljivcev.
Besedilo: I. Guzelj Foto: P. Pokom I. Guzelj
Grafično podjetje
Gorenjski tisk Kranj
Ul. Moše Pijadeja 1 razpisuje
prosta delovna mesta
delavk
v proizvodnji
I)elo je na 2 izmeni.
Prijave na razpis oddajte v tajništvo podjetja G P Gorenjski tisk Kranj, Ul. Moše Pijadeja 1 do 14. junija 1975.
DIJAŠKI DOM V KRANJU razpisuje
prosto delovno mesto
vratarja
za nedoločen čas
V poštev pridejo tudi mlajši upokojenci.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
/.ki, ni upor /c nenavadno napravo s Uiilotom* vred že dvignil od tal. V* čas bosta zapluvida daleč t/a na,I polja tn travnike, ki izumimo v nartt** Cerkniško „■
Marija šla na olimpiado?
Priznati moram, da pred tolikimi pet i-cairri in štirjcami, pa te so že bolj v manjšini, ki so zamišljale iz redovalnice J. č letnika kranjske gimnazije ob imenih' Mari je in Franca Bešter, doma iz /g. Pesnice, človek občuti kar spoštovanje.
Sicer pa se s tema nadvse skromnima dijakoma nismo srečali ravno zaradi njunih blestečih ocen. Pred kratkim sta namreč sodelovala na jugoslovanskem tekmovanju iz. inskega jezika v Skopju. Marija je v svoji skupini dosegla prvo mesto, njen brat je bil drugi, tretja predstavnica slovenske ekipe, dijakinja iz. Idrije, pa se je prav tako s tretjim mestom dobro odrezala. »Letos so tekmovali na zveznem tekmovanju dijaki tretjih razredov,« je o tekmovanju pripovedovala njuna profesorica ruskega jezika Mira Avsec. »Za spremembo smo zvedeli kak dober teden prej: na tekmovanje sta se namreč že pripravljala dva naša četrtošol-ca. Tako da za kako posebno pripravo res ni bilo časa in sta Marija in Janez odšla v Skopje oborožena praktično le z obveznim šolskim znanjem. Že prej pa sta v aprilu na republiškem tekmovanju pokazala toliko znanja, da sta bila izbrana v tričlansko slovensko ekipo za zvezno tekmovanje. Tam sta se sijajno odrezala, no, Marija je sedaj tudi jugoslovanski prvak. Za nagrado je dobila 10-dnevno potovanje po Sovjetski zvezi skupaj še s petimi zmago-
Blejske turistične informacije
Turistično društvo Bled je tudi letos v šestih jezikih založilo blejske turistične informacije, ki jih izdajajo že nekaj let. Čeprav vsebinski razpored informacij ni bistveno drugačen od prejšnjih izdaj, bodo le-te nedvomno zelo dobrodošle tako domačim kot tujim gostom, agencijam, turističnim organizacijam in vodnikom.
V uvodu informacij so kratki zemljepisni in drugi podatki o Bledu, geološki in zgodovinski, podatki ter opis kulturnih spomenikov. Našteti so hoteli, restavracije, gostilne in drugi lokali ter objekti za rekreacijo in šport. Sledi koledar prireditev v letošnjih poletnih mesecih, na koncu pa so podatki o voznih redih vlakov, letal in avtobusov ter o oddaljenosti posameznih krajev od Bleda.
Tudi letošnje turistične informacije je tiskalo Grafično podjetje Gorenjski tisk iz Kranja v 50.000 izvodih. Razen tega pa bo v kratkem izšel tudi nov turistični prospekt Bleda, ki ga bo prav tako v 200.000  izvodih  tiskalo podjetje Gorenjski tisk
Kranj.
A. Z.
valci iz ostalih skupin. Ker pa je prav letos v Moskvi tudi druga olimpiada v znanju ruskega jezika, udeležujejo seje najboljši dijaki in učenci z vsega sveta, bi se Marija udeležila seveda tudi tega tekmovanja, kije vsako tretje leto.«
Trenutno pa slabo kaže. da bi Marija lahko zastopala jugoslovanske in slovenske barve na tej olimpiadi. Marijini starši niso namreč preveč" navdušeni nad takim potovanjem, ki naj bi bilo sredi julija letos in*se niso omehčali niti pO posredovanju Marijinih profesorjev; ti so namreč kakor vsi drugi trdno prepričani, da ima Marija kot prvakinja in kot pridno in skromno dekle' vso pravico do svoje nagrade in udeležbe na olimpiadi v Moskvi.
»Seveda bi rada šla,« pravi Marija in skuša skriti solzico, ki se ji zasveti v očeh. Marija se zanima razen za ruščino'še za italijanščino in angleščino, nemščina pa je že tako reden predmet. Morda se bo za študij jezikov odločila tudi po maturi ali pa ho prevladalo zanfinanje za kemijo, tega Marija še ne ve. V prostem času, kar ji ga ostane, saj z bratom pomagata staršem na njihovi kmetiji, pa rada vzame v roke kitaro, ki jo sedaj že drugo leto študira na kranjski glasbeni šoli. Pral Janez se morda malo bolj zanima za tehniko, ima tudi izpit iz radiografije, sicer pa v prostem času rad pogleda za gobami po. gozdovih okoli Pesnice.
In kako postaneš odličnjak? »Samo redno delo in učenje sproti zagotavljajo uspešnost,« pravita brat in sestra He-šter, kj v svoji skromnosti sploh ne omenjata svoje nadarjenosti. Le tako lahko kljub veliki zaposlitvi na kmetiji z lahkoto" osvajata znanje in sta tako izjemno uspešna.
L. M.
Jutri izlet na Blegoš
Letošnji planinski izleti, ki jih organizirata odsek za izletništvo Planinskega društva Kranj in komisija za športno rekreacijo telesnokulturne skupnosti občine Kranj, so bili dobro obiskani, čeprav je izletnikom nagajalo slabo vreme.
Jutri zjutraj ob sedmih bodo krenili izletniki na Blegoš. Avtobus jih bo pripeljal do Javorij, od koder bodo planinci krenilj na Blegoš in nazaj v Davčo. To bo zahtevnejši izlet. Za izlete, ki bodo sledili, planirajo organizatorji odhod iz Kranja ob šestih zjutraj, ker bodo ture daljše. Izletniki namreč nameravajo obiskati Storžič, Begunjščico in Črno prst. A. Vidmar
Koncert za slepe
V počastitev tedna slepih so v Centru slepih v Škofji Loki minulo sredo za varovanec te ustanove brezplačno nastopili: ansambel Ivana Kuparja s pevskim kvintetom 1'uštalski fantje, (Jorenjeva.ski oktet iz Gorenje vasi v Poljanski dolini ter humorist Kado Kerlan i/. Škofje Loke.
Gorenjevaški oktet se je nabito polni dvorani predstavil s spletom slovenskih narodnih in umetnih pesmi ter s pesmimi tujih narodov. Člani okteta so tudi tokrat dokazali, da postajajo vse bolj kvalitetna pevska skupina. Zato tudi ni naključje, da so jih preti dnevi povabili na snemanje pesmi v njihovi izvedbi za radijski spored na KTV Ljubljana, že v bližnji prihodnosti pa jih čaka nastop na srečanju oktetov v Šentjerneju na Dolenjskem ter še vrsta drugih pomembnih nastopov v poletnih mesecih.
I ust rumeni al ni trio Ivana Kuparja in vokalni kvintet 1'uštalski funt je so se poslušalcem predstavili s kopico novih lastnih melodij. To pa je bila za ansambel tudi generalka pred nastopom na zamejskem festivalu domače zabavne glasbe, ki bo v soboto in nedeljo v italijanski vasici Štcvcrjan, ter preti nastopom na ptujskem festivalu domače zabavne glasbe v Ptuju. Večino besedil /a skladbe vse bolj priljubljene skupine sta napisala pesnika •lulka Portuna ter član vokalnega kvinteta Ciril Pleš k o, glasba pa je delo vodje ansambla Ivana Kuparja. Kuparjevi fantje so pred dnevi eno od skladb, s katero bodo sodelovali v Ptuju, posneli tudi za festivalsko ploščo.
Vabilu za nastop v Centru slepih seje odzval tudi humorist Kado Kcrlan-Kado iz Škofje Loke. Poslušalci so bili nad njegovim izvajanjem na moč navdušeni. To pa je povsem razumljivo, saj se je loški Kado predstavil s svojim novim programom.
Ob koncu skoraj dveurnega koncerta je predstavnik centra Ludvik Bernik nastopajočim na kratko predstavil delo-njihovih varovancev in zaželel, da bi se še kdaj srečali. <L Govckar
Miha Dovžan nastopil za študente
j O dejavnosti Kluba študentov Poljanske doline smo že nekajkrat pisali. Člani kluba, ki je bil ustanovljen pred nekaj več kot petimi leti, so tudi v zadnjih mesecih izvedli več akcij. V začetku maja so se v počastitev ,'10-letnice osvoboditve in zmage nad fašizmom, dneva mladosti ter Titovega rojstnega dne odpravili na pohod po partizanskih poteh v Polhograjskih Dolomitih. Vsi udeleženci pohoda so se pred tem udeležili osrednje slovenske proslave ob dnevu osvoboditve v Ljubljani. Med potjo so študentje Poljanske doline obujali spomine na najtežje dni nase zgodovine, na dni zadnje vojne. Na partizanskem mitingu v Črnem vrhu nad Polhovim Gradcem, ki ga je študentska skupina pripravila zvečer po prvem dnevu pohoda, je nastopil tudi dramski igralec Polde Bibič. Priljubljeni igralec j«; Poljaneem predstavil mnoge pesmi in prozna dela, ki so nastala v vojnih dneh.
Pred dnevi pa so člani Kluba študentov Poljanske doline povabili v goste ansambel Mihe Dovža-na. Dovžanovi fantje, Alpski kvintet, harmonikar Jože Burnik, pevka Ivanka Kraševec ter humorist Kado Ferlan-Rado iz Škofje Loke so z novim programom nastopili v Sovodnju.' Nabito polna dvorana v sovodenjskem zadružnem domu je toplo pozdravila člane priljubljene Dovžanove skupine. Poldrugo uro trajajoč, skrbno sestavljen in izveden program, je navdušil vse ljubitelje domače zabavne glasbe z zgornjega dela Poljanske doline, ('lani ansambla Mihe Dovžana so se odločili, da celoten izkupiček s sovodenjskega koncerta namenijo Klubu študentov Poljanske doline.
Poljanski študentje so se tudi odločili, da se v prihodnjih dneh pred koncem študijskega leta še enkrat srečajo. Zbrali se bodo na pikniku v bližini Ljubljane in se pogovorili o delu v prihodnje.
-JK
nagradna križanka    od vsepovsod    za smeh
Rešitev nagradne križanke / dne :tO. maja: I. adul. ti, pedal. !l. pesa, 18. fužinar. 15. valelin. 17. priroda. 18. apoteka. 19. K'. JO. va/.elin. 22. Ga. l:\. A jas. 25. rediš, 2«. lani. IS. Tance. -SO. mel. 'il. sanje. .Vi. AN. :t:l. vah, \Vt. pir, -I«. KK. .17. teran. .Ml. .Jcras. II. dvor. darar. 45. Neva. 48. Ari. 49. 1 i nI m k. 5 I .Ion. ."»2. Marinko. 54. element. .Vi. A nas I as. 57. /men je
Vodoravno: 1. ime hrvaškega politika in publicista Koršovanija. ki so ga ustrelili ustaši, 7. obrtnik kovinske stroke.' \'.\. velemestno zabavišče s krajšimi predstavami. 15. kratka, dovlipna ali zbadljiva pesem, »puščica«. Ki. mesto v severni Italiji, po naše Videm. 17. Kstoner. 19. vsebina misli, predmet mišljenja, razum. 20. jastreb, brkali.... 21. metalna ost na dolgi vrvi za lov na velike morske živali, 21 prislov velikoj. 25. tibetansko govedo. 27. brazilski pisatelj s socialno-revolueionarnn tematiko. •Jorge. 2K. prislov rajši, vprašalnica ali. 29. najdaljša reka v Franciji. Loara, -JI. vojak redne čete, sestavljene iz domačinov v Vzhodni Afriki. .'53. gora v Istri s TV oddajnikom. 34. kemijski znak za kisik. 35. bodeč plevel, .'17. listnato .drevo z napil j enim i listi in s trdim lesom, ki raste v zmernem in toplem podnebju, '.IH. naglas, metiični poudarek, iktus, 40. bivši gledališki igralec Ali. 12. časovni lermin. 43. rimač. kdor veže rime. 4«. rt škotskega oloka Levvis v Zunanjih Hebridih. 17. Ivan Levar. 48. vijuga, »kljuk; cestni zavoj, 49. orisan je. 51. Hado Nakrsl-, 52. zdravilo, ki krepi organizem, zvišuje napon v tkivih. 54. vrsta igre z. žogo. 5«. predstojnik pravoslavnega samost ana. 57. suhomesni izdelek.
Navpično: 1. eden od čulov, sposobnost zaznavanja kisli ga. sladkega, grenkega, slanega, 2. moško ime. Tadeus. .1. priprava za obiranje, obirač. 4. mongolski poglavar. 5. vrb na vzhodu Pohorja. <i. znak za kemično prvino renij. 7. avtomobilska oznaka za Koper. H. okence. 9. jaz v latinščini. 10. slepar, kdor se ukvarja s prevarami. 11. libijski rt v Sredo/eni skem molju. 12. zdravilna travniška rastlina. 14. toplice, kopališče s toplimi vrelci. 15. glasbena vaja. 18. letovišče in zdravilišče v vzhodni Belgiji, znano po izvirih alkalne mineralne vode. 22. orel v germanski mitologiji. 2.'). del obraza, organ voha. 2<i. kurivo za v isokokidoi ične peči. 28. brezoblična in neobdelana gmota; množina snovi, i/, katere je telo, •'10. zdravilna veščina, ki je. izhajala iz iat rokemi je., 32. francoski olok v Sredozemskem morju, domovina Napoleona I.. 33. zdravnik, specialist za urologijo. '.14. organ vida. 3«. teoretično še nedokazano načelo, postavka ali trditev; -'S7. keltski prebivalci Britanije. -IH, verski poglavar muslimanov, predstojnik imamata. 39. tur. luda. ki nastane zaradi zbiranja tkivne tekočine, krvi ali gnoja. I). dohodek od vloženega kapitala. 41. boginja nordijskega bajcslov ja. ču Varka zlatih jabolk večne mladosti. Idima. 45. starogrški bog ljubezni. IH. glavno mesto Italije. 50. pomembna zač.imba, 53. medmet nuj. 55. avtomobilska oznaka za Makarsko.
Rešitve pošljite do torka, 10. junija, na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. J^agrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din
Izžrebani reševalci: prejeli smo 103 rešitve. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) bo dobil GORA/1) GABRI C, «1000 Kranj. C. 1. maja «5; 2. nagrado (40 din) JANKZ ZALAR, «1201 Golnik 34; :t. nagrado (30 din) ANTON ŽIBKIM", «4240 Radovljica, Kosovelova 1. Nagrade bomo poslali po pošti.
ŠAHOVSKI KROŽEK
Blokada
Umetnost šahovske igre ni le v igranju izvrstnih, neposrednih napadalnih potez. Pomembna sestavina šaha so razni elementi igre, kot so npr. sprostitev določenega polja za udarnejšo figuro, zapiranje poti delovanja nasprotnikovi figuri, blokiranje nasprotnikovega kmeta in s tem preprečitev, da bi le-ta s svojim premikom naprej omogočil dostop svoji figuri na določeno potrebno mesto itn. Skratka, blokiranje in deblokiranje sta pomembni ali celo odločilni sestavini šahovske igre.
						0	
	&						1
						i	
A				«	A		
A	______			s	■		
	A	m				■	A
			m			A	
	■				a		
Slika 8 prikazuje pozicijo iz partije Acketa — .J. Tomšič (IV. dopisni šampio-nat .Jugoslavije 1958/50). Primer je poučen za našo demonstracijo:
1. f5 - ffi!
e7xft>
2. Tfl x f5!
S I o potezo beli doseže več st vari. in sicer sprost i 15-polje. blokira 17-kmeta in zapira diagonalo črni dami:
pret i
t udi mat na g7.
Ko je beli odigral prVO pot ezo. je mislil na to nadaliev.-mie.
Lahko bi sicer igral t udi Sdl-15. kar pa ne bi bilo t ako učinkov ilo. npr.: ■1. ... g« x 15 .1. Tfl x 15
I)e5 - g: I 1. Tel - e3
l)g:i - g« 5. l)h« - hI
Sa« - c5 (i. TI5 x I«
I)g« - g7
7. Te.l - g.t Sc5 \ el
8. Tg3xg7 + KgS x g7
9. TI« -15 it .u.
z zmago belega.
TIS
e8
Na.!, bi lahko sledilo
4. TI5 x e5 Te8 x e5
5. Tel - el Ti..5 -;g5
(i. h:l - hI ■   'IV - g« 7. \M\ - It in 1 čini nima prave
obrambe
Z igrano potezo 2. Tfl - 15 je beli dosegel takojšnjo zmago, kajti črni je brez moči, npr. 2. ... De5 - e7 3. Tf5 - h5 g« x h5 4. Sdl - (5 in nato Dhfi - g7 mat.
dr. Srdjan Bavdek
Dež — denarna enota
Dolgoletna sušo je zelo zdelalo nekatere afriške dežele. Med njimi tudi Botsrano. Dež je postal že pravi pojem za življenje. O tem priča tudi nedavna razprava v bo/svanskem parlamentu. Razpravljali so o uvajanju nove denarne enote in o tem. kako naj bi jo imenovali. Z večino glasov je dobila nova denarna enota ime dež — v njihovem jeziku seveda.
Gasilčeve težave
Marcellu Lemmerjil, :}5-/cfncmu bančnemu uslužbencu iz Nancvju v Franciji je žena očitala, da ni pravi moški in da je bojazljivec. Užaljenemu možu. ki je bil tudi />ros(ovo/jni gasilec, je bilo nekega dne dovolj. V okolici je začel netiti požare, da je potem laliko /)okaza'l svojo požrtvovalnost in pogum. Pri svojem />.<>-če/ju pa ni bil preveč previden in so ga odkrili. Štiri leta bo sedel za zapahi. Kaj pa žena? Pravi, da se bo ločila . . .
Premikajoči se pločnik
V poslovni četrti v Tokiu so zgradili štiri nebotičnike — poslovne stav/)e. do lila 191'A pa bodo še tri. Ob tejn pa se je pojavilo vprašanje. kako spraviti Zaposlene uradnike od železniške postaje do njihovih delovnih mest. Po ulicah gre zelo počasi, ker so polne avtomobilov, ki se premikajo skoraj s polževo hitrostjo. Strokom jaki so se Z(do od/oči/i. da bodo zgradili premikajoči se pločnik, ki bo v eni uri prepeljal 10.0(10 /)cšc<>r. Gibljivi pločnik bo dolg 000 metrov in sestavljen iz treh delov. Začetni in končni del pločnika se bosta premikala s hitrostjo od pet do šest kilometrov na uro. srednji del pa nekoliko hitreje.
Nevesta za grofa
Nemški psiholog Langerhorst je prevzel vlogo snubca, ki išče bogato nevesto za svojega prijatelja, ki nima ničesar, razen plemiškega naslova. Prepričan je, da mu bo uspe/o dobiti dovolj bogato ženo za prijatelja, tako bogato, da bosta lahko oba udobno živela. Meni, da je na svetu dovolj bogatih žensk, ki bi svojemu priimku rade dodale še plemiški naziv. Teh pa ima grof dovolj. Piše se Giinter vitez plemeniti von Rohler, grof thurnski in valsassinski. . .
s šolskih klopi
Kdo je to napisal?
Izmed pravilnih rešitev, ki se je glasila: Ciril Kosmač, Na svoji zemlji, smo izbrali rešitev učenke 6. razreda osnovne šole Stanka Mlakarja, Šenčur, Silve Oselj. Poslali ji bomo knjigo Ivana Jana, Dražgoška bitka, ki jo mladim reševalcem poklanja TRGOVSKO PODJETJE MURKA LESCE.
In pred vami je že nova uganka. Prav nič težko vam ne bo odgovoriti, kdo je pisatelj in kakšen naslov nosi povest. Dobro poznate tudi film in v ušesih vam že gotovo zveni znana pesem.
Stisnil se je v dve gubi pa je gledal orla, ki seje spuščal vedno niže. Ze je slišal šumenje širokih kril in že je mislil, da šine zdaj zdaj orel bliskoma do njega in ga pograbi z ostrimi kremplji. A on se je tedaj kar zasmejal. Naglo seje ozrl okrog sebe in je skočil prek skale in se potuhnil. Sedel je v ozkem žlebu in je držal okovano palico v rokah. Kakor mačka je gledal orla, ki je bil že nizko in je plahutal z velikanskimi perutnicami. Stiskal je usta in roka, ki je držala palico, se mu je tresla komaj vidno . . . Kar nenadoma je šinil orel do skale in je zavreščal, da se je kar stresel. Prhutajoč je obstal in poizkušal, kako bi ga najlaže pograbil.
»Ha, kaj si prišel, razbojnik?« je zasopel in je nameril palico naravnost v orla. »Me, rad bi me pojedel za večerjo-o, seveda, seveda... Če bi bil bi-cek — seveda. . . Čakaj, zagodem ti tako, da se me boš spominjal dokler boš živ . . . Čakaj, ti nemar-než! O, le počakaj, ti hudobec krivokljuni!. . .«
Orel je plahutal, da se je delal veter okrog njega. A ni mogel naravnost do dečka, ki je Bedel med dvema skalama in se mu je zaradi tega smejal.
Rešitve pošljite na naš naslov do 16. junija. Ne pozabite pripisati, kateri razred in šolo obiskujete.
Hodila sem v tretji razred. Zelo sem si želela nove žOge. Najraje bi vzela žogo, ki je rdeče, modre, rumene, rjave, zelene in bele barve. Oče mi je obljubil, da jo kupi, če bom pridna. Že naslednji dan mi je prinesel žogo. Zelo sem bila vesela. Bila je velika, le barve niso bile take kot sem jih želela. Zato
Pomladni šopek
Bilo je pomladno jutro. Šla sem v gozd, da naberem spomladanski šopek. Stekla sem čez cesto in po travniku proti gozdu.
Sonce je vse bolj preganjalo jutranjo meglo in prodiralo na zemljo, kjer je še trdo spala narava. Tra^va je bila še rosna. Kapljice rose so se zbirale na steblih travnih bilk in žalostno zrle v nebo. Vedele so, da se bodo posušile, brž ko bo sonce raz-podilo meglo. Bilo je vse tiho, slišale so se le moje stopinje in letenje ptic, ki so kdaj pa kdaj zletele iz grma. Ko sem stopila v gozd, sem začutila rahle rosne kaplje, ki so padale z dreves. Sonce je posijalo skozi veje, prav na prebujajoči se teloh in ga s svojimi nežnimi žarki pobožalo, kakor bi ga hotelo prebuditi iz spanja. Toda teloh se je rahlo zagugal in se potuhnil. Sonce pa je vztrajalo in prebudilo malega lenuha. Teloh je še napol v spanju vprašujoče pogledal sonce: »Ali je že pomlad?« Sonce pa se mu je prijazno nasmejalo in odgovorilo: »Da, mali teloh. Prišla je naša tako zaželena pomlad. Sedaj pa me čaka še veliko dela, prebuditi moram še vse zaspance, kakršen si ti.« Sonce je teloh še enkrat pobožalo in odjadralo dalje po nebu. Tudi jaz sem odšla proti jasi. Na jasi pa sem opazila majhnega, belega zajčka sredi snežnobelih zvončkov. Toda meni je zaradi neprevidnosti počila veja pod nogo, zato se je zajček ustrašil in zbežal v gozd. Šla sem dalje. Na drevju so se zbirale ptice in pele v pozdrav pomladi. Vse, kar sem videla, se mi je zdelo vesela igra v prebujajoči se naravi. Pod grmom sem opazila polno zvončkov in teloha. Hotela sem natrgati spomladanski šopek, toda premislila sem se. Ko sem hotela odtrgati cvetlico, se mi je zdelo, da je cvetlica povesila svojo glavo in se žalostno sklonila proti zemlji. Pomislila sem, da mi bo šopek tako nežnih cvetlic medpotjo proti domu ovenel. Spomnila sem se, kako leži včasih ob gozdni poti šopek, ki ga ljudje odvržejo. Zato sem odtrgala le nekaj cvetlic.
Adrijana Ahačič, 7. a r. osn. šole Staneta Žagarja, Kranj
Postala sem prvakinja
Na avtobusni postaji v Tržiču smo se zbrali štirje pionirji tržiških osnovnih šol. Avtobus nas je odpeljal na Jesenice. Med vožnjo so mi po glavi rojile čudne želje: »O, da bi bili prvi!« Na Jesenice smo prišli ob deveti uri in se prijavili za ekipno prvenstvo starejših pionirjev. Igrala sem izredno slabo. Ekipi nisem priborila niti ene same točke. Zasedli smo četrto mesto.
Ob dvanajstih je bilo kosilo. Na vsakem krožniku je ležala klobasa s kruhom. Ni me mikala. Zdelo se mi je, kot da so vse oči uprte vame, češ: »Niti ene nisi dobila!« Vsi moji upi na dobro uvrstitev so se podrli. Najraje bi odšla domov, toda kaj bi mi rekli v šoli in klubu.
Po kosilu se je pričelo tekmovanje za posameznike. Želela sem se sprostiti in umiriti, toda v meni je kričalo: »Daj, daj zmagaj! Potrudi se! Moraš!« Ze v prvem kolu se me je na. začetku držala nesreča, kajti spregledala sem figuro. Toda poglobila sem in in zaigrala kot še nikoli. Dobila sem pozicijsko prednost in nato osvojila še nekaj figur. Tako sem bila do petega kola neporažena. V tem kolu sem odigrala remi in nato sem v-zadnjem kolu, ko je bilo že odločeno, da bom prva, brez boja predala partijo. Skoraj nisem verjela temu uspehu. Sele ko sem dobila diplomo, sem se zavedla, da sem postala gorenjski šahovski prvak za leto 1975 med starejšimi pionirkami.
Simona Borštar, 6, a r. osn. šole kokrškega odreda, Križe
/-\
Zmagali smo, ker smo upali
Leto 1941. Napad na Jugoslavijo. Nekdanji sobopleskar zahteva, da napravijo to deželo zopet nemško. Ljudje prestrašeni bežijo.
Nemci pobirajo davek za internate z velikimi dimniki. Te enolične zgradbe so postale grob mnogih. Mnogih med mnogimi, a ne večine.
Naš Marko je šel v partizane. Naš tudi. Postelja mojega sina je bila zjutraj prazna.
Prehodili so mnogo, pretrpeli veliko, a ni jih strlo. Zaseda za zasedo, boj za bojem, ofenziva za ofenzivo, a ni jih strlo.
Korakali so odločno. Počasi, a zatrdno so osvobajali vas za vasjo, mesto za mestom.
Premagali so lakoto, premaga-.  li mraz. Borili so se za nas. Za nas,*ki ne razumemo vojnih strahot.
Vztrajali so do konca in uspeli. Zmagali so, ker so verjeli v tisto, za kar, so se borili — za boljši jutri.
Padli so mnogi med mnogimi, a ne vsi. Ostali smo mi, ki nadaljujemo geslo borcev — »Živela svoboda!«
Žarko Josipovič, 7. c r. osn. sole Simona -Jenka, Kranj
Ej, ta moja žoga
sem malo godrnjala. Oče pa je rekel, da mi ne bo ničesar več kupil. Kmalu pa je moja žoga postala središče pozornosti sosedovih otrok. Prišli so k nam. Igrali smo se med dvema ognjema. Stric je za garažo kosil travo. Ker smo žogo preveč močno vrgli,-je padla stricu na glavo. Začel se je jeziti in pihati kakor maček, ki je jezen. Rekel je, da bomo toliko časa metali žogo, dokler ne bomo razbili kakšnega okna. InTes. Kmalu zatem je žoga padla v steklo in obstala na ograjeni ozki polici. Stric je pritekel na dvorišče. Vsi otroci so se porazgubili. Oče mi je navil uro, mama pa mi je skrila žogo. Nekaj časa sem jo zelo pogrešala. Vendar mi jo¥ je mama kmalu vrnila. Nikoli več se nisem igrala z žogo ha našem dvorišču.
Darja Žbogar, (i. b r. osn. šole Cvetka Golarja, Škofja Loka
STROJ — Jelka Gosur,. osnovna šola kokrškega odreda, Križe. Delo je razstavljeno tudi v paviljonu NOB v Tržiču na razstavi mladih likovnikov.j
Mozaik otroštva
Majhna sem še bila. Z očkom sva bila pri stari mami. Šla sva k sosedu, toda morala sva skozi gozd. Tam sva pomagala pospravljati seno in ga metati na kozolec. To opravilo se je zavleklo do noči. Steza je bila strma, zato mi je očka kmalu izginil izpred oči. Nisem prehodila kosa poti, že me je očka prestrašil. Skril se je za grmovje ob stezi. Domov sem prišla vsa objokana.
Bila sem na počitnicah pri-teti. Pri njej so imeli dva mačka in psa. Pes je vsak dan preganjal mački. Nekega dne pasem se ravno igrala z njima, ko se pripodi izza vogala pes. Mački sta se prestrašili. Ena je stekla proč, druga pa mi je skočila v naročje. Pes pa ni odnehal, lajal je in lajal. Mačke nisem tnogla spraviti na tla. Vsa sem bila že opraskana, koje prišla teta in spodila psa. Mačka jo je hitro ucvrla na bližnje drevo, ker pes ni šel daleč in jo je še vedno opazoval. Teta me je odpeljala v hišo in mi sprala praske z žganjem. Hudo me je peklo, a potrpeti sem morala. Z mačkami se nisem hotela več igrati.
Bilo je v tretjem razredu. Po končanem pouku smo čakali na avtobus. Bila je zima, zato so se fantje kepali. Kmalu zatem so začele padati kepe tudi med dekleta. Ker se nisem mogla več braniti, sem kar na slepo hotela steči čez cesto. Toda, ravno takrat je mimo pripeljal avto. Zavrl je, toda bilo je prepozno. Meni se ni zgodilo nič hudega. Vozniku sem povedala, kaj je bilo. Toda zmerjamf nisem bila jaz, temveč fantje, ker so me kepali.
Marija Ržer\ 7. b r.
radio   gledališče   gibanje prebivalstva   tržni pregled
sobota
7. JUNIJA
4.30 Dobro jutro. M.10 Glasbena matineja, 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Naš Plesni orkester ima besedo. 10.15 Sedem dni na radiu. 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Ob bistrem potoku, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji, 15.30 Glasbeni interme/./.o, 15.45 Vrtiljak, Mi.45 S knjižnega trga, 17.20 Greniti v kino, 18.05 lasti i/, albuma lahke glasbe. 18.20 Dobimo se ob isti uri, 19.40 Minute /. ansamblom Boruta Lesjaka, H).50 Lahko noč, otroci, 20.1X1 Za prijet no razvedrilo, 20.30 Slovenska popevka 75. 22.20 Oddaja za naše izseljence. 23.05 S pesmijo in plesom v novi t eden
Drugi program
9.00 Soliota na valu 202, 13.00 Vedri ril mi, 13.35 Vodomet melodij, 14.00 Odrasli tako, kako pa mi, 14.20 S pevko Marjano Dcržaj. 14.35 Od ena- do pet, 15.40 Pcfrtret orkestra Budd.v Kich. 10.00 Naš podlistek, Ki. 15 Glasbeni drobiž od tu in tam, Hi.40 S popevkami po •Jugoslaviji, 17.40 Svet in mi. 17.50 Desel minut z ansamblom Jožeta Privška. 18.00 Vročih sto kilovatov, 18.10 Ja/.z mi 11. programu
Tretji program
19.05 Slovenski /bori polpretekle in pretekle dobe, 19.30 Večerna promenada, 20.35 I/, oper in glasbenih dram, 22.00 Sobotni nočni koncert, 23.55 I/, slovenske poezije
nedelja
8. JUNIJA
4.30 Dobro jutro. 8.07 Radijska igra za otroke - M. Košuta: Rdeči trolejbus, 8.12 Skladbe za mladino, 9.05 Še pomnile, tovariši. 10.05 Godba Ljudske milice ob 30-letnici, 11.20 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 11.05 Nedeljska reportaža, 14.25 Nedeljsko popoldne: prenosi in poročila o športnih dogodkih, humoreska lega tedna. Ili.OO Radijska igra - A. Mularczvk: Slriček Albert, 19.40 Glasbene razglednice, 19.50 Lahko noč, otroci. 20.(K) V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program J RT — radio Tilograd. 23.05' Lil erarni nokturno. 23.15 V lučeh semaforjev
Drugi program
8.10 Zvoki za nedeljsko jutro. 9.35 Mladina sebi in vam, 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana. 10.35 Naši, kraji in ljudje, 10.50 Cocklail melodij. 11.35 Melodije po pošti. 13.20 Klini, opereta, musical, 14.00 Pel minut humorja. 1 1.05 Odrske luči. 15.00 Nedelja na valu 202 ■
Tretji program
19.05 Izbrali smo za vas. 20.35 Šporlni dogodki dneva, 20.15 Koncert v vrtni lopi. 22.00 L. van Beethoven: odlomki iz opere l/idclio. 23.00 Vivaldija igrajo. 23.55 Iz slovenske poezi je
ponedeljek
9. JUNIJA
1.30 Dobro julro. 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svel pravljic in zgodb. 9.20 Izberile pesmico. 9.40 Orkestri in zabavni zliori. 10.15 Nekaj za ljubitelje ansam-l«'lske in solist ične glasbe, I 1.20 Z nami doma in na pol i, 12.30 Kmetijski nasveti. 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru, 13.30 Priporočajo vam. 11.10 Po jo ama-< leiski zbori. I 1.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni inlerinczzo. 15.4-5 Vrtiljak. Ki.15 Kulturni globus. 17.20 Koncert po željah poslušalcev. 18.05 Ob lahki glasbi. 19.10 Minule z. ansamblom Toneta K met ca, 19.50 Lahko noč. otroci. 20.00 Cc bi globus zaigral. 20.30 Slovenski operni hiši od osvoboditve do danes. 21.30 V svetu zabavnih melodij. 22.20 Popevke iz. jugoslovanskih študijev. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Za ljubil cljc^az/a
Drugi program
9.00 Ponedeljek na valu 202. 13.00 Melodije in ritmi i/, studia II. 13.35 Z majhnimi zabavnimi ansambli. 14.00 Nenavadni pogovori, 11.20 Godala v ritmu. 11.35 Pop inlegral. 15.10 Obisk pri orkestru Jeriv VVillon. 16.00 Kulturni mozaik. Iti.05 Panorama slovenskih popevk.
Cesta JLA 6/1 nebotičnik
PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ
Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij.
1(>.40 Ti in jaz in glasba, 17.40 Besede in dejanja, 17.50 Sprehodi instrumentov, 18.(X) Glasbeni cocktail, 18.40 Zabavni zvoki za vse
Tretji program
19.05 Sprehodi po tuji zborovski literaturi, 19.45 Glasba dunajskih klasikov z novimi posnteki, 20.35 Naši znanstveniki pred mikrofonom, 20.50 Večeri pri slovenskih skladateljih: Primož Ramovš, 22.30 Sezimo v našo diskoteko, 23.55 Iz slovenske poezije
torek
K). J UNIJA
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbenamatineja, 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. 9.30 Majhni vokalni ansambli. 10.15 IPromenadni koncert, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti. 12.40 I'o domače, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Enajsti mladinski pevski festival v Celju 1975, 14.40 Na poti s kitaro, 15.30 Glasbeni inter-mezzo. 15.45 Vrtiljak, Hi.45 Naš gošt, 17.20 Zveneča imena, 18.05 V torek na svidenje, 18.35 Lahke note, 19.40 Minute z ansamblom Mnjmira Šepeta. 19.50 Lahko noč, otroci, 20.(Ml Slovenska zemlja v pesmi in besedi, 20.30 Radijska igra — Ciril Kosmač: Tantadruj. 21.18 Zvočne kaskade, 22.20 Preludij in fuga nešega stoletja, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Popevke se vrst i jo
Drugi program
9.00 Torek na valu 202. 13.0(1 S solisti in ansambli J RT, 13.35 Lahka glasba na našem valu. 14.00 Književnost jugoslovanskih narodov in narodnost i. 1 1.20 Zabaval vas bo ansambel Bojana Adamiča. 1 1.35 Ročk — jazz. 15.40 Tipke in godala. Hi.(M) Pel minut htiruorja. Hi.05 Plesni orkester RTV Ljubljana igra za ples. Ki.40 Znana imena — znane melodije. 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 S pevcem Gcordicm. 18.(Ml Parada orkestrov, 18.40 Popevke slovenskih avl orjev
Tretji program
19.05 Mejniki- v zgodovini, 19.15 Radijski pevski leksikon. 20.00 Slovenska iustrumenialna glasba. 20.35 Kultura danes, 20.50 Muncheiiski glasbeni večeri, 20.35 Gcorg Philipp Telemann: Glasba pri pojedinah. 3. del. 23.55 Iz.slovenske poezije
sreda
11. JUNIJA
4.30 Dobro jutro,'8.10 Glasbena matineja. 9.05. Nenavadni pogovori, 9.25 Glasba vam pripoveduje. 9.40 Z našimi simfoniki v svetu lahke glasbe, 10.15 Urednikov .dnevnik. 11.20 Z nami doma in na poti. 12.30 Kmetijski nasveti. 12.10 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Pojo naši operni pevci, 11.3.0 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni inleiinezzo, 15.45 Loto vrtiljak. I (i.45 Zvoki in barVe orkestra Berlinskih simfonikov, 17.20 20 lel uredništva za mladinsko glasbo, 18.05 Nenavadni pogovori, 18.25 Predstavljamo vam, 19.10 Minule z ansamblom Jožeta Kampiča, 19.50 Lahko noč, o I roci. 20.(M)' Slav nosi ni koncert ob 30- let nit i Radia. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe.
Drugi program
9.IM) Sreda na valu 202. I3.IM) Danes smo izbrali. 13.35 S pevci jazza. 14.(M) Radijska šola za srednjo stopnjo, 1 1.25 Glasbena medigra. 1 1.35 Jugoslovanska pop produkcija. 15.10 Srečanja melodij. Hi.(M) () avtomobilizmu, U). 10 Popevke tako in drugače. Hi. 10 Moderni odmevi. 17.40 Svetovna reportaža. 17.50 V ritmu l'oxa. '18.00 Progresivna glasba. 18.10 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe
Tretji program
19.05 Večerni roiicerlino, 19.15 Za ljubitelje stare glasbe. 20.35 Pol izobraževanj;!. 20.50 Iz slovenske operne literature. 21.15 Ravel in Piokofjcv na baletnem odru. 22.15 Imena sodobne: glasbe: A rilo k I Si honberg. 23.55 Iz slovenske poezije
četrtek
12. JUNIJA
• 1.30 Dobro jutro. 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 9.30 I/-glasbenih šol.' 10.15 Uganile, pa vam zaigramo po želji. 11.20 Z nami doma in na poli. 12.30 Kmetijski nasveti. 12.10 S pihalnimi godbami. 13.30 Priporočajo vam. 11.10 Naj narodi pojo. 14.10 Mehurčki, 15.30 Glasbeni intermez/.o, 15.15 Vrtiljak, Hi.45 Naš podlistek. 17.20 Iz domačega opernega arhiva, 1805 Revija orkestrov in solistov. 18.35 Produkcija kasci in gramofonskih plošč RTV Ljubljana. 19.10 Minule z Ljubljanskim jaz/, ansamblom. 19.50 Lahko noč. otroci, 20.(M) Gel rt kov večer domačih pesmi m napevov. 21.00 Literarni večer. 21.10 Lepe melodije. 22.20 Mozart in domači interpreti. 23.05 Literarni nok-t urno. 23.15 Palet a popevk in plesnih ril mov
Drugi program
9.(M) Getrtek na valu 202. 13.00 Od melodije do melodije. 13.35 Zvoki (vkestra Cornclius op deti Zieken. I l 00 Temelji inarksizma in socialistično samoupravljanje. 14.20 Otroci med seboi in med nami. 14.35 Top albumov, 15.40 Radi jih poslušate. Ki.(M) Okno v sv el. Ki,10 V svetu operete. Hi. 10 Nbazaik glasov in instrumentov. 17.40 Pola našega. gospodarsi v a. 17.50 Z Zabavnim orkestrom HTV Ljubljana. 18 (Ml Popevke na tekočem traku. 18.10 Non-stop ples
zgodnjega baroka. 20.35 Mednarodna radijska univerza, 20.45 Recital pianista Alfreda Brendla z Beethovnom. 22.(X) Tako muzicira Glaudio Abbado z Londonskim simfoničnim orkestrom, 22.40 Nočne ubranosti, 23.55 Iz. slovenske poezije
petek
13. JUNIJA
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo, 9.30 Jugoslovanska narodna glasba. 10.15 Po Talijinih poteh, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Popevke brez besed, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 S pesmijo mladih na počitnice. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.35 Glasbeni inter-mezzo, 15.45 Vrtiljak, 18.45 Glasbena medigra, 16.50 Človek in zdravje, 17.20 Poletni divertilnento, 18.05 Ogledalo našega časa, 18.15 Zvočni signali, 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Krežeta, 19.50 Lahko noč, otroci. 20.(X) Stop-pops 20, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno
Drugi program
9.00 Petek na valu 202. 13.0») Glasovi v ritmu, 13.:15 I/, filmov in glasbenih revij, 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo. 14.25 Glasbena medigra, 14.35 Za mladi svet, 15.40 Izložba popevk. 16.(X) Filmski vrtiljak, 16.05 Z velikimi zabavnimi orkestri, 16.40 Glasbeni casino, 17.40 Odmevi z gora, 17.50 Prijetni zvoki, 18.(X) Stereo ja/.z, 18.10 Partiture lahke glasbe
Tretji program
19.05 Radijska igra — Zvonimir Kostič: Upor, 19.35 Vinko Glohokar: Drama za pianista in tolkala. 20.(X) Z jugoslovanskih koncertnih odrov. 22.(X) V nočnih Urah, 23.55 Iz slovenske poezije
gledališče
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
SOBOTA. 7. junija, ob 20. uri - Goelhe: IKIGKNI-oslovanje Gledališča Ptuj.
IA NA T\VkIl)I:
tržni pregled
JESENICE
' Solata 7 do 8 din, špinača 9 din, cvetača 17 din, korenček 8.50 din, česen 24 din, čebula 6,20 do 8 din, fižol 15,50 do 18.70 din. pesa 3,80 din. kumare 26 din, paradižnik 35 din. paprika 42 din. jabolka 10 din. limone 12.60 do 17'din. ajdova moka 18,62 din, koruzna moka 5,35 do 5,86 din, kaša 11.45 din. surovo maslo 46,28 do 56,90 din, smetana 29,70 din, skuta 14,90 din, sladko zelje (i do 7 din, kislo zelje 7 din. orehi 80.50 din, jajčka 1.05 do 1.20 din. krompir 2 din, novi 7 din
KRANJ
Šolala TO din, špinača Hi din. cvetača 14 din, korenček 8 din. česen 25 din. čebula 7 din, fižol 14 din, pesa 5 din. kumare 27 din. paradižnik 28 din. paprika 32 din, slive 20 din. jabolka 6 din. češnje 15 din, banane 9,30 din, jagode 18 din, med 35 din. limone 10,75 din, ajdova moka 15 din, koruzna moka 5 din. kaša 14 din, surovo maslo 32 din. smetana 22 din. skuta Hi din. sladko zelje 4 din. kislo zelje 6 din. kisla repa 5 din, klobase 14 din, orehi 80 din. jajčka 1.20 din. krompir 1.80 din
TRŽIČ
Solata (i do 10 din. špinača 15 din, cvetača 20 do 22 din. korenček 8 din, česen 22 din, čebula 10 din. fižol 16 din. pesa 5 din. kumare 20-rlo 22 din. paradižnik 35 din. paprika 40 din, slive 18 din. jabolka 6 do 10 din. banane 9.80 din, pomaranče 9 din. limone 14 din. ajdova moka 16 din liter, koruzna moka 6 din liter, sinovo maslo (i din. smetana 6 din merica, skuta I din. sladko zelje 9 din. orehi 12 din. jajčka 1.10 do 1,50 din, krompir 10 din. jagode 22 din
poročili so se
V KRANJU
Još| Peter in Cerkovnik Marija. Kuhar Janez in Stegnut' Milena. Zupan Lovrenc in Presičnik Olga. Triler Marjan in Golob .Ana. Uranič Viktor in 1'rbanec Antonija. Veličkovir Kadivoje in Mitič Stanojka. Vrbek Ivan in Jan Ivanka. Lazar Jože in Adlešič Dušica. Malenšek Viktor in Zanos kar Elizabeta
V TRŽIČU
Košir Tine in Škodlar Darka. Japelj Silvo in Osred-kar Jožefa. Mlinar Bogomir in Zagoršek Irena
umrli so
V KRANJU
Peral Ivana. roj. 1896. Vidmar Mihael, roj. 1891. Zibert' Franc. roj. 1903. Gašperlin Marija, roj. 1892. Meden' Alojzij, roj. 1904. Mandeljc Ivan. roj. 1913, Drempelič Janko. roj. -1007. Kende Marija, roj. 1901. Jazbec Alojzija, roj. 1912, Repinc Zora. roj. 1912. Ožboll Ivanka, roj. 1898. Zupan Matevž, roj. 1888. Bobnar Janez. roj. 1928. Donša Janez. roj. 1940. Dov jak Peter roj. 1906 ' T
Tretji program
19.05 Osterčevih
V TRŽIČU
<et let. 19.50 Od renesan-
Stude,i Janez. roj. 193!)
kino
televizija
Kranj CENTER
• (>: junija angl. barv. pust. SINDBADOVO ZLATO POTOVA NJE ob 16. in W. mi. svečana premiera slov. barv. filma POVEST O DOBRIH LJUDEH oh 20. uri
7. junija angl. barv. pust. S1NDBADOVO ZLATO POTOVANJ K ol» 16., 18. in 20. uri. premiera franc. barv. krim. POLICIJA NEKAJ PRIKRIVA ob 22. uri
8. junija slov. barv. mlad. NK -JOČI. PETER ob K>. uri. angl. barv. pust. SINDBADOVO ZLATO POTOVANJE ob 15.. 17. in lit. uri. premiera amei. angl. I>arv. spektakla VELIKI GATSBY oh21. uri
!l. junija slov. barv. POVEST 0 DOBRIH LJT'DKH oh 16.. 18. in 2d. uri
sobota
7. JUNIJA
JANOŠIK je legendarna osebnost, ki je tudi predmet raziskn Številnih zgodovinarjev Lastijo si ga namreč tako Slovaki kot Poljaki. Živel in deloval je v resnici, čeprav je edini datum, ki je tudi izpričan z zgodovinskimi dokumenti, leto 1633, ko je bil ta strah gospode in heroj ljudske pesmi, usmrčen. Vodil je grupo somišljenikov, ropal in kradel, toda baje je velik del plena razdelil med reveže. Tako je postal priljubljen in popularen heroj za literaturo in film. To je spodbudilo tudi režiserja Jerzvja Passendorferja. da se je lotil TV nanizanke in rezultat je 13 barvnih nadaljevanj zgodi«' O Janošiku. Za okolje so mu rabili čudoviti pejsaži Podkarpat ja s srednjeveškimi gradovi in čas 18. stoletja, ki je politično zelo pisano in zapleteno.
Kranj STORŽ IC
6. junija frane.-ital. barv. politični ATENTAT oh Iti.. I K. in 20. uri
7. junija amer. barv. komed. NAJBOLJ NORA DIRK \ ob Iti. in 20. uri. franc.-ilai. barv. polit. ATENTAT ob 18. uri ■
8. junija amer. barv. komed. NAJBOLJ NORA DIRKA ob II. in 1*. uri. amer. barv. klim. UBIJTK CHAHLEYA VAKKII'KA oh Ki. uri. premiera amer. barv. vvesrerna CELO MESTO JE K RIVO ob 20. uri
9. junija amer. barv. vvestern CKLO MESTO JE KRIVO ob 16.. 18. in 20. uri
Tržič
(i. pinija ital. barv. krmi. NK VIDNI SOVRAŽNIK ob 18. in 20. uri
7. junija ital. barv. krim. NEVIDNI SOVRAŽNIK ob 18. uri. hongkonški barv. pust. V ZMAJEVEM (JNKZDl! ob 20. uri. premiera slov. barv. lilma POVE ŠT O DOBRIH LJUDEH ob22. uri
8. junija hongkonški barv. pust. V ZMAJEVEM GNEZDU ob IV. 17 in 10 uri. premiera ital. barv. IGRA Z OGNJEM ob 21. uri
0. junija hongkonški barv. pust. V ZMAJEVEM GNEZDU ob 18. uri
Kamnik DOM
7. junija amer. barv. POLETJU 42 oti 18. m 20. uri
8. junija ital.-amer. barv. vvestcrii PREGON Z\ PLENOM ob 17. in lit. uri. premiera slov. barv. filma POVKSTG DOBRIH LJIDKH ob 2 L uri
i), junija angl. barv. CS krim. ROP PO NALOGI BRITA NSKK TA INK SLUZBK ob 18. in 20. uri
Škofja Loka SORA
6. junija ital. ban. drama HUDIČ V GLAVI ob 18. in 20. uri
7. junija amer. barv. vvestern VAGABUNDI Z ZAHODA ob. 17.30 in 20. uri
8. junija amer. barv. vvestern VAGABUNDI Z ZAHODA ob l7,J(Hn 20. uri
Železniki OBZORJE
'i. junija amer. barv. Mrest ero VAGABUNDI Z Z \-HOD \ ol»2o. uri 6        7. junija amer. barv. risani ČAROBNA PAJČKVI-NA ob 18. uri. amer. barv.  LJUBEZEN SAMO DO POLNOČI ob20. uri
8. junija angl. barv. /god. MARI A S TEWART ob 17. in 20. uri
Bled
»i. junija amer. barv. LJl "BEŽEN SAMO DO POI -NOČI ob20. uri
7. junija amer. barv. risani ČAROBNA PAJČEVI-NA ob j«, uri. amer barv. LJUBEZEN S.AMO DO POLNOČI ob 20. uri
8. junija anier. b;uv. risani ČAROBNA PAJČEVi N A ob Ki. uri. hongkonški barv. pust. NE PREM \GI JI. VI BOKS \ Rob 20. uri
it pinija hongkonški barv. pust. NKPREMAGLJIVI BOKSAR ob 20. uri
Radovljica
(i. junija -dov. barv. POVKST O DOBRIH LJUDEH
ob 20. uri
7 junija franc barv. VI.'AK ob 18. uri. ital barv ue-iern TIHI MAŠČEVALEC ob2o. uri
8. i 1111 ■ i.-1 ital. barv. »estcfn TIHI MAŠČKVALKC ob Ki. uri.-franc barv. VL\K ob 18 uri. amer. barv LJUBEZEN SAMO DO POLNOČI ob 20. uri
9. junija amer. barv. zabavni PAPIRNATI MESEC ob 20. uri t*
17.25 625 - ponovitev, 18.00 Obzornik. 18.20 Janošik -serijski film. B. 19.10 Risanka. B. 19.30 TV dnevnik. 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar. 20.00 Slovenska popevka 75 — prenos. B (Lj), 2-1.10 Evropsko prvenstvo v košarki — prenos srečanja Jugoslavija : Nizozemska B (Zg-Lj), 22.50 TV dnevnik. 23.10 Kojak — serijski film. B (Lj)
UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje
18.00 Kronika (Zg), 18.15 Zgodbe o športu (Bg), 19.30 TV dnevnik (Sa). 2Q.0O Vohuni, agenti, vojaki. 21.00 Športna sobota. 21.15 Zabavno glasbena oddaja. 21.50 Sedem dni (Bg II)
Oddajnik Sljeme
16.20 Poročila. 16.30 Kovinska zvezda - film. 18.00 Kronika (Zg). 18.15 Zgodbe o športu (Bg). 19.30 TV dnevnik (Zg), 20.00 Koncert vojaških orkestrov (Sa). jI.10 Košarka Jugoslavija : Nizozemska. 22.45 TV dnevnik (Zg)
nedelja
8. JUNIJA
8.35 Poročila 8.40 J. Semjonov: 17 trenutkov pomladi. 10.05 Otroška matineja: Žalostni velikan. Vrančeve dogodivščine. Egipt za časa Tutankamona B (Lj), 11.15 Kmetijska oddaja (Zg), 12.00 Poročila 14.10 Evropsko prvenstvo v boksu — posnetek iz Katowic. 15.40 Veseli tobogan. 16.30 Pisani svet, 17.15 Poročila 17.25 Podmornica Orel - film. 19.10 Risanka B. 19.30 TV dnevnik. 19.50 Tedenski gospodarski komentar. 20.05 D. Su-šič: Odborniki. 20.40 Kratek film (Lj), 20.55 Evropsko prvenstvo v košarki — prenos srečanja Jugoslavija : Turčija iz Splita, B, 22.30 Športni pregled (Zgt. 23.05 T V dnevnik (Lj)
UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje
16.55 V 80 dneh okrog sveta (Bg II). 17.25 Košarka SZ : ČSSR - prenos (Zg II), 19.00 Mladina vprašuje (Bg II i. 19.30 TV dnevnik (Sa), 20.00 Zabava vas Sammv Da--vies (Zg II), 20.50 24 ur, 21.05 V objemu podzemlja -dok. film. 21.20 Kanal - film (Bg II), 23.05 V. Nazor: Jassie (Zg II)
Oddajnik Sljeme
9.35 Poročila (Sa), 9.45 Bistrooki (Zg), 10.15 Otroški film (Sa), 10.45 Narodni običaji, 11.15 Kmetijska oddaja. 12.00 Sedem velikih dni. 13.00 Jugoslavija, dober dan. 15.10 Kritična točka (Zg). 15.40 Poročila (Sa). 15.50 Posnetek iz Katovvic - boks (Bg). 18.20 Jadrnice (Zg). 19.30 TV dnevnik (Sa). 20.05 Vražja lestev - serijska oddaja (Bg). 20.55 Košarka Jugoslavija : Turčija. 22.30 Športni pregled (Zg). 23.05 TV dnevnik (Sa)
ponedeljek
9. JUNIJA
16.15 Madžarski TVD (Bg). 17.35 Pravljica o severnem vetru — japonske lutke, B, 17.50 Obzornik. 18.10 Teritorialna obramba in civilna zaščita — 4. del, 18.30 Odločamo, 18.40 Risanka B (Lj). 18.55 Oslo: nogomet Norveška : Jugoslavija — prenos. B (EVR-Ljl. 20.45 TV dnevnik (Lj), 21.10 Evropsko prvenstvo v košarki — prenos srečanja Jugoslavija : Italija iz Splita B (Zg). 22.45 TV dnevnik (Lj)
UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje
17.05 Športna oddaja (Bg II), 17.40 Evropsko prvenstvo v košarki — srečanje Španija : Grčija (Zg lil, 19.15 Profesor Baltazar — risanka 19.25 V krogu prijateljev glasbe. 20.00 Zver - film, 21.30 24 ur(Bgll)
Oddajnik Sljeme
17.00 Poročila (Zg). 17.10 Otroški spored (Sa), 17.40 Kronika (Zg), 17.55 Narodna glasba. 18.25 Branje (Bg). 18.55 Nogomet Norveška : Jugoslavija (EVR), 20.45 TV dnevnik. 21.10 Košarka Jugoslavija : Italija 22.45 TV dnevnik (Zg)
torek
10. JUNIJA
16.35 Madžarski TS'D (Bg). 17.35 Noge v zlatu, glava v blatu - 2. del. 17.50 Risanka B. 18.00 Obzornik. 18.15 Egipt za časa Tutankamona. B, 18.45 Ne prezrite: Okte-tove turneje. 19.10 Risanka B. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Diagonale — izbor iz sporeda drugih jugoslovanskih študijev. 21.00 R. M. du Gart: Thibaultovi, B. 21.45 TV dnevnik (Lj)
UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje
17.15 Poročala, 17.30 Morski biseri, 18.00 Kronika Zagreba, 18.15 Simfonije — baletna oddaja (Zg), 18.45 Sodobna znanost (Sa), 19.30 TV dnevnik (ZgCBg II). 20.(X) Obzorje. 20.45 24 ur, 21.00 Zabavna oddaja. 21.50 Vojska brez vojašnice (Bg II), 22.15 Blaž Jurjev Tro-girčan (Zg II) •
Oddajnik Sljeme
do 19.30 isto kot na UHF, 19.30 TV dnevnik (Zg), 20.00 Paralele, 20.45 SOS - serijski film, 21.35 Mozaik (Sa). 22.05 TV dnevnik (Zg)
sreda
11. JUNIJA
Slatina 19.10 Risanka B. 19.30 TV dnevnik. 20.00 30 let radia v svobodi — prenos proslave iz dvorane Slovenske filharmonije (Ljl 21 10 Evropsko prvenstvo v košarki — prenos. B (Bg). 22.45 TV dnevnik (Lj)
UHF - oddajnika Krvavec in Pohorje
17.30 Mednarodni atletski miting — prenos iBg II). 19.00 TV dnevnik (Sa). 19.:» Ob tabornem ognju. 20.35 24 ur. 20.50 Fejjton. 21.20 Ura Nemščine - TV nadaljevanka 22.20 C M VVeber: Čarostrelec - 1. del tBgll)
Oddajnik Sljeme
16.45 Poročila (Zg). 17.00 Pahljača — otroška oddaja (Bg). 17.30 Kromka Osijeka (Zg). 17.45 Folklorni festival (Sk>. 18.05 Znanstveni studio (Bg). 19.00 TV dnevnik (Zg), 19.30 Tobačna pot - film. 21.10 Evropsko prvenstvo v košarki (Bg). 22.4-5 Človek in čas (Sa). 23.15 Poročila (Zg)
četrtek
13. JUNIJA
16.35 Madžarski TVD (Bg). 17 20 Na črko. na črko. B. 17.55 Obzornik. 18.10 Kam in kako na oddih. 18.20 Vzpon človeka B. 19.10 Risanka B. 19.30 TV dnevnik. 20.00 E. Panitz: Sedem ljubezni done Juanite (Lj) 21.10 Evropsko prvenstvo v košarki — prenos. B iBg). 22.45 T V dnevnik (Lj)
UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje
17.05 Poročila 17 20 Kulturni pregled <Zg). 17 30 Ulica Sezam (Bg). 18.00 Kronika Splita. 18.15 Prijatelji glasbe. 18.JJ5 Izobraževanje (Zg). 19.15 Test (Lj II). 19.25 Evropsko prvenstvo v košarki. 21.00 24 ur. 21.15 Novinarski klub. 22.00 Odpisani (Bg II)
Oddajnik Sljeme
do 19.15 isto kot na UHF. 19..«) T\ dnevnik. 20.00 Bitka za ranjence — TV nadaljevanka (ZgL 20.45 Reflektor. 21.10 Evropsko prvenstvo v košarki (Bg). 22.45 TV dnevnik (Zg). 23.00 Koncert Uuka Ellingtona (Bg)
petek
12. JUNIJA
16 35 Madžarski TVD (Bg). 17.15 Morda vas zanima 17.45 Obzornik. 18.00 S|K>/.navajmo otrokov svet: Moralno presojanje. 18.40 Spomini na 7. julij 19:|5. 19.10 Risanka. B. 19.:«) TV dnevnik. 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar. 20.10 VVinchester 75 — film. 21.45 625. 22.20 TV dnevnik. 22.35 Evropsko prvenstvo v košarki — posnetek. B (Lj)
UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje
17.15 Poročila (Zg). 17:«) Na črko. na črko (Bg). 18.00 Kronika Reke. I*. 15 Telesport (Zg). 18.45 Od zore do mraka 1930 TV dnevnik (Bg). 20.00 Učiteljev dnevnik - TV nadaljevanka (Bg II). 21.00 Test (Lj Ul 21.10 Evropsko prvenstvo v košarki (Bg II)
Oddajnik Sljeme
do 19.:«) isto kot na UHF. 19.:«) TV dnevnik (Zg). 20.00 Vse ali nič. 21.10 Evro|>sko prvenstvo v košarki. 22.45 Na tajni fronti — serijski film (Bg). 23.:55 Poročila (Zgi
16.05 Madžarski TVD (Bg), 17.25 Vrančeve dogodivščine, B. 17.50 Obzornik. 18.05 Mladi za mlade — oddaja TV Skopje. 18.40 Kultura zdraviliškega kr^-a Rogaška
W1NCHESTER 73 - ameriški film, 1950; režiser Anthon.v Mann; v g\. vlogah: James Stewart   (na   sliki),   Sheilev   VVjnters. Dan
Durvea;
Film govori o spopadu bratov McAdam. ki so bili sprti še pred očetovo smrtjo, ki jo je zakrivil eden izmed njih Po dolgem času se njihove poti po naključju križajo na tekmovanju za novi mode! puške VVinchester. Ta postane tudi glavni junak filma.
družinski pomen ki
marta odgovarja
Kopanje
Redkvica
Kadar so ljudje v kopalni kadi, počenjajo vse mogoče reci. Znani pariški modni kreator Y. S. Laurent na primer nariše v kopalnici vso svojo kolekcijo. Znamenita pisateljica kriminalk Agatha Cristie pravi, da se ji ideje za najbolj sijajne zgodbe porode vedno, kadar čofota v kopalni kadi. Nekdo spet raje v kopalni kadi posluša muziko. prebira časopis ali knjige. Skratka, mogoče in nemogoče reči.
Ste v kopalni kadi že kdaj telovadili? Pravite, da ni mogoče? Pa je. Potrebujete le manjšo žogo. Imenitna vaja za roke in prsi je tale: sede v kadi stiskajte v višini prs žogo. Nato žogo denite med kolena, jo stisnite in štejte do pet, nato pritisk popustite. Za hrbet je primerno, če žogo z obema rokama dvignete nad glavo, nato jo spuščate še vedno z obema rokama do glave in v tem položaju štejete do osem. Pri tej vaji je treba sedeti zelo zravnano.
Ko smo že pri telovadbi, omenimo še masažo. Potem ko smo se v topli vodi sprostili, se z rokami zmasirajmo. Pod vodo se ščipamo s prsti po notranji in zunanji strani stegen, po trebuhu in v pasu tja gor do maščobnih oblog pod prsmi. Če redno gnetemo odebeljene dele telesa vedno, kadar se kopamo, uspeh ne more izostati. Ne pozabimo, da ima kopanje še eno dobro lastnost: kadar se namreč' kopamo, pustimo v vodi po nekaj kalorij. Čim pogosteje se torej kopljemo, tem več energije se pri tem izgubi in rezultat tega je čez čas kak kilogram manj na tehtnici.
Kadar se v kopalni kadi tuširamo, se le redko posreči, da tla V kopalnici ostanejo suha. Učinkovito pregrado pri tuširanju naredimo lahko iz kovinskega kroga, ki ga pritrdimo v steno in plastične zavese. Premer kroga iz okrogle kromirane cevi naj bo okoli 60 cm, na krog pa nanizamo plastične obročke, na katere pritrdimo kake 2,20 m dolgo plastično zaveso.
Mojca    — iz
tankega platna bi rada imela obleko, kakršno zahteva zadnja moda. Stara sem 22 let. visoka 170 em, ehtam pa 64 kg.
Marta - Obleka je chanel dolžine, rezana poševno. Ima večji ovratnik in široka rokava, ki so ob zgornjem šivu rahlo nagubana. Obleko lahko nosite samo, s puli-jem, s pasom ali \ brez njega. i
Trata (2)
Med trato se rade razraščajo marjetice, pa regrat in tudi plazeča detelja. Regrata se znebimo, če ga vztrajno izrezujemo z nožem. Marjetic pa se ne znebimo niti s košnjo. Ce trava ni povsem gosta, se bodo vztrajno širile. Te neljube goste na trati preganjamo le s tem, da pridno gnojimo in kosimo, saj bo le tako ruša res gosta in za plevel ne bo prostora. Teže pa je uničevati mah. Ta se pojavlja v trati, ki je premalo gnojena, večinoma v senci ali pa če je njeno podtalje preveč vlažno. Mah bomo odpravili, če bomo vedeli za vzrok njegovega pojavljanja. Odstranjujemo ga mehanično, kar z železnimi grabljami, nato pa dose-jeino z ustrezno travno mešanico. Seveda pa lahko mah uničimo tudi s kemičnimi sredstvi.
Trata ima tudi druge škodljivce: dosti škode napravijo ogrci, krt in voluhar. Vse te škodljivce preganjamo s kemičnimi sredstvi.
Potrebujemo: mlad česen, 6 dkg masla, 1,25 kg mladega krompirja, četrt kg nastrganega ementulskega sira, sol, poper, osminko litra mleka.
* \ I
Krompirjeva skleda s sirom
Ognjavarilo posodo namažemo z maslom in natremo s česnom. Krompir operemo pod tekočo vodo s krtačo, nato ga neolupljenega zrežemo na ploščice. Polovico krompirja stresemo v pomaščeno posodo, potresenu) s polovico naribane ga sira, •dodamo maslo, sol in i)oper, pokrijemo z ostalim krompirjem in sirom ter prav tako začinimo. Vse skupaj polijemo z mlekom in v prej ogreti pečici pečemo pri srednji vročini pol ure.
2e zaradi njene rdeče barve se nam redkvica ponuja morda bolj kot druga zelenjava. Ker pa je na trgu dokaj zgodnja, je še toliko bolj cenjena. Redkvica, naj bo rdeča ali črna, ima dovolj vitaminov in je dokaj okusna, da bi jo lahko imeli pogosteje na mizi. Od aprila pa tja do jeseni jo lahko sejemo kar med korenje, špinačo, solato ali čebulo. Za zemljo ni izbirčna, zadovolji se tudi z najslabšo. Že v najmanj treh tednih se v zemlji zadebeli rdeča glavica.
Redkev ne sme biti predolgo v zemlji, sicer postane puhla. Uživamo jo vedno surovo in neolupljeno, le posebno občutljivi naj si jo olupijo. Dodajatno jo k različnim jedem narezano na kolobarčke ali nastrgano. Če jo nastrgamo, jo lahko pomešamo z jabolki in S sesekljanimi orehi. Lahko jo tudi začinimo z oljem in kisom ter jemo kot solato, samostojno ali pomešano z drugo zelenjavo. Z redkvico oblagamo kruhke namazane z maslom, posoljeno ponudimo k pivu ali slanemu pecivu in prestam, poleti pa jo nastrgano pomešamo s kuhanim in nasekljanim jajcem, začimbami in majonezo ter s to zmesjo polnimo izdolbene paradižnike.
Hladilnik porabi približno M) do 70 kilovat nih ur električne energije na mesec. Poraba je seveda odvisna od kvalitete in velikosti hladilnika, od nastavljene temperature na termostatu in seveda od tega, kako hladilnik uporabljamo. Hladilnik ne sme stati v kuhinji poleg izvira toplote, na primer poleg radiatorja, peči ali •štedilnika. Odpiramo ga res satno po potrebi, takrat pa vzamemo iz njega kar največ živil, da ga ni potrebno vsak čas odpirati. Ko namreč odpremo hladilnik, vdere vanj topel zrak, ki se mora nato v hladilniku spet ohladiti, za to pa je seveda potrebna elektrika. V hladilnik ne vlagamo vročih in toplih jedil. Ne natrpamo ga do vrha. ker bo sicer slabše hladil in porabil pri tem preveč elektrike. Če se nabere na izpai ilniku predebela obloga ledu, hladilnik hladi slabše in rabi več elekt rike.
Var čuj mo z elektriko
Zamrzovalna skrinja porabi na mesec, če je 100-litrska, okoli 48 kilovatnih ur, če pa je večja, na primer c>()()-litrska, pa okoli 150 kilovatnih ur. Tako kot pri hhtdilniku je tudi pri zamrzovalni skrinji poraba električne energije odvisna od okolja, kamor skrinjo postavimo. Vemo, da porabimo več energije, če skrinjo pogosto odpiramo in če nalagamo vanjo vedno nova živila. Če zmanjka električne energije, skrinje ne odpiramo, da ne gre v izgubo ohlajeni zrak.
Pralni stroj spada med manjše porabnike električne energije v gospodinjstvu. Štiričlanska družina na primer umaže na mesec okoli (>() kg perila, od tega okoli 30 odstotkov sintetičnega. Za takšno količino perila porabimo na mesec okoli .'5o kilovatnih ur. Za enkratno pranje belega perila se porabi okoli •i,") kilovat ne tire. Pralni stroj vključujemo predvsem v času manjše tarife električnega toka. Prav nič ne bomo prihranili, če bomo stroj preobtežili, da bi tako čim manjkrat prali. Manj umazano perilo vložimo v stroj, ko ga je za 4,5 kg, če pa je bolj umazano, ga denemo manj — približno 2 do .'! kg. Za sintetiko in drugo občutljivo blago pa velja, da ga v stroj vložimo le po 1 kg. I    L. M.
izbrali smo zo vos.
gorenjshi Uroji
POMENKI 0 GORICAH, GOLNIKU, TRSTENIKU
Tako zelo iskani plinski gorilci za kampiranje se dobe v Murkinem ELGU V I>e-seah. l'vo/.eni so iz Francije.
Cena: 132,80 din
Lahka, mladostno široko krojena bombažna halja bo kot nalašč za vroče dni. Na Kokri nem oddelku ženske konfekcije v GLOBUSU jih imajo v rumeni, rdeči in modri barvi.
(ena:2 17 din
Iščete obutev zanj? Pri PKKC so izdelali pripravne natikače in sandale, ki imajo podplat prevlečen z juto. Vprašajte za modela DANILO in PRIMOŽ-
Cena:229 in 259 din
Če bi si pa haljieo, obleko ali krilo rade sešile same, poglejte v TEKSTILIMMSO V informativno prodajni center v hotelu CRKINA. kjer imajo bogato izbiro štruksov (trenutno 10 vrst vzorcev) iz 100 % bombaža.
Cena: 32,72 din za meter
in o drugih krajih pod gorami (Babni vrt, Čadovlje, Letenice, Pangršica, Povije, Srednja vas, Tenetiše, Zalog in Zabije)
t (8. zapis)
O zapletenosti usode stare trsteniške šole sem se hote tako razgovorih Sodobniku kar imponira skrb nekdanjih vašča-nov za svojo šolo. Prav v tem je veličina preprostih ljudi, da hočejo vsaj svojim otrokom zagotoviti šolanje. Potem pa dozive razočaranja . . .
NOVA ŠOLA - KRATKE SANJE
Segel bom nazaj, v leto 1902. Takrat so Trsteničani nekako zadovoljivo rešili svoje šolsko vprašanje. Ni bilo razkošja, udobja — red pa je le bil..
Potem pa je vzcvetelo udarniško navdušenje prvih let nove Jugoslavije. Ljudje so delali brezplačno, kmetje so dajali les in oskrbeli prevoze. Kar milo je pogledati iz današnjih zmaterializiranih dni v one idealne, čiste in poštene čase . ..
In tako so si tudi Trsteničani zgradili novo. res Jepo. sodobno šolo. Seveda tudi z znatno pomočjo družbe. Bral sem v nekem starem »Tovarišu«, da so ljudje celo drva za kurjavo prinašali v šolo kot svoj dar. da bi bilo otrokom toplo. . . Tudi Ne-trsteničani smo bili le|>e nove šole veseli.
Potem pa se je iznenada izkazalo, da je šola prevelika, otrok pa premalo! In brž. opustimo šolo! Otroci iz vasi pa naj se vozijo v večje, bolje organizirane šole, celo v Kranj!
L. 1971 je bilo smrtno leto trsteniške šole — tako stare ustanove, s ponosno zgodovino, značajsko trmo in dobrih učnih uspehov. Trstenik odtlej nima več Sole, svojega naprednega kulturnega ognjišča. Ni več učiteljev, ki bi bili organizatorji prosvetnega življenja v vasi. Šola, tako bistven del slehernega kraja, posebno še večjih vasi, ne uči samo, pač pa vzgaja ne le mlade, tudi starše! Kar spomnimo se, kdo je bil nosilec naprednih idej v vaseh, kdo je uvajal nove sadne sorte, kdo učil cepljenja, vrtnarstva ipd. To je bil vaški učitelj!
Zdaj šolske luči na Trsteniku ne gore več. Ugasnile so. Nisem pa še slišal, da bi kje na Gorenjskem ukinjali fare. Nasprotno, še nove ustanavljajo! Ni sicer moja stvar, vtikati se v cerkev. Sem pa proti ukinjanju šol. Še tako majhna, šibko opremljena šola. četudi le nekajrazrednica, je boljša kot — nobena šola! Zlivati potoke hribovskih otrok v velike mestne šole — je najbrž le modna prenagljenost. Centralizem, uniformiranost in množičnost (velika, neosebna človeška masa) — niso bile še nikoli prav simpatične. Ni treba biti romantik, če se človeku le stoži po onih vaških šolah, kjer so bile učiteljice matere svojim šolarčkom. učitelji pa tudi učitelji staršev, kmetov — in stebri vaške svetne ljudske prosvete.
Tako torej: lepa trsteniška šola. zgrajena z ljubeznijo in prostovoljnim delom, ni več šola . . . Zdaj je v njej konfekcijski obrat.
Seveda smo naivneži mislili, da če že šole ne bo. bomo pa imeli na Trsteniku lep kulturni dom. Ali vsaj dostojne prostore za domače kulturno prosvetno društvo »Stražo«. Kratke sanje .. .
Potem smo se spet mirili: no. če že ne bo šolsko poslopje služilo kulturi, naj pa bo tovarna.  Bo**« —; domačinke kruh
dobile. Pa tudi tu ni šlo po načrtu: med okrog 40 zaposlenimi je menda le troje delavk — domačink... Druge se raje vozijo na delo v Kranj. Kranjčanke in druge pa na Trstenik . ..
NOV KULTURNI DOM
Trsteničani najbrž ne morejo iz svoje kože: tudi gradnje novega kulturnega doma (ki pa bo v bistvu dom družbenih organizacij I so se že lotili. Temelji so zabetonirani (tik za zadružnim domom I: četudi je trenutni zastoj zaradi denarja, zaupanu da bodo svoj dom Trsteničani kmalu zgradili. Da bom lahko kmalu mirno zapisal dobro besedo še o tretji lepi prosvetni zgradbi v Trsteniku. Morda najlepši, saj bo to dom kulture!
Zdaj pa društva, ustanove, zavodi, podjetja (gasilski dom. trgovina, bife. krajevni odbor in družbene organizacije) dele tesne prostore nerodno grajenega zadružnega doma (Trstenik št. H), ki pa ni niti last Trsteničanov. pač pa kmetijske zadruge Naklo . . .
Neverjetno, kako mačehovsko gleda gospa Usoda na to razborito vas pod gorami! Ko je. npr. Prosvetno društvo »Straža« hotelo v šoli prebiti stene, da bi tako vas dobila dvorano, ni bilo dovoljeno. Ko pa se je vselila v bivše šolsko poslopje tovarna, ni bilo več ovir za z rušenje dveh vmesnih sten. Spet je bila pereča vaška potreba po dvorani, zapostavi jena za interesi industrijskega traku.
Zato velja tem večje priznanje domačemu Kult urno-prosvet nemu društvu »Straži«, da kljub najtežjim delovnim pogojem še živi. organizira prireditve, proslave, kulturne večere, potopisna predavanja, poučne ekskurzije, družabne plese, pevske in odrske nasto|)e itd.
SPOMINSKA PLOŠČA
Na pročelju zadružnega doma na Trsteniku je vzidana plošča iz črnega , marmorja,    z    naslednjim vklesanim in pozlačenim besedilom:
1941 — 1945 S/iomin padlim borcem I m talcem SOVd I iz KIJ) Trstemk I Dolinšek Alojzij I Sire Mihael I Jat ornih Jakob I Studen Peter I Zaplatnik Janko I Grilc Valentin Dolenc Valentin Krničar Franc I Zupan Peter Zupan lian ! Va/jarcc -Jožef / Večna /im slara!
Alojzij Dolinšek je bil ustreljen 29. (J. 1944 kot talec v -Begunjah. Mihael Sire je padel 18. 4. 1944 na Povijah kot borec Kokrškega odreda. — Jakob Javornik je padel Ji. 11. 1944 kot boree-kurir na Ka-lišču. — Peter Studen je bil ujet in odpeljan v Mauthausen. kjer je umrl 11. 11. 1944. - Janez Zaplotnik je padel 1.1. 1945 kot borec Gradnikove brigade. — Valentin Grilc je padel v maju 1944 v Robidnici na Primorskem kot borec Gradnikove brigade. — Valentin Dolenc je padel 28. 7. 1944 kot borec Kokrškega odreda. — Franc Krničar je bil ustreljen 29. 6. 1944 kot talec v Begunjah. — Peter Zupan je padel JI. 8. 1944 kot borec v Udenborštu. — Ivan Zupan je padel kot borec dne 1J. 1. 1944 v Čadovljah. — Jože Valjavec je padel kot borec Kokrškega odreda dne 27. 8. 1944 pri Babnem vrtu.
(Se bo nadaljevalo) Č. Z
25
V sodelovanju s Prešernovo družbo objavljamo v nadaljevanjih kriminalku Claudea Avelina Maćje oko. Delo je izšlo v zbirki Ljudska knjigau ki jo izdaja založba Prešernova družba.
Gotovo je malo čudno /a človeka, ki ima za 'seboj vojno in je gledal ude tovarišev, raztreščerie po drevesih. Razlika med vojno in mirom je seveda v tem. da po drevju, še ponehej po vejah/, listi in ptiči, ne visijo več takšni okraski. Sicer pa takrat ni imel noben odtrgan ud pravice do prvih strani v časopisih, saj so bila poročila takrat takšna: na fronti nič novega. Tukaj pa ga ti tovariši popolnoma razumejo — treba je reči. da je sedanja ekipa »takšna« (sklene konce prstov>. Ko se je včeraj prikazal prvi novinar in vprašal: »Kje je postrešček. ki je nosil kovček?« je bil Girtniard takoj pri roki. čeprav ni delal. Če izveš za lakšuo novico, seveda ne moreš ostati doma med štirimi stenami. Zdaj je bil torej tu in pravkar je kramljal < tovariši, p.t je poinignil drugim, češ da ga ni, in Bes|)etro, najbolj prebrisan izmed njih. ga je razočarano pogledal in odvrnil: »Oh. pomislite, davi se je odpeljal v Gaskonjo. tam imajo prvo obhajilo, še žal mu bo!« In ves včerajšnji in ves današnji dan so gospodom od tiska stregli z enakimi odgovori. In ko so novinarji spraševali po njegovem imenu in naslovu pariškega si-anovanja. so jim dali ime in naslov, kjer ga nikoli ne bodo našli!
Giouard in Belol se hkrati zasmejita in trčita s kozarcema belega: »Na zdravje!« — »Na zdravje!« Sedita v mirni kavarni, najbližji pred postajo. Ko je Belot predlagal: »Greva na kozarček.'«, je Girouard odvrnil: »Ne gre za kozarček, gre za to, da nekam sedeva.«
In pripoveduje. Spel vidi inarsejčana, kako (nihaja s perona, medtem ko si očita: »Še eno takšno dobro dejanje, pa lahko dam otroke v dobrodelni zavod.« Sicer pa se je takoj razjezil na lo misel. Morda bo le še kdaj videl tega mladega človeka, politiki so zdaj tu. zdaj tam, nekateri (i postanejo celo
CLAUDE AVELINE
MAČJE OKO
prijatelji in dajejo prtljago samo še tebi. ali pa jo raje nosijo siiini. Toda (a je bil prvi. o katerem je kaj zvedel iz časopisov. In ludi prvi kovček! Nekoč so trije inšpektorji brigade za boj proti mamilom ustavili njegov voziček; dva sta zgrabila kovčke, tretji pa roko laslnika. ki je stopal ob strani. Toda droge, to je kakor s pravimi ali ponarejenimi bankovci, lo te ne pretrese. Odsekana roka pa . . . »Da končam: do polnoči sem se potikal po pločniku, polomljeni vozovi so se razpršili, in rekel sem si: 1'rijatclj šofer bo opazil svojo pomoto, vrnil se bo, povedal mu bom, kaj se je zgodilo, nekaj mi le ulegne navreči . . . kaj malega! Saj ni šlo za velikosttar.«
GirOtiard preinolkne in se opraviči. Ko si prizadevaš, da ne bi govoril, se (i pljuča tako napolnijo, da se ne moreš ustaviti, tudi če bi se hotel. Belot ga popolnoma razume. Vendar pa Girouardu pričanje v resnici preseda, iskreno mu preseda, ne kakor Bodalu. Ko gaje (akrat stražnik poklical: »Post režček!« in ko je v dežju stopal med železniškimi vozovi, je zagledal mladeniča. Bil je ves beden v nepremočl jiv em plašču, s katerega je vse curljalo: en kovček je imel na tleh. drugega v rokah. To je bil tisi i slovili kovček, gledal ga je in ponavljal: »Kovček . . . kovček . . .« Girouard nato opiše njun maratonski tek do vlaka. -Jean Marc je imel srečo, da je naletel nanj, čeprav mu je že dvainštirideset let. bi /. vsakim drugim zamudil vlak. In njun pogovor! Vse to Belot že pozna iz lvonskih poročil in od Jeana Marca samega, potreboval pa bi neposreden spomin z vlaka, in sicer . . .
»Počakajte!« Girouard se nenadoma spomni. »Stražnik! Stražnik, ki me je bil poklical!« »Ga poznate?«
»Mislim, da ga poznam. Raoul. Danes je najbrž celo v službi. Če ga ni zadržala višja sila. saj je v službi že ves ta teden, že od nedelje. Drugi so bili tu samo zaradi praznika.«
Odplavita se na postajo.
»Počakajte, vidim ga!«
Larrouv Raoul. zapisan v matični, knjigi 12. okrožja pod številko 12"). star osemindvajset let, meni, tla je videl zadnji del avtomobila. Skrbno se varuje karkoli priseči: oddaljeval se je v naglem diru, v slabotni svetlobi luči. ki jih je zalivalo neurje. Lahko pa izjavi, da je mladenič mahal v isto smer in vpil: »Gospod! Gospod!« kakor da bi ga oni lahko slišal.
»Tudi ni tvegal, da bi ga res slišal.« pomisli Belot, ki je že pred avtom prefekture'. Še zmeraj verjame v resničnost tega dogodka. Seveda pa samo verjeti nima nobene pravne veljave, včasih te ne more niti prepričati.
Picard. Truflot in Belot večerjajo sendviče ter pijejo pivo in kavo. Tako je sklenil Picard. čeprav je še zgodaj. Z zasliševanjem Jeana Marca bo bolje nadaljevati šele po laboratorijskih izvidih, vsaj tistih, ki zadevajo prstne odtise in pepel, ki so ga našli v skritem ateljeju. Sicer pa velja za policaja prva zapoved:
Tvoj želoda- bo molčal
v korist oseh tvojih strank.
Avtor teh dveh vrstic je ogromni Chicambaut. ki je od jutra do večera. Kolega mu je odgovoril takole: Tvoj želodec bo molčal, če bo le ves čok poln.
Medtem ko jedo in pijejo, Belot poroča, Truflot si zapisuje njegove besede, da bi mu izkazal uslugo, picard pa posluša. Pravkar je bil povedal, da je: prvič, Augustina avtopsija potrdila čisto in preprosto zastrupitev; drugič, da bo oče Chene-long naslednje jutro pripotoval v Pariz in da želi, naj ga počakajo na postaji; in tretjič, da gospod Malebranche, načelnik, hoče nocoj na vsak način odigrati svojo igro, vseeno ko^aj.
Slišati je trkanje, vstopi Cavaglioli. Cava nemi, Cava mračni, najboljše oči in možgani Identitete.
»Prvi rezultati.« položi list papirja pred Piearda.
Oe govori s Picardom, se je ta naVzel navade, da govori kakor Cava.
»Odtisi.«
»Gospodična Sarrazinova. Jean Mare Berger.«
»Drugi niso identificirani?«
»Nihče.«
»Pepel'.'« • *
»Poslikano platno in okviri.« »Naplatnu: Van Gogh?«
»Pravi ali ponarejeni. Nismo strokovnjaki. Vsekakor podpisan.«
»Podpisan?« vzklikne Picard. Belol se zaradi »pravi ali ponarejen« zasmeji. »Sežgali pravega Van Gogha! In poleg tega še pri takšni izvedenki!«
. Cavaglioli odmahne, češ: »To presega moje pristojnosti, to ni moja skrb.« Picard spet lahko misli in se obrne k Belotu:
»Kljub temu si jih bo moral ogledati izvedenec, že jutri zjutraj, da se zavarujemo. Hvala. Cava. Prosti ste.«
»Ostalo prinesem kasneje.« odvrne Cava, ko odhaja.
Picard je.še zmeraj pod vplivom Cagliolija.
»Privesti.« — zbere se — »lahko privedete pričo,« se obrne k Tru flotu..
Dejal je »pričo, kljub sežganemu platnu.«
3
Belot rad sklepa stave sam s seboj. Tako tudi zdaj »Ko ga bodo privedli, stavim, da mu bodo oči zaplesale po vseh stolih v prepričanju, da bo na enem izmed njih odkril Augusto. »Picard nikoli ni mogel razumeti takšnih stav. »Stavi z menoj, s komerkoli, nikar pa sam s seboj! Kakršnakoli je stava, zmeraj ti dobiš!« Očitno, če je logika pravilna. Nič ni bolj zmotnega. Belot se enači samo s tistimi, ki stavijo. Ni mu do tega, da bi izgubljal. Sicer pa nikoli ne stavi, če so dejstva takšna, da bi bilo tveganje preveliko.
Dobil je pri priči, ko so se odprla vrata. Nato Jean Marc povesi oči in krene proti stolu, na katerem je že presedel štiri u re.
»Sedite, Berger.« spregovori Picard sicer bolj vljudno, vendar nič manj rezko. »Sporočiti vam moram novico, ki vas bo gotovo pretresla. Povedati vam moram tudi, da ne bo poslabšala vašega položaja. Nasprotno!«
Jeanu Marcu se obraz zasveti:
»Našli so Američana!«
»Ne! Gospodična Chenelongova si je danes popoldne vzela življenje.«
V letu 1975 bo Prešernova družba izdala za svoje naročnike naslednje knjige iz redne letne zbirke: Prešernov koledar 1976, roman Bena Zupančiča Plat zvona, roman Milene Mohorič Hiša umirajočih, mladinsko povest Frana Milčinskega Ptički brez gnezda, priročnik Higiena in kozmetika. Zbirko bodo člani prejeli broširano za 70 din, vezano (koledar bo broširan) pa za 100 din. Člani, ki bodo imeli plačano članarino do 30. junija, bodo prejeli še knjigo Miška Kranjca Povest o dobrih ljudeh. Vse knjige iz te zbirke bodo prejeli člani hkrati v mesecu novembru 1975.
Vpišite se v Prešernovo družbo pri vašem zaupniku ali pa naravnost na naslov: Prešernova družba, 61000 Ljubljana, Opekarska-Borsetova 27.
5v*^»DOM, Prometna
Člani gasilskega društva Poljane, ki šteje prek osemdeset članov, so se že lani odločili za nakup novega gasilskega avtomobila. Novi avto TAM 2001 G, ki 80 ga Poljanci dobili pred kratkim, je veljal 140.000 din. Pri nakupu je veliko pomagala občinska gasilska zveza Škofja Loka, ostali denar pa so prizadevni poljanski gasilci dobili s prodajo prejšnjega gasilskega avtomobila ter 8 pripravo tombole in veselice v lanskem letu. Prav v teh dneh pa gasilci v Poljanah končujejo akcijo zbiranja denarja za izdelavo miz in klopi ter za nakup druge gasilske opreme. Po predvidevanjih bodo zbrali prek 37.000 din. (-jg) — Foto: F. Perdan .
JI ^
Xo°o^^ajjjjjjjjaf4P^ Industrijski kombinat
JlliANIKAL. kranj
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1. referenta II.
za določen čas
Zahteva se srednja strokovna izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj
2. administratorja
— 2 delovni mesti, od tega  1 delovno mesto za določen čas
Zahteva se dvoletna administrativna šola in 2 leti delovnih izkušenj.
3. obratnega elektrikarja
— 2 delovni mesti za nedoločen čas
Zahteva se kvalifikacija in 3 leta delovnih izkušenj.,
4. obratnega mehanika
— 2 delovni mesti za nedoločen čas
Zahteva se kvalifikacija in 3 leta delovnih izkušenj po možnosti pri vzdrževanju sredstev za delo.
Kandidati naj vlože pismene ponudbe v delek kombinata v 15 dneh po objavi.
kadrovski od-
vzgoja otrok
• Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri jeseniški občinski skupščini uresničuje svoj program dela v več komisijah, ki delujejo v osnovnih šolah in v vrtcih, na srednjih in strokovnih šolah, skrbe za varnost v prometu in koordinirajo delo.
Lani so mentorji, člani komisije za prometno vzgojo v obeh vzgojnovarstvenih- ustanovah in šestih osnovnih šolah v občini pripravili^ razredne, šolske in občinsko tekmovanje na temo Kaj veš o prometu, vključevali prometno vzgojo v učni program na šolah, organizirali predavanja najmlajšim in tudi staršem otrok. Na jeseniških cestah otroci plačujejo previsok kivni davek, saj je bilo lani 13 nesreč z enim mrtvim, tremi hudo in tremi laže ranjenimi. Največkrat je bil razlog nenaden prihod otroka na cesto.
Prometna vzgoja v krožkih na šolah še ne zajame vseh otrok. Čeprav je bil med republiškim svetom za preventivo in vzgojo ter temeljno izobraževalno skupnostjo že lani sklenjen sporazum o uvedbi prometne vzgoje v redni učni program, pa se sporazum še vse prepočasi uresničuje. Zato bodo na Jesenicah v letošnjem letu poskrbeli za to, da se bo čimveč otrok vključilo v krožke. Ob tem tudi predvidevajo prikazovanje filmov o obnašanju na cesti ter ogled križišč v spremstvu miličnika.
Tudi na Železarsko izobraževalnem centru deluje krožek, ki ga obiskuje več kot 120 dijakov in je eden najbolj delavnih v občini. Svoje znanje so najbolje prikazali na regionalnem tekmovanju, kjer so osvojili več prvih mest.
Osnovni učbenik prometne vzgoje v krožku je knjiga o prometnih predpisih, ki je tudi gradivo za teoretični del za vozniški izpit B kategorije za osebne avtomobile. Med letom člani krožka spoznavajo vse gradivo in so teoretično sposobni opravljati vozniški izpit. Ob koncu leta imajo testiranje o cestno-pro-metnih predpisih. Najboljših šest dobi kot nagrado od 10 do JO brezplačnih ur vožnje z inštruktorjem za opravljanje vozniškega izpita A ali B kategorije. Brezplačne ure so-finaeirajo svet, Avto-moto društvi Jesenice in Žirovnica ter inštruktorji zasebniki. Da so take nagrade res stimulacija za večji obisk krožka, pove dejstvo, da je Bilo lani vpisanih 56 dijakov, letos pa že več kot 120.
D. S.
Občinska gasilska zveza Radovljica je obogatila svoje vrste s 23 novimi gasilckimi častniki, ki so uspešno opravili izpite na tečaju na Bledu, ki ga je vodil Viktor Pogačar. 16 častnikov je tudi uspešno opravilo izpit za republiškega sodnika, trije pa za občinske sodnike. Po končanem tečaju so organizirali izlet v Zagreb, kjer sojti ogledali gasilsko brigado in podcenter. Na sliki: novi gasilski častniki. V prvi, vrsti sedijo predavatelji in člani izpitn t komisije. V sredini je načelnik gasilske zveze Slovenije Milan Vrhovee, ki je bil predsednik izpitne komisije. — A. Vidic.
Krajevni praznik Mavčič
Krajani Mavčič in okoliških vasi so svečano proslavili krajevni praznik in JO-letnico osvoboditve. Preteklo soboto so se zvrstila tekmovanja v namiznem tenisu, šahu, streljanju, kegljanju, gasilci pa so izvedli verižno vajo Meja —Praše, kjer je sodelovalo šest desetin prostovoljnih gasilskih društev. V nedeljo je sledila krožna kolesarska dirka in nogometna tekma med samskimi in oženjenimi. Člani sveta krajevne skupnosti so se zbrali na slavnostni seji in nato položili vence na spominska obeležja. Sledila je spominska komemoracija pri plošči Vinka Zevnika-Železnika v Prašah, kjer je o njegovem liku spregovoril Franc Rozman, pred spomenikom padlih v Mavčičah pa je spregovoril Filip
Lavriša, recitacije so izvedli člani domačega KUD, priložnostne pesmi pa je zapel Akademski komorni zbor iz Kranja pod vodstvom Matevža Fabjana. Na Podreči je bila spominska slovesnost ob 140-let niči rojstva pesnika Simona Jenka, nato pa v zadružnem domu v Mavčičah osrednja proslava, na kateri je o prispevku krajanov med NOB in povojni socialistični graditvi spregovoril Pete Kalan. V kulturnem programu so sodelovali učenci podružnične osnovne šole Lucijami Seljaka iz Mavčič, recitatorji domačega KUD in Akademski komorni zbor iz, Kranja. Ob zvokih domačih viž ansambla »Čadež« iz Zirov se je praznovanje v dvorani zadružnega doma nadaljevalo pozno v noč. -fr
Kulturna skupnost Kranj
Računovodska služba razpisuje prosto delovno mesto
finančno-administrativnega delavca
Pogoj:
za delovno mesto se zahteva srednja šolska izobrazba in vsaj pel lel delovnih izkušenj?
Kandidati naj pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo Kulturni skupnosti Kranj, Tavčarjeva ul. 41, poštni predal 40, najkasneje v 8 dneh od dneva objave.
Vse o zamrzovanju borovnic, češenj in še o embalaži
Iztti
Prejšnji petek smo vam obljubili, da bomo danes pisali o zamrzovanju prvega sadja in o embalaži.'Tudi za današnjo reportažo nam je dala napotke gospodinjska učiteljica in zunanja sodelavka LOŠKIH TOVARN HLADILNIKOV Bla Kova-č1č iz Domžal.
BOROVNICE ZORIJO
Čas borovnic je prišel in ne zamudite prve*bere, ko so jagode najdebelejše, lepo zrele in čvrste. Tako sadje ima tudi višjo vitaminsko vrednost od borovnic, ki so bile dolgo časa na grmu in jih je že parkrat pošteno namočil dež. Na splošno pazimo pri vsem jagodičastem sadju, da je zdravo, brez kakršnihkoli napak in primerno zrelo.
Ce borovnice sami nabiramo, potem pazimo že pri beri, da sadje ni umuzano, zmečkano in pomešano z listjem. Če pa smo ga prisiljeni kupiti, moramo sadje pač skrbno prebrati, operemo ga pa le na hitro tako, da ga v cedilu za solato ali situ pomočimo v skledo čiste hladne vode, dobro odcedimo ter razgrnemo na izpranem cistern prtu, da se osuši. Tako osušene jagode v tankih plasteh razgrnemo po pladnju, zamrznemo ter nato šele emballramo; tako preprečimo mečkanje   občutljivega sade/a.
Zmrznjene jagode le rahlo potresemo s sladkorno moko, da preprečimo izgubljanje vitaminske vrednosti, po okusu pa dodamo sladkor šele tik pred uporabo. Premočno sladkanje sadja zavira proces zamrzova-nja. »Jagodičasto sadje je priporočljivo embalirati v čvrstejšo embalažo, kot so na primer plastične škatle ali posode iz ojačane alu folije.
ČEŠNJE
Ne zamudimo jih. I'n zamrzovanju se bolje obnesejo temno obarva-
ne češnje od svetlih, ki zaradi mraza rade por jave. Za zamrznjen je jih pripravimo podobno kot borovnice. Za sadne kupe ali kompote jih rahlo potresemo s sladkorno moko, emba-liramo in zamrznemo. Lahko pa bi jih zamrznili tudi v rahli sladkorni raztopiti in bile potem uporabne za kompot. Vendar je v tem primeru potrošnja prostornine večja in če smo v stiski s prostoroni, zamrzu-jemo raje posladkane ter jih pred uporabo zamrznjene prelijemo z vrelo sladkorno raztopino. Češnje za sladice ni potrebno sladkati s sladkorno moko.
Ne priporočamo, da bi češnje, ki so namenjene sladicam, zamržovali brez koščic, ker izgube preveč soka. .Sploh pa celim zamrzhjcnim češnjam ne odstranjujemo koščic pred uporabo. Sladica, ki smo jo pripravili s celimi češnjami, je celo bolj aromatična, ker ima priokus po koščici.
Da ne bo na jedilniku šešnjev zavitek le takrat, ko so češnje zrele, ga mimogrede, ko ga pripravljamo, naredimo kakšen meter več Vložimo ga v pekač iz ojačane alu folije, pokrijemo   s   priloženim pokrovom
ter zamrznemo, Tako pripravljen
zavitek lahko hranimo do J .mesece, kadar pa se nam ga zahočV, mu samo
odstranimo pokrov in zamrznjenega
v pekaču porinemo v pečico, pa bo Zavitek na mizi brez zamudnega dela. Enak zavitek si lahko privoščimo ludi iz borovnic. Seveda pa lahko delamo takšne zavitke tudi sredi zime kar z zamrznjenim, neod-taljenim sadjem.
EMBALAŽA
Se vedno dela gospodinjam največ preglavic pri zamrzovanju prav embalaža. Pri marsikateri polni skrinji, če jo odpremo, že po vonju ugotovimo, kaj je v njej. Pomnimo, da v takšnem primeru živilo, ki je oddajalo aromo v skrinjo, izgubljene arome nima več. Uhajala je
ali zaradi pretanke ambalaže ali pretrgane vrečke. Zato uporabljamo za tako embaliranje polietilenske vrečke od 0,05 mm, ki so še uporabne, pa do 0,07 mm debeline. Take ne prepuščajo vlage, vonja in arome. Pripomniti moramo, da se vrečke, debelejše od 0,07 mm teže neprodušno zapirajo, razen seveda, če jih zavarimo. Zato, ko jih kupujemo, jih vzemimo raje več skupaj in vsaj treh velikosti. V trgovinah se že dobe prav posebej paketi vrečk za zamrzovalne skrinje. Če so tanjše od 0,05, uhaja iz njih vlaga   in   ostaja   kot   srež na
stenah skrinje, kar pa ovira zamrzovanje in skrinja tako porabi  več  električne energije.
Za sadje, gotove jedi itd. je zelo priročna embalaža iz ojačane alu folije. To so posodice različnih velikosti od 2 del do 2 l, v katerih lahko jedi zamrzujemo, segrevamo in celo kuhamo in pečemo. Posodici je priložen tudi originalni pokrov, prevlečen s folijo. Ta posoda ni samo za enkratno uporabo. Če bomo lepo ravnale z njo, jo bomo lahko imele za velikokrat. Odlično se tudi čisti.
Tudi pri posodah iz umetne mase, ki jih najdemo v trgovinah raznih velikosti in oblik, pazimo
na to, da izbiramo mehko polietilen plastiko in ne trdo PVC plastiko, ki na mrazu poka. Po obliki dajemo prednost oglatim oblikam pred okroglimi. Tako prostor bolje zapolnimo. Pazimo tudi, da imajo posode tesno prilegajoče se pokrove.
Za zavijanje živil pa je odlična tudi sama alu folija. Kupimo jo lahko poceni.v zvitkih po 10 m v papirnicah ali samopostrežnih trgovinah. Predvsem jo uporabljamo za pakiranje mastnih živil, ker ne prepušča svetlobe, saj vemo, da maščobe na svetlobi oksidirajo in dobe žaltav priokus. Tudi piščance za pečenje, kunce, kozličke ali ribe priporočamo embalirati v to folijo, ker je to meso nežno in občutljivo ter dokaj mastno.
Dobe se pa zdaj pri nas tudi že razne folije za pečenje kot je NALOPAN od Aera, posebno črevo za pečenje in kuhanje ter ALU FIX vrečke, ki veljajo kot izredno kvalitetne. Zadnja je pravzaprav aluminijasta vrečka in je zelo primerna za pečenje \.r> dušenje mesa, zelenjave in sladic. Živila lahko v tej foliji tudi zamrznemo, ko pa ga želimo uporabiti, vrečko na vrhu prebo-demo in enostavno postavimo v pečico ter pečemo brez dodatnih maščob.
Poleg navedenih > nam velikokrat za manjše količine pride prav tudi kakšna rabljena embalaža kot so jogurtovi kozarčki, embalaža od margarine itd., seveda vse s pogojem, da so natančno očiščene.
Tako, toliko za danes. Upamo, da boste pohiteli tako z zamrzovanjem borovnic in češenj kot z nakupejE skrinje, če je še nimate, seveda. Verjemite, vredno je. -Os
Petek,   6.   junija 1975
Od 2. junija 1975 do 30. junija 1975 vam nudimo pri nakupu vseh proizvodov GORENJA 5 % popusta.
Do 30. junija 1975 pa vam dajemo iz novega programa GORENJA
za TV Color 961 — havbo za sušenje las,
za pralni stroj 620 BIO S — me-šalnik special M
za zamrzovalno omaro 101 — stroj za mletje
za štedilnik E-102 GL - tehtnico BRILJANT
za štedilnik E-103 Apolo — stensko tehtnico RECORD
Astra - Ljubljana Blagovnica Kranj, Prešernova 10
Kinopodjetje Kranj
vas vabi na svečano premiero
slovenskega   barvnega filma
POVEST
O DOBRIH LJUDEH
po pripovedi Miška Kranjca,
Premiera bo 6. junija ob 20. uri v kinu Center.
Režija: France Št iglic
Igrajo: Majda Grbac, Bata Ži-
vojinovie,   Olga   Kacjan, Sandi
Krosi
Po predstavi se bodo predstavili ustvarjalci filma!
Občinsko tekmovanje gasilcev
V nedeljo, 1. junija, je bilo v Železnikih občinsko prvenstvo gasilskih društev i/ škofjeloške občine. Pripravila ga je občinska gasilska /.ve/a
Škofja boka, posvečeno pa je bilo praznovanju 30-letnice osvoboditve in zmage nad fašizmom. Tekmovanje je bilo odlično pripravljeno, ogledalo pa si ga je veliko število gledalcev.
Rezultati: pionirji — A skupina (7 do 10 let): 1. Stara boka. 2 Trebi in, 3. Poljane; pionirji — IJ skupina (10 do 11 let): 1.-5. Poljani-, Sovodonj in Stara boka; mladinci: 1. Trebi ja, 2. (iodešič, 3. Selca: članice: 1. Zali log. 2. Hotavlje; industrijska gasilska društva: 1. Alples. 2.'-Jelovica. 3. LTH: krajevna gasilska društva: 1. Poljane. 2. Stara boka. -I. Hotavlje.
i). Starman
Poskrbimo
za lep-ši videz vasi
Mladinska organizacija iz Dupelj pripravlja /a prihodnjo soboto. 14. junija, akcijo z naslovom Poskrbimo za lepši vide/, vasi. Mladina, ki vabi k sodelovanju tudi druge občane, bo očistila vse vasi v krajevni
ukupnosti. Za od VOZ smeti bo poskrbela krajevna skupnost.
Ta akcija bo že druga letošnjo pomlad. Sredi maja se je mladina odločila očistiti vodne rezervoarje v vseh vaseh dupljanske krajevne skupnosti. V akciji je sodelovalo 20 mladincev. T K.
vsako soboto ples od 20. do 0.30
Obiščite Jezersko
Hotel Kazina Jezersko
l'i imci ni prostori /a maniM- in \e<'|e skupine. Vllh'1 •■ in seminarje.
Šinisie/no iti iomaisk.o keidiišie oliraliiic vsak dan razen ponedeljka InI Hi. do - t. ure. /a na|a\ I jene skupine kecl jišee oilpi lo po želji.
Vse gostinske s|oril\e  po /merilih cenah in soluliia posl režha. '
Idilično plan-^aiskii |e/ero oddaljeno od hoiel.i I km
Možno čolnarjenje, »oihVhji«, spn-hodi \ nara\i
III plklllkl.
Z.-V hrano in pijačo preskrbljeno \  lulepi ..I.
ie/eni.v-
IZLET POVEŽITE Z OBISKOM NAŠEGA GOSTIŠČA NA OBMEJNEM PREHODU .JEZERSKI VRH.
Klub
študentov radovljiške občine
2e nekaj časa so v radovljiški občini trajale priprave za ustanovitev kluba študentov. V petek, 30. maja, pa je iniciativni odbor pripravil ustanovno skupščino kluba v prostorih mladinske organizacije v Begunjah. Od 314 študentov se jih je ustanovne skupščine udeležilo prek 50.
V imenu družbenopolitičnih organizacij sta skupščino pozdravila sekretar komiteja občinske konference ZK Jože Bohinc in predsednik občinske konference SZDL Radovljica Franc Jere. Opozorila sta, naj bi se študentje v prihodnje bolj vključevali V družbenopolitično življenje in delo v občini in naj bi klub skrbel za tesnejše povezovanje z organizacijami združenega dela, krajevnimi in interesnimi skupnostmi. Sklenili so tudi, da bodo študentje pomagali mladinskim organizacijam na terenu.
Na seji so izvolili predsedstvo kluba, nadzorni odbor in predsednike komisij za idejnopolitično delo, za kulturno-prosvetno dejavnost in za šport in rekreacijo. Za predsednika kluba so izvolili Jurija Ravnika iz Radovljice. JR
Očiščevalna akcija
V soboto, 31. maja. so učenci iz osnovne šole v Mojstrani ter več kot 500 občanov i/vedli letno očiščeval-no akcijo, Očistili so vse predele od Podkuž, Bebe, Dovjega in Mojstrane do Radovne. Ob komu meseca pa bodo pripravili v osnovni šoli v Mojstrani razstavo fotografij na temo d urejenosti oziroma neurejenosti v okviru krajevne skupnosti Dovj« Mojst rana. D. Si
modna hiša
Za poletno sezono je pripravila Modna hiša s prodajnimi enotami v Ljubljani, Mariboru, Osijeku in Smederevu izredno bogat asor-timent ženske, moške in otroške konfekcije, pletenin, metrskega blaga ter galanterijskih artiklov. Izbirali boste lahko, med mladostnimi in umirjeno modnimi modeli za vse starosti in postave.
Visoka kvaliteta materialov, modni kroji, barve, deseni in dostopne cene vam jamčijo dober nakup.
alpina
ZIRI
poletje '75
Cena:249 din
^    Oglejte si
angl.-ameriški barvni film — ljubezensko dramo
veliki GATSBY
Režija: Jack (!layton
V gi. vlogi: Robert Red
lord, M i a Farrovv
Premierfl Rima l><> V nedeljo, H. junija, ob 21. uri, na rednem sporedu od 12. do Hi. junija v kinu ('enter Kranj.
Ne zamudite edinstvene priložnosti!
Kinopodjetje Kranj
7
mali oglasi • mali oglasi
kupim
prodam
Prodam želo/no BALKONSKO OGRAJO - 11 m. Šimenc Franc, Predoslje 140 3186
Prodam tri male PUJSKE. Dvorje 46, Cerklje 3189
Ugodno prodam KOSILNICO BCS in železno, 1000 kg TEHTNICO. Poljšica 4 a, Podnart 3191
Prodam dve KRAVI simentalki z mlekom. Peračica 4, Brezje 3209
Prodam Športni otroški — avto — VOZIČEK. Informacije na telefon 23-261 3210
Prodam kmečko PEČ in SOD za gnojnico, 1200-litrski. Žabnica9
Prodam KRAVO s teletom ali brez. Razgledna 14, Bled 3212
Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Struževo 9, Kranj 3213
Prodam PRALNI STROJ GOREnje (10-programski) in TELEVIZOR avtomatik Gorenje. Milan Ter-stenjak.penzion Kanu, ZBILJE
Prodam DNEVNO SOBO. Planina 12, Stenovec Janez 3216
Prodam malo rabljeno KOSILNICO BČS 127, 13 KM s sedežem in brusom ter mirnega VOLA, sposobnega za vsako delo. in mlado KRAVO s teletom ali brez. Gole, Višel-nica 17, Zg. Gorje 3217
Prodajam KOMPRESORJE za zrak. Telefon 60-801 3218
Prodam stoječo TRAVO. Sitar, Velesovska 28, Šenčur 3219
Prodam BILJARD, električno MARJANCO (flipar), PEČ za centralno, BOJ LE RJA 30 in 50 1 in več AZ rabljenih PANJEV. Celar, Zbilje 1 a, Jeprca, Medvode 3220
Prodam dobro ohranjen 16-colski GUMI VOZ. Podbrezje 111, Duplje
Prodam PRAŠIČA za rejo, 70 kg. Zg. Brnik 28, Cerklje 3222
Prodam dobro ohranjeno OMARO za dnevno sobo. Benkovič, Kidričeva 9, Kranj 3223
Prodam KRAVO. Jakopič, Zg. Laze 180, Zg. Gorje 3224
Ugodno prodam trodelno OMARO. Bradač Albinca, C. 1. maja 61, Kranj, Planina 3225
Prodam PRALNI STROJ Gorenje PS-603, po delih, veliko, 200 let staro nabožno SLIKO, STREŠNO OPEKO bobrovec in valovito betonsko OPEKO. Britof 13 3226 .UNIMOG tip 2010, primeren za vsa kmečka dela, pogon na vsa kolesa z diferencialno zaporo z mnogo rezervnimi deli prodam. Prevc, Studeno 18, Železniki 3227
Prodam M OTOK za čoln kreisler, 35 KS, popolnoma nov. Zupane, Smledniška KM), Kranj 3228
Ugodno prodam 2400 kg betonske ZlCE. Naslov v oglasnem oddelku.
Prodam nekaj HRASTOVIH DRV in tesanoga LESA. Srednja vas 41, Šenčur 3230
PRODAM 40 kv. m ladijskega PODA po din 70,00. Informacije od 10. do 12. ure na tel. 26-261 int. 15
Prodam skoraj nov OBRAČALNIK sena MINI RANG-HI NA TO-RE BCS in PRIKOLICO za osebni avto — novo. Pangere Leopold, Črnivec 19, Brezje 3232
Prodam KRAVO s teličkom. Vodice 134 3233
Ugodno prodam 40 kv. m strešne LEPENKE., 80 kg SMOLE za izolacijo, vse originalno pakirano, OLJNE PEČI K M 0-8, brezhibne. HUS-QARNA. radio INGELEN, 5 KANT za olje po 25 litrov, pečnice (kahlice) za 1 lončeno peč. Ogled po dogovoru. Telefon Kranj 22-611 3231
Prodam TRAKTOR PGS, 30 KM s plugom, enoosno prikolico in obračalnik favorit 220. Odar .Jožo, Stara Fužina 200, Boihnj 3235
BETONSKO Železo 6,9, lOmm,
2200 kg. prodam in pripeljem na dom. Golnik 38* 3236 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Ogled popoldan. Brence. Matije Čopa 4, Bled 3237
Prodam TRAJNOZAREČO PEČ kreka-veso. Kostič, Stritarjeva 5, Kranj
Prodam 1 leto starega BIKA. Pod-l.jubelj 62, Tržič 3263
Prodam dva KONJA. Kokrški log H), Kranj 3264
Prodam dve KRAVI. Ogled samo dopoldan. Joža Zemlja, Vrba 24
Prodam OVCO in OVNA. Adergas št 27 3266
Prodam cementno STOJALO za rože ter pokrov prtljažnika za o pel kadeta. Šenčur, Zupanova 1 32(57
I/.daja CP Glas, Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tink Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudsku pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — N.isIon uredništva in uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SI)K v Kranju številka 51500-601-12594 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-800, malo-otflasiii ii, naročniški oddelek 21-191. — Naročnina: letna 90 din, polletna 15 din, cena /a 1 številko 1 di nar. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
Ugodno prodam gradbeno BARAKO, punte in bankine. Šmid, Vešter 13, Škofja Loka 3268
TELEVIZOR PANORAMA ugodno prodam. Porenta Anton, Virlog 3, Škofja Loka 3269
Prodam PSICO BRAK JAZBEČAR, staro 4 mesece, z rodovnikom. Koblar. Suha 14, Škofja Loka, telefon 61-759 3270
Prodam 7 mesecev brejo KRAVO in kosilnico za traktor ferguson. Vir-maše 34, Škofja Loka 3271
Trodelne ZIMNICE, mrežo in okvir za kavč, ugodno prodam. Škofja Loka, Poljanska 1 3272
Prodam ŠPIROVCE 5, 6 in 7 m dolžine 12 X 14 in 30 novih GAJBIC ter 1 kub. m lepih jesenovih HLODOV. Sp. Otok 19, Radovljica 3273
Prodam SONCE in vprežni OBRAČALNIK. Pangere, Spodnji Otok 1, Radovljica 3274
Prodam KRAVO s teletom. Selo 20, Bled 3275
GRADITELJI! Ugodno prodam 8 dobro ohranjenih enokrilnih vrat brez podbojev. Pene, Mošnje 45, Radovljica 3276
Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE. Glinje 12, Cerklje 3277
Prodam skoraj nov TELEVIZOR znamke Lido. Ogled vsak dan od 16. ure dalje. Cerklje 33 3278
vozila
Prodam dobro ohranjen avto ZASTAVO 850, letnik' 1969.3 vgrajenim radiom BLAUPUNKT in nekaterimi rezervnimi deli. Registriran do maja 1976. Jelenič Drago, Hrušica 64, Jesenice 3201
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968, po generalni. Ljubno 76, Podnart 3203
PONY EXPRES in MOPED na 2 in 5 prestav prodam. Kalan, Za-poge 11, Vodice 3238
Kupim PEUGEOT 204. Skoko, Partizanska 44, Škofja Loka, telefon 61-458 3239
Prodam avto R4 KATRCO, letnik 1970 in 70 cm široko MREŽO za vrtne ograje. Ogled popoldan. Eržen, Luznarjeva 30, Kranj 3240
Prodam PRINC 1200 C po delih. Jože Špenko, Vodice 149 3241
Po ugodni ceni prodam R 16 ali zamenjam za ZASTAVO 750 z doplačilom. Doplačilo lahko s čekom. Rebolj Miro, Breznica 49, Žirovnica
3242
Prodam FIAT 600 po delih, stroj 750, letnik 1972, prevoženih 10.000 kilometrov. Zupanova 8, Šenčur
3243
Prodam osebni avto ŠKODA, letnik 1970, karamboliran. Ogled vozila pri Ribnikar Matevžu, Kranj, Ljubljanska 5 od 6. do 14. ure 3244
Prodam ŠKODO, letnik 1969, registriran do oktobra 1975. Goiniška 43, Kokrica 3245
Nujno prodam ZASTAVO 750, letnik 1968. Bled, Ribenska 12 a, Steklarstvo 3246
Poceni prodam karamboliranega RENAULT A 10, tudi po delih. Jolič Mile, Proletarska 1. Tržič 3247
Prodam SPAČKA, letnik 1968. Pižmoht, Kranj, Stritarjeva 8, telefon 22-578 3248
Zaradi starosti prodam MOPED kolibri na 3 prestave — brez izpita, skoraj nov ali zamenjam za manjši tomosov ponv ekspres. Ješetova 17, St razišče 3249
Prodam RENAULT 10. Rozman Andrej, Gregorčičeva 3, Kranj. Ogled od 6. do 18. ure 3250
Prodam ZASTAVO 750 1. 1965. Šenčur, Pipanova 2
Ugodno prodam SPAČKA, letnik 1964 in vhodna macesnova VRATA. Informacije na tel. 061-71-410 3279
Ugodno prodam FIAT 600 z novim strojem 750, registriran do oktobra. Predoslje 28 3280
Izredno poceni prodam ZASTAVO. 750, letnik 1969. Informacije na tel. 25-026 do 9. ure zjutraj. 3281
Prpdam SPAČKA, letnik 1970. Križnar Loize. Naklo93 3282
RPAČKA '■ mereedesovo masko in še SPAČKA 1968 po delih, ugodno prodam. Zaje, Forme pri Škofji Loki
KABINET" ŠTEDILNIK na trdo gorivo, dobro ohranjen, kupim. Ponuditi na naslov: Hlebš Rudolf, steklarstvo, Kranj, Titov trg 17
Kupim ELEKTROMOTOR 4 do 5 KS. Šenčur, Zupanova 1 3284
Kupim moško ŠPORTNO KOLO ali ponv kolo. Telefon 26-214 3285
stanovanja
Na prometni točki v Kranju dam v najem dve SOBI s predsobo, za pisarno ali malo obrt. Naslov v oglasnem oddelku 3251
ZDRAVNIK in DIPL. PRAVNIK, mlad zakonski par brez otrok, s službo v Kranju, iščeta opremljeno ali polopreml jeno SOBO s kopalnico v Kranju ali bližnji Okolici. Ponudbe pod »Dobro plačamo« 3252
Mladoporočenca s hčerko iščeta GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE. Ponudbe pod »Opremljeno ali neopremljeno« 3253
Oddam opremljeno SOBO v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku
Zamenjam lepo dvosobno družbeno STANOVANJE v Ljubljani za enakovredno v Kranju: Prah, Kranj. Kajuhova30 3255
Uslužbenki iščeta GARSONJERO v Kranju. Ponudbe pod »Junij«''
Iščem enosobno STANOVANJE v Kranju' ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku. 3287
posesti
Prodam enodružinsko HIŠO v Škofji Loki, Groharjevo naselje 45, Škofja Loka 3288
Kupim enostanovanjsko HIŠO ali trosobno stanovanje v mirni okolici. Ponudbe pod »Mir« 3289
Prodam stanovanjsko BARAKO 11X9 m, primerno za vikend. Poizve se v Srednji vasi 1, Begunje 3256
Starejšo HIŠO v Železnikih zamenjam za stanovanje nekje na Gorenjskem. Naslov v oglasnem oddelku       • . 3257
Prodam starejšo HIŠO ob glavni cesti Jesenice—lavornik po ugodni ceni. Silva Saksida, Prihodi 16, Jesenice 3258
zaposlitve
Iščemo PASTIRJA za planino POLJANA - Storžič. Javi naj se na Povije 6, Golnik 3207
Od 2 leti naprej starega fantka sprejmem na dom v OSKRBO. Naslov v oglasnem oddelku 3259
Nujno iščem ŽENSKO, lahko upokojenko, za varstvo 9 mesecev starega otroka. Kovačič, C. na Rupo 9, Kranj 3260
VAJENCA ali VAJEN KO sprejme takoj Damšku in moško kroja-štvo. Mali, Leteuee 4, Golnik 3261
Iščem varstvo za 4 mesece starega fantka od 7. do 11. ure. Rožič Brane, Vrečkova 3 (novo naselje na Planini), stanovanje 32
Iščemo SNAŽILKO za stolpnico Ul. Moše Pijadeja 44. Oglasite se na stanovanje št. 13 ali 20 v popoldanskem času. . 3290
Sprejmem KROJAŠKEGA VAJENCA ali VAJENKO. Zupan Alojz, Pajerjeva 2, Šenčur 3291
B RIVS K KG A POMOČNIKA-CO, samostojnega delavca sprejmem takoj. Ostalo po dogovoru. Frizerski salon Koritnik, Škofja Loka. Bla-ževa 11 ;J292
Za krajši čas takoj zaposlimo UPOKOJENCA-KO za opravljanje računovodskih poslov. Naslov v oglasnem oddelku. ; 3293
prireditve
V UTIKU pri Vodicah v soboto 7.6. ob 20.30 PLES za staro in mlado. Igra Eros. 3294
GASILSKO DRUŠTVO VOGLJE priredi v nedeljo, 8. junija, s pričet-kom ob 15. uri VELIKO VRTNO VESELICO z bogatim srečelovom in kegljanjem. Glavni dobitek TELE. Zabaval vas bo priznani ansambel FRANCA FLERETA S PEVCI. Pridite, dobro boste postrežem. Vabijo vogljanski gasilci. 3295
DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠENČUR   vabi   svoje   člane na
Zahvala
Ostali smo sami, tihi z bolečo resnico, da nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustil naš dobri oče, stari oče in brat
Franc Gašpirc
p. d. Korbarjev ata iz Dvorij 45, Cerklje
Ol) tem izrekamo iskreno zahvalo dobrini sosedom, posebno najbližjim, vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom za darovano cvetje in vence in izražena sožalja. posebna zahvala onim, ki ste darovali za njegov blagor in ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi č. duhovščini za pogrebni obred.
Žalujoči: hčerki Marica in Cilka z družinama, sestra, bratje in ost alo sorodst vo.
Dvorje, 2. junija 1975
IZLET 4. julija po Italiji in Avstriji. Vsakdo mora imeti svoj veljavni potni list. Čas prijave je 20. junij. Prosim pohitite. Vsak naj se prijavi pri svojem poverjeniku na vasi ali pri tajniku. 3296
GASILSKO DRUŠTVO LAHOV-ČE priredi v nedeljo, 8.6. 1975, VRTNO VESELICO.' Igrajo TRGOVCI. Vabljeni! 3297'
GASILSKO DRUŠTVO ŽEJE -Bistrica ponovno prireja VRTNO VESELICO v -nedeljo, 8. junija 1975. Vabljeni! 3298
obvestila
IZREDNA PRILOŽNOST - izdelke iz lastne proizvodnje lahko kupite s 5 r< popustom v prodajalni pohištva LESNINA, Kranj, Titov trg 5 in Primskovo. Če pošljete ta oglas na naslov: LESNINA, SJEP, 61000 LJUBLJANA, Parmova 53 (L M), vam bomo poslali dodatne informacije .        '  * 2554
AVTOMOBILISTI! Zaščito podvozja in votlin pri vašem avtomobilu vam hitro in solidno napravi s TEK-TILOM Naglic Lojze, Lahovče 44
-3300
Poceni in hitro BARVAM vse vrste ograj in žlebov. Naslov v oglasnem oddelku. 3301
Popravljam vse vrste HLADILNIKOV. Oglasite se na tel. 60-801
loterija
	C		S
s	kN-di	'i	ele kN-di
X 0 4> "Z		X y 4; —	
	zad bite		TJ « S
a s		a c	S £,
- 0	o o	i. 0	o o
X J£	X "V		x "O
0	10	9945	500
17720	600	62405	800
4«740	800	85955	l.(XX)
81320	800		
554820 1	5.000 10	26 76 56	20 30 50
03061	«00	43«	m
54241	800	1573«	«00
4.12411	5.<XX)	5750« 2197«	«<X) 8(X)
72	20	3111«	8(X)
m	30	11730«	5.(XX)
0:5152	m)	34.124«	5.(XX)
75612 18202 89552	■ 800 l.(KM) 1 ,(XH)	747 78477 593487	«0 1.000 5.(XX)
89922	1 .(XX)	007127	1().(XX)
23	30	384467	10.(XX)
6453	3(X)	98	20
63323	«<X)	78	40
7704.1	1.000	81148 256968	8(X) 5.(XX)
' 54	40		
7274	200	«9	20
00244	(«X)	719	80
59484	«<X)	389	100
81914 .	8(X)	1 3259	«"*>
54254	l.(XX)	51049	800
095514 -	10.000	12339	l.(XX)
415214*	10.000	187419 210319	5.(XX) 5.(XX)
»5	20	162069	10.(XX)
■ :!45	80	149369	150.000
izgubljeno
Izgubil se je ŠKOTSKI OVČAR v okolici Primskovo — Klanec. Nosi črno ovratnico. Če kdo kaj ve o njem, naj sporoči na naslov: Koci, Tomažičeva 17, Kranj ali tel. 26-326
Izgubil sem KOLO od obračalnika. Najditelj naj ga proti nagradi 500 din vrne v Vodice 55 .3262
najdeno
Izgubljeni PES TERIER je na Koroški 67, Kranj 3304
ostalo
VRT dam kosit. Naslov v oglasnem oddelku. 3299
Žito promet Sen ta
skladišče Kranj, Tavčarjeva '11 '
Cenjene stranke obveščamo, da je skladišče odprto neprekinjeno od (i. do 19. ure, v sobotah pa od (>. (lo 12. ure.
Na zalogi imamo vse vrste kvalitetne moke. Menjamo vsa žita za moko.
Zahvala
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, pradeda
in strica
Miha Vidmarja
upokojenca
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Prisrčna hvala vsem, ki ste nam v tako velikem številu darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Lepa hvala botrom, vsem sosedom, prav tako g. župniku in dr. Zgaj-narju, zvonarjem, posebno pa še sestri Majdi, ki jim je lajšala bolečine do zadnje ure.
Žalujoči: žena Marija, sinovi in hčerki z družinami.
Zg. Bela, 5. junija 1975
Zahvala
V sredo, 4. junija 1975, smo pospremili v njen zadnji dom na Žale v Ljubljani našo dobro teto in sestro
Ivano Perat
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom in sorodnikom za podarjeno cvetje, za izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Hriberniku za dolgo zdravljenje, organizaciji ZB in pevcem za odpete žalostinke.
Vsem skupaj še enkrat lepa hvala.
Žalujoči: sestra, brat in nečak Mirko z družino.
Kranj, 4. junija 1975
. Zahvala
Ob boleči izgubi očeta, starega očeta, deda, brata in strica
Matevža Zupana
Francetovega očeta iz Čadovelj pri Trsteniku
se iskreno zahvaljujemo dr. Žgajnarju za tako dolgo zdravljenje. Prisrčna hvala g. župniku, družini Ušlakar in Toporiš, sosedom ter vsem sorodnikom in znancem, ki so mu darovali cvetja in nam bili v pomoč in tolažbo. Posebna hvala ZB Gorice, Trstenik in tov. Štefetu Francu za poslovilni govor.
Žalujoča družina Francetova.
Čadovlje, 4. junija 1975
Pritekla pred avtomobil
V ponedeljek, 2. junija, ob 5.30 se je na obvo/.nici v Kranju pripet ila hujša prometna ne/goda. Voznik osebnega avtomobila Aloj/. Blaznik (roj. 1935) iz Zg. Resnice jo peljal podesnom prometnem pasu proti Zlatemu polju. V bližini hiše št. 2-1 mu je nenadoma /. desno strani zunaj prehoda za pešce pritekla pred vozilo Zofija Rismondo (roj. 1934) iz Kranja. Voznik je takoj zavrl, Rismondova pa je odskočila nazaj, vendar jo je avtomobil z desnim žarometom kljub temu zadel. Huje ranjeno so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Trčila v križišču
V iHtnedeljek, 2. junija, nekaj pred 7. uro zjutraj se je v križišču lokalne ceste in ceste drugega reda v Goricah pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Velibor Kopanja (roj. 1940) iz Ljubljane je pripeljal po lokalni cesti in je v križišču s prednostno cesto zavijal levo. Ker pa je križišče nepregledno se je počasi pomaknil v sredino križišča, da bi videl, če lahko zavija. Vt-em pa je iz kranjske smeri pripeljala po prednostni cesti voznica osebnega avtomobila Magdalena Gabili (roj. 1940) iz Kranja; voznica (iabutova je sicer odvila v levo, vendar pa nesreče ni mogla preprečiti. V trčenju je bila ranjena voznica (Iabutova, na avtomobilih pa je škode za 55.000 din.
S ceste v drevo
V torek, '.t junija, popoldne se je v Škot ji Loki na cesti za Viličarje pri-\-i>etila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Oto Primožič (roj.
191.'*) iz Prebolda je peljal proti Vincarjem; na zoženem delu ceste se je srečal z nekim kolesarjem, ki je vozil po sredi, zato je. da ne bi prišlo do trčenja, navil v desno in pri tem trčil v drevo ob cesti. V nesreči je bil voznik Primožič ranjen, prav tako tudi sopotnik. Škode na avtomobilu je za 5000 din.
Nepreviden pešec
V torek, 3. junija, opoldne se je na Jesenicah na Cesti želozarjev pripetila prometna nezgoda. Skupina pešcev je nameravala prečkati cestu zunaj prehoda za pešce. Ustavili so se na pločniku, da bi počakali, da mimo odpelje tovorni avtomobil; Ratniz Jelečevič (roj. 19.58) z Jesenic pa ni počakal in je stekel čez cesto, ne da bi se prepričal, če je prosta. Kljub močnemu zaviranju voznika Petra Zupana (roj. 19:50) s .Srednje vasi, je tovornjak Jelečeviea zadel in zbil. Ranjenega so prepeljali na zdravljenje v jeseniško bolnišnico.
Nezgoda na prehodu
"* V torek, J. junija, opoldne se je v semaforsketn križišču na Cesti maršala Tita na Jesenicah pripetila prometna nezgoda: Voznik poltovornega avtomobila Ivan Rinaldo (roj. 190(5) z Jesenic je kljub temu, da je na desni strani eesle opazil otroka Mileta Jakeliča. starega 8 k>t, in daje na semaforju gorela zelena luč za pešce, z nezmanjšano hitrostjo pripeljal do križišča, pri tem pa je s kesonom zadel Mileta. Lo-ta si je v nesreči lažje pretresel možgani' in dobil rano na glavi. L. M.
s sodišča
t Tudi medenina se sveti
V torek, ,'L junija, se je pred občinskim sodiščem v Kranju zaradi goljufije zagovarjal 2l-letni Zoran Simič iz Beograda. Obtožen je bil, da je 10. decembra lani v trgovini Elita v Kranju prodal dvema prodajalkama dve medeninasti zapestnici vredni .10 din kot /lati, zanje pa je zahteval za vsako 300 din. Simič je na obravnavi zanikal, da bi bil sploh kdaj v Kranju, niti da bi prodal kake zapestnice, čeprav sta ga prodajalki spoznali in že prej natančno opisali na postaji milice. V.na od prodajalk je sumila, da bi bila zlata zapestnica tako poceni, zato je peljala Sirnica k nekemu kranjskemu zlatarju. Temu je Simič pokazal zapestnico in zlatar je ugotovil, da j«" iz 1 l-karatncga zlata. Prodajalki! je pomirjena in v veri, da bo res kupila zlato, plačala :i()0 din, prav tako njena kolegica; vendar pa je prevejc-iii Simič zapestnico v žepu neopazno zamenjal in prodajalkama prodal ttiedenino. Kasneje sta opazili, da sta kupljeni zapestnici nekoliko drugačni od tiste, ki jo je prodajalec kazal pri zlatarju; odnesli sta svoj nakup še enkrat k zlatarskemu mojstru, ki je lahko le ugotovil, da imata namesto zlata medenino. Simič pa je izginil brez sledu.
Sodišče je Simiča spoznalo za krivega dveh goljufij in gaje obsodilo na osem mesecev zapora in na povračilo škode.
S sodbo pred kranjskim občinskim sodiščem pa verjetno še zdaleč ni zaključen primer /orana Simiča. Organi .Javne varnosti so namreč ugotovili, da je Simič prodajal medeninaste zapestnice po vsej Sloveniji, in to že lani poleti. Oškodovanka, ki ji je Simič prodal na železniški postaji v Ljubljani medeninasto zapestnico za 100 din, gaje namreč prepoznala po fotografiji objavljeni v časopisu Delo I 1. februarja letos in je v njem prepoznala goljufa s •■-.taje. Takrat ji je natvezil, da potrebuje K00 din za pot, ker pa nima denarja, prodaja pod ceno zlato zapestnico. (K kodo van ka, bila je iz. Kamnika, ni imela pri sebi več kot 100 din, pa je Simič zato spustil ceno. Kasneje je seveda ugotovila, da svetla zapestnica nikakor ni zlata.
Podobne metode kot v Kranju je Zoran Simič uporabil večkrat v Ljubljani, ko ji- prav tako po trgovinah ponujal zlate zapestnic«1 lahkovernim prodajalkam. Čeprav je večina preverila pristnost zlata pri zlatarjih, pa je premetene«- vedno pravo zapestnico zamenjal in kupcem podtaknil medeninaste zapestnice. Zapestnice je prodajal na tak način tudi v Mariboru, v Celju, v N«ivcm mestu in v Trbovljah. Ponekod j«> bil zaradi teh goljufij ze obsojen, na ostal«1 obravnav«1 pa bo počakal š«> v priporu.
Na dan pa j«1 prišla še ena Kimičcvn metoda prodajanja plev za zrnje. Neki trgovski potnik i/ Ljubljane ni mogel verjeti svojim očem, ko j«1 v časopisu videl Simicevo sliko in prebrat zakaj ga iščejo: ravno dan poprej mu je namreč moški s slike nekaj kilometrov od Beograda na neki črpalki prodal dve zlati zapestnici. Natvezil mu je, da jih je dobil od nekega Iranca, ki mu ic zlato dal v zahvalo, ker mu je Simic pomagal porivati karamboliran avtomobil. Zapestnic pa Simic ne potrebuje in ju zato prodaja. Poka/al mu j«1 tudi »Iranca«, ki se jima je približal in /g«>tlhico potrdil v slabi nemščini, /.menili so s«1 za nakup, in sicer obe zapestnici za .UMI din. Zlatar je seveda lahko le potrdil, da se nakup na črpalki nikakor ni i/plačal. L. ,M.
Nečistoval z otrokom
Občinsko sodišče v Kranju i«1 pred kratkim obsodilo Alojza Hočevarja, starega 2"» |«t, iz krania zaradi kaznivega dejanja protinaravnega nečistovanja z mladoletno osebo na 1 leto strogega zapora. Hočevar je lani junija pod pretvez«), da bi ra«l kozar««' vode. sU-ilil H-lctni deklici v njeno stanovanje, ko njenih staršev ni bilo doma. jo je zgrabil in z njo nečistoval. Prestrašeni otrok, ki ob tem dejanju ni bil poskoilov an, i«1 0 tem seveda povc<lal materi, ki je
Hočevarja prijavila. Hočevar je dejanje storil vinjen, deklico pa j«1 že pr«-j večkrat opazoval, kose )(' v istem bloku zadrževal v stanovanju soro«lnika, saj sam nima ne stalnega bivališ« a ne zaposlitv«-. Zaradi tatvin in o«lvzema motornega vozila j«1 bil Hočevar doslej že štirikrat obsoj«n. kar je seveda sodišče upoštevalo pri izreku kazni. Za taka kazniv a dejanja je po kazenskem zakoniku zagrožena kazen od rt mes«««v do ."> let strogega zapora.
Iz zapora 'm v nova kazniva dejanja
Albin Luskove«, star j«1 21 let in doma iz Strahinja pri Kranju, je že star znanec sodišč. Prvič je bit obsojen že IttHH. leta, zadnjikrat pa pr«1«! Iicmi leti, in sict-r na I leta strogega zapora. Konec lanskega leta j«1 bil pogojno odpuščen iz zapora, vendar pa niti kazen niti pogojni o«lpusi nista tako vplivala nanj, da bi s«- lahko vzdržal kaznivtih dejanj- Po odpustu iz zapora se ni zaposlil. Povedal j«1 si««1!-, da j«' iskal delo, a hre/ uspeha in ga le zato spet povleklo na kriva pota. Kako močno pa ga j«1 povleklo, kaže že samo število kaznivih dejan i, saj jih je v dobrem mesecu zagrešil kar deset.
Čeprav j«1 bil ž«1 prej večkrat obsojen zaradi odvzema motornega vozila, s«' tudi letos sn-jli fcbrUarja in v marcu "i znal t«-mu Upreti, V tem času si j«1 kar sedemkrat -sposodil', tuj osebni avtomobil ali pa je samo poskušal. Največkrat se je lotil tujih avtomobilov v Kranju, poskušal pa se je v tem pnalU tudi v ILidov I i i t-i in Lam o\ cm. V začetku marca letos je na primer v Lancovem vzel osebni avtomobil in se odpeljal v Kibno pri Bledu, kjer ga j«1 pustil, /a povralek pa si je i/bral drug avtomobil, ffu nasilno odprl in se z njim odpeljal v Lesce. Zadnjikrat si j«- skušal sposoditi avtomobil 27. marca v Kranju, vendar pa mu ni uspelo v zgati vozila, ker je previdni lastnik v zel iz avtomobila v /igalni kabel.
Ker Luskovcc ni imel MrcdMtcV za preživ Ijante, se ie lotil tudi goljufu, tako je od decembra Lini pa do februarja letos hodil h kamnoseku B. t', in ga nagov arial. da bi zanj iztbjov al nagrokftc betonske robnike Tvcz.il mu je. da trenutno nima denarja za material in nai mu B. I', da nekaj denarja na račun. Bes sta se zmenila za posel in B. C. je Loskovcu /dajal na >• muh kar okoli 1000 din. Seveda se Ličkov izilelov ani.i robnikov sploh ni lotil, čeprav je kamnoseka celo zavajal s tem. da ga je hodil priganjat, naj vendarle pride po robnike. Ta se je enkrat res oglasil pri l.uskovccvih starših, ki pa seveda o kakem naročilu za robniku niso imeli poima.
Luskov ec j«- ogoljufal za denar tudi starejšo /en-ko-upokoienko in sicer za I9f din. Nagov uril jo je v slaščičarni v Kranju in ji natvezil. da je v gostilni pri Maverju izgubil pri kegljanju in mora sedaj dati za pijačo, denarja pa rev ež nima. Z«'nska j«1 verjela, da je v stiski in da ji bo denar vrnil, zato mu je posodila I M din v dobri veri. da jih dobi na/ai.
/a ta kazniva dejanja ga je občinsko sodišče v Kranju z upoštevanjem pre|snje kazni obsodilo na enotno kazen ti let in K mesecev strogega zapora. Pri izreku kazni je upoštevalo Luskov <cv o prc|su|o kaznovanost in pa da je izrabil pogojni odpust iz zapora; olajšev alnih okolnosti pa sodišč«' ni našlo. L. M.
Vlomil v trgovino
V sredo, 4. junija, zvečer je neznanec vlomil v trgovino Zeleznina na Bledu. Vstopil je tako, da je kar s kamnom razbil vhodna vrata. Iz trgovine je odpeljal dve moški kolesi, vzel pa je še kuhinjski nož, dve mizarski dleti in tesarsko kladivo. V registrski blagajni je bilo le nekaj drobiža, ki ga.vlomilec ni hotel, pač pa ga je razmetal po trgovini. Miličniki so v bližini trgovine eno kolo že našli. Posamezni občani so storilca videli in ga tudi opisali delavcem milice.
Padel 13 m globoko
V torek, 3. junija, zjutraj ob sedmi uri je na gradbišču GP Projekt Kranj na Planini- padel iz tretjega nadstropja iz višine 13 metrov delavec Branko Latinovič (roj. 1952) iz Kranja. Latinovič je namreč stopil na gradbeni element v velikosti 150 krat 50 cm, ki ga je postavil sam ali pa kdo od njegovih sodelavcev za zasilni prehod med drugo in tretjo etažo. Ko je Latinovič stopil na ta gradbeni element, za katerega nadrejeni niso vedeli, da se uporablja kot prehod, se je le-ta prevrnil in skupaj z delavcem padel v globino. Hudo ranjenega Latinoviča so prepeljali v bolnišnico.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, deda, pradeda ter strica
Jakoba Šušteršiča
se iskreno zahvaljujemo vsem znancem in sorodnikom, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje. Posebno pa se zahvaljujemo g. Matjanu iz Nomenja, dr. J. Hribarju, g. župniku Marjanu Zupancu. g. župniku iz Mošenj za njegove lepe poslovilne besede. Cilki in Stanetu Grašič s Črnivca, sosedu Janezu Rešit in ostalim.
Žalujoči: žena, hčerke
Studor, 3. junija 1975
cgpdelo
tozd Časopisi,
Podružnica Kranj, Koroška 16 sprejme takoj
prodajalke — prodajalce
za prodajo časopisov, revij, tobačnih izdelkov in galanterije v kioskih:
v Kranju, Radovljici, Gorenji vasi in Naklem pri Kranju, Tržiču, na Jesenicah, v Škofji boki.
Delo je pogodbeno s polnim delovnim časom za nedoločen
čas.
Pogoji: prodajalec  (s končano š7)lo /a prodajalce) ali pri -učen prodajalec   z nekaj leti delovnih izkušenj pri tem delu.
raznašalce za Delo
v jutranjih urah /.a območje Jesenic ter v Kranju. Delo je pogodbeno in primerno za dijake, študente, gospodinje in upokojence. Nastop delajo možen takoj. Kandidati dobijo informacije V podružnici CG P Delo Kranj, Koroška Hi. telefon 21-280. informacije za raznašalce pa daje tudi podružnica Dela na Jesenicah, Titova 19, telefon 81-098.
Prijave na objavo sprejema Podružnica Delo Kranj, Koroška Ki.
ZAHVALA
Po težki in hudi bolezni je dotrpel naš nepozabni mož. oče, stari oče, brat in stric
Franc Zupan
p.d. Koroščov ata
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste žalovali z nami, darovali cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala dr. Kuharju za požrtvovalnost in trud, celotnemu kolektivu hotela Jelovica z Bleda, sodelavcem kolektiva Špecerija Bled in bencinskih črpalk Radovljica, tov. Ivanu Korošcu, vsem sosedom, g. župniku za spremstvo in vsem, ki so kakorkoli pomagali in nam stali ob strani v teh težkih trenutkih.
Žalujoči: žena Ivana, otroci Tone, Ivanka in Ciril z družinami, sestri Francka in Jerca ter ostalo sorodstvo.
Mošnje, 2. junija 1975
ZAHVALA
Ob prerani smrti naše ljubljene žene, mame, stare mame, tašče,
sestre in tete
Alojzije Jazbec
roj. Gabrič
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sindikatu Planike, delavcem konfekcije Triglav in znancem za darovano cvetje in izrečene besede sožalja. Iskrena hvala gospodu župniku za pogrebni obred in pevskemu zboru Društva upokojencev Kranj. Vsem, ki so drago pokojnice spremili na zadnji poti,
iskrena hvala.
Žalujoči: mož Janko, hčerka Sonja, vnuka Irena in Iztok, zet Polde, brat in sest re z družinami in ostalo sorodst vo.
Nji k I o, 2. junija 1975
	1 Nenadoma nas je zapust il naš oče in očim A        A              T71     •            v "■	
	Anton Erjavsek gostilničar	
	Pogreb boli. [unija 1 !»7."> <>!> 16. Uri iz hiše žalost i ('to ki je 130 na (loren jskem.	
	Žalujoči: hčerka Zdenka, sin Zvonko, Miro z družino in ostalo sorodstvo.	
	Cerklje, Stahovica. Senovo, Kamnik, Brestanica) Suhor, Senturska gora, Apno, ' 4. junija 1975	
		
Zahvala
Ob bolečj |ZKUbi naše ljubljene mame, st are mame, sest re in t et o
*• k\
Marije Fende
se iskrene- zahvaljujemo dobrim sosedom, sestri PaVli in Toina/ičevi mami za vsestransko pomoč v težkih trenutkih ter vsem sorodnikom /a podarjeni vence, i/rečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji |>«>tt. Iskrene besede Slapšak Darku,   /upniku s Prunskove^a za cerkveni obred in za tola žilne besede ob odprtem grobu, pevcem /a lepe žalostinke ter vsem, ki so jo spremili na njeni
zadnji pot i.
2alujOČi: hčerka Majda /. družino in sin DragO.
Britofi PredonMe, Kranj, Gunclje, Slov, Javo mik, Tenet ifte, I. junija 1975
Dobra igra Preddvora     Prezahtevna pravila
Kolo prod koncem v I. gorenjski rokometni ligi so Proddv orčani /. dobro igro v St i ažišču presenetili Savo. S porazom Stražišanov bo -tako Alples z veliko prednostjo osvojil naslov.
SAVA : PREI)I)VOR20:25 (7:11)
Stražišče, igrišče ŠD Sava, sodnika Suštaršič (Kranj). Udir (Besniva). — Domačini so bili favoriti, gostje pa so odnesli olie točki. Preddvor je že v prvem delu povedel in tudi v nadaljevanju se ni dal več presenetiti. Zato zaslužen uspeh.
GOR. SEJEM : ŽARNICA 27:20 (17:8)
Stražišče, igrišče ŠI) Sava, sodnika Konjar, Rakovec (oba Duplje). — Favorizirani gostitelji so že v prvem polčasu opravili s solidnimi Zahničani. I.e-ti so bili le na trenutke enakovreden nasprol nik.
ALPLES : STORŽIC31:17 (27:11)
Železniki, igrišče OŠ Rat it ovce. sodnika Ku-žel (Šk. Loka), Kramar (Kranj). — Prvak je le prvak! To je dokazal tudi v obeh delih igre, saj so bili gostje prešibak nasprotnik boljšim in razpoloženim domačinom.
RADOVLJICA : KRVAVEC 29:24 (16:11)
Riduv-Iju i igrišči! SD Radovljn i sodnika Bnftar, Krampelj (oba Kranj). — V igri enakovrednih nasprotnikov je več sreče imel domačin. Cerkljani so pokazali dobro igro. pri čemer tudi obraten rezultat nebi bil presenečenje.
KR. GORA : KRIŽE B 21:10 (8:6)
Kranjska gora, igrišče OŠ, sodnika Kužel (Sk. Loka), Kramar ( Kranj). — Na koncu prvenstva lepa in visoka zmaga Kranjskogoioev. V vseh pogledih so bili boljši nasprotnik, saj so gostje držali ravnotežje le v prvem delu. Lestvica:
Alples 17    lo   2     0   440:324 32
Gor. sejem 17    b)    1     3    410:341 27
Sava 17    i:i    I     :i   :i«7 :.{.}2* 27
Preddvor 17    10    1     (i   393:338 21
Storžič 17     9    0     8    338:327 1K
Radovljica 17     8    1      8    384:402 17
Krvavec 17     5    1    11    :127::155 11
Žabnica 17     4    1    12   322:305 9
Kr. gora 17     3    1    13    187:391 7
Križe R 17 % 1    1    15   345:314 :l
Pari  zadnjega  kola:   Gorenjski sejem Kranjska gora (drevi ob 19.45), Križe B : Ra-
V.
Vaterpolisti Triglava v Zagreb
V okviru priprav na novo sezono, ki se bo začela 15.. julija, bodo vaterpolisti kranjskega Triglava, člani in mladinci, gostovali jutri in v nedeljo v Zagrebu, kjer se bodo pomerili z domačo Mladostjo. Povratna srečanja bodo v Kranju 14. in 15. junija.
J. J.
Že drugi neuspeh Kranja 75
Po n\ kolu gorenjske članske košarkarske lige je ostalo neporaženo le Se moštvo Triglava H. Triglavani so bili uspešni tudi v tem kolu, saj so na Kokrici brez težav premagali domačine. Ko-krica in Veriga, ki je izgubila srečanje z. drugo ekipo Gorenje vasi, sta še vedno brez osvojenih točk. Preseneča že drugi poraz tavorila za visoko uvrstitev Kranja 75. V prejšnjem kolu so jih presenetili Radovijieani, v zadnjem pa so morali priznati še premoč Gumarju. Čeprav je Gotik v srečanju z. Radovljico dobil tekmo le s točko prednost i, pa je njihova zmaga povsem zaslužena.
Izidi: Center : Naklo 50:47 (31:19), Veriga : Gorenja vas B 34:42 (10:23), Kokrica : Triglav B 41:00 (15:27), Kranj 75 ; Gumar 48:55 (12:22). Gotik : Radovi jiea 5.1:52 (30:25).
Lestvica: Triglav B Radovljica
Gumar
Kranj 75 Center
Gotik
Gor. vas B ( — 1) Naklo Kokrica Veriga
Pari današnjega kola: Radovljica : Center (ob 17. uri), Gumar : Gotik (ob 17. uri). Triglav H : Center 75 (ob 20. uril. Gorenja vas B : Kokrica (ob 17.10). Naklo : Veriga (ob 17,30).
D. Hiinicr
0	(i	0	332:225	12
li	1	2	316:257	8
«	4	2	304 :2«9	8
t;	1	2	315:298	8
li	3	:t	362:352	ti
(i	3	3	305:313	(i
6	3	3	33 1:303	5
i	2	1	305:315	4
ti	0	6	268:348	(t
ti	0	(i	254:337	0
dovljiea (sobota ob 17.30). Krvavec : Sava.tso-bola ob 1!). uril. Preddvor : Alples (nedelja ob 10. uri), Storžič : Žabnica (sobota ob Ki. uri).
TRŽIČ B : VETE RA Pil 28:22 (12:12) Odigrani st i bih tudi ofct src:'»nji kvalifikacij za vstop v I. ligo. Tržič B je doma presenetil kranjske Veterane. Besničani pa so morali priznati premoč Alplesu C.
Izida: Besnica : Alples C 25:28 (10:14). Tržič B : Veterani 28:22 (12:12).
V drugem kolu. ki bo odločal, kdo bo nov i gorenjski prvoligaš, bodo Veterani gostili Tržič B. Alples C pa Besni« o.
D. Humor
Sešir : Tržič 16:14 (9:5)
Stražišče, finale gorenjskega mladinskega rokometnega prvenstva,, sodnika Krampelj, Suštaršič (oba Kranj).
Šešir: Kejžar, Mezan 1, Mehovič 9, Rebič, Orešnik 2, Jamnik 3, Jemc, Ramovž 1.
Tržič: Zupan, Josef 1, Kokalj 1, Florjančič L, Cerkovnik 2, Ahačič 1, Salbergar, Urbančič, Maje 8, Keršič.
Z zmago in osvojitvijo gorenjskega mladinskega naslova so' se mladi Ločani uvrstili na tekmovanje za republiški naslov. V enakovredni tekmi, v kateri je bil prikazan dober rokomet, so v finišu imeli več moči. Čeprav je zmaga pičla, pa je zaslužena, -dh
V nedeljo Triglav: Sava
V nedeljo, 8. junija, ob 17. uri bo na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju derbi gorenjskih ligašev zahodne conske lige Triglav : Sava. To bo tudi zadnje kolo iz spomladanskega dela prvenstva.
J. J.
Alpina v vodstvu
V 20. kolu nogomet nega prvenstva Gorenjske I. razred člani so bili doseženi naslednji rezultati: Alpina : Trboje5:l, Sava B : Kokrica 1:2, .Jezero : Kondor 4:3, Roteče : Lesce Bl:2, Pod-brezjo : Pilmarji 2:0, Grintovec : Plamen 3:0.-Na lestvici vodi Alpina s 24 pred Fihnarji z. 22 točkami.
Pionirska liga, A skupina: Britol : Lesce 0:4, Šenčur : LTH 0:6, Jesenice : Bled 0:0. Alples : Bohinj8:0, Vodi Alples s 23 točkami.
B skupina: Sava : Primskovo 1:1, Preddvor : Triglav 2:1, Podbrezjo : Korotan 3:2, Medvode H : Tržič 3:1. Medvode B : Sava0:|. Vodi Primskovo s 21 točkami. -      ^ P.Novak
Najboljša Kamna gorica
Občinska konferenca ZSMS Radovljica je v počastitev meseca mladosti organizirala vrsto športnih tekmovanj za osnovne organizacije. Skupaj je nastopilo 24 ženskih in 69 moških ekip s 350 posamezniki.
Najboljši v posameznih panogah — ženske: streljanje: ŠŠI) Lipnica, odbojka: Lip Bohinj, namizni tenis: Podnart, kegljanje: Iskra Otoče, rokomet: SSI) Lipnica, šah: Dobrava; moški: mali nogomet: Kamna gorica, streljanje: Klan Begunje, odbojka: Kamnu gorica, namizni tenis: •JLA Boh. Bela, kegljanje: Zasip, košarka: Radovljica, rokomet: ŠŠI) Lipnica.
Prehodni pokal organizatorja je osvojila ekipa osnovne organizacije ZSMS Kamna gorica.
M. Faganel
Triglav : Ilirija 86:92
Kranj, 1 SKL A, zaostala tekma 5. kola Triglav : Ilirija 86:92 (60:50), stadion Stanka Mlakarja, gledalcev 200, sodnika Oblak (Ljubljana). Kovacič (Nova Gorica).
Triglav: Košir 8, Mavric 2 (1:2), Tinkar 19 (8:1), Zupan (i. Kalan 25 (12:11), Skubie 18, Klavoraa (4:2), Kartek 2.
Ilirija:   Tomaževi.'   10 (2:0),   Navoišnik 10.
Bunčič i (2 ii. Mišic 10, MencinS, Lukovac 19 02:5), Macura22 (10:8), Tratnik 12 (2:2).
Pet osebnih napak: Košir (29), Tomaževič (34), Lukovac (35),   Toikar t. «9 i. Ti al nik (39).
Prosti meti: liirliis  'i, 16, Ilirija 28:16.
V zaostalem srečanju 5. kola so v derbiju še
vedno neporaženih ekip debelejši konec potegnili Ljubljančani. V zanimivi in kvalitetni igri je tekma imela v obeh delih enaka začetka.
Gostje so že V 3. minuti povedli z osmimi točkami, nakar so vodili vse do 19. minule. Tu so domačini drugič izenačili in vzpostavili na koncu ravnotežje. Knaka slika se je ponovila
t nadaljevanju. Za po i minutah so povedli
z desetimi točkami. Ta prednost jim je tla koncu prinesla tudi obe točki. Triglavanom se je v 18. minuli še enkrat ponudila prilika, da tok igre obrnejo v svojo korist, toda spel so
naredili nekaj napak, ki bo nato prinesle zaslužen USpeh gost oni. dh
Zahvala
Ob izgubi našega dragega moža, očet a in st arega očet a
Jožeta Šilarja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga spremili na zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pomagali v teh težkih trenutkih in nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo izrekamo dr. Baj/lju za pomoč in lajšanje bolečin med boleznijo. Zahvaljujemo se Organizaciji sindikata Gorenjske predilnice in sodelavcem i/, K T Podnart. Prav tako se zahvaljujemo članom (II) Bitnje za častno stražo, spremstvo in poslovilne besede, pevcem za zapete /alostinke in župniku iz Stražišča za pogrebni obred.
V>
•nkrat iskrena zahvala
Žalujoči: žena. hčerka in vnuk. K ran j, 5. junija 1975
Komisija za plavanje pri TKS Kranj je bila v zimskem bazenu organizatorica občinskega prvenstva osnovnih šol. Zal so nastopili le pionirke in pionirji OŠ Simona Jenka in OŠ Franceta Prešerna. Za druge pa so bila pravila prezahtevna glede udeležbe mladih plavalcev. V bodoče bo le-te treba prilagoditi tudi za ostale šole v občini.
Rezultati — mlajše pionirke: 50 m prsno: 1. Valjavec 56,0, 2. Ko-sirnik 1:09,0, 3. Hude (vse S. Jenko) 1:14,6, 50 m kravi: 1. Rebolj 1:02,1, 2. Jereb (obe S. Jenko) 1:04,0, 3. Ber-ton 1:18,2, 4. N. Ropret (F. Prešeren) -1:51,0, 4X50 m kravi: 1. S. Jenko 4:01,4;
pionirke    (letnik 1965-66):
50 m prsno: 1. Dvoršak 46,2, 2. Polj-ka 1:05.8, 3. Jeretina (vse S. Jenko) 1:12,0, 4. Bertoncelj (F. Prešeren) 1:33,1, 50 m kravi: 1. Strniša (S.^ Jenko) 38,2. 2. Rakovec (F. Prešeren) 42,2, 3. Lampret 43,4, 4. Tica (obe S. Jenko) 51,5, 4 X 50 m kravi: 1. S. Jenko 2:38,0;
pionirke (letnik 1963 -64): 50 m prsno: 1. Bradaška 42,8, 2. Indi-har (obe S. Jenko) 48,4, 3. A. Velič-kovič 52,2, 4. Pust 52,8, 50 m kravi:
1. Kolman (S. Jenko) 36,8, 3. T. Skubic (F. Prešeren) 40,0, 3. Berložnik 40,6, 4. Pogačnik (obe S. Jenko) 41,2, 4x50 m kravi:  1. S. Jenko 2:58,2,
2. F. Prešeren 3:03,2;
starejše pionirke: 50 m prsno: 1. Marijanac (S. Jenko) 42,6, 2. Šti-glic 51,6, 3. Gogala (obe F. Prešeren) 53,0, 4. Stojanovič (S. Jenko) 57,2, 50 m kravi: 1. Damjanovič 34,0, 2. Bradaška (obe S. Jenko), 3. Štiglie 43,2, 4. Demšar (obe F. Prešeren)
■ BO"KS: Kolumbijee Rodrigo Valdez je v Caliju ubranil naslov svetovnega prvaka v srednji kategoriji, potem ko je v osmi rundi s k. o. premagal izzivalca Argentinca Ramona Mendeza.
AVTOMOBILIZEM: posadka Mer-zario-Lafitte (alfa romeo 33-TT-12) je zmagovalec tradicionalne dirke prototipov »1000 km NUrbburgringa«, ki je štela tudi z.a svetovno prvenstvo konstruktorjev. V tekmovanju za SP vodi alfa romeo s 115 točkami pred porsehe-jem z 98 točkami. V Kragujevcu pa je bila tretja dirka za hitrostno prvenstvo Jugoslavije. Rezultati: — do 785 ccm: 1. Šikloši (C. za.); za DP: 1. Šikloši 18 točk, 2. Zeleznjak (Din.) 12; - do 850 cem: 1. Milovano v (Beogr.); za DP:
1. Herceg (D.) 18, 2. Milovanov 15; -do 1000 cem: 1. Milovanovič (C. zv.); za DP: 1. Holjevac (D.) 18, 2.-3. Kom-nenovič in Milovanovič 9; — do 1150 cem: 1. Gavrilovič (C. za.); za DP: L-3. Hejtner (SI. avto), Gluhak (D.) in Gavrilovič po 9; — do 1300 cem: L Ali-hodžič (Sar.); za DP: 1. Mali (Sa.) 18,
2. -5. Lang in Hrestak (D.). Alihodžič, Kaučič (SI. avto) po 9.
GIMNASTIKA: na evropskem prvenstvu v Bernu je Nikolaj Andrianov. iz Sovjetske zveze osvojil kar pet zlatih medalj. Rezultati: mnogoboj: 1. Andrianov (SZ), 2. Gienger (ZRN), 3. Detja-tin (SZ); finale na posameznih orodjih: parter: 1. Adrianov in Szajna (Pol.); konj z ročaji: L Magvar (Madž.), 2. Andrianov; preskok: 1. Andrianov; bradlja: 1. Andrianov; drog: L Andrianov in Gienger; krogi: 1. Grecu (Rom.); Jugoslovani na tem evropskem prvenstvu niso sodelovali.
TENIS: na odprtem prvenstvu Italije v Rimu je Mariborčanka Mirna Jaušo-vec osvojila odlično tretje mesto. V pol-finalu jo je premagala poznejša zmagovalka Chris Evert, ki je. trenutno ena izmed najboljših igralk na svetu.
NAMIZNI TENIS: na mednarodnem namiznotoniškem prvenstvu Kanade je Jugoslavija zasedla drugo mesto, potem ko je v finalu izgubila s Švedsko z rezultatom 3:1. Za Jugoslavijo so nastopili Šurbek in Stipančič (Vesnik-Zagreb) in Mariborčan Miran Savnik.
ATLETIKA: Dvvight Stones je postavil nov dvoranski svetovni rekord v skoku v višino s skokom 2,28 m. Na 2,31 m (nov svetovni rekord) pa žal ni uspel. Arni Robertson je skočil v daljino 8,28 m, kar je letošnji najboljši rezultat na svetu. Karolvn Kafer je dosegla nov avstrijski rekord v teku na 400 m s časom 51,7. Ivanka Hristova je dosegla nov bolgarski rekord v metu krogle z metom 20,40 m. Roszani nov poljski rekord v metu diska z motom 59,24 m. Kathv Schmidt nov ameriški rekord v mitu kopja z metom 63,78 m. Rit liter nov rekord ZRN v teku na 100 m s časom li.i. Jim Bolding jo pretekel 440 v
/ zaprekami v času 48,9. 'To je tretji najboljši rezultat na svetu, le 0,2 desetinke slabši od svetovnega rekorda. Evropski prvak Liiciano Sušanj je zmagovalci teka na 800 in v Rieliju s časom 1,15,98. Med drugimi je premagal tudi svetovnega rekorderja v teku na miljo
m 1500 m Tanzanijca Bavija.
MOTORISTI KA: Italijan Giacomo Agostini (vamaha) in Irec Phill Read (MV Agusta) ne bosta nastopila na dirki »Tuorist Trophv« na otoku Manu (AnglijaI. čeprav se bo dirka štela tudi za svetovno prvenstvo. Izjavila sta, da je proga prenevarna, slabo vzdrževana in zaščitna.
PLAVANJE: Peter No« ke (ZRN) je na 200 m prsno dosegel najboljši rezultat te sezone s časom 1.53.70. Joachim Geissler (ZRN) je na 400 m mešano s časom 4.35,17 dosegel drugi najboljši rezultat na svetu. \Vagner pa jo preplaval 100 m prosto v času 1.29,86, kar je nov rekord ZRN. Zdrav ko Divjak je na 100 m prano s časom 1.08,74 dosegel nov pigoslov anski rekord.
NOGOMET: reprezentanca Jugoslavije je dosegla dva pomembna medna rodna uspeha. V Beogradu jo kar s 3:0 premagala svetovne vicešatnpione Nizozemce. V tretji kvalifikacijski skupini pokala narodov pa je v gosteh prema* gala ekipo Švedske /. 2:1. Strehi: Kata-linskJ m Ive/.ič za naše, itEdstrom za Švede V vodstvu je Jugoslavija prod Sov. Irsko s po 4 točkami, Norveško 2 in Švedsko bi o/, točke.
KOLESARSTVO: po 18. etapi kolesarske dirko profesionalcev »Girp d'Ita-1 i I it <• vodi v skupnem vrstnem redu Italijan Beitoglio pred Spancem Galdosom
m Italijanoma Gimondijem in Baron-chollijeni F. P.
43,7, 4 X 50 m kravi: 1. S. Jenko 2:45,2.2. F. Prešeren 3:13,0;
mlajši pionirji: 50 m prsno: 1. Dolenc 50,1, 2. Šolar (oba S. Jenko) 58,3, 3. Ropret (F, Prešeren) 1:10,8, 50 m kravi: 1. Knap 57,4, 2. Žnidar 1:13,5, 3. Šifkovič (vsi S. Jenko) 1:13,5, 4. Jurina (F. Prešeren) 1:21,1, 4X50 m kravi: 1. S. Jenko 4:01,8;
pionirji (letnik 1965 -66): 50 m prsno: 1. S. Šali 45,5, 2. Cerne 45,6,
3. Kosirnik (vsi S. Jenko) 46,5, 4. Krelj (F. Prešeren) 52,9, 50 m kravi: 1. I.' Veličkovič 40,3, 2. Rus (oba F. Prešeren) 46,5, 3. Jerman 46,5, 4. Kodrič (oba S. Jenko) 47,2, 4 X 50 m kravi: 1. S. Jenko 2:58,4. 2. F. Prešeren 3:27,6;
pionirji (letnik 1963 -64): 50 m prsno: 1. Mihelič 43,3, 2. Rogelj (oba S. Jenko) 44,0, 3. Gogala 54,6, 4". Než-man (oba F. Prešeren) 1:03,0,* 50 m kravi: 1. A. Šali 33,0, 2. Koželj (oba S. Jenko) 37,1, 3. R. Bertoncelj 42,1,
4. Pavličič (oba F. Prešeren) 44,2, 4 X 50 m kravi: 1. S. Jenko 2:26,7;
starejši pionirji: 50 m prsno: 1. Strniša 39,0, 2. Šeligo (oba S. Jenko) 40,5, 3. Ribnikar 46,5, 4. Robar (oba F. Prešeren) 48,8, 50 m kravi: 1. M. Sladoje (S. Jenko) 31,0, 2. Oblak (F. Prešeren) 33,3, 3. Šparovec (S. Jenko) 34,0, 4. Golob (F. Prešeren) 34,2, 4 x 50 m kravi: 1. S. Jenko 2:12,4.2. F. Prešeren 2:30,().
Tako kot v posamezni konkurenci v vseh kategorijah.so bili tudi v ekipni uvrstitvi najboljši plavalci OŠ Simona Jenka. D. Humer
Tovarna klobukov
Šešir
Škofja L/oka
vabi k sodelovanju
ključavničarja
Pogoj za zasedbo delovnega mesta je:
kvalificiran ključavničar z veseljem do dela pri parnem kotlu.
Razglas velja do zasedbe delovnega mesta.
Srednješolci na atletskih stezah
Na stadionu St ink i Mlakarpi v Klanju jt bilo pred dnevi področno prvenstvo v atletiki za srednjo šole Gorenjsko. 'Tekmovanje je bilo izvedeno v hudem nalivu, tako da so bili doseženi rezultati le poprečni. V moški konkurencijo nastopilo (i ekip, v ženski pa 5.
Rezultati — ženske: 100 m: Irena Brez ar (EAŠC Kranj) 13,0 2. Mojca Soklič (Gimnazija Šk. Lokaf 14,1, 3. Sonja Kari in ('Tekst, center Kranj) 14.4; 800 m: 1. Bernarda Benodik (Gimnazija Šk. Loka) 2:35,0, 2. Vesna Sladoje (Gimnazija Kranj) i ::() i /:ll| l Itll« (IX KlSIlj) 2:38;i, štafeta 4x100 m: 1. Gimnazija Šk. Loka (Soklič, Vidmar, Lušina, Šolar) 50,8, 2. Šolski center za tekstilno in obutveno stroko Kranj 57,7, 3. EAŠC Kranj 58,5, visina: L Marjetka Bergant 140, 2. Andreja Ribnikar (olje Gimnazija Kranj) 135. 3. Martina (bul nor (Gimnazija Šk. Loka) 130, daljina: 1. Nuša Krolnik (Gimnazija Šk. Loka) 453, 2. Jožica Umek ('IV- Kranj) 445, 3. Mira Pogačnik (Gimnazija Kranj) 445. krogla: 1. Irena Kladnik (TC Kranj) 11,11, 2. Francka Jenstorle (Gimnazija Jesenice) 8.55, 3. Ljuba Konc ('IX' Kranj) 8,38, troboj: I. Martina Gartner (Gimnazija Šk. Loka) 103 točko, 2. Irena Lušina (Gimnazija Šk. Loka I 00;
Moški: 100 m: I. Alojz Špik (PŠ Kranj) 11.8, 2. Igor Šimenc (ŠC Iskra) 11,9 3. Aleš Pavlin (Gimnazija Kranj) in Uroš Ogrin (Gimnazija Jesenice) 12.0, 400 m: 1. Peter Jurkovič (ŠC Iskra) 54.7. 2. Niko Sladic (Gimnazija Šk. Loka) 51,9, 3. Igor Klemene (Gimnazija Jesenice) 55,3, 100 m: I. Štefan Gori nor (SC Iskra) 2:39.3, 2. Niko Krivec (ŠC Iskra) 2:43,0, 3. Peter Hafner (Gimnazija Šk. Loka) 2:15,(i, štafeta t x lflflm: 1. Gimnazija Kranj 17.5, 2. ŠC Iskra, m Gimnazija Jesenice 17.fi, višina: I. Peter Kovač 173, 2. Ivan Krivec (oba 'IX' Kranj) 173. 3. Ivan Brajdič (Gimnazija Kranj) 105, daljina: I. Janez Potočnik (Gimnazija Kranj) 020. 2. Klado Solunjevski 005, 3, Peter Celar (oba ŠC Iskra) 589, krogla: 1. Dušan Stritar (SC Iskra) 12.07. 2. Peter Logar 12,05, 3. Janez Oranič (oba Gimnazija Kranj) 11,20,' troboj: 1. Cvet kovic 122 točk, 2. Erjavec 88, 3. Dolar 81 točk: ekipno — ženske: 1. Gimnazija Šk. Loka 432.5. 2. Gimnazija Kranj 389,5, 3. Šolski center za tekstilno in obutveno stroko Kranj 332.5, t Ekonomsko-administrativni center Kranj 214,5, 5. Gimnazija Jesenice 183,0; moški: I. Šolski center Iskra 033, 2. Gimnazija Kranj 575, 3. Gimua/ija Jesenice 513.5. 4. Gimnazija Šk! Loka 527,5. 5. Poklicna šola Kranj 177. 0. Šolski center Z.a tekstilno in obutveno st roko Kranj 432. J- Javornik
Tek po ulicah Radovljice
Zveza tclesnokull urnih organiza-iil Radovljica*je pred dnevi organizirala tradicionalni tek po ulicah Radovljice. Kljub slabemu vremenu je nastopilo okoli HO tekačev. Najboljši v posameznih kategorijah so bili: člani: Milan Kotnik (Platnen), st. mladinci: Janez Kavčič (Kamna gorica-), Bil. mladinci: Bojan -Jenko (Mošnje), članice: Tilka Kokalj (Ljubno), si. m(adinke: Marija Ussai (Ljubno), ml. mladinke: Lidija Konjič (Ljubno), štafeta 3 X 600 m ženske: Kamna gorica, štafeta 3 X 600m moški: JLA Bohinjska Bela.
Kkipno je bila prva ekipa Partizana iz LjubOega, 2. Partizan Begunje in 3. Plamen Kropa.      M. Faganel
Vrednotenje športa
Nič več nam ni potrebno plačevati voznine in vstopnine, se prerivati na mesta za gledalce, da bi videli športno tekmovanje. Televizija nam danes kar doma, še ceneje in .ob pomoči komentatorjev, bolj nazorno posreduje najbolj zanimive in odločilne trenutke pomembnih športnih tekmovanj. Število gledalcev se tako veča in presega število članov katerekoli športne organizacije in več je gledalcev športnih prenosov kakor ljubiteljev trima.
Taka številna, včasih milijonska tribuna gledalcev, se spremeni v ocenjevalce športa, tekmovalcev in tekmovalnih storitev; Vsi se pomalem razumemo na šport, poznamo veliko tekmovalcev, športnih moštev in tako nehote postajamo včasih pretirano kritični ocenjevalci.
Kritika v športu teoretično še ni tako dognana kakor kritika v umetnosti, filozofiji ali znanosti. Utira si pot in se prilagaja panogam.
V tistih panogah, kjer je več izraznosti in lepote, je ocenjevalni ton bolj estetski, v slogu vrednotenja umetniških stvaritev, tam, kjer je rezultat n\pžno natančno meriti, spregovori statistika in se lahko malo poigravamo s številkami, kot npr.: za koliko let smo za svetovnimi rekordi ali kdaj se jim bomo približali itd.
Ocenjevanje športnih iger zajema taktiko in strategijo boja — tu pa je ocenjevalni slog bolj podoben ocenjevanju vojnih uspehov ali neuspehov in govorimo o tem, kako uspešno je kdo izpolnil taktične naloge. Ko -vrednotimo rezultate, športnikov, moramo •upoštevati družbeno ekonomski razvoj države, ki jo športniki zastopajo, število prebivalstva, športno tradicijo in vsevštevilne silnice, ki vplivajo na uspeh športnega tekmovanja.
Nepoučen ocenjevalec vidi le videz in primerja rezultate tekmovanj, bolj poučen pa dojema bistvo tekmovanja in ve, koliko dolgotrajnih priprav zahtevajo vrhunski športni uspehi.
A praksa kaže, da postajamo preveč zahtevni do vrhunskih športnikov, želimo ali celo hočemo videti rekorde, blesteče zmage in trenutke zmagoslavja naših. Oklenil nas je duh športnega zvezdništva, čeprav sami nismo športniki, pa so za nas zanimivi le tisti, ki so prvi ali med prvimi. Preveč enosmerno ocenjujemo športnike prvi — zadnji, čeprav so tekmovalci po rezultatih izenačeni, pa je tisti, ki je le za nekaj desetink ali centimetrov zaostal za prvim, šele šesti, sedmi ali celo petnajsti. To je večkrat po naši oceni skromna ali celo slaba uvrstitev, čeprav je bil doseženi rezultat še kar dober. To pomeni, da preveč cenimo uvrstitev, premalo pa poznamo vrednost športnih rezultatov.
V presoji uspehov bi morali biti dovolj objektivni in pošteni do samega sebe. Lahko je biti zahteven, strogo kritičen ocenjevalec tekmovanj sede pred sprejemnikom, težje pa je biti tekmovalec. Prav bi bilo, da bi včasih primerjali zmogljivost športnikov z našo zmogljivostjo, da bi se zamislili, kako bi sami ravnali v napetih tekmovalnih okoliščinah. Zmeraj bi morali upoštevati težavno pot športnikov do vrhunske ravni in vedeti, koliko prizadevanja in samoprema-govanja je potrebno za uvrstitev med vrhunske športnike.
Kakor nas kulturno dviga in umetniško bogati ogled gledaliških predstav ali branje knjig, tako bi tudi vrednote in dosežki vrtiunskih športnikov morali širiti, poglabljati in bogatiti našo kulturno športno raven.
» Jože Ažman
Na osnovni soli »Ivan 1 av-čar« v Gorenji vasi v Poljanski dolini že ver let uspešno deluje prometni krožek. Vodi ga učitelj Janez Krapš. Osnovna naloga članov krožka je, da skrbijo za prometno varnost, da skrbijo za varnost svojih sošolcev na poti v šolo in domov. Pred štirimi leti je bilo v krožek vključenih deset učencev, danes pa se je to število skoraj podvojilo. Veliko zaslug za uspešno delo pionirjev prometnikov ima miličnik s postaje milice v Ško'fji Loki Jože PetroveiC, ki je za člane krožka pripravil tečaj in jim' posredoval osnovne napotke. Pionirje prometnike na podlagi znanja pri urah prometne vzgoje izbira predavatelj tega predmeta na goretijevaški šoli Janez Krapš. Mentorja krožka in dva pionirja prometnika smo poprosili, naj povedo nekaj o svojem delu.
Janez Krapš, mentor ih predavatelj prometne vzgoje: »Prometni krožek vodim že
nekaj več kot štiri leta. Kdo je lahko pionir — prometnik? Navadno so to najboljši učen ti In avtoriteto morajo imeti! Vsak teden imamo po štiri dežurne miličnike. Določena skupina pride na vrsto vsake štiii tedne enkrat. Prometniki so lahko šele učenci od petega razredi! dalje. S člani, krožka se sestajamo večkrat mesečno in se pogovorimo o delu. Vsak ponedeljek štirje miličniki sprejmejo dolžnost. Učence, ki pridejo s podružničnih šol v Gorenjci vas vsako leto na začetku šolskega leta. peljem skozi naselje in jih seznanim z nevarnostmi, ki jim pretijo na cesti. Opremo imamo trenutno kar v redu. Naj povem še to, da so pionirji — prometniki za svoje delo tudi nagrajeni. Lani so dobili trenerke, lelos pa bodo čevlje. In če bo vse po sreči, bomo že v kratkem uredili kabinet za promet no vzgojo.«
Metka Ravas, učenka 7. razreda, doma i/. Gorenje vasi: »Pionirjem — promet nikom sem se priključila šele letos. Prej to niti ni bilo mogoče, saj so bili lahko miličniki de fantje, /a prometni krožek
me je navdušil brat. ki uniformo prometnika noši že nekaj let. Kakšna je naša naloga? Ne zdi se mi posebno težka. Vsak dan pred poukom in po njem spremljamo sošolce od avtobusa do šole in nazaj. Učenci so kar disciplinirani in težav pravzaprav ni. Kdor pa povzroča težave, ga zapišemo in potlej se mora zagovarjati pri mentorju prometnega krožka ali pri ravnatelju. Tudi prihodnje leto bom zagotovo še opravljala to delo. Po končani osnovni .šoli se nameravam vpisat i na eno od srednjih šol. Po maturi pa bom zagotovo postala milic -nica. Taka je moja želja.«
Miran Šinkovec, učenec 5. razreda, doma iz Hota-velj: »V prometni krožek, torej med miličnike, sem se vključil letos. Naš mentor me je navdušil za to. Predlog mi je bil zelo všeč. Kdo nam je posredoval' pot rehno znanje? Tečaj smo imeli! Miličnik Jože iz Škofje Loke nam je posredoval osnovne napotke. V našem razredu sem miličnik samo jaz. Ja. če povem čisto po pravici, mi je bila vsa stvar sprva neverjetno všeč, zdaj pa mi je že nekoliko manj. Saj veste, odgovornost je velika. Sošolci mi ne povzročajo težav. Vsaj doslej je bilo tako. Skoraj zagotovo bom ostal član prometnega krožka vse do konca šolanja v osnovni šoli. Menim, da so tudi šoferji zelo zadovoljni z nami. Ce je namreč na avtobusu kdo preveč nemiren, ga tudi opomnimo. Ampak po-' sredovati ni treba velikokrat.
I. Govekar
Letne športne igre ObSS Kranj
Te dni bodo potekala prva tekmovanja v okviru IX. letnih športnih iger, ki jih prireja Občinski sindikalni svet Kranj. Tako bo od 11. do 18. junija 1 f>75 na igrišču ŠD Sava v St i ažišču tekmovanje v rokometu. Prijavljenih je deset moških in štiri ženske ekipe. Ženske ekipe bodo dobile prvaka na osnovi rezultatov vseh medsebojnih srečanj, finale moških ekip pa bo v sredo. IH. junija, ko se bodo med seboj pomerili prvaki posameznh skupin.
Poleg rokometa bo v soboto, 7. junija, ob H. uri v športnem parku Stanka Mlakarja tekmovanje v tenisu za posameznike. Kandidati se lahko prijavijo oz. vpišejo na oglasno desko na igriščih najkasneje f>. junija do H), ure, ko bo izvedeno žrebanje prijavljenih tekmovalcev.
Prvi del sindikalnega prvenstva Kranj v plavanju za posameznike m ekipe osnovnih organizacij sindikata bo v četrtek, 12. junija, trn zimskem bazenu v Kranju ob Hi. uri. Tekmovalke in tekmovalci bodo razdeljeni v tri starostne tekmovalne razrede. Sindikalni prvak 1975 bo ekipa oz. posameznik, ki osvoji največ točk v spomladanskem in jesenskem delu tekmovanja. Najboljše ekipe prejmejo pokale, prvaki v posameznih disciplinah pa diplome. Prijave zbira do (i. junija ObSS Kranj, vendar se bodo lahko zamudniki prijavili tudi na kraju tekmovanja.
Naša dolžnost je, da podpremo marljivo delo športne komisije in se
udeležimo omenjenih tekmovanj v
čim večjem številu.        M. Sajovic
V Podljubelju bomo občudovali najboljše
Jutri ob 14.15 bo v Podljubelju začetek III. dirke za državno prvenstvo v motokrosu za motorje s prostornino 125 kubičnih centimetrov, v nedeljo ob 13.30 pa začetek VI. dirke za svetovno prvenstvo v motokrosu za kategorijo 250 kubičnih centimetrov in Veliko nagrado Jugoslavije — Med odmorom poldrugourni koncert Avsenikov — Obiskovalci, upoštevajte navodila redarjev! — Generalni pokrovitelj tovarna Peko — Program
prireditve
Čeprav je program jutrišnje in nedeljske prireditve v motokrosu v Podljubelju natrpan, objavljamo najpomembnejše, kar utegne zanimati bralce in ljubitelje ter obiskovalce m otok rosa. Jutri ob 11. uri se bodo tekmovalci in gostje poklonili žrtvam NOB pred spomenikom v Tržiču. Ob 14.15 bo začetek dirke za državno prvenstvo v kategoriji 12") kubičnih centimetrov, ob 17. uri pa razglasitev rezultatov dirke na prireditvenem prostoru. Istočasno se bo začel tudi uradni trening za nedeljske) »glavno« dirko. V kategoriji 125 kubičnih centimetrov bo starta-lo 22 tekmovalcev, iz Slovenije I iz drugih republik jih žal ni), in sicer iz Tržiča 7, iz Orehove vasi prav toliko, iz Črnomlja trije, iz Pfuja in iz Kopiti po dva in iz ekipe Slovenija-avta eden. Lanski zmagovalec v tej kategoriji je bil Tržičan Branko Ahačič, letos pa vodi Drago Predan iz Orehove vtisi. Napredek v tej kategoriji je očiten, saj se je lani potegovalo za državni naslov 15 tekmovalcev, letos pa sedem več. Tržičani imajo pri tem precejšnje zasluge, saj so pred štirimi leti prvi uvedli inoto-kros tekmovanja z mopedi.
Nedeljski del se bo začel z dopoldanskim uradnim treningom kategorije 25()ecm. Ob pol dveh bo začetek
dirke. Uvodni ceremonial bo tudi letos popestren z narodnimi nošami, doskokom padalca s startno zastavico, pozdravnimi govori in državno himno. Po končanem prvem teku, ob 11.50, bo začetek poldrugournoga' koncerta A vsenikovega ansambla. Ob pol petih pa bo start drugega teka dirke za svetovno prvenstvo in Veliko nagrado Jugoslavije. Slovesna razglasitev rezultatov in podelitev zmagovalnih vencev bo ob pol šest ih.
Poglejmo do včeraj prijavljene tekmovalce. Avstrija: Šiegfried Lernei; Belgija: Harrv Kvorts, Svlvain Geboers. Joel Robert; Češkoslovaška: Jaroslav Falta, Zde--nek Velikv, Oldrich Hameršinidt, Miroslav .Halm; Danska: Klinke Krling; Finska: Kalevi Vehkonen, Fikki Sundstrom; Francija: Daniel Pean, Jean Claude Novvak; Madžarska: Laszlo Czuni, Laszlo Kiss; Sovjetska zveza: Genadij Mojse-jev, Pavel Ruljev, Fvgenij Ribalčeh-ko, Anatolij Obvčinikov; Švedska: Hakan Andersson, llakan Carkpiist Ossa, Uno Palm; Švica: Kurt Tho-met, VValter Brunner; ZDA: Jim Pomorov; Italija: Afro Rustignpli, Guido Vertemati; Zvezna republika Nemčija: Adolf Weil, llans Maisch, Willv Bauer in Jugoslavi-
ja: Leno Šoštarič, Peter Šegula. Boris Fras, Kristijan Šparovec in Milko Vesenjak. Zanesljivo bosta sodelovala še dva Romuna in dva Venezuelca. Nastop Bolgarije ostaja odprt. Prišli bodo torej vsi najboljši po petih dirkah za SP. Vodi namreč Bauer (!)() točk) pred Kvert-som (71). Falto in Anderssonom (51), VVeiloin in Maischem! Toliko kvalitetnih tekmovalcev (10 iz Ki držav) na dosedanjih dirkah še ni bilo nikdar prijavljenih! Dirko bo razen tega spremljalo okrog 10 domačih in tujih novinarjev, snemalcev in fotoreporter jev. Tiskovno središče je na Deteljici in je začelo delovati včeraj popoldne. Na zadnja pripravljalna dela za dirko pa je vezanih okrog J00 ljudi! Prostora za gledalce bo dovolj, prav tako pa tudi parkirišč. Organizatorji pozivajo k disciplini. Stojnice so urejene v alpskem slogu, prav tako pa na prireditvenem prostoru ne bo manjkalo drugih zanimivosti. Srečanje s 40 tekmovalci in Avseniki bo nadvse prijetno!        J. Košu jek
Predavanja o obrambnih pripravah
Tudi v škofjeloški občini v zadnjem času posvečajo izredno veliko-pozornost obrambnim pripravam. V preteklih mesecih so se po* posameznih krajih občine vrstila predavanja o. mestu in vlogi krajevnih skupnosti v s'plošnem ljudskem odporu, družbeni samozaščiti, sovražni propagandi ter pripravah na obrambo sploh. Predavanja so bila v več kot dvajsetih krajih, udeležba pa je bila povsod dobra. Ponekod je bil prikazan tudi film, ki je bil posnet v krajevni skupnosti Mirna in govori o stanju obrambnih priprav na tem področju.
Odbori za SLO so ustanovljeni v vseh krajevnih skupnostih škofjeloške občine. Njihovo delo pa je seveda dokaj različno. Sedanje ugotovitve kažejo, da so med najbolj aktivnimi na Godešiču, v Selcih, Dražgošah, Davči in Zireh. Treba pa je tudi priznati, da so vprašanja ljudske obrambe in družbene samozašči te dobro vgrajena v statute krajevnih skupnosti. Dober primer za to je prav škofjeloška krajevna skupnost. Seveda pa bo potrebno poskrbeti, da se v splošni ljudski odpor vključi čimširši krog ljudi.
Predavanja, ki jih je po posameznih krajih pripravila Delavska univerza iz Škofje Loke, so pokazala, da je med občani za koncepcijo sploš-
Priznanja za
prizadevno delo
Ob JO-letnici osvoboditve in zmage nad fašizmom je petnajst občanov škofjeloške občine, občanov, ki imajo velike zashige pri krepitvi splošnega  ljudskega odpora  in /a
uspešno delo enot teritorialne obrambe, prejel«) posebna odlikovan |.i Red za vojaške zashige z zlatimi meči so prejeli -Jane/. Šter, Beno Na stran in Jože Demšar, red za vojaške zasluge s srebrnimi meči Andrej Franko in Karel Pivk, medaljo za vojaške zaslttge Stanislav Perton-celj. Maks Gasar. Janko Benedičič, Josip Štucin in Alojz Stržinar, medaljo za vojaške vrline Stojko Andrejev k'. Anton Mabjan, Peter Lukan in Gregor Pustov ih ter red ljudske armade z zlato zvezdo Ignac I )olenc.
Podelitvi priznanj so prisostvovati
člani predsedstva občinske skupščine, predstavniki dVužhcnopolit ičnih organizacij ter oddelka /a ljudsko obrambo. Odbkov an<cm je sprejo voril predsednik škofjeloške občinske skupščine Tone Polajnar.
nega ljudskega odpora veliko zanimanja.   To   so   dokazala številna
vprašanja, ki so bila zastavljena predavateljem, ier mnogi koristni predlogi poslušalcev. -jg
Organizatorji imUokrosu so zgradili na /irireditvenem />ros/oru r Pod/ju-bolja sodniški stol/), l;i ga bodo uporabljali tudi gostje in novinarji. Leteli ho okrog 10, med gosti pa bodo tudi </e/egaei/e 1'uc/ia, lloliv (CSSli), Gaildorfa iz ZRN in moto ciklislične zreze Sovjetske zveze. V času prireditve bo r tršiškcin pavi /jonu NOli tudi razstava Tomosove-ga ilomačega proizvodnega programa in športnih troje/ tržiškega A Ml).(jk) - Foto: Justin
[lip bledi
TRGOVINA
na Rečici, tel. 064 77 328 vam nudi
5 — 20 %
popusta
pri nakupu najkvalitetnejšega stavbnega pohištva lastne proizvodnje
potrošniški kredit brez porokov
Trgovina je odprta vsak dan od 6. do 14. ure ob torkih do 1 8. ure   in sobotah do 12. ure.
lip bled
LIP BLED
lesna industrija Ljubljanska c. 32 tel. 064 77 384