Na j reč j i slovenski dnevnik i v Združenih državah i Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily y* the United States. bwH every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers, h3 TELEFON: CORTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876 NO. 172. — ŠTEV. 172. NEW YORK, FRIDAY, JULY 24, 1925. — PETEK. 24. JULIJA 1925. VOLUME XXXIH. — LETNIK XXXTII VELESILE IN KITAJSKA Trije sile sestavljajo poslanico, v kateri bodo posvarile Kitajsko. — Amerika, Anglija in Japonska bodo opozorile Peking, da sta pomoč za narod ter konferenca glede ekstrateritorjalnosti odvisni od varnosti tujcev. — Izjava bo zahtevala takojšno protekcijo. Poroča John Balderston. Amerikanci v francoski službi. Polkovnik Sweeny, načelnik ameriških pustolovcev, ki hočejo pomagati Francozom v boju proti Marokancem, kateri se bore za prostost, pravi, da je 'civilizacija' na tehnici. — Letalci bodo odpotovali v pair dneh. PREDSEDNIK COOLIDGE NA POClTNICAH V SWAMPSCOTT, MASS. LONDON, Anglija, 23. julija. — Vlade Združenih držav, Anglije in Japonske sestavljajo skupno deklaracijo, ki bo predložena Kitajski. Vsaki teh treh narodov je najprej sestavil svoj lastni osnutek in sestava skupnega besedila je tako napredovala, da bo izjava pripravljena v kratkem. Sile bodo najprej opozorile Kitajsko na obljube washingtonske razoroževalne konference, tikajoče se fiskalne konference ter uveljavljenja komiteja, ki naj bi razmišljal o ekstrateritorjalnosti. Sile še vedno žele pomagati Kitajski, da doseže svojo upravičene narodne aspiracije ter zro s simpatijo na tozadevne ambicije, a morajo dostaviti, da niso življenja in imetje inozemcev na Kitajskem varna in da so krožile celo govorice o agitaciji, da se se oropa inozemce njih pogodbenih pravic. Dokler bodo te razmere prevladovale, — bo silam skrajno težko, kljub njih dobri volji in želji, pospešiti kitajske aspiracije, storiti kake neposredne in aktivne korake, da izvedejo svoje namene. Popolna tajnost obdaja poslanico, katero sestav-lja "velika trojica**, obstoječa iz Anglije, Japonske in Združenih držav, — ker ni bilo še sklenjeno, če naj se povabi Francijo in Italijo, da se pridružita o- stal ima Silama. {evropskega protektorata za Maro- V angleških uradnih krogih se zavzemajo za pri-, ko, nas je sprejo v istcmi duhu. v pust Francije in talije, da se na ta način izognejo !katerem je sprejel fralle(rski i)ro vtisu, da skušajo imenovane tri velike sile same "bosati" Daljni iztok. Diplomatičen dogodek, ki ima le malo primer, se je pripetil, ko je Chamberlain pretekli teden sporočil angleške načrte glede Kitajske v pogovoru z ameriškim, francoskim in japonskim poslanikom. Italijanski poslanik, markij Torreta, ni bil povab 'j° (losti df>bro svet< tla v'"io- k"J .. . ^ pomenja civilizacija belega moža. Ijen. - - Mfc Chamberlain je nato odredil, naj se pošlje italijanskemu poslaniku zapisnik seje ter mu pojasnil, da ni bil povabljen vsled "zmote *. To pojasnilo ni šlo v Rim, ker je poslanik že sam od sebe odločno protestiral v imenu svoje vlade. Velesile so se tudi že praktično dogovorile med Odpotovanje seboj glede postopanja, ki bo uvedeno v preiskavi, v M?roku pl.ot, tikajoči se streljanja v Sanghaju. Sprejeti načrt fvsraškim Rifeem, se je nekoliko! pomenja kompromis. Člani preiskovalnega sodišča bodo možje, ki dobro poznajo Kitajsko, a nimajo nikakih direktnih in Maroko. Zvečer p* se ie glasilo, teresov v Sanghaju. Nobenega kitajskega sodnika *ia bodo odpotovali šele. v pričet-; ku prihodnjega tedna. Pojavile so se namreč težkoče gli de statusa ameriških lt talcev, j Xa temelju pravil, ki vodijo francosko Legijo tujcev, bi se morali ameriški letalci obvezati ,da bodo ^kižili pet let. FEZ, Maroko. 23. julija 1'ARIZ, Frajicija. 23. julija. — Sedem A111 eri kancev, ki so služili tako v ameriški kot francoski armadi tekom vojne, bo poletelo v prihodnjih par dneh v/. Toulouse v Maroko, da dvorijo ameriški letalni oddelek >za maroškega sultana proti Abdel Krimu. Ta oddeklk rbo ded vojaškega oddelka, ki bo odpotoval iz Tou-»louse v Barcelono, kjer se mu l>o .pridružil španski oddelek. NaiNljni Amerikanci so na poti v Francijo, da s>e pridružijo ameriškim letalcem v Maroku. V zvezi s tem se povsem naravno pojavlja vprašanje, zakaj naj se bore Amerikanci v Maroku. Polkovnik !S\veny je odgovoril na to: — Kot poveljnik hočem pojasniti naše motive: — Mi gremo v Maroko, v prepričanju, da bomo pomagali ohraniti civilLzatorično delo. katero so vršili Francozi pod I p rote k t ora torn. I — Sultan, ki spoznava vrednost lektorat, ki je napravil rz zaostale dežele, polne nasprotujočih si plemen, proč vit ajočo se."1 mirno in Po našitriuislih se bori Fran-cia. ko se bori proti Abdel Kri-j mu, za civilizacijo belega moža in vsi. ki tvorijo ta oddelek, poy.na-| — Poznajo tudi potrebo, da ne odnehajo za en inč vspričo v-taji: proti belemu možu. Prepričani mho. da bi morali biti Francozi v Maroku deležni podpore drugih narodov. PARIZ, Francija. 23. julija. — sedmih ameriških bodo služili pri STRESEMANN IN FRANC. PREDLOG Nemški zunanji minister Stresemann je z veseljem pozdravil francoske predloge ter rekel v nemškem zboru, da je pričela Nemčija z veliko mirovno ofenzivo. — Hoče imeti tudi Italijo v dogovoru. — Govor kaže narastek liberalnega duha. m® C0PV.IGMT Ktv»TONC.VICW CO. "[W YMH Delodajalci se bodo pobotali z majnar ji. Antracitni premogarji preiskujejo pretnjo glede generalne stavke v premogovni industriji. Položaj je bil olajšan vsled akcije antracitnih premogarjev. e J i zavleklo. Objavljeno je bilo. da bodo dunev popoldne odpotovali! il Pariza v Toulouse in od tam v' ne bo, ker bi ne mogel biti noben kitajski sodnik nepristranski in bi bil gotovo umorjen, če bi bil. Sodišče bo sestavljeno iz Angležev, Amerikancev, Francozov in Japoncev. Ni še odločno vprašanje, če se bodo Italijani pridružili ostalim. WASHINGTON, D. C., 23. julija. — Združene države, Anglija, Japonska in gotove druge in- Francozi so brez \ %ake težkoče za-teresirane sile so v bistvenem soglasju glede rav-!vriuh ril>kl napad proti obram- 1 • • i . i I bani v Zerual pokrajini, v bližini nanja s kitajskim problemom. „ , v a „ J . rsibane, severno od reza. Premic- Japonska je prva predložila ugoden odgovor lia kolona je potisnil« nazaj nana ameriške predloge, tikajoče se uporabe pogodb Jskakujoč? rii^ke čet. jih zasledo- washingtonske konference ter sklicanja carinske .""'t™ ter i]m Priza' , c ' - i dtla t 'zko izjrube. konference in imenovanja komisije, ki naj bi pro- Franeoske čete so napadle moč- učila vprašanje ekstrateritorijalnosti. ne rifske zakope v bližini Babei (Sika in Rifci so zbežali po preeej- Povečanje Havajskega \ šnjih izgubah. otočja. i <5euerifl Naulin, novoimenovani vrhovni poveljnik francoskih sil v Maroku, je dor-.pt\l semkaj. ATLANTIC C IT V. N. -T., 23. julija. — Precej rednost i je i/.iru-l-ila danes pretnja splošne ->tavk» s' preanogovni industriji, kateri j.-tri-jo ne more računati v nikakih \ojnih načrtih. Premogarji so definitivno izjavili. da soglašajo z delodajalci, tla je treba držati ločene probleme trdega "in mehkega premoga. v>aj dokler ne bo sklenjen dogovor glede novega antracit nega kon-t raki a, ki naj i)i stopil na niv-^fo starega kojega doba bo potekla dne 31 aivgusta. V oči vidnem prepričanju, da so pridobili promogarji eno točko \ javnem mnenju, mi deh«dajalci slaviLi svojo la.-t.no ponudbo. To je bilo razvidno iz njihove včerajšnje zadeve, da naj pn inotrarji obratujejo po 1. septembru, če i>o sklenjen kontraki ali ne in da naj tudi pretllože vse spore arbi t raciji "treh nepristranskih os»'b". To trojico naj i)i v smislu ponudb imenoval pre je nastopila službo v bolnici. pred nekako enim lotom, umrlo pet paeijeufk v njenem vanlu in da so okrevale le dve ali tri po izvrševanju operacij. V s ko ro vsakem slučaju so pa-eijenti nasprotovali operacijam, i a kot nemo živino in s silo so jih , 4 ... , , ... ... ... J letnega dečka, neko žensko, ne- 1 odvedli v opnraeijško soljo, kjer , .... , . .. i Keufc so dobili podkožno injekcijo, na- Strela ga je ubila. T« ikoni viharja, ki je divjal predvčerajšnjem zvečer preko Xe\v Vorka. je ubila strela nekega 14. Potop poljskega torped-nega čolna. VARŠAVA« Poljska. 21. julija Tolj-ki torped>ni čoln *'Karai1)" j«* včeraj eksplodiral ter se potopil v irdan>kčem pristanišču. Vse mo-.tvo je izgubljeno. Čoln je ravno prišel v pristan za popravita t«*r vr„zil z lastno paro, ko se je pripetila eksplozija. Dosedaj ni biLo še mogoče ugotoviti vzrok uesceče. WASHINGTON, I). C., 23. jul. Neki geolog. Edvin Fairfax Nairl-I ty iz Xew Vorka. ki se peča prav pos-c4»no s pronrevaiij-nu potresov, trdi. da postaja obseg Havajskega otočja, ki je ameriška la-it. vednO večji vsled potri-tsnih sunkov. I*čenjak praru da bo imel slrie Sam v doglednem č;vvu v Ti-heni oceanu kontinent, sličejfi Ja-poflski po velikob*i. kar s(( jih operirali. Rekla je. da jo je neka paeijent-ka celo na operacij>'ki mizi prosila, naj jo r ši. Obdolžila je dr. Henry <"otlona. zdravniškega ravnatelja bolnice, "da je eksperiinent.iral na boiaiikih /. nožem "*. X<-ka žeaiska je bila poloKena po izvršeni operaciji*-'* na steklenice, [ polne vrele vode ter je bila vsa | opečena, piedno je umrla. Miss . Strong je rekla, da ji je zdravnik. I ki je načeloval oddelku, rekel, da | i)o on >pisa,l certifikat glede smrti jdotične bolnice. Kmalu nato pa je ^•iia ^Mrmeščena v drugi oddelek. Senator Simpson je opozoril na i vojaka, in n< kega delavca. Mladič, 14-1 tni (\niiv di Monda s •"!.">. ceste v Brooklynu je vide* na »irkeui drevesu viseti papirna-teg.-i ziea.ja. Hotel je pokazati svojim tova-iiše-m. da se ne boji strele. — Glejte. — je rekel. — Str,- vini. tla prinesem zmaja navzdol. — K«i j še ne. — je rekel neki tovariš. — Strela udari uajprvo v drevo. (csare pa je smejal ter ravno plezal na. drevo, ko je udarila vanj strela. Mladič je bil na me. •stn mrtev in njegovi tovariši •bili omamljeni. Vihar, ki se je pojavil v spremstvu velika nekega naliva, je povzročil veliko škodo, prav posebno v državah Xo"ve Anglije. slučaju, da bi se sporni stranki ne , -m-anje dr. Coitona pred ko-mogli dogovoriti. | miteje,,.. v katerem je rekel sled- Obe stranki st:i očividno tudi ■ nji. da okreva 87 odstotkov paei- jento'. v bolnici, a Miss Strong je pripoirnila. da je to laž. A' Portugalsko ministrstvo odstopilo. L0XD0X, Anglija.. 21.: julija. Sem je dospelo 'poročilo, da je pcrtnigalsko ministrstvo ipod predsedstvom zije. se zaonkrat ni -dalo d<»gnati. t tisoč i ji nIo «est in trideset milijonov dolarjev, torej več kot je znašal ji jih dohodek od leta 191M naprej, posebno pa $K48.000.000 več kot v preteklem letu. Vzrok višjih dohodkov so višje cene za pšenico in živali. DENARNA IZPLAČILA Y JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. DftiM BO nai# o«n« rieiikl JUGOSLAVIJA: 1000 Din. — $18.60 2000 Din. — $37.00 5000 Din. — $92.00 PH nakazilih, H znaAaJ« manj kot ko« ca IM ilnarjev ratenaa lf Motov sa poštnino in droge stroška. Bn«M»J« na ud nje pošte ta UpMoje 'Teštnl iekeiv) iraT, ITALIJA M ZA8EDEK0 OZEMLJE ^ 200 lir .......... $ 8.50 500 lir..........$20 25 300 lir .......... $12.45 1000 lir..........$39.50 iti Bftroilllh. ki suiaje mami kol 8»f Ur nhnM MMkej w 11 trn poštnino in druge stroške. ■»pošilja na sadnje MW ta UpiataJ« UaMJaaska kreditna kaaka r Avta. Za. pošilja tre, ki presegajo PETTISOO DINARJEV ali pa DVATIBOC LIK doTolJnjemo po mopoCcoetl ie poseben popust. Dtacrjm ta Uram sedaj al stalim, meaja ss veftnl ta »ipv : ls tega razlega ssn al msgsis podati natančne eeae vaaprs* po eenl tistega dne, ko aaai prMe psslsnl denar t roka. POSILJATVE PO BRZO.) AYNEH PISMU IZVRŠUJEMO * HAJK&AJSEM C ASU TEB RAČUNAMO ZA STROŠKE fL«. Mar na j« poslati aaJMJs pa Dinrtli raatai Um*j Order all pe Mow Teak Bank Draft. FRANK SAJlSEB STATE BANK 8M Oortlandl Stroot, Vow York, v. T. Telefon: Cortlandt 4687. GLAS NARODA, 24. JUL. 1925. Owned and Published by BLOVtonC PUBLISHING COMPANY; (A Corporation) prink Stkafer, presidenI Lotili Benedik, treasurer Pltw of kranmar of the oorpontion tnd iddnwt of iboro officers: 08 CortUndt Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" "Voice of the People" Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Ea eelo leta velja Ust sa Ameriko im Kanado_______$6.00 Ma pot leta_______$8.00 Km četrt leta_________$1.50 Za New York sa oslo leto — $7.00 Za pol Uta_________$3.50 Za niotemsiva ta celo leto $7.00 Za pol leta____________ $3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda99 Uhaja vsaki dan izvzem&i nedelj in prosnfkov. Dopisi brea podpisa in osebnosti se ne priobčnje? T. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da sa nam tudi prejšnje bivališče nam sni, da hitreje najdemo naslovnika. "OLAB NAROD A", 82 Coftlandt 8treet New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. KONEC RUHRSKE OKUPACIJE Skoro brez javnega oglaševanja, broz prerekanja v li>*tih in ugibanja glede posl'dic in pričakovanih uspeti ov se je pričelo umikanje francoskih in belgijskih čet iz Rubra. Kwsen in Bochnm bosta izpraznjena še tekom tekočega tedna. Številni majijai kraji so bili že poprej izpraznjeni. Umikanje francoskih in ibelgijskih čtvt bo z;u vrseno tekom tekočega me>wa ter tokom meseca avgusta. Po 16. avgustu bodo odšli še zadnji oddelki francoske i>olicije. S tem bo zaključena episoda v Ruhr pokrajini. Glede uspešnosti tega koraka aLi pravzaprav pustolovstva bodo še dolgo ra-zlike v mnenju. Najbolj neposredno važna -t v ar pa je učinek, katerega bo imelo to umaknenje na franeosko-nemške odnosa je. Ne bilo bi mogoč? izmisliti si bolj boljše«ga jamstva kot je to za željo Francije, da sodeluje z Nemčijo. Stari dnevi oprosti in naselja so minuli. Ob istem času pa so bili oni Nemci,'ki so neprestano poudarjali, da Franciji ni nikdar mogoče izaupati, ker skni-ša še vedno na tajnem staviti Nemčijo pod svojo železno peto, oropani svojetga glavnega in najbolj uspešnega a4"ginn«mta. V tem pogledu in do takega obsega mora imeti iapraznenje Ruhra zdravilen učinek na Nemčijo. Najnovejša poročila potrjujejo prej ojbjaivljeno vest. da ne bo do za^vazniki izpraznili le Ruhr pokrajine, trtnrveč tudi mesta Ihies-scldorf, Duisbnrg iu Ruhront na dr-.ne.rn bregu Rena, ki so bila zasedena leta 1921 kot "sankcije" proti Nemčiji. To pomenja, da bo vsa iztočna stran te reke. z izjemo predmestij, zopet v nemških rokah. To dejstvo napoveduje tudi hrzo iz-praznenje kolinskoga ozemlja in teritorija severno in zaipadno od Kolina, ki naj bi bilo izpraznjtsno pet let ipo uveljavljenju vers'aill-«ke mirovne pogodbe. Z drugimi besed-ami rečeno, — če ne bo prišlo vmes kaj izvanrednega. — bo imela Nemčija do jesnni dobršen del svojega zasedenega ozemlja zopet o sreči. Francija nudi dokaze svoje dobre volje kot jih ni nudila še nikdar izza konca vojne. Ne.mčija izvršuje pogoje Dawesove komisije. ilkst rem isti in kračami na ob^h straneh pravijo seveda, da ne more to stanje dolgo trajati. V Nemčiji dvigajo svoje glasove oni, ki trdijo, da je sicer mogoče izvesti I)a\vesov načrt, ker pomenja preveliko breme za Nemčijo. V Franciji pa dviga jo nekateri staro strašilo o Nemčiji, ki postaja tako mogočna ter se vrača k svoji stari sili tako hitro, da bo v par letih zopet zdrobila Francijo. Kljuk vsem prizadevanjem ozdrave ter hočejo izvede-' vlado radi rastoče brezposelnosti ti to in ono ml mene. Vsakomur in j«" predlagal nezaupnico kon-skoro nc morem pismeno odgovar- servativnemu kabim-tu. ki ne h- ni jati, poseUno, ker so UL-katera 'držal svojih volilnih obljub v po-vprašanja taka. tla sploh ni !iioA'w« omejitve in znižanja brezpo-goče nanje odgovorit:. jselnosti. ampak se je pod njo pol<»- Xekat rini bom odgovoril na'žaJ suni° P^slabš;il. Bivši mini-ton a estu. ' istrski predsednik delavske stranke Radovednež, Chicago. 111. — Je naglasil. da je lanskega maja. Pravite, da se pri Edinosti zopet ,ko Jc imel ^ on krmilo državo v \ rši javno glasovanje. Če naj fran-; rokah, znašalo število brezposelnih čiškansivo glasilo imenujejo "Kdi-} 1-057 (HK)' doi'[m znaia i,0tl ali p.) " Amerikanski Slo-P,allhv5novo xhxCu V nem !-i u je torej novi!; *J()( 1.0(H) o- sob brez dela. Macdonahl jo ostro kritiziral protekcionistično ]>f>liM-ko vlade, ki tira gospodarstvo v š-' večjo krizo. svojem rulgovoru j»* ministrski predsednik Baldwin izjavil, da IlIKt }>a ^' vy uspešnega sredstva preti sedanji angleški ekonomski k>:/.i in da tudi v volilni borbi ni tozadevno delal nobenih obljub. Po n j "govern mnenju nosi veliko krivdo na sedanjih dezolatnih razmerah dei-stvo. da se jo izseljevanje \/. Angli-ij»- od prodvi'iiuli l!<)0.t)0() oseb na po vojni. (ločim j;1 v vojnih lotih emigra-enehala. Xn ta način se .10 nabralo današnj število ljudi brez dola. naznani in sporoči, da so more pavlc ni obiiesol, so ni kaj pobra- pomota popraviti. jj •• Mimogrede". Ker je tudi Obcinem tudi sporočani, ilj je (to od muh, pr«.\gan.ia Trunk vsa- društvo sv. Štefana št. 26 JSKJ ; ki jutro svojega mačka po •*Pisa-,'r 1 V;',""" ~ " . . .. . ... - - ! J .. .. . . , leto zmanjšalo na 130.000 se zoniet po dvajsetih letih iznu—; i>t:m poliu . Odkar ie prenehal . . v. . ...... ... . . . , .. i .. . " ..'..... ni. doc mi je " lilo, da priredi izlet za društveno j Jd-art m. Jlurn s svojimi odpisi v/.. ... . j ; , člane in članico ka.kor tiudi za Brooklvna. ni "Eiliiiost" niti šii-i'' '. ' prijatelje društva, da so bodo mo- ijiv 1 i — t vce. Njihovo najvišje ka-gli na svežem zraku fim) in pošte-j ti-liško načelo je — polna mošnja no zabavali. ^— njihov mili slovenski narod pa Ta izlet t)* vrši v nedeljo dne molzaia krava. Boga se posluhu- |j >i!( 2. avgusta 1923, na jako finem jejo za stnišilo, da bo vse hudič po-■ t:)].n -(> prostoru. Vstopnina je samo 50c citral, kdor jim ne ila toliko, koza osebo in jo vožnja tja in n nizaj likor zahtevajo. Ktir j. kiobuček prosta. Trnek i b«xlo vozili od 10. f 'Amerikanski Slovence" ^ "Kdi-j ure zjutraj in do Z. popoldne, in nost" že iz mode in ker .so letos-] sicer vsake pol ure. Oni. ki ima- nje poletje bolj majhni klobučki i tija,,n] Maedonald jo svoje avtomobile, naj gred« moderni. bodo najbrž izbrali skozi Šhap-.burir na K it tanning nuuijši shape. Za trimingo bo pa I),-l>;na je pokazala, da d; ja. naj pokaže par številk. Izvoz V. Britanije so je od maja 1J>24. do maja 1925. znižal za več kot (> milijonov funtov šterlingov. Prizadete so vse glavne industrijo. Premogovna je nazadovala na izvozu za 2 milijona funt. šterlingov, kovinska 1 in pol milijona, tekstilna 2 in pol milijona. Zmanjšal pa se je tudi uvoz zlasti si rov m in živeža. Produkcijska zmožnost Velike liri' inije «c enervirana in dežela, si mora stisniti pas. Železnico prevažajo manj in prinaša; > manj dohodkov. Ladje, ki so preje vozile premog preko nu r ja in so vračalo naložene s surovinami in živežem, hodijo v veliki mori prazne tja. ker je angleški premo«* predrag za izvoz. — V-sled tega je dražja roba. ki jo vozijo domov iz prekomorskih krajev. In Anglija je navezana na živež izven doma. saj more sama prehraniti komaj četrt svojega prebivalstva! Veliko število ladij -•t"ji brez dela. Samo v maju jo bi lo odpuščenih čez 2'UM> pristaniških ili'lavo'v! Hamburško in rot-tortlamske lailjedolniee izpodriva- (»ospodarska kriza so grozi pretvorili v veliko soeijalno krizo, ki ogroinno| jo boljševiška ii/'rnacionala z vo-\ lada in j likim upom pričakuje. < V n<> pri- t r«>- trijo. vendar so t-*j zaščiti posta v- | škov po'om sporazuma mod dolav->/ke moje. V domokr«:«-' i .n' i-i- in podjetniki v pobijanjih, ki ->o narcnl >am no : >c te dni začela v železniški in ru-mot*e rešiti, mu ne mote pomagat i : darski industriji, bo \"«-l ika Brita-nobena vlada. niia v kratkem torišče težkih soci- Končno jo poslanska z'" mica !jalnih b<»jov. • odklonila nezaupnieo. I:i jo j" pr •- Fri.tii pa je, d: bo kot doslej veil 14*i'i!nn t uli tokrat angleški n^rod njo ' irova provtlarjonost in realizem ob-takesra morda ustwlnoira io vseh slovenskih frančiškan-, Anglija preživlja ogromn > go t <> /a družine >l;.voiiskd: :r.:-'v v Xovi >ko«*ij:. Daro- Dopisi. Pittaburgh, Pa. Minilo je že štiri mesece, odkar se je slovensko pevsko društvo *' Prešeren'' ra-vizeAo za uboge slepce v Jugoslaviji ter pričelo nabirati milodare zanje. Ker pa je že toliko časa poteklo in ni 'bilo še nobenega poročila oziroma objave darovalcev v javnosti, zato morda Že marsikdo misli, da je bil prevaran, kakor že večkrat prej. Ali cfiijeni dairovalci, ne sodite napačno pevskega društva Prešeren, da bi tudi samo za en cen* koga prevalilo. Tega nifcaicor ne* P» mc ^fe tn-ngbiwina kam|*rg» Itoda vsako požrtvovalno delo jim tako zavlekla, temu ni 4trivo društvo Prešeren, pač pa nekatere tukajšnje klike, ki so pričele nasprotovati in celo agitirati, proti tej nabiralni kampanji. S 4em P* niso samo zavlekli kampanje, —• temwč oropali tudi uboge slepe«, ker se je manj nabralo, kakor amo pričakovali. To je vsega otbsojan-ja in obžalovanja vredno delo teh klik! Tem 'klikam nikakor ne gre v glavo, da mora ba« Prešeren pričeti vsako delo. Ti, na dntra bolni reveži, bi bili radi isami na krmita Imena darovalcev. Slovenski Dom $25: društvo Marije Sedem Žalosti št. 50, K. S. K. J. $10. Po 5 dolarjev: Ivan Varoga. Rev. Jos. Sktur. Po 2 dolarja: — Ignacij Podvasnik, Prank Eržun, Pavel Bara. Maith Jakše. $1.G0: Rudolf Mesnar $1.50; Frank Go-rišek $1.50; Anton Zbašnik $1.10. Po $1.00: Mihael Koss. George Lisjak, Robert Zakravski, Louis \raroga. Franik Struna, Andrea.s Xc spominjam se več. kdaj sem se zadnjikrat oglasil ud tu. .i toliko Ik>1 jšo cono. Koruze tudi ne bo do sti letos; glavni pridelek tukaj jo pšenica..Ja« živim tukaj že 17 i it in som edini Slovenec sred*, i pristnih Vankeejov. Tukaj je tudi nimogo Nemcev, s katerimi še dokaj dobro izhajam. Amerika.ne. j Ilodnik, Louits Komtpare, Matija j l)a se ž n iimi ?rdo ?Ieda-i° »> k°e ! mu JH Maček, Frank Maček, Ant. Škra-|n('j°- l,a bri?a- - ' lavske ola«".- znašajo danes fgliji trikrat več ic• »t v miru. Nanjo Rojak, Brooklyn, N. Y. — Vpra- odpade čez 50 odstotkov v- h pro-šujotc me, če Vem kaj podrobne- dukeijskih izdatkov. I Slov. P ga o ropu, ki se jo za vršil pri žlaii- J Dol krivde leži tudi v finančni ' j; . , l 111 k ti "Našega Dima ". Naznanjam politiki londor.ske vlado, ki .;«• li«>- j | j■*uxiii;i šval Vam, da mi poiLrobnosti ni>rfj zna- tola postaviti funt sterling na vsak |>. -,.r j-, j,, ne. Če -o taJ bll°' da bl bil mal° bolj ,k ^danji mizeriji. Delavske orga- | roga Slcn-enca veseli' farmersko!^previden v izbori svojih namest- nizacijo pa no marajo prav nu sar slisati Miha- l I 'rek Km;! Kode M a : i; a ('avl Pot or derman Di :žina Bučor Vinko Zalokar John Križelj J. Schuster nk l!< Iko George Starešinie, Anton Skerloni,-Andrej Gerlovieh, Rudi Roje, Anton Fa'bec, John Mavrinec, Mihael Žugel, John Klobučar. John Itogina, Andrew Kogh:. John Balkovec, Frank Marincel, Mary Čadonič. Nick Jakctič. John špeiiar. Frank Arh, Franik Gašper, Dr. Joseph Grahek. George \Veselič, Frank Trem pus. Gašper Barkopec, J. Kastelic, John Jurgel, Beny Smuftz. George J. WitGrovich, Jos. Ivanušič. Pavci Klun. Mihael Jaketič, John lian. Frank Goloib. Georgre Prijanovic, ,lose]>h Varoga. Frank Boštjan-cič. Frank Oblak. Jakob \'olkar. Thomas Ford. Anton CaiikaT in Matija Skrnder. Po 50 centov: John šutej, J. Bosktnar. Louis Glazair, John l?Yi-del. John Ban, John Tratar. 1-vanka Ude, iMarv Berdek. Jos-. Snideršič. Jakob Savel. Martin De-^elan, George Bela\'bč , Anton Kambič, Matevž Rihtaršič. Jos. Lubič, Peiter Jaketič, Joseph Butara, Matevž Pikel, John Kroteč. Mike špišič. John K rin. Math Rogina, Math Pavlakovieh, John Tremptts, John Slapar. Joseph janc, Peter Žarkovič, Anton Pu-gelj, Peter Gorše, Frank Flore, Anton Barilar, Anton SimončiC, Mihael Barešič, Anton Meral, C. Kieran. Matija MaJec. John Fe-mec, Ignac Femec. VRctor Volk. Irmina Poviie. Po 30 centov: Luka Filetič, John Petriš, Filip Sabolovič. — liouis Princ 50 centov. delo. dobi tukaj lahko farmo v najem. seveda sfaano tisti, ki ima ' nikov. o zvišanju :e- ilelovnika. rr J-"> (Hi 'J.Uii HiO 1 .(Mi l.CKI 1.00 1 (K) 1.00 l.(H> 1 (>f> 1.00 1 00 1.00 1.00 .50 Skupaj -t 16.CC Zadnjič ga je nadomestoval ta- da je glavna krivda v proveli- dnužino. Vsakdo se lahko pjsaneno» • ko obilen pater, da -o je komaj ki pohlepnosti kapitalistov, ki itak' obrne name. da so dogovorimo. Muinšajnarji dobro napredujejo. Zganja ne manjka : kuhati ga zna vsaik. Pred prohibieijo ni bilo niti i z dale k a toliko žganja, kolikor ga j<-. zdaj. Včasih res kosa zasačijo, toda ostali nmmšajnarji so ne l»ri-gajo in ga cmarijo in varijo lej> ? najirej. Biznies jim gre. da je veselje ! Od vseh listov mi Glas Naroda obračal pred oltarjem. Možak je delajo navzlie krize velike dobičke j H) maši najbrž za dvakrat toliko ! pojedel kot so darovali verni fa-irani. Ni čuda, če se župnik pritožuje. d.-- gre gospodarstvo v nič. j * Vsem onim, ki so me vprašali gietlo božje poti v Leiuoniu. naznanjam sksloče: čudodelna slika lie more biti pristna, kajti če bij L-ila. pristna, bi se takoj preselila Kakšne težave preživlja Angli- ROJAKI, NAROČAJTE S13 NA '(»LAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V '/.DHir^KVIFI DIŠAVAH r.azaj na Bnzjc. kakc»r hitro bi sej najbolj ugaja, ker vse polten« ie tlotaknil Koverta s svojimi ne- povfv. Pustil ga ne bom. dokler ga bom mogel vvdrževati. Posebno dopise rad čiitam in rrobon ^o 'mi ni tako ilopadol kakor oni >:«. i'hicaige. ki ga je pisala m-k:-? ženska, ki jo povedala čisto resnico. — Da bi le ibilo več takih žensk, ki bi imelo toliko poštenja in toliko pogiuna ! John Zupan. Tihotapec skozi okno. Pri pregledovanju prtljage na mariborski nu kolodvoru so organi finančne kontrole hoteli prijeti neikga Franca Repla, kateremu 5*o pri odpiranj'ti kovčega našli 1000 komadov ponarejenih bon-dov rat ne šiteitp. Ko pa je Ro^pM opazil nevaren položaj, jo v hipu skočil okno in zasledovalcem ušel preko meje. ' čednimi rokami. Sioer pa slovenski frančiškani v Ameriki, ki so -se Koverti vdinjali. ne potrebujejo v dosego svojih namenov nobenih čudodelnih >\eti trijuj kralji za zvezdo — na C/ivho je bril čisto pozabil. Šele ko mu je pogled zaded ob fšfrvražnifka v drugem kotu, se mu je zopet oglasila pravdaiska ve.st in ni mogel drugače — dvignil je pe»t, za žugal Civhi in re'kel: — Ti, 11. ti. ampak da veš, po mojih v žarah n« boš vozil, t.i. . . — in je nekaj /.animiral. Potem je se-d« I za županovo mizo. Nalašč! Zakaj pj. ne! Civha je tudi vstal. Z ušesi, očmi in usti je lovil Snierajčeve besede in si je mislil: — Ce bi ved* 1, kaj si zdajle zamrmral. ste ki a čar e jim pa ne more do živega. Civha si je rekel: — Čakaj, misliš, da se te kaj bojim! — in je prav nakljubu tudi prisedel k "Zlatem volku"' in tako sta dva /akMta sovražnika iz sovraštva se znala pri ist;i mizi. — Bog živi! — jo vzpodbujal "Zlati volk". — Le daj/mo ga. "*aj ga še imamo! — in je trčil z obema mrko zroeima sosedoma in ko m> i/.pili. je hitel točiti in go-voriti: Tako. tako. tako, očka Smerajec. očka Civha! Glejta, glejta, pa sem od/kraja skoraj mislil, da !-ta danes tudi vidva prišla kar tako na videz se pra vdajt kakor župan in kakor brivec, dadada. in lied rvai-y, zato da si priprav-date sodnijo v Muhobor. — i'a je nebo! — je rekel Smo-rajee tu je jezno pil. — \e bo je! — je priftrdil Civha in je pritisnil s pestjo pečal na mizo. Potem se j 1 obrnil k Smerajeu: — Ampak ti glej na svoja, paglavca, da mi ne bosta ho.lila nalašč hiše mazat s kravje-koni! Ti. . . •— To mi moraš skazati. da sta jo moja, ti. . . — se je odzval merajee in je kočljivi ko^Jec za- mrmral. — Videl ju nisem. — je rekel Civha, — pnisež mi pa lahko, da ni bil nohe-n drug! Smerajec je že odprl usta — zdajle mu bo |vovedal svojo za-stran prisege — pa je hit ro vmes ]»o»^*gri! "Zlati volk''. — Zivirt. živio! — je kričal. — 1):h bi bili kmalu zopet tako veseli in zdravi vkupe in rad i imeli! Dadada. to me veseli, taka dva soseda — saj navskriž povsod i kuj pride — ali to mi je všeč: mož možu pove vse v lice. kar mu gre, pa sta zopet prijatelja. Tako je prav! Živio, živio! — J a/, se nikogar nič ne bojim. — jr povedal Civha in .>• kakor vdol\z temu izpil. — Za pravico in poštenje so zmeraj postavim. — je rekel nato Smerajec in ni zaosrtal z enakim dokazom. — Dadadada, — je hitel "Zla ♦ i volk". — taka soseda! Saikra miš, oče Smerajec. vi st* mož. vi ste poštenjak! Kaj. oče Civha, ali ni Smerajec korenina, kaj 1 Civho je to vprašanje nekoliko iznenadilo, pa ko je vprašanje premislil, zdelo se mu je, da lahko br v. greha odgovori: — Ne rečem, d « ni korenina. — Bravo. bravo, — je vpil "Zlaitii volk'', — bravo. oče Civha! Vi ste poštema kranjska duša! Kaj no. oče Smerajec, ali ni Civha mož? in Smerajeu je tako »kazalo, da tudi ni zanika«! tega vprašanja in še so pili in še so trkali in pripetilo se je, da sta dolgoletna sovražnika trčila nr>i le z "Zlatim volkom" ampak v naglici tudi dmg z drugim. Oba takoj za-piteid* pomoto, pa potem je kar tako otstalo in skoraj bi bila pri kapljici "včeraj nastavljenega" — tu "kapljica" je bila precej obilna — pozabila na narok in 11a sodni jo. * Sodniku K vedru se je zazdehalo vzdihnil jo in pričel: — Torej: Smerajec in Civha — motena posest! N1.1 poravnata se tako ne, škoda besedi! So ljudje na svetu, kateri sami sebe bičajo. In ljudje, kateri se za žabjo dlako pravdajo do krvi; — vsak j>o svojem okusu! Bog daj norcem pamet in zdaj pričnimo! — Torej Civha, kaj odgovorite na tožbo? In Civha je odgovoril, rduč je bil od pijače in samozavest jc zvenela v n jegovih besedah: — Ta tožba je doli položena, ker sva se pobotala. Sodniku je nezaslišani čudež kar sapo zaprl. Naslonil se je nazaj in pogledal Simrajca. Smerajec pa je' potrdil: Če se nočeva pra vdati se pa ne pra vdava. Ta tožba je usta vi j «11 a In poravnana. — Dobro mlu je delo začudenje sodnika. Nekaj hipov je trajalo, predno je sodniku odleglo. Civha in Smerajec da se poravnata — tega še ni doživela ta sodnija! In zdaj se je zgodilo in s tem se prihranilo zadovoljnemu sodniku toliko m toliko ur praznega, pustega deia! — To je modra beseda! Ver-jemita mi, zdaj sta oba dobila pravdo! Vesta kaj? Civha in Smerajec. vidva sta najbolj pametna moža v vsem Muhoboru. Daleč bolj ki mislijo, da si bodo s prisiljenimi. norčavimi tožbami postavili sodni jo v Muhoboru. Norišnico, tisto utegnejo dobiti, norišnico, če se hitro ne streznijo, sodnije pa ne Zbogom! Smerajec in Civha sta jo rezala proti domu, nekaj časa drug za drugim, nekaj časa vštric, nekaj časa sta se kregala, nekaj časa sta kovala naklepe zoper župana. Po poti sta se ustavila v treh gostilnah v Muhobor sta prišla drug daleč za drugim, sram ju je bilo, da ju kdo vidi vkupe. . . Toda premirje je bilo sklenjeno. 1 >rago jitt.ro je prejtil župan pismo brez podpisa: "Jaz. tvoj prijatelj. te pozdravljam in ti pišem iz dobrega srca, da ne prideš v škodo in da ne pride občina v nesrečo, stroške in sramoto. Vsa gosposka v Lučah se norca dela iz vas in iz vaših tožba ; pravijo, sodnije ne boste dosegli z vašimi norčavimi tožbami, pač pa norišnico. Zapomni si to, in prvi ki pride v noršnieo, boš ti, da veš, ti bik, ti!" HCI ITALIJANSKEGA KRALJA mmmm'^^mmmmm se vse pogovarjali Čopka m Rjav-ka! O splošnem položaju v Muhobo-ru bi bilo povedati, da je bil ta položaj podnevi v merodajnih krogih vobče precej mačkovit. Muho-borski prvaki so se podnevi najrajši izogibali drug drugemu, da jim ni bilo treba resno se razgo-voriti o tem, kar jim je vsem najbolj težilo srce. Zvečer, da, po 1 tretjem, četrtem kozarcu, se je še vedno razvnemalo staro rodoljubno navdušenje za prospeh domačega trga in za dvig sodnih opravil. Se so se rodile in beležile tožbe, ki naj polože temelj boljše bodočnosti; a kaj. ko so te tožbe, pri dnevnem svitu ogleda ne. izgledale tako sila otročje, da je bilo vsakogar sram, nositi jih v Luče in na sodnijo. Le Krunoslav Batič je ostal mož neupognjen in neustrašen. On e-dini je vestno in točno tožil za sleherno razžalitev. Možato se je vozil s pošto ali z drugo priliko v Luče, kadar je bil klican na glavno razpravo, s seboj jc nosil po-dolgasto usnjato torbico, s kakršno hodijo odvetniki po komisijah, oddaleč skoraj da je bil podoben odvetniku ali odvetniškemu kandidatu. In kako prepričevalno in dostojanstveno je znal zastopati svojo stvar navzlic neugodnim razmeram. Sodnik ni bil nalklonjon njegovim tožbam in gledal je prezirljivo, ko je vprašal tako ali enako: — Gospod Krunoslav Batič, vi umaknete svojo tožbo, kaj ne, kot po navadi ? Vašega nasprotnika navzlic povabilu niti blizu ni, prič tudi ne — menda so že siti teh komedij! Gos-pod Krunoslav se ni dal zbegati takim in enakim zbadljivim besedam. Mirno in resno je izpre-govoril: — Slavna sodnija, prosim za kratko besedo! ji)a samo pomisliti, da ni v njem Sodnik je rekel: — Pa bodi v nič manj kot žival: 1.700 resnici kratka! različnih vrst sesalcev, ptičev, rep- I11 Krunoslav Batič je govoril: tilj in dvoživk — torej največja — Nemojte misliti, veleučeni go- in najpopolnejša zbirka živalstva nat«lji in-pazniki newyorskega zverinjaka mnogo dela in skrbi, ali vse to se izplača, kajti samo afriški slon reprezentira vrednost 25.000 dolarjev, dasi je prišel še majhen v park in je stal tedaj samo 2.500 dolarjev. Indijski rino-eer, (to je žival z debelo kožo, namreč tako kožo. kakršno imajo nekateri "časnikarji" Kovertove sorte), stane 8.000 dolarjev, orla se more kupiti že za eeno od 10 do 200 dolarjev, "noji so od 25 do 500 dolarjev par, rajčiee pa stanejo od 200 do 1000 dolarjev komad. Samo če se upre pogled za kulise zoologičnega parka, se more šele nekoliko zapopasti. koliko ogromnega dela ima uprav s tem parkom. Ici je še dandanes eno naf-priljubljenejših izprehajališč milijonov in milijonov Newyorfaiiov NAGLA VOŽNJA ***** corvaiGMT kcvstonc vio ca. miw Yoa« Stika nam predstavlja italijanski/ prinoeeo Jolando. ki se je proti voiji ovojih starišev poročila z grofom Valvi di B irrrolo. Zagonetno, toda resnično. Izprehod po newyorskem zverinjaku. Za ''(litis Xaroila" priredil — .1. Šabcc. Mesto New York ima zvorinjak ali zoologični svetu. Da dobi človek pravi pojem o tem kolosalnem zverinjaku. tre- Sedmo poglavje. NAJNOVEJŠE VESTI. Preteklo je štirinajst dni. V Muhoboru se je zgodilo marsikaj novega. Pričnimo z osebnimi vestmi. Rjavka se je preselila iz nad-učiteljevega hleva v županov hlev. Spremljale so jo solze njenih redni kov. Toda ni šlo drugače in kar je res. je res: župan jo je dobro in pošteno plačal. Mu je že tako kazalo. Prihajali so čezenj časi, da je potreboval opore, in zdelo se mu je, da je ubogi upokojeni nad-učitelj in hkrati občinski tajnik še najzanesljivejša od vseh. Podržajev Janko, visokošolec, se j" pripravljal ta odhod. Le 11a pismo prijatelja je še čakal zaradi stanovanja, potem pa hajdi na Dunaj! Svojo Čopko. ki se je nanjo vedno in vedno spominjal z milim čutom v srcu, je redkokdaj videl, še takrat le oddaleč. In hudo mu je bilo. V srcu Čopke pa je bil zadnji čas nastopil mal preobrat. Ne za-stran Oanka. ne! Zastran njega je bilo še vse pri starem. Le maček, ta se je moral iz srca ji u-mekniti novemu predmetu, ta novi predmet je bila rjavka. Rjavka je bila zdaj deležna vse prekipevajoče ljubeznivosti Čopki ne in če bi ji bilo kaj do Čop kri ne ga poljuba na mokri, mrzli smrček, pa bi ga bila nemara tudi lahko spod sodnik, da ne vem, da imate polno poslov; jaz to vem, jaz imam prijatelja, pa ne 'tu>ka.f. daleč proč. štiri ure vožnje odtod, ta prijatelj ima službo na sodniji, znate, ne visoko službo, skromno službo ima, ai»pak je pošten človek. Ta prijatelj mi je pravil. . . Sodnik ga je prekinil: — Vse to lahko tudi konfinu pripovedujete na cesti, gospod Batič, meni le to povejte, ali umaknete tožbo ali ne. Da ali ne — nič druge.ga! Gospod Krunoslav Batič je položil roko z odvetniško črno torbico na srce in rekel: — Slavna sodnija! Jaz sem prekruto žaljen 11a svoji časti. To razžaljenje mi grize dušo. slavna sodnija, kakor da sem izgubil, pravim vam. pel-desetak. Petdesetak ni mnogo za človeka, ki sedi v novcih, a za malega obrtnika, kaikršen sem jaz, je petdesetak denar: koliko dni je treba, da se ga prisluži! — Torej ne umaknete tožbe? — je nejevoljno vmes posegel sodnik. — Tudi prav! Se pa razprava preloži in se izostale priče s silo privede. — Slavno sodišče! Jaz predlagam, da se izostale priče ne pri-vedo. čemu bodo priče! Jaz sem razžaljen in samodsebe ne bi za nič na svetu hotel odpustiti raz-žaljenja. Ako mi slavna sodnija prigovarja, pa bodi in odpuščam. Slavna sodnija, jaz umaknem tožbo. jaz sem dober človek. Slavna sodnija. . . Sodnik je naredil konec. — Postopek se ustavi, — je rekel in pozval druge stranke. Tako nekako je vsakikrat opravil gospod Krunoslav pri sodniku. Potem se mu je globoko priklonu, namignil zapisnikarju in šel. Toda ni šel daleč, le po hodniku do prvih pisarniških vrat, potrkal je, pogledal noter, prijazno voščil dobro jutro, vrata zopet zaprl in šel k bližnjim, kjer je enako storil. Tudi pri pisarni gospoda notarja je ponovil to skrivnostno počcitje iai slednjič jo zavil v davkarijo. Na vse strani se klanjajoč je uravnal tam svoje korake naravnost in brez besedi v zadnjo sobo. kjer je stala železna blagajna in kamor stranke ni>30 imele pristopa. Tam je odložil klobuk in na svetu. O lovu in ujetju teh živali in zveri v zaraščenih džunglah bi se lahko napisale cele knjige. Debele železne palice ločijo gledalca od divjega tigra, kraljevskega leva. vedno na skok pripravljenega ja-gnarja in od zlobnega, nevarnega alaškega medveda, toda gledalec nima pojiua o 'nevarnostih, katerim so se izpostavili lovci, ko ^o lovili te zveri. Ogromno je delo. ki ga izvršuje dr. William T. lloma'day, ravnatelj in generalni kurator newyor-škega zoologičnega parka, s pomočjo nekaterih mož. med katerimi naj omenimo dr. AV. Reid Blair-a, pomožnega ravnatelja in šef-veterinarja (živinozd ravnika). R. L. Ditmars-a. kuratorja na d -eboj, ki -e je vedno izpreminjala. Pristala sva na novem letališču 11a Teinpelhofu. in 20 minut kasneje sva že bila v hotelu, kjer sva se dobro nasitila. Ob 12.45 jc pri-š"l predsednik Hindenburg ob pri šegi iz zbornice. Par posnetkov, prevzel srni že pripravljene foto-grafične plošče iz poteka slavnostne seje in že -va drčala s pripravljenim dirkalnim avtom proti h rtališc"'.!. Ob 13. sva bila v zraku. ker so bile vse carinske formalnosti opravljene in sva se brez pristanka povrnila v London, ka no-.r sva dospela ob 19 4."» i>o šest-intri čet rt urili krasni vožnji. Vidi se. da -e zlast.i za trgovca letalo naravnost idealno vozilo. V s dopoldne in tudi opoldne lahko opravlja svtoje posle, potem pokosi i:i sede tla aeroplan. ki na pelje do večera v Berlin, kjer pride ravno prav za v »čerjo in gledališče. Drugo popoldne se lah ko mirno posveti svojim poslom, se vsede po obedu na letalo in je zvečer ! ipo doma v Londonu. O-krog 2000 kilometrov napravi torej v komaj 13 urah. 7, doma je Vil le 32 ur. Z vlakom in parni-kom bi za isto vožnjo rabil naj-iuanj pet dni. pravljena, kakor živalim najbolj j ti ljubi, oziroma kolikor vzdrži tvoj aparat. Nikjer policije, da bi te zapisala zaradi prepovedane. pnja. Meso je pred uporabo temeljito pregledano in preiskano, da se ugotovi, da prihaja res od zdra- voznje. \ r i-vikaš Dat. v zraku, tu lahko za-veselja. ker si neomejen Mesar pred sodiščem. Iz Berlina poročajo: Mesar Krc-utz je bil obtožen oderuštva, ker je proda val roast beef po S mark kg. Tribunal ga je obsodil na 8000 mark globe. Mesar Kreutz pa s to obsodbo ni bil zadovoljen, zato je podal utok in stvar je prišla pred drugo sodišče. K razpravi je pripeljal- polovico vola. tehtnico in več mesarskih nožev. Vse to je položil na klop pred sodnike in hotel nato praktično pokazati, da ima on prav in da ni res. da prodaja meso po previsoki ceni. Sodniki so dovolili, da poda dokaz resnice. Odrezal je od mesa kos za kosom in meso za roastbeaf ter je položil na tehtnico. Pokazala se je teža 1 kir in pol. Vola je kupil on po 3 marke za kg in tako dokazal, da cena 8 mark za roastbeaf nikakor ni pretirana. Sodišče ga je oprostilo obtožbe. Nasprotno pa je obsodilo na 2e j» in se visoko vzravnal. Zmajal je ponosno z glavo, kot človek, ki >e j« oprostil suženjskih verig ter zapustil dvorano, 'ako tiho in neopazen o kot je prišel. Ko je hotel zajesti konja, da se vrne ven na pristavo, je slišal nekoga poTLlicaii njegovo ime. Baron Tungen je stal pod portaloan tur mu migal z vsemi znaki največjega razburjenja. — Kavno sini hot cd naročiti konja, da odjaham k vam. Kakšen srečen slučaj, da >te tukaj. Krašovee! Odvedcl je mladega moža s seboj v sobo, mu položil roki nara-mena ter mu zrl globoko v oči. — Ali hočtJe odgovoriti na par vprašanj, Krašovee, — na čast in poštenje. — kot peni sveto prisego? — To hočem storiti, gospod baron. — Vi ste >e nahajali v smrtni uri baronice v njeni bližini? — Stal sem na balkonu bolniške sobe. — Vi ste videli vse, kar sc je vršilo v sobi? — Vse. — Videli ste sestro Margareto? — Videl »can jo priti, sc skloniti na bolnico ter ji tipati žilo. Nato je sedla v visoko naslonjačo mesni nasproti ter zaspala. To je bilo krog desete ure. — Ali je nato podala bolnici prašek, pomešan z vodo? — Ne, gospod baron, spala je ter sc ni prebudila preje, dokler je ni grofica Joried zbudila z glasnimi, otstrimi besedami, katerih si nisem mogel razlagati v oni uri. — Krašovee, pri večnem Bogu v nebesih, ali je to resnica? — To prisegam, gospod baron. Tedaj pa jc pritisnil Maurus sklonjeni roki k prsim ter dvignil pogled k nebu, kot v tihi, Ukreni molitvi. Nato pa je žairečih oči ponudil mlademu možu desnico, jo sisnil ter rokel: — llvala vam. Krašovee. Bo« va.s 'blagoislovi za te besede! * r Polna luna ji počasi vzhajala za temnimi smrekami ter metala svoje prve, srebrne žarke na boli pesek pred hišo gozdarja. Tiho in samotno jo hio, le veliki, rjavi lovski pes, ki je ležal ob nogah bolne gospodinje, jo za renčati. — Tiho, Diana. — jo rekla Lizika tor pobožala vitko glavo psi-re. — Očeta ne bo še tako lutro domov, Diana pa,jc vstati, renčala še glasneje in po peslku je bilo čuti korake. Todaj pa jo stopila v mesečino lirika postava in mada deklica se je stresla ter dvignila roki. kot da jc vgledala prikazen. Ljudje v Trnovem tudi niso zapazili, da so nekega dne odstranili kamen z groba utopljene diakonistinje. Mlade deklice ljudje sploh niso poznali in nikdo se nI brigal za zapuščeni grob ob zidu pokopališča. Vsled tega tudi ni nikdo opazil, da je bil nekaj časa pozneje sivi kamen zopet postavljen na isto mesto. — Julia Dorina Violeta Pitesti, — je stalo zaipisano na kame- iiu. Nikdo ni čital tega napisa in v kratkem ga je pokrilo zelenje. * Administrator je nekega dne obvezi grajske uslužbence, da se je baron oženil. S kom ? — Skomignil je z ramama. Z neko plemiško damo. koje ime pa je pozabil. * Ali bo stanovala mlada gospoda v gradu? Vc, vsaj v prvih letih ne. Gospa baronica mora ostati za nekaj časa na jugu. Hišna sc je umaknila ter pričela živeti od legata Stare baronice. Preselila se je k svoji om oženi hčeri, da preživi tam svoje preostale dni. Gozdar je vztl za mladi zakonski par v" najem majhno posestvo in Henri jet a se je omožila v .sosednjo vas. Friderik je sledil vzgledu hišne in vsled tega ni bilo na gradu kmalu nobene človeške duše več, ki bi poznala sestro Margareto ter doživela njeno žalostno usodo. V Lugano stoji majhna vila, skrita si-edi košatega parka. Sinje morje se steza pod to vilo in ob terasah, ki vodijo kvišku, cveto geranije, orhidoje in rože. — Med cvetjem je zapaziti tudi šolane. .Zasnežene glave Alp zro navzdol na oba človeka, ki stojita roko v roki na terasi. Baron jc ravnokar prečital svoji mični. oboževani ženi neko poročilo v listih. V Ameriki jo sijajno uspel pevski kvartet signorja Stratte. Jmkijc je baje prav posebno navdušila skrivnostna 4 Šolana", ki jc že v Evropi pridobila zase srca Vseh. Margareta se je nasmehnila, -globoko vzdih ni la ter položila roko krog tilnika ljubljenega moža. — Hvala Bogu! Iznajdljivi Italijan je torej našel nadomestilo! Njegova usoda je bila zadnja in edina skrb. ki me je težila. Maurus, kajti misel, da bi nehvaležno ravnala napram človeku, katere- , m.u se moram zahvaliti za tako veliko in nepopisno srečo. — za svoje življenje ob tvoji strani, je bila edina senca, ki je še zagrinjala solnce moje sreče. Poljubil je njeni ustnici z nežno strastnostjo. -- Tudi ta se jc umaknila in o>stale so le še rože brez tmjev. ki so izrinile iz našega življenja strupene solarne, — v kraljestvo sanj iu pozaibljenja. (KONEC.) Dr. Fr. Zbašnik: je vlegel spat. se mu je izmuznil izmed prstov zlati poročni obroček in se stelekal po tleh. Skočil je za njim in ga pobral. Kakor bi se hotel prepričati, če se ni kaj poškodoval, si ga je ogledal od vseh stra ni. Pri tem mu jo obtičalo oko na črkah in številkah, ki so bile vrezane na njegovi notranji strani. Os-Kurt Krašovee pa je »stopil bližje, počasi, negotovo, s klobu- trmel je. Ali ni mar danes 20. maja? Da! Torej obletnica in celo Srebrna poroka. Ko si je zjutraj natikal na roko jde>viško! Njena lica so bila vedno prstane, ki jih je bif odložil zvečer j sveža, njen pogled jasen in nedol-na svojo nočno mizico, predno se j žen, na njenem obrazu ni bilo ni- kakega znaka, ela je mati odraslega sina . . . Leta so potekala, a na njej nisi opazil nikakih posledic, j praznujeva njen život je bil vedno enako sta- j "Oemu?" raznoličnost v njunih značajih je bila včasi vzrok raznih majhnih ne soglasij med njima. Zgodilo se je celo, da sta se sporek^. Sicer ni i-melo to nikoli resnejših posledic. On se pa včasi nevolje ni mogel tako hitro iznebiti, ona pa je šla vselej z neko plemenitostjo preko takih stvari. Bila je preudarna dovolj. da ni polagala nikake važnosti na besede, ki so bile izgovorjene v razburjenosti, a če se je kdaj izpozabila, da je izrekla kako tršo besedo, se je hitro pokesala ter sku šala popraviti, kar je zakrivila. Obsipala ga je toliko časa z ljubeznivostjo, da se je pomiril in ji odpustil . . . Kdo drug bi bil ob njeni strani nemara zelo srečen, on pa sploh ni bil človek, ki bi bil kdaj popolnoma zadovoljen. Neelvomno je elo-živel s svojo zakonsko družico pre-lestne. nail vse lepe trenotke — tenia bili so tako reelki! — Skrb za vsakdanji kruh ga je morila ves čas njunega skupnega življenja, a njega je bolelo, da se ona tega ni zavedala ali pa ceniti ni znala. To mu je povzročalo mnogo tihe bridkosti. elasi je moral včasi priznati, da so načela, po katerih je ona živela, pametnejša od načel, po katerih se je dal on voditi v življenju . . . Vstavil se je zopet ob njeni postelji in se znova zazrl v njeno lepo glavico. Ona pa. kakor bi bila čutila njegov pogled, je oelprla zopet svoje rosne oči in z ljubeznivim usmevom na ustnih vprašala: "Pa zakaj mi ne daš spati!" "O ti zaspanka. ti!" jo je pokaral. "No, saj in te ne motil, to-da . . "Kaj torej, kaj?" "Ali veš, kaj je danes?" "Kaj neki!" "Danes je za naju zgodovinski dan!" "Pomisli malo! Danes smo 20. maja! Ali se nisva mar pred 25 leti poročila na ta dan?" "A — na to si se spomnil?" je oel vrnila ona nekako začudena. "No. kaj praviš? Ali se ne spodobi. da ta spominski dan malo Kreianje parnikov - Shipping News kom v roki in pove.šono gavo, kot skc.san iponižeai človek, ki se bliža, da prosi odpušea-nja, mo-lče in le s pogledom. — ALi smem? — Ali smem priti, gospodična Libika? Ona jo pritisnila /.n trenutek roko na močno utripajoče vrče, nakar mu po je podala prijazno ter zaropotala : — Zelo me veseli, da sto sc zopet enkrat, oglasili pri nas! Sedel je polog nje ter jo držal za roko. — A.li niste jezni name. Lizika Zmajala je molče z glavo, a pogled, ki je zadel njegovo srce. je bil negotovo m poln skrbi, — čeprav je blestel kot pogled otroka, ki si ne upa vrjeti v svojo srečo. — Dosti vam moram povedati dosti izpovedati, gospodična Lizika, — a ne -etlaj. — Za to sc morava izprehajati po stezi ob potoku • . . — Potočnice ne cveto več. — je rekla. — <"veto pa rože in slavček si je že davno zgradil gnezdo . . . — Jesen je pred vrat mi . . . — To je čas žetve. — Marsikateri venec sc splete ob tem času . . . — Mati bo prišla, da me odvede v sobo . . . Bolna sem bila. go-?poel Krašovee . . . ■— Sedaj boste kmalu boljša. •— Da, da, — Bog daj! — Ali smem vprašati jutri, kako vam kaj gre ? Sklouil se je nižje, stisnil močnejše njeno roko ter ji zrl' globoko, globoko v oči. Todaj je nagnila glavico, globoko vzdihnila ter prikimala, kot v sanjah. Diana pa je položila svajo glavo na koleno deklice ter zrla s svojimi pametnimi očmi na oba človeška bitja. Tako sta sedela še par minut in vsakdo je domneval, da čuti utripajije svojega srca. ( vet ko so duhtele in gorki vetric jo pripihljal preko smrek. Luna pa je plavala po nebu kot velika sre.brna plošča ter vlivala v dve človeški eluši žarke sreče in miru. * * Ko je prišel po preteku osmih dni zdravnik v hišo gozdarja, da obišče bledo, bolno deklico, ki mu je povzročala že več tednov toliko skrbi, je obstal z naši roko odprtimi očmi ter zrl v rožnato, smehljajoče se lice. iz katerega so zrle nanj sinje oči. — Gospod gozdar ... za božjo voljo, kaj se je zgodilo? — je vprašal šepetajo in stari loven* jo pokimal ter dvignil oči k nebu. — tiidez se je zgodil, gospod doktor. Lizika je dobila sedaj pravo zdravilo in če hočete recept, morate vprašati zanj ljubega Boga. Le ta ga zna zvariti in predpisati. — Sreča. — pa je zapisano na etiketi! • - . fffgj^ — — to j>e bilo pravo zdravilo, ki je napravilo iz blede. bolne Lizike zdravo, rdeeelično in weično ženo! * Grofica Joried je mrtva in njena mati je zapustila grad kmalu po n j onem j»ogrebu. Tudi baron je odpotoval. Imel je pred tom šo marsikaj opraviti na . sod ni j L f.— očividno ne brez sitnosti in te/ikoČ. — # zn ški. Pričakoval je, da se razloče»k v letih sčasoma izenači, izbriše. A ta naela ga je temeljito varala! Kakšne so mnoge žene po petindvajsetih letih zakona! Dostikrat slabotne starke — prave razvaline! Njegovi ženi se leta niso nič poznala ! »Sam se je staral, ona pa je cvetela . . . Bila je ena izmed tistih ne baš številnih žensk, ki trdijo o njih, da jih ni mogen-e ugonobiti. Kdor je ni poznal in ni vedel za njene razmere, ni mogel soditi, da je omožena žena. Vse na njej je rfeijo ne samo dekliško, ampak celo hvaležno skazala vsakomur, o katerem je vedela, da jo občuduje in hrepeni po njeni naklonjenosti. Ni ji zameril vsega tega. še manj pa oponašal, pač pa si je po tihem želel. da bi bila v tem pogleelu malo bolj previelna in da ne bi dajala s svojim prostoelušnim. ljubeznivim vedenjem morda komu povoda, ela bi si delal v svoji domišljavosti zaključke in se vdajal morda celo u-pom, ki so bili razžaljivi zanj . . . • Vsekakor je to malce kolikor njegov dušni mir, ker jo je neizmerno ljubil. Bili so pa tudi še elrugi momenti, ki so bili vzrol-^ ela so ga navelajala včasi neprijetna čustva. Po naravi sta si bila zelo različna. On skrben, elo skrajnosti preračunljiv, baveč se veelno in vedno s prihodnostjo, ona polna neke božanske ravnodušnosti in brez-skrbnosti za bodočnost, oprijemajoč se vedno le sedanjosti, boreč se pogumno zoper njene neprilike. a vdajajoč se tudi s polnim užitkom veselju, kolikor ji ga je nudila. Ta , »SJU "Srebrna poroka ni kar tako!" "Še nikelar nisva praznovala obletnice svoje poroke, zakaj naj bi jo baš letos.''' "Saj slišiš — srebrna poroka! Petindvajset let! . . ." "Deset, dvajset ali petindvajset let — pač vseeno!" "To ni res! In baš ker obletuice svoje poroke elosle'j še nikelar nisva praznovala — čudno, res, da sva na to veelno in vedno pozabila ! — hočeva pa to letos storiti na čim bolj svečan način!" "Raje nikar!" "Kake pomisleke imaš venelar zoper to.'" "Stalo bi in —" "In? . . ." "Nezmiselno se mi zdi pri nas kaj takega !'' "Nezmiselno? . . . Kako to? . . . Ne razumem te!" "Take stvari so umestne tam, kjer je !jut>ezen. kjer se s takvimi uprizoritvami ne uganja hinavšči-na!" "Pri nas da b>se s tem uganjala liinavščina Pri nas ela ni ljubezni ? . . ." Žalostno je odkimala. "No, da, često sem domneval, ela je tvoje srce povsoel drugod, samo ne pri — meni!" "Mogoče, da s včasi prav domneval, a vprašaj se, če nisi bil sam kriv! Ljubezen mora biti obojestranska! —" "Jaz — tia te ne ljubim?" "Že dolgo ne!" "^Kako dolgo?" "Že celih petindvajset let? — Torej prav od tistega trenotka sem. ko sva se poročila?" Molče je prikimala in želelo se je, da ji sili solza v oko. "O-o! To mi je nekaj povsem novega! Jaz da bi te ne ljubil! . . . Jaz, ki sem se toliko trudil . . . jaz. ki noč in dan skrbim ..." "Saj to je baš! Kdor skrbi ne ljubi, ali če hočeš: kelor ljubi, ne ekrbi! ..." "Vem, kaj he>češ reči! Ni mi ostalo prikrito, da imaš o življ#nju elrugačne pojme, kot jih imam jaz!" "Kaj so ti hasnile doslej vse tvoje skrbi ? " . "itV. tudi ne.mnogo, toela- kako »Aj bi ne skrbel . "Ti ne moreš drugače, kaj ne da?"' "Res je. ne morem elrugače! A ela bi bile moje skrbi, ki jih imam bolj v tvojem kot svojem interesu, krive tvoje nesreče — ne. to ni mogoče! Za tem tiči nekaj drugega! O, pefvej vse, kar misliš!" "Jaz ničesar ne mislim!" "Zakaj tajiš? Iz oči ti sije oči-tek: Ti si preresen — prestar zame!" "Mogoče pa. da sem le jaz premlada zate!" "Da, otrok si in otrok ostaneš vse svoje žive dni! In vsled tega ti sto usodno nesporazumljenje med nama! . . ." "Saj ne trdim, ela nisem jaz kriva." "Oba sva kriva — oba nedolžna! Ne jaz. ne ti ne moreva za to! ... Pa bodi že kakorkoli — današnjega dne si ne dajva greniti po rekriminacijah in neprijetnih spominih ! . . . Kaj praviš torej, kako naj ga obhajava?" "Rekla sem že: raje ne!" "Da res nočeš? . . . Potem nima nobenega zmisla, ela sc še dalje mudim eloma ..." Nagnil se je k nji in jo poljubil na čelo. Ona pa mu je položila roke okoli vratu in ga pritegnila k sebi tako, da so se strnile njene listnice v kratek, v prisrčen poljub. Ko se jc zopet sklonil, se je še enkrat vprašajoče ozrl vanjo, a o-na mu ni dala odgovora. Na obrazu se ji je brala tiha žalost, ki ga je močno zabolela. S težkim srcem se je obrnil proti vratom. "Pa z Bogom!" "Z Bogom!" In nista praznovala svoje srebr- ! ne poroke --- Kje je moj brat JOHN PICELJTj Pet let je že oelkar nič ne vem i o njem. Takrat jc imel naslov,: | Box 65, Baggalcy. Pa. Prosim one-ga, ki kaj ve o njuni, ela ml poroča, ali naj se pa sam javi *voji sestri. — Marija Kocjan, Dol. Straža pri Novem mestu, Jugoslavija. (1?x 23,24) Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Amerikoj i Kdor J« namenjen potovati \ ' stari kraj. Je potBebno, da Je na tančno poučen o potnih Listib, prt ljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki ram Jih dati vsled naSe dolgoletne izknftnje Vam bodo gotovo v korist; tudi prV poročamo vedno le prvovrstne par-ni be, ki imajo kabino tudi t 111 raaredu. Glasom nove naselnlf.ke postave ki Je stopila v veljavo s 1. julijem 1024, camarejo tudi nedrž/n vljnnl dobit! dovoljenje oetati v domovin eno leto in ako potrebno tuili delj , tozadevna dovoljenja izdaja fr*>ne ralni naselnlfikl komisar v Wash ington, D. C. ProSnJo za tako do voljenje se lahko napravi tu ril » New Torku pred odpo*:ovanjem. te» se pofilje prosilca v stari kraj gla som nanovejSe odredbe. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Kdor Seli dobiti sorodnika al svojca Is starega kraja, naj na* prej pl5e ra pojasnila. 1» Jngosla vije bo pripuSčenih v prlhodnjil treh letih, od 1. julija lf»24 napr« vsako leto po 671 priseljencev. Ameriški državljani pa samore) dobiti sem žene in otroke do 18. le ta bre«, da bl bili šteti v kvoto. T rojene o^ebe se tudi ne Štejejo kvoto. S tarifi! in otroci od 18. d« 21. leta ameriških državljanov p Imajo prednost v kvoti. Pilita tf pojasnila. Prodajamo rosne liste sa vsi p¥# ge; tudi preko Trsta sa morejo J s* goelovanl sedaj potovati Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York NAPRODAJ krojaška obrt s čistilnico, Hoffman likalni stroj, tumbler, 2 tanka za eac.olLn po 500 ga Ionov, 1 Ford truck. sipJoli vse moderno urejeno z hišo vred za $15.000.00. Na mesec, se naredi exl štiri do pet sto čistega. Naslov .se dobi pri: Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. (3x 22.23,24) Pozor čitatelji. Opozorite trgovce Im 8-brtnike, ' -i katerih kup«-jete ali izročate in ste M njih postrežbo ladovoljni« da oglašujejo v listu "GUae Naroda". B tem boste ▼stregli Tsem. Uprava "Glas Marodar fSmtl ISfSf .MEHURJA MOiKlI ZaUMtoM Ntbarit« ai tajboljfto ul'fto Kit «•■) 91 Vrilahnarf dj Prav vsakdo— kdor kaj iičej kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspek —. MAT,T OGLASI ▼ "Glas Naroda" ADYE&TISE in GLAS NARODA te ____r_________________ _l_ I