Največji slovenski tednik v Zedin jenih državah /sAa/a vsako sredo. NASLOV uredništva in upravništva: 1051 W. 22od Place CMcagt, DL s So. 39« Štev. 39. Entered as 8econd-Claa» Matter January 18, 1915, at the Post Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912 The largest Slov-enian Weekly in the United States of America. Issued every Wednesday OFFICE: 1951 W. 22sd Place Chicago, DL ^_r1 Chicago, 111., 6. oktobra (October) 1913 Leto 1. Volume 1« Lokalne vesli. — Dne 29. septembra t. 1. se je poročil v slovenski cerkvi sv. Štefana v Chicagu rojak Anton Že-fran z gdč. Terezijo Undesser, oba iz Aurora, 111. Poroka se je vršila v našem mestu vsled tega, ker ima ženin tukaj svoje ožje sorodnike, brata in dve sestri. Ženitovanska gostija se je vršila v prostorih znanega gostilničarja Joe Perkota, ženinovega svaka. Iste se je udeležilo veliko število prijateljev in znancev novoporočenega para. Mlademu ženinu in nevesti kličemo : Na mnoga leta! Obilno sreče v novem stanu! — Že dolgo časa se je delovalo na to, da naj bi bile v našem mestu ob nedeljah vse gostilne zaprte. In prišlo je konečno v resnici do tega. Vsled pritiska temperenč-nikov je izdal minuli ponedeljek naš župan Thompson tozadevni az. Vsakdo, kdor bode imel tukaj zanaorej ob nedeljah odprto gostilno, bode kaznovan z denarno globo $200; pri večkratnih prestopkih se mu pa odvzame koncesijo. Ta postava stopi v veljavo prihodno soboto dne 9. t. m. o polnoči. Vsled te odredbe bode v Chicagu ob nedeljah zaprtih 7152 gostiln. — Ravnateljstvo Chicago Milwaukee in St. Paul železnice je prisodilo minuli teden Bert Owe-nu $21.500 odškodnine, ker se je slednji ▼ službi tako poškodoval, da bode do smrti nezmožen za delo. Poškodovani se je z železnico iz lepa pobotal, tako da ta zadeva sploh ni prigla pred sodni j o. — V noči od minule sobote do nedelje je chikaška policija aretirala zopet 406 sumljivih oseb obojega spola. Na policijskem st-anli se je izmed aretovancev Ameriške vesli. Zaključek VX konvencije S. N. P. J. Po 14-dnevnem zborovanju se je VI. redna konvencija S. N. P. J. v Pittsburgh, Pa., zaključila minulo sobo (dne 2. oktobra t. 1.) ob 1 uri popoldne. V glavni odbor so bili iz vol je ni: Predsednik: John Vogrič, La Salle, Ul. Prvi podpredsednik: Jos. Brat* kovič, Franklin, Kans. Drugi podpredsednik: Jos. Ku-helj, So. Chicago, 111. Glavni tajnik: John Verderbar, Chicago, 111. Blagajnik: A. J. Terbovec, Frontenac, Kans. Zapisnikar: Ivan Molek, Chicago, 111. Nadzorni odbor: Jos. Ambrožič Paul Berger in F. S. Taucher. Porotni odbor: Anton Hrast Mrs. Alb. Kočevar, Rudolf Ple teršek, Jos. Radišek in Anton Pe terlin. Urednik "Glasila S. N. P. J." Jože Zavrtnik. Točka glede združenja z nekaterimi drugimi Jednotami pride še enkrat na splošno glasovanje Na tej konvenciji se je tudi sklenilo, da postane "Glasilo S N. P. J." dnevnik; to pa samo za one člane, ki si ga hočejo naro čiti. nega uhoda. Sedaj so spravili yse v bolnišnico, kjer je upati, da bodo okrevali. Rešenci so tako oslabeli, da ne sme nihče govoriti. Družba je najela zadnje dni več sto mož, ki so noč in dan kopali skoraj 300 čevljev globoko, da so prišli do zajetih premogarjev. Pri tem je bilo potreba razstreliti cele sklade skale in premoga. Ko se je raznesla novica o srečni rešitvi zajetih premogarjev, se je zbralo na površju pred rovom nad 5000 ljudi iz mesta in okolice, ki so navdušeno pozdravljali re-šence. 1 XII. konvencija N. H. Z. Dne 29. septembra t. 1. je bila v Clevelandu, O., zaključena XII konvencija N. H. Z. •V glavni odbor so bili izvoljeni Josip Marohnic predsednikom Bešenic podpredsed.; Rebrovič tajnikom: Gjurovič računovodjem; Lackovič blagajnikom; Rev. Krmpotič preds. nadz. odb.; Vinko spozn al o" mnogo" zn anilT žepnih "ta-tov, ter drugih, javnosti nevarnih oseb. —Italijanski generalni konzul grof Julij Bolognesi poroča, da je odšlo od početka sedanje italijanske vojne iz Chicaga okolo 12.000 novincev, prostovoljcev in rezervistov. Med temi je bilo tudi dosti takih, ki so bili rojeni v Ze-dinjenih državah. V nekaj tednih se poda v Italijo zopet približno toliko italijanskih podanikov. Največ Italijanov se je odzvalo klicu svoje vlade v New Yorku, kajti iz tega mesta je odpotovalo /p v Italijo nad 60.000 bojevnikov. — V ponedeljek, dne 4. t. m. zjutraj, se je razpočil v Guggen-heimovi klavnici na W. 46. cesti in Packer Ave. velik rezervar plina. Vsled te razstrelbe je bilo 86 delavcev v veliki nevarnosti; k sreči so se pa še vsi pravočasno rešili. — Waukeganska sodnijska oblast ima pod ključem nekega Thomas Kelleva/ bogatega kon-traktorja iz Manitobe, Kanada. Kelley je obtožen, da je pri doba vanju raznega vojnega materija-la osleparil Anglijo za $1,250.000. Sedaj ga bodo najbrže poslali nazaj v Kanado. Kelley ie najel 8 najboljših advokatov iz Chicaga, do bi se ga ne deportiralo iz Ze-dinjenih držav. Advokate bode lahko plačal, ker je baje vreden $4,000.000. — V nedeljo, dneiS. t. m. je bilo v Chicagu vsled avtomobilskih nesreč 18 oseb nevarno ranjenih, J oseba pa na mestu usmrfcena. 2rtev brezbrižne vožnje avtomo* bilistov je bila namreč 651etna Fanny Speer, stanujoča na 3642 Indiana Ave. To je neki avtomobil povozil, ko je šla ravno v cerkev. Fr. Božrc, Bestič, Kirin in Hajdič nadzorniki. Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek. N. H. Z. je darovala na tej konvenciji $500.00 Hrvatskemu Sokolu v Ameriki, ter $15.000 za Rdeči križ na Hrvatskem. Poleg tega bode prispeval v ta sklad vsak član po $1.00, ostanek se bode pa nabralo med drugimi hrvatskimi rodoljubi, da se bode poslalo čez nekaj časa za Rdeči križ na Hrvatskem znesek $100.000 ali nad pol pilijona kron Potres na zapadu. Sacramento, Calv 3. oktobra.— Sinoči ob 10:57 sta bila čuti v našem mestu dva močna potresna sunka. Ljudstvo je bilo vsled potresa tako prestrašeno, da je bežalo iz hiš na ceste. Škode ni nobene. Boise, Idaho, 3. oktobra.—Sinoči je več potresnih sunkov naše mesto tako alarmiralo, da je nastala po raznih gledališčih in dvoranah velika panika.. Nesreča se ni pripetila vsled potresa nobena. Baker City, Oreg., 3. oktobra.— Tukaj smo čuli sinoči okrog 10 ure dva precej močna potresna sunka. Kolikor ie bilo mogoče policiji dognati, ni povzročil ta potres tukaj nikake škode. Drzen napad na vlaku, Minneapolis, Minm, 4. oktobra. — Sinoči se je izvršil med postajo Glencoe in Hopkins jako drzen napad na potniški vlak Chicago Milwaukee in St. Paul železnice. Na nekem ovinku sta skočila iz zasede dva maskirana bandita, ki sta pobrala vse dragocenosti pot nikom v zadnjem vagonu. Prisili la sta celo sprevodnika vlaka, da je moral s klobukom v roki pobi rati zanje denar in dragocenosti od potnikov. Konečno sta odnesla srečno pete. Ker se je na bežeča bandita streljalo, je upati, da jih bode policija izsledila. Co., bodo pričeli jutri s splošnim glasovanjem za sprejem ali odklonitev raznih točk, katere je Mr. J. D. Rockefeller te dni pre-mogarjeni stavil in obljubil. Glasovanje bode trajalo 2 dni. Ako se sprejme na ta način razne predloge te družbe, se bode začelo delati v raznih rovih s polno paro. Inozemske .vesti. RUSIJA GROZI BOLGARIJI. Žrtve živinske epidemije. Vsled odredbe federalne obla sti so v Lake Forest, 111. dne 4 t. m. pokončali 170 glav goveje živine, last Arthur Meekerja. Ži vinozdravniki so namreč dognali da je bila živina okužena. Last nik "Arcady" farme, kjer se je redila ta živina, ceni to skupno škodo na $25.000, kajti njegove krave in vole se je prištevalo najbolj plemeniti pasmi in vrsti v celi državi. Žrtve povodnji. New Orleans, La., 4. oktobra.— Vsled grozne nevihte, ki je razsa jala minuli teden v raznih krajih države Louisiana in Mississippi, se ceni skupno škodo od $40,000.000 do $50,000.000, število človeških žrtev pa znaša okoli 500. Samo v New Orleansu in o-kolici je utonilo 21 oseb. Med državo Mississippi in Loui-siana je ob morju popolnoma izginilo s površja več malih ribiških naselbin, kajti orkan je vse lesene hiše porušil, ali odnesel Tstotako se je potopilo tudi nad 300 manjših in večjih ribiških ladij m motornih čolnov. Ker je na teh krajih mnogo ljudi brez do-movja, skrbi vlada, da ne trpijo lakote. Devet premogarjev rešenih iz rova. Lansford, Pa., 3. oktobra. —V Coaldale rovu, ki je last Lehigh Coal družbe, je bilo 9 premogarjev že cel teden zasutih. Danes popoldne ob pol peti uri se je pa rešilnemu moštvu posrečilo iste spraviti na površje. Omilovanja vredni premogarji &o se nahajali v nekem majhnem stranskem rovu nedaleč od glav- Koncesije premogarjem. Pueblo, Colo., 4. oktobra.—Povodom svojega obiska v raznih premogarskih okrajih države Colorado je znani John D. Rockefeller ml., ki lastuje vse te premogovnike, — konečno le obljubil, oziroma dovolil premogarjem več koncesij. Med temi je glavna zahteva glede strokovne organizacije premogarjev. Rockefeller pravi, da se delavci zaposleni pri 1 Colorado Fuel & Iron Co." lahko sami med sabo organiziraj o,-nikakor pa jim ne dovoli, da bi spadali ti k znani premogarski uniji U. M. W. of A. Dalje jim je dovolil, da bodo lahko volili iz svoje sredine upravne zastopnike, da se lahko vršijo okrožne konference skupnih odborov pri skupnih sejah, da se bode skušalo odstraniti in poravnati industrijske spore in da se bode gledalo na izboljšanje socialnih razmer premogarjev. Petrograd, (preko Londona) 3. oktobra. — Neka poluradna časnikarska agencija ruske vlade je objavila danes senzacioneino vest, da je poslala Rusija bolgarski državi ultimatum, da mora slednja tekom 24 ur pretrgati vsako zvezo s centralnimi velesilami namreč z Nemčijo,-Avstrijo in Turčijo. Ruski ultimatum Bolga riji se glasi sledeče: Iz razmer, katere vladajo sedaj v Bolgariji se da sklepati, da namerava vlada bolgarskega kralja Ferdinanda izročiti usodo te države v roke Nemčije. Ker so že prideljeni nemški in avstrijski častniki bolgarskemu vojnemu ministrstvu in generalnemu štabu, ker se zbirajo že žte vilne čete na obmejnem ozemlju Srbije, i,n ker tudi sovražne sile financijelno podpirajo Bolgarijo, Se smatra brezdvomno, da se dela v Bolgariji velike priprave za vojno. Velesile, zastopane v ententi% ki so imele vedno pri srcu odnošaje bolgarskega naroda, so že bolgarskega ministrskega predsednika večkrat svarile, da je upoštevati vsako sovražno početje napram Srbiji tudi sovražno početje napram ententi. Predsednik bolgarskega kabineta je dajal na ta naša svarila vedno le taka zagotovila, katera so v nasprotju z raznimi dejstvi. Rusija, kot omenjena država Bolgarije, ki 'je tej kakor znano, že večkrat pomagala pred turškim navalom, ne more nikakor dovoliti in gledati, da bi se vpričo nje delalo bratomorne priprave v škodo Slovanov in njih za vezni-( kov. Ruski minister oziroma poslanik je dobil vsled tega od svoje vlade ukaz, istotako tudi v^i pre*' ostali ruski konzuli, da naj za puste Bolgarijo, ako ne bode ta vlada tekom 24 ur pretrgala zve ze s sovražniki Slovanov in Rusije, in ee ne bode Bftlgarija namah poslala nazaj častnikov, spadajo-čih k armadam in državam, katere so z "ntento v vojnem stanju." rijo in Rusijo ter njenimi zavezniki, bode to edinole zasluga Nemčije. Nemški cesar se je že večkrat izrazil, da ne smejo Dar-danele nikakor pasti Rusom v roke, kajti v tem slučaju bi bila tudi Nemčija poražena. V Berlinu se je delalo že več let na to, da naj bi se nemški most raztegnilo preko Adrije do Bospora. Iz Berlina se dalje semkaj poroča, da je Nemčija zagrozila tudi Rumuniji z vojno, ako ne bo le ta pustila, da bi lahko nemške in avstrijske čete udrle skozi to državo in dalje preko Bolgarije do Carigrada Turkom na pomoč. Nemčija je pripravljena plačati Bolgariji vsak mesec 50 milijonov frankov kot odškodnino za časa vojne; to bode najbrže napotilo Bolgarijo, da se bode uklonila nemškim zahtevam. niralo številno tujih trgovskih ladij v grških pristaniščih. Iz Tra-cije je te dni pribežalo v Kavalo 40.000 Grkov, kjer so jih Bolgari neprestano nadlegovali. Predpriprave za vojno. London, Anglija, 4. oktobra. — Iz raznih krajev se semkaj poroča, da je Bolgarija že razdelila svojo 350.000 mož broječo armado na treh obmejnih točkah in sicer: na rumunski, grški in srbski strani. Ker nameravajo Nemci in Avstrijci dne 7. oktobra uprizoriti vpad v Srbijo, je na srbski meji ob Donavi zbranega tudi veliko število vojaštva okoli 600.000 mož. Ker se bode pridružila ententi tudi Grška, bo za Angleže, Francoze in Italijane lahka reč, nastaniti svoje vojaštvo v bližini Soluna, odkoder bodo šli skupno dalje ob reki Vardar v Grško Macedonijo do cilja Srbom na pomoč. Namen Italijanov. I Udine, Italija* 4. oktobra. — Italija dela vse potrebne priprave za večjo ekspedicijo svojega vojnega brodovja proti Balkanu. Mnogo italijanskih bojnih ladij jf že zbranih v egejskem morju, kjer so zasedle otok Rhodes. Poleg tega je zbrana tudi močna italijanska flotila v pristanišču Brindisi, odkoder lahko odpluje vsak trenotek proti balkanski strani. Naval na Srbijo. Bukarest, Rumunija* 4. oktobra. — Iz iztočne fronte je poslala Nemčija in Avstrija na srbsko mejo ob Donavi 250.000 mož broječo armado, katera namerava vdreti v Srbijo. Ta številna armada ima s sabo dva tisoč velikih topov in veliko število strojnih pušk ter dosti vojnega materija-la. Vodstvo te armade je izročeno nemškemu feldmaršalu von Ma-skensenu, ki se je utaboril pri Veršecu. Nova vojna neizogibna. London, Anglija, 4. oktobra. — Splošno se sodi v tukajšnih vla-dinih in vojaških krogih, da je nova vojna na Balkanu neizogibna. Bolgarija se ne bode vsled pritiska Nemčije in Avstrije nikakor zadovoljila z ruskim ultimatom, da bi na mah pretrgala prijateljstvo s tema velesilama temveč se jima bode raje pridružila kot vojna zaveznica.. Veliko bode zares uplivalo na začetek nove vojne na Balkanu tudi dejstvo, ker je zadnje dni če-tvorna ententa preklicala svoje prejšnje koncesije Bolgariji glede odstopitve večjega macedonskega ozemlja. Sedaj se bode poslalo na Grško veČio angleško in francosko armado, ki naj bi v slučaju vojne nastopila proti Bolgariji. Tema državama bode sledila tudi Italija. Nemška vlada v Zofiji. Petrograd, Rusija, 4. oktobra.— V Zofiji, glavnem mestu* Bolgarije, je prevzela Nemčija po svojih zastopnikih vse glavne vladine posle v svoje roke. Tako je bil zadnje dni imenovan predsednikom konaka (državnega zbora) nemški konzul von Tarlow. Njemu pomagajo tudi avstrijski di-plomatični zastopniki. Vsa povelja in odredbe bolgarskega vojnega ministrstva morajo odobriti nemški in avstrijski višji častniki. Nemške in avstrijske legacije v Zofiji se je spremenilo V prave trdnjave, to pa radi tega, da bi jih razjarjeno domače ljudstvo morebiti ne napadlo. Rusi se pripravljajo za napad Petrograd. Rusija, 4. oktobra.— V slučaju vojne z Bolgarijo namerava Rusija isto naenkrat na pasti na suhem in na vodi. V ta namen je odplulo danes že večje število bojnih ladij iz Odese po Črnem morju proti bolgarski strani, kjer bode prišlo pri Varni, Burgasu in Aktebalu do prvega spopada. Rusija je mobilizirala te dni zopet večjo armado, ki šteje 600.000 mož edinole v ta namen, da naoade ž njo svojo nezvesto sosedo Bolgarijo: Srbija je pa koncentrirala minule dni na bolgarski meji 120.000 mož. Avstrijski aeroplani v Srbiji Niš, Srbija, 4. oktobra. — VSe-raj se je pojavil nad mestom Po* jarevac cel oddelek avstrijskih vojaških aeroplanov, ki so to mesto bombardirali iz višine. Vsled tega je bila ubita 1 oseba, 5 pa nevarno ranjenih. Nad srbskim arzenalom v Kragujevacu se je prikazalo včeraj tudi šest sovražnih aeroplanov, hoteči razstreliti veliko državno orožarno ali tvor-nico munrcije. Dasiravno je vrgel sovražnik na tla 30 bomb, ni povzročil pri tem nikake škode. Naši j strelci so pogodili en sovražni aeroplan, ki je padel na tla z dvema avstrijskima častnikoma. Nemci zopet poraženi Petrograd, Rusija, 4. oktobra.— Uradno se poroča, da so bili Nemci pri Vilni zopet hudo poraženi in so se morali umakniti daleč na?aj. Ruske čete so si pridobile vsled tega zopet važne postojanke ob glavni fronti. Vspehi Francozov. London, Anglija, 4. oktobra. — Zadnje dni so bili zopet Nemci pri Artoifc in Champagne hudo poraženi. Francosi so pregnali svojega sovražnika na celi črti, da se je moral umakniti nazai iz utrjenih strelskih jarkov. Skupno število izgub Nemcev znaša te dni že nad 100.000 mož.. Spložno glasovanje premogarjov. Denver, Oolo., 4. oktobra,—Pre- Nemčija neti novi prepir, mogarji ki so zaposleni v 20 raz- London. Anglija, 4. oktobra. — mh rovih Colorado Fuel & Iron'Ako pride do vojne med Bolga- Grška pripravljena na boj. Atene, Grška, 4. oktobra. Dasiravno grška vlada še ni javno izrazila svojega "mnenja v seda njem, zopetnem kritičnem položaju glede vojne na Balkanu, se tukaj splošno sodi, da bode Grška postala zaveznica Anglije, Francije in Rusije, ter da bode tudi ta napadla Bolgarijo, ako bo potreba. Grška je že dovolila Franciji in Angliji izkrcanje številnega vojaštva pri Solunu, dalje je zasedla važno železniško progo v Macedo-niji, ki je bila dosedaj v avstrijskih rokah. Istotako se je inter-« jarke Avstrijsko poročilo. Dunaj, Avstrija, 4. oktobra. (Uradno naznanilo.) Včeraj zara-no zjutraj so nameravale številne sovražne čete opetovano napasti doberdobsko planoto; konečno je pa naša artilerija pognala sovražnika nazaj, da se .ie moral umakniti z velikimi izgubami. Tudi pri Zdravščini ob vznožiu hriba sv. Martina je hotel prodreti na našo sti'an neki sovražni bataljon. Našim se je konečno posrečilo, da so ta bataljon do cela uničili. V bližini Gorice in Tolmina ni prišlo te dni do nikakih hudih spopadov. Ker je v raznih gorah nastalo minuli teden jako mrzlo vreme vsled zapadlega snega, ovira zima sovražnika, da se vedno bolj in bolj umika nazaj. Kakor se čuje, je v nižinah ob meji hudo deževje preplavilo vse sovražne strelske Pozor rojaki v Chicago! Meaeoa avgusta letos se je pri seji društva sv. Štefana sprožilo misel, da naj bi se letošnjo jesen otvorilo za člane in tudi drage rojake v kaki primerni dvorani sredi nase naselbine podučne večere, t prvi vrsti pa politično šolo. Za-. res koristna miseL Le poglejmo po drugih večjih naselbinah, n. pr. v Cleveland, O.; Calumet, Michigan, Waukeganu itd., kako so se ondi naši rojaki pričeli zanimati sa ameriško državljanstvo. Kar po cele trume se jih pripravlja zato, da je veselje čitati toliko imen onih rojakov, ki so uspešno prestali pred sodnikom potrebno pre-skušnjo m H. papir. O vrednosti ameriškega državljanstva smo že pisali na tem mestu večkrat Pri tem smo pov dar j ali, da naj bi naši Slovenci o-sobito v tem kritičnem času vojne postajali ameriški državljani, oso-bito še oni, ki se nameravajo po končani vojni morda povrniti v staro domovino. BDarsikdo. ki se bode povrnil venkaj brez ameriškega držav ljanskega papirja, ne bode sploh moral iti nazaj v Ameriko, ker ga bode zunanja oblast pridržala Avstriji. Naj prvo ga bodo uvrstili med vojake, zatem bo pa akora; gotovo vlada prepovedala trdnim in zdravim avstrijskim podanikom izseljevanje v inozemstvo. Delavske in druge življenske razmere bodo v Evropi po kon čani vojni naravnost slabe in vse drugačne, kakor pa tukaj v naši novi svobodni domovini. Vsakdo bode skušal priti nazaj, če bo le zamogel. In pri tem bode igral prvo in glavno ulogo ameriški državljanski papir. Da ima ta papir svojo vrednost celo v finančnem ozira, nam dokazuje sledeče dejstvo: Rojak, ki je živel morda tukaj v Zed. državah neprestano 5 let, ter itrm. morda še zunaj svojo družino, recimo ženo in 4 otroke, se je odločil vzeti te semkaj. Postal je državljan. Z istim dnem, ko postaneš naturaliziran državljan, postanejo ameriški državljani tudi vsi tvoji otroci in žena, čeravno živijo še v starem kraju. Zanje bi bilo potreba glasom postave drugače plačati po $4.00 na-selniškega davka pri prihodu v New York. Ako si pa državljan, dobiš od naselniške oblasti ta davek, torej $20.00 povrnjen; treba se je le legitimirati z državljanskim papirjem. Takih duržin tudi ne zadržujejo na Ellis Islandu, ter stopi lahko ista takoj pri prihodu v New York na suho. Kolike vrednosti je torej tudi to! — Ker se je že prijavilo nekaj članov in drugih rojakov, ki so pri volji obiskavati večerno šolo, kjer se bode brezplačno podučevalo vse potrebno za pridobitev 1. ali 2. državljanskega papirja, — naznanjamo torej tem potom, da se bo otvorilo to šolo v četrtek zvečer dne 14. oktobra t. 1. ob pol osmi uri v naši slovenski cerkveni dvorani, vogal So. Lincoln St. in W. 22. Place. Poduk se bode vršil do Božiča, ali po potrebi do meseca januarja 1916 redno vsak četrtek zvečer od y28 ure do 10 ure. Za učiteljsko moč je preskrbljeno. Gledalo se bode v prvi vrsti na to, da se bode vršil poduk na zelo poljuben in lahko umeven način za one, ki ne znajo se angle ščine. Rojaki iz Chicaga! Ne zamudite torei te lepe prilike. Požurite in pomnjajte se za ameriške državljanske pravice sedaj, dokler je še čas. O so bito se obračamo do naših rojakov ogrskih Slovencev, ko jih je tukaj v Chicagu lepo število. Torej na svidenje dne 14. oktobra! Kdor se hoče vpisati v to večerno šolo, naj naznani takoj svoje ime in naslov uredništvu "Glasila K. S. 1L Jednote", 1915 W. 22. Place, ali pa naj telefonira. mater, ki je pomagala že tolikim sirotam ter udovam V slučaju nesreče in bede. Žalibože, da je še vseeno najti dosti takih rojakov, ki se nočejo zmeniti za to, ali ono podporno organizacijo; kdor pa za take organizacije ne mara zametuje in sovraži samega sebe . . . Tukaj v So. Chicagu imamo močno in znano društvo Vitezov sv. Florjana št. 44 K. S. K. J. Za torej Vam kličem cenjeni mi Slo venci, pristopajte v to društvo Prejeli boste v bolezni redno in točno svojo podporo, kajti dru štvo je trdno v finančnem oziru in skrbi po materinsko za svoje sobrate društvenike. Pristopite k društvu sedaj — da ne bode morda prepozno. K sklepu tega dopisa še omenjam nameravano veselico, kate ro bodo priredili naši alovenski fantje v korist naše slovenske cerkve sv. Jurija. Upam, da se bode te prireditve udeležilo mnogo rojakov in rojakinj da tem izkažejo svojo naklon j enos' našim slovenskim fantom iz So Chicaga. Veselica se vrši v dne 10. okt. zvečer ob 7 uri v Medo-shevi dvorani na 95. cesti in Ewing ave. Pozdrav do celega članstva K. S. K. J. P. Gorenc. Pueblo, Colo. Jaz spodaj podpisani Anton U-hernik, član društva sv. Jožefa št 7. K. S. K. J., Pueblo, Colo., se tem potom lepo zahvaljujem vsem cenj. društvom, spadajočim k naši Jednoti, katera so meni po slala kako podporo. Zahvaljujem se tudi onim društvom, ki so ime la dobro voljo priskočiti mi na pomoč, pa tega niso mogla vsled slabih denarnih razmer. Darovala so sledeča društva: Sv. Štefana št. 1..........$ 5.00 Sv. Cirila in Metoda št. 4.. 3.30 Sv. Jan. Kast. št. 13...... 3.00 Mar. Pomoč. št. 17........ 1.20 Sv. Vida št. 25 . ,.........2.00 Sv. Petra in Pavla št. 38____2.35 Sv. Jožefa št. 41 ........ 2.20 Sv. Cirila in Metoda št45.. 1.50 Sv. Alojzija št. 52........ 1.40 Sv. Jožefa št. 53.......... 5.00 Sv. Jožefa št 55.......... 1.30 Sv. Jožefa št. 57.......... 3.00 Sv. Petra in Pavla št. 62.. 1.05 Sv. Lovrenca št. 63....... 3.50 Sv. Barbare št. 40........ 2.00 Sv. Jožefa št. 69.......... 2.00 Sv. Barbare št. 74........ 2.00 Marije Pomagaj št. 78..... 2.00 2.00 2.63 1.00 2.00 4.05 Sv Sv Mar. Zdr. Boln. št. 94... Sv. Alojzija št. 95...... Sv. Barbare št. 96...... Sv. Jožefa št. 103...... Sv. Družine št. 109..... Jožefa št. 110..................1.90 Jožefa št. 112..................2.00 Marije Pomagaj št. 121________3.00 Sv. Ane št. 134.............1.10 Sv. Družine št. 136 ............2.00 Sv. Jan. Krstn. št. 143________2.00 Sv. Mihaela št. 152................2.00 Sv. Jeronima št. 153............1.10 Marije Čist. Spoč. št. 104.. 2.67 Sv. Jožefa št. 43....................5.00 South Chicago, JXL Cenj. sobrat urednik! Prosim Vas, da odmerite tudi meni malo prostora v našem priljubljenem listu. Ker sem čital v 37. štev. Glasila tajnikovo poročilo o napredku naše si. organizacije K. 8. K. J., kličem tudi jaz celemu članstvu, da bodimo ponosni na našo dobro podporno Skupaj ..................$78.25 Sobratski pozdrav Anton Uhernik. Opomba: Ker nisem poslal vsakemu društvu posebne pobotnice, prosim, da naj bi to zadostovalo glede potrdila o resničnem preje-jemu poslanih darov. Vsem darovalcem, oziroma društvom, se v imenu našega društva sv. Jožefa št. 7. K. S. K. J. lepo zahvaljujem za doposlano podporo za našega gorinavedenega člana. Z sobr. pozdravom Peter Čulig, tajnik. društvo sklenilo na svoji redni | 31. seji dne 8 avg. j. 1, da plača prenočil sem v Ilirski Bistrici član 50c kot v podporo društ bla- L hotelu nirij& ^ bU gajne mesto veselice, ker veseli- zadovoljen g postrežbo £ ce nam m bilo mogoče prirediti. jutro je bUo trebft d&j Vsak clan ima cas do decembra proti kranjsko-istrski meji. Kra-za plačati; ne da bi clam mislili, Ben dan> ki gft je -k ^ da je naša blagajna tako pn Cesta pelje mimo kolodvora čez kraju, da bi morali skladati za železnižko progo ^ potem žez podporo ? most ki teče pod .im v d Ne! Danes imamo še nad $2000 leze y globoki gtrug. ^ ge v blagajni »torej ni sile; ali lovi kakor jegulja semintja. Srečevale pravijo se za glavo ne za rep, ali g0 me žen8ke> ki 80 nosiIe lehna. kadar imaš ze polno grlo vode, U z mlekom napolnjene de T ne moreš vee kričati, zato si sedaj Trn0V0f menda ^ kolodvor u s par centi lahko pomagamo, do- yagi Dobr lje 80 se ^ kler je čas, kajti ne ve se, kaj ^ enakomerni udarci dveh zvo- vse lahko pride? novinWuiejeprikualmrtTa. rodovoljno plača onih 50c> kakor §ki 8preyod gegtoječ ^ ^ ogeb isto lozje stori, ker to je vsakemu Eden je negel knto y rokah dm samemu v korist Večkrat pa jel a dva> možki ^ žengk gt& "malo" ložje, kakor pa enkrat 8premljevala. Duhovnik bo zapel veliko; tako se pa primeri, pri pogrebu: "Laudate pueri Do- zanemarja društvo blagajno ob minum Uudate nomen Domini; času da pride do propada, ako Hvahte degki Q hvalite pa hočejo člani vzdrzatidruštvo, (^8podovo imeSreč k(Jor morajo plačevati potrebne ases- L^ide v letih nedolžnosti težavam mente To naj si vsak član pre- življenja Bil gem že dalež od misli m ne bode godrnjal kakor' se to večkrat sliši! ' S bratskim pozdravom John dusteršič, tajnik. reč kot podružnica župniji Hru- je pokazal sam kraški svet, Šica. j kamenja in nizkega grmigja. Pod V Podgradu sem videl prve nami je raztegnjena velika kotla* Čiče v njih narodni noši. Tu ima- sta dolina. V njej se opazi tuitaa jo nekako središče, ker zahajajo kaka'njivica ali senožet, ograjeni bodisi k okrajni aodniji, v hranil- s kamenjem, sicer pa je gola pn. nico in posojilnico, na pošto, k ščava. Ob tej kotlasti dolini naa zdravniku ali pa kupujejo pri je vidila pot v dolgem ovinku trgovcih razne potrebščine. Sedaj vedno višje, dokler nismo prišli omenjam Čiče le mimogrede. Ko do' prvih hiš na Munah. NAZNANILO Iz urada društva sv. Jožefa št 58 K. S.'K. J. v Haser, Pa. I™ Ž0t0™ I P*Novozgrajena šola "Veri in omiki". Zen vitna, višine so obrastle, kraškega skalovja ni videti nikjer. Obiskal P^V prijatelja M. Š., ki me je pre- """" cej daleg 8premijai in mj maraikaj sem vasi, ko je dobropoljski cerkovnik še vedno nategal zvonove. Svet se v enomer viša, dokler ne doseže podolgovatega griča, ki stoji na njem vrsta ličnih zidanih hiš. To so Harije, zadnja kranj ska postojanka. Na vzhodnji strani vasi je cerkev, ob zapadni S1 . ..... .pa novozgrajena šola z napisom: našim članom kar jih je irren „Vep. ^ omiki„ Zemlja £ društvenega sedeža, da je dru-1 štvo na zadnji seji meseca sept. sklenilo, da mora član v oktobru in novembru po 50c posebne doklade v društveno I poV^dafoTehkraTih. blagajno. . Ta posebna doklada je nareje- 0b Padnem Jko1ncu ^ na vsled tega, ker ima društvo 8e P° d,ohno' vedno dosti bolnikov in ne morelnamaka Potok Khvmk- V shajati ker ima vedno več izdat kov, kakor pa dohodkov v bla-1 Prvi, ki sem ga došel, je bil star gajno. možiček, berač po poklicu. Izve Sobr. pozdravom vsem članom del sem samo toliko od njega, da in članicam K. S. K. J. • i® 8 Hrušice doma; na vsa druga Jernej Bohinc, tajnik. | yPr*šanja je dajal napačna pojasnila. Ako je kdo le preveč gluh, ne moremo pričakovati pravega odgovora. Treba bo torej iskati kakega bolj zanesljivega tolmača Cesta se zavije okoli hriba in pred nami je Pod grad, ležeč v V Cičarijl. Spisal Jos. L. I. Iz urada dr. sv. Lovrenca štev. 63 K. S. K. J., Cleveland, O. Tem potom uljudno prosim še enkrat vse one člane, ki še niso oddali certifikatov, da isto store, da bom imel pripravljene, kadar jih sobr. gl. tajnik zahteva. Torej pridite k seji in prinesite iste s seboj. Opozarjam tudi vse člane, da pridejo na prihodnjo sejo, poseb-j in turška godba — koga bilo ne no katerega kaj zanima društve-jne navdušilo? Tudi meni je šinila no gibanje. Na seji bo prebran nova čilost v noge, čeprav so bile trimesečen račun dohodkov in vsled pešhoje od Šentpetra do stroškov, kakor tudi skupni račun; Trnovega precei vtrujene. Reči zadnjih 9 mesecev. Naznanja se moram, da se čutim doma mnogo-dalje vsem članom, posebno onim, krat bolj tujega, kakor sem se ču-katerih ni nikdar k seji, da je til tu med veaelimi aemnjevavci. Razni opravki so me zadrževali, bregu. Vidi se več lepih hiš, ki da nisem mogel dalj časa nika- bi sklepal po njih, da se Podgrad mor. Ko pa se je pokazalo tri prišteva trgom. Največje po-dni prostega, tedaj se mi je zde- slopje je "Narodni dom", nova o, kakor da bi se bila pretrgala dvonadstropna stavba, znamenje vetiga, ki me je priklepala na narodne zavesti. Nad trgom sadom. Kadar kaj rad storiš, imaš meva podrtija z imenom Novi urne noge, zato sem se brez od- grad, ostanek trdnjave iz davnih oga napravil na pot. stoletij. Le cerkev je neznatna. V Šentpetru na Krasu sem sto- Tsk!lti moraš in vprašati po pil dne 1. julija 190.. iz vlaka|nJej' da najdeš. Pripada nam-ter se obrnil proti Zagorju na Jivki. Ljudstvo se mi je zdelo) prijazno in tudi okolica ni tako zapuščena, kakor sem si jo predstavljal poprej. Lepa cesta, dobro obdelano polje, krompir pravkar cvetju, z drevjem obsenčenel vasi, košate lipe ob cerkvah. Tudi vode je videti za potrebo, ob de-1 ževju je je še preveč. Kras seveda ne more zakriti svojega znača-1 ja. O kakem lesenem plotu nil sledu, njive in vrtovi so ograjeni | nanošenim kamenjem, osobitoj jriči, ki jih nihče ne obdeluje, lažejo skalnato rebrovje. Ob jugovzhodu se vzdiguje Snežnik [ [1796 m), presegajoč s svojo višino vse druge gorske sosede. Iz Zagorja se povspne cesta na-j vzgor, pa se nagne kmalu v dolino, kjer se pokaže vas Knežak. Od Knežaka dalje sem srečaval voze, napolnjene z veselimi ljud*| mi, ki so se vračali s semnja v Trnovem. Na vrhu prehoda, in že nekoliko pod njim. je razpoložena gorska vas Šembije s cerkvijo sv. Vida in z grobiščem. Lepo in visoko lego ima to samotno selo; pod seboj vidiš velik del reške doline.] Cesta se vije v mnogih ridah navzdol, toda pešci ne rabijo zamudnih ovinkov, temveč hitijo po| strmih bližnicah, da si okrajšajo pot v Trnovo in v Ilirsko Bistrico. Ko sem se proti večeru bližal Trnovemu, se je slišalo od daleč I hrupno vrvenje. Gostilne so bile napolnjene z dobrovoljci, iz hiš je puhtel duh po vinu in pečenki, na ulicah so stali radovedni gle-davci. Živahno vrtenje v krogu jih obiščemo v njih glavnem sta* novališču na Munah, se bomo nekoliko bolj seznanili ž njimi. m. V Podgradu sem kakor nalašč dobil družbo, ki je bila namenjena na Mune kakor jaz. Bili sta to dve redovnici, ki sta pobirali milodare za neko sirotnico . Ob enajstih dopoludne smo se poslovili od Podgrada. Skoro eno uro smo hodili po državni cesti, ki pelje na Reko, potem pa se ločili od ceste in vbrali slabo stransko pot, držečo na Mune. Kjer se loči pot od ceste, sameva pokopališče z malo cerkvijo. Na ta prostor nosijo umrle iz bližnje župnije Starada. Solnce je vedno bolj pripekalo z jasnega neba. Kdor hodi meseca julija odpoludne po izsušeni Istri, ima že dovolj pojma o ta-mošnji vročini. Redovnici, vajeni v vseh rečeh zatajevanja, se nista pritoževali nad radodarnostjo solnčnih žarkov, manj stoično sem se vedel jaz in spoznal iz tega, da mi nedostaje še precejšnja mera vdanosti v neprijetnostih življe nja. K sreči se je dobilo vendar nekaj sence, kajti kamenita pot ni ob straneh zaraščena le z gostim grmovjem, posebno s trnjem, temveč je obrobljena tudi z mla dim bukovim drevjem. Med raznimi pogovori smo sto pali po bregu navzgor. Septri sta pravili, da hodita že tri mesece okoli, da je bira posebno, na Krasu, bolj slaba, da slišita tudi kako zabavljico, pa sta tega že vajeni, da dobita poleg trdosrčnih dovolj dobrih ljudih itd. Ob tem pripovedanju mi je pri šlo na misel, kakšen razloček je med mojim in njunim potova njem. Jaz potujem iz radovednosti, oni dve zaradi svojega poklica. Meni je ogledovanje sveta zabava, oninia dvema žrtev. Jaz si izbiram stanovanje in hrano, kakor si hočern^ oni dve sta zadovoljni s tem, kar se jima da; jaz trosim denar v lastno korist, redovnici ga nabirata za sirote; mene spremlja sebičnost, oni dve ljubezen do bližnjega. Kdo ima več zasluženja? Ko smo prišli- do vrha, je bilo konec gozda, mesto njega pa se Sestri sta me prosili, daj ji zgi^ sim v župnišču, kar sem jim* prav rad rad obljubil. Potem sta šli takoj na koleturo. IV. Ni tako otožen kraj tod okoli, kakor bi si kdo mislil Bujne rasti seveda ne opaziš, ker jo ovira kamen, toda pridne roke so vendar marsikaj izsilile iz narave In človeška stanovanja! Pričaka val sem umazane siromašne hiše v resnici pa so zidane, snažne, se. mintja enonadstropne in vse pokrite z rdečo opeko. Občina Mune je razdeljena tri vasi: Velike Mune, Male Mun« in Žejane. Vseh hišnih številk je 327, prebivalcev pa 2400, pristnih Čičev. Le v vasi Žejane je hrvaška kri nekoliko pomešana z romunsko. Cesarica Marija Terezija je namreč nekaterim vojakom rumunske narodnosti, ki niso imeli lastnega doma, podarila zemljišča na Žejanah. Zato je ^ tej vasi še dandanes nekaj rumun-skih besedi v rabi. Odkod pa prihaja beseda Čič? V Čičarji so sejali in še sejejo veliko leče, ki ji pravijo "čiča"-(latinsko cicer). Od te leče so dobili ondotni prebivalci svoje ime. Nam se zdi beseda Čič nekoliko zaničljiva, ker si predstavljamo t njo le one moške, ki vozijo v naše kraje kis na prodaj. Ako bi Čiče in njih življenje bolje poznali, bi pa rekli: To je krepek in nadarjen slovanski rod, živahne, razborite narave. Čiški fantje napredujejo pri vojakih tako hitro, da imajo, kljub nezadostni šolski izobrazbi, kmalu po eno, dve, tri zvezde na ovratnika. Poleg tega je ljudstvo, ki mu ne zadostuje doma prilike do omike, že po naravi prikupljivega vedenja. Tujca vsak od daleč pozdravlja in prijazno pogleda. Ker rodna zemlja Čičem ni dobra mati, temveč skopa mačeha, morajo iskati možaki drugje zaslužka. Nekateri prodajajo kis, ki ga vozijo v daljne kraje. Kdo ne pozna suhega čiškega konja in voza z okroglo streho, ovito s plahto? Ob straneh voza so obešeni leseni sodčki, ki je v njih hranjena toliko hvaljena kiselica. VRNIMO SE! Prav radi se spominjamo onih dni, ko smo bili krepki in polni zdravja in življenja, in ko si bil v zvesti, da je ta svet nebeški raj, poln sreče in veselja za nas. Kaj nas je zadelo, da nismo več onega mnenja; da smo premenili svoje navade in se odtujili od srednje poti, ki se imenuje zmernost v vsaki 8tvarit Vrnimo se k starim navadam, k navadni hrani, k bolj resnemu delu, k svežemu zraku, a zlasti pa moramo pazno skrbeti za svoje prebavne organe, da preprečimo zabasanost in nje posledice, ter slabost in nervoznost. Kakor hitro opazimo nered, ne pozabimo na I Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino To zdravilo je jako važnega pomena, ker pospeSuje delovanje prebavnih organov in tako nam povrne prejšnje navadno zdravje za dobo dokler zopet ne pademo v razvade. To zdravilo tudi — PREKINE BOLEČINE IZ DBOBJA, ODSTRANI ZABASANOST, DOPRINESE OKUS DO HRANE, POMAGA PREBAVLJATI, OKREPČA PREBAVNO MOČ, r OHRANI ORGANE DELAVNE, ODSTRANI NERVOZNOST. Urejuje, okrepčuje, daje novo moč, prepreči in odstrani zabasanost, potolaži glavobol, daje pomoč dekletom in ženam v slučaju neprilik, ter vseh drugih enakih boleznih. Ako hočete preprečiti bolečine, imejte vedno priročno TRINERJEV LINIMENT in ribljite telo z njim kadar čutite najmanjšo bolest, bodi« revmatično ali nevralgično. Cena ?5 in 50c, po pošti 35 in 60c. CHICAGO, ILLINOIS M *m 1HJ BrMIMH GLASILO Marsikdo si je pridobil lep denar diti. Še sem moral tolči trdi ka- j fant, kar pa nekemu starejšemu 50%. s to kupčijo. __ Drugi služijo kruh s kuhanjem lesnega oglja. Lesa sicer v Čič* riji ni odveč, vendar ga je za potrebo. Sekajo ga samo toliko, kolikor ga gozdar odkaže. Ker so koze škodljive /mlademu drevju sme kozo reditfle tisti, ki ima posebno dovoljenje; in če jo redi, mora imeti zanjo svojega pastirja. Domača dela in dela na polju oskrbujejo večinoma ženske. Videl sem jih, kako so se pri sušenju mrve pridno sukale po senožetih in mrvo v koših nosile dtfnu Celo deklice pri desetih ali dva najstih letih so imele na hrbtu koše, natlačene s senom. Posebno me je zanimala narodna noša, ki se je ohranila pri Ci-čih nepokvarjena do sedanje dobe -Všeč mi je bila in rad sem jo gle dal. Narodna nosa me zanima zato. ker se že redko dobi na svetu. Čiči pa se še dandanes oblačijo tako, kakor so se oblačili njih preddedje v davnih časih. Na rodno blago ima vedno svojo vrednost. Moški nosijo jopice iz debelega rjavkastega sukna. Jopiči so brez rokavov ter obrobljeni pri koncih z višnjevim našitkom. Tudi hlače, zgoraj široke in spodaj ozke, so iz močne robe. Škorenj ČJič ne pozna, ampak obuva noge v nizke črevlje. Obleka moških je temna, zato je pa toliko bolj slikovita obleka žensk. V njih noši sta posebno izrazita bela in rdeča barva. Krila so črna, spredaj odprta kakor suknje, spodaj obšita s škrlatom in tako kratka, da se vidi bela spodnja obleka. Prevezujejo se s širokim pasom, ki je v sredi črn, ob straneh siv. Na noge obuvajo bele nogavice in črevlje z rumenega usnja. Srajca je pod vratom zavezana z belo vrvico, glavo pa pokriva rdeč robec, pretkan z zelenimi cvetlicami. Omeniti še treba, da Čiči* nje zelo cenijo snago; nobene ni bilo videti umazane, čeprav je bil delavnik. Obiskal sem tudi župno cerkev. Vsa je lepo prenovljena, iz česar se lahko sklepa, da ima skrbnega župnika in za božjo čast vnete župljane. V. Ob treh popoldne sem odšel proti Vodicam, ki so oddaljene od Mun tri ure. Računil sem, da pridem tja ob šestih zvečer, ako me ne zadrži kaka posebnost Sumljivo pa se mi je zdelo nebo, prepreženo s temnosivimi oblaki; slišati je bilo tudi grmenje. Prijazni župnik me je spremil do Malih Mun ter mi naročil naj se vrnem, ako bi prišla nevihta. Nekaj časa je bila hoja prijetna, naenkrat pa se je vlila ploha Veter je vlekel od vseh strani, dežnik ni pomagal nič in v par minutah je bila obleka vsa premočena. Sam si med bliskom in gromom, in moker do kože, in na ti otožni kraški planjavi — komu bi mogel dopovedati svojo zapu-sčenost! Mislil sem iskati zavetja pod kako ski-lo, ki jih je ležalo vso polno okoli, velikih in malih, toda s počivanjem bi preveč zaostal. Pogum! Kdor se boji slabega vremena, ne pride daleč. Tedaj pa se je hudourje kar v hipu razgnalo, kakor je bilo v hipu prišlo. Nebo je pokazalo prijazno lice in solnce je začelo sijati. Urno naprej proti Vodicam. Ko se je vrhutega še obleka posušila, je bilo vse dobro. Naj povem, da med Munami in Vodicami ni niti sledu o kaki človeški naselbini. Tn kakšna je pot! Čitatelj naj ne misli, da bi bila tu državna, deželna ali okrajna cesta. Še občinska ni, ampak pot, ki semintja celo izgine, da moraš dobro pogledati, kje bi bil sled po ljudeh ali po živini. Dalj časa te spremlja sam kamen, tuitam opaziš kako s kamenjem ograjeno seno-žet, potem pa sledi gošča in nekaj bukovih gozdov. Srečala me ni živa duša. in če bi me bila, vstra-sil bi se bil jaz v tej samoti nje in ona mene. Hudoben človek bi mi bil lahko na prav prijazen način vzel vse, kar sem imel pri sebi. To je bilo dobro, da sem odšel dosti zgodaj z Mun, drugače bi bil moral prenočiti na prostem. Ob koncu gozda je postajala steza vedno bolj strma. Stopati moraš po samem kamenju, dokler ne prideš do vrha, kjer se svet nagne v dolino. Prvi človek, ki sem ga zagledal, je bil star, z rjavim jopičem ograjen pastir, okoli njega ja se je pasla čeda ovac. Kje Pa so Vodice! Prijatelj, ako hočeš daleč priti, moraš dolgo ho- men, preden so se pokazale za1 možu ni bilo všeč. Vedno je fanta Smelo lahko trdimo, da nastane ovinkom hiše in ob njih spodnjem zavračal, da naj molči, o sebi pa prjbližn0 petdeset odstotkov, ali koncu vodiška cerkev. Menda, se je trdil, da je obhodil vse tukajš* p0i0Vico vseh glavobolov vsled za-malokdaj izgubi kak tujec v, ta! nje hribe in doline, da je bil že na Deke in 8iabosti. Pri zdravljenju kraj. Vas, obdana z oglodanimi, Učki in da pozna daleč okoli vse ^peke je najbolj važno to da se ^ ^i-*—- T7-J- "laze i staže". Govorica se j« izbere taka ^mOn* sredstva, lahko razumela, Jter je bila zelo katera ne umo za_ podobna slovenščini ^agno odpomoč, ali katerih ni po- Družba je še ostala v pivnici, treba jemati vednQ y yegji meri ko sem se poslovil in me je Karlo Dobro zdravilo moralo bi uginko. po stopnicah apremil v gorenjo vati že 8amo ob ^ brez da M isto pospeševalo kake bolečine in druge neprilike. Isto ne sme te- hribi, je dolgočasna. Vendar ima pošto in tudi cesto, ki pelje od Podgrada in Hrušice ter vodi naprej čez Dane proti Buzetu. Se nekaj drugega je v tem zapuščenem selu — postaja finančne straže. Mora že biti potrebna, ker sicer bi je ne bilo tukaj. Mislil sem prenočiti v Vodicah, pa mi ni ugajalo. Odpočil sem se pol ure in se napotil proti Jelovi-cam, čeprav že ob sedmih zvečer. Ako bi se bil obrnil iz Vodic proti jugu, bi bil prišel v veliko čičarij-sko župnijo Lainšče z vasmi: Slum, Razpor. Račja vas in Ber-godac. Toda napotil sem se -na severo-zapadno- stran proti Jelo-vicam. VI. Iz Vodic do Jelovic rfičunijo eno uro, seveda peš hoje, ker se peljati se ne more. Sedaj delajo novo cesto, ki bo za te kraje veli ka dobrota. Zvezani bodo po na; i bližji črti s Trstom m Reko; drugo vprašanje je, kedaj cesto do vršijo. Starejši ljudje jo težko včakajo, kajti \ Istri se dela vse bolj počasi, kakor drugje v Avstriji. Na poti sva se sešla z nekim Čičem, ki bi bil rad izvedel, oc kod prihajam, kakšen opravek me je pripeljal v Vodice in kam grem Povedal sem mu, da svet pregle dujem, preveč odkritosrčen pa si-sem hotel biti. Ker je on tako silil v mene, sem ga tudi jaz marsikaj vprašal in še to, če se dobi y Jelovicah kaka gostilna Skrbelo me je namreč, kje se bo danes prenočevalo. "Seveda se dobi/ je odgovoril 1 Gostilničarju pravijo Karlo, njegova hiša stoji poleg cerkve Oba sta postrežljiva, on in ona.' Zahvalil sem se za pojasnilo in se poslovil od moža. ki ni bil povsem zadovoljen, ker je premalo izvedel o moji osebi. Pot je peljala zopet navzgor, nekaj časa po senožetih, potem po kamenju. Z nočjo sem dospel Jelovice, hribovsko selo, prislo-njeno ob sredi gore. Poleg pota je stala priporočena gostilna. Karlo me je prijazno sprejel, in obžaloval samo to, da gospodinje ni doma. Šla je v Trst, pa bo že on oskrbel vse potrebno. Potem me je peljal v hišo in me vprašal, kaj bom večerjal. Spodnji del hiše je tako razde ljen, da se nasproti vežnim vra tom nahaja opažen prostor. Vanj hodijo vaščani kupovat tobak, špecerijsko blago in druge manjše potrebščine. Iz veže na levo se pride v kuhinjo. Tu ie ognjišče kar na tleh, okoli ognjišča pa so nizki stoli, kjer posedajo domači in sosed j e, da prikladajo drva in se kaj pogovore. Iz veže na desno je vhod v gostilno. Vsa njena oprava sestaja iz dveh dolgih miz in iz nekaj klopi, kamor se lahko stlači trideset ali tudi štirideset oseb, če je treba. V to sobo sem vstopil in se vsedel za mizo. Glede večerje je zadostovala opazka, da je ni treba. Drugače je bilo s pijačo. Dolga pot človeka užeja in žeja je, kakor znano, hujša od lakote. Toda na vodo se v tem kraju ni bilo zanesti. Karlo je rekel, da ima pivo v steklenicah, morebiti želim piva. Dobro, naj ga le prinese, ako je sveže. Hitro je prinesel pijačo ter krožnik ovčjega sira, čeprav sira nisem zahteval. Tačas je prišlo v sobo kakih deset moških, ki so naročili žga nja in posedli na obeh straneh mize. Pili so vsi iz ene steklenice ter jo porivali po vrsti od enega do drugega. Da se nismo držali preveč tuje, začel sem pogovor z njimi in tako je dala beseda besedo. Tovarišija je bila sicer nižje vrste in vendar se mi je zdelo, da se počutim bolje, nego v kaki sijajni družbi. Pravil sem jim, da prihajam danes iz Illirske Bistrice, da hodim povsod le peš, ker je vožnja preveč draga itd. Zadnjo opazko sem dostavil zato, da bi me ne imeli za kakega premožnega človeka. Nič se ne ve, kakšni značaji so bili med njimi; huda strast, posebno želja po denarju, V hišo, kjer sem prenočil. VII. lesa slabiti ter se mora tako zdra-Prav je bilo, da sem se oglasil yii0 jemati vedno enakomerno, v vaški gostilni, zakaj kdor ostaja Tako zdravilo je: Trinerjevo ame-le v hotelih, nima nobenega pojma riško zdravilno grenko vino, ker o življenju priprostega naroda. ' učinkuje zanesljivo in prijetno. Prejšnji večer mi je bil v mislih To zdravilo utrjuje telo, pospe-samo počitek, zato sem si šele dru- §uje dober okus, odstranjuje bo-go jutro natančneje ogledal svoje je8ti v želodcu in črevesju, pre-stanovanje. Soba je imela tri £ene zapeko in vse njene posle-okna, skozi katera je dohajalo do- ^ice> cena ^ 00 Dobiva se v volj svetlobe. Po stenah so visele lekarnah. Jos. Triner, izdelova-svete podobe; med njimi slika jec> 1333—1339 g. Ashland ave., svete Helene, zavetnice jeloviške Chicago, 111. soseske. Na mizi je bilo nekaj skled in druge posode, tudi stoli niso bili prazni, n atleh pa so stale vreče, napolnjene z žitom in moko. Mišit ki se rade utaborijo v take shrambe, ni bilo čutiti po noči. Postelj je imela čedno odejo, snažne rjuhe in s turšično slamo nabasano plevnico. __. _ , . , _ y .. "NAŠEGA GOSPODARJA" Karlo me je poklical ob sestih ^^ kteri so imeU še plačan zjutraj, točno ob uri, kakor sva .. __. ' , . .. se zvečer domenila. Prinesel je'U*^ ^H^J^L^ skledo vode in brisalko ter opo Ako je potreba, da drgnete telo, osobito pri revmatizmu, nevralgr j ji, bolestih v prsih, v vratu ali v križu, poskusite Trinerjev Liniment. Cena 25 in 50c po pošti 35 in 60c. mnil, da bo zajutrek kmalu gotov Sploh sem opazil iveliko pozornost glede postrežbe; zdelo se mi je celo, kakor da bi bil gospodar po čaščen z mojim obiskom. Mož ima vse lastnosti pravega gostilničar ja. Če bi bila njegova gostilna v v kakem večjem kraju in ne samotnih Jelovicah, privabil bi s svojim vljudnim vedenjem mnogo gostov v hišo. Ko sem prišel v spodnjo sobo je prinesla dekla kavo, ki je je bilo vsaj petkrat toliko, kolikor se je dobi v mestni kavarni. Potem se je napravil račun. Iznaša je za večerjo, prenočišče in zajutrek celih 30 krajcarjev. Karlo je bil slednjič še tako prijazen, da me je spremljal nekaj časa ter mi opisal pot, ki naj se je držim, da pridem do železniške postaje Podgorje. Zdrav, Karlo! Pota najina se križajo in se menda nikoli več ne zbližajo, toda dobro sem si vtisnil tvojo podobo v glavo. Nova cesta, ki še ni nič povožena. drži v ravni črti ob sredi hri-Za kake pol ure pa ceste kar slov, da bodo dobivali list, kteri je izšel. Imamo stare naslove, pa ne vemo, če bo pravi ali ne. Naslov: "Čas", 2711 S. Millard Ave., Chicago, HI. Denar naložen pri nas je varno shranjen. Priporočamo m Slovencem, da ulagajo denar pri na* bodici na tokovni ali obrestni račun in jim sagotovimo vselej kulantno pettretbo. Plačujemo po 3% obresti na denar uložen na obrestni račun. Mi podpiramo Slovene« in ie torej tudi priporočamo njihovi naklonjenosti. Pri na« lahko nalagate denar ie živite v Jolietn ali pa ▼ katerem drugem kraja Združ. držav. Dva Slana E. S. K. Jednote ita naša dolgoletna naložben-ea: g. Jo«. Dunda, predsednik nadzornega odbora K. 8. K. S. in g. Jos. F. Skrinar. Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav. n. i Pošiljamo denar v staro domovino zanesljivo In po najnižjem kura. Oddajamo v najem varnostne Skrinjice po $3.00 na leto sa ahranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer so vedno vame pred ognjem in tatvino. Izdajamo menjtce na vas kraje. I 44 Poslopje, v katerem so naši uradi je lastnina te banks. Naža banka je d«pozitni urad za mesto Joliet, za okraj državo Dlineis in za vlado Združenih držav. Will, The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000. Rezervni sklad $300,000. edini slovenski mesečnik, kteri [z.\ jpUUlWiWlUiBUM haja na 36 straneh vsak mesec in velja za vse leto samo en dolar. Posamezne številke 25c. Kdor želi kaj koristnega, zabavnega, podue-| nega, česar se ne najde v nobenem drugem listu niti knjigi, naj se naroči nemudoma. Naslov: "Cas", 2711 S. Millard Ave., Chicago, 111. «s 99 NASLOV V slučaju da bi kterikoli žitateljev po raznih državah kadarkoli potreboval kaj za nakup pohištva (hišne oprave) kakor: pettj, postelje, omare, preproge itd. ali vse kar k temu spada, nsj se obrne za eeae in pojasnila na sledeči naslov: A. GRDINA, €127 St. Clair Ave., Cleveland, O. Blago pošiljam v zadovolinost odjemalcev; to jamčim s svojim poštenjem. Ker trgujem že nad 11 let, Imam že dovolj skušnje in upam da marsikomu točno postrežem in mu prihranim kak dolarček. Z odličnim spoštovanjem se priporočam ANTON GRDINA, trgovec in pogrebnih. ZAHVALA. Da lipoma zmanjka, ker ni denarja za njeno nadaljevanje. Tako se skrbi v Istri za prometna sredstva. Ni ostalo drugega, kakor nadaljevati pot po kozji stezi, ki pelje strmo navzdol. Hoditi moraš po kamenitih ploščah in do* )ro paziti, da ne pride noga v ^ako razpoko; v tem slučaju bi se lahko pripetila huda nezgoda. Strmine je bilo polagoma konec, vendar se svet še dolgo ni hotel zravnati in tudi pot ni postala nič bojša. Dolini, ki sem hodil po njej, pravijo Draga. Deloma je namenita, deloma obrastla s pritlikavim grmovjem. V bregu je nekdo obsekoval goščo. Vpil sem nanj in ga vprašal, kako daleč je še do Podgorja. Ker sva bila precej daleč narazen, me oni dalj časa ni razumel. Ko je nazadnje dva člana sta bila vsak pri dveh izvedel, česa želim, je zavpil par- društvih. Vsled tega je vsakemu "Venti cinque minuti." Ne priporočati jedno, ali več društev zakaj da je na slovensko da je bolj preskrbljen v slučaju vprašanje odgovoril laško, a go-'Smrti. voril je resnico. V pol uri sem Te dni se je mudil tukaj v La Salle, 111., znani slovenski kamnosek Simon Šetina iz Jolieta in je postavil na tuk. pokopališču dva nagrobna spomenika. Prvega za pok. John Hrovata in druzega za pok. Anton Dežman. Spomenika sta krasno delo, ter pričata, da je omenjeni kamnoseški mojster ve-ščak v svojem poklicu. Mi dve podpisani sva z naročenim spomenikom prav zadovoljni ter vsein prav toplo priporočava rojaka Simon Šetina. O tem si tudi lahRo vsak član in nečlan predstavlja kako velike vrednosti ^o podporna društva in Jednote v slučaju bolezni ali smr- ' ti člana. Marsikateri se za društva nič ,pe briga; tak je celo tudi po smrti kmalu pozabljen kajti grob, kjer počiva bo kmalu zapuščen. Toda naše si. podporne Jednote omogočijo, da ima lahko član krasen sprevod, kakor tudi nagrobni spomenik. Omenjena Pozor krajevna društva K, S. K, J, Kadar potrebujete nova drnitr.n. pravila, piuu ali korart«, r.topnk« u rasa« tm«-lic. ali drafc tiskovine, obrnit. •« tudi ne Narodno 2146-2150 BLUE ISLAND AVE. Tiskarno CHICAGO, ILLINOIS Ta Vam bode irrriila rte tiskovine t najboljšo zadoroljnost glede cene in ličnega dela. Pri nas je vse osobje unijsko. Imamo todi Slovence zaposlen..—Osobito Vam priporočamo zelo pripravne in prikladne "Vplačilo« knjižic." za člane, ali članice, katere rabijo tajniki ali blagajniki pri mesečnih sejah. Te knjižice so sestavljene zelo praktično za vsako druitvo. Imajo posebno razdelbo vplačevanj in potrdila za 10 ali 20 let. Razdelba ases-mentov je narejena na posebni tabelici in na podlagi "National Fraternal Congress Rate". Knjižice so tiskane ali narejene v malem žepnem formatu in so trdo vezane. Pižite po vzorec, kojega Vam dopoiljemo takoj brezplačno. Opomba: V sati tiskarni se tiska "Glasilo K. S. K. Jednote." veo»ko KatoliAfc? ▼ Združenih držerah ameriških. Uredništvo in uprav ništvo: 1951 Wert 22nd Place, Chicago, 111. Telefon: Canal 2487. Varečnina: X* ilane, na leto....... T% nečlane............. W inozemstvo.......... .10.00 .$1.00 . $1.60 OFFICIAL OBOAN of the frllAND CABNIOLIAN SLOVENIAJN' CATHOLIC UNION of the TTNITED STATES OF AMEBICA. Issued every Wedneeday. wund by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the f United States of Ameriea. OFFICE: 1961 West 22nd Place, Chicago, DL Phone: Canal 2487. subscription rate: 'or Members, per jear..........#0.60 Tor Nonmembers................$1.00 »•»r Foreign Countries...........$1J0 31 Na delo! V zadnjih številkah tega lista smo čitali nekaj uradnih člankov izpod peresa našega sobr. glavnega tajnika, ki so našli med članstvom splošno odobravanje. Sobr. gl. tajnik nam je v poljudnih besedah raztolmačil važen pomen naše podporne organizacije, nje koristi in namen v prvi vrsti pa njen napredek; to, ali slednje nam je celo s številkami dokazal. Naravno, da je tudi dolžnost urednika glasila naše velike podporne organizacije, da spregovori zopet na tem mestu par besed, glede procvita in dobrobita K. S. K. J. Res, z nekakim zadovoljstvom moramo bilježiti vest, da K.S.K.J. še ni nikdar tekom svojega obstanka tako napredovala, kakor bas tekoče leto. Ako upoštevamo pri tem dejstvo, da so sedaj tudi v Ameriki slabi časi, se moramo naravnost čuditi finančnemu uspehu naše podp. organizacije, katerega je od novega leta semkaj dosegla. Večni Stvarnik jo je čuval, da nismo imeli v teh mesecih kake večje smrtne katastrofe ali nesreče ker je bilo povprečno dosedaj le malo smrtnih slučajev in poškodnin. Vzemimo v roke št. 29. našega lista, kjer lahko razvidimo, da je K. S. K. J. od 1. januarja letos do 30: junija napredovala za celih $48,225.90 kajti preostanek Jed. imetja z dne 1. jan. 1915 je znašal $312.030.18, dne 30. junija pa $360.256.08. Iz predsednikovega poročila smo na zadnji konvenciji v Milwaukee, Wis., posneli, da je naša Jednota napredovala v finančnem oziru tekom zadnjih treh let do inkl. XII. konvencije za približno $70.000. Upati je, da bode to poročilo pri prihodnji konvenciji še bolj. presenetljivo in še bolj po-volino. kajti naša blagajna se je letos v prvih 6 mesecih tako pomnožila, da je dosegla zadnji triletni napredek skoraj za 70 odstotkov. Pomisliti je pa pri tem potreba, da je imela naša Jednota pokriti stroške konvencije, da si je nabavila nova pravila in več potrebnih tiskovin, a vkljub vsemu temu njena blagajna lepo napreduje. Marsikdo bode vprašal: kako je sploh to mogoče? Odgovor je lahek in jednostaven. Naša Jednota napreduje zadnji čas vsled tega, ker je uvedla povsem umestno in postavno zahtevano plačilno lestvico. Trdno smemo biti prepričani, da bode spravila ta lestvica Jednotino blagajno do prih. konvencije na tako trdno in visoko stopinjo, kakoršne se danes morda še ne nadejamo. Hvala Bogu! Iz raznih krajev in naselbin se že čuje vesele vesti, da so se delavski razmere nekoliko izboljšale. Ko zavzamejo te zopet svot svoje normalno sta lišče širom držav, bodemo imel: tudi več vzroka in povoda delovati še za večji napredek K. S. K. J. tudi v številu članstva. Bratje in sestre! Dajmo storiti trdno obljubo in potrebne korake, da bode štela K. S. K. J. do prihodnie konvencije najmanj 15.000 članov in članic. Z marljivostjo in dobro voljo bi se dalo to lahko doseči. V to svrho je potreba, da pridobi vsak četrti član na in dospeli bodemo do cilja! Vzemimo si v izgled nekatera društva, kako medsebojno tekmujejo za večje pridobivanje novih članov. Koncem leta se bode u-pisalo imena teh društev zopet v Jednotino zlato spominsko knjigo; poleg tega bodo dobila ta društva tudi primerno razpisano nagrado. Vsakdo naj po možno sti skuša za to ali ono društveno sejo pridobiti kakega novega čla na; s tem bode v prvi vrsti pripomogel k dobri stvari svojemu bližnjemu rojaku, društvu samemu in pa tudi K. S. K. J. Sedaj, ko se nam bližajo dolgi jesenski in zimski večeri, zavihaj-mo rokave ter idimo vsi od prvega do zadnjega na delo za napredek naše si. podp. organizacije! Nihče se ne more ali ne sme izgovarjati, da nima morda prilike in časa. Glejmo vsaj na to, da bodemo dosegli z novim letom rekordno število v članstvu, ki naj ne bo manje kot 13,000 sobra-tov in sosester pod zastavo naše si. K. S. K. J. Krepko dajmo nastopiti, Za procvit Jednote, rast; Člane nove pridobiti, % Kar bo vsem v korist in čist i Moderno zdravljenje. Poleg zdravnikov, bolniške po strežbe in zdravil igrajo dandanes v Evropi tudi razni stroji in aparati veliko ulogo. Ker so skoro vse bolnišnice zunaj prenapolnjene z ranjenci, bi bilo potreba za toliko število tudi dosti zdravnikov. Teh pa naravno primanjkuje. Čitali smo, da so poslale v Evropo tudi Zedinjene države že več zdravnikov, ki so s požrtvovalnostjo opravljali v Belgiji, v Srbiji itd. svoje samaritansko delo. Da se pa nadomesti delo zdravnikov, uporabljajo v vseh večjih evropskih bolnišnicah zadnji čas posebne vrste stroje in aparate. Kadar so se vračali stari Rimljani domov iz vojne so morali ranjence oskrbovati sužnji. V prvi vrsti so ti drgnili otrple roke, ali noge ranjencev po načinu današnjega masiranja. To delo pa nadomešča dandanes posebne vrste stroj veliko bolj naglo in uspešno. Po raznih bolnišnicah imajo sedaj v Evropi tudi posebne vrste aparate in stroje za utrdbo mišičevja, uravnavo roke ali noge itd. Takega bolnika se položi na posebne vrste stol, kj^r dotičnik leži, ali sedi. Potreba je le napravo pri stroju pravilno uporabiti, da n. pr. stroj dviga in razteza ranjenčevo otrplo roko ali nogo. Pri tem je potreba naravno tudi, da bolnika zdravniki nadzirajo kako se vrši to umetno zdravljenje. Tako imajo na Francoskem v večjih bolnišnicah povsem nove vrste stroj, ki je podoben konju. Bolnik lahko sedi na tem stroju kakor da bi jahal; pri vsem tem mu to ne povzroča nikake bolečine čeravno je morda ranjen na nogi ali roki . Prav posebno pozornost dajejo zunanji zdravniki pri ranjencih, ki imajo poškodovane prste na rokah in nogah. Da tak prst ne ostane otrpel ali mrtev se mora roko ali nogo devati v posebni stroj ,ki mu drgne in masira oboleli elenk toliko časa, da postane prst zopet kakor normalen. Pri težko ranjencih se sprva ne uporablja teh mehaničnih strojev; pač pa imajo že posebne vrste aparate, ki pospešujejo potenje pri bolnik 4un zaznamujejo isto sami od sebe. Dalje imajo zunaj tudi perspiratorje ali dihalne stroje, podobne našim ameriškim. Iste se uporablja pri bolnikih, ki trpe za pljučnico in drugimi notranjimi bolečinami. Tak aparat se pritrdi bolniku na prsa, da učinkuje na pljuča, med tem ko lahko pacijent sedi, ali leži. Pri modernem zdravljenju igra nedvomno elektrika glavno ulogo. Električne aparate se uporablja pri otrplih udih bolnika in tudi pri ranah. Svetloba in gorkota elektrike dosti upliva na človeški organizem. Večkrat se pripeti, da postane vojak onemogel že vsled samega strahu v vojni, ker se prestraši silnega poka topov itd. njegova telesna moč tudi oslabi vsled prehudega napora, lakote in žeje; take bolnike zdravijo najbolj uspešnjo tudi z elektriko. Posebno veliko pozornosti se daje pri mehaničnem zdravljenju v Nemčiji. Ondi je okrevalo le številno ranjencev baš vsled umet- I pomena pri materi, ki zdravilnih aparatov in na- doji otroka je tudi njeno duševno prav. Na tem polju si je iztekel razpoloženje. Pazi skrbno, da ne največ zaslug znani prof. Karol boš otožna, jezna ali žalostna, kaj- Jaeger, kajti razne njegove thera- ti vse to upliva na hrano pri do- •__«1 n i pične aparate se uporablja že po celem širnem svetu. Prideto\anje raznobarvnega bombaža. jenčku. Preopulei)tna in kisla jedila, alkonoličae pijače, prenaporno delo, nemir, malo počitka ali slabo razpoloženje škoduje v prvi vrsti materi sami, poleg tega pa tudi otroku. Ako daješ dojenčku stekleniči Odkar se je vsled zunanje vojne jemlji vedno pri tem zdravo in vstavilo in omejilo izvoz raznih; cisto kravje mleko, katero moraš barvnih snovi, so pričeli večji tekstilni tovarnarji misliti na to, kako bi se prišlo tem nedostatkom v okom. Največ barv, bodisi umetnih ali naravnih se je pošiljalo v Z-e-dinjene države semkaj iz Nemčije; nekaj vrst teh barv je bilo celo takih, da se istih sploh ne more drugje pridobivati, kakor samo na Nemškem. Vsled tega se je že pisalo in govorilo, da bodemo pri-morani sčasoma nositi samo bele nogavice, bele srajce, itd., ker ni na ameriškem trgu dovolj barvnega materijala. Pa naši previdni farmerji in lastniki bombaževih nasadov na jugu so prišli v tem vpogledu na rešilno misel. Vsled raznih po-skušenj se jim je zadnji čas posrečilo pridelovati bombaž v različnih naravnih barvah. Največ zaslug gre pri tem farmerju W. Brabhamu v So. Carolini, ki je dosegel pri tem skoro nevrjetne uspehe. Pri saditvi bombaža uporablja ta farmer posebne vrsto metodo, da mu zraste celo bombaž zelene, plave, rudeče, rujave in sive barve. V to svrho je naročil iz raznih tujih krajev, kakor iz Kitajskega, Egipta, iz Peru in Mehike bombaževo seme, ko se je to seme pri-jeld, je zatem sadike cepil in križal medsebojno na vse mogoče načine. Naravno je, da je potreba pri tem dosti skušnje. Mora se paziti v kakej zemlji se goji bombaževe mladike in koliko toplote zahtevajo iste. Bombaž, ki raste v Ze-dinjenih državah je običajno belkaste barve. V mali državici Peru raste rudečkast bombaž, v Indiji je sivkast, v Egiptu rujav-kast istotak tudi v Mehiki. Ako se bode Brabhamovo umetno gojenje bombaža uvedlo tudi v drugih južnih državah, kjer se prideluje bombaž, potem lahko smelo trdimo, da je ameriški farmer največji mojster v svojem poklicu. Koliko dela in stroškov bode prihranjenih, če se bode n. pr. prodajalo čez leta na našem trgu naravno zeleni, rudeč ali višnjev bombaž, kajti velike tovarne za barvanje sukna bodo morale vsled tega popolnoma prenehati. Še nekaj je pri tem važnega. Dosti stvari nosimo na sebi, ki so umetno barvane in ta barva je naravnost strupena in škodljiva, ako pride v dotiko s našo krvjo. Pripetil se 'je že slučaj, da si je kdo zastrupil kri, ker je nosil zelenkaste nogavice; pri naravnih barvah bode pa taka nevarnost lahko izvzeta ali nemogoča. Kako hraniti dojenčke? % Velike vrednosti in velikega pomena za vsako mater je, da zna vse potrebno, kako ravnati z novorojenčkom, da bode ostal zdrav in trden do onega časa, da se pri vadi že enkrat vsake hrane. Materi je naložena ta skrb in odgovornost, torej je tudi edinole od matere odvisno zdravje in življenje deteta, katerega ji je Bog izročil v odgojo. Naj bi, služile te vrstice tudi našim slovenskim materam v izgled, izpodbudo in ravnanje! Prehranjevanje otrok delimo v dve vrsti in sicer: naravno in umetno. Dosti je mater, katerim že narava ne dovoljuje, da bi preživljale otroke naravnim potom ali,* da bi jih imele pri prsih, vsled tega morajo hraniti otroke s po močjo stekleničic. Mati, katera je pa tako srečna, preje dobro prekuhati in zavreti. Velike vrednosti je ca mater, da tudi zna, koliko mleka ali hrane potrebuje otrok redno vsak dan, da isto lahko prebavi. To je odvisno od starosti otroka in njegove telesne sestave, če je močan ali pa slaboten? V tej zadevi vprašaj za nasvet vedno izkušenega zdravnika ali pa kako babico. Ker so stekleničice za mleko označene s tabelico unč glede vsebine, se mati lahko drži prave mere pri delitvi hrane za otroka. Navadno se računa hrano po starosti otroka in sicer se iemlje eno unčo več mleka, kolikor mesecev je otrok star. Mesec dni staremu otroku se daje po 2 unči, 2 meseca staremu 3 unče itd.; to gre dalje do 9 mesecev. Od 9 do 12 mesecev staremu otroku se daje po 10 unč hrane naenkrat; to pa ne več kot 4krat dnevno. Mati naj dalje pazi, da ne bo držala otroka v preveč gorki sobi, kajti prehuda vročina lahko upliva nanj tako, 4a bode zbolel. V poletnem času naj se ne daje otroku čistega ali premočnega mleka; vsled tega je potrebno isto zmešati s prekuhano vodo, kamelič-nim čajem ali s čajem janežovih zrn. Ko otrok enkrat malo do-rase, naj se mu daje bolj močno hrano, ali bolj močno mleko. Ako siliš otroka vedno, da bi pil mleko kadar joka — pospešuješ s tem otroku le nepriliko. Otrok joka večkrat radi tega, ker si ga preveč zabasala, da ima želodček in trebuh pokvarjen. Ker je hra-njevanje otrok osobito v poletnem času zelo važno in velikega pomena, — radi tega oboli največ dojenčkov v poletnem času vsled zabasanosti ali vsled preobilno za -vžite hrane. Ako spoznaš pri otroku, da neredno prebava ker je morda zaprt, prični mu dajati redno vsak dan Opoldne po eno žlieico soka sladke in zrele oranže; to pa velja samo pri onih otrocih ,ki so že v 5 mesecu starosti ali več . Ne misli, da je vsak otrok morda docela zdrav, ako je morebiti lepo rejen in debel. Treba je paziti, in gledati če ima otrok tudi lepo rdeče barvo; kajti dosti je sicer debelih otrok, ki pa niso notranje zdravi in drugače dobro razviti. Ako morda otrok bluje, ako postaja vročičen in ima prepogosto čiščenje, — prenehaj mu dajati za nekej časa bodisi prsa, ali steklenčico. Daj mu namesto tega raje dosti prekuhane vode, žlibraz nje. • e e Dokler Soča bo šumela, Dokler Krn bo naš tam stal; Slava padlim bo donela, Preko vseh slovenskih tal! L • M P. Pesem dvoglavega orl?» Videl sem oblak — izobličil se je v dvoglavega orla, razmahnil peruti in se nesel nad) naše planine; oči so žarele strele, njegov glas je bil grom in je sipal ogorčenja svete besede v nižine : — Naš dom ob Adriji sinji, ki Soča ji poje pesmi goriške dežele, ob Savi, ki Triglav — vtelešen^ ponos naš — jo gleda, ob Dravi, ki jo iz davnine po* zdravlja naša beseda, jaz vladam in čujem! Zahrbtno-kovarno našemu nebu si vtisniti hotel zvezdo peterožarno, da s štiriindvajsetim majem bi zasvetila tem krajem —s-- Ob Soči iz verolomnih umazanih ; rok jo izkljujem in jo ponesem z navdušenjem svo* ; jih armad nad Pad; tam povem pred polstoletjem zma- gonosno padlim junakom: Uničen sovražnik je lakom, za oholost, zahrbtnost je kaznovan. Mir vam, nad domovino je nov, velik jasen dan!-- Videl sem dvoglavega orla, v žaru gnja sta mu peruti blesteli' in pesem src, ki pod njima so^ bila, šumeli: čez meje, čez meje, po lavorike, po nove, po sveže, po slavne trofeje! Dr. Jos. Lovrenčič. . Ako bi bile želje konji, berači želeli aeroplane. bi si Tudi najboljšega zdravnika-špe: cijalista včasih glava boli. Ljubezni s.e ne more kupiti, ali prodati, lahko se pa isto zamenja. • Ne kregaj, preveč svojih otrok, -— dajaj jim raj še lepe izglede e Izmed naših sorodnikov in pri-iateljev najbolj spoštujemo »in ljubimo prosperi-toto. .xxxxxxxxxxxxxvxxv^^xxxxxxxxxxxxxxxx>.xxxxxxxy c v T i . i K« S. Kt Jednota i * — * Oitanovljena v Jolietu, HL dne 2. aprila 1894. Inkorporirana ▼ Jo-lietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URADTJOUET, ILL. Telefon 1048 Od ustanovitve do 31. avgusta 1915. skupna izplačana podpora $1,081.666.43. ne! Jaz sem tem potom izrazil svoje mnenje kot Slan in uradnik Jednote, kateremu je napredek in proč vit naše slavne organizacijo pri srcu. To je le moje navodilo in pojasnilo, kaj bi bilo dobro za našo organizacijo in za stariše, ki bi radi imeli svoje otroke zavarovane, slavno članstvo pa naj o tem samo sodi in odloči. Rad bi videl, Če bi slavna društva in posamezni Člani predsto-ječe pazno prečitali in premislili, ter o tem na rednih mesečnih sejah razmotrivali, in poročali v Glasilu, kaj in kako mislijo. Ustanovitev oddelka ne bode zelo težavna, dokler imamo na razpolaganje splošno glasovanje. Glavni odbor Jednote bode z veseljem vpošteval želje članstva.* Torej izrazite svoje mnenje in __ _ omenite svoje načrte, nakar Vam bodem pozneje pojasnil, kako in I vzgojo."™/zdaj, feTje ta na kaksm podlagi naj bi se ustanovil otroški oddelek. I odpravi svoje napake, da se Le razvade tudi na otrocih ne jevati, kar je podlaga krščanske Popohiosti. Za marsikatero mater se pri tem šele začne šola lastnega zboljšanja. Tako nagla je, občutljiva, jezična, prepirljiva, svoje-glavna in posvetna. Tvoji grehi se v podvojeni meri prikažejo pri tvojih otrocih. Dobra mati, ki hoče res kaj doseči, mora biti goreča in pazljiva nase kakor svetnica. bo starši na njej zanemarili Če GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Paul Schneller, 1951 W. 22nd Place, Chicago, HI. L Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N .Chicago St., Joliet, 111. tt Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, 0. •lavni tajnik: Joiip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, HI. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. •lavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. w „ Dihovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey Av., Sheboygan, Wis. | KrSC&IlSka mail. Pooblaščenec: Martin Muhič, box 537, Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. Dobro bi bilo, da bi se Članstvo poslužilo Glasila in izrazilo mnenje o otroškem oddelku. Dobra in zdrava kritika, kakor tudi Jednoti koristni nasveti se bodo z veseljem vpoštevali. Radi tega je želeti, da se oglasijo oni, ki so za ustanovitev otroškega oddelka, kakor tudi oni, ki bi mogoče bili proti temu. Priporočal bi, da se piše stvarno in resno, ter opusti vse morebitne napade na eno ali | ma&ati> postane v vsem obnašanju drugo stran. Z bratskim pozdravom sem Vam udani sobrat, JOSEPH' ZALAR, glavni tajnik. kažejo. Prenagla in občutljiva. Kjer pa mati ne zna sebe po- pre- j Uboga mati niti ne sluti, da uči s tem otroka le zaradi plačila ubogati Navadi ga le to delati, kar je njemu všeč. Samoljubje, svojeglav-nost in lakomost so navadni nasledki. Zamori pa v otroku vsaki čut pokorščine in zatajevanja. Otrok mora ubogati, ker je mati tako ukazala ter podvreči svojo volj j materini zapovedi. — Mesto odločno ukazati, se marsikatera mati tako poniža, da še otroka prosi, zdihuje in ga hoče z lastnim zdi-ho van jem pripraviti do pokorščine. Druge zopet ukazujejd, pa ne gledajo, da otrok ni. bil pokoren, ne kaznujejo in ne svarijo, ali pa le na tak način, da se otrok še ne NADZORNIKI: Joiip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Geo. Thomas, 904 East B. St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311 — 3. Ave., Hibbing, Minn. Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111 Frank Frančič, 318 Pierce St., Milwaukee, Wis. POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 3329 f enn. Aver, Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2027 W. 23. St., Chicago, 111. PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6712 Bonna ave. N. E. Cleveland, Ohio. Frank Svete, 1428 So. Sheridan Rd., Waukegan, 111 Frank Plemel, Rock Springs, Wyo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE" Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon: Canal 2487. (Spisal Anton O.) V. Podlaga vzgoje. Bog ti je dal dete. V veselju zasveti materino oko, ko pogleda svojega otroka, ki je še tako majhen in slab, pomoči potreben in od nje Odvisen. Kakor je telo otrokovo skrito, dokler ne prenaša luči, zraka in toplote, tako naj bo otrok skrit prva leta v tihi in verni domaČi hiši, kjer naj se navzame njegova duša pri svojem zgledu staršev prave pobožnosti in dobrega krščanskega življenja, da more pozneje vse težave krepko prenašati. [ Le pomisli, na tvoje srce ga je Bog postavil. Veliko bolj bo vplivalo Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na otroka> kar bo videl z Ustnimi •■a glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, BI. OČmi' kak°r kar 1)0 di^al 0(1 J^ikia* ji —... r A . ___X* ______•• . I TU O I .of O iri 1 nf o KA/1A minuln dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE," 1951 W. 22nd PI., Chicago, Dl. URADNO NAZNANILO. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA K. S. K. JEDNOTE. Pred zadnjo konvencijo se je veliko pisalo in priporočalo "ustanovitev otroškega oddelka" pri naši Jednoti. Ideja ustanovitve omenjenega oddelka me je napotila, da sem se pismenim po-tom na državni zavarovalniški odsek države Illinois, ter po- vprašal, če bi bilo dovoljeno tak oddelek ustanoviti in priklopiti k naši organizaciji. Dne 12. juL 1914. prejel sem odgovor od Insurance Supt., ki mi je naznanil, da nam svetuje, da naj se otroški oddelek ne ustanovi, ker ne bode priznan od državnega zavarovalniškega departmenta. Naznanjeno mi je tudi bilo, da na podlagi državnega zakona podpornih organizacij je dovoljeno sprejemati osebe le nad 16 let stare. To je bilo tudi vzrok, da sem v svojem poročilu, katero sem predložil slavnim zborovalcem zadnje kon-| rastejo venci je ,omenil in svetoval, da naj se debatiranje o otroškem oddelku pri zasedanju opusti, ter s tem prihrani mnogo Časa, ker sem • iz pisma zavaroValninskega Supt. razvidel, tudi če bi otroški oddelek sprejeli, bi ne bil potrjen od države. Cela zadeva je torej ostala mrtva in se ni o njej mnogo razpravljalo. Ker sem pa uvidel iz priporočil različnih društev in sodeč po svojem lastnem prepričanju, da bi bil otroški oddelek jako velike koristi za bodočnost Jednote, kakor tudi v slučaju nesreče v tolažljivo podporo onim, ki bi imeli svojo deco zavarovano, obrnil sem se ponovno letošnjo leto na državnega zavarovalnin-skega načelnika , ter ga prosil za natančno pojasnilo o ustanovitvi imenovanega oddelka. Ponovno mi je bilo naznanjeno, da na pod* •lagi postave se ne more priklopiti k Jednoti otrok, ker se določuje, , da mora oseba biti stara najmanj 16 let itd. Poleg tega mi je pa Insurance Supt. sporočil, da če je volja starišev imeti svoje otroke zavarovane in če hočejo plačevati potrebne prispevke in asesmente za pokritje smrtnin, da jim to ne prepoveduje in sme organizacija pobirati take prispevke in asesmente, toda ne sme jih mešati in pripisovati med svote ostalih članov in članic. Iz tega se razvidi, da država nam ne prepoveduje zavarovati otroke, če njih stariši tako žele, toda voditi se mora ta oddelek popolnoma sam za sebe. Dragi bratje in sestre, iz predstoječega Vam je razvidno, da lahko nekaj ukrenemo za našo mladino. Mladež je bodočnost naše organizacije. Če ne bodemo gledali na našo mladino sedaj, ko je čas, zamudili bodemo zlate čase, od katerih odvisi bodočnost naše slavne organizacije. Ozrimo se na našo ljubo slovensko domovino, kjer divja krvava vojska. Iz tega krvavega boja smemo sklepati, da bode le malo zdravih in čilih mladeničev in mladenk ostalo pri življenju, ki bi bili zmožni priti v Ameriko in mogoče postati člani (ice) naše Jednote. Na naseljevanje iz stare domovine ne smemo upati, ker vprašanje je, kedaj bode vojska končana in poleg tega tudi, kedo bode zamogel ali hotel ali smel potovati v Ameriko? Torej ne moremo se zanašati veliko na novo članstvo novopriseljen-cev, pač pa smemo pričakovati, da bode precejšnje število rojakov in rojakinj, članov in članic odpotovalo* po končani svetovni bitki zopet v staro domovino. To je tako gotovo, kakor je 2krat 2 štiri. Radi tega je treba zavzeti drugo pot, ki bode dobra in varna za bodočnost naše slavne organizacije. In ravno v otročjem oddelku je nam zagotovljen napredek in naraščaj Jednote. Znano mi je, da imajo otroške oddelke gotove organizacije ustavljene in inkorporirane v državi Illinois, ravno tako kakor je K. S. K. J. Torej če je dovoljeno družim, zakaj bi ne bilo nam? In kakor sem zgoraj omenil, je tudi razvidno iz pisma državnega za-,varovalninskega Supt., da se nam ne bode nasprotovalo, če držimo prispevke za otroke v posebnem skladu in se ne mešajo z ostalim denarjem. Mnogokrat sem že slišal in velikokrat se mi je pisalo od strani društev, kaj nekateri rojaki pravijo, če se jih prosi, da bi pristopili k naši Jednoti. Marsikateri pravi, rajši pristopim k tej in tej organizaciji, ker lahko tudi svojo deco zavarujem. Take in enake besede se marsikaterikrat slišijo od ene ali drujge strani. Tem izgovorom in opazkam se pride lahko v okom, če se nekoliko potrudimo in ustanovimo otroški oddelek. Pripomniti pa moram, da nihče ne sme misliti, da hočem biti kakšen diktator ali da hočem igrati vlogo kacega preroka. Nikakor matere. Leta in leta bodo minula, predno bo mogel sam zase skrbeti. Pod skrbnim materinim varstvom naj raste in se okrepi, da postane pošten človek in dober kristjan. Prva vzgoja — na materi. Oče, ki ima oprayiti ž delom, nima za prvo vzgojo otrok niti časa niti zmožnosti. Prva vzgoja je sko-ro vedno le na materi, ki najboljše razume svojega otroka. Oče pa podpira in dopolnjuje njeno delo z besedo in dobrim zgledom. Vzvišenost. Res je lepo materino delo! Otroke božje ima voditi proti nebesom, za svet pa vzgajati delavne, poštene ljudi, ki ji bodo v čast, ko nje že več ne bo. Če imaš veselje nad cvetlicami na svojem vrtičku, • ko cveto in razširjajo okoli sebe prijeten duh koliko večje veselje ima mati nad cvetlicami svojega srca! Mehka kakor vosek, je otrokova duša. Vse sprejema, kar I vidi in sliši. Da bo nazadnje srečen, mora mati v začetku prav vzgajati. • Mati se mora učiti Kako se pa vzgaja? Nekatere menijo, da to, kar samo ob sebi pride, ko so otroci rojeni. Če včasih matere okregajo, vpijejo, ka-jznujejo ali še stepejo otroka, menijo, da so zadosti storile. Čudijo se, da niso otroci boljši. Vse je le nekaj zunanjega. Otrok je dober, dokler ga doseže materino oko in materina palica. — Mati mora natanko poznati svoje dolžnosti pri vzgoji, spoznavati mora vso naravo in nagnjenja svojega otroka. Pomisli naj vselej, zakaj je otrok to naredil in ono opustil. Kaj ga je zapeljalo k temu, kaj mu je bilo povod k nepokorščini in drugim napakam. Pomisli naj na obnašanje moževo, druščine in priložnosti, v katerih se otrok nahaja. Mati mora opazovati dušo svojega otroka. Spomni naj se nazaj, kaj je sama čutila kakor otrok. Kolikokrat se človek še pozneje spomni, kako hudo mu je delo, če je bil po nedolžnem kaznovan ali okregan, kak vpliv so imeli nanj tovariši in priložnosti. Koliko je mater, ki najbolj srčno žele, da bi bili otroci boljši, kakor so bile same nekdaj. Uči se od tega, kar je nekdaj čutilo tvoje srce, kar ti je hudo delo in ti bilo v spodtiko, razumevati nevarnosti svojih otrok in jih začasa varovati. Vmisli se večkrat v njegov položaj. Na ta način boš dosegla, da bo otrok tudi tebe in tvoje delo razumeval, četudi ga moraš svariti in kaznovati. Spoznal bo, da je bila kazen potrebna in te bo še bolj ljubil. Drugače pa sprejme kazen z neko upornostjo, ki ga vedno bolj odtuji materinemu srcu. Mati mora imeti močen vpliv na voljo in srce otrokovo, da bo enkrat kaj iz njega. Na voljo mora imeti vpliv —- t. j. otrok je po naravi ki duje, koliko je otrok kriv. V prvi jezi se krega in vpije ter pretepa je vsled greha pokvarjena, ndg-1otroke>n« bi se vprašala, če so njen k hudemu in svojeglaven, rf fafuzlli hud0 kazen- Vča*ih rajše se oprime slabega kakor do- , kaj naPravi le P° nesreči, se brega. Tu se začne materino delo mu kaj.lzhje' Prevrno ali u*>ije . . I 1»! moll nn 1-------* J. 1 * ______• . nepremišljena in nagla kakor otrok I ?meni m to- Sama si torej k™* sam. Ne izprašuje in ne poizve- če ?^rok ne 1)0 nikdar Prave po- korščine poznal. ki trga plevel slabega nagnenja iz srca sVojega otroka in ga vodi k dobremu z zgledom in spodbudo.— Vpliv ima mati na srce. Dokler je mlad in nepokvarjen, ga mora vneti za vse dobro. Nedolžno ka kor angel počiva dete v materinem naročju, ki mu govori o Bogu in ga uči tudi druge reči. Nima skušnjav in ne pozna težav, vse verjame in sprejema. in mati ga kaznuje, da bi ga v jezi kmalu uklela ali ubila. Kazen ni v nobeni primeri s krivdo. Ne pozabi, da otrok ni pri taki pameti kakor ti, da ne zna delati in se varovati ter ga nikar ne kaznuj čez zasluženje. Le če se je res hudobija m upornost očito kazala, se mora kaznovati. Vedno kreganje. Boji ob Soči v prejšnjih • ča^ih. V rodovitni ravnmi ob Soči za Gorico, ki služi za vpad v Italijo, so se odigravali od nekdaj ljuti boji. V bran pred roparskimi vpadi planinskih narodov so ustanovili Rimljani leta 181. pred Kristusom obmejno trdnjavo Oglej; ki se je pa pozneje tako krasno razvil v sedež države patriarhov; ta trdnjava je morala pretrpeti prve napade barbarskih rodov z Cel dan sliši otrok mater, kako le vzhoda in severa Cesar Maximi zapoveduje in prepoveduje: "To nus je šel leta 38. po Kr. iz Pa- mati pozabila, da je bil rojen v grehu Adamovem z vsemi hudimi nagnjenji! Res je v njem podoba božja, toda vsled greha omadeževana in oskrunjena. Vzgoja po starših in lastno prizadevanje naj otroka očistita. Če tudi mati lju- K hudemu nagnjen. Kako napačno bi pa bilo, ko bi I moraš, tega ne smeš", — se krega I nonij7e z veliko armado proti O- in jezi. Ali je čudno, če postane gleju, da ga zavzame, ali Soča je plašen m zgubi zaupanje do ma- bila narastla vsled snežnih mas iz tere ter se komaj še zmeni, kaj gorovja tako, da je bila deroča mati reče. Z vedno jezo in zmer- reka, ki je branila prehod. Vsi janjem je ubila mati pri otroku mostovi so bili porušeni, jezdeci spoštovanje, ki ga res samo svoje- so hoteli preplavati reko, pa se glavnosti. — Preveliko govorjenje jim je poskus izjalovil. Maximi-bi otroka z vsemi močmi, mu ven-1 staršev navadno vselej škoduje, nus je dal iz zapuščenih stanova-dar ne sme pokazati slepe ljubezni, Čim več se zapoveduje, tem manj lišč pripeljati vinske sode in s da bi mu vse dovolila in prizanesla. se navadno posluša. Kako naj ima temi je napravil Njena ljubezen gleda naprej. O- otrok do matere zaupanje, če se Sočo. Oglej pa se je branil in u-troka hoče na tem in onem svetu vselej nad njim znosi, ko jo kaj porni vojaki so ubili Maximina. srečnega videti. To je pa le mo- drugega ujezi ? Zatirati bi imela Boj za svetovno gospodstvo je bil goče, če zatira v njem vse, kar je slaba nagnenja otrokova, pa še zopet odločen v prilog Rima. Tu-slabega in goji vse dobro. Prav ima | svojih ne more. Če je dobre volje, di boj med uzurpatorjem Evge- vse pusti, Če je slaba, jo najmanjša | nom in cesarjem Teodozijem se je reč raztogoti. sv. pismo, ko pravi: "Le gladi sina, in on te bo imel v strahu; le igraj se z njim in žalil te bo. Nikar se z njim ne smejaj, da ne boš žalovala. Ne pripuščaj ga v mladosti njegovi volji. Pripoguj njegov vrat v mladosti, in daj mu po hrbtu, dokler je še otrok, da ne bode trdovraten." Ljubezen in veselo srce. Dve lastnosti pa mora imeti mati, da bo prav vzgajala svoje otroke. Pravo materino ljubezen mora družiti z veselim srcem. Kakor potrebuje otrokovo telo prva leta več toplote, tako potrebuje otrokova duša več ljubezni. Ob toplem ognju materine ljubezni se razvije odigral ob Soči. Burja je odloči-Velika napaka je tudi materina Ha, burja, ki dela preglavice tudi nestanovitnost. Ženskam navadno Cadorni. Nevarnost je bila, da očitajo, da se hitro vnamejo za kaj Teodozij podleže, kar je zavihra-dobrega in ravno tako hitro tudi la strašna burja Armada Teodozi-omrznejo. ja je imela veter za svojim hrb- Res imamo svetnic, ki so se odli- tom, sovražniku pa je pihala v o-kovale po junaški odločnosti, ki pri braz. Vojaki Evgenovi so komaj vseh nevarnostih niso opustile še sapo lovili, oblaki prahu so jih svoje gorečnosti, dobrih del in voj- obdali, slišali niso več povelj ske za Kristusa. Device mučeniee. svojih voditeljev in .Teodozij je sv. Blizabeta, Klara, Katarina in druge so za vse čase postale vzor močnih žen in devic. Mnoge pa, ki imajo še zdaj dobro voljo, so pre več mehke, za vse, tudi posvetno, sprejemljive in zato neodločne in tudi otrokova ljubezen. Nedvomno nezanesljive. Rade bi bile dobre ----- .v . ______ • -Im pobožne, tudi otroke bi imele ljubezen do očeta in matere je v otroku prva ovira njegovega samo-ljublja. Ali še niste opazili, kako nerad da otrok iz rok, kar mu je všeč. Ko ga pa mati prosi, da, če- rade v strahu božjem vzrejene, toda delati, trpeti, si odreči in izpolniti svojo dolžnost, če se tudi vsemu svetu zamerijo, niso v stanu. zmagal z ljutim naskokom, podpiran po burji. Evgenova armada I je bila potolčena, on je padeL Leta. 452, je prišel Atila, gotovo čez Sočo, s svojimi Huni iz Pano-nije in je razdejal Oglej po trimesečnem obleganju. Padec Ogleja pomeni uvod za razpad zapad-norimske države. Vedno bolj so vdirali severni narodi, vedno šibkejši je bil odpor Italije, Odoakar, kralj Herulov, je naredil konec tn^i ^ I Nezanesljive so kakor aprilovo vre- državi> ko Je odstavil cesarja Ro- tudi težko in se po toliki žrtvi J P nri mulusa Augustulusa. Kralj vzhod- skrije na materinem srcu. Ljubezen do matere in očeta je tudi prvi vir in šola vsega dobrega. Ko vidi otrok materino dobroto do me. Njih značaj se kaže tudi pri vzgoji otrok, ki jim manjka resno isti in odločnosti. Kar se reče, se mora izpolniti, kar je pre- nih Gotov Teoderik Veliki je pri- enkrat | ®ez po Vipavski dolini do Soče, se je utaboril ob Soči, kjer je sedaj Majnica, na desnem sebe in drucrih io hoče mali modri- povedano, mora ostati prepoveda- J--uttJ m m Iia u.snem sebe m drugih^ jo hoče mali modri- fimA . . m.tATJ bregu Soče, m tam je premagal jan tudi drugim izkazati. Vidi, kako mati zanj skrbi, on pa skrbi z* svoje konjiče, in punce, za sestrico in bratca, za mucka in psa, kakor velik gospodar. Vidi materino skrb in žalost, če mu je hudo in je bolan. To ga uči z drugimi imeti usmiljenje. Kako lepa in mogočna je prava materina ljubezen! Ravno tako potrebno. je pri vzgoji tudi veselo materino srce. Če je oblačno in dež delj časa lije, postane Človek nekako otožen, nič se mu ne ljubi. Kadar pa po dežju solnce prisveti tako ljubo in pri- no. Nikdar ne sme otrok matere | pregovoriti z jokom, kisanjem, pri-lizovanjem ali trmo. Pomisli najpred, kaj boš zahtevala in naročila. Naj ne govori ali ukazuje t je v en dan, kar ji ravno na misel pride, temveč vse dobro premišljeno. Presodi naj večkrat Lvse svoje obnašanje, besede in na- Odoakerjevo armado 1. aprila leta 489. Longobardi so vdrli leta 568., razdejali zopet Oglej in šli v Italijo. Leta 585. je bila velikanska povodenj Soča je uničila ceste, kraje in gradove. Vsa površina dežele se je spremenila. Gornja Soča se je združila z Idrijco, predrla jez pri Gradišču in dr- mene. Najhuje je, ce se enkrat kaj. ostro zapoye drupe pa ravnotakoL Skozi ^ sredn/vek so ^ lahko preklice. Ce mlado drevesce | J '»•iv«"" 'T" '""T'T"u i m("d nemškimi cesarji in papeži t. nazadnje gotovo posuš,. Otrok j Kq go ^^ ^^ £ prišla dežela v last habsburške hiše. V leneški vojni 1508. do 1516. je šel cesar Maksimiljan preklice vedno kriviš in zopet se ti ni bil dan, da ravnaš z njim, ka kor ti ravno v glavo pade, temveč, da ga vodiš skozi vse nevarnosti z jazno, da človeku kar ni mogoče * ledom previdno v nebe- £ ^ .Maksimiljan doma vstroeti Dostane mu Dri tem ^ . F. . , cez boco, zasedel kraje na desnem r---- r : , , . . sa. Ukaže naj se le res potre Dno, i hrPfrii in n rrl a I nvnmlia nnunaiSa vstrpeti, postane mu pri tem, Ukftže naj se le res potrebno, jasnem nebu in smehljajočih cvet- kftr Qtrok mQre narediti. Ne bodi licah veselo in prijazno pri srcu Ce nevoljna če te otrok ni prav raz-si vedno žalostna in potrta in tel d ftU yge napagno naredil. otrok skoro nikdar vesele ne vidi, kako bo imel potem veselje do dela, učenja in življenja. Kaj ve otrok o žalosti in skrbeh. Jasnega in le- Otrok je, kaj hočeš! Mesto upiti bregu in Oglej, ozemlje poznejše grofije Gradiščanske in je to o-zemlje priključil grofiji goriškL Pod vlado cesarja Franca L je bila pokrajina ob Soči zopet hudo , . - x, .. povej in pokaži, kako naj napravi, pega vremena potrebuje. Ce je Naučn ^ ^ na ta način dobro de- vesel in dobre volje, more vse, če je vedno otožen, se mu nič ne ljubi. Žalostna mati. Mati, če tudi si žalostna in nesrečna, bodi nasproti otroku vedno vesela. Koliko rajše te bode potem j rečnost za dobro. Še slabše je, če ibogal in vse z nekim veseljem mati navadno za vsako zapoved storil, kar se mu bo ukazalo. Res nekaj otroku obljubi, da bi ga priti bo večkrat težko veselje kazati, pravila do pokorščine. Obetajo se ko ti je vse le žalost. Ko se boš pa mu igrače, sladkor, obleka, krajcar, zaradi otrok premagovala, se boš sladkarija in druge reči, o katerih /11 J_ _ "L . 1 ?y . V •■» ___1____ A. _ I a • ___n iin i m Q r»+fnlr •»•ari _ tudi vedno boljše učila sebe zata- j mati misli, da jih ima otrok rad.- nad njim, stopi k njemu in mu lju- prizadeta ^ vojnih ^rozotah ^ beznjivo kakor mati se enkrat^ 1797^ 1805. in 1809.so zasedle sovražne armade grofijo in jo odstopile deloma Franciji, deloma Italiji. Ali je trajalo samo štiri leta, ker je po sklepu miru Gorica zopet pripadla Avstriji in še Tržič z okolico. Vojno leto 1866. se je*končalo ob Soči, ko so bili Italijani zasedli nekaj krajev na desnem bregu in je bilo premirje pred sklepom miru v Krminu dogovorjeno. Takrat se je kratek boj med Avstrijo in Italijo končal ob Soški ravnini, sedaj se je tam pri- lati in te bo vedno bolj ljubil. — Grožnje in obljube. Mnoge matere imajo navado, da otroku pri vsaki besedi grozijo s kaznijo, kar zamori ljubezen do matere in go čel. Naš vsakdanji Spisal F. & Finigar. je le nizko gledalo izpod rute. Ko se je okrenila proti vratom, je Šepetala molitev za kravico — edi ni oo. Postojte in ne hodite mimo vi, fAmsk^ >e zažel° v; teif 8 pi5em ki vam gleda iz lic bela pogača, noftiti 8ne* ^ Je plfal T ^T! vi, ki niste Se nikoli stradali ne noči *e™*en P°d nebom m ornega, ne belega kruha, vi, ki Se' — nepovabljen gost — povsod niste nikoli iskreno občutili oče-!*?™11 t oknih msvratlh revni1h naleve proSnje: Daj nam danesj^- .da ^ J® prešerno oznanjal, nas vsakdanji kruh! .. Postojte ' "" in ne hodite mimo!... Otroci so na peči glodali zadnje ostanke na kropu kuhanega, ne-zabeljenega močnika. Mati je čar kala na izpraznjeno skledo ob peči. Tuintam se je ozrla na petorico glav za peč, kjer so lačna usta iskala zadnjo trohico revne večerje in jo použivala s tisto slastjo, ki glasno govori: Še bi jedli, ko bi imeli! * Mati je ta nemi klic razumela in njeno srce ga ni bilo veselo. Naslonila se je z lakti na zidec ob peči in na roke je nagnila vsa zamišljena glavo. Tedaj je zajokal najmlajši, Štefan. Potegnili so namreč starejši izpred njega skledo in iskali na praznem dmi zadnjih mrvic. ' * Pssst!.. Ne jokaj, Štefan-ček, in vi drugi ne bodite samo-goltni! Samogoltcu ne zaleže ve klečal oče, kakor domači duhoven pred oltarjem bridke martre, — kateri je izročal sredi sebe klečečo družino — petorico otrok — z materjo v sredi. . . Skrb je trepetala v materinih besedah, skrb je stiskala očeta k tlom — Slike iz vojne. Napad ob Lago di Campo v Val Daone. Iz vojnoporočevalskega stana __________ — __________ se poroča: Kompanija alpinov se pr^d Bogom, vsa dolga molitev, je bila utaborila zvezo 90. kompa ker je vedel, da se sirote boje zi- t— _ ^--- me: "Le trepetajte! Že prihajam, "Daj nam naS vsakdanji kruh pod nebom vihtim svoj bič, dal— — žvižga in prepeva pesem, kakor padanje debelih jagod — vse je nije v stranski dolini Val Daone, bilo, kakor trkanje ponočnega v Val Leno, s prelazom del For prijatelja na okno ob pozni uri: pelina, ki je najudobnejši prehod "Daj nam naS vsakdanji kruh—"Iiz Val Camonica v Val Daone. Na • — — — — — — — obrežju malega jezera so se uta* Nad kuStravimi glavicami pri borili Italijani prav udobno, po- vi va. ——------j »e jc raztezaj. izgubljenega raja. Luč je mižala, deloma doUpo ostri strmini proti "Bog ne zadeni, da bi v takem komaj da so se videle mračne Lago di Campo. Postavili so po-moral kdo iz .hiše," je dostavila sence po sobi. Mati, Katra ni lc- sebne straže. Čutili so se varne, _____________la. V zapečku se je sključila, na kakor v Abrahamovem naročju. Andrej ni nič odgovoril, samo suha kolena upija takisto suha Deželni brambi na Tirolskem je še enkrat se je ozrl na nebo, ki je komolca in ždela — napol speča bilo po patruljah sporočeno, kje ......" —x " —~ ' ■ napol bdeča, čakajoč polnoči, se nahajajo ti oddelki Italijanov _____„_._____________.____ "Nič ni hudega, Andrej je po- in sklenjeno je bilo, napasti jih. je tisnila srce, pa je vendar ženi I guma poln, on pozna živino." Poveljnik oddelka strojnih pušk odgovoril mirno: Takole je tiha tolažba legala nadporočnik Innerhofer je pod- "Na hvalo, da smo pod streho,] na njene oči, da so se sklopnile vzel z oddelkom lovcev pot iz Lan-' le kaj bi kdo iskal v takem pod za nekaj hipov. — Zunaj pa je stala na višino. Na robu pečin milim nebom." I burja zaječala in zacvilila nad sle- so prenočili. Drugo jutro so se Andrej je govoril te besede menom. Komaj zaprte oči — so se dvigali po težavni poti do prela-krepko in s posebnim poudarkom, plašno ozrle po sencah revne lu- za Sv. Valentina. Do višine jih iz katerega naj bi žena posnela, či — in pog*Um je ginil ' »^vraJnii- t.™ «« da ni v hlevu zaslutil nobene ne- varnosti. Pa je bil vesel, da je ob hu je bilo tudi v Andrejevem po tem uprav zarival zapah in je imel gledu. — Če se ne motim. — Men čerja, ker ie Bog ne blagoslovi."}----—----------------------- ------------ Štefanček je obmolknil, največ- priliko skriti obraz W*1 žen0- Za" da se ne ~~Ko bi Pogledat, ja hčerka Marica je pobrala žlice, kaj .v Asovih besedah ni bilo | In že je iztegnila nogo iz zapeč-j >•« « . « . . - I l*ACin I AA I .A /*n I « A » A V a lr A IrA —• - - - jih zložila v skledo in jo podala resnice- je ženi; kako srčno ka, pa se je zopet premislila. __x__r _ » PBfl hi Kil larval cnhi no aa ni rla '' ffnrl •Ki V»il na Ki nniilo »t 1 materi raz peč. V istem hipu. ko je prišla mati pred peč v vežo, da bi pomivala, so se odprla vežna vrata, in je vstopil oče Andrej. "Poglej, poglej, Katra, sneg se sovražnik ni opazil. Tam so po-"Kako tuli! — Nekoliko stra-| čakali teme, da bi mogli v njenem varstvu čez snežene jn ledene poljane priti v dolino. Mala kolona je prišla z velikimi težavami z višine 2910 metrov za 700 metrov nizdol. Pričelo se je daniti in bilo je potrebno dobiti- sredo neba, pa naenkrat pade in izgine. Berač — milijonar. Pred nekaj meseci je v Madridu umrl berač Romagosa, ki je vedno beračil pred cerkvami. — Zapustil je 170 milijonov pezet! To svoje ogromno premoženje je zapustil škofom v Madridu, Barceloni in v Buenos - Airesu. / Romuni. Kraljevina Romunska ima sedem milijonov prebivalcev. Med temi je kakega pol milijona Turkov, nemških Zidov in ciganov tako da je v kraljevini pravih Romunov šest in pol milijona. Romunov je pa tudi zunaj kraljevine pet milijonov, in sicer jih je poldrugi milijon v Besarabiji in tri in pol milijona na Ogrskem. •Vseh Romunov je torej 11 in pol milijona. Navadno se misli, da so Romuni nasledniki starih rimskih vojakov. ' To je pa le deloma resnično. Romuni so plod mešanja srvi rimskih vojakov in kolonistov starih illirskih, slovanskih, tatarskih in finskih plemen. Tudi jezik ni čisto romunski, ampak močno pomešan zlasti s slovanski- mi besedami, kar je naravno, so imeli Romuni dolga stol starosl o venski cerkveni jezik. JOSIP ZALAR JAVNI NOTAR 1004 N. Chicago Ave., Jollet, j izdeluje vsakovrstne pravoveljavne stine in izvršuje vse v notarsko stroki spadajoče zadeve za Združene Države in staro domr ~ino. Chicago tel. 1048 N, W. 770. Vsem Slovencem in Hrvatom pri. poročam mojo gostilno "Hotel Flajnik", j 3329 Penn Avenue, v kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINO IN RAZ-NO VRSTNE DRUGE PIJAČI, Priporočam se cenjenemu občin-stvu v najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodoSlif NA SVIDENJE! GEO. FLAJNIK, LASTNIK, 3329 Penna Ave. r .Pittsburg, H. \\\\>\\\\\\\\\\v\^\\\\\\v r rad bi bil lagal sebi, pa se ni da- "Hud bi bil, če bi prišla v hlev. ....... .... r________ I®- Na vzhodu se je dvignil teman Saj je rekel, da pokliče, če bo tre- skrivališče pred italijanskimi opa oblak, kar sam od sebe čisto ne- ba." zovalci na onostranski višini. Ko |pričakovan. Kdo se meni za oblak, Žvižg burje je odletel, mir je je nastopila zopet noč, je kolona! kdor nima zorečega žita pod ne- zopet zavladal krog hišice, mati nadaljevala pot v Val Fumo. V I* potf^j, ruiira, sneg se|bom .ali^ fuheKa »<;na v ograbkih? je vnovič sklonila glavo, in zopet koči je ostalo 20 mož, da krijejo ponuja," je izpregovoril'mož?ko Ne bil ui se menil Andrej za ta se je tolažba selila v njeno dušo. po potrebi umikanje. Nadporoč-je ob slabi luči pokazal ženi klo-£r°ze^i oblak temne slutnje, ki sel "Nič ni hudecra! Andrei ia no-lnilr TnnAihnfAr na'io » ostalimi buk in otresel z njega snežinke. Žena se je vesela ozrla na moža, pogledala klobuk in hitro odgovorila: "Saj res. Spet bo huda zima!" Potem je nadaljevala tiše in važno: "Ti Andrej, stopiva no v hlev! Tako se mi zdi, da se Plav-ka pripravlja. Skrbi me." "Še je par dni prezgodaj! Bog nas varuj nesreče in sv. Štefan!" Hipoma je legla na očetov obraz temna senca. Naglo je postavil sekiro v kot, kakor jo je prinesel iz gozda, kjer je drvaril, in krenil hitro iz veže, še pred ženo, ki je hitela pripravljati luč. Pred vratmi v majhen hlevček je Andrej previdno odgrnil staro plahto, s katero so zavesili vhod, Nič ni hudega! Andrej je po-|nik Inneihofer pa" je z ostalimi korakal dol do koče Pietra Fessa, — — kjer so tudi našli skrivališče, da _ . - ,---------------.------a molž- prebijejo dan 4. julija. Pa tudil ta slutnja prevzela cele njegove nem stolcu v kotu hleva in opre- na nekem drugem mestu so glev duše in vsa grozeča namerila o- zoval vedenje Plave. Tudi on se je zamišljal. je pojavila hipoma, iz daljave, ka- guma poln!" — kor grozeča kopa oblakov izza vi- — — — — I soke gore, ne bil bi se menil, da ni Tačas pa je Andrej sedel na molž na upanje stro p usico na hlev bližnje zime. Zato «e Andrej ni kar nič po mudil v veži, da ne bi izdal Katri kaj ga mori v srcu. Ko je vstopi v hišo, so ga obsuli otroci in iska li po žepih, če jim je prinesel su hih sliv, medvedovega kruha, ali vsaj sladkih koreninic. "Nič ne bo topot, otroci, nisem bil utegnil do strica nad lazom ki vam pošilja sliv, za sladke korenine pa ni tamkaj svet, da bi rastle .Potrpite nocoj!" Medtem je prinesla Katra ve- dali v dolino. Mal oddelek, 11 mož, pod četovodjo Afikšičkom jej da ni pihala burja v stajo. Potem frj0 ~ m J0 Postavila Pred m°-je odprl varno, brez hrupa vrata, za' kl je sezul težke črevlje in na' kakor človek, ki pogleda v svojo Itekml žkomičmke. Otroci so po- zakladnieo. Ob lučia s katero je prihitela žena, je bilo videti sivo fi lili (.Cia 4CU4, JC UHO viutn,i SIVO . meglico, ki se je pokadila iz gorke g mize' •________v. v I <; »» sedli, stopili in pokleknili — kakor so jim dajala leta — na klopi staje v mrazeči večer. Naglo sta vstopila in ročno pri-prla duri, da ne bi dahnil ostri sever na Plavko. Kravica se je ozrla na prišleca z dobrohotnimi, velikimi očmi in je zamrčala v pozdrav. Obstala sta za njo in jo opazo- vala. Žena se je ozirala na obraz telička!" Otroci," je začel oče kar mec jedjo in postavil žlico pokonci "Otroci, poslušajte!" Vsi so se gnetli proti očetu, na drobne pesti so uprli okrogle bradice in žarečih oči gledali na o-četa. Otroci, nocoj morda dobimo svojega Andreja. Zakaj tam je iskala odgovora, če je prav sodila, ali če ni. M< Telička?' naenkrat. "Še nikoli so se začudili vsi nismo dobili telie- Je res nekam preveč nemir- ka," je rekcL kuštravi Drejče na!" Kajne?" "Paziti bo treba." "Seveda! Plavka se ie v tem bolestno prestopala, živčevje je konvulzivno delovalo, v očeh, s katerimi je se Kor nismo imeli Plavke," ga je poučila sestra Marica. "Pri sosedu Balantu imajo pa dva," je razlagal Janezek. "Če dobimo telička, otroci, bomo preskrbljeni za zimo. Plavka bo dajala mleka, telička prodamo. daj od leve, sedaj od desne motri- pa boste imeli čižmice in obleko la gospodarja in gospodinjo, v ti- za zimo." strh velikih očeh je bil strah in "Oče, meni napravite škornje, prošnja. Razumel j0 je dobro An- zgoraj rdeče obrobljene." drej in ni bila tuja ženi Katri. . "Meni pa kučmo!" - ^'Nie se ne boj," je pristopil men*i volneno ruto s čop- Andrej k Plavki in ji pogladil hr- ki." bet. "Nič se ne boj, majcena, saj bova pri tebi vso noč." "Mm-mmu," je odgovorila pre. plašena kravica. "Oh te modrosti! Razumela te ?'' "Vse, vse dobite, otroci! Toda to je še v božjih rokah. Če Plavka zboli — pa pogine ona in teliček — pomislite, kje bi drugo, kaj po- je, je-li, Andrej?" Oče je odrinil prazno skledo "Tudi žival ima nekaj pameti,Uredi mize in rekel Marici: in če druge ne, to pa gotovo, da "Nesi, nesi materi in reci, naj ve, kdo jo ljubi. Katra, prinastelji I pride, da molimo Marica je odšla V božjih rokah je vse," je po- ji, da bo na mehkem in na gor- kem. Burja čezdalje bolj." ^H^H^B^HRH Ko je Katra vsula iz koša nade- novil Andrej in s skrbjo pogledal belo najlepše stelje pod Plavko, po otrocih, ki so govorili in se veje menil Andrej: "Pojdiva, da po- selili telička. "Koj molimo, Ka-večerjam. Je bolje, da ima nyr. tra! Pomiješ potlej, jaz grem pa Po večerji popazim do polnoči I v hlev." jaz, potem pa ti, ko se odpočiješ." "Kakor sodiš, Andrej, nesreče, kaj se ti zdi?" Pred tremi leti mu je padla le- stopal dol s prelaza Danerba do pa .kravica, kar nenadoma. V ju- Lago di Copidelli, z nalogo, da tro so jo našli — mrtvo. Tri leta prepreči, da bi poljske straže na je skoparil poslej in kupoval za potu v Val di Leno posegle v boj. otroke mleka. — Sam in žena sta Tudi finančni stražnik Nicotodi, ob trdem delu opravila z odlijav- ki je bil s 25 možmi na Monte cem. Ni si privoščil ne vina, ne Bagolo, je moral pomagati. Sto-mesa ;še pri tobaku je štedil in pal je z 20 možmi v dolino, da bi ga mešal z orehovcem in jeleno- mogel streljati na pot k Lego di vim jezikom. —« Danes pa vendar Campo. Ko je nastopila tema je stoji zopet žival v hlevu, stoji in šel dalje tudi oddelek Innerhofer-čaka, da bo napolnila hišo z ra- jev. Posebno težak je bil prehod dostjo in blagoslovom. Koliko dni čez potoke. Dne 5. julija ob 3. dela je v tej lepi živalici! — Ko- zjutraj je bilo vse pripravljeno liko milijonkrat je padla sekira, za boj. Spredaj je vse spalo, da se je nabral vinar do vinarja)Okoli 4. ure je pogledala straža IL NE ZAKASNI. Pridi in si oglej naše lepe zimske obleke, suknje (Mackans) Naše obleke so ukrojene po najnovejši modi, takozvane TecK Victor'. V naši prodajalni dobite vse oprav«, dalje ohnala za soške ii dečke (iilarje) Mi izdelujemo obleke za moške po meri. Cene od $15.00, $18.00, $20.00 in naprej. Naše blago je vse jamčeno, ali garantirano.—Cene primerne. Pridi in si oglej prejo našo zalogo, predno greš k tujcu. Pokaži da nisi nevoščljiv domačim trgovcem in da se držiš gesla Svoji k svojim! Patlogar & Thomas 133 So. Union Ave. vogal D. ceste, Pueblo, Colo. in krona do krone — in od te do tolikanj, da sem jo kupil — Plavko, lepo — in drago. — In če je po sreči, se ne bojim zime! lovci streljali na nje Za vse bo preskrbljeno — za jed jc postalo živo. Naše 3 Za zastave, regalije in vse društvene potrebščine priporočamo prvo in nafstarafs« domačo tvrdko F. Kerže Co. So. Millard Avenue Chicago, IIL 2711 navzgor, zakričala in dve drugi straža sta skočili na plen, ali kmalu so vtihnili vsi, ker so naši, V taborišču Vse. in garantirano. — in oblačilo. Ne bo treba trositi puške pa so začele strojQe i Ceniki zastonj. — V zalogi imam še ,. ... nekaj obeskov na spomin 20. letnice reg jati in R g R j kot SQ jih prejeli deJe_ - - 7 -------1; , . , rv. o. o. RUI DU JI« picjcu ueie- kar ničesar — se od telička u- kdor je mogel izmed Italijanov, gatje zadnje konvencije. Pozlačeni tegnem dejati par kron na stran; se je rešil z begom, le malo se jih1 ' v' * zakaj dragi so zdaj tačas, kakor je postavilo v bran pri strelskem povedo ljudje Tedaj je Plavka iz mirne lege planila kvišku — in stopicala po staji, nemirno, drsajoč z nogami, da se je valila stelja izpod nje in se nabirala v kupe. "Pripravlja se," je pogledal nanjo Andrej, prebujen iz svojih misli. "Kakšna ima posebne la#t-nosti!" Takole se je hotel potolažiti, ko je videl, da je Plavka odprla gobec, pomomila jezik in daveč se, zakašljala. -Vsa tolažba pa je bila tako očitna laž, da se ni prijela njegovega srca še za trenotek ne. Niže se je sključil nego prej a se je zamislil v eno samo misel: <Če mi pade se ta!" To je bila tista težka in grozna misel, kakor jo more občutiti samo on ,ki si ie kakor iz mozga, iz jarku. Ali ti so prišli ravno pred puške četovodje Mikšička, na poljske straže pa je streljal oddelek z Lago di Capidello. Obstreljevali so vsi oddelki, dokler je bilo kaj sovražnika, potem se je streljalo na tren. Potem se je Innerhofer začel umikati, ubit je bil le črnovoj.nik Suchy. Italijani so nekaj časa streljali, ali^za deli niso nobenega. Mikšiček je streljal okoli 7. zjutraj na itali janske oddelke, Italijani so odgovarjali brez uspeha, proti večeru so hoteli pregnati patruljo z Lago di Campo. Ali morali so se Umakniti. Mikšiček se je začel umikali okoli polu 9. zvečer. Nemoten je mogel izvršiti umikanje. Ob Campo d t Lago je bilo kakih 30 italijanskih ranjencev, okoli 45 fovornih živali je neslo druge v dolino. En oddelek je izkopaval in čisto zlato. V zalogi jih imam samo jaz in nikdo drugi ne. ^^WMWiWWWAW^WWWWVVVVVVWVWWWW krvi, iz kapljic potu zbral vsoto, velik grob za padle vojake Oče je snel s stene debelojagod^ Ne bo ni molek in pred molitvijo Se en- irj v - i. ........ |krat opozoril družino: "Le na- Kdo bi vedel? Pri živim nikoli pravite dober namen. — Je vse v ne počiva nezgoda." božjih rokah!" Katra ni odgovorila Andreju. | Debele jagode so padale po ni-Gnzoca skrb ji je legla na čelo, ki ti. - Ob mizi s sklonjeno glavo je da je plačal to blago — plačal za to, da bo nakrmil tiste, ki še ne|le malo. sejejo, pa hočejo žeti, ki še ne lete po livadi, pa iz gnezda dvigajo ačne kljunčke. — Če mi pade Plavka! — Moj Bog, obupal bi! Kaj mi koristi roka. žuljava in pridna — kar mi koristi štedenje — če mi pade sedaj? Tri leta post, tri leta takorekoč brez kruha cela hiša — tri dolga leta, preden se nakaplja toliko, da bi zmogel za drugo. Pade kmetu — je hudo. — Pa je druga za njo v staji, in tretja — in deseta. Ga zaboli — ee obveže — in se pozdravi. Zdi dene to mene, bajtarja, ki živim z rok v usta, ki imam komaj za eno — moj Bog — to je kako bi ti presekal in podrezal žile živ-ljenja. (Konec prib.) kompanije alpinov je ostalo živih Razne stvari. Bivši minister Prašek se je priglasil, kakor poroča 4 Ven. kov.' prostovoljno k vojakom. Prašek bi bil moral kot nekdanji desetnik pod orožje, toda cesar ga je iz ,posebne milosti povišal za poročnika ter ga pridelil v službovanje v vojnem ministrstvu. čudna zvezda. V Lipovljanih na Hrvatskem opazujejo ljudje že nekaj noči na nebu čuden pojav: prikaže se zvezda takoj zvečer iz izhodne strani, prihaja bliže, ko dospe na $1.00 »e o tvori lahko pri nas hranilno vlogo katera se jy* obrestuje yQ Joliet Trust & Savings Bank 114 N. Chicago Street JOLIET, ILL. Ta banka je pod državnim nadzorstvom. POZOR! Kadar se nahajate v gostilni, 3 pristne ptjaee, 2 zdravilne. zahtevajte vedno dobre, zdrave in pristne pijače, in te so A. Horwiatove: Importlrani Brinjerec, SUvovec, Tro-pinovec, Grenko Vino in Kranjski Orenčec. Moja tvrdka je prva i edina samostojna, ki importira žgane pijače m zelišča naravnost iz Kranjskega. Bojaki, zapomnite si, da je A. Horwatovo Grenko Vino napravljeno iz najboljšega californijskega rudečega vina in iz najzdravejših zelišč ter nadkriljnje vse druge pijače te vrste za človeške zdravje. Bavno tako Kranjski Grenčec. Posebno ako pijete slabo žganje, ne bo nikdar škodovalo, če denete polovico tega grenčeca vmes. A. H0BWAT, 600 K. CHICAGO 8T, JOLIBT, ILL. Novice !z stare domovine. KRANJSKO. • Umrli so v Ljubljani: — Ivan Bergant, hiralec, 82 let. — Karel Klopčič, sin železniškega čuvaja, 10 meseceev. — Marija Colnik, že-•na železniškega nadsprevodnika, 49 let. — Marija Kogoj, čevljarje-va hči, 15 mesecev. — Jaroslav Kocka, sin gimnastika, 3 mesece. — Zdrav ko Jazbec, rejenec, 8 tednov. — Danica Zavadlov, hči begunke, 8 mesecev. — Antonija Jeločnik, stavčeva žena, 34 let.— Frančiška Florjanič, služkinja, 24 let — Helena Danič, žena železniškega delavca, 33 let. — Lepin Kornik in Matrejev Flador, ruska vojna ujetnika. — Josip Horak vojaški delavec, 28 let. — Anton Zehetgruber, topničar težke hav bične divizije, 22 let. — Aleksan der pi. Hoffmann, nadporočnik.— Janos Kolkosovsky, pešec. — Ale ksander Bauer, pešec-honved. Janos Jaszencsak, poddesetnik. Matevž Marn, rešetar-hiralec, 27 let. — Ivan Hvala, posestnik-hira lec, 72 let. — Engelbert Stadler topničar domobranske havbične divizije. — Radivoj Radin, pešec — Rudolf Svoboda, desetnik. — Janos Štefko, Pavel Csihon in Ni kolaj Sztralya, pešci. — Marga reta Venier, mestna uboga, 72 let — Ivan Pregelj, kajžar, 67 let.— Anton Pitako, sin šivilje, 6 let.— Uršula Jelovčan, služkinja, 50 let — Berta Marenzeller, zasebnica 5 81et. — Edvard Spreitzer, sin trgovca in posestnika, 7 dni. — Ivana Košir, občinska uboga, 4' let. — Friderik Doxie, fotografov sin, 14 dni. — Ljudmila Bizjak krojačeva hči. 9 let. — Lovrenc Jelar, dninar, 56 let. — Fran Pirš sin strojarskega pomočnika, 3 leta. — Ivan Bremšak, sin železni škega uslužbenca, 7 in pol mesecev. — Anton Kusent, pešec. — Marija Petek, delavka v tobačni tovarni, 38 let. — Matija Nagu hiralec, 72 let. — Umrl je na Bledu znameniti slikar Judij Payer, ki je bil s pomorskim kapitanom Weyprechtom vodja svoječasne avstrijske eks-pedicije na severni rtič, katera ekspedicija je razkrila Franc-Jo-žefovo deželo. Pokojnik je bi mnogo let tako slab na očeh, da ai skoro ničesar videl. Truplo so prepeljali na Dunaj. — Umrl je v Zagorja na Krasu gospod Alojzij Fatur, gostilničar star Radeckijev veteran, ki je za služil tri hrabrostne svetinje a vojni. Bil je zvest naš somišljenik. Naj v miru počiva! — Konj ga je ubil.—Stare Primož iz Skaručne je dobil pri ko vanju konja take poškodbe, daje umrl. Konj ga je udaril v trebuh. — Smrtna nesreča.—Ko so dne 1. septembra popoldne delavci iz tobačne tovarne na južnem kolodvoru nakladali tobak, je pri tem prišel oženjeni delavec iz Gline, Franc Bučan, med odbijače, ki so ga tako poškodovali, da je na li cu mesta izdihnil. Ponesrečenec zapušča šest nepreskrbljenih trok in bolno ženo. — Poročil se je v Borovnici dne 28. avgusta znani lovec Jakob Debevec s Pokojišča, star 74 let, z Ano Stražišarjevo s Pakega, staro 62 let. Skupaj imata torej 136 let. Bog jima daj srečo! —Kadet Franc Bremec padeL— O tem se piše "Slovencu": Zopet je zavihrala vojna vihra, ter pretrgala nit mlademu življenju, ki je obetalo toliko dobrega za človeško družbo, posebno za naš mali slovenski narod, kateremu je ta svetovna vojna usekala toliko ne-• zaceljivih ran. V vročem boju ob desnem bregu Dnjestra je padel kadet domačega domobranskega pešpolka št. 27, Bremec Franc, sin znane ljubljanske družine. Hud udarec za starše, katerih na-. da in ponos je bil, neizbrisna izguba za sestro, s katero ga je vezala prava bratovska ljubezen, in za njegove prijatelje in znance, ki so *ra vsi cenili radi njegove značaj-nosti, resnosti in njegove izredne družabnosti. Znan je bil kot pevec, znan kot telovadec in športnik v ljubljanskih športnih društvih. Komaj, ko je dokončal študije na ljubljanski realki, ga je poklicala vojna tromba v vojaško službovanje. Kot enoletni prostovoljec je obiskoval oficirsko šolo v Judenburgu in Slov. Bistrici, kjer se je z vso vnemo poprijel vojaških stadij tako, da si je pridobil eno prvih mest med svojimi o- tovariši. Potem se je praktično vežbal pri svojem polku skozi pet mesecev, dokler ni koncem maja odrinil na bojišče. Iz številnih njegovih pisem na stariše je odsevala neka tiha .potrpežljivost vzlie gorja, ki mu ga je donašalo življenje na bojišču. Nevstrašen pred sovražnikom, razumen voditelj svojega voda, ki mu je bil udan z duše in telesom, je vztrajal čez dva meseca pri svojem polku, dokler mu ni sovražna svinčenka 10. avgusta t. 1. prestrigla niti žviljenja, ter ga za vedno rešila vsega gorja in bridkosti. Na usodni dan ob 2. uri popoldne poroča Štajersko. Ni$a: .. .Zdrav sem in se mi dobro godi. Vesel sem vsake karte, ki jo dobim iz domovine. Pišite, — Drobne novice i* Štajerske-prosim, pogostoma.. Mesto Niš ga. Imenovan je za sekundarija šteje 24.500 prebivalcev in leži na v deželni bolnišnici v Ljubnem reki Nišari, ki priteče iz Bolgarije Zg. Štajerskem dr. Vilko Marin. (Stare planine). Niš je močno — Poročil se je v Mariboru orož-utrjeno mesto, ima gimnazijo, niški stražmojster Jožef Mere z škofijski sedežj živahno kupčijo in trgovino, ter tople vrelce. Iz vojnega vjetništva v Italiji se jih že tudi nekaj oglasilo. Tako Je-mec iz Črnuč, ki piše svoji ženi, da je vjet na Laškem, a zdrav. Piše, da mu je jako dolgčas po domačih, sicer pa mu ni nič hudega. Dopisnica je datirana 28. juli ja v Italiji. — Anton Pinterič poroča, da je prišel Lahom v roke dne 25. julija. Bežati, pravi, ni še svoji materi, katero je ljubil, bil° Tako je sporočil svo- nad vse, da se-je dotedaj še srečno jemu bratu Ivanu, ki biva v Spod izognil sovražnim kroglam, ter da upa na srečen izid. A ob 4. uri popoldne mu je ugasnilo mlado življenje. Naslovil je še dve voj-no-poštni dopisnici na očeta in sestro, a dokončal ju ni. Njegov stotnijski poveljnik nadporočnik Zupančič je izpopolnil obe dopisnici, ter jih doposlal staršem. Veliko tirjaš Ti nebo od našega na nji Šiški, hiš. št. 219 pri Ljublja Jožef Zorman je sporoči ni. svoji materi Mariji v Zgornji Ber-nik pri Cerkljah na Gorenjskem da se nahaja vjet na Laškem "Predno Vam nadalje pišem Vas prav lepo pozdravim in Vam dam vedeti, da sem zelo ranjen obe nogi. Hodit ne morem nič Ranila me je granata. Tako me roda, a te žrtve naj nam vse do>im> da ne bom nikdar več popol neso srečno bodočnost in zato J lahko hodil Zadela me je blag spomni Tebi, dragi France, d,nf 26- iuljja- Ko sem lezal ki si padel v boju za to našo bo-;tleh> Je Padla ^anata na zemljo dočnost. Obenem najglobokejše in me zadela od ***** ▼ okleni sožalje žalosti potrti rodbini! BoglPa še kamenje je priletelo v me tako, da sem obvezan na vse strani. Pisati Vam tudi ne morem le po, ker me roka boli. Slovenec naj Vas tolaži! — Vojno odlikovanje. — Podpolkovniku generalnega štaba, . . Milanu vitezu Bleiweisu-Trsteni-'8em Prav med vjetniki, drugi škemu, našemu ljubljanskemu ro- 80 °&ri in Nemci- Z Nemci 8e*e jakii, ki je bil šele pred kratkim'maI° Pomenimo. V ognju sem bi odlikovan z redom železne krone Pa 8amo dva dm' Pa nisem nobe ni. razreda z vojno dekoracijo in n€ reči nig poskusil. Tukaj mi ni z železnim križem H. razreda, je,še m« hudega, nam jako strežejo Kruha imam pa tudi dosti, pa še bil za hrabro nastopanje pred sovražnikom vnovič podeljen vojaški zaslužni križec III. razreda z vojno dekoracijo. — Prvi slovenski invalid došel iz Rusije. — Iz Rusije se je vrnil Jožef Skafer, doma iz Cotovelj, kot prvi Slovenec-invalid, ki je bil rešen ruskega ujetništva. — Po 13. mesecu se je oglasil iz ruskega ujetništva že za mrtvega proglašeni Josip .Macher iz Lazeč, p. Draga ,okraj Kočevje. Bog daj še mnogo takih! To v to lažbo onim, ki svoje objokujejo — Iz italijanskega ujetništva se je oglasil livar Fran Zalar iz Ljubljane. Piše, da je bil ujet dne 25. Julija ob 7. zvečer. Pravi, da je zdrav, da se mu godi dobro, samo vroče je. — Vpoklic 42- do 501etnih črno-vojnikov. — Z Dunaja se poroča listom: Deželni glavar Hauser je na prošnjo več poslancev in županov pri c. in kr. vojnem ministrstvu in c. kr. deželnobrambnem ministrstvu nastopil za to, da bi iz narodno-gospodarskih razlogov ne pozvali pod orožje potrjenih 42- do 501etnih črnovojnikov pred novembrom, in sicer pred 15. novembrom. Govorilo se je namreč, da nameravajo vpoklicati navedene letnike že 15. oktobra., — Iz vojnega ujetniša se oglašajo in pišejo. — Častnik Anton Kajfež se je oglasil iz Rjazana. Piše: .. .Dne 11. maja sem bil ranjen v nogo. Pozneje sredi meseca junija sem ozdravel. Sedaj sem ujetnik s štirimi znanimi gospodi skupaj. Gre mi sicer dobro, samo strašno dolgčas mi je . . . Rjazn, dne 20. julija 1915. — Anton Šink se jeoglasil svojcem, ki bivajo v Stari Loki, da je ujet na Laškem v manjšem mestu Finalmaini. Rečeno mestece leži na železnici, ki gre iz Ženeve ves čas ob morju do Nice in še naprej v Francijo. — Kako se godi Slovencem v italijanskem ujetništvu.—Iz italijanskega ujetništva se je oglasil Anton Culkar iz Drage pri Višnji-gori. Pige: "Ljubi starši in sestre! 'Vam naznanim, da sem v ujetništvu na Laškem. Gre mi do-)ro, piti in jesti mi ne manjka, pisal sem po 20 kron, da si kupim hlače, spodnje hlače in srajco, ker nimam nič." Laški cenzor pa ni vedel, da je bil Culkar dogovorjen svojo materjo Uršulo, da, če bodo tri pike, je hudo, če bodo štiri pike, je pa prav hudo! Torej gre Slovencem, ki so ujeti, na Italijanskem, prav hudo in se sklepa iz te dopisnice, da nimajo niti jesti, niti j>iti. — V srbskem vojnem ujetništvu. — Jožef Trolt se nahaja v vojnem vjetništva v Srbiji in si- prav bel kruh je in dober je tudi Drugič Vam bom poslal naslov Zdaj nimam nič papirja in nobene vojne dopisnice, saj veste, kje da sem. Mislim, da bom še živ prišel nazaj, če bom pa tudi tako zdrav, da bom lahko delal, pa še ne vem. Prav lep pozdrav vsem vkup. — Ljubljanske srednje šole.— Med poklicanimi faktorji se vrše pogajanja o možnosti otvoritve ljubljanskih srednjih šol. To vprašanje dosedaj še ni rešeno Verjetno je, da bo realka pričela vsaj v višjih razredih pravočasno s poukom, ali tudi gimnazije in učiteljišče, je še dvomljivo. — Osebne vesti — Profesor na drugi državni gimnaziji v Ljubljani ,dr. Ivan Lokar, je premeščen na višjo realko v Idriji, profesor Matej Potočnik je prideljen za šolsko leto 1915—16 v službo vanje državni gimnaziji v Kranjil. — V deveti činovni razred je pomaknjen učitelj na državni obrt ni šoli v Ljubljani, Josip Tratnik. — Razveljavljeni doktorski diplomi. — Domobransko ministrstvo je črtalo iz zapisnika zdravnikov vse tiste zdravnike, ki so si doktorsko diplomo pridobili na italijanskem vseučilišču, ter je te diplome razveljavilo. — Dalmatine« brez noge. V ne ko tukajšnjo rezervno bolnišnico so prinesli z južno-zapadne fronte dalmatinskega vojaka. Grana ta mu je razbila nogo, šrapneli so ga poškodovali. S strahom je gledal Dalmatinec na razmesarjeno nogo in mislil na smrt. Ne, umreti pa ne še, sem še premlad, imam ženo in deco. In poprosil je lepo prisrčno vojaškega zdravnika, naj mu odreže nogo in mu reši življenje. Odrezali, so mu nogo in mu rešili življenje. Kdo je bil bolj vesel in bolj srečen človek na svetu, kakor ta naš Dalmatinec. Kar ni mogel nehati, zahvaljevati se doktorju; kadarkoli se je prikazal doktor v njegovi sobi, vselej se mu je z nasmehom srčno zahvaljeval, da mu je odrezal nogo. Samo da ozdravi in še vidi svojo ženo in svojo deco, on bo že živel in redil svojo družino, kaj noga, samo da je zdrav, pa... "fala bogu!" Taka življenjska sila tiči v naravnem dalmatinskem ljudstvu. — Uradno določene cene mora imeti vsak trgovec z moko na vidnem kraju nabite v svoji obr-tovalnici, oziroma prodajalni. Posamezne vrste moke morajo biti posebno označene. Nemešana pše-nična moka št. 0 stane 76 v, 5t. 1 66 v, in št. 2 48 vinarjev. Me- cer v Nišu. Piše: .. .Tu imam več šanje te moke je prepovedano in tovarišev in med njimi celo dva j kaznivo. Vsak slučaj naj se ne-sošolca, s katerimi pridem včasi.mudoma naznani mestnemu ma-j vkup. — Anton Benčina piše iz gistratu. j PRIMORSKO. Vranskega z gospodično Jožefo Klančnik iz Prekope. — Iz Ljutomera. Tukaj so konstatirali kugo slinovko in grintavko. Zaradi tega so živinski sejmi v lju-tomerškem pol. okraju prepovedani. — Iz Ptuja. Ker se je v ptujskem glavarstvu pojavila smrkavost pri konjih, so konjski sejmi v Ptuju ustavljeni. — Iz Dramelj pri Celju. Na severnem bojišču je padel 26. junija črno-vojnik Florijan Rajh, brat odvetnikov, dr. Štefana in dr. Jakoba Rajha. ki sta tudi oba pri vojakih, kdar niti najmanj vporabljena v — V Gradcu je umrl kanclist pri vojaške namene, to potrjuje po-štaj. dež. odboru Karel Rotounik. ročevalec, ki je živel do sedaj v Truplo so prepeljali v Slovenj- Mirnu. Torej nam rušijo Lahi gradeč, — V Mariboru se je obe- naše cerkve iz same zlobe. Mirnci sil sluga okrajne bolniške, blaga j- se zahvaljujemo takim rešiteljem, ne Jožef Magele. Pobiral je za- in jim iz vsega srca želimo še veš varovalnino in poneveril večje tisoč neuspehov in sramot na njih zneske. Sedaj se je iz strahu pred "odreševalnem pohodu". ObČu-odkritjem obesil. — V Celju so dovati pa moramo pogum in zaprli bivšega voj. bolniškega vztrajnost Mirncev na svojih do-strežarja Franca Voglarja zaradi movih, čeprav padajo ravno ae-več tatvin. Po Celju in okolici daj tja Šrapneli in granate v prav se je izdajal za zdravnika. — obilnem številu. Ljudstvo je mir — Vinko Kolšek f- V Šoštanju je umrl po dolgi mučni bolezni tamkajšnji c. kr. notar gospod Vinko Kolšek v 59. letu svoje starosti. Pokojni je bil vrl narodnjak, ljubeznjiv in koneilijan-ten značaj in njegova smrt bo vzbudila v spodještajerskih krogih odkrito žalost. Užaloščeni rodbini izrekamo iskreno sožalje. Blagi pokojnik naj počiva v miru! — Lahi rušijo naše cerkve iz same zlobe. Mirnska župna cerkev je bila 21. in 24. avgusta od Lahov obstreljevana. Zadeta je dvakrat v polno. Streha in strop nad korom sta se odbila, šipe so vse popokale, in tudi strop do pre-zbiterija je razpokan in poškodovan. Mirenska cerkev ni bila ni- 11 Avstrijcev proti 95 Italijanom. Anton Debelak, doma pri Sv. Juriju ob Taboru, piše z dne 30 julija z italijanskega bojišča svojemu prijatelju: Bil sem včeraj navzoč pri sv. masi na prostem. Po sv. maši, katere se je udeležil tudi naš general, nas isti zbere okoli sebe in nagovori: "Vojaki! Pozdravljam Vas najprisrčneje in zahvaljujem se Vam, Vaši hrabrosti in srčnosti, katero ste pokazali osobito v zadnjir dneh. Vojaki, Vi ste junaki, vsa Evropa gleda na Vas in Vas občuduje, sam naš presvi- tli cesar Vam pošilja pozdrave. veže Goirico z Brdi Ravn0 Nato se je obrnil proti mah cetr| Uko stoje še ^ igki mogt(y,i: ci moz. ki so stali v^ prednji vrsti želeMli železniSki, le8eni v Stra. in kazoc na nje reče: "Ta mala žicah Pogarjev> p0rmazarijev in cetica junakov, ki tu stoje, pa za-.tudi znani Solkanski most. sluzi še izvanredno pohvalo inj ~ . . m . , . .. « * 1 - Umrl je v Trstu lastnik ka- no napram vojaštvu, zelo post režiji vo; prenaša nadloge vojske s čudovito hrabrostjo. Mlrnsk\ Grad še stoji nepoškodovan. — Fogarjev most čez Sodo je bil že večkrat cilj laškim granatam. V času tistih velikih bitk je bil tudi po cel dan v ognju. A malokrat so ga kaj poškodovali in še tistikrat so naše tehnične čete ga takoj popravile. Potem je imel več Časa mir in počitek, a v poned. dne 23. avg. so se ga zopet spomnili Italijani in ga začeli obsipavati z granatami. A tudi to njihovo 'bombardiranje je ostalo brezuspešno, ker most še lepo odlikovanje. Ta mala četica, de-1 vet po številu, žal, da je eden pa- j __ del in je eden ranjen, je dobila; . od svojega vodja povelje, naj se uda sovražniku. Toda ne! Ti junaki niso hoteli slušati temu povelju, ampak so na lastno pest napadli Italijane, katerih je bilo 95 in so jih pognali v beg." Nato pripne lastnoročno general sam vsakemu teh junakov srebrno svetinjo hrabrosti na prsa in vsakemu stisne roko. varne "Mine-va" Josip Golja- H koncu še nagovori zbrane, reko : "Pri nas v Avstriji je velika narodnosti: so Nemci, Slovenci, Madžari, Hrvati, Čehi itd, narodnosti je sicer več, vendar Bog je le en sam in samo en cesar. Ljubi Bog nam je dal to zemljo in ta zemlja je naša in mi jo moramo braniti tudi proti našemu sovražniku. Nesložnosti pri nas ne sme biti, ampak edino složno moramo zasledovati vsi en cilj. Proč z njim, kateri bi hotel kršiti našo složnost in edinost!" Nato se je zaključila lepa slav-nost, ki mi bo ostala v vednem spomina. V Komna umrli slovenski vojaki od 23. julija do 21. avgusta počivajo na vojaškem pokopališču: Majcen France grob št. 20; Stanko Alojzij št. 85; Zupane France št. 87; Mohorič Valentin št. 90; Cobelj France št. 95; Flajšman Ivan št. 97; Leskovar Alojzii št. 102; Nemec Alojzij št. 104. Vsi ti so umrli vsled zadob ljenih ran na južnem bojišču. Na pokopališču pri Dev. Mariji ober-šljanski počiva Krajec Peter, umrl vsled nalezljive bolezni. — Primorski begunci na Češkem. V kraj Mlac na Češkem je odšlo začetkom avgusta iz Lipnice 67 beguncev in begunk z Goriškega; so iz krajev: Gorica, Štever jan,- Bovec, Volče, Sv. Lucija, Li-bušnje ,Cerkno, Dutovlje, Tržič, Ločnik, Brestovica; največ jih je iz občine Opatjeselo. V kraj Le-dec jih je odšlo 45 iz krajev: Gorica. Vermelan, Krmin, največ je iz Trsta. Razsvetljevanje oken na Reki je v onih hišah, ki leže proti morju, strogo prepovedano. — Bodočnost Trsta. — Dvorni svetnik Leopold Popper se bavi v "Neue Ziiricher Zeitung* z vprašanjem, kako bi v trgovskem pogledu izgledal Trst v italijanskih rokah. Do pred 30 let je bil Trst precej zanemarjen, ter ogrožan po konkurenci Hamburga, Bremena, Rotterdam a, Antwerp-na in deloma Genove. Šele, ko je avstrijska vlada — pred kakimi 30. leti — izpoznala važnost tega svojega pristanišča, se je lotila raznih podjetij, ki so naglo, ra-pidno povzdignila Trst — meste in pristanišče. Važnost, napredek in procvit Trsta z ozirom na trgovino in promet je tesno spojen z njegovim zaledjem: z avstro-ogr sko monarhijo, dočim je Avstro-Ogrska v manjši meri navezana na Trst. Le manji del uvoza in izvoza je prevzemal Trst, dočim je večji del ubiral pot proti — Hamburgu. Ta je bil vedno, do najnovejših časov, resen temkec Trsta, dahniti ne omenjamo drugih pristanišč na severu. Skoro vse avstrijske pokrajine, severno od Donave, so gravitirale posebne proti Hamburgu. -Vsem je pred-njačila naj obljudene jša avstrijska pokrajina — Češka. Celo tudi transporti zapadno od Gibraltarja in iz dežel, ležečih na eni strani Sueškega kanala — so kljub posebnim prizadevanjem avstrijske vlade — šli večinoma preko Hamburga,. Bremena, Antwerpna itd. — Trst kakor tak ne more Živeti brez Avstro-Ogrske in bi bil brez velikega zaledja obsojen ako ne na smrt, pa v propast svoje veličine. Italija ne bi mogla vzdr-žavati takega mesta. Zakaj t Vzgled nam daje bližnja Veneei-j a, ki je kljub vsem lombardij-skim centrom industrije in obrti prisiljena v življenje vsakdanjega prometa, od katerega komaj samo sebe prehranja in ne bi mogla vzdržavati tudi Trsta! Po statistiki odpada do 55 odstotkov skupnega tražaškega prometa na dežele, ki leže neposredno okoli Trsta ,to je, izključno dežele, v katerih biva slovanski narod, posebno pa primorski: na Primorskem in v Dalmaciji. Kar pa se tiče uvoza samega., gre po 90 odstotkov v Avstro-Ogrsko, Nemčijo in obmejne jima dežele. Teh 90 odstotkov bi bilo brez dvoma popolnoma izgubljenih za Trst, ako bi se ta odcepil od Avstrije in priključil — recimo Italiji! Kako naj bi se nadomestile te izgube, odkod zamašile luknje?! — Kanalsko dolino je mnogo ljudstva začasno zapustilo. — Umrl je v Velsu g. Ivan Batič. — MIlan Polič, bivši kapelnik slovenskega gledališča v Trstu, je angažiran kot kapelnik hrvaškega gledališča v Osjeku. V bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici so umrli sledeči: Dne 21. avgusta Komic Anton, 60 let star, iz Števerjana, vzrok smrti: rak v grlu; dne 24. avgusta Srednik Anton, 80 let star, delavec, iz Koj-skega, vzrok smrti: starostna slabost; dne 27. avgusta Furlan Dominik, kmet, 64 let star, iz Ločni-ka, vzrok smrti: jetika; dne 28. avgusta Selaunich Jakob, vratar novega semenišča, • 68 let star, vzrok smrti: sušica. Zanesljivo pride sedaj ( "' ' * k denar v staro domovino. Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne po-šiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino. K100 velja sedaj samo $16.50, K 50 samo $8,25 s poštnino vred. Frank Sakser 82 Cortlandt Street, New York, M. Y. G104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. illlllil^MillilllllllW KRONA V VIŠAVL SPISAL JOSIP PREMK. (Dalje.) Manca skoro ni verjela laatnirn očem, a ko se je zavedla popolnoma trpke resnice, je začutila, da ji je umrlo v srcu nekaj, kar je gorelo v njem s tako silnim plamenom. A lagala je sama sebi: še vedno so se vračali spomini, niso jih zatrli ne meseci, ne leta, ne tista grenka novica, da se je poročil tam nekje na Angleškem. In skoro vsak večer so pororna-le njene misli v preteklost, dasi je skušala zatreti vsak spomin in pozabiti vse, kar se je zgodilo kot v sladkih sanjah tople pomladi, saj zdaj je prihajala že jesen — njeno lice ni bilo več cvetoče in čutila je, da se bliža starost? Včasih so se ji zdeli dnevi dolgi, a ko je pomislila tisto jutro nazaj čez vse svoje mirno, zapuščeno življenje, čez vseh štiriindvajset let, ki jih je prebila v ti sti sobici, skoro ni mogla verjeti, da je preteklo od tistega dne, ko ga je videla zadnjič, toliko časa . . . In tudi tisto jutro, ko je bila njena sobica že vsa spremenjena in pripravljena zanj, je sedla k oknu in sklenila roki y naročju. Nekako pusto se ji je zdelo sedaj tam notri, ko je bila miza tako prazna, do so odnesli šivalni •troj in vse, kar je gledalo njeno oko toliko let; a misel, da se nastani v njej on, ki je končal svoja dolgo pot, jo je navdajala še z večjim strahom . . . Natanko se je spominjala njegovih besed, da se ne vrne prej, dokler ne doseže krone, ki je svetla tako, da bo žarel njen blesk po vsej zlatopoljski dolini ,dokler ne bo stal vzvišen nad vsemi, ki so se napotili z njim do zmage in slave ... In sedaj je dosegel vse to, ker drugače bi se ne vrnil. — Bogve, s kako prezirljivim nasme-- hom se bo oziral po dolini zlatopoljski in vseh, ki žive v njej ... prišel bo bogat z gospo v svili in zlatu, ki se ji bo morala klanjati ona kot dekla ... s sinom ali hčerko, ki se bo sramovala v tako borno hišo. In ona bo morala gledati vse to s tako krutimi spomini v srcu in biti hvaležna, če ji bo hotel dati dobro besedo . . . Ne, tega ne bo mogla prenesti, dasi se je zgodilo vse tisto, kar živi v njeni duši že davno . . . A čutila je vendar, da bi se ne mogla ozreti v njo, ki uživa srečo, ki je bila namenjena in obljubljena edino njej! In m<*rda ji je Dominik celo povedal, kako ga je ljubila, morda ve za vse njeno hrepenenje in upanje, in zdaj pride v svili, da se ji posmehne . . . Maaica je čutila, da bi ne mogla preživeti ž njo pod isto streho niti ene noči, kaj šele, da bi ji stregla in služila. In sklenila je, da ga počaka, da ga pozdravi, samo enkrat, da ga vidi mogočnega v svoji časti in slavi, a potem da odide k oženjenemu bratu. A vse te temne in strašne misli je morilo v njeni duši upanje, da morda Dominik še ni dosegel, kar je želel, da še ni največji med vsemi, kar se jih je napotilo z njim; saj ko bi bil, kakor je prerokoval, bi se vendar ne vrnil v dolino zlatopoljsko in med nje, ki so neznatni in ne razumejo njegovih visokih ciljev . . . Mogoče je omagal, mogoče je celo spoznal svojo zmoto in zaželel nazaj, od koder je odhajal nekdaj s tolikimi upi ... • In to je navdajalo Manico s sladkim veseljem, da so ji krožile ustnice, ko je pripravljala sobico zanj, pogosto v nasmeh. In sedaj je bilo pripravljeno vse, še ogledalo je hotela premestiti na pripravnejši kraj, pa so se odprla vrata in gospodinja Čila ji je namignila z važnim obrazom. "Kaj se mudiš, saj je tukaj že vse v redu, spodaj pa stoji gospod župnik in nikogar ni, da bi se razgovarjal l" Manica je odšla za sestro po stopnicah in si je popravila v ve^ H lase in predpasnik. Sredi izbe je stal zlatopoljski župnik Andrej, rdečeličen in postaven, in tisti dan je bil v suknji s barfiunastim ovratnikom, ki jo je imel le ob nedeljah in praznikih. Dišečo smodko je vrtel med prsti, in ko je vstopila Manica, bi bilo bolje, če bi ostali doma pri plugu. Poznam jih, ki stradajo ob eni sami kravici, sin pa moleduje mestu za košček druha in si ubija duševno in telesno zdravje. Ali bi ne bilo bolje, da bi ostal doma in pomagal, da se utrdi in poveča gospodarstvo. In tako prehaja vse v tuje roke, da otroci komaj vedo, kje so bili rojeni. Pa naj bi še bilo, ko bi našli v mestu in šolah zaželjeno srečo in zado voljnost, pa jih je brezdomovin- je napravil proti njej dva koraka. "Torej danes je tisti dan," je spregovoril glasno ko na prižni-ci — "da se izpolni Jakobova želj«! Resnično, tudi jas sem žel"TrZ u , j • .... I cev na stotine, ki ne vedo, kam obupal nad njegovo Yrmtr«o. no, ,ožm trudn0 lavo ali ^ glu. pa je pn4o dru^e ! Pokaži no P krajcare, ko so pustili Manica tisto pismo, ki ga je pisal .J . - v m . pred par dnevi, da ga preberem do?a kron° in °ekme- T° ran? ž* onkrut. Zn «vmV «nšnW sem b®^** ^^ J? ** V?' ** PCd rodne grude večje vrednosti, nego še enkrat. Za svoje sošolce se vedno zanimal in z Dominikom sva si bila dobra prijatelja, seveda vse to je bilo že davno, mogoče se me nič več ne spominja." In župnik Andrej je napravil. par korakov do vrat in zopet na- dasi ie najsrečnejši, ki ne zna raz zaj miši jati o ničemer m mu ne razje- 'Da — skoro trideset let bo od M* 8rca nikak dvom' a vsa ta iz?" je mrmral in gledal resno brazha, ki jo je feljna današnja mladež, je kakor strup. . . Zdra seženj goljufive tujine. Lastne otroke pošiljajo v tujmo, sami pa kličejo na pomoč pred tujci! Ne rečem, da mora ostati narod glup, "trideset let, lepa vi in čili odhajajo; vračajo se po- tega, izpod obrvi doba, kaj ne T .-----------— - - Manica je prikimala in je iska- kvarjeni in mehkužni, da jih mola po miznici, a naposled je našla ra biti žalostna vsaka mati. Koli-Dominikovo pismo in ga podala ko je teh senc po naši domovini župniku. koliko teh slabotnih, bolehavil Župnik Andrej si je nataknil j«lk» ko bi bil lahko vsak izme( naočnike in je stopil k oknu. nJih močan hrast. A če bi povedal Včasih je zganil z ustnicami, to javno, kakor govorim vama kakor da mu v pismu ni kaj po bi me križal svet in obsodil, da volji, pa je zopet nagubančU če- hočem pustiti narod v nevednosti lo in se resno zagledal v črke. Na-1 in zmoti. Ali ni bolje verovati " posled je skimal in ga položil na okno. "Pravi, da je truden," je dejal, ko je prečital in se obrnil proti Manici. "Veš, nekoliko čuden je ta vaš profesor, pa reci, kar hočeš. Pripoveduje, da ga človek ne razume, najrajši bi raz mahnil svoja krila čez ves svet, a naposled se mu zazdi vse skupaj nevsmnost in pravi, da je truden... zmoto in živeti mirno in zadovoljno, kakor živeti v večni negoto vosti in nositi v srcu črva, ki glo da noč in dan. . . Saj popolne sreče ni nikjer in kdor upa vanjo je bedak: kako bi mogel vživati nepopolen človek popolno srečo Toda pustimo to, hotel sem le reči, kako na napačni poti so vsi ki pošiljajo iz mirnega doma svo je sinove in hčere med viharni -------------- ... UU jv uuvu.,. <# ------ — --- ------------— ---- O ženi ne pove ničesar, ne o dru-1 svet, ko ne vedo, so li dovolj moc-žini, no, saj morata biti kmalu | ni »da premagajo vse težave in tukaj." in župnik Andrej je iz žepa veliko srebrno uro in zadovoljno prikimal. "Vsak čas morata priti, če se nista kje zamudila." "Jakob je rekel, da prideta naravnost in je naročil, če pridete vi poprej, da nekoliko počakate," je opomnila Manica kakor nekako v zadregi in polglasno dostavi la: "Sedite gospod župnik, takoj se vrnem." Toda župnik Andrej ni sedel, ampak je nataknil naočnike in posegel zopet po Dominikovem pis mu. Ko ga je prečital drugič, se je zagledal skozi okno in ni trenil očesom. Za Manico, ki je prinesla vina in sadja, je vstopila tudi gospo dinja Cila v belem, zlikanem predpasniku. "Oho," se je začudil župnik Andrej — "danes pa ni bil Klan-der varčen gospodar. I, seveda, kaj takega se ne zgodi vsak dan.. . Gospodinja Cila se je zadovoljno nasmejala in sedla na drugi konec mize poleg Manice. "Torej petindvajset let ga ni bilo," je pričel župnik, ko sta Manica in Cila le molčali. "Saj ga ne boste več spoznali!" "Kako neki," je pritrdila Cila in sedla poleg Manice. "Že takrat, ko je bil zadnjikrat doma, je bil ves drugačen kakor nekdaj, kaj šele sedaj, ko je gotovo bogat, da sam ne ve kako in gosposki, da se bo sramoval enemu izmed nas podati roko." A župnik Andrej je le never jetno skimal. "Ne verujem," je dejal — "in tudi pismo ni pisano po tem. Sicer pa se mi zdi, da Dominik ni bil tako častihlepen, temveč poln hrepenenja do različnih ved vied nagona samega, kar je kazal že v zgodnjih letih. Gotovo da je s tem združena tudi čast in Blava, a ljudje, ki hrepene samo za tem, delajo drugače, kakor je delal Dominik, ki je žrtvoval, kakor sklepam po tem zadnjem pismu, skoro vse življenje edino knjigi. Mogoče se motim, a da je hodil težavno pot, je gotovo, in čuditi se ni — če je truden ..." "Kdo bi si mislil," je skimala gospodinja Cila — "da bo hodil ta človek tako čudna pota." Župnik se je nekoliko zamislil in nato je dejal: "In takih Dominikov dandanes ni malo. Različni seveda, ki bi vztrajali tako dolgo kakor vaš, jih res ni veliko, ker polovica in tudi več jih omaga kmalu, in to je jasen dokaz, da zmote, ki jim prete v tujini. Še potegnil I Dominik, ki je gotovo prišel viso ko kakor malokdo, pravi, da je truden in je zaželel nazaj . . . Ka.i šele oni, ki nimajo polovice njegove moči in vztrajnosti! In teh je toliko, da me obide žalost, če pomislim nanje." Glasno, skoro razvneto je govo ril župnik Andrej in Manica ga je poslušala s pritajenim dihom &e nikoli ni slišala iz njegovih ust takih besed, niti na prižnici, niti drugod. In ko je končal, se mu je hvaležno nasmehnila in po gledala sestro Cilo, ki je gledala malomarno v tla in menda ni razumela župnikovega govora. "Težko je, težko," je dejala in pogledala postrani na Manico — "pa. Dominik je vendar srečen: bogat je in učen, da si ne mojem misliti kako, in Zlatopoljeani se mu bodo čudili, če se bo razgovarjal ž njimi." Manica jo je pogledala izpod obrvi in tudi župnik Andrej se je ozrl nanja začudeno. "Niste me razumeli," je dejal m puhnil vijoličast oblak toba-kovega dima. "Pa če se vrne, kakor upati, bom vesel z vami. Drag prijatelj mi je bil, dasi je bilo to že davno in nikoli bi si ne mislil, da se srečava tako pozno in na tako čudnih potih." In pravi, da je truden," je pripomnila Manica in pogledala župnika Andreja. "Da," je prikimal župnik. "Ljudje, ki so dosegli, kar so že-eli, navadno ne sporočajo, da so trudni. Dominik pa je pisal, no, mogoče pomeni to kaj drugega, ter težko je slediti njegovim mislim: druga bega čez drugo, brez zveze, brez cilja in edino, kar razumem v pismu, je hrepenenje za najvišjim in težka utrujenost, ki kveje iz vse nejasnosti in jo priznava sam. Bogve, kakšna je >ila pot njegovega življenja." "Bogato se je moral oženiti, so dejali župnik, ki so bili pred vami in so brali njegova pismq," je opomnila gOspsdinja Cilka z vaz-<> nim obrazom. "Bogato se je oženil in sam je bogat, kako ne bi živel zadovoljno? Reveži smo mi, ki se ubijamo s plugom in lopato; kdor služi denar' z umom, je gospod in ni nikoli truden." Župnik je srknil dvakrat iz rožnatega kozarca in je odkimal. "Motite se, kakor se motijo vsi, ki mislijo tako. Naši predniki so živeli zadovoljneje, ker niso poznale te zmote, danes pa je narod kakor zbegana čreda brez pastirja. in išče vsekrižen poti k boljši bodočnosti. Toda vsako upanje na boljšo bodočnost je zaman, dok* ler se ne vrnejo in ne združijo z rodno grudo in rodnimi brati vsi, ki so odšli. . . Ker ravno ti, ki si domišljajo, da jih je obsijalo v svetu spoznanje in govore narodu o sreči in bodočnosti, so vzrok razkola in vse nezadovoljnosti. Kaj nam treba prerokov, katerih nauk je le v besedi, njih srca pa so daleč od vsega; kaj nam treba vseh različnih voditeljev in kri-čačev, ki so edini vzrok,, da psu je brata brat za prazen nič! V dolino zlatopoljsko jih še ni bilo, a ni več daleč, ko se razgrne ta pogubni val tudi čez te poljane, tudi čez te ljudi, ki žive sedaj mirno in zadovoljno. Vse je kupčija in mešetarjenje z rojaki, ki jih gonijo na semenj v sramotno prodajo tisti, ki so odšli, da se spo-polnijo med svetom in so pozabili na rodno grudo. A ko doseže laž svoj vrhunec, narod propade, kakor jih je propadlo že toliko in podjarmijo ga in zasužnijo zdrahi in čili. Take so moje misli že od nekdaj in ker nisem hotel služiti tem goljufnim malikom, sem romal od fare do fare in spoznal na tem romanju, da se ni čuditi, če je bil dvanajstletni Krist v svoji pravi ljubezni do naroda v jeruzalemskem templju modrejši od pismarjev in farizejev. Tu v dolini zlatopoljski pa živim zadovoljno. ker ga ni razen Dominika, ki bi odšel in se okužil v svetu, in sedaj se vrne tudi ta." (Dalje prihodnjič.) SVABILO. / Jas sdolej podpisani naznanjam občinstvu, ,da nisem odgovoren ali plačnik nobenih dolgov, napravljenih po moji ženi Alice Vi-detich. Math Videtich, 2059 W. 23rd St. Chicago, J31 20. septembra 1915. (Adv. 10. 27. 15.) M. POGORELC trgovec z zlatnino 29 E. Madison St. Room 1112. CHICAGO, ILL. Ptfite po cenik! ^ZA VSEBINO OGLASOV odgovorno ne uredništvo, ne pravništvo."*3 Frank Petkovšci 720 Maric* Street WAUXEGAN, ILLINOIS. Zastopnik raznih parobrodnlh droit. Pošilja denar J« ▼ stare domovino in ^ prsvljs notarske posle. 8e tople priporoča Slov kegaa in okolifei. ▼ W. Za farme in zemljišča ob dobrih cestah, blizu Sol in blizu železniške postaje se obrnite na rojaka: WML BRUNSCHMID, farmer, Jump River, Wis. (Ad. 1?. 1. 15) TEL.: CANAL 0027. AMERIŠKE VESTI. Stara dijakinja. V Lawrence, Kans., se je dala te dni vpisati v taraošnjo državno univerzo 841etna Mrs. Anny Win-ship. Študirala bode psihologijo, sociologijo in zgodovino. Ta dijakinja je skoraj gotovo najstarejša slušateljica kake univerze na celem sveta. Modra naredba. Bridgeport, Conn., 4. oktobra. —Pastor tukajšne metod, episko-palne cerkve je odredil, da o-pravljajo sedaj službo "cerkvenih mož" ob nedeljah samo mlada in lepa dekleta cerkvene občine. Da bodo skrbele le krasotice za red pri službi božji, je napoti-o modrega pastorja upanje, da lodo vsled tega prihajali v cerkev osobito mladeniči v obilnem številu. PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA MLEKARNA F. GRILL'S DAIRY IS IS W. 22nd St.. Chicago, III. Pozor gospodinje! Ako rabite pri gospodinjstvu sveže mleko, dobro sladko, aU kislo smetano, (Cream) ali okusno, doma narejeno maslo, (Butter) oglasite v moji mlekarni. Jaz prodajem mleko, ki je paaterili-zirano; dobivam ga naravnost od far-merjev. Mleko je preje natančno pre-skušeno in pregledano od Mestnega zdravstvenega uiada (Health Department) predno gre iz mlekarne; tore; garantiram ali jamčim, da je naravno. Mleko take vrste je posebno priporočati otrokom re. encem. Mleko razvažam po hidah točno vsak dan o pravem času. Za obilna naročila se toplo priporočam: CRILL. IŠI8 W. 22nd«/V.. Chicmg*. tU. Telefon: 617 R. LOUIS M. PTAK Panamski prekop zatvorjen. Washington, D. C., 4. oktobra. Ker se je še dne 20. septembra t. 1. usul na iztočni strani panamskega prekopa blizu Gold Hilla velikanski plaz v vodo, ie ves promet v panamskem kanalu ustav-jen. Predno se bode škodo zopet popravilo, bod?> trebalo več kot ipesec dni. Nekateri sodijo, da jode to delo do I. novembra letos dovršeno, kar se pa ne more z gotovostjo trditi. Dr. Martin J, Ivec Slovenski zdravnik Pfcyiteiaft-SNrieea Vrhovni zdravnik K. S. K. J. 900 N. Chicago St Corner Clay St., JOL1ET, ILL. Urad zraven slov. cerkve. Telefon N. W. 1012, sil Chicago telefona: Urad 1364 J. Dom 2192 L. Marija Sluga 2225 So. Wool SI. Chicago III. TELEPHONE: . Lawndale 8390. izkuiena in z driav-nim dovolj en jen potrjena BABICA ■e ulj ud no pri porote al*, venskim in hrreUdM POZOR ROJAKI I Spodaj podpisani imam na pro-daj v okolici Willard in Ore««, wood, Wisconsin, dosti zelo rodovitne zemlje; torej če katere«« veseli isto kupiti, ali iti na farno, naj mi piSe, ali naj se pa osebno obrne na spodaj podpisanega: Gregor Selitkar R. 5. box 26 Greenwood. Wis. Ad. 5. 5. — 11. 5. Bogata organizacija. Znana ameriška dobrodelna organizacija Y. M. C. A. Iastuje nekaj nad 100 milijonov dolarjev vrednosti na zemljišču in raznih stavbah, kojih šteje 759. Lansko leto se je potrošilo za zidavo novih domov te organizacije $13,-000.000. Novih članov je pristopilo lansko leto 40.000, skupno število članstva Y. M. C. A. pa zna ša 620.798. Ta organizacija je preskrbela v minulem letu 53.257 o-sebam delo: telovadne večere je pa obiskovalo v tem času 447.000 mladeničev in mladih mož. SMEŠNICE. ; oblastv. potrjeni POGREBNIH 210 S"t. Martyr Street PERU. ILL. Se toplo priporoča rojakom Slovencem v Peru, La Salle, Oglesby in Depue, 111., za oskrbo pogrebov. Jaz sem rodom Ceh in sem edini pogrebnik v tem kraju ter okolici, ki je tudi član K S. K. J. Na razpolago imam vedno ambulančni voz, ter kočije za razne prilike: poroke, krstije, itd. ČUni podpirajte člana.' Dobro priporočilo/ x Gospodinja, (novi služkinji): "Pa razumete ravnati tudi z otro ci? —"Kajpada. — Kako bi ne razumela? saj sem bila c^lih 20 let pri enem otroku." Previdna gospodinja. Gospodinja, (novi varuhinji o-trok): Upam, da boste gojili lju-bezennn spoštovanje do vseh mojih otrok, izvzemši najstarejšega, | 18 letnega sina/' Dvoumljivo. Stara samica, ki je kupovala v trgovini psa: "Bode li pa ostal ta zvest tudi meni — "Tako zvest, kakor še nobeden drugi.'* Važen nasvet Ako ste v zadregi, da morda potrebujete ODVETNIKA ALI ZAGOVORNIKA obrnite se za zaupno na: August W. Kerr-a ki Vam bode stal na strani m pripomogel do Vaših pravic. Ta odvetnik je prijatelj delavcev, ker je vrhovni svetovalec in odvetnik velike unije Untied Mine Wor Kjer* of America. "District 12. Osobito se priporoča delavcem v odškodninskih tožbah. Njegov naslov je? A. W. KERR, ROOM 810-811 FERGUSON BUILD INC Springfield, ŠOLA za učenje vožnje s avtomobili. Kdor se hoče temeljito in kmalu priučiti vožnje z avtomobili, ali iste popravljati, naj pride k nam ▼ šolo, k« mi vse to utimo. Poduk se vrši podse-vu in ponoči! Mi garantiramo, da dobi nčenee "licence" ali dovoljenje. Pridite m torej učit k nam! PENN ATJTO ŠOLA Murtland Ave. and Kelly BL (55.—11. 5.) Pittsburg, Pa. NA PRODAJ je lota nasproti slovenske cerkve v Chicagu. Cena $675.00. Nova modema hiša v Cicero, 111., v dva nadstropja s pritličjem (basementom) s 5 in 6 sobami. Nizka cena: samo $5500.00. Oglasite se pri: FRANK KOSMACH, 2116 W. 22. St., — ChicagD, I1L PETER CULIG J A. VJVI JVOTA-R 11 1245 So. Santa Fe Avenue, Pueblo, Colo Izdeluje vsakovrstne pravov*-1 javne listine, spadajoče v notarsko stroko za Združene države » staro domovino. United Undertaking Co. POGREBNIK! Podjetje, a katerim so v svesi tudi 81oveaei. Na vogalu Union & D. St., Pueblo, Colo. Se priporoča Slovencem sa blagohotno naklonjenost. 8.17.16