Spedlzlone In abbotmmento postale« Leto XXII. št. 44 Ljubljana, torek 14. februaija 194*'XX Cena cent. 70 - pravoiSlvo: ljudi Jana, Pucdnljeva ulica 5 — relefon St. 51-22, 81-23, i 1-24 .nseratru oddelek: Ljubljana, Pucclni-jeva ulica 6 — Telefon 31-25, »1-2« Podružnica Novo mesto: LjubljanaJta cesta 3L 42 ciacuni pn post. Cele. zavedu: Ljub-;1ana 4t 17.748 UUNU iAilufSrvu ita oglar se iz Kr- Italije in inozemstva Ima rnione PubbliritA Italiana 8. A« izhaja vsak dan rasen ponedeljka Naročnina snafta mesečno L. IX— za inozemstvo pa L 22.80 Uredništvo: LJubljana. Puccuujeva ulica Ste v. 6 telefon 31-22. 31-23. 31-24 Rokopisi se ne vračajo CONCESSIONARiA ESCLUSIVA per la pubbllclta di provenienza italiana ed estera: (Jnione PubbllrftA Italiana S. A. Milano Uspel letalski napad iS angleških letal uničenih na tleh, letalske lope in avtomobili požgam Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil je objavil 23 februarja naslednje 632. vojno poročilo: Naš letalski oddelek pod poveljstvom kapitana Danteja Ocarsa je v nizkem poletu s silno požrtvovalnostjo in odločnostjo napadel letališče Acroma v vzhodni CirenaMii. kjer je bilo na tleh 15 sovražnih letal. V ponovnem obstreljevanju s strojnicami so b'!a vsa ta letala uničena, lope in avtomobilska vozila zažgana, čete pa zadete in pognane v beg. Vsa naša letala so se vrnila. Nemška letala so v bojih v zraku sestrelila 3 sovražna letala in četrto uničila na tleh. Ista letala so zadela in potopila v vzhodnem Sredozemlju dva sovražna tr-Proti ciljem na otoku Malti so izvršili arovska parnifca in sicer enega velike in enega srednje tonaže. močna in ponavljajoča se bombardiranja oddelki nemškega letalstva, ki so razen tega zažgagli na tleh 6 angleških letal. Zvezni tajniki poročajo Duceju Rim, 23. febr. V Beneški palači je v soboto popoldne sprejel Duce pokrajinske zvezne tajnike iz Kotora, Splita, Zare, Fiu- me in Pole. Sestanku so prisostvovali člani nacionalnega fašističnega direktorija. Pokrajinski tajniki so podali Duceju poročila o delovanju strankinih organizacij v svojih pokrajinah. Sestanek je trajal od 17. do 19.30. AKCIJE JAPONSKEGA LETALSTVA V RAZMAHU Letalske operacije so usmerjene pred vsem proti otokom Nizozemske Vzhodne Indije in angleški obrambi v Birmi 56,806 ujetnikov, «60 tarakov, 1789 topov in nad 8©oo raznih vozil zaplenjenih ali uničenih Iz Hitlerjevega glavnega stana, 23. febr. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na vzhodu je sovražnik v mnogih odsekih fronte ponovil svoje nekoristne napa de brezskrbno in ne glede na izgube. V teku letalskih napadov v doneškem odseku in na severnem področju vzhodne fronte je bilo hudo zadetih 26 sovražnikovih železniških vlakov. Včeraj je sovražnik na vzhodnem bojišču izgubil 44 letal. Od 1. januarja do 28. februarja je bilo zajetih 56.S06 vojnih ujetnikov. Sovražnikove krvave izgube so bile mnogokrat večje od tega števila. V istem razdobju je bilo zajetih ali uničenih S60 tankov, kakor iudi 1789 topov in več kakor 8000 vsakovrstnih vozil. Mnogo dodatnih tankov, topov, železniških vlakov itd. je bilo uničenih med letalskimi napadi za sovražnikovo fronto. Sovjetske letalske sile so v istem razdobju izgubile 699 letal v spu-padih v zraku, 159 letal je uničilo protiletalsko topništvo, dočim je bilo 331 letal uničenih na tleh. Ta izguba 1189 sovražnin letal je v ostrem nasprotju z izgubami nemškega letalstva, ki znašajo 127 letal. V severni Afriki izvidniško delovanje v odseku pri E1 Mekiliju. Italijanski lovski letalci so z dobrim uspehom napadli sovražnikovo letališče v vzhodnem delu Ci-renaike in pri tem uničili 15 britanskih letal. V vzhodnem delu Sredozemskega morja so nemška bojna letala ponovila drzne napade preko dneva ni uničila v dovojn severno od Sidi Baranija ne glede na močno obrambo močne skupine bojnih letal in protiletalskega topništva britanski konvoj v spremstvu rušilcev. Dve trgovinski ladji s skupaj 16.000 br. reg. tonami sta bili potopljeni, tretja ladja v konvoju pa je bila od direktnega zadetka tako hudo poškodovana, da je obstala na mestu hudo nagnjena na stran. Letališče in pristaniške naprave na Malti kakor tudi ladje v Iuki La Valetti so nemška bojna letala uspešno bombardirala. Preteklo noč so manjše sile britanskega letalstva priletele nad obalno področje severne Nemčije. Dva britanska bombnika stil bila sestreljena. * Berlin, 23. febr d. Vsi nemški listi se danes. bavijo z najnovejšo vmesno bilanco obrambne bitke na vzho-dni fronti in objavljajo poleg številk, ki jih je objavilo snoč' nemško vrhovno vojno poveljništvo, tudi podatke o obrambnih izgubah sovjetskih čet in o nezlomljeni borbeni sili nemške vojske na vzhodu. Listi soglasno pod črta vajo zlasti dve dejstvi, namreč, da ie Stalin, izkoriščajoč enkratno ugodnost nenavadno zgodnje in ostre zime. žrtvoval ogromno ljudi in vojnih potrebščin in da so se te brezobzirne žrtve brez omembne vrednih uspehov razblinile ob pogumni in vztrajni nemški obrambi. »Volkischer Beobachter« piše med drugam. da pričajo številke, ki kažejo vso iz-mero obupnih sovjetskih napadov kakor tudi usrehe nemških protisunkov. veličino zrrflrtovite nemške obrambe na vsem raz-sežnem vzhodnem bojišču. Obenem odstra-nu:ejo sleherno iluzijo, da ne bi nemškemu orožju pri obrambi ne semo krajevno omejenih točk uspelo razbitje ali uničenje znatnih sovražnikovih sil Številčna premoč utegne odločati v vojni prd bo1 i c-po^brvm vodstvom ako pa je 7.-Z7Zn-C7 prestanka že devet mesecev mora biti obsojeno v ne^rrn^no propast To vodstvo tehko konec svojih armad le zakasni ne mon-e pa ga preprečiti. «Der Montag« piše- Sporednc z vojaškimi akcijami sovražnika, navdahnjenimi z voljo da se za vsako ceno izpremeni pot usr.de. se je razvijal tudi reklamni pohod velikih izmer. ki je skušal svetu sugerirati želje in &an;e. češ da je nemšika armada vendarle naši'a svojega mojstra Naravno je. d,a so bila ta reklamna gesla na i bol i za-že'eno sprejeta tamkaj, kjer so jih najnuj ne;e potrebovali da bi obvladali sivo i last n> obup. namreč v Angliji. Teden za tednom so tamkaj ponavljali boliSeviško mo litvieo o odredu'očih nrotnidarcih sovjetske vojske ki n«i b' jfm bfla izpostavljena nemška armada, končno pa t® Tsrzije tudi ▼ Angliji ni bilo mogoče vzdrževati ker se je ljudstvo vse bolj sprijazn jevalo 7 mislijo, ida si ne kaže delati velikih nad, zakaj so- vjetski vojski se ni posrečila še nobena odločilna vojaška operacija. Sedaj, ko je nemšiko vrhovno vojno poveljništvo predložilo vmesno bilanco obrambne bitke na vzhodu, lahko ponosno in hvaležno ugotavljamo, da je Stalin skupaj s svojimi zavezniki v Angliji in Ameriki napravil račun, ne da bi upošteval trdnosti in duha nemške vojske. Letalski boji na zapadu Berlin, 23. febr. d. S pristojne nemške vojaške strani je bilo davi objavljeno, da je v zgodnjih večernih urah v nedeljo britansko letalstvo z majhnimi silami preletelo Nemški zaliv. Sovražna letala so na nekaterih krajih metala bombe, ki so povzročile manjšo škodo. Med civilnim prebivalstvom je bilo nekaj ljudi ubitih. Že ob 22.30 zvečer pa je bilo nemško ozemlje zopet prosto sovražnika. Berlin, 23. febr. d. Ne glede na razmeroma slabo vreme so nemška bojna letala tudi v nedeljo izvršila več dolgih poletov nad severnim vodovjem ob britanskem otočju. Kakor javljajo s pristojne nemške vojaške strani, so se vsa nemška izvidniška letala vrnila na svoja oporišča z uspelim fotografskim gradivom. Nemško sodišče za vojni plen Berlin, 23. febr. s. V soboto zjutraj se je v Berlinu prvič sestalo sodišče za vojni plen, ki je bilo ustanovljeno v aprilu preteklega leta. Njegova naloga je, da podpre hambur-ško sodišče za vojni plen pri njegovem delu. Posebej je berlinsko sodišče pristojno za plen s področja Sredozemskega, Baltiškega in črnega morja. Sodišče je v soboto razpravljalo o zaplembi 7 sovjetskih ladij, ki so bile 22. junija 1941 zaplenjene v nemških lukah Stet-tinu, Liibecku, Gdansku in Neufahrwasser-ju. Hkratu z njimi- je bil zaplenjen tudi njihov tovor. Skupna tonaža teh 7 ladij znaša 21.240 ton. Sodišče je smatralo ladje za last sovjetske države in je odredilo njihovo zaplembo. Potopljeni petrolejski ladji Buenos Aires, 23. febr. s. Mornariško državno tajništvo Zedinjenih držav je objavilo, da je bila vzdolž atlantske obale Severne Amerike torpedi rana severnoameriška petrolejska ladja »Pan Massahussets«. 18 mož posadke s te ladje se je rešilo v neko atlantsko luko. Izjavili so, da,je nadaljnjih 20 članov posadke utonilo. Ladja je izpodrivala 8.202 toni. Buenos Aires, 23. febr. s. V soboto zjutraj je bila v bližini Curacaa torpedirana norveška petrolejska ladja »Congsgaard«. Ladja se je vnela in se nazadnje potopila. Blodeče mine ob islandski obali Stockholm, 23. febr. List »Allehanda« je objavil vest iz Rejkjavika, da se je v vodah okrog Islanda v zadnjih dneh pojavilo mnogo plavajočih min. Mine se pojavljajo tudi v skupinah. Sodijo, da so bile ob slabem vremenu odtrgane s svojih sider. Bržkone so viharji odtrgali kar cela minska polja. Mnogo min eksplodira ob islandski obali. Ribiške ladje so v veliki nevarnosti zaradi njih. Na nekaterih krajih se je moralo prebivalstvo, ki ima svoje hiše neposredno ob obrežju, umakniti v notranjost otoka. (Pic-colo.) Vznemirjenje v Argentini Santiago de Chile, 23. febr. Listi objavljajo dolga poročila o vznemirjenju v Ko-stariki, ker so se nemške podmornice pojavile na Karaibskem morju. Vlada v San Joseu je v strahu pred kombiniranimi osnimi letalskimi in japonskimi podmorniški-mi napadi zahtevala od vlade v Washing-tonu, na ji takoj dobavi potrebno število topov, ladij in drugih vojnih potrebščin za uspešno obrambo. Predsednik republike Garcia Calderon je izdal poseben manifest, v katerem poziva državljane, naj resno premislijo strateški položaj Kostarike spričo okoliščine, da je v neposrelni bližini Panamskega prekopa. Nemške podmornice, ki ao vdrle v ameriško obrambno področje, svobodno križarijo po Karaibskem morju in so lahko ugotovile, da lahko najreaneje ogražajo prekop. Vlada zahteva sodelovanje vseh državljanov in Jih poziva, naj takoj prijavijo sleherno stvar, ki jo opazijo na morju ala v zraku v zvezi z morebitnim napadom. (Piccolo.). Tokio, 23. febr. (Domei.) Japonski glavni stan je objavil naslednje poročilo: V razsežnib operacijah, ki jih je japonsko armadno letalstvo razvilo nad otokom Javo in na bojišču v Birmi 21. in 22. februarja, so japonska letala uničila na tleh 39 sovražnih letal. V teh operacijah je bilo eno japonsko letalo hudo poškodovano, dočim se drugo letalo še pogreša. V teku teh operacij su japonska letala napadla tudi sovražnikova letališča pri mestih Kalidjatic, Bandoeng, Buiten-zorg na otoku Javi in v bazenu Toungoon v Birmi. Tokio, 23. febr. (Domei.) Z nekega japonskega letalskega oporišča javljajo, da je japonsko letalstvo 21. februarja izvršilo svoj četrti veliki napad na sovražnikova letališča 'na Javi in preletelo v pr-yi vrsti letališče Ivalidjatic in Bandoeng. Z bombami je bilo pogodenih 17 na tleh razvrščenih letal velikega tipa ter 6 drugih manjših letal. Izmed teh letal jih je bilo 7 zažganih. Nadalje so japonska letala z bombami zanetila požar v neki vojašnici. Nad Bandoengom so se japonska lovska letala zapletla v borbo s 14 sovražnikovimi letali. Zaradi megle ni bilo mogoče točno zasledovati doseženih rezultatov. Druga skupina japonskega letalstva je na skrajnem južnem delu otoka Sumatre pri Tandjoeng Karangu v spopadu s sovražnikovim letalstvom sestrelila sovražno letalo vrste Blenheim. Tokio, 23. febr. (Domei.) Z japonskega letalskega oporišča v Nizozemski Vzhodni Indiji javljajo, da je japonsko armadno letalstvo 22. februarja zgodaj popoldne iznenada napadlo sovražnikova letali-| šča pri Bataviji na otoku Javi. Japonsko letalstvo je napadlo z zelo močnipii silami. Eden izmed japonskih letalskih oddelkov se je nato nad Buitenzorgom spopadel s skupino sovražnega letalstva in je sestrelil dva nasprotnikova aparata. Nadalje je-japonske letalstvo zanetilo požare na vojaških napravah. Japonska bojna letala, ki so preletela letališče v Bataviji, so s strojnicami in bombami obstreljevala na tleh razvrščena sovražnikova letala, med katerimi so bila štiri za-1 žgana, druga pa uničena s strelnim orožjem. Na sovražnikovi strani se nobeno letalo ni dvignilo v obrambo. Tokio, 23. febr. x. Japonski glavni stan ; je objavil, da je bilo pri letalskem napadu na letališče v Kalidu Uatiju, 160 km ; vzhodno od Batavije, sestreljenih ali uni-: čenih na letališču _27 sovražnih letal. Raz-; na poslopja na letališču so bila hudo po-i škodovana. (Piccolo.) Tokio, 23. febr. x. Agencija Domei poroča, da so se japonske čete izkrcale na otoku Bintanu. Z nizozemske strani se jim pri tem nihče ni upiral. (Piccolo.) Okoli Sumatre Tokio, 23. febr. Japonski glavni stan je objavil, da je brodovje, ki je operiralo v vodah Sumatre, potopilo neko specialno ladjo, angleški rušilec in minolovec ter zaplenilo eno angleško in eno nizozemsko ladjo. Japonska mornariška letala so bombardirala razne točke na obali Sumatre. Nadalje so bombardirala Surabajo. Pri tem so sestrelila 13 sovražnih letal in hudo poškodovala 5 rušilcev. 2e dne 17. t m. so japonska letala bombardirala Koepang na otoku Timorju. Razdejala so več baterij, porušila nekaj vojašnic in potopila 3000-tonsko ladjo. Z napada na Surabajo se dve japonski letali nista vrnili (Piccolo.) Dva nizozemska rušilca potopljena Tokio, 23. febr. x. Zvedelo se je, da sta bila dva nizozemska rušilca potopljena, tretji rušilec pa poškodovan. Zgodilo se je to med spopadom japonskih ln nizozemskih pomorskih sil v ožini med otokom Bali-jem in Lombokom. Nizozemsko brodovje je štelo 2 križarki in 3 rušilce. (Piccolo.) Tokio, 23. febr. (Domei) Japonski glavni stan je v ponedeljek objavil, da so japonske vojaške in mornariške sile v tesnem sodelovanju 19. februarja dokončale zasedbo Denpasarja na jugovzhodnem področju otoka Balija. Zveza med Javo in Sumatro prekinjena Tokio, 23. febr. sl Agencija Domej dozna-va z nekega japonskega oporišča, da so japonske sile popolnoma prekinile zvezo med Javo in Sumatro, ko so edinice iz Palem-banga zasedle predvčerajšnjim Tandjoeng-kanag. važno železniško središče, ki je v zalivu Lampoeno. Japonske operacije na otoku Timorju Tokio, 23. febr. (Domei). Z nekega japonskega vojaškega oporišča javljajo: Semkaj dospela vojna poročila potrjujejo, da so japonske oborožene sile, ki so *>e 20. februarja izkrcale v bližini mesta Dilli, glavnega mesta portugalskega dela otoka Timorja, v celoti zasedle tamkajšnje letališč«, potem ko so bile slomlle obramba avstralskih, novosdand&klh tn nlsosemsklh ffet. DrugI Japonski oddelki, ki so se izkrcali v bližini Koepanga, glavnega mejta nizozemskega dela otoka TJmorja, so še istega dne dokončale obkolitev mesta. V Birmi Saigon, 23. febr. (Domei). S pristojne japonske vojaške strani se je zvedelo, ua je japonsko letalstvo včeraj bombardiralo kraj Pegu v Birmi, ki predstavlja strateško zelo važno točko na cesti, ki veže mesto Mandalay z Rangunom. Pegu je 25 milj vzhodno od Ranguna. Saigon, 23. febr. s. Rangunski radio y snoči objavil komunike civilne zaščite, oa so japonski bombniki bombardirali Besein, kakšnih 175 km zapadno od birmanskega glavnega mesta. V Singapuru ujeti angleški generali Tokio, 23. febr. Med 73.000 ujetniki iz Singapura je 28 generalov. Med njimi so poleg generala PercyvaLi. divizijski general Mackfieid Heat, poveljnik 3. arm jskega zbora, brigadni general R. T. Snovvlen, poveljnik 18. polka Smith in brigadni general Cecil Arthur Callaghan, poveljnik singapurske posadke. (Piccolo.) Nova organizacija vzhodne Azije Tokio, 23. febr. (Domei). List »Japan Times and Advertiser« navaja v orisu programa za organizacijo skupnega napredka vzhodno-azijskih dežel, da mora biti v tej organizaciji eden glavnih ciljev temeljna izprememba v gospodarskem sestavu posameznih dežel, ki se lahko najhitreje doseže z najbolj nerezerviranim sodelovanjem narodov vzhodne Azije. List navaja naslednji dve načeli kot nujno potrebni za uresničenje skupnega napredka: 1. Vključitev Francoske Indokine, Mala-je, Nizozemske Vzhodne Indije in Filipinov v vzhodno-azijskl blok. V teh državah se mora gospodarska delavnost, ki je bila sedaj usmerjena k interesom zapadnih kapitalističnih sil, preusmeriti tako, kakor zahtevajo interesi vzhodno-azijskega prostora. To pomeni »manjkanje proizvodnje takega blaga, ki je služil izključno Ie industriji izven vzhodne Azije In ojačenje proizvodnje, ki je važna za gospodarstvo vzhodne Azije. 2. Potreba splošnega dogovora o izmenjavi blaga glede na ukinitev zlatega standarda kot podlage medsebojnega obračunavanja. List naglaša, da bo seveda pri tem prišlo do začasnih nevšečnosti, da pa bodo končno vendarle, kar je glavno, vse dežele osposobljene za povečanje proizvodnje in olajšanje izmenjave v svojih gospodarskih potrebah. Japonsko mnenje o obljubljenih ameriških ojačenjih Tokio. 23. febr. (Domei.) Giede na ponavljajoče se anglosaške vesti o bližnjih ojačenjih, kj naj bi bila poslana na bojišče Daljnega vzhoda, izjavljajo v pristojnih ja- ponskih krogih, da so Roosevelt Churchill in druge vodilne osebnosti zaveznikov že ponovno zagotavljale da bodo pravočasno dospela ojačenja. ki naj dajo vojnim operacijam drugo smer. in sicer so to zastavljali najprej za Hongkong. nato za Manilo in kasneje za S;ngapur. toda vsa ta obeta-nja so se izkazala za bedne in tragične laži. Uničujoči udarec na ameriško pacifiško vojno brodovje nri Pearl Harbourju in uničenje glavnih *il britanskega racifiškega b rodovi a pri Malaji kakor tudi nato sledeče izgube Guama. Wakea. Filipinov, Hongkon-ga. Singapura in drugih oporišč so strahom vito oslabile zavezniško vojno odpornost. Pooblaščeni japonski vojaški opazovale' sodijo, da se preostali oddelki ameriške voine mornarice seda: g;bliejo v vodovju južno od Hava'cikega otočja po ponovnem neuspehu. ki so do"vHi v bližini Mf^hal-skih otokov. V pooblaščenih japonskih vojaških krofih izjavljajo, da so napovedi ameriške vlade o bodečih oiačenjih ničevc in da tudi že Avstralija vse man- zaupa ameriškim in drugim zaveznišk-m napovedim Amerika bi oiačenia tudi te/k™ nosla-la, ker obvladujeta japonska mornarica in fleta'stvo morje in zračni prosto"-. Razen tega pa je ameriška armada tudj s svoje strani utrpela zelo velike izgube in nima na razpolago čet. Nesposobnost anglešlkrca In ameriškega poveljništva Buenos Aires, 23. febr. s. Znani severnoameriški strokovnjak Wa'tcr Lippemann ie jH»daI o vrhovnem poveljništvu anglešicih in ameriških sil naslednje mnenje: Na jasen način so bili podani dokazi o nesposobnosti vrhovnega angleško^ameriške-ga povcljni:v. Na razna vprašanja objavljajo nemški listi izjavo lipskega velesejemskega urada, ki pravi, da velja odredba nemškega državnega ministra za propagando z dne 10. februarja o prepovedi velesejemskih prireditev tudi za državni velesejem v Lipskem, ki bi se moral vršiti od 1. do 5. marca. Ve-lesejmi so bili odpovedani zaradi tega, ker zahtevajo te prireditve preveč delovnih moči, ki so na drugih mestih potrebne, in ker preveč obremenjujejo prometna sredstva, ki morajo biti na razpolago za druge namene. Tudi v protektoratu so velesejmi odpovedani. Medtem ko odpoved nemških velesejmskih prireditev narekujejo vojno važni razlogi, je računati s tem, da se bo Nemčija udeležila tujih velesejmov po načrtu. Predvideno je celo, da se bo nemško gospodarstvo v povečanem obsegu udeležilo zunanjih velesejmov. To velja zlasti tii-di za velesejme, ki bodo v aprilu letošnjega leta, in sicer v Milanu, Zagrebu, Plov-divu, Silleu, Nantesu in Baselu, kakor tudi za poznejše velesejme. = Organizacija kmetijske proizvodnje na Spodnjem štajerskem. »Marburger Zeitung«. prinaša daljši članek o organizaciji, ki je bila v zadnjih 9 mesecih izvršeaa na področju kmetijstva. Poleg števil aih uradov ln posvetovalnic v samem Mariboru je bil v Ptuju ustanovljen urad za vinarstvo in v Celju posvetovalni urad za vrtnarstvo. Predvidena je ustanovitev nadaljnjih posetovalnih uradov izven Marioo-ra, čim bodo na razpolago potrebne, strokovne moči. Končana je tudi organizacija kmetijskega kredita in organizacija za preskrbo gnojil, semen, zaščitnih sredstev, orodja itd. Urad pooblaščenca državnega komisarja za utrditev nemštva upravlja sedaj 1500 kmetijskih posestev, na katerih so bili postavljeni upravitelji = Omejitev porabe osebnih avtomob' -lov v Nemčiji. Nemški državni prometni-minister je izdal odredbo, po katerem s« smejo osebni avtomobili, tudi če imajo po-rabno dovoljenje, uporabljati v javnem prometu kakor tudi v gospodarskem in zasebnem prometu samo za izvrševanje življenj skovažnih in vojnovažnih nalog. V vseh primerih, kjer se brez škode za izvršitev naloge lahko doseže cilj brez uporabe avtomobila, je treba uporabiti javna prometna sredstva. Prihranek na času st» ne more priznati. Predpisana je tudi delna revizija izdanih prometnih dovoljenj. Mea drugim so prepovedane vožnje v razdalji preko 75 km zračne črte in vožnje med stanovanjem in uradom. = Ustanovitev NemSke trgovinske zbornice v Zagreba. Iz Zagreba poročajo, da je minister za obrt, industrijo in trgovino izdal naredbo o ustanovitvi Nemške trgovinske zbornice s sedežem v Zagrebu. Redni člani zbornice lahko postanejo nemški trgovci, odnosno nemške tvrdke, ki imajo sedež na Hrvatskem ali v Nemčiji in sodelujejo v gospodarskem prometu med obema državama. Član zbornice lahko postane tudi oni nemSki trgovec ali državljan, ki sodeluje pri hrvatskih trgovskii tvrdkah. Izreden član pa lahko postane vsak trgovec in vsaka tvrd- ka obeh držav, ki sodeluje v gospodarskem prometu med obema državama in 1 fizična ali pravna oseba, ki pospešuje 1 medsebojne gospodarske odnošaje. Clana-| rino se določi v proračunu, ki ga odobri ministrstvo. Poslovanje zbornice bo urejeno s poslovnikom, ki ga mora prav tako odobriti ministrstvo. = Ureditev tiska na Hrvatskem. Državni dopisni in propagandni urad pri predsedništvu vlade je izdal naredbo, po kateri je za izdajanje in razpečevanje no-vin, časopisov in knjig (razen šolskih knjig, službenih izdaj, izdaj hrvatske državne tiskarne ter izdaj državnih obla-stev. ustanov in zavodov), potrebno predhodno dovoljenje državnega dopisnega in propagandnega urada. Tiskarne ne smejo prevzeti dela brez tega dovoljenja, ki ga izdajajo izven Zagreba uradovi dopisniki. Naredba se nanaša tudi na knjige, ki se že pripravljajo, in na časopise, ki imajo že dovoljenje za izhajanje. = Gradnja avtomobilske ceste iz Zagreba proti Zeraunu. Iz Zagreba poročajo, da se bo gradnja avtomobilske ceste iz Zagreba proti Zemunu spomladi nadaljevala v znatnem obsegu. V tej zvezi so že razpisana dela za gradnjo te ceste v sektorju Dugoselo-Prečec. to je v dolž ni preko 10 kilometrov s proračunom nad 57 milijonov kun. = Znatna zadolžitev Švice. Celotni stroški Švice za obrambne izdatke in mobilizacijo bodo do konca letošnjega leta dosegli okrog 4 milijarde frankov, to je trikrat toliko, kolikor so znašali mobilizacijski stroški v svetovni vojni od 1914. do 1918 (ki so takrat dosegli le 1200 milijonov frankov). Od omenjenih 4 milijard bo do konca letošnjega leta amortiziamih le 1170 milijonov, ostanek 3460 milijonov pa bo ob koncu leta predstavljal povečanje državnega dolga, ki bo s tem narasel na 8 milijard frankov (brez dolga švicarskih zveznih železnic, ki znaša okrog 3 milijarde). = Omejitev potrošnje kositra in kavčuka v Zedinjenih državah. Novi urad za vojno produkcijo Zedinjenih držav je odredil omejitve potrošnje kositra, ki se mora zmanjšati za 40n/o, kakor tudi potrošnje kavčuka. Prepovedana je uporaba pocl-njene pločevine za izdelovanje konzerv. = Struktura slovaškega gospodarstva. Slovaški zavod za proučevanje konjunkture je sestavil podatke o strukturi slovaškega gospodarstva. Po teh podatkih predstavlja na Slovaškem plodna površina 52 odstotkov celotne površine, gozdovi predstavljajo 38%, neplodne pa 10n/o. Vsega je na Slovaškem 339.000 kmetijskih p<>-sestev; od tega odpade 96% na posestva od 1 do 20 hektarjev in le 1.5°/o na posestva s preko 50 hektarjev. Prebivalstvo je razdeljeno tako. da živi od kmetijstva 57% vsega prebivalstva, od industrije in rudarstva 19%, od trgovine, bančništva in prometa 10%, na javno službo pa odpade 6 odstotkov. Naše DRAMA Torek, 24. febr.: ob 17.30: Zaljubljena žena. Red Torek. Sreda, 25. febr.: oh 17 30: Človek, ki je videl smrt Red A. Četrtek, 26. febr.: ob 17.30: Voda. Red Četrtek. Abonenti reda Torek bodo imeli drevi ob 17.30 uprizoritev Cenzatove tridejanke »Zaljubljena žena«. Delo je salonska igra, katere dejanje se godi v boljših meščanskih krogih. Glavna oseba je mlada, čustvena zakonska žena, ki se premišljeno bori za izgubljeno ljubezen svojega moža. Igrali bodo: Severjeva, Nakrst, V. Juvanova, Gregorin, Nablocka, J. Boltarjeva. Peček, Bre-zigar in Orel. Režiser prof. šest, inscena-tor inž. Franz. V sredo ob 17.30 bodo odigrali za red A tridejansko komedijo romunskega pisatelja Victorja Eftimija »Človek, ki je videl smrt« Godi se v polpretekli dobi v hiši bogatega vinskega trgovca Aleksandra Filimona. Dejanje se plete okrog neznanega potepuha, ki ga reši Filimon s skokom v vodo pred samomorom. Odločilni vpliv, ld ga zadobi potepuh v rodbini, povzroči razne konflikte, a prinese tudi zadovoljstvo. Igrali bodo: Cesar, Gabrijelčičeva, Simčičeva, Vladimir Skrbinšek, Raztresen in Jan. Re?,i-r~ :n in-scenator inž. arh. Stupica. OPERA Torek, 24. febr.: ob 17.: Sveti Anton vseh zaljubljenih patron Red Premierski. Sreda, 25. febr. ob 17.: Sveti Anton, vseh zaljuhlienih patron. Red Sreda. Četrtek, 26. febr.: ob 16.30: Aida. Izven. Premierski abonenti bodo Imeli drevi, abonenti reda Sreda pa jutri ob 17. predstavo Beneševe operete »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Zasedba je sledeča: Župan Matije - Zupan, Lenka, njegova hči. - Barblčeva. Hela Fieldova, milijonarka -Japljeva, Tino Klement, tenor - B. Sancin. Riba, reporter - M. Sancin, Pavel Tome, poročnik - Janko, Maruša - Poličeva, občinski stražnik - J. Rus. primaš - Slmon-čič. Dirigent Simoniti, koreograf inž. Go-lovin. Uprava Narodnega gledališča javlja Pre-mierskim abonentom: ker je imel njihov red v preteklem tednu tri predstave, je bila prva letošnja ponovitev Beneševe operete »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron« v soboto izven abonmaja, sicer bi se Premi-erskim abonentom nakupičilo v enem tednu preveč predstav. Tako bodo imeli namesto preteklo soboto, drevi uprizoritev operete »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Zadnji nastop altistke Mile Kogejeve, Id odhaja na angažman v Zagreb bo 26. t. m. v četrtek ob 16.80 uri. Pela bo Amnerldo v operi »Aida«. Predstava bo izven abonmaja. Na zadnji nastop te odlične ln priljubljene pevke opozarjamo občinstvo, ki mu je v letih, odkar je delovala v Ljubljani, s svojimi pevskimi stvaritvami nudila celo vrsto dognanih partij. Otroci, ld sodelujejo pri Leharjevi mladinski opereti »Indija Koromandija«, ld jo bo uprizorila Opera v prvi polovica prl-hednjega meseca, bodo Imeli skušnjo v petek ln soboto ob 15. ter v nedeljo ob 10.80 Velike izgube angleške morcai ^ Rim. 23. febr. a. Angle5k# admiraliteta javlja, da je ob potopitvi oklopnice »B®r-kham« v novembru lani pred Sodlumom izgubilo življenje 868 oficirjev m mornarjev, l „Ura je 12.20: potapljamo se! • • • M Angleški novinar O. O. Galla- g h e r je objavil članek, v katerem podrobno opisuje katastrofo angleških oklopn>c »Prince of \Vales« in »Repulse«, ki so ju torpedirala in potopila japonska letala ob Malajskem polotoku. Gallagher je bil edini novinar, ki je bil dodeljen angleškemu vojnemu brodovju v Singapuru. Dramatično borbo je opisal takole i Kratka je zgodovina pomorskega oddelka, ki je v ponedeljek 8. decembra 1941 odplul iz Singapura proti severovzhodu, kjer so ga napadle japonske zračne sile. Glavni enoti tega brodovja sta bili bojni ladji »Prince of Waies« in »Repulse«; jaz sem se bil ukrcal na poslednjo. Nsmo vedeli, kam plovemo, šele naslednji dan je poveljnik admiral sir Tom Phill.ps pojasnil: »Sovražnik je izkrcal svoje čete na mnogih točkah malajske obale. Nekatere njegove prevozne ladje so že zasidrane ob obali. Izkor.stiti moramo priliko, preden se bo mogel sovražnik utrditi. Poskrbeli «mo, da nas sovražna letala ne bodo mogla lahko najti; upamo presenetiti sovražnika jutri, v sredo, ob zori. V siamskem zalivu bomo imeli priliko pomeriti naše moči z zastarelo japonsko bojno ladjo »Kongo« ali pa s kako drugo. Z našimi težkimi topovi bomo gotovo dosegli uspeh; vendar pričakujemo v vsakem primeru, da bo naloga čim prej zaključena, da bi se mogli vrniti na izhodišče, preden bodo Japonci organizirali zračni napad velikega obsega. Streljajte pazljivo; vsak strel naj potaplja!« »Letala na vidiku! Vsak na svoje mesto!" Torek ob 17.20. Zvočnik je javil: »Letala na vidiku, vsak na svoje mesto!« Naglo sem se povzpel na poveljniški mostiček, kjer mi je bilo odrejeno mesto, in opazil daleč, skoraj na robu obzorja, japonsko izvidn.ško vodno letalo. Bil je to dvomo-torn k znamke »Nakajima Naka 93«. Zvočnik je opozoril: »Sovražnikovo letalo nas je opazilo! Pozor!« ... Takrat sem zagledal še nadaljnji dve enaki sovražni letali Zgodilo se je, kar bi vsak admiral raa preprečil. Bili smo že predaleč od obale, da b. mogli računati na pomoč lastnega letalstva pred zoro. Računati smo morali na množestvene napade iz zraka. Ves dan smo pluli, ne da bi nas japonski letalci opazili. In prav ob mraku je moral imeti neki japonski pilot srečo, da nas je zagledal? Pr.prave so potekale v popolni tišini. Nikomur ni šlo na smeh, čeprav smo bili v neizgorljivih oblačilih res smešni! Ob 21.03 se je zvočnik spet oglasil: »Pozor! Poveljnik govori!« Nato: »Pravkar sem preje! brzojav vrhovnega poveljnika. Sovražnik nas je odkril in je potrebno razpršiti konvoj Njegova letala so na lovu. Moramo se takoj vrniti v Singapur!« Njegove besede so bile sprejete z godrnjanjem, zakaj od pričetka vojne je »Repulse« preplula 53.000 milj, ne da bi v tem času imela priliko stopiti v borbo! V sredo ob 6.30 je zvočnik javil: »Prejeli smo sporočilo, da je sovražnik izkrcal čete severno od Singapura.« Nebo je čisto kakor kristaL Nad morsko gladino piha svež veter. Vsi so na" določenih mestih. Pred nami plove »Prince of Wales«, sledi »Repulse« okrog in okrog pa torpedni rušilci. Bitka se je pričela Ob 7.55. »Prince of Wales« je poslal eno svojih izvidniških letal s poveljem, naj se ne vrne na krov. Pilot se bo moral spustiti kjerkoli na obali in po radiu sporočiti uspeh svoje naloge. Letalo je kmalu izginilo našim očem. Kmalu pa se je spet pojavilo in sporočilo, da sovražnika m na vidiku. Tedaj je zvočnik povzel: »Pozor! O sovražniku doslej nobene vesti. Bližamo se obali.« Malo pozneje je zvočnik spet ponovil: »Nič novega ...« Tudi »Repulse« je poslal eno svojih letal. Ob 10.20 se je v veliki razdalji pokazal japonski dvomo-tornik, podoben tistim, ki so bombardirali Singapur prvi večer vojne. Skrbno je pazil, da ne bi zašel v dosego naš-h topov. Njegova posadka se je omejila le na proučevanje naših premikanj. Ob 11.10 je bil na desni opažen parnik. Verjetno manjše tonaže, ker ima samo en dimnik. Usmerimo se proti njemu. Medtem ko sem ob 11.15 skozi daljnogled opazoval parnik, me je nenaden sunek s pokom tako stresei, da sem skoraj padel. Detonacijo je povzročil top manjšega kalibra na »Prince of Walesu«, ki je ustrelil proti letalu. Takoj je sledil strel z »Repulsea«. Na nebu sem opazil šest sovražnih letal. Detonacije so odtrgale košček poveljniškega mostiča, ki je padel nedaleč od mene na tla. — »Stari razpada,« je ironično pripomnil mornar pri obveščevalni napravi Tako torej so nas napadle nam doslej popolnoma neznane japonske zračne sile Japonska letala so nas dohitela v strnjeni skupini in nizkem letu in takoj posvetila največjo pozornost našima bojnima ladjama. ,sOgen| na krovu!" Ob 11.18 je »Prince of Wales« začel načrtno streljati s svojimi številnimi «pom-pomi«, posebnimi protiletalskimi topiči. ki so razporejen; v skupinah po osem. Tudi j>om-pomi »Repulseja« so pričeli besno streljati. Tem so tako sledili 100 mm protiletalski topovi. Eksplozije so divje plesale okrog letal. Na desni sem zagledal dve letali. Torpednik-? Ne, bombniki, ki so nas preleteli. Vsi naši topovi so se obrnili proti njima, toda letali stHio Grazloll Jabolka za visoke lese V drugi letošnji številki »Sadjarja in vrtnarja« razpravlja g. A Flego z Grma o jabolkih, ki bi bila primerna za mnoge naše visoko ležeče kraje, kjer zdaj ne goje nlkakega sadja. Zaradi splošne zanimivosti Flegov pobudni članek ponat .skujemo: V januarski številki je »Sadjar in vrtnar« sprožil vprašanje o sadnih sortah, ki bi mogle uspavati na prisojnih legah z r.ad-morsko višino 900 do 1000 metrov, lo vprašanje je za gorato Slovenijo izredne gospodarske važnosti. Mnogo je pri nas kmetij v pripravnih planinskih legah, ki so brez sadja. Naj omenim, da je Društvo kmetijskih strokovnjakov že nekako pred 7 leti po-kr^.ulo to vprašanje. Društvo je zaprosilo b'všo bansko upravo v Ljubljani, da se za to zanima in da prevzame akcijo v svojo roke Bivša banska oblast je tedaj naročila za poskusne namene nekej sadnih sort, ki jih je vzgojil slavni Mičurin. Kakor mano. Je ik> Mičurinovo delo sa tem, da vzgoji odporne rastline, ki bi prenaSale hud mraz. Banska oblast je dobavila drevje vinarski in sadjarski Soli v Mariboru ter kmetijski Soli na Grmu pri Novem me_ stu. V aprilu 1937 Je uprava kmetijske io-le na Grmu uredila majhen poskusni th»-sad, v katerem je posadila po 3 drevesa tehle »mičurincev«: 1. besmijanka, sorta, za skrajni sever. Lansko leto je cvetela 4. maja Plodovi so dozoreli v začetku avgu-ta. So rdeče prižasti in podobni Sariamov-skemu. 2. Antonovka, 1 in pol funtna, izboljšana nam že znana antonovka. Lani ie cvetela 7. maja. Plodovi so dozoreli konec avgusta So izredno debeli, težki okrog TOI kilograma, koža je zelene, zaprte barve. S. Belfler-kitajka, križanec, rdečega belfler-ja s kitajko. Ta sorta je cvetela 4. nuja. Plodovi so zoreli v drugi polovici avgusta. Podobni so rdečemu belflerju, na sončni strani so rdeče prižasti. 4. Peping-safranl, križanka orleanske renete s safrankom. Cvetela je 6. maja in plodovi so dozoreli konec avgusta. Plod je podoben jonatanu, je rdeče prlžast. 5. Bergamotska reneta, križanka med jabolkom in hruško. Cvetela je 12. maja in plodovi so dozoreli v drigl polovici septembra. Plodovi so bolj visoki, pri peci ju in muhi ravni, brez vdrtine, z debelim in kratkim peci jem. Barva kož s je zelena. 6 Anis kalvil, križanka rdečega zimskega kalvlla. 7. Kulon-kitajka, križan, ka med kulonsko reneto ln kitajko. 8. Kan-dil-kitajka, sorta za mrzle kraje Zadnje tri niso še rodile. Poleg teh jabolk f»mo dobili in posadili tudi češnjo krasnaja severa. Ta čeSnja se je zdaj posušila. Vse navedene sorte so močne ln zdrave rasti, razen bergamotske renete, ki bolj šibko rase. Od pet navadenih sort, ki so žč rodile, sta najrodovitnejšl besmijanka in antonovka. Rodijo že prvo, najpozneje drago leto po saditvi Mičurinove sadne sorte so vzgojene za skrajni sever. Pri nas jim je pretoplo, zato dozorevajo prezgodaj. Plodovi se v shrambi držijo do tri tedne. Le bergamotska reneta se je držala 6 tednov. Kmetijska Sola na Grmu je vzgojila ne_ kaj sto mičurlncev vseh gori omenjenih sort. Lansko leto jih je nekaj oddala na Gorenjsko. Tudi to leto jih bo razprodala kmetovalcem za poskusne nasade na visokih legah. Ravnateljstvo bi prav želelo dobiti zvezo z onimi sadjarji, ki bi hoteli n-i_ praviti sadovnjake na visokih legah m za ta namen preizkušati tudi mičurlnce. Prepričan sem, da bi Visoki Kornisariat odobril oddajo drevja najbrž tudi brezplačno, seveda pa s pogojem, da bo preizkuševalec, ki prejme drevja brezplačno, vsako ieto vsaj enkrat kratko zavodu poročal, kako drevje uspeva. Tako bi posestniki sadonos. nikov na visokih legah sodelovali s kmetijsko šolo na Grmu v splošno korist na, šega sadjarstva. Poleg omenjenih sort bi pa morali poskusiti tudi s sortami, ki jih že poznam-.,: za takšno pneizkuševanje prihajajo v poštev zlasti: carjevič, rdeči belfler, batu'?n_ ka, bobovec in šarlamovski. Na koncu članka uredništvo »Sadjar.ia in vrtnarja« z vsem srcem sprejema pobude g Flega in poziva podružnice in posamezne sadjarje, ki so pripravljeni, da z zanimanjem ln vestno pomagajo pri važnem poskusnem delu, naj se takoJ obrnejo na kmetijsko šolo na Grmu, ki jim bo dala vsa potrebna navodila. Grm naniT-oč leži le 230 metrov nad morjem, mičurir.'je je pa treba preizkusiti predvsem v visokih, hladnejših legah, ki imajo kratko poletje. Takšnih planinskih kra'ev, ki so za sadjarstvo Se ugodni, čeprav imajo ostro podnebje, je pri nas še nič koliko — sk^-ai brez sadja. SPOŠTLJIVO ZALJUBLJEN Gospodična Suza leze s tehtnice in žalostno vzdihne: »Osemdeset kil!« »In druga lepša od drugec, se nasmehne zaljubljeni gospod Koren. ON IN ONA Ona: »To je strašno, človek ti nekaj reče, pa ti gre skozi eno uho noter, skozi drugo pa ven!« On: »In če tebi kdo kaj reče, ti gre skozi obe ušesi noter, skozi usta pa ven.« Kqiturni pregled Remčeva »Magda" v Zagrebu Zagreb, februarja Tiho, brez vsakršnega hrupa in reklame nam je pripravila dramska skupina Slovensko kmečko-delavske sloge v Zagrebu Remčevo »Magdo« za vprizoritev na zagrebškem odru. tako da je naposled imela 16. t m. premiero pred polno dvorano v Malem gledališču. Kakor znano, je prvikrat nastopila s Cankarj evo »Lepo Vido«, ki je dosegla celo reprizo. Drugč z novoletno kulturno pr.reditvijo in tretjič sedaj z »Magdo«. Medtem ko je bilo v prvih dveh prireditvah. posebej še v drugi, opaziti bolj ali manj očitne sledove diletantizma, ni biio v tej o njem niti sledu, celo ne v najboljšem pomenu besede To. kar so nam dali z vprizoritvijo »Magde«, je bila že umetniško dozorela stvar, na višini glede režije, igre in inscenaeije. Lahko je v čast vsem, ki so sodelovali, posebej še slovenski kmečko-delavski slogi in njenemu kulturnemu delovanju. * »Magda« Alojzija Remca je umetnina, ki bo s svojo problematiko ostala še dolgo aktualna, ne samo v našem času. Vse-kako dotihmal. dokler se ne vzpremene odnosi med ljudi in v ljudeh samih. Čeprav je na prvi pogled postavljena strogo individualistično, je vendar težka obtožba in obsodba družbe in njenih odnosov. — družbe, k; še vedno postopa z žensko kot z manjvrednim bitjem, kot z blagom m sredstvom za izkoriščanje in naslado, ne pa kot z enakopravnim človekom. Remec je v tej svoji, pred dvajsetimi leti spisani drami z nje realizmom in s težnjo pravega umetnika po neponarejem resnici povedal mnogo več, kakor je nemara sam hotel povedati Drama je vse-kako očiten dokaz, da umetnik, ki išče v svojem ustvarjanju čisto in pristno resnico, ne more nikdar kreniti na napačno pot in da ostaja njegova umetn.na vedno enakovredna, vedno aktualna, četudi samo kot dokument svojega časa. prav kakor so vedno enako aktualni problemi življenja in smrti. Zaradi tega mora »Magda« zadovoljiti vse, ki zahtevajo, da naj umetnost služi višjim smotrom, med katere nedvomno sodi predvsem — resnica. Zakaj »Magda« je resničnostni prikaz ranjene človečnosti; razvija se pred nami v dvanajstih težkih, res dramatskih slikan, dokler se končno ne zaključi v temačni tragiki poteptanega človeka — Magde. * Sama drama zastavlja velike zahteve ne samo režiserju, marveč tudi scenografu, da niti ne govorim o igralcih. Na igri treh oseb leži vse dejanje, a ena med njimi mora spremeniti sedem povsem različnih likov, ki pa jih vendarle veže med seboj neka sktggia poteza. Z ene strani je za-peljivec »vel z druge preprosti in pošteni Peter, a med njima Je kakor razpeto dekle Magde, ki se krči in lomi, dokler ni navsezadnje do kraja poteptana. Troje članov dramske skupine SKD6 je odlično rešilo svoje naloge. Medicinca Pavla je igral Janez L a v r i h, ki je ustvaril šs šest kreacij Magdinih zapeljivcev, mizarskega pomočnika Petra je interpretiral Davorin P e t a n č i č, a Magdo je igrala Vera Lavrihova. Njih troje je tvorilo zaprto, organično celoto, ki bi bila lahko vzor celo mnogim poklicnim igralceni. Več kakor deset let se že zanimam za dramatiko, toliko časa pišem tudi gledališke recenzije, čital in v raznih izvedbah gledal sem že dolgo vrsto dram; pred nekaj leti sem videl Remčevo »Magdo« v izvedbi osješkega gledališča, vendar lahko mirne duše trdim, da predstava skupine SKDS niti malo in v ničemer ne zaostaja za osješko. morda jo celo v nekaterih trenutkih prekaša. To je spet dokaz več, koliko lahko dosežejo nadarjeni in resni ljudski igralci. V vlogi Pavla, detektiva, policijskega komisarja, trgovskega agenta, zvodnika, pesnika in zdravnika je pokazal interpre-tator teh likov Janez L a v r i h, da je resen, prav klen odrski sodelavec, čeprav n: profesionalen igralec. Treba je videtj njegovih sedem povsem različnih kreacij, odigranih skoraj brez premora in izdelanih z mnogimi rahlimi odtenki, če hočemo priti do te resne kritične ugotovitve. Lavrih nedvomno razpolaga z bogato skalo izraznih možnosti, ki jih ume dobro uporabiti, in prav v tem je njegova umetnost Vsaka teh njegovih kreacij je bila poglavje zase, a najbolj mu je uspela vloga policijskega komisarja. V nji se je najbolj izrazil Lavrihov posebni čut za prikazovanje patološk.h tipov. S svojim dosledno izdelanim likom Magde je Vera Lavrihova dokazala svoj nedvomno veliki dar za dramatiko. Kakor oba njena partnerja, tudi ona ni profesionalna igralka, vendar ji je uspelo ustvarit: sugestivno in toplo kreacijo žene, ki hodi svoj križev pot od prvega svetlega, dekliškega zanosa do mračnega in groznega spoznanja izigrane, za življenjsko srečo prevarane žene — spoznanja, da je vse zgubljeno, poteptano, mrtvo in nepopravljivo. V prizoru s trgovskim agentom Maksom in Petrom v zakotni kavarni, nato v dramatskem spoprijemu pred nočnim barom ter z zdravnikom na mestnem mostu se je pokazal ves njen solidni, nepričakovani dramatski talent, čigar širino je odkrila v osmi sliki kot prostitutka Flora v dialogu s Pesnikom. »Magdo« je režiral Davorin Petančič. ki je tudi igral mizarskega pomočnika Petra. Kot režiser je tokrat pokazal svoje prave sposobnosti in je bil skozi trs ure, kolikor je trajala predstava, popoln gospodar odra. Drama Je bila skrbno na-študirana ln skrbno izdelana, mimo tega je imela primeren tempo, tako da ni nikjet utrujala Petančičeva kreacija Petra je bila prava študija zase, prikazana s tako i sugestivnostjo, da je iz postranske vloge postala osrednja figura te drame. Maska, dikcija, modulacija glasu, mimika, gestiku-lacija in psihološko niansranje, vse to Je poslužiio interpretatorju, da je ustvaril iz Petra nepozabno podobo. Prizor v zakotni kavami in pred nočnim barom dokazuje, da ga je ustvaril odrski umetnik, ki bi bil lahko zamenjal na odru marsikaterega poklicnega igralca. Odreka oprema je to pot nad vse uspela; bifla je učinkovita in okusna. Za njo Je izdelal načrte znani akademski slikar Oton G1 i h a, Slovenec, ki živi in deluje v Zagrebu. Pokazal je, da se spozna tudi v scenografijo. Prav posebno je uspela in-scenacija kavarniške terase ob jezeru, nočnega bara in scenerija na mestnem mostu. Tudi ostale scene so bile tehnično prav srečno rešene. Pred predstavo je imel na prošnjo režiserja zanimivo uvodno besedo o »Magdi« in njenem pcmenu slovenski župnik v Zagrebu, dolgoletni sodelavec »Slovenčeve« kulturne rubrike Joža Gregorič. Govoril je o obliki in slovstvenih kvalitetah Remčeve »Magde«, pa tudi o nje vsebini in tendenci, ki je pred vsem drugim usmerjena v poudarek ženskega človeškega dostojanstva. Tako je bila torej najnovejša prireditev dramske skupine Slovenske kmečko-oe-lavske sloge v vsakem pogledu na taki višini, kakor doslej ie nobena. V tem smislu bi bilo treba nadaljevati delo za gojitev, varovanje in napredek slovenskih kulturnih in umetnostnih vrednot f Britska oklepna In mehanizirana vozila ki so bila uničena v Cirenajki Oporišče Amboina Preden so Japonci zasedli Singapur ln usmerili svoj napad proti Javi ter središču Birmanije, so zavarovali svoj položaj s tem, da so zasedli otok Amboino. V nadaljnjem razpletu te vojne jim bo še zelo rabiL Otok Amboina leži med otokoma Buru-jem in Ceramom v skupini Molukov ali »Dišavnih otokov«. Čeprav je majhen — meri komaj 997 štirjaških kilometrov — je imel s svojim istoimenskim glavnini mestom v tej otoški skupini vedno odlično ulogo. Preden se je težišče vzhodno-indijskega otoškega sveta preložilo na Javo in Batavijo, je bila Amboina z izredno ugodnim pristaniščem trgogvinsko središče Holandske Indije. L. 1512. so tu Portugalci kot prvi Evropci ustanovili svojo naselbino. L. 1605 je pripadel otok Ho-landcem in je postal sedež Holandske Vzhodnoindijske dražbe. Ta družba je imela, kakor znano, spočetka monopol naa izkoriščanjem pridelka dišav. Pozneje, ku so družbo razpustili, je prevzela njeno ulogo holandska država sama. Nekoliko let, to je od 1796 do 1802.. je bil otok Amboina v angleških rokah, nato pa je postal spet posest holandskega kolonialnega carstva Ko so Japonci zasedli Amboino, jim m šlo za nasade poprovcev in muškatnih orehov na tem otoku, temveč za obvladanje enega najvažnejših oporišč holandske mornarice in letalstva. Cim so zavezniki izgubili ta otok. so morali svoje obrambne črte po sili premestiti na Javo. Mesto Amboina, ki šteje okrog 20 000 prebivalcev, je bilo utrjeno in se je upiralo, toda ta- odpor je bil zaman. V mirnih časih je bilo to pristanišče tudi središče za trgovino z biseri. Od tu so razpošiljali bisere, najdragocenejši produkti Južnega morja, po vsem svetu. Hiše v Amboini so večinoma enonadstropne ter iz bambusa, ker obstoji tu stajna nevarnost potresov. S svojimi belimi koralnimi čermi, ki se žareče odražajo od modrine morja, spadajo Moluki med najmikavnejše otoke ten tropskih predelov. Velika otoka Buru in Halmehara sta se danel le malo raz iskana, obljudena pa sta le ob obalah. Notranjost pokrivajo neprodirnl razborito in pogumno ljudstvo, od katerega so si Holandci obetali dobrih vojakov. Amboinci so se med vsemi najbolj pomešali z Evropci in so od teh prevzeli tudi krščanstvo. Islam, ki so ga uvedli Arabci že v srednjem veku, pa je v ostalem gospodujoča veroizpoved. Samem« sebi izda! i S skoraj neverjetno zadevo se je moralo pobaviti sodišče v Essenu v Nemčiji. Obtoženec je sedel pred časom v ječi in je dobil nekoliko dni dopusta, da se udeleži pogreba nekega sorodnika. Po pogrebu pa se ni vrnil, temveč se je začel potepati. Nekega dne je jetniška uprava sprejela uradno sporočilo, da je pogrešani jetnik umrl. Zdelo se je, da je stvar s tem opravljen?. Toda nekaj časa pozneje so pobe-I glega jetnika, ki seveda ni umrl, zasliševali zavoljo nekega greha in tedaj se je izkazalo, da si je bil še v času. preden je prišel v kaznilnico in je bil zaposlen v nekem lazaretu, priskrbel razne neizpolnjene, a žigosane formularje, ki jih je pozneje izkoriščal za to, da je samemu sebi sestavljal dopustnice, izkaznice m podobne listine. Tako si je tudi sestavil mrtvaški list, ki ga je poslal na sodišče, ko se ni vrnil s pogreba svojega sorodnika v ječo. To je bilo isto sodišče, ki ga je prej obsodilo na ječo in pred katerim se je moral zagovarjati zavejo novega prestopka. Seveda so ga tam spoznali. Poleg tega, da bo moral odsedeti prejšnjo kazen, se bo pokoril še dalj časa za svoje, potvorbe. Ogromne orgle Znamenite orgle v cerkvi svetega Štefana na Dunaju ta čas preurejajo in modernizirajo. Ohišje teh orgel izvira iz 16. stoletja, tehnična naprava je iz prejšnjega stoletja, vendar pa današnjim zahtevam ne ustreza več. Da delo s temi orglami ni malenkost, je razvidno že iz tega. da so zgrajene tako rekoč v štiri do pet nadstropij in da imajo nič manj nego 20.000 piščali, ki so nekatere po 10 m visoke. Sedaj bodo dodali še kakšnih 1500 piščali. razen tega dobijo orgle novo mizo, ki bo s 110 glasovi in 4 manuali večja nego prejšnja. 2:ce s skupno dolžino 12 km vežejo mizo s kom-binacijsko centralo, ki bi se mogla primerjati s telefonsko centralo kakšnega srednjevelikega mesta. ZA SMEH IN KRATEK ČAS »Ali niste rekli, da hočete čevlje številka 43., gospod?« »Da.« »Toda ti čevlji so vam spredaj vendar za nekoliko prstov predolgi? številka 39. bi vam popolnoma zadostovala.« »Vem, vem. Toda cestna železnica je zjutraj, ko odhajam v službo, in zvečer, ko se vr2čam, vedno tako polna — in tedai tako dolge čevlje pač potrebujem!« * » * Rudija so čebularjevi povabili na večerjo. Po večerji bi se domača hči rada produ-cirala kot klavirska virtuozinja in je vprašala gosta: »Ali ste kaj muzi kalni?« Rudi je vljudno pokimal in dejal: »Nu, po tako sijajni večerji, radi mene lahko!« • » « Založba je bila lena. Pesnik je bil divji. »Mojih pesmi še vedno niste natisnili?« je vprašal. »Pred tremi leti smo podpisali pogodbo in tri leta že čakam, da jih daste v tisk!« »Prava reč!« se ie nasmrdnil založnik. »Tri leta niso noben čas. Homer je moral čakati več nego tri tisočletja, preden so mu natisnili Odisejo!« * » « »Poglej, Janezek,« je pokazal oče na zvezdno nebo, »tisto tam je Veliki vez.« »Koliko konjskih sil pa ima?« je vprašal Janezek. « . » »Ubog mož prosi za mllodar, draga gospa!« »Kaj vam niso n;kjer ponuddi dela?« »Pač, enkrat. Drugače pa so bili z menoj vedno prijazni.« Padec Iz višine 9420 m »Corriere della Sera« poroča po veateh iz Buenos Airesa o drznem poskusu, ki ga I je izvedel neki Arthur Starnes, da bi razčistil nekatere znanstvene probleme v zvezi s prostim padcem. Iz višine 9420 m *e je vrgel v globino nad letališčem v Chica-gu in je odprl eno izmed svojih dveh p dai šele tedaj, ko je bil s čedalje silnejšo brzino preletel že 8790 m. Strašni padec .e trajal 116 sekund. V višini 1500 m nad zemljo se je moral letalec osvoboditi zaščitnih naočnikov, ki so se bili pokrili z ledom, tako da ni m>gel opazovati viSino-mera, ki si ga je bil pritrdil za zapestje Edina majhna nezgoda, ki se mu je pr-petila, je bila ta, da se je med padar •,.n ugriznil v spodnjo ustnico do krvi. Stur- nes se je pred skokom iz stratosferne višine oprtal s 45 kilogrami bremena, in sicer z dvema padaloma, s kisikovo masko, kinematografsko kamero, ki je pričela sa-modelno teči tri sekunde potem, ko se :e vrgel v praznino, in raznimi znanstvenimi instrumenti. Starnss je svoi ^drzni skok izvršil p o večmesečnih peskuših in je dokazal p cd vsem dve stvari: da more človek, ki pa-vanj. * Odlikovanje letalskega polkovnika. Maršal von Kleist, poveljnik nemške v .j-ske na vzhodni fronti, je italijanskemu polkovniku-pilotu Cariu Dragu podelil železni križec 1. razreda. Odlikovanje, ki gn je prejel polkovnik Diago, nazorno priia o hrabrem, uspešnem sodelovanju italijanskih letalskih sil na vzhodnem bojišču. Rumunsko odlikovanje treh italijanskih novinarjev. Rumunska vlada je s srebrno letaisKo kolajno z meči odlikovaia italijanske vojne dopisnike Raffaella Guz-mana, Luigi„a Cucca in Artura Profiliia v priznanje njihovih zaslug na področju letalskih reportaž z vzhodnega bojišča * Vljudno sporočamo našim čitateljem, da bo od 1. marca t. 1. dalje znašala na ozemlju Italije mesečna naročnina za »Jutro« 15 L in za »Ponedeljsko Jutro« 3 L. Cena lista v podrobni prodaji ostane nespremenjena. * Na realni gimnaziji v Kočevju bo dogovorno s politično oblastjo otvoritvena služba božja v sredo, 4. marca 1942 ob 9. v župni cerkvi. Nato se bo dijaštvu v šoli prebral in obrazložil disciplinski in hišni red ter razglasil urnik. V četrtek, 5. marca, se bo pričel ob 8.30 redni pouk. Naroča se tiijaštvu, da se brezpogojno in točno udeleži otvoritvene službe božje. — Ravnateljstvo. * Nov vozni red avtobusne proge v Go-rizi© in Ulrio. Avtobusno podjetje S. A Inž. F. Ribi & C. sporoča, da vozi avtobus, ki odide iz Ljubljane vsak delavnik ob 14. uri, od 3. t m. dalje naravnost v Gfn-iAo. Tja prispe ob 18.50 uri. Prihodnje jutro odide avtobus iz Gorizie — izpred avtobusne jx>staje — ob 7. uri in prispe v Ljubljano ob 11.30 uri. V Aidussini dobita zvezo z Idrio tako avtobus, ki odide iz Ljubljane ob 14. uri, kot oni, ki odide zjutraj iz Gorizie Prav tako imajo potniki, ki se odpeljejo iz Idrie ob 6. uri, v Aiduss ui zvez o z Ljubljano ter tisti, ki se odoi-Jjejo iz Idrie ob 15.50 uri, zvezo z Gorice. Nov vozni red z direktno vožnjo v Goriz.o torej znatno izboljša zveze našega mesta z Vipavsko dolino. Aidussino in Idrio. * Pepoved velesejmov v letošnjem letu. Spričo dejstva, da so vsa. transportna sredstva neizbežno potrebna za dosego zmage v vojni, je vlada sklenila, da se letos prepovedo vsi velesejmi in podobne trgovske prireditve v Italiji. Izvzeta sta samo obrtniška razstava v Firenci, ki bo trajala od 26. aprila do 31. maja, in pa mednarodni vzerčni velesejem v Milanu, ki bo od li. do 27. aprila, ker so priprave za obe prireditvi že skoraj zaključene. * Razstava Giacoma BaUe. V Galeriji fcv. Marka v Rimu je bila otvorjena razstava del slikarja Giacoma Balle, ki nudi nazoren pregled umetnikovega življenjskega dela. V prostorih iste galerije razstavljajo še nekateri slikarji mlade generacije. * Siensko katedralo je okrasil Michelangelo. Na neki konferenci umetnostnih strokovnjakov v Niirnbergu- je niirnberšKi rojak prof. Kriegbaum, direktor Zavoda z umetnostno zgodovino v Firenci, izrazil mnenje, da so nekateri kipi, ki krase katedralo v Sieni, mladostna dela Michelaru gelova. Upravičena je domneva, da eden izmed kipov, ki predstavlja sv. Pavla, lahko smatramo za avtoportret mojstra, ki mu je bilo takrat kakšnih 30 let. V umet-nostno-zgodovinskih krogih je izjava prol. Kriegbauma vzbudila veliko zanimanje. * Stoletnica plzenjskega piva. Plzenj, ki uživa po svojem pivu svetovni sloves, obhaja te dni stoletnico, odkar se je na njegovem področju začel proizvajati znameniti napitek. Zanimivo je, da je»neki mona-kovski pivovar prvi začel kuhati plzenjsko pivo, kar pač ni nič čudnega, saj je duo Monakovo od nekdaj središče pivovarske industrije. Bil je to neki Jožef Groll, Ki je bil spomladi leta 1842. od plzenjskih mestnih očetov povabljen, naj pride, da co vodil občinsko pivovarno, ki so jo pravkar ustanavljali. Groll se je odzval vabilu in takoj začel z deiom. tako da je pivo v Plznju prvikrat prišio na mizo v novembru istega leta. Za Grollom sta plzenjsko pivovarno drug za drugim vodila še d*a monakovska pivovarja, Sebastjan Baum-gartner in Jakob Blochl. * Pravda zaradi tatvine draguljev, vrednih 300.000 lir. V aprilu leta 1940. je bil v vlaku med postajama Porta Genova in Valenzza. Po zlatarju Bonafedi ukraden kovčeg, v katerem je bilo za okrog 300.000 lir draguljev. Tatvine je bil osumljen bivši pomočnik mojstra Bonafede, Riccardo Caldi, ki je dobro poznal njegove razmere, ž njim pa še Pietro Quattro in Giorgio Dvorak. Ko je policija uvedla obširno preiskavo, je mimogrede ugotovila, da je Lila Caldijeva družba udeležena tudi pri neni drugi slepariji, v kateri je neki Carlo R. izgubil 270.000 lir, ki jih je skušal zamenjati za neko tujo valuto, pa so mu sleparski posredniki ves zneseK odnesli. Sodišče v Milanu je Caldija oDsodilo na 4 leta in 6 mesecev ječe. Quattra na 2 leti in 8 mesecev, Dvoraka na 2 leti, štirje drugi njihovi pajdaši pa so prav tako prejeii kazni od poldrugega do dveh let. * Razširitev poštnega in telefonskega omrežja v Albaniji. Poštna uprava v Albaniji si mnogo prizadeva, razširiti in izpopolniti poštno, telegrafsko in telefonsko omrežje na svojem področju. V mesecu januarju so bili otvorjeni novi poštni in e-lefonsko-telegrafski uradi v Tuzu, Piavi, Gusinju, Hogošu, Tunnu in Drenlcah. Hkra-tu so bile podaljšane telegrafske zveze na progah Koplik-Tuz in Tirana-Urazeze, nadaljujejo pa se tudi dela za izgradnjo telegrafskih linij SkRder-Muriikari, Skader-Koplik in H.mara-Porto Eaa. Pripravlja ae tudi izvedba telegrafske zveze med Albanijo Ln črno goro. » Skrb za tujski promet v Italiji. O vzpodbudni pozornost ki jo kažejo pristojne instance za povzdigo tujskega prometa v Italiji, priča tudi najnovejša odracL ba„ da se vzdolž vseh državnih cest zgra-de primerna razgledišča. Ta razgledih bodo prirejena na vseh točkah, s katerih se Človeku nudi najlepši ln najslikovitajii pogled po italijanskih pokrajinah, ki jim pač ne manjka naravne lepote in umetniškega bogastva Nacionalni zavod za tujski promet je svojim podrejenim organom že dal navodila, po katerih naj vsak na svojem področju izbere najpripravnejše kotičke za ureditev razgledišč. ♦ Delavnost akademske fašistične mladine v Švici. Pod okriljem Fašistične visokošolske skupine v Losanni — se je nedavno začel pripravljalni politični tečaj. M a otvoritveni slovesnosti, ki so ji prisostvovali tudi italijanski konzul in predstavniki fašističnih organizacij, je govoril direktor Italijanskega kulturnega instituta v Lo-sazuii dr. Aldo Franceschini, ki je hkratu vodja tečaja. Prvi ciklus predavanj obravnava probleme italijanske politične in gospodarske zgodovine v dobi od risorgimen-ta do fašizma. * Kaznovana obratovodji. Mariborski dnevnik objavlja: Po odloku državnega ministra za oborožitev in strelivo, je državni vodja SS odposlal dve obratovodji ue-kega oboroževalnega podjetja v končen tra ci;sko taborišče, ker sta delavce svojega podjetja, namenjene oborožitvenemu oeiu, uporabljala daljši čas za dela v lastnem gospodinjstvu in jih tako odtegovala nujnim oborožitvenim nalogam Državni minister za oborožitev in strelivo opozarja v te.n povodu, da bo kar najostreje nastopal proti tistim, ki bodo izigravali določbe ali z vedoma napačnimi podatki oškodovali ooo-roževanje. Vojak na fronti je podvržec najostrejšim vojnim zakonom. Tisti, ki so v domovini na odgovornih mestih, bodo poslej za prestopke prav tako strogo kaznovani. fZ LJUBLJANE u— Poslovitev operne pevke gospe Mile Kogejeve. V nedeljo popoldne je bila v Operi zopet predstava veličastne Verdijeve opere »Aida«. Gledališče je bilo do malega razprodano. Na tej predstavi se je poslovila od ljubljanskega občinstva naša Am-neris v »Aidi«, operna pevka ga Mila Ko-gejeva. Občinstvo je poslavljajočo se pevko s posebnimi simpatijami pozdravljalo ln premnogi med njimi so obžalovali, da ta dolgoletna, zelo uporabna in močno zaposlena umetniška sodelavka naše Opere zapušča Ljubljano. — ga Mila Kogejeva odhaja iz našega gledališča po več ko dvanajstletnem uspešnem delovanju. Nastopala je v vseh večjih operah v raznih solističnih vlogah od vodilne do postranske in je povsod lepo uveljavila svoje priznane igralske in pevske sposobnosti. Tako umetniško sotrudnico bo naša Opera pač težko nadomestila. Ga Kogejeva odhaja v tisti Zagreb, kjer je že vrsta slovenskih gledaliških umetnikov dosegla vrhunec svoje kariere. Ne dvomimo, da se bo tudi gospa Kogejeva častno uveljavila v gledališkem svetu mesta, ki so mu nove razmere odprle nove široke možnosti. Gospej Kogejevi želimo na novem mestu obilo uspeha in zadovoljstva! u— Gospod Danilo operiran. Gospod Danilo, ki junaško prenaša pezo svojih častitljivih 84 let, se je moral v začetku februarja zateči v bolnišnico na III. oddelek. Nadloga ni bila videti velika, bila pa je spričo njegovih let nevarna. Pojavilo se je namreč vnetje srednjega ušesa. Preteklo soboto je moral biti g. Danilo operiran. Operacijo je uspešno izvršil šef primarij g. dr. Pogačnik, šlo je kar brez narkoze in zdaj je gospod Danilo že čilo na poti okrevanja. Znanci in prijatelji delijo željo svojcev, da bi papa Danilo kmalu spet zapustil bolnišnico, kjer se v ostalem prav zadovoljno počuti. u— Poročila sta se v cerkvi na Viču gdč. Cirila Jeločniliova, hčerka znanega trgovca iz Rožne doline in g. Vinko Simonič. Za priči sta bila g. Rajko Koritzky, višji poštni kontrolor in g. Pepi Kopčič. Mlademu paru želimo obilo sreče! u— Kinematografske predstave DOpoiar vora za Oboroženo Silo in slovensko občinstvo. Zadnje čase je Dopolavoro v Ljubljani in v vsej pokrajini zelo razvil svoje načrtno delo, s katerim je mnogoštevilnim Slovencem oskrbel poleg socialne pomoči tudi stalno razvedrilo v prostem času, p<-sebno pa še v nedeljskih popoldnevih. Filmske predstave, ki jih prireja Pokrajinski Dopolavoro vsako nedeljo popoldne, so postale med našim občinstvom že zelo znane. Zanimanje zanje se veča pose ono še, ker ima v Dopolavorov kino vsakdo brezplačen vstop. V nedeljo so ob 15. predvajali film »Koš očeta Martina«. K tej predstavi je prispelo veliko število Ljubljančanov, ki so zasedli vse prostore v dvorani. Predvajani film, ki Je mojstrsko delo italijanske filmske industrije, je bil opremljen s slovenskim besedilom. Poieg tega so vrteli še risani film Walta Disne/a, katerega je mladina sprejela z velikim veseljem. — Po tej predstavi za slovensko občinstvo, se je vršila ob 17. posebna predstava za Oboroženo Silo, na kateri so predvajali ista filma. Tudi vojaštvo je napolnilo veliko dvorano do zadnjega kotičKa. Obema predstavama je prisostvovalo nad 1300 oseb. Včeraj popoldne pa je priredil Pokrajinski Dopolavoro v vojaški bolnici še posebno predstavo za bolne vojake. Tu je bil na sporedu film »Rumena noče. Vojaštvo, ki se v tej bolnici zdravi, je bilo zelo veselo Dopolavcrove prireditve. u— Filmska prireditev Nemške akademije. V soboto popoldne je priredil tukajšnji lektorat nemške akademije v prostorih kina Matice revijo novih poučnih filmov. Prvi film je prikazoval vojaški položaj Nemčije na koncu lanskega in v začetku letošnjega leta. Film »Vera ln lepota« je seznanil občinstvo z zelo razširjeno nemško žensko organizacijo, v kateri se zbirajo mlada dekleta in se v raznih oblikah športnega, gospodinjskega, tehničnega in drugega udejstvovanja pripravljajo za svoj poklic. V nadaljnem filmu so pokazali lepoto in zanimivosti Slezije, njenih gora tn gozdov, njene steklene in keramične industrije ter stare tkalske obrti, dalje arhitektonske in zgodovinske znamenitosti njenih mest, posebej še glavnega mesta Bre-slave. Prav poučen je bil nadalje film o pridobivanju premoga in o njegovi mnogo-stranski uporabnosti, predvsem pa o odločilni važnosti premoga za sedanjo vojno. Film je nazorno opozarjal občinstvo, kako je treba Stediti s premogom. Ob koncu so pokazali nemški zvočni tednik z raznimi reportažami o sedanjih vojnih dogodkih od Petrograda preko Krima do Libije in do daljav Atlantskega oceana. i— V počastitev spomina gospodične Eleonore Devovs, učiteljloe v pokoju, js daroval gospod Feliks Moekovitf Drultvu slepih v Ljubljani 200 lir, za kar se mu Društvo najtopleje zahvaljuje. u— Koncerti na čelu spadajo med najlepše in najbolj zanimive koncerte vsake sezone. Niso ravno prepogosti, saj so tudi redki umetniki, ki obvladajo ta inštrument z vso virtuoznostjo, ki je potrebna za koncertno udejstvovanje. Ljubljana je slišala že več čelistov velikega slovesa, predvsem najslavnejšega Gasparja Cassada. Ponovno je pred leti igral v Ljubljani znameniti čelist Jure Tkalčič, katerega je spremljal naš pianist Ciril Ličar. Slišali smo bolgarskega čelista Popova in dva znamenita italijanska: Mainardija in Bo-nuccija. V petek 27. t. m. bo igral v veliki Filhannonični dvorani Nerio Brunelli. najpomembnejši čelist izmed italijanskih koncertnih inštrumentalistov. Nastopil bo ca samostojnem koncertu in izvajal skladbe znamenitih mojstrov Riharda Straussa, Beethovna, Paradisija, Boccherinija, Debus-syja, Zanelle v priredbi Bonuccija, Aifana in Dunclerja v svoji lastni priredbi. Tudi v Boccherinijevem koncertu, ki je peta točka sporeda bomo slišali Bruncllijevo Ka-denco. Umetnika bo spremljal na klavirju pianist Simoncelli. Koncert bo v veliki Fil-harmonični dvorani ob pol 19. Prodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice. u— škropljenje sadnega drevja. Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana 1. bo tudi letos opravljala škropljenje sadnega drevja z arborinom in žvepleno-apne-no brozgo prvenstveno svojim članom po nizkih cenah. Prijave naj se pošljejo čimprej, najkasneje pa do 5. marca na naslov blagajnika g. T. Drenika, Cesta v Rožno dolino 36 (tel. št. 2355), z navedbo ali želi naročnik arborin ali žvepleno-apneno brozgo. Podružnica tudi posoja svojim članom ročne nahrbtne škropilnice in oddaja škropiva. Tudi te prijave je poslati na gornji naslov. u— Socialno gospodarski odbor za rejo prašičev poziva vse člane, ki imajo prašiče in niso plačali hranarine, da v lastnem interesu plačajo dolžni znesek. Kdor ne plača izgubi sploh vsako pravico. Zaostanke bo pobiral oskrbnik od 25. t. m. do 2. marca v Marijanišču od 14. do 16. Hrana-rina bo znašala od 15. sept. do 15. okt. 25 lir, od 15. okt. do 15. nov. 25 lir od 15. nov. do 15. dec. 50 lir, od 15. dec. do 15. jan. 55 lir, od 15. jan. do 15. febr. 100 lir od 15. febr. do 1. marca 50 lir. To je zadnji opomin! u— v vrtnarskem tečaju Sadjarske in vrtnarske podružnice Ljubljana I. bo predaval v sredo 25. t. m. g. inž. Janežič Fra-njo o spomladanskem zatiranju bolezni in škodljivcev na sadnem drevju (torej o škropljenju, nastavljanju pasti in lepljivih pasov, biološkem zatiranju itd.). Žačetek točno ob 18. uri zvečer v kemijski predavalnici na I. drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici. Skioptične slike. Vstop prost. u— Dobavo navadega in kvalitetnega gradiva za vzdrževanje in gradnjo makadamskih cest in potov je razpisalo ljubljansko mestno poglavarstvo ter bo dražba gradiva iz gramoznic v sredo 11. marca ob 10. uri, dražba gradiva iz kamnolomov pa v petek 13. marca ob 10. uri na mestnem cestnem nadzorstvu v pritličju na Vrazovem trgu št. 4, kjer interesenti dobe tudi vsa potrebna pojasnila in razpisne pripomočke za 5 L. Razpis izide v prihodnji številki »Službenega lista«. u— Milo za mesec februar je že prišlo. Trgovci rajonirani pri veletrgovcih Jela-činu, sarabonu in pri Krisper Colon ale, dobe nakaznice za milo v mestnem preskr_ bovalnem uradu, drugi pa tam, kjer so jih dobivali doslej. u— Za mestne reveže je arhitekt gosp. Josip Costaperaria mesto cvetja na krsto gdč. Eleonore Dev podaril 100 L, poleg tega pa še 100 L namesto cvetja na krsto g. Avgusta Praprotnika. Mestno poglavarstvo izreka dobrotniku najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli! u— Nesreče. 731etni posestnik Franc Pe-trič iz Preserja je z roko zašel v slamo-reznico, ki mu je obrezala prste na desnici. — Pes je ugriznil v levico 491etno ženo delavca Marijo Derencijevo s Planine pri Rakeku. — Pri delu v tovarni se je ponesrečil opekarniški delavec Franc Jerina. Stroj za oblikovanje! opeke mu je stlači prste na desnici. — Poledica je tudi zahtevala dve žrtvi. 671etni hlapec Jože Skvarča z Vrhnike se je pri padcu na poledenelih tleh zlomil levo nogo; 491etni nočni čuvaj v mokronoškj usnjarni Franc Kasel pa si je pri padcu zlomil levico. — Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici Iz Spodnje štajerske Civilne poroke. V Mariboru so se poročili na magistratu: sodni nameščenec Alojz Ferk in gdč. Herta Roza Razlova. V Fra-mu: državni nameščenec Franc Surej in posestnikova hčerka Elizabeta Pokrivače-va, dalje kmečki sin Bernard Močnik in Poldka PliberSkova, mlinar Janez Kovačič in Poldka Momova, Štefan Pungartnlk in Marija Gizela Klavževa, mizar Jože Plajn in Ana Jelškova, čevljar Franc Klavž in Antonija Faleževa, strojni ključavničar Ernest Napast in Marija Lešnikova. Vse pare je poročil župan Jožef Z6hrer. Na Dobrni so se poročili Martin Lešnik in Angela Speglova, Franc Glušič ln Terezija Pohajačeva, Bernard Habe in Nežka Pučnikova, Lojze Drgajnar in Matilda Reher-jeva, Ludvik Podpečan tn Roza Ramša-kova ter Anton Lužnik in Neža Obrovni-kova. V št. Juriju ob južni železnici so <*e poročili: Franc Rančigaj in Štefanija šo-perjeva, Franc Vovk in Terezija Zupanče-va ter Alojz Vrečko in Matilda Golavškova. O vojnih doživljajih v deželi polnočnega sonca bo danes predaval v mariborskem kinu stotnik dipl. inž. Ingomer Dos--iil Predavanje bodo spremljale skioptične Slike z bojišč na daljnjem severu. Bivši državni barmonarski prv*fc. Rudolf Piliich je priredil v soboto zvečer v veliki dvorani Nemškega doma v Celju samostojen koncert. Točke so bile večji del zabavnega značaja. Zavoljo stanovanjske stiske v Mariboru je bil izdan nov razglas, da morajo hišni lastniki oddati kaki družini stanovanje, ki je sicer bilo najeto, a se stranka Se ni vselila. Se necodana stanovanja, kakor tudi tista, v katera se stranke do 1. marca ne vselijo, bodo zasežena in oddana drugim strankam. Prostovoljke sa žensko delovno službo. Dekleta, ki se hočejo prostovoljno Javiti v enoletno državno delovno službo, se morajo takoj priglasiti pri taboriščni skupin* 225 v Mariboru. Sprejemajo s® dekleta do letnika 1925. Kolovrati. Na Spodnjem Štajerskem je Se okrog 5000 kolovratov, kakor se je to Izkazalo ob priliki kmetijske razstave v Mariboru O tsj razstavi Je pretekli četrtek ob li. poročal radie Dunaj in Orvtec v okviru kmetijske ure. Govornik js zla*i naglašal, da mora Spodnja Štajerska postati zakladnica sadja za nemško državo Nadalje se mora čim bolj razviti čeb Var- stvo, ker so že svoj čas dovažali gornje-štajerske čebele, da so se napasie na a/u po spodnještajerskih pol.anah. Zelenjava je jela pohajati Ljubljana. 23. februarja Z magistrata smo prejeli: Kakor druga leta tudi letos niso zelenja-darji ob najhujšem mrazu vozili zelenjave na živilski trg, saj tudi zelenjava naglo zmrzne, poleg tega pa v letošnjem hudem mrazu mk lo ni mogel obstati na trgu. In kakor prejšnja leta so tudi letos v najhujši zimi nekatere gospodinje same hodile v Krakovo in Trnovo k svojim stalnim dobaviteljem po najpotrebnejšo povrtiuno. Ko je pa mraz ponenal, je bilo vedno manj zelenjave na trgu in mestno poglavarstvo je moralo zelenjadarje vabiti na trg, da bi bilo čim največ gospodinjstev preskrbljenih s povrtnino. Trdno smo prepričani, da bi zelenjadarji gotovo radi pripeljali svoje pridelke na trg. ce bi jih imeli toliko kot so jih imeli nekatera druga leta še o tem času. Na drugi stran; pa tudi tržno nadzorstvo niklar ni nameravalo, da bi zelenjadarje sililo na trg. če svoje blago lahko oddado kar doma. Ce bi bilo blaga preveč in bi se zelenjadarji bali izgube, bi zelenjavo brez dvoma radi pripeljali na trg, da se obvarujejo škode. Sezona je pa že zelo pozna za jeseni pridelano zelenjavo ter smo si tudi prejšnja leta meseca februarja in marca pomagali z uvoženo zelenjavo. Domačim zelenjadarjem bi delali krivico, če bi jim očitali, da zelenjavo prikrivajo ter jo hranijo samo za izbrane. Zato pa moramo poslušati tudi mnenje zelenjaaarjev. Zaradi slabe jeseni ih Se slabše zime, ko so vsi vrtovi globoko zamrzli Ze telaj, ko še ni ležal sneg, sta brez aiežne odeje po-zeola motovileč in špinača, Čeprav je pozneje sneg pokril grede, vendar bo tej zelenjavi šeie pomlad spet dala novo rast. Tako torej naši zelenjadarji nimajo več motovilca in špinače ter ju ne morejo pripeljati na trg, čeprav bi bila cena še tako zvišana. Upoštevati pa tudi moramo, da v teh razmerjih porabimo znatno več zelenjave kot v mirnih čas h, ker je na mizi pač znatno manj spremembe. Pomisliti moramo tudi, da se je število prebivalstva v našem mestu precej zvišalo, a zelenjave smo pridelali manj ko druga leta Radi smo zelenjadarjem tudd očitali, da izbirajo gospodinje ter jim hranijo zelen jar vo, druge gospodinje je pa ne dobe pri njlfc. Vsak trgovec pač mora postreči svojega stalnega odjemalca, zato pa tega ne smemo zamerit: zelenjadarjem. Ne smemo se tudi čuditi, če po Krakovem in Trnovem vidimo pogoste obiske gospodinj iz mesta, saj imamo takih obskov po deželi toliko, da jih komaj prepeljejo vlaki. Stvar je namreč taka, da bo zelenjava v kratkem pošla, saj ven i ar že čakamo novo povrtnino. Naši zelenjadarji se že pridno pripravljajo na pomlad. da nam bodo čimprej postregli z nežno zgodnjo zelenjavo. Kleti irt druge shrambe za zelenjavo so že skoraj prazne, zato pa ne moremo več čakati na jeseni pridelano zelenjavo, pač bomo pa potrpeli do toplih dni, da nam naši zelenjadarji spet pripeljejo novo zelenjavo na trg. S PO RT Mladika je prišla na svoje Na tabletemsScem turnirju za moštva je zmagala tesno, toda zasluženo pred Korotanocn in Hermesom Ljubljana, 23. februarja Dve celi nedelji in še dva sobotna popoldneva povrhu sta komaj zadostovala — čisto natančno niti ta ugotovitev ne drži, ker je izmed 72 dvobojev ostal navsezadnje eden vendarle še nedoigran — da je SK Mladika zaključila svoj medklubski turnir za moštvo po novem ključu, da je igrai vsak z vsakim. Udeležencev je bilo spočetka osem, v soboto pa je poslala Slavija v konkurenco še svo^o drugo garnituro, tako da se je število sodelujočih moštev povišalo na devet ali vsega 27 igralev. Ker v vsakem dvoboju nastopajo po trije igralci za vsako moštvo in mora vsak igrati z vsakim, pride torej do odločitve med dvema moštvoma šele pQ 9 srečanjih posameznikov, kar pomeni, da je za vsak končni izid med dvema moštvoma treba odigrati najmanj 18 Iger v dvoje; če sta prvi dve neodločeni, je potrebna še tretja, tako da se mora na vsak dvoboj računati s povprečno 20 igrami v dvo ;e. In takih dvobojev z najmanj 20 igrami v dvoje je bilo na turnirju odigranih — 70 in še več. Te številke naj na splošno povedo, kolikokrat je bila na tem turnirju udarjena ona bela žogica, ki je vnesla toliko življenja v temačno dvorano SK Mladike na Kodeljevem. Glavni dogodki turnirja so se odigrali v toku včerajšnje nedelje, predvsem v srečanjih treh prvih garnitur, ki so zastopale naše najstarejše table-teniške edinice: Hermes, Korotan in Mladiko. Siškarji, ki imajo oficielni naslov prvakov in so morali ves ta turnir odigrati brez svojega najmočnejšega igralca Marinka, so najprej zadeli na Korotance. Trojica Bogataj-Djinovski-Božič je dobila v troperesni deteljici z Rakovnika — Strojniku, Alešu, Zgajnarju in Bradešku — tako močne nasprotnike, da je mjorala zmago — čeprav tesno —• prepustiti njim, Bogataj, ki je najprej odpravil Zgajnarja in potem Se Strojnika, je moral nazadnje Bra-dešfku odstopiti točko, ki je bila bržkone odločilna. Druga dva nasprotnika velikega formata sta bila Mladika X in Korotan I. Tudi fca dvoboj se je končal z eno točko razlike (5:4) v korist Mladike. Levji delež -sta k tej zmagi doprinesla Medved in Bla» žič, med tem ko je imel Korotan še uspešnejšega zastopnika v odličnem Bradešku, ka je sicer priboril svojemu klubu vse tri dosegljive točke, pa ni imel tako dobrih soigralcev. Zadnja in najbolj odločilna borba je bila odigrana nekaj pred koncem turnirja med glavnima rivaloma turnirja, Mladiko I in Hermesom. Tudi ta dvoboj se ni končal z bolj prepričevalno zmago od ostalih, torej tudi s 5:4, toda v korist Mladike. Postojanko Hermesa je najprej omajal Krečič, ki je gladko »nesel« Bogataja, ostanek pa je prispevala Se telesna neraz-potoženost Božiča in Siškarji so se morali zadovoljiti s tretjim mestom, ki Je bilo na razpolago za elitne tercete tega turnirja. Turnir je bil spet dobro organiziran, ne nazadnje zaradi tega, ker je bil pač samo nadaljevanje prvega dela, ki je že pred tednom dni pokazal, da Sq prireditelji mislili na razne podrobnosti, ki so dale prireditvi soliden okvir. Povrh tega so imeli — posebno včeraj — precej lepo število gledalcev, dokaz, da bi table-tenis — v danih okoliščinah in s primerno propagando — lahko tudi pridobil svoj stalni krog prijateljev. Čeprav je tako, da ga glede borbenosti ali splošnega užitka za gledalca seveda ne gre primerjati z nogometom ali ostalimi panogami, ki s0 pri nas že kolikor toliko udomačene. Številke iz IL dela Med podrobnimi rezultati zadnjih dveh dni turnirja navajamo nekatere glavne: Korotan I—Korotan n 5:0, Mladika— Slavija n 5:0, Mladika jim—Korotan jun. 5:3, Hermes—Mladika II 5:3 (Trši nar zmaga proti Djinovskemu in Božiču) Mladika n—Slavija I 5:2 (odlikuje se Re-eek pri Mladiki). Mladika I. — Mladika n. 5 :4 (spet se odlikuje TrSinar z zmago v vseh treh partijah), Korotan L — Mladika IH. 5:1 (Bajec dobi proti Zgajnarju), Mladika HI. — Slavija H. 5:0, Korotan I. — Slavija IL 5:0, Mladika I. —Mladika m. 5 : 4 (brez igre!), Hermes — Slavija I. 5:3 (Poženel dobi proti Djlnovskemu ln tudi Božič izgubi dvakrat), Korotan H. — Slavija H. 5:0, Mladika I .— Korotan I. 5 : 4, Mladika n. — Korotan H 5 :1, Mladika H. — Slavija n. 5:0, Mladika jun. — Slavija H. 8:1, Korotan L — Hsrmss 6:4» Slavija L — Mladika m. S : 4, Korotan L — Mladika Jun S :•, Slavija L — Slavija H. 5:0, Slavija L — Mladika j ta. 5 :1, Mladika L — Hermes 5 : 4, Slavija I. — Korotan H. 5:4. (Partija Hermes — Slavija H. še ni bila odigrana, vendar njen izid na končni vrstni red med najboljšimi ne bo imel nobenega vpliva več). Najboljši trije Zaradi preglednosti ponavljamo podrobne izide najboljših treh — I. Mladike. II. Korotan a ln III. Hermesa — še enkrat, in sicer skupno za ves turnir: 1. mesto: Mladika I.: proti Hermesu 5 : 4, proti Korotanu 5:4, proti Korotanu H. 5:1, proti Mladiki II. 5 : 4, proti Mladiki m. 5 : 4, proti Mladiki jun 5 : 0, prjti Slaviji I. 5 : 1 in proti Slaviji II. 5 : 0. 2. mesto: Korotan I.: proti Hermesu 5 :4. proti Korotanu H. 5:0, proti Mladiki I. 4:5, proti Mladiki n. 5:2, proti Mladiki ni. 5 :1, proti Mladiki jun. 5 :0. proti Slaviji 1. 5 : 1 in proti Slaviji H. 5 : 0 S. mesto : .Herme9: proti Korotanu 1. 4 : 5 proti Korotanu n 5 : 0, proti Mladiki 4 : 5, proti Mladiki H 5 : 2. proti Mladiki IH. 5 : 3. proti Mladiki jun. 5 : 9 in proti Slaviji I. 5:3. med tem ko dvoboja s Slavijo H. še ni odigral. Turnir je v polni meri, izpolnil pričakovanja prireditelja — slednjič mu je gotovo tudi v največje zadoščenje, da je lahko s svojo najboljšo garnituro zavzel najboljše mesto — nam pa je dal dober pregled vsega table teniškega kadra, ki mu gre v zadnjem času tudi ta zasluga, da je izpolnil ves spored v športu. Menimo, da se bomo v teku tedna lahko še enkrat nekoliko posvetili dogodkom in izidom s pestre revije naših table-teniških igralcev na tem res uspelem turnirju za moštva. zmaguje od nedelje do nedelje Po xvn. kolu je še sama v vodstvu — s S točkami naskoka pred Venezio in Torinom Slabo nedeljo so Imeli italijanski nogometaši predvčerajšnjim v borbah za točke, kajti prvič v letošnjem tekmovanju zdaj kajti prvič v letošnjem tekmovanju — je zgodilo, da sta bili dve tekmi iz divizije A odgodeni zaradi višje sile na poznejši čas m je bilo potemtakem na ta termin oddanih vsega samo 12 točk. Največ oči je bilo v nedeljo obrnjenih v Romo, kjer je gostovala Bologna. Moštvo lanskega prvaka, ki je že nekaj tednov v silnem poletu, je moralo kapitulirati; Roma je z enim golom dobila obe točki in se kar za tri točke oddaljila od obeh naslednjih dveh zasledovalcev. Tudi Venezia je igrala doma in tudi njej je uspelo, na kar je računala; dve točki proti Livornu in zo-petna zasedba drugega mesta v tabeli. Torino, ki je zadnjič razočaral, je to pot rešil vsaj pol izkupička, vsekakor proti močnemu Laziu. Za presenečenje je poskrbela Juventus, ki je dala temeljito lekcijo Genovi, nepričakovano dobro pa se je držala tudi Triestina, ki je po katastrofi pretekle nedelje iztrgala Ambrosiani eno točko po remisu brez gola In si — vsaj začasno — spet pomagala na 9, mesto v tabeli. Enak izid kakor v Genovi je bil zabeležen tudi v Flrenzi v korist domače enajstorice in na škodo Ligurie. Tekmi med Atalanto in M od eno ter med Milanom in Napolijem nista bili odigrani. Podrobni izidi iz XVTI. kola (ali H. povratnega) so bili naslednji: Flrenze: Fiorentina - Liguria 4:1 (1:0) Torino: Torino - Lazio 1:1 (0:0), Trieste : Triestina - Ambrosiana 0 :0, Venezia: Venezia - Livorno 2 :1 (0 :1), Roma: Roma - Bologna 1:0 (0:0), Genova: Juventus . Genova 4:1 (2:1). V diviziji B prav tako ni bil odigran ves spored, temveč vsega 8 tekem brez one v Bustu Arslziu. Glavno zanimanje je veljalo srečanju med Padovo in Savono, ki je gostom iz Padove prineslo obe točki; ker sta ta dan zmagala tudi Bari ln Vi-cenza, ki sta bila že prej pred njo, je pri vrhu ostalo vse pri starem. Da je novega kaj več, sta poskrbeli moštvi Fiumane in Lucchesa, ki sta obe zmagali nad renomi-raniml nasprotniki iz Slene in Novare. Flumansko moštvo si je s to zmago pomagalo kar za tri mesta navzgor od dosedanjega neprijetnega na predzadnjem mestu. Izidi nedeljskega kola, ki je bilo v osta-Ism zadnje v prvenstvenem delu tekmovanja, "> bili takile: Lneaid: Luochese - Novara 1:0, v Fiiunan* - Siena 2 : L ▼ Udinu: • Udlness f : 1, v Viccnzl:* Vlcenza FufulU » : •. v Prstu: Ptsa - Prato t: 1, ▼ Barija: Bari - Roggtara t :0, v Savoni: rodova - Savona 2:0 In v AlossandriJI: Alessandria - Pescara 0 :0. Iz Hrvatske Usmiljenke za hrvatsko letalstvo. Vojno ministrstvo sporoča, da so usmiljenke sv. Vinka Pavelskega izdelale za hrvatsko letalstvo različne znake v vrednosti nad 29.000 kun. Za rodoljuben dar se je usmiljenim sestram še posebej zahvalil poveljnik letalskih sil polkovnik Kren. Hrvatsko-nemška pravna pogajanja. V petek je prispelo v Zagreb nemško pravniško zastopstvo, ki se bo s hrvatskimi pravniki pogajalo o sklenitvi hrvatsko-nemškega dogovora o izročanju kaznivih oseb in pravni pomoči v kazenskih stvareh. Odposlanstvo je že v petek pričelo z delom ter obiskalo zunanjega ministra dr. Mladena Lorkoviča. notranjega ministra dr. Andrijo Artukoviča in pravosodnega ministra dr. Mirka Puka, s katerim se je zadržalo v daljšem razgovoru. Zakonska odredba o zadužbinah. Izšla je zakonska odredba, ki vsebuje določila o osnavljanju, upravljanju in namenu za-dužbin. Pri prosvetnem ministrstvu je ustanovljen poseben svet štirih članov, ki je pomožni in svetovalni orgnn v vseh stvareh, ki se tičejo zadužbin. Svet imenuje Poglavnik za tri leta. Zadušnica za hrvatskimi prvaki. V nedeljo je bila v Zagrebu svečana zadušnica za Matijo Gubcem, dr. Ante Starčevičem ir. dr. Milanom Suflaiero. Mašo je bral nadškof dr. Stepinac ob številni asistenci, prisotni so bili člani Sabora in vlade ter številni predstavniki ustaškega gibanja. Po zadušnici je bila v dvorani Zagrebškega zbora akademija, kier so pove!ičevaji govorniki zasluge pokojnih za hrvatsko osvoboditev'. Obnovljen železniški promet. Po dva-naistdnevni prekinitvi se je v petek obnovil promet na progi Osijek—Zagreb Tudi proga Konrivnica—V?raždin je očiščena snega. Prebivalstvo je po vseh krajih z radostjo sprejelo poš*o in časopise. Pomembna imenovanja. Za vodjo m-vatskega radia je bil imenovan Radovau Latkovid, za vodjo državnega filmske'^ podjetja »Croatia-filmt pa je Poglavn k imenova' g. Mikaca. Vodja Poglavnikove vojaške pisarne genera; Perčevič. ki ima velike zasluge za ustaški pokret, je c'i imenovan za polkovnika ust£ške milice. Kmetijska statistika. Dr. Josip Butrrac, profesor ekonomsko-komercialne visoke šo_ le v Zagrebu, je začel za svoje slušatelje tečaj za" statistiko. Tečajniki bodo po končanih predavanjih poslani na deželo, kjer bodo zbrali zanesljive statistične podatko o hrvatskem kmetijstvu. V Ameriki razpuščena hrvatska društva. V 17 ameriških državah je politična policija razpustila hrvatska društva, zapečatila poslovne lokale in zaplenila poslovne knjige. Ta ukrep je bil storjen zaradi tega, ker so nekatera društva delala propagando za ustanovitev Nezavisne države Hrvatske in to akcijo tudi denarno podpirala. ženska realna gimnazija v Koprivnici. Z naredbo prosvetnega ministrstva je bila v Koprivnici otvorjena privatna ženska re-z.lna gimnazija s pravico javnosti. Svečana otvoritev je bila 11. t. m. v samostanu Srca Jezusovega. Predvideno je, da bo gimnazija popolna in se bosta vsako leto odprla po dva razreda več. Eaila LpMfs SREDj¥, 25, FEBRUARJA 1942-XX 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Pestra glasba, v odmoru napoved časa. 8.15: Poročila 'v italijanščini. 12.15: Koncert saksofonista Miloša ZUierla. 12.40: Orkester pod vodstvom D'Angelisa. 13.: Napoved Časa — poročila v italijanščini. 13.15: Komunike Glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Godba Kr. letalstva pod vodstvom Alberta di Miniella. 13.50: Slavnostni valček. 14.: poročila v italijanščini. 14.15: Lepa glasba pod vodstvom Arlandi-ja. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert Favorettovega zbora. 19.: Tečaj italijanščine, poučuje prof. dr. Stanko Le-ben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Koncert kitarista Stanka Preka. 20.: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.40: Simfonični koncert pod vodstvom Franca Fedelia. 21.25: Ljubljanski godalni kvartet. 21.50: Romance in melodije. 22.10: Ljubljanski radijski orkester pod vodstvom D. M. šijanca ob sodelovanju sopranistke Ksenije Vidalije ln Ivana Francla. 22.45: Poročila v italijanščini. OBVESTILO Ker se obračajo številni interesenti name s prošnjo za intervencijo in ne morem vsakomur posebej odgovarjati, sporočam tem potom, da nisem v odboru »Emone« in da nimam z njo nikakih osebnih zvez, ki bi mi omogočale posredovanje. Ljubljana, 23. februarja 1942. Dr. Jože Lavrič 1. r., tajnik Kmetijske zbornice. R. Sabbatini: "ifali oglasi Službo dobi beseda t —.60, taksa —.60, za daianje naslova alt za iitro L >.—. Gospodično za trgovino, z znanjem knjigovodstva in italijanščine, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovina«. 2633-1 Elektromehanika- navijalca samo prvovrstno moč, spreimem v stalno službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2648-1 Dober brivski pomočnik dobi stalno mesto. Salon »Maksa«, Resljeva C. 2. 2650-1 Prodam nekaj trgovskih omar, pultov in miz. Naslov v vseh poslov. Jutra. 2597-6 Otroški- voziček dobro ohranjen, globok, prodam. Pot na Rakovo jelšo 66. 2630-6 Gojzerje zelo močne, nove, št. 44, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2647-6 Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 3.—. Trgovsko pomočnico ali pomočnika, izvežbanega za samostojno vodstvo ma-nufakturne trgovine, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Absolventi trg. akademije«. 2651-1 Beseda I- —.30, taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro I 2.—. Gojzerje ali smuške čevlje št. 39, dobro ohranjene, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2533-7 mmmm beseda L —.60, taksa —.60. daianie naslova ali za šifro L 3.—. Spalnice in kuhinje še vedno naj-ceneie pri »Opravi«, Mestni trg 17, prehod. Sprejemamo naročila. 2631-12 Distingviran Italijan mlad, prost voiaških ob vez, poznavalec italijanskih iavnib institucij, trgovskih krogov; nekdai novinar. — tehnično publicistični kon-sulc-nt, študij in praksa v administraciji — trgovini, zmožnost najrazličnejših — panogih : iniciativni, orga-nizatorični. zaupni duh, bi rad zbolišal mesto; (kon-ceptni uradnik, nadzorne funkcije, tajnik, razvijanje poslov; bi potoval). Resen distingviran; moralne, poslovne reference. Ponudbe na ogl. odd. Iutra pod »Distingviran«. 2466-2 Vzamem v najem kuhinjsko in spalno opravo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Visoka odškodnina«. 2649-12 Prodam orehov kauč, psibo ter omaro. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2643-12 Radio Beseda L —.60, taksa —.00, za daianie naslova ali za šifro L 3.—. Lepo parcelo v šiški, proda jako ugodno brez provizije »Globus«, Petrarcova 26 (Komenske-ga), tel. 31-03. 2645-20 rmrmmrnru nijn Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanie naslova al) za šifro L 3.—. Več prvovrstnih Opremljeno sobo 5-cevnih aparatov najnovej šib tipov, od 3000 lir na prej, proda Nova trgovina, Tyršcva cesta. 2652-9 oddam. Ogled od 11. do 15. ure: Bezrukov, Mestni trg 17-11!.. levo. 2632-23 Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Lokal in stanovanje na ulico ali na dvorišče, opremlieno ali neopremlie-no, vzamem takoi ali pozneje. Bavec, Levstikova 16. 2419 19 beseda l —.60. taksa —.60, 3 Hianie naslova ali za šifro L }.—. Posestvo blizu Ljubljane opremljeno hišo, gospodarska poslopja, vrtovi in njive, oddam v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2640-20 Vilo v Rožni dolini prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2646-20 Beseda L — .O0, taksa —.60, za dajanie naslova ali u šifro t J.—. Opremljeno sobo s souporabe kuhime, išče gospodična takoi ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čistota«. 2521-23a Gospod dober plačnik, išče za takoj opremljeno sobo v središču mesta, z uporabo kuhinje, na i raje pri starejši samski osebi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Miren in stalen«. 2639-23a Opremljeno sobo v bližini centra, po možnosti s posebnim vhodom, iščem s 1. marcem II. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »6. marec II«. Beseda L —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro L 3.—. Breje orjakinje in domače zajke s kletkami in krmo prodam. Gubčeva ul. 13. 2641-27 Izgubljeno Beseda L —.60, taksa —.60, u daianie naslova ali u šifro l 3.—. Primerno nagrado dobi, kdor vrne cigaretno dozo — drag spomin —, ki sem io izgubil včeraj v Tivoliiu. Telefonirati na št. 30-15. 2642-28 Na poti na Rožnik je bila izgubljena pasja ovratnica veriga z letošnjo znamko štev. 209. Najdite- lia vljudno prosim, nai isto odda proti nagradi na Blei-weisovi cesti št. 21-1 nadstropje. 2635-28 INSERIRAJ V .JUTRU"! julh.b mnjiHin č i t a i t e pazljivo oglase „JUTR A" □□□□□□□□□□□□□□ ZAHVALA Za vse izraze iskrenega sočutja ob težki izgube naše nenadomestljive mame, stare mamice, tete, tašče in svakinje, gospe MARIJI LAMPIČ raf. ŠKARJEVEC se tem potom najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni darovalcem prekrasnih vencev in cvetja ali ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin, in vsem, ki so blagopokojno v tako lepem številu spremili na njeni zadnji poti. Nadalje se zahvaljujemo upraviteljstvu III. dekliške ljudske šole iz Zgornje šiške, ter čč. gg. Valentinu Tomcu in p. Metodu Valjevcu, kakor tudi vsemu učiteljstvu in učenkam, ki so izkazali pokojnici poslednjo čast. — Vsem in vsakemu Bog plačaj! Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 25. februarja t. 1. ob 8. uri v župni cerkvi sv. Antona Padovanskega na Viču. Ljubljana, dne 23. februarja 1942. ŽALUJOČI OSTALI Vspešm oglaševanje le v »Jutru«! Beseda L —.60. taksa —.60, za dajanie naslova ali za šifro t 3.—. Posle in zveze v Italiji na vsakem polju pri javnih korporaciiah, društvih itd. opravlja za Vas najbolje zaupen ekspert, distingviran Italijan. Razpolaga z resnimi referencami. Ponudbe na ogl. odd. Jura pod »Zveze«. 2465-3 Beseda I —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro 1 3.—. Klavir in klavirsko harmoniko poučuje gospa po hitri in uspešni metodi. Temeljit pouk teorije. Začetnike (za harmoniko) sprejmem tudi v skupinah. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2532-4 Pomaranče prima »Biondo« v košarah po cca 17 kg kupite na Ja-nežičevi cesti štev. 13 po 4.70 lire za kg. Kličite tel. št. 37-14. 2328-6 Umrl nam je naš ljubljeni ln dobri mož, oče, stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod D$berlet Matevž zvaničnik drž. žel. v pokoju dne 22. t. m., po daljšem trpljenju, previden s tolažili sv. vere. Na zadnji poti ga bomo spremili v torek, dne 24. t. m. ob % 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Suvoborska ulica št. 20 (Bežigrad), k Sv. Križu, Ljubljana-Zagreb, 23. februarja 1942. ŽALUJOČI SORODNIKI m Izgubili smo sočelauca našega poč|etja upraunega saetnika, gospoča Odšla je k krilatcem naša Danica Pogreb bo v torek, dne 24. t. m. ob % 4. uri popoldne z Zal — kapele sv. Nikolaja — k Sv. Križu. Ljubljana, Fiume, 22. februarja 1942. Prof. JANKO in DANICA SOTOŠEK — starši STOJAJJ — bratec ® ueleindustrijalca, s katerim je tudi uračništuo in čelau-stuo izgubilo zaščitnika. U Ljubljani, čne ZO. febr. 194Z. Umrla nam je naša ljubljena mama, stara mama, MARIJA GERKMAN Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 25. t. m. ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Galjevica št. 40, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana-Maribor, dne 23. februarja 1942. (Jprauni suet, raunateljstuo, uračništuo in čelaustuo delniške družbe PIUOURRHE UNIOn u Ljubljani liP^ 12 Povest »Besede, besede!« je rjove prekinil govornika in mu zabrusil njegov lastni porog v oči. »Državljan narodni predstavnik je prijatelj lepih puhlic. Toda mi ne potrebujemo puhlic. Dobrih čevljev za vojake republike, teh potrebujemo, in pa glavo tistega lopova, ki...« Predsednik je razjarjeno planil pokonci. »Rekel sem ti, da molči, državljan polkovnik!« »Ne morem molčati, ko tale ...« Konec stavka se je izgubil v peklenskem hrupu, ki ie napolnil dvorano. Predsednik je kakor obseden zvonil in klatil z rokami, da bi obnovil red. Tedaj se ie vzdignil s svojega sedeža eden izmed poslancev, majhen, šibak možic s kunjim obrazom in brezhibno lasuljo, ter odložil naočnike, s katerimi je dotlej čital nekakšne zapiske. Takoi ie zavladal mir, vse je obmolknilo kakor začarano. Možic je bil državljan Robespierre, in Vidal, ki je poznal velikega poslanca po slovesu njegove nepodkupljivosti in ki mu je bilo kot nepolitiku docela neznano, da sta Robespierre in Saint-Just v tesnih medsebojnih zvezah, ie že mislil, da ga bodo zdaj vendarle poslušali, če pove, kako mu ie hotel Saint-Just zavezati jezik. A tudi to slepilo se je hitro razblinilo. »Državljan predsednik, ali ne bi mogli zdaj, ko ga je skupščina zaslišala, odvezati državljana polkovnika nadaljnje prisotnosti pri razpravi, tem bolj, ker povzroča njegova navzočnost nered?« To rekši je mirno sedel nazaj. Predsednik-Robespierrova kreatura — je takoj sprejel njegov predlog. Dva narodna stražnika, ki sta ves čas stala ob vhodnih vratih, sta pozvala Vidala, naj odide; toda polkovnik je na ves glas odvrnil, da ima še veliko povedati, same stvari, ki morajo zanimati vsakega pravega domoljuba. Trušč in zmešnjava sta postala nepopisna: en del skupščine — Dantonovi tovariši, neustrašeni »hribovci« — so kričali, da je treba polkovnika poslušati, večina, hlapčevsko vdana Robespierru, pa je terjala spoštovanje predsednikove avtoritete. Ljudstvo na galeriji, takisto razcepljeno na dve stranki, se je udeleževalo boja, in zbornica je bila mahoma spremenjena v pravi pekel. Toda Vidalov rezki glas se je dvignil nad obči hrup. »Dobro,« je zakričal, »pojdem, če je tako! Temu, kar imam povedati, čakanje ne more vzeti veljave. Samo, če me boste predolgo pustili čakati, bom govoril vsemu Parizu. Ako me predstavniki ljudstva nočejo poslušati, ostane še ljudstvo samo, in to me bo poslušalo.« Nazadnje so ga spravili iz dvorane, ko ie njegova grožnja Se odmevala po nji in ie Saint-Just, bolj bel od svojih brezmadežno oprarih čipk. na govorniškim odru čakal, da se tišina obnovi in galerija izprazni. Debata, ki je sledila Saint-Justovemu govoru, je bila zelo dolga. Dobršno uro je Vidal hodil po veži sem ter tja, ne meneč se za radovednost ljudi, ki so ga ogledovali. Skripaje z zobmi si je pripravljal mogočne besede, da bi z njimi zabil Saint-Justa v tla, ko ga znova pokličejo pred skupščino. Lahen udarec po ramenu ga je nazadnje zdramil iz tega srditega mozganja. Mož silne postave, z levjo glavo in kozavim obrazom, skaženim od brazgotine, ki mu je preprezala eno lice, nad vse preprosto oblečen, kajti celo ovratnica se mu je zdela pregosposka, je segel Vidalu pod pazduho in ga potegnil s seboj proti vratom, ki so vodila iz palače. »Prijatelj,« mu je dejal, »prepošten si za naše malopridne pariške razmere. Ali spreimeš od mene dober svet?« Vidal ga je krivo pogledal. »In zdaj še ti? Mar tudi ti ponujaš dobre svete, Danton?« Veliki mož se je prizanesljivo nasmehnil temu prezgodnjemu očitku. »Sam veš, da se lahko zaneseš name, in veš — upam vsaj — tudi to, da sem najzadnji, ki bi ti hotel svetovati nekaj sramotnega. Je pa meja, onkraj katere se pravi pogumu blaznost; nikomur ne more več škoditi, in vse. kar doseže, ie njegova lastna poguba. Vidal. bližaš se tej meji; zdrami se. doki ar je čas.« »Jaz da naj sc zdramim?« je polkovnik vzrojil. »Nai gledam, kako Saint-Just. ta p««, tatinsko sega ▼ ljudske žepe. kakor 1e nekoč segel v materino blagajno? Vedi, da je prišel k meni, češ ima zame dober svet, in me je skušal kupiti, da bi molčal o Lemoinovih sleparijah!« »Tega nisem vedel, a čudno se mi ne zdi. Res je takšen lopov, kakor praviš, in prej ali slej, še preden bo vsega konec, mora priti resnica na dan. A ti nisi tisti, ki bo to dosegel. Tebi se ne bi obneslo, samo pogubil bi se, če bi svojeglavo vztrajal na tem. Saint-Just je strašnejši od panterja v njegovi domači džungli — takisto zvit in goljufiv!« »Ne pravim, da ne,« je zaničljivo odvrnil Vidal, »a kaj to meni mar? Kakšno obtožbo mi more vreči v obraz? Kako me more poklicati na odgovornost za to, ker sem mu rekel, ne da bi se sam izpostavil nevarnosti...« A Danton mu ni dal končati. Široko in resno je pogledal polkovniku v obraz, ki je bil še za-ripel od gneva, in rekel: »Nikar ne čakaj, da bi točno dognal, česa je Saint-Just zmožen in česa ne. Na mojo besedo verjemi, da te takisto lahko zmečka, kakor bi zmečkal bolho, ako le hoče.« Tu se je prekinil in planil v kratek smeh. »Če se mu zazdi, da bi mu tvoje besede utegnili škoditi, ne bo niti malo v zadregi, kako naj ti zamaši usta. Grozil si mu. Dokazal si mu, da znaš biti nevaren, in v splošnem so se do zdaj še vsi, ki bi utegnili biti Saint-Justu nevarni, z dvokolnico odpeli ali po Rue Saint-Honore v oskrbo .državnega brivca'.« ^ŠimRAJTE JUTRU« Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorciji Ju tra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskamo d. d. kol tiskarnarja: Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. - Vsi v Ljubljani