Naročnina menečn« 25 Din, za inozemstvo 40 Din - nedeljska izdaja celoletno 06 Din. za inozemstva 120 Din Uredniitvo je * Kopitarjevi ol. 6/111 SEO VEJSEC Telefoni arednlštvai dnevna slnžba 209* — nočna 299*, 2994 la 209* Izhaja vsak daa zjutraj. rasen ponedeljka ia dneva po prazniku Ček. račun: Ljnb- i ibm« »l lotlm) ia 10.544 za inseralei Sarajevo štv. 75b\ Zagreb itv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79* Uprava: Kopitarjeva b. telefon 209» Materinski dan Na Materinski dan, ki ga katoličani proslavljamo na jutrajšnji praznik Marijinega Oznanjenja, se bo eden in drugi med nami po mudil nekoliko več v duhu pri podobi matere. bvoje matere seveda, kakor se mu je vtisnila v dušo: mila in z nežnim, dobrim umenljajem na ustih, v katerem otrok nikdar ne doume ali je odsvit notranje sreče ali tajno prelitih solz. Vsekakor bi bilo v splošno korist, ako bt Materinski dnevi vsaj nekoliko dosegli svoj namen. In prvi njih namen je pripomoči materinskemu imenu in materinski časti v družini, pa tudi v javnem življenju do večje časti in spostovanja, Božja zapoved: Spoštuj očeta in mater — naj bi prišla zopet do svoje prave veljave. Moderni otroci so včasih tako tuji svojemu domu in svoji materi. Razmere so taksne, da jihvZivljenje že zgodaj tira od domačega og-njisca — za kruhom. Oni služijo, toda mati ki je ostala doma, se jim ^ da nic ne zasluzi. V svoj! mladostni vihravosti in zanesenjastvu otroci cesto prezro skrito bistvo pravega, materinstva, ki je obrnjeno na znotraj m ki noče, da bi se mnogo o njem govorilo. Mati se kvečjemu nasmehne, ko vidi, da država, ki hoče imeti vse lepo registrirano in točno označeno, med tisoči poklicev ne najde nobenega, ki bi odgovarjal njenemu delu, in jo zato končno uvrsti pod rubriko: brez poklica! Za njeno službo žene, matere in gospodinje res ni mogoče najti nobene uradne šablone! Toda poleg tega mora v današnjih časih često še izven doma skrbeti za vzdrzevanje svoje družine. Koliko tihega in s k ritega junaštva marsikatere pogumne žene se skriva za mnogimi skromnimi stanovanjskimi vrati, vedo le tisti, ki ne stanuje,? le v vilah, ampak ki na karitativnih potih obiskujejo najvišja podstrešja in najnižja kletna stanovanja, kjer jih kljub popolni revščini, ki vlada v prostoru, ne redko preseneča izredna snažnost in čistoča. To je ponos in zasluga mater, ki se do zadnjega in z vsemi sredstvi upirajo, da razkrajajočemu nbostvu otmo vsaj svoje človeško dostojanstvo. Toda ni to pot le neštetih delavskih žena ln mater. Tudi premnoge meščanke, žene profesorjev, trgovcev, obrtnikov morajo dandanes opravljati vsa gospodinjska dela, da ostane še kak dinar za lepo knjigo, obisk gledališča, dostojno obleko in za večne in nikdar izpolnjene potrebe otrok. Kaj gre za družino del avca, kmeta, nastavljenca, uradnika, učitelja, trgovca, obrtnika ali kogarkoli: vedno je mati tista, ki o tem odloča, ali bo pomanjkanje, ki vdira v stanovanje, družiui vir blagoslova in še večjega podviga ali pa vzrok propada in popolnega razsula. Ali bo na trdih tleh odpovedi pognal in dozorel močan in trden rod ali na bo revščina zanesla razdvojenost in obup v srca domačih, jim strla voljo in duha. Tem materam, ki s toliko nesebično odpovedjo drže v svojih rokah usodo naših družin in celega našega naroda, naj veljajo slavospevi današnjega Materinskega dne. Toda bolj kot vsega češčenja in javne hvale bodo vesele hvaležnega priznanja in ljubezni otrok, ki so jih samo v odpovedi in pomanjkanju vzgojile. v Po volji božji so matere pravi vir vsega življenja, ki se iz njihovega naročja skrivnostno obnavlja iz roda do roda. Kaj bi pome-njala za zgodovino vsa stvariteljna sila mož, ako ne bi stale ob njih matere kot svečenice naroda in tihe čuvarice onega življenskega toka, ki čistemu vrelcu enak žubori iz skrivnostnih globin pradavnine, da nam vedno znova presnavlja in osvežuje življenje. Matere so nas oblikovale telesno in duševno. Zato naj moderna žena ne pozabi, da je najgloblja njena skrivnost, to je skrivnost materinstva, zaavrovana tudi s samim božjim pečatom, ki slove: Ne ubijaj! Matere, ki ne spoštujejo tega božjega in naravnega zakona in ki same sebe izključujejo od sreče materinstva, niso vredne, da bi se jih spominjali na Materinski dan. Dobro vemo, da se v zvezi s tem vprašanjem vedno znova opozarja na gospodarsko stisko našega časa. Gospodarska beda je gotovo velika. Toda resnica je, da je skrunjenje materinskega dostojanstva mnogo bolj razširjeno v tistih plasteh naroda, ki niso v toko zelo težki gospodarski stiski. To je dokaz, da se ni samo vsled pomanjkanja, ampak mnogo bolj radi pokvarjene nravi rodil tudi v našem narodu strah pred otrokom. Saj tudi prednikom ni bilo nikdar gospodarsko z rožicami postlano. Pa so kljub temu imeli pogum, vzeti zase in za številne družine breme na sebe. Kje bi že bil naš mali narod, da ni njegovih mater oživljalo to naravno poštenje, čeprav združeno z največjimi žrtvami in odpovedjo! Naš čas pa je z vsem svojim mišljenjem in čustvovanjem tako globoko zakopan v materialistično in izključno gospodarsko pojmovanje življenja, da za nravue in božje zapovedi kot zdravilno sredstvo nima nobenega smisla več. Prav in potrebno je, da dobrodelnost, posebno pa javna oblast z vsemi razpoložljivimi sredstvi priskoči na pomoč družinam s številnimi otroki, toda vse bo zaman, ako slovenske matere ne bodo več stale na skalnato trdnem temelju nravne in božje postave, ki kliče: Ne ubijaj! Ze vse večji ln mogočnejši narodi so bili izbrisani z obličja zemlje, ker jim ta božja zapoved ni bila sveta. Materinski dan, ki naj otroke opozori na pomen in blngoslov IV. božje postave, matere pa na svetost še nerojenega življenja, naj končno v slehernem moškem srcu pospešuje fojitev pravega viteštva. Navajal naj bi nas spoštovanju do sleherne žene in do slehernega dekleta. Tudi do tistih, ki same nočejo biti spoštovane. Tudi do tistih, ki so s svojim vedenjem in nastopanjem same vrgle proč svojo žensko čast. Najučinkovitejše nagibe za spoštovanje ženske osebnosti dobi katoličan v češčenju Matere božje. Socialen blagoslov tega češčenja se pokaže zlasti pri mladini, ki 90 v tej idcnlni šoli nauči pravega vitcškcea odnosa do žensketa si»la in je obenem obva- Svetovni izdatki za oboroževanje 500 milijard letno - za sovraštvo Leta 1934 je svet izdat trikrat več za orožje kot tik pred svetovno vojno Berlin, 23. marca. Nemški listi objavljajo danes nekaj statističnih podatkov, ki jih je izdal nemški osrednji zavod za statistiko (Institut {tir , Konjunkturforschung) o strahotnem naraščanju oboroževanja. Svetovna trgovina pada — Trgovina z orožjem raste Nemški statistični zavod ugotavlja v začetku svojega poročila, da je splošna svetovna trgovina vsled gospodarske stiske zelo padla in je še vedno v padanju, medtem ko je trgovina z orožjem in z m uničijo ravno nasprotno zelo narasla. Obseg svetovne trgovine, kamor spada tudi trgovina z orožjem, je od 1933 do 1934 padel za nadaljnjih 3%, medtem ko je trgovina z orožjem sama v istem letu poskočila za 12%. človek si lahko predstavlja, kako strašna mora biti tekma v oboroževanju, da niti najhujša gospodarska stiska, ki je skoraj uničila vso drugo izmenjavo življenj kih potrebščin, ni mogla prisiliti držav, da bi bile znižale svojega pohlepa po orožju, marveč, da so ga nasprotno le še za 12% v enem samem letu zvišale! Nemški zavod — ki seveda trdovratno molči o nemškem oboroževanju in nemški bojni industriji — je ugotovil, da si države, ki orožje proizvajajo in z njim tržijo, delo delijo. Itali a, Belgija, Švedska in Češkoslovaška izvažajo večinoma »klasično orožje« in municijo, med tem ko so se Anglija, Francija in Amerika specializirale v izvažanju modernih bojnih sredstev, predvsem letal in kemičnih snovi. Leta 1932 so v celotni bojni izvozni trgovini letala znašala samo eno petino celokupne vrednosti, lani pa že kar eno tretjino. Zaslužki vojne industrije Značilno je nadalje opazovati, kako je izvoz bojnega orodja iz posameznih proizvodnih dežel zadnja leta naraščal. Izvoz orožja in municije je na Češkoslovaškem od leta 1933 na 1934 poskočil na trikratni količnik, na Japonskem |e narastel izvoz za dve tretjini-, v Ameriki za eno četrtino in to v enem leta. Levji del glede izvoza orožja nosi torej Češkoslovaška! V primeru s celokupnim svetovnim izvozom je izvoz orožja in municije naraščal 20 krat hitreje, kot pa izvoz drugih pridelkov in izdelkov. Avtarkija v oboroževanju Toda številke o trgovini z orožjem, o njegovem izvozu iz ene in uvozu v drugo državo, še nikakor ne dajejo jasne slike o stanju sodobnega oboroževanja, ker si vsaka posamezna država prizadeva, da bi v svojih lastnih mejah ustvarila bojno industrijo, da bi je ne bilo treba uvažati od drugod. Številke o proizvodnji domačih bojnih industrij pa niso dosegljive. Zanimiv je primer Rusije, ki je še leta 1928 dobavljala iz inozemstva 58% svojih bojnih potrebščin, leta 1931 samo še 31%, lani pa ničesar večl Danes Rusija krije svoje bojne potrebščine izključno iz svoje domače ruske industrije. Isto se dogaja drugod, v Romuniji, v Turčiji, v Braziliji, v Južni Afriki, v Avstraliji, ki so si same zgradile bojno industrijo, ki krije v veliki meri domače potrebe. Mednarodna trgovina z orožjem, ki je bila še pred par leti resnično zrcalo svetovnega oboroževanja, danes nikakor ne daje resnične slike oboroževanja. Trikrat več kot I. 1913 Če hočemo torej dobiti približno pravo podobo oboroževalne tekme na svetu, je treba vzeti v obzir tudi številke državnih p r o ra č u -n o v in v njih izdatke za obrambne svrhe. Toda tudi tukaj so podatki nepopolni. Treba je razločevati med priznanimi izdatki in med prikritimi. Katera država pa v proračunu prizna vse svoje dejanske izdatke za vojno? Koliko jih je poskritih po proračunih drugih ministrstev, pod poglavjem javnih del, pomoč industriji, prometni izdatki in slično. Proračunsko priznani izdatki za vojno predstavljajo torej le na nižji količnik izdatkov za oboroževanje. In kljub temu najdemo, da so bojni izdatki za leto 1934 v primeru z 1913, ki je bilo leto mrzličnega oboroževanja tik ffed svetovno vojno, narasli kar za dve tretjini. če primerjamo lanske izdatke z izdatki leta 1929, najdemo zopet, da je svetovni priznani proračun za vojno narastel za eno celo tretji n o I Ako bomo napredovali letos ▼ istem razmerju kot prva dva meseca, je verjetno, da bodo znašali svetovni izdatki za orožje že dvakratni znesek L 1913 in dve tretjini več kot pa L 1929. Ako pa vzamemo vpoštev še dejstvo, da se je orožje v primeru s predvojnimi cenami zelo pocenilo, najdemo po računih nemškega statističnega urada strahotno ugotovitev, da je svet, računajoč samo priznane izdatke v proračunih, lani izdal trikrat več denarja za oboževanje kot pa L 1913. 500 miljard v enem letu Lani je svet — po priznanih vojnih proračunih — izdal nad 500 miljard Din za orožje. Če bi mogli ugotoviti vsaj f.ribližno še nepriznane izdatke, bi brez dvoma prišli na številko 700 miljard Din ,ki so v enem samem letu po vsem svetu šli v oboroževalno žrelo. To je več, kot proizvajata v enem letu angleška in nemška industrija, to je več, kot Evropa izdaja za ves uvoz sirovin, pol-Izdclanih izdelkov in izdelanih izdelkov, to je dvakrat več, kot znaša ves zlati zaklad Združenih držav Severne Amerike (500 krst več, kot ; j e naša država izdala za svoje potrebe ▼ enem letu). . Zato ni čuda, če velike orožarne kljub gospo-j darski stiski tako sijajno delajo in izplačujejo tako sijajne dividende. Francoske Schneider - Creuzo* izplačujejo 25% edividendo, češkoslovaški Škoda 28%, angleški Vickers 8%. Nemško oboroževanje 0 nemškem oboroževanju molči nemški statistični zavod. Zato je treba objeiktivno dodati še številke, ki se tičejo Nemčije. Povedal jih je včeraj francoski vojni minister general Maurin v francoskem parlamentu: 75% nemške in d.n atrije je zaposlene z izdelovanjem orožja in municije. Tovarne delajo noč in dan, predvsem tovarne za topove in za strojnice. Silno je zaposlena tudi nemška kemična industrija, ki se peča s pridelovanjem sintetičnega bencina U premoga. Nemčija zbira ogromne količine živeža ter izdeluje konzerve za vojake. Ogromni tovori konzerv prihajajo iz Portugalske in Amerike. Nemške tvornice za letala izdelajo dnevno 15 najmodernejših letal, tako da bo Nemčija imela ▼ 3 mesecih 1500 novih bombnih letal s vsemi nadomestnimi deli. Nemška le*ala razvijajo ogromno brzino. Medtem ko bo Francija mogla postaviti samo svojo aktivno vojsko v bran, b o Nemčija razpolagala z armado 700.000 mož. Francija se mora naslanjati le na svoje lastne sile, ker se evropski narodi vsi tresejo pred Nemčijo, kakor živali v puščavi, kadar zaslišijo rjovenje leva.« ,Odgovor' na nemška izzivanja Posvet treh v Parizu Soglasnost vseh - Obiski v Berlinu, Varšavi, Moskvi in Pragi Pariz, 23. marca. c. Danes se je otvorila v Parizu konferenca Francije, Italije in Anglije, ki naj prouči ves položaj po odločitvi Nemčije, da uvede obvezno vojaško službo. Posvetovanja so se začela takoj dojx)ldne in so trajala ves dan s kratkim presledkom opoldne za kosilo. Ob 10 je francoski zunanji minister Laval sprejel najprej lorda Edena in se z njim pol ure razgovarjal. Nato je Laval posebej sprejel italijanskega delegata, podtajnika Suvicha. Razgovor med njima je trajal do 11.15, ko se je začela skupna konferenca vseh treh velesil. Ob 1 se je konferenca prekinila in samo Suvich je izjavil časnikarjem, ki so čakali pred ministrstvom: »Vse gre dobro naprej! Med nami obstoja popolna soglasnost.« Ob 2 so se zopet nadaljevala posvetovanja, to. pot v vseh salonih zunanjega ministrstva. Tem posvetovanjem je prisostvovalo več višjih uradnikov zunanjega ministrstva in mnogo uglednih francoskih Za čiščenje krvi uporabljajte znani P LAN INKA« Čaj BAHOVEC. Pristen je le v plombiranih paketih. Res. br. 76 oct 5./II 1931 Abesmsko-italijanski spor Italija odreka Zvezi narodov pravico do vmešavanja Rim, 23 .marca. b. Na abesinsko pritožbo pri Svetu Zveze narodov je odgovorila italijanska vlada z noto, ki je bila snoči izročena generalnemu tajniku pri Zvezi narodov. V tej noti se povdarja, da abesinska vlada ni bila upravičena, da predloži to pritožbo Svetu Zveze narodov, ki jo zato ludi ne more reševati na temelju čl. 15 pakta Zveze narodov, kakor to zahteva abesinska vlada. V italijanski noti se odločno odklanjajo obtožbe in ugovori abesinske vlade proti Italiji. Ni točno, da bi Italija mobilizirala cel letnik rezervistov. Pošiljanje italijanskih čet v italijanske kolonije je sledilo zaradi tega, ker se je pokazala potreba, da mora Italija zaščititi svojo kolonijalno posest, ob kateri so se koncentrirale abesinske čete in razni razbojniki. Italija je pogajajoč se z abesinsko vlado na podlagi čl. 5 italijansko-abesinskega sporazuma storila vse, kar je bilo v njeni moči, l da se obstoječi spori mirno rešijo. Zaradi tega je i predlagala ustanovitev nevtralne cone pri Ualualu. Razmejitev te cone se je zakasnila zaradi tega, ker je tako hotela abesinska vlada. Italija je tudi zahtevala, da se namesto pogajanj, ki se vodijo z izmenjavo diplomatskih not, prično direktna pogajanja, za katera naj bi se imenovali dve posebni komisiji. Italija je tudi pripravljena sprejeti arbitražo na temelju čl. 5 italijansko-abesinske pogodbe iz 1. 1028. Zaradi vsega tega smatra Italija, da italijansko-abesinski spor ne spada v kompe-tenco Zveze narodov. politikov. Ta posvetovanja so trajala do 18.10, ko je bil objavljen komunike. Ta komunike je prisotnim časnikarjem prečita! zunanji minister Laval in se glasi: »Francoski zunanji minister Laval, angleški državni podtajnik Eden in italijanski državni pod-tajnik Suvicb so se sestali danes na (}uai d'Orsayu k skupnemu posvetovanju in pri tej priliki obširno pretres'i ves položaj. Pri izmenjavi misli je bilo ugotovljeno, da bo imel sestanek v Berlinu med angleškimi in nemškimi državniki samo informativen značaj in se bo sukal popolnoma v okviru resolucije, ki je bila sprejeta na sestanku med Francijo in Italijo dne 3. februarja letos. Sklenjeno je bilo dalje, da s? berlinski obisk angleških državnikov nadaljuje z obiskom v Moskvi, Varšavi in Pragi in Francija in Italija želita tem obiskom kar največ uspeha. Po teh sestankih bo skupna konle. renca v Stresi dne 11. apri'a. Vsi trije ministri so ugotovili popolno soglasnost med vsemi tremi velesilami.« Zvečer ob 20 je Suvich že odpotoval z rimskim ekspresom iz Pariza. Eden odpotuje jutri zjutraj zgodaj v Amsterdam z letalom, kjer se pridruži siru Johnu Simonu. Oba bosta jutri zvečer priletela z letalom na berlinsko letališče Tempelhof. V po nedeHek se bodo nato začela posvetovanja med nemško in angleško vlado. Istočasno, ko so se vršila posvetovanja na Qna< d'Orsavu. se je sestal na Elizeju pod predsedstvom predsednika Lcbruna k seji vrhovni francoski voini svet. Seia je trajala tri ure in je bil ob tej prilikr izdelan podroben načrt, kako naj se hitro izvede v« potrebno, če bi Francija prišla v nevarnost vojne Italija mobilizira Rim, 23. mnrea. AA. Iz varnostnih razlo-gov jc vlada odredila mobilizacijo tflll letnika. Ta letnik je bil v začetku februarja delno že mobiliziran zaradi vzhodne Afriko. Potem ko je podpisal ta ukaz, je Mnsso-Imi, sprejel časnikarje in jim izjavil: »Naša volja do miru in zn sodelovanje se naslanja tudi na nekaj milijonov bajonetov.« rovana predsodka pokvarjene moške dražbe o nravni manjvrednosti žene. Sleherna žena in sleherno dekle je sestra device in matere Marije. Odkar je Mati v Betlehemu rodila Zveličarja, je posvečeno tudi materinsko naročje. Odkar je Kristus sam tisočkrat imenoval Marijo svo.io mater, je tudi materinsko ime posvečeno. V krščanstvu jc čast materinstva veselo oznanilo in jvoroštvo novega življenja. Za dostojno proslavo dneva naših mater bonin vsled tearn našli največ vrednih nagibov ravno v zakladnici naše religije. Le poglejmo naše matere! Njihovo življenje izgoreva kakor sveča v žrtvah za druge. Zato naj ne bo le en dan, ampak vsi dnevi v letu posvečeni z nežno in hvaležno mislijo na njo, ki nas je morda edina med vsemi, ki so nas ali pa nas še bodo srečali v življenju, resnično ljubila. Imejmo globoko spošovanje pred materami, ki nam varujejo naše družine in pri-nnšajo v naše domove toploto in luč, ki nosijo v sebi skrivnost našega življenja in so vir rasti in moči vsakega naroda. drin. Kavlta je desertna mlečna čokolada skavinim okusom. Preizkušena mešanica izbranih in dozorelih kakac vih zrn daje Kaviti v zvezi z neposnetim planinskim mlekom in s primeskom arome kave njeu karakteristični, vabljivi ukus. Kakor Vas raz ,blj« mehka in opojna g< dba, tako vas poživi in okrep košček Kavite. V mi so združene same rediin« snovi, ki dajo telesu moč in dobro razpoložen o. MIRIM KRALJICA ČOKOLADE Nacionalna ura Govor prosvetnega ministra Belgrad. 23. marca. A A. Prosvetni minister Stevan Cirič je imel nocoj ob 20 po radiu tale govor: Sedanje težke čase čuti najbolj prosveta. Pro-sveta je duhovna blaginja naroda. Eden pogojev za pro8vetljenost je materijalna blaginja ali vsaj zavarovana eksistenca poedincev. V sedanjih hudih časih, ko gre borba za življenje do skrajnosti, spoznavajo mnogi ogromno vrednost kulturnih pridobitev in jih hočejo žrtvovali, da bi si s tem življenjsko borbo olajšali. Kraljevska vlada smatra za svojo dolžnost, da v vprašanjih narodne in državne vzgoje ne dovoli takih pojmovanj in da jih bo pobijala. Prosveta je najvišje merilo za vrednost posamezne državne skupnosti. Države in narodi so propadli, toda njihovo vrednost cenimo še sedaj po tem, kaj so storili za napredek človeštva. Ne glede na preteklost, ki dokazuje potrebo kulturnih stremljenj, pa zahteva sedanjost od nas, da svoje kulturne pridobitve ohranimo in da jih še izpopolnimo. V ostri tekmi življenja zmaga samo boljši. Da postanemo boljši in da lahko zmagamo, moramo prosveti posvetiti vso pozornost. Zato ne bi bilo večje napake, kakor žrtvovati kulturne potrebe v škodo prosvete tistim trenutnim težkočam. Zato jih moramo nekako olajšati, ker bi v nasprotnem primeru ravnali krivo in bi se to prej ali slej maščevalo. Napak bi bilo gledati na prosveto kot na potrebo, za katero so potrebne samo žrtve in ki bi bilo tudi brej nje mogoče izhajati. Vprav obupna je misel, kaj vse iznašajo v jatnosti nesmiselnega in kakšne redukcije zahtevajo v prosveti. Pa še tisto, kar naj ostane ali kar mislijo, da bi moralo ostati, merijo z merili materijalne vrednosti za socialne in gospodarske potrebe. Tako smo prišli do čudne psihoze, da književnost in drugo prosvetno delo cenijo samo kot vir za življenje tistih, ki se z njim ukvarjajo. N. pr.: gledališča >prenašamo<, češ da,bi brez njih ostal cel stan brez dela. V resnici pa gre za izredni pomen vseh teh kulturnih tvorb, ki pomenijo v resnici pravi napredek i države i naroda, kajti brez njih bi padli nazaj. Kakšen greh bi šele bil, če bi puščali v ne-mar saine temelje kulturnih stremljenj našega naroda, narodne in druge šole. Naše šolsko vprašanje je zelo zamotano. Takšno bi bilo tudi brez gospodarske stiske, ki ga je komplicirala do strašnega obsega. Da ostnemo le pri najpomembnejšem vprašanju, pri osnovnih šolali; lu imamo strašne podrobnosti. Poznamo kraje v naši domovini, kjer imajo celi srezi po 4 do 5 šolskih oddelkov, prav tako pa imamo tudi kraje, kjer pride ena šola na 1500 kv. km. Tu je treba zato pomoči. Dozdaj smo storili mnogo. V nekaterih srezih, kjer smo imeli pred osvobojenjem po eno državno šolo, jih je zdaj do 80. Toda še vedno je treba storiti mnogo, mnogo. Kraljevska vlada se zaveda svoje naloge in ima vse to pred očmi. Olajšati je treba sainogradnjo šol. Hočemo, olajšati gradu jo novih šolskih poslopij s tem, da bomo dovoljevali gradili s skromnim in cenenim niaterijalom, da ustanovimo fonde, ki naj kasneje olajšajo vrnitev dodeljenih podpor, ki jib prebivalstvo v ostalem zelo rado sprejema, ker ljubi šolstvo. Vse to so naloge, ki jih je treba rešili. Najti bo treba načina, da prispeva ves narod in da se prispevki pravilno porazdele. Ni mogoče več čakati, da dobe siromašni kraji svoje šole šele tedaj, kadar si jih bodo mogli sami zgraditi. Prosvetno ministrstvo ima o tem neke svoje misli in zato upa, da bo našlo razumevanje v naši javnosti in da bo tako moči šolam pomagati. Ne _gre ludi, da bi imeli na tisoče učiteljev brez službe, ko bi mogli toliko prebivalstvu pomagati. Tragično je to in to kaže v jarki luči položaj, ki ga je ustvarila gospodarska kriza. Ce je že težko, če kdo nima službe, čeprav radi hiperprodukcije in prenasiče-nosti tržišča, ki zanj nima kruha— koliko straš-nejše je še, če mora biti mlad človek brez dela in se zavedati, da je njegovo delo državi in narodu skrajno potrebno. In ko so lako absolvirani učitelji in kandidati brez službe, ostajajo po drugi strani občine in celi srezi brez šol in brez pouka, da, celo cele banovine, kakor smo zadnjič slišali. Zaradi usode vseh teh vrlih in zavednih ter dela željnih ljudi v skrbeh, misli kraljevska vlada kljub težkočam na to, da vsaj deloma olajša njihov položaj. Zato lahko z veseljem razglasim, da bo prosvetno ministrstvo v kratkem dalo učiteljem, mladim ljudem kruha, ko bo začelo graditi šole, v katerih bodo služili domovini in kjer bodo našli cilj in temelje svojega lastnega življenja. Kraljevska vlada bo gledala, da Čimprej popravi to socialno krivico. Zame je dalje tudi krivica, da naši učitelji izgubljajo v svoji službi tista najlepša leta življenja, ko. s svojo krvjo na bojnem polju služijo državni skupnosti, ali pa v mirni dobi izgube svoje mesto, ko gredo na vojaški rok, potem se pa zagledajo na cesti. Dokler se to vprašanje ne uredi zakonodajno, mislim, kot minister prosvete, te učitelje, ki se vrnejo iz vojaškega službovanja imenovati pred vsemi drugimi. So pa tudi druge upravičene težnje, ki jili bo kraljevska vlada v tej smeri imela stalno pred očmi. Morda bi vrhunec v tem pogledu bilo, da kraljevska vlada glede disciplinarnega sojenja in drugega izenači učitelje z drugimi uradniki državne uprave in da postavi njihovo službo, ki je od njo toliko odvisna, na boljše mesto. Pravo pojmovanje tega plemenitega poklica bo omogočilo učiteljem, da vse svoje misli in skrbi posvetijo službi velike in lepe domovine. Ce bodo služili njenim in edino njenim interesom in tako opravljali svojo dolžnost, bodo učitelji nekega skorajšnjega dne doživeti izpolnitev teh svojih upravičenih teženj. Zato bo kraljevska vlada v interesu učiteljskega stanu samega delala za ohranitev čudovite postavo rodoljubnega učitelja. ki je bil že od nekdaj pa do danes ponos našega javnega in kulturnega življenja in našo politične zgodovine, in ki je vršil svojo dolžnost zmerom zavedajoč se pomena svojega dela za svobodo in zmerom kot voditelj k zedinjenju. Učitelji! Hodite zvesti samemu sebi in svoji preteklosti! V vaših rokah je, kakor je že bila usoda naroda. V vaših rokah jo usoda naše kulture. Da olajšamo to pomembno delo za pospeševanje duhovnega edinstva, je kraljevska vlada sklenila razpisati natečaj za izenačenje učbenikov, tako da bodo v doglednein času izenačene šolske knjige. Sprejetje in objava tega sklepa prosvetnega ministrstva kaže odločnost kraljevske vlade, da postavi našo prosveto na zanesljiva tla. Očitno potrebo, da vsa šolska mladina črpa svojo znanost iz enakih virov, predpisuje že zakon. Toda ta zakon Je leta in leta ostal mrtva črka. in sicer zato. ker se je pozabljal vzvišeni cilj, pred očmi so bili pa samo težki posebni, ma-terijalni in gospodarski odiiošajii. Kraljevska vlada bo vse te težave premagala in imela pred ofmi ludi najnujnejše gospodarske in socialne interese v globokem prepričanju, da izenačenje učnega sistema zlasti v osnovnih šolah in z vdanim delom poklicnih učiteljev, na kar bo kraljevska vlada posebno pazila, dovede do edinstva duhov, ki se mora naglo pokazati v vsem našem javnem življenju. Veliko nnčelo, ki je vodilo kraljevsko vlado, da sprejme, ta svoj sklep, pomeni v ostalem tudi veliko olajSanje za vse roditelje, ki šolajo svoje otroke. Njihovo število je neizmerno, in globoko sem prepričan, da bodo la sklop od srca pozdravili in ga zagovarjali, kakor je treba. Tudi v srednješolskem pouku je treba utreti pot lemu pojmovanju, zlasti pri nacionalnih predmetih. Nihče ne more presoditi važnosti tega dela. Po svojem značaju ima srednješolski pouk- poseben pomen in srednja šola je usodnega pomena za formiranje volje naroda. V njej se ustvarjajo bodoči voditelji naroda. V srednji šoli na učencu storjeni greli ni greh samo na posameznem človeku, temveč tudi na neštetih drugih, s katerimi bo ta človek pozneje delal ln nanje mogel vplivati. Zato Je treba na uspeh in formiranje voljo v srednji šoli posebno paziti, ker ta uspeh in formiranje volje učenca pomeni pozneje, ko . stopi v življenje, dragoceno vzpodbudno za vso državo In za delo v dobri stneri k pravemu cilju. Toda, da učitelj s poletom opravlja svoje delo in s popolno odgovornostjo, je potrebno, da je gmotno zavarovan. To pa ni, ali vsaj ne'v zadostni meri. To sniom odkrito povedati. V to vprašanje se tu ni treba pobliže spuščati. Tu stojim kot priča in neposreden opazovalec. Lahko izpričam, da je minilo 17 let, in vendar se profesorji še niso rešili svojih gmotnih skrbi. Posledice se opažajo v tem, da je čedalje manjše število moških, ki so se odločili 'a ta poklic, res da idealen, toda po drugi strani jim ne da gmotne bodočnosti. Grenka ironija je, da je neki uvideven prosvetni minister napravil poskus, da uredi ta problem, potem .je pa prišla gospodarska stiska, ko je bilo posebno težko obremeniti proračun, tudi z najbolj upravičenimi zahtevami. Kot današnji prosvetni minister vidim svojo dolžnost v tem, da se ustavim pri tem vprašanju. Kraljevska vlada je sklenila omogočiti pravilno ureditev tega vprašanja. Globoko sein prepričan o resnosti pojmovanja dolžnosti tistega stanu, ki je dal velikane naroda, in mislim, da prosvetni delavec ni zaslužil, da se učinek njegovega dela meri z denarjem. Enota mere bi morala biti moralna, ki I K) pravilno zagotovila profesorskemu poklicu njegov položaj, kakršnega njegovo, za usodo naroda tako občutljivo delo v polni meri tudi zasluži. Profesor se mora tega zavedati in iti po sledovih svojih .starejših tovarišev, ki so ustvarili našo veliko generacijo ter jo osvobojeno in zedinjeno mogli izpooolniti. Hudo je tistemu, ki se hoče od njih od-dvojiti. Hudo jc tistemu, ki hoče kreniti s prave poti narodne zgodovine. Tak človek se odtrga od svojega dela zji skupno domovino, a najhujši njegov greli je, če je krenil na stranska pota in hoče po njih voditi mladino, ki mu je zaupana. Tak človek bi brez dvoma mogel ogroziti stavbo narodne bodočnosti. Ni pravljica. ni legenda, da se tudi mesta ne zgrade brez žrtev, da je treba žrtvovati za zidanje tistega, kar je človeku najdražje, Kdor gleda, kako še gradi domovina, mora razumeti prepričan je naroda, da temelji vsaka gradba na žrtvah,-ki jilv zahteva zgodovina, in tako se je od pamti^-elj.a gradila domovina s krvjo najboljših, Evpj tu