LETO XXXVI., ŠT. 12
Ptuj, 24. marca 1983
CENA 8 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
UUDSTVA
IZ VSEBINE:
Julija prva generacija vojalcinj (stran 3)
Družbena skrb za varnost družine (stran 4)
Dobri lansici rezultati spodbuda
za letos (stan 5)
Pevci iz Cirkulan (stran 8)
Lep
začetek
pomladi
Razmeroma toplo in lepo vre-
me v prejšnjem tednu je napove-
dalo prihod koledarske pomladi,
kije uradno začela .v nedeljo, 20.
marca ob 23. uri in 56 minut.
Prejšnji teden je bilo zelo ži-
vahno povsod v naravi in tudi
delovno — tako v vrtovih, sa-
dovnjakih, vinogradih, na poljih
in travnikih. Povsod je dela v
izobilju, njive je treba pognojiti,
zorati in pripraviti za spomla-
dansko setev, ozimine pobranati
in dognojiti. Vse to je treba opra-
viti kar najbolj skrbno, če hočemo
uresničiti nalogo, ki smo si jo za-
pisali v letošnjo resolucijo, da
bomo povečali pridelavo hrane za
pet odstotkov. F
Po naših njivah že brnijo delovni stroji, upajmo, da pred koncem spomladanske setve ne bo težav z gorivom.
Foto: M. Ozmec
Obeleževanje dogodkov
iz naše revolucionarne preteklosti
Prejšnji teden je bil v Ljublja-
ni delovni razgovor novinarjev in
urednikov z družbenopolitičnimi
delavci. Razgovor je sklical izvršni
sckietar predsedstva CK ZKS za
informativno in propagandno de-
javnost Slavko Gerič, sodelovala
pa je tudi Lidija Sentjurc, članica
sveta federacije, ki je posebej pou-
darila, da gre za obeleževanje do-
godkov iz naše revolucionarne pre-
teklosti, ne pa za proslave. Pri tem
imajo novinarji in sredstva obve-
ščanja izredno pomembno vlogo.
Ivan Križnar je v svojem uvod-
nem referatu med drugim povedal:
,,Poudarek letošnjih pomem-
bnih obletnic iz naše revolucionar-
ne preteklosti naj bo predvsem na
izražanju dolgoročnih interesov in
zahtev delavskega razreda in vseh
delovnih ljudi na Slovenskem po
enakopravnem položaju v družbi
in seznanjanju javnosti z izvirnimi
oblikami boja za socialno in na-
cionalno osvoboditev ter graditev
socialistične družbe. Tako pro-
slavljanje bo v skladu z usmeritvi-
jo predsedstva RK SZDL Sloveni-
je, naj povečano zanimanje ljudi
za našo preteklost, ki je naraslo
zaradi iskanja poti iz sedanjih go-
spodarskih težav, spodbi;j?,mo
namesto z dragimi zunanjimi
manifestacijami z obravnavo dol-
goročnih političnih programov,
globljih družbenih procesov in
uveljavljanjem jevolucionarnih
vrednost . . .
Ob tem pa ne smemo pozabiti,
da so bile ves čas na delu tudi sile.
ki so hotele ta razvoj preprečiti.
Ali niso prizadevanja protiljudskih
sil pred 40 leti v marsičem podob-
na prizadevanjem tistih, ki deluje-
jo danes proti drihibencpclitične
mu sistemu? Zavračanje marksi-
stične analize vzrokov za konflikt-
nost v družbi in oblik njihovega
razreševanja, zanikanje zgodovin-
ske vloge delavskega razreda in
ZKJ, nespoštovanje načela, naj
vsakdo živi od svojega dela,
odrekanje sposobnosti delovnim
ljudem, da sami urejajo medseboj-
ne odnose, razbijanje enotnosti
delovnih ljudi, spodbujanje
nacionalizma, to so bile in so še
danes temeljne idejne postavke
vseh tistih, ki nasprotujejo tistemu
razvoju, ki so ga sredi NOB tako
.čvrsto začrtale osvobodilne sile
slovenskega ljudstva, združenega v
Osvobodilni fronti".
FF
ZBORI SKUPŠČINE 0RM02
Družbenopolitični zbor
že danes
Predsednik družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ormož, Vla-
do Kovačič je sklical za danes, 24. marca ob 13. uri sejo zbora. Dnevni
red obsega med drugim predlog odloka o proračunu občine Ormož za
letošnje leto, informaciji o poslovanju OZD s področja gospodarstva v
občini za leto 1982 in o zunanjetrgovinski menjavi gospodarstva ormoške
občine.
Posebej bodo obravnavali gradiva s področja kmetijstva, ki bodo
prihodnjo sredo na dnevnem redu zborov skupščine SRS, povezano s tem
bodo tudi poslušali poročilo o izvajanju sklepov in priporočil skupščine
občine Ormož o nalogah na področju družbenega in zasebnega kmetijst-
va.
Nadalje bodo na seji sklepali o imenovanju komisije za spremljanje
izvajanja družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike v občini Or-
mož, o določitvi liste predstavnikov občine v razpisne komisije za imeno-
vanje individualnih poslovodnih organov v OZD in imenovali predstavni-
ke občine v svete posameznih zavodov ter obravnavali vprašanja delegacij
in delegatov.
Ostala dva zbora se bosta sestala v torek, 29. marca, zbor krajevnih
skupnosti dopoldne, zbor združenega dela pa popoldne. Oba zbora imata
enak dnevni red. Poleg vprašanj, ki smo jih že navedli za sejo družbe-
nopolitičnega zbora, bosta v skladu s svojimi pristojnostmi razpravljala
še o osnutku odloka o urejanju kmečkega tuciama v občmi O.-mož. c
osnutku odloka o zavarovanju rastišča rakitovca v k. o. Središče, osnutek
odloka o določitvi poprečne gradbene cene, dogovor o usklajevanju
davčne politike v SRS in predlog odloka o davkih občanov v občini
Ormož ter predlog odloka o dopolnitvah odloka o nadomestiHh za upora-
bo stavbnega zemljišča v občini. -u
Pred programsko sejo
občinske konference ZKS Ptuj
v skladu s sklepom občinskega komiteja ZKS Ptuj je predsednik Jo-
že Botolin sklical programsko sejo občinske konference ZKS Ptuj, ki bo v
sredo, 30. marca popoldne v dvorani narodnega doma v Ptuju.
Programsko sejo občmske konference ZKS sestavlja 148 delegatov
osnovnih organizacij ZKS, 43 članov občinskega komiteja, 7 članov sta-
tutarne komisije, 5 članov tovariškega razsodišča in 5 članov nadzorne
komisije. Na sejo pa so povabljeni tudi člani organov občinske konferen-
ce.
Skupaj z vabilom so vsi vabljeni prejeli obširno poročilo o delu
občinske organizacije ZKS in njenih organov v enoletnem obdobju. To
poročilo in uvodni referat o aktualnih družbeno ekonomskih in Idejno
političnih nalogah občinske organizacije bosta tudi osnova za razpravo. Iz
vsega pa bodo oblikovane programske usmeritve občinske organizacije
ZKS, ki jih bodo na seji sprejeli. p
PREDSEDSTVO OK ZKS PTUJ
PONOVNO OTGA
Na redni seji predsedstva občinskega komiteja ZKfi Ptuj, seja je bila
včeraj, 23. marca popoldne, so razpravljali predvsem o oceni idejnopoliti-
čnih razmer v TGA ,,Boris Kidrič" Kidričevo in obravnavali odgovornost
komunistov in osnovne organizacije ZKS v TOZD Proizvodnja aluminija.
O vsebini in sklepih bomo poročali prihodnjič.
v POf      ČAS
Letos se bomo prvič tudi Ju-
goslovani vključili v poletno raču-
nanje časa s tem, da bomo, 27.
marca kazalce na uri pomaknili za
uro naprej. Zvezni izvršni svet je
namreč na podlagi zakona o ra-
čunanju časa določil dan in trenu-
tek začetka in konca poletnega ča-
sa za leto 1983. Ker sc to pri nas
dogaja prvič, je Zvezni zavod za
mere in drage kovine sporočil na-
slednje:
,,Poletni čas se začne 27. marca
.ob 2. uri, O minut in O sekund ta-
ko, da s premikom naprej računa-
mo drugo uro kot tretjo uro zjut-
raj. Poletni čas se konča 25. sep-
tembra ob 3.00 tako, da s premi-
kom nazaj računamo tretjo uro
kot drugo uro zjutraj."
Povezano s tem se bo formalno
povsod premaknil tudi delovni čas.
Tisti, ki so prej začeli z delom ob
6. uri bodo v poletnem računanju
časa začeli z delom ob 7. uri, čep-
rav bo po prejšnjem računanju ča-
sa to 6. ura. Temu ustrezno bodo
prilagojeni tudi vozni redi javnih
prevoznih sredstev in drugih služb.
V bistvu se sedaj torej ne bo spre-
menilo nič drugega kot to, da bo-
mo premaknili kazalce za eno uro
naprej, temu se bomo privadili v
nekaj dneh in na delo bomo hodili,
namesto prej ob 6. ali 7. uri, sedaj
ob 7. ali 8. uri. Kot zanimivost naj
navedemo še to, da bo imel le-
tošnji 27. marec le 23 ur in tako se
zjutraj med 2. in 3. uro ne bo
moglo nič zgoditi. Npr. novo-
rojenček, ki bo privekal na svet 5
minut pred drugo uro, bo vpisan v
rojstno knjigo, da je bil rojen ob
1. uri in 55 minut, za novorojen-
čka, ki bi se rodil le 10 minut kas-
neje, pa bo treba vpisati, da je bil
rojen ob 3. uri in 05 minut. Na vi-
dez sicer zapleteno, v praksi pa ze-
lo pren-osto.
Vključitev v poletno računanje
časa torej ne bo v naš biološki ri-
tem življenja praktično prinesla
nobenih sprememb, le ravnati se
bo treba po tistih urah, ki bodo
kazale čas na stenah, na naših ro-
kah ali v žepih. Tako delajo pov-
sod, kjer imajo uveden poletni
čas, ljudje se temu hitro privadijo,
tudi naši državljani, ki v tem času
potujejo v zapadne dežele.
Več problemov bo nastalo v
jeseni, ko bomo 25. septembra
premaknili kazalce na urah za eno
uro nazaj, na delo pa bomo prav
tako morali iti ob 7. ali 8. uri. To
pa pomeni uresničevanje zveznega
zakona o računanju časa (sprejet
je bil novembra 1982), ki v svojem
tretjem členu govori o tem, da je
treba začetek delovnega dne pre-
makniti čim bolj v čas dnevne
svetlobe. Na določilih tega zakona
temelji tudi osnutek • družbenega
dogovora o urejanju delovnega in
obratovalnega časa. O tem osnut-
ku dogovora je bila živahna
razprava na seji skupščine SRS,
16. marca.
V priporočilih in sklepih skup-
ščine SRS o delovnem času je
skupščina podprla prizadevanja za
ustrezno razporeditev delovnega in
obratovalnega časa, ki bo prispe-
val k učinkovitejšemu gospodarje-
nju s sredstvi v družbeni lastnini,
boljši organizaciji dela in izrabi
časa. O uresničevanju priporočil in
aktivnosti na tem področju pa bo
skupščina razpravljala v juliju le-
tos.
Slovenska skupščina je ob pre-
hodu na poletno računanje časa
med drugim priporočila delavcem
v proizvodnih dejavnostih, da do-
ločijo začetek delovnega časa pra-
viloma ob 7. uri ziutraj in temu
ustrezno organizirajo tudi več-
izmensko delo, kjer so za to dani
pogoji. Priporočili so tudi, da
izvršni svet skupščine SRS sprem-
lja potek teh priprav in da naj ta-
koj predloži skupščini SRS spre-
membe zakona o delovnih razmer-
jih glede urejanja nočnega dela,
zaradi nove razporeditve delovne-
ga in obratovalnega časa tako, da
bo skupščina SRS lahko te spre-
membe sprejela po hitrem postop-
ku že na zasedanju zborov, ki bo
30. marca 1983.
FF
AMSKA SEJA OK ZKS 0RM02
KRITIČ    O LASTNEM DELU
Ormoški komunisti so z njim lastno kritičnostjo
tudi na programski seji, kije bila v četrtek, 17. marca,
ocenili svoje delo v preteklem letu. Ze predsednica ob-
činske konference ZKS Gabriela Kuhar je opozorila
na precejšnjo nezainteresiranost posameznih članov
do konkretnih problemov v posameznih okoljih. Zal
je to značilno tudi za nekatere osnovne organizacije
Zveze komunistov, ki vse preveč poudarjajo splošne
težave, ki pestijo celotno družbo, premalo pa se po-
glabljajo v lastne z namenom, da bi jih kar se da uspe-
šno opravili. To seveda narekuje potrebo po zaostro-
vanju odgovornosti posameznih članov in organizacij
kot celote, predvsem pa večjo angažiranost komuni-
stov za iskanje notranjih rezerv.
Kljub temu je treba reči, da komunisti v večini
okolij dokaj prizadevno delajo, saj to dokazujejo go-
spodarski rezultati ormoške občine v preteklem letu.
Očitno so stabilizacijska prizadevanja uspešna, kar
govore podatki o zvečanju proizvodnje v kmetijstvu,
pa tudi večji izvozni uspehi od predvidenih. Manj
uspešni so bili Ormožanci pri načrtovanju razvoja v
tem letu. Sami menijo, da so načrti premalo smeli,
predvsem glede izvoznih prizadevanj. Izrazili so tudi
nezadovoljstvo glede povezovanja v agroživilstvu, gle-
de zaostajanja melioracijskih del in še vedno nesklad-
nega razvoja krajevnih skupnosti v občini.
Ormoški komunisti precej razmišljajo tudi o pada-
nju življenjskega standarda, ki je še posebej prizadelo
zaposlene v družbenih dejavnostih, predvsem na pod-
ročju izobraževanja. Občina kot taka se zaradi počas-
nejšega razvoja in težav, ki jih je imela zaradi neraz^ i-
tosti, nikoli ni mogla ponašati z visokimi osebnimi do-
hodki in s tem z visokim standardom zaposlenih.
Omejitve pri razdeljevanju dohodka, prfsotne v zad-
njih letih, so Ormožane toliko bolj prizadele in
vplivale na vse večji razkorak med njimi in tistimi v
bolj razvitih občinah. V Ormožu vedo, da se lahko
oprejo le na lastne sile in v tej smeri bodo tudi v bodo-
če iskali izhod iz nič kaj rožnate situacije. Vtem smislu
so zastavili svoje nadaljnje delo tudi komunisti na
programski seji.
N. Dobliekar
2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO
24. marec 1983 —
TEDNIK
Delovna praksa
in proizvodno delo
Usmerjeno i^obraževanje je prineslo marsikatero novost, med
drugim tudi na področju delovne prakse, ki smo ji nekoč pravili počit-
niška praksa učencev, razen v šolah, kjer je bila praksa redni del
izobraževanja in so jo učenci izvajali med šolskim letom. Sedaj poznamo
v srednjem usmerjenem izobraževanju proizvodno delo, ki zajema ob-
vezen program v vseh usmeritvah prvega letnika in delovno prakso, ki
ima značaj posamezne usmeritve
Organizatorji proizvodnega dela in delovne prakse v organizacijah
združenega dela so se nedolgo tega sestali na posvetu v ptujskem Srednje-
ročnem centru in se pogovorili o dosedanjih izkušnjah ter o delu v
prihodnje. Ugotovili so, da programi pripravništva in usposabljanja še
vedno niso pripravljeni, čeprav učenci skrajšanih programov že v tem
šolskem letu zaključujejo izobraževanje. Zato so zahtevali od gospo-
darske zbornice, posebnih izobraževalnih skupnosti in izobraževalne
skupnosti Slovenije, da čimprej opredelijo vsebino in obseg pripravništva
za posamezne vzgojnoizobraževalne programe in smeri. Dogovorili so se,
da se bodo za uresničitev te zahteve še posebej zavzemali, zato je v tem
sestavku tudi postavljemo v ospredje. Časa namreč ni več dosti.
Glede proizvodnje dela in delovne prakse pa so se dogovorili, da bi
naj srednješolski center pripravil za šolsko leto 1983/84 osnutek raz-
mestitve učencev. Organizacije združenega dela, ki izvajajo proizvodno
delo in delovno prakso, bodo na osnutek pravočasno dale pripombe, vsaj
štirinajst dni pred prihodom učencev v OZD pa bodo v šoli izdelali še
natančen seznam učencev, ki bodo opravljali delovn^ prakso oziroma
proizvodno delo.
Učenci so stimulirani za delo z nagrado in z oceno. Ocena bi naj
izražala učenčevo prizadevnost, aktivnost in odnos do izpolnjevanja
obveznosti, ki jih določa vzgojnoizobraževalni program in napredek
učenca. Pri tem pa je seveda potrebno upoštevati učenčeve sposobnosti.
Nagrade bi naj odobrili predvsem v tistih dejavnostih, kjer je prispevek
učenca objektivrto merljiv in tam, kjer učenci opravljajo dela, ki bi jih
sicer morali opraviti drugi delavci.
Organizatorji proizvodnega dela in delovne prakse so menili, da
lahko na kakovostno izvajanje tega dela izobraževanja vplivajo z med-
sebojnim dogovarjanjem in z izmenjavanjem izkušenj. Zato so se dogo-
vorili, da se bodo v začetku novega šolskega leta ponovno sestali.
N. Dobljekar
ZAPOSLOVANJE
ZMANJŠATI
NEZAPOSLENOST
v tem letu bi naj po resolucijskih usmeritvah v ptujski občini povečali
zaposlenost za 1,3 odstotka, poseben poudarek pa bi naj dali možnostim
zaposlovanja na področju samostojnega osebnega dela. S strokovnim
usposabljanjem nezaposlenih pa tudi zaposlenih delavcev bi naj omogočili
prestrukturiranje proizvodnje v korist izvoza na konvertibilno področje.
To pa hkrati pomeni, da je potrebno okrepiti delo v tistih organizacijah
združenega dela, ki nadomeščajo uvoz. Problem nezaposlenosti bi naj re-
ševali tudi z uvajanjem izmenskega dela, predvsem za potrebe izvoza in
proizvodnje, ki ni odvisna od uvoza.
In kaj govore številke? Ob upoštevanju predvidenih globalnih okvirov
razvoja občine Ptuj bodo znašale potrebe za enostavno in razširjeno ka-
drovsko reprodukcijo 630 delavcev. Glede na predviden priliv kadrov iz
šol in drugih virov, ki bo znašal okrog 2.450 delavcev, skupnost za zapo-
slovanje ocenjuje, da bo znašal presežek več kot 1.800 delavcev. Zaradi
migracijskih in zaposlitvenih tokov izven občine pa bo nezaposlenost ne-
koliko nižja, saj bi se naj od 1.212 ob koncu lanskega, povečala na okoli
1.500 ob koncu tega leta.
Po načrtih organizacij združenega dela bi naj bila rast poprečnega šte-
vila zaposlenih 1,7 odstotna, kar je zelo blizu resolucijskim določilom.
Skupne zaposlitvene možnosti pa po načrtih organizacij združenega dela
in delovnih skupnosti znašajo 852 delavcev, vendar so v tej številki zajete
tudi zaposlitve delavcev in pripravnikov za nedoločen in določen čas. Med
vsemi predvidenimi zaposlitvami je 131 potreb po pripravnikih, kar je
nekaj ma;ij kot 80 odstotkov po sporazumu predvidenih zaposlitev pri-
pravnikov. V načrtih o zaposlovanju pripravnikov pa ni dovolj upošteva-
no načelo, da naj bi z njimi praviloma sklepali delovno razmerje za nedo-
ločen čas. Kar 68,7 odstotka potreb za pripravnike je za določen čas.
Ob upoštevanju sprejetih kriterijev na področju zaposlovanja je prav
gotovo mogoče vplivati na počasnejšo rast brezposelnosti, če že ne na nje-
no upadanje. Seveda pa je uresničevanje sprejetih kriterijev odvisno od
organizacij združenega dela, od njihovega realnega načrtovanja nadalj-
njega razvoja, ki je nujno povezan z zaposlovanjem strokovnih kadrov in
s spreminjanjem sedanje strukture zaposlenih.
N. Dobljekar
Posvetovanje ob dnevu
inovatorjev
v prostorih KK Ptuj — TOZD Kletarstvo Slovenske gorice bo v četr-
ick, 31. marca že šesto tradicionalno posvetovanje ob dnevu inovatorjev
ptujske občine — 30. marcu. Tudi letos bodo udeleženci posvetovanja
najprej govorili o inventivnih dosežkih v letu 1982, zatem pa bo o
usmerjeni sistematični in organizirani množični inventivni dejavnosti
govoril dr. Matjaž Mulej.
Strokovna predavanja, ki jim sledi konkretna razprava, so dobra
podlaga za razčiščevanje problemov inovatorskega dela, saj vemo, da je
teh veliko. V nekaterih delovnih organizacijah občine pa še niso rešili
osnovnih dilem glede začetkov novatorstva. Je pa več ptuiskih delovnih
organizacij, ki imajo sprejete sporazume in pravilnike, le inovatorjev ni
od nikoder. Po vsej verjetnosti jih ,,duši" neurejena klima tako kažejo
izkušnje od drugod. Ce ni moralnega priznanja, potem je z novatorstvom
kaj hitro konec.
Letos bo raziskovalna skupnost občine Ptuj podelila 3 nagrade in 4
priznanja inovatorjem, ki so dosegli najboljše rezultate v letu 1982.
Razveseljivo je, da je letos med prejemniki nova organizacija in sicer
TOZD TVI Majšperk. Doslej smo se namreč srečevali le s tradicionalnimi
nagrajenci, kot so Agis, TGA Kidričevo in Elkom Hiko ,,01ga Meglic"
Ptuj. Predloge za podelitev priznanj in nagrad je izdelala komisija za
pospeševanje inovaciiske in raziskovalne dejavnosti pri skupščini razisko-
valne skupnosti občine Ptuj.
Aktivno pa se vsako leto v praznovanje dneva inovatorjev vključuje
tudi občinski svet ZSS v Ptuju oziroma njegova komisija za inventivno
dejavnost.
MG
V TOZD VODOVOD IN KANALIZACUA
STANJE SE IZBOLJŠUJE
V TOZD Vodovod in kanalizacija pri Komu-
nali, gradbeništvu in prometu v Ptuju so lani v
poprečju zaposlovali 99 delavcev, ki so oprav-
ljali pretežno komunalna in vrtnarska dela. O
tem, kako so bili uspešni pri poslovanju v lan-
skem letu, smo se pogovarjali z vodjem tozda,
Matevžom Cestnikom, ki je dejal:
,.Ugotavljamo, da žal nismo v celoti dosegli
zastavljenih planskih nalog, saj smo po zaključ-
nem računu ugotovili 4 odstotni izpad prihodka.
To se je seveda negativno odražalo tudi na
dohodku in čistem dohodku. Na naših zborih
smo ugotovili vrsto pozitivnih trendov, osredo-
točili pa smo se predvsem na negativne pojave in
njihove učinke. Pri tem smo ugotovili, da smo v
prizadevanjih za izboljšanje našega poslovanja
sicer dosegli napredek, da pa obstajajo tako sub-
jektivni kot objektivni vzroki, ki naša prizadeva-
nja zavirajo.
Zadali smo si nalogo, da skozi letošnji plan
uresničimo zlasti že lani sprejete ukrepe, ki smo
jih sprejeli po ugotovitvi da poslujemo v prvih
šestih mesecih z izgubo. S temi ukrepi smo v dru-
gem polletju 82 delno izboljšali poslovanje, saj
smo ob koncu leta izgubo odpravili. Zaradi težav
in prenizkih cen naših storitev pa nam niso ostala
sredstva za poslovni sklad — delno seveda tudi
/aradi povišanja stroškov. Za letošnje leto tako
nimamo sredstev za nabavo nove opreme v ko-
munalni dejavnosti, razen seveda sredstev iz
amortizacije, ki bodo verjetno komaj zadosto-
vala obnavljanje in vzdrževanje vse dražjih
komunalnih naprav."
Poleg TOZD za vzdrževanje in varstvo cest
ste tudi v vašem tozdu zadolženi za delno izvaja-
nje zimske službe, predvsem na območju mesta
Ptuja, ter naselij Kidričevo in Majšperk. Ste ime-
li v minuli zimski sezoni pri opravljanju kakšne
težave?
,,Bralcem je že znano, da se je naša temeljna
organizacija s 1. januarjem 83 reorganizirala, ta-
ko, da smo izločili del vrtnarske dejavnosti, ki se
je pripojil k tozd Nizke gradnje in hidrogradnje.
Del tozda, to je vzdrževanje lokalnih cest pa smo
prenesli v TOZD za vzdrževanje in varstvo cest
Cestnega podjetja Maribor, tako da je naši
temeljni organizaciji ostalo le 55 delavcev, ki
imajo osnovno nalogo opravljanje komunalne
dejavnosti. V okviru teh nalog pa je bila seveda v
prvih treh mesecih najpomembnejša prav var-
stvo, čiščenje in vzdrževanje ulic, poti in pločni-
kov — torej opravljanje zimske službe na
območju Ptuja, Kidričevega in Majšperka. Ker v
januarju ni bilo večjih padavin, smo opravili
pluženje 14. in 15. januarja. V času od 7. do 13.
februarja pa je bilo obilo snežnih padavin, zara-
di česar smo aktivirali vse razpoložljive kapaci-
tete naše temeljne organizacije, na pomoč pa so
nam priskočili tudi iz TOZD nizke gradnje in hi-
drogradnje ter iz avtoparka. Z združenimi moč-
mi smo uspeli dnevno očistiti vse poti in ulice, da
so občani bili razmeroma varni pri hoji po me-
stu. Moram reči, da so se naši delavci zelo potru-
dili, še zlasti delavci, ki so opravljali stroje.
Nekateri so delali po več dni neprekinjeno, tudi
dan in noč. S krajšimi presledki za počitek so de-
lali takorekoč ves teden neprekinjeno. Menim,
da se prenos odgovornosti na delavce močno po-
zna, in da bodo vsi naši delavci ob primernem
priznanju širše družbe svoia dela še bolje oprav-
ljali."
V TOZD Vodovod in kanalizacija ste pričeli
z novim načinom plačevanja vodarine, kako ste
zadovoljni z odzivom?
,,Vsem potrošnikom vode je bilo znano, da
smo imeli težave zaradi nerednega odčitavanja
števcev za vodo, na podlagi česar smo potem ob-
računavali porabljeno vodo za posamezno ob-
dobje. Težave smo imeli tudi pri obračunavanju
odvoza smeti in kanalščine. Zaradi vsega tega
smo se odločili za spremembo obračunavanja.
Naši delavci odslej ne bodo pobirali plačil po do-
movih. Pripravili smo obračune na podlagi po-
prečja lanskoletne porabe vode in poprečja šte-
vila odpeljanih posod za smeti. Občanom smo
odposlali položnice za plačilo po pošti in sicer za
dva meseca skupaj.
Naj opozorim še na težave, ki jih imajo de-
lavci pri odvozu smeti. Se vednd je mnogo za-
sebnih lastnikov hiš, ki nimajo nameščene poso-
de (kante), čeprav jih občinski odlok na to do-
sledno zavezuje. Dogaja se tudi, da so včasih po-
sode zaklenjene ali pa so v garažah in drugih ne-
dostopnih prostorih. Stroški za odvoz se zato
povišujejo in pravgotovo je to tudi eden od vzro-
kov, da je ta služba preteklo leto zaključila z
izgubo. Predlagamo, da si vsi, ki posod za smeti
še nimajo, te v najkrajšem času nabavijo. Tako
bo zadovoljstvo na obeh straneh, zadoščeno pa
bo tudi širšim interesom naše družbe."
M. Ozmec
ZAKLJUČNI RAČUNI PRAVOČASNO SPREJETI
Občinski svet ZSS Ptuj je pripravil poročilo, v
katerem je zajel aktivnosti okrog letošnjih raz-
prav zaključnega računa 82. V občini je 18.303
delavcev, ki so organizirani v 157 osnovnih or-
ganizacijah zveze sindikatov in 10 konferencah;
v občini je 90 temeljnih organizacij in 75 OZD.
Aktivnosti okrog zaključnega računa pomeni-
jo nadaljevanje aktivnosti, st)rejetih že pred leti
in nadaljevanje oziroma uresničevanje kongre-
snih sklepov, ki nalagajo obvezo sprotnega
obravnavanja gospodarskih rezultatov, še pose-
bej zaključnih računov. Poleg tega je kongres
naložil vsem osnovnim organizacijam sindikata,
da sodelujejo pri ugotavljanju in primerjanju
rezultatov uspešnosti v delovni organizaciji ter
med sorodnimi temeljnimi organizacijami zdru-
ženega dela. S tem bomo dosegli bolj objektivno
ocenjevanje rezultatov svojega dela.
Poslovna poročila, ki so jih pripravili poslovni
organi, so po oceni sindikata, letos bolje pripra-
vljena kot pretekla leta. Organi delavskih kon-
trol jih pozitivno ocenujejo, prav tako tudi os-
novne organizacije sindikata.
Manjka pa v poročilih pregled uspešnosti ozi-
roma upravičenosti naložb iz prejšnjih let:
manjka tudi podatek o skupnem prihodku in
dohodku. V skoraj vseh poročilih pa manjka
ocena vodilnih in vodstvenih organov; za to na-
logo smo se namreč dogovorili na kongresu in
na srečanju samoupravljalcev Rdeči prap.or v
Kragujevcu.
Sindikat tudi ugotavlja, da je malo prinlerjav
podatkov z enakimi ali sorodnimi organizacija-
mi združenega dela, čeprav bi taka primerjava
prispevala k objektivnejši oceni lastnega dela in
k sprejemanju takih ukrepov, ki bodo prispevali
k sprotnemu odpravljanju slabosti.
■ O sodelovanju v razpravah zaključnega raču-
na je bilo precej rečenega. Se vedno so razprave
različne tako po vsebini kot po časovnosti
obravnav. Nekateri čakajo na končne podatke,
nekateri razpravljajo mnogo prej, ko imajo na
voljo le še fizične kazalce.
Delavci so pri obravnavah zaključnega računa
največ spraševali glede pogojev pridobivanja
dohodka in s tem pogojev za ustvarjanje sred-
stev za osebne dohodke in sklade. Postavljali pa
so tudi vprašanja glede zagotavljanja potrebne-
ga repromateriala, izvoza, zaposlovanja in po-
dobno.
Razprave so pokazale, da se organizacije
skrbno pripravljajo, da bi dosledno izpolnjevale
sprejete, plane. Velika doslednost pa je tudi pri
izpolnjevanju stabiliz.acijskih načrtov.
Izkušnje tudi kažejo, da se v razprave premalo
vključujejo skupinovodje, mojstri, delovodji in
izmenovodji. Določena neaktivnost pa je v di-
slociranih obratih in to povsod, kjer ni osnovih
organizacij ali pa je število zaposlenih malo.
Razprave zaključnega računa dosegajo svoj
namen, čeprav tega rte moremo v celoti trditi.
Skeptičnost, ki se pojavlja ob teh razpravah pa
izvira iz našega administriranja, iz ukrepov, ki
so bili sprejeti zato, ker se nismo znali samo-
upravno sporazumeti ali dogovoriti. Zanimanje
za razprave zaključnega računa pa bomo pove-
čali tudi s pravilnimi prikazi podatkov — po-
trebno jih je namreč poenostaviti tako, da bodo
razumljivi vsakomur. Poenostavljen sistem spo-
ročanja podatkov je tudi podlaga za boljše od-
ločanje.
MG
Zunanjetrgovinska menjava v letu 1982
GOSPODARSTVO OBČINE ORMOŽ
Gospodarstvo občine Ormož je
v lanskem letu doseglo dobre re-
zultate na področju zunanjetrgo-
vinske menjave. Plan izvoza so
presegli za 4 odstotke, plan uvoza
pa uresničili le s 83,1 odstotka,
čeprav je bil uvoz za 22,7 % večji
kot v letu 19&1. Delež pokrivanja
izvoza z uvozom znaša 180,2 % in
je tako saldo blagovne menjave v
plusu za 83,846.000 din.
Kljub ugodnim rezultatom v
okviru občine pa ugotavljajo pri
Tovarni sladkorja precej manjšo
realizacijo izvoza nasproti uvozu.
Vzrok je bil v nujnosti nabave
potrebnega reprodukcijskega
materiala in rezervnih delov za
normalno obratovanje tovarne,
uvoz pa je bil možen zaradi do-
broimetja pri tuji firmi za repro-
material. vzdrževanje in remont
tovarne sladkorja.
IZVOZ
Gospodarstvo občme Ormož je
95,4 odstotke izvoza v občini
ustvarilo z industrijsko dejavnos-
tjo. Daleč pred vsemi je DROGA
TOZD Gosad Središče ob Dravi,
kije izvozila blaga v skupni vre-
dnosti za 117,179.000 din ali
65,2 % celotnega izvoza iz indu-
strijske dejavnosti v občini. Drugi
večji izvoznik je še Tovarna Jože
Kerenčič TOZD Optyl z 20,5 od-
stotka.
Kmetijska dejavnost je dosegla
le 4.6 % celotnega izvoza v občini,
od tega je TOZD Kmetijstvo
ustvarila 5,936.000 din neposre-
dnega izvoza ali 69,2 % celotnega
izvoza v kmetijstvu.
Izbira blaga, ki je namenjen
izvozu, je v občini Ormož dokaj
sezonska, sej dosežejo s kmetij-
skimi pridelki in gozdnimi sadeži
67.6 % celotnega i/voza. Izvažajo
predvsem: gozdne sadeže, vrtni-
ne, zelišča, žabe. polže, živino
(govejo), hmelj, višnje in suhe
pesne rezance, nadalje kovinsko
pohištvo, pez figurice, volane,
okvire za očala in žagan les. V
primerjavi z letom 1981 seje lani
najbolj povečal izvoz vrtnin, ža-
ganega lesa, žab, goveda in očal za
smučarje, medtem ko se je izvoz
pez figuric, okvirjev za očala in
zdravilnih zelišč delno zmanjšal.
Izvoz blaga je v občini Ormož
usmerjen predvsem na konverti-
bilno področje, kar 93,4 %. na
klirinško področje pa izvažajo
predvsem žagan les in okvire za
očala.
IJV07
V letu 1982 je gospodarstvo
občine Ormož izpolnilo 83,1 od-
stotka načrtovanega letnega uvo-
za. Tudi pri uvozu ima največji
delež industrijska dejavnost, 73,9
odstotka. Večja uvoznika sta
TOZD Optyl, Va je uvozila repro-
material (šarnirje) v vrednosti
24,265.000 din ali 31,4% uvoza
industrijske dejavnosti in Tovar-
na sladkorja Ormož, 30,5 %. ki je
prav tako uvažala repromaterial.
Kmetijska dejavnost zajema
26,1 % celotnega uvoza in to
predvsem TOZD Kmetijstvo, kije
uvozila sojo in ribjo moko v vre-
dnosti 24,665.000 din ali 90,4 %
vsega kmetijskega uvoza.
Plan uvoza so prekoračile
TOZD Bančna oprema, TOZD
Optvl, Tovarna sladkorja in
TOZD Kmetijstvo, dočim ostale
OZD močno zaostajajo za pla-
nom uvoza. Med uvoženim bla-
gom prevladuje pločevina, šami-
iji. sojine tropine, ribja moka,
zelišča, Carrera slekla, pokrovi
pano itd. Opremo sta uvozili le
TOZD Notranja oprema Središče
ob Dravi in TOZD Predelava
plastičnih mas, kar predstavlja
skupaj le 5,2 % celotnega uvoza.
Pretežni del uvoza (87,9 %) je iz
konvertibilnega področja.
Kljub tem ugodnim podatkom
na področju zunanjetrgovinske
menjave se posamezne OZD sre-
čujejo z vrsto problemov. Tako
ima Tovarna Jože Kerenčič teža-
ve z repromaterialom, ki temelji
na petrokemijskih osnovah in ga
domača bazna industrija ne izde-
luje. Tudi Tovarna sladkorja Or-
mož je precej odvisna od redne
oskrbe z uvoženimi rezervnimi
deli in repromaterialom, kar je
pogoj za normalno obratovanje
tovarne.
Komite za družbeno planira-
nje, razvoj in gospodarske zadeve
občine Ormož tudi ugotavlja, da
•se stanje na tem področju izdneva
v dan poslabšuje, saj je vse manj
takega materiala domačih doba-
viteljev, ki ni vezan na zahteve
devizne soudeležbe, povečuje pa
se vrsta repromateriala. ki je ve-
zan na neposredni uvoz iz kon-
vertibilnega področja.        — u
PROMET V PTUJSKI TRGOVINI
IN GOSTINSTVU
V trgovini na oomočju ptujske
občine je lansko leto porasel pro-
met (nominalno) za 22,8 odstotka,
v trgovini na debelo za 18.9 %. v
trgovini na drobno pa za 27 od-
stotkov. Ce ob tem upoštevamo
rast cen, ugotovimo, da se je pro-
met stvarno zmanjšal. Cene na
debelo so se v okviru SRS zvišale
za 29,4 %, tako je promet realno
padel za 8,1 %, cene na drobno pa
so se zvišale za 29 % in jc tako za
1,6 % realno zmanjšanje prometa.
V družbenem sektorju gostin-
stva seje promet realno povečal za
24.8 odstetka. Ce ob tem upošte-
vamo 26,8 % ra.st cen na območju
SRS.^e je promet realno zmanjšal
za 1,6% Število gostov se je
zmanjšalo za 9 odstotkov, pri-
bližno enako tujih kot domačih.
Prav tako se zmanjšuje število
nočitev, domačih gostov za
11.1 %, tujih pa za 8.6 odstotka. F
PANORAMA - KREPKEJE V IZVOZ
Prvi izvoz je obrtna zadruga Panorama Ptuj
dosegla v letu 1982, ko je imela za 400 tisoč dinarjev
izvoza. Za letos so sicer s planom predvideli, da bo iz-
voz dosegel 2,5 milijona dinarjev, vendar dosedaj
sklenjene pogodbe kažejo, da bo izvoz dosegel okrog 5
milijonov dmarjev.
Panorama izvaža prek Jeklotehne in Slovenijalesa
in to predvsem izdelke kovinske branže in lesene izdel-
ke.
Da bi spodbudili zanimanje za izvoz med samimi
obrtniki, je Panorama na zadnji skupščini sprejela do-
ločene ,,izvozne" sklepe. Obrtniku, ki izvaža in ne
uveljavlja svojih uvoznih pravic za nabavo reproma-
teriala za lastne namene. Panorama pokriva razliko
med kalkulacijsko in izvozno ceno, pri obračunu se
odpoveduje svojega vloženega dela. dalje pokriva
stroške zalog repromateriala, ki je namenjen za izvoz-
no proizvodnjo; poleg tega nudi ugoden 10 odstotni
kredit za nabavo osnovnih sredstev, nandenjenih za iz-
delavo izvoznih izdelkov. MG
TEDNIK - 24. marec 1983
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
POROČILO O DELU IZVRŠNEGA SVETA
SKUPŠČINE OBČINE PTUJ ZA LETO 1982
v tem skrajšanem poročilu o delu izvršnega
sveta skupščme občine Ptuj za obdobje maj-
december 1982 bomo strnili le nekatere va-
žnejše aktivnosti, ki jih je ta izvršilni organ
obanske skupščine vodil v prvem letu tretjega
mandata delegatskih skupščin, kajti preoDse-
žno bi bilo gradivo, če oi hoteli analitično
razčleniti vse točke dnevnih redov, ki so se
razvrstile na 28. rednih in 3. izrednih sejah
izvršnega sveta v preteklem letu. Na teh sejanje
izvršni svet obravnaval prek 350 točk oz. po-
vprečno po 12 točk na eni seji ter še po 4
dodatne (nepredvidene) točke.
Temeljno vodilo pri delu izvršnega sveta je
bil njegov program dela oz. program dela
zborov občinske skupščine, ki jim je bila
predložena skoraj polovica vseh gradiv, ki jih je
na svojih sejah obravnavaj izvršni svet. V tem
programu je veljal posebni povdarek sprem-
ljanju družbeno ekonomskega razvoja občine
Ptuj'v smislu resolucijskih usmeritev za leto
19^.'V zvezi s tem Je izvršni svet, ob podpori
družbeno političnih organizacij občine in
drugih subjektivnih sil usmerjal težišče akti-
vnosti ekonomskim odnosom s tujino, večanju
proizvodnje in dohodka, predvsem pa njegovi
skladni delitvi. Po zaslugi vehkih naporov
delavcev v OZD smo v letu 1982 večino reso-
lucijskih ciljev v naši občini dosegU ah celo
presegH. Ti cilji so bili zaradi močno zaostrenih .
gospodarskih razmer in slabših rezultatov v
letu 1981 relativno skromni, kar pa ne zmanj-
šuje dosežkov, če jih primerjamo z rezultati v
naši republiki oziroma celotni državi.
V letu 1982 smo pričeli aktivnosti pri spre-
minjanju srednjeročnih planskih dokumentoVj
saj je to narekoval vedno težji gospodarski
položaj v državi in v svetu, ki je že na samem
začetku novega srednjeročnega obdobja zani-
kal realnost komaj sprejetih planskih aktov:
Kljub temu, da smo sprejeli septembra na
zborih občinske skupščine spremembe Dogo-
vora o temeljih družbenega plana občine za
obdobje 1981 — 1985, pa so aktivnosti'pri te-
meljnih nosilcih planiranja močno kasnile,
zato sta zvezna in republiška skupščina po-
daljšali rok za dopolnjevanje srednjeročnih
planov do jeseni letošnjega leta. V teh zaple-
tenih družbeno ekonomskih razmerah je taka
odločitev gotovo realna, vendar smo sedaj v
položaju, ko ne veljajo niti stari niti spreme-
njeni planski dokumenti. To pa povzroča
zmedo pri subjektih planiranja, saj prevzemajo
letni plani elemente strategije razvojnih
usmeritev, ki pa prav gotovo sodijo v srednje-
ročne oziroma dolgoročne družbene pla-
ne. Napodročju dolgoročnega planiranja smo
v preteklem letu žaostrm prve aktivnosti (do-
IcKitev nosilcev izdelave dolgoročnih planov)^
kijih bomo nadaljevali v tem letu, vendar bodo
tudi tu potrebne jasne razvojne usmeritve v
celotni državi, še posebej v republiki. Sedanji'
projekt »Slovenije 2000« in še nekatere že iz-
delane podlage terjajo korekture z ozirom na
zmanjšane ekonomske možnosti, predvsem
najemanja tujih kreditov.
Veliko časa je izvršni svet namenjal razre-
ševanju problemov v krajevnih skupnostih v
zvezi s komunalnimi, cestnimi, prometnimi,
energetskimi, kadrovskimi in drugimi vpraša-
nji. Pri tem so še vedno najbolj pereči proolemi
na področju cestne infrastrukture, kjer pa smo
kij ub vehkemu izpadu sredstev od bencinskega
dinarja uspeli zgraditi 3 nove sodobne mostove
na Pesnici in Dravinji ter po izjemnih naporih
krajanov posodobiti 8 km občinskih cest. Se-
danji finančni položaj občinske skupnosti za
ceste je izredno kritičen, kar velja nasploh za
vse SIS materialne proizvodnje v občini.
Nekohko ugodnejši je bil v preteklem letu
položaj v SIS družbenih dejavnosti. Kljub
dejstvu, da smo imeli v občini eno najnižjih
prispevnih stopenj za skupno porabo v naši
republiki, so SIS družbenih dejavnosti ob
koncu leta ustvarile presežke prihodkov (22
milijonov din), ki bodo poračunani v letu 1983
z znižanjem prispevnih stopenj. Med letom je
bil najtežji položa5 na področju socialnega
skrbstva in zaposlovanja, vendar smo nasploh
s poslovnimi rezultati OZD družbenih aeja-
vnosti prav tako zadovoljni kot s tistimi v OZD
materialne proizvodnje, upoštevaje zelo za-
pletene gospodarske razmere v preteklemletu.
Ze nekaj-letno močno omejevanje splošne
porabe je privedlo koristnike občinskegapro-
računa v razmeroma nezavidljiv položaj. To ne
velja le za pravosodne, pač pa predvsem za
upravne organe, v katerih smo uvedli stroge
varčevalne ukrepe in omejih zaposlovanje le v
obseg realne fluktacije zaposlenih. Pomanj-
kanje primernih strokovnih kadrov v nekaterih
upravnih organih, ki so glavni pripravljalci
gradiv za seje izvršnega sveta in zbore občinske
skupščine (vsi trije komiteji) vpliva ne le na
kvanteto pripravljenih gradiv, pač pa na večno
časovno stisko pri pripravi le-teh. S sprejema-
njem pripravnikov in z zaposhtvijo najuspe-
šnejših bomo poskušali odpraviti kadrovski
deficit z dopolnilnim izobraževanjem in
usposabljanjem predvsem mlajših delavcev pa
izboljšati kadrovsko strukturo zaposlenih v
upravnih organih. Omejena proračunska
sredstva onemogočajo uveljavitev uspešnejše-
ga sistema delitve OD v upravnih organih,
onemogočajo naročila strokovnih podlag
predvsem za potrebe planiranja v občini, re-
ševanje prostorskih problemov itd. Sedanja
organiziranost velikega števila upravnih orga-
nov (9) otežkoča učinkovitost koordinacije
dela med posameznimi delovnimi skupnostmi
teh organov, za kar je sicer odgovoren izvršni
svet, vendar se v obilici drugih nalog in akti-
vnosti ne uspeva dovolj posvečati tem orga-
nom. Gotovo bo potrebna skorajšnja spre-
memba sedanje zakonodaje o državni upravi v
smeri njene učinkovitejše in racionalne orga-
niziranosti.
Izvršni svet je v preteklem letu dobro sode-
loval z vsemi družbeno političnimi organiza-
cijami v občini, z OZD in njihovimi poslo-
vodnimi in samoupravnimi organi, z Izvršnim
svetom skupščine SR Slovenije in republiškimi
upravnimi organi, z Medobčinsko gospodar-
sko zbornico za Podravje in njenimi organi ter
si prizadeval okrepiti sodelovanje s sosednjimi
in nekaterimi drugimi občinami (Ljubljana —
Šiška, Kranj, Velenje).
Čeprav je izvršni svet realiziral večino začr-
tanih nalog iz programa za preteklo leto in
usmeritev zborov občinske skupščine, ostaja
odprtih še precej vprašanj, ki jih ni uspel raz-
rešiti (npr. odnosi z Dravskimi elektrarnami,
kadrovska in nekatera druga vprašanja v kra-
jevnih skupnostih, energetska problematika,
oskrba prebivalstva, infrastruktura itd.), saj gre
za težko rešljive probleme, ki terjajo daljši cas.
V celoti tudi nismo uspeli na zmanjševanju
predlaganja razločnih predpisov zborom od-
cinske skupščine, saj so ti v veliki meri pogojeni
z zakoni in dogovori, sprejetimi na nivoju fe-
deracije ali repubUke. vse to močno oži prostor
samoupravljanja in hromi ustvarjalno moč
delovnih ljudi in občanov ter zaostruje kon-
flikte v družbi, ki so vedno težje rešljivi in
terjajo vedno večje angažiranje subjektivnih
sil.
(Iz gradiva za sejo zborov SO Ptuj)
O vpisu v vojaške šole in usposabljanju
ženskvJLA
POGOVOR S STANKOM MEGLIČEM
Vpis v vojaške srednje šole in
akademije še traja. Zato je prav,
da temu področju namenimo
nekoliko več pozornosti, saj nam
delo ne gre tako kot bi lahko. K
pogovoru smo povabili Stanka
Meglica, načelnika oddelka za
ljudsko obrambo SO Ptuj.
— Kakšno je stanje pri vpiso-
vanju v vojaške srednje šole in
akademije v ptujski občini?
,,V smeri seznanjanja in
pridobivanja kandidatov za sred-
nje vojaške šole je bilo v občini
izvedenih precej aktivnosti, tako v
okviru posameznih šol ali v okviru
posameznih struktur, ki se ukvar-
jajo s poklicnim usmerjanjem mla-
dih. Glede na stanje v letošnjem
letu smo zadovoljni, čeprav je od-
ziv nekoliko slabši kot v prejšnjih
letih. Vendar vzrok ni premajhna
seznanjenost mladih, saj so se s
pogoji spoznali z javnim razpi-
som, organiziranimi oblikami
pogovorov v osnovnih šolah, tako
ob Dnevu JLA ali obiskih, ki jih je
pripravil upravni organ za ljudsko
obrambo. Res je, da se vse šole te
pobude niso posluževale, vendar
pa nekatere v večjem obsegu, kjjcr
so opravili pogovore tudi s starši
in prikazali filme o življenju in de-
lu gojencev vojaških šol.
O odzivu na vpis v vojaške
akademije je sedaj še težko reči,
saj je v začetku. Potrebno je pove-
dati, da je med mladimi v naši ob-
čini /a akademije manjši interes
kot pa za vojaške srednje šole, če-
prav jih precej po končani srednji
vojašid šoli nadaljuje s šolanjem
na vojaških akademijah. Predvsem
se za to odločajo tisti, ki končajo
splošno srednjo vojaško šolo
Franc Rozman-Stane v Ljublja-
ni in tisti, ki so v drugih srednjih
vojaških šolah dosegli odlične
rezultate in se lahko neposredno
vpišejo na vojaške akademije.
Na fakulteti za sociologijo, poli-
tične vede in novinarstvo že nekaj
let deluje katedra za SLO in DS.
To je novost pri študiju na
področju splošne ljudske obrambe
in družbene samozaščite. Se zlasti,
ker se na ta šutij lahko vpisujejo
tudi dekleta po končani srednji šoli
ali tista, ki delajo na icm področju
in imajo višješolsko izobrazbo ter
se .lahko vpišejo v tretji letnik
fakultete. Seveda to enako velja
tudi za fante. Zanimanje za to
smer študija je v naši občini
precejšnje, saj imamo vsako leto
nekaj kandidatov. Tako so mladi v
vseh letnikih, imamo pa tudi nekaj
absolventov, ki študij zaključuje- ^
— Pomeni to, da smo lahko z
opravljenim zadovoljni?.
,,Povsem zadovoljni ne moremo
biti. To lahko velja za študij na
FSPN, kjer je število prijavljenih
zadostno pa tudi izbor kandidatov
jc dober. Nikakor pa ne moremo
biti zadovoljni s številom prijavlje-
nih kandidatov za srednje vojaške
šole,   še   manj   pa  za  vojaške
akademije. Zato je na tem podro-
čju potrebna širša družbena aktiv-
nost, ki nc sme ostati le pri delu
upravnega organa /a ljudsko
obrambo ali posameznih struktur
poklicnega usmerjanja. Menim, da
delo nc >>mc potekati le v letu, ko
mladi zaključujejo osnovno šolo,
temveč mora biti že prej, da
usmerjanje poteka dalj časa.
Možnih oblik informiranja in
seznanjanja na šolah je veliko,
vendar jili premalo izkoriščamo.
Gre predvsem za obrambne
krožke, ki niso dovolj aktivni,
organizirnnjc obrambniJi dnevov,
šolskih tekmovanj s področja
SLO in DS ter organizirane
oblike   pogovorov   s   starši.
Starši morajo dati soglasje pri vpi-
su v srednje vojaške šole in v veli-
kem številu primerov vplivajo na
odločitc\ mladinca, kar je razum-
ljivo. Pri tem pa je potrebna tudi
širša družbenopolitična aktivnost,
saj gre za kadrovsko nalogo, ki je
skupnega pomena za našo skup-
nost."
— Precej je govora o izobraže-
vanju žensk v enotah JLA. Kako
jc s to novostjo?
,,Gre za osnovno ustavno pravi-
co in dolžnost žensk pri vključeva-
nju v oborožene sile. To izhaja že
iz naše narodnoosvobodilne borbe,
ko so bile ženske zelo številni ak-
tivni udeleženci, saj je v enotah
NOV in na raznih dolžnostih so-
delovalo prek 1(X) tisoč žensk, med
njimi jc precej narodnih herojev in
nosilk partiz.anske spomenice 1941.
Motiv s splošne vojaške srednje šole Franc Rozman-Stane v Ljubljani
(tolo M. Ozmec).
To jc eden izmed elementov, ki
zgovorno pričajo, da je potrebno
vključevanju žensk v oborožene si-
le posvetiti večjo pozornost, pred-
vsem njihovemu usposabljanju, lo
pomeni, predhodno jih usposobiti,
da se nato enakovredno in
enakopravno vključujejo skupaj z
moškimi vojaškimi obvezniki. V
tem in prihodnjem letu bo poteka-
lo vojaško usposabljanje žensk na
celem območju   SFRJ. Zato je v
teku akcija, ki jo vodijo SZDL,
ZSM in sindikati, za pridobivanje
kandidatk za usposabljanje v eno-
tah JLA. V teh dveh letih bo
usposabljanje prostovoljno. Prija-
vijo se lahko kandidatke v starosti
od 19. do 27. leta. Usposabljanje
bo potekalo v vseh rodovih in
službah JLA, razen v oklopnih
enotah, /tenske se bodo usposab-
ljale za vojake, nižje oficirje ali
rezervne oficirje. To pomeni, da se
jih bo tudi napotilo na služenje
vojaškega roka v šole za rezervne
oficirje posameznih rodov in
služb. Usposabljanje za dolžnosti
vojaka in nižjega oficirja bo traja-
lo dva meseca in 22 dni, v šolah
rezervnih vojaških starešin pa
skupno šest mesecev, od tega del v
šoli, drugi del pa na stažiranju v
enotah na posameznih starešinskih
dolžnostih. Po končanem šolanju
in stažiranju bodo ženske seveda
pridobile ustre/en čin. Ženske se
odločajo samostojno in imajo
možnost, da izberejo rod ali službo
v kateri želijo služiti. Letos bo
napotitev opravljena v juliju in
oktobru, prihodnje leto pa v
januarju in aprilu ter seveda julija
in oktobra. Prve prijave kandidatk
že prihajajo in upam, da bo število
precejšnje, če to primerjam s števi-
lom mladink, ki sc prostovoljno
vključujejo v enote teritorialne ob-
rambe ali s številom prostovoljk,
ki so se pred tem že prijavile za
prostovoljno usposabljanje v cen-
tru na Pokljuki ali v centru Pekre
pri Mariboru."
Gotovo v takšnem pogovoru
vseh podrobnosti ni moč zajeti.
Zato lahko vsi, ki vas takšne obli-
ke šolanja in usposabljanja
zanimajo, podrobnejše informacije
dobite na oddelku za ljudsko
obrambo ptujske občine.
I. kotar
USPOSABLJANJE DEKLET V JLA
Julija prva
generacija vojakinj
Nedvomno je informiranje javnosti o dogodkih v Jugoslovanski ljud-
ski armadi eden pomembnejših sestavnih delov našega načela in koncepcije
splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ter ena najučinkovitej-
ših oblik osveščanja delovnih ljudi in občanov na tem področju. Prav
zaradi tega posvečajo v JLA informiranju posebno pozornost. Predstavni-
ki ljubljanskega armadneg^ območja so z namenom, da bi ugotovili uspeš-
nost poročanja o dogodkih znotraj naših vojaških enot in rodov, pripravili
v petek, 19. marca v Ljubljani poseben delovni pogovor. V splošni srednji
vojaški šoli Franca Rozmana-Staneta se ga je poleg najvišjih pi^edstavnikov
LAO udeležilo tudi prek 20 predstavnikov sredstev javnega obveščanja iz
vse Slovenije.
Občanom je treba dogodke v JLA objektivno in realno predstavljati,
kar utrjuje zaupanje v našo armado in naš sistem. Pri tem so bili slovenski
Predstavniki LAO v pogovoru z tiovinarjL
novinarji v minulem letu izredno uspešni. Ugotovili so, da se je obseg
informacij o JLA sicer nekoliko zmanjšal, pa seje na ta račun zato poveča-
la kvaliteta teh informacij. Glede na to, da je med starešinskim kadrom
daleč premalo slovenskih fantov, pa je kljub temu potrebno posvetiti
popularizaciji vojaškega poklica še več pozornosti.
Najbolj zanimiv del petkovega pogovora pa je bila prav gotovo
informacija o usposabljanju deklet — prostovoljk v JLA, ki jo je novinar-
jem podal komandant LAO, generalpolkovnik Branko Jerkič. S 1. julijem
bodo v LAO pripravljeni na sprejem okoli 60 deklet na prostovoljno
usposabljanje, ki naj bi trajalo 3 oziroma 6 mesecev. Dekleta se bodo v
dveh različnih enotah usposabljala za rod zvez in intendantski rod. Pripra-
ve za sprejem tečejo normalno in med dekleti je za usposabljanje veliko
zanimanje. Dodati je treba, da bo to usposabljanje potekalo .po podob-
nem, delno prilagojenem in seveda precej "Skrajšanem programu kot za
vojaške obveznike. Seveda pa bo letošnja generacija prvih prostovoljk, pa
tudi še kakšni dve tri generaciji le kot poiskusfio obdobje pri vključevanju
žensk v JLA. Njihovo bivanje v ločenih oddelkih kasarn bodo sproti
prilagajali potrebam in možnostim, pričakujejo pa, da posebnih proble-
mov ne bo. Starešinski kader za vzgojo prostovoljk je že izbran, izbrane so
že enote, kjer naj bi usposabljanje potekalo in kjer že preurejajo prostore,
tako, da poteka vse po predvidenem planu.
M. Ozmec
NEODGOVORNOST -
KJE SO MEJE?
V petek 18. marca, je ptotekai enodnevni seminar za vse predsednike
in sekretarje iz OO ZSMS|v združenem delu pri Občinski konferenci
ZSMS Ptuj. Predavanja so potekala v Domu Franca^ Krambergerja po
urniku: ^
8.—10. ure: Pridobivanje in delitev dohodka in sredstev za OD po
delu in rezultatih dela. Predavatelj: Anton Ilec.
10.—12. ure: Ekonomska in politična situacija v občini in širše.
Predavatelj: Alojz Gojčič
12. —13. ure: Kosilo
13. —15. ure: Vloga mladih pri izvajanju delegatskega sistema v
/dru/cnem delu. Predavatelj: Milan Cbček.
15. —17. ure: Mladi po kongresih ZišM:
— reorganizacija OK ZSMS Ptuj
— vključevanje mladih v razreševanje problertratike.brezposelnosti.
Predavatelj: Milan Kuri.
Kljub opravičeni odsotnosti z dela se je zbralo le 34 mladinskih funk-
cionarjev, kmalu po preteku delovnega časa pa je to število padlo na vse-
ga 19 udeležencev. Ob upoštevanju, da je v Konferenci mladih delavcev
pri OK ZSMS Ptuj organiziranih 78 osnovnih organizacij ZSMS in da je
bilo treba pričakovati 156 udeležencev seminarja, se nehote vsiljuje vpra-
šanje: KJE SO PREDSEDNIKI IN SEKRETARJI? KDO JE KRIV ZA
NEUDELEŽBO NA SEMINARJU?
Organizaciji seminarja bi težko očitali kakšno pomanjkljivost.
Vabljeni so do 10. marca prejeli vabila z urnikom seminarja. Edina ob-
veznost za predsednike OO ZSMS je bila, da so v roku 5 dni odposlali
prijavnico (zaradi organizacije kosila) in se seveda skupaj s sekretarjem
udeležili seminarja.
Ker v zaostrenih razmerah gospodarjenja in ostalih aktualnih proble-
mih naše družbe moramo in smemo računati z zavestno Domočjo in orga-
niziranim sodelovanjem mladine, se ie treba ob tradicionalni nezaintere-
siranosti nekaterih mladinskih funkcionarjev resno zamisliti in tudi
ukrepati.
Upamo, da bodo obvestila o pasivnosti mladinskih funkcionarjev, ki
jih bodo prejele posamezne delovne sredine, spodbuda za odgovornejše
delo mladinskih aktivistov.
Franc Prelog
Pogovor o pripravah na zvezno mladinsko delovno akcijo
Občinska konferenca mladih Ptuj je v prej-
šnjem tednu izvedla prvi informativni pogovor
o pripravah na letošnje zvezno mladinsko
delovno akcijo Slovenske gorice 83. Zraven
predstavnikov organizatorjev interesnih dejav-
nosti iz občin Ptuj in Lenart so se pogovora
udeležili tudi predstavniki nekaterih občinskih
konferenc ZSMS, ki pripravljajo brigade za to
akcijo.
V uvodu je*Janez Belšak predstavil priprave
trase in naselja za akcijo, ki bo tudi letos pote-
kala na območju občin Ptuj in Lenart, največ
pozornosti pa bo namenjeno gradnji vodovod-
nega omrežja v Slovenskih goricah in Halozah.
Priprave trajajo že dalj časa, zato bo do začetka
vse nared. Predstavnike občinskih konferenc je
predvsem zanimal standard v brigadirskem
naselju v Dornavi. To je razumljivo, saj kot
izkušeni brigadirji imajo številne dobre in slabe
izkušnje.
Za tem so predstavniki samoupravnih in-
teresnih skupnosti obeh občin predstavili osnu-
tke programov interesnih dejavnosti na letošnji
akciji. Ponudba je pestra in široka, končni
predlog pa bo pripravljen na osnovi mnenj
brigadirjev o ponujenih dejavnostih. Ta del
brigadirskega ži\ljenja in dela namreč mora
mlade pritegniti in jih ne sme preobremenjevati
po napornem delu na trasi.
Nekoliko nenavadno je, da še ni znano vod-
stvo akcije. Predsednica OK ZSMS je pojasnila,
da se to rešuje na republiški ravni, ker v naši
občini ne moremo zagotoviti dovolj izkušenih in
sposobnih mladih, ki bi akcijo lahko vodili. Je
temu res tako? Kako je možno, da smo pri
kadrovanju za mladinske delovne brigade
pozabili na to področje, ki je še kako pomem-
bno za uspeh akcij? Temu vprašanju je v
prihodnje potrebno posvetiti več pozornosti.
1. kotar
4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO
24. marec 1983 - TEDNIK
Uresničevanje družbene skrbi za nastanek in varnost
družine v občini Ptuj
SloverLska družina se v skladu s
spremembami v celotni družbeni
strukturi od vojne dalje nenehno *
sprerhinja. Enakopravnost žensk,
zlasti nj^iova ekonomska samo-
svojitev,'je bistveno spremenila
odnose in vloge v družini. Z za-
poslitvijo žene-matere prevzema-
jo svojo vlogo pri vzgoji in oskrbi
otrok možje-očetje, skrb za dru-
žino se vse bolj deli med oba
partnerja.
S tem pa se družina vse bolj
odpira navzven, vedno več upo-
rablja razne družbene institucije,
ki prevzemajo določene naloge na
področju vzgoje otrok in oskrbe.
Starši kot samoupravljale! akti-
vno prispevajo k urejanju vpra-
šanj vzgoje in oskrbe otrok.
Istočasno postaja družina vse
manjša — dvogeneracijska, kar
seveda ne omogoča, da se družina
zapre, saj ni sposobna zadovoljiti
vseh svojih potreb brez sodelo-
vanja družbe.
Družina, ki skrbi za biološko
reprodukcijo in socializacijo
otrok, je deležna posebne druž-
bene skrbi in varstva. Temelj
družine je še vedno najpogosteje
zakonska zveza, to je skupnost
moškega in ženske, kjer se roje-
vajo otroci. Družino določa otrok,
zato je družina tudi izvenzakon-
ska skupnost z otroki, ali pa le
eden roditelj z otrokom.
.Ugotovljene spremembe v
družini, nadaljnji razvoj družbe-
noekonomskih odnosov in naše
družbene strukture ter težnja k
humanizaciji odnosov med spo-
loma in med ljudmi sploh usmerja
tudi družbeno aktivnost za ureja-
nje odnosov, ki pomagajo družini
pri izpolnjevanju njenih funkcij.
To se odraža zlasti na področju
družbenega varstva otrok, izo-
braževanja, svetovanja in osve-
ščanja, pri zdravstvenem varstvu,
stanovanjskem gospodarstvu ter
uresničevanju zakona o zakonski
zvezi in družinskih razmerjih.
Ugotovljeno je, da je v repu-
bliki Sloveniji na teh področjih
bilo veliko doseženega, čeprav
neenakomerno. Nataliteta ne
pada. stopnja reprodukcije pre-
bivalstva je na ravni, ki zagotavlja
obnovo prebivalstva. V Sloveniji
je 41 % vseh otrok od 8. meseca
starosti do vstopa v šolo vključe-
nih v organizirano družbeno var-
stvo, denarno pomoč je leta 1981
prejemalo 109.958 družin za
244.112 otrok. Od' leta 1973 do
1980je 3873 mladih družin dobilo
solidarnostno stanovanje. Leta
1977 je začel veljati zakon o za-
konski zvezi in družinskih raz-
merjih, ki je uvedel pomembne
novosti, kot je popolna izenačitev
nezakonskih otrok z zakonskimi,
na novo uredil razmerja med za-
konci, med stai^i in otroki, raz-
vezo zakonske zveze in posvojitev.
Tako v Sloveniji. Kakšna je
stopnja družbene skrbi za potrebe
družine v ptujski občini, kako
naše družine lahko zadovoljujejo
svoje potrebe na različnih pod-
ročjih?
Na področju izobraževanja
imamo težave pri uvajanju ce-
lodnevne šole, ker nimamo dovolj
materialnih možnosti (celodne-
vna .šola je le v Kidričevem in
Stopercah, kjer je zajeto 488
učencev od 7.941 vseh osnovno-
šolcev, kar je 6 %. v SRS 12,7 %).
Skoraj vse šole imajo uvedeno
podaljšano bivanje, vključeno je
890 otrok, kar je 10,9 %, v SRS
12,7%. kar pa mnogim staršem
pomeni preveliko finančno breme
in morajo iskati pomoč družbenih
sredstev. Uvaja se pouk iz zdrav-
stvene vzgoje, ki pa ga pogosto
Dredavajo učitelji biologije ali te-
esne vzgoje, le redko zdravstveni
delavci.
»Šole za starše<( in »Šole za ži-
vljenje«, kijih je pred leti uspešno
organizirala Delavska univerza;
.so zamrle. Ali tega res ne potre-
bujemo, ali vsi vemo vse o vzgoji
otrok, ali ne prihajamo do težav v
medsebojnih odnosih, ki jim sami
nismo kos? Verjetno ne. Menda se
je zataknilo zaradi denarja!
V ptujski občini je v organizi-
ranem družbenem varstvu 1.287
otrok, kar je 18 % vseh otrokod 8.
meseca starosti do vstopa v šolo.
Razumljivo je sicer, da je ta pro-
cent nižji od republiškega, ker
smo občina z 22 % kmečkega
prebivalstva, kjer je problem
varstva manjši zaradi drugačne
sestave družin. Obenem pa ne
.smemo prezreti potrebe po orga-
nizirani vzgoji in pripravi za šolo
vseh otfbk, zato se z doseženim
procentom ne moremo zadovo-
ljiti.
Imamo le 2 varstveni družini v
Ptuju, ob tem pa veliko število
staršev z malčki, potrebnimi ja-
slične nege, čaka na sprejem otrok
v jasli, ker ni dovolj prostora za
v.se. Kako ti starši rešujejo pro-
blem varstva svojega otroka?
V občini 3.334 družin prejema
denarno pomoč — otroški doda-
tek za 6.401 otroka. Od tega pre-
jema 471 družin denarno pomoč
za 775 socialno ogroženih otrok.
V okviru intenzivne gradnje
stanovanj v občini je stanovanjska
skupnost reševala tudi probleme
mladih družin. Do 31. 12. 1980 je
dobilo 173 mladih družin soli-
darnostno stanovanje, kot je v tem
času omogočal zakon o stano-
vanjskem gospodarstvu. Do kon-
ca maja 1983 bo še 13 mladih
družin dobilo stanovanje iz ta-
kratne »liste mladih družin«.
Doslej si je 18 družin že uredilo
stanovanjsko vprašanje in so iz-
praznile dodeljeno družbeno sta-
novanje. Novi zakon o stano-
vanjskem gospodarstvu kategori-
je »mlada družina« ne vsebuje. Za
pridobitev družbenega stanova-
njaveljajozamladodružinoenaki
splošni pogoji, kot za vse delovne
ljudi in občane.
Na področju zdravstvene
vzgoje prebivalstva, dispanzerske
obravnave žena, otrok in mladine
je dosežen velik napredek, ki se
kaže zlasti v zmanjšanju umrlji-
vosti novorojenčkov, boljšem
zdravstvenem stanju otrok, velika
večina žena rodi v bolnici.
Pri svetovanju v zvezi s pre-
prečevanjem nezaželene noseč-
nosti ugotavljamo podoben raz-
voj kot v republiki. Uporaba
oralne kontracepcije stagnira ali
rahlo upada, povečala se je upo-
raba mehanskih sredstev, zlasti
materničnega vložka, nekoliko
večje tudi sterilizacij. Bistveno pa
je porasla umetna prekinitev no-
sečnosti.Od leta 1976 ko je bilo v
ptujski bolnici opravljenih 338
splavov, je bila v letu 1982 ta šte-
vilka že 639. Gre za prekinitev
nosečnosti do 10. tedna nosečno-
sti, ko ženska sama odloča o tem
ali ima pogoje, da bo rodila, ali si
otroka res želi. Številke govore, da
imajo ženske vse manj strahujn
predsodkov o taki odločitvi. Če-
prav je napredovala tehnika sa-
mega posega in je poseg tudi
uzakonjen in dostopen vsem
ženskam, bi se tega z večjo
zdravstveno ' prosvetljenostjo
obeh spolov, s pravočasnim ob-
iskom ambulante za preprečeva-
nje nezaželene nosečnosti (deluje
v ptujski bolnici ob torkih in
četrtkih^popoldan!) ženske ven-
darle lahko izognile.
Ugotovljeno je, da tudi v ptujski
občini vedno mlajše ženske pose-
gajo po kontracepcijskih sredstvih
ali umetno prekinejo nosečnost.
Vedno več se pojavlja tudi mla-
doletnic, šolark. Torej nas čaka še
veliko dela pri izobraževanju in
prosvetljevanju mladih na pod-
ročju partnerskih odnosov, odgo-
vornih odnosov med spoloma.
Leta 1977 uveljavljeni zakon o
zakonski zvezi iri družinskih raz-
merjih je narekoval ustanovitev
zakonske svetovalnice v okviru
.socialnega skrbstva v občini. Po-
leg predzakonskega svetovanja
opravlja zakonska svetovalnica še
svetovanje zakoncem, ki imajo
težave v medsebojnih odnosih kot
tudi družinsko svetovanje, ko
prihaja do težav pri vzgoji otrok.
V letu 1982 se je predzakon-
skega svetovanja udeležilo 779
bodočih zakoncev. Istega leta je le
20 zakoncev iskalo strokovno po-
moč pri urejanju nesoglasij v
medsebojnih odnosih. Istoča.sno
pa je zakonska svetovalnica
opravila 102 spravna poskusa
pred razvezo zakonske zveze, ki
pa v veliki večini niso uspeli. Za-
kaj zakonci ne poiščejo stroko-
vnega posvetovanja s psiholo-
gom, socialnim delavcem ali
zdravstvenim delavcem v zakon-
ski svetovalnici, ko se nesporazu-
mi začnejo in jih sami ne morejo
razrešiti? Zakaj-čakajo tako dolgo.
da se nesoglasja tako poglobijo,
da skupno življenje postane ne-
zjiosno in potem se odločijo za
razvezo. Ko so odnosi med za-
koncema tako globoko porušeni,
da je skupmo življenje neznosno,
je to tudi v škodo otrok. V tem
primeru tudi ni več družbenega
interesa za obstoj take zveze.
Razvezujoča se roditelja naj se na
human in dostojen način dogo-
vorita o tem kate'ri bo naprej
vzgajal otroke in kako bo drugi
roditelj imel stike zotrok^ žal to ni
vedno humano in dostojno. Soci-
alno skrbstvo je v letu 1982 moralo
v 29 primeriiri odločiti o načinu
stikov roditelja z otroki.
V letu 1982 je socialno skrbstvo
staršem odvzelo 11 otrok, ker so
do take mere zanemarili svoje
roditeljske dolžnosti, da je bil
ogrožen normalni telesni in du-
ševni razvoj otrok.
V skladu z omenjenim zako-
nom je socialno skrbstvo v letu
1982 obravnavalo 17 primerov, ko
so mladoletna dekleta želela, da se
jim pregleda mladoletnost kot
zadržek za sklenitev zakonske
zveze. Nekatera od teh deklet še
niso bila stara 16 let, ko so se želela
poročiti. Starši vseh deklet so se z
nameravano poroko strinjali. Ali
je bila odločitev teh deklet in nji-
hovih staršev v vseh primerih
dovolj premišljena!
Telesno in socialno zorenje
človeka traja še dalj časa po 16.
letu. Z vstopomv resne partnerske
odnose, v pričakovano starševstvo
pa se od obeh partnerjev priča-
kuje tudi odgovoren odnos do
partnerja in tudi odgovorno star-
ševstvo. V dvoje živeu je lepo, je
pa tudi zahtevno in odgovorno. Ni
vedno enostavno ohraniti svoje
o.sebnosti in ob tem sprejeti drugo
osebnost, kije drugačna, ne da bi
jo pri tem skušaU bistveno spre-
meniti ali si jo celo podrediti. Ko
je ob tem potrebno še vzgajati in
skrbeti za otroke, postane skupno
življenje bogatejše, vendar tudi
zahtevnejše. Zato moramo biti
nanj pripravljeni. Prav zaradi za-
pletenosti naših medosebnih od-
no.sov. zaradi dolžnosti, da odgo-
vorno opravljamo vlogo staršev in
v cilju, da so odnosi med spoloma,
med partnerji humani in enako-
pravni, je že prej omenjeni zakon
uvedel obvezno posvetovanje v
zakonski svetovalnici pred na-
meravano sklenitvijo zakonske
zveze — predzakonsko svetova-
nje. Z istimi cilji družba preko
razhčniia institucij pomaga druži-
ni, da le ta lažje uspešno opravlja
svoje zahtevne funkcije.
Pri pregledu dosežene stopnje
razvoja družbene skrbi za družino
v občini ne moremo mimo ugo-
tovitve, da se je marsikaj obrnilo
na bolje, celo veliko bolje, vendar
pa ne moremo prezreti slabosti, ki
so ostale ali se pojavljajo v večjerii
obsegu kot prej. Zlasti je potrebno
več konkretnega dela pri pro-
svetljevanju in osveščanju prebi-
valstva, zlasti mladine. Vzgoja v
tovarištvo, SjX)štovanje drugega
in enakopravni odnos do drugega
.spola se začne že v vrtcu, nadalj uje
se v šoli in na delu. ves čas pa teče
v družini. Zato čaka še veliko dela
ob vseh predpisih, ki urejajo ši-
roko področje družbene skrbi za
družino, zlasti za otroka, vse no-
silce preventivne in kurativne
dejavnosti na tem področju, od
vzgojnoizobraževalnih in zdrav-
stvenih ustanov. Centra za soci-
alno delo in drugih.
A. O.
Kako z gasilskim vozilom
do gledališča?
Si predstavljate kaj bi bilo, če bi
začelo goreti gledališče? Vpraša-
nje je . .. kar tako . .. mogoče či-
sto brez zveze, ali pa vredno raz-
mišljanja. Toda gledališče bi se
naibrže v treiiutku razplamtelo.
Lesni deli stavbe so se v času dveh
stoletij tako dodobra posušili, da
so kot presušena slama. Vnetljivi,
da je kaj! V gledališču so sicer
naredili vse za varnost in odstra-
nili tudi najmanjšo možnost po-
žara. Prepovedali so kaditi na
odru, ali v dvorani, povsod so
gasilni aparati, na predstavah
čuvajo gasilci itd.... Pa vendar,
nikoli ne veš, kdaj lahko plane!
Vše 10 se nam je zadnjič motalo
po glavi, ko smo z našo katrco,
polno aparatur, hoteli pripeljati
do zadnjih vhodnih vrat v gleda-
li.šče. Toda zaman, kajti pot do
čestitljivega hrama gledališke
umetnosti so nam iz vseh strani
branili parkirani avtomobili. No,
če tukaj ne moremo pa pojdemo
med cerkvijo in stolpom. Toda
jok. brate .... tudi tukaj so avto-
mobiU in celo v dveh vrstah. In
takrat se nam je zabliskalo ... .saj
ta »plehnati« obroč ne preprečuje
dostopa do gledališča in hiš za
Takole je sklenjen avtomobilski obroč okoli gledališča vsakdan, kadar pa
je v gledališču predstava, se obroč navadno potroji.
cerkvijo le nam, temveč bi bil na
poti tudi gasilnim vozilom, če bi
prišlo do najhujšega. Mogoče bi se
gasilci tudi s silo lotili parkiranih
avtomobilov, želeč jih, kar se da
hitro odstraniti. Pri tem pa bi prav
gotovo izgubili dragocene tre-
nutke, prepotrebne pri začetnem
požaru. Ko smo se o tem pogo-
varjali, so nam v domišljiji že
prikazovalo gledališče v plame-
nih. Murkova ulica v nevarnosti,
panika stanovalcev, vrišč"žensk in
otrok .... No, da malce pretirana
domišljija, bujna do bolečin, ali
do posmeha . . . kakor žeJite! Ni
pa nemogoča, kajti. . . nikoli ne
veš! In ravno zato nam ni jasno,
zakaj je dovoz do gledališča ne-
mogoč!! ,
Pripis: Ko sem uredniku pre-
dajal rokopis, mi je dejal, daje na
ta problem že pred leti opozarjal
tudi požarni inšpektor Edi Kozel.
Vendar je »plehnati« obroč okoli
gledališča še vedno na svojem
mestu. Zakaj?
Besedilo in foto: I. C.
Tudi prehod med cerkvijo in mestnim stolpom je »zabasan« z avtomobili.
Sprejem otrok v jasli in vrtec
Vzgojnovarstveni zavod Ptuj bo prihodnji mesev v
Tedniku objavil razpis ?a sprejem otrok v vrtec in jas-
li. Ze sedaj pa seje nabralo 170 prošenj, od tega 100 7.a
sprejem otrok v jasli in 70 /a vrtec. Predvidevajo, da
bo v času od junija do avgusta zapustilo vrtec 270
otrok, kar pomeni, da bi jih toliko lahko v jeseni tudi
sprejeli. Seveda pa v jasli ne bodo sprejeli toliko
otrok, saj so skupine v jasličnih oddelkih manjše kot v
vrtcu. 1/ jasličnih oddelkov bo šlo v jeseni v vrtec
okrog 50 otrok. Torej /a vse otroke ne bo prostora.
-Posebna komisija, ki jo sestavljajo predstavniki
v/gojnovarstvenega zavoda in krajevnih skupnosti bo
v mesecu maju izdelala prioritetno listo na podlagi
prošcni. Seveda ob tem upoštevajo vse prošnje, t:;':?
tiste, ki jih starši pošljejo med letom kot tiste, kijih
pošljejo po objavi razpisa. Za komisijo je delo lažje,
če siarši napišejo prošnjo na posebne formularje, ki
jih lahko dobijo v Vzgojnovarstvenem zavodu Ptuj in
vanje vpišejo podatke, ki jih komisija potrebuje pri se-
stavljanju prioritetne liste. Potem, ko je lista izdelana,
sprejemajo otroke v jasli in v vrtec po vrstnem redu.
( e kateri od Maršev otroka ne da v vrtec in ostane
prosto mesto, potem sprejemajo otroke tudi med le-
tom. Ob tem velja dodati, daje seveda največ težav pri
sprejemanju otrok v jasli in pri sprejemanju otrok v
\ rtcškc oddelke v Ptuju. Zunanji vrtci ostajajo slej ko
picj do polovice prazni.
N. Dobljeksr
TEDNIK"^^^^^ ^^^^
NASE KMETIJSTVO - 5
NEKAJ DNI PRED SETVUO SLADKORNE PESE
ŠE SKLEPANJE POGODB,
DODATNE UGODNOSTI
v polnem teku je zadnja faza
sklepanja pogodb s pridelovalci
sladkorne pese, saj se bo setev pri-
čela že čez nekaj dni. Doslej
zagotovljene površine so Se vedno
male v primerjavi s planiranimi
460 hektari v zasebnem sektorju
kmetijstva. V zadrugah so se lotili
temeljitega servisiranja sejalnic, da
bo setev tekla kar najbolj hitro,
brez zastojev in težav.
Sedaj je zelo pomembno, da pri-
delovalci pripravijo zemljo, tisti,
ki niso gnojili jeseni naj storijo to
sedaj. Verjetno za izkušene pride-
lovalce ni potrebno posebej pov-
darjati, škodilo pa ne bo, da mora
biti zemlja za setev sladkorne pese
dobro pripravljena. S predsetveni-
kom je potrebno zrahljati tanko
gornjo plast in zdrobiti grude, si-
cer ne more biti uspešne setve, pa
tudi herbicidi na slabo pripravljeni
zemlji ne dosežejo popolne učin-
kovitosti.
V tem času so takorekoč vsi po-
speševalci zadrug na terenu, kjer
sklepajo pogodbe. V pristojnih
občinskih organih pa so se dogo-
vorili o dodatnih ugodnostih, ki
jih bodo deležni vsi, ki bodo pod-
pisali pogodbo za pridelovanje
sladkorne pese. Ne samo, da ima-
mo tovarno sladkorja, ki potrebu-
je surovino in z neizkoriščeno
zmogljivostjo proizvaja iz leta v
leto večje izgube, tudi sladkorja
nimamo. In če bomo težko zbrana
devizna sredstva porabili za uvoz
sladkorja, ki ga lahko pridelamo
doma, se bo to poznalo na našem
celotnem gospodarstvu. Težave, ki
pestijo naše gospodarstvo se bodo
tako z vso ostino lotile tudi našega
kmetijstva. Sladkorna pesa ni mu-
ha enodnevnica ali trenutna ak-
tualna kmetijska kultura. Ob
različnih pristopih pridelovalcev
daje tudi različne rezultate, kot si-
cer vse kulture, le da pesa zahteva
nekoliko več dela in znanja. V teh
letih pa smo se že lahko prepričali,
da imajo dobri kme.tje dobre pri-
delovalne rezultate in v primerjavi
z drugimi kulturami precej boljši
zaslužek.
Da bo pridelovanje sladkorne
pese letos še bolj stimulativno, bo-
do prispevale svoje še dodatne
ugodnosti. Ce upoštevamo vse, bo
to kar okoli 9 tisoč dinarjev po
hektarju. Iz sredstev občinskega
intervencijskega sklada bodo v
celoti krili stroške škropljenja pese
proti cerkospori. Škropljenje bodo
organizirale zadružne organizacije,
tako škropljenje sicer stane 2500
dinarjev po hektaru. Vsi, ki so
podpisali pogodbo za pridelovanje
sladkorne pese bodo prejeli tudi
regres za nakup semenske koruze
in sicer za štirikratno površino, po
60 dinarjev za kilogram. Za
hektarsko površino pese bodo pre-
jeli  torej   regres  za  nakup  80
kilogramov koruze, kar znaša
4.800 dinarjev. Prišteti je potrebno
še odpis davka v višini 1500 dinar-
jev po hektarju. Vsi ti dodatni
ukrepi naj bi spodbudili še tiste, ki
doslej niso sklenili pogodbe za pri-
delovanje sladkorne pese, morda
bodo koga od dosedanjih pridelo-
valcev spodbudili, da bo posejal
sladkorno peso na večji površini,
kot je sicer nameraval.
JB
V soboto bo skupščina
00 Rdečega križa v Ptuju
To soboto ob devetih bo v pro-
storih gasilskega doma skupščina
občinske organizacije Rdečega kri-
ža na kateri se bodo uvodoma
predstavili mladi člani iz osnovne
šole Olga Meglic, ki za vse ude-
ležence pripravljajo kratek kultur-
ni program. To je skromna zahva-
la vsem, ki skozi vse leto pridno
delajo kot aktivisti na terenu, or-
ganizatorji krvodajalskih in drugih
humanih akcij.
Pri občinski organizaciji Rdeče-
ga križa so tudi v minulem obdob-
ju razvijali oblike tistega prosto-
voljnega dela skozi katere so obča-
ne usposabljali za delo na pod-
ročju zdravstva, socialnega var-
stva, ljudske obrambe in družbene
samozaščite ter vseh drugih oblik
solidarnostnega delovanja in med-
sebojne pomoči. Največjo pozor-
nost pa so v organizaciji RK po-
svetili tistim nalogam, s katerimi
so se v največji meri lahko vklju-
čevali v program družbeno eko-
nomske stabilizacije. Med te goto-
vo sodijo številne akcije ob zbira-
nju odpadlih surovin, rabljenih
oblek, obutve in pohištva. Lani so
tako zbrali 16 ton papirja in sred-
stva namenili za obnovo mladin-
skega letovišča Debeli rtič. Obutve
in oblačil je bilo zbranih tri tisoč
kilogramov, ki so jih razdelili v se-
dem krajevnih organizacij RK za
socialno ogrožene občane. Poleg
tega pa še novih oblačil v skupni
vrednosti nekaj prek 31 tisoč di-
narjev. Delovni so bili tudi aktivi-
sti, ki so obiskali 159 bolnih, in-
validov in starejših občanov, po-
moč pa so jim nudili v raznih
drobnih opravilih, denarju, hrani
in tekstilu.
Lani je bilo v ptujski bolnišnici
tudi 2771 odvzemov krvi, od tega
iz krajevnih organizacij Rdečega
križa 1050, iz temeljnih organizacij
pa 1721.
mš
NEKATERI BODO PREMIJE VRNILI
Za živinorejo, seveda za dogovorje-
no proizvodnjo bo letos dovolj repro-
dukcijskega materiala, ta kmetijska
dejavnost bo letošnje leto deležna šte-
vilnih regresov. Ž.6 pri samem zagota-
vljanju krme — setvi koruze bodo vsi
pogodbeni rejci prejeli regres za nakup
semenske koruze v višini Jodinarjev za
kilogram.
Uveljavljena je še cela vrsta drugih
premij — za mleko, za privezovanje
telet oziroma za prodajo govejih pi-
tancev, za privezovanje plemenskih
telic za obnovo črede. Vendar pa bodo
kriteriji za dodelitev teh premij precej
strožji. Vse prevečje namreč primerov,
ko rejec živali izkoristi ugodnosti, kijih
daje družba, nato pa žival odtuji,
skratka ne izpolni določila pogodbe, s
katero je ob pridobitvi ugodnosti pre-
vzel tudi določene obveznosti.
TLsli rejci, ki so dobili pfemije, pa so
kljub temu živino (teleta ali goveje
pitance) odtujili, bodo morali že pre-
jete premije vrnili. Letošnje premije za
mleko in vse ostalo pa za takega rejca
ne pridejo v poštev. Zadružne organi-
zacije bodo dosledno, od primera do
primera, ugotavljale izpolnjevanje
pogodbenih obveznosti.
Takšna so navodila repubhških or-
ganov in prav je, da enkrat razčistimo,
kdo so pravi sodelavci zadruge in kdo
so tisti, ki ne pomišljajo in izkoristijo
družbena sredstva, na drugi strani pa
jim je prav malo mar družbena potre-
ba. Vidijo le trenutno večje plačilo, vse
ostalo pa se jim zdi ž©-samo po sebi'
umevno. S takim odnosom pa seveda
povzročajo še večjo zmedo na tržišču in
večje probleme pri oskrbi domačega
tržišča. Odslej bo veljalp torej pravilo,
da bo rejec živali lahko uveljavil pre-
mijo šele, ko bo nesporno ugotovljeno,
če je žival, za katero premijo uveljavlja
oddal ali jo privezal, skratka, če je iz-
polnil vsa določila pogodbe.
JB
Gnojila in zaščito le na
pogodbo
v zadnjem času so v ptujsKi kmeujski zadrugi sicer prejeli precejšnje količine
mineralnih gnojil in zaščitnih sredstev, vendar ena in druga sredstva ne prihajajo
v dogovorjenem času in v dogovorjenih količinah. Nujna je bila zato odločitev, da
bodo odslej izdajali gnojila ter zaščitna sredstva le tistim kmetovalcem, ki bodo
sklenili z zadrugo pogodbo o sodelovanju. Ce se bo izkazalo, daje naročena, torej
družbeno organizirana kmetijska proizvodnja v celoti oskrbi jena z vsem potrebnim
in če booo gnojila in zaščitna sredstva še v zalogi, jih bodo dobili tudi vsi ostali, pn
tem pa bodo spet imeli prednost kupci z območja ptujske občine. Prodajalci v vseh
poslovalnicah so že prejeli natančna navodila, izvajanje teh pa bodo skrbno
spremljali in proti vsem kršilcem tudi ustrezno ukrepah.
Taki ukrepi sicer niso Drihubljeni, tudi njihov vpliv na intenzivno izkoriščanje
zemlje ne bo pozitiven. Vse bolj glasne pa so zahteve, da mora združeni kmet, ki
dela v interesu zadruge in v interesu svojega območja, končno le biti na boljšem.
Zadružna zveza pripravlja tudi kompleksno pogodbo, zadruga iflTčinet se bosta
z njo natančno dogovorila za celotno obliko sodelovanja. Zadruga bo nato na
osnovi te pogodbe priskrbela kmetu vse potrebno za kar se da nemoteno delo na
zemlji. Morda bo to le nekakšna stimulacija za združene kmete, ki bi sicer glede na
svojo vlogo v naši družbi moral biti v primerjavi z drugimi kmeti v priviligiranem
položaju, pa je žal mnogokrat prav nasprotno. Vse bolj glasne so tudf besede, da naj
za-tiste, ki prodajajo živino ali kmetijske pridelke prekupčevalcem, ti prekup)če-
valci, ki pri tem bajno zaslužijo, priskrbijo tudi umetna gnojila, zaščitna sredstva,
rezervne dele in vse ostalo. JB
Odkritosrčna lažnivka
člani in članice prosvetnega društva pri Lovrencu na Dravskem poUu so
se na nedavnem občinskem tekmovanju Mladi in kmetijstvo številnemu,
predvsem mlademu občinstvu, predstavili s komedijo Odkritosrčna
lažnivka. Predstava je pritegnila pozornost, občinstvo je izvajalce nagra-
dilo z burnim aplavzom in odobravanjem, saj je pomenila prijetno spro-
stitev in razvedrilo. To pa je največje priznanje za domačo gledališko
skupino. 1. kotar
Koruzna vešča gospodarski
škodljivec
Prosena ali koruzna vešča je škodljivka mnogih
rastlin: Koruze, sirka, hmelja, prosa, fižola, več vrst
vrtnin. Iz zabubljenih gosenic se v juniju razvijajo
metulji, katerih samice odlagajo na spodnjo stran li-
sta koruze do 500 jajčec v obliki kupčkov. V enem
tednu se iz jajčec razvijajo gosenice (odrasle merijo 2
cm, so sivkastorjave), ki se zavrtajo v steblo blizu
metlice, od koder vrtajo rove v steblu navzdc^l do
vznožja stebla, kjer običajno prezimijo. Zvrtano
steblo koruze postane nečvrsto in lomljivo, zaradi če-
sar koruza polega in jc nesposobna za vsakršno stroj-
no spravilo. Na zvrtinah, ki jih povzroča gosenica, se
pojavijo glivične bolezni, med katerimi je najbolj
razširjena fusarium, ki povzroča trohnenje stebel in
plesnivost koruznih storžev.
Glede na to, da je pridelovanje koruze gospodar-
sko najpomembnejša poljščina in ker smo iz gornjega
opi.sa spoznali koruzno veščo, kakšno škodo povzro-
ča tej poljščini, je prosena — koruzna vešča progla-.
šena za gospodarsko škodljivega škodljivca. Odlok o
zatiranju koruzne vešče na območju SR Slovenije,
objavljen v Uradnem listu SRS št. 20/78, zavezuje
pridelovalce koruze in hmelja vsako leto najpozneje
do 30. aprila pospraviti in odstraniti s polj ter pora-
biti oziroma uničiti (pokrmiti, podoriti, kompostirati
ali sežgali) koruznico in hmeljevino skupno s štrclji.
V interesu slehernega pridelovalca je učinkovito
zatiranje, uničevanje in preprečevanje rastlinskih bo-
lezni in škodljivcev. Uničenje koruzne vešče pa ima še
to ekonomsko prednost, ker ne zahteva porabe dra-
gocenih kemičnih sredstev, temveč je potrebna le pra-
vočasna in dosledna odstranitev koruznice s polj.
Naj velja še opozorilo, da je malomarno ponašanje
do tega ukrepa po zakonu kaznivo. Za prekršek je
z.agrožena denarna kazen 1.000 do 10.000 dinarjev.
Kmetijska inšpekcija občin
Ormož in Ptuj
Koruznico je treba odstraniti s polj. njene štrcije pa podorati.
Foto. 1. Ciani
Dobri lanski rezultati
spodbuda za letos
KMETIJSTVO v OBČINI PTUJ
^ Sedaj, ko so znani podatki iz zaključnih računov
za leto 1982, lahko tudi konkretneje ugotovimo —
kolikšno rast kmetijske proizvodnje smo v lanskem
letu dosegh pri posameznih kulturah in posameznih
vejah pridelave hrane. Posebno dobre rezultate je
lansko leto dosegel družbeni sektor, saj je kmetijska
proizvodnja porasla za 8,4 odstotka, v zasebnem
sektorju pa za 1,9 odstotka. Tako je v obeh sektorjih
dosežena 5,3 odstotna rast, kar je za 1,5 točke višje
kot v republiki.
Pšenice je bilo pridelane in odkupljene za 54,8
odstotka več. hektarski donos v družbenem sektorju
je znašal 43,6 centa, v zasebnem sektorju pa 34
centov. Z dobro organizirano akcijo je bilo od za-
sebnih kmetijskih proizvajalcev odkupljeno 1.081
ton pšenice ali šestkrat več kot leta 1981. V druž-
benem sektoiju pa je znašal odkup 2.506 ton. Vse
odkupljene količine pšenice je prevzela mlevsko-
Dredelovalna industrija,
Sladkorne pese je bilo posejane za 27,9 odstotka
večjih površinah kot leto poprej, v zasebnem sek-
toiju kar za 33 % več. Hektarski donos je bil v
družbenem sektorju za 18,8 % višji, v zasebnem pa za
3 odstotke nižji, zato je bil odkup sladkorne pese višji
le za 13,8 odstotka.
Pri koruzije bil nekoliko manjši hektarski donos,
zato pa je bilo posejanih nekaj več površin in je bil
tako pridelek le malenkostno vi.šji. V zasebnem
sektorju je bilo odkupljeno 3.832 ton koruze ali za
dva in polkrat več kot leto poprej, v družbenem
sektorju ^aje bil odkup manjši za 1,7 %.
Pridelek Krompirja je bil za 37 odstotkov slabši, pa
tudi površin je bilo zasejanih za 9,6 odstotka manj. V
zasebnem sektorju je bilo odkupljeno 2.394 ton ali za
24,3 %manj kot leta 1981.
Posebno obilno so lansko leto obrodili vinogradi.
saj je družbeni sektor pridelal za 80 % več grozdja,
zasebni pa za 84,2 odstotka več. V družbenem sek-
torju je bil povečan odkup grozdja za 36.2 %. v
zasebnem pa kar za 92,6 odstotka. Dobri rezultati so
bih doseženi tudi v sadjarstvu, žal pa vsega indu-
strijskega sadja ni bilo moč odkupiti.
V živinoreji so bili doseženi zadovoljivi rezultati,
razen pn govedoreji, kjer je bila vzreja manjša za 7,6
odstotka. Na to je vplivala predvsem manjša vzreja
govedi v zasebnem sektorju, kar za 16 % manj (ali pa
prodaja govedi mimo rednih odkupnih poti?!). Tako
je bila v zasebnem sektorju evidentirana vzreja go-
vedi 2.898 ton, v družbenem sektorju j)a višja za
5.5 % ah 2.341 ton. Spričo tega je bil odkup nižji v
družbenem sektorju za 9 %, v zasebnem pa za 19,1
odstotka.
Vzreja prašičev je bila poprečno višja za 7,5 od-
stotka, od tega v družbenem sektorju za 5,8 odstotka,
v zasebnem pa za 9,9 odstotka. V družbenem sek-
torju je bilo odkupljeno 5.051 ton ali za 5,5 % več, v
za.sebnem sektorju pa le 285 ton ali za 8,3 odstotke.
Tako je bil v obeh sektorjih skupno večji odkup za
5.6 odstotka.
Prirast perutnine je bila višja za 2,4 odstotke. V
družbenem sektorju je bilo proizvedenih 16.417 ton,
v zasebnem pa 525 ton. Pi.ščancev brojlerjev je bilo v
družbnem sektorju odkupljeno 15.185 ton, ostale
perutnine pa 1.108 ton.
Na področju pridobivanja novih kmetijskih po-
vršin nismo dosegli načrtovanega v resolucijskih
usmeritvah, saj je bilo melioriranih le 257 ha na
območju Šikol. FF
Rastišče rakitovca
v Središču ob Dravi
Najprej naj povemo, daje rakitovec (Hippophae)
grm aJi drevo, ki raste ob morskih obalah in tudi tu
in tam ob potokih. Listi so ozki, plodovi rumeno
rdeči, užitni in uporabni za marmelado ali sokove.
Rakitovec uporabljajo tudi kot lepotno rastUno. No
in v katastralni občini Središče ob Dravi, na delu
)arcele št. 1226 raste rakitovec na približno 3 ha.
<.er gre za naravno redkost, jo je treba v skladu z
določih zakona o naravni in kulturni dediščini
ustrezno zaščititi.
Na predlog zavoda za spomeniško varstvo Ma-
ribor je oddelek za gospodarstvo SO Ormož ime-
noval komisijo, ki sije že aprila 1980 ogledala ra-
stišče in ugotovila, daje to rastišče rakitovca zadnje
znano rastišče v Sloveniji, zato ga je treba obra-
vnavati kot naravno znamenitost in ga zavarovati.
Rastišče po svojih pedoloških (sestava prsti) zna-
čilnostih ni primemo za gozdarsko aH kmetijsko
rabo.
Poleg ohranitve znanstveno-raziskovalne funk-
cije ima rastišče tudi gospodarski pomen, saj bi
lahko pridobivali semena in gojili mladike za po-
trebe drevesničarstva. V nekaterih evropskih deže-
lah goje rakitovec zaradi užitnih in zdravilnih plo-
dov. Rastlina uspešno utrjuje prodišča, zato jo
uporabljajo za ozelenjevanje prodnih brežin, nasi-
pov in ob cestah, ker prenese visoko stopnjo one-
snaževanja zraka in osoljenosti tal.
Komisija je predlagala skupščini občine Ormož,
da sprejme ustrezni akt o zavarovanju. Zavod za
spomeniško varstvo Maribor pa je predlagal smer-
nice in pogoje za zavarovanje rastišča rakitovca. Ker
je parcela, na kateri se nahaja rastišče, last KK
»Jeruzalem« Ormož, je morala tudi ta delovna or-
ganizacija oz. TOZD Kmetijstvo dati ustrezno so-
glasje. V tem soglasju je navedeno, da je rastišče v
celoti ločeno od kmetijskih površin in to z nasipom
proti poplavnim vodam, ki gaje zgradila Območna
vodna skupnost Drava v letu 1982. To pomeni, daje
rastišče na poplavnem območju ob Dravi in ne pride
v poštev za kmetijsko rabo.
Na podlagi navedenega postopka je bil pripra-
vljen osnutek odloka o zavarovanju rastišča raki-
tovca. V njem je. poleg že povedanega, tudi zapi-
sano, da je na rastišču in njegovem vpHvnem ob-
močju prepovedano spreminjati ekološke razmere v
takem obsegu, da bi bilo ogroženo rastišče, in da ga
je potrebno izločiti kot samostojno parcelo in ga
primemo označiti. O osnutku odloka bodo zbori
skupščine občine Ormož razpravljali še v tem me-
secu. .
FF
6 - IZ NASIH KRAJEV
24. marec 1983 - TEDNIK
Štirinajst dni je mimo, zdaj pa drgoč dober den. Vete, o vokrotme je ena
brolka Tednika pitala: »Ja, gospod, tovariš Lujz, zakqj si glih na štirinajst
dni našfelani, lehko hi nan vsoki tjeden kaj napisa.« Jaz pa sen ji nazaj
poveda: »Veš droga brolka včosik sen lehko večkrot na den, večkrol na
tjeden, zdaj pa iehko še samo vsoki h 14 dni — to to pismo napišem (da si ne
bi keri kaj boj pohujšljivega misla.) Kak zgleda pa mo skoro mesečnik
grota...
Ja, tak je to, vura teče nič ne reče. Mojo kmečko delegatsko bazo bi
rad pita, kak je kaj na setev priprovljena. Mija z Mico srna že v jesen zemljo
za setev kdruze, sladkorne pese no krompira pripravila. Pul hektara cukrne
pese ma posejala. Loni sma dobro tržla s totin sladkin posevkom, pa sma
rekla: obodvo mama že tak sladkorno bolezen, zakaj še ne bi sladkorne pese
sejala. Ne ven, zakaj se eni kmetje tak bronijo tote cukerice. Jaz van iz
svojih izkušenj po ven, da je računica dobra, dosti pa so vredni tudi pesni '
rezarici no pesni listi za krmljenje živine. Poskusile!
Zaj pa še nekaj za delegatsko bazo v mesti, ki so v tovarnah no pisarnah
kruh služi: Kak sen to o vi den v enen delegatskem gradivi štej a, van
zaključni računi o lenskem leti, ne kožejo preveč lepe slike. Vzroki so
objektivne no subjektivne narove, kak to radi rečemo. Meni pa se le zdi, da
mamo v pisarnah preveč administracije, birokracije no zabušancije. V
marsikeren podjetji je tak, da trije birokrati enega delavca jezdijo no mo
kožejo kak naj dela, je pa tudi tak, da včosik vsi vkuper preveč z jeziki no
premalo z rokami delamo. Kak bi to zgledalo, če bi se jaz na sred njive
postava no zače]a guč: »Uroga tovarišica koruza, sladkorna pesa, tovariš
krompir no druge monlre, lepo se posodite, dobro rostite no bogato obro-
dite .. .!« Krucifiks, v roke je treba pljuniti no delati tak, ke švic po rilnen
žlebi doj teče.
Te pa srečno ni pišite mi kaj. Vaš LUJZEK ,
NOV GOSTINSKI LOKAL
V PTUJU
Pred kratkim se je številnim ptujskim gostilnam pridružila še nova in
sicer v zasebnem sektorju. Gre za gostilno Izidorja Soštariča, ki je
Ptujčanom bolj znan kot Žiga in tako se lokal tudi imenuje. Lokal stoji za
trgovino ,,Hrana" ob Potrčevi cesti. Številnižejni" Ptujčani, ki so doslej
to gostilno že obiskali trdijo, da v tem primeru ne velja Sifrerjeva popevka
,,Vse manj je dobrih gostiln".
Besedilo in posnetek: S. Vičar
Zadovoljni jostje pri ,,Žigi".
Zdravstveno izobraževanje
v Ptuju
Komisije za socialna vprašanja pri krajevnih skupnostih na območju
mesta Ptuj so organizatorji vrste predavanj v okviru zdravstvenega
izobraževanja prebivalstva.
Tako bo za poslušalce z območja krajevne skupnosti Tone Žnidarič
predavanje že nocoj, 24. marca ob 18. uri v delavskem domu Franca
Krambergerja. O vprašanju ALKOHOLIZEM IN DRUGE ZASVOJE-
NOSTI bo predaval prof. Bojan Sinko, o osebni higieni in higieni okolja pa
bo predaval sanitarni tehnik Janko Korpar.
Krajevna skupnost Boris Ziherl bo imela predavanji naslednji četrtek,
31. marca ob 18. uri v prostorih Doma upokojencev v Ptuju. Prva tema je
enaka in bo o njej prav tako predaval dr. Bojan Sinko, naslov druge teme
pa je BOLEZEN DIHAL IN POSLEDICE KAJENJA, o tem bo predavala
višja med. sestra Tadeja Pulko.
Na predavanja so vabljeni vsi zainteresirani občani!
. - - - -1-- ________ F
MLADI IZ KS BUDINA-BRSTJE
Poslej pogosteje
skupaj
Dolgo je bilo obdobje, odkar smo se zadnjič sestali, glavni vzrok pa je
bila odsotnost predsednika, ki služi vojaški rok in pomanjkanje primernih
prostorov.
Sedaj, ko imamo dom, smo se ponovno sestali. Izvolili smo novo
perspektivno predsednico Darjo Letonja, ki je bila tudi članica dosedanje-
ga predsedstva. Darja se je v dosedanjih akcijah pokazala, kot vestna in
marljiva mladinka, zato jo je komisija za kadrovanje tudi predlagala,
izvolitev pa smo navdušeno pozdravili s ploskanjem. Izvolili smo tudi novo
predsedstvo in člane komisij, pogovorili pa smo se tudi o nekaterih proble-
mih.
V kletnih prostorih doma krajanov imamo prostor, v katerem je
dovoljeno igrati namizni tenis in predsedstvo je predlagalo, da bi ta prostor
lepše uredili. Sklenili smo tudi. da bomo prostor, namenjen mladincem
opremili z omarami za rekvizite in vkrinami. Novi predsednici predsedstva
in članom komisij želim mnogo uspešnega dela in delavnih mladincev.
Marija Samec
GASILSKO DRUŠTVO TURNiSCE
GRADILI BODO NOVO ORODIŠČE
Gasilsko društvo Turnišče je naj-
mlajše tovrstno društvo v ptujski
občini, ustanovljeno je bilo pred
tremi leti. V tem kratkem času so že
dosegli nekatere pomembne uspe-
he, nabavili so nekaj gasilske opre-
me, udeleževali so se raznih gasil-
skih tekmovanj in jih celo sami
organizirali. V njihovem delu pa so
se pojavile tudi napake, celo tak-
šne, da je popustila organizacijska
in delovna disciplina. Na letošnjem
občnem zboru društva so zato skle-
nili stopiti na novo razvojno pot, za
to pa so bile nujne tudi določene
kadrovske spremembe.
Predsednik društva Lojze Cajn-
ko je povedal, da po občnem zboru
že opažajo ponovno oživljeno zani-
manje za delo v gasilskih vrstah. V
društvu je nad 60 članov, vsi pa se-
veda niso aktivni in prav temu
področju bodo morali posvetiti v
bodoče mnogo več pozornosti. Pre-
cej dela bodo namenili tudi delu z
mladimi, pri teh svojih prizade-
vanjih so že našli pomoč osnovne
šole Ivana Spolenjaka.
Turniški gasilci imajo svojo do-
slej nabavljeno opremo v skrajno
neprimernih prostorih tamkajšnje-
ga gradu, zato je njihova velika že-
lja, ki jo bodo začeli uresničevati že
letos, gradnja novega orodišča, ki
bo služilo tudi za potrebe civilne za-
ščite. Za gradnjo teh prostorov
bodo potrebovali precej sredstev,
tu računajo na pomoč krajanov,
krajevne skupnosti in še koga, seve-
da pa bo največji delež gasilcev, ki
bodo večino del opravili udarni-
ško . .
Krajani krajevne skupnosti
Turnišče so že pokazali naklonje-
nost svojemu gasilskemu društvu,
vso podporo so našli pri svojem
delu tudi pri vodstvu krajevne
skupnosti in družbenopolitičnih
organizacijah. Gasilci pa si želijo,
da bi bilo sodelovanje še tesnejše in
z njihove strani že prihajajo no-
bude. Dobro vedo, da je zelo
pomembna tudi vloga gasilcev pri
organizaciji družabnih prireditev.
Doslej je bilo organiziranih že več
bolj ali manj uspelih prireditev.
zadnja in zelo uspešna je bila v
počastitev praznika dneva žensk. In
ker se ljudje spet bolj množično
odzivajo vabilu gasilcev, naj gre za
resno delo v gasilstvu ali za druža-
bna srečanja, so člani društva vse
bolj prepričani, da bodo za nresni-
Posnetek z zadnje prireditve — ob dnevu žensk — 8. marcu.
Foto: L. Cajnko
čitev svojih načrtov našli pri kraja-
nih vso podporo. Poleg njihove
aktivnosti je ta podpora tudi
zagotovilo za uspeh.
JB
Praznik KS Zg. Polskava
Prebivalci krajevne skupnosti Zg. Polskava, v občini Slovenska Bistri-
ca, praznujejo te dni svoj praznik. S številnimi aktivnostmi, tako
kulturnimi kot tudi športnimi, se spominjajo na dogodek, ko so Nemci, 23.
marca 1945 peljali 30 na smrt obsojenih iz Maribora proti Poljčanam, kjer
so jih nameravali ustreliti. Malo pred Zg. Polskavo pa so avtomobile s talci
napadla letala in jih poškodovala. Nemci so tedaj, talce postrelili v
bližnjem gozdu v Bukovcu, sedaj temu kraju rečejo tudi Gaj.
Prebivalci KS Zg. Polskava so si ta dogodek določili za dan svojega
krajevnega praznika, kako bi z oceno preteklih dosežkov in sprejetjem
novih nalog, dali svoj prispevek v uresničevanju ciljev, za katere so morali
dati svoja življenja tudi talci v Gaju.
Letošnje praznovanje niso povezali z večjimi gospodarskimi
pridobitvami, temveč s kulturnimi in športnimi prireditvami. Med
najboljšimi je bilo prav gotovo gostovanje dramske skupine DPD Svoboda
iz Slovenske Bistrice, ki je v nedeljo, 20. marca v tamkajšnjem domu
kulture uprizorila igro Frana Žižka Nesmrtni bataljon. Praznik so tega dne
počastili tudi s komemoracijo in polaganjem venca pri spomeniku padlih v
Gaju. Zvrstila so se že in se še bodo tudi tekmovanja v odbojki kot tudi
nekaterih drugih športnih panogah.
Krajevni praznik pa je bil tudi priložnost, da so na svečani seji
skupščine KS in družbenopolitičnih organizacij nekaterim posameznikom
in organizacijam ter društvom podelili posebna priznanja za dosežene
delovne uspehe preteklega leta. Viktor Horvat
V KS HAJDINA
Opravili pomembne
naloge
v krajevni skupnosti Hajdina so bili v lanskem letu še posebej aktivni,
saj so storili celo več kot so predvidevali, Opravili so vsa planirana in-
vesticijska dela, ki so jih veljala prek 6 milijonov. Tajnik samoupravnih
organov v tej KS, Karel Robinščak je o opravljenem delu povedal:
,,Največ sredstev in prostovoljnega dela občanov smo pravgotovo
vložili v dokončno izgradnjo doma občanov v Skorbi, saj smo vanj vložili
prek 1 milijon. Za urejanje, vzdrževanje in asfaltiranje krajevnih cest smo
porabili blizu 1,2 milijona, precej pozornosti pa smo namenili tudi
gradnji avtobusnih postajališč, športnih igrišč, cestni razsvetljavi v
Hajdošah in Slovenje vasi ter mnogim manjšim nalogam.
Pri vseh naštetih delih smo imeli veliko pomoč občanov, predvsem v
prostovojjnem udarniškem delu. Samo pri gradnji doma občanov je bilo
opravljenih prek 2.500 prostovoljnih delovnih ur, prek 1000 ur pa smo
zabeležili pri vzdrževanju in urejanju krajevnih cest po naseljih. Naj
dodam, da smo vsi veseli, ker nam je končno le uspelo dokončati naš dom
krajanov v Skorbi, tako. da smo že lani imeli slovesno otvoritev. Veliko
truda je vložil tamkajšni vaški odbor, pomagali so mladinci, pa razna
društva."
Kaj pa za letos, kakšen je program aktivnosti v okviru KS Hajdina?
,,K izdelavi plana za letošnje leto smo pristopili že oktobra lani, tako
da smo lahko pravočasno uskladili plane posameznih vaških skupno.sti s
plani družbeno političnih skupnosti. Za letos bomo največ sredstev
namenili gradnji in modernizaciji krajevnih cest, saj imamo že kakih 15
km neurejenih. Veliko skrb bomo še naprej posvečali društvenim
dejavnostim, požarni varnosti, . ter civilni zaščiti. Precej sredstev iz
krajevnega samoprispevka pa bomo namenili tudi za vzdrževanje in
urejanje, pa tudi za razširitev pokopališča. Želimo dograditi tudi mrliško
vežico."
— OM
OS OLGA MEGLIC
UREDILI SO
TELOVADNICO
Kako zagotoviti vsem učencem primeren pouk telesne vzgoje je vpra- i
sanje, s katerim se v osnovni šoli Olga Meglic v Ptuju ukvarjajo vse od ;
ustanovitve šole. Kot vse kaže so prizadevanja za ustrezno rešitev tega ,
problema rodila sadove, saj bodo učenci že v tem šolskem letu pričeli i
uporabljati telovadnico v prenovljenih prostorih nekdanjega dijaškega :
doma. I
..Skupščina občine Ptuj nas je obvestila, da lahko dobimo v dija-,<|
škem domu prostore za našo šolo," je povedal ravnatelj osnovne šole J
Ervin Hojker. ,,Prosili smo za kuhinjo in za prostore, v katerih bi bilo ]
mogoče urediti telovadnico. Prostore smo dobili, potrebno je bilo rešiti še j
vprašanje denarja. Svet staršev je predlagal, da bi šli v široko akcijo sred- ;
stev, tako da bi nekaj prispevala šola,.,,nekaj samoupravne interesne \
skupnosti, nekaj združeno delo, svoj delež pa bi naj pridali tudi starši. O j
tej pobudi smo govorili tudi na skupnem roditeljskem sestanku, kjer smo ;
sklenili, da bomo dobljene prostore ob taki pomoči preuredili in obnovili.
Prva dela so ob strokovni pomoči delavcev gradbenega podjetja j
opravili učenci sami in s tem prihranili nekaj denarja. Po predračunu bi i
naj potrebovali za dokončno obnovo in ureditev tega prostora 610.000 <
dinarjev. Lahko rečem, da smo skoraj ves potreben denar že zbrali. De- ]
lavci šole smo namenili 210.000 dinarjev, 150.000 dinarjev smo dobili i
posojila, 61.000 dinarjev pa so prispevali starši s prostovoljnimi pri- '.
spevki. Aktivni so bili tudi učenci. Lansko jesen so poiskali poljske pri- ;
delke in zaslužili 80.000 dinarjev, zbirali so tudi star papir — okrog 12 ;
ton so ga zbrali, ob letcTšnjem kurentovanju so zaslužili tudi s prodajo i
vstopnic in tako prispevali del sredtev za telovadnico. Manjka nam še i
190.000 dinarjev, ki jih še moramo zbrati. .  ;
Povedati moram, da so se našim prošnjam za pomoč pri urejanju ;
telovadnice odzvali tudi v nekaterih organizacijah združenega dela p& tudij
v društvih. Tako so se na primer v rokometnem klubu Drava trenerji J
odpovedali januarskemu honorarju za svoje delo in ga namenili za'
ureditev naše telovadnice. Seveda se njim in vsem ostalim iskreno zah-|
valjujemo za pomoč." j
V šoli so nam prejšnji teden, ko smo jih obiskali, povedali, da bodo \
telovadnico slavnostno odprli že v tem tednu. Seveda v njej še ne bo vsej
potrebne opreme, pa vendar bo v tem prostoru potekal pouk telesne j
vzgoje, ki je bil doslej — vsaj za učence nižjih razredov — v učilnicah. ;
Telovadnico, ki sicer je v šoli, že vsa leta uporabljajo učenci srednje- j
šolskega centra Ptuj, tako da so jo lahko učenci osnovne šole uporabljali!
le osem š"''^^'^ ur v tednu To as ie seveda 7a <;36 učencev nremalo^e-1
prav imajo na razpolago tudi 10 učnih ur tedensko v športni dvorani'
Mladika. Zato so imeli pouk telesne vzgoje v telovadnici le učenci višje;
stopnje. Sedaj bodo lahko v telovadnici telovadili vsi učenci osnovne šole;
Olga Meglic. v,     ur i,
N. Dobljekar ;
Kdo uničuje zelenice in koše za smeti?
Samoupravna komunalna skup-
nost občine Ptuj skrbi za vzdrževa-
nje komunalnih objektov in naprav
skupne rabe na območju mesta
Ptuj in naselja Kidričevo. Gre za
vzdrževanje ulic, cest, trgov in plo-
čnikov, čiščenje javnih površin,
vzdrževanje zelenic, cvetličnih
gred, žive meje, parkovne opreme,
odlagališč odpadkov, opuščenega
mestnega pokopališča in novo ptuj-
sko pokopališče v Rogoznici, ter se-
veda vzdrževanje javne razsvetljave
na območju občine.
Kot nam je povedala referentka
za vzdrževanje komunalnih objek-
tov in naprav skupne rabe, Zdenka
Matjašič, so si v skupnosti zadali
nalogo, da bodo dvignili nivo
vzdrževanja komunalnih objektov
tako, da bi dajali več poudarka ob-
navljanju komunalnih objektov.
To so zapisali v samoupravnem
sporazumu o temeljih plana Samo-
upravne komunalne skupnosti ob-
čine Ptuj za obdobje 1981 — 1985.
vendar te naloge niso mogli dosled-
no uresničevati. Pred dvema leto-
ma sejeflamreč prispevna stopnja
zmanjšafa od 0,80 na 0,60 od bruto
osebnih dohodkov. Tako lahko ob-
jekte le vzdržujejo ne pa tudi ob-
navljajo.
K dvigu stroškov pa prispevajo
tudi posamezni občani, predvsem
razni objestneži, ki uničujejo par-
kovno opremo, koše za smeti, zele-
nice in cvetlične grede. Mnogo je
tudi tistih, ki si sami delajo poti
prek zelenic, ali pa parkirajo nanje
svoja vozila. Cisti primer je zelnica
pred hotelom, ki so jo že nekajkrat
obnovili, vendar to ni zaleglo. V
mestnem parku si posamezniki pri-
svajajo cvetlice za katere vsi vemo
kako so drage. Samo za mačehe so
lani odšteli prek 50 tisočakov. V
Ptuju jc bilo lansko leto postavlje-
nih več košev, vendar pa ugotav-
ljajo, da danes ni več nobeden tak-
šen, kot je bil postavljen. Večina
jih leži daleč stran od betonskih no-
silcev, več kot polovico jih je zažga
nih, ostali pa so polomljeni. Da
bodo poleg spomladanskih cvetlic
po zelenicah še tiste neprave cvetli-
ce, na to ni treba posebej opozarja-
ti. Podobna usoda je doletela tudi
številne prometne znake. Občani bi
se morali zavedati, da vse to veliko
stane, zato je skrajni čas, da stopi-
mo vsi skupaj na prste tistim, ki
uničujejo naše skupno imetje, za
katerega sami plačujemo svoj de-
nar. Ne samo, da bi imel naš kraj
potem lepši videz, tudi naše okolje
bi bilo bolj zdravo in bolj či^to.
— OM
Takšna usoda je doletela marsikateri koš za smeti.
TEDNIK - 24. marec 1983
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 7
Smotri zdravstvene
vzgoje pri reševanju problematijce
alkoholizma
v prejšnjem članku so bile
podane osnovne smernice za
učinkovito akcijo delovnih ljudi in
občanov pri reševanju problemov,
povzročenih s pitjem alkoholnih
pijač znotraj občinskega prostora.
Poudarjeno je bilo, da medicinski
model (bolnišnično zdravljenje) ne
more več opravičevati svoje
družbene vloge in porabe družbe-
nih sredstev.
To pomeni, da moramo sedanja
razmišljanja z.ačeti s tem, kako
pospešiti in napredno usmeriti tiste
sile in njihove nosilce, ki se že
sproš^f<Jo!jV okvirih starega. To se
Še b^ri-za ohranitev svojega bistva
s spremembami v površinskih ob^r
kah. Hkrati pa je treba izobli;
kovati kriterije po katerih se 10
novo in napredno vrednoti in v
kolikšni meri služi ustvarjanju
pogojev za vsestranski razvoj
človeka, razvoj socialističnih
vrednot in socialistične družbe na-
sploh.
iztiajati je treba iz smotrov
oblikovanja, kultiviranja in
humaniziranja pogojev za delo in
življenje. Razvijati je treba
kritično in ustvarjalno orientacijo
zavesti, ki se je sposobna nenehno
spopadati s formulističnimi in
pavšalnimi ugotovitvami z že
obstoječimi problemi, ki so
povzročeni s pitjem alkoholnih
pijač. Razvijati je treba zavest, ki
je zmožna dojeti, da ta proble-
matika nikakor ni samo usoda
posameznikov, ki so zaradi
,,šibkih mest osebnostne struk-
ture" padli pod vpliv alkohola,
temveč je to problematika družbe
kot celote. Ni dovolj samo načelna
pripravljenost za njeno reševanje,
ampak je potrebna skupna akcija,
potrebna so konkretna dejanja
vseh družbenih subjektov in dejav-
nikov.
Res je, da se danes srečujemo z
vrsto kroničnih in degenerativnih
bolezni, ki jih prina.ša sodobni na-
čin potrošniške mentalitete življe-
nja. Številni kazalci nas resno opo-
zarjajo, da so problemi, povzro-
čeni . s pitjem alkoholnih pijač,
najbolj pereči, trdovratni in po
obsegu najbolj razširjeni. Res je
tudi to, da naša družba posveča
vse več pozornosti reševanju te
problematike in da je poraba
družbenih sredstev iz leta v leto
večja in večja. Pa vendar še ni
opaziti bistvenih premikov. Se več,
pri organiziranih akcijah delovnih
ljudi in občanov pri njenem
reševanju celo nazaduje. Razlogov
za to je več. Osnovni razlog pa je,
da premalo poudarjamo,
upoštevamo in razvijamo vzgojno
zdravstveno dejavnost na tem pod-
ročju. Ta je nosilec skrbi za
človeka, sposobna mora biti
uveljaviti nova obzorja, na osnovi
katerih lahko in učinkovito
dosežemo nova in naprednejša
stališča. Tako bi naj vsak posa-
meznik, kakor tudi celotna
družba, cenil zdravje kot največjo
vrednoto in si obenem prizadeval
samostojno skrbeti za lastno
zdravje.
Usposobiti je torej treba vsakega
posameznika za ohranitev zdravja,
ki ni samo odsotnost bolezni,
ampak je stanje popolne telesne,
duševne in socialne blaginje. Kot
takšno je zdravje predvsem
družbena kategorija, je področje
dela zdravstvene vzgoje, ki si
nenehoma prizadeva povečati
informativnost ljudi — bodisi
posamezno ali v skupinah.
To se lahko uresniči le, če nepo-
sredno razpravljajo o zaščiti
ožjega okolja (družina, delovna
organizacija, krajevna skupnost)
pred neposrednimi vplivi alkohola
(alkoholizma) na njihovo delo,
zdravje in življenje. To se lahko
doseže z vsestranskim poglablja-
njem v odnose in razmere, ki jih
povzroča pretirano piije alko-
holnih pijač. Hkrati je uvba spro-
žiti procese za osvcščanje vseh
delovnih ljudi in občanov o
pomembnosti alkoholne
problematike znotraj naše družbe.
Pogovoriti se o možnosti, kako
alkoholizem odpraviti — vključe-
vati je treba posameznike in
družbene skupine v takšne procese,
na vseh nivojih, kjer naš človek
dela in živi.
Pri tako sestavljenem cilju po-
staja zdravstvena vzgoja organizi-
rana družbena akcija, ki razdira
prejšnja pozitivna stališča do pitja
in popivanja^ ter razvija napred-
nejša stališča za učinkovito akcijo
spreminjanja vseh okoliščin, ki
vplivajo in porajajo razširjenost te
problematike. Obenem pa pojas-
njujejo, da alkoholizem ni ust-
varjalnost posameznikov (pijan-
cev), subkulture ali družbene
margine (to v socializmu ne obsta-
ja). Nikakor pa tudi ni gonja proti
alkoholiku in etiketiranje ljudi
(etiketiranje nikoli ni vodilo v
napredek).
Tako opredeljena in družbeno
zasnovana zdravstvena vzgoja nam
vsem nalaga, da več ne moremo
govoriti o alkoholiku in alkoholiz-
mu, temveč o problemih, ki jih
povzroča pitje alkoholnih pijač. To
ne vodi samo k ugotavljanju,
ampak mora kar najbolj vplivati
na vsestranskost analize. Treba je
torej intenzivno iskati — v družini,
delovni organizaciji in širšem
družbenem okolju protisloven
proces nastajanja in spoznanja teh
problemov ter možnosti za njihovo
rešitev.
Čeprav mehanično ugotavljanje,
in sprejemanje teh problemov v.
naši družbi še ne zagotavlja ustva-
rjalne in učinkovite akcije, saj je
takšno formalno sprejemanje
povezano z dogmatiziranim mišlje-
njem, moramo tukaj vendar
omeniti, da človek vedno pije al-
kohol — ne glede na vrsto
alkoholne pijače. Sčasoma pa zato
nastanejo številni problemi:
problemi zdravja posameznika,
motnje v medsebojnih človeških
odnosih, v družini, delovni orga-
nizaciji in družbenem okolju.
Umski in delovni učinek slabi, kar
škoduje duhovni in materialni bla-
ginji posameznika in celotne
družbe, slabijo stabilizacijska
prizadevanja in obrambna moč
naše družbe.
Prav ziiradi tega je nesmiselno
razporejevati ljudi na ,,zmerne"
pivce in alkoholike kot moralisti-
čno sredstvo podrejanja ljudi,
družbena razlikovanja. To vodi k
poveličevanju alkoholnih navad
kot vrednote — ne glede na to, ka-
ko divja in vztrajna pošast je pitje
in popivanje. To poraja brezbrižen
odnos do sočloveka in sodelavca,
večinoma sposojen iz meščanskih
sistemov, teea se začne zaradi
nakopičenih problemov v zvezi s
pitjem in popivanjem avtoritativno
in hierarhično ocenjevati kot
moralno manjvrednega, egoista in
parazita, ki ni vedel popivati ,,po
pameti", ki je sam odgovoren za
svojo usodo zaradi ,;šibkih mest
osebnostne strukture" in ki ne ve,
,,kje je tisti prvi kozarec, ki ga
spijemo iz sproščenosti in druža-
bnosti in listi zadnji, ki nas pahne
v alkoholi/cm".
Šele takrat, ko se najbolj
približamo procesu spoznanja, ka-
ko nevarno in brezsmiselno je pitje
alkoholnih pijač, ki reducira člo-
veka na eno možnost in to posta-
vlja za najvišji cilj življenja, izkri-
vljanje pravega bistva človekovega
bilja, se začnejo represivni ukrepi
— kot nujno potrebni /a izločanje
človeka iz njegovega delovnega in
življenjskega okolja zaradi
zdravljenja, rehabilitacije, vzgoje
in prevzgoje. Takšna miselnost, ki
še vedno funkcionira na ravni
zaščite družbe pred nevarnim in
asocialnim obnašanjem alkoholi-
kov, ne more dojeti, da nas življe-
nje in okolje stalno prevzgaja. Vi-
deti pa je nasilna, kadar se to
dogaja zavestno, namesto pod
vplivom okoliščin..
Vsaka izločitev člOveka iz njego-
vega delovnega in življcnskega
okolja, v katerem je častil družbe-
na stališča do pitja in popivanja, je
dejansko poganska sila, prevlečena
z latovščino kot obsodbo, katere
smoter je v tem, da človeka prila-
gaja obstoječem stanju in mu jem-
lje spoznanje, da so prav njegova
struktura, značaj in zavest pred-
vsem rezultat njegovega odnosa
do sočloveka, do družbe, odvisni
od družbenih pogojev za razvoj ]
• osebnosti, od načina življenja in
motivov za ravnanja.
Prav zaradi tega mora biti
zdravstvena vzgoja obrnjena k
mlademu rodu. ki brez razmišlja-
nja pa tudi brc/ življenjskih izku-
šenj lahko sprejme vrednote kul-
turnega prilagajanja k pitju in
popivanju. Sprejme vrednote, ki
so daleč od smotrov produktivnega
življenja. Sčasoma se navadi na
toleranten odnos do problemov
pitja in popivanja alkoholnih pijač
v okoljju kjer dela in živi, jih
sprejema kot nekaj navadnega,
vsakdanjega in normalnega. Tak-
šen odnos opaža tudi v družinskem
krogu, delovni organizaciji, šoli in
krajevni skupnosti, kjer se ob
različnih praznovanjih sreča s
čaščenjem navad in razvad pitja
alkoholnih pijač pri starejših, ki bi
morali iz lastnih i/kušenj vedeti da
pitje in popivanje vedno poraja
težke probleme. Ti se stopnjujejo
in se pozneje težko odpravljajo.
Pri ocenjevanju problemov,
povzročenih s pitjem alkoholnih,
pijač, se prevečkrat srečujemo z
ugotovitvami staršev, učiteljev,
vodilnih delavcev, pa tudi s strani
zdravstvenega osebja, da je pogla-
vitni vzrok za naraščanje alkohol-
ne problematike v nesorazmerju
cen alkoholnih in brezalkoholnih
pijač, nedosledno izpeljani ad-
ministrativni regulativi prepovedi
in nemoči zdravniškega poklica, ki
je vpet v razprtije doklri-iarnih
vprašanj pri razreševanju te pro-
blematike. Navedena gledanja,
idealistična v svojemu bistvu, ne le
da o/ko obravavajo to problema-
tiko, temveč rcflektirajo njihov
pozitivni odnos do pitja in popiva-
nja, ki ga je težko izkoreninili.
Po drugi strani pa nikakor ne
more biti zgled pri odpiranju
možnosti za aktivno, skupno, vse-
stransko in učinkovito nastopanje
pri reševanju te problematike. Ta-
ko se srečujemo z objektivisličnim
ugotavljanjem, ne sicer dobesedno
formuliranim, marveč izraženim v
koncipiranju ustreznih institucij,
'ki bi znanstveno in nepristransko
rešila to problematiko. Dejansko
pa nam je vsem znano, da človeka
ne more zdravstveno poučevali .sa-
mo vpliv zdravnika ali njegove
institucije, če tudi poseduje
odločilne sposobnosti. Saj je vzgo-
ja vendar družbeni proces v najšir-
šem^mislu.
V/gajajo ljudje, stvari, pojavi,
predvsem ljudje, njihova zavest in
na njej zasnovana ravnanja!
To nam tudi dokazuje, da ni
možno govoriti o socialistični
vzgoji in prevzgoji z izločitvijo
človeka iz njegovega delovnega in
življcnskega okolja, ki prvo
naznanja njegove probleme v zvezi
s piljcm alkoholnih pijač. To
lahko samo škoduje neposredni,
učinkoviti in družbeno zasnovani
akciji vseh delovnih ljudi in obča-
nov pri odpravljanju te problema-
tike in racionalni prerazporeditvi
družbenih sredstev.
F'rav to nam narekuje potrebo
po vključevanju širših družbenih
dejavnikov v koncept zdravstveno
vzgojnega dela, ki je sposoben
urejali medčloveške odnose na
osnovi socialistične zavesti, da bi
ohranili listo moralno višino, na
osnovi katere sc naša socialistična
družba bistveno razlikuje od vsake
druge.
Ce oprcxlelimo smoter zdravst-
vene vzgoje v naši socialistični
družbi in če opredelimo širino poj-
ma, potem je to skupek novih vre-
dnot, ki v večji ali manjši meri že
ogrožajo obstoječe in preživele
vrednote pitja in popivanja. Kot
takšna, v določenem smislu, pred-
stavlja upor in kritiko obstoječega
in preseganje obstoječega; vscHiijic
revolucionarni smisel /a novo, za
razkrinkavanje starega in prežive-
lega meščanskega ko/mosa navad,
razvad in vrednot pitja in popiva-
nja alkoholnih pijač, razvrščanja
ljudi na ,,/mernc" pivce in
alkoholike, gonjo proti ljudem in
njihovega i/ločanja zaradi vzgoje
in prevzgoje. Revolucionarna in
socialistična zdravstvena vzgoja
omogoča vsakemu delovnem člo-
veku in občanu, da se spoprime z
vsakdanjostjo pri utiranju novih
poli, oblik in elementov organizi-
ranega boja in medsebojnega
sodelovanja za vsestransko akti-
vnost pri reševanju problemov,
povzročenih s pitjem alkoholnih
pijač. Na ta način lahko vnašajo
svojo incialivnosi, razmahnejo
svojo kreativno sposobnost in se s
popolno odgovornostjo zav/omajo
/a uresničitev zastavljenih ciljev.
V tem smislu zdravstvena vzgoja
ne sme bili izolirana akcija, ki živi
na robu družbe, ziipuščena kot
prostovoljna dejavnost, ki je
prepuščena uvidevnosti, predanosti
in pobudi posameznih oseb, tem-
več mora postati važen element
^splošne socialistične vzgoje delo-
vnih ljudi in občanov — sestavni
del celotnega družbenega napred-
ka, boja /Ji\ socialistične vrednote
in vsakega človeka, brez izjeme.
V praksi sc mora in more
uresničili, kjer njen razvoj sledi
spremembam zavesti ljudi, razvoju
delegatskega sistema, socialistične-
ga samoupravljanja in socialistične
družbe nasploh.
dr. med. Mladen Šimunič
Izvršni svet o delu upravnih
organov občine Ptuj
Zborom skupščine občine Ptuj so bila za današnjo
sejo predložena tudi poročila o delu upravnih or-
ganov in strokovne službe občinske skupščine in
izvršnega sveta Skupščine občine Ptuj v letu 1982. Ta
poročila je občinski izvršni svet podrobneje obra-
vnaval in pri tem ugotovil naslednje:
Organiziranost upravnih organov je bila v letu
1982 enaka tisti v letu 1981 t. j. v skladu z določili
zakona o sistemu državne uprave s tem, da je bil s
1/7-1982 formiran iz odseka za kmetijstvo pri ob-
činskem komiteju za družbenoekonomski razvoj in
planiranje samostojen kolegijski upravni organ
občinski komite za kmetijstvo. Tako so v letu 1982
delovali:
— 3 kolegijsko vodeni upravni organi: občinski
komite za družbeno-ekonomski razvoj in planira-
nje, občinski komite za urbanizem, gradbene in
komunalne zadeve ter občinski komite za kmetij-
stvo,
— 3 uprave: prava za družbene prihodke, uprava
za inšpekcije občin Ormož in Ptuj ter geodetska
uprava,
— 3 oddelki: oddelek za ljudsko obrambo, od-
delek za notranje zadeve in oddelek za občo upravo
in proračun ter
— ena strokovna služba občinske skupščine in
izvršnega sveta.
Skupaj je bilo 244 redno zaposlenih delavcev in 4
začasno zaposleni delavci oz. 2 manj kot na začetku
leta. V skladu s sprejeto politiko sprejemanja pri-
pravnikov je bilo zaposlenih še 5 pripravnikov od
tega 3 za določen čas.
Upravni organi so v skladu s svojo organizira-
nostjo s težavo pokrivali svoja področja dela, saj so
se skoraj vsi srečevali z določeno kadrovsko pro-
blematiko, ki je v posameznih upravnih organih
pogojevala nekatera odstopanja od sprejetih pro-
gramskih nalog oziroma neizvršitve.
Upravni organi so razen rednih del opravili še
nekatera dela izven predvidevanj (delitev bencin-
skih bonov), uprava za družbene prihodke pa je v
celoti prevzela odmero, pobiranje in izterjavo pri-
spevkov za vse SIS družbenih dejavnosti ter je to
delo opravila v celoti brez dopolnjevanja kadra, ker
je lahko prek AOP službe oddelka za občo upravo in
proračun to opravil^ z računalnikom.
Oddelku za notranje zadeve je naložena kom-
pletna nova naloga s 87. členom zakona o splošni
ljudski obrambi in družbeni samozaščiti t. j. nudenje
pomoči pri izdelavi varnostnih načrtov, kar pa po-
meni, da se bo moral organ temu primerno orga-
nizirati.
Problemi dela in delovanja krajevnih skupnosti
posebej izstopajo na tistih področjih, kjer en delavec
pokriva delo upravnega organa, kakor tudi krajevne
skupnosti.
Zaradi neusklajenosti in zapletenosti posameznih
pozitivnih predpisov nastajajo težave pri izvajanju
del in nalog na področju kmetijskih, gradbenih,
obrtnih in inšpekcijskih zadev, kar povzroča konf-
liktne pojave in pritožbe prizadetih občanov.
Samoupravna organiziranost oz. dejavnost
upravnih organov v poročilih sicer ni posebej ob-
ravnavana, v delnem zaostanku je prilagajanje de-
litve osebnih dohodkov v skladu z načeli deUtve po
delu saj kljub nekaterim pristopom ni bilo možno v
celoti realizirati načela ovrednotenja programa
dela.
Že večletno realno omejevanje splošne porabe se
jt ^ia^i..v. ludi v zagotavljanju sredstev za delo
upravnih organov, vendar izvršni svet ugotavlja, da
so bile izkoriščene vse možnosti v danem okviru.
Kot poseben problem izstopajo fx)trebe na pod-
ročju priprave raznih analiz in študij, ki vedno ne
dajejo zadosti realnih osnov za delo upravnih or-
ganov, terjajo pa močno angažiranje sredstev za
posamezni upravni organ.
Iz navedenega problema izhaja tudi vprašanje
primernosti organiziranja planskega organa v
okviru občinskih upravnih organov ob posebnem
vprašanju potrebnih strokovnih kadrov za to pod-
ročje in ob vsem tem tudi nujnost dodatnega izo-
braževanja in usposabljanja kadrov v organih na
sploh, posebej pri delavcih, ki so mlajši, a nimajo
zahtevane strokovne izobrazbe.
Upravni organi še vedno izpostavljajo prostorske
probleme, med katerimije najbolj prisoten problem
organa za ljudsko obrambo, vendar so rešitve.
Iz poročil nadalje izhaja, da je prilagoditev de-
lovnega časa odloku republiškega izvršnega sveta
povzročila negodovanja, predvsem občanov in de-
lovnih ljudi, to pa predvsem sstrani kmetov, ki so bih
leta navajeni urejati zadeve v občinski upravi v
jutranjih urah ter jim takšen delovni čas upravnih
organov v celoti ne odgovarja.
Sveti pri upravnih organih so bili izvoljeni pri
upravi za družbene prihodke in upravi za inšpekcije
občin Ormož in Ptuj. Iz poročila izhaja, da delo
svetov ni dalo zaželjenega rezultata kljub temu, da
so se sestajali oziroma je svet pri upravi za inšpekcije
imel že osnovno težavo pri sklepčnosti (delegati iz
Ormoža).
Izvršni svet Skupščine občine Ptuj na osnovi teh
ugotovitev predlaga zbora skupščine občine Ptuj
naslednja STALIŠČA k poročilom upravnih orga-
nov za leto 1982:
. 1. Upravni organi so v okviru proračunskih, ka-
drovskih in prostorskih možnosti opravili naložene
naloge do te mere, da kljub delno neopravljenim
zadevam ni bilo negativnih družbenopolitičnih in
gospodarskih posledic.
2. Upravni organi morajo v mejah svojih poob-
lastil in nalog doseči večje medsebojno sodelovanje
posebej na področjih, kjer se pokrivajo pristojnosti
in naloge ter prek delegatskih struktur v večji meri
dajati pobudo za uskladitve, dopolnitve in spre-
membe zakonskih določil povsod tam, kjer to v
praksi postaja ovira za normalno delo in s tem
zadovoljevanje potreb združenega dela delovnih
ljudi in občanov.
3. Upravni organi so dolžni v okviru sedanje
organiziranosti zagotoviti kvalitetno izvajanje na-
loženih nalog in doseči, da bodo v okviru redne
tluktuacije za delo pridobivali kvaliteten kader
oziroma vztrajali na tem, da obstoječi mladi kadri z
izobraževanjem ob delu ter s strokovnim usposab-
ljanjem dosežejo zahtevani nivo potrebnih znanj,
zaposlovanje pripravnikov pa mora postati načr-
tnejše pri izboljšanju kadrovske strukture zaposle-
nih v upravnih organih.
4. Pri svojem delu morajo upravni organi v skladu
z družbenimi usmeritvami še bolj krepiti podružb-
Ijanje svojih funkcij ob sočasni krepitvi razvoja sa-
moupravljanja.
5. Z boljšo lastno organiziranostjo ter tehnično
opremljenostjo morajo upravni organi še racional-
neje trositi omejevana proračunska sredstva, delo-
vni čas pa čimbolj prilagoditi potrebam organizacij
združenega dela in občanom.
STROKOVNI SEMINAR
OPERACIJSKIH SESTER
Danes, 24. marca bodo v Ptuj
prispele operacijske medicinske
sestre, članice sekcije medicinskih
operacijskih sester pri Zvezi dru-
štev medicinskih sester Slovenije,
ki se bodo udeležile strokovnega
srečanja, ki bo jutri. 25. marca v
delavskem domu Franc Kram-
berger v Ptuju. Organizatorice,
instrumentarke ptujske bolnišni-
ce dr. Jožeta Potrča računajo, da
se bo strokovnega seminarja
udeležilo okrog 50 medicinskih
sester — instrumentark.
Strokovna srečanja sodijo med
redno izobraževalno obliko, skozi
katero si medicinske operacijske
sestre pridobivajo potrebno zna-
nje oziroma staro dopolnjujejo z
novim. *
Na seminar so organizatorice
povabile domače zdravnike ozi-
roma izbrale teme, ki jih bodo
podali dr. Lojze .Arko, ki bo pre-
daval o maksilofacialni trauma-
tologiji;dr. Ljubo Toš bo govoril o
px)stopni diagnostiki in ocenjeva-
ni'1 ctnni;, težkega poškodovanca;
Magda Brenčič, višji fiziotera-
pevt bo predstavila preoperativno
in pTOstoperativno fizioterapijo
kirurškega bolnika; dr. Franc
Strojnik pa bo govoril o citološki
diagnostiki raka na ženskih geni-
talijah.
Sekcija operacijskih medicin-
skih sester deluje že okrog 10 let;
vsako leto pa se sestre srečajo
dvakrat in to vsakič v drugem
kraju.
MG
8 ~ delo društev;
24. marec 1983 —
TEDNIK
KVIZ ZA POKLICNE VOZNIKE
Zmagala ekipa MIF
v soboto je bil v organizaciji Sveta za preventivo in vzgojo v cesn.cm
prometu pri SO Ptuj in pod pokroviteljstvom AMD Ptuj že drugi kviz
za poklicne voznike Kaj veš o prometu. Tokrat so se poklicni vozniki
zbrali v Markovcih, saj tamkajšnji AMD krožek praznuje letos 20 let
uspešnega dela.
Najbolje sta se odrezala tekmovalca Mercator Izbire Panonije, ki sta
zbrala največ točk in osvojila zmagovalni pokal. Pokal za osvojeno drugo
mesto sta prejela tekmovalca Certusove TOZD Potniški promet, pokal za
tretje mesto pa po dodatnih vprašanjih tekmovalca ptujske Perutnine.
Prva ie odgovarjala na vprašanja ekipa ptujske Perutnine (foto I. k.)
Četrto mesto sta osvojila predstavnika Intesa — Pekarne Vinko Reš, peto
in šesto mesto delijo tekmovalci Agisa in Agrotransporta, na sedmem
mestu pa sta se uvrstila tekmovalca Certusa in Komunale, gradbeništvo,
prometa iz Ptuja.
Vozniki tekmovalci so v kvizu pokazali solidno znanje, dodati pa je
treba, da so bila vprašanja po mnenju strokovne komisije dokaj težka. Za
popestritev tekmovanja je poskrbel ansambel vojašnice Dušana Kvedra
Artiljerac. Po kvizu bi naj bilo še družabno srečanje, vendar je bilo
gledalcev izredno malo. Skoda, saj pomeni kviz eno od oblik utrjevanja
znanja o cestnoprometnih predpisih. Vsaj sodelavci voznikov tekmoval-
cev bi lahko prišli spodbujat svoje prijatelje.
N. Dobljekar
RAZPIS
MLADINSKEGA FESTIVALA ,,GLAS MLADIH 83" ČRNO-
MELJ
Občinska konferenca ZSMS Črnomelj razpisuje javni
natečaj za mladinski festival GLAS MLADIH 83, ki bo 25. ju-
nija 1983 v Črnomlju.
Natečaja se lahko udeležijo ustvarjalci zabavne glasbe s
še ne predvajanimi ali posnetimi skladbami, ki jih bodo izvajali
mladi pevci amaterji. Tudi zamejske rojake in zdomce vabimo
k sodelovanju.
Izbranih bo 16 popevk, posamezni avtorji lahko nastopijo
le z dvema popevkama. Melodije pošljite v dveh izvodih z
naznačeno harmonijo, tempom in podpisanim besedilom ter
posebej natipkanim besedilom v dveh izvodih. Za boljšo pred-
stavitev naj avtorji pošljejo tudi ,,DEMOS" posnetek.
Skladbe pošljite najkasneje do 2U. aprila 1983 na naslov
OK ZSMS Črnomelj, 68340 Črnomelj s pripisom za M F
,,GLAS MLADIH '83".
PEVCI IZ CIRKULAN
V nedeljo, to je 27. marca, vam
želimo v oddaji ,,domača ust-
varjalnost", predstaviti v pesmi in
besedi še enega haloških pevskih
zborov — tokrat tistega iz Cirku-
lan. Korenine je pognal že leta
1900, ko so tamkaj ustanovili Pro-
svetno društvo pri Barbari v Halo-'
zah, kot so se nekdaj imenovale
Cirkulane. Primernih prostorov
niso imeli, zato so se shajali kar v
kolarnici domačina Antona Ko-
renjaka, ki je bil sam navdušen
kulturno    prosvetni    delavec.
Nekoliko kasneje pa so se preselili
k drugemu navdušencu — Stanku
Rajhu, ki se je udejstvoval na vseh
področjih kulturno prosvetnega
dela. Igral je v tamburaškem
orkestru, pel pri pevskem zboru,
igral pri gledališki skupini in po-
vrhu še rc/iral prcnckatcro igrico.
Zbor je bil torej ustanovljen,
vadili so večinoma v jesensko zim-
skem času (kot to počno še danes),
nastopali na vseh domačih — kra-
jevnih praznikih. Ob takih pri-
ložnostih so v eni, ali drugi gostilni
pripravili celo kulturni program, ki
si ga je sliskaje ogledalo več sto
ljudi. Okoli leta 1920 pa je v Cir-
kulanah nastal celo 200 članski
otroški pevski zbor, ki je redno
vadil in nastopal nekaj let. Dobra
posledica tega zbora je bila, da so
se otroci naučili veliko ljudskih
pesmi in se hkrati vzgajali v dobre
pevce — bodoče člane Prpsvetnega
društva.
Po vdoru okupatorja je tudi v
Cirkulanah, tako kot povsod na
slovenskem, nastal kulturni molk.
Prosvetno društvo ic prenehalo z
delom. Nekateri člani so bili izgna-
ni (med njimi tudi učitelj Franjo
Korenjak), drugi spet internirani
po raznih taboriščih nemškega raj-
ha, kjer so mnogi med njimi tudi
za vedno ostali.
Po osvoboditvi je leta 1947 uči-
telj Franjo Korenjak zbral okoli
sebe ljudi, ki so bili voljni peti in
ustanovil moški pevski zbor. Med
njimi je bilo že nekaj starih,
prekaljenih pevcev, nekaj pa mlaj-
ših, ki so se vključili na novo. Fra-
njo Korenjak je zbor vodil vse do
leta 1957, ko je taktirko predal
mlajšemu pevcu v zboru — Jožetu
Drnikoviču. Ze leta 1960 je zbor
pod njegovim vodstvom nastopil
na Borlu in sicer ob 60. letnici
Prosvetnega   društva   Cirkulane.
Nekako v tem času so ženske v
imenu enakopravnosti začele zah-
tevati svoje sodelovanje ]n kaj
kmalu je nastal mešani pevski
zbor, ki deluje še danes. Doslej so
nastopili na vseh krajevnih prazni-
kih, prepevali pa še v Markovcih,
Muretincih, Vidmu, Staršah, v
Miklavžu pri Mariboru in na vseh
občinskih revijah pevskih zborov.
Tudi za arhivske potrebe Radia
Ptuj so doslej snemali že trikrat.
In v nedeljo 27. marca ob 12.1J0,
ko se bo oddaja začela, vam bofAo
ravno s pomočjo posnetkov 'pri-
kazali rast Mešanega pevskega
zbora Kulturnega društva Cirkula-
ne, ki ga še vedno vodi Jože Drni-
kovič.
Besedilo in foto: I. C.
Mešani pevski zbor iz Cirkuian pod vodstvom Jožeta Dernikoviča.
PRIPRAVE NA 100-LETNICO DRUŠTVA
TURISTIČNO DRUŠTVO PTUJ
Turistično društvo Ptuj je imelo že več konkretnih
predlogov za obeležitev 30-letnice delovanja, ki bi ga
naj praznovalo ob koncu leta. ,,Brskanja" po arhivi
zgodovinskega arhiva v Ptuju pa so pokazala, da je
društvo starejše in da bo čez dve leti stoletnik. Prvi
zapis o turističnem delovanju namreč sega že v leto
1885. Prvi prospekt pa je bil izdan že leta 1886. Zato
je upravni odbor TD Ptuj mnenja, da bi bilo bolje,
če se pripravlja na 100-letnico organiziranega turi-
stičnega delovanja in ne na 30-letnico.
Ob tem predlaga, da bi imenovali širši odbor, ki bi
vodil priprave na ta jubilej. V okviru teca iubileja pa
bi veljalo razmisliti tudi o izdaji nove monografije in
novega turističnega prospekta.
,,Turistične dokumente", ki bi obogatili turistično
arhivo bodočega stoletnika, imajo verjetno tudi
nekateri starejši Ptujčani, zato jih društvo vabi k
sodelovanju.
MG
PTUJ
Prvi
turistični
teden
v Ptuju so v ponedeljek, 21.
marca odprli prvi turistični teden v
ptujski občini, ki so ga pripravili
gostinsko-turistični delavci in osta-
li, ki sodelujejo v turistični ponudbi
Ptuja. V programu turističnega
tedna sodelujejo: TD Ptuj,
Pokrajinski muzej Ptuj, EKK
TOZD gostinstvo Haloški biser,
EKK TOZD Ptujske toplice. Motel
Podlehnik, Gostinska sekcija obrt-
nikov, TA Poetovio, TA Certus,
Komunalno podjetje, cvetličarna
Danica Kogej, EKK TOZD Sloven-
ske gorice, EKK TOZD Petovia,
Emona — Merkur Ptuj, MIP Ptuj,
moški komorni pevski zbor Ptuj,
folklorna skupina Vinko Korže iz
Cirkovec, folklorna skupina Anton
Strafela Markovci, tamburaški
ansambel PD Franček Kozel
Cirkulane, ljudski pevci in godci,
pevski zbor sekcije zasebnih gostin-
cev in TD Polenšak.
Obiskovalci turističnega tedna si
lahko ogledajo stalne razstave: tu-
ristični spominki Ptuja, propagan-
dne edicije, ,,v sliki in besedi" sko-
zi muzejske zbirke, folklorni moti-
vi, kruh in pogače, razstavo in
pokušnjo vin ter alkoholnih pijač,
priznanja in pokale, likovna dela
Veronike Rakuš in cvetlične
aranžmaje. Razstave so na ogled v
restavraciji hotela Poetovio vsak
dan od 9. ure dalje od 22. do 25.
marca. V tem času bo tudi poskuša-
nje vin in alkoholnih pijač in sicer
vsak dan med 17. in 18. uro.
S kulinariko pa skozi teden vodi-
jo TOZD Gostinstvo Haloški biser.
Motel Podlehnik, Ptujske toplice in
zasebni gostinci. Vsak se predstav-
lja s svojo značilno ponudbo.
Sklep turističnega tedna bo v so-
boto, 26. marca, ko bodo gostinski
in turistični delavci organizirali prvi
gostinsko-turistični ples. Na njem
pa bo igral ansambel Elite s pevko
Marjano Deržaj. Organizatorji pa
pripravljajo še več presenečenj,
med njimi tudi srečelov.
MG
Prizadevni mladi gasilci na OŠ Hajdina
Na osnovni šoli v Hajdini so 19. decembra
1980 ustanovili pionirsko gasilsko društvo Mladi
gasilec. Vanj seje aktivno vključilo 72 pionirjev
in mladincev, ki so takoj začeli z resnim delom.
Obiskovali so predavanja na temo ,,preprečuj-
mo požare, posebna trojka pa se je pridno pri-
pravljala na II. srečanje pionirjev gasilcev, ki je
bilo oktobra 1981 v Bohinjski Bistrici.'Ta ekipa
je bila uspešna, saj je med 48 ekipami zasedla 9.
mesto.
V šolskem letu 1981—82 je število članov
društva naraslo na 148, začeli pa so tudi s tekmo-
vanji za bronasto značko ,,preprečujmo poža-
re", ter s pripravami za osvojitev značke kroni-
sta. Na razpis Gasilske zveze Slovenije so se pri-
javili za sodelovanje pri raziskovalni nalogi,,ga-
silstvo v domačem kraju" in jo tudi uspešno
izdelali. Udeležili so se tudi srečanja pionirjev
raziskovalcev v Metliki.
V tem šolskem letu ima društvo Mladi gasilec
že kar 159 članov. Septembra lani so se udeležili
tretjega srečanja pionirjev gasilcev v Ribnici, ko
so istočasno praznovali tudi dan gasilcev Jugo-
slavije. Boj med posameznimi ekipami je bil zelo
oster. Tekmovalci so najprej reševali pisne teste,
nato pa so se pomerili še v vaji z brentačo, oziro-
ma polnjenju posode skozi tarčo. Popoldne so se
pomerili še v kvizu znanja. Pri vsem tem so bili
i/redno uspešni, saj so dosegli odlično prvo me-
sto. Za nagrado so dobili brentačo, komplet
diapozitivov Požarna varnost ter vsak pionir-
tckmovalcc še trenerko.
V oktobru lani so opravili tekmovanje za
kronista, vendar od Gasilske zveze Slovenije do
danes še niso prejeli rezultatov. V mesecu požar-
ne varnosti in ob akciji NNNP 82 so v šoli pri-
pravifi posebno oddajo za šolski radio, učencem
pa so prikazali tudi posebno vajo gašenja z
vcdrovko.
Pri strokovnem delu so mladim gasilcem v
veliko pomoč člani gasilskega centra Hajdina, ki
so imeli že več predavanj o požarni varnosti.
Največjo pomoč pa jim nudijo člani GD Hajdo-
še, saj imajo od njih na razpolago vso potrebno
opremo za vaje in praktično usposabljanje. Z
njimi najtesneje sodelujeta gasilca tega društva
Janez Vidovič in Stanko Glažar starejši. Za vsa
tekmovanja pa mlade člane društva uspešno vodi
in pripravlja mentorica Anica Vidovič, za kar so
ji še posebej hvaležni.
Hajdinčani se zavedajo, da je njihova prva
naloga usposobiti se za preprečevanje požarov,
za zmanjševanje nesreč, človeških žrtev in pred-
vsem vse večje materialne škode. Pri svojem delu
pa se kljub vsemu čutijo zapostavljene, saj od ni-
koder ne dobivajo finančnih sredstev. Želeli bi
prirediti tekmovanje z vedrovko, pa imajo le
eno, ki so jo dobili kot darilo. Želijo, da bi tudi
občinska gasilska zveza Ptuj bolje zasledovala
njihove uspehe in vse delo, saj je treba vedeti, da
so edina šola na območju ptujske občine, ki ima
aktivno društvo Mladi gasilec.
— OM
Novice iz turističnega nahrbtnika
TD DESTRNIK
Ideja o ustanovitvi turističnega
društva v Destrniku je še sveža in
prvi koristni predlogi, ki so botro-
vali spočetju tega društva še imajo
tople pete, pa vendar že lahko go-
vorimo o prvih plodovih, ki so v
pičlih dveh letih dozoreli dokaj
obetajoči sadež. Ob bujno razra-
ščenih poganjkih smo pred nedav-
nim kramljali, pregledovali opra-
vljeno in že se lotevali novih del, ki
jih društvo namerava opraviti tako
v prid domačinom kakor tudi go-
stu, če bo voljan primahaii na son-
čno obličje destrniškega gričevja.
In tako smo slišali med drugim
poročilo predsednika turističnega
društva Otmarja Simoniča, ki je
seznanil prisotne o vloženem trudu
in novih nalogah, ki čakajo TD
Destrnik. Ker nameravajo zgraditi
nove prostore za društvo, bo po-
trebno opraviti okrog 40 prosto-
voljnih ur (na člana); s tem bi
morda že letos spravili zaželjeno
zgradbo pod streho. Tudi ustrezna
dokumentacija je več ali manj
urejena, potrebna je le volja in
čas.
Akcija o čiščenju okolja je lan-
sko leto dobro uspela, zato je bilo
v ta namen izrečenih nič koliko
pohval. Nato se je oglasil Erwin
Stoger, tajnik turističnega društva.
V svojem poročilu se je lotil dvo-
letne zgodovine te obetajoče pano-
Motiv i/. Destmika, ko trta dehti.
ge, nato pa je posvetil nekaj misli
3. kmečkemu prazniku, ki je pred-
viden sredi meseca avgusta letos. V
svojem poročilu se je zavzel tudi za
ohranitev izvirnosti kraja, kultur-
nozgodovinskih obeležij in za raz-
voj kmečkega turizma.
Poročilo blagajnika TD Destr-
nik, Marjana Zelenika je bilo v
skladu s   financami, blagajniško
delo je bilo vzorno opravljeno.
Pohvalne besede turističnemu dru-
štvu je posvetil Franci Simeonov,
predsednik KS Destrnik.
V živahni razpravi je bilo slišati
marsikaj pametnega in koristnega.
Tov. Purg, ki je prenesel pozdrave
v imenu upravnega odbora TD
Ptuj, Mariborske turistične zveze
in Turistične zveze Slovenije je de-
jal, da je delo TD Destrnik zaslo-
velo daleč «aokrog in da se ime
Destrnik vedno omenja v turisti-
čnih poročilih in drugih informaci-
jah. Predlagal je povezavo s šolo
in ustanovitev ,,turističnega
pomladka". Med razpravljalci se
je oglasil tudi Janez Zampov, iz
Levanjc, ki je opozoril na potrebo
zimskega športa. Izražene so bile
tudi želje po tečajih, zlasti kuhar-
skem, strokovnem seminarju o
obrezovanju vinske trte in negi
sadovnjakov. Društvo bi naj ob
svojem prazniku poskrbelo za pe-
strejšo ponudbo. Poiskati bi bilo
potrebno vse starejše godce, pevce
in folkloriste in jih motivirati za
kakšen nastop.
Na tihem si obetamo že težko
pričakovani nastop kmečkih fan-
tov in deklet. Bilo je obljubljeno in
obljuba dela dolg!
Kljub težavam in skromnim
izkušnjam^ pa se vremena vaškemu
turizmu počasi in zanesljivo jasni-
jo in pričakovati je lahko kakšen
korak naprej k boljšemu ponuja-
nju vsega, kar je domače, pristno,
zlasti pa za gosta vabljivo. Seveda
še manjka nekaj časa, preden bo-
mo lahko govorili o razcvetu te
žlahtne zamisli, toda sedanji uspe-
hi se lepo razraščajo v tisto smer,
ki smo si jo zamislili ob ustanovi-
tvi društva. M.
TEDNIK
— 24. marec 1983
KULTURA IN I?;0BRA2EVANJE - 9
Posegi na ptujsicem grajsicem komplelcsu
v zadnjih dveh letih
v Tedniku, kije izšel 10, marca letos
smo lahko prebrali članek tov. Nataše
Belšak o gradbenih delih, ki so jih de-
lavci Zavoda za spomeniško varstvo
Maribor lani izvedli na gradu Bori.
Boriski grad je edini grad v ptujski
občini, katerega sanacija je zajeta v
srednjeročni program kulturne sku-
pnosti, seveda pa nikakor ni edini, kije
potreben sanacijskih del. V vrsti kva-
litetnih objektov, ki propadajo pred
našimi očmi, je tudi ptujski grad, za
katerega strokovnjaki že od zadnje
vojne naprej ugotavljajo gradbene
p<infianjkljivosti. Nekatere od njih so
takšne narave, da resno ogrožajo var-
nost in obstoj stavb na ptujskem graj-
skem griču.
Prizadevanja za ohranitev grajskih
stavb so bila prisotna v ptujskem mu-
zeju vse od leta 1949, ko je muzej dobil
grad v upravljanje. Od takrat pa do
danes se ie v starem muzeiskem arhivu
nabral lep kup poročil, planov, eks-
pertiz, prošenj, vlog in podobnega, ki
obravnavajo iriojfisujejo poškodbe in
potrebne posege ter se obračajo na
ustrezne organe za pridobitev sredstev.
Uspehi pri zbiranju denarja so bili
različni, nikdar pa niso bili takšni, da bi
lahko opravili obnovitvena dela v to-
likšnem obsegu, kot je bilo to v letih
1912 in '936, ko so zadnjič v tem sto-
letju postorili večja vzdrževalna dela.
Članek o delih na borlskem gradu
mi je bil v spodbudo, da na kratko
napišem nekaj o delih, ki so potekala v
zadnjih dveh letih tudi na ptujskem
gradu. Kljub temu, da sanacija graj-
skih stavb ni bila zajeta v srednjeročni
program, je zaradi izjemno kritičnega
stanja bivše žitnice leta 1981 uspelo
pridobiti sredstva iz presežkov občin-
ske kulturne skupnosti (2,148.000din),
svoj delež pa je potem primaknila še
republiška kulturna skupnost (leta
1981 1,500.000 din in leta 1982
2,400.000 din). Vsa dela, ki so jih
opravljali v muzeju zaposleni delavci,
delavci, ki so v tem času delali po-
godbeno in delavci gradbenega pod-
jetja Drava, je nadzoroval višji grad-
beni tehnik Jože Požauko, zunanji so-
delavec Zavoda za spony2niško varstvo
Maribor.
V prvem polletju 1981 so bila v os-
predju dela pri uničevanju hišne gobe
v žitnici, južnem okroglem stolpu in
grajski kleti, pri katerih je stalno so-
deloval tudi mariborski Zavod za
zdravstveno varstvo. V drugem polle-
tju je začela dobivati novo podobo
streha na žitnici. Ob prekrivanju so
delavci Drave namestili nanjo zračni-
ke, kakršni so bili na strehi nekdaj, in to
je poleg odprtih zračnikov v spodnjih
omogočilo še zračenje zgornje, etaže.
Eden bistvenih pogojev za odstranitev
hišne gobe je seveda osušitev sten, ta pa
je možna le z dobro izvedeno drenažo.
Drenaža je pri bivši žitnici zahtevna,
saj sega južna stena do 10 metrov v
globino. Vertikalna in horizontalna
izolacija sta izvedeni na krajši zahodni
stranici, na daljši južni pa približno do
ene tretjine. Tu je bilo potrebno dela
ustaviti, saj sredstev za žitnico ni bilo
več na voljo. Kljub kratkemu času so
rezultati drenaže v jugozahodnem
delu žitnice že opazni, pa tudi klimat-
ske razmere v stavbi so bistveno boljše
kot na začetku leta 1981. Žal pa smo
lani prozno pomladi opažih spet manjši
pojav hišne gobe v jugovzhodnem in
severovzhodnem vogalu žitnice. ki
smo ga sicer uspeli hitro zatreti, vendar
lahko taKšne pojave pričakujemo tudi
letos, saj se zid v dveh tretjinah južne in
na vzhodni stranici (ki je vrhu vsega še
v rušilnem stanju) ne izsušuje. Seveda
tudi zatiranje še tako majhnih pojavov
gobe, kakor tudi preventivno prebriz-
gavanje zahtevata nemajhna sredstva.
V letu 1981 so bila sredstva, zbrana
za ureditev muzeja ljudske revolucije v
bivših zaporih na Prešemovi 37, s
Nova streha na bivši grajski žitnici v Ptuju.
sklepom skupščine Kulturne skupno-
sti Ptuj in s soglasjem združenega dela
prenesena za ureditev prostorov, njih
razširitev in posodobitev zbirke ljud-
ske revolucije na gradu. Ker je že nekaj
let moč opazovati, kako v severo-
vzhodnem traktu gradu, kjer je name-
ščena zbirka ljudske revolucije, od-
stopa severna stena, seje bilo potrebno
najprej lotiti le-te. Jeseni 1981 smo
podbetonirali severno steno v dolžini
gotskega dela, saj je bila takorekoč
Odpiranje drenažnega jarka na zahodni stranici žitnice, pomladi 1982.
brez temeljev, lani pa so delavci Drave
stene povezali z jeklenimi vezmi. Tre-
nutno delavci tega podjetja opravljajo
še notranja zaključna obrtniška dela.
V letu 1982 je bil saniran še strop
kotne dvorane med prvim in drugim
grajskim nadstropjem. Zaradi mo-
žnosti zrušitve je bilo potrebno neko-
liko spremeniti pot obiskovalcev že
leta 1977, leta 1979 so bila pridobljena
sredstva in kot predpriprava podte-
meljena zahodna grajska stena, ki seje
nagibala navzven, lani pa je bila med
lesene stropnike vstavljena jeklena
konstrukcija.
Zaključek članka tov. Belšakove o
borlskem gradu prav gotovo daje mi-
sliti. Kaj z Borlom v prihodnje? Iz
zapisa je čutiti, da za objekt ni zani-
manja in da verjetno ne bo lahko najti
novih »stanovalcev«. Konzervatoiji
radi pravijo, daje z uspešno določeno
namembnostjo rešene pol sanacije.
Prav pri gradovih je to vprašanje ve-
rjetno izredno resno. Tudi v ptujski
občini je vrsta gradov in graščin, ki so
prazni, napol prazni ali pa je njihova
namembnost povsem neustrezna in so
objekli^ tem prepuščeni propadanju.
Ravno vprašanje namembnosti pa je
bilo na ptujskem gradu uspešno rešeno
že leta 1945, čeprav so bile stavbe
uradno predane muzeju šele čez štiri
leta. Tudi namembnost bivše žitnice,
okrog katere je bilo v zadnjem času
veliko govora, je bila določena že leta
1963. V krogu predstavnikov ptujske
politične skupnosti, delavcev muzeja
in najimenitnejših slovenskih umen-
tostnih zgodovinarjev — muzealcev in
konzervatorjev je bilo odločeno, da bo
v tej stavbi etnološka zbirka in da se
stavbasanira s temi nameni. V začetku
leto.iinjega leta je bila ta odločitev le še
dodatno potrjena z razgrnitvijo idej-
nega načrta izrabe bivše grajske žitni-
ce. ki sta ga izdelala mag. etnologije in
predstojnik PZE za etnologijo na
ljubljan.ski Filozofski fakulteti Janez
Bogataj in ing. arch. Marjan Loboda,
specialist  za   muzejske   postavitve.
Razgrnitev sicer ni vzbudila posebne-
ga zanimanja, čeprav je bila na Ptuju v
zadnjem času vrsta neuradnih in pol-
uradnih razglabljanj o tem, kakšne
morajo bTti etnološke zbirke. Vendarje
pridobitev idejnega načrta izrabe ži-
tnice prav gotovo velik korak naprej
pri realizaciji težko pričakovanih
zbirk. Vprašanje pa seveda je, kdaj bo
stavba tako pripravljena, da bo lahko
sprejela pod streho etnološki material.
Naštetih gradbenih del v zadnjih
dveh letih navsezadnje ni bilo malo,
posebej ne. če pogledamo tudi fi-
nančna sredstva, ki so bila na voljo.
Začeli smo reševati nekaj najhujših
težav grajskega kompleksa. Žal pa so
dela pri žitnici že nekaj časa povsem
ustavljena in tik pred zaključkom so
tudi dela v severovzhodnem traktu
osrednje stavbe. Večno odlaganje po-
trebnih posegov bo stanje le še po-
slabševalo in večalo predračunske
vrednosti.
Tekst in foto:
Marjeta Ciglenečki
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
v drugi polovici 19. stol. so bili
razširjeni in zelo priljubljeni priroč-
niki za potovanja z vlakom. Želez-
niške družbe so v reklamne namene
podpirale izdaje kvalitetnih turisti-
čnih vodnikov po krajih, skozi
katere je vozil vlak. V takšnih vod-
nikih so bile opisane krajevna zgo-
dovina, naravne lepote, umetnostni
in kulturni spomeniki in običajno
je v njih moč najti še nekaj statističnih podatkov o Številu prebivalcev, o
podnebju, boljših gostilnah, prenočiščih in podobno. Vodniki so bili
opremljeni tudi z upodobitvami krajev. Ptuj je dobil takšen vodnik še isto
leto, ko je preko novega železniškega mostu prisopihal prvi vlak. Leta 1860
je v Gradcu pri založbi A. Leykam in nasledniki izšla knjižica Ferdinanda
Raispa ,,Erinnerung an die Orient — Eisenbahn von Pragerhof bis Gross
Adam Stovikowski: Ptuj, 1870, pasteL PMP G 997 s. Fototeka kulturno-
zgodovinskega oddelka, foto Mišo Koltak, 1982.
Kanischa". Na uvodnem listu je upodobitev Ptuja z vzhoda, tako da je na
novi most, po katerem pelje vlak, kar najlepši pogled.
Železniški most je v podobo Ptuja prinesel bistveno novost. Povzročil
je pomemben premik v ptujskem vedutnem slikarstvu. Vedutisti so se po
letu 1860 najraje odločali za slikanje mesta z jugovzhoda, tako da sta oba
mostova tekla vodoravno in vzporedno s podolžno črto mesta in grajskih
utrdb. Tako je raztegnjenost mesta vzdolž Drave dobila nov poudarek,
enakovreden prej bolj poudarjeni trikotniški kompozicionalni zasnovi.
S svojo.razčlenjeno konstrukcijo je bil most tudi slikarsko vabljiv. Za
mnoge upodobitve, kakršna je tudi veduta Adama Stovikovvskega iz leta
1870, ne bi bilo pretirano reči, da je železniški most na njih ,,kot čipkast
trak" na južnem obrobju mesta.
/ Marjeta Ciglenečki
Kulturni večer V Kidričevem i
V petek, 11. marca ob 18. uri je bil v dvorani restavracije TGA Kidričevoj
kulturni večer. Žal maloštevilnemu občinstvu seje predstavil Polde Bibič z delom :
DEBELE ZGODBE PETRA FULEŽA. Po Bibičevem nastopu pa je bil še koncert;
tamburaškega orkestra iz Središča ob Dravi. :
Pred začetkom predstave je občinstvo pozdravil predstavnik delovne orga-'
nizacije TGA, direktor TOZD Promet in vsem gledalcem in gledalkam zaželel res ]
prijeten in kulturnega užitka poln večer. j
Kot sem že uvodoma zapisal, se je Polde Bibič predstavil z delom Debele
zgodbe Petra Fuleža. Ob njegovem čudovitem nastopu je bilo dovolj umetniškega j
užitka in tudi sproščenega smetia, čeprav je bilo pri kom sicer žalostno srce, vendar \
je na to pozabil ob res čudovitem nastopu. Ne le navdušen aplavz, Polde Bibič jej
ob koncu svojega nastopa dobil od občinstva tudi priznanje v obliki našega;
znanega lika »Ptujski kurant«. ■
Drugi del večera je zapolnil tamburaški orkester iz Središča ob Dravi. Mladi s
glasbeniki so se nam predstavili s pestrim izborom glasbe — od klasične, resne,
narodne, narodno-zabavne in na koncu še zabavne glasbe. Občinstvo je najbolj ;
navdušila narodno-zabavna melodija v priredbi Vilka in Slavka Avsenika »Na^
Golici«. Tudi štirje mladi fantje so lepo zapeli narodne pesmi. Občinstvo je vsako \
točko koncerta nagradilo z odobravajočim ploskanjem.
Tako nastop Poldeta Bibiča, kot koncert tamburašev iz Središča je pokazal, da j
si delovni ljudje TGA Kidričevo in njihovi sorodniki želijo podobnih kulturnih'
prireditev, saj je po pripovedovanju udeležencev prireditve bilo potem marsikomu i
žal, dase tudi sam ni udeležil kulturnega večera. Pravgotovo bo treba v Kidričevem \
več obveščanja in spodbujanja pred podobnimi prireditvami, kajti dvorana je
vehka, zato je treba precej ljudi, dajo napolnijo. ;
Srečko Sirovnik.
Razstavna soba - sodoben
način prodaje
v MlP-u Ptuj so prvega januarja letos odprli prvo razstavno sobo za steklo,
keramiko, porcelan in spominke. Raz.stavna soba sodi v sodoben način prodaje in
je namenjena kupcem oziroma vsem, ki naročajo blago. Tako po novem poslovodji
ni potrebno iti v skladišče, da bi tam izbral blago, temveč ga lahko izbere že v
razstavni sobi.
V razstavni sobi je razstavljeno le tisto blago, ki ga imajo tudi v skladiščih. V
kratkem pa bodo urediU razstavne sobe tudi za ostale blagovne skupine.
....._____. .......................     ^.........__________________.MG
Cirl(Ovčani v Globasnici?
Slovensko kulturno društvo Globasnica pripravlja od 10. do 16. aprila
kulturni teden. Ker že celo desetletje uspešno sodelujejo s prosvetnim
društvom Cirkovce, so tokrat povabili v goste njihovo gledahško skupino.
Ta bi se naj 16. aprila predstavila z igro, ki je v tem mesecu na domačem
odru doživela premiero — z Držičevim Skopuhom.
Sodelovanje cirkovških amaterskih gledališčnikov, na kuhurnem tednu
v Globasnici pa je seveda povezano z nekaterimi težavami, ki jih ne bodo
reševali sami. Za obisk zamejske Globasnice je treba plačati depozit, če-
prav je znano, da bi naj bili tovrstni obiski oproščeni plačila depozita. V
Cirkovcah upajo, da s tem ne bo težav in da bodo z igro, ki je pri doma-
čem občinstvu naletela na dober odziv, gostovali tudi pri zamejskih Slo-
vencih. ^
N. D.
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (93)
PROTI JEZIKOVNI MALOMARNOSTI
v Našem časopisu je bilo v delegatski prilogi kot
podlaga za enomesečno javno razpravo objavljeno
tudi takole besedilo:
,,S skupnim medobčinskim projektom obdelati ce-
lotno barje in opredeliti njihovo vlogo: a) naravovar-
stvenega značaja, b) vodnogospodarskega značaja, c)
naselitvenega značaja. Ne glede na razvoj nadaljnih
stopenj planskega procesa pa bo verjetno za vsako
usmeritev potrebno že v sedanjem srednjeročnem ob-
dobju a) zmanjševati trend stihijne poselitve, še zlasti
na ravninskem delu občine, b) varovati potencialne
kmetijske površine, ki imajo realno možnost za raz-
voj kmetijskih dejavnosti (živinoreja)."
Tako pisanje priča o malomarnem odnosu piscev,
urednikov in korektorjev do bralcev. Ce že pisec ne
zna dobro slovensko, mora vsaj urednik oskrbeti
razumljiv in pravilen ,,prevod", preden besedilo
objavi, bodisi da ga sam predela ali pa za to dobi lek-
torjaali korektorja. Občinsko glasilo namreč prihaja
v vse hiše in naj bi prišlo pred oči vsem občanom. S
tem opravlja tudi vlogo učitelja slovenščine.
Ampak kakšno mora biti razočaranje občanov, ko
vidijo natisnjeno tako tVezenje! In kakšna škoda:
Znanja in pouka potrebni mladi bralci se iz takih
skrotovičenih objav v tisku navzamejo samo potuhe:
Treba je prečakati samo tistih nekaj let, ko jih v šoli
še morijo s slovnico in pravopisom, potem pa bodo
lahko tudi sami svobodno pisali, kakor jim bosta
bosta dala srce in duša: in bodo barje vikah (,,barje
in . . . njihovo vlogo"), se požvižgali na pravopis,
razumljivost in slog, si zatikali za klobuk tuje značke
(trend, stihijen, projekt, potencialen, planski, realen,
proces) — vse zato, da se tako prikrije jezikovna rev-
ščina pod njimi.
Občinsko glasilo bi lahko pisalo lepše: ,,Potreben
n*m je skupen medobčinski načrt za obdelavo vsega
barja. Pri tem bo treba upoštevati varstvo narave,
vodno gospodarstvo in naseljevanje; žt v srednjero-
čnem obdobju pa omejevati neurejeno zazidavo (zla-
sti na ravninskem delu občine) in varovati površine,
uporabne za razvoj kmetijskih dejavnosti (živinore-
ja)."
Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s
slovenščino v javni rabi pošiljajte ha naslov: JEZI-
KOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca
SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7.
IZ ARHIVSKE ZAKLADNICE!
Zjodovinski arhiv v Ptuju hrani
v zbirki rokopisov pod signaturo
R-57 zanimivo knjigo iz leta 1683 z
naslovom: Navodila za pripravo
zdravil in jedil. Regest je napisal
prof. A. Klasinc. Rokopis je male-
ga formata (16 x 20 cm), papir v
polah po štiri ali več listov, ki so bi-
li prej sešiti po vsebini neurejeno,
sedaj razvezani in vsebinsko ureje-
ni, vendar nepopolni, ker manjka
več listov. Listi so na novo oštevil-
čeni od 1 do 31. Rokopis je v origi-
nalnih trdih platnicah, prevlečenih
s pergamentom. Na prvi notranji
strani platnic je datum, 6. maj
1683. Prof. Klasinc je ugotovil leta
1976, da manjka list 28 r, v. Roko-
pis je bil leta 1978 restavriran in je
danes v zadovoljivem stanju. Jezik
je nemški, pisava gotica. Rokopis
izhaja iz rokopisne zbirke Muzej-
skega društva v Ptuju, na nekaj
mestih ima pečat ,,Ferk Museums-
bibliothek in Gamlitz", kar priča,
da je prišla v last Muzejskega dru-
štva v Ptuju že okoli leta 1900
obenem s knjižnico in muzejskimi
zbirkami prof. Ferka.
Vsebinski pregled nam pove, da
gre od str. 1 do 22 za zdravstvena
navodila in sicer za navodila o pri-t
pravi raznih zdravil (vod, praškov,
kadil, sokov, maziv, klistirjev, či-
stil, napojev, obližev, itd. . . .) iz
zdravilnih rastlin in naravnih proiz-
vodov, tudi za otroške bolezni.
Od strani 22 do 31 so kuharska
navodila in sicer navodila za pri-
pravo raznih jedil kot npr. juh,
omak, mesa, raznih živali, itd. Ta
del je nepopolno ohranjen.
Nekaj kuharskih receptov je bilo
izpisanih za diplomantko gostinske
šole. Ob transkripciji in prevodu se
je porodila misel, da bi kakšnega
od receptov predstavili širši javno-
sti. Razlogov za predstavitev je več,
gre za več kot 300 let stare recepte,
za dobre in zanimive jedi, načine
pripravljanja, za različne začimbe.
Iz pregleda receptov je razvidno, da
so uporabljali dosti zelenjave kot
prilogo ah začimbo (špinača, čebu-
la,, peteršilj . . .), sadja (limone,
pomaranče, ribez, grozdje . . .),
glavne jedi, oz. mesne (teletina, pi-
ščanci, ribe, drobovina, divjači-
na .. .) so najprej zakrknili na ma-
slu in nato kuhali, omake so delali
brez obilice zatepov in prežganja, v
glavnem so za gostitev uporabljali
drobtine. Skoraj pri vsaki jedi je
prisotno maslo in obilica začimb
km npr sol. sladkor, poper, cimet,
nageljnove žbice, muškatm orešek,
ingver, žafran, parmezan, gobe,
pehtran ... in že prej omenjena
zelenjava. Vse te začimbe so očitno
uporabljali, se pravi, da je cvetela
Fotokopija strani 23, kjer sta re-
cepta za polnjenega piščanca in
polnjene zemlje.
trgovina z Orientom. Prav zanimi-
vo bi bilo ugotoviti odkod (krajev-
no) knjiga sploh izvira in kateri sloj
ljudi je jedel po teh receptih. Glede
na razne sadne juhe, sladkane juhe
izražam domnevo, da gre za recepte
germanskega področja.
Oglejmo si nekaj jedi po naslovih
npr. polnjene zemlje (za polnilo
ribez), polnjena špinača, piščancev
črni juhi (kri, vino), dobra pivov-
ska juha (pivo, jajca), rožmarinova
juha, lovska juha, vinska juha (vi-
no, jajca, muškat, žafran), ribja ju-
ha, limonina (tudi) pomarančna ju-
ha, ocvrti žličniki, kuhane Zemljine
rezine, zdrobov kolač, telečje klo-
base (verjetno hrenovke) . . .
Za ljubitelje piščancev ponujam
recept na strani 23 v prostem prevo-
du in sicer:
POLNJEN PIŠČANEC
Piščanca lepo očistiti, razkosaj in osoli,
vzemi telečje meso, ga zreži na koščke,
ubij zraven eno jajce, v smetano ali mesno juho
namoči eno zemljo in jo dodaj, ravnotako maslo,
vse skupaj pomešaj, dodaj začimbe, nareži nekaj mandeljnov,
napolni s tem piščanca in ga daj pečt.
Potem vzemi mesno juho, dodaj kis, maslo, začimbe, drobtine,
položi piščanca za nekaj časa v juho.
Ponudiš piščanca skupaj z juho
n'h'r T.-^''^'^- Zgodovinski arhiv v Ptuju
DoberTeKi " • K § P
10 - naSi dopisniki
24. marec 1983 —
TEDNIK
DAN ŽENA V DOMU
UPOKOJENCEV
Ob mednarodnem ženskem prazniku 8. marcu smo se tudi v domu
upokojencev v Ptuju spomnili naših mamic in babic, pa tudi ostaHh slav-
Ijenk, ki jih je v našem domu precej kar 3:1 moške manjšine in pripravili
skromno proslavo.
Po pozdravnem nagovoru in voščilu k prijetnemu praznovanju ter
spominu na manjvrednejše preživele ženske čase, je bilo na naši proslavi
najmilejše in najprisrčnejše to, da so nas naši najmlajši sosedje iz VVZ
prišli obiskat prav dobro in veselo razpoloženi ter s petjem, deiclamacija-
mi in plesi, kakor tudi s čvrstim mahanjem s trakovi razveseljevali starejše
zaskrbljujoče obraze in " jim vzbujaH spomine na mladostne dni. S tem so
tudi razjasnili njih razpoloženje z zadovoljivim počutjem, čeprav je
mogoče spolzela, kaka solzica žalosti ali veselja po ovelem licu. Iz tega se
da razbrati in spoznati, kako se ostareli in otroci radi družijo in da se naj-
mlajši imajo najrajši. Izvajalcem in njihovim mentorjem najlepša zahva-
la. In Se na svidenje!
Po izvedbi prisrčnega, čustvenega programa malčkov iz otroškega
vrtca je nastopil domski kulturno-prosvetni krožek s svojim sporedom:
pevski zbor je zapel nekaj lepih F>esmi, ki jih je popestril, izpopolnil in jim
dal pomemben ton požrtvovalni pevec Franc Hribernik s svojo harmoni-
ko, ki mu velja najlepša zahvala. Sledile so deklamacije in recitacije o
materi. Nazadnje so bili na vrsti šaljivi prizori, ob katerih je bilo čutid,
da so se oveli, zaskrbljujoči obrazi razjasnili in razbistrili ter se spremenili
v prisrčen nasmeh in zadovoljstvo, kar je bilo za izvajalce bogato plačilo.
V okviru počastitve ženskega praznovanja, so oskrbovanci in oskr-
bovanke doma upokojencev dali še poseben povdarek proslavi s tem, da
so razstavili in pokazali kaj vse premorejo narediti pridne, marljive, če
tudi že ostarele in izmučene, a še vedno gibčne že ovele roke. Razstavljeni
predmeti so bili na ogled 3 dni. Med odprtjem razstave so zavzete oskrbo-
vanke dežurale v razstavnem prostoru po 2 uri vsaka, tako, da je bila ve-
dno ena navzoča, že v zaradi eventualnih neprijetnosti in za dajanje poja-
snil strankam. Sliko razstave lahko vidi vsak v 10. številki Tednika.
JM.
DAN ŽENA
TUDI V KLJUČAROVCIH
Tako kot lani smo tudi letos mladinci OO ZSMS Ključarovci s
pomočjo GD Ključarovci pripravili proslavo v počastitev dneva žena.
Proslava je bila 5. marca 1983 v prostorih gasilskega doma v Ključarov-
cih.
V naše zadovoljstvo je bil prostor, v katerem smo oriDravili proslavo
polno do zadnjega kotička kmečkih žena, ki so vsaj^za kratek čas pozabile
na delo in skrbi in se tako malo sprostile. Kako so bile zadovoljne z našim
programom ne vem. Vem le to, da so z glasnim aplavzom pozdravile
konec vsake točke.
Na zagorelih in izmučenih obrazih je bilo opaziti smeh, pa tudi kako
solzo so potočile naše dobre matere.
Naš program pa so popestrili člani KUD Ksaver Meško-Runeč, ki so
s svojim pestrim in zanimivim programom tudi zaključili našo proslavo.
Nato je sledila skromna pogostitev vseh mater, najstarejši materi, kmečki
ženi pa je mladinka podarila skromen Šopek, ter ji hvaležno stisnila roko.
Nekaj trenutkov pozneje pa smo se vsi skupaj veselo zavrteli ob zvokih
harmonike. Upam, da smo tako vsaj malo razvedrili naše pridne kmečke
matere in žene.
Danica Raušl
NEPRIJETNI SPOMIN
NEKE LOKOMOTIVE
Naj se vam predstavim. Sem lokomotiva, ki me moj strojevodja
unenuje kar Ljubica. Strojevodja je že starejši mož in bo tako kot jaz
kmalu šel v zaslužen pokoj. Mnogo lepega sva doživela, videla veliko sve-
ta. Zdaj pa sva oba že stara in voziva samo še na medkrajevnih progah.
Rada se spominjam tistih časov, ko še nisem bila za staro železo in sva
potovala po domovini in tudi po Evropi. Saj nama tudi zdaj ne gre slabo,
toda že na začetku, ko sva začela voziti na medkrajevnih progah, se nama
je zgodil neprijeten, skorajda grozen dogodek. No, pa poslušajte!
Na teh medkrajevnih no ah, da bi jih vrag, je tudi nekaj nezavaro-
vanih železniških prehodov. No, in na enem izmed teh se mi je ta dogodek
tudi pripetil. Ze ob samem spominu nanj me je groza. Jaz in moj stroje-
vodja sva jo veselo mahala po progi. Oba sva vedela, da morava pazid,
ker se bližava nezavarovanemu železniškemu prehodu. Danes sva bila še
posebej previdna, kajti bila je megla in poledica. Zapiskala sem, Tedaj pa
sem zagledala, kako proti progi drvi avto in poskuša zavirati. Toda ojoj,
to ni bilo več mogoče, kajti bila je poledica in avto je začelo zanašati.
Zapiskala sem še enkrat tokrat tako, da je šlo skozi ušesa. ,,Ljubica mo-
ja, kaj bova? Midva ne moreva ustaviti, on ali ona v avtu tudi ne! Joj!"
sem še lahko slišala mojega strojevodja. Potem pa se je zgodilo. Skoda,
da lokomotive nimamo vek, da bi jih takrat lahko zatisnila in ne bi videla
vse te groze. Toda morala sem gledati, če sem hotela aH ne. Grozno je
počilo. Avto se je zaletel vame ali jaz vanj. Ne vem, kako naj rečem.
Neko majhno telesce je vrglo skozi okno avtomobila na travo. Otrok je
nečloveško zakričal, nato pa z glavo udaril ob tla in negiben obležal.
Avto z ostalimi potniki pa sem porivala še kakih 100 m dalje. Tedaj je
mimo pripeljal neki avto. Videl je, kai seje zgodilo in moiemu strojevo-
dju rekel, da bo poklical reševalca in policijo. Čez nekaj časa so oboji res
prišli. Toda reševalci so prišli na žalost zastonj. Lahko so poklicali samo
še mrliški voz, kajti vsi, cela družina, ki je bila v avtomobilu, je izgubila
življenje. Slišali ste kaj se mi je zgodilo. Pa ne samo meni, tudi neki moji
sorodnici se je zgodilo nekaj takega, če ne celo hujšega. Na istem prehodu
se je vanjo zaletel avtobus. Bilo je šest mrtvih. Samo otroci.
Kar sama od sebe se porajajo vprašanja: Ali bi ugasnilo toliko ži-
vljenj, če bi na tem prehodu bile zapornice? Ali bi nas dan za dnem
svečke in rože opozarjale, da so tu znova preminula življenja ljudi, med
njimi tudi življenja otrok. Znano je, da je v času, ko so se ljudje po ce-
stah vozili počasi s konjskimi vpregami, tu stala hišica, v njej je bil člo-
vek, ki je dvigal in spuščal zapornice. Zdaj, ko po cesti drvijo hitri av-
tomobili, zapornic ni. Hišica je podrta. Zapornice so potrebne. Ce bi
postavili zlate zapornice, ne bi mogli poplačati gorja svojcev preminulih
in ugaslih življenj.
Zdenka Segula
O čiščenju okolja v Kidričevem
Čeprav se občasno vključujejo v čiščenje okolja tako učenci 05 Boris
Kidrič kot krajani, je to okolje pogosto onesnaženo, ponekod tudi
zanemarjeno. Vzrok je pri stanovalcih samih in tudi tistih, ki prihajajo v
naselje Kidričevo. Pogosto vidimo parkirane avtomobile na zelenicah in
to po območju celotnega naselja, čeprav so parkirni prostori pri vsakem
bloku določeni. Ljudje hodijo po zelenicah, odmetujejo papir in druge
odpadke, da o izgledu okrog smetišč in gramoznih jam ni treba izgubljati
besed.
Ze lansko leto je ptujsko komunalno podjetje uredilo nasade
okrasnega grmičevja, tudi kosili in vzdrževali zelenice so redno, za kar gre
komunalcem pohvala, žal pa si stanovalci sami take pohvale ne zaslužijo.
K. Zoreč
REKREACIJA NA KOPAH
KULTURNIKI NA
SMUČEH
Občinski odbor sindikata delav-
cev kuhure, je s pomočjo Turisti-
čne agencije v Ptuju, organiziral
25. februarja' letos, smučanje za
delavec iz Zgodovinskega arhivaj
Studijske in ljudske knjižnice. Ki-
na in Radio-Tednika v Ptuju.
Vstala sem ob pravem času, se
uredila in pohitela v klet po smuči.
Ključ vtaknem v ključavnico, ga
hočem obrniti, pa se ne premakne.
Poskušam znova, brez uspeha.
Pregledam ključavnico. Neverjet-
no! V odprtini so bile zareze zatla-
čene z žvečilnim gumijem, preosta-
nek, ki ga nevzgojenež ni spravil
vanjo, je ležal na tleh. Za trenutek
postanem panična! Kaj zdaj? Bli-
skovho se spomnim na zobotrebce.
Polomljeni mi ostanejo v rokah.
Znova se poženem v četrto nad-
stropje po izvijač in z njim posku-
sim srečo. Uspelo mi je. V rokah
držim smuči, zaklenem kletno
shrambo in odhitim v ledeno-son-
čno jutro.
Pred pošto je stalo veliko smu-
čarjev, kar me je presenetilo. Ra-
zen bratranca in njegovega sinka,
nikogar nisem poznala. Pripove-
dujem mu neprijeten pripetljaj s
ključavnico.
Janez predvideva: ,,Gotovo so ti
to storili otroci!"
Odločno zanikam: ,,Ne tega niso
storili otroci, zamašili bi luknjo,
ključa ne bi dobila v ključavnico,
pa sem ga takoj, le obrniti se ni
dal. Bile so zatlačene zareze v njej,
to je storil le odrasel zavistnež, ki
ne more preboleti, da nima, kar
imajo drugi. Na kolesu so mi tudi
prerezali brzine, ko sem ga pustila
v kolesarnici. Tolažim se, da ni-
sem edina oškodovana v bloku."
Med razgovorom pripelje prvi
avtobus, zbirališče pred pošto se
prazni, pripelje drugi, ostali smo
samo mi trije. Pogledam Janeza,
rečem: ,,Cas bi bil, da bi se tudi mi
spravili vanj. Mrazi me v kosti."
,,Ne, jaz še ne pojdem, moram
paziti na prijateljeve smuči!"
Vržene so ob naših nogah, ob
njih sta palici in pancerja. ,,Grem!
Za sedeža bom poskrbela, da bo-
mo ostali skupaj!" jima velikodu-
šno obljubim. Opazila sem nekaj
znanih obrazov, postala sem vesela
in zapletem se v razgovor z Bran-
ko.
,,S kom si?" poizveduje. ,,Sindi-
kat organizira smučanje!" Toliko,
da ji nisem rekla, ,,kaj tega ne
veš?" Zdaj me ona gleda začude-
no, nekaj ji ni jasno: ,,Ze, že to-,
da . . .!" Klic pretrga njen stavek:
,,Erika! Kam pa ti? Ti ne greš z
njimi na Tri kralje! Ti si naša! Mi
te ne damo!" me živahno ogovori
Mici, ki je do zdaj nisem videla.
,,Bilo bi neprijetno, ko bi ostala
brez bona za enolončnico in karte
za gondolo! Tukaj odloži, zraven
naših!" Polno smuči in prtljage,
lastnikov nikjer: ,,Kje so ostali?"
Začudeno poizvedujem: ,,Kavico
pijejo, kavico v slaščičarni!" slišim
njeno pojasnilo.
Končno pripelje naš, zakasnil je.
Odpeljati bi se morali že ob sed-
mih, zdaj je ura tričetrt na osem.
V Mariboru smo pobrali še tri
smučarje. Bili so v skrbeh, predvi-
devali so, da smo imeli med potjo
kakšno nevščečnost. Vozili smo se
ves čas ob Dravi, videli tri hidro-
elektrarne, šele po Slovenj Gradcu
se je cesta začela vzpenjati v gozd.
Avtobus se ustavi pred lepim pla-
ninskim poslopjem. V njegovi re-
stavraciji smo spili čaj in kupili
razglednice.
Prijazen sopotnik me čaka. Na-
sproti prihaja smučar, ki pozna
smučišče na Kopah. Sv^je:
,,Spustita se kar po tej progi^Ne
bo vama treba hoditi peš do prve
gondole, v dolini so vzpeljane do
vrha."
Neprijeten občutek do smučanja
na progah, ki jih vidim prvič, sem
hotela pregnati z odločnim: ,,Gre-
va!" Prijatelj se spusti pred mano.
Preveč se naslonim na desnico, ker
sem se zbala, da ne bi na levi
zgrmela v prepad. Naredim oster
ovinek, smučki se zapičita v sneg
ob bregu, zgubim ravnotežje. Ne-
spretno se pobiram, lovim odpeto
smučko; od spodaj zaslišim: ,,Kje
si ostala?" Zakličem mu: ,,Smu-
čka se mi je odpela, nerodna sem
pa je še nisem pripela na pancer.
Kakšna proga je spodaj, ledena in
ozka kot na začetku?" Preplaši me
do konca: ,,Ja, je! Si si že zapela
smučko?" Brez sramu priznam:
,,Ves pogum sem zgubila! Se ho-
čete vrniti? Ne čutim se varna na
njej, zame je preozka. Greva tudi
midva peš!"
Odkorakala sva do stopnic, se
spenjala po njih mimo samopo-
strežne restavracije. Srečala sva
naše štiri sopotnike, na položni
progi pred gondolo. Ogrevali so
svoj pogum. Spomnili so me na
svoj začetek na Pohorju, kjer sem
se srečala z dvema, ki sta jih šteli
že čez šestdeset. Ženski sta prvič v
življenju, kot ti naši, lovili ravno-
težje na smučeh. Občudovala sem
njuno odločitev, da sta v teh letih
začeli s športom, kjer je potrebno
zbrati ogromno poguma, če nisi
več v rosnih in si prekoračil sred-
nja leta. Samo od njega je odvisen
uspeh, veščin se ni težko naučid.
Prišla sem do prepričanja, da za
noben rekreacijski šport ni prepoz-
no. Z njim lahko ohraniš gibčnost
mladosti še v pozno starost.
Pri gondoli čakam. Zdelo se mi
je, da je minila cela večnost, pre-
den se je vrnil sopotnik iz doline.
Razpravljali smo v troje o progi,
ali je zame pretežka ali ni. Končno
je prijatelj menil: ,,Bolje bo, da se
ogreješ na ,,bejbici"! Bila je nekaj
metrov višje, zbujala mi je
nezaupljivost, grčasta in strma, ve-
liko bolj kot proga na Pohorju
Bellevue pri razglednem stolpu, če-
prav petkrat krajša.
,,Teta, teta, ne pluži, ne vozi sla-
loma, nogi skupaj, vozi smuk!
Zgoraj te počakam. Pokazal ti
bom!" se oglaša Sandi iz gondole.
.Na vrhu se pogovarjava: ,,Izvrstno
voziš, pa ti je komaj devet. Moj
pogum, se ne more enačiti s tvo-
jim. Smuka ne upam voziti, strah
me je hitrosti, zaviram jo. Koliko
si bil star, ko si začel smučati?"
Diamanta v očeh se zaiskrita:
,,Star sem bil pet let! Naj vozim
slalom ali smuk?" Nasmehnem se
mu: ,,Kar ti bolj ugaja!" Takoj se
odloči: ,,Smuk! Teta glej me, glej
kako vozim." Gledam za malim
junakom, ki drvi po strmini.
Za tem smučiščem se vidi še eno,
postaja bolj in bolj mikavno. Po-
gledi nam uhajajo tja. Albina,
njen mož. Silva, Sandi in jaz se
odločimo, da si jo pojdemo ,,sa-
mo" ogledat. Dolga čisto položna
proga nas prisili, da poskušamo s
tekaškim smučanjem. Zasanjano
sem strmela onstran Kop v krono
gorovja, odeto z meglo, ki tke
prozoren pajčolan tik pod vrhovi,
lesketajoči v sončnem siju, pod ja-
snim sinjemodrim nebesnim obo-
kom. Prišli smo do gondole, na
vrhti nas je kar gnala radovednost
naprej.
,,Teta poskusiva to progo! Ra-
doveden sem, kakšna je!" me s
svojim hrepenjenjem zapeljuje.
,,Poglejva! Bodi previden!" zakli-
čem za njim. Strmina ga je hitro
zakrila. Veliko večja je kot na
,,bejbici", polna grč, razburkana
kot morje. Ni mi zbujala strahu.
Uživala sem v sladki opojnosti
snežne nevarnosti. Zdaj postane
položna, nežno zaupljiva, varna in
gladka; petkrat širša od tiste pri
samopostrežni., restavraciji. Ob
vznožju postane spet zahtevna, nič
prijazna. Njeno nevarnost sem
vzljubila. Gondola v začetku kar
cuknc, počutim se neprijetno. Vo-
zim se v neskončnost. Hotela me je
vsakih deset metrov prevrniti.
Zbrala sem vso moč. Roke so mi
od mraza otrple, telo me je bolelo
od nenehnega naprezanja. Se ma-
lo. Na vrhu sem. Spustim sidro.
Hočem prijeti smučarski palici, ro-
ki brc/ moči obvisita. tmela sem
občutek, da mi odpadata. Končno
se vnameta, prijetno olajšanje. Ni-
koli brez rokavic na smučanje, sem
prisegla. Doslej sem bila vedno
brez njih, nikdar me ni zeblo; z no-
beno gondolo nisem imela toliko
preglavic kot s to; nobena ni bila
tako dolga in hitra.
Vračali smo se, tožili so, da so
lačni. Silva je bila hudo utrujena.
Sama nisem bila ne eno ne drugo,
kot da doživljam preporod, tako
izvrstno se počutim. V jedilnici, ko
smo sedli k mizi, mi je jed zadi-
šala. Omamlja me toplota in pri-
jetna utrujenost.
Albino sva hoteli izkoristiti
lep dan na Kopah do zadnjega tre-
nutka. Smučava po ,,bejbici". V
maju se veter zaganja, kot da je
pobesnel. Raznaša snežni prah na-
okrog in Albini v oči. Zamiži in
pade. Preplašena se ji pridru-
žujem. Ni bilo potrebno spra-
ševati: ,,V glavo sem se pošteno
tresnila! Nič ne krvavim. Boli
pošteno!" Tolažim njo in sebe:
,,Saj se nisva vrniH po nesrečo.
Pomembno je, da si ostala cela!"
V avtobusu smo se zbrali ob 17.
Zvedeli smo, da je od naših nekdo
poškodovan. Spomnila sem se na
reševalne sani, pri vznožju gon-
dole, ki mi je naredila toliko težav;
da so takrat reševalci iskali našega
smučarja, na to ni od nas nihče
pomislil.
Pred slovenjgraško bolnišnico so
moški ponesrečenko previdno
namestili na zadnje sedeže avto-
busa. Nogo je imela v mavcu.
Brali smo izvid: ,,Pretrgane vezi v
desnem kolenu!" Hoteli so jo
obdržati in operirati. Fantje
modrujejo: ,,Tu so pravi specialisti
za takšne poškodbe, škoda da ni
ostalj!"
,,Nisem hudo padla, res ne!" mi
zatrjujejo. Je smučala premalo
ogreta?
Najpametnejše ravna tisti, ki ga
učijo tuje izkušnje. Vsak, ki hoče
postati smučar, se pred tem mora
ukvarjali z vajami, ki jih pred
smučarsko sezono med glasbo
pojasnjuje napovedovalec iz radia
Ljubljana vsako jutro. Z njimi si
boste utrdili sklepe in vezi v
kolenah in gležnje. Ni dovolj, da
vrtnarite gospodinjite ali
opravljate kaka druga gospo-
darska opravila, da se kdaj pa
kdaj sprehodite. Nikoli ni dobro
precenjevati zmogljivosti, ki jih
imate, naj vas ne bo sram začeti na
čisto položnih progah, na takih
sem si prvič tudi sama urila samo-
zavest na ,,Mojci" pod njenim
vznožjem pod Pohorjem. Odrasli
,,zagreti trenerji", naj ne pozab-
ljajo med učenjem, da nimajo pred
seboj gibčnega otroka, neobreme-
njenega s strahom pred nevar-
nostjo; biti mora do skrajnosti
potrpežljiv in nikoli pokazati neza-
dovoljstvo ali nestrpnost: ,,Ce me
noče poslušati!" Naj daje nasvete
samo en, drugače ga popolnoma
zmedete. Nevešče noge odraslega
začetnika postanejo ubogljive, ko
se znebi strahu in se čuti varnega.
Kolikokrat nas nerodnost preslepi
;n ne opazimo truda, ki ga vlaga
zagreti začetnik, zaradi njega je
vreden pohvale, ki z njo skopa-
rimo; negodovanje pogosto zavira
njegovo napredovanje.
Dogodek Lz mariborskega dr-
sališča vam bo to samo potrdil:
,,Ze od lani drsaš, pa se me kar
naprej držiš za roko. Zastonj smo
ti kupili drsalke. Denar je vržen
vstran!" Negoduje dekličin oče,
kot da se je on rodil z drsalkami,
,,tako trda in nerodna si. Nikoli ne
bo znala drsati!" Nalaga deklici
občutek manjvrednosti, še bolj se
oprime njegove roke, joka. Odpe-
ljem se mimo, kot da nisem slišala
nezadovojstva, z vida ju nisem
spustila. Vračam se k njima, ko
sem prepričana, da oče molči,
rečem: ,,Kako čudovito drsa! Ko-
liko si stara?" jo pogledam.
,,Pet!" preplašeno odgovori, kot
da ne verjame pohvali. ,,Zares se
mi zdiš pogumna za tri odrasle,
kmalu boš drsala čisto samo-
stojno!" Jo bodrim. Samo pol
kroga se drži očetove roke, potem
jo spusti, tako čudežno je nanjo
delovala spodbuda. Smehlja se mi
in zaupno šepne: ,,Pa sem res po-
gumna?" Pobožam jo po ličku:
,,ln za to niti vedela nisi, kajne?"
Prikima.
Premalo se spuščamo v svojo
notranjost, tuja nam je, velikokrat
ne prepoznamo duševnega počutja
in telsne vzdržljivosti tistih, ki jih
hočemo naučiti kakršnihkoli veščin
na športnih ali drugih področjih,
da bi mu utrjevala samozavest in
ga pripravili na življenje, ki je
večkrat težko.
Ne zamerite mi, da sem malo
skrenila iz preživetega dne. Na
koncu grenkega priokusa ponesre-
čene smučarke in nas, ki so pustile
na papirju sledi mojega razmišlja-
nja, bom pripisala, načrt občin-
skega odbora sindikata delavcev
kulture.
V aprilu, maju in juniju, name-
rava njen nosilec referat za šport
in rekreacijo OOZS organizirati
Športne IGRE! vabljeni ste vsi,
tudi iz tistih delovnih organizacij,
ki se smučanja niste udeležili. To
ni rekreacija posameznikov, ki
smo se zbrah na Kopah. Več nas
bo, lepše se bomo počutiH, sezna-
nili se bomo z ljudmi, ki jih ne po-
znamo, se s kom spoprijateljili, z
njim izmenjavali delovne ali osebne
izkušnje. Razbremenili se boste od
utrudljivega osemurnega sedenja,
v kar vas prisiljuje narava dela, se
pripravljali na novo sezono smu-
čanja; Za noben šport ni pre-
pozno, nihče ni prestar, kdor si
prizadeva ostati mlad.
ERIKA ZUPANCiC
V SPOMIN IDI PISLAKOVI
Vest o smrti izredno živahne in
vedno nasmejane Ide Pislakove iz
Majšperka se je zdela vsem toliko
neverjetna, da je bila morda prav
zaradi tega zanikana. Pislakovih je
vendar več na tem področju in prav
lahko bi bilo zamenjati ime, zlasti,
ker ni bilo nobenih sporočil, ki bi
opozarjala na njeno bolezen. Sele
čez čas je prišlo na dan, da ne gre za
pomoto, ampak da je Ida Pislako-
va umrla že 30. januarja 1983 v
ptujski bolnišnici. Prisebna do
zadnjega je še naročila, naj se o tem
ne govori in želela biti pokopana v
ožjem krogu. Zato je bilo še težje
verjeti, da.je ni več, zlasti tistim, ki
so jo imeli radi in bili z njo v stikih.
Težko si je zamisliti, da ne bo
mogoče več videti njenega vedrega
obraza, slišati njene tople besede,
zvonkega nasmeha in občudovati
ljubeznivega odnosa ljubeče žene in
matere, skrbne in delavne gospodi-
nje ter družabne gostiteljice. Vedno
je znala prisluhniti težavam doma-
čih in drugih ter pomagati, v družbi
pa poskrbeti za prijetno počutje.
Ida Pislak se je rodila 5. januarja
1920 v Stogovcih pod Ptujsko goro
Ignacu in Ivanki Gajšek. Po osnov-
ni šoli na Ptujski gori je končala
dva razreda gimnazije na Ptuju,
nato pa se je v Mariboru izučila
kuharskega poklica in se kmalu
(1939) poročila z mizarskim moj-
strom Nikom Pislakom v Majšper-
ku. Med vojno jc sodelovala z
NOB, po vojni pa kot gospodinja
skrbela za štiričlansko družino,
spravili- otroke k poklicu ter
pomagala, da si je vsak ustvaril
svoj dom. Bolanemu možu je pred
leti vztrajno stala ob strani in ga ob
skrbni negi z izredno voljo
spodbujala, da je zopet ozdravel.
Vzporedno je razvijala svoje
kulinarske sposobnosti in nesebič-
no skrbela, da so jih koristili poleg
domačih tudi drugi.
Izredno pomembno nalogo je
izvršila tudi leta 1979, ko je sprejela
na bivanje v svojo hišo trinajst čla-
nov pravkar ustanovljene kolonije
slikarjev amaterjev, ki je začela te-
daj prvič delovati v republiškem
obsegu na področju ptujske občine.
Ob minimalnih sredstvih bi akcija
težko usoel« brez mentorstva
majšperske Tovarne volnenih iz-
delkov in bivanja v Pislakovi
družinski hiši.
Pri njih in v okolico so našli
umetniki dovolj inspiracij za svoje
delo. Idin dom in njena materinska
skrb pa so ustvarjali tako vzdušje,
ki si ga še doma ni mogoče vedno
pričarati. Ponovljena akcija tudi v
naslednjem letu (1980) brez njenega
sodelovanja ne bi povsem uspela,
čeprav se ji tedaj zaradi bolezni v
družini ni mogla povsem posvetili.
Po svojih posebnih lastnostih
ostaja Ida Pislakova v lepem
spjominu svojcem, prijateljem,
znancem in vsem, ki so jo poznali.
Ostala bo nepozabna tudi članom
likovne sekcije ptujskega DPD
Svoboda, ki so z njo sodelovah in
udeležencem, ki jim Jašperk brez
prijateljskih stikov ne bi mogel dati
pristnih navdihov. Silva njenemu
'spominu!
S. C.
TEDNIK ~      ^^rec 1983
naSi dopisniki - 11
stran »Gremo na delo« pripravlja in ureja Center za obveščanje in propagando pri pred-
sedstvu OK ZSMS Ruj, vodja Irena Hunjet, člani Valja Aleksič, Branko Beranič, Andreja Cihal,
Jana Hvaleč, Robert Kodrič, Anita Peklar, Franc Planinšek, Franc Prelog, Srečko Sirovnik,
Sergeja Šorli in Zallka Vogrinec.
PERO UREDNICE
Z-|)-R-A-V-0! Ob 1. aprilu,
dnevu mladinskih delovnih brigad,
smo se člani Centrov za mladinske
delovne akcije ter obveščanje in
propagando odločili, da skupaj
pripravimo ireljo številko glasila
in ga v celoti posvetimo brigadir-
sivu. Upamo, da boste s pomočjo
člankov, ki so jih napisali pre-
kaljeni brigadirji, poleg splošnega
pomena mladinskega prosto-
voljnega dela spoznali utrinke in
doživljaje, ki so nepogrešljivi del
akcijskejia /ivljenja.
Verjetno ste tudi že opazili
plakate, ki vas vabijo, da letošnje
počitnice preživite delovno in
hkrati prijetno. Ce brigadirsko
življenje že poznate, s prijavo prav
gotovo ne boste omahovali, če pa
akcije še niste ,,okusili", pa je čas,
da lo storite. Zagotavljam vam, da
se ne boste kesali, kajti kaj je lep-
šega, kot počitniške dni preživeti
med mladimi,' med vrstniki, na
prijemih brigadirskih večerih, ob
tabornih ognjih, sodelovanju v de-
javnostih, ki vas zanimajo, pred-
BRIGADIRSKI DAN
,,Vstani, vstani, pokonci lenu-
hi," odmeva po hodnikih. Nekdo
je prižgal luč. Vrata se odpirajo.
,,Madona'," zarenči nekdo, •,,kdo
je prižgal luč?", plane iz postelje,
ugasne luč» mi pa spimo naprej^
Cez pet minut prilomasti v spalnico
komandant. Spet prižge luč in za-
čne stresati svojo jezo na prvo po-
steljo, ki je pri roki. ,,Gremo, gre-
mo, gremo, štiri je že! Spet bomo
zadnji pri telovadbi!" Končno se
skobacamo iz postelj. Spalne srajce
in pižame frčijo naokoli. Osebki iz
zgornjih nadstropij skačejo na tla.
,,Au, pazi vendar! Kje je moja ma-
jica? Kdo je vzel moje kopalke?
Barabe, spet so mi sunili zobno pa-
sto," se razglegajo glasovi skozi
okno brez šipe. ,,Kje so moje adi-
daske?" ,,Pa moje," sprašujemo
vsevprek. ,,Vsa obutev mora biti na
hodniku," se zadere nekdo. Na pol
oblečeni, še ne čisto zbujeni, se ne-
kako zrinemo na hodnik. V hipu
nastane neznanska zmešnjava ljudi
in adidask. Nenadoma se prikaže
komandant, ves rdeč od jeze.
,,Gremo, gremo, zbor!" nas
poskuša na lep način spraviti iz ba-
rake.
,,Končno!" izdavi naš fisko Bo-
jan in že odpeketamo k telovadbi.
Tempo se stopnjuje, tako da na
koncu prigalopiramo na parkirišče.
Zadnji seveda, ker so na križišču
Sarajevčani izsihli prednost. Ko
razmigamo naše boleče sklepe,'spet
odbezljamo v barako. V petih mi-
nutah je treba pospraviti brlog. Ko-
če zmečemo na tla in poskušamo
nategniti rjuhe. Toda še preden
nam uspe, že zaslišimo nepogrešlji-
vi: ,,Daj zbor!" Komaj navlečemo
nase umazane delavske cape, že
masiramo v zbor. Ko čakamo za-
spance, čisto otrpnemo od mraza.
Gledamo vzhajajoče sonce in sa-
njarimo o toplih posteljah. Po pri-
bližno oseminpeldcsetih klicih
,,Daj zbor!" se končno odpravimo
na dviganje zastave. Zadnji seveda.
Toda naše misli so že pri zajtrku.
Na vrsto smo zadnji. Ko se ostale
štiri brigade okrepčajo, planemo v
jedilnico. Končno, si mislimo. To-
da ko ugotovimo, da sla za zajtrk
Zdenka sir in marmelada, nismo več
lačni.
Pet dežurnih in komandanta pu-
stimo v naselju, ostali pa .se oboro-
ženi s krampi, lopatami, malico in
vodo zrinemo v avtobus. Med vož-
njo spimo. Zbudimo se šele, ko se
Po napornem delu trenutek počitka (Brkini 1979)
ustavimo na letališču. Z vso
opremo se i/krcamo. Sonce je že
vzšlo, PTT-jevcev pa nikjer. Med-
tem, ko čakamo nanje, se lovimo,
da ne bi zmrznili. Končno zagleda-
mo rumence. Vemo, da ne bo
težkega dela. Polagali bomo kable
in jih zasipavali. Kabel je videti kar
simpatičen. Postavimo sc v vrsto.
PTT-jevca nam ra/ložita, kako je
treba nesti kabel. Na rami. Najprej
gredo fantje, nato smo na vrsti de-
kleta. Hrabro sc lotimo kabla in si
ga vržemo na rame. Hitro ugoto-
vimo, da jc kabel blazno težak. To-
da v/držimo. Najtežji del poli, str-
mina, gosto porasla z drevesi, je že
Ptujski brigadirji v Brkinih 1979
za nami. Kabel zavlečemo skoraj
do Soče. Konec jarka. Končno.
Zmanjkuje nam goriva, zato odbr-
zimo na malico. Naši vrli kuharji
nas res ljubijo. Za malico je spet
Alpi. In ribe. Prazne konzerve zme-
čemo v Borutovo torbo. Borut se
skrivnostno reži. Noče nam
povedati, zakaj rabi konzerve. Po
malici sc nam pravzaprav ne da več
delati. Leno brskamo po kupu lo-
pat. Trasko je že razpenjen. Torej
se le lotimo kupov. Najprej počasi,
nato pa vedno hitreje. Zasipavamo
kot nori. Eno uro. Dve uri. Ob enih
končamo. Cel jarek smo zasuH.
Hura. Avtobusa še ni. In mi smo na
smrt utrujeni. Sonce žge. Spravimo
se nad leske. Ugotovimo, da lešni-
kov ni več. Vse smo pojedli. Nezre-
le seveda. Poležemo v travo in sko-
raj zaspimo. Končno pripelje avto-
bus. Zbašemo se vanj. Prepoteni,
umazani, smrdljivi. Pot je dolga in
sonce sije. Pojemo. Ali vsaj posku-
šamo peti. Vmes pa spimo. Zagle-
damo naselje. Končno. Naše misli
so že pri kosilu. In pri tuših.
Prvi smo na kosilu. Zelo lačni.
Kuharji so nas spet hoteli razveseli-
li s paradižnikovo solato. Toda mi
nimamo več smisla za kuHnariko.
Že dva dni imamo prebavne "mot-
nje. Samo se že obli/uje. Ve, da bo
dobil solato. Končno začnemo je-
sti. Pred Samom sc bohoti deset
porcij solate. Oči mu kar žarijo od
Mladina Sestrž pri lokalni delovni akciji — izkop jame
veselja. Tekmujemo, kdo bo prvi
pojedel. Kdor prej poje, se prej tu-
šira. S toplo vodo. Odgalopiramo k
baraki in zmečemo umazane cunje
s sebe. Že smo pri tuših. Kraljevsko
tuširanje. Umazanija se kar lušči z
nas pod curki tople vode. Toplo vo-
do nadvse cenimo. In posteljo. Na-
se navesimo sveže cunje in se
odpravimo k baraki. Vse je sumlji-
vo mirno, nikjer nikogar. Lotimo
se pospravljanja nahrbtnikov.
Skupinica fantov z veUkim
truščem vdre v žensko spalnico.
Sledi drugo tuširanje. Neprosto-
voljno. Zelo smo jezne. Preoble-
čemo se in gremo spat. Cez pet mi-
nut prilomasti noter komandant.
Hoče, da gremo risat stenčase. To-
da kdo? Vsi hočejo imeti zaslužen
počitek. Veliko energije porabim,
preden mi uspe spraviti Sama in
Boruta iz postelje. Pridruži se nam
še Eva. Gremo risat. Komaj dobro
začnemo, nas naženejo na tečaje in
politično šolo. Spet ne bo nič z na-
šimi stenčasi.
Kmalu bo spuščanje zastave.
Upamo, da prej ne bo nobenega se-
stanka. Sestankov res ne maramo.
Tečaji se končujejo. Igramo odboj-
ko in poslušamo glasbo. Nekateri
prebirajo pošto in pišejo pisma.
Pred telefonom je desetmetrska
vrsta. V kantini je že zmanjkalo na-
politank. Tudi kokakole ni več veli-
ko. Dežurni pri vhodu se dolgočasi.
Se nekaj časa imamo za stenčase.
Vsi smo zbrani, samC Sama ni.
Iščemo ga. Iz zaupnih virov zvemo,
da sedi na stranišču. Zdi se nam, da
tudi on ne bo več jedel paradižniko-
ve solate. Z našimi stenčasi dokon-
čno ne bo nič.
Nenadoma opazimo, da sonce
zahaja. Minuto zatem že zaslišimo:
,,Daj zbor!" Začne se lov na briga-
dirke. Cez nekaj minut smo nared.
Lahko odkorakamo. Tokrat mi iz-
silimo prednost na križi.šču. Prehi-
timo Sarajevčane. Zastava je spu-
ščena. Rezultati s trase so kar dob-
ri. Komaj čakamo na večerjo. Do-
bimo, kar smo si zaslužili. Polento,
jogurt in krof. Čudna kombinacija.
Ob osmih je kino predstava. To-
da ne za nas, saj smo dežurna
brigada. Torej poiščemo metle in se
lotimo čiščenja. Jutri je udarni
dan. Sanjamo o veličastnem,
dolgem jarku . . .     Valja Aleksič
vsem pa ob zavesti, da je tudi va-
ših nekaj žuljev pripomoglo k hit-
rejši izgradnji novih kilometrov
vodovoda, cest, PTT omrežja. In
nenazadnje, zakaj ne bi s pomočjo
udeležbe na M DA odkrivali vam
doslej neznanih delov domovine?
Pridite, prijavnice čakajo!
Irena Hunjet
CE SE NE
VESTE ...
— letos bo v Sloveniji potekalo
dvanajst mladinskih delovnih akcij
in sicer šest zveznih (Kozjansko,
Posočje, Istra, Vipavska dolina.
Suha krajina. Slovenske gorice) in
šest republiških (Trebče, Ljutomer,
Brestanica, Kobansko, Goričko,
Bela krajina).
— brigadirji ptujske občine
bomo sodelovali na zvezni MDA
Partizanski put (Vojvodina, junij),
in Suha krajina (Slovenija, avgust),
nekaj pionirjev pa bo sodelovalo v
regijski pionirski delovni brigadi,
ki bo avgusta delal na ZMDA Koz-
jansko.
— za udeležbo na MDA se lahko
prijavite v osnovni organizaciji
ZSMS ali pa kar na OK ZSMS
Ptuj, Trg MDB l/II, soba 20.
Pripravila: Irena Hunjet
O DELU
KLUBA
BRIGADIRJEV
„FRANC
BELSAK -
TONE"
Pobuda za ustanovitev ptujskega
kluba brigadirjev se je pojavila že
takrat, ko sta se otvorili MDA Slo-
venske gorice in MDA Haloze.
Vodstva akcij so se zavzela za sode-
lovanje brigadirjev veteranov na le-
teh. Na MDA Slovenske gorice
1978 so brigadirji veterani
sodelovali na dveh udarniških
dneh, ki sta se odvijala v -sklopu
prireditev ob praznovanju 8. avgu-
sta. Skupina sodelujočih brigadir-
jev s je takrat odločila, da skupaj z
OK ZSMS Ptuj in CMDA pri OK
ZSMS Ptuj ter veterani ustanovi
ptujski klub brigadirjev, ki je začel
delovati 29. 11. 1979.
S svojo ustanovitvijo si je klub
brigadirjev zadal program dela s
katerim je želel pritegniti k delu
brigadirje prvih povojnih akcij in
pa seveda brigadirje kasnejših
generacij in vse tiste, ki želijo
okusiti vsaj nekaj brigadirskega ži-
vljenja.
Ime je klub dobil po partizanu
Francu Belšaku-Tonetu, kateri je
padel februarja 1945. leta. Zelo ve-
likega pomena je, da veterani pre-
našajo tradicije in spoznanja prvih,
povojnih akcij (Brčko Banoviči,
Samac Sarajevo, Pesnica in druge),
na mlado generacijo. Za doseganje
ciljev, ki si jih klub zada na brigad-
nih konferencah organizira v sklo-
pu MDA Slovenske gorice udarni-
ške dneve v manj razvitih predelih
naše občine. Brigairji, ki smo na ta
način organizirani se razvedrimo na
brigadirskih večerih, kjer izmenju-
jemo izkušnje in mnenja o akcijah
nekdanjih in današnjih dni.
Čeprav je klub organiziran šele
nekaj let, smo že izgubili nekatere
veterane, ki so bili med ustanovite-
lji kluba, ki danes šteje že blizu sto
članov. Klub brigadirjev vabi vse
zainteresirane, da se nam pridruži-
jo in skupaj z nami združijo prijet-
no s koristnim.
Pomen mladinskega prostovoljnega dela
Mladinsko prostovoljno delo se
je zadnja leta zelo razmahnilo in se
z doseženimi rezultati utrdilo kot
pomemben prispevek k celotnemu
družbenoekonomskemu razveju
naše družbe. Potrdilo se je tudi kot
izredno pomembna oblika krepitve
bratstva in enotnosti, socialistične
zavesti in solidarnosti, vključeva-
nja mladih v nadaljnji razvoj soci-
alističnega samoupravljanja te ter
nepogrešljivi del učno-vzgojnega,
idejnopolitičnega in interesnega
usposabljanja mladih. Z razvojem
v preteklih letih smo dosegali ob-
seg republiških in zveznih delovnih
akcij, s katerim smo lahko zado-
voljni. V splošnem pa moramo
mladinsko prostovoljno delo izva-
ja predv.sem preko širjenja lokal-
nih mladinskih delovnih akcij, ka-
terih nosilci so osnovne organiza-
cije ah občinska konferenca
ZSMS Ptuj.
V Ptuju so lokalne mladinske
delovne akcije, organizirala jih je
občinska konferenca ZSMS Ptuj,
potekale   v   sklopu   priprav  na
zvezno mladinsko delovno akcijo
Slovenske gorice. Akcije so bile
enodnevne, ker so na njih sodelo-
vali mladi delavci, pa tudi .starejši
ter osnovna in srednješolska mla-
dina, kateri niso mogli izostali iz
deia oziroma pouka vec kot en
dan. Tudi nadalje nameravamo
organizirati lokalne mladinske
delovne akcije v tej obliki.
Opažamo, da se mladinsko
prostovoljno delo omejuje pred-
vsem na poletno obdobje, v kate-
rem tudi potekajo repubUške in
zvezne mladinske delovne akcije.
Mladinsko prostovoljno delo mo-
ramo izvajati čez vso leto (pomlad,
poletje — gradnja vodovodov,
električnih in telefonskih omrežij,
cestnih povezav . . ; jesen —
spravilo poljskih pridelkov; zima
— čiščenje snega)
Hkrati s temi naj še potekajo
dejavnosti kot so pomoč ostarelim
občanom, čiščenje in urejanje
okolja, zbiranje odpadnih snovi
(papir, steklo, železo, . .) in podo-
bno. Za te akcije je potrebno
pridobiti čimveč mladih. Moramo"
se zavedati, da želimo doseči to, da
ljudje ne bi razumeli mladinskega
prostovoljnega dela in udeležbe na
lokalnih, republiških in zveznih
mladinskih delovnih akcijah kot
obliko ,,vsiljene" oblike dela v
mladinski organizaciji, ampak
želimo, fla bi doumeli, da je za
nekatere čast, ker so lakko briga-
'^'''i'- Člani centra za mladinske
delovne akcije
Brigadirje ZMDA Slovenske gorice 82 so večkrat obiskali družbeno-
politični dela\ci občin Ptuj in Lenart ter RK ZSMS
Prostovoljno delo
v Sestržah krepi in razvija
LMDB „Miran Sagadin"
Prostovoljno delo dobiva pri mladih vse večji razmah, veliko mladih
pa se odloči, da preživi svoje počitniške dni na republiških ali zveznih
mladinskih delovnih akcijah. Da pa bi se prostovoljno delo odvijalo skozi
vse leto, je posebno v zadnjem obdobju težnja k ustvarjanju stalnih
lokalnih mladinskih brigad. Prostovoljno delo je humana dejavnost
mladega človeka, pa nenazadnje tudi vir stabilizacijskih prizadevanj naše
družbe. Prav tako pa ima tudi druge zelo koristne smotre, o katerih se iz
leta v leto govori in so tudi utemeljeni.
Zaradi tega smo se tudi mladi v Sestržah odločili, da v okviru OO
ZSMS Sestrže ustanovimo LMDB. ki smo jo poimenovali po padlem
kurirju Miranu Sagadinu. Prostx>voljno delo je bilo vključeno v program
mladinske v rganizacije že od same ustanovitve. Akcije so iz leta v leto
postajale številnejše in to nam je narekovalo, da ustanovimo LMDB, ki
bo organizator in izvajalec vseh prostovoljnih akcij v vasu Sestrže, KS
Majšperk in tudi na širšem območju. Ustanovitev LMDB ..Miran
Sagadin" je bila 9. maja 1982, vanjo pa je vključenih 26 mladink in mla-
dincev. Na ustanovnem sestanku so izvolili vodstvo brigade, ki uspešno
vodi in usmerja delo m'adih. V tem času smo že dosegli rezultate, ki so
vzpodbudni za nadaljnju razvoj in krepitev mladinskega prostovoljnega
dela. V lanskem letu je lokalna brigada opravila okrog 25()0 delovnih ur.
Dela, ki smo jih opravili so bila čiščenje okolice, urejanje bankin. ureja-
nje in čiščenje okrog krajevnega muzeja na Sagadinovi domačiji v Srečah,
dela pri začetni gradnji doma krajanov v Sestržah, pomoč vaščanom pri
različnih dcKh, obnovitvena dela v opekarni Pragersko, sodelovailje z bri-
gadirji ZMD.A Slovensh.; gorice na udarniških dnevih. V zadnjem času
smo največ prostovoljnih delovnih akcij namenili izgradnji nogometnega
igrišča. Dela pri urejanju le-tega bomo nadaljevali spomladi. S svojim
delom dokazujemo pomen prostovoljnega mladinskega dela va.ščanom in
širšemu kroj:u ljudi. Naše delo in prizadevanja vaščani podpirajo, kajti
Posnetek / ZMDA Slovenske gorice 82 tudi za TV Ljubljana
prostovoljno delo so vzeli kot sestavni del njihovega življenjskega ust-
varjanja in dela v vasi. Akcije, ki smo jih organizirali, so'bile številčno
dobro obiskane.
Se naprej bomo lokalnim delovnim akcijam posvečali prioriteten
pomen, kajti načrtov in želja je veliko, s tem pa seveda tudi dela. Tudi le-
tos načrtujemo številne eno ali dvodnevne akcije, sodelovali pa bomo tudi
z brigadirji ZMDA SL^enske gorice 83 in želimo pa navezati stike s
stalnimi brigadami, kajti na ta način bi lahko izmenjali izkušnje, mladi bi
sodelovali. Nenzadnje bi tudi s takšnimi oblikami dela potali med sabo
bolj povezani in bi bo!'" frontno delovali. To pa bi pomenilm ne samo
krepitev pro tovoljnega dela, temveč tudi krepitev mladinske organizacije
in utrditev njene vloge v  aši samoupravni socialistični družbi.
Branko Beranič
12 - NASI D0HS^»!KI
24. marec 1983 —
TEDNIK
SVOBODNA LJUBIM
ZEMLJO SLOVENSKO
Ze kmalu po prvi svetovni vojni je Hitler pričel širiti tašizem in izdal
tudi knjigo: ,,Moj boj!" V njej je opisal osvajalne načrte nad ozemlji,
katerim bi rad gospodaril. V ta načrt je bila vključena tudi zasedba teda-
nje kraljevine Jugoslavije. To je pomenilo, da bo tudi Slovenija, (sestavni
del Jugoslavije), vključena v to vojno.
Sloveniji, majhni deželi, tisočletja tlačeni in zatirani, tudi tokrat ni bilo
prizanešeno. Sklanjala se je pod podplati fašističnih škornjev. Vendar ni
dolgo mirovala. Uprla se je fizično in du.ševno in zmagala. Po vojni je
pričela obnavljati svojo domovino. Žrtve, ki so nastale med vojno, so
omogočile zdajšnjim rodovom boljše življenje.
Danes smo svobodni. Lahko se udejstvujemo na raznih področjih z la-
stnimi idejami in načrti. Nihče nas nima pravice preganjati ali zapreti, če
uresničujemo točke, ki so podane v ustavi. Skratka, svobodni smo.
Vendar nekaterim deželam ta svoboda ni dovolj. Zato smo prišli v čas
oboroževalne tekme med velesilami. Srečna sem, da je Jugoslavija neuvr-
ščena država in je ni,hče ne sili z nameščanjem orožja na njenem ozemlju,
vojaškimi vajami ipd. Vendar prihaja tudi v Jugoslaviji do zaostrenega
gospodarskega položaja, v izboljšanje pa so vključeni stabilizacijski
ukrepi. Upajmo, da se bodo razmere uredile, če bomo vsi složno sodelo-
vali.
Vendar sem kljub temu srečna, da živim v svobodni Sloveniji. Ljubim
to svojo zemljo, ki je prepojena s krvjo lastnih žrtev. Najbrž jo ljubim še
bolj zato, ker je majhna in domača in ker je bilo darovanih mnogo ži-
vljenj, da je postala svobodna. Srečna pa sem tudi zato, ker v svetu
marsikje prihaja do vojn, slovenska zemlja pa je še vedno svobodna in bo
ostala, ker mora biti, ker to želimo vsi. Prepričana sem, da bi vsi sodelo-
vali, če bi prišlo do vojne in s tem uresničevali Titovo začrtano pot in nje-
gove ideale. Zato pa naj vsak, zlasti mlad človek, ljubi svojo zemljo, ki je
z^nj najlepša in svobodna dokler ima to priložnost, kajti še vedno velja
pregovor, da je doma najlepše.
Jožica Mi, 8/b,
novinarski krožek
0§ Velika Nedelja
Intervju z dedkom
Kje si delal, ko si bil pek?
,,Delal sem v pekarni pri Dravi. To je bila Rozinškova pekarna.
Tako se je imenovala. Mestna pekarna se je imenovala Ornikova pekarna.
Bila je precej večja od tiste Rozinškove. Zdaj pa je Ornik odšel. Ne vem,
ali še živi ali ne več. Ornik je bil kletar, prodajal je vino. Imel je svojo
špecerijo. Prodajal je moko, sladkor, kavo, zemlje, kruh itd."
Kakšno je bilo delo, ki si ga opravljal?
,,Delo je bilo taksno, da smo pekli kruh in zemlje. Ce smo dobro de-
lali, je bilo delo dobro, če pa smo delali slabo, pa je bilo slabo. Pa tudi,
kakšna je bila moka. Delo je bilo naporno, posebno vročina nas je
mučila. Ce ne bi bilo vročine, testo ne bi kipnilo. Testo smo pripravljali v
drugi, tako se je imenovala posoda, v kateri smo mesili testo za kruh.
Nekdaj smo testo mesili z rokami. Kruh smo pekli v veliki peči. Naenkrat
si lahko dal 80 kg testa v peč."
Koliko prostega časa ste imeli?
,,Prostega časa peki nismo imeli. Se jesti nismo imeli časa. To je šlo
vse tako naglo. Delali smo 14 ur nepretrgano. In to vse na roke. Ko smo
prišli somov, smo jedli in šli spat. Delali smo začeli ob 12. uri ponoči,
včasih pa ob 10. ponoči. Za rekreacijo nismo imeli časa. Naša rekreacijaa
je bilo delo. Ob praznikih in nedeljah nismo delali. V stari Jugoslaviji se
prazniki niso tako praznovali kot danes."
Kako pa je bilo po vojni? Ali ste tudi delali po 14. ur na dan?
,,Po vojni sem še bil pek. V koših smo nosili zemlje od gostilne do
gostilne. Takrat še je ena zemlja stala 50 par. Imeli smo dve vrsti žemelj:
velike in male. Eni so kupovali velike, drugi male zemlje. Včasih smo
delali po vojni še 14 ur na dan. Po vojni plače niso zvišali. Delavci smo se
s poslovodji uprli. Takrat smo delali 8 ali 9 ur. Delati smo začeli ob
polnoči, ob desetih ali ob dveh ponoči, kakor je bilo pač potrebno. Ko
sem šel v pokoj, sem imel 53 let. Se sedaj pridemo s .sodelavci skupaj.
Medtem je nekaj pomočnikov umrlo. To so bili: Lukman, Prelog,
Radovšek ... Ne spominjam se več vseh."
Branko Kralj, 7/b,
OS Olga Meglic, Ptuj
MLADI SKUPAJ
S STAREJŠIMI
Ze zadnjič smo poročali o prireditvi ob 30-letnici prosvetnega društva
Kungota v KS Kidričevo. V tem prosvetnem društvu aktivno delujejo tudi
mladi.
Mladi na odru v dvorani kulturnega doma Kungota.
Foto: K. Zoreč-
Člani folklorne skupine iz OŠ Boris Kidrič Kidričevo med nastopom v
Apačah. Foto: K. Zoreč
ZDRAVSI VKNI PRt(.LKI)
V ponedeljek smo morali prinesti
v šolo zdravstvene izkaznice. Po
dveh urah pouka smo šli v zdrav-
stveni dom. Dečki so šli v laborato-
rij, deklice pa v sobo, kjer so nam
pogledali vid, grlo, nas stehtali in
zmerili. Pregledala nas jc tudi
zdravnica. Ko so dečkom jemali
kri, jc bilo enemu dečku slabo. Po-
tem so deklice šle v laboratorij.
Tam so nam vzeli kri in vodo. Ena
deklica se je prestrašila in potegnila
roko k sebi in jc bila kregana od
zdravnice. Ko so vsem vzeli kri in
vodo, smo šli v šolo po torbice in šli
domov.
Aleksandra Dimovski, 4/a,
OS Tone Znidarič
PRI MATKMATICNKM KROŽ-
KI
V /ačciku šolskega leta sem se
odločila, da bom redno obiskovala
matematični krožek. Poučuje nas
tovarišica Sarčeva, ki nas uči mate-
matiko v razredu. Pri krožku rešu-
jemo težje in bolj zapletene naloge,
kakor pri urah v''razredu. Naloge,
ki nam jih tovarišica postavlja,
rešujemo samostojno, če nam pa le
nc gre, poseže vmes tovarišica. Na-
logo potem lažje rešimo. Med reše-
vanjem kar pozabimo na uro, zato
kadar zazvoni, se nam nekako čud-
no /di, da jc ura tako hitro minila.
iHelga IViihelač, 5/c,
OS Tone Znidarič, Ptuj
MO.IA MAMA
Moji mami je ime Ema. Doma je
i/ Petanjc. Ima rja\c oči in črne la-
se.
Ko pridem iz šole domov, je zme-
rom kosilo že na mizi. Mama mora
skrbeti za štiri otroke. Za nas lika,
čisti, pere, šiva in kuha. Sedaj smo
že toliko veliki, ra/en sestre Jane,
da /e lahko počistimo /a sabo in ji
pomagamo.
Mamo imam zelo rada in je niko-
mur nc bi dala za vse na svetu. Saj
ima vsak otrok le eno mamo, a se
nc zaveda, kako bi bilo, če bi jo iz-
uubil.
Valerija llcšič,
OS Vitomarci
..NEBOTIČNIKI, SEDITE"
V ponedeljek smo se zbrali v te-
lovadnici in čakali na gledališko
predstavo. Igralci iz Ljubljanskega
gledališča so prišli na oder in začeli
s predstavo ,,Nebotičniki, sedite".
V igri, ki jo je napisal Niko Grafe-
nauer, sc mi jc zdelo zelo lepo, ko
je gledališki igralec igral na veliki
glavnik. Vsi smo ploskali in
telovadnica je bila polna smeha. Po
končani predstavi seje pionirka na-
še šole zahvalila in jim poklonila
rože. Bili smo zelo veseli, da smo
gledali glcdališčnike iz Ljubljane.
Petra Vidovič, 4/a,
OS Tone Znidarič
Z ZELENIM VLAKOM NA
OBISK
V petek smo šli ob pol šestih z ze-
lenim vlakom k stari mami in k sta-
remu aieku. Peljali smo se od Ptuja
do Ljutomera. V Ljutomeru smo
čakali eno uro na avtobus. Potem
smo se peljali z avtobusom do Kri-
žcvcev. Nato še gremo dva kilome-
tra peš. Ko pridem k stari mami, se
vedno pogovarjamo kaj je novega.
Ob razgovoru sc dogovorimo, kaj
bomo delali naslednji dan. Delo na
kmetiji jc težko, zato sta stara
mama in stari ata zelo vesela, če jim
pridemo pomagat. Stara mama in
stari ata nas imata zelo rada, zato
komaj čakam, da pride petek in čas
ocllioda na obisk. V nedeljo, ko se
približa ura vrnil\c v Ptuj sem ža-
lostna, ker zapuščam staro mamo
in starega ata. Ob našem odhodu
sta oba /clo žalostna, ker sta osam-
ljena in bosta na naš obis! morala
čakati teden ali več dni. Komaj ča-
kam, da pride petek, čas odhoda.
Barbara Šalamun,
OS Tone Znidarič. Ptuj
MOJA MAMA JE ZAME NAJ-
VEČJI ZAKLAD
Moji mami je ime Jožica. Stara
je .'^8 let. Ima črne lase in rjave oči.
Moja mama je zaposlena v cen-
tru srednjega usmerjenega izobra-
že\ anja. Dela zato, da bi lahko pre-
srkbela mene in moje tri brate.
Imam jo zelo rada, čeprav me vča-
sih skrega, saj mi skuha in opere,
od časa do časa ji pomagam. Moja
mama je za mene največji zaklad,
ki ga ne bi zamenjala z nikomer. Ne
_ \cm kako ji naj povrnem vso
' dobroto, saj sem še otrok. Povr-
nem pa ji s tem, da jo ubogam in
pomagam pri opravilih.
Včasih pofuo v noč plete nogavi-
ce in rokavice, s tem pa skrbi, da
me ne bi zeblo. Ko me pogleda, se
njene oči Icpc) svetijo, le malo kdaj
pokaže, da je žalostna. Zelo sem
pcmosna nanjo, saj sem ji tudi po-
dobna in \se njene lastnosti bi rada
prev/cla.
Anita Ostojič,
OS Franc Osojnik
KAKO NAJ POVEM . . ,
Kako naj povem,
da rada bi šla,
na konec sveta.
Moiiočeje iivljenje
lam lepše!
A kdo ve?
Nihče ne pove.
Kako nuj povem,
da je življenje,
zame težko,
v šoli je jok.
doma je stok.
Najhuje mi je,
če me ne marajo.
Marjana Soršak, 7/b,
O.? Kidričevo
MOJA MAMA
Moja mama skrbi za štiri člane
družine. Doma pere, kuha,
pospravlja in tudi za naju z bra-
lorn porabi mnogo časa.
-Mama hodi tudi v službo. Dela v
Srednješolskem centru. Tam je
knjigovodja osebnih dohodkov.
Domov pride utrujena.
Z bratom ji pomagava tako, da
pomivava posodo, posesava tla,
pomcieva in se pridno učiva.
Včasih gremo tudi na sprehod.
Mama ima nas vse rada.
Rada ima tudi živali in cvetlice.
Ce obljubi, obljubo drži. V službi
jo imajo radi, ker jc tovariška in
prijazna. Mama je rada vesela
in tudi zaklepeta se rada. Zelo jo
imam lad, ker seji lahko potožim.
Rad bi, da bi bila takšna, kot je.
Aleš Bczjak, 4/b,
__fjfy?^Osojnik
KNJIC;A PRIPOVEDUJE
Ležim na polici in čakam, kdo
me bo vzel v roke. Na prvi strani
jc zapisan moj naslov Ptička noče
v grad. Nekega dne me je vzela de-
klica, me skrbno prelistala in pre-
brala. Bila sem ji všeč. Posodila
me jc tudi sošolki. Lepo je ravnala
z mano.
Sedaj sem zopet na polici s
svojimi prijateljicami. Želim, da
bi me še kdo prečital in lepo ravnal
z mano.
Katja Zupanič, 2/a,
OS Ivan Spolenjak
Z mano so grdo ravnali. Deček,
ki me jc prvi prečital, si ni umil
rok. Na mojih listih so ostali mast-
ni madeži. Drugi je narisal po
mojih straneh čačke, tretji pa je
izrezoval sličice. Zdaj sem utruje-
na, nihče me noče več brati!
Darko Hcrcog, 2/a,
OS Ivan Spolenjak Ptuj
NAŠI ZAJC KI
V zajčnikii. tam sred sena,
nekaj zajčkov mi miglja.
Tcia Liza, striček Luka,
ki zelo rad repo smuka.
Pa še majhni zajčki .so.
ki večkrat mi nafiajajo.
Vsi po vrsti pridni so,
ker radi zrnje zohljejo.
Adela Pislak, 5/b,
OS' Boris Kidrič,
Kidričevo
MOJA MAMIC A
Moji mamici je ime Ana. Stara
je 37 let. Zaposlena je kot tajnica v
šoli.
Je srednje velikosti. Ima rjave
oči in lase. Skrbi za tri. Ko pride iz
službe, gre najprej v trgovino. V
prostem času bere knjigo ali šiva.
Je dobre volje, se rada smeji,
včasih se pa ludi krega. Moja ma-
mica jc zelo pridna. Ko sva z
bratom bolna, mama kuha čaje,
daje zdravila in skrbno pazi, da bi
čimprej ozdravela.
Mamico imava zelo rada, zato ji
ludi midva pomagava. Ko je
bolna, ji tudi midva skuhava čaj.
Zelo sva srečna, da imava tako
pridno mamico.
Mojca 1.obode, 4/a
OS Kidričevo
PRI STARI MAMI
V ponedeljek, smo pVi stari mami
imeli koline. Ko smo prišli tja, sem
šla delat nalogo. Odrasli so delali
kašnicc in klobase. Potem smo se
veselili, jedli in pili. Domo\' smo
šli ob 8. Ko sem prišla domov, sem
se umila, preoblekla in šla spat.
Mateja Draškovič, 2/a,
OS Tone Znidarič
BI I/A SE POMLAD
Iz Cilasbene šole sem šla na graj-
ski hrib po zvončke. Zvončkov je
bilo veliko. Videla sem dve deklici,
ko sta nabirali zvončke. Tudi sama
sem jih nabrala šopek. Nesla sem
jih domov in jih dala mamici za
osmi marec. Mamica je bila zelo
vesela. Potem sem šla še enkrat po
zvončke in jih izruvala s čebulico.
Posadila sem jih doma.
Mateja Safranko,
OS Tone Znidarič, 2/a
Mami
Ti si sonce, mama,
ti si cvetje, mama,
ti si veselje, mama,
li si vse mi, /nama!
Kadar pomislim nate, mama,
srce oblije topla mi sladkoba,
vedno si mi ob strani stala,
ko tarnala sem in jokala.
Ob misli na le. mama,
srce moje hitreje bije,
če le pomislim, da si sama,
žalost mi srce prelije.
Odraščam, mama,
ne bodi žalostna,
hčerka samostojno pot izbira,
a misel nate. mama, bo ostala
Živa
Zlatka Planine. 7/b. OS Majšperk
Šopek za mamico
šopek sem nabral,
skromen in zelen,
mami fiu bom dal. \
:.a praznik njen. \
Mama ljuba, j
Hvala ti za vse noči, '
ki jih prebedela si,
ko sem bil še majhen.
Sprejmi šopek,
sprejmi aa iz srca,
sprejmi, prosim,
in mi podaj roko.
Mama druna. za vse,
kar si mi dala,
hvala li. še enkrat,
hvala.
Sutana Orthaber, 7/b,
OŠ Majšperk
PREPIR MED SOŠOLCI
Nastopajo sošolci: Miha, Tina,
Andrej, soseda Ana, in Cene.
V hiši na koncu vasi sta živela.
Miha in njegova mati. Bilo je med
počitnicami, ko je Miha praznoval
14. rojstni dan. Obiskali so ga
sošolci.
Sošolci: ,,Zdrav o, Miha!"
Miha: ,,Zdravo!" (Presenečen)
Tina: ,,Miha, \se najboljše za
14. rojstni dan! Kaj ko bi pri tebi
praznovali? Saj imaš nov gramo-
fon?
lina: Prinesli smo ti ludi
skromno darilo — tvojo najbolj?to
ploščo Parnega Valjaka."
Miha poskoči, na gramofonu^a
sc že vrti plošča: ,,Hura!"
Andrej: ,,Tina, privij ^urnb
glasneje!" Po soseščini je za-
bobnelo. Soseda se prikaže na
oknu in začne kričati: ,,Miha, uti-
šaj gramofon! Kaj misliš, če imaš
nov gramofon, da mora vedeti to
ves svet? Sicer pa ti povem, če se
/budimoj mož, vam gorje!"
Miha vrne: ,,Saj je pijan, spi
kot klada. Tudi če bi rušili hišo, se
ne bi zbudil. Naša glasba ga bo
uspavala. Ceni;, naui dc kutua'"
Soseda: ,,Kaj misliš, kdo si?
Kdo bo pa poslušal tvom bum-
bum. Tudi moja mama bi rada
zvečer zaspala, pa vaš mož razbija
pozno v noč."
Ana nc odneha: ,,Saj to ni res.
On prihaja domov pozno in ga
nihče ne sliši."
Miha: ,,ro si kar lepo mislile.
Vsak večer priiomasli pijan, če pa
si naviješ glasbo samo za rojstni
dan, to ni nič."
Soseda: ,,Miha, oprosti in vse
najboljše!" Zapira okno.
Cene: ,.Zaplešimo, tovariši,
dokler se ne stemni!"
Tine, čez nekaj časa utiša glas-
ho: ,.Tovariši, domov moramo.
Starši nas gotovo pričakujejo."
Sošolci: ,.Seveda!"
Miha: ,,Hvala /a darilo, nikoli
ne boiUi^o/abil svojega rojstnega
dne.
Sošolci: ,.Srečno, Miha!" Odi-
dejo.
Miha jim maha: ,,Caol"
Tanja Bcdenik, 8/b,
OS Francu Belšaka,
Gorišnica
PRI C.IMNASTIKI
Ze drugo leto obiskujem ,,TVD
Parti/an". Hodim h gimnastiki.
Tam se učimo vaje na različnem
orodju. Najbolj mi ugajajo vaje na
bradlji in parterju. Delamo mnogo
zapletenih vaj. Uči nas tovarišica
Ida Lepej. Gimnastika je na naši
šoli, obiskujem jo trikrat tedensko.
Na šolskem tekmovanju sem
dosegla od 32 učencev 5. mesto. Na
občinskem sem bila pa zelo slaba,
tudi čela. Vseeno sem dobila diplo-
mo. Gimnastika me zelo veseli, saj
mi pomaga tudi pri telesni vzgoji.
Ker me zelo veseli, jo mislim še na-
prej trenirati in dosegati boljše
uspehe.
i Ksenja Jevremov, 5/c,
OS Tone Znidarič, Ptuj
MOJ DOM
Moj dom imam rad. V njem
/ivim z očkom, mamico in sestrico.
Želim si, da ne bi bilo v nobeni de-
želi na svetu vojne. V vojni umirajo
tisti, ki niso nič krivi. Naš dom je v
Ptuju. Vesel sem, da v miru spim.
Vsem hi'dem na svetu želim, da
'imajo svoj dom in svobodo!
Jernej Maučec, 2/a
OS Franc Osojnik
POMLAD
V deželo je prišla topla pomlad.
Vrnile so sc ptice selivke, prebudili
so se metulji in prižvižgal je veter-
ček in mehko pobožal zelene liva-
de. Pomladansko sonce je privabilo
znanilce pomladi: zvončke, mačice,
trobcntice in še mnogo drugih rož.
Pomlad jc vesela in lepa, kot da se
prebujaš iz sna. Petje ptic, planjave
zvončkov, ki rastejo ob potokih, te
prevzamejo. Naša stanovanja kra-
sijo prve pomladanske cvetice. Ob
večerih, ko je vse tiho, je slišati pet-
je žab. Zvezde na nebu so videti
kakor na tisoče lučk, ki sijejo v te-
mno pomladansko noč.
Kljub hladnim jutrom in slabe-
mu vremenu je pomlad lepa.
Janko Turk, 7/b,
„Ql Boris Kidrič, Kidričevo
SMEH V ŠOLSKIH KLOPEH
Obiskujem 8. razred osnovne šo-
le ,,Slovenjegoriške čete" v Juršin-
cih. Vsak dan se pripeti v razredu
kaj smešnega, vendar bom opisala
le nekaj dogodkov iz našega šolske-
ga življenja.
Odmor. Vsi vneto prepisujemo
domače naloge in nihče se ne zmeni
za Albina. Zazvoni. Tovarišica
stopi v razred, naenkrat pa se pred-
njo pojavi Albin z dežnikom v roki.
Tovarišica ga debelo pogleda, ven-
dar nobene ne reče, saj je preveč
osupla, pa tudi do besede ne bi pri-
šla, ker smo se preveč smejali. Ko
sc le malo pomirimo, nas le opozori
na nevarnost takšnih skokov z
omare, nastopijo pa tudi težki
trenutki za Albina: ,,Z omare znaš
skakati, naloge pa nc znaš napisati?
Bova pač danes po pouku napisala
nalogo!"   •
Pri pouku lizike delamo poskuse
s kozarci, v katerih je pesek. Kozar-
ce smo pokrili s celofanom in z
gumico. Branko, imenovan Kuku,
dvigne kozarec nad usta in ker smo
kozarec nerodno zaprli, se mu ves
ixsek vsipa v usta. ,,Kaj si še zme-
raj lačen, ko pa smo malopicj ma-
licali?" smo ga med smehom
vprašali. Odgovoriti nam seveda ni
mogel, ker je imel polna usta pe-
ska, pa tudi sam se je smejal, če-
prav mu verjetno ni bilo preveč
prijetno.
Tudi pri slovenskem je/iku ne
zmanjka smeha, saj sc pred tablo
pojavi junak, ki trdi, da se je Fran-
ce Prešeren rodil 1800, umrl pa leta
1784.
Toliko o najnovejših smešnih
pripetljajih v našem razredu, upam
pa, da nam smeha v šolskih klopeh
ne ho nikoli zmanjkalo.
Emanuela Mohorič, 8. r.
OS Slovenjegoriške čete,
Juršinci
PRIJATELJA NE MOREŠ
KUPITI
Prijateljstvo jc tisto, kar druži
človeka s človekom in je nekaj zelo
lepega, dobrega v življenju člove-
ka. Da nekaj dobrega narediš, se
odločiš, si v stiski, vse to se reši na
osnovi prijateljstva. Ampak prija-
teljstvo še ni vse, če to ni nekako
pravo, iskreno prijateljstvo. In če
si hočeš pridobiti pravega, iskre-
nega priiaelja, mu moraš sam to
tudi dokazovati in ga z nečim
resničnim tudi zadovoljiti, osrečili
in tudi rešiti, če je to potrebno.
Vendar še to vseeno ni vse, če mu
enkrat dokažeš, da si res prijatelj.
To mu moraš dokazovati nenehno.
Vse to je prijateljstvo.
In prav to je tisto, s čimer se je
ljudstvo povzpelo na neko visoko
I a ven. S tem prijateljstvom se
dosegajo vedno boljši rezultati. Ce
hočemo ostati v miru in svobodi,
moramo prijateljstvo obračati,
spodbujati in najprej razvijati.
Matjaž Vavken, 6/b
OS Kidričevo
TEDNIK ~ ^^^^
TELESNA KULTURA iN SPORT - 13
9. BALKANSKO
PRVENSTVO V JUDU
Odlični
nastopi Otka
in Leščaka
Na devetem balkanskem po-
samičnem in ekipnem prvenstvu v
judu, bilo je v Beogradu v športni
dvorani Pinki, so tekmovalci iz
naše republike dosegli izjemen
uspeh. Franc Očko iz bistriškega
Impola in Stanko Anderle (Ivo
Reya, Celje) sta osvojila zlati me-
dalji, Filip Leščak (Impol) pa sre-
brno. Očko, bivši evropski mla-
dinski prvak, je v odlični borbi
premagal bivšega evropskega prva-
ka in drugega na svetu Nikolajeva
iz Romunije, kar je izjemen dose-
žek. Novinarju Sportskih novosti
je po zmagi povedal: ,,Vidim, da
se lahko merim z najboljšimi v
Evropi in svetu. To mi veliko
pomeni pred serijo močnih medna-
rodnih tekmovanj, evropskega in
svetovnega prvenstva. Mediteran-
skih iger in Olimpijade."
Po oceni strokovnjakov je Filip
Leščak pripravil pravo malo sen-
zacijo. Premagal je namreč
evropskega prvaka Fratico iz
Romunije in se mu tako oddolžil
za serijo porazov. V finalnem ob-
računu z Bolgarom Petkovim pa ni
imel pravih možnosti za uspeh.
Očko in Leščak pa sta prispevala
tudi levji delež k zlati medalji na
ekipnem prvenstvu reprezentanc,
zlasti v odločilnem dvoboju z Bo-
lgarijo.
1. kotar
Medobčinska
zveza v novih
prostorih
Pred začetkom pomladanskega
dela prvenstva v vseh medob-
činskih rekreacijskih nogometnih
ligah ter pionirskih in kadetskih li-
gah je Medobčinska nogometna
zveza Ptuj dobila nove prostore.
Kot je znano, je dosedaj upo-
rabljala prostore Dimnikarskega
podjetja v Pletarski ulici. V
prejšnjem tednu pa so se preselili.
Tako je sedež zveze sedaj v domu
JLA v Ptuju.
1. k.
V NEDELJO ZAČETEK V OBMOČNI NOGOMETNI LIGlI
Drava in Aluminij pred svojimi gledalci
v območnih republiških
nogometnih ligah bo v nedeljo na
sporedu prvo kolo spomladanske-
ga dela tekmovanja. Naša ob-
močna ligaša, Drava in Aluminij,
bosta nastopila pred svojim občin-
stvom. Nogometaši Drave se bodo
pomerili z Brežicami, Alurninij pa
s Proletarcem. Srečanji v Ptuju in
Kidričevem se bosta pričeli ob 15.
uri in 45 minut. Naslednjo nedeljo
pa bo v Kidričevem derbi Alumi-
nij—Drava.
Moštvi sta se na nadaljevanje
prvenstva dobro pripravili. To so
pokazala prijateliska srečanja z
močnejšimi nasprotniki. Vendar
Aluminij ima možnosti za prvo
mesto, torej višji cilj kot Drava, ki
želi pripraviti osnovo za boljše
rezultate v prihodnjih sezonah.
Aluminij je pripravil močno eki-
po, ki je kombinacija starejših in
mlajših, od zadaj pa že ima obe-
tavno mlado generacijo. Namreč
njihovi mladinci vodijo v drugi
repubhški hgi. Vendar pa bodo
morah v članskem moštvu bistveno
izboljšati med.sebojne in odnos
do nogometa, kar se je najbolj
pokazalo na prijateljskem srečanju
z Dravo.
Člansko moštvo Drave je vadilo
več kot dva meseca, pogoj za na-
stop v moštvu pa je udeležba na
treningih in zavzetost. Igralce so
uspeli združiti v homogeno celoto,
kar je eden pogojev za nadaljeva-
nje dela. Tudi moštvo Drave je
precej pomlajeno, njihov spomla-
danski cilj pa "je obstanek med
območnimi ligaši. 1. kotar
ŠŠD srednje ekonomske šole Jože Lacko' Ptuj
v SSD srednje ekonomske šole Ptuj so vključeni vsi
učenci in učenke. Udeležujejo se vseh razpisanih tek-
movanj v občini Ptuj. V začetku šolskega leta so si na
občnem zboru zastavili nove naloge in tako sprejeli
plan dela SSD za letošnjo šolsko leto. Dejavnost
društva se odvija po sekcijah in sicer: košarka
(moška in ženska), rokomet (moška in ženska ekipa),
nogomet (moška ekipa), odbojka (ženska ekipa),
atletika (moška in ženska ekipa), šahovski in strelski
krožek.
Omeniti pa moramo, da SSD deluje v precej težkih,
pogojih. Glavni problem, s katerim se srečujejo člani
društva, je pomanjkanja športnih objektov. Kljub
temu pa so učenci prizadevni. Njihova aktivnost se
kaže v številnih plaketah. Za šolsko leto 1981/82 so
prejeli tudi plaketo ZTKO Ptuj za drugo najboljše
SSD v občini.
Velika pridobitev za društvo bo vsekakor nova
telovadnica ob srednješolskem centru, katere gradnja
je bila odobrena z uspehm referendumom. S tem
športnim objektom bo učencem in učenkam
omogočena redna in uspešnejša vadba skozi vse
šolsko leto, kar bo vsekakor povečalo njihovo
aktivnost.      Vladimira Lajh, 1/b, SES — SSC Ptuj j
REPUBLIŠKO PRVENSTVO V BOKSU
Pet prvih mest za Ptujčane
v soboto in nedeljo je bilo v Ce-
lju letošnje republiško prvenstvo v
boksu, ki se ga je udeležilo tudi
osem tekmovalcev sekcije za boks
TVD Partizan Ptuj, prijavili pa so
jih deset. Prav vsi so se vrnili z
medaljami, večina z zlatimi.
V mladinski konkurenci sta zlati
medalji osvojila Aleksander Turk
v polsrednji in Zoran Zemljarič v
težki kategoriji. Turk je med mla-
dimi pokazal največ.
Med člani je delitev polovična,
tri zlate in tri srebrne medalje.
Zlate medalje so osvojili Albin^
Mere v polsrednji, Janko Horvat v
težki in Tone Novak v supertežki
kategoriji. Mere je v najboljši bor-
bi prvenstva premagal ,,starega
znanca" Taramiša iz Maribora.
Druga mesta pa so osvojili Vladi-
mir Sitar v peresnolahki, Ivan Pu-
cko v poltežki in Haško Karahasa-
novič v supertežki kategoriji.
Udeležba je bila slabša od pričako-
vane, saj so lahko nastopili le bok-
sarji z več kot deset uradnimi bor-
bami. Tako kot udeležba je bila
skromna tudi kvahteta, kar je
odraz trenutnega stanja v sloven-
skem boksu. Za kakovost in večjo
množičnost so potrebna leta trdega
.^dela in ustrezni pogoji (predvsem
borilni prostor — ring), kar pa še
ni doseženo.
Ob koncu tedna se bo v Prištini
začelo državno prvenstvo. Nasto-
pili bodo tiidi štirje Ptujčani in si-
cer Albin Mere, Janko Horvat,
Ivan Pucko in Tone Novak.
1. kotar
Del ptujske ekipe
Začetek spomladanskega dela prvenstva tudi v rokometu
S spomladanskim delom prvenstva bodo to
soboto in nedeljo začeli tudi v slovenskem
rokometu, torej s tekmovanji v vseh republiških
ligah. Članice RK Drava bodo nastopale v prvi
repubhški ligi, pravtako pa med člani tudi
moštvo RK Velika Nedelja. Člani RK Ormož
bodo nastopali v vzhodni območni ligi. Po pr-
vem delu so v najboljšem položaju članice Dra-
ve, ki so tretje.
Dravašice začenjajo spomladanski del sez6ne
močno oslabljene, brez štirih igralk prve posta-
ve (Kmetec, Kelenc, Sipek in Miklašič), ki so
prenehale z aktivnim igranjem ter tako ekipo
postavile v izredno težaven položaj. Visoke uvr-
stitve ekipa gotovo ne bo obdržala, čaka jo
težka polsezona, saj tudi uvrstitve v sredino le-
stvice ne bo lahko doseči. Vendar se bodo
starejše in mlajše (neizkušene) igralke trudile na
vso moč v okviru svojih trenutnih sposobnosti.
Članska vrsta RK Velika Nedelja se bo brez
posebnih kadrovskih spremem borila za uvrsti-
tev med prvih šest ekip, kar tudi v najslabšem
primeru zagotavlja nadaljno nastopanje v prvi
repubhški ligi.
V prvem kolu se bodo igralke Drave v gosteh
pomerile s Polano, člani Velike Nedelje v Celju
z domačim Aerom, Ormož pa doma s Fužinar-
jem. Začelo pa se bo tudi tekmovanje v mladin-
ski ligi.
1. kotar
Plačilo za uporabo športnih objektov
Na peti seji, bila je v ponedeljek, so člani
izvršnega odbora ZTKO občine Ptuj obrav-
navali nekaj zanimivih tem. Tako so osrednjo
pozornost namenili Analizi in predlogu pri
projektiranju športnih objektov pri Srednješol-
skem centru. Gre predvsem za večnamensko
telovadnico ustreznih dimenzij, ki bi lahko še
kako bistveno prispevala k večji kakovosti
nekaterih ekipnih športnih panog. Vedeti je
potrebno, da je na primer dvorana Mladika
veHko preozka in prekratka za rokomet in brez
tribune, kar odvrača gledalce, saj za njih prak-
tično ni prostora. To v letošnji uspešni sezoni
precej občutijo košarkarji. Predlog je, da bi v
novi dvorani, ki jo center za telesno vzgojo
množice srednješolcev nujno potrebuje, bilo
prostora za približno 1500 gledalcev. Tako bi
nekateri klubi dobili možnost, da z atraktivnimi
nasprotniki ponudijo občanom kvalitetne šport-
ne prireditve.
V nadaljevanju je bila beseda o nedeljski pri-
reditvi na rokometnem stadionu, ko se bodo
predstavili akrobati na motorjih, o obvestilu
Zveze karate organizacij Slovenije, ki je iz svo-
jih vrst izključila tudi karate kljub iz Ptuja
zaradi dela mimo dogovorov v zvezi, priredit-
vah ob Dnevu mladosti, uvedbi posebnih plaket
Zveze za zaslužne športne delavce in pomoči
TVD Partizan Markovci pri izvedbi prireditev
ob njihovi petdesetletnici.
Finančni program Telesnokuhurne skupnosti
občine Ptuj je pripravljen, saj skupščina mora
biti še v tem mesecu. Gre pa za razdeUtev fi-
nančnih sredstev za posamezna področja, tudi
za delo osnovnih telesnokulturnih organizacij.
Tako je naloga zveze, da ta razdelilnik pripravi.
To bi naj bilo pripravljeno do skupščine, ven-
dar na odločitve delegatov to ne vpliva, saj bo
razdehtev (za OTKO) izvedena v okviru zveze.
Je pa še nekaj nerazščiščenih področij med zve-
zo in TKS, ki jih bo potrebno v kratkem uredi-
ti.
Za osnovne telesnokuhurne organizacije bo
še posebej zanimiva odločitev izvršnega odbora
(na predlog komisije za upravljanje z objekti),
po kateri bi naj vsi uporabniki objektov od 1.
aprila dalje plačevali posebni prispevek za
uporabo — 100 dinarjev na uro. To pa pomeni
veliko finančno breme za tiste OTKO, ki imajo
široko in množično dejavnost, saj se jim bo
nabralo ob veUkem številu ekip tudi veliko
število uporabe objektov. Vendar, pravilnik za
to področje še ni dodelan in bo verjetno moral
upoštevati tudi finančno stanje v klubih.
Ko že pišemo o delu zveze velja dodati, da se
bo v kratkem začela bogata in pestra športna
aktivnost — občinska prvenstva in tekmovanja
šolskih športnih društev v vseh panogah, ki jih
imamo v ptujski občini.
1. kotar
LETOS HALOSKA PLANINSKA POT
Poročali smo že, da letos praz-
nujejo ptujski planinci trideset-
letnico delovanja svojega društva.
Najpomembnejša akcija ptujskih
planincev v tem jubilejnem letu bo
ureditev haloške planinske poti od
Zavrča na Donačko goro. Za akci-
jo so se dogovorili že lani in tudi
začeli s pripravami. Pri izvedbi te
zahtevne naloge bosta sodelovali
tudi planinski društvi Majšperk in
Stoperce ter turistično društvo
Ptuj.
S haloško planinsko potjo ali
skrajšano HPP želijo zanimivo in
privlačno haloško pokrajino
približati širšemu krogu ljubiteljev
narave, zato bo vključena tudi v
Pogled z vrha Donačke gore na planinski dom, desno planinska koča TVI
Majšperk. Foto: Konrad Zoreč
register slovenskih planinskih poti.
Po programu bodo z deli končali v
začetku jeseni, ko bo na Donački
gori tudi osrednja proslava ob 30-
letnici društva, povezana z odprt-
jem HPP.
Lepa in suha pomlad že sedaj
ustvarja pogoje, da bodo lahko z
delom pri urejanju HPP tudi pri-
čeli. Najprej je treba konkretno
določiti pot. V skladu s tem si je
posebna komisija v soboto, 19.
marca že ogledala pot na odseku
med Borlom in Hrastovcem v KS
Zavrč z vsemi naravnimi in kultur-
nozgodovinskimi posebnostmi ter
zanimivostmi na tem območju.
1. k.
H. SKL - VZHOD: PTUJ-STRAŽA 82:76 (35:35)
Nova zmaga kljub
slabši igri
Dvorana Mladika, gledalcev 100, sodnika Tkavc (Maribor) in Dundek
(Murska Sobota);
PTUJ: Erbus, Volmajer, Reš 5, Marčič 8, Bedrač 2, Beranič 22, M.
Kotnik 6, R. Kotnik 10, Dobrijevič 20, Vučinič 3.
Ptujčani so nastopili oslabljeni, saj so manjkali trije igralci (Vohnajer,
Cobelj in Damiš), to pa se je precej poznalo. Začetek tekme je bil dokaj
izenačen,-nobena, od ekip si ni priigrala bistvene prednosti, zato je
neodločen izid ob koncu prvega polčasa pravi pokazatelj igre obeh ekip.
V drugem polčasu so domačini v obrambi zaigrali bolj prisebno in si s
hitrejšo igro v napadu do 11. minute priigrali 16 košev prednosti (68:52).
Visoka razlika jih je v obrambi znova uspavala, zato so gostje poraz
močno ublažiH.
Ptujska ekipa se je tokrat predstavila v slabši luči. Očitno bi se igralci
morali bolj zavedati, da morajo vsa srečanja do konca prvenstva (še tri)
odigrati s polno močjo. Proti vodilni ekipi lige namreč vse druge igrajo
najbolj zavzeto,' saj nimajo kaj izgubiti, lahko samo veliko pridobijo.
V prihodnjem kolu se bodo Ptujčani v gosteh pomerili s Podbočjem.
To je ekipa, ki jo je na njenem igrišču težko premagati. Zato se bo
potrebno pošteno potruditi, saj prvo mesto še vedno ni zagotovljeno.
L Z.
Tudi tokrat najučinkovitejši — Rado Beranič
(foto B. Rode)
MALI NOGOMET
Med srednješolci zmaga za ŠŠD
Veljko Vlahovič
TOZD Kovinarska, metalurška in kmetijska šola Veljko Vlahovič in Zveza
telesnokulturnih organizacij občine Ptuj sta 8. marca izvedli občinsko srednje-
šolsko prvenstvo v malem nogometu. Rezultati: §§D Veljko Vlahovič—SSD
Gimnazija Dušan Kveder6:l, SSDESS Jože Lacko—Dušan Kveder 2:2 in Veljko
Vlahovič—Jože Lacko 2:2. Prvo mesto je tako osvojila ekipa SŠD Veljko Vlahovič
pred Ekonomsko šolo in Gimnazijo. Najboljši strelec je bil s tremi zadetki Ovčar
(ŠŠD Jože Lacko). 1. k
NAMIZNI TENIS
Pionirke NTK Petovia najboljše v regiji
Na regijskem pionirskem prvenstvu v namiznem tenisu, ki je bilo v Murski
Soboti, je nastopilo 16 moških in osem ženskih ekip, med njimi tudi pionirji in
pionirke ptujskega kluba Petovia. Po pričakovanju so SjS^ekleta odrezala bolje.
Marinkovičeva in Jaušovčeva sta osvojili ekipno prvo mesto pred Soboto in Mulo.
Prva ekipa fantov je bila peta, druga pa deseta.      - 1. k.
STRELJANJE
Šesto mesto za Ormož
v Murski Soboti je bilo republiško prvenstvo šolskih športnih društev
osnovnih šol v streljanju z zračno puško. Zaključno tekmovanje je minilo brez ;
udeležbe iz ptujske občine, saj se nobeni ekipi uvrstitev ni posrečila. Sodelovali pa j
so pionirji OŠ Ormož in osvojili šesto mesto. 1. k. i
i
Srednješolci so se pomerili v košarki
V športni dvorani Mladika so se fantje in dekleta pomerili v koSarki. Dekleta '
so tekmovala v petek, 18. marca, fantje pa v ponedeljek, 21. marca 1983.
Zmagala je ekipa SDŠ pred SES, tretje mesto pa je dosegla ekipa KMKS.'
Rezultati: SDS-SES 58:17; SEŠ—KMKŠ 38:10. KMKŠ—SDS 4:85.
Največ košev je pri dekletih dosegla Jelka Sirec iz srednje družboslovne šole. \
Fantje so tekmovali v ponedeljek in dosegh naslednja mesta: zmagala je i
srednja družboslovna šola pred srednjo ekonomsko šolo ter kmetijsko, metalurško j
in kovinarsko šolo. Rezultati: SDŠ—KMKŠ 98:42; SDŠ—SEŠ 62:61; j
SEŠ-KMKŠ 91:67. Angela Fideršek, 1/b SES
SSC Ptuj
TOPLO SONCE JE ZVABLO CLANE AK PTUJ
V VISAVE
SEZONA SE JE ZAČELA
TUDI ZA LETALCE
Ptujski letalci so se skozi vso zimo pripravljali na začetek sezone.
Nabirali so kondicijo v športni dvorani Mladika, v delavnici so z delom
zbirali finančna sredstva za gorivo in opremo, v klubskih prostorih pa so
se teoretično izpopolnjevali.
Po uspešno opravljenih izpitih so v soboto učitelji opravili poizkusne
lete na jadralnih in motornih letalih, v nedeljo pa so tudi mlajši poizkusili
svoje znanje v zraku.
Ce želite spoznati življenje in delo letalcev, pridite na letališče v
Moškanjcih. Marija Samec,
14 - ZA RAZVEDRIIO
24. marec 1983 -
TEDNIK
TEDNIK "   "^^^^ '■^83
OGLASI IN OBJAVE - 15
kino
četrtek, 24. in petek 25. marca:
VARNOST ZAGOTOVLJENA,
honkonška barvna komedija; so-
bota. 2^. in nedelja. 27. marca:
HLAVV METAL, ameriški bar-
vni glasbeni film (animirani ce-
lovečerni film za odrasle), v nede-
Ijoob 10. ameriška barvna risanka
NORE DIRKE TOMA IN JE-
RRYA: torek. 29. in sreda 30.
marca: GOLJUFIVA IGRA.
ameriška barvna pustolovka; če-
trtek. 31. marca: PROJEKT
UMOR. ameriški barvni akcijski
film.
PROSLAVA
SLEPIH ŽENA
Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj-Ormož, je v soboto,
12. marca poklonilo našim članicam proslavo za dan žena.
Proslava se je odvijala v prostorih društva upokojencev v Ptuju, kjer
nam dajajo svoje prostore brezplačno. Zato smo jim hvaležni in se jim
prisrčno zahvaljujemo.
Kulturni program proslave so olepšali: naš pevski zbor ,,Franc Super"
pod vodstvom pevovodja Jožeta Dronikoviča, ki so zapeli pet pesmi ter
recitatorji, ki so v ta namen naštudirali primerne recitacije. Po Inter-
nacionali je sledil pozdravni govor, namenjen našim slavljenkam. Nato so
se vrstile pesmi in recitacije: pesem Mateja Bora ,,Luna sije". Naš stalni
recitatorski ,,trio" Milana Kokota nam je recitiral tri pesmi. Nato je zbor
še zapel: Bom Šuštarja vzela in Pojdem v Rute. Mojo srčno kri koropite je
recitirala Silva Dominik. Zbor se je poslovil s pesmijo. Sada svi u skupu.
Po programu je bila skromna zakuska zalita s kozarčkom ,,Haložana."
Rudi Rakuša
POPRAVEK
Pri objavi SPOMIN za
Milico G AVEZ izHajndla
pri Veliki Nedelji je na-
stala neljuba ti.skarska na-
paka
pravilno se glasi
Neutolažljivi: mama. oče,
sin Damijan, brata in sestre
z družinami.
Okrogla miza pa jih je le dopolnila
Turistični teden spremljajo številne razstave, postavljene v Rdeči vrtnici
foto: Ciani
ODPRLI TURISTIČNI TEDEN V PTUJU
V ponedeljek, 21. marca zvečer
je postal Ptuj bogatejši za eno
prireditev — turistični teden, ki se
v mnogočem razlikuje od doseda-
njih. Na enem mestu seje namreč
zbrala celotna turistično-gostin-
ska ponudba občine. S tedenskim
repertoarjem pa želi predstaviti
posamezne deleže v tej izredno
pomembni gospodarski dejavno-
sti. Aktivnosti turističnega pa so
tudi svojevrstna priprava na le-
tošnjo turistično sezono. Skozi
različne prikaze turistične deja-
vnosti je namreč moč ugotoviti,
kje je potrebno ponudbo še iz-
boljšati.
Prvi turistični teden narekuje
pS)novitev, saj turistično »življe-
nje« zahteva nenehno živahnost,
gost pa tudi znova in znova pri-
čakuje nekaj novega. Uvod v tu-
ristični teden so or|^nizatorji za-
upali moškemu komornemu
zboru iz Ptuja, za tem pa je
uvodno besedo izrekel Anton
Purg, predsednik TD Ptuj, ki je
zbrane pozdraviti/ imenu TD Ptuj
in občinskega odbora sindikata
delavcev gostinstva in turizma
občine Ptuj.
Glavno besedo na otvoritvi je
imel Janko Bezjak, predsednik IS
SO Ptuj, kije orisal problematiko
razvoja gostinstva in turizma v
občini Ptuj. Spremljajoče razstave
in drugo, kar sodi v program tu-
rističnega tedna, je odprl Franc
Trafela, predsednik občinskega
odbora sindikata delavcev go-
stinstva in turizma občine Ptuj.
Za okroglo mizo je zatem v re-
stavraciji hotela stekla beseda o
znanih in manj znanih problemih
gostinstva in turizma v občini
Ptuj. Ponovno pa so oživeU vsi
problemi, o katerih je že razpra-
vljal občinski izvršni svet in za
katere so že nakazane rešitve.
Sklep okrogle mize je, da se do-
sledno uresničijo vsi sklepi, ki jih
je ob razpravi problematike go-
stinstva in turizma v občini sprejel
IS občine.
Najbolj žgoči problemi turizma
pa se zrcalijo v pomanjkanju fi-
nančnih sredstev. Panoga je nizko
akumulativna in ne ustvarja do-
volj potrebnih sredstev. Seveda pa
niso vse sredstva, vehko lahkc^
naredijo tudi občani sami s tem,
ko uredijo svoje okolje, pročelja
hiš, balkone in okna.
Na okrogli mizi je sodelovalo
okrog 60 udeležencev, vsak pa je
povedal tisto, kar ga pri razvoju te
pomembne dejavnosti najbolj
moti oziroma ovira. Nekaj je bilo
povedanega tudi o kmečkem tu-
rizmu, ki si smelo utira pot v tu-
ristično ponudbo občine. Njegov
razvoj so dosedaj spremljale do-
ločene nejasnosti, kijih odpravlja
sprejeti odlok o kmečkem turiz-
mu. Turistični teden bo trajal do
vključno sobote, 26. marca.
MG
Uvodni pozdrav Antona Purga
Janko Bezjak je predstavil pro-
bleme razvoja gostinstva in turiz-
ma v občini Ptuj
PREDLOG ZA NOV DELOVNI ČAS
Predsedstvo konference potrošnikov ptujskih kra-
jevnih skupnosti je izdelalo skupaj s predstavniki
organizacij združenega dela predlog novega delo-
vnega časa, ki bo veljal od ponedeljka, 28. marca
dalje. Gre za začasen dogovor, končni pa naj bi bil
sprejet s sklenitvijo samoupravnega sporazuma v
aprilu, vanj pa bi naj bile sprejete že predlagane
rešitve.
V materialni proizvodnji je določen začetek delo-
vnega časa ob 7. uri, v družbenih dejavnostih in v
delovnih skupnostih skupnih služb ob 8. uri, v sred-
njih šolah ob 8. uri in deset minut, v vrtcih ob 7.30, v
zdravstvu ob 7. uri, v bankah pa ob 7,30.
Takšnemu delovnemu času bi naj prilagodili de-
lovni čas tudi v poštah ter v prevozniških organiza-
cijah združenega dela.
Prodajalne z živih, tehničnim, tekstilnim blagom in
s čevlji bodo odprte od 8. ure dalje, prodajalne na
drobno in prodajna skladišča s tehničnim, gradbenim
in reprodukcijskim materialom pa od 7,30. Predvi-
deno je tudi dežurstvo posameznih prodajaln v po-
poldanskih urah in ob sobotah. Gostilne bodo odprte
od 8. ure dalje, razen na avtobusni in železniški po-
staji, kjer bodo pričeli z delom ob 6. uri. V predlogu za
novi delovni čas je določeno, da bi naj bili frizerski
saloni odprti vsak dan, tudi ob ponedeljkih, pa tudi
razni obrtni obrati, ki opravljajo storitveno dejavnost
bi naj poslovali v času, prilagojenem ostalim delo-
vnim ljudem in občanom. Lahko bi delah tudi deljen
delovni čas.
Delovni čas prodajaln, gostiln in obrtnih lokalov bo
objavljen na vidnih mestih v vseh lokalih v mestu.
Zunanje krajevne skupnosti pa se bodo morale še
dogovoriti kako in kaj, lahko pa se seveda zgledujejo
po tem predlogu. Najbrž pa ga bo treba za potrebe
zunaj mesta prilagoditi. N. D,.
Še tri predstave do konca srečanja gledaliških skupin
Z otvoritveno predstavo gledališke skupine P"D
Lovrenc na Dravskem polju Odkritosrčna lažnivka,
se je v ponedeljek začelo letošnje šesto srečanje, ki ga
organizira Zveza kulturnih organizacij v Ptuju. Za-
radi manjšega števila prijavljenih tudi to pot ni bilo
poprejšnje selekcije in vse gledahške skupine — teh
je šest, so se ah pa se bodo predstavile do ponedeljka
pred ptujskim gledališkim občinstvom.
V torek smo videli predstavo PD Stane Petrovič iz
Hajdine — komedijo Tripče de Utolče, včeraj pa
Razvalino življenja, s katero so se predstavih igralci iz
Leskovca. Nocojšnji obisk gledahšču bomo namenih
Vitomarčanom, ki prihajajo v Ptuj s Srečnimi dnevi,
jutrišnji pa Cirkovčanom in njihovi komediji —
Skopuh.
Šesto občinsko srečanje gledaliških skupin bo v
ponedeljek zaključilo ptujsko gledališče z igro Vražji
fant zahodne strani.
Občinska revija je ponovno priložnost, da vsaj
okvirno ugotovimo kje smo pravzaprav na področju
gledališke dejavnosti pri kateri opažamo, da nam iz
leta v leto stagnira, tako po kvaliteti kot številu akti-
vnih gledaliških skupin. Ob letošnji skromni udeležbi
— sprejete so bile vse skupine, ki so se prijavile, bo
gotovo potrebno o tem ponovno spregovoriti, pred-
vsem pa nakazati možne rešitve ob ponovni zasedbi
profesionalnega režiserja pri občinski Zvezi kuhumih
organizacij.
mš
Požar na Ziherlovi
ploščadi
v petek, 18. marca je prišlo do požara v kletnih prostorih stanovanjskega
bloka na Ziherlovi ploščadi 18 v Ptuju. Okoh 18.30so o tem obvestili postajo milice,
takoj zatem pa so se na poziv sirene odpravih na kraj dogodka ptujski gasilci.
Požarno akcijo je vodil gasilec Milan Mahorič, kije o požaru povedal:
»Na požarišče smo prihiteh 4 minute po znaku sirene. Kletna etaža in
stopnišče sta bila v gostem sivem dimu, tako da nismo takoj ugotovili legla požara.
Z dihalnimi aparati si nismo mogh dosti pomagati, zato smo morali uporabni
kisikove bombe. Ker seie zaHn^ljivdimiiril po zračnikih v stanovanja, smo morali
vse stanovalce rešiti skozi okna z raztegljivimi lestvami. V akciji nas je sodelovalo
19 gasilcev s petimi voziU. Pri gašenju in celotni akciji so nam pomagali člani
narodne zaščite, ki so obdržali red. Dva otroka smo z rešilnim vozilom prepeljaU
v bolnišnico, ker je obstajal sum zastrupitve s plinom. Pozneje smo zvedeli, da sta
se oba vrnila iz opazovanja domov.
Sreča pri vsem tem je le, da v kleti, kjer je začelo goreti ni bila spravljena
kakšna zaloga bencina ali pHnska bomba, če ne bi kaj lahko prišlo tudi do
tragedije.«
V akcijo so takoj po nastanku požara stopili tudi člani komiteja za SLO in DS,
ki ga vodi Mihael Gobec. Predsednik krajevne konference SZDL v KS BorisZiherl
pa je ugodno ocenil tudi odziv stanovalcev in njihovo skrb, da bi po požaru stanje
čimprej normalizirali. V soboto so imeli namreč akcijo očiščevanja, v kateri so vsi
sodelovali, materialna .škoda je po prvi oceni ovrednotena na okoh 700 tisočakov,
natančnega vzroka požara še niso ugotoviU, domnevajo pa, da gre za nesrečno igro
otrok. M. Ozmec
Takšna je bila videti klet v kateri je začelo goreti.
Cirkovčani v Trnovski vasi
Po gostovanju v ptujskem gledališču na šestem srečanju gledaliških skupin
občine Ptuj. se bo gic-dališka skupina PD Cirkovce predstavila s komedijo Marina
Držiča Skopuh v Trnovski vasi. Predstava bo v nedeljo, 27. marca ob 14. uri v
kulturnem domu. Naj naglasimo. da so Cirkovčani dobih povabilo iz Globasnice
in kot kaže se bodo 16. aprila udeležili kulturnega tedna. JB
ZAKAJ TAKO?
Vodstvi nogometnih klubov Drava in Aluminij sta se dogovorih, da bi
izboljšanje medsebojnih odnosov potrdili tudi s prijateljskim srečanjem nji-
hovih članskih ekip. ki nastopata v vzhodni območni republiški ligi. Srečanje
je bilo dogovorjeno za prejšnji četrtek, vendar pa se je končalo vse prej kot
športno — končalo se je sramotno! Namreč, sodnik .Munda je srečanje šest
minut pred koncem prvega polčasa prekinil zaradi obračunavanja med igralci
— točneje — igralca Aluminija (Skerjanc in Milošičjsta se fizično lotila igralca
Drave Emeršiča. Do tega je prišlo brez oravega vzroka, saj je bil nad
EmerSičem storjen grob prekršekln ne obratno. Seveda pa tudi to ne sme biti
povod za kakršnokoli obračunavanje, še posebej ne na športnem polju.
Tako so posamezniki iz vrst N K Aluminij očmih svoj klub m še dodamo
že tako omajan ugled nogometa. Ne glede na »zgodovino« odnosov med
kluboma in igralci je s tem potrebno nemudoma prekiniti! Pred vodstvom NK ■
Alummij je moralna in družbena obveza, da razčisti odnose znotraj svojega
kluba in sprejme ustrezne ukrepe!
1. k.
ČRNA KRONIKA
v tednuod 14. do vključno 21. marca so miličniki posta/e milice Ptuj in oddelko\
posredovali v petih prometnih nesrečah in pri tem zabeležili dve hujši in tri lažje telesne
poškodbe. Vzroki nesreč so bili tokrat izsiljevanje prednosti in neprevidno prehite
vanje, na vozilih pa je za okoli 65.500 din materialne škode.
IZSILIL PREDNOST
Do hude prometne nesreče je prišlo
v sredo. 16. marca ob 22.30 na lokalni
cesti v Domavi. Voznik kolesa z mo-
torjem Jože Pintarič iz Brezovca pri
Polenšaku je peljal po lokalni cesti iz
Ptuja proti Dornavi. Ko je v Domavi
pripeljal do hiše št. 116, mu je z desne
strani iz neprednostne ceste izsilil
prednost voznik osebnega avtomobila
Vlado Fijan iz Zabovc. Ta je Pintariča
zadel in ga zbil po cestišču, kjer Je
obležal hudo poškodo>Jan.
S KOLESOM V AVTOMOBIL
Do hujše nezgode je prišlo v petek,
18^ marca ob 10.15 na Trgu svobode v
Pfuju. Otilija Cvetko iz Borove se je
p)eljala s kolesom iz Dravske uhce na
Trg svobode, ter se nato peljala proti
Krempljevi ulici. Za njo je peljala
voznica osebnega avtomobila Hedvi-
ka Mere iz Ptuja, ki je Cvetkovo tik
pred križiščem pravilno prehitela, za-
tem pa je nenadoma zavila v desno in
tako zaprla pot kolesarki. Ta seje z vso
silo zaletela v avtomobil in s kolesom
vred padla. Pri tem se je hudo poško-
dovala. -OM
Enotni v obrambnih
pripravah
Pred nedavnim so v enoti Milovana Stankoviča izvedli uspelo prever-
janje usposobljenosti enega njihovih delov, ki je potekalo na območju
Slovenskih goric. Vojaki in starešine ob izpolnjevanju svojih obveznosti
niso pozabili tudi na drugi del, enako pomemben, sodelovanje s prebivalci
teh območij in njihovimi obrambnimi strukturami. Zato so se seznanili z
življenjem v tem delu naše republike, se pogovorili z vodstvom krajevne
skupnosti Tomaž pri Ormožu, izmenjah izkušnje s predstavniki občinske-
ga štaba za teritorialno obrambo Ormož, pozabih pa niso tudi na naj-
mlajše. Za njih so pri osnovni SoH izvedli manjši tehnični zbor, na kate-
rem so si učenci z velikim zanimanjem' ogledali del orožja in vojaške
tehnike ter prisluhiiih kratkim pojasnilom vojakov in starešin. Tako se je
znova dokazala enotnost v obrambnih pripravah, pa čeprav je bilo na
voljo malo časa. Lahko rečemo, da so ga dobro in uspešno izkoristili.
Tekst in foto:
1. kotar
Predstavniki OŠ TO Ormož, vodU jih je Mirko Novak, so obiskali
posamezne odseke vige in štab ter z zanimanjem spremljali aktivnosti
Učenci so si z zanimanjem ogledali del borbene tehnike
Kako deluje protiletalsko orožje? Mladi so pojasnilo dobili „iz prve ro-
ke".

Rodile so:
Marija Valič, Moškanjci 22 —
dečka; Marija Mihelak, Sikole 73
— dečka; Marija Kopold, Finžgar-
jeva 15 — Denisa; Marija Ritonja,
Juršinci 75 — deklico; Majda Ca-
futa, Vareja 29 — Aleksandra; Ju-
lijana Satler, Jablovec 5 — Klavdi-
jo; Marija Janžekovič, Sejanci 12
— Jožico; Ljubica Herceg, Tomši-
čeva 4, Slov. Bistrica — Azro;
Ana Vogrin, Dornava 92 —
Klavdijo; Marija Job, Senešci 22
— dečka; Silva Bukovič, Trubarje-
va 11 — Alenko; Majda Klemen-
čič, Podgorci 25 — deklico; Irena
Kralj, B. Kraigherja 2 — Sandija;
Sonja Ivančič, Godeninci 15 —
Danijela; Stanka Slekovec, Bu-
čkovci 28 — Darijo; Ivanka Hva-
leč, Gabernik 48 — deklico; Trezi-
ja Babosek, Zabjak 6 — deklico;
Milena Zohor, Cunkovci 6 — de-
čka; Slavica Vincek, Stojnci 28 —
deklico: Marija Korez, Stanetinci
45 — dekhco; Terezija Preložruk,
Grajenščak 60 — dečka; Terezija
Seruga, Kidričevo, Cučkova 1 —
Lovrenca; Marija Bezjak, Bukovci
23 — dečka; Tatjana SoUna,
Arbeiterjeva 8 — Roka; Elizabeta
Lah, Sodinci 88 — deklico; Ljubo-
mira Kranjec, Kraigherjeva 27 —
Tomaža; Irena Kumer, Jadranska
17 — Viktorijo; Daniela Lozinšek,
Sobetinci 3 — A ni to;.
Poroke:
Jožef Levak, Artiče 13 in Angela
SauperI, Aškerčeva 10; Bojan
Strmšek, Krambergerjeva pot 12
in Olga Voglar, Krambergerjeva
pot 12; Marjan Lizzi, Stritarjeva
pot 1 in Kristina Vidovič. Stritar-
jeva pot 1; Franc Tement, Cesta 8.
avgusta 18 in Mirjana Pjanič, Pi-
ran, Trubarjeva 52; Franc Princi,
Titovo Velenje, Vrnjačke banje 1
in Viktorija Rimele,  Videm pri
Ptuju 49; Branko Segula, Mo-
škanjci 94/a in Snežana Džerič,
NIŠ, Knježevačka 167/18;.
Umrli so:
Ivana Sirec, Zagrebška 106, rpj.
1899, umrla 9. marca 1983; Marija
Lah, Biš 49, roj. 1940, umrla 15.
marca 1983; Franc Kšela, Potrčeva
24, roj. 1914, umrl 16. marca
1983; Marija Raner, Dalmatinska
7, Maribor, roj. 1898, umria 18.
marca 1983; Ivana Grobelšek, Sve-
ča 1, roj. 1914, umrla 19. marca
1983.
TEDNIK
izdaja zavod za časopisno in ra-
dijsko dejavnost RADIO TEDNIK
62250 Ptuj, Vošnjakova 5, pošt-
ni predal 99. Ureja uredniški ko-
legij, ki ga sestavljajo vsi novi-
narji zavoda, direktor in glavni
urednik FRANC LAČEN, odgo-
vorni urednik ' FRANC FIDER-
ŠEK, tehnični uf-ednik ŠTEFAN
PUŠNIK, novinarji: Jože Bračič,
Nevenka Dobljekar, Majda Goz-
nik, Ludvik Kotar, Martin Ozmec
in Marjan Šneberger. Uredništvo
in uprava Radio-Tednik, telefon
(062) 771-261 in 771-226. Celo-
letna naročnina znaša 360 di-
narjev, za tujino 610 dinarjev.
Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-
31023. Tiska ČGP Večer Mari-
bor. Na podlagi zakona o ob-
davčevanju proizvodov in stori-
tev v prometu je TEDNIK
uvrščen med proizvode, za
katere se ne plačuje temeljni
davek od prometa proizvodov.