Leto IM flaniko «4.
O UgMlanl. v nedeljo 20. Julija »Zi.
Cena Z'—.
Uhaja vsak dan popoldne, imama! nadalje ln praznike. IneeratJ: do 30 petit vrst a 2 D, do 100 vrst a 2 D 50 p, večji inseratl petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 1 D;j Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
BnrRvatštvo „siov. Naroda*' in .Narodna tiskarna" finallova ulica št 5, priUIćno. — Telefon št. 304.
Uredništvo „Slov. Naroda" Knaflova ulica ftt 5, I. nadstropje
Telefon štev. 34. Dopisa sprejema le podpisane ln zadostno frankov »no. T«W  Rokopisov so no vrača.
W Posamezne Številke:
v Jugoslaviji od 4—6 sir« po O. 1-50,  8 In več 2 O. V inozemstvu 4—6 str. 2 O., 8 in vet po 3 O. Poštnina platana v gotovini.
»Slovenski Narod** velja:		v Ljubljani           po poiil		
		Din 240-—	Din 240*—	Din 360-—
		, 120*—	, 120-—	. 180-—
^          ■                  -   i -O          ^               ,     «... t		60-—	m 60—	90-—
		, 2Cr—		30-—
Pri morebitnem povišanju	se ima daljša naročnina dop			ačatf.
~ • -      *.u»ww...n.      ""J       (/^■jVj«     '     f" w -~------------ ------- n f~ ----— . ,
Na c>*mo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati.
V smislu § 14 družbenih pravil se sklicuje o IV
I
delniške družbe
Narodne tiskarne
v Ljubljani
na ponedeljek, 4. avgusta 1924 ob 17. v uredniške prostore, Knafljeva ul. 5.
3.
4.
5
Dnevni red:
1. Nagovor.
2. Poročilo upravnega odbora o poslovnem letu 1923 in predložitev letne bilance za dan 31. dec. 1923. Predlogi upravnega odbora glede porabe Čistega dobička 1. 1923. Dopolnilna volitev v upravni odbor. Volitev pregledovalnega odseka.
6. Predlog radi zvišanja deln. glavnice.
7. Slučajnosti.
Opomba: § 16 družbenih pravil: Kdor hoče na občnem zboru glasovati, mora svojo delnico vsaj pet dni pred občnim zborom vložiti v družbeno blagajnico.
Upravni odbor
Narodne tiskarne.
Kriza in nje konec.
Kriza, ki jo je izzvala vlada in koje bistvo tvori zahtevo po novih volitvah, po novi narodni skupščini in po novi, trajni konstelaciji nacijonalnih elemen* tov v Jugoslaviji, se razvija točno po vnaprej določenem programu. Vlada je zahtevala od kralja, in sicer brez demi* sije, volilni mandat. Kralj se je vsled tega povrnil v Beograd, da še enkrat izvidi parlamentarne možnosti in da se nato samostojno odloči.
V Beogradu je naletel na precej jasno situacijo. Blok, ki tvori drugo enotno polovico narodne skupščine, je po Radićevem vstopu v boljševiško internacijonalo takorekoč razpadel. Ra« dićevi poslanci sicer odklanjajo boljše? viške metode ter internacijonalne cilje sovjetske Rusije in pravijo, da Radić še ni vstopil polnomočno v zeleno inter* nacijonalo. Toda za treznega politika pa je jasno, da se je HRSS z Radićevo potjo v Moskvo, formalno priznano ali ne, to je sporedno vprašanje, izločila iz opozicijonalnega bloka. Davidovič je že na nekem dalmatinskem shodu izjas vil pred vso javnostjo, da ne računa ^*eč na komnaktnost bloka, na njegovo
karkšnokoli programaticno skupnost ter da je pripravljen vstopiti v poslov* no koncentracijsko vlado. Imenoval je celo Ljubo Jovanovića. predsednika narodne skupščine, ki ga je še pred meseci ljuto napadal, kateri bi naj stopil na čelo ti vladi.
V tem smislu je opozicijonalni blok, to se pravi blok gg. Davidoviča, drja. Korošca in dr. Spahe na včerajšnjih avdijecah nasvetoval koncentracijsko vlado pod predsedstvom Ljube Jovano= viča. Za koncentracijo naj bi pri tem prišla v poštev celokupna radikalna stranka, dočim bi se izločili samostalni demokrati. Že dejstvo, da v tako odločilnem momentu blok ni mogel predla-gati kralju ničesar drugega in da se je moral na koncu svojega dvoboja proti unitarisiični koaliciji zateči k poslovni vladi koncentracijskega kabineta radikalne stranke in ene, ali dveh strank opozicijonalnega bloka potrjujejo do= volj jasno, v kako zagato je blok zašel radi Radićeve politike in da je bila zamisel sporazumaške taktike, vse oznanjevanje bratskega sporazuma in notranje bratske preureditve dejanjsko zapeljevanje javnosti, da se uda blokovi želji po vladi in kar je glavno, po notranji od Radića komandiram anan hiji.
Naši opozicijonalci so blok ustano* viti z izrecnim namenom, da se započne širokopotezna notranja politika ^pomirjen ja«, kar pomeni samo anarhično vlado Radićeve koalicije. Sedaj so Uvi? deli. da je samo blokaška koalicija in politika nemogoča, V Beogradu pristan jajo na koalicijo z radikalno stranko, in sicer na koalicije, ki naj mirno dela v parlamentu, izgrađuje zakonodajo ter redno upravlja državo. AT£ si mogoče misliti večjega programatičnega in taki Učnega debakla, kakršnega priznava blok, ko se ponuja radikalni stranki za koalicijo delovne vlade. Ta debakl pa še posebno zadene avtonomijo SLS, ki že danes v »Slovencu« čisto odkrito naznanja, da si želi koalicije z unita* ristično stranko brez vsake ustavne koncesije.
Ljuba Jovanović kot predsednik na* rodne skupščine ve dobro, kaj mu je storiti. Kombinacijo koncentracijskega kabineta je tudi vlada sama, predno je od kralja zahtevala volilni mandat, natančno premislila. Po velikih notra* njih bojih zadnjega leta ne kaže, da se to stanje zavlačuje do nedoslednosti in da se vzdržujejo z umetno eksistenco strank, ki niso več upravičene in katere narod danes odklanja. To velja za vse stranke opozicijonalnega bloka. Poseb* no pa za SLS, katere parlamentarna delegacija je morebiti trezna, koje tisk pa predstavlja danes najbolj nevarnega sovražnika mirnega in državovernega razvoja slovenskega ljudstva v novi narodni državi. Ljuba Jovanović si bo <
Umik opozicijonalnega bloka na celi črti.
Opozicijonalni blok opušča svoj program. — Ljuba Jovanović kraljev pooblaščenec za proučavanje parlamentarnega položaja. — Kombinacije opozicijonalnega bloka.
— Beograd, 19. julija. (Izv. Zjutraj.) Včerajšnji dogodki, čeprav so se v hitrem redu vrstili drug za drugim,
niso končno pokazali jasne slike o razpletu notranjepolitične situacije. Opozicijonalni blok je postal proti večeru zelo razpoložen in bojevit ter polaga zadnjo karto na vlogo Ljube Jovanovića. Avdijence je skoraj smatrati za končane, njabrže bodeta danes dopoldne Še pozvana na dvor predsednik parlamentarnega kluba samostojnih demokratov dr. Edo Lukinič in vodja zemljoradnikov Voja Lazič. Kakor zatrjujejo nekateri vladni krogi, bo kriza v kratkem končana in to morda že v ponedeljek, ker se kralj pripravlja za odhod na Bled. kamor prispe iz Bukarešte mati naše kraljice kraljica Marija.
Na podlagi razvoja včerajšnjih dogodkov lahko konstatiramo dve za presojo naših notranjih razmer zelo važni dejstvi:
I. ) Načelniki opozicijonalnega bloka, ki so bili za časa zadnje vladne krize zelo ofenzivni, bojaželjni in borbeni, ki so napovedovali strmoglavljeni e »korupcijskega režima«, s katerim noče imeti »blok po$J&ujakov« nikakih stikov, so danes postali trezne j še, mirnejši in v svojih zahtevah ze!o popustljivi.
II. ) Opozicijonalni blok, samo da pride do vlade in do dobi vpliv na državno politiko, je pripravljen sprejeti vsako kombinacijo, ki bi bila njemu ugodnejša, kakor sedanja nacijonatna vlada. Popreje je opozicijonalni blok odklanjal vsako sodelovanje z radikali, sedaj je blok pod vsakim pogojem pripravljen, da se ustvari koncentracijska vlada nod vodstvom kakega uglednega radikala.
Iz teh dejstev je videti, da je opozicijonalni bl°k nastopil v svoji politični borb? proti naciionalnemu bloku umik na celi črti in da se je daleč odstranil od svojega prvotno začrtanega programa, zapustil je svoje pozicije revizijonizma in separatizma ter se potegnil s teh pozicij daleč nazaj v za-
ledje. Ta umik nekateri ugledni opozicijonalci popolnoma ne odobravajo. Od dneva do dneva raste med Davido-vićevimi demokrati nezadovoljstvo, ko vidijo sumljivo in dvomljivo postopanje HRSS, ki na eni strani skuša zanikati vse vesti o vstopu HRSS v boljševiško kmetsko (internacijonalo, češ da so to samo intrigantske vesti sedanje vlade proti Hrvatom, dočim se na drugi strani vedno bolj množe uradna potrdila o tem vstopu.
Važen je tudi moment, da je predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanović snoči prejel od kralja pooblastilo, da točno izvidi in prouči razpoloženje posameznih parlamentarnih skupin, v koliko bi bile pripravljene sodelovati v eventualni poslovni vladi, ki so jo včeraj nasvetovali kralju vsi voditelji ožjega opozicijonalnega bloka. V opozicijonalnih vrstah je zavladalo nato veselje, ker smatrajo vsi skupščinskega predsednika Ljubo Jovanovića za rešitelja opozicijonalnega bl°ka« ter ga označujejo obenem za bodečega šefa koncentracijske vlade. Ves opozicijonalni tisk javlja javnosti veselo vest: »Ljuba Jovanović postane predsednik koncentracijske vlade!«
Proti večeru se je to razpoloženje v opozicijonalnem bloku znatno ohladilo. Res! Ljuba Jovanović je bil popoldne od 17. do 18. pri kralju v av-dijenef. za katero avdijenco je vladalo v parlamentu najbolj napeto zanimanje fn opozicija je oznanjala, (3a kralj Aleksander poveri Ljubi Jovanoviću mandat za sestavo vlade. Zvečer so se vsi spraševali v skupščini, ali je Ljuba Jovanović prejel tak mandat aH ne? Umevno je bilo, da ie na opozicijo zelo slabo vplivala izjava Ljube Jovanovića, da ni prejel nikakega mandata za sestavo vlade in se je pozneje moglo kot sigurno ugotoviti samo to, da je kralj pozval <>z. pooblastil predsednika skupščine, da prouči v svrho kraljeve osebne orijentacije izglede glede možnosti o sestavi delavne vlade. Ljuba Jovanović je že snoči konferi-ral z uglednimi radikalnimi poslanci.
premislil, predno sprejme idejo kon* centracijske vlade, ki je najprvo odvisna od radikalne stranke in katere današnje vodstvo je sklenilo, da se v jeseni vrše nove volitve in nato usta* novi natančno po volji celokupnega jugoslovenskega naroda bodoča, trdna in dosledna baza naše notranje nacijo-nalne ideje. Dvomimo, da radikalna stranka po hudih očitkih, ki jih je pre-
našala v zadnjem letu od strani opozicijonalnega bloka ustreže opozicijonaf* nemu bloku in mu pomaga iz stiske in da ga takorekoč v zadnjem trenotku resi pred definitivnim razpadom.
Razrešitev notranje situacije je osnovni problem naše nacijonalne politike. Tega se zaveda tudi Ljuba Jova* novic kot predsednik  narodne skup;
radikalnimi ministri in končno tudi z voditeljem klerikalnega kluba.
Stališče Ljube Jovanovića je vsem treznim politikom znano. Ljuba Jov i-novic pri reševanju krize nastopa popolnoma parlamentarno in odkrito. To potrjuje tudi današnja »Samouprava , ki izjavlja na podlagi pooblastila nek -ga radikalnega ministra, da so vse vesti o nekakih diferencah med ministrskim predsednikom Pašićem in Ljubo Jovanovičem popolnoma neresnične.
Radikalni klub, čeprav opozicijonalni blok širi vesti o nekakem razkolu in nesoglasju, bo ohranil strogo ciplino in v strnjenih vrstah branil stališče min. predsednika Nikole Pašića, ki je jasno preciziral svoje mnenje, kuko se naj reši sedanja notranjepolitična kriza.
LONDONSKA KONFERENCA.
— Pariz, 19. julija. (Izv.) Poročila Iz Londona naglašajo, da jo včeraj II. fcomisl ja nadaljevala raspravo o goapodar^kofl-nančni obnovi Nemčijo tor sta bila predlo, žena francoski in belgijski načrt pođ katerimi pogoji so Ima Izvršit! izpraznitev zasedenega ozemlja. Načrta predlagata: 1.) Popolna izpraznitev zasedenega ozemlja f« Ima izvesti v petih enakomernih etapah. Izvedba se prične, čim sprejme nemški državni zbor zadevno zakona k Dawesovemu načrtu. 2.) Okupacijske četo v gotevom kontingentu ostanejo v Essenu toliko Časa, dokler ne prične Nemčija izpolnjevati svojih obveznosti. Po francoskem načrtu s« ukinejo okupacije in vse gospodarske In ff_ nančne represalijo dva tedna po »prejetju Dawesovih zakonov v državnem zboru oz. ko Izreče mednarodni bančni sindikat, da je popolnoma placirano 800 milijonsko posojilo v zlatih markah na svetovnem trgu,
PORAZ ANGLEŠKE VLADE.
— London, 18. julija. V spodnji zborni-ci je vlada doživela 8 poraz povodom spre. jetja zakona o brezposelnosti delavcev v III. čitanju. Sprejete so bile nekatere tehnične spremembe s 171:141 erlasovi. Poraz nima načelnih posledic na položaj Macdo-naldovo vlade.
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA.
Dne 19. julija. Prosti promet Danes borza ni poslovala. V prostem prometu  so notirali:    Curih  15.45. Dunaj 0.1197, iMilan 363.50, London 370.75. N york 84.50, Pariz 4.35, Praga 3.515.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih, 19. juliju. Današnja borz::: Beograd »i.55, Newyork 548.50, London 24, Pariz 28, Milan 23.60.
— Trst, 19. julija. Predborza: Beograd 27.45—27.50, London 101.60—101.70, Pariz 119—119.50, Dunaj 0.0327—0.0328. Praga 68.60—68.90. Newyork 23.22—23.25.
— Dunaj, 18. julija. Devize: Beograd S36—S40, London 310.000—311.000, Milan 928C—9320, Nev.-york 70.935—71.185, Pra?a 2103—2113. Curih 12.915—12.965.
Valute: dolar 70.460—70.S60, dinar 332—838, lira 3060—3080, češka krona 2087 —2103.
VLADIMIR LEVSTIK:
Mri na jeklu.
NOVELA-
Ko sem tisti večer v gledališki veži nenadoma uzrl kapetana Matica, me je prešinilo kakor sama mladost in v srcu, opustošenem po glasovih debe* lega tenorista, mi je radostno vzkipel spomin na bivše dni. Matic je bil moj nerazdružni prijatelj v onih ubeglih časih, ko je bila vinska kupa še dovolj globoka, da smo v nji utopili vsako skrb. Poslednjič sva govorila pred desetimi leti — ?n nocoj, v tej minuti svidenja, se nama je zdelo obema, da sva se zdajci pomladila za prav toliko dolgih, težkih, grenkobe polnih let . . *
Brez pomišljanja sva sredi »Prodane neveste« ostavila gledališče in krenila sama svojo pot, da bi se nemoteno razgovorila. ToDko sva si imela povedati! Med najinim davnim slovesom in med nocojšnjim večerom je bila krvava vojna, ki naju je zanesla vsakega v drugo stran: koliko prigod, koliko ljubic, koliko butiljk! Tudi spomin o njih sva obujala pri vinski čaši in jeruzalemec nama je zdavnaj vrel po glavi in po kosteh, ko sva priklenila svoj čolnič v nekakšnem baru. Izbrala
sva si ložo, iz katere sva dobro videla v prostor; toda pogled na rumenolaso bajadero z jgolimi, ne baš odličnimi stegni in na občinstvo, ki je bulječ občudovalo njene razcepe, je kmalu presedel najinim očem. Pridružilo se nama je dekle, Nemka z debelo naličenim obrazom in izzivajoče razga* ljenim oprsjem: kapetan ji je neutegoma jel izkazovati spoštovanje omizja, ne da bi ob tem prestal poslušati moje vesele zgodbe o naših ljudeh. A čudno, čim zabavnejše so bile istorije. tem ubitejši se mi je videl on. Oči so mu časih mahoma osrepele in ustnice so se nervozno krčile v trpko gubo, kakor bi mu uhajal duh za daljnimi, usodnimi spomini. Šele zdaj sem čutil, kako zelo se je postaral!
Baš sem z vinsko razigranostjo slikal uspehe »profesorja«sspiritista, ki nas je teden dni zadivljal z javnimi poizkusi, vmes pa je odgojil med tukaj* šnjim ženstvom veliko število medijev za povsem nejavne predstave ... ko se je moj prijatelj mahoma zdrznil, kakor da je zagledal znan, a mrzek obraz. Oči so mu trenutno zažarele v izrazu studa in sovraštva; nato se je osvestil, nalil kozarec, katerega je prevrnil v svoji čudni kretnji, ter duškoma izpil. Jaz, ki sem naglo obrnil pogled v tisto stran, sem jedva še ujel dojem zabuhlega, zoprno belega lica s skrbno pristriženimi brki in visoke, ohlapne postave v smokingu, ki se mi ie zdelo, da sem jo moral že srečati v takih krajih.
»Kdo je to?« sem vprašal nehote, ko je Človek izginil za vogalom. »Ali ga poznaš?«
»Kako ga ne bi? Svojega najboljšega prijatelja — ha, ha, ha!« Kapetan je udaril v kratek, nekam preglasen smeh. »Oprosti, on je rekel tako, ne jaz, in zdaj je gotovo že pozabil. To je bankar Stoklas.«
»Iz P . i .? Ki se je tako srečno izvil v nedavni korupeijski aferi? Mož> lepe gospe, ki . .«
»Mož tiste nesrečnice, da,« je pritrdil Matic in trpka senca na njegovem zarjavelem obličju se je vidno zgostila. »Dobro sem jo poznal.«
»Tedaj nemara ves . . .?«
»Tisto in marsikaj drugega; vsekako več\ nego slutiš. Cel roman! Nemara ti ga povem, kadar bova sama . * . Sicer pa — zakaj ga ne bi nocoj, ko sva baš take volje? Hej ti,« se je obrnil k ženski, »ostavi naju nekoliko; ali pa ostani, saj itak ne razumeš ničesar.«
Mignil je natakarju, naj -da še vina, zlil prav* kar napolnjeno čašo vase in večkrat gosto puhnil iz cigarete. Nato je jel pripovedovati, počasi, trudom a zbiraje nit in blodeč z očmi po dimnem in čadnem prostoru, kakor bi zrl tam nekje živo sliko zgodbe, ki mu je tako iznenada obsela duha.
»Prav za prav je tudi to špiritistovska istorija, da bi jo zlodej! Nu, saj boš videl . . . Bilo je v P i i n kmalu po mojem prihodu, tri leta bo zdaj
tega; pridelili so me tamkajšnjemu polku kot veščaka za strojjiice. Mesto — nič ne rečem; grdo je od tebe. da me nisi nikoli posetil. ko ni daleč od^pd. Okolica je prav ljubezniva, ženske šc bo1!, in vino — res žal ti je lahko! . . . Nu, v tistih pomladnih dneh" jo krešem nekega večera iz kasarne proti domu. -Vreme je postajalo dokaj toplo, prve punice v belih oblekah so stopale kakor žrebjce in vsa promenada je dišala po njih; bogme podjetno mi je bilo pri duši. Ko baš stojim pred svojim restoranom in mečem oči po tem svežem življenju, me zdajci udari nekdo po rami. Ozrem se in zagledam ogabni kup mesa in kože, ki je šel pravkar mimo naju. Neprijetno znan se mi zdi; res, to je Stoklas, cmerda, gniloba in sebičnež, moja velika antipatija s šolskih klopi. Pomnim, da sem vedno sanjaril, kako sladko bi mu bilo zaviti vrat. Vedel sem, da deluje v P . . ., in slišal, da je strašno obogatel in da mu je žena prva krasotica v mestu. Vesel ga nisem bil niti malo, zato pa on mene tem bolj. Tak živio in ura je zagnal in tako je skakal okoli mene, da sera se že bal: zdaj — zdaj me obliže!
»Kdo bi si mislil!« je vpil tam na ulici. »Srečne oči! Vsa Jugoslavija je polna tvoje glorije; o, dobro se ve, kdo je odločil bitko na Babjem visu. Matic, moj osebni prijatelj, pravim vsakomur, moj najljubši sošolec — jeli?«
\
Nage! razplet krize.
Posvetovanja Ljube Jovanovića, — Klerikalci se odrekajo avtonomiji na pritisk iz Maribora,
— Beograd, 19. julija, (Izv. Ob 12.) Razplet politične krize napreduje v in* tenzivnem tempu. Danes dopoldne je bilo v skupščinskih kuloar jih najbolj živahno, odkar je nastala v formalnem oziru neke vrste vladina kriza. Ljuba Jovanović, ki je sedaj prevzel nekako glavno vlogo za rešitev krize, je snoči začeta posvetovanja s svojimi prijatelji in voditelji opozicije danes dopoldne nadaljeval v skupščinskem predsedstvu.
Po teh posvetovanjih je Ljuba Jova* novic danes dopoldne ob 10.30 odšel na dvor, kjer je kralj v polurni avdijenci na njegovo željo obvestil o možnosti sestave koncentracijske vlade. Ob 11. se je povrnil Jovanović z dvora v na« rodno skupščino, kjer so ga z nestrp« Dostjo pričakovali posamni voditelji parlamentarnih skupin.
Glasom izjave skupščinskega pred* seHnika je krona Ljubi Jovanoviču sta* vila vprašanje, ali bi prevzel nalogo, da poskusi sestaviti koncentracijsko vlado. Ljuba Jovanović je kralju odgo* voril, da še ne more dati točnega odgo* vora. ker se mora popreje posvetovati s svojimi prijatelji, da ugotovi, če ob* stoja sigurna možnost za sestavo kom centracijske vlade. Ljuba Jovanović se je po svojem prihodu v skupščino takoj posvetoval z ministrom javnih del Mi* šo Trifunovićem. Posvetovanja so tra* jala do opoldne.
Dopoldne se je sestal na posveto* vanje tudi opozicijonalni blok. Imel je širšo konferenco, razmotrivajoč stvarni položaj, oziroma možnost, če more Lju* b'a Jovanović sestaviti koncentracijsko vlado. Opozicijonalni blok je ponovil svoje mnenje, da je taka vlada mogoča, toda pod pogojem, da se iz te vlade eleminirata Pašić in Pribičević.
Vaš dopisnik je danes iz zanesljivega vira izvedel, da se klerikalci ponujajo Ljubi Jovanoviču za vsako ceno in da popuščajo mnogo v svojem av tonomističnem programu. Klerikalni voditelji so uvideli, da je v vrstah njih
voJilcev nastalo veliko nezadovoljstvo radi njih negativnega delovanja v narodni skupščini. Pojavljajo se znaki nezadovoljstva. Zadnje tedne so prejeli iz raznih krajev Slovenije zelo mnogo pisem, obvestil in opominov, da m°ra-jo klerikalni p°slanci prenehati z ne* gativnim delom in da naj vodijo pozitivno, stvarno politiko na gospodarsko korist Slovenije. Taki opomini posebno prihajajo od volilcev mariborske oblasti, ki so zadovoljni z razdelitvijo Slovenije v dve oblasti. Dr. Korošec se ie končno moral udati pritisku svojih volilcev. Klerikalci so pripravljeni, da zelo mnogo popuste glede načelnih točk svojega programa.
V razgovoru z Ljubo Jovanovićerri je dr. Korošec omenil te okolnosti, naglasu j oč, da je njegova stranka pripravljena opustiti avtonomistični program v slučaju, če je gotova, da sestavi vlado Ljuba Jovanović. V to vlado naj bi vstopili tudi klerikalci. Na ta način si skušajo klerikalci ohraniti svoj vpliv v Sloveniji.
V parlamentu danes dopoldne splošno naglašajo, da so klerikalci s svojo taktiko popolnoma bankrotirali.
V radikalnem klubu so bile dopoldne živahne medsebojne razprave. V min. predsedstvu je Nikola Pašić raz-govarjal s posamnimi ministri.
Za danes dopoldne je določena II. avdijenca skupščinskega predsednika Jovanovića, kjer se bo odločilo nadaljnje njegovo postopanje. Za slučaj, da je pripravljen sprejeti mandat v gorenjem smislu, bo popreje sledila formalna demisija sedanjega kabineta
Splošno prevladuje v parlamentu mnenje, da do realizacije tega mandata ne pride in da pride vprašanje volitev kmalu na dnevni red.
Radikalni krogi in samostojni de-mokratje so prepričani, da Ljuba Jovanović ne bo mogel sestaviti koncentracijske vlade in da bo vsak poskus brezuspešen.
Odločen nastop vlade proti HRSS.
— Beograd, 19. julija. (Izv.) Današnji jutranji beogradski Ust! repro-ducirajo v celoti vsebino Radićevega pisma, ki ga je priobčil v posebni izdaji glavni organ HRSS »Slobodni dom«. Listi podčrtavajo zlasti ona mesta, govoreča o oficljelnem vstopu HRSS v koninnfstičrto kmetsko mtemacijonafo v Moskvi. Objava tega pisma je v tem momentu zelo važna in to baš v momentu, ko se je ožji opozicijonalni blok pripravljal, da vstopi na zvit način v vlado. Opozicijonalci so razjarjeni in v svoji raziarjenosti zopet danes ponavljajo vedno isto melodijo, da je to poseben manever nasprotnikov in da so vse intrige proti opozicijonalnemu bloku sedaj razkrinkane.   Priznati pa
morajo opozicijonalci. da jim je Radić s to izjavo zelo mnogo pokvaril in da škoduje zelo položaju opozicijonalnega bloka.
Ugleden član vlade ie vašemu dopisniku tudi izjavil, da ie Radicevo pismo, objavljeno v oficijelni obliki v »Slo-bodnem domu«, tehten razlog, da ukrene vlada proti HRSS odločne korake in da se uvede sodno postopanje. V pismu so mesta, ki tvorijo substrat za kazensko postopanje, so izjave, ki so v smislu kazenskega zakona in zakona v zaščito države kažnjive. Take izjave so o »spremembi oblike državne uprave« in o »ustanovitvi federativne seljačke republike« oz. ustanovitve podonavske federacije vseh seljačkih republik.«
Davidovićevci in Stjepan Radić.
— Zagreb, 19. julija. (Izv.) Davido-vičevski posl. dr. £umenković je bil odposlan iz Beograda v Zagreb, kamor je včeraj dopoldne prispel, da na mestu izvidi razpoloženje hrvatskih strank in medsebojno razmerje med demokrati, zajedničari! in radičevci. Konferiral je najpreje z voditelji demokratske Davi-dovićeve skupine, nato s podpredsednikom HRSS dr. Mačkom in končno z dr. Lorkovicem. Dr. Sumenković je bil zelo iznenađen in razočaran, ko je dobil kmalu po prihodu v roke posebno izdajo »Slobodnega doma« o oficijelnem vstopu HRSS v komunistično kmetsko internacijonalo v Moskvi. Zagrebški demokratski krogi so nezadovoljni s postopanjem Radića in naglašajo. da je politika voditelja hrvatskih kmetov vratolomna in stvarno neplodna. Zatrjujejo tudi, da Stjepan Radić še ne pomenia vsega hrvatskega naroda. V HRSS sta se pojavih' dve struji. Ena, ki brezpogojno in brez ugovora odobrava vsak korak Radićev in druga, ki to njegovo politiko kritizira in graja. Demokratje so začeli resno opominjati vodstvo HRSS, da trezno in resno premotri Ra-rhjćevo rusko politiko in da »ga po možnosti spravi z oblakov na realna tla zemlje«. Dr. Sumenković je brez pozitivnih rezultatov odpotoval snoči v Beograd.
Za jutri v nedeljo, je napovedan v Koprfvnici. glavnem taboru radioev-stva, velik shod Napoveduje ga posl. lJ a 1 z a b e ti ć . ki ne odobrava popolnoma politike HRSS in Stjepana Radića ter se namerava povsem odcepiti od stranke.
VELIKANSKI ROJ ČEBEL V ANTWERPNU-
— Pariz, 19. julija. (Izv.) *Maiin« javlja iz Bruslja, da se je včeraj nad Antwerpnom pojavil ogromen roj čebel. Roji čebel so se po ulicah vsedli na svetilke in na hišne fasade. Po nekod jih je bilo vse črno. Mestna občina je bila prisiljena sestaviti poseben
mlečna
332Tb
oddelek delavcev z maskami in gumijevimi rokavicami, da so očistili svetilke in ulice rojev čebel.
Ruski boljševiki pripravljajo svetovno revolucijo!
Dva zanimiva manifesta na kmetsko ljudstvo.
— Milan, 19. julija. (Izv.) Italijanski listi javljajo iz Moskve, da je vodstvo komunistične kmečke interna-cijonale izdalo dva manifesta, naslovljena pni na celokupni svetovni kmetski narod in drugi na bolgarske zemljoradnike.
Prvi manifest nosi naslov: »Doli z vojno!« Ruski original je preveden na vse svetovne jezike in poziva kmete vsega sveta, da naj ne vrše več vojaške službe, da se naj upro vsakemu pozivu pod orožje, češ da je prišel tre-notek, ko je končana »doba neumnih ovac. ki so slepo ubogale pastirja«. Manifest pravi dalje, da meščanstvo, kapitalizem in banke oborožujejo ljudstvo v obrambo svojih interesov in da vojni dobavitelji izzivajo vojne, da ob'ogate, nasprotno pa kmet trpi, se trudi in muči, pa ostane vedno uboga para. Kmet dela samo za one, ki nič ne delajo in žive v izobilju, treba je sedaj stvar urediti tako, da bodo imeli od clela" oni plod, ki delajo in trpe. Manifest je naslovljen na vse narode v Aziji, Afriki in Avstriji s pozivom, da stresejo tuji jarem in da se 'dvignejo proti evropskemu kapitalizmu.
Manifest so podpisali zastopniki komunističnih organizacij sovjetske Rusije, Poljske, Nemčije, Francije, Češkoslovaške, Bolgarske, Angleške, Norveške, Kitajske, Amerike in Japonske.
Drugi manifest je naslovljen na Dolgarske zemljoradnike, v katerem slika strahovlado sedanjega režima na Bolgarskem, pod katerim so bili ubiti mnogoštevilni voditelji zemljoradmkov ob! Stambolijskega do Petkova. Manifest pozhlja zemljoradnice na odločen I
odpor proti vladi Cankova, poziva bolgarskega laneta, da se upre, strmoglavi kralja Borisa ter proglasi republiko bolgarskih sovjetov, ki se naj nato zje-diiri z ostalimi republikami, ki nastanejo na Balkanu.
Jfe poziMao, da je specijaliteta tovarn
jffirim čokolada!
Olimpijada v Parizu.
Nastop mednarodne telovadne zveze. —. Uspehi jugoslovenske-ga Sokolstva- — Čehoslovaki odstopili radi nezgode.
Včeraj smo kratko priobčili prvo poročilo, ki je prišlo iz Pariza o nastopu naše telovadne vrste, broječe 8 telovadcev - tekmovalcev. Ker je naša vrsta morala nastopiti po žrebu prva. ima premagati velike ovire. Sodniki niso povsem edini, kako je treba tolmačiti pravilnik o klasifikaciji posamnih obveznih in neobveznih vaj na orodju oz. prostih vaj. Češkoslovaška vrsta oz. Zveza slovanskega sokolstva je odposlala v razsodništvo brata Urbana, člana CSO. Nastopile so tudi nekatere ovire pri orodju. Nesoglasja so pri skoku na daljavo čez konja. Tu so se nekatere vrste vadile v skoku popolnoma zastonj.
Naša tekmovalna vrsta je prispela v Pariz dne 13. t m. dopoldne ter je bila prisrčno sprejeta od zastopnikov Mednarodne telovadne unije. Naše Sokole pod vodstvom staroste JSS Engel-berta Gangla so iskreno pozdravili tudi francoski gimnasti.
. Tekmovalna vrsta iugoslovenskega Sokola je kljub neznosni vročini takoj po prihodu vse dneve od četrtka 17. t. m. marljivo in intenzivno trenirala na stadionu v Colombesu .
V četrtek, 17. t nt je bila na stadionu Colombes otvorjena mednarodna olimpijska telovadna tekma. Radi težkih vaj in strogih predpisov se je končno k tekmi med žrebanjem prijavilo samo 9 tekmovalnih vrst, dočim je prvotno prijavilo svojo udeležbo 15 narodov. Slovesna atvoritev ie bila na ta način, da so vse vrste nastopile s svojimi prapori ter se poklonile predsedniku republike. Predsednik republike D o u m e r g u e je vsako vrsto nagovoril ter izročil voditelju vrste svojo sliko z lastnoročnim podpisom. Po svečani paradi je sledilo žrebanje, ki je bilo tako usodno, da je naša jugoslo-venska vrsta potegnila prvo številko. Ko je bila otvorjena tekma, je prva nastopila Jugoslavija med splošno pozornostjo. Vsi so se divili zastavnim postavam Sokolom in njih krepkim mišicam. Prvi dan so dosegli Sokoli kljub vsem težkočam znaten uspeh.
V četrtek so nastopili Jugoslaveni, Amerikanci, Finci, Angleži, Italijani in Švicarji.
Včeraj v petek se je mednarodna tekma nadaljevala v polnem razmahu. Najhujša borba se je razvila med Švicarji, Čehoslovaki, Italijani in Jugoslo-veni. Amerikanci in Finci so bili doslej na orodju zelo slabi. Po poročilih iz Prage je bil aproksimativni rezultat tekme ta-le: Švicarji 223.71 točk. Čehoslovaki 222.S0 točk in Italijani 216.62 točk.
— Trst, 19. julija. (Izv.) Italijanski tisk zelo bagatelizira nastop jugoslo-venske tekmovalne vrste na pariški olimpijadi. Povsod prezira in noče nikjer omenjati uspehov jugoslovenskega Sokolstva, Iz Pariza je snoči prispelo v Trst poročilo, ki veli: Gimnastične tekme so se danes 18. t. m- nadaljevale na stadionu v Colombesu. Izvajale so se vaje na bradlji, na krogih, z vrvjo in na konju. V individualni klasifikaciji za vaje na bradlji so bili klasificirani: Guttinger (Švica) kot I., ... . kot II., Za m pori (Italija) kot III, 21.45 točk, . . . Lerterra (Italija) kot V. 21.33 točk. Italijanska poročila dalje vele, da italijanska vrsta dobro napreduje in dominira nad drugimi vrstami, osobito na bradlji, kjer so Italijani priborili skupno 1 točko nad Švico. Tudi na krogih dominiralo Italijani. Zelo dobra češkoslovaška vrsta — pravi italijansko poročilo — se je morala umakniti radi tega. ker ie eden nje najboljših članov pri skoku z bradlje težko ponesrečil.
Iz italijanskih poročil je med vrstami posneti, da so bili pri vajah na bradlji na II. mestu in na IV. mestu v individualni klasifikaciji — Jugosloven-ski Sokoli, ki jih pa italijanski tisk Prezira.
Politične vesti.
— »Kajn.« Pod tem naslovom pri-občuje »Samouprava«, glavno glasilo radikalne stranke, Članek, v katerem reagira na uvodnik z istim naslovom v »Slovencu«. V tem članku pravi med drugim: »Kajn je strašna beseda. Ona označuje človeka, ki iz mržnje in nizke zavisti preliva kri svojega brata. Vsako dete ve iz veronauka, da je Bog Kajna zaznamoval, da bi ga lahko vsak spoznal in »vsakdo ubil, ki bi ga srečal«. Začudeno smo torej pogledali, koga »Slovenec« titulira s tem strašnim imenom? To niso tisti Slovenci, ki so med svetovno vojno pozivali, da se pobijajo Srbi in slovenski »srbofili«, ter pri tem prostovoljno sodelovali in to s pravim fanatizmom. To niso n. pr. oni ki so organizirali in povzročili v Trbovljah napad na Orjuno in krvoprelitje, v katerem je našlo smrt sedem nedolžnih žrtev. Kajn je dr. Žerjav .. 4 In zakaj naziva »Slovenec« Žerjava ^Kajna«? Zato, ker stoji dr. Žerjav na stališču, da so Slovenci, Hrvati in Srbi« »enos (ta izraz »Slovenec« Specijalno podčrtava in povdarja večkrat). Dr. Žerjav je po mišljenju »Slovenca« Kajn. ker stoji na gledišču, da so južni Slovani en narod. »Slovenec« jemlje tu dr. Žerjava kot simbol za neko idejo. Kajn je vsakdo, ki stoji na stališču, da so Srbi, Hrvati in Slovenci eno in da so južni Slovani en narod. Vsi taki Kajni so od Boga označeni s sramotnim žigom in *kdor jih sreča, naj jih ubije«. Za »Slovenca« je torej stališče o narodnem jedinstvu enako, kakor Kajnov bratomor, ki ga je treba kaznovati s smrtjo. *. Takih Kajnov je mnogo in baš ti so največji možje med Slovenci, ki so največ storili za narodnost kulturo m literaturo. Tako bi mogli priti do najnovejšega časa do naših dobrovoljcev, veleizdajnikov, kulturnih delavcev in sploh srbofilov. Število takšnih Kajnov je med Slovenci v prošlosti m sedanjosti vrlo veliko, a »Slovenec« izkazuje dr. Žerjavu preveliko čast. ako ga hoče označiti kot edinega tipičnega predsta-vitelia vseh teh rodoljubov. V imenu resnice fn pravice moramo proti temu protestirati: Dr. Žerjav je v tem pogledu samo eden izmed mnogih. Možje, ki so zavestno povdarjali, da smo en narod in izpovedovali teorijo, ki jo je znanstveno tako sijajno dokazal dr, Jaglć, ter delovali in trpeK za ujedinjenje in osvobojenje, je zelo zelo mnogo. »Slovenec« se lahko prepira z dr. Žerjavom kolikor hoče, toda ne sme ga lažnjtvo predstavljati kot edinega tipičnega predstavnika rodoljubja, onega rodoliubja, ki je po »Slovenčevem« pojmovanju istovetno z bratoirbojstvom Kajna.« — Točno!
= Kai pravijo k temu naš! radikalni krogi? »Narodni Dnevnik« zastopa v zadnjem času kaj čudno stališče v vprašanjih, ki so za napredno stvar eminentne važnosti. Nikdar si ne upa s pravo barvo na dan ali pa piše tako zavito, da nihče prav ne ve, kaj pravzaprav hoče. Cesto pa se je zadnje dni zgodilo, da smo našli v »Narodnem Dnevniku« samo nekoliko omiljeno in parafrazirano stališče, ki ga zavzemajo v gotovih \T>rašanjiri — klerikalci. Puščala bi nas stvar docela hladne, ako b"i »Narodni Dnevnik«- ne bil na glasu, b*a je organ slovenske radikalne stranke. Tako pa moramo vendarle odkrito izreči svoje presenečenje in začudenje. Ali je pisava tega lista v skladu z mišljenjem vodstva radikalne stranke? Pa ne da bi bilo stališče »Narodnega Dnevnika« v vzročni zvezi z znanim nastopom dr. Ravniharja v prilog klerikalcem v Beogradu? Nehote se človeku vsiljuje to domnevanje, čeprav si težko mislimo, da Hi tako politiko, ki bi podpirala klerikalce, odobravali odločilni činitelji slovenske radikalne stranke. Tako na primer poznamo dr. Županiča In dr. Sajovica kot odločna naprednjaka, kof moža, ki nista dostopna osebni, vse druge ozire zapostavljajoči aninroznosti, zato se čudimo, da molčita in ne napravita reda pri strankinem glasilu in tudi pri gotovih Članih" strankinega vodstva. Ali naj res zgolj radi osebnosti trpi napredna stvar, ali naj radi užaljenosti ene ali dveh" oseb zavlada v Slovemji kriva palica, kakor pod Avstrijo? Priporočamo to v razmišljanje dr. Sajo-vicu in dr. Županiću, ki prideta kot stara naprednjaka gotovo do istih zaključkov, kakor mi!
= Galgenhamor. Današnji »Slove* nec« poroča iz Beograda: Djuba Jova* novic, že sedaj predsednik bodoče vja« de, vali klerikalce v koalicijo z radikal* no stranko, ker je uvidela da so kleri*
k al d pravzaprav patri joti, dobrotvori edinstva, države in dinastije. Zato bc Jovanović, odnosno je že odbil skupno z radikalno stranko samostalne demo* krate od sebe. ^Slovencev« dopisnik je na Ustne oči videl, kako hodijo Pribi> čevič in tovariši vsi obupani po Beos gradu. In klerikalni dopisnik brzojavlja v Ljubljano, da so ti ljudje v sedanjem položaju vredni usmiljenja in obžalovanja!! — Take poročevalske šale si dovoljuejo klerikalci v trenotku, ko se potapljajo na dno. Pravi »Galgenhtu mor«.
— Dr. Ko-oščeva doslednost In sposobnost. »Ljudski Tednike prinaša o dr. Ko-rosčert doslednosti in sposobnosti v politiki sledečo karakteristiko, ki je popolnoma točna: Vprašanje je. kdaj so bili ti gospodje pravzaprav Jugoslovani: ali I. 1918, ko se Je peljal dr. Korošec v Ženevo k Nikoli Pašiču ter se z njim dogovorih da se zdru. žimo s Srbi v skupno enotno državo, mo-narhistične oblike ali pa sedaj, ko isti dr. Korošec sam pobija to, kar je nekoč ustvar. jal v mnenju, da bo v novi državni obliki nad Slovenijo absoluten gospodar s svejo ožjo kliko. Dr. Korošec je Imel v Belgradu velik vpliv in bi ga imel lahko se danes, če bi bilo njegovo jugoslovanstvo pristno in če bi bila njegova sposobnost tolika, kakor 4^> njegova nesposobnost. Zadnja je bila kriva, da je dr. Korošec izgubil ves vpliv v Belgradu. Nesposobnost voditeljev sedanje SI. I j. stranke je kriva, da je slovensko ijuc. stvo radi neurejenosti gospodarskih In socijalnih razmer nezadovoljno.*
Društvene vesti.
— Mornariški dnevi na Bledu. Jadranska Straža v Ljubljani priredi dne 2. in 3. avgusta na Bledu mornariška dneva. Dne 2. avgusta popoldne se vrši cvetlični korzo ladij na jezeru in bo naj-lepše okrašena ladja dobila nagrado. — Zvečer se vrši istotako na okrašenih in razsvetljenih ladjah serenada in podoknica visoki kraljevski rodbini v prvi vrsti v čast pokrovitelju Jadranske Straže kraljeviču Petru. Obenem se vrši bajna razsvetljava jezera in okolice v takem obsegu, kakor jo doslej še ni bilo. Po serenadi se vrši reunija v zdraviliškem domu, V nedelejo 3. avgusta se vrši cvetlični dan in se bodo prodajale tudi cigarete in razglednice Jadranske Straže. Na jezeru se vrši tekma plavalnih in veslaških klubov za prvenstvo Slovenije. Putnik d. d. za promet tujcev v Beogradu je poklonil zmagovalnemu klubu krasen srebrni pokal. Poleg tega se vršijo še veslaške tekme domačinov in kolesarska tekma Zagreb—Ljubljana s ciljem Bled. Udeležniki iz Ljubljane, ki so člani Jadranske Straže, bodo imeli 50odstotni popust na železnici. Na Bledu se je pod vodstvom g. župana sestavil lokalni odbor, ki vodi vsa pripravljalna dela. Prireditev mornariških dni bo za Bled velika privlačnost, ker bo nudila v vsakem oziru zlasti letoviščar-
jem polno zabave in užitka.
— Jugoslovenskl Matici v Ljubljani so
poslali otroci is Lukovice pri Domžalah 200 Din katero svoto Je vrgla kot Čisti do. biček njihova nedeljska prireditev na Ce-larjevem vrtu. Dogovorili so se otroci med seboj, da bodo priredili veselico za Jug. Matico. Sami so si sestavili razpored, sam! vodili predpriprave in vse vaje, sami ogra. dlli in okrasili pozorišče. Njih glnljivi trud nI bil zastonj, kajti uspeh priča, da je prvi samostojni nastop otrok izborno uspel. Treba je, da vzamemo lukovške malčke za vzgled in naši bratje na Primorskem in Koroškem ne bodo pozabljeni.
— Or.ju-na sv. .Takob-Krakovo-Trnovo poziva vse svoje člane, ki še niso članarim poravnali, naj to v smislu § 7 naših statutov v najkrajšem času store. tT***dne ure so vsak dan od 18. do 20. v društvenem lokala Opekarska cesta št. Cl. Odbor.
— Mestna Orjuna št. Jakob- Krakovo-Trnovo priredi v nedeljo dne 20. tm. peš izlet v Podsmreko.Zbor ob 14. (2. pop.) na šentjakobskemtrgu za gornjo organizacijo, članice In člani, ki posedujejo kroj v kroju ostali z znakom. Poživljajo se bratske organizacije, da se zleta udeleže po možnosti v kroju. Zbor za ostale ob pol 15. t pol 3.) na križišču Bleiweisove-Rimske ceste. So. mišljeniki dobro došli. V slučaju slab^gi, vremena se zlet ne vrši. — Zdravo!
— Društvo upokojenega učlteljstva Slo. ven i Je skiieuje svoj redni občni zbor na dan 5. avgusta ti. ob 15. popoldne t I. mestno šolo na Ledini, kamor so vsi člani vljud. no vabljeni, da se zborovanja udeleže.
Današnje prireditve v LJubljani.
Kino Tivoli: »Pot k solncu«. Kino Ljubljanski dvor: «,Plesaika Jull-jac (Asta Nielsen.)
Konzulati v Ljubljani:
Češkoslovaška: Breg 8/1. Belgija: Urad Ljubljanskega velesejma. Avstrija: Turjaški trg 4/II. Francija: Dunajska cesta (Ljubljanska kreditna banka).
Italija: Zrinjskega cesta 3,1. Portugalska: Dunajska cesta 33
i= p
Schichtovo milo z znamko Jelen"
je bilo, je in bo vedno ostalo najboljše. ***** Pri nakupu pazite na ime „Schicht" in na znamko MJelen" 5
Schichf
Kongres jugoslavenskih inženjerjev.
V.  glavna  skupščina  jugoslov. inželjerjev ln arhitektov.
(V Novem Sadu 11.—14. julija ti.) Ako je pri katerem stanu potrebna organizacija vseh poedincev, tedaj je v današnjih časih zelo potrebna za inženjerski stan. Inženjersko delo stoji v neposredni zvezi z državnim organizmom, z njegovim kulturnim m organizacijskim napredkom. Delovanje inženjerja je prekoračilo dobo, v kateri se je moralo razpravljati na dolgo in široko o »pomenu tehnike«.
Udruženje jugosl. inž. in arhitektov je ena izmed prvih organizacij, ki so nastale takoj po ujedinjenju in razširile svoj delokrog takoj ob svojem postanku na celo dr. žavo. Vse kulturne države imajo to organizacijo; nje potreba in upravičenost sta po, dani z današnjim stremljenjem, da se organizacija razširi na širjem temelju v svetovno zvezo. (Za 1. 1925 se pripravlja v Pragi zveza slovanskih inženjerskih organizacij in mednarodna razstava arhitekture v Parizu; za 1. 1926 se pripravlja svetovni shod inženjerjev).
V tem smislu deluje Udruženje jugoslov. inženjerjev in arhitektov; letošnja glavna skupščina je to potrdila. Udruženje je premagalo težave in neprilike, ki so se stavile organizaciji naproti vsled razmer, %f so posledica najbližje preteklosti. V. skupščina je mogla podati poročilo o uspešnem delovanju v preteklem letu. Udruženje ne vidi svoje naloge v izključni brigi za materijalno zboljšanje položaja svojih članov. Predvsem hoče ščititi stanovske interese, zato je naloga Udruženja: kulturnotehnični napredek v zvezi z dobrobitjem. Prav posebno je treba ponoviti besede najstarejšega člana, prof. ing. Antonoviča, o današnjem pojavu, to je v pogubnem mater i jal isti enem ©bogačevanju. K zaščiti stanovskih interesov spada opreznost pred zasedbo Inženjerskih mest s tujci. Pri naših podjetjih, zlasti zasebnih, se opaža nevarna konkurenca tujih inženjerjev; cele družbe so tako sestavljene! Domačega pomladka imamo do malega dovolj in zato grejo mesta, zlasti vodilna, najprej domačinom. Naj se ne smatra tujca za strokovnjaka zato — ker je tujec! Udruženje si je pridobilo pri vladi vpliv, da sme v posameznih slučajih odločat!, aH Je z ozlrom na domače inženjerje vsled pomanjkanja v isti stroki umestna oddaja mesta tujemu državljanu.
Zelo važen korak naprej pomenijo enotne honorarne odredbe za inženjerska dela vseh vrst; te odredbe, k! Jih doslej nismo imeli, niso pomembne samo za inženjerje, marveč tudi za splošno zakonodajo, ker postanejo enotno merilo za celo državo; odredbe dobijo namreč zakonito podlago. (Sestavila jih je ljubljanska sekcija).
Organ Udruženja je »Tehniški list«. Doslej ga je moralo z velikimi materijalnL m! težavami vzdrževati članstvo samo. V znak priznanja za uspešno delovanje je sedaj dovoljena prva večja državna podpora In sicer od dveh ministrstev; s tem je listu omogočeno, da se razširi, kar je že davno potrebno.
V pravem simboličnem skladu z notra. ajlm delom glavne skupščine je kraj, ki je bil izvoljen za letošnjo skupščino t Novi Sad. To mesto, ki šteje 60.000 prebivalcev, ima krasno lego ob Donavi sredi nepreglednih poljan, ki tvorijo vse eno samo, krasno i n bogato polje, človeku postane jasno, zakaj nas sovražijo: Zavist nad bogastvom naše prebogate domovine, ki Ima vseh zakladov dovolj. Samo dvignite jih!
Udeleženci so obiskali tudi okolico No. vega Sada: Slavne Sremske Karlovce, Ti-tel, Beočin i. dr. Izleti so se vršili z posebnim parnikom po Donavi. Uprava mesta In sekcija Novi Sad sta omogočili gostoljuben potek skupščine, kar so z veseljem priznali zlasti zunanji udeleženci. Inž. O.
Glasbeni vestnik.
ZAHVALA.
Velika pevska slavnost, ki se je priredila 13. julija ob priliki 35-letnice obstoja Pevsk. društva »Zvon« v Šmartnem pri Litiji, Je uspela tako izborno, da čuti podpisano društvo prijetno dolžnost, izreči vsakomur, ki je na ta ali oni način pripomogel k srečnemu uspehu slavnosti, svojo iskreno zahvala Ne najdemo primernih besed, da bi mogli prav tolmačiti cenjenim prirediteljem, darovalcem in udeležencem celokupne slavnosti čut naše hvaležnosti.
Iz dna srca izrekamo tem potom prisrčno zahvalo odboru zveze slov. pev. zborov, pev. društvu »Slavec«, pev. društvu iZvon« iz Ljubljane in pev. društvu »Lira« iz Kamnika, katera so posetila slavnost s svojimi prekrasnimi zastavami. — Nadalje Pev. društvu železničarjev iz Ljubljane, pev. društvu iz Trbovelj-Zagorja, pev. društvu Sava iz Zagreba, pev. društvu »Lipa« iz Litije. Nadalje zastopnikom društev Narodne čitalnice iz Kranja, Glasbeni Matici iz Ljubljane pev. društva iz Sodražice. Srčna hvala za čestitke čislanemu g. Mateju Hu-badu, predsedniku Zveze slov. pev. zborov, g. Zorku Prelovcu, pevovodji zveze slov. pevsk. zborov. Akademskemu pjeva-čkemu društvu Obilic v Beogradu, Zirov-nikovemu zboru v St. Vidu, pevsk. društvu Krakovo-Trnovo, Ljubljana, pevsk. društvu Krško, pevsk. društvu Ljutomer, pevsk. društvu Poljčane.
Srčno se dalje zahvaljujemo cenjenim damam in gospodičnam za podarjeno pecivo, za sodelovanje pri veselici v Šotorih, darovalcem dobitkov ali zneskov, dalje vsakemu izmed stotero gostov. Srčna hvala tudi kumici naše zastave g. Zoreto-vi za sodelovanje. Dalje hvala za obisk in sodelovanje našim starim rojakom in pevcem Rusom in Vozlovcem.
Da pa se je zamosda slavnost 35-letnice vršiti, gre polna zahvala in zasluga v prvi vrsti našemu neumornemu pevovodji g. Premlču Iz Ljubljane. Pevci in pevke, kličemo Plemiču *£ivio!«
Pogrešali pa smo pri slavnosti našega starega dobrotnika društva, soustanovitelja, prvega predsednika in častnega predsednika Frana Knailiča. Živel! Pevsko društvo »Zvon« v Šmartnem pri Litiju
Franc Hauptman, t. & podpredsednik; Ferd. Tomazin, t. č. predsednik.
*   * *
'— Krasen užitek!    Opozarjamo še en«
krat na koncerte našega koncertnega pianista Antona T ros t z Dunaja, ki se vrš»e v sredo 23. jul. v Kazinski dvorani na Bledu, v soboto 26. jul. v Društvenem domu v Kamniku in v torek 29. jul. v veliki dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini. Zanimivi spored obsega poleg Chopirove sonate v b-molu (z žalno koračnico), skladbe komponistov Novaka. Brahusa, Liszta, Schumanna in čajkovskega.
Sokolsfvo.
— Sokol v Zagorju ob Savi ima svoj javni nastop v nedeljo dne 20. tm. ob 15. Polovična vožnja dovoljena. Radi ugodnih zvez vabimo vse prijatelje društva k obilni udeležbi.
— Sokol v škofjl Loki priredi svojo letošnjo javno telovadbo v nedeljo, 27. julija. Ob 13. skušnje, ob 15. telovadba, po telovadbi ljudska veselica v Sokolskem domu. Sodeluje godba br. društva z Jesenic. K prireditvi vabimo vse prijatelje Sokol, stva! Zdravo!
Šolstvo.
—š Strokovno šolstvo. Gremij trgovcev v Ljubljani objavlja sledeče: Na odborov! seji, ki se je vršila dne 11. tm. je. sklenilo načelstvo da se prične redni pou^ na gre. mijalni trgovski nadaljevalni šoli dne 1. septembra ti. Za vstop v prvi letnik gremi-jalne trgovske šole se zahteva predizobraz. ba dveh razredov srednje šole ali dveh razredov meščanske šole ali pa 8 razredov osnovne šole. Člani se naprošajo, da se ravnajo strogo po sklepu načelstva ter ne sprejemajo nobenega vajenca brez navedene predizobrazbe. Nadaljna navodila glede gremijalne šole se bodejo pravočasno naznanila.   — Načelstvo.
—š Za prosvetnega referenta in nadzornika mariborske oblasti je postavljen dr. Leopold Poljanec mesto upokojenega dr. Janka Bezjaka, a za nadzornika osnovnih šol iste oblasti Henrik šel, doslej okrajni šolski nadzornik v Konjicah.
■—š Za vadniškega učitelje na moškem učiteljišču v Ljubljani je imenovan Ernest Sirca, doslej učitelj istega zavoda, za vadnlško učiteljieo na ljubljanskem ženskem učiteljišču Albina ZavaŠnik, uči. teljica na Viču.
—š Ravnatelj II. meščanske šole v LJubljani je postal Maks Hočevar, dosedanji ljubljanski okrajni šolski nadzornik.
—š Na lastno prošnjo je premeščen Fr. š e g u 1 a z meščanske šole pri Sv. Lenartu na meščansko šolo v Ptuju.
julijska Krajina.
— Iz Istre. Skrajno nevoljo ie vzbudila v Puli vest. da se ima ukiniti ali prenesti nekam drugam tamkajšnja šola za častniške gojence. Senator Chersich je poslal zaradi tega obupne brzojavke predsedniku Mussoliniju,   vojnemu in mornariškemu ministru ter ministrskemu podtajniku Banelliju v Rimu, proseč, da naj se sola za častniške gojence ohrani v Puli. kamor naj se premesti tudi specijalna šola za mornarje, ker je v Puli poslopij in prostora na izbiro v take svrhe. Chersich je potožil v brzojavkah, da potrebuje Pula nujne večje podpore in da bi bilo prav, ako bi se preselile v Pulo tudi še druge vojaške institucije. Nadalje ie poslal v Rim enake brzojavke tudi izredni komisar pulske občine Rizzi. — Izvršena so imenovanja za ljudske šole v pulskem okra -ju.   Nastavljenih je, samo italijanskih učiteljev seveda, dolga vrsta in tekom 10 dni imajo nastavijenci sporočiti šolski oblasti, ali sprejmejo svoja mesta ali ne. Šola v Puli in v okolici ie tako popolnoma italijanska. — Pred sodnijo v Puli se je vršila kazenska preiskava proti trem tatovom, ki so napravili lani v marcu zlatarju Hribarju škodo 29.000 lir. Ko je bil aretiran znani bandit Col-larig. je pri svojem izpovedovanju navedel tudi imena onih treh zaradi tatvine obtoženih. Collarig je bil pozvan pred sodnijo kot priča. Pripovedoval je čisto natančno, kako se ie izvršila ona tatvina, in povedal, da stori to iz maščevanja, ker so se oni trije trudili, da ga spravijo v roke policije. Edina priča proti tem trem tatovom je bil Collarig. Vsi trije obtoženci   odločno zanikajo tatvino. Sodniki se nahajajo sedaj pred težko nalogo, ali naj verjamejo brigan-tu Collarigu ali naj upoštevajo zanikanje obtožencev. — Pazinsko hrvatsko učiteljsko društvo ie imelo svojo glavno skupščino, katere se ie udeležilo 16 učiteljev in 5 učiteljic. Društveni tajnik je konstatiral žalostno resnico,   da Istra nima več kruha za svoje sinove in hčere in nima krova za svojo zvesto de-co. Pred dvema letoma je bilo v društvu še 51 članov, sedaj jih je samo 26. Predsednik društva je Vinko Šepić.
— V Cerknem so se odahnili. ker je odšel občinski komisar dr. JafaVk. Nadejajo se, da bo novi komisar upošteval razmere v občini in jo pravično !n pošteno upravljal.
— Delavsko društvo v Idriji prosTavi 20. tm. štiridesetletnieo svojega obstanka. Društvo ima neprecenljive zasluge za izobrazbo narodnega delavstva r Idriji. Društvo je Imelo do vojne svoj pevski 2 bor ta zadnji pevovodja je bil g. Zorko Prelovec,
— V Prvačinl se je pripetila železniška nesreča, katere žrtev je namestnik postaje, načelnika Zocco. Vlak mu je zmečkal levo nogo, katero so mu morali v bolnici amputirati. Zocco je služboval poprej v Pla-veh in se je nahajal v Prvač'.ai šele dva dni.
— Občinski zdravniki. Po italijanskem občinskem zakonu spada v redno občinska upravo tudi občinski zdravnik. Občinske zdravnike imenujejo seveda občinski svet. V sedanji dobi večina največjih naših občin nima svojega občinskega sveta in ko-misarizacija naših občin gre svojo oot dalje. Italijanski politični predstojniki silijo sedaj, da bi komisarji imenovali kar največ mogoče občinskih zdravnikov, seveda Italijanov, katere bi pozneje izvoljeni občinski sveti morali kratkomalo potrditi. Službe morajo biti pravilno razpisane in prošnje pridejo v pretres v občinskih sejah. Italijanska politična oblast pa hoče imeti najprej izvršena imenovanja občinskih zdravnikov, potem Šele bodo te službe raz, pisane in v občinskem svetu potrjene. Tako prihajajo Slovenci v vsakem oziru vedno bolj pod neomejeno italijansko oblast.
— Za prekomorski izvoz goriških pridelkov? Po Gorici se nekaj govori o ustvaritvi novih tvornic, ki bi pripravljale pridelke, zlasti sadje in zelenjavo, za prekomorski promet. Pred vojno je bil izvoz goriških pridelkov ogromen v srednje in seve-roevropske države. Sedaj se je pričelo v te dežele sicer zopet nekoliko izvažati, aH še dolgo ni pričakovati višine predvojnega izvoza. Zato se misli sedaj na Izvoz preko morja. Ako ni mogoče tja pošiljati svežega produkta, treba izvozu potom Industrije iz, premeniti značaj, predelati v tvornicah sadje in vrtnine tako. da bodo ti izdelki sposobni za dolgi prevoz in prodajo onstran morja. Govori se o tem, toda Če se res kaj stori, ni danes še nič gotovega.
— Iz Laških Toplic nam pišejo. Kopališka sezona je menda na vrhuncu. Prihaja čim dalje več gostov in idilično ležeče zdravilišče je skoro zasedeno. Ponajveč imamo brate Hrvate in Srbe, Slovencev je relativno malo; smo pač revni in manjka pare. Pod ljubeznivim vodstvom gospe dr. Klešnikove posluje osobje še precej zadovoljivo. Gorki vrelec — 38.5° — je visoke zdravilne vrednosti, maser prvovrsten, hrana dobra in v cenah primerna. Vlada prijeten mir. Obede, popoldanske ure in večerje nam cslaja dobra vojaška godba iz Ljubljane. Zdravstvo oskrbuje nad vse vestni in temeljiti zdravnik gosp. dr. Cede iz Laškega. Za male, lahke izlete na bližnje holme, v Celje, Rimske Toplice itd. je to zdravilišče jako prikladno ter ima silno ugodne železniške zveze. Je pa tudi nekaj nedostatkov, katere bo treba odpraviti. Med vojne je služilo zdra-vilisko poslopje drugi mnamenom. Renoviralo in dozidalo se je šele lani in letos. Zato so ti nedostatki umevni. V moškem fjćdelku basena manjkajo separirane slačilnice in ležišča, manjka v basenu ure v kontrolo kopanja, nadzorstvo kopalnih kar je pomanjkljivo in manjka postrežbe pri kopanju, osobito pri damah. Fark bi se moral bolje negovati, cesta pred zdraviliščem večkrat na dan škropiti, da avtomobili ne zanašajo Prahu v park. Ob Savini bi morali biti vzdolž zdravilišča banketi za lažji dostop kopajočim, ki ljubijo mrzle kopeli. Savina bi se morala temeljito očistiti kamenja in napraviti malo brv preko nje. V to je treba seveda precej denarja, ali potrebno je, če hočete dvigniti Laške toplice. Preprosto ljudstvo — odrasli in otroci — so iako vljudni proti gosiom, pozna se vpliv dobre šole v Laškem. Imeligenca pa je precej visoka proti gostom. Osobito pa manjka zdravilišču čitalnice, pa kaj hočemo, saj niti vseh ljubljanskih dnevnikov ni na razpolago. Taka — malo čudna — enostranost pri različnosti gostov ne bi smela obstojati. —K.—
Izored sodišča
— Neroden sin. Anton Boncelj. posestnik v Dupljah je ovadil svojega sina Joža ki je čevljarski pomočnik in stanuje pri očetu, da mu je ukradel iz kovčka, katerega ključ je nosil oče v hlrrenem žepu. deset-dolarski cekin, vreden čez 3000 kron. 2 srebrna 25 centa in 5 bankovcev po 100 Din. Oče je prišel na sled svojemu sinu, ko sta mu povedala neki Alojzij Zupan in pa sinova ljubimka Mici Kodričeva, da sta videla pri obtožencu cel šop 100 dinarskih bankovcev in pa zlatnik. Tudi je zvedel oče, da si je fant kupil samokres. To je dovedlo do ovadbe in fantu se je dokazala tavlna. Obsojen je bil na 1 mesec strogega zapora in mora vrniti očetu 5296 kron. Fant se je pritožil, toda pri vzklicni obravnavi ;'e potrdil oče, da je fant pokvarjen in podvržen tatvini. Njegov vzklic je bil zavrnjen in bo moral fant svojo zasluženo kazen presedeti.
— Orožnike je vodil zanos, tako se je očitalo, bivšemu mornarju Andreju Pogačniku iz Puštala pri Kranju. Prišal je od vojaške mornariške službe na dopust in je pokazal orožnikom samo dozvolo za pvotto vožnjo, druge objave pa je trdi!, da rima. šele ko so ga orožniki ostreje prijeil in ga hoteli s silo odvesti k povratku k svoji komandi, je Pogačnik pokazal Se eno objavo, glasom katere je bil radi bolezni začasno odpuščen jz vojaške službe. To ie storil baje zato, ker mu je nekdo svetoval, da naj to objavo skrije, ker je možno, da gs pokličejo mesto k mornarici kam drugam. Ker je s tem orožnike vlekel za nos In se je s tem odtegnil javnemu nadzorstvu je bil obsojen na 1 teden zapora. Fant se je pritožil in vzklicno sodišče je njegovo pritožbo glede krivde zavrnilo, pač pa mu je z.vža-io kazen na 3 dni.
— Slabo si je pomagala. Zgodilo se je da je zaprla obrtna oblast neki gostilničar-ki v ljubljanski okolici gostilno. Zvita oštirka pa se je hotela pomagati preko obrtne oblasti drugače. Oglasila je y nekem
ljubljanskem dnevniku, da se da gostilna v podnajem. In res se je zglasila neka starejša natakarica, ki je imela že precej prihrankov in bi bila postala rada samostojna gospodinja. Pobotali sta se z gostilničarko. ki je bila sama najemnica, da vzamo njeno gostilno v podnajem. Kot odškodnino ji je plačala natakarica 2500 Din in začelo se je delo. Toda stočilo se tam ni veliko. Obrt-ena oblast je kmalu zvedela, da se v gostil, ni zopet toči iu zadeva je prišla na dan. In bila je. obsojena gostilničarka. ki se je zagovarjala, da je bila v dobri veri, da velja prepoved obrtne oblasti samo za njeno osebo, ne pa za izvrševanje obrti kot take, da je z zvitim in lažnjivim prigovarjanjem ogoljufala podnajemnico za 1500 Din, na lmesec ječe in povračila vseh sirotko v tako, da si je žena kljub svoji preteklosti prav slabo pomagala. — Vjela so je predrzna lisica zvitorepka v kurniku posestnika Frana Obermajerja v Zabrstniku, kamor je hodila predrznica v vas, kljub temu, da je bil postavljen ta kurnik kot 1 nadstropje pasje hišice. Poklical je gospodar tovariša, vstopila sta s koli v kurnik in bilo je po njej. Obermajer je javil zadevo najemniku, dotičnega lova in je rekel, da vrne takoj lep lisičji kožušček samo če mu povrne družba škodo, ki mu jo je naredila lisica Že pri prejšnjih vasovanjih pri katerih mu je odnesla več kur in enega zajca iz hleva. Ker mu je pa družba ponudila samo 20 kron nagrade Je mož kožo obdržal. Na tozadevno ovadbo je bil Obermajer pri okr. sodišču v Litiji oproščen, češ, da mož ni imel namena kože prikriti in družbo goljufati ter je še vedno pripravljen jo vrniti, če mu plača družba primerno odškodnino. Proti tej oprostilni razsodbi se je pritožil javni obtožltelj, nakar se Je vršila pred tukajšnjim deležnim sodiščem vzklicna obravnava. Državni pravdnik je ugotavljal, da bi obtoženec moral kožo oddati, ker lahko zahteva odškodnino administrativnim in civilnim potom. Prizivni senat je priziv javnega obtožitelja zavrnil, toda ne iz raz. logov prvega sodnika, marveč ker se jo uveril, da je ravnal obtoženec, ki je bil tudi nekoliko zapeljan po slaben nasvetu, v takem dejanskem stanju, dani mogel razločevati da ne dela prav.
Poo$frifey notranjega v Italiji.
iozaja
Rim, 17. julija.
Mussolini je v svojih treh govorih po umoru poslanca Matteottija v poslanski zbornici, v senatu in na sestanku zbornične večine kar najslovcsneje obljubil, da vlada stoji vse. da se vrnejo v deželo normalne razmere, in je pozival vse politične stranke, vse organizacije, sploh ves narod, da sodeluje z vlado v dosego tega cilja. Sedaj, ko je že minil mesec, odkar je izbruhnila ta režimska kriza, pa je treba ugotoviti, da je Muussolinijeva akcija za normalizacijo razmer v državi obrodila vse drugačne rezultate, kakor jih je pričakoval in si jih želel Mussolini. Namesto da bi se bila kriza ublažila, se je le Še poostrila. Pokazalo se je Pač, da so okoliščine močnejše od Mussoliniia in da »Duce-Vodja« niti od daleč ni več tisti neomejeni gospodar nad svojimi lastnimi pristaši, kakor je bil še pred kratkim, ako naj ne verjamemo namigava-njem. da so bile Mussolinijeve slovesne obljube izgovorjene le »ad usum DelpMni« ali »ad captandam benevo-lentiam« in da je Mussolini že tedaj, ko jih je izgovarjal, imel namen, da jih ne bo izpolnil. Dogodki prvega meseca po izbruhu krize so pač taki, da upraviču-jejo obojno mnenje.
Danes je vsakemu Italijanu jasno kot beli dan, da so tisti individui, ki se nahajajo zaradi umora poslanca Matteottija v preiskovalnem zaporu Regiaa Coeli« v Rimu, brez dvoma materijalni izvršilci in da se nahaiajo med njimi tudi neposredni naroči!ci zločina; ali prav tako jasno pa je tudi. da roka pravice še ni segla po glavnih krivcih, tistih visoko stoječih osebah, ki so v svrho varstva svojih osebnih in strankarskih koristi zasnovali zločin in dali svojim podrejenim organom nalog za izvršitev. Vkljub naislovesneiši Musso-linijevi obljubi, da vsa teža zakona zadene vse krivec, se glavni krivci, na katere javnost s prstom pokazuje, še vedno nahajajo v polni svobodi- Dejstvo, da se vse do danes ni posrečilo najti umorjenčevega trupla, je jasen dokaz, da imajo materijalni zločinci, ki se nahajajo v zaporu, zunaj tako vplivne pomočnike, da njihovo skrivno delovanje popolnoma paralizira prizadevanje sodne oblasti, da bi prišla stvari do dna. Razumljivo je, da v takih razmerah le še raste nestrpnost in vznemirjenje v javnosti, namesto da bi pre-nehavala in da zlasti vladi nasprotni tisk v ostrih besedah izraža svoje nezaupanje v čiste namene in resno volio Mussoliniia in njegove vlade. In tu je vlada storila usodno napako. Namesto da bi z odločnimi dejanji pospešila svoje »normalizacijsko« delo in bi izpade svoji nasprotnikov, če so morda kaznivi, zavračala z zakorrrtimi sredstvi, je izdala popolnoma protiustaven odlok, ki omejuje tiskovno svobodo, in si tako v kričečem nasprotju s svojim slovesnim zagotovilom, da hoče v polni meri vzpostaviti veljavo zakona, sama pritisnila na čelo žig kršiteljice osnovnega zakona države. Ta odlok je silno omajal zaupanje v Mussoliniia in njegovo vlado tudi v tistih nefašistov-skih krogih, ki so iima doslej zvesto
sledili, prepričani da fašizem res po« menja duševno in materijalno obnov i Italije. Danes tega zaupanja in prepričanja ni več v njih.
Vladna večina v zbornici Sfeje poleg kakih 260 fašistov dobrih 100 poslancev nefašistov, pripadnikov d • -carske liberalne stranke, demokratov, bivših popolarcev. kmetske s ranke irJ. Danes je stvar taka. da Mussolini nc more več zanesljivo računati na te »fi-lofašistiske« kroge. O Hok o omejitvi svobode tiska je tc stranke prisilil, kar najresnejše razpravljati o vprašanju, aH jim je v ta kili razmerah še m< joče sodelovanje z vlado, ne da bi izdajah teh svojih   načel.    II   Giornale   d* Itali i
glavno glasilo liberalcev, ie .....vn-
rilo v tem pogledu zelo jasno besedo, kateri se priključuje jo tudi Izjave po-samnih poslancev. Ravnotako je tudi vodstvo kmetske strank.} kar najodločneje obsodilo odlok o omejitvi tiskovne svobod2 z značilnim pristavkom, da odlok napravlja vtisk, kakor da se hoče zakriti nekaj, kar se boji luči in resnice.
Nič manj   kot   omejitev tiskovne svobode   pa   vznemirja   filofaš « kroge tudi dejstvo, da se vedno zopet odgaja   zaprisega   fašistovske m kralju. Napoveduje se sicer, da v kra1-kem izide odlok o vokvirjenju milice v redno vojsko, toda tudi ta napoved pravi, da bo milica. Ie v nekaterih tehničnih  stvareh  podrejena vojnemu ministrstvu, v ostalih pa tudi v bodoče ministrstvu notran.iih stvari,   kar vzbuja utemeljen sum, da hoče Mussolini tudi v bodoče uporabljati milico v obrambo fašizma in sebe samega. Zaprisega pa je odgođena (sedaj že tretjič) na nedoločen čas, morda na 20. septembra (državni praznik zavzetja Pima) aH celo na obletnico fasi^tovskega    poli >da v Rim 28. oktobra in je upravičen sum, da se dotlej, vse do zopetne otvoritve parlamenta,   hoče fašizem posluževati milice kot biča za nepokorne nasprotnike, kakor sc je posluževal doslej, ln si tako s strahovanjem pripraviti Ug l-nejši položaj za otvoritev parlamenta. Ta sum je še tem boli upravičen, ker velika fašistovska manifestacijska zborovanja, ki so se vršila v zadnjem času v Bologni (22. junija), v Bariju (20. ju-(13. julija), pri katerih je milica sodelovala v polni bojni opremi in so njen! vrhovni poveljniki s teh zborovanj pošiljali Mussoliniju vdanostne izjave, v katerih pravijo,   da so pripravljeni za vse slučaje, pokazala popolnoma jasno, da fašizem   nikakor ni za pomirjenje duhov. Na teh zborovanjih se je čisto odkrito grozilo z »novo fašistovsko poplavo* in obetal boi do skrajnosti vsem nasprotnikom fašizma. Ravno tako pa se je tudi fašistovski tisk, ki se ie pod prvim vtiskom vsesplošnega ogorčenja in zgražanja nad strahovitimi razkritji sistematičnega zločinstva v njegovih vrstah in vsled Mussolinijevih obljub, kolikortoliko potuhnil, sedaj zopet   otrese! vseh obzirov in tekmuje med seboj v hujskanju in grožnjah proti   vsem in vsakomur,   ki ne prisega brezpogojno na skrajno faŠIstovsko in-transigenco.   Zadnje dni je sledilo v tem glavnemu hujskaču pesi. Farinaccl-ju celo tudi glavno glasilo stranke, milanski >- II Popolo d' Italia •-. ki piše po direktnih navodilih Mussoliniia samega. Revizijonizem v fašizmu, ki je šel za temeljitim čiščenjem v stranki in res -ničnim poustavljenjem javnega življenja v državi, je utihnil popolnoma. Namesto pomirjenja, »normalizacije , kot}-s ti t ii c i jo n a I iz ac i; c, se vrača razburjenje, nezakonitost in skrajno reakcijonarni absolutizem fašizma.
Ta dejstva so morala odvrniti »filo-iašiste« od Mussoliniia in jih usmeriti proti levici, opoziciji, kateri se je tako položaj znatno ojačil in Mussolini bo, če pojde tako dalje, do otvoritve jesenskega zasedanja parlamenta dosege! svojo nikakor zavidljivo — splendid isolation!
****** *s>
ia *:-:*•_-; oprrn; za epskima, fronta gliustib liddtov ;n ienhato
Kamsolsnisi stroji
ia iesna« ia nužmsho tbf* *
•s.
Zasfoprir ra Stajsrita. Soroška in Jascskrvijo: p AUGUST LECHHER, GRAZ I m\yw 40.!. Stodt
stran 4.
•SLOVENSKI NAROD« dne 20. julija Iggg
štev. 164
Dnevne vesti.
P UubUani. dne Presenetljiv pojav.
Narodni socijalisti so bili od začet« ka stranka, KI je visoko dvigala narodni prapor. Razločevali so se prav v ti točki od socijahstov, ki. kakor je znano, zanretujejo narodno načelo in se ogrevajo za mednarodnost, dočim sta glede socijalnega vprašanja programa obeh strank skoraj istovetna. Narodni socijalisti so svoj nastop v javnem življenju upravičevali doslej vedno tudi s tem, da zasleduje njihova stranka predvsem ta cilj, da zopet pridobi mase delovnega slovenskega ljudstva, ki so zašle v mednarodni socijali stični tabor, za narodno idejo ter jih s tem zopet napravi za koristne člane slovenske narodne družbe. Tako so tudi razumeli pojav nove stranke njihovi nasprotniki, socijalni demokrati Zato se je takoj po rojstvu NSS razvila ljuta borba med temi in narodnimi socijalisti, ker se je vsaka izmed teh dveh strank čutila ogroženo v svojem razvoju z eksistenco druge. Ta vojna se je prvič ublažila takrat, ko so narodni socijalisti sklenili znani pakt s socijalnim! demokrati in klerikalci v Ljubljani, na podlagi katerega so potem dvignili na svoj ščit Antona Peska. Ko se je ta koalicija razbila, so socijalni demokrati in narodni socijalisti šli zopet narazen, vendar pa se je borba med njimi znatno ublažila, pač zato. ker je nastal razkol med soc. demokrati samimi. Razmerje med obema strankama je postalo šele bolj napeto pri zadnjih ljubljanskih občinskih volitvah, ko so stopili narodni socijalisti v občinskem svetu v opozicijo proti klerokomunistični večini.
Se večji prepad je bil doslej med narodnimi socijalisti in komunisti. Narodni socijalisti so vsikdar s posebnim povdarkom naglašali. da nočejo nikdar imeti nobenih stikov s takšnimi prevratnimi elementi,* kakor so komunisti
Tako je bilo do včeraj, danes pa je to drugače, ker se pač NSS v zadnjem času pridno levi, ali, da rabimo evfemističen izraz, evolucijonira.
To je razvidno zlasti iz njenega glasila »Nove Pravde«, ki pač semter-tja še zabrenka na narodno struno, sicer pa često piše prav tako, kakor »Naprej« ali »Glas Svobode«. Pri tem pa ima posebno piko na vse one stranke, ki zagovarjajo narodno in državno edinstvo t j. na samostojno demokratsko in radikalno stranko. Cemu to, ko je vendar sama v še nedavni preteklosti vihtela orožje za isto idejo? Časi se pač spreminjajo in ž njim tudi osebe in — stranke! Zato nas čisto nič ne preseneča, da v zadnjem času lomi ista sNova Pravdac kopje za zvezo s — komunisti!
Pod naslovom »Le vkup, le vkup, uboga gmajna!« namreč pTiobčuje članek, ki izveni v tale poziv: »Ponavljamo, da ne vidimo druge rešitve, če nočemo, da delavski pokret popolnoma ne propade, kakor da se združi ves proletarijat, ročni in duševni. To je mogoče doseči edino na ta način, da se ustvari iz vseh razsodnih delavskih strank, ki stoie na stališču boja proti kapitalizmu za — novo ureditev družbe, močan dolavski blok... Prvi pogoj, da se doseže skupnost, pa je ta, da se pozabijo vsi očitki iz preteklosti. Izbrišimo vse, kar je bilo! Vsak izmed nas je grešil... Pozivamo proletarce, da se čim preje tesno združijo!«
»Nova Pravda« se torej ogreva za skupno fronto s — komunisti, dasi ve, da so ti najzagrizenejši rušilci naše države! Prav! Naj se NSS le združi s komunisti, bo pač delila ž njimi isto usodo! Že enkrat je bila ta stranka v eni fronti z dr. Lemežem. Izgubila je takrat polovico svojih somišljenikov. Zdi se. da jo izkušnje niso prav nič izučile, ker sili sedaj zopet v zvezo s komunisti in posredno ž njimi tudi s klerikalci. Nam je prav. njena glava, njen svet! Bodo pač končno ostali narodno-sociialisrični generali sami brez vojske! ★ ★ ★
— Prihod romunske kraljice na Bled. Kakor poročajo iz Bukarešte, odpotuje romunska kraljica Marija s pre-stolonaslednico iz kraljevskega letovišča Sinaje na Bled. kjer ostane do konca sezone pri svoji hčeri kraljici Mariji.
— Imenovanja in premestitve v srednješolski službi. Stalni profesorji, odnosno učitelji so postali: na I. realni gimnaziji v Ljubljani dr. L o v r o Sušnik in France Koblar, doslej profesorja istega zavoda: na realni gimnaziji v Celju dr. Kare! Pirjevcc s trgovske akademije v Ljubljani in Janko Orožen z gnrmazije v Murski Soboti; na gimnaziji v Kranju Franjo Korbar, profesor istega zavoda, in Otokar Žagar, suplent na gimnaziji v Ptuju; na gimnaziji v Mariboru dr. Franjo Mišic, profesor istega zavoda; na gimnazij! v Murski Soboti dr. Maks Robič, suplent Istega zavoda; na realni gimnaziji v Novem mestu Hilarijon Tofan, profesor realke v Mariboru, m Vladi-slav Rustja, suplent istega zavoda. Na realni gimnaziji v Ptuju Henrik Modnik, profesor istega zavoda; m
19. julija 1924.
realni gimnaziji v Kočevju Josip Pun-gartnik, suplent istega zavoda; na III. realni gimnaziji v Ljubljani Raj ko Pirnat, suplent istega zavoda; na drž. moškem učiteljišču v Mariboru Ivan Prijatelj, profesor istega zavoda.. Za mesta, katerim je potekel rok pred kratkim, še ni odločitve. Premeščeni so: AdolfRobidain dr. Viktor Peterlin z ljubljanskega učiteljišča na ljubljansko realko in dr. R u-dolf Kropivnik ter Ljudevit Mlakar z realke na učiteljišče. Nekatere premestitve bodo še izvršene.
—i V ministrstvo prosvete sta poklicana profesor celjske gimnazije Slavko Rajić in okrajni šolski nadzornik v Ptuju Pavel F1 e r e. Ta je postavljen za učitelja na eni od beogradskih osnovnih šol, a bo delal v ministrstvu.
— Preosnove   gimnazij. Minister
prosvete se je odločil, da izenači že S prihodnjim šolskim letom čim najbolj mogoče gimnazije naše države. Poveril je to nalogo posebni komisiji, katere večina se je nagibala k temu. da bi bili izenačeni že z novim Šolskim letom prvi trije razredi. Zmagala sta končno zastopnika Hrvatske in Slovenije s kompromisnim predlogom, da se izenačita dva razreda. Predlog, da bi se izvršilo izenačenje stopnjema, t j. s prvim razredom, so smatrali ostali člani komisije, ki so bili v večini, za nesprejemljiv. Po sklepu ostaneta humanistični gimnaziji na Slovenskem ljubljanska prva gimnazija m mariborska. Gimnazija v Kranju postane realna. V I. razredu se bodo učili sledeči predmeti: veronauk 2, slovenščina 4, srbščina 2, zemljepis 3. matematika 4, prirodopis 3, risanje 3. telovadba 2, petje 2, torej 25 ur na teden; v II. razredu: veronauk 2, slovenščina 4, srbščina 2. francoščina 4, zgodovina 3, zemljepis 2. matematika 4 »prirodopis 2. risanje 3. telovadba 2, petje 1. t j. 29 ur na teden. Francoščina se bo torej učila s prihodnjim šolskim letom kot obvezen predmet na vseh naših realnih gimnazijah. Ta izenačitev pa spravlja v resno nevarnost naše meščanske šole. S tem, da bo odpala latinščina na gimnazijah, bo naval na nje gotovo večji, ker odpirajo pot na vse strani. Da se bodo vzdržale meščanske šole, bodo morale kreniti bolj v obrtno, ali kmetijsko smer.
— V ministrstvu prosvete je zaključila svoje delo komisija, ki je razpravljala o tem. kateri prosvetni posli se naj prenesejo na velike župane, odnosno njihove prosvetne referente po izvršeni likvidaciji pokrajinskih uprav. Ljubljanski prosvetni oddelek je dobil nalog, da takoj izvrši likvidacijo. Ker si je pridržal minister še veliko funkcij, ie mogoče, da se postavijo že v najkrajšem času za dve ali več oblasti prosvetni delegati ali direktori, katerim bi poveril minister del funkcij, katere si je doslej še pridržal in katerih noče dati županijskim oblastvom.
— Z naše univerze. Za izrednega profesorja za primerjalno indoevropsko jezikoslovje na modroslovni fakulteti ljubljanskega vseučilišča je postavljen Karel Oštir, docent istega zavoda.
— Zaprisega senzalov na ljubljanski borzi. Danes ob 11. uri so bili na kr. ministrstvu za trgovino in industrijo v Ljubljani slavnostno zapriseženi prvi naši slovenski borzni senzali Pavle C v e n'k elj, Saša Knez in Jože Stergar. Pri tej izvanredni priliki je dvor. svet. dr. Ratej nagovoril naše prve slovenske senzale. poudarjajoč veliki gospodarski pomen naše ljubljanske oziroma slovenske borze, katero čaka velevažno, pa tudi zelo težavno delo. Njena ustanovitev je bila zelo težka, kar spričujejo dolgotrajne priprave za izvršitev te dandanes nam Slovencem gotovo potrebne gospodarske institucije. Zategadelj naj bi g. senzali kot stebri njeni in svesti si težke naloge, storili, da se naša slovenska borza čimprej razvije v smislu splošne naše želje v pravo naše gospodarsko središče.
— »Slovenec« o izstopu iz rimskokatoliške cerkve. V notici» Neumno re klamiranje« pravi »Slovenec«, da je te dni nekaj Orjunašev izstopilo iz katoliške cerkve, kar kričavo oznanjajo po časopisju, kakor da bi katoliška cerkev s tem trpela kakšno škodo. »Slovencuc se zde taki ljudje »figo vredni«. Odkar je v Ljubljani prota Dimitrije Jankovič, je izstopilo iz katoliške cerkve že skoraj 1500 oseb, ki so po »Slovenčevcm« naziranju »figo vredni«. Pravoslavna cerkev se pri nas vedno bolj utrjuje, ker odgovarja slovanskemu duh« in tudi nima služabnikov, ki bi bili pozabili, kaj ie njihova neposredna dolžnost, kakor se je zgodilo v neštetih slučajih med katoliško duhovščino. Kakor smo infonriirani, namerava izstopiti iz katoliške cerkve še več oseb, ld obsojajo prakso njenih' služabnikov. Mnogi so že izstopili in izstopijo, ne da bi o tent obveščali javnost. Vprašanje škode, ki jo trpi ali ne trpi pri tem ka-
faUšk* GOb?« um gctfv nj£ m sastnaL
Pač pa je zanimivo stališče, ki ga zavzema »Slovenec« napram temu pokretu. Katoliški list označuje take ljudi ad hoc kot gnila jabolka, ki morajo pasti z zdravega drevesa. Nam se zdi baš nasprotno. Z gnilega drevesa pade vse, kar je zdravega, ker bi se sicer okužilo. Cim bolj se bo duhovščina na čelu s škofom vmešavala v politiko in druge posvetne stvari, čim bolj bo netila medsebojno sovraštvo in zlorabljala verski čut v egoistične namene, tem večje bo število odpadnflcv. To je čisto naravni odpor proti Iaizaciji verstva. Ljudje, ki čutijo notranjo potrebo po čistem verskem čutu, ki hočejo, da bi vera ohranila svoje etične in moralne vrednote, ne morejo ostati v katoliški cerkvi, ki se čedalje bolj oddaljuje svojemu prvotnemu namenu. ->SIovenec« lahko še tako zavija in frazari, resnica ostane resnica. ^Slovenec« pravi tudi, da je vsak, kdor pripada Orjuni, že samo s tem postal nevreden katoliške vere in cerkve. Nedavno je isti »Slovenec« pisal o idealno zasnovani Orjuni. o kateri je trdil, ra so nekateri njeni člani res idealni nacijonalisti in poštenjaki. Zdaj kvalificira tudi te idealne nacijonaliste kot nevredne katoliške cerkve. Kdor je torej po prepričanju Jugosloven, ni vreden katoliške cerkve. Tu so se klerikalci ujeli. Saj smo vedno trdili, da je katolicizem največji sovražnik jugoslovenske misli. Zdaj je »Slovenec« sam priznal to, kar sicer tako previdno taji. Končno si velja zapomniti »Slovenčevo« trditev, da je v srednjem veku cerkev posamne ljudi in družbe, katere so netile medsebojno državljansko vojno, ogrožale življenje in imetje bližnjega ter motile javni red in mir v državi, sama izob-čevala. Katoliška cerkev bi morala torej izobčiti vse klerikalne tigre na Čelu z dr. Korošcem, ki je nedavno napovedal državljansko vojno in ki neprestano hujska slovensko ljudstvo proti Srbom in državi sploh. S tem ogroža mir in red in bi torej moral biti izobčen iz cerkve. Isto velja za pretežno večino katoliške duhovščine.
— »Sloveneec in »Nova Pravda . Včerajšnji -Ljudski Tednik« prinaša sledečo sliko »Slovenčevega« padca: »Slovenec«fe zateka po pomoč k »Novi Pravdi«, glasilu nar. socijalne stranke, ki v slovenski javnosti ne igra nobene vloge. Ako T.Slovenec« išče že v takem kotičku zavetja, je to znak, kako globoko je padel, četudi trdi, da stoji za SLS vse slovensko ljudstvo.-, k tej privi !n i opazki dostavljamo, da je to tudi znak, kako globoko je padla narodnosoei-jalistična stranka, ki po svojem glasilu pe_ re klerikalne avstrijakante in ponuja laž-D'iro orožje proti lastnemu naprednemu bratu!
— Inženjerski izpit z odliko je naredil dne 14. tm. na rudarski akademiji v Leobnu nag rojak Dušan Rudolf, sin dr. Iv. Rtu dolfa, odvetnika v Konjicah.
— Spominska siavnost v Boki Kotorski
V Ercegnoveni pripravljajo 20. julija ti. veliko spominsko svečanost, pri kateri odkrL jejo spominsko ploščo 20 mornarjem, ki so pali v Boki Kotorski za naše osvobojenje. Mornarji so pripadali avstrijski vojni mornarici in so bili ustreljeni skupno s kapetanom Srzentičem. Tamošnji narod postav, lja sedaj v trajno hvaležnost spominsko ploščo. Svečanosti se udeleži iz Beograda večje število delegatov, po vsej priliki tudi predsednik xJadranske Straže«, g. Ljuba Jovanovič, predsednik narodne skupščine.
— Smrtna kosa. Kapelniku našega gle. dališča g. Balatki in njegovi soprogi je umrl v nežni starosti sin-edinec A c i. Pogreb bo v ponedeljek 21. tm. ob 10. dop. Naše sožalje.
— K včerajšnji .Slovenčevi« notici o kavarni «Zvezd i nam poročajo, da niti r>Slavenska banka« niti ^Slovenska banka« nista v nobeni zvezi z baje izvršeno transakcijo. — Mi smo v ostalem že konstati. rali. da je cela »Slovenčeva« vest od kraja do konca izmišljena
— Pregled bolnic. Dr. Ger. Popovič po. močnik ministra zdravja, je odpotoval v Dalmacijo, da pregleda tamošnje bolnice.
— Razpis učiteljskega mesta za glasbo na moškem učiteljišču v Šibeniku. Službeni list splitske oblasti objavlja razpis učiteljskega mesta za glasbo na moškem učiteljišču v Šibeniku. Prošnje naj se naslovijo na velikega župana, šolski oddelek v Splitu, s prilogo potrebnih dokumentov. Plača po kvalifikaciji. Učni predmeti: petje, vijolina in klavir. Nastop službe sredi septembra. V »lučaju prvega nastopa državne alužbe naj prositelj postopa po čl. 12 zakona o državnih uradnikih.
— Izseljevanje iz Jugoslavije v mesecu maju 1924. Meseca maja se je izselilo Iz naše kraljevine 2216 oseb; 1324 moških in 892 žensk. Izselilo se je: iz Vojvodine 1362 oseb (721 moških in 450 žensk) iz Hrvatske Sn Slavonije 508 (337 m., 171 ž.); iz Dalmacije 144 (104 m., in 40 ž.); *z Slovenije 80 (73 m., 7 ž.); Iz Srbije 66 (53 moSklh in 13 ž.); iz Bosne in Hercegovine 55 (31 m., 24 i.); iz črne gore 11 (5 m. in « *.). Po poklicu je bilo kvalificiranih 54 nekvalificiranih 94, poljedelcev 1229, prostega poklica 2«, otrok ln starcev 813. —
V Brazilijo se je liselilo 1401, v Agrentlnl-Jo 352, v Kanado 279, v ZedJnjene drŽave 15«, v ostale dele Amerike 17 in t Chile 11 oseb. Istočasno je odpotovalo v prek. morske kraje iz nase kraljevine 516 tujcev, med temi 308 Poljakov. 148 Amerikance v, 46 Rusov, 4 Braziljanci, 3 Madžari, 2 C eho, Slovaka, 1 Albanec, 1 Romun, 1 Italijan.
*— Ležnina za pakete, ki so naslovljeni poste reatante sil v širši dostavni okraj. Ministrstvo je z razpisom štev. 39.599 z dne 14. jun. 1924. izdalo naslednjo naredbo: 1.) Za pakete, kateri so naslovljeni poste plačati letalna od dne* ko
pridejo pošiljke na naslovno pošto. 2.) Za pakete na naslovnike v širšem dostavnem okraju se računi ležnina od tistega dne, ko je bil naslovnik obveščen, da je paket prišel, oziroma od dne, ko mu je bilo izročeno obvestilo. Doslej so bili posto restante paketi ležnine prosti: prvi dan (to je tisti dan prihoda dva naslednja dneva ter tisti dan, ko je naslovnik pošiljke dvignil, torej 4 dni, oni v širšem dostavnem okolišu pa še več dni.
— Beogrdaska tipografska organizacija dovoljena Po poročilu iz Beograda so včeraj intervenirali pri notranjem ministru zastopniki Saveza tipografskih organizacij ter mu predložili daljšo spomenico, v kateri so pojasnili stališče tipografskega sindikata in položaj tipografske organizacije v Beogradu, katere premoženje je bilo pretekli teden zaplenjeno in društvo kot tako raz-puščeno. Notranji minister je ugodil intervenciji ter je odredil, da se vzpostavi organizacija tipografov v prejšnji stan in vrne tudi zaplenjeni denar.
— Ugotovitev. V nedeljski štev. >Slov. Naroda« smo javili, da je bila radi raapeča. vanja vtihotapljenega saharina aretirana Frančiška Rihter iz železniške ulice. Ugotavljamo, da Richterjeva ni bila aretirana in je dotična vest neosnovana.
— Prošnja. V Prekmurju se naša mladina trudi oživiti In zasejati nacijonalno idejo in zavednost med najširše plasti. Požrtvovalni narodni delavci ji gredo v vsa, kem oziru na roko. pa jo skušajo seznaniti tudi z najrazličnejšimi prihikami v ostalih delih velike domovine. Prof. Orožen namerava napraviti izlet z revnim prekmurskim dijaštvom na Pohorje, pa se zato tem potom v imenu revnih prekmurskih dijakov obračamo na nacijonalno čutečo napredno javnost, da pošlje prostovoljno prispevke na naslov sokolskega društv v Murski Soboti. Ker se bližajo počitnice h koncu, je hitra pomoč potrebna. Dijaki pa bodo naklonjenim darovalcem Izkazali svojo hvaležnost s poznejšim naprednim sokolskim in nacijonalnim udejstvovanjem za dobrobit naroda in države.
— Slučaji azijatske kuge V Jugoslaviji. Azijatska kuga, ki se je pojavila zadnji čas na Grškem je bila prenesena tudi na naš teritorij in je bilo na naši južni granici konstatirati več slučajev obolelosti. Sanitetne oblasti so ukrenile najstrožje mere, da se prepreči nadaljno razširjevanje strašne epidemije.
— V Sarajevu je na kolodvoru skočila s tira lokomotiva tovornega vlaka. Nesreča se je zgodila radi tega, ker je neznan zločinec vrgel na progo velik kamen. Oblast: so uvedle strogo preiskavo.
— Nesreče. Pri snaženju oken se je ponesrečila Julijana Kobek. žena šolskega sluge v Samostanski ulici, v meščanski šoli. Snažila je okna v visokem pritličju. Pri padcu je zadobila prelom reber in notranje poškodbe. — Hišnica v Cirilovi tiskarni je padla ob pult tako nesrečno, da si je razbila glavo pri čemer ji je počila tudi žila odvodnica.
— Zopet poskusen beg Čaruge ln tovarišev iz zapora. Osiješlei listi poročajo, da so oblasti zasledile tajne priprave Ca-rugove družbe za beg iz zaporov. Izsledena so bila tajna pisma, ki jih je Čaruga pisal svojim tovarišem, kVkor tudi pisma, v katerih so lopovi Čarugi odpisovali. Preiskava se vrši z največjo opreznostjo. V zaroto so vpletene tudi osebe izven zaporov.
— Iz raznih krajev države. V Marti-nac! na Hrvatskem je strela ubila pastirico Ljubinko Maricki in osem ovac. — V Savi pri Zagrebu je utonil mesar Milovan Pe-rin. —r V selu Bošnjaci ]e padel seljak Mate Vinković z drvečega voza in priletel tako nesrečno na glavo, da je po par urah umrl. — V varaždinski bolnici je umrl Širna Plantić, katerega ie udaril seljak Stjepan Štipan z vilami po glavi.
— Pri bolečinah srca in z*apnenja žil vam zagotovi grenčica Franz-Josef^ lahko telesno odvajanje brez napora.
99
Stenico!"
najboljše sredstvo proti stenicam. — Glavna zaloga: Drogerija A- Kane, Ljubljana, Židovska ulica 1. 4057
— Lepo urejene prostore ima ^Ljubljanska posojilni ca <; na Mestnem trgu št. 6. v Ljubljani. Priporočamo Ljubljansko poso. jilnico našim čitateljem ter opozarjamo na oglas.
— POSETITE GOSTILNO »PRI NE-STLNU«, TRŽAŠKA CESTA!
— Najcenejše in najnovejše obleke se dobe samo Šelenburgova ulica Št 3 pri Gričar & Mejač.
Svetovno znana  Športna in dirkalna kolesa
„Peugeot" 4663
dospela. — Dobavna po najnižji ceni v tovarniški zalegi O. Žužek, Sodna ulica 11.
IZ CELJA«
—c Mestni magistrat razpisuje službo provizoričnega pisarniškega pomočnika pri mestni stanovanjski oblasti. Prošnje je treba pri mestnem magistratu vložiti s potrebnimi dokumenti do 26. t, m.
—c 12 komunistov so v sredo zvečer prignali v zapore celjskega okrožnega sodišča. Ker teče preiskava, ni dovoljeno poročati natančneje.
—c »Rinka«, planinska zavetniška re-zistrovana zadruga z a z. je likvidirala in je Izbrisana iz zadružnega registra.
—c Elektrifikacija Celja ln o*°lloe se Po večmesečnem delu bliža kancu. Najpozneje v 14 dneh bodo vsa dela dogotovljena in bo prebivalstvu na razpolago dovolj električnega toka. Po celjskih ulicah so se montirale Kčne obločnice, kJ bodo dale mestu moderno razsvetljava Prižigale se bodo avtomatično.
—c Nočno lekarniško službo opravlja ta teden lekarna »Pri Orlu** na Glavnem trgu.
—c Aretirana ciganska tolpa. V četrtek zvečer so pripeljali iz Maribora v Celje 36 i njoškihi članov velike ciganske družbe, ki *o
bili aretirani zaradi raznih goljufij ln drugih deliktov v Sloveniji. Oddani so bili v zapore okrožnega sodišča.
—C Izredni občni zbor »Orjune« v Celju se vrši v Četrtek, dne 24. julija 1921 ob 20. zvečer v mali dvorani Narodnega doma. Dncvn; red jc: 1. poročila upravnega odbora. 2. volitve. Udeležba članov in člani- ta dolžnost.
Polagajte važnost
na fo, da izrecno zahtevate pri trgovcu 4710 najizdatnejši
4
IZ MARIBORA-
železničarsko stanovanjsko vprašanje. Stanovanjsko beđo v Mariboru prav zaprav najbolj občutijo železničarji. Veliko število onih, k! opravljajo službo v Mariboru, je primoranih bivati daleč izven Maribora (eni na Koroškem, drugi še preko Ptuja, tretji ob glavni progi). Vozariti so morajo v službo in iz službe, vsled čes.ir trpe poleg družino tudi službeni Interesi sami. Prevoz sem in tja gre seveda na račun železnice. Do prevzema južne železnice v državno upravo po stanovanjske oblasti železničarje smatrale še manj upravičene za nakazilo stanovanj, kakor pa privatna prosilce, ker so stale na stališču, da naj ra železničarje skrbi uprava Jnž. železnice sa_ ma. Bivša uprava pa se je tej skrbi previdno odtegovala, ker je dobro vedela, da sl«"_ d! kmalu prevzetje pod državno upravo in ker tudi državna uprava sam3 ni hotela, da bi južna železnica takorekoč le na njen (državni) račun v dobi pogajanj povzročala večje investicije. Društvo Mariborska gradbena akcija, se je pod predsedstvom centralnega ravnatelja T.Drave^ g. Križnica 2e od vsega početka intenzivno zavzemalo :i to vprašanje in je ostala v ožjem stiku z bivšo fel. upravo. Isto nalogo je prevzela tudi iz omenjenega društva ustanovljena zadruga Mojmlr«, ki Je na zahtevo bivšo uprave stavila tozadevne konkretne predloge. V prvi vrsti gre za to, da se omogoči nastanjenje oneera osobja, kt Je primorano bivati daleč izven službenega mesta. V drugi vrsti prihajajo v poštev on!, ki že reč časa zaman prosijo za nakazilo stanovanj v mestu, ozir v okolici. Stanovanjske oblasti v novejšem času železničarje sicer Štejejo analogno z drž. nameščenci k upravičencem r smislu čl. 14. stan. pravilnika toda v prak_ si se le vendar zapostavljajo, ker je preveč državnih nameščencev, ki Že leta čakajo na rešitev svojih prošenj. Pa tud! sicer to uvaževanje železničarjem ne koristi mnogo, ker pač ni stanovanj na razpolago.
—m Občinske volitve, čeprav smo takorekoč še v začetku novih občinskih volitev za mesto Maribor, ni opaziti nikjer pojavov onega volilnega gibanja, kakoršne. ga se je opažalo povodom zadnjih volitev. Tem vztrajneje dela nemški tabor na tihem z osebno agitacijo. Narodni blok si še sedaj ni na jasnem glede osebe bodočega župana. V splošnem se opaža, da v slovenskih vrstah ni posebnega razpoloženja za te volitve in da postaja nekaterim vodilnim krogom žal, da je ravno v teh gospodarsko in politično razdvojenih razmerah že prišlo do razpisa novh volitev.
Poslano.*
S »Poslanim« v »Slov. Narodu« z dne 8. tm. je padla strašna senca na gos. P. Teodor Tavčarja, župnika na Viču. Zelo je nam ugajal njegov odgovor, ki pravi; Kdor se je to zmislil, je grdo lagal bodisi, da je g. župan viški ali g. Lojk. še bolj pa nam ugajajo občani, v imenu katerih ste Vi g. župnik odgovorili, rekoč, da smatrate tega za navadno pocestno barabo. Ker Vas ml poznamo, g. župnik kot moža na svojem mestu, katerega visoko cenimo vsi občini in nam tudi ni vseeno. Če ostane ta senca na vaši osebi in ker poznamo tudi g. Lojka toliko, da lahko rečemo, da se on tega nI izmislil, ker nam nadalje tudi ni vseeno, kakšnega župana imamo, zato Vas prosimo, g. župnik, da stvar razčistite in sicer na način, da g. župana in g. Lojka (slednjega ako sto upravičeni) izročite sodišču in na« javnim potom obvestite o rezultatu, da bomo vsaj vedeli, kdo je pocestna baraba, ker nam, ki trezno mislimo, ne zadošča ^Gospoc* odpusti*. — Občani.
Poslano.*
Gospodu škofu dr. A. B. Jegliču
v Ljubljani.
Vaše časopisje še nadalje bljuva ogenj in žveplo na vse, kar mora biti vsakemu Jugoslovenu najsvetejše. — Nikdo, ki čuti jugoslovensko, ni več varen, da bi ga Vaše časopisje ne na« padalo. Ko je časopisje, ki je bilo last »Katoliškega tiskovnega društva« pre* šlo v Vašo last, sem mislil, da bo s takimi brezstidnimi napadi prenehalo, a zgodilo se je ravno obratno. Ker vidim v Vas, ki ste obenem moj višji duševni pastir, glavnega krivca za ogab* no pisavo časopisov »Slovenca«, »Do* moljuba« itd., izjavljam, da i z s t o* p a m iz rimskokatoliške cerkve in pre* stopam v pravoslavje.
V Ljubljani, 19. julija 1924.
Josip Stiplovšek.
•) Za ta spis uredništvo ne odgorarja.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: KALENTM KOP1ZAB*
Zdravstvo.
OBOLENJA ZA VRANICNIM PRISADOM.
Vranični prisad, črmnica ali antraks, je kužna bolezen, ki jo človek naleze od živali. Pojavlja se zlasti pri govedi, konjih in ovcah. Povzroča jo bacil antrak-sa, ki stvarja zelo odporne trose. Znana so gnezdišča na Ogrskem, v podonavskih deželah, v Franciji in na Nemškem, kjer se ta kuga skoraj stalno pojavlja pri živini. Hudo je svoj čas razsajala v Rusiji. Kadar nastopa v večjih epidemi-
lenjih za vraničnim prisadom v nemških strojarnah. V času od leta 1910. do 1921. je bilo v Nemčiji uradno naznanjenih 1575 slučajev vraničnega prisada pri človeku. 240 slučajev je bilo smrtnih. — Bolezen se je skoraj brez izjeme pojavljala pri osebah, ki imajo opravka z živino, jo koljejo, razkosavajo. predela-vajo odpadke, jih zlagajo, vkladajo in razkladajo, torej pri živinorejcih, živi-nozdravnikih, klavcih, konjedercih, strojarjih. ščetarjih in pri zaposlencih volnopralnlc. Sorazmerno največje š te-
tah, ugonablia črede celih pokrajin in se | vilo obolenj po poklicu, namreč 747 s
rada ponavlja v prihodnjih letih,, ker se trosi v nanepovoljnejših razmerah skozi leta drže po pašnikih. Ko pridejo zopet v živalsko telo, vskalijo in se iz njih rzcimijo bacili prvotne oblike. Z uvozom kož in žime pa to kugo tudi prenašajo iz prekomorskih pokrajin. Bolezen ie dobila svoje ime (črmnica —- črnica, grški antraks = oglje) odtod, ker je vranica poginulih živali skoraj Črne barve.
Človek naleze to kugo na razne načine. Najčešće se bacili iz okuženih kož, volne, žime itd. nasele v majhnih razpo-klinah in ranicah kože. Razvije se potem za to bolezen značilna huda prisad-na pika (karbunkel), zlasti na rokah, obrazu in drugih nepokritih delih človeškega telesa. Ta nevarna prisadna pika je še ozdravljiva, ako se bolnik Čim prej poda v zdravniško skrb. Sicer se pa razvije zastrupljenje krvi ki povzroči po kratkem poteku smrt. Redkeje vdiha človek okužen prah, n. pr. pri čiščenju in izbiranju volne, pri predelavanju okuženih krp v papirnicah. V tem slučaju sledi obolenje pljuč, ki je podobno hudi pljučnici in brez izjeme smrtonosno. — Sem in tja Človek tudi oboli, ako je za-užil okuženo meso ali mleko. Bolezen se potem razvija v želodcu in Črevih in je tudi brez izjeme smrtna.
Dr. H. Levmann iz Berlina poroča v »Razpravah in poročilih mednarodnega urada za delo v Ženevi« o obo-
smrtnimi slučaji se je pojavilo pri osebah, zaposlenih v živinorejstvu. v klavnicah in pri konjedercih. Na drugem mestu stoje strojarne s 430 obolenji in 56 smrtnimi slučaji. — Strojarji z notranjim obolenjem za vraničnim prisadom so brez izjeme pomrli. Od zunanjih telesnih delov obole pri strojarjih iz razumljivih razlogov najčešće tisti, ki pridejo z okuženimi tvarinami v dotiko. torej glava tilnik, vrat, roke in noge. Prede-lavanje zvraničnim prisadom okuženih kož pa ne ogroža samo strojarjev, ampak tudi domaČo živino in nje lastnike v okolici. V kolikor se bolezen razširja iz strojarn, bi se dala uspešno pobijati samo s postopanjem, ki bi na eni strani zanesljivo razkužilo kože, ne da bi kvarilo usnja in ki bi bilo na drugi strani pripravno in gospodarsko lahko izvedljivo. V ta namen so sicer priporočali in preizkušali razne razkuževalne načine, toda stvar še ni dozorela in čaka še rešitve.
Strojarjem je zlasti priporočati, da kolikor mogoče ščitijo nepokrito kožo, da pravilno obvežejo vsako najmanjšo razpoklino in rano in da se takoj podajo k zdravniku, ako dobe kako prisadno piko. Delovne obleke in čepice, ki so najboljše varstvo proti kožni infekciji, je treba vsak teden razkužiti. Na razpolago bi pa morali imeti posebne prostore za umivanje in prostore, v katerih uživajo svojo hrano.
Turistika in sport.
LETOVIŠČE LJUBLJANA.
Vsem onim Ljubljančanom, ki jim de# nar ali čas ne dovolita, da bi prebivali v teh vročih dneh na letoviščih, ob morju ali na gorah, se bližajo lepši in boljši časi. Našemu poročevalcu se je posrečilo govoriti z Amerikancem, ki je lansko leto prišel v Ljubljano in se je letos zopet vrnil z velikim načrtom, ki ga bo skušal uresničiti.
»Resnica je,« — je rekel na naša vpra* sanje, kako mu ugaja Ljubljana, »da je Ljubljana lepo mesto in ji ne manjka dosti, da bi bila zelo lepa. Njena lega ji daje možnosti, da bi postala pravo letoviško mesto.«
»Kako si to predstavljate?«
»Le malokatero mesto razpolaga s tako lepim gozdom v ozadju, kakor je tivolski £ozd. Drugod se je treba voziti ure daleč, preden pridete do takega užitka v narav, nem gozdu. Ko sem se tam sprehajal, sem se naravnost čudil, da je v njem tako malo obiskovalcev.*
»Ljubljana je še premajhna . . .«
»Ravno to, da ni prevelika, ji lahko privabi goste od drugod. Njeni parki — posebno tivolski — nudijo vsakemu naj* lepši počitek, dalo pa bi se doseči še marši* kaj, ako bi bila potreba. Za enkrat ste dovolj bogati in niti tega ne izrabljate do* volj. Ljubljančanu skoraj ni treba hoditi na letovišče . . .«
»To je res, toda morje . . .«
»Morje je drugo poglavje, dasi tudi morje ni daleč, treba ga je samo približati. Ljubljana je pred vsem planinsko nesto. Njena lega je sredi gorskih grebenov, ki nudijo najlepše gorske partije. Kamnik, Bi« strica. Kamniške planine. Bled, Vrata, Tri* £lav, Bohinj itd. vse je, — kakor pravimo — pred nosom in ljubljanski letovi čar ima na izbiro vsega dovolj: kjer mu boljše ugaja, tam se ustavi za dalje časa in se zopet vrne v Ljubljano na počitek.«
»Toda voda, kopališče,*
»To je seveda važno vprašanje, ki pa ni tako težko razrešljivo kakor si mislite: vaše Posavje ima vode dovolj; Laze so, žal nekoliko predaleč in za zvezo je slabo ~>rea \ skrbljcno. Sava je bistra in zdrava voda. j Dobro kopališče bi se dalo prirediti tudi na j Posavju. Seveda bi bilo treba Posavje zve* zati z mestom po tramvaju. V tem oziru ste prepočasni in prav nič amerikanski. Drugod bi tamošnji restavraterji, gostilni* carji itd. pospeševali tako zvezo v svojo lastno korist. Tramvaj do Posavja bi se kmalu izplačal. Posavje postaja predmestje Ljubljane: koliko ljudi gre vsak dan v me* sto in iz mesta. In koliko bi jih šlo vsak dan tja na izlet, ko bi bil tramvaj. Seveda z ljudmi, ki še ne znajo ceniti elektrike v svoji hiši, je o tem težko govoriti. Zdi se da se je na to premalo mislilo pri zida* nju ob Dunajski cesti; treba bi bilo široke ceste, da imajo prostor avtomobili, vozovi, pešci, biciklisti in tramvaj. Zato bi bilo treba ob strani dovoli prostora in košatih drevoredov, ki bi služili za okras in za sen* co. Pride čas, ko pojdejo na to stran tri tramvajske zveze: ena mimo sv. Križa na Tomačevo. druga naravnost na Jezico in tretja proti Šentvidu. Za vsakega človeka mora biti jasno, da se bo Ljubljana raz* širjala predvsem na to stran.«
»To bo še dolgo trajalo.«
»Po vaši sedanji počasnosti in nerorl* nosti gotovo da. Toda praktični ljudje bi si znali kmalu vse to lepo urediti. V Času sedanjih tehničnih zmožnosti ni treba, da mislite vse po starem. Saj je neverjetno in spada v abderitska zgodbe, ker se vidi pri vas. Tam pri Sv. Križu imate n. pr. vrsto vagonov, v katerih ob tej vročini stanujejo ljudje. Mislim, da tudi pozimi ni tam po* sebno prijetno. Ko bi bili ti vagoni premi* kajoče r - mesto, o kakršnem ste gotovo že črtali v ameriških listih, bi človek to sma* tral za napredek, seveda bi morale biti tiste »potujoče«: hišice drugače uravnane. Saj za
železničarja ali človeka, ki se večkrat seli, bi bilo idealno, ko bi imel hišo na kolesih in bi jo mogel prepeljati iz enega mesta v drugega, ne da bi moral pri tem plačevati posebne »selitvene stroške« Toda do takih hiš in naprav se še v Ameriki nismo po« vspeli, kamoli v Ljubljani, ali recimo v Ju* goslaviji sploh. Jeza pa obide človeka, ko vidi blizu te vrste vagonov dvoje velikih poslopij, eno dobro ohranjeno, drugo od* krito, ki bi se dali preurediti v veliki stano* vanjski hiši, kjer bi našli dovolj prostora vsi tisti »vagonarji« in še marsikdo.« »To je last erar ja.«
»Saj ravno erar bi to lahko storil, da poskrbi za svoje državljane. Oni hiši, ki je razkrita, se pozna, da stoji tak? že več let. In tako blizu mesta, kjer manjka staj novanj. To je škandal in sramota za vas. Tak objekt se popravi v par mesecih in se nc pusti cela leta, da razpada. Vi ste res grozni gospodarji.«
-Oprostite, tam je smodnišnica. . . .«
^Smodnišnica je zopet pogla-^ic o vaši nezmožnosti in brezmejni neprevidnosti. Danes ne živimo več v srednjem veku, ko je moralo mesto v sebi imeti dovolj muni* cijc — ne oziraje se na to, da Ljubljana ni nikaka trdnjava. Zato bi bili drugod tako smodnišnico žc davno odpravili, ali pa izpraznili in prostor porabili za kaj bolj potrebnega. Ako mofJ smodnišnicr. res bi'J blizu mesta, nc manjka okoli Ljubljane pris mernih krajev, kjer bo dobro spravljena, in zdaj pomislite, da se bo prihodnja vojna, — ako bo še kakšna — vršila, pred vsem v zraku. V tem slučaju bodG sovražni zračni oddelki leteli nad Ljubi lano. Oni dobro vedo. da imate tu smodnišnico. Kaj bo lažjega kakor spustiti jo z bombami v zrak in od tega, kar zdaj tako zvesto hranite in čuvate, bo imelo mesto samo Škodo. Zato bi morala smodnišnica že zdavnaj izginiti in vse polje okoli nje bi bilo prosto ne* prestanega strahu.*
»Prav pravite, tudi mi mislimo, da ta stvar ni potrebna za obrambo LjubVfane in vojaška oblast je ze obljubila, da jo pre. mesti.«
»Od obljube do dejanja je zelo daleč posebno pri vojaški oblasti — kakor sem slišal od raznih strani. Zakaj si ne pomagate sami?«
»Kako?*
•oTako, da ne čakate. Povojna Evropa ima neko posebno bolezen: to je čakanje. Vsi in povsod in vedno čakate. Poleg tega pričakujete pomoči od Amerike. Ne zave* date sc, da je treba tudi v Ameriki misliti in delati, če hočemo priti naprej. S nočas* nostjo in nerodnostjo se ne ustvarja na* predek. Vi imate 24 ur časa na dan. da sc prepirate za brezpomembne stvari. Večino svojih sil in svojega časa porabite za pre* pire. Ko bi ta čas in te sile porabili za delo, bili bi lahko močna in bogata država. Ame* rika je sicer dežela svobode, a tudi tam je svoboda Ic za svobode zmožne ljudi. Zato smo izvedli zakon proti pijancem, ker so zlorabljali svobodo. Pri vsej politični svos bodi ne pustimo komunističnih eksperiment tov in smo zaprli doseljevanje predvsem za one narode, ki niso zmožni svobode, t. j., ki mislijo da je svoboda v tem. da dela vsak, kar hoče. ako ne povdarimo. da lahko dela vsak, kar hoče. ampak delati mora. In tako ne preostaja časa za prepir, kajti za državni in občni blagor skrbe odgovorni možje — nihče pa se ne bo prepiral zato, ali naj se imenujemo U. S. A. ali drugače, kajti vsi smo državljani iste države in kljub razdelitvi na države se nihče nc bori proti skupni državni zavesti, ker bi sicer imeli ne 10 ampak več kot 100 strank. To b! bila potrata sil in časa — vi pa smatrate celo za dokaz visoke kulture — ne znate pa rešiti najenostavnejših problemov, kakor je n. nr. smodnišnica.«
«Toda pri sedanji valuti, denarni in stavbni krizi bi tudi s tem ne bilo še vse rešeno . . .«
»Valute, stavbne in denarne krize so naravna posledica vsega drugega. Nc mi* slim, da se bodo potem na ljubljanskem polju dvigale same palače in »oblakožrci«, kakor ste krstili naše amerikanske velikane. Letoviško pokrajinsko mesto bolj potre* buje sebi primernih zgradb. Ob času, ko imamo toliko prometnih sredstev, ni treba, da ljudje prebivajo drug vrh drugega nako* pičeni v večnadstropni hiši. Za Ljubljano bi bil ravno na tem kraju primeren drug sistem, malih lepih vrtnih hišic. Mislite si, kako bi bilo to lepo videti, če bi segalo od sedanje Ljubljane do Save tako novo
mesto drobnih hišic in vil z vrtovi. V Amc* riki, kjer pravite, da smo bogati, ne vztra* jamo niti na tem. da mora biti vsa hiša zidana. Grade se lesene, lične, praktične — postavijo se v enem mesecu — in zdi sc, da si bo tudi Evropa tako pomagala. Pri vas je lesa dovolj in bi bilo mogoče z mo* dernimi sredstvi hitro graditi, tako bi ne bilo ne stavbnih nc stanovanjskih kriz.«
»Vaši načrti mi ugajajo, treba bi bilo seveda kapitala <c
vMislitc amerikanskoga. Zmogli bi to tudi sami. — Dozdaj se je izkazalo, da tuja posojila izginjajo brez pravih uspehov. To* da vrnimo sc k ljubljanskim letoviščarjem. Prebivanje v takih vrtnih vilah in hišah je prijetno in ni treba posebno misliti na leto* višea. posebno tu kjer imate vsega dovolj v bližini. Vabljivo pa bi bilo to tudi za tuj* ce, ki ljubijo gorske kraje. Ob Savi bi se dalo na ta način ustvariti še marsikaj. Nc rečem, da bi s tem kaj izgubil vaš nebeški Bled. Kamnik in Bohinj. Vse to bi bilo treba vzeti skupaj kot velik alpski kom* pleks. V »Zvezdi« ste si ustvarili eksotičen vrt, po katerem bi človek zahrepenel tudi tam kje ob morju, kakor sc z^odi to tudi nasprotno. Tivoli šc daleko ni to. kar bo nekoč, če bo Ljubljana vzrastla in se va* vedla svoje važnosti v sredi tolikih narav* nih krasot, kakor so gorenjska letovišča. Ali poznate oni pomol nad Šiško za Belle* vuejem visoko v gozdu. Kak razgled, zrak, gozdi krog in krog. Zdaj je daleč, pot strma in grda — toda ena najlepših točk
na zapadni strani Ljubljane. ("Jaka SVOJegJ mojstra.«
»Prevelik] načrti v tem smislu so se doslej vsi ponesrečili.«
■»Verjamem, ker spada k dobrim r.a* črtom tudi praktičnost, reklama, urejenost in komfort, predvsem pa solidnost. To so važne stvari glede tuiskega prometa. M i načrt se je tikal boli Ljubljane nego drugih krajev, ker sem vsled važnih dogodkov, kakor vidite, ostal ljubljanski letoviščar in odpotujem te dni na Bled. Želim, da b' kmalu v tem smislu napredovali.* ★   ★ *
— Pot na Stari grad pri Kamniku bila jo zadnja leta zelo slaba, kf r j=n v? » raztrgala voda in les. ki so ga sokaci spuščali po strmini. Letos fb Je kamniška družnica SPD z blagohotnim dovoljenjem in pripomoejo lastnice, ge. Apfaltem teme. ljito popravila, tako da je Fedaj v prav dobrem stanju. Speljana io zložno, na ti« -katerih mestih so postavljene klop:, t bi.-. > da tudi slabotnejši po njej lahko pridejo do razvaline, katera je na vrhu. Pot začenja ob tuhinjski cesti par korakov naprej od zadnje hiše predmestja Pod goro. Ker je severno pobočje hriba že izsekano, jo pri vzpenjanju ves Čas krasen razgled na kamniške planine, na vrhu ?:i se odpr^ krasen razgled na južno stran po polju proti Ljubljani. Izlet na Stari grad je po& priporočljiv za izletnike, ki pridejo v Kam, nik samo za nekaj ur ter nimajo čn.-a d i bi šli v Bistrico.
Gospodarstvo.
Ali bi bila delitev okrožnega urada za zavarovani delavcev na mest u ?
i.
Priobčil šef zdravnik dr. Bleiweis. Nekateri mariborski in celjski krogi so se zavzeli za to. da bi se urad za zavarovanje delavcev v Sloveniji delil in da bi se v mariborski oblasti ustanovil Še en aH celo še dva urada, akoprav se tamkaj nahaja že 7 uradovili ekspozitur. O tem vprašanju so pred kratkim razpravljale tri važne korporacije, delavska zbornica, trgovska in obrtniška zbornica in Okrožni urad za Slovenijo sam. Vse tri so se izrekle proti delitvi. Za njih sklep so bili zlasti merodajni gospodarski razlogi. Ker pa ima urad za zavarovanje delavcev v prvi vrsti socialne zdravstvene naloge, se moramo vprašati, kako bi delitev učinkovala v tem pogledu. Naj mi bo torej dovoljeno, da spregovorim kot strokovnjak in z onega širokega zdravstvenega vidika, s katerega je treba stvar presojati.
Ako bi se okrožni urad delil, bi niti urad v Ljubljani, niti oni v Celju ali Mariboru ne razpolagal z zadostnimi sredstvi in napravami za efektivno zdravljenje članov. Nam vsem, ki imamo vpogled v stvar, povzroča bolniška panoga že danes skrbi. Dajatve so se v zadnjem času zelo pomnožile. Članom in svojcem je prosto na razpolago plombiranje in konzervativno lečenje zob, tudi umetna zobovja se dovoljujejo v dosti večji meri kakor prej. Določili so se dalje pogoji, pod katerimi postanejo člani ob prosti vožnji, prostem lečenju in uporabljanju kopeli in polni oskrbi lahko deležni zdravljenja v toplicah in kopališčih. — Za vse te nove udobnosti, ki se publici-rajo v »Radniški Zaštiti«, zavarovanci kaj hitro zvedo. In pri nas, kjer je delavstvo dokaj boli razvito in organizirano, kompaktno in precej enakomerno naseljeno po vsej pokrajini, kjer stavlja tudi večje zahteve na življenje in na socialne naprave, se zavarovanci teh udobnosti poslužujejo v dosti večji meri kakor pa na Hrvaškem ali celo v Srbiji. Izdatki bolniške panoge nam. kakor rečeno, že sedaj povzročajo skrbi. — Okrožni urad za celo Slovenijo jih bo še zmagoval, ker krijejo prispevki celote te
izdatke, hudo bi pa obremenjevali vsak manjši okrožni urad. In urad za Štajersko bi bil ni posebno močno prizader, prvič ker je tam delavstvo v dosti neugodnejših higienskih razmerah, vsled česar so nekatere tamošnje ekspoziture, že sedaj pasivne, in drugič, ker bi vsled slabih prometnih razmer povračanie prevoznih stroškov zahtevalo velike vsote. Spominjam naj tu Je na velike industrijske obrate v mariborski okolici, ki povzročajo specifične zdravstvene škode m na neugodne prometne prilik^ na Pohorju, v Slovenskih Goricah in zlasti v Prekmurju.
Ta neugodna slika se nam torej nudi, ako bi ostali na dosedanji stopnji. Toda mi moramo s časom naprej, mi moramo nase delovanje modernim zahtevam in izkušnjam primerno preurediti, ako naj ima socialno zavarovanje res kaj smisla in ako naj prinaša tako delodajalcem kakor delojemalcem potrebne koristi. Mimo lahko rečem, da je današnje bolniško in nezgodno zavarovanje zgolj individualnega značaja in da uživajo od njega ugodnosti le poedinci, prav malo Pa se pozna njega učinek na celoto in na splošno ljudsko zdravje. — Doseči pa moramo, da bo enako koristilo obema, poedtncu. posameznemu bolniku In splošnemu ljudskemu zdravju. Potem šele bodo tako delojemalci kakor delodajalci občutili pomen in korist socialnega zavarovanja, delojemalci, ker bodo v njih vrstah zavladale povsem druge ugodnejše zdravstvene, higienske in pridobitne razmere, delodajalci pa. ker se bodo mogli na svoje zaposlence vse drugače zanesti in vse več od njih zahtevati, kakor je to danes mogoče. Na to vprašanje se bom še povrnil.
Ako bi delili okrožni urad, bi postale vsled nedostajanja sredstev nemogoče v novem uradnem poslopju projektirane moderne naprave za efektivno zdravljenje. Tako bi bila neizvedljiva naprava Zander - dvorane z meri anoterapevričnimi stroji za odpravljanje nezgodnih posledic. Kakor znano, so poškodovanci po nezgodah doslej dobivali samo rento, nihče se pa ni brigal za to, da se jim vrne delavna in pridobitna zmožnost. Zahtevati pa moramo, da se delavcu, ki ponesreči vsled nevarnosti ali neprimernih naprav v posameznih obratih, vrne zdravje in pridobitnost do one meje, ki jo omogoča da-
Fedor Ljubov:
Materina žrtev.
(Dalje, j"
V glasbeni akademiji. Peter Pavlovič. — Bilo ie pred leti krvavega režima — pri tem se ie cinično smehljal — koncert ste priredili tam — igrali ste uhopina — divno je bilo — ali se spominjate?
Chopina sem igral sto- in stokrat pred tisoči ljudi, gospod ljudski komisar, sem odgovoril, kakor da se moram opravičiti.
Toda jaz sem vas slišal samo enkrat, Peter Pavlovič" — in zato ne morem pozabiti. Hvaležen sem vam. Kinina hočete . . . Počakajte!
Srce mi je hotelo pri teh besedah počiti. Skrivaj sem stisnil Olgi Mihaj-Iovni roko.
Vedel sem, da je bilo neprevidno, Vakaraiovskij bi bil lahko opazil. Kinin mi je bil torej dovoljen. Toda Vakara-lovskij ni opaziL
Zopet je sedel za rrrizo in pisal. — Mislil sem, da gre za dovoljenje zdravila, in sem strmel, da je treba za pol grama kinina tako mnogo časa.
Končno je bil pri kraju.
Zopet se mi je približal in z meni nepopisnim začudenjem spregovoril:
Po krivici so vas zapisali v tretjo kategorijo, Peter Pavlovič. Vaša muzika nikakor ni nepotrebno delo. Nasprotno, ljudska republika potrebuje muziko, če hoče napredovati. Dovolil sem si uvrstiti vas med rdeče gardiste, izvolite.
S temi besedami mi je Vakaralov-skij ponudil listek s svojim podpisom, ki mi je dal pravico dobivati iz sovjetskih skladišč dnevno funt boljše moke in dve jajci. (Dalje)
Bilo mi je. kakor da sem padel iz žareče peči v ledeno kopel. Nisem mogel odgovoriti, glas mi je popolnoma odpovedal; solze so dušile moj glas. ko sem poskušal govoriti.
Vakaraiovskij je to gotovo opazil, ko sem položil listek v žep.
Tedaj sem začul kakor iz daljave besede:
A tako - - - kinina.
Vakaraiovskij je držal recept Pota-pova v rokah.
Pol grama kinina.
Zopet je sedel za mizo in podprl glavo z roko, kakor da razmišlja o težkem matematičnem problemu.
To je vendar jasno. Pol grama kinina, sem si mislil.
In naenkrat, kakor, po spontanem sklepu, je zgrabila mastna, pegava roka s prsti, spominjajc^mrl na maslenik
nekdanjega pustnega torka, rdeč svinčnik, ki je ležal na zeleni mizi.
Potegnila je debelo črto od leve na desno in od desne na levo, tako da je pokrival zdaj beli košček papirja s čač-kami dr. Potapova krvavordeči križ.
Tako mi je vrnila ta roka listek.
Ob strani sem zaslišal krik.
Izvil se je iz ust Olge Mihajlovne, o kateri sem mislil, da se je zgrudila v nezavesti. Toda s silo volje, ki jo ima v obrambi mladičev samfca, si je takoj zopet opomogla.
Kaj naj to pomeni? sem zamrmral.
Vakaraiovskij je nataknil ščipalnik, ki mu je bil zdrknil na tla, zopet na nos, rekoč:
Na tem receptu je zapisano: Za Dimitrija Karloviča Š. Peter Pavlovič. — To je sin kneza in generala — to vem slučajno prav dobro — zanj rrima ljudska republika nobenega kinina.
Ves iz sebe, vprašujoče in srepo sem zrl Vakaralovskemu naravnost v obraz. Komaj sem spravil iz sebe tri besede:
To je dete!
Ki postane buržuj, ie odgovoril Vakaraiovskij. — Nisem predpisal jaz, temveč sovjeti. Jaz sem Človek. In ker sena človek, Peter Pavlovič •, ■
Glas Vakaralovskega je postal trd kot jeklo:
Imena Š. ne berem prvič v svojem življenju. Ni zapisano samo na tem receptu doktorja Potapova. Je še drug dokument s tem imenom. In ta je pregnal Izaka Isajeviča Vakaralovskega na 20 let v Sibirijo. Izak Isajevič je bil moj brat. Peter Pavlovič. Njegova rodbina je uničena. Zato nimam v tem slučaju ne samo kot sovjetski pooblaščenec, nego tudi kot človek nobenega kinina..
Ta hip je zakričala kraj mene Olga Mihajlovna. Tulila je kakor ranjena zver. Zatulila je ljudskemu komisarju na uho: General ni njegov oče. Knez mu ni dal življenja. Jaz, mati. prtsežem pri vseh svetnikih, da Š. ni njegov oče. Daj mi kinina!
Ne morem pozabiti, pa tudi opisati ne, kako se je pretegnil pavijanov obraz Vakaralovskega v trenotku, ko je Olga Mihajlovna, da reši svoje dete, priznala na ves jlas svoj padec o katerem je šušljal ves Petrograd.
Ni njegovo dete? je ponovil.
Ne, je ponovila Olga Mihajlovna.
Ton v odgovoru Vakaralovskega je bil nepopisno zaničljiv, ko je dejal:
Ti torej občuješ z drugimi moškimi, Olga Mihajlovna? Potemtakem ti ne bo posebno težko dokazati, da sem se zmotil in da si vendar komunistka.
Odprl je vrata.
Prosim, v tej sobi je pripravljen v ta namen divan.
Vem, da je bila v tem hipu moja dolžnost skočiti Vakaralovskemu za vrat in ga zadaviti. Toda za to so mi manjkale potrebne kalorije. On se ie najedel in je prebavljal, jaz pa sem bil že 48 ur tešč. To je bila razlika med nama.
Tako sem samo videl, kako je prijel Olgo Mih a jI o vn o za roko in izginil /. njo v majhno sobo, čije vrata so se zaprla za njima.
Bil sem iznova v tistem letargičnem stanju, ki sem vam ga opisal že poprej. Nazva! sem je lunatično. Vakaraiovskij ie bil izginil z Olgo Mihajlovno. in soba, kjer sem ostal, je bila prazna. Prazna, razen noge, ki je tičala v okornem vojaškem škornju, in ki sem jo opazil na pragu drugih vrat, skozi katera sva bila prišla, vodečih na veliko stopnji-šče prefekture.
To je bila, kakor sem kmalu ugotovil, noga rdečega gardista, ki je stal tu na straži in zadrževal z nasajenim bajonetom ljudi, ki so silili iz veže, da dobe svoje porcije.
Lahko bi bil odšel. Dovolj je bilo vsega. Toda tudi za ta sklep mi je manjkalo energije,
našnja visoko razvita medicinska veda. Postala bi dalje nemogoča ureditev prvovrstnega Rontgen - zavoda, ki je danes največje važnosti za spoznavanje bolezni, zlasti v. kirurgičnih slučajih, pri operacijah in pri pljučnih obolenjih in ki daje v obsevanju izvrstno zdravilno sredstvo pri skro-fulozi, raku in drugih nevarnih novih tvorbah. Zlasti bi bilo nemogoče, da bi si vsak urad nabavil po dva aparata, enega za diagnostiko, drugega za obsevanje in terapijo, kakor je to danes zahtevati, ako naj bo naprava prvovrstna. Manjka nam tudi strokovnjakov za Rontgen. Slovenija ima samo enega v Ljubljani, ki se je po prizadevanju in na stroške ministrstva vežbal v inozemstvu in ki nam je že obljubil svoje sodelovanje. Ako bi Maribor ali Celje hotela imeti strokovnjaka za R6ntgen-za-vod, bi ga morala sama poslati na vež-banje in tudi pozneje drago plačevati. — Čisto nemogoče bi pa bilo tako enemu kakor drugemu uradu vzdrževati moderno kopališče in zdravilišče za fizikalno terapijo, ki danes izdaleka nadkriljuje dosedanje malo uspešno Iečenje z zdravili. Od njega si pričakujem najboljše učinke tako na hranarino kakor na delazmožnost, zlasti n. pr. pri revmatizmih, ki so med delavstvom tako razširjeni. O pomenu snage za ljudsko zdravje pa mi ni treba govoriti. Modema naprava zdravilnega kopališča, ki je danes niti premožni sloji nimajo na razpolago, bi seveda z delitvijo padla v vodo, vzdrževati bi je ne mogel ne ljubljanski, ne mariborski urad.
II.
Doslej je že sklenjena in odobrena ustanovitev posebnih ambulatorijev v M a r i b o r n in Ptuju. Kot tretje bo sledilo Celje. Instrumentarij in vsa oprava za mariborski ambulatorij je že nabavljena in se nahaja pri tamošnji ekspozituri, za Ptuj se je že naročila. V Celju pa prav sedaj pregleduje arhitekt uradovo hišo, kako bi se dala prezidati, da se dobi prostor za ambulatorij.
Maribor, Celje in Ptuj   dobe torej moderne ambulatoriie,   kjer   bodo tudi ordinirali vsi potrebni specialisti. Pogodbeni zobozdravniki   že   poslujejo v vseh teh krajih. Okrožni urad je s tem dobro preskrbel za splošne potrebe. — Uporaba prej omenjenih modernih zdravilnih naprav,  Zander-dvorane, Ront-genzavoda,   kopališča   in fizikalnega zdravilišča, pa more biti le skupna ali Pa Je sploh neizvedljiva. Da bodo mogli te naprave uporabljati   tudi zunanji člani in svojci, sta v novem uradnem p'oslopju predvideni dve veliki spalnici, za' moške in ženske, vsaka z 10 poste-ljanti. Člani, potrebni zdravljenja z Zan-der-aparati, diagnosticrranja ali obseva-r/ja z Rontgenovimi žarki, zdravljenja v kopališču in fizikalnem  zdravilišču, bi pri. šli v Ljubljano, pri čemer bi se jim povrnili potni stroški. Tu bi imeli brez-plačno stanovanje   in   po načrtu šef-zdravi.ika tudi prost zaiutrk, sicer bi se pa morali vzdrževati s hranarino. Ostali bi tu. ilokfer bi to zahtevalo njih Iečenje. Bolje okrožni urad gotovo ni mogel preskrbeti Za vse člane, zlasti tudi za zunanje. Mariborčani so doslej v take zdravilne namene hodili v Gradec, v bodoče bodo hodili' v Ljubljano; nemogoče je pa, da bi take drage moderne naprave mogel ustvariti in vzdrževati kak majhen okrožni urad.
SIcer pa to vse skupaj še ni najvažnejše. Naši okrožni uradi morajo postati pravi zdravstveni uradi za delavstvo in se morajo lotiti preventivne medicine. Da je to najvažnejša potreba, spozna vsak, ki ima oči, da vfdi. Le oglejte se naokoli v delavskih rodbinah. Če prav imamo.že desetletja izvedeno bolniško zavarovanje, niso naše zdravstvene razmere postale dosti boljše. Tuberkuloza tepe delavstvo prav tako kakor pred 50. leti, ni se zmanjšalo število otrok, ki se rode slabokrvni, rahitični, življenja nezmožni, njih ogromna umrljivost v prvih življenjskih letih se je komaj izboljšala, nebroj delavskih rodbin živi v istih brezupnih stanovanjskih in higienskih razmerah, v isti nevednosti, i
kakor pred desetletji Tu je zastaviti sile in aksiom je danes, da se da ljudsko zdravje dvigniti in izboljšati samo s preventivnimi merami. Na tem polju leži bodočnost socialnega  zavarovanja. S tem delom pa naš urad še ni mogel pričeti, ker je še premlad, šele v začetku svojega razvoja. Preventivna medicina pa bo njegova glavna naloga. V to mora zbrati denarnih sredstev, kajti preventivni boj zahteva velikih sredstev in se da izpeljati le velikopotezno, iz enega središča. Mali okrožni uradi ne bodo za preventivne mere nikdar sposobni, cepili bodo svoje sile in svoja sredstva z individualnim zdravljenjem, ki koristi samo posamniku, ki je pa brez vpliva na splošno ljudsko zdravje. Velik okrožni urad za Slovenijo bo pa tej nalogi kos. zlasti ako dobi še nekaj več avtonomije, za kar se vsi borimo. Da se da preventivni boj, od katerega edinega si morejo tako delodajalci   kakor delojemalci pričakovati koristi, izpeljati samo velikopotezno, v večjem obsegu, je pokazala tudi   država.   Kurativno medicino, bolnišnice namerava odstopiti oblastim v Mariboru in Ljubljani, za preventivne mere in za boj proti ljudskim kugam, proti infekcijskim boleznim pa je obdržala en sam zdravstveni inšpektorat za vso Slovenijo. Kar je država za prav spoznala v interesu celokupnega prebivalstva, to mora biti tudi prav za Člane socialnega zavarovanja, ki tvorijo večino tega prebivalstva in ki jih najbolj tepejo ljudske kuge in socialne bolezni. — Komur je prospeh zavarovancev v resnici pri srcu, ta more biti le za en krožni urad, ker bo le ta kos svoji veliki nalogi. Lokalne potrebe in želje, ki so napram splošni potrebi manjšega pomena, se Pa dajo uresničiti s tem. da se da posamnim ekspozituram večji delokrog, da se jim omogči pobiranje prispevkov in izplačevanje hranarine, kar se da po zatrdilu upravnih organov lahko izvesti. Ko pa sklepamo o tako važnem vprašanju, smemo Imeti pred očmi le celokupen interes in prospeh zavarovancev. ★  ★ ★
—g Romunski sladkor se je podražil.
Romunskemu fin. ministru je bil predložen te dni zakonski načrt o zvišanju carine na uvozni sladkor za 100 %. Gospodarski krogi so vložili energičen protest. Cene sladkorju na domačem trgu so že poskočile.
—g Oglasi. (Podatki pri trg. zbornici v Ljubljani.) Dobava tekstilnega materijala. Pri ravnateljstvu drž, železnic v Zagrebu se vrši 4. avgusta oiertalna licitacija glede dobave tekstilnega materijala. — Dobava blagajn. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje ofertalno licitacijo za dobavo 15 stoječih in 10 ročnih blagajn na dan 4. avgusta 1924. Licitacija se vrši ob 11. uri dopoldne v sobi št. 43 v I. nadstr.. Sv*. Jakoba trg št. 2.
—g Dobava sena in slame ter ovsa. Pri intendanturi Vrbaske divizijske oblasti v Banjaluki se bo vršila dne 7. avgusta ti. ofertalna licitacija glede dobave sena in slame, dne 8. avgusta ti. pa glede dobave ovsa za garnizije Vrbaske div. oblasti Pred. metni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
—g Izdajateljem koledarjev. Nek stro_ kovnjak-astronom je pripravljen preskrbeti ya skromen honorar do 15. avgusta ti. za koledarje primerne pripombe iz astronomije in vremenske beležke. Interesentom je njegov naslov na razpolago v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
—g Na novosadski blagovni borzi notl-rajo dne 18. Julija: Pšenica stara in nova za avgust september 320—325, oves baški, 300; koruza baška 255—257.50: moka baza »00« 510—515, »0« 505—510, »2« 450—460, »5« 390—400, »6« 365—370, »7« 310—315. Celokupni promet 164 vag. Tendenca čvrsta.
—g XV. redna konferenca glavne carinarnice II. reda na Rakeku se bo vršila dne 21. julija 1924 v zgradbi carinarnice. Začetek ob 18. Na udeležbo so vabljeni vsi interesenti. Oni, ki bi hoteli govoriti na tej konferenci, naj se prijavijo pismeno 3 dni prej pri starešinstvu imenovane carinarnice.
—z Prvi   mednarodni   kongres žen.
zdravnikov. 15. julija se je otvoril v Lon_ donu prvi mednarodni kongres žen-zdravni_ kov, ki mu prisostvujejo delegatinle celega sveta. Angleški parlament pripravlja dele-gatinjam fife o'clocue. ki se bo vršil na te. rasi parlamentnega poslopja.
—Z Razstava moderne** strojnega orodja, v Londonu se Trti od S. do 27. septembra t. 1. razstava modernega strojnega orodja ,strojev za predelovanje lesa itd. Razstava se vrši v 01ympiji. Informacije o razstavi dobijo posetniki na razstavi britanske države v bazarju št. 284.
—g Mednarodna razstava za les in kongres v Lyonu. V Lyonu se bo vriil od 20. oktobra do 2. novembra ti veliki mednarodni kongres za les z razstavo lesa.
—g Svinjski sejem. Na svinjski sejem dne 18. julija 1924. se je pripeljalo 130 svinj, 2 ovci in 1 koza. skupaj 133 komadov ter so bile cene sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stori za kom Din 200—225; 7—9 tednov 250—300; 3—4 mesece kom. 400—700; 5—7 mes. 750—900; 8—10 mes. 1000—1150; 1 le-
To
Snežni vihar v puščavi Gobi.
(Sven Hedin).
2e v Ameriki so mi sporočili, da se la_ hko sedaj potuje z avtomobilom skozi celo Mongolsko. Moji zaupniki so mi še dostavili, da obdajajo potovaDJe razne Devarnosti in da obstoja možnost, da napadejo in oropajo potnike mongolske ali kitajske roparske tolpe. Na vsak način pa mi je bilo jasno, katero pot izberem. Ako dobim dovoljenje, da potujem skozi republike boljševi. kcv, tedaj ni moglo Škodovati, da za pripravo okrepim svoie živce po mestih Mongolske in v brezkončnih daljavah pnSčava Gobi. V Pekingu so pripovedovali, da obstojajo v Kalganu trgovske družbe in trgovci, ki razpolagajo z avtomobili in ki tekmujejo med seboj v prevažanju turistov in njihove prtljage do TJrge. će potuješ sam, te stane potovanje 400-=-500 mehikanskih dolarjev, če pa potuješ v družbi, se izdatki snatno zmanjšajo. 2e sem bil sklenil, naj stane karkoli, da si sam izberem pot in da se tamkaj ustavim, kjer se mi bo zljubilo. V Pekingu pa sem trčil na starega prijatelja F. A. Larsona iz Kalgana. Ko sva se prvič srečala, je bil misijonar. Sedaj je že več let trgoval in prodajal med drugim mongolske Konje na Kitajsko. Prispel je bil v Peking, da vidi pri jesenskih dirkah, kako se drže njegovi konji. Ko je slišal moje načrte je dejal:
»Pridi z menoj. 15. novembra se vračam z lastnim vozom iz Kalgana v Urgo. Ti plačaš samo tvoj delež na bencinu, olju in vporabi, skupno kvečjemu 100 dolarjev.«
»Dobro! Soglašam. 13. zvečer bom v Kalganu.c
Pot, po kateri sem se vozil 1897. iz Kalgana v TJrgo, leži nekoliko na desno od poti, ki smo jo sedaj ubrali. Izbrali smo vzhodnejšo pot preko Pang-čanguta in TI-šera. Pred 27 leti sem se vozil po zapadnej. ši poti preko Sair Usu. Tedaj nisem vozil tako udobno, ker sem uporabljal malo kitajsko dvokolnico, ki so jo vlekli štirje konji z jezdeci.
Avtomobil drvi, kilometer za kilometrom prodiramo skozi enolično, molčečo pokrajino, v kateri trčimo na ladje puščave, t j. kamele, ki se z veličanstvenim dostojanstvom premikajo skozi Mongolsko. Velika karavana, ki prenaša volno je prenočila v puščavi Gobi. Kamele leže med tovori in se pravkar vzdigujejo od tal. Zanimivo je gledati, kadar vstaja več sto kamel istočasno, da se nato po šest ali sedem razvrstijo v karavano. Ob pol 8. zjutraj 17. nov. prekoračimo mejo med Kitajsko in Mongolsko. Ali je kriva paša ali pa slučajna kuga, da leži ob poti ravno na tem delu te dežele toliko mrtvih volov? V tej pokrajini ee imajo volkov? dobro. Sedaj razumemo kam hite črne tolpe pastirskih psov.
Ob 9. dopoldne se hipoma stemni. Padal bo sneg. Vznemirja me zimsko vreme. Ali nas zasneži na potu do TJrge? '^arson poroča iz lastnega izkustva, da so se take zime dogodile v teh pokrajinah. Spominja se kako je neko leto morala karavana kalem broditi po snegu, ki je segal do trebuha. Ob pol 12. je začelo snežiti in pol ure kasneje so padale snežinke že trumoma. Pokrajina se je pobelila. Pogled je objel samo najbližjo okolico in za nemirno zaveso padajočega snega smo videli samo nerazločno meglo. Mimo nas se je premikala ogromna karavana, kamele so rastle iz goste megle in drvele mimo nas kakor po. Sasti. To sliko je treba doživeti. Ni je mogoče opisati, fotografirati ali naslikati. Karavano je varovalo pet osedlanih Mongolov, ki so držali v rokah dolge sulice. Proti pol 1. se je pojavil oster veter, kr je zjasnil nebo. Skozi modro luknjo med oblaki se je prikazalo solnce in metalo zlate žarke na čista snežena polja. Tcda izprememba je pomenila samo varljivo prekinjen Je. Na se_
to stari kom 1500—1850;   1 kg žive teže Din 15—17.50;   1 kg mrtve teže Din 20— 23.75, koze komad 225—250, ovce kom. 250. —g Mednarodni velesejem v Lyonu, V
letu 1925. Svetovnoznani mednarodni lion. ski velesejem se bovršil drugo leto, tekom meseca marca. Ravnatelj naše pooblaščene trgovske agencije v Lvonu g. M. Andrič, ki je generalni zastopnik tega velesejma za celo Jugoslavijo, je interesentom za informacije, kakor tudi za prijave na razpolago.
—g Prodaja lesa. šumska uprava v Srednjem pri Sarajevu bo prodala dne 31. julija ti. okolu 9000 m3 poškodovanega lesa na panju. Predmetni oqlas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
veru je bilo nebo še vedno temnomodro. Uro nato je že divjal preko puščave Gobi pravi sneženi vihar. Hipoma se je stemnilo, udarci ledenih vetrov so tulili iz severozapada kot oznanjevalci sneženega viharja in v prihodnjem trenutku smo že zašli v snežene vrtince.
Polagoma je sneg odnehal, veter je še vedno tulil. Oblaki so se raztrgali in zopet se je prikazalo solnce. Nič ne vemo. kaj bo še iz tega vremena. V zraku trepeta nemir, oblaki nad nami se zgoščujejo in zakrivajo nebo. Nad severnim obzorjem postajajo oblaki rjavi, objame nas temna megla. Že vozimo mimo velike karavane, ki prenaša čaj. Kamele leže med tovori in se vzdigujejo preplašeno. V naslednjem trenutku izgine tudi ta slika in avtomobil drvi na svoji dolgi poti proti Urgi. Zopet sneži, vihar poganja sneg z tal. Polagoma oledenimo in izgubimo vsako čustvo. Želimo si gostilne, ki bi nas ščitila pred snegom in vetrom. »Pasje vreme« pravi Larson, ki je doživel že veliko sneženih viharjev na Mongolskem. Med potjo je stalno padala temperatura. Zemljo je pokrival sneg in kljub ravni pokrajini nismo mogli voziti hitreje. 19. nov. zjutraj smo imeli 19 stopinj pod ničlo. Dan je začel s krvavordečim solnčnim vzhodom. Kmalu po 11. uri smo dospeli na avtomobilsko postajo šilintmduk. Tu smo izvedeli, da so ta dan že odpotovali neki avtomobili v Urgo. Iz tega smo sklepali, da prispemo tudi mi v Urgo. Ob ognju smo se v gostilni zopet ogreli. Po enurnem odmoru smo nadaljevali pot. Prispeli smo v pokrajino, ki je na vsakem ovinku menjala lice. Drveli smo mimo hribov in potokov. Zadnjih 30 km smo zopet trčili na sneg, ki nas pa ni motil. Pot so ugladile številne karavane kamel, konj in volov. Najlepši pa je bil solnčni zahod. Vspričo njegove ponosne lepote smo pozabili na vse. Komaj je zašlo solnce, je okrvavelo nebo med ozkimi, ravnimi plastmi oblakov, ki so izgledali kakor mostovi visoko nad zemljo. Ni se bližala nova nevihta, pač pa je vstajala na vzhodu noč, da razširi svoja krila preko Mongolske ravnine in da vspava z ostrim zimskim mrazom, kar živi po stepah in hribih.
ZAKONSKI ROMAN ANGLEŠKEGA KAPETANA.
V Londonu so pred kratkim skoraj popolnoma neopaženo pokopali moža, ki je nekoč s svojim zakonskim doživljajem polnil liste novega in starega sveta. Bivši gardni kapetan Edmund Haughton Jackson je umrl popolnoma z samoti v svoji mali vili v londonskem predmestju in je bil brez vsakih cerkvenih ceremonij pokopan v navzočnosti svojih še zvestih mu prijateljev.
Haughton Jackson je bil pred 30 leti ena najbolj zranih figur londonskih družabnih krogov. Bil je ljubljenec dvornih dam in naklonjene so mu bile tudi številne aristo-kratinje. potom vpliva katerih je Jackson v razmeroma še mlađih letih napredoval do garđnega kapetana. Povodom nekega plesa se je kapetan seznanil s hčerko bogatega trgovca Clitfca, po imenu Klaro. Kapetan se je zaljubil na prvi pogled in jo še isti večer prosil za roko, v kar je Klara privolila. Osem dni kasneje sta se tajno poročila. Ko je po poroki Jackson zapustil cerkev, mu je bila izročena brzojavka, v čiji je bilo navedeno, da je premeščen v Indijo in da mora svoje novo mesto nastopiti takoj.
Kapetan se je poslovil od svoje žene in se podal od poroke naravnost na kolodvor in je prispel dva tedna kasneje v Kal-kuto. Tri leta je bival v tujini in med tem časom se je moral zadovoljiti s pismi, ki so prihajali vedno redkeje od žene iz Londona.
Ko se je Jackson vrnil v Evropo, ga je vodila njegova prva pot k soprogi, bivajoči pri starših. Sprejem je bil zelo dramatičen. »Oorostite in ne bodite hudi« je rekla žena kapetanu, >ne morem biti Vaša soproga, ker Vas ne ljubim več.«
Onemel in vidno potrt je kapetan za trenotek obstal, v naslednjem hipu pa je v njem dvzorel drzen naklep.
»Vi ste moja žena«, je odvrnil -»imam zakonsko pravico do Vas. Imate mi slediti.«
Ne da bi čakal odgovora, je pograbil svojo Ženo, ki je zaman kričala na pomoč, in jo odnesel v voz ter se bliskoma odpeljal Z njo. Dogodek se je vršil tako hitro, da sorodniki mlade žene niso imeli Časa to preprečiti. Kapetan je nezvesto soprogo odpeljal v svojo malo vilo in jo zaprl v Zum-nato. Njeno moledovanje, da jo pusti na svo bodo, ker skupno življenje brez ljubezni nima smisla, je bilo zaman. Kapetan je vztrajal neomahljivo na svojem sklepu, naglasu. jod, da je njegova cerkveno poročena žena in mora pri njem ostati.
Starši mlade žene so se obrnili na policijo, ki pa ni mogla ničesar okreniti, ker je bilo ugotovljeno, da je Klara Clith res žena kapetana Jacksona.
Starši so vprizorili proti kapetanu pravcati proces, ki se je vlekel mesece dolgo. Končno je sodnik salomonsko razsodil: »če žena s svojim možem noče pod eno streho živeti, se je tudi ne sme nasiloma zadrževati, žena ni sužnja in ni last svojega moža.« Razglasitev te razsodbe pa nI spremenila situacije Kapetan je vztrajal na
tem. da žene ne pusti. Končno je deset stražnikov vdrlo v vilo in so morali Klaro Clith nasiloma oteti.
Razsodba londonskega sodnika pa je imela presenetljive posledice. Na tisoče žen je zapustilo svoje možove, ker so le prisiljene, živele z njimi.
Jackson se je po senzacijonalni aferi, ki je bila predmet splošnega zanimanja po vsem svetu, umaknil v zatišje. Nič več se ni čulo o njem.
O. S. Marden*.
ČE SI DOBRO VZGOJEN.
(Prevedel dr. F. S.)
1. ) Bo< vedno uljuđen.
2. ) Ne boš se surovo izražal.
3. ) Prizadeval si boš druge osrečevati.
4. ) Nikdar ne opustiš spoštovanja, ki gre starosti.
5. ) Nikdar se ne ponižaš do zlobnih opravljanj.
6. ) Nikdar se ne boš ponašal in bahal s svojimi deli.
7. ) Svoje uljudnosti ne boš meril po bančnih računih ljudi.
8. ) Vestno se boš oziral na pravice drugih ljudi.
9. ) V razgovoru se ne boš prepiral.
10. ) Nikdar ne pozabiš na obveznosti, obljube in dolžnosti kakoršnekoli vrste.
11. ) Nikdar ne boš smešil ljudi zaradi njihovega čudaštva in zaradi njihove občutljivosti.
12. ) Ne boš ozlovoljen in se ne boš čutil zapostavljenega, ako se drugim posveča več pozornosti kakor pa tebi.
13. ) Ne boš dolgočasil ljudi s stalnim pripovedovanjem o sebi in o svojih skrbeh.
14. ) Ne boš imel dveh vrst vedenja, eno za »družbo r, eno pa za dom.
15. ) Ne boš si domišljeval, da »dober namen « odtehta neuljudno ln surovo vršenje.
16. ) Nikdar ln nikakor ne povzročiš nikomur nobene bolesti, ako mu lahko po. magaš.
17. ) Nikdar ne opozoriš pohabljenca na njegove hibe Ln se ne dotakneš bolestnih strani občutljive duše.
18. ) Ako si gost. ne boš dal spoznati, Ba ti ne diši predložena jed.
19. ) Ne boš obračal na-se pozornosti z glasnim govorenjem aH s smehom, tudi ne boš obračal razgovor k sebi.
20. ) S finim nastopom in z višjo inteligenco pokažeš, da si mnogo potoval namesto, da bi stalno govoril o krajih, ki si jih obiskal.
KAREL NI HOTEL VILJEMOVIH ČET OB SOČI.
Baron Arz, zadnji načelnik avstro-ogr. skega generalnega štaba, je napisal svoje spomine pod naslovom »Zur Geschichte des Krieges 1914—1918«.
Zanimivo je pismo, katero je pisal ce. sar Karel 26. avgusta 1917. iz Reichenau.a svojemu prijatelju cesarje Viljemu.
Karel je pisal tako-le: Izkušnje iz ena j. ste soške bitke so me prepričale, da bi se nahajali mi v eventualni dvanajsti bitki v najtežji situaciji. Pri mojih načelnikih in pri mojih pogumnih Četah je narastlo pre, pričanje, da bi se mogli polastiti težke situacije potom ofenzive. Za to pa ne zadoščajo moji armadi zbori na italijanskem bojnem torišču, mraveč bi se morali privesti tjakaj drugi z vzhoda. Zato, dragi prija, telj, vplivaj na svoje vodilne generale, da se avstro-ogrske divizije na vzhodu oproste, in nadomestijo z nemškimi četami. Sigurno me boš razumel, ako polagam važnost na to, da bi se vodila ofenziva proti Italiji samo z mojimi četami. Vsa moja armada imenuje vojno proti Italiji našo vojno«. Ako bi nam pomagale nemške čete, bi to vplivalo poniževalno in usodno na duh mojih vojakov. Pozdravili bi samo težko nemško artilerijo kot dobrodošlo pomoč na italijanskem bojišču. Z zmagovitim udarcem na Italijo bi se morda hitro približali vojnemu koncu. Pričakujem tvoje pritrditve, da bo mogel moj šef generalnega štaba kar najhitrejše določiti detajle pod tvojim največjim armadnim vodstvom.
Ali kakor znano, se cesar Viljem nI oziral na želje svojega prijatelja Karla in Italija je doživela kobariški poraz s pomočjo nemških čet.
* D°važanje mleka v tankih. V Londonu nabavijo 500 mlečnih tankov, t. i. ogromnih motornih vozov, izmedkaterih zajame vsak 50 do 60 hI mleka v svoio stekleno transportno posodo, to je mleka za 5 do 10.000 družin. Mleko se bo zajemalo na nabiralnih postajah na kmetih ter se ne bo med tem med potjo nikjer več dolivalo in odlivalo. marveč se pripelje naravnost v mesto in razdeli strankam. Sedai se vrše poskusi ob sodelovanju zdravstvene oblasti.
Izjava.
Podpisani izjavljam, da je na občnem zboru Nabavljalne zadruge drž. žel. uslužbencev dne 13. t. m. v Mestnem domu od g. Rudolfa Pompe postaienačelnik v šmar-iu-Sap, iznesena trditev, s katero ie imel namen jemati poštenje g. Poženelu Valentinu, prožnemu nadz. in tajniku zadruge — gola laž in obrekovanje.
Izjavljam,  da  g.  Pompctu  nikdar nisem omenil ali podal kakih   dokazov za njegovo trditev, katerih tudi nisem nikdar , imel.
O poštenosti g. Poženela in njegovi nesebični delavnosti v svojstvu tajnika pri omenjeni zadrugi pa nisem nikdar najmanje dvomil niti tega proti komurkoli izjavil, ter izrekam g. Poženelu mojo iskreno zahvalo za njegovo velikodušnost, da ie na mojo prošnjo odstopil od sodnijskega postopanja proti meni.
Josip Fon, kretničar drž. železnice v Ljubljani.
• Za la spis uredništvo ne odgovarja.
in ono.
■
Miran J are:
Gledanja.
8. V sijajini,
Ko sem se naveličal pogovorov z ljudmi, ko sem spoznal, da so celo naj* lepše dvorane, ki v njih poslušamo naj* silne j še godbe, pa bodisi onih, ki svi* rajo z loki, čopiči ali svojim govorom, — da so te dvorane v blesku žarnic in vonjav le tesne ječe —, ko me je vsa* kodnevni šah z živimi figurami utrudil, da sem se zazdel prazen in votel kot godalo brez strun, ki lovi v svoje od* prtme šumečo črnino vesoljstva, tedaj sem zbežal ven, ven in se ustavil ob reki. In sem postal otrok, ki je mali jez priličil Niagarskemu slapu, tratico, poraščeno z redkim grmičevjem, pa prostrani oazi; otrok, ki je začel govo* riti drevesom in se jih dotikati kot rok bližnjega in se je strastno radoval ob spreminjajočih se valovitiv vijugah vodnih ploskev.
Široko sem razpel roke in pisal V
zrak slavospev, ki je bil neslišen in ne* viden okolici, a se je zato vrezaval v moje telo. Obšla me je neka slastna, čudna, dasi davno mi znana, zavest, da prav za prav nisem več oni, ki mora gledati na uro, ki je z nitkami, vezmi, sponami in verigami urezan v mrežo človeške družbe, temveč, da sem ne» skončno prost in mogočen kakor cvet* lica, ki je kelih za sončne lunine m zvezdne bisere, kakor drevo, ki v dano vsrkava v svoje telo pozdrave iz naj* daljnejših solne, kakor žival, ki je v njej mrtva narava prvič pogledala nad sebe, a vendar še kloni glavo k zemlji, kakor človek, ki ga iščem že veko ve in vekove, a plod tega bolestnega hrepe* nenja je šele moja podoba: trudna od nepravilnih življenj mojih prednikov,
boječa v sled spoznanja, da bodo mo« rale oči strmeti še v silno aegibnost molčeče egipčanske sfinge.
Ah vendar: hvaležen, hvaležen sem bil, da bi vri*
skal ali pa poklekovak ker so me ne*
znane sile potegnile v veletok življenja — zavesti, da sem ogromen, večni del vesoljstva. Občutil sem brezmejno sre* čo svojega zemljanstva; »o, blažen, da sem se rodil«, sem vzklikal m vsaka slvar m» je bila blizo, blizu, bira je v meni in jaz sem bil v vsem.
Začudil sem se: kako, da sem iskal življenja tam, kjer gA ni. kjer je samo bolno nadomestilo, v napisanih, upo* dobljenih in v zvenečih sanjah velikih bolnikov, v šumečem, a hreščečem di* rindaju zabavišč, kjer se opaja jo se neprebujene duše. Videl sem, da je pesem — zdravje, da je zdravje lepota, da je šele veliki mir pravo gibanje in da je prava svoboda: tišina in vdanost, ki nas je uče rastline.
Zanikal sem se v velfčast gora, ki so silnejše od največjih spomenikov človeških rok, a ponižne j še mimo naj« skritejše cvetlice. Pobožno sem gledal gozdove, ki je v njih strašna sila levov in tigrov, a tudi golob j a krotkost in plahost.
K takih kipih, ki so večnost in brez* časje, je vsaka beseda podoba, zvok in j ples. Kaj zato, če pustiš te utripe ne= napisane. Ali boš živo ptico uklepal v kletko?
Sprosti se!
Daj, da polete vse tvoje rahle in pokojne misli v vesoljstvo: okrog soln* ca se bodo zbrale v čudovit in čudos tvoren soj, ki te začne oblikovati in prežarjati, da se prerajaš v tej nebeški vodi in postajaš sam bajno lepa melo* dija . . .
Razgled po slovanskem svetu.
—s Češkoslovaški kolonisti na Ruskem narodu in vladi Češkoslovaške republike. Težka situacija, v kateri so se nahaja!! češkoslovaški kolonisti v Rusiji poslednja leta, je bila vzrok brezštevilnih prošenj za repatrizaciio, a vlada Češkoslovaške republike v svesti si velikega narodne-go-spodarskega in kulturnega pomena na>ih naselbin na Ruskem, je smatrala za važnejše, ustvariti naredbo, da se naše kolonije v Rusih vzdrže. Zato je sklenila, da
namestn repatrijacije, ki bi samo stila ogromnega denarja i.i katera bi k učno privedla do rega, da bi se naše ko-lomjc v Rusiji končale, organizira po nas\vtu MZV podporno akcij o za dobavo gospodarskih strojev itd. Ta akcija ima ve<edo~ ber uspeh in njen pomen se kaže v naslednji zahvali ćcš'voslovašk^ kolonij-: na Ruskem: >Naroiu in vladi ČeškosU.vasTs republike! Bratje, težko najdemo pcirnernSi besed, s katerimi bi izrazili hvalo za vse to, kar ste dosi^j storili za nas. Vsak čas se spominjamo tistih dni, kc so okoli ljudje umirali >d lakote, 2 V-; niste ČakaH na naše prošnje, ampak ste od ust pritr-gali Vašim otrokom, ženam in bratom m ne glede na težkoče ste oteli na tisoče ljudi, da niso od. lakote pomrli. Vprav za Ve-Rko noč smo prejeli krasen dokaz Vaše narodne p ožrtvov a In os ti in vsi. ki žive krog nas, se vprašujejo: Kateri narod pa ^c to7, a nam se prsa dvigajo in čudo, da nam jih od veselja in ponosa ne razbije, dasi vemo. da to ni naša zasluga, ampak ponosni smo. da smo čalni tega naroda, ki dokazuje danes celemu svetu, da je vreden svojega mesta med prvimi narod: na zemlji.c
Za odgovore uprave
na i se prflofi 1 dinar.  Plačuje m vnaprej.
TURU OGLHSI
oglasov vsaka beseda 50 para. — Najmanje pa Din S —
I
Službe
I
Močan deček
se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Stano* vanje in hrana v hiši, drugo po dogovoru. — Konred Pecher, Škofia Loka. 4628
Vajenec
«8 krojaško obrt — se sprejme takoj. — Vec se pol zve v trgovini Anton Presker, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. 4674
Sodarje,
vešče izdelave sodov ix mehkega lesa z lesenimi obroči — iščemo. — Po* nudbe na: Moster. tvor* niča laka d. d. Zagreh. Na Xanahi 41. 4677
Gospodična
srednjih let, vešča vsega gospodinjstva, z večlet* riirrrl izpričevali — išče mesta k boljšemu starej* semu samskemu gospodo. — Ponudbe pod »Gospo« di n j a /4680« na opravo »Slov. Naroda*.
Koresponderrtinfo
sprejme v službo večja ljubljanska tvornica. Po» goj perfektno znanje slo* venske in nemške steno* grafije, srbohrvatskega m nemškega jezika v govo* ru m pisali- — Ponudbe z navedbo dosedanje??« delovanja (brez original* nih spričeval) pod »Tvor* niča * JooTespondentfnJa } 4686V na upravo »Slovens j skega Naroda*.
Spreime se trgovski pomočnik,
starejša moč mešane stro* ke, koji bi bil zmožen popolnoma samostojno voditi manufakturni ods delek. — Reflektira se samo na prvovrstne ma< nu fakturi ste z daljšimi Spričevali —— vsled tega plača dobra. — Ponudbe pod Dober aranžer/4489 na upravo »Slovenskega Naroda«.
j    prozam |
Motorno kolo
»\Vanderer«, dobro obra« njeno, poceni naprodaj. — 'Vič št. 38. 4707
Bakreni kotli
(24 komadov), docela no* vi, 100 do 150 litrov, jako ceno naprodaj. — Vpras sanja na: Stjepan Grujić, Zagreb, Zavrtnica 42. _4681
Motorno kolo
znamke »Puch«, 4 HP, skoro novo, z dvema se* dežema, prodam po znižani ceni radi selitve. — Naslov: J. G., Celje, Glavni trg 13. 4700
Okazijska
razprodaja«
V ponedeljek 14. julija in 21. julija se bo proda« lalo 200 damskih in de* kliskih slamnikov. Cena od 40 do 150 Din. — Minira Horvat, modistlca. Stari trg 21. 4550
Mizarski stroji
In orodje
cm (Dick* tenbobelm.), poravnalnik 60 cm fAbrfchtm.), freza s spada jočim orodjem fFraftm.), krožna žaga CZirknlarsage), vrtalni stroj (Langlochbohrm.), aut. brusilni stroj za 70 centimetar, dolžine, ben* motor 8 HP. bencin motor 3 HP, parna vod* na sesalka (Wasserdampf= pumpe), deset skobel« nikov (Hobelbanke) — s kompletnim orodjem. Stroji so novi, najboljše nemške tvrdke — ter se vsled opustitve obrta za ugodno ceno — vse ali posamezno — proda. — Naslov pove uprava »SL Naroda*. 4695
I    JCnmm |
Maline knpnfe
vsako množino — Srečko Potnik m drug, Ljubljana, Metelkova ulh
ca 13. 4359
Pisalni stroj,
dobro   ohranjen, kupim.
— Ponudbe pod »Boljša
znamka/4490« na upravo »Slov. Naroda«.
Koze — zajčje,
lazbečeve
m od druge divjačine — kupuje za inozemstvo v vsaki množini D. Zdra* vič, trgovina usnja. Ljub* I j ena. Sv. Flori jana ulica št 9. 3562
Včeraj nas je nenadoma, za vedno zapustil naš zlati]
Pogreb nepozabnega ljubljenca bo v ponedeljek, dne 21. ]olila 1924, ob 10. dopoldne, iz Beethovnove ulice št. 9, na
pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 19. julija I9SM.
Žalujoči rodbini
Balatka-DanHo Cera«.
Mestni pogrebni »vod
I  Stanovanja |
Priprosto sobo
išče gospodična; jc ves dan odsotna. — Ponudbe pod Šivilj a/4633 na upra* vo »Slov. Naroda«.
MebloTano sobo
pri vdovi — išče soliden gospod. — Ponudbe pod »Stalno/4704« na upravo »Slov. Naroda«.
2 meblovani sobi
se oddaste s 1. avgustom boljšemu gospodu. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 4691
Mesečna soba
z verando se odda s 1. avgustom t. 1. bolje situ*
i ranemu gospodu. — Na* slov  nove   uprava »Slov.
Naroda«. 4708
Stanovanje
dobi oseba, katera bi pos sodila 15.000 Din proti garanciji na posestvo. — —■ Ponudbe pod »Stano* vanje/4693« na upravo »Sk>v. Naroda«.
Prazno sobo
iščem za tako i ali po« zneje, po možnosti s po*
sebntm vhodom. — Pi= sme ne ponvdbe pod šifro »Št. 4/4671« na upravo »STov. Naroda«.
Meblovano sobo
(lepo) s posebnim vho* dom in električno lučjo — išče boljši soliden gos spod. — Ponudbe pod »1. avgust 1924« na upra^ vo »Slov. Naroda«.
Traži se soba,
čista, svetla, elegantno opremljena, s posebnim ulazom, event. s hranom, nedaleko od opere — za mladog otmenog solidnog gospodina sa augustom t. g. Plaća po dogovoru. — Ponude pod »Inženjer 4683« na upravo »Slov. Naroda«.
I
fokali
I
Pekarijo z gostilno
ali samo pekarijo kupim aH vzamem v najem. — Slivar, Ljutomer, Slove* nija. 4678
I Dopisovanji
Znanja želi
gospodično, staro do 26 let gospod v boljši sluz* bi — Samo resne ponudbe s sliko pod Dom'4689 na upravo »Slov. Nar.«.
Soliden gospod
z velikim premoženjem in dohodki (samec) želi
znanja z vdovo. — Po* nudbe s sliko in popi* som pod »Tajnost/4703« na upravo »Slov. Nar.«.
Ženitev!
Mnogi bogati inozem* ei, mnogi bogati nemški gospodje se žele poroči* ti Damam, tudi brez premoženja daje diskret* no nemško pojasnilo Stabrev. Berlin 113, Stol* piseheštr. 48. 4155
Poznanstvo.
Katera mlada samo« stojna gospica ali vdova dobrih lastnosti in bla* gega srca reflektira na poznanstvo istotakega mladeniča, naj se blago* voli javiti pod »Sigurna bodočnost/4567« na npr. »Slov. Naroda«.
Dopisovati želi
z gospodično ali vdovo primerne starosti — brez krivde ločen gospod, 35 let star, na vodilnem me* stu pri večjem industrij* skem podjetju — v svrho poznejše ženitve, — Do piši, če mogoče s sliko, pod »Bodočnost/4702« na upravo »Slov. Naroda«.
I
»rsmicmn?
Kupim hišico
za približno 150.000 kron v Ljubljani ali okolici. — Ponudbe pod »Kupim hia šico/640« na upravo »SI. Naroda«._
Stavbišče za vilo
pod Tivoli i em se proda zelo poceni in pod ugoda nimi pogoji. — Ponudbe pod »Ugodno/4631« na upravo »Slov. Naroda«.
Stavbni parceli
ca, a 600 m- — naprodaj.
— R. Smie!owski, arhi* tekt in mestni stavbnik, Ljubljana, Rimska cesta št. 2. 4690
Hiša z vrtom,
več obdelanega zemljišča, vse v bližini hiše, dve parceli gozda in del za steljo, proda takoj za pri« merno ceno — Helena Erženova, Kočarje pri Kočevju. 4696
Lepo posestvo,
100 oralov obsegajoče, med njimi 27 oralov trav* nikov in 15 oralov njiv
— jc takoj naprodaj. — Kupcu pogoji ugodni. — Interesenti naj se obrne* i o na g. Franca Polaka, Sp. Hoča 75, p. Hoče pri Mariboru. 4286
Gostilniško
posestvo
pri Ljubljani. 20 minut od glavne pošte, ob glav* ni cesti, z dobro vpelja* no mešano trgovino, ve* likim gospodarskim po* slopjem in obširnim vr* tom — se proda ali odda v najem. — Samo resni reflektanti naj se zglasijo Gospodarski pisarni
Dvokolesa,
mali motorji, otroški vo*> zički, pnevmatika — po znatno znižanih cenah. — Ceniki franko; prodaja na obroke »Tribuna« F. B. 4, tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljub* I jana, Karlovska cesta 4.
4140
Savez Nabavijačkih za* druga državnih službeni* ka u Beogradu (Kralja Milana ul. 81) treba oko
drva za gorivo,
100.000 m3 prvoklasnog kvaliteta, na raznim tačkama države. — Ponude za sve ili za manje partije slati do 25. jula 1924. 4701
Vsakovrstna
ročna dela
vzamem v komisijsko razprodajo v moji fili* j alki na Bledu. — Naro* čila je poslati na »Ate* Ije ročnih del* — Nifca Žipser, Kranj. Telefon št 31. 3774
Jermena za cepe,
gože, biče Cgajžle). jer* mena za čevlje, tržaške bičevnike, motvoz (špa* ga), šmts, čevljarsko pre* jo, čopiče za belenje in pleskanje ter razne krta* če — kupite najceneje v veletrgovini Osvald Do* beic. Ljubljana, Sv. Ja* koba trg 9._3542
Najlepše slike na portret temu. izvanredne trpežno* sti, izdeluje v originalni izpeljavi — znani u me t* niški zavod
Anton Hoffmann,
Karlovi vari (TCarlsbad). Ustanovljeno leta 1880. — Naročila direktno ali s posredovanjem infor* macijskega biroja sMar* st*n<*. Maribor. 3598
Klavirje,
harmonije, godala, stru« ne in potrebščine, na drobno in debelo. — M. Mušič, Ljubljana, Selen* burgova ulica 6. 9S92
Trbov	oljski
premog	in drvd
doba	vi j a
DRUŽBA	ILIRIJA
LJubljana	
Kralja Petra	tiv, Stev. S.
Plačilo rudi	na obroke.
Telefon 220. 272	
Prostovoljna
javna dražba
za otomane, pohištvo, ku* hinjsko opravo ter oble* ke in čevlje se bo vršila dne 22. t m. ob devetih dopoldne — Resljeva cc* sta št. 31/ITI — po jako nizkih cenah. 4653
Izdelujem
sadne mline,
prvovrstne, z lahkim pogonom, granitnimi valjci ter počinjenim okovjem, po ugodni ceni. — Interesenti naj se obrnejo na Rudolf Ravnikarja, kiju* čavničarja v Radečah pri Zidanem mostu.        31/T
Suha drva
odrezke od parketov, bukova in hrastova — pro* da j a po znižani cenL Pri odjemu vsaj enega voza dostavim iste na dom. Ivan Šiška, tovarna parket m parna žaga, Ljubljana, Metelkova uh\s ca štev. 4.
Kupi se tudi
vsaka množina hrastovih in bukovih hlodov za ža* go po najvišjih dnevnih cenah. — Ponudbe z označbo cene, , kvalitete in množine franko vagon.
4660
Inserati v Malih oglasih
imajo neoporečno velik uspeh v »Slov. Narodu*.
Trgovci pozor i
Kdor hoče prevzeti sta* roznano trgovino v Ma* riboru, naj se oglasi pod »Eksistenca 4049« na upravo »SI. Naroda«.
Klobase,
fine. suhe, radi opustitve obrata v večji množini na prodaj. — Naslov po* ve upTava »Slovenskega Naroda«. 349S
»Wertheim«-
blagajne
priporoča — Ljubljanska kornere, družba, Ljubiiai na, Blciweisova cesta 18.
3476
Zaloga klavirjev in pianinov
najboljših   tovaren Bo*
sendorfer, Czapka, Ehr* bar, Holzl, Schweigho< fer, Originag Stingl itd. Tudi na obroke! — Jcri* ca   H obad,   roj. Dolenc*
Znižane cene za otroške vozičke!
Novi modeli. \ 'osiužu ttr. se rT^icIkov domače trv vame otroških vo^ičko** in dvokoles »TRIBUNA« F. B. L. Ljubljana. Kan* lovska cesta 4. — Isto* tam se dobijo po rui/a»i ceni nova dvokolesa, mati pomožni motorčki, šiva V ni stroji fn ooeumntika: sprejemajo se v polno popravo za em«jrrran je r ognjem in ponikla njo dvokolesa, otroški voSč* ki, šivalni in razni drugi stroji. — Prodaja se tudi na obroke. —- Ceniki franko. 38 H*
Jos. Tribuč, Gfince.
Ljubljana^ 4652
Zaman se trudite
s prodajo vil, stanovanj« skih, trgovskih in obrt* nih hiš, kmetskih pose* stev, graščin, žag, ml i* nov, stavbnih parcel itd., ker kupci se oglašajo stalno le pri
»Posest«,
Realitetna pisarna, d. z o. z., Ljubljana, Sv. Pe* tra cesta 24. 3770
Kupim gozd,
najraje bukov, zrel za sekanje. — Ponudbe pod »Gozd/4668« na upravo »Slov. Naroda«.
j     tono S
Gostilničarjem in restavraterjem
se priporoča za nakup papirnih servijetov tvrd* ka M. Tičar, Ljubljana
3592
Lovci pozor !
Iz »Norma*Ljubljana« od Mak&aMaksenburg (Čem* pijoo) oddam 4, 2 krat; kodla ki h p ti carjev kon * cem julija -— osem ted= nov starih. — Dragotin Klobučar, Maribor. 4697
V novi o
namreč v Havo-modro-beli etiketi je sedaj v prometu davno preizkušeni m priljubljeni »Pravi ; FRANCKO V s kavni pridatek« v zabojčklh. #— V varstvo proti ponaredbam se na tej nov! etiketi posebno iztičejo glavna obeležja, namreč: ime »Franck« in »kavni mlinček«, — »Pravi : FRANCK t t mlinčkom« je kavi tako potreben, kakor začimba juhi.
mcMttmHitfirammimtMmi*««*«"«!!
jg Izborno, glede na napravo in obrat najcenejše
~ Kurjenje za enodružinshe hiše
je sveiezračno ventilacijsko kurjenje, ki se lahko vgradi rudi v vsako staro hiSo.  Prospekte daje zastonj in
^I^r LnftheizflaDsaaugBsellscIiaft tuM WienXVIIil.
Vabilo
Vešče zastopnike
s stalnim sedežem v Grazn, pri pekih dokazljivo dobro vpeljane in priljubljene, išče zastopstvo dobavezmožnega mlina za Štajersko e** za koroško. Ptroodbe pod .Prima Referenzen 10707* na anonč. ekspedicijo Rasteiger, Graz I, Avstrija. 4698
Važno za nove in obstoječe industrije, i
parna stroja, vsaki po 100 kon j s km"" moči, sistem ,Hock^in tri parne teofle, dva po 45 m* znamke »HodT, m enega po 90 m* .Tlsdibem*
Parni stroji fn kot« so v najboljšem atanfn In se na željo lahko vidijo v obrat«.
Na prodaj je tudi: dva kolerja (Kotlergange) v dobrem stanja in razne transmisije, konzole, lesene in železne jcnneniee v vseh dimenzijah, parne cevi m veliko drugih strojnih delov, fn se posije ne zahtevo seznam. - Gene sojrtzfceTferforočanse oeeboi
Posojilnice za Bled in okolico
L z. z o. z. na Bledu
ki se bo vršil dne 27. julija 192« « gostilni Zrtmcc ob 2. popoldne.
Dnevni reds
1. Poročno načelstva.
2. Poročilo nadzorstva.
3. Odobritev računskega zaključka za upravno leto 1923.
4. Sprememba pravil.
5. Slučajnosti.
Za dne 6. julija sklicani občni zbor ae nI vršil, ker al bil pravočasno v listu objavljen.
Na Bledu, dne 21. julija 1924
4694 Hačelstvo.
19
FLORA
1
t«
tvornica umetneg cvetja
Virovitica.
Ini proizvodi vencev ia grobove, In kmečko ne*-kHe, 4537
ne ordinira do 3. avgusta
•469-J
Med. Dr.
Tičar
ne ordinira ----- do 4. avgusta
suho in svetlo v okolici Marijinega trga v Ljubljani.   Naslov se izve v upravništvu Slovenskega
Naroda. 4705
4454
Uzlamstvo popravtjine
L0K0M0BIL1
Lanz-VVolr Gradj. god. 1914—22
HP HP HP Novi
10—15 15—20 20—25 25—30 30—40 4o—50 50—60 60—70
75—85 80—100 90—120 100—1.TO 120—170 130—190 150—200 170—230
200—300 300—400 400—500 .500—600
Nov«
26— 42 30— 50
40 — 65 HP
50— 80 .
70—100 .
100—140 .
120—170 ,,
130-190 „
170—210 .
200—300 .
Prvorazredno generalno popravljeni. Iskušani. Jednogodišnje tvorničko jamstvo. Potpuna montaža. Pogledajte naše stalno skladište
SIROVflUUNl MOTOR! BENZIN MOTORI Vse mlinske stroje
prvovrstne izvršitve, naprave
modernih mlinov
rekonstrukcija in prezidave
že obstoječih mlinov po modernem ;sistemu
silosi in tavanske žitnice, naprave za transport žita.
Velika zaloga v Zagrebu. Obisk inženerja,  projekti,   prospekti in
katalogi brezplačno. Točna dobava.       Cene zmerne. Transmisije    Potpuna montaža
L.MfkuS
Ljubljana, Msnri b| 15
priporoča nojt atei dežnikov i* sotatai-
kov ter mrthajalnih pade
Pipmfli m rmiijEjo tofna is aKta.
Lisičje kože
sprejema v črno, alaska, križasto.
skunks barvanje in strojenje — PRVA JUGOSLOVENSKA BAR-VARUA, KRZNARSTVO IN STRO JARSTVO L ELEKTRIČNIM OBRATOM. Delo se sprejema: LJUBLJANA.  KRIZEVNISKA 7
BRACA mm i d., ZAGREB
Pantovčak 5
Hiša
z dobro idočo trgovino, pri farni cerkvi, se radi rodbinskih razmer proda za 175.COOdinarjev.
Ponudbe pod .Zlata jama 4666" na upravo Slov. Naroda.
Kopalne
ot>l el^e
in      30 T
hlače
v'veliki izbiri
Modna trgovini
H. Kenda - Ljubljena
L-
-J
iniii m in m ■ u umuji.....umu1
PEČ
Mafij
m la zlmsKe
^ Mm Mmvm in pioninov
» \*y    najboljših  tovaren  Bosendorfer, Czapka, Ebrbar. H5l.zl- Schveighofer, Original Sfingi itd.
T^'^aH'    Tudi na obroke. Tudi na obroke.
Jerica Habad, roj. Dolenc. Liohliaia.
Hilšerjeva ulica številka 5.
[ilirska posojilnica Ljubljana, Kralja Peti*a trg Štev. 8, I. nadstr. —
Večje in stalne vloge do 12%.
3539
, Vesna
Kosta Vukasinovič, Ljubljana-Maribor
samoprodaja tvrdk .PETOVT5A«, F.L.POPPER in THP-TOP. Dobila je novo partijo modernih In prvovrstnih moški*,JfeCtt*ki4i m d^čjih čevljev. y   Postrežba točna! m SoKdne cene! ^
Dobijo se V vsaki strokovni trgovini. Generalno zastopstvo za SHS
ZAGREB, PALafOTICEVA ULICA BROJ 65,
veletrgovina vsakovrstnih fotografskih potrebščin.
"glasnjem far po nravilam
glasovlrje In harmonije, Speci jelno strokovno in ceno!
6. F. Jurasek
LJubljana Mhnri.12
Hrastove 3553 in smrekove hlode
v dolžinah nad 3 metre in debelinah nad 30 cm
bnpimo vsako mnotino
nijraje na progi Zidani most— Brežice. Ponudbe z navedbo cene, množine in kraja, kjer se hlodi ahko ogledajo, na:
Ani Jaki!. Krneli (Dolenjsko)
Najstarejša slovenska
pleskarski ii IMb
delavnica
Ivan Brlcel), Dunajske c 19,
se priporoča, izvršitev točna, cene zmerne. 2530
Velika zalega klobakov In slamnikov se dobi pri
Franc cerar
družba z o. z.9 tovarna v Stobn, pošta Domžale
Prevzemajo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Ko-vačevič i Tršan v Ljubljani, Prešernova ulica št 5. Sprejemanje v sredo* Zaloga v Celju, Gosposka ul. 4
Lep čr
premos
s 4000 do 5000 kalorij franko Ormož, tona po 300 Din, prodaja Slovenska pre-mogo&opna dražba z o. z.
v Ljubljani. Wolfcva ulica 1.
UIUUbMUlUUUlUI
SAMO
pravi pateti-rani Maršnerovl Sumeči limonad-ni bonboni so
najboljSi za žejo, dobijo se povsod.
Tovarniška zaloga
Josip Vitek
Ljubljana. Krakov tra 8
Hedjimurshi
konji.
Polutežki in polnotežki konji kakor: kobile za vprego in odgoj, za poljedelstvo in tovarne imam vedno na razpolago in dobavljam po najugodnejših pogojih in ku-lantnih dnevnih cenah. —
Cen j. ponudbe na:
Jalto Hoffmann,
trgovina s konji v Čakovcu
Medjimurje (SHS)
Brzojavni naslov: Julio HoffmSnn, Čakovec
Telefon št. 31. 4258
yiika9ont
:obm
pasta, ustna voda. zobni prSiek.
Dobi se povsod. — Glavna zaloga drog. A. KANC, Ljubljana.
Teod. Kom, Ljubljans
Poljanska ceste št. 3-
fcrovee. stavbni, galanterijski la okrasni
klepar, instalacije vetfovodov,
Naimva itreliirio?. topaze in klesetne naprave
Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (Škatle) za konserve.
Edino prave „Goiser" čevlje in lovske čevlje dobite le v novo urejeni trgovini in delavnici
J. Braier
Ljubljana 3396
Turjalkl trg (Breg) 1.
Istotam se izdelujejo vseh vrst čevlji po meri in vse vrste tržnih Čevljev. — Trgovci popast!
Cene solidne! Postrežba točna!
Šentjanški premog
vseh vrst in vsake množine nudi po zmernih cenah in za promptno
dobavo 3554
Prodajni urad sentjanšlcega premogovnika
AND. JAKIL, LJUBLJANA, Krekov trg št. 10.
Zobozdravnik 4676
dr. Ivan Oblak
Miklošičeva eesta (Vzajemna posojilnica)
ne ordinira od 21. julija do 7. avgusta
4649
Lepa pisarniška zračna soba s centralno kurjavo, električno razsvetljavo in posebnim vhodom v sredini mesta, se odda a 1. avgustom«
Istotam se proda lepa pisalna miza in omara. — Ponudbe pod „Soba* na Apolo, Stari trg 19, II. nadstr.
■ o
0
rpaoaC3BOBC2l<=>BCDaeD8C3
0 Vi želite more!
a n
0             More Vam je potrebno! ■
■ n
0     Zainteresirajte se za ugodno i jevtino bora vi Ste, a to je m
0 selce na mm Jadrana, Hotel Proton JBttSir, 2
■ n
0                     koji Vam daje besplatne upute. Jj
g   2693                                                Direkcija. Q
aoao
najboljša kolesa in
vsake dabre gospođin], je moćno in lepo perilo, kar pa je edino mogoče, ako kupite
BELO PLATNO
v veletrgovini R. STERMECKI v CELJU, kjer najdete velikansko zalogo in čudovito nizke cene. Lastna manipulacija in import. Trgovci engros cene.
CENIK ZASTONJ. H**
z modenK^nrejenim internatom, gospodinjsko In obrtno šolo, nudi deklelonr od 15 let naprej dobio odgojo in primerno Izobrazbo. — Sprejemaj'o se tudi gojenke, ki obiskujejo druga mariborska učilišča.
Prospekti pri vodstvu na razpolago. 4541
Modna trgovina i
A. ikflvit nas!.
K. Soss
Ljubljana
Mestni trg 19.
B.O.B. tfoniica beton, blagajn
— d. d. Vukovar —
Brzojavke: Bob, Vukovar — Te!, int. 56 Proizvodnja in odprava vsakovrstnih
blagajn Iz jeklobetona omar za dokumente
tresornih  vrat Itd. Itd.
v najlepši in naj solidne j ši izdelavi.
Glavno zastopstvo in samoprodaja za celo Jugoslavijo: Ar* m in Goldatefn,
agentnra in komisijonalna trgovina Vukovar.
Zastopctvo in depo t: Matador. Zagreb Ilica štev. 5. 29 T
Brezpogojna sigurnost proti ognju.
Največja sigurnost proti vlomu-
t
Poselite našo izložbo v Mariboru, Aleksandrova cesta 19, v kateri se nahajajo vedno razloženi naprodaj novi in stari avtomobili orve vrste. Ravno tako se tam prodajajo motorna dvokolesa, radlo-aparati. pisalni stroji Itd. Poučevanje v vožnji teoretično in praktično. Razvoženi, toda samo brezhibno ohranjeni vozovi se sprejmejo v
komisijonalno prodajo. 3399
Strogo skrbna, zelo solidna posfrežija.
A* Stoinschegg — R. Pelikan, Maribor, Aleksandrova cesta 19.
za rodbinsko In obrtno rabo so edino
JOSIP PETELINU znamke GRITZNER
la Adler
Ljubljana
ob veti poleg Prešernovega spomenika.
Slikarji, trgovci!
Prej nego kupite šablona za slikanje, napravite v svojem interesu poafkuSnjo naročbe od
Tovarne fo&lonov Oskarja Breitrizerja, Rovi ¥roas
(Bačka).
Oglejte si moj pavfljon na T. Novo VrbaSd Izložbi od 10. do 20. avgusta 1924. 4261
Veleposestvo "^BE
i
CIE. GLE. TRANSATLANTIOUE
Najhitrejša vožnja v Sev. Ameriko samo 6 dni čez morje
Generalna' »
isto os t vo za Jugoslavijo S laven s trat banka d. d. v Zagrebu.
Vozne Usifce in to-*       zadevna pojasnila h   • daje
Mi Kraker
Zastopnik v Ljubljani v KolodTorska ulica 41
.;:;>: 3534
SlE:
r. z. z o.
r
v novourejenih prostorih
v Ljubljani
Mestni trg st. 8       Mostni trg št. 6
obrastale vloge aa hranilne knjižice in
tekočI račun po
37 T
1
Večje in stalne vloge z odpovednim rokom
onrestnle tudi vile po dogovora.
Sprejema v lafcaao lakture in oealfo terjatev.
Posojila daje le proti popolni varnosti na
lepo, dobičkanosno, aa proda v sled odsotnosti lastnikov.
Leži blizu trga in med dvema železniškima postajama.
Grad stoji na griču impozantno, obdan s parkom in lepim gozdom, odkoder je lep razgled po savski dolini Gr^spodarska poslopja, Štiri hiše ob cesti in ena stara tovarna tik ob železnici, ki je pripravna za industrijsko poojetje.
Posestvo obstoji iz 17 ha njiv, 80 ha travnika, 19 ha palnika
320 ha gozda. Polje in travniki vse v ravnini, dobra zemlja. Je vse arondfrano. Lov zelo lep, srne, zajđ, dtvji petelini. — Pojasnila daje in proda Ferdo Tomaiin, Šmartno pri Litiji. 4684
Modna manufakturna trgovina
Janko Češnik
Lingarjeva u. — Ljubljana — Stritarjeva u.
prodaja
vsied preida letne sezije svojo ostalo zalogo po jako znatno znižani ceni. 4496
Največa udobnost na brodovima Američke Vlade
Svi putnici naći će na brodovima Američke Vlade naj-veću udobnost Kabiae treće klase su prostramet udobne, čiste i raskošno namestene. Pažljiva posluga. Hrana proroenljiva i u izobilja. Oficiri i momčadi ja -rode naročita brigu oko omh, koji prvi put putuin. Redovna plovidba preko Bremena, Sautemptena i Serburga, za KevTork.  Tražite besplatno kataloge i red vožnje od
UNITED STATES LI NFS
da
32
31
M-