ГТ.1К 21. FEBRTTAR 1974 - ŠTEVILKA 7 - LETO XXVÎII - CENA ? DIN
LASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO. SLOVENSKE
KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
IZ VSEBINE:
aktualno: že o kandidatih — svet 8. občin: župani
kot publika — energetski položaj: rešitev za plin —
steklarna v rogaški slatini: kvaliteta osnova izvoza
—	celje: kakšen proračun? — velenjski večeri: us-
pešna srečanja — zvita pot 99-letnega očanca —
—	novo rekreacijsko središče na golovcu — po-
hod XIV: peklenski trušč ob gračnici — dvakrat po-
stavljen pred zid — oddaja radia celje v Šentjurju:
bilo je veselo in zabavno — ljubezen po svetu: ne-
dotakljiva golota
marje
vabilo občanom
v današnjem NT smo na dveh sredinskih straneh
tisnili predlog driižbenega dogovora o splošni in skupni
rabi v šmarski obe mi. ÍKKK) izvodov NT bo vsem zapo-
nim v občini razdelila občinska skupščina v sodelo-
aju z družbenopoJitičnimi organizacijami. Z NT v roki
bimo na razpravo, na dogovarjanje, na skupno in
lidarno reševanje težav v občini. Pa tudi na dogovor
hitrejšem razvoju Šmarja kot nerazvite občine. V NT
mo radi objavili mnenja in prispevke z razprav v kra-
mih skupnostih in organizacijah združenega dela.
Občani šmarske občine, plodno sodelujte v pomemb-
ra>zpravi o načrtih vaše občine v letu 1974.
Velenje
"Tdaj zares
ga končni podpis samoup
vnega sporazuma med Ter
oelektrarno Šoštanj in Rud-
kom lignita Velenje je vse
ipravljeno. Po večmesečnih
pieljitih razgovorih so zdaj
rori tako daleč, da bodo ob
mcu februarja lahko podpi
,Ii zaključni akt, ki bo obe
ilovni organizaciji združil v
idarsko - elektroenergetsk
►mbinat. Javne razprave so
mčane, na obeh zborih pa
sodelovalo od skupno
36 zaposlenih več kot 80
1st. delavcev. V TES se )e
. združitev odločilo 97.6 od
Otka. v rudniku pa kar 99
1st. Včeraj so v termoelek
arni tudi odpravili prisiilno
)ravo.
Po tiskovni konferenci la
to zapigemo, da so uvodni
del dobro pripravili. Prereše-
tali so vse z željo, da naredi-
jo najbolje, da pripomorejo
tako do zdravih odnosov v
sami šaleški dolini, kot tudi
pri večji uveljavitvi v sloven-
skem in jugoslovanskem pro-
storu. Takoj bodo kon-
stituirali samoupravne or-
gane, nato pa podpisali sa-
moupravni sporazum o or-
ganizaciji združenega dela —
Rudar 3ko-elektroenergetskem
kombinatu. S tem bodo dani
temelji za nadaljni razvoj, ki
naj bi zagotovil gradnjo TE
IV in odkrivanje novih zalog
premoga. S podpisom samo-
upravnega sporazuma se za-
čenja novo obdobje termo-
elektrarne in rudnika v ša-
leški dolini.	T. VRABL
'.elje
osposabljanju
v teh dneh so sprejele vse
jnovne organizacije ZK v
îljski občini delovno gradi
) z naslovom Nekatera vpra
inja idemopolitičnega izobra-
(vanja in usposabljanja v
iljski občini. O tej proble
latiki bodo razpravljali na
i. seji občinske konference
KS Celje prihodnji teden, ko
Dodo govorili in sklepali o
kandidatih za različne funk
ci je v ZK in v skupščini.
V gradivu za konferenco je
podan p'-edlog prizadevam in
slabosti v sedanjem idejnopo
litičnem usposabljanju samo
upravljalcev in še poseb"j
znotraj ZK.
12. februarja 1944, v globokem snegu in mečavi je XIV. divizija na svojem pohodu dosegla dolino
Gračnice. Bataljon Šercerjevcev je bil v zasedi in se spopadel z nemško predhodnico, ki je pred
seboj gnala lokavške otroke kot »živi zid«. Pri spomeniku-, kjer je padel in kjer spi svoj poslednji
sen junak llija Badovinac, se je letos februarja natanko ob uri začela proslava 30. obletnice
pohoda. In tako, kot pred 30. leti je kolona obkrožena z otroci korakala v dolino. Žvižg in potem
peklenski hrušč ... Več o tem na 17. strani.	(Foto: Drago Medved)
v Kozjem je v teh dneh priče-
la obratovati najsodobnejša bru-
silnica stekla v Evropi, obrat
Steklarne Rogaška Slatina. V njej
je -že montiranih 50 najmodernej-
ših strojev, uradna otvoritev za
Kozje zelo pomembnega industrij-
skega objekta pa bo 1. maja le-
tos.
In kar Je za nadaljnji razvoj
brusilnice v Kozjem še pomemb-
nejše: pripravljeni so tudi stro-
kovno usposobljeni ljudje, ki se
bodo v kratkem času vključili v
proizvodnjo steklarne ter bistve-
no prispevali k povečanju proda-
je na domačem In na tujem trži-
šču. Di-set Kozjank je končalo
industrijsko šolo in so že od
meseca junija na priučevanju v
Rogaški Slatini. Iz matičnega po-
djetja se bo v iM-usilnico vsak dan
vozilo Sest strokovno usposoblje-
nih brusilcev. trije kvalificirani pa
pridi jo direktno iz brusilne šole.
1'remilno je v Kozjem pri iavl je-
nih 5.-, delavcev in delavk za
nnucevanje. tako da ho v pri-
hodnjem mesecu delalo v bnisil-
nlcj /p prih!Ì7no osemdeset ljudi.
Kot pndvidevajo, bo v prvi fa-
zi delalo v brusilnici 120 ljudi,
prihodnje leto pa bodo v Koz-
jem pričeli graditi še drugo bru-
silnico, tako da bi bilo zaposle-
nih v dveh izmenah čez 230 lju-
di. Načrti so takšni, tolikšno po-
večanje zaposlenih pa je odvisno
predvsem od ljudi v Kozjem.
•M. S.
BENO BOŽIČEK
OSTANE
člani obeh zborov skupščine
občine Šmarje pri Jelšah so na
skupni seji v torek vnovič izrekli
zaupanje pretlsedniku Benu Božič-
ku, ki je zaradi upokojitve prosil
za razrešnlco. Toda, odborniki so
odločili drugače. Ob priznanju za
njegovo dolgoletno dosedanje delo
na čelu šmarske ohčinske skup-
ščine. .so sklenil!, da naj Beno
Božiček ostane predsednik skup-
ščine do konca tega mandata.
Ustavna razprava, ki je v
prečejšnji meri zadevala tu-
di ob novi polcžaj občine,
organizacijo občinske skup-
ščine in podobno, se bliža
koncu. To velja še zlasti za-
radi statutov občin, čas pri-
ganja in prvi dnevi v marcu
so poslednji, ko morajo ob-
činske skupščine sprejeti svo-
je statute in tako določiti
pota za bližnje volitve.
Kot vse kaže, bo celjska
občinska skupščina sprejela
novi statut občine na seji pr-
vega marca. Do tedaj pa bo
popravljeni oziroma dopolnje-
ni osnutek občinskega statu-
ta v končni razpravi. Po skle-
pu statutarne komisije bo
zaključna razprava o tem iz-
redno pomembnem dokumen-
tu na razširjenji sejah sve-
tov krajevnih skupnosti, na
prav takšnih zasedanjih de-
lavskih svetov, na skupšči-
nah oziroma ored drugimi
organi samoupravnih interes-
nih skupnosti, v okviru druž-
beno političnih organizacij,
kluba odbornikov, svetov pri
občinski skupščini itd. Ta del
razprave bo :rajal do 26.
februarja oziroma mora do
tega dne statutarna komisija
dobiti že morebitne pripom-
be in predloge na osnutek
občinskega statuta.
Hkrati s tem bo zlasti v
delovnih kolektivih gospodar-
stva in tudi drugih beseda
tekla o formiranju delegacij
v TOZD in med njimi, še
zlasti manjšimi. Splošno pri-
poročilo je, da naj bi v teh
primerih povezovali kolekti-
ve sorodnih deja\Tiosti.
Za šmarske občane smo danes natisnili še dodatnih 5000 izvodji
NT. Vse, ki boste prvič prebrali NT vabimo, da ga odslej redno
spremljate.
Danes uvajamo novo stran v NT. Vse za smeh, kajti smeh res ni
Mile bodice, humoreske, satirične podobe in vse, kar •^odi k
dobri ali slabi zabavi, bomo objavili občasno тш em celi strani. To-
krat smo pohiteli, ker se bliža ta šegam pust. V Celjv bodo ime'i
pustno tozdovame, zabav in mask nikjer ne bo manjkalo.
l^na izmed bralk nas je opozorila, da je Ciganko, naš roman, id
pa napovedujemo, èe prebrala. Nak to ne bo drèalo Ne bomo pona-
^Шпке pisateljice Magde Straitišarjeve, pač pa ljudsko po-
Sf. kt ni znana Boste videli, ia vam bo všeč.
vkr^^j'^^"" î'Q^i'o vsem najzve%lejšim bralcem NT. Ali ste se ^e
stavit "	za razširitev NT? Stopite k sosedu in mu pred-
e NT. Da bo druinnn »tednikovcev« vse večja,
mo "	bralkam. Preć 8 marcem se oglasite s pismom na te-
^ kakšen je рпШај èene v našt družbi.
гр??гта film — danes ob 17. uri imamo okroglo mizo o
" v našem uredništvu.	Fa.§ urednik
80 LET EMO
v tovarni EMO bodo ieios praznovali lep lelovni
jubilej — 8U letn:co delovne organizacije, s katero je zelo
neposredno povezan razvoj Celja m tudi delavskega gi-
banja v občim. Vodja iniciativnega odbora za pripravo
proslave mž. Zoran Tratnik je povedal, da bo v Celju
v prvih dneh jul.'ja veliko delavsko slavje, na katerem
bodo sixlelovah tudi deiavci Iskre. V EiMO že načrtujejo
več akcij, da oi v času do osrednje proslave kar najce-
loviteje seznanili vse celjske občane o rasti, uspehih" in
dosedanji poti kolektiva. Moramo sporočili še eno raz-
veseljivo novico IZ EMU. Čeprav smo lani nekajkrat pi-
sali, v kakih težavah je bil kolektiv zaradi nerazumljivih
razlik v ceni surovine in končnega izdelka, prvi meseci
sanacije kažejo že boljšo sliko Bilanca ne bo pokazala
izgube čeprav je lam septembra znašala čez staro mili-
jardo. Takšen rezultat vzbuja optimizem, da bodo v EMO
prav v jubilejnem letu prehodili novo etapo v dokončnem
presnavljanju gospodarjenja te pomembne organizacije
združenega dela v celjski občini.
2. strah — NOVI TEDNIK
St. 7 — 21. februar ifl^
KONGRESA
IN
UČITELJI
Tako kot v veliki večim
družbenih sredin, kjer seda]
razpravljajo o gradivih za 10.
kongres ZKJ in 7. kongres
ZKS, tako tudi v organizaci-
jah združenega dela vzgoje
in izobraževanja ne zaostaja-
jo za to aktivnostjo, ki na
eni strani kaže prehojeno pot,
uspehe pa tudi ovire, na dru-
gi strani pa vizijo naše pri-
hodnosti, ki postaja iz dneva
v dan bolj konkretna in
stvarna.
Novosti na vzgojno-izobra-
èevalnem področju je več.
Omenil bi le tri, med kateri-
mi je zelo težko izbrati tis-
to, ki je pomembnejša. Naj-
prej gre za uveljavitev nove-
ga položaja vzgoje in izobra-
ževanja v našem združenem
delu. Formalno pravna bitka
za to uveljavitev je dobljena.
Uspešni razgovori ob raz-
pravi skupne oz. splošne po
rabe pa so dokazali, da tak
šna usmerjenost ne bo imela
velikih težav v tistih sredi-
nah, ki so doslej le dajale
sredstva, o uporabi teh pa
praktično niso vedela ničesar,
ker se v celoti zavedajo po-
membnosti razvoja vzgoje in
izobraževanja tako za njihovo
delovno sredino, kot su celot-
no družbo. Pri tem je treba
opozoriti vse učiteljske kolek-
tive ter njihove interesne
skuponosti, da' morajo tudi
sami postati še bolj aktivni
soustvarjalci novih odnosov.
To velja še posebej za repu-
bliko.
Drugo je Oó'f za socialistič-
no idejnost pouka na mark-
sističnih znanstvenih temeljih.
O tem so imeli učitelji vrsto
predavanj in razgovorov. Iz-
redno razveseljivo pri teh
prvih ugotovitvah je, da kljub
številnim objektivnim teža-
vam, ki so büe prisotne v
preteklih dneh na vzgojno-
izobraževalnem področju ni
odporov usmeritvi, ki jo zah-
tevajo dokumenti za kongres
ZK. Lahko bi zapisali, da mo-
ramo določene pasivnosti,
nedejavnosti šteti bolj k
neosveščenosti, objektivnim
razlogom, kot pa k odporom,
kar marsikdo rad podtika ob
tem, ko ni ugotovil dejanskih
razlogov za določeno stanje
in vzdušje.
In tretjič. Pričeli smo z
snovanjem novega šolskega si-
stema. Spremembe so revo-
lucionarne. Izobraževanje za
. delo, za stalno učenje, odpra-
vo dvotirnosti in osipa in še
bi lahko naštevali, so tisti ele-
menti, ki jih bo treba v vzgo-
ji in izobraževanju čimprej
uresničiti. Reforma bo prikli-
cala v življenje številne odpo-
re, ki jih bodo morali komu-
nisti odločno premagovati.
Nenehna aktivnost bo tu nuj-
na. Zato ni brez resnice tista
misel, da bo potrebno naj-
prej pridobiti za vse novo
učitelje, saj če bo učitelju os-
talo vse novo tuje, ne del nje-
govega živega snovanja in us-
tvarjanja. potem tudi ne bo-
do rezultati takšni, kot jih
na kraju pričakuje celotna
družba.
Kongresi bodo tako ocenje-
vali in začrtali programsko
usmeritev. Zaradi pomembno-
sti tega področja za celotno
združeno delo je prav, da bi
kljub pripravi resolucije o
vzgoji in izobraževanju ime-
li tudi v Sloveniji, enako kot
bo to v zvezi, poseben doku-
ment, ki ne bo samo ugotav-
ljal, ampak tudi zelo konkret-
no obvezoval. Tako posamez-
nike kot forume.
J. ZUPANČIČ
Svet osmih občin
ŽUPANI KOT PUBLIKA
Nihče nima časa za odmet,
najmanj pa predsedniki ob-
čin in njihovi najožji sode-
lavci. In vendar se dogaja,
da jim kdo neusmiljeno jem-
lje čas. Pri nas je že kar
posebnost, da se za sestan-
ke in konference le redko-
kdo temeljito pripravi. Zve-
čine sklicatelji in udeležen-
ci računajo, češ, bo že po-
ložaj sam nakazal vsebino in
smer ix)teka. In tako se do-
gaja, da gre v izgubo na ti-
soče in tisoče uir dnevno, ker
na sestankih nekateri ponav-
ljajo prav vse faze, od obra-
vnavanja zgodovine kakšnega
pojava ali problema, preko
razgrnitve tez, antitez, de-
bate, glosiranja in do konca,
ko pridejo do cilja, odločit-
ve, kar je normalno, ven-
dar po dolgem, neskončnem
postopku.
Tako je bilo pred dnevi
v Laškem, ko so bili zbrani
predsedniki občin in drugi
odgovorni delavci iz občin-
skih uprav na seji sveta
osmih občin.
Prva točka; razprava o
osnutku zakona o javnih ce-
stah je trajala tri ure, na
dnevnem redu pa je bilo
šest točk. Zakaj tako na
dolgo. Zato, ker je najprej
predstavnica republiškega se
kretariata za gospodarstvo ze
lo podrobno razložila pred-
log zakona, vse možne vari-
ante in že znane pripombe.
Seveda so se v razpravo
vključili povabljeni predstav-
niki republiške skupnosti za
ceste, dalje predstavniki ce-
stnega podjetja iz Celja, pa
člani republiške skupnosti /a
ceste, ki so s celjskega ob-
močja. Posamezniki so se k
besedi priglasili tudi po tri-
krat in večkrat in razčišče-
vali pred uglednim avditori-
jem polne tri ure argumente
in protiargumente. Ne vemo.
ali so se Iz Ljubljane pripe-
ljali z enim avtomobilom, la-
hko bi se bili, toda prišli so
v Laško z različicami v gla-
vah, ki bi jih vsaj na vožnji
iz Ljubljane mogli v glavnem
uskladiti. Tej razpravi pri-
memo je medobčinski svet
osmih občin tudi sklepal. Ker
vabljenim niso bile znane pri-
pombe najbolj zainteresira-
nih ¡republiška skupnost za
ceste), so vso zadevo izro-
čili pred letom izvoljeni ko-
misiji, ki bo v regiji orga-
nizirala javno razpravo.
Podobno je bilo tudi prt
drugi točki, oziroma drugem
delu druge točke. Tudi o tem.
ali bi kazalo in v kakšnem
obsegu ter obliki bi kazalo
povezovati novoustanovljene
regijski veterinarski zavod z
ostalimi strokovnimi institu-
cijami га področje kmetij-
stva, predsedniki in njihovi
sodelavci niso mogli reči no-
bene dokončne besede. Manj-
kali so vsaj približni izračum
in analize posameznih vari-
ant. No, pa so predstavnik)
občin napotili navzoče pred-
stavnike obeh zavodov in
kmetijskih organizacij ponov-
no za skupno mizo, kjer naj
se samoupravno odločijo za
sodelovanje, pred medobčin
ski svet pa naj, če bo treba,
pridejo z dokumentacijo, ob
kateri se bo mogoče odločati
na osnovi teže dokazov.
In tako se je zgodilo, da
so ostale točke dnevnega re-
da, ki niso bile nepomembne,
bile obravnavane po krajšem
postopku, k sreči pa pri no-
benem problemu, ki so bili
na dnevnem redu, ni »gorela
voda«.
No, takšnih primerov, kot
jih navajamo tokrat, je se-
veda veliko. Nismo še prišli
do spoznanja in zahteve, da
naj tisti, ki naj na sestanku
in konferenci opravi katero
od glavnih vlog, porabi za
pripravo tudi dneve, kajti
računati mora. da imajo vsi
ljudje še druge skrbi in na-
loge in niso dolžni poslušati
dolgoveznosti ter ping-pong
diskusij. Prvič to ni vljudno,
ni fer in še preklemano
drago je.
JURE KRAŠOVEC
^ JUTRI KANDIDACSJSKA KONFERENCA
Jutri opoldne bo v sejni
dvorani službe družbenega
knjigovodstva v Celju prva
seja občinske kandidacijske
konference, ki jo sklicuje OK
SZDL Celje.
Na njej bodo sprejeli po-
slovnik občinske kandidacij-
ske konference ter dogovor
o merilih in oblikovanju dru-
žbeno političnega zbora
skupščine občine Celje. Hkra-
ti bodo obravnavali predloge
do sedaj evidentiranih mož-
nih kandidatov za družbeno
politični zbor in druge zbore
skupščine občine, republike,
možne kandidate za zvezni
zbor, za predsedsvi SRS in
SFRJ ter evidentirane kan-
didate ¿a najodgovornejše
funkcije v občinski skupšči-
ni. Vse te predloge bodo po-
sredovali v Javno razpravo
vsem temeljnim kandidacij-
skim konferencam.
P. G.

V teh dneh so v vseh
organizacijah združenega
dela in krajevnih skup-
nostih v celjski občini
sprejel^ osnutek statutar-^
nega sklepa o oblikovanju
delegacij, načinu izvolitve
in njihovega odpoklica. V
nedavno sprejetih statutih
temeljnih organizacij zdru-
ženega dela niso opredeli-
li delegatskega sistema.
Za jKJpravke in dopolnitve
statutov ni časa. Zato se
je skupščina občine Celje
odločila, da z vzorcem sta-
tutarnega sklepa pomaga
strokovnim službam v de-
lovnih organizacijah Ш
in svetom krajevnih sku-
pnosti.
Takega vzorca pa sei-e-
da ne bo moč le prepisati.
Statuti bodo morali uipo-
štefvati posebnosti organi-
zacije združenega dela in
na tej osnovi opredeliti
vsebinske naloge delegaci-
je, osnove njenega delo-
vanja, odnose med delega-
cijo in organi upravljanja
ter pravice in dolžnosti
članov delegacije in dele-
gatov.
Določila o številčnosti
delegacij so jasna. Naj-
manjša delegacija lahko
šteje 5 članov. Če pa de-
lovna skupnost ne гатху-
slu^ več kot 30 ljudi, op-
ravlja skupnost funkcijo
delegacije. V Celju pred-
lagajo, naj bi delegacija
praviloma štela:
—	5 članov, če je v
TOZD okoli 40 delovnih
ljudi,
—	7 članov, če je v
TOZD 60 -T- 70 delovnih
ljudi in v najmanjši kra-
jevni skupnosti,
—	9 članov v TOZD s
100 zaposlenimi in v manj-
ši krajevni skupnosti,
—	11 članov v TOZD z
več kot 100 zai>oslenimi,
—	po 13 in 15 članov
naj bi štela delegacija v
največjih TOZD in v naj-
večjih krajevnih skupno-
stih.
Pri določbah o številu
članov delegacij bodo kaj-
pak razlike, kajti v naj-
večjih KS lahko šteje de-
legacija tudi do 23 ali 25
članov. Pa tudi v TOZD
z manj zaposlenimi se lah-
ko odločijo za večje, ra-
zumno št,evIlo delegatov,
kar Je lahko za praktično
delovanije delegacije pri-
memo (izostanki z dela.
Izmene, vedno večje po-
trebe informiranja v TOZD
Itd.).
O kadrovskem sestavlja-
nju deaegacij bodo morali
pozorno razmišljati v vsa-
ki delovni siredini. Ne sa-
mo zato, da bi delegacija
Izražala dejansko socialno
sestavo zaposlenih in da bi
dobili največ delegatskih
mest prav med nep>osred-
nimi proizvajalci. Pa-č pa
tudi zavoljo tega, ker
Imajo p>o ustavi določeno
Število mest v delegaciji
dijaki in kmetje in ker
predla^alci kandidatnih
list ne smejo pozabi-
ti na mlade in na
žene. V dosedanji raz-
pravi o kadrovskih pri-
pravah na volitve prevla-
duje mnenje, da bi morah
upoštevati pri kandidatih
dvoje — možnost njihove-
ga kakovostnega dela in
njihov socialni status
ali socialni sestav pre-
dlaganih. Ne sme se zgo-
diti, kar smo lahko ob
prvih imenih evidentiranih
bodočih delegatov zaznali
v ïKDsameznih TOZD, kra-
jevnih skupnostih in celo
na republiški ravni — da
še vedno niso dovolj upo-
števana delavska imena.
Čeprav smo več kot dve
leti vedeli, da bodo v de-
l^acijah bolje zastopani
prav neposredni proizv'a-
jalci kaže, da prakse mi-
nulih let ne bomo mogli
na hitro spremeniti.
Kaj pa glede števila kan-
didatov?
Najprej se seznanimo z
rokovnikom opravil za iz-
vedbo predkandidacijskih
in kandidacijskih postop-
kov v temeljnih samoup-
ravnih organizacijah m
skupnostih.
Od ponedeljka 3. marca
se morajo sestati vodstva
sindikatov in krajevnih
organizacij SZDL. Na teh
razširjenih sejah bodo po
ročali o poteku FK>litične
dejavnosti v pripravah na
volitve, dogovorili se bo-
do, na osnovi dogovoQ-je-
nih meril za kandidiranje,
o kandidatih za člane de-
legacij temeljnih samoup-
ravnih skupnosti in raz-
pravljali tudi o možnih
kandidatih za občinski
družbenopolitični zbor ter
druge organe.
Na teh predkandidacij-
skih konferencah naj bi
predlagalci določili vsaj
30—-50 odstotkov več kan-,
didatov, kot jih bomo vo-
lili.
Med 3. in 12. marcem
bodo seje temeljnih kandi-
daciijfi'kih konferenc, ki j'h
mora sklicatì predsednik
sindikata v organizaciji
združenega dela in pred-
sednik krajevne konferen-
ce SZDL.
Kandidacijske konferen-
ce bodo določile liste kan-
didatov in o njej tudi gla-
sovale. V vseh KS in or-
ganizacijah združenega de-
la imenuje delavski svet
oziroma svet KS volilne j
komisije, te pa volilne od- ^
boj-e, ki bodo izpeljali vo-
litve.
V	tem trenutku imajo "
krajevne organizacije
SZDL in sindikati torej
več nalog. Ne samo kon-
čati z evidentiranjem kan-
didatov (— v Шји jih bo
skupno okrog 2500, kar
verjetno ne bo dovolj),
temveč tudi vzorno pripra-
viti predkandidacijske in
kandidacijske konference.
Posebej pomembne bodo
obrazložitve kandidatnih
Ust, v teh dneh izpolnju-
jejo evidentirani kandida-
ti popisnice, s katerimi
potrjujejo kandidature.
Tudi ta naloga ne bo lah-
ka. Brez pogovorov in de-
la z bodočimi delegati ne
bodo priprave na volitve
izpeljane, pa tudi delova-
nje delegacij bo v tem
primeru težje.
V	prejšnjem NT smo
napovedali zapis in obraz-
ložitev postopkov o zdru-
ževanju delegacij. Ker je,
bilo gradivo o predkandi-
dacijskih in kandidacij-
skih konferencah aktual-
nejše, smo ga predstavili
danes. O delu delegacij
pa prihodnji teden.
J. V.
JOŽE
Nobeno slovo v življe-
nju ni lahko. Kadar pa
se moramo v tako majh-
nem delovnem kolektivu
srečati s kruto resničnost-
jo narave in življenja, je
bolečina neizživeta, ker je
pregloboka. Se vedno nam
odzvenjata v srcih Tvoj
širok nasmeh in Tvoja do-
bra volja, ki si jo med
nas se j al s prostodušnim
humorjem. Preprostost
značaja Tvojih besed in ne
lehno nezadovoljstvo s sa
mim seboj so Ti utrdile
mesto med nami, mesto
človeka in delavca, ki je
v naših delovnih naporih
izredno dragocen.
Nismo bili dolgo sku-
paj. Ko si končal celjsko
učiteljišče, si odšel v ra-
zred, med otroke. Pa te
je želja po znanju silila
dalje. Komaj dobri dve
leti si v redakciji Novega
tednika in Radia Celje de-
lal kot propagandist, a si
vsak trenutek razmišljal
o Tvojem jutri, o Tvojem
študiju, v katerega si se
I
nameraval zagristi. Veö('
si, da si koma] prekor}
čil trideseto leto in da к
nikoli ničesar zamujei^
ga, če človek hoče in up,>
Težko SI se odločeval, J
mirna je bila Tvoja n?
tranja ravnina čustvovati^
ki smo jo začutili že ц
učiteljišču ob branju Tvx
jih pesmi in črtic in
daj, ko si v sebi čutf
ustvarjalni nemir. In j
je bila podoba ustvar^
nja vse bližja. Bil si mks
in poln nad. Hotel si. ■]
Ne le v poklicnem d^
in v ustvarjalnem skora*
da umetniškem nemiri
tudi v družbenem delu^
v ZK smo čutili Tvoj di]
lovni korak. Znal si nai
nasuti idej, pa hitro dr
dati v svoji osebni skrf^
mnosti, kako naj ne cetf
mo Tvojega opravljene^^
dela. Zato si bil naš, zat^
smo se Te tako okleni
kot sodelavca, prijatelja t
znanca.	"
A mladost, če je še k,
ko mogočna, valovita jf,
opojna, ne zmore nje, sjr,
bljene in mračne starke
s koso. Mnogo prezgodc
si se srečal z njo. Родгц
šali Te bomo prijatelji t-
sodelavci, v teh trenutki
bomo združili naša sra
s Tvojo družinico, z žen.
Mileno, hčerko Ireneo i:
sinekom Jožekom, da bo
mo lažje premagali to m
šo bolečino in solze.
Da Ti bomo lažje izrr
kli, dragi Jože, ob slov¿
su. da si nam bil drag Y
da Te ne bomo pozabil^
TVOJI SODELAVa^
g^f 7 — 21. februar 1974
NOVI TEDNIK — stran 3
^red kongresom Z KS
_________v
anez Zahrastnik je na seji
dobčinskega sveta ZKS
je (bila je prejšnji teden)
avodni razpravi o resolu-
za sedmi kongres ZKS
idaril zahtevo o razrednem
iu in o vlogi ZK v njem,
újabljanje samoupravljanja
' osnovi ustavnih izhodišč,
voj mednacionalnih odno-
r v Jugoslaviji in nenehno
je van j e politike neuvršče-
;ti. člani sveta so podprli
lutek resolucije, obenem
so opozorili na nekatere
Tianjkljivosti in predlagali
»dilu osnutka pomembne
polnitve.
iesolucija mora na akcijski
;in pokazati vsem komu-
tom in delavcem v Slove-
t, na katerih področjih
aiženega dela se bodo člani
, še posebej odločno boje-
i za dosego družbenih ci-
j. Osnutek mora jasno po-
tati, kaj hočemo. Sedanja
ošnost in v5eobsežnost be-
lila slabi osnovni ton reso-
ije, ki je za predkongres-
delo slovenskih komunis-
• zelo pomembna. Njena
ibilizacijska moč mora bi-
irečja.
ied konkretnimi dopolnit-
ri povzemamo samo neka-
e.
V nakazovan iu poti družbe-
na razvoja, zlasti kar zade-
va naše materialne možnosrti,
moramo biti realni. Resoluci-
ja sicer zahteva, da naj v ne-
kaj letih zajamemo v pred-
šolsko varstvo povprečno 50
odst. otrok. Toda v Šmarju
znaša danes to število komaj
2 odst. To pomeni, da bo mo-
rala slovenska družba še in-
tenzivneje solidarno združeva-
ti sredstva za izenačevanje
pogojev otrok za vzgojo in
izobraževanje.
Delitev dohodka, individu-
alna storilnost dela, družbe-
na produktivnost dela in na-
grajevanje po delu, te kate-
gorije, opredeljene v resolu-
ciji premalo natančno in si-
stematično, so bile deležne
precej dopolnitev. Storilnost
dela zahteva skrbno gospodar-
sko in politično analizo. Ne
le, da prepočasna rast storil-
nosti lahko usodno \TDliva na
ustvarjanje dohodka in celot-
nega družbenega proizvoda.
Ta posledica lahko tudi poli-
tične učinke Zato mora os-
nutek resolucije politično ob-
računati s težnjo po uravni-
lovki in 'Tvrednotiti nagrajeva-
nje po delu v skladu z do-
sedanjim družbenim dogovar-
janjem in sT>orazumevanjem
o del H vi dohodka in osebne-
ga dohodka.
Zanimive so bile misli o
družbeni režiji. Franjo Ko run
iz Velenja je postregel s po-
datkom, da bi z integracijo
nekaterih služb (računovod-
skih, knjigovodskih itd.) v
•šolstvu lahko privarčevali v
Sloveniji okrog 10 milijard
starih dinarjev. Z enako od-
govornostjo moramo zahteva-
ti večjo storilnost dela in »ve-
čjo rentabilnost« tudi na po-
dročju družbenih dejavnosti.
Emil Jug iz Prebolda je na
primer menil, da nekatere
-samoupravne interesne skup-
nosti 3ploh ne upoštevajo iz-
hodišč ekonomske in druž-
bene politáke. Njihove velike
želje pa da so v razkoraku z
možnostmi gospodarstva. Za-
nimiva je bila njegova misel,
da bi morali v organizacijah
združenega dela bolj nagraje-
vati strokovn-ake, ki delajo
zunaj gospodarskih in druž-
benih središč.
V višjem in visokem šol-
stvu, so menili na seji, mora-
mo v Sloveniji izraeljati poli-
centrilni razvoj. Osnutek re-
solucije pa o tem ne govori.
Na seji medobčinskega sveta
ZKS Celje so o resoluciji
razpravljali Eîmil Roje, Štefan
Korošec, Slavko Ve rdel. Ve-
ra Vodeb. Darko Bizjak, Mi-
lena Novak, Emil Jug in dru-
gi-
Medobčinski svet je po
uvodnih poročilih Trude
Nemež in Darka Bizjaka raz-
pravljal še o oceni vsebinske-
ga poteka volilnih konferenc
osnovnih organizacij in o ka-
drovski sestavi novoizvoljenih
organov ZK. Ocena je dobra
in po mnenju Kristiana Hras-
telja pomenijo konference bi-
stveni premik v vsebinski In
revolucionarni rasti ZK.
Najpomembnejša ugotovitev
sveta pa je, da raste delav-
ska večina ZK tudi v novoiz-
voljenih organih ZK na celj-
skem območju. V novi sesta-
vi občinskih konferenc ZK
osmih občin je 33 odst. delav-
cev (od visokokvalificiranih
do nekvalificiranih). Od skup-
no 492 članov torej 161. Še
boljša udeležba delavcev pa
je v komitejih — od skup-
no 132 članov je delavcev 56
ali 42 odst. V vseh občinah
so dogovorjeno kadrovsko po-
litiko dobro izpeljali. Vendar
pa v konferencah in komite-
jih ni dovolj žena in mla-
dine. Žena je le 17 odst.. mla-
dih do 27 let pa 16 odst. (v
konferencah), in v komitejih
15,9 odst. žena ter 14.4 odst.
mladih. Dočim so mladi so-
razmerno dobro zastonani, pa
je število žena premajhno.
Na koncu seje se je Janez
Zahrastnik zahvalil članom
sveta, ki so delovali v minu-
lem dveletnem obdobju. J. V.
REŠITEV JE PLIN
Jetudi je bil protokol o
bavi naravnega zemeljske-
plina iz Sovjetske zveze
Jugoslavijo podpisan šele
îembra lani, so že stekle
re priprave za uresničitev
5rta, ki naj prinese bist-
lo olajšanje v naš energet-
položaj.
iosilec celotne akcije je
bljanski Petrol (za Slove-
o), ki je tudi pripravil pr-
inf ormaci j ske razgovore o
»žnostih m pogojih doba-.
zemeljskega plina k nam.
*o pogodbi bo Jugoslavija
bila na leto 3 milijar^ ku-
pnih metrov plina, od tega
)venija 750 milijonov. Po
^em načrtu naj bi glavni
novod skozi Slovenijo te-
l mimo treh največjih po-
išniških središč — Maribo-
, Celja in Ljubljane. Za pri-
uček na avstrijski plino-
1 je še nekaj različnih
ïdlogov. Na vsak način pa
so zmogljivosti za transport
plina do nas na avstrijski
strani pripravljene. Nekoliko
drugače je v češkoslovaški,
kjer se šele bodo lotili grad-
nje oziroma povečanja pli-
novoda. To pa je tudi razlog,
ki odmika realizacijo dobave
plina k nam za nekaj let.
Navzlic temu se zdi, da bo
dobava plina iz Sovjetske
zveze v Jugoslavijo stekla
1977.	leta, nazpozneje pa leta
1978.
Mimo glavnega plinovoda
bodo v Sloveniji zgradili še
vrsto drugih priključkov in
skušali tako med seboj po-
vezati vsaj vse glavne po-
trošnike. Se pravi vsa večja
industrijska podjetja itd.
Ne glede na variantne pre-
dloge o priključitvi sloven-
skega glavnega plinovoda na
avstrijski vod, bo trasa po-
tekala skozi CJelje, 2alec, Pol-
zelo, zatem bo njen krak ali
celo primarni vod zajel tudi
Slovenske Konjice. Plinovod
pa bo vodil še proti Rogatcu
in tako povezoval bližnje hr-
vaško območje.
Naravni zemeljski plin iz
Sovjetske zveze prihaja k
nam v času ko so vse oči
uprte v reševanje energetske-
ga položaja. Zato ker je pač
vsak novi vir dobrodošel; in
tudi zaradi varstva okolja,
saj gorenje oziroma uporaba
plina ne onesnažuje zraka, so
nove pobude več kot dobro-
došle.
In cena? četudi danes ni
moč govoriti o ceni za ku-
bični meter tistega plina, ki
ga bcmo dobili oziroma po-
rabili čez nekaj let, je na
dlani, da se bo ravnala рк)
svetovni tržni situaciji. Ne
glede na to resnico pravijo,
da bo cena plina za okoli
10 odstotkov večja od cene,
ki velja za naravno nafto. Po
vsem tem je tudi cena mi-
kavna.
Petrol kot ncsilec akcije za
zgraditev plinovoda v Slove-
niji, bo imel te in prihodnje
dni številne razgovore ne sa-
mo v regijskih območjih (v
Celju je tak posvet že bil),
marveč bodo njegovi pred-
stavniki obiskali tudi večje
potrošnike in z njimi sku-
šali ugotoviti pripravljenost
delovnih organizacij, da pre-
usmerijo svoje energetsko
porabo na plin. Prav tako
bodo na teh razgovorLb sku-
šali ugotoviti količine plina,
ki bi jih potrebovali in še
vrsto drugih vprašanj, med
katerimi ne bo manjkalo tu-
di finančnega. Gre tudi za
delež, ki ga naj dajo nepo-
sredni p>otrošniki pri gradi-
tvi glavnega plinovoda.
Akcijo na širšem celjskem
območju bo vodil kolektiv
Plinarne in vodovoda v Ce-
lju.	M. B02IČ
1% ZA OTROKE
Temeljna skupnost ot-
roškega varstva v Sloven-
skih Konjicah se je odlo-
čila, da bo predlagala
vsem delovnim ljudem v
občini, naj odvajajo v te-
meljnih organizacijah več
sredstev za otroško var-
stvo kot prejšnja leta. V
preteklih dveh letih so
delovni ljudje po občin-
skem odloku izdvajali za
otroško varstvo 0,45 odst.
od bruto osebnih dohod-
kov. Ker pa potrebe po
vzgojnem varstvu predšol-
skih otrok tudi v Konji-
cah močno naraščajo,
predlaga Temeljna skup-
nost otroškega varstva v
svojem programu, da bi
občani prispevali za izva
janje programa otroike
ga varstva 1 odstotek od
svojih bruto osebnih do-
hodkov. Sredstva po takš
ni stopnji naj bi ^biia'i
t" leta, z denarjem pa bi
zgradili nov otroški v.-„ec
I Slovenskih Konjicah m
Zrečah. v svojem progra-
mu so člani izvršnega od-
bora Temeljne skupnosti
otroškega varstva jasno
zapisali, da je prišla po-
buda za pospešeno grad-
njo otroških vrtcev iz
vrst neposrednih proizva-
jalcev. Opozorili so tudi
na dejstvo, da je v Slo-
venskih Konjicah od 4905
zaposlenih kar 1760 žena
in da je otrok v starosti
od O do 8 let v Konjicah
2760, od teh pa jih je v
vrtce vključenih samo 193.
Ker sta družbeno var-
stvo in vzgoja otrok ne-
obhodno potrebna ш spa-
data med temeljne pogo-
je za uspešen razvoj vsa-
kega kraja, je predlog
temeljne skupnosti otroš-
kega varstva v Slovenskih
Konjicah prav gotovo
sprejemljiv, posebej za^o,
ker prihaja pobuda pi
bolj organiziranemu ot-
roškemu varstvu iz vrst
neposrednih proizvajalcev.
Damjana Stamejčič
ZA INTERESE DELAVCEV
Pred dnevi je bila v Slo-
venskih Konjicah ustanovna
seja občinske konference sin-
dikata delavcev lesne indu-
strije in gozdarstva. Nekaj
o namenu in vlogi nove or-
ganizacije sindikata nam je
povedal Tone (3osak, član sin-
dikalne organizacije v Lesno-
industrijskem podjetju Slo-
venske Konjice.
»Do letos je obstajala v
Slovenskih Konjicah, kakor
tudi v vseh ostalih občinah,
enotna sindikalna organizaci-
ja. Ta je pri nas štela 4500
delavcev, kar je vsekakor
preveč za uspešno delo tak-
šne organizacije. Zato smo
letos spremenili organizacij-
sko shemo in smo razdelili
enotno sindikalno organiza-
cijo na več strokovnih sindi-
kalnih organizacij. Te dni
smo tako ustanovili konfe-
renco delavcev lesne industri-
je in gozdarstva. V tem ok-
viru bo vključenih kakih 750
do 800 delavcev, saj je pro-
blematika lesnih in gozdar-
skih podjetij tako specifična,
da se mora obravnavati v
ožjem krogu delavcev, ki jih
ti problemi neposredno za-
devajo. Po mojem je najvaž-
nejša naloga strokovnega sin-
dikata ta, da zastopa intere-
se delavcev in da jim omogo-
či čimbolj strokovno izobra-
zbo. Pred leti je bil ravno
v našem podjetju zelo nizek
nivo strokovne izobrazbe, sin-
dikalna organizacija pa je
bila -tista, ki je dala pobudo
po dodatnem izobraževanju.
DAMJANA STAMEJČIČ
TOVARIŠ DRAGO LUBEJ, PREDSEDNIK
SINDIKATA UTN POLZELA
Tovariš DRAGO LUBEJ,
predsednik sindikata v
Tovarni nogavic Polzela
Vsi se zavedamo pome-
na delavske kontrole v
delovnih organizacijah.
Vemo, da smo že pred
časom pričeli ustanavljati
organe delavskega nadzo-
ra v tovarnah. Slišal sem
tudi, da v vaši tovarni že
dalj časa deluje tak or-
gan. Zanima me, kako je
z delavsko kontrolo v va-
ši' tovarni? Kolikokrat se
je komisija delavskega
nazora sestala, odkar ste
jo ustanoivili, kakšne na-
loge si je zadala in kako
se je lotila dela? Ali je
komisija delavske kontro-
le že obravnavala kakšen
konkreten problem? Kak-
šne so pristojnosti komi-
sije?
Upam da vprašanj ni
preveč m da boste lahko
kmalu odgovorili nanje.
BRANKO STAMEJČIČ,
ZARES ZAMUJENA
PRILOŽNOST
v letu 1972 je temeljna
skupnost otroškega varšt-
va Laško programirala za-
četek gradnje v Laškem
zaradi perečih problemov
varstva predšolskih otrok,
predvsem še dojenčkov.
Vzporedno s tem zastav-
ljenim programom so po-
tekali pogovori na RSOV
v Ljubljani, kjer so bili
obljubljeni dolgoročni
krediti takoj ob predloži-
tvi potrebne dokumentaci-
je.
Za začetek dela je bil
formiran tudi gradbeni od-
bor, ki je z vso resnostjo
zbiral potrebno dokumen-
tacijo. Stanovanjsko pod-
jetje Laško, ki je imelo in
še ima nalogo urbanistič-
nega planiranja prostora,
je za objekt vrtca rezervi-
ralo odlično zemljišče v
neposredni bližini centra
in precej razsežno. Na
tem zemljišču bi bilo
možno graditi glede na
zahtevne normative us-
trezen objekt, zaradi če-
sar je gradbeni odbor v
tem razdobju že imel iz-
delan idejni projekt vrtca.
Trije variantni predlogi
urbanističnega načrta me-
sta Laško, ki so bili v
tem razdobju razgrnjeni,
pa so v tretji varianti iz-
ključili možnost gradnje
vrtca na prvotno zasnova-
nem zemljišču in tej grad-
nji namenili lokacijo malo
dalje iz centra v hudour-
niški grapi, ki pa je za
pričetek gradnje terjala
veliko pripravljalnih del.
TSOV Laško je na več se-
jah razpravljal o tej novi
varianti, čas je hitel, sred-
stva, zbrana za to investi-
cijo, pa so se vrednostno
zmanjševala.
Zaradi ponovnega naro-
čila projektov in presta-
vitve lokacije vrtca so bi-
li zamujeni roki za prido-
bitev kreditov. Izvajalec
del je preostanek del in-
vesticijske vrednosti kril
iz lastnih obratnih sred-
stev. RSOV Ljubljana je
od tega razdobja dalje tu-
di prenehala s kreditira-
njem tovrstnih objektov.
Možnosti kreditiranja pre-
ko kakršnekoli banke ni.
Zaradi teh situacij TSOV
Laško gradi predšolski
prostor izključno z last-
nimi sredstvi ter s po-
močjo premostitvenih ob-
ratnih sredstev izvajalca
del.
Po novo pridobljenih na-
črtih je celoten objekt
podkleten ter dvoetažen
zaradi premajhne funkcio-
nalne in gradbene površi-
ne.
Da je bilo sploh mož-
no pričeti z gradnjo na
novi lokaciji, je bilo po-
trebno zemljišče regulirati
zaradi potoka Žikovce in
celotno visoko in nizko
napetostno električno om-
režje prestaviti v zemelj-
ske kable.
Izvajalec SGP Hrastnik
je šele v zimskem času
pričel z deli z vso resnost-
jo ter se dela nadalju-
jejo brez kakršnihkoli pre-
kinitev. Ob takšnem tem-
pu izgradnje bo vrtec kon-
čan in predan svojemu
namenu ob pričetku šol-
skega leta 1974/75.
Juire Jan,
tajnik TSOV
Laško
KOMENTAR UREDNIŠTVA
Vprašali smo tudi, če bi
bil kredit za naslednjo
stopnjo dosegljiv. Ni, kot
smo zvedeli. Republiška
skupnost otroškega var-
stva ne financira več gra-
denj. Denar za "te namene
se je lani in se bo v bo-
doče prelival v otroške
dodatke za revnejše kmeč-
ke otroke.
O tem, kdo je kriv za po-
dražitev, za zamudo in
zgubljen kredit nismo
vpraševali. Grešnikov oko-
li tega greha je več in je
vprašanje, kdo je večji.
Odgovor, kako v bodoče
preprečiti, da bi podobno
»natezanje« laikov okoli
strokovnih rešitev ne mo-
gle več toliko škodovati
skupnosti, je bil dan po-
sredno na zadnji seji ob-
činske skupščine, ko so
naloge okoli urbanizma
in prostorskega načrtova-
nja v laški občini zaupali
strokovni organizaciji, Za-
vodu za napredek gospo-
darstva v Celju.
4. stran — NOVI TEDNIK
Št. 7 — 21. februar II
--^
Na zadnji seji sveta de-
legatov TOZD v Rudniku
lignita Velenje so med
drugim obširno razprav-
ljali tud o kadrovski pro-
blematiki. Tako so po-
daljšali mandatno dobo
direktorju Ludviku ing.
Maliju, ki je to delovno
mesto zasedal v pretekli
mandatni dobi, do konč-
nega postopka združitve
TES in RLV. Svet dele-
gatov je imenoval Anto-
na Močilnika ponovno za
pomočnika direktorja RLV
za štiruetno mandatno
dobo. V skladu s prija-
vami na razpisana delov-
na mesta vodij strokov-
nih sektorjev in služb ter
zato, ker vsi prijavljeni
izpolnjujejo razpisane po-
goje, imenuje svet dele-
gatov za štiriletno man-
datno dobo: za vodjo teh-
ničnega sektorja Dušana
ing. Pipuša, za vodjo
plansko-analitskega sek-
torja Antona ing. Seher ja,
za vodjo splošnega sek-
torja Kristiana Hrastela,
za vodjo kadrovsko-soci-
alnega sektorja Teodora
Jelena, za vodjo finančne-
ga sektorja Karla Vrečka,"
za vodjo komercialnega
sektorja Valterja Demšar,
ja, za vodjo razvoja de-
lovne organizacije Jožeta
Hrastnika in za vodjo me-
hanizacije DO Dušana ing.
Janežiča.
♦
Tihe želje dveh let —
lastna zdravniška ambu-
lanta — se bo v Konusu
kmalu uresničila. V tem
mesecu teko zadnje pri-
prave za ureditev prosto-
rov, znašli pa so se pred
edino oviro — nimajo
zdravnika
Ker v zdravstveni po-
staji v Slovenskih Konji-
cah primanjkuje medicin-
skega kadra, ne morejo
od svojega dela odtegniti
nobenega zdravnika. Ko
to poročamo, potekajo
dogovori z zdravstveno
postajo v Celju, ki moč-
no upa, da bo za obratno
ambulanto v Konusu do-
bila ustreznega zdraivnika.
V Konusu imajo zanj pri-
pravljeno stanovanje.
Kaj pomeni obratni
zdravnik pri več kot ti-
sočglavem kolektivu ni
potrebno pKxsebej poudar-
jati. Zdravstveni službi je
jasno že dalj časa, da
morajo tolikšni kolektivi
imeti lastno zdravstveno
službo. Uresničitev pa je
bila do zdaj možna samo
tam, kjer je imel delovni
kolektiv za to zanimanje.
Ker pa je teh vedno več
— med njimi je tudi Ko-
nus — ubira zdravstvena
zaščita v obratnih ambu-
lantah vedno hitrejšo pot.
Z. S.
«
Lesna industrija »BOR«
Laško je v letošnjem le-
tu organizirala tečaj za
pridobitev internih kvali-
fikacij. Tečaj, ki ga je
obiskovalo povprečno oko.
U 30 mlajših delavcev in
delavk, je bü zelo kvali-
teten, saj so predavali
strokovni delavci iz stro-
kovne šole škof j a Loka
in tudi domači strokov-
njaki.
«
Kolektiv laške pivovar-
ne v zadnjem času zelo
nadrobno in temeljito
tehta razloge za nadaljnje
investiranje in tiste, ki
takim investicijskim načr-
tom nasprotujejo. Zvede-
li smo, da se krepi pre-
pričanje, da je nadaljnjo
investicijo treba izpeljati,
čeravno družbenoeko-
nomska atmosfera in na-
klonjenost ni ravno spod-
budna.
STEKLARNA ROGAŠKA SLATINA	\
IZVOZ STEKLARNE IZ LETA V LETO VIŠJI, KLJUB TEŽAVAM NA TUJEM TRŽIŠČU	^^
Izvoz je za Steklarno Ro-
gaška Slatina bistvenega po-
mena, izdelki pa so priznani
na najbolj zahtevnih tržiščih,
tudi tam, kjer je sicer ste-
klarska industrija izredno
močno razvita. Lani se je
povečal izvoz napram letu
1972 kar za 50 odst., zato je
razumljivo, da je predstav-
ljal izvoz 54 cdst. celotne pro-
izvodnje steklarne. Pridruži-
mo temu še številko tri in
pol milijona dolarjev. Za to-
liko so namreč lani izvozili
izdelkov in letošnji plan je
čez štiri milijone dolarjev',
še pomembneje pa je to, da
je plan na zelo trdni osnovi,
saj so vsi dogovori že za-
ključeni. Kako jim to uspe-
va? Ali vse to poteka brez
težav? Ne, steklarna se prav-
zaprav bori z velikimi pro-
blemi.
Čeprav velja januar v go-
spodarstvu za »mrtvi« mesec,
so letos izvozili že za 18 od-
stotkov več kot lani januar-
ja. 2al pa vsi gospodarski
pokazatelji opozarjajo, da
konjunktura na zunanjem tr-
žišču pada. Nekatere nemške
steklarne nimajo dovolj de-
la, tako da so bili prisiljeni
skrčiti delovni teden na tri
dni. Zahodno nemško tržišče
pa je poleg ?mieriškega za
steklarno naj odločilne j še. —
Kljub takšnemu stanju pa so
januarja letos izvozili v Zah.
Nemčijo za 488.000 mark iz-
delkov (lani januarja za 440
tisoč), kar sicer ni veliko
povečanje, toda ob situaciji,
ki je, bi prej lahko pričako-
vali zmanjšanje. To pa doka-
zuje, kako je rogaški kristal
cenjen.
Steklarno je presenetilo tu-
di povečanje konjunkture nji-
hovega blaga na domačem
tržišču, še nikoli dosedaj ni-
so imeli že v januarju kom-
pletnega naročila do konca
leta za domače tržišče. To-
likšna domača naročila pa
izključujejo možncst zadovo-
ljitve domačega trga in hkra-
ti povečanja izvoza. Zato je
še za steklarno toliko po-
membneje, da prične delovati
brusilnica v Kozjem s polno
zmogljivostjo, saj bo v tem
primem lahko prevzela na-
ročilo vsaj enega domačega
velikega kupca. In teh je ve-
liko. Tudi takšnih, ki so že
v začetku leta dali naročilo
za deset milijonov dinarjev.
Cene proizvodov steklarne
so še zamrznjene do 23. feb-
ruarja, toda tudi po odmrz-
nitvi to ne bo bistveno vpli-
valo na porast dohodka, saj
bodo cene zvečane na manjši
del proizvodnje, tistih 46 od-
stotkov, kolikor proizvajajo
za domači trg. To ne pome-
ni, da cene izdelkov za iz-
voz ne bodo povišane, ven-
dar glede na pogodbe ne to-
liko, kot bi to zahtevalo po-
večanje cen reprodukcijske-
ga materiala, katere ркз spro-
stitvi občutno »skačejo«. Ce-
na svinčenega mini j a, ene
osnovnih surovin za proiz-
vodnjo, se je povečala za 42
odstotkov, soda Lukovac bo
po napovedih proizvajalca od
lanske cene 0,87 dinarja za
kilogram porasla na 1,80 di-
narja.
Dogovor z Zahodno Nem-
čijo vsebuje določilo, da lah-
ko Rogaška dvigne cene med
letom za toliko, kolikor se
dvignejo v njihovi steklarski
industriji, to pa pomeni za
osem do dvanajst odstotkov.
Na mednarodnem tržišču po-
nujajo izdelke preko katalo-
gov, cene v njih pa je mo-
rala Rogaška dati že decem-
bra. V steklarni se jasn^'
vedajo, da kupcev ne J
jo razočarati, saj so me^'
mi takšni, ki mu satjij'
ran tirajo proizvodnjo 23
milijona mark letno, J
njim petkrat večji odv^
Normalno je, da v Stej
ni resno računajo tudi¡
dvig osebnih dohodkov, (
sticijsko vlaganje itd.
tega pa ne morejo kritij
na tujem tržišču. Zatoj
nujno p>otrebno še izboij
asortiman proizvodov г
čunico, da bi v enakem (
in z enako količino s^
kot dosedaj, naredili še
liteinejši proizvod. To jJ
hteva od vseh zaposlem
boljše znanje in se vetij
redne napore kolektiva.
Od vsem tem je pctf
omeniti še ameriško trž
kjer so izdelki iz Rog
neverjetno cenjeni. Proč
ci kristala iz Rogaške ^
Združenih državah vložif
likšna sredstva v reklaii
njihove proizvode, ki Ç
steklarna sama prav gt^
težko zmogla. To pa i^
izredno zaupanje posloj
mož na ameriškem träi
M. SENI.
Steklarji med delom
ITC CELJE
7 PLODNIH MESECEV
Uspehi so bili, vendar bi lahko bile določene naloge rešene
še hitreje. Kmalu povečanje SOZD ITC?
Sedem mesecev je pretek-
lo, kar je bilo na podlagi re-
ferenduma ustanovljeno tr-
govsko proizvodno podjetje
ITC v Celju. Za sedaj ga
sestavljajo »Ferralit« Žalec,
»Klima«, »Libela« in »Kovino-
tehna« iz Celja. V bližnji pri-
hodnosti je možno pričako-
vati povečanje sestavljene or-
ganizacije združenega dela.
To so med drugini ugotovili
tudi komunisti na skupnem
sestanku organizacij ZK v
ITC.
V ITC je bil imenovan za-
časni skupni svet s 40 člani
in štirje izvršilni odbori: Ko-
mercialnc-proisvodni, investi-
oijsko-razvojni, kadrovsko-or-
ganizacijski in odbor za fi-
nančno politiko. Delavski svet
je za sedaj edini seji ime-
noval skupino, ki je pripra-
vila osnutek samoupravnega
sporazuma o formiranju sku-
pnega investicijskega sklada
in skupino, ki pripravlja sa-
moupravni sp>orazum o delit-
vi dohodka in osebnih do-
hodkov. Svoje programe so
si zastavili tudi izvršilni od-
bori, ki so jih tudi izpolnili,
zdaj pa čaka ITC še zadnji
pomemton akt — registracija
SOZD.
Razprava na sestanku ko-
munistov ni bila tako živah-
na, kot je bilo pričakovati,
kar pa je razumljivo tudi
zato, ker kratkih sedem me-
secev skupnega dela še ni
toliko pokazalo na probleme,
ki bi jih lahko reševali na
tako velikem sestanku, saj se
ga je udeležilo 156 komuni-
stov.
Vršilec dolžnosti generalne-
ga direktorja ITC Beno KRI
VEC je v razpravi med dru-
gim dejal, da ITC sicer res
še ni registriran, vendar so
se v teh mesecih že pokazale
smernice, po katerih bo po-
tekalo bodoče delo. SOZD je
označil kot novo združbo tr-
govine in industrije, nov na-
čin združevanja v horizontal-
nem sistemu na podlagi po-
slovnega interesa. Takšna or
ganizacija zagotavlja hitrejši
razvoj vsake posamezne de-
lovne organizacije v njej in
ITC kot celote. Velik je tudi
interes, ki ga že kažejo tudi
druge delovne organizacije za
vključitev v ITC kar vodi v to,
da se bo ITC povezoval tudi
izven regijskih meja. Odloča-
nje o novih članih SOZD bo
skupno, kar je tudi preven-
tivna mera.
Beno Krivec: »Na p>odlagi
skupnih naporov nas že da-
nes povsod cenijo drugače
kot so nas prej, kot posame-
zne delovne organizacije. Ce-
lotna realizacija je bila lani
2 milijardi in 200 milijonov,
letos pa lahko računamo, da
se bo približala 3 milijardam.
Trenutno je v ITC zaposle-
nih 2.800 ljudi, od tega 900
v trgovini. Možnosti sodelo-
vanja v okviru ITC pa niso
samo v tistem osnovnem na-
menu, temveč tudi v rekrea-
ciji, športu in drugem. Letos
lahko pričakujemo še večje
gospodarske težave — od sta-
gniranja na tržišču do pove-
čanja cen surovinam. Ne bo
lahko, zato moramo biti pred-
vsem komunisti tisti, ki bo-
mo ločili tiste, ki so se pri-
pravljeni vključiti v skupno
uresničevanje programov in
akcij od takšnih, ki samo ča-
kajo na to, kaj bo in so pri-
pravljeni predvsem kriti2á-
rati. Potrebujemo strokovno
usposobljene kadre, ljudi bo-
mo merili po njihovem delu
in ne po govorjenju.«
V razpraAà je sodeloval tu-
di namestnik sekretarja OK
ZKS Celje, Tone ZIMŠEK,
ki je med drugim dejal, da
je bilo Celje vedno odprto
za integracijska gibanja inda
se je dosedaj povezovalo že
več gospodarskih organizacij
na ožjih in širših območjih.
V Celju in regiji pa nujno
potrebujemo tudi lastne no-
silce razvoja, zato je bilo za-
dovoljstvo ob integracáji v
ITC tem večje. Delo pri us-
tanovitvi ITC je bilo uspeš-
Qo. vendar so velika pričako-
vanja glede na potencialne
možnosti, obetala, da bodo
nekatere naloge hitreje izpe-
ljane.
Bodoče naloge v ITC so
predvsem optimalizacija po-
slovanja delovnih organizacij
v okviru SOZD, vsklajevanje
in izdelava novih razvojnih
programov kot nosilcev do-
ločene nove kompletne pro-
izvodnje in izdelava srednje-
ročnih programov.
M. SENICAR
KAKO
načrtovati
Eden izmed bistuenih vidikov našega socialisti
nega gospodarstva je tudi v tem, da celotna prizadi
vanja izhajajo iz družbenega načrtovanja. Kljub temi
da imamo v našem gospodarstvu opraviti s ptansk
tržnimi pogoji, ki terjajo specifičnih ukrepov in pr
jemov, smo tudi pri tem že dosegli nekatere pomen
bne rezultate. Prav tako pa je res, da mnoga vprašt
nja še vedno ostajajo odprta m bo odgovore nani
potrebno poiskati šele v bodoče.
Bolj kot teoretični problemi družbenega načrtom
nja, pa v vsakodnevni praksi premočno občutim
praktično plat tega problema. Planiranje na nivoj
občin odpira vrsto slabosti, ki se z njimi že vrst
let bolj ali manj uspešno spoprijemamo. Tako siru
tudi na celjskem območju priča pojavu, ko po nepo"
trebnem hromi celotna gospodarska prizadevanja in é
kaže v tem, da pri sestavljanju družbenih načrtd
na nivoju občin, močno kasnimo. V večini primere?
so občine na celjskem območju k pripravljanju drv^
benih načrtov za letošnje leto pristopile šele konceh
lanskega leta. Konkretno: v Celju so se priprav lot^
dokaj zgodaj in sicer septembra, v Žalcu oktobri
Konjicah novembra, Šentjurju decembra, medtem V
najbolj kasnijo v Šmarju in Mozirju, kjer tudi
cem lanskega leta priprave za letošnji družbeni načf
pravzaprav še niti niso stekle. Kasne priprave pa pot
zročajo tudi kasno sprejemanje planov, saj jih v
čini primerov ne bodo sprejeli pred koncem nus
ca. Takrat pa je četrtina leta že mimo in to tuá
že nekaj pove. No, v Celju so letošnji načrt že sp^'
jeli ter k temu dodali še poseben družbeni dogov(fi
ki zavetuje vse dejavnike, ki imajo odločujoč vpli^
na tok gospodarskih gibanj v občini, da si bodo pf'
zadevali načrt tudi izpeljati.
Prav posebej pa velja ob teh prizadevanjih izpos^
viti Velenje, kjer so s pripravami pričeli že v jutiP
mesecu lanskega leta, kar jim je omogočilo, da s"
letošnji družbeni načrt sprejeli že v lanskem iei«
Tako bodo imeli na voljo vse leto, da bodo sprotn-
sprejemali njegovo izvajanje ter tako tudi pravočasnih
sprejemali ukrepe, ki bodo njegovo Izpolnitev vzpoi
bujali ter jo omogočali. Prav gotovo bo potrebno j
bodoče zagotoviti, da se bodo pri strokovnih službo^
bolj potrudili ter tako v vseh občinah celjskega
močja ustvarjali še boljše pogoje za doseganje ^
najboljših gospodarskih rezultatov.	.
BERNI STRMCNß
g^f 7 — 21. februar 1974
NOVI TEDNIK — stran 5
'dt. ^
Javna razprava o fmanci-
eiju splošne in skupne po-
tbe, o delovnih in finančnih
ačrtih samoupravnih inte-
rnih skupnosti ter o predlo-
i občinskega proračuna je
celjski občini končana. Bi-
je živahna, konkretna in
фе§па. Nad pričakovanji,
o velja tako za udeležbo
yt za razpravo samo. Na
tak način je odprla novo po-
avje v našem samoupravnem
vljenju in dala neposred-
emu proizvajalcu vse mož-
osti, da odloča o delitvi ust-
w j enega .dohodka.
Od konca januarja pa do
»setega februarja je bilo v
celjski občini nad 120 raz-
prav, od tega skoraj sto v
delovnih kolektivih in nekaj
nad divajset v okviru z;borov
volivcev na terenu.
Predlog občinskega prora-
čuna v tem delu ni doživel
bistvenih aJl večjih spre-
memb.
Po predvidevanjih naj bi
znašali vsi dohodki letošnje-
ga občinskega proračuna,
skupaj s prispevkom za upo-
rabo mestnih zemljišč
75,790.000 dinarjev ali za 2
odstotka manj kot lani. Si-
cer pa velja opozoriti na bi-
stveno spremembo pri zbira-
nju dohodkov občinskega
proračuna. Glavni viri bodo
davki in takse, več kot po-
lovico dohodkov pa naj bi
zbrali iz davka na promet
blaga in premoženja (skoraj
49 milijonov din).
V izdatkih zavzema glav-
no postavko delo državnih or-
ganov. V osnovni dejavnosti
gre za 17,767.360 dinarjev, v
razširjeni, v kolikor bo spre-
jeta, pa še za skoraj 2,455.000
din več. Pomembni postavki
med izdatki sta socialno ■var-
stvo in komimalna dejavnost.
V obeh primerih gre za več
kot milijardo starih dinarjev.
Z nekaj več kot milijardnim
predlogam za proračunske
izdatke nastopajo tudi nego-
spodarske investicije. Seveda'
gre tudi v teh primerih za
osnovno in razširjeno dejav-
nost.
Precejšnja postavka v ob-
činsikem proračunu sp tudi
izdatki za izobraževanje in
vzgojo: 5,6 milijonov dinar-
jev. To pa je tudi obveznost
občinskega proračuna do
gradnje osnovnih šol in v2®oj-
no varstvenih zavodov. Kra-
jevne skupnosti naj bi letos
dobile .2,8 milijona dinarjev
ali za 13 odstotkw več kot
lani.
Glede na to, da so v pred-
logu proračuna med dohodki
in predvidenimi izdatki še
določena nesorazmerja; čaka
pristojne organe, zlasti pa
svet za družbeni plan in fi-
nance, še usklajevalni posto-
pek, ki mora izdatke iiravno-
vestitd z dohodki.
iola Vransko
ükcíja uspeva
Pred časom smo v našem
dniku poročali o zanimivem
ftčinu zbiranja sredstev za
[>remo prostorov nove
na Vranskem. Medtem se
iccija že približuje koncu,
ito smo obiskali Ivana Bri-
œga, predsednika režijske-
I odbora za Ì2^radnjo no-
Í šole in nekaj občanov, ki
> s s\'ojim prispevkom ne-
ibično pripomogli k temu,
R bo šola v roku priprav-
ena za sprejem učencev.
Fan Briški nam je o akciji
ovedal tole:
»Ko smo se odločili za zbi-
Emje manjkajočih sredstev
K opremo šole, smo bili ne-
oliko pesimistično razpolo-
vni. Z bojaznijo spo priča-
ovali, da bo pri akciji pre-
Bj problemov. Vendar smo
eda j, ko akcijo počasi za-
Ijučujemo ugotovili, da je
il naš pesimizem povsem
eupravičen, saj so občani
roti vsem pričakovanjem z
ajvečjo mero pripravljeno-
ti pwispevali sredstva f>o
vojih možnostih. V akciji
mo doslej zbrali že preko
5 milijonov starih dinarjev.
Preostala sredstva, ki jih bo
mo še ï>otrebovali, bomo
zbrali iz drugih virov. Raču-
namo na razumevanje delov-
nih organizacij", predvsem гга
tiste, ki imajo sedež v okoli-
ci Vranskega.«
Stanka Košenina je med
tistimi, ki so prispevali za
novo šolo. Svojo odločitev,
da pomaga, nam je rada ob-
razložila: »Sola je danes os-
novna stvar za življenje člo-
veka. Vsak zaveden državljan
mora vedeti, da se v šoli zač-
ne življenjska doba človeka.
Ker je nemogoče, da da vsa
sredstva dnižba, nam je tx>
rej povsem razimdjivo, da
prispevamo sami in tako pvo-
magamo. Čeprav nimam več
šoloobveznih otrok, sem po-
magala, saj vem, da bodo ta-
ko boljših pogojev šolanja de-
ležni vsaj vnuki in drugi ot-
roci. Stara šola se že sko-
raj podira, zato je vsakdo
vedel, da je nova šola res
potrebna.«
Vendar pa za šolo niso pri-
spevali le prebivalci Vranske-
ga. Tudi v okoliških krajih
so se lepo izkazali. Se zla-
sti v Prekopi. Tu smo govo-
rili z Jožetem Gropevškom:
»V družini nas je več in
smo vsi nekaj dali, tako da
je naša družina kar dosti pri-
spevala. Upamo, da bo no-
va šola kmalu zgrajena, ta-
ko da bodo tudi naši otroci
lahko obiskovali lepšo in
boljšo šolo. Kajti v boljših
pogojih šolanja se otroci več
naučijo. Po novi stavbi so-
deč bo šola res lepa. Zato
nam ni žal, da smo tudi sa-
mi prispevali nekaj zanjo.«
že v septembru bodo otio-
ci iz krajevnih skupnosti
Vransko, Špitalič, Tabor in
Motnik vstopili v nove, so-
dobno opremljene in svetle
učilnice, ter v boljših pogo-
jih spoznavali življenjske
resnice. Nemala zasluga za
to gre njihovim staršem in
ostalim krajanom, ki so ne-
sebično priskočili na pomoč,
ko je bilo najpotrebneje.
BRANKO STAMEJČIČ
CEL KUP PROBLEMOV
Na zboru občanov v
krajevni skupnosti Lju-
bečna so obravnavali os-
nutek občinskega prorar
čima, ki ga je razložil
podpredsednik občinske
skupščine Marjan Ašič,
razprávljali pa so še o
kopici krajevnih proble-
mov. Raapravljalci so naj-
več poz- -■mosti posvetili
slabim cestam, napeljavi
vodovoda in čedalje slab-
ši napetosti toka.
Med problemi, ki so jih
načeli na tem zboru, so
bile v ospredju slabe ce-
ste. Kljub uspehom v
zadnjih letih, ko so s
sredstvi občanov in ob-
činske skupščine moder-
nizirali v^eč kilometrov
cestišč, še mso zadovolj-
ni.. Se vedno imajo več
kilometrov cest, ki bi bi-
le nujno pKArebne asfalt-
ne prevleke. Med te uvr-
ščajo cesto med Za/čre-
tom in Celjem ter cesto
med Bukovžlakom in Lju.
bečno. Kdaj bodo prišle
na vrsto za asfaltiranje,
je težko reči. Občanj si
želijo, da bi bilo to čim-
prej. Pripravljeni so zbra-
ti del sredstev za reali-
zacijo tega načrta. Ne te-
ži jih pa samo ta prob-
lem. Huje jih skrbi, kaj
bo s cestišči, ki so jih
pred let: že asfaltirali.
Zadnji dve leti ta cesti-
šča iz dneva v dan kaže-
jo slabši videz K temu
pa so največ pripomogli
graditelj? hitre ceste. S
težkimi tovori in neuvi-
devnimi vožnjami so uni-
čili že vse bankine in do-
ber del asfaltne prevleke.
Ali bodo to škodo popra-
vili, ko bodo končali de-
la? Na graditelje pa niso
jezni samo zaradi uniče-
nih cestišč. Nanje se hu-
dujejo tudi zaradi neob-
zirnega uničevanja zem-
ljišč. Lastnike zemljišč ne
vprašajo, ko vozijo po
njih. Gluhi pa so tudi na
odškodninske zahtevke.
Občani pravijo, da se bo-
do na žalost morali za
zaščito evojih pravic po-
služevati tudi pravnih po-
ti. Praivijo, da razumejo
graditelje, ki so včasih
v zares neugodnem polo-
žaju, ne morejo pa razu-
meti, da jih ne razumejo
graditelji ceste.
MILAN BRECL
jože
višner
Skromno in tiho je Jo-
¿e Višner praznoval svoj
petdeseti rojstni dan. Ob-
darili so ga svojci in pri-
jatelji^ najlepše darilo pa
je ob obletnici poda-
rlo življenje. Darilo za
tovarištvo in človečnosti.
darilo za pomoč ljudem,
ki žive v najbolj oddalje-
nih kotičkih konjiške ob-
čine, darilo za delo.
Jože Višner je Konji-
čan, kjer v šoli Dušana
Jereba poučuje zgodovino.
Veselje do učiteljskega po-
klica je dobil med drugo
vojno, ko je bil v jugo-
slovanskem tabonscu yvo-
nand v Svici. Tam je na
Pestalozzijevem inštitutu
poslušal predavanja o pe-
dagogiki, didaktiki in še
čem. Veliko spominov ga
veže na te čase, kot ta, da
so v taborišču stavkali
zato, da so jih ločili od
jugoslovanskih ujetnikov,
pripadnikov kraljeve voj-
ske.
Po osvoboditvi se je Jo-
že Višner vrnil v Sloven-
ske Konjicê. Zaposlil se
je kot učitelj na šoli,
hkrati pa obiskoval dopol-
nilne izobraževalne tečaje.
Vključil se je v mnoge
družbenopolitične organi-
zacije, kmalu pa ga je
učiteljski poklic zapeljal v
oddaljene kmečke vast,
kjer je s svojim delom
in vzgojo pomagal pre-
prostim kmečkim ljudem
v najtežjih časih po osvo-
boditvi. Učiteljeval je v
Skomarjih, Šentjerneju,
na Paškem Kozjaku, Slo-
venjem Gradcu in na Ko-
roškem. Veliko spominov
ga veže na te čase, lepih,
pa tudi težkih spominov.
Vedel je, da kot učitelj
lahko veliko naredi za
kmečki živelj, zato je pro
svetljeval ne samo učen-
ce, ampak tudi njihove
starše in dede. Koliko jim
je potreben in kako zelo
ga imajo radi ti ljudje, je
videl takrat, ko so prišli
v Slovenj Gradec kmetje
s Paškega Kozjaka in ga
prosili, naj se spet vrne
k njim, v hribe.
Toda delo ga je pope-
ljalo nazaj v Slovenske
Konjice in od tu v Špita-
lič.
»Tu sem preživel svoja
najbolj delovna, leta,« je
dejal Jože Višner. »Ne mi-
slim samo na učiteljski
poklic. Moje delo je bilo
še bolj pestro in koristno
zunaj šole, kjer sem lju-
dem z orodjem v roki po-
magal elektrificirati vas,
popravljati cesto, zgraditi
vodovod. Bil sem vse, sa-
mo babica ne,« je v sme-
hu dejal.
Sedaj je Jože Višner že
12 tet v Konjicah. Tu pre-
liva svoje znanje v glave
učencev, nkrati pa se
ukvarja tudi z raziskoval-
nim delom. Jože Višner
je namreč predmetni uči-
telj zgodovine, ki je nje-
gov poklic in njegov hob-
by. V prostem času, ko
nima šolskih obveznosti,
rad brska po konjiški
zgodovini, ki je, kot pra-
vi sam, zelo zanimiva in
še ne dovolj raziskana.
Življenjsko delo nekega
človeka se ne da opisati
v nekaj besedah. Toda be-
sede zbledijo, človekovo
delo pa ostarle kot nevi-
den spomenik še mnogim,
mnogim rodovom.
DAMJANA STAMEJČIČ
Ce bo šlo z vremenom tako naprej, potem ni daJeč,tisti
čas, ko se bo v Atomskih Toplicah ponovila tale slika ...
Sicer pa tu delajo brez prekinitve. Pod toplo kupolo je
prijetno tudi v teh »zimskih« mesecih. Atomske Toplice
imajo tudi v tem času precej gostov, vrh tega se vneto
pripravljajo na novo sezono. Bo spet rekordna?
PUST, PUST...
Pravzaprav nič novega. Kolikor gostinskih lokalov, to-
liko maškarad. Med orgarûzatorje pustnih prireditev pa se
tudi letos močno vključujejo najrazličnejša društva. Za
nekatere je pust tudi vir dohodka in ne samo priložnost
za organizacijsko uveljavitev in poživitev družbenega
življenja.
V	Celju bodo glavne pustne prireditve v soboto, 23.
in v torek, 26. t. m. Znova bodo zaživela gostišča, ho-
teli... Tradicionalni karneval v izvedbi trnoveljske Zarje
pa bo na sam praznični dan, v torek, 26. februarja. Lanski
pustni kefir bodo letos zamenjali TOZDI. Pustni sprevod
se bo v Celju pričel ob treh popoldne, njegov zaključek
pa bo na Trgu petega kongresa.
Na Dobrni bodo pusta počastili v soboto, 23. t. m.
Prav tako bo v Rogaški Slatini, kjer bodo praznovali tudi
v torek. Podobno pot bodo ubrali v velenjski Paki in v
restavraciji Jezero. Tudi nagrade za najlepše in najbolj
originalne maske ne bodo manjkale.
V	soboto in torek bodo pustovanja tudi v restavraciji
Hum ter v hotelu Savinja v Laškem, v Šoštanju pa v
Kajuhovem hotelu. V Atomskih Toplicah bodo rajali kar
tri dni skupaj — v soboto, nedeljo in torek.
V	soboto in v torek bodo praznovali v šmarskem
Hramu. Prav tak sjwred so izbrali v Rogatcu. In če k
vsemu temu dodamo še rajanja v 2alcu, na Vranskem, v
Kozjem, na Ltjubnem ob Savinji ter v Mozirju, kjer že
dolgo vrsto let pripravljajo tradicionalni ix>kop pusta v
sredo popoldne, smo v glavnem zapisali vse. Sicer i>a,
dobre volje bo najbrž povsod na pretek. Tudi možnosti
za ples. In če bodo primemo debele denarnice, bo pust
dostojno počaščen.
PO TELOH NA LOPATNIK
Zakaj ravno na Lopatnik, ko ga je — teloha — po
pobočjih naše Vipote, pa Grmade in Srebotnika tudi do-
volj! In kje sploh je ta — Lopatnik?
Res, razen na špecialki, bi na navadnem zemljevidu
Lopatnika ne našli, in seveda tudi v leksikonu Cankarjeve
založbe ne. Pač pa stoji v Imeniku krajev sestavljenem
po prečiščenem besedilu zakona o območjih občin SR
Slovenije iz leta 1964 ter kasnejših sprememb (1965, 1966),
da je Lopatnik naselje, ki spada deloma pod Žalec, de-
loma pod Velenje. Šteje kakih dvajset, raje več kot manj,
daleč vsak sebi stoječih hiš, po predvojnih virih okoli
6(X) m nadmorske višine na Vinski gori.
če torej omenjamo Vinsko goro, pK>men¿ to sesti na
avtobus proti Velenju in iœtopiti pri postaji z 'stim
imenom ter zia četrt ure usmeriti korak v strmo po-
bočje, ki se konča na skalnati polici, s katere se razgle-
duje gruča hiš s cerkvijo v ospredju. Razgled objema vso
pokrajino — od Konjiške gore na vzhodu, do Savinjskih
na zahodu ter proti jugu do Savskih vrhov, kakor na
dlani; za našim hrbtom pa gozdnato pobočje Vinske gore.
V vasi stopimo na cesto, ki so jo spreljali rahlo v breg
med p>osamezne gosi>odarje, vsak sebi kraljujoče sredi
položnih p>olj in prostranih košenin. To je naš Lopatnik!
Konča se s hišno številko 1, kjer zapelje cesta v gozd. Ista
pot nas iz gozdne tišine pripelje na položno livado, s kme-
tijo na zgornjem robu. Prizor za slikarja, deviška narava
— zrak, sonce in mir ...
Pred kmetijo (hišna tablica pove, da je to Strmec nad
Dobrno št. 1) se pobočje spusti na desno, proti Dobmi,
na levo pa vzpne v pobočje partizanskega Paškega Kozja-
ka; v vsako smer p>o eno uro. Ne v breg, ne v dol se ne
bomo izgubili, zakaj na markirani poti Dobrna — Paški
Kozjjak smo. Zato naš potopis za nedeljski izlet »v ne-
znano«, lahko končamo.
DROBTINE
INFORM.-VCIJSKA SLU2BA — Stalna tedenska poročila informa-
cijske službe celjske turistične zveze kažejo, da je v tem času na
širšem celjskem območju približno toliko gostov kot lani. Največ
jiii je seveda v vseh treh zdraviliščih. Približno število gostov vsak
dan pa se suče pri številki 1.200 in več.
TD STRMEC — Na občnem zboru turističnega društva so pred-
vsem razpravljali o ureditvi kraja. Turistični delavci se bodo zavzeli
za še več cvetic in urejenih okolij hiš.
PLANINA — Po lanskem občnem zboru turističnega društva, se
je marsikaj spremenilo Na delu je več komisij. Močna je akcija
za ureditev in olep.šavo kraja. Dru.štvo bo nabavilo precejšnje števi-
lo vrtnic in jih po znižani ceni prodajalo lastnikom hiš. Pripravlja-
jo tudi spominke ter razstavo »Planina nekdaj in danes«. Vrh tega
zbirajo tudi domačine, ki bi bili pripravljeni urediti in oddajati tu>
ske sobe. Gostišče na (radu redno obratuje.
6. strah — NOVI TEDNIK
St. 7 — 21. februar ifl^
Rogla
BOGATA S SNEGOM!
KAKO DO ROGLE
Iz Celja je do Rogle le ka-
kih 45 kilometrov. Pri odce-
pu za Zreče zavijete z glav-
ne ceste, ki vodi v Maribor
in kmalu za Zrečamd se ce-
sta strmo zagrize v pohor-
ske strmine. Po ozki soteski
vodi, ozki, a zanimivi. Cisto
ob cesti, pa tudi višje, tam
v rebrih samevajo majhne
kmetije. Skoraj vsaka ima
mlin. Pa ne tiste, ki meljejo
moko. Voda ix>ganja mlinska
kolesa, ta pa vrtijo žage. Le-
sa tu res ne manjka.
Cesta proti Rogli se kmalu
zoži in postane le nekoliko
širši kolovoz, ki pa je lepo
vzdržeA^an. Vseskozi ga nam-
reč plužijo, pa tudi posipajo
.s peskom. Kljuib temu je
brez zimske opreme težko pri-
ti prav do vrha. No, kar na-
enkrat se prične med viso-
kimi smrekami, ki obkrožajo
cesto, svetlikati. Že ste na
planoti in v daljavi zagleda-
te razgledni stolp. Potem pa
kakor iz tal zraste pred va-
mi planinski dom. Danes ga
upravlja kovaška industrija
Zreče. V tem kolektivu so
pravočasno spoznali, kako
ugodne možnosti za razvoj
turi^ana nudi Rc^la. Odkupili
so kočo. uredili njeno notra-
njost, postavili dve smučar-
ski vlečnici, uredili velik par-
kirni prostor, kupili še smu-
čarski teptaJni stroj in vse
je bilo nared.
ROGLA
JE ZASEDENA
Upravnik doma Andrej Ka-
merički nam je povedad, da
je Rogla že vseskozi zasede-
na. To nas ne čudi, saj je
na Rogli dovolj snega za
smuko že od sredine novem-
bra sem. Koča je žal majhna,
saj kna le 5 sob z 19 ležišči,
v bližnji depandansi pa je še
skijipno ležišče z 38 postelja-
mi.
Zanimanje za Roglo raste,
zato ne preseneča odločitev
Kovaške industrije, da bo tu-
rizem na Rogli še, razvijala.
Pogoi za to pa je povečanje
kapacitet. Tega se Zrečani
zavedajo. 2e prihodnje leto
bodo kapacitete podvojili; V
načrtu imajo izgradnjo 28
brunaric, planinski dom pa
bodo razširili, izgradili več-
jo jedilnico ... Tudi smuči-
šča bodo še naprej urejeva-
li. Sedanja so namreč že ne-
kam premajhna za množice
smučarjev, ki ob koncu ted-
na naravnost okupirajo Roglo.
2e letos bodo proti lovren-
ški stffoni postavili še eno
vlečnico, tako da bo prihod-
nje leto smučišč že več.
BESEDA
O SMUČIŠČIH
Vsakega smučanja verjetno
zanima, kakšna so smučišča
na Rogli. Povedati velja, da
so smučišča zaenkrat še maj-
hna, predvsem bodo ustreza-
la nekoliko manj zahtevnim
smučarjem. Tereni pa so na-
ravnost idealni za smučarje
— začetnike. Ti najdejo na
Rogli vse. Položne in bolj str-
me terene. Tudi za varnost
smučarjev je dobro preskr-
bljeno. Vsako soiboto in ne-
deljo so na smučiščih člani
gorske reševalne postaje iz
Zreč. Tone Macun in Štefan
Skerbin sta mi povedala, da
so doslej imeli le eno težjo
nesrečo. Ce upK>števamo, da
so že od decembra sem smu-
čišča na Rogli potoa, en zlom
res ni preveč. Tone in Štefan
sta mi povedala še to, da
bodo verjetno pričeli dežura-
ti tudi med tednom, če bo
seveda interes za Roglo še
naprej tako rased. In glede na
to, da Rogla le redko kdaj
zataji s snegom, bo interes
verjetno iz dneva v dan več-
ji. Sneg namreč tu zapade
že v novembru. Skoraj vsa-
ko leto se zadrži vsaj do ma-
ja-
V zjvezi s smučišči le še
to: 2e letos so pričeli trasi-
rati dolgo progo za smuk, ki
vas bo z Rogle popeäjala na-
ravnost do Zreč. Odllično,
kajne, še to je treba pove-
dati, da smučanje na Rogli
ni preveč drago. Dnevna
karta, ki jo izkoristite že v
dobrih dveh urah, stane 50
din, če vzamete dnevno kar-
to za soboto in nedeljo, bo-
ste zanjo odšteli 80 din, kom-
plet 20 kart pa vas bo veljal
40 din.
Na Rogli je torej prijetno.
Želimo le, da bi smučišča
še bolje uredili, tu in tam še
malo raszredčili gozd in po-
stavili še kako vlečnico. Ko
bo tudi to urejeno, bo Ro-
gla resnično lahko postala no-
vo zimskošportno središče.
Tekst in fotografije:
Branko Stamejčič
Rogla je 148i metrov visoka planota v osrčju Pohorja. Doslej so jo poznali le
ljubite!}! planin, gobarji, lovci^ in gozdarji. V kratkem pa bo Rogla postala dosti bolj
znana. Mir skorajda neprehodiiih smrekovih gozdov, ki včasih prav grozljivo spominjajo
na pragozd, so pričeli tam, kjer se gozd razredči in preide v čudovito planoto, motiti
smučarji. Sprva redki, iz dneva v dan pa jih je več. Rogla postaja namreč pravo
zimsko-športno središče Prvo v tem delu Slovenije. IVled Celjem in Mariborom doslej
namreč ni bi'o urejenih smučišč z vsem, kar sodi zraven. Rogla pa postaja prav to.
Zaenkrat v veselje Konjičanov, Zrečanov, Vitanjčanov, pa tudi Mariborčanov in Celjanov.
Kmalu pa bo, v to smo prepričani, na Rogli še bolj živahno. Rogla ima namreč vse
pogoje za zimsko-športno središče. Najvažnejše pri vsem tem pa je, da na njej skoraj
nobeno zimo "e manjka snega. Pravijo, da je najbolj zanesljiva, najbolj bogata s snegom
in sodffč po letošnji, sicer skop; zimi. imajo prav. Na Rogli imajo namreč že celo leto
dovolj snega za smuko.
MIHA RIBIC
je ravnatelj osnovne šo-
le v Braslovčah. Ker je
vsestransko aktiven, smo
ga povprašali, kakšno je
kulturno življenje v Bra-
slovčah: »Kulturno življe-
nje v Braslovčah je zad-
nja leta nerazgibano, to
pa predvsem zato, ker
mladi nimajo primernega
prostora, da bi lahko de-
lovali. To velja še posebej
za zimsko obdobje, saj tu-
di kinodvorana ni ogreva-
na, tako da je delo ne-
mogoče. V letošnjem le-
tu upamo, da bo ta dvora-
na dobila centralno ogre-
vanje, kar bo prav gotovo
pripomoglo k dnižabnej-
šemu življenju v Braslov-
čah.
T. Tavčar
DRUŽINA JE TEMEU
SociaOna deilavka MARINKA
CETINA se ubada s socialo
T ialsJci oibčini. Njeno podro-
čje je mladoletniško prestop-
ništvo, kjer spoznava temne
plati različnih družin. »Ved-
no stremimo, da damo otroke,
ki so se kaj pregrešili, naj-
prej v družino. Spoznavam
pa budi, kjer je družina ust-
varila trden temelj, tampre-
stopništva ni.«
Zaradi pomanjkanja kolegic
zadnje čase dela tudi na po-
dročju nezakonskih rojstev
ter kategorizira otroke. V lan-
skem letu je imela za vpis
okoli 300 otrok, ki jih je ko-
misija nato kategorizirala.
»Tudi tu imamo iz urejenih
družin bolj maJo otrok. Iz-
hajajo iz alkoiholiziraauh dru-
žin ali pa Iz takih, kjer je
dnigače kaj narobe. Otroke
potem na podlagi kategoriza-
cije odrediano za Domavo in
Cmo, nekaj jih pošljemo v
posebno šolo v Celju, nekaj
p>a jih ostane v posebni šoli
v žalcu.«
Marinka Cetina, ki je sama
mati, je danes po njenih be-
sedah preobremenjena. Rada
bi zapustila težko in odgovor-
no službo socialne delavke
v žalski občini. Ce bo to
zmogla, ne vemo, ker je na-
vezana na vse ljudi, ki jih
je v življenju srečala. To
pa so betežni, stari in pomo-
či potrebni. Zanje pa ima
vedno odprto srce, zato ne
vemo, če se bo lahko poslo-
vila od njih. Zlasti pa ne od
mladine, ki že toliko let ugo-
tavlja njene sposobnosti.
Z. S.
13. februarja so v Laškem sprejeli v enote SLO 40 pj.
stovoljcev-mladincev m mladink. To so fantje, ki so
zaključih osnovno šolanje in dekleta, ki še niso vezaj
na družino. To so mladi ljudje, ki se zavedajo svoje Q(
govomosti sedaj, ko so vključeni v enote splošnega
skega odpora in ki so ravno zaradi te odgovornosti ц
ponosni. In lahko so p>onosni! To so aktivni mladiiK;
dobri tovariši in odgovorni člani naše družbe.
Zakaj so se vključili v enote SLO?
IRENA LIPOVŠEK: »Veli-
krat sem se udeležila poho-
dov, ki jih je organizirala ob-
činska konferenca Zveze mla-
dine v Laškem. In prav na
teh pohodih sem se navduši-
la za to, da bi se vključila
v enote splošnega ljudskega
odpora. Zdi se mi, da mora
biti vsak mlad človek pri-
pravljen braniti domovino, če
pride do nepredvidene vojne.
Sprejem Je bil zame posebno
doživetje, saj mi je pomenil
vliko več kot pa sprejem v
Zvezo komunistov.«
ROMAN MAVRI: »S t
ko sem se vključil v рк
voljne enote SLO sem s
jel nase določeno odgo
nosit. Težko pa bi govor;
tem, kaj bom moraJ 6
kot prostovoljec, saj bom
kmalu i)Ost¿l pravi vc
Vendar je veliko že to,
sem se zavedel odgovoru
in naJog, ki jih narel
SLO in prav gotovo bom
izrvedbd teh nalog pomagal
bom le mogel. In tega se
veda vsak od nas, zato i
tudi ponosni.«
ANKA KLINAR: »Zelo sem
bila vesela, ko so me kot
prostovoljko sprejeli v eno-
te SLO. Tudi jaz se zavedam
odgovornosti, ki jo nosim
kot članica prostovoljne eno-
te in vesela sem zaupanja,
ki so mi ga izrekli drugi,
ki so me sprejeli. Upam, da
tega ne bom podrla in da
bom lahko poplačala zaupanje
s svojim delom in aktivno-
stjo. želim, da bi se še več
mladincev m mladink vklju-
čilo v SLO, saj lahko s tem
pokažejo dobršen del svoje
zrelosti.«
]VL\GDA GORIŠEK: »S t
ko so me sprejeH v &
splošnega ljudskega оФ
so mi izkazali veliko za^
nje, hkrati pa me posti
pred odgovornost. Mi, ki i
vključeni v prostovoljne i
te moramo biti prvi, Ш
mo tudi vse ostale mlade
di, da bi se vključevali i
prostovoljce. O tem, da
se vključila v SLO kot !
stovoljka sem začela rs:
šljati takrat, ko sem bo
г ostalimi mladinci na '
fte pohode.«
PETER PODBEVŠEK: »Moj
oče je bil partizan in me je
vzgajal tako, da mi je bilo
kar logično, da sem se vzklju-
čfl v enote splošnega ljudske-
ga odpora. Bilo mi je v ve-
liko čast, da so me sprejeli
in da lahko nadaljujem tra-
dicijo naših očetov. Sedaj
bom moral biti vsekakor bolj
aktiven in več bom moral de-
lati z mladimi. Skušal jih
bom čimveč pridobiti za to,
da bi se vključili v enote
SLO in se tako pripravili na
morebitno nevarnost.«
Mlade prostovoljce so sprejeli v enote SLO na
Občinske konference Zveze mladine v Laškem. To pa .
prvič, da so se mladi vključili v enote splošnega Ijudsl^
odpora. Že pred leti, v času »češke krize«, se je v »i^
vključilo večje število mladincev.	^^
Damjana Stan^^
g^f 7 — 21. februar 1974
NOVI TEDNIK — stran 7
Velenjski petkovi večeri:
Uspešna srečanja!
v galeriji velenjske knjiž-
nice (povsem upravičeno se
tako imenuje), se že dalj časa
vrstijo petkovi kulturni veče-
ri V Velenju so razvili takš-
no obliko kulturnih priredi-
tev zaradi tega, ker jim je
izkušnja pokazala, da se na
takšnih srečanjih zbere sta-
ro in mlado in da ljudje ob
skupnem sodelovanju lahko
marsikaj dosežejo. Pozitivno
je najbrž tudi to, da različ-
ne otvoritve razstav in kon-
certi ali druge oblike kul-
turnega življenja združujejo
tudi pasivne sodelavce in jih
uspejo pritegniti od doma,
od televizijskega sprejemni-
ka in »domače lagodnosti«.
Ob slovenskem kulturnem
prazniku so odprli razstavo
slik mariborslcega slikarja
Slavka Koresa, ki sodi v
srednjo generacijo slovenskih
upodabljajočih umetnikov, je
pa predstojnik oddelka za
likovni pouk na mariborski
Pedagoški akademiji. Kore-
sovo slikarstvo je angažira-
no. Ne toliko v samem pri-
kazovanju, v klasični likov-
ni govorici, ampak v resnič-
nem in iskrenem pristopu k
človeku. Mimo tega ne mure
iti še tako površen opazova-
lec. Zanimajo ga problemi
povsem eksistenčnega znača-
ja pa do višjih, rekli bi —
do nadrealističnih podob na-
šega življenja. Vse pa je pre-
žeto z resnobno in pretehta-
no, domala nezaupljivo dok-
trino. Njegova dela so dra-
gocen prispevek k velenjske-
mu kulturnemu življenju.
Sodobna in angažirana likov-
na dela so pomemben dejav-
nik, buditelj mladega mesta,
ki še išče srxtje ustvarjalne
obligacije in jih s spreje-
manjem medse tudi potrju-
je. Zato je razstava Slavka
Koresa v Velenju toliko po-
membnejša. Kakor vedno, je
tudi otvoritev omenjene raz-
stave povezana s kulturnim
programom. Tokrat so so-
delovali člani Kulturno umet-
niškega društva »Ivan Can-
kar« iz velenjske gimnazije.
Pripravili so Kajuhov večer,
o pesniku pa je spregovoril
profesor Emil Cesar iz Ljub-
ljane.
1. marca, po končani Ko-
resovi razstavi, pa bo še ena
otvoritev. Tokrat bo v Ve-
lenju prvič raztavljal že do-
bro znani kipar Vasilije Cet-
kovič, ki bo prenesel svoje
plastike najnovejšega ciklu-
sa z imenom Ominozen iz
Slovenskih Konjic, kjer je
imel razstavo po celjski, v
Muzeju revolucije. Odprta bo
v petek, 1. marca, ob otvo-
ritvi pa bodo imeli svoj kon-
cert tamburaši šaleške folk-
lorne skupine.
Tako se s prizadevnim de-
lom mladih Velenjčanov us-
pešno razvijajo petkovi kul-
turni večeri, ki so že našli
svoje občinstvo. 2.e predlani
je bil nepozaben večer s pro-
fesorico Boženo Orožnovo,
ko je velikemu številu mladih
govorila o sodobni koroški
književnosti. Prihodnja nalo-
ga večerov je, da bodo ob-
činstvo številčno še okrepili
in zavestno širili svoj krog.
Nekaj podobnega pogreša-
mo tudi v Celju. Nekaj ta-
kega, pri čemer bi se lahko
zbirali, pogovarjali, skratka,
medsebojno sodelovali. Da
ne bi bila vedno kultura na
odru, občinstvo pa v dvora-
ni, stopnico ali dve nižje.
Vse preveč smo se tudi za-
prli v neke mimoidoče ma-
nifestacije, ki le stežka zdru-
žujejo ljudU
DRAGO MEDVED
Iz dnevnika SLG Celje
Goriški gostje
v ponedeljek, 25. tega meseca ob 19.30 bodo v Celju
. v gosteh goriški gostje, ansambel Primorskega dramske-
ga gledališča. V režiji Dušana, Mlakarja nam bodo pred-
stavili dvoje izredno zanimivih del. Prvo je komedija
NOVI NAJEMNIK Eugèna lonesca. To je eno prvih del
francoskega avtorja, ki je popolnoma značilno za celo-
ten lonescov opus, saj je v njem obdelal tako govorno
kakor miselno fakturo, ki jo najdemo v vseh njegovih
kasnejših igrah. Zgodba je preprosta: nekdo pride in
se hoče vseliti v neko stanovanje. Ta človek je na za-
četku popolnoma nemočen pred poplavo besed hišnice
in na koncu je prav tako nemočen pred pohištvom, ki
ga duši, v katerem se utaplja, v katerega izginja. Ide-
ja: človek vse življenje izbira neke predmete in na
koncu stoji sredi njih popolnoma sam, gol, nemočen
tako pred predmeti kakor pred družbo. Tragika je v
tem, da se temu ne upira, docela predan je.
Druga igra je komedija nemškega avtorja, Brechto-
vega sodobnika Karla Valentina SELITEV. V tem delu
pa se človek spopada »s pohištvom«, bori se z njim,
z okoljem, ki mu je neprestano sovražno. Tudi tukaj
je zgodba preprosta. Ob robu mesta stoji podrtija,
Valentin in njegova žena sta se odločila, da se bosta
na črno vselila v »boljše stanovanje«. Kakšna je ta se-
litev, kako nam bodo to zabavo pripravili goriški gost-
je, pa bomo videli ob dobri zasedbi Staneta Lebana,
Drape Kokot-šolarjeve. Im Barešiča. Janeza Starine
ter Metke Franko (nam znana iz odlične Afre v filmu
Ljubezen na odoru) in Matjaža Turka.
J. Ž.
v
Žalec
Ponavljaioče
Leios so člani celjskega
pododbora Društva sloven-
skih likovnih umetnikov pri-
redili svojo razstavo v žal-
skem Savinovem razstavnem
salonu. Prijazen prostor je
sprejel vase dela slikarjev
in kiparjev, ki naj bi prika-
zali svoja prizadevanja zad-
njega časa. Vendar je žal
razstava razočarala. Tri nova
imena srečujemo na tej raz-
stavi. To je slikar Rudi Span-
zel iz Griž, ki je s svojim
velikim platnom kar osvežil
prvi prostor in mu pridodal
nekaj življenja, drugo ime
je kipar Vasilije četkovič,
čigar plastike so tako raz-
stavljene, kakor da bi jih
kdo pozabil na okenski po
lici, in tretja, Vladimira Sto-
vičkova iz Krškega, ki letos
prvič razstavlja v okviru celj-
skega pododbora.
Zakaj je razstava razočara-
la'' Odgovor je preprost. Vsi,
ki spremljamo razstave v
celjskem Likovnem salonu
in v drugih razstavnih pro-
storih, smo domala v vseh
že videli vsa dela. ki so
razstavljena na letošnji pod-
odborovi razstavi, razen
Spanzla, četkoviča. Kneza in
Stovičkove. Nemogoče je, da
nekateri likovni ustvarjalci
sodelujejo na takšni razsta-
vi, ki bi morala predstav-
ljati pregled najnovejšega
dela s slikami, ki smo jih
že večkrat (ne enkrat) vide-
li pred leti na drugih raz-
stavah. Ta izkušnja, ki ni-
kakor ni razveseljiva, nas
uči, oziroma nam vsiljuje
domneve, da bomo na pri-
hodnji pododborovi razstavi
videli spet dela, ki so nam
ßnana. Kakor, da smo dolž-
ni gledati »železni rejyertoar«
skozi celo sezono. Ali ima
potemtakem takšna razstava
še svoj smisel? Težko bi ga
opravičevali, če že vnaprej
vemo, kaj bomo gledali, nam
je to nepotrebno. Pododbo-
rova razstava potrebuje več
svežine, več smelosti, več
ustvarjalnih hotenj, več kre-
ativnosti. Ze nekaj let pa je
sama retrospektiva, ustalje-
na konvencionalnost. In to,
da je letos v Žalcu in ne
v Celju, ne spremeni tega
dejstva. DRAGO MEDVED
Gimnazijci
v Belgijo
Dnevni red nedavne seje
odbora za kulturne stike z
drugimi jugoslovanskimi na-
rodi in s tujino, je obsegal
le eno, toda izdatno točko:
program akcij za leto 1974.
Skupni zahtevek po vlože-
nih prošnjah za financiranje
oz. sofinanciranje znaša pre-
ko 8,600.000 dinarjev, odbor
pa — upoštevaje prexìvidene
denarne možnosti — predla-
ga, da se odobri okroglo
4,700.000 dinarjev. Predlog ne
zalema vseh zahtevkov, tem-
več le tiste, pri katerih gre
za resnično kakovostno pre-
zentacijo slovenskega kultur-
no-umetniškega dosežka bodi-
si napram tujini, bodisi nap-
ram drugim jugoslovanskim
narodom, ali pa če gre za
prezentacijo v okviru medre-
publiškega ali meddržavnega
kulturnega sporazuma; dalje
zahtevke, pri katerih gre za
srečanje z resnično reprezen-
tančnim kulturno-umetniškim
dosežkom drugega jugoslo-
vanskega naroda ali tujine,
obakrat z upoštevanjem na-
čela reciprocitete.
Zahtevki naj bi se financi-
rali iz skupnih sredsetev, ki
bi jih sooblikovale temeljne
kulturne skupnosti v višini,
na katero bi vplivalo dejstvo,
ali bo »uvoženo« kuilturnou
metniško stvaritev užilo na
svojem območju ali ne.
Med zahtevki za leto 1974
je le en zahtevek z našega
območja, kd je prišel v raz-
pravo in sicer zahtevek gîhî-
nazijskega pevskega zbora za
udeležbo na mednarodnem
festivalu v Belgiji. Odbor je
predlagal sofinanciranje z 2
milijoni dinarjev pod pogo-
jem, da bo z enakim deležem
sodelovala temeljna kulturna
skupnost Celje.
In morda še to: udeležba
na jugoslovanski zborovski
svečanosti т Nišu senlača le
enemu zboru iz Slovenije.
Posamič sta se vsak s svoiim
zahtevkom prijavila maribor-
ski »Slava Klavora« in aka-
demski pevski zbor »Tone
Tomšič«, posredno pa tudi
celjski komorni moški zbor.
Končna odločitev se prepušča
Zvezi kulturno prosvetnih or-
ganizacij Slovenije.
O večinoma soglasno spre-
jetih predlogih akcij za leto
1974, bo glasovala še skup-
ščina Kulturne skupnosti Slo
venije, ta pa bo v četrtek.
Celje
Zbor slavistov
Celjska podružnica Slavi-
stičnega društva je imela te
dni svoj občni zbor. Ta skro-
mna, a delavna organizacija
je pregledala svoje delo za
obdobje dveh let. Iz poroči-
la predsednice, prof. Božene
Orožnove je bilo mogoče ugo-
toviti, da je to delo v glav-
nem obsegalo tri področja:
strokovna predavanja, izlete
in delo z zamejskimi Sloven-
ci.
Predavanj je bilo dvanajst
in so segala na različna pod-
ročja, ki zanimajo slaviste,
nekatera pa tudi širši krog
poslušalcev. Predavaj so po-
leg članov podružnice tudi
gostje iz Ljubljane, Maribora,
Trsta in Celovca. Najbolje so
bila obiskana predavanja s
področja metodike pouka slo-
venskega jezika, člani po-
družnice so predavali tudi
izven Celja (Trbovlje, Nova
Gorica, Slovenj Gradec, Pre-
bold, Velenje.
Pri ekskurzijah in iz-
letih je bil poudarek na
krajih v bližnji okolici Ce-
lja (Svetina, Petrovče, Slo-
venj Gradec, Bistrica ob So-
tli), kjer so si člani ob stro-
kovnem vodstvu ogledali
predvsem manj znane, a nič
manj zanimive spomenike,
predvsem take, ki so jih na-
novo odkrili dli restavrirali.
Zelo uspešno je bilo delo,
posvečeno zamejskim Slo-
vencem. 2e pri izbiri preda-
vanj je precejšen del bü na-
menjeri literaturi in življenju
Slovencev, ki živijo onstran
naših meja.
Podružnica je organizirala
tudi dve uspeli akciji: poši-
ljanje knjig in letovanje
otrok iz zamejstva. Zbrah so
in poslali kakih 200 šolskih
knjig, v katerih je govor o
Sloveniji, in jih poslali za
domačo rabo dijakom celov-
ške gimnazije. Posameznim
učiteljem pa so za njihove
učence pKDslali 50 otroških
knjig in nekaj gramofonskih
plošč. Vse z namenom, da
bi otrokom omogočili kar
najbolj neposreden stik z ma-
terinim jezikom.
Izredno je uspela tudi na-
biralna akcija za letovanje
slovenskih otrok s Koroške-
ga. Podružnica je zaprosila
za prostovoljne prispevke
učiteljske zbore posameznih
šol. Mnogi so se odzvali m
skupaj z dijaki zbrali 14.500
dinarjev. To je omogočilo, da
je 14 otrok iz okolice Pliber-
ka letovalo skupaj s celjski-
mi otroki v Baški. Letos se
akcija nadaljuje in kaže, da
bo kljub višjim cenam mo-
goče zopet povabiti 15 otrok.
Akcija je bila deležna vse
pohvale koroških Slovencev,
saj ni zamišljena kot social-
na podpora, ampak kot na-
rodnostna in moralna pomoč,
k. naj omogoči otrokom, da
med vrstniki izpopolnijo svo-
je znanje materinščine, hkra-
ti p>a spoznajo matično de-
želo. Zato kaže to akcijo vse-
stransko podpreti in jo raz-
širiti.
Pri vsem tem delu ni bila
podružnica od 1971 s celjske-
ga področja deležna nobene
denarne pomoči.
V razpravi so člani govo-
rili o potrebi tesnejših med-
sebojnih stikov, posebno med
učitelji šol različnih stopenj
in o neusklajenem položaju
učiteljev-slavistov na razhč-
nih šolah. Sklenili so, da je
za dosego teh ciljev treba
intenzivneje sodelovati v or-
ganih 3amcupravljanja in v
njih doseči večji ugled dru-
štvu in slavistu posamei^ni-
ku.
Vransko
Obisk pisateljev
8.februar ja 1849 je sloven-
ski narod izgubil svojega naj-
večjega pesnika Franceta Pre-
šerna. Njegova ustvarjalna
p>ot je bila izredno bogata. Pi
sal je v času, ko je bil slo-
venski narod in njegov jezik
zatiran in z njegovimi deli
se je slovenska književnost
porapela na evropski vrh.
V svojih pesmih je obujal
vero v zmago pravice. Svoje
misli je neustrašno izpovedal
In zaradi tega mnogo pretr
pel. Veliko je pomagal slo
venskemu narodu, predv.sem
v borbi za svobodo. V današ
nji Jugoslaviji so se njego
ve besede uresničile in zato
nam je še bolj drag. Oblet-
nica Prešernove smrti pa je
hkrati slovenski kulturni praz-
nik, žetev našega kulturnega
ustvarjanja.
S takšnimi mislimi smo se
učenci osnovne šole Vransko
odpravljali na proslavo. Po-
vabili smo mladinsko pesnico
Elo Peroci in Leopolda Suha-
dolčana.
Sprejeli smo ju zelo toplo
in рг'srčno. P'onirji smo ime-
li kratek kulturni program 7
recitacijami in plesi folk-
lorne skiroine. Po programu
sta nam oba pisatelja prebra-
la nekaj svojih del. Vsi smo
iu z zanimanjem poslušali ter
jima zastavljali razna vpra
šanla. Tmeli smo lepo prilož
nost, da se z niima t>oeovar
iarno Po konr^ani proslavi pa
smo se razšli 7 žel jo.• da se
Vmaln sppf «rečarno.
Ta dan je bil zelo lep m
se ga bomo še dolgo spomin-
jali.
DRČA Sonja — 6. c
Osnovna šola VRANSKO
Naš Bernstein
Simfonični koncerti so v Celju prava redkost. Ven-
dar se nam je v letošnji koncertni sezoni posrečilo or-
ganizirat: vsaj dim tovrstna koncerta. Drugi koncert
bo izvedel simfonični orkester Slovenske filharmonije
v sredo, 27. februarja Osrednja točka koncerta bo IV.
simfonija P. I. čajkovskega in bo tako tudi Celje po
častilo 80-letnico smrti tega velikega ruskega skladate-
lja. IV. simfonija sodi med skladateljeva dovršena sim-
fonična dela, ki je v nekem pogledu tudi avtobiograf-
ska.
Orkestru bo dirigiral, že drugič v Celju, Celjan
Tonček Kolar. O njem piše ob koncertu v Ljubljani v
januarju letos, glasbeni kritik Marjan Gabrijelčič: »Di-
rigent Anton Kolar je vodil simfonični orkester Sloven-
ske filharmonije več kot rutinsko zanesljivo, z njim
je tako v koncertu za klavir in orkester v b-molu ka-
kor tudi v IV. simfoniji oblikoval živa in široko raz-
peta zvočna razmerja. V glasbeno izrazno plast je di-
rigent posegel s prepričljivimi izmerami in tako dose-
gel hkrati zvočno, plastično in vsebinsko pristno liziog-
nomijo romantične pripovedi.« Na mladinskem koncer
tu bo dirigent Tonček Kolar sam komentiral vse izva-
jane skladbe. Ker st pa mnogi poslušalci žele vedeti kaj
več o izvajanih skladbah na večernem koncertu in ker
zna dirigent Kolar zelo preprosto in prisrčno razložiti
in tolmačiti vsebino kompozicije, saj smo ga ob zad-
njem koncertu in komentarju mladini imenovali »naš
Bernstein«, smo aa naprosili, da nam bo že dan pred
koncertom, (2в. II. ob 19. uri) razložil kompozicije ve-
černega koncerta v glasbeni šoli. Ta pogovor bo tekel
ob klavirju in gramofonu. Pričakujemo, da bo to po-
globilo koncertno življenje pri nas in bomo skušali s
tem tudi nadaljevati.	v. jce
Komisija za splòsne in kad-
rovske zadeve pri Industriji
galanterije in plastike GALIP
Šoštanj
OBJAVLJA
naslednja prosta delovna mesta
1.	POMOČNIK VODJE KO-
MERCIALNEGA SEKTORJA
P0R01:
Srednja šoLska izobrazba eko-
namske smeri s 6-Ietno prakso
v tozadevni službi ali višje-
šolska izobrazba ekonomske
smeri s 3-Ietno prakso v toza-
devni službi.
2.	STROJEPISKA
PoRoj:
Srednja upravno administra-
tivna šola s 3-letno prakso
3.	3 KV KLJUČAVNIČARJE za
vzdrževanje strojnih naprav v
obratih
Pogoj:
Dokončana industrijska šola —
oddelek za ključavničarje s 3-
letno prakso in odsluženim
vojaškim roköm.
4.	2 IZMENOVODJA
Pogoj:
Dokončana industrijska šola —
oddelek za ključavničarje s
3-letno prakso in odsluženim
vojaškim rokom.
5.	10 NK DELAVK za delo v
obratih
6.	2 NK DELAVCA za delo v
obratih
Pogoj: odslužen voja.ški rok.
Nastop službe takoj ali po do-
govoru. Osebni dohodek po
pravilniku o delitvi osebnih
dohodkov.
Pismene ponudbe z dokazili o
rtrokovni izobrazbi naj kandi-
dati pošljejo v 15 dneh po
objavi na komisijo za vstop in
Izstop z del» pri Industriji
galanterije in plastike GALIP
Šoštanj, CesU Ulcer 3.
8. strah — NOVI TEDNIK
St. 7 — 21. februar ifl^
DOGODKI
VELENJE — ZBOR VARNOSTNIKOV
Prejšnji teden so se v tovarni gospodinjslie opreme Gorenj» Ve-
lenje sestaii člani društva varnostnih inženirjev in tehniliov iz vseh
podjetij celjsite regije na svoj redni občni zbor.
Varnostniki so izkoristili to priliko za strokovno izpopolnjevanje.
Seveda pa so si zadali tudi nove naloge, ki naj bi jih v prihodnjem
letu izvršili z največjo resnostjo.
•Občnega zbora so se udeležili nekateri vidni strokovnjaki s po-
dročja varstva pri delu.
Oljčni zbor je pozdravil tudi generalni direktor TGO Gorenje Ivan
Atelšek in spregovoril nekaj spodbudnih misli o večanju skrbi za
delovnega človeka in izboljšanje varstva pri delu.
PEPI MIKLAVC
ŠOŠTANJ — KAJUHOVA
PROSLAVA
Ob 30. obletnici smrti šoštanjskega rojaka, partizanskega pesnika
in narodnega heroja Karla Destovnika—Kajuha, bo domače društvo
Svoboda pripravilo v petek, 22. februarja, na dan Kajuhove smrti,
svečano proslavo. Na njej bodo sodei"vali tudi nekateri izvajalci
programa iz Ljubljane, Trsta in Celovca ter delegacija osnovne šole
iz Gropade — Padrič pri Trstu, ki nosi ime Karla Destovnika — Ka-
jttlia in s katero imajo šoštanjčani že več let medsebojne prijatelj-
ske stike.
Tega dne bodo na obeh šoštanjskih osnovnih šolah učencem po-
delili tudi Kajuhove bralne značke. Na to podelitev značk so po-
vabili pesnika Mateja Bora, Toneta Kuntnerja in Ivana Minattija.
V. K.
ŠOŠTANJ — O ŠKODLJIVOSTI
ALKOHOLA
Društvo prijateljev mladine Šoštanj je imelo pred dnevi svoj red-
ni letni občni zbor. Na občnem zboru, ki se ga je udeležilo okrog
50 prijateljev mladine, so pregledali bilanco lanskoletnega dela, ki
se je odražalo predvsem pri organiziranju novoletnih praznovanj in
ureditve otroških igrišč ter pomoči taborniškemu odredu Pustega
gradu, s katerim že vseskozi zelo uspešno sodelujejo.
Pred občnim zborom je bilo zanimivo predavanje o škodljivosti
alkohola, kajenja in uživanja mamil, predvsem za mladoletnike in
šolsko mladino. To zelo aktuali)o predavanje je imel znani zdravnik
dr. Rajko Fenc.
LAŠKO — ZA SLOŽNO DELO
Minuli teden je bil v Laškem občni zbor Turističnega društva.
Kljub izredno široki propagandi in osebnim vabilom se v kinodvo-
rani le ni nabralo toliko občanov, da bi bili zasedeni vsi sedeži. Ka-
že, da se Laščanom sicer hoče živeti v prijetnem, lepem in prikup-
no urejenem mestu, da jim je pa precej manj do sodelovanja pri
naporih turističnega in hortikulturnega društva. Zato so ti, redkeje
posejani turistični aktivisti in olepševalci, vredni večje zahvale ter
priznanja.
Na občnem zboru, pozdravili so ga predstavniki- celjske zveze,
društev iz Zgornje Savinjske doline. Vojnika, Velenja in Planine, so
sklenili tesneje sodelovati tudi s sosednjimi društvi. Nadalje so skle-
nili dati pobudo, da bi se za olepšavo mesta, za gradnjo turističnih
objektov, športnih naprav itd., začeli združevati vsi zainteresirani,
tako društva, interesne skupnosti, kot tudi kolektivi in krajevna
skupnost. Tudi to so predlagali, da bi prireditev »Pivo in cvetje« po-
skusili razdeliti, da bi bile vsaj tri večje prireditve v Laškem, po-
leg turistične še športni in kulturni dnevi, vendar vselej v tesnem
sodelovanju vseh.
Na zboru so dali priznanje najboljšim gojiteljem cvetja in iz-
volili nov upravni odbor, ki mu je naložena izdelava programa, ki
pa je s finančnim načrtom tako v glavnih črtah že sprejet.
ec
CELJE — NOVA IMENOVANJA
Na predlog komisije za volitve in imenovanja so odborniki celj-
ske občinske "skupščine na zadnji skupni seji potrdili več novih ime-
novanj. Tako je občinsko sodišče dobilo tri nove sodnice: Vladko Pe-
trič — Filipov, Pepeo Razbornik in Eriko Kovačič — Germ.
Imenovali so tudi občinsko volilno komisijo. Za njenega predsed-
nika so izbrali Zdenka Pavlina, za njegovega namestnika pa Zdrav-
ka Milica. V tej zvezi so imenovali tudi komisijo za volilne ime-
nike, tako Srečka Uršiča za predsednika in Vlada Tomšiča za nje-
govega namestnika.
Odborniki so se strinjali še s predlogom o imenovanju Draga
Završnika za vršilca dolžnosti ravnatelja doma strokovnih šol Vere
Šlandrove. Drago Završnik, dosedanji ravnatelj, je namreč to funk-
cijo pripravljen opravljati še do izteka tega šolskega leta.
CELJE — SPREMEMBA
PRI INGRADU
Delavski svet industrijskega gradbenega podjetja Ingrad je za
novega direktorja podjetja imenoval dipl. Inž. Marjana Prelca, dose-
danjega dolgoletnega direktorja inž. Henrika Cmaka, ki pa se na
razpis za prosto delovno mesto ni prijavil, za njegovega pomočnika.
Četudi novi direktor Ingrada prihaja trenutno iz Ljubljane, Ce-
ljanom ni neznan, saj je bil pred tem nekaj let direktor podjetja za
vzdrževanje prog v Celju. Inž. Marjan Prelec bo novo dolžnost spre-
jel 1. marca oziroma najpozneje 1. aprila.
MOZIRJE — KOMUNISTI
O RAZVOJU OBČINE
Člani občinske konference ZKS Mozirje bodo na jutrišnji, drugi,
seji obravnavali ne le predlog resolucije sedmega kongresa Zveze
komunistov Slovenije ter volili delegate za sedmi kongres Zveze ko-
munistov Slovenije in za deseti zvezni kongres, marveč bodo spre-
jeli tudi zaključke volilne konference in akcijskega programa za de-
lo konference, komiteja in vseh komisij. V tem delu seje bo obrav-
naval še spremembo poslovnika za medobčinski svet ZKS Celje.
Del razprave bodo namenili še merilom in sestavi družbeno po-
litičnega zbora skupščine občine Mozirje. Sicer pa bo jutri tekla
še zanimiva razprava o srednjeročnem programu razvoja mozirske
občine. Nalog na tem področju ni malo. Zadevajo na čisto gospo-
darsko poprišče in na kadrovsko, finančno in drugo plat. V tem ob-
dobju naj bi še bolj povezali vsa družbena prizadevanja, kajti le
povezani bodo lahko korenito spremenili gospodarsko in družbeno
sliko Gornje Savinjske doline. Pri tem imajo v mislih integracijo
prizadevanj v kmetijstvu, turizmu in gostinstvu, v trgovini, grad-
beništvu in ne nazadnje tudi v industriji.
ŠENTJUR — PISARNA ODPRTA
Pretekli teden so odprli v centru Šentjurja pisarno Zavarovalnice
Sava. Doslej so delovali v Šentjurju le poverjeniki, vendar ni.so
imeli nikjer stalnega sedeža. Tukaj bodo občani odslej lahko do-
bili informacije in pa seveda v nujnih primerih tudi pomoč.
Pri Zavarovalnici Sava se lahko zavarujemo: življenjsko, starost-
no, zavarujemo pa lahko pred nezgodami tudi svoje premoženje
(premičnine, nepremičnine, avtomobile, itd.).
Pisarna je odprta vsak delavnik, razen ob sobotah popoldne.
LENKA VRABIC
CELJE — NISO POZABLJENI
Komisija za idejna vprašanja pri komiteju občinske konference
ZKS Celje je povabila na dvodnevni seminar lanske slušatelje politič-
ne šole za neposredne proizvajalce. Na šoli so se namreč dogovorili,
da bodo slušatelji deležni nepretrganega Izobraževanja. V železarskem
domu na Teharjih bodo slušateljem predavali o bistvenih določilih
zvezne in republiške ustave in statutu občine, o delovanju delegacij
v OZD in KS, o spreminjanju samoupravnega položaja delovnega
človeka po sprejetih samoupravnih sporazumih (to bo okrogla mi-
ra), o mednarodnih odnosih in o reformi vzgoje in izobraževanja,
■eminar bo v ponedeljek in torek prihodnji teden.
OCANCEVIH 99 LET
ZVITA OČETOVA POT
Prišel je iz svoje sobe,
droban, sključen in do-
brodušen, natanko podo-
ben vsem starčkom svo-
jih težkih, dolgih let. Zu-
naj na oknu je skakljala
sinička in veselo odnaša-
la drobtinice. Starčku je
pogled splaval skozi ok-
no, potem pa obstal na
nas, ki smo ga prišli obi-
skat, mu zaželeti dobro-
došlico, zdravje in ga po-
barat, kako je z njim, z
njegovimi leti, z vsem kar
ga s tako čvrsto voljo ve-
že na svet. Smehljaj, pri-
bit kot večnost na obra-
zu, ni zbledel ves čas po-
govora. Drobne oči so ve-
selo razsvetljevale majh-
no izbo. Ata je premileval
spomine.
V skromni kmečki kaj-
ži, v Kotah pri Šentjurju
je bil rojen. 18. II. 1876.
V hiši se je okoli materi-
nega krila vrtelo šest
otrok"pa ne dolgo. Ko-
maj trideset let je bilo
Karlekovi materi, ko se je
poslovila od družinice in
jih pustila same. Materi-
na smrt je pomenila za
Karleka novo življenje,
šest let star je odšel od
doma, usoda, ki je takrat
spremljala kot nefljub sp-
remljevalec marsikaterega
fantiča. Pri kmetu šolo-
manu, kamor je odšel, je
bilo dela dovolj za vsa ti-
sta leta, ki jih je preživel
pri njem in se tolažil, da
bo nekoč pač bolje in da
pravzaprav mora biti bo-
lje. Kmet ni bil slab člo-
vek in Karaek je po svoje
imel kar srečo. Drugi
otroci, bratje in sestre,
so dobili mačeho, on pa
novega gospodarja. Mar-
sikdaj je bilo hudo, toda
Karlek je imel trdno vo-
ljo, ki mu jo je vsilila na-
rava in usoda.
Pri golomanu je začel
hoditi v šolo, kmalu pa ga
je sestra Micka dala v uk
za mizarja. Pri Krušiču v
Šmarju je »hoblal« deske,
sestavljal mize in omare
in ni se pritoževal. Leta
so minevala in Karleka
je začelo vleči v svet.
Zapustil je mizarja Kru-
šiča z zavestjo, da nekaj
zna, da je mizar pravza-
prav dober in Imeniten
poklic. Stopil je na pot,
ki ga je privedla na Stu-
dence pri Ljubljani. Prve
otroške in mladeniške te-
ža\^e so bile pozabljene,
pozabljeno, pa ne čisto, je
bilo pastirjevanje in trdo
življenje dečka brez ma-
tere.	"
prejel Je kar prvo
službo, ki so mu jo po-
nudili. Na Studencih je
bil paznik in še danes se
rad spominja, da ga je
neki neuravnovešenec, bol-
nik, krepko mahnili po
glavi.
»Zabolelo je, da se mi
je kar zabliskalo pred oč-
mi. Pa kaj češ, revež je
revež, ne moreš ga udari-
ti nazaj. Hvala bogu, da
sem bil zdrav In ne tak
kot oni,« je hripavo jiftve-
dal štuklekov ata in vne-
to mahal z rokami, da bi
čim bolj pristno pokazal,
kako je tisto prazaprav
bilo.
Blizu Studencev je bila
Ljubljana, ki je bila v
tistem času že kar veliko
mesto in za Karleka, ki
je poznal samo Šentjur
pa Šmarje, je bila že ve-
lemesto. Ne da bi dosti
pomišljal, je krenil na pot.
V Ljubljani so ga določili
za orožne vaje in odšel
je v Trst in Gradec. Tri-
krat po mesec dni Je van-
dral po svetu in, spoznal,
da je svet čisto nekaj dru-
gega kot Šentjur, čeprav
mizar po poklicu, se je
,Karlek pri vojakih znašel.
S\4)jim kolegom v vojaški
suknji je mesil testo in
lepo preživljal vojaščino.
Ni mu bilo hudo. Mize,
postelie in omare pa vča-
sih tudi krste, so mu osta-
le le še v spominu, zble-
dele pa niso. Vse to je
sedaj nadomestil kruh.
Samo preživeti čim bo-
lje, je kljuvalo Karleku v
glavi."
Ker je bil skromen, je
bila tudi narava dobrot-
Ijivt do njega in vse je
teklo po nekem skoraj
natančno določenem re-
du. Trideset let je same-
val, ko pa je menil, da
si je nabral dovolj živ-
ljenjskih izkušenj, je po-
gledal naokoli in si poi-
skal ženo. Našel jo je v
gostilni, kjer . je delala
vse, kar je pač bilo tre-
ba; kuhala, stregla in po-
mivala posodo. Bila je
dobra ženska: petdeset let
sta bila skupaj in nikoli
se nista skregala kaj šele
stepla.
Iz sveta se Je Karlek
vrnil nazaj domov. Oče so
kupili hišo, kjer sedaj ži-
vi, za njim pa jo je do-
bila sestra Micika in kon-
čno on. Karlek se ni ni-
koli nad ničemer pritože-
val. Da le živim to lepo
življenje, si je mislil in
užival tako kot je treba.
Mize, stoli, omare in po-
stelje so spet dobile svoje
mesto v njegovem življe-
nju, pridružile pa so se
Jim še klopi za šole in
table.
Prišla je, nebodisigatre-
ba, svetovna vojna in 1914
leta Je Karlek znova ob-
lekel vojaško suknjo.
»Bil sem, kako se že
tam reče, no, v Galiciji
pa na Dunaju. Najprej v
Galiciji. Sem povedal, da
sem mizar. Dali so me v
fabriko in ko sem prišel
iz vojske, sem izračunal,
da sem »ponucal« sedem
vagonov lesa. Kaj sem
delal? Njega dni bi rekli
temu vojna tajna, veste,
zdaj pa lahko povem, da
je bilo vse, kar se za voj-
sko »nuca«.«
Poklicali so ga v Gali-
cijo. Tudi tokrat se je
Karlek 2anazal. Povedal Je,
da zna peči kruh in da
je to njega dni že delal,
v Trstu in v Gradcu. Ni-
so ga spraševali naprej.
Dodelili so ga tistim, ki
so samo testo vagali in
paziti je moral, da niso
vojni ujetniki, s katerimi
Je imel opravka, testo
kradli. Ni bilo lahko gle-
dati sestradane ljudi in
Karlek se je spomnil na
svojo mladost: tif in tam
je kakšen grižljaj le izgi-
nil ...
Na fronti v Galiciji je
Karlek ozebel in ko so ga
F>otem znova poklicali na-
zaj na Dunaj, ker menda
niso imeli ljudi, ki bi se
razumeli na »tišlarske«
mašine. Je povedal, da je
bolan.
»Tam v Galiciji Je bilo
tako hudo, da sem vča-
sih boga prosil, da bi tudi
jaz zbolel. Pa se mi je le
posrečilo.«
Ker je Imel vodo v
obeh kolenih, so ga posla-
li v češke črnovice, kjer
se Je zdravil. Obe sklečki
na kolenu so mu prereza-
li natanko po 12 cm.
Da bi le vse šlo po sre
či, je Karleku iz dneva v
dan rojilo po glavi. Doma
je bila žena, otrooi.
»Ker sem bil bolan, so
me dali na »Sommer-
frisch«, veste, to je nekaj
takega kot počitnice. Je
bilo kar v redu.«
Tik pred koncem vojske
so ga »odrajtali« nazaj na
Dunaj, kjer Je dočakal
konec gorja in takoj od-
šel domov v preljubo
Šmarje, kjer se je zapo-
slil pri železnici. Takrat
Je imel štiri otroke, po
svetovni voJni pa se je
rodil še eden. ■
Znova je bilo treba ži-
veti, mizariti in preživlja-
ti lačna usta. Toda ni
vrag, da se niso spet
»zravsali«. Druga svetov-
na vojna. Karlek je bil že
star, zato so ga pustili pri
miru. Okoli hiše je bilo
polno vojakov. Karlekov
duh je ničkolikokrat za-
plaval v Galicijo.
Prišli so tudi partizani.
Pri Karleku so si uredili
štab in Karlek je radove-
dno motril, kaj bo iz vse-
ga tega {napad Bračičeve
brigade na Šmarje pri
Jelšah, op. p.).
»Da bi le nekako preži-
vel, da bi le. Predobro
sem poznal vojsko in stra-
hote. še danes me boli
noga. Pa sem le preživel,
vidite.«
In je minilo. 8. marca
1949 so pogoreli. Gorja še
ni bilo konca. Naj bo, si
je mislil Karlek, naredili
bomo novo, da smo le
zdravi in zadtovoljni in —
živi.
Karlek Je mi¿;aril, kar
'naprej mizaril. Miru ni
poznal, preveč se je v teh
dolgih letih privadil delu.
Nad ničemer se ni prito-
ževal in bolj ko so leta
tekla, bolj si je nečesa že-
lel: dočakati čim več let.
»Je bila v Šentjurju ena
ženska, ki jih je stodvaj-
set dočakala. Zakaj Jih ne
bi že Jaz?«
Pravijo, da kdor si ne-
kaj močno želi, po navadi
to tudi dočaka. Najbrž se
bo štuklekovem očetu že-
lja uresničila. Res, da
malo slabo sliši, ampak
bere pa še, bere. Z očali
seveda, brez očal pa tisti
veliki molitvenik z veliki-
mi črkami. Tisto že, tisto,
drugega pa ne. In dela
kar naprej, miru ne pozna.-
Domači pravijo,, da ga to
drži pokonci. Rezlja kiipce
in tudi kakšno drvo še
preseka. Nedolgo tega Je
še ure popravljal, zdaj pa
mu oči ne služijo več.
Kar ne gre, pač ne gre.
Da se ne bi polenil, kot
pravi, lušči fižol, čeprav
mu ni treba, zvečer pa
rad pogleda televizijo, to
čudno reč, ki slike meče
iz sebe. Kar razvedri se,
kadar plešejo in pojejo.
To pa to, pravi.
_Ko je pred kratkim gle-
dal nek film, kjer je nek-
do udaril žensko, je pri-
pomnil: »Kaj pa je to za
en nemaren bedak, da žen-
ske tepe? Ta pa že ne
bo dočakal toliko let, kot
jaz.«
Kot vsi ljudje njegove-
ga kova. je bil tudi štuk-
lekov ata presrečen, ker
smo ga obiskali. Ni in ni
nam spustu roke. dokler
mu nismo obljubili, da
bomo še prišli. Sai veste,
kaj smo mu obljubili, nai-
stareišemu šmsrčanu: ob
stoletnici SP vidimo.
. MTLENKO STRAŠEK
Z ljudmi je že tako: vsak po svoje rinemo skozi življenje, pehamo
se za odličji, za ljubi kruhek, za svobodo, za mir. So pa med nami
ljudje, ki tega ne poznajo, ki natančno vedo, da je življenje eno samo,
da je vredno spoštovanja in da ga ne kaže zlorabljati v nekoristne
namene. Mednje spada tudi Štuklekov ata iz Šmarja pri Jelšah.
g^f 7 — 21. februar 1974
NOVI TEDNIK — stran 9
¡;iiniiti;iiiiLi'jJ:iMJ[iiit
po kateri poti?
Dragi mladi ljudje, čas,
ico se boste morali odlo-
čiti za svojo bodočo po-
klicno pot. je pred vami^
Mnogo je poti, kt jth b^
ste lahJoo izbrali - vm-
dar niso vse enake Za
nekatere je šolanje bolj
zahtevno, za druge manj
in zato se boste morali
iskreno vprašati, kakšne
so vaše sposobnosti in
kakšna je vaša pripravlje-
nost za šolanje. Ljudje se
med seboj razlikujemo in
zaradi tega tudi ne mo-
remo opravljati vseh po-
klicev. Nekateri imajo raz-
vite ročne spretnosti in
smisel za oblikovanje —
delajo pa jim težave teo-
retični predmeti (matema-
tika. jeziki), ki zahtevajo
visoko stopnjo abstrakt-
nega mišljenja. Pri drugih
je obratno. Mnogo od teh
vaših .-iposobnosti vam po-
vedo že dosedanje ocene
pri posameznih predme-
tih, pa tudi izvenšolskih
dejavnostih. Poleg tega pa
seveda ne smemo pozabi-
ti tudi na interese, po-
klicne želje in veselje do
posameznih opravil. Ne
odločajte se za poklic, za
katerega ne čutite nikakr
snega nagnjenja. Prav ta-
ko pa ne bodite zaljub-
ljeni samo v en poklic.
Če boste poznali poklice,
boste tudi ugotovili, da so
mnogi med seboj sorodni
po vsebini, zahtevah in
drugih značilnostih. Vaše
želje, nagnjenje in spo-
sobnosti boste torej lah-
ko usmerili in uveljavili
v več poklicih. Nikakor pa
ne izbirajte poklica zato,
kar ga je izbral vaš pri-
jatelj ali pa zato, ker je
trenutno v »modi«. Ne
ujemite se na poklic, ki
trenutno slovi po visokih
zaslužkih. Morda čez ne-
kaj let ne bo več tako. In
še nekaj — pomembnejša
so vaša nagnjenja in spo-
sobnosti kot pa želja star-
šev. Ne ustrašite se težav
v poklicu. Težave je lah-
ko prenašati, če vas bo
delo v poklicu veselilo in
boste uspešni. Rešiti pa
jß dobro tudi problem šti-
pendiranja, če ta problem
obstaja, je dobro preteh-
tati vse možnosti zaposli-
tve po končanem študiju.
Potrebno je, da vaše ose-
bne interese povezujete
tudi z družbenimi intere-
si. In na koncu, ne poza-
bite pomisliti tudi na svo-
je telesne sposobnosti.
Brez odličnega vida ne
moremo postati piloti, z
bolnim srcem ne moremo
opravljati poklica, kt za-
hteva tudi telesni napor.
Kaj sem vam hotel po-
vedati?
Preprosto resnico. Vide
ti in spoznati se moramo
takšne, kakršni smo — ne
smemo se podcenjevati, pa
tudi ne precenjevati. Obo-
je je nevarno. V ogledalu
se moramo pač videti tak
šne, kakršni v resnici smo.
Ne pregrdi — ne prelepi.
In potem ne bo težko.
Verjemite mi. da je znanje
veliko bogastvo in boga-
stvo nekega naroda danes
cenimo skorajda bolj kot
pa njegovo prirodno bo-
gastvo. Brez znanja ne
moremo pričakovati na-
predka in ne blagostanja.
In naša želja je, da si ga
vsi naberete čim več. Ve-
liko. Ustvarili si boste ?
njim srečo in jo poklo-
nili tudi drugim.
S to rubriko v Novem
tedniku bomo poskušali
pomagati tistim, ki kon-
čujejo osnovno šolo, pa
tudi tistim, ki so na kon-
cu srednje ali poklicne
šole. Posredovali vam bo-
mo informacije o najraz-
ličnejših poklicih in mo-
žnostih za šolanje. Potru-
dili se bomo, da boste
zvedeli za podatke o šo-
lah, pogojih za vpis. mo-
žnostih za pridobitev šti-
pendij, bivanje v interna-
tih in seveda o sprejem-
nih izpitih — če jih na
določeni šoli zahtevajo.
Posredovali vam bomo no-
vice iz naših osnovnih,
srednjih in poklicnih šol.
akcijah, ki so jih pripra-
vili učenci in učitelji na-
menjenih poklicnemu us-
merjanju, ekskurzijah, raz-
stavah, razgovorih in še
o neštetih drugih zanimi-
vostih s tega področja.
Ker pa gotovo ne bo do-
volj prostora, da bt vam
lahko napisali vse, kar si
želite, vas prosimo, da se
posvetujete tudi s tistimi
tovariši in tovarišicami na
vaši šoli, ki se ukvarjajo
s poklicnim usmerjanjem,
prepričani smo, da vam
bodo z veseljem prisko-
čili na pomoč. Na razpo-
lago vam je tudi poklicna
svetovalnica pri Komunal-
nem zavodu za zaposlo-
vanje v Celju, Slandrov
trg 7. Povabili bomo k so-
aetovanju strokovnjake z
vseh tistih področij, ki bi
vam lahko s svojim zna-
njem in izkušnjami poma-
gali pri izbiri vašega bo-
dočega poklica oziroma
šolanja.
Želimo si. da se oglasi-
jo tudi tisti, ki so kon-
čali šolanje v preteklih
šolskih letih in se do da-
nes še niso vključili v no-
beno šolo. Oglasite se
osebno ali pa nam pišite.
To velja tudi za vse osta-
le. Odgovorili vam bomo
osebno ali v časopisu, če
bo- problem takšen, da hi
zanimal tudi druge. Pišite
na naslov: KOMUNALNI
ZAVOD ZA ZAPOSLOVA-
NJE CEUE, POKLICNA
SVETOVALNICA. SLAN-
DROV TRG 7, 63000 CE-
LJE — Z OZNAKO: »MOJ
POKLIC«. Prepričani smo.
da boste našli oporo, na-
svet, informacijo za vse
vaše probleme, ki so po-
vezani z izbiro nadaljnje
ga šolanja oz. izbire pc-
klica.
Toliko za danes. Upam,
da bomo ¡¡ostali dobri pri-
jatelji, in da bomo skup-
no rešili tudi najtežje pro-
bleme.
Dopusti
HI v LASTNO
SKLEDO
Deset let Je mlnflo, da
So govorice okoli i>orod-
niákega doptisita dobile
konkretne razsežnosti. Za-
enkrat samo v javnih raz-
pravah, kjer je bilo na
to temo izrečenih največ
pripomb. Otroško varst-
vo se je zasidralo v srca
ljudi, ki iščejo različne
obhke, da bi se uredilo.
Ena izmed talcih je tudi
predlog o podaljšanem
porodniškem dopustu, ki
je stvaren in predvideva
šest mesecev popolnega
in primerno plačanega do-
pusta. Izračuni so poka-
zali, da nas bi to stalo
32,7 milijona dinarjev, pri
tem p>a bi se morala stop-
nja pri&p>evka za otroško
varstvo povečati za 0,12
odstotka.
Kakšna bo odločitev še
ne vemo. Mnenja so bila
v javnih razpravah raz-
lična. Od tega da bi žene
dodatno delale in same
zaslužile potrebne milijo-
ne, do tega, da so bile
naše matere veliko bolj
skromne in so zaradi ot-
rok ostajale doma.
Obe razmišljanji m po-
trebno posebej komentira-
ti. Za oboje pa lahko re-
čemo, da jima je skupni
lmerK>valec zaositalost in
korak nazaj, kar s pri-
hodnostjo nima nobenega
opravka.
Zaustavili pa se bomo
ob tretjem mnenju. Svoj
glas je povzdignilo nekaj
žena, rekoč, če bomo šest
mesecev Izostale z delov-
nega mesta ne bomo
m<^le več ujeti korak s
časom. Res, taki glasovi
so bili skromni in v manj-
šini. Moški pa, ki so se
na javnih razpravah, bori-
li za podaljšan porodniš-
ki dopust žena in dvigova-
li glas za enakopravnost
žena, so se čutili užaljene.
In upravičeno. Deset let
je trajala borba, prepri-
čati je bik) potrebno vso
moško slovensko gardo,
zdaj pa same s pomisle-
ki pljujejo v lastno skle-
do.
Imele smo najkrajše po-
rodniške dopioste na sve-
tu. Otroških jasli še ved-
no nimamo dovolj, zdaj
pa ko se nam prižiga ža-
rek upanja za nekaj me-
secev »čistega materin-
stva« pa že tožimo, da
nas bodo dedci prehiteli.
Pa naj kar nas, če niso
toliko osveščeni, da bodo
sami uvideli, da tako ne
gre naprej.
Mislimo tudi drugače.
Tista žena, kd si ne vza-
me pol leta ali enega le-
ta, za to. da bi bña ob
otroku v pcrvih mesecih
življenja, verjetno tudi na
drugih področjih ne bo
doživela F>otrebne afinna-
ciije. Materinstvo je sa-
mo ena izmed kompo-
nent ženske osebnosti, a
brez nje pa žena kljuib
vsemu ne bi bila celota.
Zdenka Stopar
Zadnjič smo zapisali, kako je dr. Ivan Kopač, partizani so mu dali ime Pauček, s XIV. divi-
zijo prikorakal na Štajersko in kako so ga na Pohorju, kamor se je del divizije z Efenkom
prebil, poslali po rartjence in mu zaupali organizacijo partizanskih bolnišnic.
Tega se je mlad zdravnik lotil z vso vnemo. Takrat se je čutil koristnega kot nikoli
poprej in tudi pozneje, ko je bilo vojne konec, ne več v taki meri.
s Pohorja je partizanski
zdravnik Pauček odšel na
pot, ko sta m-.mli huda zima
in ofenziva. Z njim je šlo
nekaj močnih Korajžnih fan-
tov, ki so mu bili spremst-
vo, bolničarji, negovalci in
»šerpe« za nošnjo ranjencev.
Divizija, ki je ob začetku po-
hoda imela okoli 1500 mož,
je bila zdesetkana. Tretjino
je pobralo v bitkah. Svoja
življenja so drago prodali. Na
nasprotni strani so objoko-
vali precej več padlih. Tret-
jina je bila do kraja izmuče-
nih, ranjenih in ozeblih. Ti
so bili skriti po vsej poti, od
Sotle do Smrekovca in Me-
nine. In te je šel dr. Ivan
Kopač zdaj iskat. Ni bilo
lahko, kajti ran;ence so od-
dajah v oskrbo tudi brigad-
ni in bataljonski sanitejci,
zato je bilo treba včasih kar
spretnosti, da so ranjence na-
šli, kajti na Štajerskem so
imeli ljudje hude izkušnje z
»raztrganci«.
»Takrat sem se navzel ne-
izčrpne vere v ljudi. Lahko
Si mislite, kako me je gani-
lo, ko sem odKnval, s kolik-
šno človečnostjo so kmetje
po hribih JI grapah okoli
Graške gore in povsod dru-
god skrbeli га ranjence, Na-
^ zaupanje v večino teh lju-
di ni bilo zapravljeno. Clo-
ki je sam nenehno v
smrtni nevarnost, mera ime
ti veliko zalogo hrabrosti, za-
vesti, humanosti in usmilje-
nja, da za neznanca tvega ne
samo dom, marveč tudi živ-
ljenja družine. In kako do-
miselni so bili kmetje. Re-
čem, da bi marsikateri šolan
človek ne prišel na ideje, ka-
kršne so ti nribovci tako s
pridom uresničili v korist na-
ših ranjencev. Naredili so
jim bunkerje v hlevih, ker
So morali poskrbeti tudi za
toploto. Ponekod so jim sko-
pali zemljanke, jih temeljito
opažili. Iz svojih stavb so
naredili imenitna skrivališča
v senikih, listmkih, na pod-
strešjih, v kaščah. Tudi zdra-
vili so jih, kajti kmetje so
dobri ranccelniki, ker pač
niso bili vajeni za vsako pra-
sko iskat zdravnika.«
Tako je dr. Ivan Kopač
spoznaval, kaj je tisto, kar
ločuje in druži izobraženost
m inteligenco.
Koliko ranjencev je v po-
mladi 1944 Pauček obiskal,
zdravil in odpuščal nazaj v
enote? Ne ve. Takrat eviden
ca in statistika nista zavze-
mala velik del zdravnikove
dejavnosti. Toda bilo jih je
gotovo daleč čez sto — samo
iz štirinajste seveda. Kjer je
bilo mogoče, je izkoristil ugo-
dne razmere in na kakšni
kmetiji povečal število paci-
entov in rekonvalescentov.
Le-te so pripeljali iz okolja,
kjer bi jih Nemci lažje na-
šli in kjer so bili pogoji za-
nje -težji. Seveda se v tistih
časih ni dalo delati lepo. Ta-
krat so krpali luknje v tele-
sih tako, da skoznje ni ušlo
življenje. Pri gangrenah, pri
tetanusu je bilo treba rezati
več, kot bi bilo treba v nor-
malnih pogojih zdravljenja.
Dr. Ivan Kopač se spominja
nekega Kirbisa iz Maribora,
ki je preživel, čeprav je že
imel tetanus in si ni dovolil
odrezati noge. Preživel je.
Čvrsta natura je bila z njim
m srečna okoliščina, da so
v bolnico dobili mladinsko
pošiljko IZ Slovenjgradca, v
njej F)a injekcije proti teta-
nusu.
»Človek more biti čudovito
bitje. Skrb za ranjence je
bila prva črka partizanske
etike. Komandanti, kot je bil
Milenko Kneževič, kot so bi-
li mnogi drugi, so jurišali na
zapuščene položaje po ra-
njence, jih sami nosili ure
daleč. Koliko bolničarjev, ko-
mandirjev, Skojevcev je pa-
dlo, ko so reševali ranjence
iz ognja. Čudna je ta logida
solidarnosti v vojni. Ko smo
se odpravljali na pot, sem
komandantu Klajnšku-Vasji
rekel, da mu bom hudirjevo
malo koristil, če ne bomo
imeli v diviziji dovolj sani-
tetnega materiala, zdravil, če
ne bo najnujnejšega. Pa je
zato, da bi se oskrbeli z
vsem, ukazal na juriš zavze-
ti Cerknico Ш pripeljati na
osvobojeno ozemlje vse, kar
je bilo v zdravnikovi ordina-
ciji in v lekarni. In pri tem
napadu je oilo ranjenih, tudi
mrtvih... In vendar je ta
logika preprosta. Vsak si je
mislil takole. Ce pustim da-
nes ranjenca na bojišču, bo-
do pustili jutri drugi mene.
Zaradi te izjemne etike do
ranjenca, so borci jurišali
skoraj goloroki na betonske
bunkerje.«
Partizanski dohtar Pauček,
danes ravnatelj celjske bol-
nišnice, gotovo tudi sam ne
verjame svojim besedam, češ,
ni se bal, ker zdravnike vsak
potrebuje m jih čuva. To
namreč ni res, ker operirati
sredi bojnega meteža pomeni
lahko smrt za operacijsko
mizo s skalpelom v rokah in
drugo — ni bilo malo medi-
cincev, ki so jih Nemci, Ita-
lijani in druga svojat posta-
vili pred puške in brez vsa-
kega glasu vesti počili.
In danes? Verjame tudi da-
nes dr. Ivan Kopač v člove-
ka, kot je takrat, ko je ho-
dil рк) hribovsiîih hišah in
iskal svoje ranjence.
PIŠE JURE KRAŠOVEC (2)
Dr. Ivan Kopač kot partizanski zdravnik na Pohorju
»Človek mora biti opti-
mist. V koga naj človek ver-
jame, če ne v človeka. Res
je, da smo sredi potrošni-
škega vzdušja, da so nam
vrednote postale mnoge ma-
terialne dobrine. Verjamem,
da bi ljudje, če bi bilo tre-
ba, spet bili nesebični, požr-
tvovalni, da bi se drug za
drugega žrtvovali, čeprav da-
nes morda — jezni sem in
tja — trdijo, češ, nikoli več!
V človeku je res veliko ži-
valskega, predvsem egoizem,
nasilnost, razne vrste sle. To-
da ljudje se vse bolj očlove-
čujemo. Morda res premalo
žrtvujemo za vzgojo, za hu-
manizem, za etičnost v med-
človeških odnosih, toda ver-
jamem, da ljudje v bistvu še
zdaleč niso, vsaj večina ne,
zadovoljni z materialnim,
poltenim. Res je, da marsi-
kdo reče:
»Zanima me le, da imam
kaj za vase, na se in podse.«
To so navadno le besede.
(Nadaljevanje sledi)
10. strah — NOVI TEDNIK
St. 7 — 21. februar ifl^
pisma
PRIDITE
MED NAS
Urednik N. T., želi, da
bi tudi v Zgornji Savinj-
ski oziroma Zadrečki doli-
ni ta časopis prihajal v
vsako hišo, ker je njego-
vo poslanstvo v tem času
in v tej situaciji, politični
in gospodarski, nujno in
bo uspešno le, če bo NT
bralo tudi na vasi čim več
ljudi.
Kot star redni naroč-
nik želim, da bi ga brali
tudi moji prijateaji in so-
sedje, zato jim pogosto
priporočam, naj se naro-
čijo nanj.
Povedati pa moram, da
mi mnogi zabrusijo v
obraz: »Ja, saj nič ne piše
o tukajšnjih razmerah in
problemih, ki nas mučijo
In bi jih bilo treba reši-
ti«! Vidite, to me je pri-
vedlo *do tega, da prosim
uredništvo, naj pride tu
in tain kdo od časopisa
med nas! Prepričan sem,
da bo imel pri odprtih
očeh in ušesih kaj pisati!
Morda ne bo napak, če
vam sporočim oziroma
nakažem nekaj problemov,
s katerimi se boste sre-
čavali, kako jih boste na-
šli in preverili.
Do Nazarja se pripelji-
te z avtom, nato pa kre-
nite nekaj časa peš ob re-
ki Dreti navzgor. Videli
boste, kako se je Dreta
ob zadnjih povodnjih za-
jedla v rodno zemliišče,
kako je okrasila drevesa
m grmovje z raznimi od-
padnimi predmeti, kakor
so polivinilaste vrečke,
steklenice, oljnate kantice
ipd. Nikier pa ne boste
našli oTOZorila, da Dreta
ni smetišče in prostor za
odnadke!
Ko boste prišli do Ko-
karja, posrlejt« v Zadružni
dom. v dvorano, ki je bi-
la zgrajena za kulturne in
prosvetne dejavnosti! Tam
boste našli vse, s čimer
razpolaga trgovina, ki je
v isti zgradbi. Samo ni
prostora za kakšno prire-
ditev. O kulisah ni duha
ne sluha. Kje so zastori
in druge stvari, kar smo
svoj čas uporabljali pri
Igrah? Kje je čitalnica in
knjige? Ali je mogoče v
takih razmerah kaj prire-
diti? Nekaj mladincev je
prišlo k podpisniku s
prošnjo, da bi jih učil Ig-
ro Kralj na Betajnovi. Ka-
ko? ... Po vaseh boste
zastonj iskali kakšen va-
ški fantovski pevski zbor.
Včasih so bili. Ob vsem
tem se uresničuje pesni-
kova ugotovitev »Veselja
ni nikjer«. Sicer pa mi
dovolite, da navedem
konkreten primer ene va-,
si, ki je pa ne bi imeno-
val.
Ta vas ima trideset hiš-
nih številk, dokaj leipe
zgradbe in v njej živi rav-
no sto prebivalcev. Nek-
daj jih je bilo mnogo več!
Kritično pa je starostno
razmerje prebivalcev vasi.
Od sto prebivalcev je
otrok oziroma mladine do
16 let starosti 20 odstot-
kov, od 16 do 50 let 34
odstotkov, od 50 do 85
let pa 46 odstotkov. To
pa je tist», kar dela veli-
ke probleme, tisto kar
gkrbi vaščane in moralo
bi tudi družbo! Ljudje so
zelo delavni in podjetni,
saj dajejo družbi velike
količine mleka, mesa in
krompirja. Nabavili so si
že kar dosti strojev, seve-
da iz dohodka, fci jim
ga Je dal gozd.
Kritično nastaja tam,
kjer so ostale na posestvu
z 10 ha samo po 1 do 3
starejše osebe, in teh je
skoraj polovica in so stari
nad 60 let. Za te tudi
stroji ne pridejo v poštev,
saj ne znajo in ne morejo
z njimi delati, druge de-
lovne sile pa ni. Da bo
zlo še večje, se zgodi, da
eden od teh zboh, pristo-
pi i>a še ta nevšečnost, da
ni v bližini telefona in tr-
govine, še manj pa zdrav-
niške postaje. Tu se vr-
sti problem za proble-
mom.
še to bo opazil novinar,
ki bi šel tu skozi: da ni-
so več polja posejana ka-
kor nekdaj s pšenico, rž-
jo, ječmenom in drugimi
žitnimi pridelki, videti je
le še koruzo in krompir.
Žitnice so prazne, gospo-
dinje p>a ob cesti čakajo,
kdaj bo pek pripeljal
kruh.
Kar težko bi dobil kos
domačega kmečkega kru-
ha.
Kako bi se sedaj v tej
dolini prehranilo toliko
partizanov, kakor se jih
Je v času okupacije?
še in še bi se našlo za
pisanje, le pridite, saj bo-
ste dobrodošli!!
FRANC PLERE
Odgovor: AH se vam ne
idi, tovariš Franc, da o
vaši občini 2e več piše-
mo?
REVNA JESEN
ŽIVLJENJA
Oprostite, ker si tudi
jaz, kot vaša naročnica,
drznem pisati vašemu ured-
ništvu. Vest«, v Novem
tedniku sem prebrala re-
portažo »Pavla . Oprešnik
in njeni«, ki me je vrgla
iz ravnotežja. Oprostite,
toda bodimo odkritosrč-
ni. Zakaj neki ste si lo-
mili kolena v te strme
hribe? Drži, da Je zelo
prav. da ljudje, ki berejo
NT, zvedo rt revščini, ki
tare ljudi in to predvsem
stare in obnemogle, za de-
lo nesposobne in posebno
na deželi.
Vendar bi vas lepo pro-
sila, da bi se raje zglasili
pri Knafelčevih. Tam ži-
vita dve stari ženici čez
70 let. Pel j i te se v smeri
Celje — Teharje — Bla-
govna — Goričica — Sele
— proti Ponikvi, kjer je
od križišča navzdol ob
potoku lesena hiša. Pojdi-
te tja okoli 10. do 12.
ure, ko bosta revici ku-
hali kosilo. S seboj vze-
mite fotoaparat, pred
vsem pa plinsko masko,
da se ne boste zadušili
od dima, ki uhaja a cevi
in razdrtega štedilnika.
Tudi tu boste našli marsi-
kaj, o čemer boste lah-
ko pisali v NT. Naj ljudje
vedo, v kakšnem »blago-
stanju« živita ubogi stari
ženici.
Zelo prav bi bilo, če bi
tu p>osegla vmes socialna
in se malo pozanimala za-
nju, da bi se jima vsaj
malo izboljšal položaj.
Vsaj sedaj na pozno je-
sen njunega življenja naj
bi posijalo sonce! Tudi
njimega sorodnika, ki živi
nekie' v Frankolovem, bi
bilo dobro podučiti, da
jima ie potreben kakšen
pribolišek.
če boste šli k njima, ji-
ma povejte, da sem jaz
napisala tale dopis v vaše
uredništvo in prosila za
obisk. Tudi v časopisu
me lahko omenite, ker
me ne bo prav nič sram,
če bodo ljudje kaj več go-
vorili, kot bom zaslužila,
sai se ne potegujem za
sebe. temveč za siroti,
ki sta potrebni pomoči.
ž'vMenje naj se rima iz-
boljša. toda ne samo z ob-
ljubami.
Rozi Mihelč^č
Odçovor: Tovarišica Ro-
ži, za dopis hvala lena.
Bomo potrledali! Za izlet
pa se le nrljavite!
GLAS
IZ KANADE
Dovolite mii, da se vam
prvič oglasim s tem svo-
jim skromnim dopisom.
Sem rojen Celjan, vendar
sem že sedemnajsto leto
odsoten iz domačega kra-
ja. V Kanadi živim 14-let.
Redno berem vaš list, če-
prav nanj nisem naročen.
Naročnik je brat moje že-
ne Stan Anderhdm, doma
iz Celja, Bohoričeva 4,
kjer ima tudi brata in
mater. Tudi on živi tu-
kaj v neposredni bližini
že 5 let.
Vsako številko lista pre-
gledam in preberem do
zadnje vrstice, čeprav pri-
spet včasih tudi 6 tednov
kasneje. Za nas je zelo
zanimivo, ko takole čita-
mo o dogodkih ter si us-
tvarjamo slilco napredka
in življenja nasploh v do-
mačem kraju. Med drugim
sem bral članek o popisu
borcev NOB. Poudarjam
da ne iščem ničesar, le
samozavest m nek notra-
nji čut mi dajeta pogum,
da se oglašam.
V tem precej velikem
prerijskem mestu Kanade
nas je več kot 600 sioven-
skih družin iz raznih' de-
lov Slovenije. Med njimi
je dosti borcev NOB. Spo-
minjam se neštetokrat ti-
stih čmih dni, ko sem jih
preživel kot član NOB, če-
prav le kratko dobo. Leta
1943 sem bil prisilno mo-
biliziran v nemško voj-
sko. Kmalu sem se zna-
šel v Rusiji, od koder mi
je uspelo vrniti se kot
ranjenec marca 1944, Bil
sem v bolnici v Gradcu,
od tam pa bi morai po-
novno na froto. Uspelo mi
je p>obegniti iz Linza v
okolico Celja, kar me je
skoraj stalo življenja. Pred
zimo sem se vključil v
brigado Ljuba Sercerja na
Pohorju, Postal sem dese-
tar vendar ne za dolgo.
Nekega dne ie prispel ko-
mandant zveznega bataljo-
na in izbral tudi mene za
osnovanie kurirske posta-
je na Koziaku 1-41, Talîo
sem bil kurir na relaciji
Kozjak — Pohorje in Koz-
jak — Šentvid na Hudo
luknjo.
Ne da se kar talco na
kratko opisati vseh doživ-
ljajev v predelih naše ku-
rirske zveze. Bilo je skraj-
no nevarno zaradi nepre-
stanih ' napadov nemške
vojske. Potreboval bi mno-
go časa in vsebine bi
bilo za pravcato knjigo.
Po teh dolgih letih se vseh
iiiien le bežno spominjam.
Bila sta dva brata iz Vi-
tanja, eden po imenu
Maks, imela pa sta oba
partizansko ime, dva sta
bila iz Kozjaka ter Gor-
njega Doliča pod Kozja-
kom in Stane Nande iz
Dobrne. Imena sem ¿e be-
žno omenil, če pa ta moj
dopis ne bo romal v koš,
se me bo marsikdo spom-
nil, če je še živ. Upam,
da se me bodo spomnili
ne samo soborci, temveč
tudi znanci in moji so-
vrstniki, prijatelji v celj-
ski okolici in Celju.
Moji starši niso več
med živimi, :mam pa bra-
te v Celju, Libo j ah m
Ljubljani. Dva sta pad^a
v zadnji vojm, eden pa je
umrl 1954. Po osvoboditvi
sem služboval pri JD2
Celje, pozneje pa v EMO.
Brez dvoma imam še
mnogo prijateljev in znan-
cev, ki jih želim iskreno
pozdraviti. Štel bi si v
čast, če bi nekega dne na-
šel v NT vsaj odlomek
mojega dopisa. Pripomi-
njam, da nas živi tu ve-
liko, ki imamo spomine
iz NOB. Pripravljen sem
napisati kaj več, če bi
)ilò za vas zanimivo ali za-
želeno. Vse Celjane po-
zdravlja
Konrad Perko
129 Cobourg Avenue
R2L OH Winnipeg-
Man toba
Canada
Odgovor: Dragi rojak, ve-
seli smo bili vašega pis-
ma. Oglasite se še. Vsaka
domača beseda iz tujine,
kjer naši rojaki ne poza-
bite na domovino, najde
prostor v NT. V nas pa
krepi zavest, da smo sicer
oddaljeni, a vendar zna-
mo vselej skupaj, družno,
po naše začutiti.
SAMO 3 TONE
Tole pismo, ki vam ga
pišem ni za v koš, am-
pak za javnost cele Sa-
vinjske doline.
Peljal sem se v ponede-
ljek, 11. februarja, z lo-
kalnim avtobusom, ki od-
pelje iz Žalca proti Zabu-
kovici ob 18.15. Ker je
nosilnost mostu v Grižah
samo 3 t, je bñ voznik
upravičen obrniti avtobus
in počakati, da bodo prišli
potniki iz Zabukovice, se-
veda peš, ker ni bilo av-
tobusa, da bi odpeljal po-
tnike v Zabukovico in
bUžnje Griže tudi od mo-
stu. Tako so morali pot-
niki iz teh krajev iti peš
na obe strani in to samo
proti Zabukovici 30 ljudi.
Proti mostu je seveda
stala M s svojim avtom
in ni bila toliko vljudna,
da bi se kdo odpeljal po
prevoz v Griže, kjer stoji-

PIŠE	(2)
ZDENKA STOPAR
Po križarskih vojnah in
raznih vojskah, v časih
bojev in nereda, se je po
deželi vselej klatilo dosti
sodrge, pobeglih in odpu-
ščenih najemniških voja-
kov in potepuhov vsake
bire in baže. Takšne raz-
mere so vladale pri nas
zlasti v 13. in 14. stoletju.
na vratca na piano, da
bi se še zunaj natanko
razgledal. Posebej so pa-
zili, da se ne bi kdo pri-
plazil v bližino vzdižnega
mostiča, ki Je preko jar-
ka povezoval grad z oko-
lico. Pregledali so kajpak
tudi grajski jarek, če pa
je bil v bližini gozd, so
mirnih časih mogoča tu-
di, če Je obstajal jarek
— vzdižni most je bil
namreč tedaj po navadi
spuščen — je uporabil
tolkalo na vratih ali pa
je potolkel po posebni
zvočni plošči, ki je visela
ob vratih. Naših današ-
njih zvoncev na poteg ob
zf lino v vratih ali z ob-
zidja zvedel, kaj tujec
želi, ga je spustil noter,
toda le na prvo grajsko
dvorišče. Zunanja vrata
je takoj, ko je gost vsto-
pil, hitro spet zaprl, nato
pa sporočil njegov prihod
v notranji grad in sicer
najprej čuvaju notranjih
zunanjem grajskem dvori-
šču, imenujemo prostor
tudi predgradje. Takšna
dvorišča so v naših kra-
jih, kjer je teren to do-
puščal, uvedli šele v po-
znem 12. ali največkrat
šele v 13. stoletju. Bila
so različno velika, včasih
razprostranjena na širo-
dogajanje v nJem ter ga
po potrebi branili.
Ker povsod za pred-
gradje rxi bilo dovolj pro-
stora, so si pomagali tu-
di tako, da so pred ro-
bom skalovja postavili
opomi zid, nato pa so
vmesni prostor nasuli, ta-
ko, da Je dobil značaj te-
rase. Včasih so s pomoč-
jo ognja razstreljevali tu-
di skalovje, ki Jim Je bilo
na poti in si obenem po-
magali tudi z dletom, kar
pa je bilo kajpak zamud-
no, terjalo pa je tudi do-
sti delovne sile, s ka.ero
je bila včasih zadrega, če-
prav so bili po veljavnih
normah tlačani dolžni, da
pomagajo svojem i gospo-
du pri vseh stavo lih de-
lih na gradu.
Vloga predgradja je bi-
la ta, da oteži sovražn ku
neposreden napad na no-
tranji grad. Zato pred-
gradja niso zidali samo
pri novih gradovih, am-
pak so z njimi pogosto
razširili tudi starejše graj-
ske zasnove, ki ga še ni-
so imeli. Prav gradovi na
naših tleh nam nudijo do-
volj tovrstnih dokazov
(Lindek, Rifnik itn.).
fSe nadaljuje)
GOST SE JE POJAVIL Z ROGOM
Grajska gospoda je bila
tedaj sila nezaupljiva in
je skrajno pazila na svo-
jo varnost. Po grajskih
dvoriščih so se podili
budni psi, p>onoči pa so
bdeli nad gradom čuvaji,
ki jih je nadziral kašte-
lan ali eden izmed graj-
skih hlapcev. Vsako jutro
so se razgledali z vzhod-
nega stolpa in obzidja po
okolici, č-e se ne mudi
kakšen nepoklican v bli-
žini. če niso nikogar opa-
zili, se je čuvaj vhodnih
vrat odplazil skozi izmuz-
ga vsako Jutro pretaknili
na konjih in peš, pri tem
pa so jih spremljali graj-
ski psi. Kar so pri obho-
du ugotovili, so sporočili
najprej čuvaju vhodnih
vrat, ta pa je poskrbel,
da Je sporočilo prišlo do
grajskega gospoda.
Kdor se Je približal
grajskim vratom, če so
bila ta zavarovana z jar-
kom in vzdižnim mostom,
se je najavil s klici аЛ
trobljenjem v lovski rog.
če se je takoj prioližal
vratom, kar je bilo v
vhodnih vratih tedaj kaj-
pak še niso poznali. Zvo-
čne plošče so bile lesene,
redkeje kovinske, visele
so ob vratih na posebni
verigi, zraven pa Je bilo
tudi kladivo, s katerim so
po njih udarjali. Uporab-
ljali so jih tudi v samo-
stanih, da so klicali me-
nihe k različnim opravi-
lom. Od tod izvirajo naj-
brž tudi lesene ropotulje,
ki so pri katoliških obre-
dih v rabi zadnje dni ve-
likega tedna.
Ko je grajski čuvaj sko-
gr a j skih vrat. če so ko-
ga skozi zunanja vrata
hoteli spustiti ven, so
najprej za njim zaprli no-
tranja vrata in jih toliko
časa niso ponovno odprli,
dokler so bila zunanja
vrata odprta.
Zunanje grajsko dvori-
šče običajno Imenujemo
prostor, ki je ležal med
zunanjim grajskim obzid-
jem in notranjim gradom,
v strokovnem izrazoslov-
ju pa ga včasih imenuje-
mo tudi cvinger. Skupaj
z objekti, ki so stali na
ko, včasih ozka in poteg-
njena, kakršna Je bila pač
lega gradu. Tako Je bilo
npr. predgradje gradu
Celje izrazito razpotegnje-
no, medtem ko se je na
mnogih drugih slovenje-
štajerskih gradovih ome-
jevalo na manjši prostor
pred gradom nepravilne
mnogokotne oblike. Vse-
lej pa je bilo predgradje
postavljeno tako, da je
bilo iz više ležečega graj-
skega Jedra v celoti pre
gledno in so lahko graj-
ski prebivalci spremljali
g^f 7 — 21. februar 1974
NOVI TEDNIK — stran 11
Krajevni praznik in 30-letnico pohoda Štirinajste divizije na Štajersko
so na Dobrni počastil itudi z graditvijo temeljnega kamna za novo te-
lovadnico pri osnovni šoli. Pod streho bo do praznika celjske občine,
20. julija, povsem nared pa do začetka novega šolskega leta. Otroci
so ta dogodek počastili s pevskimi, recitacijskimi in telovadnimi
točkami. Na posnetku skupina nastopajočih med govorom ravnatelja
osnovne šole »Štirinajste divizije« Cirila Marinčka. Foto: MB
ta dva avtobusa. Avtobus
bi lahko odpeljal potnike
v Zabukovico, saj so pla-
čali celo vozovnico iz Ce-
lja in Žalca v Zabukovico.
Kam gre potem ta denar?
Za most ali energetsko
krizo?
Tovarišica Hlupičeva je
morala iti od m.ostu v Za-
bukovico peš z 10 let sta-
rim sinom v takšnem ve-
tru, kot je bil tisti pone-
deljek.
Zakaj Izletnik v Celju
zaračuna takšno prevozno
tarifo samo za eno tretji-
no poti. Naj odpove pre-
voz z avtobusi na tej re-
laciji, saj smo že hodili
peš in še lahko, pa nismo
nič plačali, če griški most
zdrži tatro in to polno
gramoza, bo tudi avtobus
z nekaj potniki.
E. 2.
Odgovor: Z delom vaše-
ga pi4ma soglašamo, ven-
dar se najbrž tudi vi stri-
njate, da mora šofer upo-
števati prometne predpi-
ZLATA POROKA
Sem redni bralec vaše-
ga lista in moram reči,
da mi je kar všeč. Komaj
čakam vsak teden četrtka,
da ga kupim v bližnjem
kiosku. Vsebinsko se ve-
dno boj j popravlja, saj
prinaša novice iz vse bliž-
nje in daljnje okolice. Kot
starega Celjana me seve-
da najbolj zanimajo do
godki iz Celja, ne rečem
pa, da me ostali kraji ne
interesirajo. V današnji so-
cialistični družbi mora
vsakega državljana zani-
mati vse, kar se okoli
njega dogaja. Takšne za-
nimivosti pa lahko vsak
najde v vašem listu. Tu-
di zadnja stran mi je
všeč, čeprav jo nekateri
kritizirajo. Tudi na stare
ljudi ne pozabite. Mnogo
pišete o starostnih jubi-
lantih, o njihovi življenj-
ski poti in tako dalje.
Hotel bi vas opozoriti
na takšen jubilej. 3. mar-
ia bosta slavila 50-letni ju-
bilej, zlato poroko, zakon-
ca Valentin in Marija Do-
brišek v Stanetovi 31 v
Celju. Pojdite in ju obišči-
te. Slišali boste zelo za-
nimivo življenjsko, trnje-
vo pot. Kljub visoki sta-
rosti sta ohranila še pre-
cej humorja in vedrme.
Pri vašem nadaljnjem
delu vam žeU še obilo
usp)eha in mnogo zvestih
bralcev vaš redni bralec.
Celjan
GUZY
Sedimo pri uri biologije
in smo zamišljeni vsak v
svojo stvar, kajti ne lju-
bi se nam poslušati učite-
ljice, ki nam nekaj raz-
laga o mišičju.
Tovarišica napiše na
tablo prvo črko. Pogra-
bim zvezek, da vanj na-
čečkam besede, ki so na-
pisane na tabli. Toda na
neovitem zvezku zagledam
natisnjeno besedo Guzy.
Ozrem se po sosedih. Nič
sumljivega jim ne berem
z obrazov. Ker ne najdem
krivca, znesem jeîzico nad
součencem tako, da ga su-
nme v rebra, nakar se
mu naredi dolga črta v
zvezku. Takrat pa zasli-
šim svoje ime, vstanem in
čakam vprašanje. Tovari-
šica me vpraša nekaj o
živčevju. Toda odgovora
iz mojih ust ne dobi.
Ko se vsedem, začnem
premišljevati o pravem
Guzeju, ki je nekdaj živel.
On pred svojo smrtjo ni
izdal tovarišev. Zato tudi
jaz nisem tovarišici izdal
odgovora, ker ga seveda
nisem znal.
Napis Guzy pa sem za-
sledil še na nekaterih svo-
jih rečeh. Kdo mi je to
napisal, ne povem. To je
skriTOOst med nami —
učenci!
Gusti Aškerc
PTUJ
VAS VABI
v nedeljo, 24. februarja,
vas pričakuje Ptuj! Spre-
jeti in postreženi boste
kot dobrodošel gost. Ptuj-
sko kurentovanje je že
zdavnaj preseglo lokalne
in nacionalne meje. Po
svoji izvirni in bogati
ljudski folklori je kuren-
tovanje ena najzanimivej-
ših pustnih prireditev v
Evropi, ne samo za foto-
grafske in filmske kame-
re, temveč enako za vsako
človeško oko — od navad-
nega zemljana do vrhun-
skega umetnika.
Urejenih je dovolj par-
kirnih prostorov, zagotov-
ljena redarska služba od
9 ure naprej, gostinstvo
bo založeno s posebno spe-
cialiteto — pustni krofi
in z vsem drugim, kar
sodi zraven, da bo zado-
voljeno še tako zahtevnim
željam. Program je raz-
porejen tako, da bo lah-
ko vsak obiskovalec videl
celoto. Vsa bogata folklo-
ra, razdeljena v skupine
kurentov, picekov, ora-
čev, ploharjev, kombajner-
jev, rlis in številnih dru-
gih pustnih likov bo od
10. do 12. ure nastopila
na ptujskem živilskem tr-
gu. Njihove nastope, na-
men in pomen bodo tol-
mačili posebni komenta-
torji. Popoldne od 14. ure
dalje bo na ptujskih uM-
cah povorka, v kateri bo-
do sodelovale vse folklor-
ne skupine. Posebno pri-
vlačen pa bo karnevalski
sprevod, ki bo letos še
posebno zanimiv in aktu-
alen.
Prireditelj vabi k sode-
lovanju vse folklorne in
karnevalske skupina, ki se
naj čimprej prijavijo Tu-
rističnemu društvu Ptuj.
Zaželene so tudi posamez-
ne maske in skupine, ki
se lahko prijavijo priredi-
telju še popoldne na dan
kurentovanja. Najbolj iz-
virne skupine in maske
čakajo nagrade.
SREČANJE
Sem učenec osmega raz-
reda s 24 sošolci in so-
šolkami, ki morajo resno
misliti na svoj poklic.
Ker je mnogo poklicev,
se je zelo težko odlo'*.:ti
za takega, v katerem bi
bil zadovoljen, srečen in
bi opravljal delo z vese-
ljem. Da bi si lažje iz-
brali poklic, nam poma-
gajo tako učitelji kot
vodstvo šole, predvsem
pa tovarišica Bizjakova,
ki vodi poklicno usmer-
janje na šoli. V ta na-
men smo pripravili sreča-
nje in pogovor z mladimi,
ki so v raznih poklicnih
šolah in srednjih šolah fer
s tistimi, ki že imajo svoj
poklic.
V soboto, 2. februarji»,
je bilo to srečanje, že dan
prej smo pripravili raz-
red, v katerem naj bi bi-
lo srečanje. Tovarišica pa
je na hodniku pripravila
poklicni kotiček. V po-
klicnem kotičku so raz-
stavljeni razni izdelki, pol-
izdelki in material iz raz-
nih strok, načrti, risbe in
drugo iz mnogih poklic-
nih in srednjih šol. Po-
klicni kotiček bo poma-
gal učencem, da si bodo
laže izbrali poklic. Pri-
pravili smo si tudi vpra-
šanja, ki so nas najbolj
zanimala. V soboto smo
prišli eno uro pred začet-
kom srečanja v šolo. Skr-
bno smo pregledali, če je
vse v redu. Gostje so že
posamič prihajali. Sošolec
je vneto dajal plošče na
gramofon. PoslušaU smo
glasbo. Prišla sta tudi
tovariš ravnatelj in tova-
rišica Bizjakova. Posebno
pa smo se razveselili tova-
riša Bobna, poldicnega
svetovalca pri Zavodu za
zaposlovanje. Prišli so tu-
di predstavnik obrata Met-
ke v Kozjem, tovariš Pla-
nine, predsednik sve'^a
staršev pri šoli Kozje, to-
variš Kuhar, kmetijski in-
ženir tovariš Valenčak in
veterinar, tovariš Sok. Tu-
di ti so nam osvetlili
možnosti za pridobitev
poklica v njihovih strokah.
Sošolka je imela pozdrav-
ni govor. V njem se je
prisrčno zahvalila vsem
gostom za odziv. Po kraj-
ši napetosti in tremi je
prijatelj zastavil povab-
ljencem prvo vprašanje.
Nato so se še drugi opo-
gumili in razvil se je raz-
govor. Posamezniki so
nam temeljito odgovorili
na zastavljena vprašanja,
nam prikazali dobre in
slabe strani posameznih
poklicev, kako dolgo se
moraš učiti, da se izučiš
nekega poklica, ali lahko
dobiš štipendijo, ali so
sprejemni izpiti, ali je
študij naporen; skratka
pripovedovali so nam o
svojem življenju, o uspe-
hih in tudi o neuspehih.
Vzdušje je postalo še
bolj prijetno ob skromni
zakuski in prijetni glas-
bi. čas je hitro mineval
in v prijateljskem vzduš-
ju smo se razšli.
Doma sem ves popoldan
razmišljal o tem, kar sem
slišal na srečanju. Mislim,
da so nas dobro sezna-
nili z nekaterimi pok.:cl,
kar nam bo pri izbiri ze
lo koristilo. Zelo pa že-
lim, da bi imeli še rai^na
srečanja z delovnimi ko
lektivi, ustanovami in
večje možnosti za ogied
tovarn. Vse to bi nam ze-
lo koristilo, da bi si lažje
izbrali poklic, ki bi ga
z veseljem opravljali, s
tem pa koristili sebi in
družbi.
Franci Glavač,
8. razred Oš Kozje
PIŠE	(2)
MILENKO STRAŠEK
Teta je prikimala, Matjažek pa je vstal, si s hitro
kretnjo obrisal solzne oči, potem pa zakričal: »Zakaj
mi niste hoteli prej povedati, zakaj me niste vprašali,
alt nočem sploh imeti tega . . . tega ... cepca.'«
Odrinil je teto in zbežal skozi odprta vrata. Naredi-
li so mu krivico, veliko krivico, mu je šumelo po glavi.
Bežal je na pečino, na svojo pečino, in v ušesih mu je
šumelo, vmes pa jokalo, čisto rahlo se je slišal drob-
ni glasek majhnega bitja. »Moram ubežati, ne smejo
me najti, ne smejo, naj ga le imajo, mene pa ne bodo
več imen .. .«
Splezal je pod skalo, se nasloml na drevesno steblo
in jotoaL. Potem ga je prešinilo nekaj čudnega. »Zakaj
bi joKal, SI je rekel, le zakaj'/«
»Majhen je, tale drob-ižel in nič mi ne more. Lahko
naredim, kar hočem. Lahko mu dam martinčka za
vrat, kaj mi more? Nič! Premajhen je in jaz sem ve-
lik, njega pa ni bilo treba. Kaj poreče stara mama?
Nekaj bova morala ukreniti, prav gotovo mi bo po-
magala«
Večer je legel na trg, tema je bila tista, ki je varo-
vala Matjažka pri njegovem načrtu. Mimo vseh hiš se
je, tiho kot mačka, priplazil do sobice stare matere,
potrkal, nato pa previdno zlezel v vežo, samo še dva
koraka in že je pri stari mami. Malce hudomušno ga
je pogledala, ali pa se mu je samo zdelo. Ne, ona mu
bo pomgala, mora mu pomagati!
»Kaj ne, stara mama, saj mi boš pomagala? Veš,
zdaj Oo vse drugače, zdaj nisem več sam, pa tudi ti
me ne boš imela več tako rada, ko je tukaj še om
arugi.«
Stara mama se je nasmehnila, pogladila Matjažka
po laseh in pomirjajoče, s tistim dobrim, zlatim gla-
som rema:
»Matjazek, nikar toliko ne govori. Vse bo še dobro.
Imel boš bratca, ki bo rasel, velik bo, skupaj bosta
pasla krave, skupaj bosta Šla z menoj v gorico če bom
še živa in skupaj nam bo lepo. Ne smeš biti hudoben;
boš videl, kako te bo imel fantek še rad! Zdaj pa ni-
kar več ne pretakaj tako velikih solza za prazen nic
in pogiej!«
Odprla je omaro in nekaj dvignila. V roki je visel
čudovit, velik groza, vabljiv in sočen, kot nalašč za
Matjažka. Da, res, kot nalašc, da potolaži njegovo ža-
lost.
O, stara mama že ve, kaj je treba, da MatjažeK
nena Јокап!
Prijela ga je za roko in odšla sta v kuhinjo, tam je
bila teta, pa nom, sedaj že ni bil več čisto nov, očka,
tn odšli so v sobo. Stvar, ki so ji rekli bratec, je le-
žala poleg mamice, bila je čisto tiho, ker je pač spala.
Na glavi je imela nekaj las, ki pa ji niso delali pra-
ve časti, kot je to modro ugotovil Matjazek. Vse sku-
paj je bilo videti zelo revno in ročice je bitje skrivalo
v majhno, prav majhno pest. Matjažku je prišlo na
misel, da je bitje jezno. No, zanima me, je pomislil,
Kaaj Oo ta stvarca lahko letala za kravo, kdaj prijela
v roko martinčka in če ho sploh kdaj splezala na
ajdovsko ženo. Ni videti.
»kaj praviš, Matjažek?« Glas je priplaval tam nekje
IZ daljave in Matjažek je videl, da je mamica premak-
nila ustnice. Zdrznil se je. Aha, zdaj bo treba oago.
vor iti. Kaj je rekla: Kaj pravim? Seveda, sedaj, ko je
prepozno.
»Kaj pravim'^ Nič ne pravim! Tiho sem saj slišiš.
Sploh nimam kaj reči in — m rad bi šel, če dovolis.«
In že se je izmuznil mimo stare mame in tete. V
sobi so se namuznili, bitje pa je zavekalo, ko je Mat-
jažek bil že daleč v trgu... Na gmajni so bili vsi
Zbrani m ze od daleč je Matjažek slišal hihitanje.
»Matjazek, edinorojeni sin svoje matere, včeraj in
nikdae več, vprašujem te, jaz Mihi, pokorni sluga: Ka-
KO se pocuiis Kot pestunja.'«
Matjažku je vrelo po glavi, nikogar ni videl v sve.
ti jezi, ko se je zapodil proti dečkom. Zdaj je nekaj
udarilo v njegove noge, potem so le te odpovedale po-
slušnost, naslednji na vrsti je bil nos, ki se je ne.
slavno zaril v mehko prst in na glavi je rastla huška.
Pobiral se je neskončno dolgo in jasno mu je posta-
lo, da mu je nekdo podstavil nogo. Sicer pa je bilo to
tako vseeno. Hotel se je pogovoriti s fanti, več so ve.
deli. kot on. Vsi so imeli mlajše brate in sestre in m
vrag, da ne bi vedeli, kako se tej reči streže, da je
voih. Sil m KOza ceua.
Ko pa je z gmajne odšel, je bilo Matjažku jasno
tudi to, kaj mora storiti, da bo zadoščeno njegovemu
užaljenemu ponosu.
Prišel je domov, bil je večer in vsi so že spali,
tudi mamica, pa tudi tista majhna stvarca v košarici,
je kazalo, da je utrujena od nenehnega jokanja. Pri
stari mami ie še gorela luč. Ali naj grem k njej? Naj
Jo vprašam, kako in kaj bo zdaj? Ne, ne bom, sam
bom rešil zadevo. In je šel spat pa ne v posteljo v do-
mači hiši, ne, to pa ne. Gori na seniku je še dovolj
toplo. Tja pojde Matjažek, si je mislil, daleč od vseh,
ki ga slepijo in mu lažejo, kjerkoli le morejo. Tam,
mu bo misel mirna, cista in jasna, tudi joka male
sttvirce ne bo slišati in spal bo lahko kot malokdo.
Pa ni bilo tako, kajti skozi špranje kozolca je pac
pihalo in niti tako zelo toplo ni bilo, Matjažkovo spa,
nje pa polovico toliko ni bilo imenitno, kot je mislil.
Strašno je bil jezen na vse skupaj; toliko da od jeze
m brcnil v pianke, s katerimi je bu obit kozolec.
popoldne je postal mladi mož čisto rahlo nemiren.
Nič mu ni bilo prav, preganjal se je iz kota v kot po-
Cenial vse mogoče, samo da mu ne bi bilo treba do-
mov. Bil je lačen, pa kaj zato, huje je bilo to, da je
postal radoveden. Pravzaprav, tako je rojilo po nje.
govi glavi, niti ne bi bilo napačno, videti to maien.
kostno stvarco in jo malo, čisto malo potegniti za
nos, no, če že za nos ne pa za ušesa in potem poslu-
sati, Kaico cviii in Јока. Kes, to oi ono zaoavno!
12. strah — NOVI TEDNIK
St. 7 — 21. februar ifl^
Obisk iz Afrike
TETEMUTE IN DORI ODORI
Gledali so jih že po vseh
večjih, pa tudi po manjših
krajih Slovenije. Gos.tovali so
tudi že po drugih republikah
in kjerkoli so nastopali, so
doživljali izjemen uspeh. Tu-
di Preboldčane so navdušili.
Beseda teče o folklorni sku-
pini Zveze afriških študentov
v Sloveniji. K nam so prišli
iz različnih afriških držav.
Njihov namen je, da bi pri
nas doštudirali, potem pa bi
se vrnili v domovino in s svo-
jim, v Jugoslaviji pridoblje-
nim znanjem, prispevali za
industrijski razvoj črnega
kontinenta.
Ti vrli fantje so se pri nas
kar kmalu dobro znašli. V
študentskem naselju v Ljub-
ljani so ustanovili svoj lasten
disco klub, da pa bi Sloven-
cem prikazali vsaj del njiho-
ve bogate folklore, so ustano-
vili folklorno skupino, ki je
navdušila že mnogo Sloven-
cev.
Konec januarja so povabili
v goste to skupino prebold-
ski mladinci. Vsi, ki so pri-
šli na ta ekskluzivni večer, ga
zlepa ne bodo pozabili. Vod-
jo skupine, ki je hkrati tudi
predsednik zveze afriških
študentov v SRS, sem zapro-
sil za razgovor za naš tednik
in pogovor z njim je bil prav
zanimiv.
»Pri naši folklorni skupini
deluje čez trideset rednih štu-
dentov. Vsi študiramo v Lju-
bljani. Ker vedno ne morejo
vsi nastopati, imamo urejeno
tako, da morebitni izostanek
kakšnega člana ne bi vplival
na izvedbo celovečernega
koncerta. Vsak plesalec zna
namreč plesati in peti kate-
rokoli točko. V Preboldu nas
je danes dvanajst in na no-
benem koncertu nas ni več.
Od teh dvanajstih članov, sta
tudi dva, ki sestavljata »teh-
nično ekipo«, tako, da nas
praktično nikdar ne pleše več
kot deset, kar je čisto do-
volj za prikaz najbolj pro-
minentnih točk afriške fol-
klore.«
»Iz katerih držav ste prišli
k nam v Jugoslavijo?«
»Prišli smo skoro iz vseh
dežel črnega kontinenta, naj-
več pa nas je iz Kenije.«
»Zakaj ste se odločili za
ustanovitev folklorne skupi-
ne?«
»Po pravici povedano — za-
radi domotožja. Včasih smo
se zbrali skupaj, zapeli in za-
plesali, potem pa se nam je
porodila misel, da bi lahko
naštudirali nekaj točk ter ta
ko Slovencem prikazali del
naše kulture. Lahko rečem,
da smo danes že polprofe-
sionalna skupina, saj si z na-
stopi prislužimo kar precej
denarja. NeKaj ga porabimo
za študij, nekaj pa prispeva-
mo v klubsko blagajno.«
»Ste že kdaj pred nasto-
pom v Preboldu «lišali za Sa-
vinjsko dolino?«
»Vedeli smo, da tu raste
hmelj, slišali smo že za Ža-
lec, Prebold in Polzelo, kako
pa naj bi ta dolina izgleda-
la, si nismo predstavljali, če-
prav smo se že prej dvakrat
peljali čez Žalec. Vendar je
bilo to ponoči. Prebold nam
je izredno všeč, pa ne misli-
te, da je to zgolj fraza, še
prav posebej pa smo bili na-
vdušeni nad izrednim spre-
jemom, ki smo ga doživeli in
so ga pripravili predstavniki
Kluba mladih in predsednik
SZDL Prebold.«
Pogovor sva morala z
Osmanom končati, ker se je
ura bližala šesti in je bilo
treba začeti z nastopom. Mi
pa jim zaželimo še mnogo
uspešnih nastopov, da bi še
dolgo plesali in prepevali ple-
sa, kot sta TETEMUTE in
DORI O DORI, ki govorita,
kako so duhovi v neki afriš-
ki vasi začarali mladega mo-
ža. Tam je živei tudi mož, ki
je bil znan po tem, da je
ozdravil ljudi zlih duhov. Ko
so že končali skrivnostni
obred v hiši, so mladega mo-
ža prinesli ven, da dokonča-
jo obred. Ta končni obred
mora mladega popolt;
ozdraviti, tako da se i¡'
spet vključi v normalnot
ljenje...	'
JANEZ VEDE-
V programih krajevnih skupnosti šentjurske občine povsod na
prvem mestu CESTE — Bencinska črpalka na Ponikvi in Planini
Kraj, kjer bo letos v av-
gustu osrednja proslava v po-
častitev šentjurskega občin-
skega praznika in pohoda
XIV. dvizije, bi potreboval
za najnujnejša dela pri ure-
janju komunalnih problemov
po programu krajevne skup-
nosti 121.000 dinarjev. V tem
programu je med drugim za-
jeta gradnja odcepov vodo-
voda za Praprotno in Pod-
peč, javna razsvetljava v
Šentvidu, ureditev igrišča pri
osnovni šoli Planina, uredi-
tev mrliške vežice na Pla-
nini in v Šentvidu ter ure-
janje cest v skupni dolžini
47 kilometrov.
Kot je v navadi, kraj v ka-
terem praznujejo občinski
praznik, dobi v letu dni več,
oziroma je na prvem mestu
glede vlaganja sredstev v nje-
govo urejanje. In kaj priča-
kujejo na Planini še pred
proslavlanjem občinskega
praznika? Veliko in pravza-
prav malo. Veliko zaradi
možnosti, ki so, in pravza-
prav malo, saj gre za resnič-
no potrebne stvari, želje so:
nova asfaltna prevleka čez
trg Planina in podaljšek do
pokopališča ter aisfalt v na-
selju Šentvid, sanacija plazu
v Doropolju, prizidek s sa-
nitarijami pri prosvetni dvo-
rani, ureditev takšne dvora-
ne v Šentvidu, organizacija
varstva predšolskih otrok na
Planini, gradnja bencinske
črpalke (glede tega naj ne
bi bilo problemov), gradnja
Ute za osemenjevanje krav,
nova fasada na zgradbi kra-
jevTiega urada in avtomatska
telefonska centrala. Vse sa-
mi pereči problemi, vpraša-
nje je le, koliko bo lahko
dala za vse to občina in ko-
liko še kdo drug. Težko pa je
pričakovati, da se bodo do-
mačinom vse želje izpolnile.
Bencinsko črpalko si želi-
jo tudi na Ponikvi, kjer ima-
jo prebivalci približno sto
traktorjev. Ker jih večina
uporablja le za domača de-
la, nimajo registriranih in
tako ne morejo y Šentjur po
bencin. Za gradnjo črpalke
bi moral biti najbolj zainte-
resiran Kmetijski kombinat,
saj ima na Ponikvi veliko
prizadevnih kooperantov.
Na Dobju pri Planini bi le-
tos potrebovali 25.000 dinar-
jev za ureditev pokopališča,
precejšnja sredstva pa bo
zahtevalo tudi gramoziranje
cest. Njihova posebna in ve-
lika želja pa je, da bi izred-
no dejavno kulturno prosvet-
no društvo dobilo kulturni
dom.
Krajevna skupnost Slivni-
ca pri Celju, bi letos potrebo-
vala 140.000 dinarjev za naj-
nujnejša dela pri tlakova-
nju in posipanju cest v na-
seljih Voduce, Bukovje, Vo-
dice, Sele, Drobinsko in Sliv-
nica. Občinska skupščina bi
naj (želja domačinov) finan-
cirala asfaltiranje ceste pro-
ti osnovni šoli in podaljšala
asfaltno prevleko v centru
naselja.
Drameljčani bi radi sveča-
ni trenutek otvoritve nove sa-
mopostrežnice dopolnili še z
asfaltom v centru kraja in
odprtjem vodovoda Blagovna
— D rami je.
V Loki pri Zusmu so pred-
videli za urejanje cest 53.000
dinarjev. V- načrtu pa sta tu-
di gradnji cest Loka — Za-
vrešnica — Štravs in Cero-
vec — Hrastje — šola Dobri-
na. Pri gradnji zadnje raču-
najo na pomoč občinske
skupščine.
Največja težava Predvorja
je vodovod, zato je na pr-
vem mestu programa krajev-
ne skupnosti za to leto. Radi
pa bi še zgradili cesto Dob-
je pri Predvorju — Lopaca.
»Skrajni čas bi že bil, da je
naša trgovina bolje založena«,
so se potožili domačini.
Želja je veliko. Uresniče-
no jih bo mnogo, deloma tu-
di z veliko pomočjo samih
prebivalcev teh krajev.
M. SENIČAR
Gornji Grad
____v
%
»Pohiteli smo«, pravi rav-
natelj RUDI KOZOVINC.
»Zimski čas je pravšnji za
branje, za razmislek o pesni-
kih, pisateljih, o vseh, ki go-
je lepo slovensko besedo.«
V prosvetni dvorani je bi-
lo zbranih nekaj sto mladih.
Pionirjev, cicibanov in mla-
dincev. Tam so bili vzgojite-
lji, bilo pa je tudi nekaj
staršev. Dvorana do zadnjega
kotička nabita. Gledalci in po-
slušalci zares disciplinirani.
Kakor da je v slehernem
srčku prisoten Prešeren, ka-
kor da stotero ust šepeta v
oder, kjer čaka pevski zbor,
ki neverjetno ubrano zapoje:
— Luna sije, kladvo bije .. .
Pisec iz Sávinjske doline
prebere nekaj zgodbic. Ne-
kdaj je bil v tem romantič-
nem kotičku učitelj. Kako rad
je imel te ljudi! Da, ljudje
I>od Menino planino. Lepe-
natko, Rogatcem so tiste pri-
stne duše, ki popotnika sprej-
mejo z nepotvorjeno prešer-
nostjo.
Taki bodo tudi mladi, ki
so prebrali vsa predpisana
čtiva in so ob slovenskem
kulturnem prazniku dobili
značke. Bronaste, srebrne,
zlate. Nekateri pa samo pri-
znanja. Program pa bogat,
pester, povsod je prisotna ne-
sebična prizadevnost včasih
kar pretihih in čestu preskro-
mnih prosvetnih delavcev.
Zunaj pa čudovit dan! Vr-
hovi pobeljeni, v snežnih kri-
stalih se lomijo sončni žarki
in dajejo tej pokrajini še pri-
vlačnejšo podobo. In če se
ob vsem tem vprašamo:
— Ali je vse, kar je za mla-
di rod napisano, tudi poceni?
Zdaj se slovensko nebo na-
hitro pooblači, sonca, ki bi
prineslo cenejšo knjigo, ni
videti. V gornjegrajski dvo-
rani pa še toplo m plemeni-
to zvenijo ravnateljeve bese-
de: »Dobra knjiga je človeku
najboljši tovariš!«
Vse kaže, da je v metropo-
li Zadreške doline mnogo
mladih privržencev dobre
knjige, četudi je draga. Fant-
je, dekleta, kar korajžno na-
prej!	-dk-
Zabeleženo
DESETAK ZA PRAZNO STEKLENICO
Čudna so pota našega
gostinstva, draga pa tudi!
Uslugo je res treba pla-
čati, vendar takšno, kot
bo plačal KORS Rogaška
Slatina je nekoliko preti-
rana.
Pri Korsu je ogromna
večina zaposlenih — žena.
Čeprav se tega zavedajo
skozi vse leto, pa je še
prav poseben praznik se-
veda Dan žena ~ 8. ma-
rec. Kot v številnih dru-
gih kolektivih priredijo
tudi v Korsu vsako leto
pogostitev njihovih žensk.
Tako so se odločili tudi
letos.
Za proslavljanje so si
izbrali Hotel Pošta Rogaš-
ka Slatina. Tudi pri hote-
lu so bilii tako ljubeznivi
in sprejeli obveznost, da
bodo pripravili praznova-
nje.
Iz Korsa se bo prazno-
vanja udeležilo približno
300 ali nekaj deset več
žensk, kar pomeni, da bo
restavracija Pošta proda-
la v enem popoldnevu 300
kosil, ki prav gotovo ne
bodo najbolj skromna. No,
pri Korsu pa so prisluh-
nili tudi povsem normal-
ni želji, namireč, da bi za
praznovanje nakupili do-
mače vino. Ne onega po
katerem tako rada zaboli
glava. V redu! Toda ...
Ker bodo vino prinesli
sabo, bodo morali za vsa-
ko popito steklenico do-
mačega vina plačati (Kors
Hotelu) deset (novih) di-
narjev.
če upoštevamo kozar-
ce, prte in še kaj, je
prav, da Kors nekaj pri-
malcne za vsako stekle-
nico prinešenega vina,
morda dva ali tri dinarje.
Toda deset dinarjev ...
Na zdravje!
Morda ne poznamo eko-
nomskega računa Hotela
Pošta, vendar tudi tri-
sto kosil niso mačji ka-
šelj, pa tudi vsakoletna
pogostitev — ob velikem
številu drugih restavracij
in hotelov — ohranja tra-
dicije obiska v enem lo-
kalu.	M. Seničar
Letus
ZANIMIVA PREDAVANJA
Franc škruba
Krajevna organizacija SZDL
Letuš je v Januarju in febru-
arju pripravila za občane za-
nimiva predavanja o vzgoji
otrok. V januarju je dr. Kranj-
čeva predavala temo »ZDRAV
IN BOLAN OTROK«, dr. Riz-
mal pa »CUV.AJMO SVOJE
ZDRAVJE«.
V petek, 8. februarja je bi-
lo predavanje o »PSIHOLOŠKI
VZGOJI OTROK«, profesorja
Puncerja, »SP<iLNA VZGOJA
OTROK«, zelo aktualna tema,
pa bo na programu v prihod-
njih dneh.
í'ranc Škruba (38), predsed-
nik SZDL, je povedal o pre-
davanjih na,slednje:
Pobudnik za organiziranje
teh predavanj je bila OK
SZDL Žalec. Brezplačna pre-
davanja za občane so korist-
na in izredno dobrodošla, po-
sebno zdaj v zimskem času,
ko imajo ljudje več- časa. Vse
predavatelje so občani toplo
sprejeli. Nad predavanji so
bili navdušeni. To dejstvo nas
obvezuje, da bomo podobna
predavanja še organizirali v
prihodnje, iahko pa služi kot
spodbuda za organiziranje v
drugih krajih!
PEPI MIKL.AVC
SLOVO
VALENTINA
PUŠNIKA
Rekli so mu Pušnikrn
lent. Rojak iz šaleške ^
ne, od tam, kjer je zej
skopa in težavna. Danej
v tistih krajih vse
novo, sodobno, moderno
pa je Valentin preživljal
ja otroška leta, je bilo
lenje stisnjeno v senco
gradom, po pobočjih je
mnogo bajtarjev, ki so f-
iz rok v usta, biti od vis'
bogatih kmetov, trgf
uprave rudnika.	■
Življenje mu ni teklo I
ko. Bilo je trnjevo, take;
kakršnega je živelo st'
sto nezakonskih pobiče
dečkov. Bil paje zdrav/
v	svoji naravi, zato ga a
milo. Hodil je s trete
za kruhom po svetu, zs
je moral na pot Izučil Г
za čevljarja, vendar jf].
šilom in kopitom slovo, j
ši je bil pri konjih, vor
les še iz tako temačnii
zlohotnih globač, se if
Ijal pri gostilnah, rad te.
sel, rad pa je tudi katerj
do rekel. Takega je
lo življenje in tak je bi!'
do nenadne smrti. j
Dolgo vrsto let je hod
kruh v rove pod zemljo,
je , knap v vsem svojeff
stvu. Takrat, ko je l'i,
rudniku Zabukovica tista
hovita eksplozija metan^^
za las ušel smrti; samO.
gova trdoživost ga je '
nila pri življenju.	^
V Matkah sta si z
Micko in otrokoma
in Slavko zgradila lep
kjer sta vrsto let v m^i
podhomski tišini živela ,
upokojenec je rad ho*^"
tavrh, rad ga je zvrnil K
ree, rad pa je ob ne^'i
posedal za mizo in bral j
vi	tednik mu je bil f
drugega prvo in pogl^'
čtivo. Prebral je sleher"
tako drobno novico in "
branem razpravljal s si^J
Tik pred šestinsedemd^-"
pa je omahnil, na hit'^^
je pobralo. Pospremilo '
mnogo znancev in prij^'j
preboldski pevci pa
zapeli pesmi, ki jih јб ^
rad poslušal.	;
g^f 7 — 21. februar 1974
NOVI TEDNIK — stran 13
Ob knjigi Pavle Rova no ve

Kmalu bomo dobili na slovenskem knjiž-
nem trgu knjigo, ki je spontano v letih nasta-
jala izpod peresa Pavle Rovanove, dolgoletne
znanke in dobre sodelavke Novega tednika
(že tudi Nove dobe), celjskega Radia in dru-
gih slovenskih časopisov in revij. Na novo
jo bomo spoznavali in spoznali ob njeni knjigi
»Sonce in sence«, ki že v samem naslovu
potrjuje svoje vsebinsko izročilo: naše živ-
ljenje. Predgovor h knjigi, ki jo bo izdala ma-
riborska založba Obzorja, je napisal pisatelj
Božidar Borko, kjer med drugim tudi pravi:
»O sami avtorici naj le na kratko omenim, da
se je rodila v delavski družini, kjer sta ji
borba za kruh in ljubezen do knjige polnila
čas šolanja in mladost v Ljubljani, živi pa
več kot četrt stoletja v Laškem.«
»o meni nikar ne piši-
te,« je rekla in zamahni-
la' z roko, kakor da sa-
ma nima nič opraviti s
svojo knjigo. Pa sva le
sedla k razgovoru, ki na-
ma je pomagal do neka-
terih misli, ki so vredne
zapisa. Njena skromnost
potrjuie genezo njenega
sveta v delavski družini,
kjer sta dejansko vladali
ljubezen do knjige in boj
za košček kruha. V delav-
skih družinah je tiste ča-
se bila marsikatera knji-
ga pri, hiši. Pavla Rova-
nova je morala kmalu za-
pustiti šolo, izgubila je
dom, treba je bilo iti za
kruhom. Po enem letu de-
la si je toliko prištedila,
da je lahko s šolanjem
nadaljevala m končno tu-
di zaključila. Izkušnje nje-
nih šolskih let se v bi-
stvu ne morejo primerja-
li z današnjimi. Preko te
razlike gre le z nasme-
hom, ki prerašča težke
čase, prerašča z močjo
življenjske sile in moči.
»Pišem že od otroških
let. Pisala sem spise, da
so jih brali po razredih,
tudi višjih. Pri pisanju
me je tudi zelo vzpod-
bujala učiteljica Engelma-
nova. Spominjam se dne-
va, ko sem na neki pri-
reditvi recitirala Zupan-
čičevo »Z vlakom« in ml
je potem p)esnik sam po-
daril knjigo s podpisom.
Pozneje me je k pisanju
navajal tudi profesor Ro-
bida ...«
Velika želja za izobraz-
bo in širjmjem obzorja
je bila prisotna takrat
med delavsko mladino.
Tako tudi pri Pavli Ro-
vanovi. Tudi zaradi tega,
ker če je delavski otrok
ostal brez sredstev, je mo-
ral opustiti šolanje, kljub
talentu, volji in sposob-
nostim. Zato je sama to-
liko vztrajala. Leta narod-
noosvobodilnega boja pa
so ji še bolj odprla ču-
stva do sočloveka, ki se
je resnično širilo v tako
specifičnem času, kot je
vojna
Tudi njrao povojno de-
lo jo je obvezovalo do
drugih dolžnosti, tako da
ni bila povsem prosta,
primanjkovalo ji je časa
za pisanje, vendar pa je
bila sama vsebina njene-
ga dela takšna, da ji je
dajala neizčrpno snov za
pisanje, ki je prišlo seve-,
da na vrsto že v poznih
večernih in nočnih urah.
Zato sama pravi: »V živ-
ljenju sem si nemalokrat
želela, da bi bil dan dolg
šestindvajset ur, da bi
lahko izpolnila v delu vsa
hotenja, ki so me široko
vezala na fizično in du-
hovno delo. Za sledn,1e pa
je bil čas vedno prekra-
tek. življenje me je ved-
no znova uklepalo v dru-
ge dolžnosti in ure, ki
sem jih lahko v vseh le-
tih oddelila moji najglob-
lji življenjski nuji — pi-
sanju — sem trgala iz
sebe v poznih večerih in
nočeh Zato so tisti, ki
mislijo, da je pisanje ne-
kak hobi, v veliki zmoti.
To je lahko življenjska
nuja, ki v človeku nima
meja in ni nikoli konča-
na. Zato meni pisanje ni
konjiček, temveč notra-
nja potreba.«
Njeno razmišljanje gre
še dlje. »Temu se je tež-
ko odpovedati, ker jedel
človeka. Tako delo pa je
bilo v vseh časih manj
cenjeno, kot bi sicer mo-
ralo biti, zato ni novo, če
ga tudi naš čas marsi-
kdaj vrednoti površno in
zamenjuje s pojmom -—
hobi! Sicer pa nekateri
mislijo, da je hobi katero-
koli kulturno delo ...«
»Sonce in sence«, knji-
ga novel in črtic, ima na-
slednjo vsebino: Sonce in
sence, Strta mladost. Roj-
stvo v zaporu. Srečanje,
Izgnanci. Hrep)enenje, Ne-
koč pred prvim majem,
Knapi smo, knapi, ma-
ti.,., Hi^nti, Vrnitev, Naj-
lepše darilo. Učiteljica
Boža, Spomini na izgnan-
stvo. Uvoda besefia vknji.
gi izpod peresa Božidarja
Borka govori: »Razgledi
po današnji, tudi sloven-
ski pripovedni prozi ka-.
žejo posamezne odmike
smeri, ki so postale tra-
dicionalne — tudi na tem
področju se z eksperi-
mentalnimi prijemi pri-
povedne snovi pojavljajo
poskusi novega dojemanja
literature, iskanja poti do
življenjske stvarnosti tja
do abstraktnega umeva-
nja njenih problemskih
globin ... iskanje nekate-
rih^ današnjih ustvarjalcev
pa večkrat ne morejo pri-
tegniti pozornost bralcev.
Samo tako imenovana
ljudska knjiga, ki pa je
lahko tudi umetniško do-
gnana, ne samo idejno in
življenjsko prepričljiva,
lahko najde množico bral-
cev, tisto množico, ki je
danes bolj ko poprej ude-
ležena v družbenih, mo-
ralnih in materialnih pro-
cesih ... knjiga Pavle Ro-
vanove predstavlja ustvar-
jalno osebnost pisatelji-
ce, ki je ne označuje eks-
perimentalno prizadeva-
nje sodobnosti. Za prozo,
ki je zbrana v njeni knji-
gi in ki je zorela v dalj-
šem razdobju, je značil-
no, da se ne oddaljuje
zdravemu pojmovanju
ljudskega pripovedništva,
zato ima vse pogoje, da
zajame Sirši krog bralcev
m postane v dobrem po-
menu besede ljudska knji-
ga ... najmočnejše so raz-
gibale duševnost Pavle
Rovanove dogajanja v le-
tih osvobodilne vojne, za-
to je le-ta vtisnila naj-
vidnejši p>ečat njenemu
pripovednemu delu ... za-
res, Pavla Rovanova po-
sebno za.vzeto pripovedu-
je v svojih novelah in čr-
ticah o času, ki ga je sa-
ma doživljala v mnogih
njegovih tragičnih zapet-
ljaj ih in v heroičnem od-
poru našega naroda zo-
per tuje nasilneže, ki so
ga hoteh uničiti. Tako to-
rej večino tekstov v tej
knjigi zaznamuje temati-
ka iz tistih viharnih let.
Sedmim novelam te vrste
se pridružujejo memoar-
sko spisani »Spomini na
izgnanstvo«, vmes pa so
tri proze iz življenja ru-
darjev, katerih tegobe in
usp>ehe je mogla Rovano-
va spoznavati že zato, ker
živi dokaj časa v bližini
naših revirjev ...«
Tako uvodnik. Prav go-
tovo pa je, da je osnovna
vrlina tekstov v tem, da
je v njih čutiti tudi da-
našnji čas in ne samo
preteklost, ki je služila
pisateljici za snov in lite-
rarno pod oživljanje. Nje-
no delo je dragoceno tudi
zaradi tega, ker bo knji-
ga šla med ljudi ravno v
času, ko se pogovarjamo,
kako bomo nudili naše-
mu delovnemu človeku
čimveč kulture., kako bo-
mo podirali bariere med
množico in >odrom« in
kako bomo tudi uskladili
cene, k. bodo dostopne
v gledališkem hramu za
delavčev žep. Tako je tu-
di s knjigo. Njena cena
bo dostopna vsem. Tudi
vsebina. Svet, ki se od-
pre pred današnjega člo-
veka. Mlajši tega ne po-
znajo. Pred njimi je spet
novo spoznanje, pred sta-
rejšimi, ki so sami do-
življali vse to v življenju
pa bo spomin na dni, ka-
ko so rasli in se borili
za kruh, ki ga danes ne-
malokrat vidimo okoli
hišnih vogalov ali pa kar
sredi ceste.
Knjiga PaA'-le Rovanove
daje še en obet: na vidi-
ku je nova knjiga, ki bo
opisovala obdobje dokon-
ča zadnje vojne. Upajmo,
da jo bomo kmalu dobili
v roke. DRAGO MEDVED
Pavla Rovan
Dobrna
Proslava 30-letnice pohoda Štirinajste na Štajersko — Temeljni kamen za novo te-
lovadnico
Prebivalci Dobrne so ob
koncu prejšnjega tedna po-
častili svoj krajevni praznik
in ob njem skupaj s celjsko
občino tudi 30-le':nico pohoda
in prihoda Stirmajste divi-
zije na to območje. Proslava
je ob srečanju borcev in pra-
zniku mladih dobila svojstve-
no obeležje. Zdaj ni šlo le
za obujanje spominov na ti-
ste dni pred tridesetimi leti,
mar\-eč ob njih tudi na spo-
menik, četudi so mu vgradili
šele temeljni kamen, ki bo
nüade vezal na pridobitve
NOB in jih spxxlbujal k res-
nemu delu v zdajšnjem ča-
su.
Proslavo štirinajste so na-
mreč povezali z vgraditvijo
temeljnega kamna za novo
telovadnico pri osnovni šoli.
Polgoletna želja in potreba
je tako zaznamovala začetek
uresničitve velikega načrta.
Sola bo poslej miela tudi te-
lovadnico. To pa pomeni ne
le boljšo telesno vzgojo v
^И, marveč začetek novega
öela na področju telesne kul-
ture v Dobrni. In še več.
Pretežni del sredstev za zgra-
ditev telovadnice daje občin-
nih	^^ gradnjo osnov-
Sol in vzgojno varstva
nih zavodov. Torej vsi obča-
ni celjske občine. To je na-
mreč samoprispevek. Petde-
set starih milijonov pa daje
tudi krajevna skupnost. To
pa so tista sredstva, ki jih
to območje dobi iz občinske
ga proračuna za organizacijo
osrednje proslave ob prazni-
ku dvajsetega julija. Tako
so praznik štirinajste in ve-
selje mladih ob dejstvu, da
dobijo že letos novo telo-
vadnico, povezali s solidar-
nostno akcijo. In prav to je
tisto, kar je dalo Dobrni ko-
nec prejšnjega tedna nepo-
zabno in slavnostno obeležje.
Borci štirinajste z rdečimi
nageljni na prsih, veseh ob-
razi otrok, izredno uspela
proslava v dvorani zdravili-
škega doma, ki jo je nepo-
sredno prenašala tudi naša
radijska postaja, pohod mla-
dih tabornikov in rezervnih
vojaških starešin po poti šti-
rinajste divizije do Paškega
Kozjaka... vse to so bile
značilnosti Dobrne v poča-
stitev šestnajstega februarja.
Bil je lep in nepozaben
dan Za vse. M. BOŽIČ
Teharje
"znanje VSEM
Nada Bohorč
Železarna štore je prejš-
nji teden organizirala teden-
sko politično šolo na Tehar-
jih, ki jo je obiskovalo 52
slušateljev, šolo so orga-
nizirali na pobude družbe-
no-političnih organizacij in
samoupravnih organov v Že-
lezarni štore, vodili pa so
jo družbeno-politični delavci
in predavatelji iz Celja. De-
lavci so poslušali različne
teme o procesih in spre-
membah, ki tečejo v naši
družbi, predavatelji p>a so
govorili tudi o položaju de-
lavca v družl^eno-ekonom-
skih odnosih o delegatskem
sistemu, samoupravni orga-
niziranosti in skupščinskem
sistemu. Slušatelji so zelo
zadovoljni s takšno obliko
izobraževanja in želijo, da
bi bilo takšnih seminarjev
še več. Ivan štefančič je de-
jal, da ustavne spremembe
terjajo tudi poglobitev de-
la. In če se bodo delavci
izobrazili, bodo lahko loči-
И, kaj je v samoupravljanju
prav in kaj narobe. Toda
seminarji niso zadosti, je de-
jal Ivan štefančič, človek se
mora še sam izobraziti, da
lahko s svojim znanjem obo-
gati in izobrazi sodelavce.
Mlada slušatelj ica iz žele-
zarne Štore je zelo pozitivno
ocenila tedensko politično
šolo na Teharjih.
NADA BOHORC: »V poli-
tično šolo so me poslali čla-
ni mladinske organizacije iz
naše delovne organizacije.
Moja glavna naloga je, da
skušam bistvo predavanj
prenesti v naš interni list
Štorski železar. Način in vse-
bina preda/anj je za vse
nas zelo pomembna, ker bo-
mo lahko vsi, ki smo tu
prisotni, posredovali naše
znanje vsem ostalim delav-
cem. Snov, ki jo tu poslu-
šamo, je zelo obširna, nje-
no bistvo pa je poglabljanje
samoupravnih odnosov v de-
lovnih organizacijah in di-už-
bi.«
Damjana Stamejčič
Po sklepu Republiškega
sekretariata za informaci-
je. št. 421-1/72 ]e časnik
NOVI TEDNIK oproščen
plačevanja prometnega dav-
ka do 31. 12. 1973.
14. strah — NOVI TEDNIK
St. 7 — 21. februar ifl^
VSEM DELOVNIM LJUDEM OBČINE ŠMARJE
Skladno z novo ustavo prehajamo tudi v šmarski občini
na družbeno dogovarjanje za financiranje splošne in skup-
ne porabe za leto 1974. S tem uresničujemo ustavno načelo,
da ima vsak delavec pravico razpolagati s sredstvi, ki jih
ustvarja, tudi s tistimi, ki se prelivajo za skupno porabo
(za šolstvo, zdravstvo, otroško varstvo, za kulturo, za teles-
no kulturo...), in splošno porabo, (ki se pokriva iz pro-
računa občine). Želimo, da bi se vsi delavci v proizvodnih
in neproizvodnih dejavnostih temeljito seznanili s programi
Kplošne in skupne porabe, da bi se med seboj dogovorili o
temy katere naloge s tega področja bomo v naslednjem letu
uresničili in zagotovili sredstva ter tako z združenimi moč-
mi v združenem delu zagotovili celovit in vsestranski raz-
voj naše občine.
Predstavljamo vam programe, ki so jih samoupravne
interesne skupnosti predvidele za svoje delovno področje
in vas obveščamo, da bomo organizirali posebne sestanke v
vseh delovnih kolektivih in v vseh krajevnih skupnostih,
kjer bomo programe usklajevali in se dogovarjali za finan-
ciranje.
Vabimo vas, da z vso odgovornostjo pregledate progra-
me, da zavzeto sodelujete v razpravah, ki jih bomo sklicali
ter da z upoštevanjem vseh potreb splošne in skupne po-
rabe in vaših gospodarskih možnosti glasujete za družbeni
dogovor, ki bo zagotovil vsem nam ustrezen družbeni stan-
dard, predvsem pa naši mladini boljše in srečnejše živ-
ljenje.
OBČINSKI ŠTAB
PROGRAM DELA IN FINANCIRANJE
VZGOJNOIZOBRAŽEVALNE DEJAVNOSTI
Program Temeljne izobraževalne skupnosti predvideva
s predvidenimi sredstvi financiranje programa vzgoje in
in izobraževanja v občini Šmarje pri Jelšah v sedanjem
obsegu, deloma pa bo mogoče nekatere oblike razširiti( izo-
braževanje odraslih, štipendiranje, dopolnilna izobraževanja
prosvetmh delavcev, mala šola, predšolsko vzgojo, izobraže-
vanje učencev v posebni šoli, brezplačni učbeniki, glasbena
šola, prevozi šoloobveznih učencev). V drugih postavkah
so povečana sredstva od sredstev leta 1973 za minimalne
dejanske podražitve.
Programirana sredstva se bodo zbirala iz dveh virov:
sredstva organizacij združenega dela v občini in dopolnilna
sredstva Izobraževalne skupnosti SR Slovenije po veljavnih
kriterijih, določenih za 1974 leto.
Izhodišča za financiranje v letu 1974
Izhodišča za financiranje temeljijo na zagotovitvi kon-
tinuitete V2^ojno izobraževalnega dela, pri modernizaciji
pouka, v uvajanju nove tehnologije v izobraževanju skladno
s priporočili in mnenji republiških Institucij za področja
vzgoje in izobraževanja na vseh šolah v občini, pri usklaje-
vanju medsebojnih odnosov, na usmerjanju sredstev v
vzgojnoizobraževalne zavode in v nácrtnem vlaganju sred-
stev amortizacije nepremičnin, premičnin in učil.
Medsebojne odnose, razporejanje in porabo sredstev
urejajo za vse vzgojno izobraževalne dejavnosti samouprav-
ni akti. Obseg in financiranje nekaterih dejavnosti pa še
vedno urejajo zakonski predpisi.
Osebne dohodke urejajo veljavni samoupravni sporazu-
mi o delitvi dohodka In osebnih dohodko^ za posamezne
vrste zavodov, tako kot Je bilo dogovorjeno v II. polletju
1973.
V	posebni osnovni šoli in kombiniranih oddelkih so
osebni dohodki zaradi težjih delovnih pogojev za 15 odst.
višji.
v skladu z enotnimi kriteriji SR Slovenije so še' pose-
bej stimulirana delovna mesta pedagoških delavcev na os-
novnih šolah v odročnih krajih. Ta mesta imenujemo težav-
nostna delovna mesta.
Pri povračilu za osebne dohodke upoštevamo poleg za-
konitih prispevkov še sredstva za zagotavljanje skupnih po-
treb delavcev, ki zagotavljajo:
—	financiranje stanovanjske izgradnje s 6 odst. bruto
osebnih dohodkov;
—	strokovno izobraževanje delavcev z 1 odst. neto
osebnih dohodkov;
—	regresiranje letnega dopusta delavcev 600 din na
zaposlenega delavca;
—	regresiranje prehrane delavcev 60 din mesečno na
zaposlenega delavca;
—socialne in kulturne potrebe delavcev 0,30 odst. od
neto osebnih dohodkov;
Amortizacijo nepremičnin načrtujemo v skladu z obra-
čunom po minimalnih stopnjah, ki jih določa zakon o stop-
njah amortizacije osnovnih sredstev delovnih organizacij za
določena področja. Prav tako načrtujemo za leto 1974 po
minimalnih stopnjah amortizaciji) opreme in učil.
Predšolska vzgoja
Temeljna izobraževalna skupnost se vključuje v to po-
dročje s financiranjem vzgojnega dela v vzgojnoizobraže-
valnih zavodih.
V	letu 1973 je bilo v 9 oddelkih vzgojnovarstvenih za-
vodov vključenih 178 predšolskih otrok, vzgojno delo pa je
opravljalo 8 vzgojiteljic in 7 varušk. V malo šolo so bili
vključeni vsi otroci, ki bodo v šolskem letu 1974-75 vpisani
T osnovno šolo.	'
V	letu 1974 bo vključenih v vzgojnovarstveni zavod .še
40 predšolskih otrok (v Šmarju pri Jelšah in Rogatcu). S
tem se bo obseg predšolske vzgoje povečal za 2 oddelka,
tako da bomo morali zaposliti še dve vzgojiteljici in eno
varuško.
OSNOVNO IN POSEBNO OSNOVNO ŠOLSTVO
Nameni osnovne šole Izhajajo iz celotnega sistema vzgo-
je in izobraževanja, ki ga nakazuje resolucija o razvoju
vzgoje in izobraževanja na načelih samoupravljanja.
V	občini ločimo tri tipe osnovnih šol: centralne šole, sa-
mostojne šole in podružnične šole. Imamo 8 centralnih, 4
samostojne in 11 podružničnih šol. Vse skupaj imajo 147
samostojnih in 19 kombiniranih oddelkov (skupaj 166 od-
delkov).
Ker je predpisana učna obveznost za posameznega pe-
dagoškega delavca 20 učnih ur na teden, potrebujemo za
realizacijo tega pouka na nižji stopnji 131, na višji stopnji
pa 133 pedagoških delavcev ustreznih kvalifikacij in pred-
metnih skupin.
Posebne osnovne šole
Posebne osnovne šole so organizirane za učence, ki so
kategoriziram kot lažje duševno prizadeti. V šolskem letu
1972-73 je potekal pouk za te učence v posebnih oddelkih
osnovne šole Rogaška Slatina (6 oddelkov z 62. učenci), in
v Šmarju pri Jelšah, (5 oddelkov s 60. učenci). Pravkar
je ustanovljena posebna osnovna šola Šmarje pri Jelšah s
sedežem v Rogaški Slatini, ki ima 13 oddelkov in 142 učen-
cev. Šola je bila ustanovljena z namenom, da v bodoče or-
ganizira podobno izobraževanje tudi pri drugih centralnih
šolah. Prizadevati si moramo, da bomo postopno vključeva-
li v posebno šolo vse učence, ki ne zmorejo rednih progra-
mov naših osnovnih šol.
Osnovnošolsko izobraževanje odraslih
Z zaskrbljujočim osipom v osnovni šoli je močno po-
vezana nizka raven splošne izobrazbe zaposlenih. Problem
občutijo predvsem organizacije združenega dela, ki potre-
bujejo večje število strokovnih delavcev različnih kvalifika-
cij.
Osnovnošolsko izobraževanje odraslih organizira v ob-
čini Delavska univerza Šmarje pri Jelšah, ki opravlja tudi
druge oblike izobraževanja (šola za življenje, šola za star-
še, družbenopolitično izobraževanje pedagoških delavcev,
poljudnoznanstvena predavanja s področja zdravstva, vzgo-
je, kulture, umetnosti, družbenopolitična vzgoja, tečaji za
kmečko mladino ipd.)
V	letu 1974 bodo organizirali pouk osnovnošolskega
izobraževanja odraslih za V., VI VII. in VIII. razred v 6.
oddelkih: 3 odelki v Rogaški Slatini in Šmarju pri Jelšah
ter 3 oddelki v Kozjem in Lesičnem.
Usposabljan,je učencev in mladostnikov z motnjami v teles-
nem in duševnem razvoju
Na našem območju imamo tudi težje duševno in telesno
prizadete učence in mladostnike. Vključeni so v različne za-
vode za usposabljanje izven območja občine Šmarje pri
Jelšah: zavodi slušno in govorno prizadetih, slabovidnih in
slepih, telesno invalidnih in dolgotrajno bolnih, vedenjsko
motenih in težje duševno prizadetih. To izobraževanje in
usposabljanje financira Temeljna izobraževalna skupnost.
Kadrovska politika
Kadrovski problemi na osnovnih šolah in otroških vrt-
cih ter strokovnost pedagoških delavcev ■ in vzgojiteljic so
še vedno zaskrbljujoči. Osnovne šole in otroški vrtci moč-
no občutijo splošno pomanjkanje učnih in vzgojiteljskih
moči. Za postopno reševanje tega problema je temeljna
izobraževalna skupnost v šolskem letu 1973-74 dodatno raz-
širila obseg možnosti za pedagoške in vzgojiteljske poklice,
število štipendistov, ki se izobražujejo za učiteljski oziroma
vzgojiteljski poklic, smo dvignili od 12 na 20 štipendistov.
Poleg povečanega obsega štipendiranja so Temeljna izo-
braževalna skupnost in vse osnovne šole v občini sprejele
samoupravni dogovor o zagotavljanju pomoči zaposlenim
pedagoškim delavcem. Učiteljem, ki si žele pridobiti izo-
brazbo ustrezne stopnje bomo omogočili dokvalifikacijo z
zmanjšanjem učne obveznosti In s povracilcxn študijskih
stroškov. Prosvetni delavci se bodo morali pogodbeno ve-
zati, da bodo do konca šolskega leta 1974-75 študij uspešno
zaključili.
Da bi ublažili odhajanje učiteljev, je vpeljana stimula-
cija na težavnih delovnih mestih na šolah v odročnih kra-
jih. Potrebna sredstva za to stimuliranje so izračunana po
enotni metodologiji, ki jo je pripravila in sprejela Izobraže-
valna skupnost SR Slovenije.
Materialna preskrba učencev
Socialne razlike najbolj prizadenejo učence. To velja
zlasti za učence iz delavskih in kmečkih družin z nizkimi
osebnimi dohodki in za tiste, ki žive v obrobnih, manj raz-
vitih predelih naše občine.
Temeljna izobraževalna skupnost bo kot prejšnja leta
tudi v -letu 1974 posvetila posebno pozornost izenačevanju
p>ogojev za šolanje učencev. V ta namen bo prispevala sred-
stva za šolsko prehrano socialno ogroženim učencem. Z in-
vesticijskim vzdrževanjem šolskih prostorov, kuhinj in šol-
ske opreme se bo izboljšalo počutje učencev tudi v neureje-
nih šolskih zgradbah. Učencem, ki se zaradi telesne ali
duševne prizadetosti usposabljajo v ustreznih zavodih izven
območja šmarske občine, bo Temeljna izobraževalna skup-
nost regresirala oskrbo v domovih.
Predračun potrebnih sredstev za financiranje Тегпеи
izobraževalne skupnosti Šmarje pri Jelšah v letu
PROGRAM RAZVOJA OTROŠKEGA
VARSTVA
Spoznanje, da je človek osnovni nosilec in ustvaf
lec samoupravnih družbenih odnosov ter p>orok njihcm
nadaljnjega гаетоја, nalaga naši družbi v duhu socialistlft
ga humanizma p>osebno skrb za rast in razvoj mlade ge
racije. Otrok kot bodoči samoupravljalec in ustvarja!
jutrišnjega dne, mora biti v središču družbene pozornos
vsi družbeni dogovori, nosilci akcije za zagotovitev ize:
čenega v danih družbenih razmerah možnega in potrebne
razvoja pa morajo usklajeno in načrtno usmeriti svoja f
zadevanja m možnosti k uresničitvi skupnega cilja. Zdra^
vzgoja in varstvo otrok so kot osnovna področja drui
nega varstva odločilnega pomena za nadaljnji psihofizit
razvoj otrok in tako eden temeljnih predpogojev za a'
ničevanje začrtanega razvoja naše družbe.
Nedvomno so možnosti za dosego zastavljenih ofl,
zelo rasslične, še posebej zato, ker so materialni pogoji,
opredeljujejo obseg in kvaliteto otroškega varstva v šr
družbeni skupnosti odvisni od ekonomskih potenciali>v í
silcev otroškega varstva. Ta ugotovitev je posebej pontó
na za manj razvita območja, med katere sodi tudi ш
občina. Medtem ko ugotavljamo zadnja leta izreden kvć
titativen in kvaliteten napredek otroškega varstva na :
šem območju, se še vedno borimo, kljub določenemu :
predku, za zagotovitev osnovnih oblik otroškega varstva (i
gotovitev materialne pomoči otrokom, potrebnih каЛг
m osnovnih kapacitet za šolsko prehrano). Ugotavljali
da sprejetih načel o socialni enakosti ne moremo in r:
ne bomo mogli uresničiti, s tem v zvezi pa je utemelje
naše pričakovanje podpore širše družbene skupnosti.
Program razvoja otroškega varstva v letu 1974 obj:
ljamo z namenom za čimboljše izvajanje nalog v letu IS'
ki so izvleček iz že sprejetega programa razvoja otroške
varstva 1973—1975 in za katerega je že sprejet družb
dogovor o financiranju razvoja otroškega varstva.
PROGRAMSKE OSNOVE RAZVOJA OTROŠKEGA
VARSTVA V OBČINI:
Naloge s področja otroškega varstva v občini oprav
od leta 1969 Svet za otroško varstvo pri Temeljni izoi)'
ževalni skupnosti Šmarje pri Jelšah.
Program zagotavlja in uresničuje naslednje oblike dr
benega varstva otrok:
—	dnevno varstvo predšolskih otrok v VVZ
—	varstvo dojenčkov do 2 let starosti
—	letovanje otrok
Predračun sredstev za financiranje otroškega varsr
v letu 1974:
WZ — investicije	2,305.000,—
letovanje otrok	124.000,—
kategorizacija otrok	24.000,—
deja\Tioet v VVZ	540.000,—
3,933.000,—
viri financiranja PR(H^AMA otroškega varstva
v letu 1974:
2,305.000,— 124.000,— 24.000,— 540.000,--
PROGRAM IN FINANCIRANJE
KULTURNE DEJAVNOSTI
Dejavnost Temeljne kulturne skupnosti se nanaša na ^^
stransko usmerjanje in izvajanje kulturne politike v obć^
1. Kulturna skupnost skupno z Občinskim svetom
Šmarje pri Jelšah povezuje in podpira dejavnost 17.
svetnih društev.
g^f 7 — 21. februar 1974
NOVI TEDNIK — stran 15
2	V gledališki dejavnosti si prizadeva okrepiti amater-
ke skupine; za večjo kulturno razgibanost omogoča gosto-
vanja poklicmh gledališč. S predvidenimi pogostejšimi go-
stovanji ter povečano gledališko vzgojo, zlasti šolske mla-
Шпе pričakuje na tem področju pozitiven premik.
3	Za popularizacijo glasbene umetnosti bo posvetila
vso skrb amaterski glasbeni dejavnosti in načrtni vzgoji
kadrov. Glasbeno umetnost bodo poživeli nastopi komor-
nih skupin, poklicmh ter amaterskih ansamblov in obiski
opernih predstav.
4.	Na področju varstva kulturnih spomenikov bo na-
daljevala z oskrbovanjem kulturnih spomenikov I. katego-
rije in spomenikov NOB.
5.	v knjižničarstvu bomo nujno morali še v letu 1974
ustanoviti občinsko matično knjižnico v skladu s priprav-
ljenim konceptom razvoja. Sedaj usi>ešno deluje 6 krajev-
nih knjižnic, v katerih bo treba povečati knjižni fond in
lu-editi prostore, število knjig je treba hitreje povečevati
tn težiti za tem, da bi dosegli leta 1975 vsaj 1 knjigo na
prebivalca.
6.	V večjih krajih občine bomo morali astvariti pogoje
za uspešno kulturno dejavnost ter urediti primerne pro-
store (kulturni domovi).
7.	Vzdrževati in urediti bo treba spominsko razstavo
delovanja tov. Tita v Trepči pri Podsredi.
8.	Krajinskemu parku za posebne namene Kumrovec—
Koajansko ki ohranja etnografske in druge znamenitosti,
bo potrebno posvetiti posebno skrb.
ZA USPEŠNO DEIX)V.ANJE SO POTREBNA NASLEDNJ.\
SREDSTVA:
Gledališka dejavnost	^.000,00
A.	Financiranje gledaliških skupin	50.000.—
B.	Akciie:
PROGRAM TELESNOKULTURNE
SKUPNOSTI ZA LETO 1974
Dejavnost TTKS Šmarje pri Jelšah bo v prihodnje
usmerjena v izboljševanje trenutnega stanja telesne kulture
v občini, ki je bilo zaradi nerazvitosti občine med najslab-
šimi v SRS. Letna sredstva, ki jih je zmogel občinski
Prortóun so skupaj s sredstvi iz raznih oblik zbiralnih
akcij predstavljala le 8,40.— din letno na občana. V šport-
ne objekte, ni büo skoraj nobenih vlaganj, razen v pri-
merih, ko je šlo za objekt turističnega pomena in eno
šolsko telovadnico. O investicijskem vzdrževanju skoraj
ni mogoče govoriti, tako da z ustanovitvijo TTKS priče-
iViamo povsem na novo.
TTKS predlaga tak družbeni dogovor in samoupravni
sporazum o financiranju telesne kulture, ki bo zagotovil
že v tekočem letu naslednja sredstva:
1.	Razvoj množičnosti telesne kulture se mora razvijati
tako, da se bo s telesno kulturo aktivno ukvarjalo vsaj
25 odstotkov odraslih občanov ш vseh 5100 šolskih in pred-
šolskih otrok. V ta namen je predvidenih 300.000,00.—
2.	Razvoj kakovostnega in tekmovalnega športa bo ob-
segal delo v obeh nogometnih moštvih, delo s košarkarji,
namizno-teniškimi igralci, šahisti, planinci, taborniki, strelci
in z vsemi, pri katerih menimo, da je mogoče doseči kvali-
tetne rezultate. Za to bo potrebno: 250.000,00.—
3.	Športna rekreacija delovnih ljudi mora zajeti vse pro-
izvajalce in deloTOO inteligenco preko sindikalnih športnih
iger, TRIM in rekreacije na delovnem mestu. Predvidena
sredstva: 100.000,00
4.	Vzgoja kadrov vključuje štipendiranje na šolah za
telesno kulturo, seminarje in tečaje za kadre, priznanja
športnikom in formiranje strokovne knjižnice pri TTKS ter
nabavo strokovne literature. Obseg sredstev: 100.000,00
5.	športne manitestacije na ravni občine, regije in
republike ter financiranje gostovanja kvalitetnih prire-
ditev 80.000,00
6.	Investicijsko vzdrževanje Ш gradnja športnih objek-
tov je zaradi stanja telesne kulture v občini najvišja po-
stavka. Gre za izgraditev telovadnice v Podčetrtku in Šmar-
ju adaptacijo v Rogaški Slatini in celo vrsto popravil že
skoraj povsem uničenih objektov. Predvidevamo tudi grad-
nje TRIM stez, vendar bomo najprej uredih telovadnice
in igrišča. (Lesično, Rogatec, Rogaška Slatina): 3.125.000,00.
7.	Stroški celotnega poslovanja TTKS in drugih orga-
nov za telesno kulturo ter administrativno-finančno poslo-
vanje: 85.000,00.
8.	Obwzna rezerva ter sofinanciranje RTKS v dogovor-
jeni višini: 160.000,00.
Skupaj za leto 1974: 4.115.000,00.
Navedeni program je le izvleček iz obširnega letnega
programa TTKS, ki obsega tudi natančnejše obrazložitve.
Razširjeni program je sprejela ustanovna skupščina TITCS
na svojem zasedanju, dne 16. 11. 1973, podrobno kvanti-
fikacijo in obrazložitve pa Izvršni odbor TTKS na svoji
seji, dne 16. januarja 1974,
OSNUTEK PRORAČUNA OBČINE ŠMARJE
Spremenjeni način in viri financiranja skupne in sploš-
ne porabe v letu 1974 prinašajo vehke prerazdelitve sred-
stev, tako v intresnih skupnostih kot v proračunih občin.
S posebnim zakonom so opredeljeni viri za financiranje
proračunov družbeno-političnih skupnosti.
Sredstva za občinski proračun bodo glede na predvide
ne vire po zakonu m glede na izhodišča za financiranje
splošne in skupne porabe v letu 1974 bistveno manjša od
sredstev, ki so bila dosežena v občinskem proračunu lani.
Izrpad sredstev od davka iz osebnih dohodkov delavcev
v delovnem razmerju in dela dohodkov od obrtnikov, ki
naj bi bili viri dohodkov za dogovorjene prispevke samo-
upravnih interesnih skupnosti, znaša v naši občini 9,179.000
din. Novi viri občinskega proračuna, prenešeni iz republi-
ke znašajo po oceni le 500.000.—. Tako bo predvidoma v
letu 1974 znotraj občine ustvarjenih le 69 odstokov dohod-
kov proračuna v primerjavi z realiziranimi dohodki lani.
V lanskem letu so bili dohodki proračuna 20,047.233.— din,
v tem letu p>a bodo lastni dohodki znašali predvidoma le
13,874.000.— din.
Svet za finance je na svoji seji dne 31. januarja 1974 in
13. februarja 1974 obravnaval oceno dohodkov proračuna
m programe oziroma potrebe uporabnikov proračunskih
sredstev za leto 1974. Svet za finance ugotavlja, da so po-
trebe in predvideni lastni dohodki v гаг^когаки za 21,067.000
din, oziroma da te potrebe pres^ajo lansko realizirano
potrošnjo proračuna za 73 odstotkov.
R.\ZH>RED DOHODKOV PROR.^CLNA 1974 — POTRKBE:
Tako visoka indeksna povečanja predloženih postavk
temeljijo na naslednjih izhodiščih:
04	Sociahio skrbstvo
Občuten porast potrebnih sredstev (indeks 160) za
izvajanje različnih oblik socialnega varstva temelji na let-
nem programu socialnega varstva v občini, le-ta pa je
vsklajen z republiškimi izhodišči, družbenimi dogovori in
samoupravnimi sporazumi, zakonskimi in drugimi pogcji
in je rezultat dejanskega stanja na področju socialne prob-
lematike občine.
Navedeni program vsklajuje sedanje oblike socialnega
varstva z dogovorjenima in predpisanimi republiškimi in
medobčinskimi kriteriji ter zagotavlja vsaj delno reševanje
nove še neobravnavane problematike.
05	Zdravstveno varstvo
Tukaj so zajete obveznosti občine za financiranje z za-
koni in drugimi predpisi določenih oblik zdravstvenega
varstva in starostnega zavarovanja kmetov. Socialna struk-
tura občine pogojuje izrazito povečanje vsakoletnih obvez-
nosti na tem področju. Predvidene obveznosti do zdravstve-
nega varstva socialno ogroženih kmetov in obveznosti do
starostnega zavarovanja Kmetov znašajo 3,500.000.— v tej
postavki.
06	Komunalna dejavnost
Vsestransko razvejana komunalna dejavnost v občini,
ki je rezultat velikih naporov občanov, tako v prostovolj-
nem delu kot v denarnih prisp)evkih, ki presegajo razumne
obremenitve posameznilj gospodarstev, moralno terjajo pri-
spovek širše družbene skupnosti. Največje potaebe v tej po-
stavki izkazuje prispevek občine k izgradnji vodovodov Fu-
žina—Sotla m Loka—Tinsko v višini 1,960.000,— din in pri-
sp>evek za elektrifikacijo zaselkov, v višini 300.000.—.
07	Delo državnih organov
Zajete so obveznosti za financira^nje skupščine in skup^-
ščinskih organov (izvršni svet), občinske uprave, občin-
skega katastra, občinskega sodišča, sodnika za prekrške,
postaje Milice, medobčinskih in drugih služb ter dejavno-
sti. Indeks 142 na lansko potrošnjo ne prikazuje povsem
realne slike, saj so se v teh službah povčali OD šele v dru-
gi polovici leta. Del teh predvidenih potreb je namenjenih
za kadrovske izpopolnitve v prizadevanju za- kvalitetnejše
delovanje teh služb.
Pripommjamo, da bodo v skladu z izhodišči za samo-
upravno dogovarjanje o splošm in skupni porabi OD druž-
benih organov planirani OD v višini veljavnih samouprav-
nih sporazumov o delitvi OD (^šma vrednosti točke 9,52
din), čeprav se v »resoluciji o družbenoekonomski poh tiki
in razvoju SRS ter neposrednih nalogah v letu 1974« pred-
videva povečanje OD v gospodarstvu v povprečju 17 od-
stotkov. Materialni izdatki so planifani v skladu z realni-
mi potrebami in predvidenimi povišanji teh stroškov.
08	Narodna obramba	_
Povečanje potreb od 150.000.— na 1,071.000.— je pred-
vsem posledica samoupravnega sporazuma za financiranje
SLO iz osebnih dohodkov zaposlenih v višini 0,20 odstotkov
od OD. To dejavnost bo treba izdatneje financirati iz pro-
računa, kajti bruto OD delavcev zaradi velikih zahtevkov
interesnih skupnosti ne bodo mogli biti več vir za napaja-
nje te dejavnosti.
14	Negospodarske investicije
Poleg anuitet v višini 1,307.430.— din predstavlja bi-
stveni izdatek v tej postavki predvidena obnovitev »Doma
počitka Jelšingrad«. Samoprispevek občine, za katerega se
je občinska skupščina zavezala že lansko leto, naj bi zna»-
šal 2,630.000.— din.
Naraščajoče število telesno in duševno prizadetih ter
starostno onemoglih občanov, ki jim je treba zagotoviti
domsko oskrbo, terja takojšnjo zagotovitev potrebnih ka-
pacitet in izboljšanje oskrbe. »Dom počitka Jelšingrad« je
s sedanjimi prostorskimi kapacitetami že več let občatno
premajhen, kvaliteta storitev pa je kljub prizadevanjem ko-
lektiva pod normalnim nivojem.
Sanacija teh razmer s predvideno investicijo je potreb-
na tudi za zadovoljitev predpisanih normativov do leta 1975.
Prepričati moramo nekatere, v slovenski javnosti že toliko-
krat obravnavane, pa vendarle v damh razmerjih nerešlji-
ve socialne probleme.
15	Gospodarski posegi
Reorganizacija šolske mreže In prevozi učencev z avto-
busi na 6 centralnih šol terja boljše vzdrževanje lokalnih
cest in mostov.
(3dlok o prekategorizaciji lokalnih cest v SRS zajema
od 344 km v občini pomembnih lokalnih cest le 117 km;
vzdrževanje 227 km cest pa naj bi bremenilo proračun
občine. Znesek 1.033.000.—, ki Je predlagan v ta namen, le
delno rešuje to problematiko. Znatno povečanje predvide-
nih izdatkov v tej postavki pogojuje tudi povečanje obvez-
nosti občine kot odškodnine za odkupljena zemljišča (na-
domestna cesta Vonarje), ki bodo v tem letu predvidoma
znašale 42-2.000.— din.
17 OBVEZNOSTI IZ PRETEKLIH LET
Nesorazmerje med potrebami in možnostmi postavlja
občinsko skupščino pri sprejemanju proračuna vsako leto
v nezavidljiv položaj, ko zakonsko in ustavno določene
obveze vsako leto občutno naraščajo, medtem ko je inter-
vencija republiških dopolnilnih sredstev nezadostna. Občin-
ski proračun se zaradi nezadostnih lastnih virov že nekaj
let samo navidezno vsklajen. Prenašanje obvezaiosti v na-
slednja proračunska obdobja samo kratkoročno rešuje pi-o-
blem izravnave izdatkov z dohodki. To se vedno izraziiteje
kaže v akutni nevsklajenosti potreb za splošno potrožnjo
in možnostih v gospodarsko nerazvitih občinah s speci-
fično neugodno socialno strukturo, ki pogojuje določene
postavke v proračunu.
Obveznosti, ki jih prenašamo v letošnje proračunsko
leto so predvsem obveznosti do zdravstvenega varstva so-
cialno ogroženili kmetov (500.000.—), obveznosti do starost-
nega zavarovanja kmetov (690.000.—), anuitete (210.000.— )
in še nekatere druge obveznosti, ki jih ni bilo mogoče
plačati v lanskem letu.
Predloženi predlog potreb predstavlja program oziroma
vsoto programov za financiranje splošne porabe v letu
1974. Le-ta naj bi se v Sloveniji vskladila na porast z in-
deksom 116, vendar tako, da ta indeks ne bi veljal kot
limita za vse občine enako. Predvideni posebni družbeni
dogovor nay bi določil okvire splošne potrošnje in opredelil
potrebno solidarnostno prelivanje sredstev med občmami
in republiškim proračunom. Kolika bo ta solidarnost in
ali bo odločneje posegla v sedanje povečea^anje socialnih
razlik med posameznimi območji m občinami, bo rezultat
dogovarjanja med občinami, ki se pravkar obravnava.
16. strah — NOVI TEDNIK
St. 7 — 21. februar ifl^
v
Sempeter
RIBIČI ZADOVOLJNI
v času, ko pregledujemo
obračime dela za minulo le-
to, je tudi Ribiška družina
Šempeter pregledala uspe-
he in neuspehe pri svojem
delu. Minuli petek se je
zbralo v dvorani KK Hme-
zad, obrat Šempeter, okrog
300 od vsega 450 članov dru-
žine. Predsednik Tone Pri-
vošnik je podal obširno poro-
čilo. Kot je pQvedal, so v
preteklem letu veliko truda
posvetili ribjemu zarodu. Ta-
ko so v gojitvene potoke
vložili 135 tisoč potočnega in
lipanskega zaroda, v revime
vode pa 4.800 kosov lipan-
skih mladic, sulčkov ter por-
ci j skih podliostov, ščuk in
krapov. Vrednost vložka je
znašala 69 tisoč dinarjev. Iz
gojitvenih potokov so vlo-
živi v revime vode 7.153 sal-
monidov v velikosti nad 20
cm ter 13.039 ciprinidov v ve-
Ukosti 10 do 30 cm. Vred-
nost teh mladic pa je okrog
130 tisoč dinarjev. Pri odlo-
vu mladic v kanalu Podvin
— Žalec je bilo opravljenih
nad 500 prostovoljnih delov-
nih ur.
Lanski športni ribolov je
bil dokaj uspešen, za 55,7 od-
stotkov večji od ulova leta
1972. Tako povečanje ulova je
pripisati močno povečanemu
številu izdanih letnih ribo-
lovnic. Vrednost ulova pa ce-
nijo na okrog 150 tisoč dinar-
jev.
S posebno skrbjo so se lo-
tili akcije »Očistimo naše vo-
de in okolje«. Zavedajo se
namreč, da je od čistih vod
odvisen ribji živel j, prav ta-
ko pa tudi počutje človeka,
ki je z vsakim dnem bolj
Izpostavljen onesnaženemu
okolju.
Resno je ogrozüo življenje
v Savinji tudi črpanje gra-
moza. Podjetje NIVO iz Ce-
lja je namreč nameravalo na
ta način pridobivati velike
količine gramoza, vendar je
ribiški družini s pomočjo
Skupščine občine Žalec delo
uspelo zadržati, s čimer pa
zadeva ni bila pri kraju. Obe
strani pa sta končno prob-
lem sporazumno rešili in
sprejeli sklepe, s katerimi
so določene pravice in dol-
žnosti obeh strani.
Tudi naloge, ki so si jih
zadali za prihodnje obdobje,
vključujejo predvsem skrb za
zarod in mladice, ter za var-
stvo čistih vod in okolja, saj
so to pogoji za uspešen ri-
bolov.
Za občni zbor je bilo zna-
čilno živahno razpravljanje in
sodelovanje vseh navzočih. Ob
koncu so prikazali dva barv-
na fihna iz ribištva.
Tone Tavčar
KONJICE:
O PORABI
Danes se bo pričela v štirih
večjih linijih lionjišiie ol)čine
javna razprava o financiranju
splošne in sliupne porabe. Ka-
zen v Slovenskih Konjicali,
kjer se bodo občani zbrali v
Domu kulture. Im» razprava
stekla še v Ločah, Vitanju in
Zrečah. Poleg članov občin-
skega koordinacijskega odbora
bodo na njej sodelovali tudi
predstavniki posameznih inte-
resnih skupnosti, ki bodo po-
jasnevall delovne programe In
finančne načrte. Javna rapra-
va bo pokazala potrebe obča-
nov in njihove Interese, hkrati
pa opozorila predstavnike in-
teresnih skuponosti na morebit-
ne pomanjkljivosti v njihovih
programih. Razprave v štirih
konjiških centrih bodo tudi
uvod za dogovarjanja v delov-
nih organizacijah, ki se bodo
pričele v mesecu marcu.
V. L.
CEUE:
VEČ
ZDRAVSTVENE
VZGOJE
Pri medobčinskem svetu za
zdravstvo je bil na zadnji se-
ji ustanovljen inclativni odbor
za borbo proti raku In medi-
cinska komisija za zdravstve-
no vzgojo. Konstituiranje dru-
štva še ni bilo izvTŠeno.
Z. S.
CELJE:
XXI. PARADA
HARMO-
NIKARJEV
v nedeljo, 17. februarja, je
bila v celjskem Narodnem
domu že 21. parada celjskih
harmonikarjev, ki delujejo
v okviru šole in sekcije har-
monikarjev pri DPD »Svobo-
di« v Celju. Nastopilo je 56
mladih harmonikarjev, ki so
sestavljali več ^ orkestrov, na-
stopili pa so tudi kot solisti.
Prizadevni harmonikarji, ki
so se predstavili tudi z ne-
kaj zelo zahtevnimi skladba-
bi, je vodil Oskar Leskovšek.
V glavnem je bü to prikaz
dejavnosti in manifestacija
muziciranja na harmoniki.
Zapišemo lahko še to, da
je bila dvorana nabito pol-
na, pcgr&šali pa smo marsi-
katerega celjskega glasbeni-
ka.
CELJE:
ŽIVA UČNA
URA
Osmošolci hudinjske os-
novne šoie so imelj v tem
tednu izredno učno uro iz
narodnoosvobodilnega boja.
Med nje je prišla spomeni-
čarka MARIJA BELINA iz
Lesičnega. V dveurnem pri-
povedovanju preproste žene,
kmetice in nosilke treh od-
likovanj, je bilo podoživlja-
nje časov: ustanovitev Prve
celjske čet^ življenje in smrt
Tončke -Cečeve, trpljenje v
Auswitzu in vrnitev v do-
movino — nepozabno do-
živetje, živa učna ura. Pre-
prosto pripovedovanje kmeti-
ce Marije je sto otrok spre-
mljalo z nepozabno tišino.
Junakinja, ki je prestala vsa
mučenja celjskega Piskra in
taborišča je prišla mednje
in jim z neposredno besedo
predstavila čas, ki ga pozna-
jo le iz knjig.
Z. S.
ŽALEC:
ZLATA
POROKA
v soboto je bila v poročni
dvorani Občinske skupščine
Žalec slovesnost, ko sta svoj
drugi »da« rekla zakonca Li-
za in Franc Bračič, oba pa
stanujeta v Janševem selu.
Oba sta bila rojena v Strm-
cu pri Vojniku, samo, da je
zlatoporočenki 69 let, zlato-
poročencu pa 75 let.
Slavnostni govor je imel
predsednik Skupščine občine
Žalec Joško Rozman, ki je
med drugim dejal: »Vsa zag-
nana v delu in skrbi za dru-
žino ju je presenetila vojna.
Sin Miha se je kot mladolet-
nik vključil v NOV, starša Li-
za in Franc pa sta postala
aktivna terenca in le po nak-
ljučju sta ostala živa. Lizo je
izpred zidu za streljanje talcev
rešila 6 mesečna hčerka, ki
jo je imela v naročju, Franc
pa je bil kot partizanski ak-
tivist ranjen in ima še danes
posledice, da večkrat obisku-
je bolnico. Za zasluge v NOV
sta 'bila odlikovana z »meda-
ljo zaslug za narod«.
V zakonu se jima je rodilo
devet otrok, danes je živih
še osem. Imata 27 vnukov in
5 pravnukov. To je številna
družina, na katero sta lahko
ponosna, saj sta vzgojila po-
štene in pridne otroke in za-
vedne državljane, ki so jima
lahko le v ponos.
T. TAVČAR
CELJE:
PUSTNO
TOZOIRANJE
Na pustni torek bo v Ce-
lju že 7. celjski pustni kar-
neval, ki ga pripravlja Pro-
svetno društvo »Zarja« iz Tr-
novelj. Obetajo nam prijeten
sprevod v katerem bodo so-
delovala številna celjska pod-
jetja, šolske skupine, posa-
mezniki in drugi. Za vse
udeležence so pripravili lepe
in bogate nagrade. Karneval-
ske skupine se bodo zbirale
ob 14. uri v Trnovi j ah in
pred tovarno EMO, nato pa
se bo sprevod vil po celjskih
ulicah s prireditvijo na »sta-
rem magistratu«.
Dravske elektrarne Maribor
Kovinarski obrat
elkov
Laško
objavlja
prosta delovna mesta
enega kvalificiranega ključavničarja,
enega kvalificiranega pleskarja,
enega polkvalificiranega ključavničarja,
enega polkvalificiranega pleskarja,
štiri nekvalificirane delavce,
za nedoločen čas, s poskusno dobo enega meseca.
Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru.
Kandidati naj vložijo pismene prošnje na naslov:
»ELKOV« Laško, Debro 13/c.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
g^f 7 — 21. februar 1974
NOVI TEDNIK — stran 17
Natanko po 30. letih
Dober streljaj od Ilijevega spomenika je Globoko, kjer je bil rojen pesnik balad in romanc. Kdo
ve, če bi živel danes, vsaj še včeraj, ali bi nam ne napisal šop epov, junaških pesmi kot okleščenili
in stesanih iz hrastovih brun, nežno spletenih iz belega teloha krhkih stebelc in živordečega resja,
zakoreninjenega v skalno režo. O, bi! Brez skrbi, da bi pesnik posadil pravnuke puntarjev na iskre-
nega Pegaza, da bi ga ne bilo na Slovenskem otro čaja, ki bi ne znal na izust desetercev o junakih, ki
80 prišli pregnat sovraga s svete rodne zemlje, o krutih tujcih, ki so se obdali z živim zidom otrok,
o Gračnici, ki se je pordečila, o pogumu in srčnosti, ki se je s krvjo zlila v zemljo, od koder se po
drobcenih kapljicah vrača v sleherno rojstvo.
Gračnica zares išče pesnika ...
ZAČELO SE JE
Z LAŠKIM PIVOM
v dolini Gračnice ni bilo
snega, kot ga je bilo pred tri-
desetimi leti. Zato pa se je
belil teloh po prisojnih grvi-
nah. Po soteski je odmevala
glasba in za gostilno pri mo-
stu so čakali nastavljeni sod-
čki piva.
S pivom se je začela zgod-
ba o štirinajsti v Gračnici.
S pivom se je začelo tudi
tu, le da ga ni delil koman-
dant Luka kot takrat in da ga
je tokrat, pivo namreč, pos-
lala pivovarna kar brez po-
srednika.
In v krčmi je segel med
drugimi tudi domač sin, da-
nes krepak možak, pred tri-
desetimi leti eden od otrok
iz živega zidu. Od Rimskih
sem so prihajale kolone. Kre-
pak partizanski bataljon
mladine je iz Ljubljane pripe-
ljal Mišica. Poprečje komaj
nekaj mlajše kot je bila po-
prečna starost v diviziji. Pri-
šli so otroci iz vseh šol, pa
mladina iz Celja, občani iz
vseh krajev v občini, največ
pa iz okolice.
In okoli štirideset nekdan-
jih pohodnikov je prišlo. Med
njima narodna heroja Vidmar
— Luka in Boldan — Silni.
Pa generalpolkovnik Ivan
Dolničar, pa komandanti da-
našnje XIV. divizije, ki v Po-
stojni čuva in oživlja tradici-
je in legendq svoje slavne
predhodnice. Po treh dneh
pohoda, od Bohorja sem, je
po natanko isti poti prikora-
kala mladinska 14. divizija,
pohodniki iz laške občine.
. Eno z drugim, okoli tisoč-
glava množica se je zbrala v
torek, natanko trideset let po
resničnem dogodku ob spo-
meniku pri Gračnici. Bilo je
tam tudi šest možakov, šesto-
rica iz tropa otrok, ki so ta-
krat, pred tridesetimi leti, go-
lobradi in negodni rnladeniči,
v pol ure doživeli toliko voj-
ne, da jim jo je zadosti do
zadnje ure.
REKONSTRUKCIJA
BITKE —
ZADOVOLJIVO!
Ura še ni prišla. Stari bor-
ci so se razgubili po dolini
kot martinčki po soncu. Iska-
li so steze, kakšno drevo, ka-
men, že kaj. Vsak človek si
z vsake poti kaj zapomni, da
p>ot ponovno spozna, tudi čez
trideset let.
Posamič, v dvoje, v gruči
so hodili. In kot refren si iz
vsakega pogovora slišal: Se
še spominjaš?
Okoli tretje ure je bilo vse
zbrano pri spomeniku. V son-
čnem pobočju pod šmiklav-
žem, kamor so poprej borci
odnesli vence na grob komi-
sarja Martina in še dveh bor-
cev, je negibno ležala zaseda.
Fantje iz celjske vojašnice so
ležali tam z lici ob kopitih
pušk, mitraljeaov in avtoma-
tov. Upirali so se, da bi pri
rekonstrukciji »živega zidu«
predstavljali Nemce. Tisti, ki
so se obdali z vencem šol-
skih otrok v pohodu nad par-
tizane, tiste pa še posebej ne.
In tako je morala enota SLO,
hočeš nočeš, odigrati to ne-
ljubo in neslavno vlogo. In
čelade so obrnili nazaj, da
bi bili brez zvezde bolj po-
dobni nemški koloni.
žvižg v strmini . . .
Potem se je vtrgalo, vsulo,
zarohnelo. Puške so rezko se-
kale neenakomeren ritem, av-
tomati klokotali in mitralje-
zi v kratkih rafalih žagali oz-
račje, da se je vsa dolina
Gračnice sprevrgla v zlovešč
kotel...
Obrazi borcev so se zresni-
li. Njihova telesa so se nape-
la, po hrbtenicah jih je spre-
letaval srh, spomin je pre-
močno vtkan v živčevje, da
bi lahko ostal brezbrižen. Ma-
li otroci so se stisnili k ma-
teram, kajti otroci ne ločijo
resnice od igre — igre od
resnice.
Heroj Vidmar — Luka ni
bil čisto zadovoljen:
— Poka že, poka. Celo bolj
kot je t-ekrat. Pa le ni čisto
tako. Bom pa že, hudirja ve-
Nekdanji komisar in koman-
dant Tomšičeve brigade Vla-
do Mišica, prijatelj padlega
Ilije Badovinca iz otroških
let med govorom.
del, kako je bilo, saj sva z
Ilijem skupaj postavljala za-
sedo . ..
Seveda ni bilo čisto tako.
Manjkalo je tudi žvižganje
svinčenk, kriki ranjencev, jok
otrok. Ponazoritev ni nikoli
resnica in v drugo, tretje ni
nikoli kot pn'ič. No, saj tudi
heroj Luka ni kritiziral, le po-
jasnjeval je, da bi bilo bolj
jasno ...
ZGODBA DVEH
PRIJATELJEV
IN TOVARIŠEV
Nekdanji .komisar in ko-
mandant Tomšičeve Vlado
Mišica je opisal legendarni
pohod, njegov vojaški in po-
Htični pomen. Toda presunila
je zgodba tistega, ki že tride-
set let počiva v grobu ob
Gračnici, in prijatelja od ot-
roških let, ki mu je ob tride-
setletnici smrti govoril.
... Tako je bilo pri parti-
zanih, da so si prijatelji da-
jali v dar tisto, kar je bilo
najdragocenejše. Orožje. In
tako je Ilija Badovinec svoje-
mu staremu prijatelju tam
nekje onkraj Sotle dal za spo-
min svojo brzostrelko. Vla-
do Mišica je sklenil, da bo
prvi v borbi zaplenjeni »šmaj-
ser« dal Iliji. Vse do Grač-
nice se nista srečala, da bi bil
to storil. In tu ob Gračnici
je obležal Ilija, srčni borec,
močan kot iunec in dober kot
kruh. Obležal v trenutku, ko
se je stegoval r»o »šmajserju«
ob padlem Švabu ...
Bi Ilija ostal živ, če bi mu
Vlado prej mo.gel dati brzo-
strelko. ki mu jo je nameni?
Ilija bi najbrž vseeno šel po
orožje, da bi ga spet komu
dal, kakšnemu dobremu bor-
cu kot odlikovanje. Kdo ve?
In koliko zgodb je še bilo
povedanih kasneje na poti v
Rimske Toplice in za mizo
»Na stari r>ošti«, kjer so sed-
li k kozarčku z sostitelji in
kjer sta predsednik občine
Rudi Grosar ter sekretar
'iZDL Stanfi Kužnik spregovo-
rila z mislijo -vseh, kako pre-
poredko se srečujemo in še
«^oVr-nf	nr-rP
7APIKAL: .ШР.-Р! КРЛадл^^ЕС
SLIKE: DRACiO MEDVED
Šesterica mož, pred tridesetimi leti šolarjev, ki so jih Nemci uporabili za »živi zid« v pohodu proti XIV. diviziji. Po
CVtk""	zbrani na tem kraju. Od leve proti desm eo: Ivan Biderman, Peter Deželak. Rudi Hladnik,
" Blažič, Drago Kolar in Tone Belcj.
Kot pred tridesetimi leti, se je zgodba o štirinajsti v so-
teski Gračnice začela s pivom. Tokrat je bilo zastonj, ta-
krat pa ga je komandant Luka plačal z veljavnimi »Rajlis-
markami«.
General Vlado Mišica je iz Ljubljane pripeljal v Gračnico
za krepek partizanski bataljon mladine. Njihov pohod ne-
koliko je bil skrajšana oblika — od Rimskih Toplic do
kraja proslave.
»Se še spominjaš,« je bil najpogostejši vprašalni stavek.
Tu so od leve proti desni: Milan Bila, Franc Mavec-Boris.
narodni heroj Jože Boldan-Silni in generalpolkovnik Ivaa
Dolničar-Janušik.
Ob znamenju na kraju smrti junaškega komandanta bata»»
Ijona Ilije Badovinca ob Gračnici.
18. stran — NOV! TEDNIK
St. 7 — 21. februar
4i
MOŽNE
POCEMTVE
KRME
v krmilih bi drago sojo
lahko zamenjali s ceneno
sečnino — Negovani trav-
niki dajejo boljšo in so-
razmerno cenejšo krmo
Razmere nd trgu niso
ugodne za Hvinorejce. .Ne
na našem in ne na med-
narodnem. Cene^^ritiskajo
navzdol. Pomagati si bo-
do morali z zniževanjem
lastnih stroškov, predvsem
pri krmi. Na druge stro-
ške ne morejo veliko vpli-
vati. Morda še pri nakupu
telet, a to so se že močno
pocenila od lanske najviš-
je cene.
Krmo lahko pocenijo le
tisti živinorejci, ki jo pri-
delujejo sami in niso veli-
ko odvisni od kupljenih
krmil. Naši travniki niso
še »obdelani« tako, da bi
dajali največji možen pri,-
delek. Ustrezno negovanih
je zelo malo. Kmetijski
strokovnjaki trdijo, da bi
večina slovenskih travni-
kov lahko dajala dvakrat
toliko trave kot zdaj ali
še več, če bi jih dobro
gnojili.
Le s krmo s travnikov
pa ni moči spitati kakovo-
stne živine, čeprav bi bi-
la boljša, kot jo pospra-
vljajo nekateri kmetje.
Potrebni so dodatki moč-
nih krmil. Ti pa so dragi
in bodo verjetno še draž-
ji, saj se je koruza podra-
žila v zadnjih treh mese-
cih skoraj za polovico.
Zato se vse pogosteje sli-
ši vprašanie. zakaj se za
krmo poved ne uporablja
več sečnine.
Kakšno sečnino naj bi
dajali govedom?
Znano je, da uvažamo
veliko drage soje ali nje-
nih tropin, da bi živina
dobila beljakovine, ki jih
v slabi krmi primanjkuje.
Na KK Gornja Radgona
pa ne potrebujejo več
dragih, uvoženih beljako-
vin, ker so jih nadomesti-
li s sečnino. Sečnine ni
treba uvažati, ker je do-
volj domače in je v pri-
merjavi s sojo poceni.
Sečnine pa ni moči daja-
ti govedom tako kot npr.
živinsko sol, ampak jo
morajo primešati koruzi
ali zmletim koruznim ras-
tlinam, da se v vampu
počasi topi. V tem je vz-
rok, da se poraba ni bolj
razširila.
Nekateri strokovnjaki
sicer dvomijo v us-
pešno zamenjavo sojinih
in drugih beljakovin s
sečnino. Kaj pa bodo re-
kli k temu, da živinorejci
na KK Gornja Radgona
dajejo T>eč 100 pitancem
tako krmilo že tri leta, pa
se živali niso zastrupile,
priraščajo pa enako, kot
če bi jim pokladali dru-
ga, dražja krmila?
V Gornji Radgoni so
storili še več. Zmlete ko-
ruzne rastline, ki so jim
dodali sečnino, dajejo tu-
di kooperantom, kmetovi.
Delali bodo tako krmilo,
da bo treba dati govedu
poleg slabše krme, pridela-
ne na posestvu, le 1 kg
dnevno. Krmilo pa bo
vzlic temu poceni. Lansko
jesen so računali, da bi
1 kg stal le 1,70 din. če
bo koruza dražja, bo tako
krmilo sicer tudi dražje,
vendar ne tako drago, da
bi pri dnevni porabi 1 kg
na glavo bilo predrago za
tiste živinorejce, ki bodo
osnovno krmo, kot seno
ni podobno, pridelali sa-
mi.	JOŽE PETEK
Pogovor s kmetovalcem
ŽIVINOREJA IN MLEKO
v krajih Bočna, Volok in
Šmartno v Zadreški dolini se
največ ukvarjajo s kmetij-
stvom. Lahko rečemo, da so
razgledani, kmetje, ki si pri-
zadevajo ' 2 modernizacijo
kmetijsk^ poslopij in specia-
lizacijo izboljšati tako svoj
zaslužek kot tudi več dati.
Med Šmartnim in Bočno smo
na širnem polju srečali ene-
ga izmed najibolj naiprednih
-kmetov v tistem delu, Jožeta
Brica. Sedeniletni sin Franc
je vozu traktor, na katerem
je bilo polno gnoja, katere-
ga so razmetavali oče in si-
nova Stane in Jože. Torej
kjompletna družina brez ma-
me in še enega moškega čla-
na je bila na njivi, kjer je
izrabila lepo vreme za spo-
mladansko gnojitev travnikov.
»Edino stroja za razmeta-
vanje gnoja še nimamo in ta-
ko si takole pomagamo. Ve-
liko bolj zamudno je. No, pa
tudi tisti stroj si bomo omi-
slili.«
Danes brez mehanizacije ne
gre več, kajne?
»Sploh ne. Ce hočeš kaj
opraviti, moraš imeti stroje
in znanje. Ni vseeno, kako
kmetuješ. Mi se usmerjamo
na intenzivno živinorejo in
mlekarstvo, kajti po vseh iz-
računih je to za nas najbolj
koristno. Zdaj imamo v hlevu
sedem krav, štiri telice in
pet mladih bikcev, mleko pa
preko tukajšnje kmetijske
zadiruge prodajamo v Ljublja-
no.«
Zdaj se pripravljajo na ob-
novo hleva, ki ga bodo so-
dobno uredili in si tako olaj-
šali delo. Pravijo, da botdo
morali prej dobro premisli-
ti, kako bodo to naredili, da
bo najbolj prav. Pri - razmi-
šljanju mu lahko že veliko
pomagata sinova Stanko, ki
obiskuje tretji letnik tehnič-
ne šole (strojni oddelek) v
Celju, in Jože, ki je v Mari-
boru končal srednjo kmetij-
sko šolo. Slednji je zaposlen
v KZ Mozirje, obrat Gornji
grad, popoldne in ob pro-
stih dnevih pa pomaga do-
ma.
Očeta Jožeta Brica, ki je
bil tudi v partizanih in to v
šlandrovi na Dolenjskem, ki
ima dve odlikovanji (za hra-
brost in za. zasluge za na-
rod) in je član zveze borcev,
smo pobarali, ali pomni tak-
šno zimo, kot je letošnja?
»Rojen sem v teh krajih in
spomnim se podobne zime
pred začetkom II. svetovne
vojne, morda še kakšno leto
prej. Tukajšnje Pusto polje
je biflo vse do Pusta brez sne-
ga, potem pa ga je toliko za-
padlo, da je držal precej ča-
sa tja v spomlad. Upajmo,
da ne bo tako tudi letos, saj
nam bi marsikaj pokvarilo.«
Zdaj so končali s čiščenjem
gozda in se prestavili na
travnike. Krčijo njive in ši-
rijo travnike, ki so potrebni
za živinorejo in mlekarstvo,
kamor se skoraj vsi kmetje
v Zadreški dolini usmerja-
jo. Mali sedemletni Franci je
hotel pognati traktor, kajti
dela je bilo še dovolj.
»Zgodaj se mora naučiti
vseh naših del, da bo kasneje
sam znal kaj narediti, saj vi-
dite, da ljudi za takšne po-
sle ni več dosti,« se je zasme-
jal oče Jože in dal povelje
družinskim članom za nada-
ljevanje dela.
Tekt: TONE VRABL
Foto: LOJZE OJSTERŠEK
V soboto je bilo v dvorani KK Hmezad Žalec regijsko tek-
movanje »Kaj veš o kmetijstvu?« Nastopilo je deset ekîp.
Zmagala je ekipa z Vranskega (od leve proti desni) VOJKO
OCVIRK, ANDREJ ROVAN in FRANC IZLAKAR, ki bo 2.
marca nastopila na republiškem tekmovanju v škofji Loki.
Drugo mesto je osvojila skupina iz Slovenj Gradca, sledijo
pa ekipe iz Prebolda, Andraža, Vrha nad Laškim, Šoštanja,
Šmarja, Slovenskih Konjic in Luč Tekmovanje je dobro pri-
pravil aktiv mladih zadružnikov pri TOZD kooperacija.
Tekst in foto: T, Tavčar

svetoval bo
Inž. agronomije FRANC
SATLER Je strokovni
svetnik za kemizacijo pri
podjetju »AGROTEHNI-
KA«. Njegovih nasvetov
se s pridom poslužujejo
že mnogi kmetje, ki stal-
no obiskujejo trgovsko
hišo »AGROTEHNIKE« v
Celju. Ob nakupu, ob slu-
čajnostnem obisku v trgo.
vini, je obisk pri inž.
Francu Satlerju vselej do-
brodošel
Odslej bo priznan stro-
kovnjak, ki je 10 let de-
lal v hmeljarskem insti-
tutu, pe'^ let v žalskem
kombinatu, pet let pa je
že svetnik pri AGROTEH-
NIKI, tudi redni gost na
naši strani za kmetovalce.
Tokrat začenjamo z nje-
govim prvim nasvetom v
Novem tedniku.
Škropljenje:
PROTI BRESKOVI KOĐRAVOSTI
Zaradi nenormalno vi-
sokih srednjih dnevnih
temperatur v tem letnem
času, so breskve že pre-
cej odgnale, zato obstoji
nevarnost okužbe popkov
z glivico, katera povzro-
ča kodravost listja na
breskvah.
Glivica prezimi na pop-
kih breskve. Ko trosi do-
zorijo jih dež izpira v od-
še niso poškropili bresk-
ovih nasadov proti tej bo-
lezni na' storijo to takoj,
škropite z CUPRABLAU-Z
v 1-odstotni koncentraciji
(to je 1 kg pripravka na.
100 1 vode). Da bi isto-
časno uničili še vrsto
škodljivcev, dodajte še
FOLIDOL OLJE v 0,75-od-
stotni koncentraciji (to je
0,75 1 r.a 100 1 vode),
prst popek, čim večkrat
dežuje tem večja je ne-
varnost okužbe.
Prav to neobičajno vre-
me lahko zapelje gojitelje
breskev, da bodo zamu-
dili škropljenje proti tej
nevarni bolezni.
Opozarjamo sadjarje, če
škropljenje morate opra-
viti temeljito.
Tik pred odpiranjem
enkrat ^n sicer z RADO
TIRAMOM v 0.3-odstotni
koncentraciji (to je 30
dkg na 100 1 vode).
Ing. FRANC SATLEE
Seveda zgoraj navedena
zaščitna sredstva lahko
kupite v kmetijski apotfr
ki v novi moderni kmetij-
ski trgovski hiši AGRO-
TEHNIKA — Celje, v Aš-
kerčevi ulici.
POGOVOR S KMETOM
Pred dnevi smo se pogo-
varjali s kmetom iz Nove va-
si pri Šentjurju. PovprašaU
smo ga o kmetovanju in o
problemih, ki pri tem nasta-
jajo.
FRANC FIDLER pravi, da
imajo 8 ha zemlje — od tega
nekaj gozdne površine. Polj-
ščine: kuruzo, pšenico, krom
pir, itd. pridelujejo le za do-
mačo uporabo. Zadnja leta
so se usmerili na govedorejo
in prašičerejo, saj je to še
edina donosna panoga kme-
tijstva. Problem pa je delov-
na sila; na kmetiji delata sa-
ma z ženo in pa starejša star-
ša. Otroci so za delo na po
lju še premajhni. K sreči jim
delo olajšajo nekateri obde-
lovalni stroji. Franc Fidler
je kooperant in pravi, da s
sodelovanjem kmetijskega
kombinata in kmeti nikakor
niso zadovoljni. Vedno pride
do težav zaradi odkupa živi-
ne. Včasih je za živino veliko
povpraševanje, nemalokrat pa
se zgodi, da živine sploh ne
Franc Fidler
morejo prodati. Na vpraSaí
kakšno je njegovo ninen^
starostnem zavarovanju Ц
tov, je takole odgovoril: J
je sicer dobra stvar. Pro^'
je le ta, da začneš dobi*^
pokojnino šele s sedern^'
timi leti. Zdi se mi, da Ј^
malo prepozno, človek,
vse živi i en j e garal na ki«^
je že veliko prej nezmože®
težko delo. Mnogi pa jI
sploh ne učakajo. In s F,
dvajsetimi starimi
mesečno je tudi težko ži^'
g^f 7 — 21. februar 1974
NOVI TEDNIK — stran 19
Obiskali smo Antona in Nežo Semprimožnik
Šmartno ob Dreti 43. To ne pove nič, kdor
ne ve, zakaj gre in kaj se skriva pod to števil-
ko. To je prikupna, nič bahava, vendar skrom-
na in lepa hišica pod obronki Menine planine,
kjer jesenska leta preživljata Anton in Neža
SemprimožniT<. Zadaj za hišo so temni smre-
kovi gozdovi, katerih vrhovi v vetru pojejo
mogočno pesem, spredaj pred hišo pa je ne-
kaj travnika, kjer se brezbrižno sprehajajo
kokoši, ob strani pa so skromno jodeče njive
in vrtič, ki da najnujnejše za v »župco«. Kljub
temu, da 18 arov zemlje ni ravno veliko, je
pa dovolj za dva ostarela človeka, ki jima
življenje nikoli ni bilo posebej naklonjeno.
Huda vojna leta so tudi njima zapustila po-
sledice živčnosti in bolehnosti, vendar sta oba
zadovoljna, da sta lahko že od leta 1941 kon-
kretno sodelovala vse do osvoboditve s par-
tizani (Anton ima dve odlikovanji medaljo za
hrabrost in medáljo za zasluge za narod, Ne-
ža pa nič, ker je dobila neka druga namesto
nje!).
Antona in Nežo Sempri-
možnik je biilo težko naj-
ti, kajti njuna hišica je
stisnjena pod Menino pla-
nino., Pomagali smo si na
najboljši možen način, da
smo se ustavili v prvi go-
stilni v Šmartnem v Dre-
ti, tam kjer je tudi kme-
tijska zadruga in trgovi-
na, skratka poleg šole os-
rednja stavba v prijetnem
naselju v Zadreški dolini,
ki ga seka Paka, na obeh
straneh pa so med vršaci
razprostrta polja in trav-
niki.
Poznate druano Sempri-
možnik, tisto, ki je med
vojno vseskozi sodelova-
la s partizani . ..
Točajka hiti pripovedo-
vati, da je stari Anton bil
pred nekaj minutami tu
in da je že odšel proti
domu. Velik cekar nosi in
v njem kruh. Toliko za
spoznavni znak, če bi ga
srečali kje na cesti. Sicer
se pa še prej ustavite v
drugi gostilni pri Remicu
(danes sta v vasi samo
dve gostilni, včasih so bi-
le štiri), rad tam posedi
preden odrine domov. Ce
ga p>a tam ne bo, jo pa
mahnite . mimo pokopali
šča in levo pa desno do
konca. Pripeljali se boste
naravnost pred njegovo
hi.šico.
Opis je bil dober, čisto
turističen, tako da resnič-
no nismo mogli zgreš^i.
Za.vsak primer pa smo se
prej ustavili še pri Remi-
cu, kjer .smo v kotu res-
nično našli sedeti človeka.
ki naj bi ustrezal tiste-
mu, ki smo ga iskali.
Sklonjen nad mizo, s ci-
gareto med porjavelimi
prsti, s pomendranim klo-
bukom, ob njem pa cekar.
Iščemo Antona Sempri-
/nožnika ...
»Ja, to sem pa jaz. Kaj
bo novega?«
Nič posebnega in nič
hudega. Nismo od davka-
rije ...
»To se vam pozna, saj
prenežni izgledate za dav-
karja ...«
V redakciji so nas ob-
vestili, da ste vsa štiri le-
ta sodelovali s partizani.
»Od vsega začetka, od
leta 1941 dalje. Pa žena
tudi. Oba.«
No, o teh stvareh bi se
malo pogovorili, saj ste
za to, kajne? Samo odšli
bi k vam domov, da bi
oba govorila, tudi žena.
»Prav.«
Doma nas niso pričako-
vali in mati Neža je bila
ob našem obisku kar mal-
ce razburjena. Ko je za-
gledala fotoaparat, je od-
hitela iskati praznično ru-
to, kot se to spodobi za
kmečko ženico.
»če bomo pa v cajten-
gah, pa res ne morem bi-
ti takšna, kot sem doma.«
Sedeli smo v ozki, maj-
hni kuhinji. Začeli smo
odpirati knjigo dveh živ-
ljenj Antona, ki je bil ro-
jen v Motniku in Neže, ki
je luč sveta zagledala v
sosednjem špitaliču. Tako
sta se pogosto videvala in
ni bilo težko, da se med
njima ne bi vnela ljube-
zen, ki jo še danes uživa-
ta.
»Pol ure sva bila nara-
zen, to pa ni veliko, da
se nekaj ne vname, če že
tli, kajne?« je hudomušno
pristavil oče Anton, Neža
pa je hitela govoriti, da
naj o teh stvareh ne go-
vori, ker nobenega to ne
zanima, kdor pa se ima
rad pa tako ve, kako to
izgleda in da mu ni treba
posebej razlagati.
»180 starih jurjev Imam
pokojnine. Premalo, če
pomislim, da imam skoraj
37 let službe in da sem s
partizani sodeloval od za-
četka. To utemeljujem s
tistimi primeri, ki so me-
ni podobni, pa imajo po
več kot 200 tisočakov.
Skoraj 37 let sem gozda-
ril, prostega dneva nisem
poznal. Takrat "še ni bilo
takšne mehanizacije, kot
je danes. S sekirami smo
mahali po mogočnih
smrekah in jih z rokami
vlekli do drč pa ročno
spravi i ali na voz. In ve-
ste, kako je pozimi v ho-
sti? Snega je bilo včasih
toliko, da se ven nisi vi-
del, zdai pa nič. Čudna
je ta narava ... .«
Koliko pa ima žena po-
kojnine?
»Isto kot jaz, tudi 180.«
No ja, to pa ni ravno
tako malo, zraven pa še
nekaj njiv, to že gre ...
»Saj gre, saj nič ne re-
čem. Samo jezi me, da
imajo drugi, ki so toliko
ali pa še manj dali kot
jaz, več. In poglejte: kdo
lahko še od naju pošteno
obdeluje to zemljo, ki jo
imava? Zgarana sva, utru-
jena, bolehna. Te njive
drugega ne dajo, kot
krompir pa zelenjavo.
Drugače je z ostalimi kme-
ti v Zadreški dolini. To
so velike kmetije, napred-
ni kmetje, ki dobro sode-
lujejo s kmetijsko zadru-
go. Danes imajo kmetje
mehanizacijo, usmerjajo
pa se predvsem v živino-
rejo in mlekarstvo. To tu
naj bol i e gre. V kaj se pa
naj jaz specializiram?«
Potem smo v spominu
stopili za več kot trideset
let nazaj, ko so bili časi
drugačnejši kot danes. Ta-
krat sta Anton in Neža
stanovala višje, trinajst
kilometrov proč od današ-
njega doma, na Slapeh.
To je kraj, kjer naj bo
poleti ali pozimi, piha os-
tra burja. Vse je odprto.
Na tistem prostoru se je
med vojno veliko hudega
dogajalo. Zdaj so prišli
partizani, za njimi Nem-
ci pa spet partizani. Po-
kalo je, da je v ušesih
peklo. Niti minute niso
bili vami. Grabnarjeva
kmetija na Slapeh, kjer
sta bila tudi Anton in Ne-
ža, je bila zavedna kme-
tija, vseskozi naklonjena
partizanom. Gospodar Lu-
dvik Grabnar, zdaj že po-
kojni, je svojo kmetijo
spremenil v javko, parti-
zansko stanico, dajal je
partizanom hrano, pri
njpmu so kurirji menjava-
li pošto itd.
Neža se spominja, kako
je leta 1944 zakopala v
gnoj partizana, da mu je
rešila življenje:
»To je bil Ivan Zupane,
zaian partizan, kasneje po
vojni predsednik mozir-
ske ot)čine. lk)ber moža-
kar je bil. Pred leti je
umrl. Med vojno sem ga
zakopala v gnoj tako, da
sem ga najprej pokrila z
deskami, nato s slamo in
gnojem.«
Anton, kot gozdni de-
lavec, je dobro poznal vse
poti po mogočnih gozdo-
vih, je neštetokrat prepe-
ljal partizane do potreb-
nih točk na Mozirski, Me-
nuii ali Krašnici. Med dru-
gimi se spominjata tudi
kiffirja Avgusta Križnika,
ki je prišel vsak dan ali
pa vsaj trikrat na teden
k njim s kakšno pošto za
partizane. Danes živi kot
upokojenec v Nazarju.
»Pri nas so puščali pa-
pirje, ki sem jih skrival
v zemljo, da jih ni dobil
sovražnik. Pod Menino je
bila gmajna, kamor smo
nosili hrano partizanom
in to v koših, v katere
smo nazaj grede naložili
drva, smo zamotili Nem-
ce. Partizani so k nam ho-
dili po odeje, da jim je
bilo iDonoči topleje. Vsega
je bilo, spomin pa je ope-
šal. Ne spomnim se vseh
števHnih imen borcev, ki
so šli skozi Grabnerjevo
hišo.«
Pred to h-"šo ste bili tu-
di d^'nkrat postavljeni
pred zid . . .
»Ja. To so bile najhuj-
■še minute v najinem živ-
ljenju. Grabnerjeva druži-
na in midva smo stali in
čakali, kdai bo T)očilo. Se
danes ne morem verjeti,
kako Sie je takrat vse do-
bro izteklo (prišlo je do
nekega napada in v sploš-
ni zmedi smo se rešili) in
da sva danes tu.«
Anton gleda v dve odli-
kovanji na mizi, ki jih je
dobil leta 1962, Neža pa
se vsa tresoča razjoče.
Solze se ustavijo v pred-
pasniku, rdečkaste oči pa
nemočno gledajo skozi
okno tja v breg, v smer
trinajst kilometrov daleč,
kjer so se pred več kot
tridesetimi leti dogajale
najhujše stvari v njunem
življenju in življenju vseh
nas. V mislih je bila v
Grabnarjev! zavedni hiši,
ki jo danes vodi njegov
sih Janko. V hiši, kjer je
bila na Slapeh med vojno
in kjer je t vsemi toliko
hudega prestala. Anton
pretrga čuden spominski
molk ...
»1944 sera odšel v parti-
zane, kjer sem ostal do
osvoboditve. Bil sem v
šlandrovi, na Dolenjskem.
Spomnim se Sekirnika
pa ... še drugih, saj jih
vidim, no, samo imena,
imena ...«
S cigareto nervozno br-
ska po pepelniku, kot da
bi s tem hotel abrskati tu-
di iz spomina še kakšne-
ga borca, prijatelja, ki so
zadnje leto vojne pričaka-
li skupaj v šlandrovi. Pa
ni šlo. Antonu in Neži te-
ga ne zamerim, kajti leta
so opravila svoje. Tako je
pač in nič drugače. 2al.
Zdaj sta v Šmartnem ob
Dreti 43 v prijetni hišici,
oba polna spominov, sla-
bega zdravja, z dvema od-
likovanjema in navkljub
vsemu zadovoljna. Potem
sta še pripovedovala, da
so v šmartnem zavedni in
napredni ljudje, ki so ved-
no pripravljeni pomagati.
Njihova deviza je delo in
to v glavnem na področ-
ju kmetijstva, kar pa jih
hodi v tovarne, gredo naj-
več v Glin, Elkroj in ob-
rat Ck>renja.>. Zaenkrat za
kmečki turizem v Zadre-
ški dolini ni posebnega
zanimanja, kdaj kasneje
pa morda. Gradijo si no-
gometno igrišče, za kate:
rega so sami prispevali
les, stroje in prostovoljno
delo. Zelilo si bolje zalo-
ženo trgovino in še morda
kaj, recimo boljše avto-
busne zveze.
Poslovili 5mo se od An-
tona in Neže Semprimož-
nik. Veliko sta povedala.
Njuno življenje je tako
bogato kot gozdovi, ki
pokrivajo Menino planino.
Pod njenim podnožjem je
dom nekoč partizanske
družine, danes pa upoko-
jencev in kmetovalcev.
Tekst: TONE VRABL
Foto: LOJZE OJSTERŠEK
Anton Semprimožnik, upokojeni gozdar, med vojno
partizan, razmišlja o tem, zakaj njegova žena ni do-
bila odlikovanja, ko pa je med vojno pomagala več,
kot marsikdo drug?
V domačem okolju, kjer je vedno najbolj toplo.
Takšna je hišica Antona in Neže Semprimožnik, ki bi jo rada še v letošnjem leti
popravila.
20. strah — NOVI TEDNIK
St. 7 — 21. februar ifl^
Javna radijska oddaja v Šentjurju
Našo prvo javno radijsko oddajo v
tem letu smo imeli v Šentjurju. Ali
je sploh treba povedati kaj več?
Šentjurčani so se namreč ponovno
izkazali. Do zadnjega kotička so na-
polnili dvorano kulturnega doma,
kazalo je, ,da ozki zidovi ne bodo
zdržali pritiska množice. In potem
dolgi aplavzi za vsakega nastopajo-
čega. Šentjurčani so res hvaležno
občinstvo. Vendar, pojdimo lepo po
vrsti!
Vrvež v dvorani se je polegel natanko
ob 11.32, ko je tehnik našega študija v
Celju 1х>кИса1 Šentjur. Naša prva letošnja
javna radijska oddaja se je pričela. Domi-
nika Poš in Alfonz Kumer, ki sta vodila od-
dajo, sta že napovedala prve nastopajoče
— pionirski pevski zbor iz Šentjurja pod
vodstvom Kristine Zalezina. Otroci so pač,
kot vsaki otroci, takoj osvojili občinstvo.
Led je bil prebit. Za nj.imi so se publiki
prvič predstavñi Celjski grofje, mlad, a
mnogo obetajoč ansambel, ki ga odlikuje
predvsem odličen zvok in harmonično
petje.
Naš novinar Milan Seničar, ki je pri-
pravil oddajo, se je pred Sentjinčani po-
govarjal s predsednikom občinske skupšči-
ne Vinkom Jagodičem, Iz razgovora so
šentjurčani izvedeU več o perspektivi ra-
zvoja občine ter o programih interesenih
skupnosti, ki so za letos izredno obsežni
in jih verjetno ne bo mogoče v celoti iz-
Marija Rozman-Dobovlšek je pogumno po-
vedela svoja leta in si tako prislužila na-
grado — košarico Mirx-a, čeprav se je »na-
redila« nekoliko starejšo.
peljati, vsaj brez pomoči širše družbene
skupnosti ne.
Vlado Ordina, direktor Alposa, ki je bil
pokrovitelj naše oddaje, pa je v razgovoru
opisal dosedanje uspehe tovarne in načrto-
vani razvoj te največje šentjurske delovne
organizacije. Povedal je, da bo Alpos pri-
čel v kratkem graditi novo cevarno, ki bo
pripomogla k še hitrejšemu razvoju.
No, in potem, potem je prišlo na vrsto
naše presenečenje — prvo, a po reakciji
gledalcev sodeč največje. Nastopil je Fran-
njo Bobinac. Tisti Franjo, ki je v Šentjur-
ju naredil prve korake v svet zabavne
glasbe, tisti Franjo, ki je medtem že zra-
sel in se v Šentjurju ponovno vrnil pred
mikrofon. S Celjskimi grofi bo sedaj po-
gosteje nastopal, je povedal. Mi pa smo
zadovoljni, saj Franjo s pevsko pavzo ni
prav nič izgubil.
Nastopajoči so se kar vrstili. Najprej
Barica Virant m Tanja Lorbek, ki sta za-
igrali na harmonike, za njima Maja Jan
in Anti Sporer, ki sta oblečena v narodne
noše navdušila občinstvo s Prešernovo Že-
lezno cesto. Pa Beno Pečar, ki je čudo-
vito zaigral na kitaro, pa šramlova, ki je
prebrala svoj spis o sestrici. Skratka, sa-
mi domačini, ki so dokazali, da ne za-
ostajajo za ostalimi nastopajočimi.
Pa dovolj o nastopajočih, povejmo raje
še kaj o občiinstvu. Za vse obiskovalce smo
prapravih več nagradnih iger. Takoj naj
povemo, da ni bilo težav z udeležbo. Ta-
koj, ko sta napovedovalca povedala za kaj
gre, so bih prostovoljci na odru.
Najprej smo na oder poklicali najsta-
rejšo gledalko v dvorani. Lično košarico,
darilo Merxa, je dobila Marija Rozman-
DoboviŠek, ki je na odru povedala, da si-
cer še nima 76 let, kolikor je najprej de-
jala, da jih ima, da pa Jih bo gotovo do-
čakala.
No, in potem sndo prišli do najzabav-
nejše nagradne igre. Na oder smo povabili
dva fantiča, ki sta se z vso resnostjo lotila
zadane naloge: kdo bo prej pojedel tri
kremove rezine, seveda brez uporabe pri-
bora. Slastno nalogo je prvi opravil Rafko
Vončina in si tako poleg polnega želodca
prislužil še hranilno knjižico hranüno-kre-
ditne službe kmetijskega kombinata Šent-
jur, v njej p« vpisano številko 150 dinarjev.
Pa Se za eno nagrado so se potegovali
obiskovalci. Pravzaprav so bile to tri mlade
obiskovalke, ki so morale pokazati, kaj
znajo. Pokazale so, da znajo predvsem peti
In to lepo î>eti. Zmagala je Zvezdana, ^
po dolžini aplavza publike sodeč náj]^
zapela. Pesem Ciri biri bi ji prinesla»
grado Mode—Toper — moško pižamo!»
Nagradne igre pa niso tekle le za v'
ki so nas poslušaii v d voram. Tudi zj
slušalce pri radijskih sprejemnikih f
pripravili nekaj iger. LIP Bohor Sejv;
je prispevalo za tistega, ki se je na,4
na Novi tednik, cel kamion drv. ivJ
Bukošek, ki ji je to darilo namenilal
»Sreča« v naši redakciji, bo imela j
dvojni užitek. Ob topli peči bo brala |
tednik, še naše sporočilo Ivanki Bukj
iz Nove vasi 3b. Z osebno iakaznift
oglasite v LIP Bohor in dobili boste |
mioin drv.	I
Drugo knjižico hranilno-kreditne SI4
Kmetijskega kombinata Šentjur smo ]
menili tistemu kmetu, ki bo na naš iia^
F>oslal najbolj duhovit odgovor na v'pr^
nje, kaj se kmetu v Šentjurju najbolj ^
ča rediti glede na odkupne cene. Na 04
vore še vedno čakamo, zato FK>hitdte, 4
da boste prav vi dobih lepo nagrado. ¡
In v zadnji nagradni igri so dobili ;
vico sodelovanja vsi, ki so nas gledalil
poslušali, pa tudi vi, ki berete te vrsj
Tista družina, ki bo do 3. marca zt
la največ novih naročnikov za Novi tej
in bo podpisan seznam naročnikov poa
na naš naslov, bo dobila kvalitetne coi
Tovarne lahke obutve, za vsakega narol
ka pa še značko — Novi tednik, 1Ц
Celje.	I
No, to pa je bilo več ah manj tudi*
Prva oddaja je uspela, vendar je še 1
kot bo pomembno, da smo se imeli luä
Tako vsi šentjurčani, ki so prišli na 'li
jo, kot tudi radijski poslušalci. In s<
počakajmo še kak mesec do naše nal
nje javne radijske oddaje.
Tekst in 5Ï
Branico Stami
Naš novinar MIlan Seničar se je pogovarjal z Vinkom Jagodičem in Vladom Ordino.
Pionirski pevski zbor i>snovoe šole Šentjur Je prebil led.
Našima tekmovalcema so šle krem
rezine dobro v slast. Začela sta hitro,4i
lu pa ni šlo več. S težavo sta sicer I
opravila nalogo, hitrejši pa je bil Rj|
Kučina.
Maja Jan in Anti šporer sta s Prešer«'
Železno cesto osvojila občinstvo.	,
Kako ga tudi ne bi, saj sta oblečena
rodne noše prav prisrčno zaigrala
zaljubljenca.
^ y ^ 21-februar 1974
NOVI TEDNIK — strari 21
PRIREDITVE, REKREACIJA IN DVORANSKI ŠPORTI V CELJU — STAGNACIJA ALI NAZADOVANJE
2e od osvoboditve je v Ce-
z njegovo širšo okolico
•isotna težnja kulturnih in
»ortnih dejavnikov po po-
•itih prostorih, ki bi obe-
a zvrstema družbene de-
vnosti omogočiM prirejanje
čjih kultumo-zabavnih pri-
ditev, kongresov, festiva-
V priredit,ve in vadbo v
iranskih športih, v hlad-
h letnih časih pa še re-
■eacijo občanom.
Stagnaciji, ki je na pod-
čju kulturno-zabavnega, re-
lacijske, športnega in
isredno tudi javnega utripa
esta Celja že nekaj let pri-
ima če gibanje teh po-
očij primerjamo z enakimi
drugih slovenskih in jugo-
jv-anskiii mestih (v Jugo-
>viji je bilo konec leta
73. kar 39 večnamenskih in
ortnih dvoran), se pridru-
je Celju še izguba karak-
rja sejemskega mesta, saj
¡ub njegovi tradiciji v pri-
janju sejemskih prireditev,
íprovizáranih sejmov spri-
. hitro rastoče sejemske
pakurence drugih slovenskih
6st, ne kaže več prirejati
hedoglea.
pejavniki s področja druž-
pih dejavnosti in gospo-
(rstva, ki se jim pridružu-
; tudi javno mnenje, so
^агјаИ, da takšno stanje
i kultumo-zabavnem, mani-
ptativnem, rekreacij sko-
»ortnem in sejemskem pod-
)6ju hromi iniciativo teh
rganizaclj in posameznikov,
k n^ativno vpliva na men-
giteto In počutje občanov,
!i pasivizira, kar vse nega-
mo vpliva na splošni druž-
ino-ekonomski razvoj mesta
t zmanjšuje njegovo vlo-
ki jo še ima na določe-
h področjih ekonomskega
družbenega uveljavljanja
družbeni skupnosti, v pro-
oru celjske regije pa še
)sebej kot regijsko sredi-
ie. Ker je neposredni vzrok
agnaciji, če že ne nazado-
inju, razvoja nekaterim, še
Dsebej pa opisanih dejav-
3sti, pomanjkanje sodobnih,
i) obs^u in opremljenosti
rtreznih pokritih prostorov,
» družbene in gospodarske
rganizacije in javno mne-
le postavljali zahtevo pota-
»jšnjem začetku načrtne
•adnje objektov, ki bj me-
u ob Savinji omogočili ne-
dtenl raavoj njegovih kuJ-
irno-zabavnih, rekreacijsko-
»ortnih in sejemskih dejav-
Jstl.
Zelje, predlogi in zahteve
i pokritih prostorih, pa so,
ćeno obravnavane, naletele
fc stalno prisotni akutni
foblem financiranja: kon-
srtna dvorana ustreznih raz-
mer bi zahtevala najmanj 18,
!>ortna dvorana 12, pokrito
Dpališče 12. sejmišče 28 mi-
jonov dinarjev naložb. Tak-
^ širina izgradnje namen-
ih objektov pa bi kljub
^luhu celjskega gospodar-
pa In solidarnosti občanofv
Џ intenzivno izgradnjo pogo-
ja najmanj 10 do 12 letno
^bo izgradnje. Mimo tega
Џ bi obratovanje teh objek-
^ zahtevali) vsako leto še
ICmkom neenakefvreden ob-
Џ proračunskih sredstev
^ sredstev določenih samo-
Pravnih skupnosti.
/Objekti, ki jih Celje živ-
enjsko potrebuje, ne more-
) rabiti vsak zase svoji de-
î^osti, ampak bi jim bilo
^öa že v naprej določiti še
^ge ^nkc-.je, ki bi pogoje-
stopnjo njihovega
® tem pa
^^^šanje obsega potrebnih
^i^b. Ob takem spoznanju
feRrS"" spremeniti koncept
5 ^ koncertne, šport-
ta	dvorane ter
koncïi ^ prostorov. Novi
zato združuje hote-
nja dejavnikov s področja
kulturne, rekreacijske, šport-
ne in sejemske dejavnosti v
enotni program skupne ak-
cije izgradnje vseh potrebnih
enotnih večnamenskih pokri-
tih prostorov. Akcija za ure-
sničenje enotnega programa
pa tako postaja stvar vseh
družbenih in gospodarskih
dejavnikov celjske občine in
slehernega občana. Zato je
Skupščina občine Celje ime-
novala v začetku leta 1973
»Iniciativni odbor za gradnjo
Celjskega turistično-rekrea-
cijskega centra«. V njem so-
delujejo najvidnejši pred-
stavniki gospodarskega, dru-
žbenega in javnega življenja
celjske občjae, vsi odbori, ki
so pobujevaii izgradnjo po-
kritih prostorov za razvno-
vrstne dej атоosti pa so pre-
nehali delovati. In danes pri-
haja iniciati\Tii odbor pred
delovne organizacije in obča-
ne celjske občine s konkret-
nim predlogom solidarnost-
ne akcije etapne izgradnje
večnamenskih objektov in re-
kreacijskih površin v občin,
skem prostoru.
NOVI PROSTORI
IN POVRŠINE
—	4CAKŠNE IN KJE
Sorazmerno velike nezazi-
dane površine, ki jih rekre-
acijska dejavnost potrebuje,
so izločile vsako lokacijo iz-
gradnje objektov znotraj
stroge strnjene mestne zazi-
dave. Iniciativni odbor pa za-
stopa stališče, da je treba
večnamenske objekte in re-
kreacijske površine graditi
tako, da bodo s svojim akcij-
skim radiusom 30 minutne
hoje od njega zajele čim več-
je štev-ilo prebivalstva iz
čim šte-vilnejših mestnih pre-
delov, sosesk. Le dve taki lo-
kaciji sta na ureditvenem
območju mesta na razpola-
go. Prva, v zelenem pasu na
Lavi ne prihaja v poštev,
ker ne bi kazalo osnovni re-
kreaciji namenjenih površin
zazidati z objekti, ki jih re-
kreacijska funkcija zelenega
pasu ne dovoljuje. Odločitev
za drugo, v poštev prihaja-
jočo lokacijo, to je za juž-
no območje Golovca, pa sov-
pada z njegovo rekreacijsko
funkcijo po ureditvenem na-
črtu Celja s tem, da bi pred-
videni objekti s svojo široko
namembnostjo dopolnjevali
z ureditvenim načrtom pred-
videne rekreacijske objekte
in površine. In ргал' ta zao-
kroženost in pestrost dejav-
nosti narekujeta izgrajevalnl
koncept v smislu središča za
te pestre dejavnosti, od ka-
terih sta spričo domačih in
tujih obiskovalcev kulturnih,
sejemskih in- športnih prire-
ditev in širine rekreacijskih
zvrsti kot kompleksa turi-
stična in rekreacijska osno-
va. Zato imenujemo ta kom-
pleks objektov in površin
»Turistično-rekreacijski cen-
ter Golovec«
Glavni dohod za obiskoval-
ce pokritih površin Centra
bi bil z Dečkove ceste, kjer
bi büo veliko parkirišče, v
zelenilu pred objekti bi bill
nasadi s fontanami, pred
vhodom v glavne objekte pa
velika ploščad.
Na dlani je, da se ni mo-
goče lotiti izgradnje celotne-
ga progra.ma Centra naen-
krat. Potrebna bo etapna pot
in znotraj vsake etape še
verjetno izgradnja po fazah.
Dosedanje razprave in upo.
števanje možnosti aranžma-
na potrebnih naložb naj bi
I. etapa izgradnje »Turistič-
no-rekreacijskega centra Go-
lovec« zajela:
—	Izgradnjo vhodnega kompleksa
s parkirišči in ploščadjo,
—	izgradnjo večnamenske »Prire-
di vene dvorane«,
— izgradnjo pokritega kopališča z
gostiščem in avtomatskim keg-
ljiščem.
Vpogled v Idejne načrte objek-
tov I. etape Izftradnje Centra da-
je sliko njihcvih prostorov in
funkcionalnosti:
v prvi etapi naj bi bili parkir-
ni prostori še netlakovani z raz-
liko od ploščadi, ki bi bila po-
pločena. S te ploščadi so glavni
vhodi v »prireditveno dvorano«
ter v »Pokrito kopališče z go-
stiščem in avtomatskim keglji-
ščem.«
Iz velike vhodn' avle »Prire-
ditve dvorane«, bodo vhodi v
njen parter, po stopnišču pa v
prvo nadstropK z bifejem, sanita-
rijami, garderobami za 1800 obi-
skovalcev, s klubskimi prostori
in sejemskim pisarnami ter z
vhodi na dvoransko tribuno in
prehodom v kopališki objekt. V
pritličju so garderobe za nastopa-
joče, pisarne za sodnike, ambu-
lanta in skladišča. Osrednji pro-
stor objekta pa je dvorana, ki
sprejme do 2.500 gledalcev ob
kongresih in koncertih. Njena
najmanjša feapaciteta pa bi bila
ob rokometnih tekmah, ko bi bi-
lo lahko na tribunah okoli 1.400
gledalcev.
Objekt »Pokrito kopališče z go-
stiščem in avtomatskim keglji-
ščem« bo imel tri etaže. V klet-
ni bo strojnici; za bazen, sauna,
avtomatsko kegljišče s tribuno za
200 gledalcev, garderobe in sani-
tarije. V pritličju objekta bo ba-
zen razmerij 1 5x 25 m, bazen za
neplavalce 10 x 5 m, garderobne
omarice, kabine, sanitarije za
kopalce, prostori za tuširanje,
skladišča, garderobe za uslužben-
ce ter interna vertikalna poveza-
va z dvigalom In stopnicami. V
pritličju je tudi vhodna avla ob-
jekta z blagajno in bifejem, ki
rabi kopalcem kegljačem In go-
stom na vhodni ploščadi. V nad-
stropju je manjša avla z gardero-
bami za obiskovalce gostišča in
gledalce plavalnih prireditev, s
sanitarijami za goste in gledal-
ce in z dohodom na galerijo z
200 sedeži in s prav tolikšnim
številom stojišč, ki obdaja bazen
s treh strani. Na severni stra-
ni pa je gostišče z restavracijsko
kuhinjo, z aperitiv-barom in z
vsemi, za restavracijsko dejavnost
potrebnimi prostori.
Tako pritlič,je kot nadstropje
objekta sta s hodnikom poveza-
na s pritličjem, oziroma z nad-
stropjem sosednje »Prireditvene
dvorane«, posebni trakt z zmog-
ljivostjo 40 ležišč pa Je name-
njen prenočevanju razstavljalcev,
vadečih ekip na pripravah, na
tekmovanjih in nastopajočim na
prireditvah. Na južni strani »Pri-
reditvene dvorane« in pozneje, ko
bo v pornej-ših etapah zgrajena
tudi na južni strani »Sejemska
dvorana«, ki bo s svojo več kot
5.000 m^ veliko površino, ne sa-
mo sejemski, ampak še enkratni
rekreacijski obiekt, so odprti se-
.jemski in zabaviščni prostori, ki
bi lahko delovali kot celjski »Lu-
na park«. Razumljivo je, da je
iz vhodne avle »Prireditvene dvo-
rane« tudi dohod do teh prosto-
rov.
FINANSIRANJE
IZGRADNJE
Program izgradnje »Turi-
stično-rekreacijskega centra
Golovec«, pravzaprav njego-
ve I. etape, bo za svojo ure-
sničevanje zahteval določen
obseg materialnih naložb, s
katerimi pa niti prizadete
samoupravne skupnosti, niti
občinski proračun, še manj
pa »Iniciativni odbor za
gradnjo Celjskega turistično-
rekreacijskega centra« ne
razpolagajo. Jasno je torej,
da bo morala finansiranje
njegove izgradnje prevzeti
banka. Kljub pripravljenosti
banke, ki se\'eda zahteva
nujno garancije za dodeljene
kredite, pa je potreben no-
silec investicije, investitor.
Zato bo morala nastopiti
kot investitor neka kreditna
sposobna delovna organizaci-
ja, registrirana za turistično
dejavnost, ki bi lahko na
svojo novo ustanovljeno
TOZD prenesla zgrajene ob-
jekte v upravljanje.
In kakšen obseg naložb bi
zahtevalo uresničenje pro-
grama? Struktura skupnih
potrebnih naložb bi bila na-
ložbe v:
a) objekte, b) opremo, c)
stalna obratna sredstva, d)
ostalo — ustanoviteljska vla-
ganja.
Med naložbe v objekte' bi
sodile tudi potrebne naložbe
za odkup in komimalno ure-
ditev zemljišča s parkirnimi
prostori in z vhodno plo-
ščadjo. Vendar je ureditev
teh komunalnih problemov
Centra kot svoj prispevek k
uresničevanju izgradnje prev-
zela celjska občina. Predra-
čun izgradnje I. etape Centra
s tehnično strukturo bi bil:
v 000 din
Struktura naložb
Od tega i>o dejavnostih
Pred-
računski Gospo- Negospo-
znesek	darska	darska
1.	OBJEKTI
32.802	12.800 20.002
a)	Prireditvena dvorana
14.411
b)	Pokrito kopališče
z gostiščem in
avtomatskim kegljiščem
18.391
2.	OPREIMA
3.799	1.030	1.769
3.	USTANOVITELJSKA
VLAGANJA — ZAGONSKI *
- STROŠKI
2.748	1.063 1.685
4.	STALNA OBR.ATNA
SREDSTVA
559	431	Ш
SKUPAJ PREDRAČUN NALOŽB
I. ETAPE TRG GOLOVEC
38.908	15.324 23.584
Dosedanji razgovori inicia-
tivnega odbora z banko da-
jejo realne možnosti krediti-
ranja investicije s tem, da
investitor razpolaga z 20 %
lastnih sredstev in da polo-
loži 2,5 % obvezni polog za
energetiko. Konzorcij, pod-
jetje v izgradnji pa tudi ob-
stoječa turistična delovna or-
ganizacija razpoložljivih last-
nih sredstev za polog in last-
no udeležbo nimajo. Zato je
iniciativni odbor že začel z
akcijo zbiranja sredstev. Ta
sredstva bi se zbirala v po-
sebnem skladu za namene
pospeševanja izgradnje turi-
stično-rekreacijskih površin
v celjski občini, ki bi se tu-
di tako imenoval in bi v pri-
hodnji fazi svojega delova-
nja pridobil še vlogo subven-
cionerja poslovanja novih
objektov s področja njihove-
ga delovanja v smeri družbe-
nih služb.
IN POTEM KAKO
NAPREJ?
Med funkcijami »Turistič-
no-rekreacijskega centra Go-
lovec« se prepletata dve te-
meljni dejavnosti:
1.	Negospodarska dejav-
nost:
a)	prirejanje kultumo-zabav-
nih prireditev, kongresov in
festivalov,
b)	rekreiranje občanov v po-
kritem kopališču, na rekre-
cijsko-športnih napravah
Centra ter v kegljišču,
C) vadba in tekmovanja v
športnih zvrsteh.
2.	Gospodarska dejavnost:
a)	prirejanje sejmov in raz-
stav,
b)	nuđenje gostinskih uslug,
c)	ostale gospodarske uslu-
ge.
Družba bi svoje posege na
področju izgradnje turistično-
rekreacijskih objektov v ob-
čini in s tem tudi v poslo-
vanje Centra v finančnem
smislu vršila preko »Sklada
za pospeševanje izgradnje in
delovanja turislicno-rekrea-
cijskih objektov v celjski ob-
čini.«
Jasno pa je, da sklad ne
bi mogel delovati kot Center
odtujene finančne moči, am-
pak le dosledno po samoup-
ravnih principih in z delegat-
skim sistemom. Siej ko prej
pa bi bila njegova poglavitna
vloga v usmerjevanju in so-
finansiranju široko dogovor-
jene in programsko usmerje-
ne akcije izgradnje rekreacij-
sko-športnih povišin in ob-
jektov v občini (II. etapa
TRC Golovec, Mlinarjev Ja-
nez, Na Gričku, Celjska koča,
šmartinsko jezero. Mestni
park itd.). Samoupravno us-
merjeno delovanje sklada bi
odpravilo dosedanjo večtir-
nost, ki je v veliki meri kri-
va za stanje, kakršno je sedaj
v celjski občini na področju
izgradnje rekreacijskih povr-
šin in objektov.
Odločilno za začetek delo-
vanja sklada in s tem za
start izgradnje I. etape »Tu-
ristično-rekreacijskega centra
Golovec«, je prav gotovo se-
danje obdobje sprejemanja
zaključnih računov delovnih
organizacij za leto 1973. Ne-
dvomno je celjsko gospodar-
stvo že na hitri poti dviga
iz večletne stagnacije. Zato
bodo njegove samoupravne
strukture sicer z nič manjšo
odgovornostjo, vendar bolj
prosto, odločale o razporeja-
nju ustvarjenega dohodka še
posebej v prid družbenih po-
treb, med njimi zlasti v prid
izgradnje srednje tehniške šo-
le in »Turistično-rekreacij-
skega centra Golovec«, ki ju
hočemo uresničiti s solidar-
nostnim podpisom obeh druž-
benih dogovorov Vsi akterji
te široke akcije podpisovanja
družbenega dogovora o finan-
siranju izgradnje »Turistično-
rekreacijskega centra Golo-
vec« morajo imeti pred očmi
dejstvo, da bo moral sklad
pred začetkom gradnje:
a)	položiti 2,5 odstotni ob-
vezni polog od vrednosti OS
za energetiko	820.050 din
b)	predložiti banki potrdi-
lo o razpolaganju s sredstvi
za 20 odstotno lastno ude-
ležbo 7,781.600 din
Razpolagati bo torej moral
s 8,601.650 dinarji razpKJložlji-
vih sredstev. Ta sredstva pa
bi bila v celoti zajamčena z
uspelo akcijo podpisa druž-
benega dogovora o namenitvl
sredstev delovnih organizacij
celjske občine v višini 0.40
odstotkov ustvarjenega njiho-
vega družbenega proizvoda za
izgradnjo Centra.
Od uspeha akcije podpisa
družbenega dogovora je odvi-
sen že letošnji začetek dvo-
letne gradnje Centra, to je
investicije, ki bi v občini ko-
renito reševala problem po-
kritih prostorov za kultumo-
zabavne in športne priredit-
ve, za vadbo in rekreacijo,
investicije, ki bi poživila kon-
certno, zabavno in rekreacij-
sko življenje, dvoranskim
športom pa bi nudila razmah
in tekmovalno uveljavljanje v
vsejugoslovanskem merilu, in-
vesticije, katere mnogovrstni
učinki, ki bi se v smislu
idealne rentabilnosti odraža-
li na spreminjanju mentalite-
te občanov, na poživitvi dru-
žabnega življenja mesta in v
njegovem intenzivnejšem tu-
rističnem utripu. Kulturne,
športne, zabavne in sejemske
prireditve bi bistveno pove-
čale obseg prometnih uslug,
trgovinskih In gostinskih iz-
kupičkov ter dohodek od bla-
govnih in neblagovnih uslug.
Skratka, povečani turistični
obseg bi na vseh področjih
njegove heterogene realizaci-
je pomenil važen dejavnik
tudi večanja rasti družbene-
ga proizvoda v prostoru celj-
ske občine. Sicer pa, kar se
z dinarji ne da ovrednotiti:
ugled in sloves mesta Celja,
kot mesta festivalov in kon-
gresov, mesta tudi največjih
kulturnih in športnih prire-
ditev, Celja, sejemskega me-
sta? V takem slovesu je ver-
jetno, mimo osveščenosti in
povečane delovne sposobno-
sti občanov, podana idealna
rentabilnost »Turistično-re-
kreacijskega centra Golovec«
najvišje stopnje. Zato je pri-
stop k niegovi takojšnji grad-
nji tri>nutno eden poglavitnih
ekonomskih in družbeno-po-
litičnih razvojnih investicij-
skih imperativov celjske ob-
čine, še posel>e-j pa mesta Ce-
lja in s tem tudi ena osnov-
nih nalog njenih družbeno-
političnih in gospodarskih
struktur, ki v uresničenju ne
trpi nikakršnega odlašanja
več.
Vsi smo samoupravi j alci.
Zato prav mi vsi in vsak po-
sameznik odločamo, ali se bo
z našim zavestnim pristan-
kom na podpis družbenega
dogovora o izgradnji »Turi-
srično-rekreacijskega centra
Golovec« Celje znova pridru-
žilo krogu najnaprednejših
jugoslovanskih mest.
INICIATIVNI ODBOR ZA
GRADNJO CELJSKEGA TU-
RISTIČNEGA REKREACIJ-
SKEGA CENTRA
22. strah — NOVI TEDNIK
St. 7 — 21. februar ifl^
TKS ŠENTJUR
POMOČ
NERAZVITIM
z novo organizacijo te-
lesne kulture tudi v šent-
jurski občini pričakujejo
boljše rezultate, to še po-
sebej zato, ker je ta ob-
čina poznana pod nečed-
nim imenom nerazvita, ta
nerazvitost ali vsaj manj
razvitost v primerjavi z
drugimi pa se kaže tudi
na športnem področju.
Tako se bo v bodoče
telesno-kulturna dejavnost
v občini Šentjur uresniče-
vala na dveh temeljnih
področjih:
1.	v temeljni-telesno kul-
turni skupnosti oziroma
preko njenih komisij in
2.	v društvih in organi-
zacijah za telesno kulturo.
V okviru TTKS Šentjur
deluje sedem članski izvrš-
ni odbor in štiri stalne ko-
misije, ki so zadolžene za
izvedbo sprejetega progra-
ma za posamezna področ-
ja. TTKS Šentjur se bo
po sprejetem programu za
letošnje leto usmerila v
svoji dejavnosti predvsem
v množično telesno kultu-
ro, za izobraževanje ka-
drov (teh krepko primanj-
kuje) in za pridobivanje
potrebnih objektov za
množično telesno kulturo
(tudi teh ni dovolj, zlasti
pa primanjkujejo telovad-
nice, plavalni bazeni in
igrišča za takoimenovane
»male« športe). Omeniti
moramo, da je bila teles-
na kultura v šentjurski
občini v glavnem zaposta-
vljena, kar pa je do neke
mere tudi razumljivo, saj
so že ob tako skromnih
sredstvih iskali rešitve Se
na bolj potrebnih področ-
jih. V zadnjih dveh letih
so zgradili dve telovadni-
ci, nekaj igrišč za male
športe, medtem ko v ob-
čini še vedno nimajo pre-
potrebne atletske steze
(ne iz tartana, temveč iz
preprostega leša. Pri tem
bi lahko pomagal tudi
kdo drug, saj bi bile ko-
risti obojestranskega po-
mena!)!
- Letošnje leto naj bi z
ustanorÀtvijo TTKS pred-
stavljalo .pomembno pre-
lomnico v razvoju telesne
kulture, za realizacijo za-
stavljenega programa pa
bi potrebovali 680 tisoč
din. Od tega 290 tisoč za
dejavnosti in 390 tisoč za
pridobitev oz. izgradnjo
najnujnejših objektov za
razvoj telesno-kulturne de-
javnosti v obični. Tako
naj bi za akcije za raz-
voj m,nožičnosti (šolska
tekmovanja, organizacija
množičnih tekmovanj,
trim tekmovanj in trim
steza ter sindikalne šport-
ne igre) potrebovali 110
tisoč din, za vaditeljski,
organizacijski in admini-
strativno-tehnični kader
(med drugim tudi šolanje
in izpopolnjevanje, vsaj
dve štipendiji itd.) 75 ti-
soč din, za tekmovalni
šport 95 tisoč, din in za
objekte ter opremo (ure-
jevanje postojanke »Resev-
na«, ureditev bazena v
Šentjurju, igrišča na Pla-
nini, garderob pri igrišču
v Ponikvi, ureditev igri-
šča v Dramljah in priče-
tek gradnje stadiona v
Šentjurju) 390 tisoč din
ter za stroške delovanja
TTKS, 10 tisoč din. Vse
skupaj morda proti bolj
razvitim občinam ne zgle-
da prav veliko, moramo
pa povdaritf, da je veliko.
Takšen začetek bo omo-
gočil, da bo tudi v šent-
jurski občini prišlo do bi-
stvenejšega premika na
športnem področju.
TONE VRABL
KROS V NARAVI!
Letos bodo v Taboru, maj-
hnem, vendar idiličnem nase-
lju, ležečem slaba dva kilo-
metra stran od glavne ceste
v Savinjski dolini, proslavili
praznik žalske občine. S pri-
reditvami pa bodo pravza-
prav začeli že 3. marca, ko
bodo orgnizirali republiško
prvenstvo v krosu. To bo do-
slej največje tekmovanje v
tem kraju, ki je dalo že vrsto
dobrih atletov Kladivarju, kot
tudi slovenski in jugoslovan-
ski atletiki (na primer samo
Danica Urankar).
V Taboru se na to tekmo-
vnje pospešeno pripravljajo
in ne želijo izpustiti niti naj-
manjšega detajla, da;- kdo po
tekmovanju ne bi bil zado-
voljen. Predsednik organiza-
cijskega odbora Adi Vidmajer
je priskočil na pomoč s svo-
jim šolskim športnim dru-
štvom IZ Prebolda, o tekmo-
vanju pa je ï>ovedal:
»Domače društvo TVD Par-
tizan se pripravlja na to pri-
reditev tako, kot da bi pri-
pravljali olimpiado. Pomoč
dajejo tudi TTKS Žalec, zbor
atletskih sodnikov AD Kladi-
var, delovne organizacije (zla-
sti TT Prebold in Izletnik,
slednji glede prevoza) in se-
veda občani sami. Proge bo-
do izpeljane po izrednih te-
renih, ki so kot nalašč za
kros, tek v naravi. Urejene
imamo tudi garderobe in sa-
nitarije, natiskani so plakati,
kmalu bo izšla prva številka
biltena, kjer bodo podrobnej-
še informacije. Skratka, upa-
mo, da bo do 3. marca vse
nared.«
Kot zanimivost naj omeni-
mo, da bodo letos nastopili
poleg rednih disciplin za re-
publiške naslove (člani, čla-
nice, mladinci in mladinke)
tudi pionirji v svoji katego-
riji. »Želimo, da bi ta oblika
postala tradicionalna tudi na
naslednjih krosih, saj navse-
zadnje prav na mladih stoji
perspektiva atletike,« je za-
ključil Adi Vimajer.
Prepričani smo, da bo re-
publiško prvestvo v krosu v
majhnem, vendar športu pre-
danem kraju Taboru, uspelo.
Odločitev, da je tako po-
membno tekmovanje izven
mestnih stadionov pa je več
kot samo odlična in bi jo bi-
lo potrebno v bodoče še bolj
podpirati.	T. VRABL
Nogometaši Kladivarja že red-
no vadijo in igrrajo številne tek-
me. Po prijateljski tekmi proti
Velenju, zmagali so Celjani 4:0,
igrajo danes ob 15.30 proti Mer-
catorju na Glaziji In v nedeljo
še proti Olimpu. Tu bo trener
Mirko Lazarevič preizkusil vse
kandidate za prvo moštvo. Več
o delu novega upravnega odbora
je povedal predsednik Zlatko Je-
riček:
»Po tehnični plati je vse v re-
du. Sedaj rešujemo vprašanje
vodstvenega kadra za pionirje in
mladince. Potrebujemo mnogo
ljudi. V razgovoru smo s šol-
skimi športnimi društvi, društ-
vom prijateljev mladine in mla-
dinsko organizacijo. Do prvih te-
kem bomo rešili vse odprte pro-
bleme. želimo namreč vključiti
še več mladih igralcev. Mimo te-
ga pa skupaj z Načetom Krum-
pakom in drugimi nogometnimi
društvi rešujemo tudi vpra-šanje
delitve dela in razvoja mladih
igralcev v nogometnih klubih
Kladivar, Olimp. Opekar, Kovi-
nar in Vojnik.
Ti razgovori 1и družbeni dogo-
vori bi namreč omogočili na-
črtno delo v vseh nogometnih
klubih Celja Tu vidimo namreč
rešitev in uspešno delo.«
J. KUŽMA
ŠPORTNA
UTRINKA
Rokometaši Celja so vse bliže
osvojitvi naslova zimskega prva-
ka. To bi bil že četrti zaporedni
naslov za najboljše rokometaše
Celja. V nedeljo so v odločilnem
srečanju premagali Slovenj Gra-
dec z 21:16 in Šoštanj > 16:10.
Nastopili so brez poškodovanega
Bojana Levstika. Lep uspeh!
X X z
Olimp In Kovinar sta se pred-
stavila v Celju, v obeh moštvih
je mnogo novih moči. Zmagal je
Olimp 4:2. v prvem polčasu pa
so povedu 2:1 igralci Kovinarja.
Ti so pred tem Igrali proti Ru-
darju iz Trbovelj 1:1. Tehnični
vodja Kovinarja tovariš Ambrož
je optimist: »Gradimo no\'o eki-
po, ki še nima dovolj moči za
celo tekmo. Zaupan.Je se nam je
vrnilo. Še bomo gledali v Storah
dober nogomet. To moštvo je na
najboljši poti k uspehom.«
Mladinci Kladivarja so v Go-
tovljah premagali domače moštvo
5:0. Trenerji Bauman, Lazarevič,
Ubavič in Maslo pa so bil! na
trenerskem seminarju v Piranu.
ZIMSKA LIGA
v Celju so pričeli s tradi-
cionalno občinsto strelsko zim-
sko ligo v kateri sodeluje le-
los kar 11 ekip s preko 60
strelci. Po prvem kolu so po-
vedi! strelci Celja s 1301 kro-
gom pred Tempom 1286, Ko-
vinarjem 1241, Celjem II 1193
in Celjem III 1170 krogov. In-
grad je šesti s 1137 krogi.
Med posamezniki je v prvem
kolu zmagal Dobovičnik 'Ce-
lje), ki je zadel 272 krogov
od 300 možnih. Sledijo: Deč-
man (Ko) 268, Strajher (Tem-
po) 264, Jeram (Ce) 263.
ZA ZLATO
PUŠČICO
strelec Celja Tone Jager je
osvojil »zlato puščico« v cMj-
ski družini. Na telunovanju je
nastopilo 16 članov, normo za
občinsko prvenstvo, ki bo v
Storah, pa je doseglo 12 strel-
cev. Vrstni red najboljše i»e-
terice: Jager 272, Jeram ¿71,
Dobovičnik 261, Seršen 260 in
Polde Tržan 257.	jk
BUDQKAI-KARAtE
ZMAGA
RIMSKIH TOPLIC
v Celju je bilo ligaško tek-
movanje v Budokai ligi. iJde-
ieziie so se ga samo tri ekipe
in sicer Izola, Rimske Toplice
in Mladinska šola Celje. Naj-
bolj.ša je bila ekipa Rimskih
Toplic, ki je zbrala 5 točk.
REZULTATI: Ml. šola Celje
: Rim. Toplice 0:2, Ml. šola
Celje : Izola 1:1, Izola : Rim.
Toplice 1:1.
Najučinkovitejši tekmovalec
je bil Miran Suhadolčan (Rim.
Topi.), najlepšo borbo sta pri-
kazala mojstra karateja Huda-
les in Biderman, pri Celjanih
pa se je taktično najbolje bo-
ril T. Tramšek. V skupni uvr-
stitvi Budokai lige vodi Mla-
dinska šola Celje pred Zagor-
jem in Rimskimi Toplicami.
Pripomniti je treba, da do
sedaj prva ekipa Celja še ni
nastopila.	M. T.
kEGtJANJE
NOV REKORD
KEGLJIŠČA
v nadaljevanju republiške
kegljaške lige je Hmezad Ža-
lec premagal ekipo Branika
iz Maribora z 7996:7547. Naj-
večje presenečenje dvoboja pa
je nov rekord kegljišča, ki ga
je postavil Ludvik Ka^'iò ki
je podrl kar Ш7 kegljev!
T. Tavčar
KOVINARKE
v ženski republiški kegljaški
ligi nastopa 15 ekip, v pred-
tekmovanju pa so odigrale dva
nastopa v Ljubljani in Trbov-
ljah. Ekipa Partizan Kovinar
Štore je trenutno tretja (v
Trbovljah je podrla 4596 keg-
ljev, najboljša Ludvikova), Ce-
Ijanke pa so šeste (4512, naj-
boljša Urhova). Tekmovanje se
nadaljuje.	J. Lubej
NAD 100
TEKMOVALCEV
Golte so bile prizorišče V. zim-
skih športnih iger delavcev zdrav-
stvenega in invalidsko-pokojnin-
skega zavarovanja Slovenije. Igre
je organizirala vzorno celjska sin-
dikalna podružnica teh služb,
tekmovanje pa je bilo v odličnih
rokah Gornjesavinjskega smučar-
skega kluba. Nad 100 udeležen-
cev teh iger se Je spoprijelo med
seboj v veleslalomu in sankanju..
Največ uspeha so т vseekipnem
tekmovanju imeli Kranjčani, ki
so zbrali 30 točk, Celjani pa so
bili četrti E 21 točkami. V vele-
slalomu Je pri moških Celjan
Grazer bil šesti, Mikša sednü,
pri ženskah Vrečar je va v I. raz-
redu peta, v II. razredu pa Majc-
nova peta. V ekipnem tekmo-
vanju so bili Celjani peti. Več
uspeha so Celjani Imeli v san-
kanju, kjer je Kunejeva zasedla
3. mesto in v parih Podgoršek-
Grazer tretje mesto. Tako so Ce-
ljani v sankanju v ekipnem tek-
movanju bili četrti. Igre so do-
kazale, da Je športna aktivnost in
rekreacija v sindikalnih podruž-
nicah delavcev zdravstvenega in
invalidsko-pokojninskega zavaro-
vanja močno razvita.
K. JUG
ŠAHOVSKI MOZAIK
KONČANO
MLADINSKO
PRVENSTVO
Mladinsko prvenstvo Celja Je
končano. Najboljša mesta od 1.—
3. so si razdelili Agrež (gimna-
zija), Planine (gimn.) in Spiljar
(TSS), ki so zbrali po 9 točk.
Po rezultatih proti zmagovalcem
,1e najboljši Agrež, ki Je pokazal
tudi najboljšo igro. Vse kaže, da
je Celje končno ie dobilo dobre
mlade šahiste, ki se bodo lahko
ob dobrem vodstvu razvijali v
najboljše igralce. Nadaljnji vrst-
ni red: Gajšek 8. Peternel 5,5,
Novak 5, Mlkač 4,5, Plahuta tn
Borstner 4, Subotič 3,5, Kos 3 In
Orač 1,5 točke.
FAVORITI SLABO
v medobčinski ligi beležimo po
četrtem kolu še vedno presenet-
ljivo vodstvo šahistov Cinkarne
in Celja, ki so zbrali 9,5 točke.
Favoriti kot so Šempeter, Vele-
nje in Žalec, se š« niso tvúl
Ce to ne bodo storili v
njih kolih, bomo letos doMi
pričakovanega prvaka. Tn¿
stanje: Cinkarna in mladinci:
Ija 9,5 točke, Šempeter
bold 7, Nazarje i, Velenji
Žalec in Šentjur 4 točke.
V INTER LIGI
DRUGI
Tekmovanje v Inter ligi J(
čano. Celjani so po pričako>
osvojili drugo mesto za Mi
rom, ki je zbral v petih t«
30 točk. Celjani so si c
drugo mesto priboriti v tli
kolu proti graški Styriji.
so neodločeno 4:4, zbrali 23;
ke, Styrija pa 22 točk. V
njem kolu so točke za Celji
borili Streiher, Bervar, Jaili
Pertinač, srečanje pa so tt
Pešec, Ojstrež, Dežnar in :
di. Najuspešnejša tekmovala
Celju v Inter ligi sta bila*
in'Pertinač.
J. Ki
SKROMNO
Republiško atletsko prven-
stvo v dvoranah je končano,
v Mariboru in Celju so atleti
Kladivarja dosegli zelo malo.
Se držimo korak z najboljši-
mi člani in mladinci, toda da-
leč smo zaostali v ženski kon-
kurenci.
C:eljski atleti so osvojili sa-
mo 10 kolajn in to dve zlati,
tri srebrne in pet bronastih,
Olimpija p^ celo 19 in Mari-
bor 13! Torej velik skok na-
zaj! Toda ne moti nas skrom-
na bera pri najboljših me-
stih. Bolj kot to Je boleče, da
niso nastopile atletinje. V tej
konkurenci nismo osvojili ni-
ti enega mesta med najboljši-
mi. Dve tekmovalki Urankar-
Jeva je bila četrta na 60 met-
rov (specialistka za dolge pro-
ge!!!) in Sokačeva peta v sko-
ku v daljavo, kar je znatno
premalo, kot Je AD Kladivar.
Na tribuni smo videli več
mladih atletinj, ki niso nasto-
pile. Zakaj, vedo verjetno sa-
mo pri Kladivarju. Problem
je v tem, da imamo v Celju
poleg Urbančičeve, Dermoljeve,
Urankarjeve in neuničljive Ka-
stelčeve le malo novih moči.
Kako bomo sestavili moštvo
za ekipno prvenstvo? Bodo le-
tos po dolgih letih brez fina-
listk tudi pri članicah? Ali
ni dovolj mladih atletinj po
celjskih šolah? Ce Jih ni (ali
pa so nezainteresirane za at-
letike), Jih bo potrebno iska-
ti v podeželskih šolah. Toda
za to je potrebno pokazati
zanimanje in voljo. Zadnji ne-
uspeh je signal, da je potreb-
no nekaj takoj storit!!
Od celjskih atletov sta to-
krat zmagala Kocuvan in mla-
dinec Grabeč. Prvi v teku na
60 m s 6,8, drugi v skoku ob
palici 320 cm. Srebrni so: Bez-
jak ob palici 400, Dušan Pre-
zelj v skoku v višino in Jur-
ko v skoku v viširio pri mla-
dincih, bronasti pa Vivod, Pe-
terka, Jurko (oba v palici),
Lavrinc (60 m ovire) in Bez-
jak (daljina).
J. KUZMA
APLAVZ!
»To Je hokej, ki očaK
privablja na štadione jiJ,
ce«, nam je po srečanj»
IJe : Partizan 6:2 dejal .
gat in trener celjskih ni,
Jev Rajko Juršič. Bil V
dovoljen, kakor tudi prek,
gledalcev, ki so kar na ¿
ti sceni zaploskali Celi¿
v tretji tretjini. Takšn^
keja, kot smo ga videli
41. do 51. minute, še m
v Celju. Celjski igralci L,,
Bratec, Filipovič, brata i
koš, Audič. Dobovičnn^
ostali so se izkazali, m,
vrsta gostov Je morala рк
t| poraz. Zlasti zadnji zai
Filipovlča je bU izredi^
vratar Partizana, odlični i
šedinović, ni mogel dra
kot da je povedal:
»Mlado.st in volja do ц
Je zasluženo prinesla CelJj
obe točki. To je moštvo
s svojo mladostjo in teh«
odličnim drsanjem lahko ц
go doseže. Ostali bodo v
To si zaslužijo!«
»Da, tudi ml moramo tdl
pohvaliti celotno moštvo.
bega igrale» ni bilo. }
takšno igre Je potrebno
noviti še proti Spartaku
boto in posebno proti Cn
zvezdi prihodnio soboto. |
samo zmage lahko rešije
liane izpada. V tej zanli
tekmi so bili uspešni sti
za Cel.lc Lesjak dvakrat
tec. Filipovič, DobovičnH
Šmerc.
Pionirji, ki načrtno dd
šele prvo sezono, so domsi
cej namučili ljubljansko 0|
pi Jo. Po vodstvu 4:2 so r.
tjini popustili in Olimpii
zmagala z 10:6. Mladi ip,
Celja niso razočarali. Pot
lo je vabilo selektorja pl»
ske državne reprezentance,
Je kar šest celjskih igni
povabil v pionirsko drâ-
reprezentanco м srečanje j
t! čehoslovaškl. Nov uspet
la z mladimi v Mestnem i:
ku.	J. KDZ
ŠOLSKA ŠPORTNA DRUŠTVA
V POLNEM
ZAMAHU
ŠSD Hudinja je pri svojem
delu v polnem zamahu. Pio-
nirji in pionirke v športnem
društvu ne počivajo na lovori-
kah. Podelitev Bloudkove pla-
kete zavezuje vse pripadnike
tega vzornega SSD, da so se
v tej mandatni dobi ^e bolj
oprijeli dela. Pred dnevi so
mladi športni delavci imeli
širšo konferenco, kjer so ana-
lizirali rezultate dela v 'ad-
njih šestih mesecih. Res smo
lahko zadovoljni z njihovo (il-
lanco. v desetih sekcijah in
krožkih se tedensko zbira nad
80 odstotkov mladih v inte-
resne dejavnosti. Vadba je v
polnem razmahu. Na vzorno
urejenem sten-ča.su so vselej
podatki s slikovnim materia-
lom vred o opravljenem delu,
rezultati tekmovanj in navodi-
li za bližnje naloge. Di'lo ŠSD
je opisano tudi v njihovem
glasilu »Mlada Hudinja«, UO
SSD je na svojih petih a<;lov
nih sejah sproti spremljal te-
koče delo posameznih sekcij
in krožkov, delo špo-inih refe-
rentov in drugih odgovornih
funkcionarjev. Ob tak.šncm
spremljanju in vodenju eviden-
ce se v polni meri uresničuje
delovni načrt ŠŠD
NOV POLET
SSD Mladost na osrvuvni Sol
Šentjur pri Celju Iteje trenut-
no nad 250 tktivnih članov
Vrste T SSD pa se nenehno
krepijo. Tak polit je iskafi
predvsem v izboljšanju osnov-
nih pogojev kot je pridobitev
nove moderne telovadnice in
že v preteklih letih pridobitev
smučarske proge z vlečnico
plavalnega bazena in asfaltnih
igrišč za rokomet in košarko.
Tudi število mentorjev v !^SD
se Je povečalo in s tem stro-
kovno in organ'.zaoijsko vod-
stvo. Trenutno je v društvu
9 delovnih sekcij, vsaka ima
svoj delovni program, svojega
mentorja in vaditelji. V tem
obdobju je največ zanimanja
za gimnastiko, kjer se zbira
pri vadbi nad bO pionirjev In
pionirk. Novi profesor telesne
vzgoje Dušan Spom se dobe-
sedno razdaja v prostem rasu
za napredek telesne vz;roje pi-
onirjev in pionirk. V Šent-
jurju pa so veliki ljubitelji
še namiznega tenisa, košarke,
rokometa, nogometa, smučanja
in plavanja ter planinstva. So-
le v naravi z učenjem smuča-
nja in plavanja imajo ze bo-
gato tradicijo, vodil pa jih je
nadvse uspešno pedagog za te-
lesno vzgojo Miha Iskra. Če-
prav je čutiti izreden polet pri
delu ŠŠD pa odgovorni mladi
funkcionarji z delom še nisb
povsem zadovoljni. Zaostajajo
pri vodenju dokumentacije o
njihovem delu, vodenju ustrez-
ne evidence pri vadbi in tek-
movanjih, tudi propaganda z
oglasno desko ŠŠD še ni vzor-
no urejena. Vse te slabosti pa
bodo v kratkem odpravili po
zagotovilu mladega predsednika
ŠSD,
NOVA
TELOVADNICA
S kultumo-tekmovalno al"*
demijo so izročili svojemu n»
menu sodobno moderno tel»
vadnico v Zrečah. Svečanenit
dogodku so prisostvovali
vilnl občani, vsa šolska ml»
dina, predstavniki gospodi
skih organizacij in občin«
Predsednik sklada za družbeff
standard tov. Adami je je ori
sal pot gradnje tega objekf
od vzidave temeljnega kaffli"
pred letom dni do zaključni'
del. Nova telovadnica ima
ristne izmere 28 x 16 m, poW
pa še shrambo za orodje, f*'
lerijo, dve garderobi, številn'
prhe in korita za umivanje f'
sanitarne prostore. To je ^
gi tovrstni objekt v oijciff'
Telovadnica je bila zgrajei"
s sredstvi samoprispevka f
prispevki gospodarskih org»"^
zacij. Solidarnost vseh je tuj"
pri tej gradnji ponovno P"^"
do izraza.
V telovadnem programu^
se s svojimi dejavnostmi p**"
stavili pionirji ŠSD Rog"
športniki juda s prikazom n'
činov obrambe, šoLska ml»'®
na pa s prikazom ure teles"
vzgoje. S simbolično vajo «j'
goslavija«, ki so jo izvaj»'
pionirke, je bila svečanost ^
ključena. Poleg moderne
vadnice pri OS D. lereb
Slovenskih Konjicah imajo ^
daj tudi Zrečani takšen objejj
ki bo pripomogel naprej
šolske In društvene lel«»^
vzgoje in športa. Letos P»/J
bodo lotili gradnje telovadnjJ
še T Ločah.	K. J®
g^f 7 — 21. februar 1974
NOVI TEDNIK — stran 23
l^tos pa ponujajo dobre maske.
STARE PUSTNE
NAVADE
Ena starih pustnih navad je bila, da so fantu, ki
je pričakoval otroka s kakšnim dekletom prijatelji
postavili na streho hiše zibko.
Danes to ne pride več v poštev, saj bi bile strehe
nekaterih blokov kar pokrite z zibkami.
Po pustu se je začelo postno obdobje, ko se ni
smelo zaužiti nič mesa. Tako je bilo vse do velike noči.
Tega običaja bi se lahko pri današnji preskrbi z
mesom kaj lahko držali.
Včasih so reJcU: prišla bo pepelnica, ostala boš de-
vica.
Danes bi rekli: samica že, devica pa èe ne.
USODNO
PRERIVANJE
Ko je kmet Obhribnik
nekega pomladanskega
dne opazil, da je njegova
prasica povrgla mlade pra-
šičke, sploh ni vedel, da
eden med njimi ni nava-
den prašiček.
Res, v ničerr.er se ni
razlikoval od ostalih —
vsaj na zunaj ne. Toda
kdor se vsaj malo spozna
na psihologijo, je lahko
takoj opazil izredne spo-
sobnosti tega Packa. Imel
je namreč določena člo-
veška nagnenja. Rad se je
namreč prerival.
Prvič je Pacek izkori-
stil to svojo lastnost že
kmalu po rojstvu. Praši-
čkov je bilo namreč tri-
najst in Pacek, ki je bil
šibke konstrukcije, bi od-
letei »kot trinajsto pra-
se«, da ni vse svoje mo-
či vložil v preprivanje. Ta-
ko ni nikoli ostal brez
hrane.
Ko je malo odrasel in
se osamosvojil od materi-
nega mleka, je nadaljeval
s prerivanjem pri koritu.
Vedno je bil na najbolj-
šem mestu in se najbolj
najedel. Ni bilo čudno, da
je bil zato najbolj rej en.
Pa je prišel tisti čas, ko
so pri kmetu Obhribniku
brusili nože.
Zgleda, da je v tem ča-
su našega Packa zapusti-
lo človeško nagnjenje. Ko
je prišel klavec, se je Pa-
cek namreč po stari nava-
di zopet zrinil v ospredje
in zato so ga zaklali pr-
vega.
Vidite v tem se je naš
Pacek razlikoval od člo-
veka. človek namreč ved-
no ve, kaj se sme in
kdaj se ne sme prerivati.
Nekai
nasvetov
za
maski-
raniès
Do pusta je še nekaj
dni, zato je še čas, da si
omislite primerno masko.
Da vam bo laže pri izbi-
ri, vam dajemo nekaj na-
svetov, v kaj se ne spla-
ča maskirati.
Ne splača se maskirati
v domače Hvali. Meso je
namreč še vedno tako ce-
njeno, da boste zaradi svo-
je maske v življenjski ne-
varnosti.
Priljubljena maska prej-
šnjih let je bila marka.
Danes z njo ne boste več
uspeli, saj zadnji čas stal-
no pada. če se vanjo ob-
lečejo dekleta, bo kdo na
podlagi tega še kaj skle-
pal.
Tudi v voznika se ne
splača obleči, saj zaradi
podražitve bencina ti iz-
gubljajo na pomenu.
če se maskirrate v ste-
klenice s pijačami, ste v
nevarnosti, da vas bodo
vsi vlekli k sebi. To je
namreč pri nas še vedno
zelo priljubljena roba.
Tudi v smrt se ne spla-
ča več maskirati, saj je
postala že tako vsakdanja.
Če hočete naš nasvet,
potem vam svetujemo, da
se maskirate v nekaj ne-
vsakdanjega. V človeka,
človek je namreč zelo ne-
vsakdanja stvar. Saj je
med ljudmi le malokdo
človek.
Nekdaj so živeli barba-
ri, zdaj so ostali le še
bari.
Ce bomo še naprej oseb-
ne dohodke zamrzovali, la-
hko nastane kaj čudna
poledica.
Od vseh strani prltLska-
jo, le zima noče pritiska-
ti.
Vse sile je porabil, da
se je pretolkel na polo-
žaj; kako naj bi sedaj še
delal?
Imel je tako strupen je-
zik, da ni prišla nobena
živa beseda ii nJega.
Je že tako, da se časi spreminjajo. Enkrat si ho-
čejo ljudje nadeti za pusta čimveč mask, drugič ne.
Letos imamo pusta v znamenju
Maske dol pa ima lahko dosti pomenov. Pomeni
lahko:
—	ne ribarimo v kalnem
—- natočimo si čistega vina
—	pripravimo čiste račune
—	igrajmo z odprtimi kartami
—	razčistimo situacijo
Maske dol pa lahko pomeni tudi:
—	poglejmo si v oči ali pa recimo bobu bob.
RAZOČARANJE
Celjska dekleta so se v skupinah zbirala ob lepaku, na
katerem je z velikimi črkami pisalo OTROCI PO ŽELJI. Pa
so žal razočarane ugotavljale, da gre le za igro, ki jo igra
tmoveljska Zarja.
ÑA SEJI
—	Glej ga, Janez, že odhaja.
—	Saj je vseeno kje spi. Tu, ali pa doma.
JE
DEJAL
IN ...
Ф Tovariši, to je nevz-
držno, je dejal in se po-
greznil.
Ф Prepozno! je dejal in
se rodil.
% Dovolj mi je lepega
življenja je dejal in se po
ročil.
Ф V stvar se je treba
poglobiti je dejal in uto-
nil.
PO SEJI
Jutri pa ne smem poza-
zabiti kupiti časnika, da
bom videl, o čem smo da-
nes govorili.
NA CESTI
—	Zakaj vam pa gori le
ena luč?
—	Ampak, tovariš milič-
nik, kaj pa varčevanje z
elektriko!
Savdnja je od Celja do Rimskih Toplic tako onesnažena, da se ribe ne morejo podati na
drstenje v potoke. Ostane jim le taka rešitev.
Zgodilo se je, da me je
prijatelj Janez povabil na
obisk. Skupaj bi naj pre-
živeli sobotno popoldne in
večer ter se kaj pogovorili.
In če si že povabljen, po-
tem je lepo, da povabilo
sprejmeš. Tudi midva z že-
no sva naredila tako.
Sredi popoldneva sva pri-
spela. Po sprejemnih formal-
nostih in aperitivčku je Ja-
nezova žena naenkrat začela
tarnati, koliko dela še ima.
Da ni utegnila pospraviti
stanovanja, da še sploh ni
mogla pomiti posode in po-
dobno. To mora nujno opra-
viti sedaj in boji se, da ima
dela kar za celo popoldne.
Zena je pogledala mene, jaz
njo in,, tako sva se nemo
dogovorila, da ji gre poma-
gat. Bomo vsaj potem sku-
paj.
Midva z Janezom sva se
še nekaj časa pogovarjala,
nakar se je spomnil, da se
mu je na oknu spalnice raz-
bila šipa. Ravno tisto do-
poldne jo je kupil in mora
jo vložiti. Da saj ne bom
hud, je še dodal. Lotil se je
okna, jaz pa sem še nekaj
časa sedel v dnevni sobi,
nakar se mi je zdelo že
vse skupaj neumno in se
mi je zdelo bolje, da grem
Janezu pomagali vlagati šipo
v okvir. Neuka, kakor sva,
sva za to potrebovala sko-
raj dve uri.
No, medtem sta že tudi
ženi pospravili in spet smo
se dobili skupaj.
—	Kaj, ko bi malo poslu-
šali plošče, je predlagala
moja žena.
—	Bi, pa je gramofon po-
kvarjen. Veš, da si ne upa-
va prositi Frančka, da bi
ga popravil, ko pa je na
obisku. Saj je že tako pre-
več delal, je zažvrgolela pri-
jateljeva žena.
Ravno toliko je govorila,
da nisem mogel kaj, da se
ne bi lotil dela. V pol ure
je bila škatla popravljena in
naložili smo prve plošče.
Potem smo se imeli kakšno
uro lepo. Takrat pa se je
Janezova žena zopet nečesa
spomnila.
— A veš, da sva skoraj
čisto pozabila, da gre jutri
Breda v Nemčijo. In oblju-
bila je, da bo nesla našemu
stricu orehe. Midva jih pa
še nisva stria. Saj jih mo-
rava ■ poslati, sicer bo stric
jezen.
Saj veste kako je bilo po-
tem. Trli smo orehe in še
pogovarjati se nismo mogli
kaj prida, ker ie preveč ro-
potalo, ko smo razbijali po
luščinah. Tako je šlo vse
do desete ure, ko sva mora-
la z ženo domov. Ampak še
preden sva se poslovila, sem
povabil gostitelja, naj prihod-
njo soboto onadva obiščeta
naju.
Pripravil bom vrečo fižo-
la, ki nama ga je poslala te-
ta z dežele, in ga je treba
oluščiti. Ravno tisti dan bom
moral popraviti vrata, ki so
sicer že ves mesec pokvar-
jena. In še se bo našlo kak-
šno delo.
Upam le, do, bosta prUla,
24. strah — NOVI TEDNIK
St. 7 — 21. februar ifl^
MAGNETNI
FANT
Tri leta pozinam svojega sedanjega
fanta in prav presenečena sem bila že
na začetku najinega razmerja. Pribli-
žal se mi je in mi dejal, če hočem
hoditi z njim. Jaz sem imela takrat
19, on pa 25 let. Nekaj časa sva se
lepo razumela in zdelo se mi je, da
se je moj veseljak spremenil. Pa se
ni. Veliko službeno potuje, pa vedno
zvem, da se druži z drugimi dekleti
v drugih krajih. Ko sem ga povpra-
šala, zakaj, je dejal, dai ima v vsakem
kraju kakšno znanko, ki jo mora obi-
skaiti. To so več ali manj le bežna
poznanstva, je še dejal in tudi pove-
dal, da če sreča lepo dekle, da ga kar
vleče v njeno bližino. Jaz sem boljša
bd drugih, ki le žele flirt in užitke,
je še rekel in mi to vedno znova za-
trjuje. Večkrat mu vse to odpustim,
ker mi je všeč, da sem njegov ideal,
po drugi strani pa me je strah pred
njegovo nezvestobo. Koliko časa bo to
še trajalo?
MILKA
DRAGA MILKA,
navdušujejo me vse primerjalne ve-
de razen ljubezenske. Zelo lahko je
vztrajati pri idealu, če ga lahko ob
vsaki veseli priložnosti primerjaš s
pimčarami brez posledic, ker ideal
vsebuje razumevanje, popustljivost in
kanček naivnosti. Kar občudujte se,
kakšen ideal ste, pa pazite, da se ne
utegnete prekmalu pomilovati. Odloč-
nost v roke, dekle, in če ne bo pre-
nehal s svojimi primerjalnimi vajami,
nehajte vi z njim.
NATAŠA
Zdravje
шешн!
SO
SREČNI
že vrsto let so zcbravniki prepričani,
da živijo debeluhi mnogo krajše življenje
kot suhi ljudje. Sedaj pa so se temu mne-
nju uprli debeli ljudje. In podobnega mne-
nja so zadnje čase tudi psihologi, ki ver-
jamejo, da so debeli ljudje zadovoljni,
zanesljivi, priljubljeni, vsekakor pa bolj
simpatični od živčnih in prenapetih suh-
cev.
Ze Julij Cezar je nekoč dejal, da si
želi okoli sebe le debele ljudi. Njegov
morilec Brut (kakšno naključje), pa je
bil suhec. Cervantes, ki nam je zapustil
mojstrovino o vitezu žalostne postave Don
Kihotu, trdi za svojega junaka: »Sančo
Pansa je bil debeluh in zatorej dobričina.«
Profesorica Ursula Lehr z bonske uni-
verze je v svoji dolgoletni praksi zabeleži-
la opažanjџ, da se z delom preobremenjeni
človek zateka k hrani in tako ustvarja pri-
jetno ravnovesje. Pri tem pa se zredi.
Zdravniki zato sedaj odstopajo od svojih
trditev, češ da je debelost zdravju škod-
ljiva. Priznavajo, da je hujšanje mnogo ne-
varnejše in priporočajo vsem, ki niso za-
dovoljni s svojo telesno težo: »če ste za-
radi polnega želodca srečnejši, potem se
ne odpovedujte hrani. Zakaj bi trpeli na
ljubo okolici, ki zahteva od vas, da ste vit-
ki. Sprijaznite se s svojimi telesnimi me-
rami, zavrzite pomisleke o debelosti, pa
boste zdravi in boste do konca življenja
imeli mirne živce ...«
Razigrani in norčavi čas okrog pu-
sta najbrž tudi vas ne bo jiustil povsem
ravnodušne. Prav gotovo se boste vsaj
malo povesilile in pozabavale.
Predlagam vam nekaj veselih pust-
nih zamisli, ki jih lahko v kratkem
času same uresničite.
Na poletno obleko našijte bogate
naborke oziroma volane ob vratu, na
rokavih in ob spodnjem robu. Pa še
rožo pritrdite ob pas in denite klobuk
na glavo.
Ce ste dovolj pogumne, oblecite
kratke hlačke in izrezano majico, za
pustni akcent pa bo poskrbela pentlja
na roki in cvet na nogi.
široke hlače si spodaj stisnite, na-
redite kratek brezrokavnik iz čipk, po-
brskajte za pestrim nakitom in postali
boste orientalska deklica.
Pa še dekle z dežele v širokem kri-
lu, velikih cokljah in s cvetjem okra-
šenim klobukom.
In prijetno pustovanje!
STAŠA GORENŠEK
SPREHOD
v soboto smo obiskali celjsko tržnico in ugo-
tovili, da je dobro založena.
Gospodinje, če ima vaša družina rada zelenja-
vo, ste lahko brez skrbi. Na tržnici jo je namreč
dovolj. Od splitske endivije solate po 10 do 15
din, pa do motovilca, regrata, špinače in radiča.
Cene se v zadnjih dneh niso spremenile, zato jih
ne bomo ponavljali. Mogoče bi omenili še cveta-
čo, ki jo dobite po 10 din. prav tako pa ob sobo-
tah pripeljejo tudi radič iz toplih gred. Zanj bo-
ste odšteli 40 din za kg. Tudi sadja ne manjka.
Jabolka so po 3 do 3 din in 50 par, hruške pa
po 5 din. Cena jajčkam niha med dinar in dinar
30 para. Privoščite si lahko tudi kislo zelje in
repo, od mlečnih izdelkov pa skuto in smetano.
Tudi stojnice vrtnarjev in obrtnikov se kar šibi-
jo. Ponudili vam bodo cvetje: nageljne, tulipane
in narcise, ne manjka pa seveda spomladanskih
cvetic. Pri obrtnikih lahko izbirate med suho ro-
bo, torbicami, copatami in pletenimi puloverji.
Skratka vse na izbiro!
Pa poglejmo, kaj boste lahko našli v ribarnici,
V zalogi imajo sardele po 8 din in 20 para, sarde-
lice po 7 din in 30 para, skuše dobite po 9 din in
20 para, osliče po 11 di.i. če imate radi lignje,
boste zanje plačali 30 din, za škarpine 15 din in
za fUete 24 din. Kg brancina stane 29 din In zo-
batcev 21 din. Tudi krape še lahko dobite po 22
din za kg.
Tako, to bi bilo za danes vse. Upamo, da vara
bo tale kratek sprehod po tržnici pri izbiri in
nakupu vsaj malo koristil.
D. P.
TEDNIKOVE
MATERE - POZOR
Urednik je v svojem zapisu pre-
'tekli teden zapisal, da pripravljamo
zaključno prireditev za vse tiste ju-
naške matere, ki so podarile življe-
nja najmanj desetim otrokom. In kdaj
naj bo takšna prireditev bolj dobro-
došla kot ob prazniku žena?
S prireditvijo se mislimo vsaj z
malenkostjo oddolžiti pogumnim in
nesebičnim Slovenkam, katerih potom-
stvo (otroci, vnuki in pravnuki) gre
v tisoče in bi lahko z njim napolnili
malo mestece.
Toda dovolj. O tem- na prireditvi
ob srečanju.
Prireditev bo 10. marca v Sloven-
skem ljudskem gledališču v Celju do-
poldne. Točno uro bomo še objavili.
Tudi vabila mislimo še razposlati, ven-
dar se je dogodilo, da vseh naslovov
(točnih namreč) nimamo. Zato pro-
simo vse mame, o katerih smo pisali,
da se za nedeljo, 10. marca prijavijo
na krajše popotovanje v Celje, da pra-
vočasno nagovorijo katerega od otrok
ki premore železnega konjička, da jih
tisti dan pripelje v Olje.
Prosimo tudi sorodnike, znance,
sosede, da sporočijo našim mamicam
bo novico. In če je kje kakšna, ki bi
težko prišla in nima nikogar domačih,
bi bilo prav, če se izkažejo krajevno
organizacije in preskrbijo, da se bo-
do mame udeležile tega srečanja, ka-
kršnega še ni bilo, odkar se rojevajo
Slovenci.
NAHOD
Nahod vsi dobro poznamo, saj nas
večkrat preseneti. Najpogosteje nas mu-
či spomladi in jeseni. Povzročitelj še
ni čisto poznan. Vnamejo se nosne slu-
znice in pri tem se ižloča obilo sluzi
ali celo gnoja. Bolezen je lahko akutna
in običajno traja le nekaj dni. Lahko
pa se sprevrže v kronično vnetje, ki
ga običajno spremljajo hude bolečine v
glavi, pa tudi v ušesu.
Med prvimi znamenji obolenja je
pogosto kihanje, včasih tudi slabše
splošno počutje in seveda obveznç »mo-
ker nos«. To je najzanesljivejši znak,
da smo prehlajeni. Izloček nosne sluz-
nice je najprej prozoren in tekoč, v
nekaj dneh pa gost in rumenkast.
Nahod zdravimo z raznimi kapljica-
mi, mazili in zdravilnimi preparati v
obliki tablet in kapsul. Vsi ti prepa-
rati delujejo tako, da ožijo žilice v no-
su in okolici ter sušijo sluznice. S tem
se tudi manjša izločanje sluzi oziroma
gnoja. Vendair moramo imeti skrb pri
tem, da redno praznimo nosni votlini
in se s tem, izognemo razširjenju vnetja
v obnosne votline oziroma v srednje
uho. če smo nahodni se moramo izo-
gibati tudi preveč suhemu in toplemu
okolju, ker suh zrak le izsuši sluz v
nosu in zato ni čudno, če komaj diha-
mo. V takem primeru si pripravimo
mlačno raztopino kuhinjske soli in jo
potegnemo skozi nos v usta.
Vsak bolnik z nahodom kakšen dan
slabše sliši in če to traja nekaj dni, je
verjetno, da je vnetje zajelo tudi sluz-
nico sluhovoda. V takem primeru mo-
ramo poiskati zdravniško pomoč. Zdra-
vnik nam s posebno pripravo jrrepiha
sluhovod in povezavo med nosno votli-
no, žrelom in srednjim ušesom postane
zopet prehodna.
Posebna oblika nahoda je seneni na-
hod. To je preobčutljivost nosne sluz-
nice na pelod različnih trav in cvetlic.
Bolezenska znamenja so mnogo hujša
kot pri navadnem nahodu. Bolnik je
zelo prizadet, kuha ga vročina, kiha, te-
če mu iz nosa in tudi oči se mu mdčno
solzijo. Seneni nahod sodi v zdravni-
ško oskrbo. Lahko pa se mu izognemo
z begom na morje ali pa kam visoko
v hribe, kar pa seveda ni žal vsem do-
segljivo.	BJ
Med različnimi konzerviranimi kortipt
vam priporočamo ananasov kompot, uvoì,
s Ceylona. Konzerva 850 g stane 10,25 tf
kupite pa ga lahko v vseh samopostrežb;
V prodajalni Centromerkur na Tomšič
vem trgu lahko kupite praktična kozme«
na ogledala, ki imajo tudi povečano stekl
Cene so različne, od 27,90 do 37,20 dr
Ker se začenja sezona pleskanja st«
vam priporočamo VOBA — vodotopno bi
vo za zid, ki jo izdeluje Cinkarna Celi
prodaj'ajo pa jo v prodajalni Mavrica. Cei
so od 6,00 do 14,00 din.
Antikorozivni premazi za železo so|
delek tovarne Cinkarna Celje, kupite pai
lahko v prodajalni Mavrica. Cene so П
lične ,od 13,45 do 48,25 din.
Če želite ugodno kupiti solidno tn^
obleko, stopite v trgovino KLUZ, kjer ^
jo zimsko razprodajo konfekcije. Cena i*"
ke na sliki je 650,00 din.
g^f 7 — 21. februar 1974
NOVI TEDNIK — stran 25
26. stran — NOVI TEDNIK '
St. 7 — 21. februar 19,
g^f 7 — 21. februar 1974
NOVI TEDNIK — stran 27
Ponikva
OBDUKCIJA NA PROSTEM
' Ponikva pri Grobelnem
prav gotovo ni nič posebne-
ga med krajevnimi skupnost-
mi šentjurske obôine. Prav
tako obžane tod tarejo ko-
munalni problemi, ki so bili
osrednja točka delovnega pro-
grama skupnosti že vrsto let
nazaj.
Trenutno je njihova največ-
ja želja oziroma zahteva, da
se končno prično dela na ce-
sti Ponikva—Tmovec. Za re-
konstrukcijo te ceste so sre-
di leta 1972 uvedli krajevni
samoprispevek, s katerim bi
do konca tega leta zbrali
250.000 dinarjev. Cesta je
zbranih sredstev resnično po-
trebna, zato ni čudno, da
Ponkovljan ob vprašanju, kaj
si najbolj želi v domačem
kraju, odgovori: urejene ce-
ste.
Pa tudi ceste niso edino,
kar bi bilo potrebno v Poni-
kvi urediti. Njihova mrtvaš-
nica je primer, kako daleč
so še v teh krajih in da to
stalno ponavljanje o nujnosti
urejevanja komunalnih pro-
blemov ni za lase privlečeno.
Mrtvašnica je brez elektri-
ke in vode! In v njej so po
potrebi občasno tudi obduk-
cije!
Lani so v mrtvašnici nekaj
popravljali. Potrebno pa je
bilo izivršiti obdukcijo! Ta-
ko je prišlo do obdukcije na
prostem, pred mrtvašnico,
seveda podnevi, in sonček je
sijal, in ptičke so pele, in
vetro je pihljal... Razumlji-
vo — ali pa ne — se je pri
tem človeško mrtvem opra-
vilu zbrala tudi skupina ra-
dovednežev, ki so v neposred-
ni bližini opazovali raztelesi-
tev. Ni nam, da bi ra25)rav-
Ijali o občutkih ljudi, ki so
vse to opazovali, o pieteti,
niti o zdravniku, ki je bil
v to zaradi razmer prisiljen
in njegovih delovnih pogojih,
hoteli smo na ta primer po-
nazoriti, kako so v mnogih
krajevnih skupnostih Kozjan-
skega resnično potrebni po-
moči. Vendar, da ne bi zdaj
kdo začel zbirati sveče ali vo-
do za mrtvašnico. Ne gre za
krpanje, ampak za spozna-
nje o enakomemem razvoju
slovenskega prostora.
M. Seničar
Spet se bliža Slovenska popevka
Branko Stamejči
Ljubezen po svetu
NEDOTAKLJIVA GOLOTA
če se ta svet ne vrti? Do-
kaz, da se res vrti, je to,
da so nekatere stvari pone-
kod po svetu postavljene na
glavo.
Pri plemenu Rundo, ki ži-
vi na mejnem območju med
Zgornjo Volto in Malijem v
Zahodni Afriki, so dekleta
toliko lažje osvojljiva, koli-
kor več imajo oblačil na se-
bi. To je toliko bolj čudno,
da pomeni oblačilo ravno
nasprotno bi pričakovali, saj
običajno ženske v tem ple-
menu letajo napol gole na-
okrog.
Marsikakšen gost je v teh
krajih spoznal, da so obleče-
ne, do vratu pokrite ženske
navadno lahkoživke, ki jih
je lahko dobiti ali kupiti za
ljubezen. Nasprotno pa so
ženske, čim odvrže j o ruto
okoli ledij, nedotakljive. S
tem bi pokazale, kako so
zgubile občutek sramu, če bi
sf- pustile ljubiti v Evinem
kostimu.
In vendar so dekleta ple-
mena Rundo v nenehni skuš-
njavi. Malokatero ljudstvo na
svetu goji vol.kc seksualno-
sti, kot ravno Rundi. Pn
njih je doma siovita ljube
ženska igra »ngeweko«. Ta
igra pomeni ljubezenski ob-
jem vsem riij očeh in nihče
se ne zgraža nad temeljitim
otipavanjem, ki pogosto pri-
pelje oba partnerja v eksta-
zo, k vrhuncu. Tako razvaje-
na dekleta, k: jih vedno kdo
obkroža, ki se smejo ljubiti
kadarkoli se jim poljubi in
s komerkoli jim je to všeč,
gotovo niso med ljubezni lač-
nimi. In vedar so! Zakaj?
Zaradi tiste rute, zaradi ti-
stega blaga okoli ledij. Toda
tkanina ne obdaja le bokov,
marveč je en del tkanine tes-
no podvit čez mednožje. Mo-
ški torej ženske pri taki lju-
bezenski igri ne more vzeti v
pravem pomenu besede, zato
je ljubezenska igra »ngewe-
ko« afriška varianta »peetin-
ga« in zato so otroci pri tem
plemenu resnično zaželeni.
ŠERSPETRSKA
REŠITEV
—	Tu v Šempetru.je še
v zemlji dosti zakladov iz
rimskih časov, pa ni de-
narja, da bi jih izkopali.
—	Zakaj pa ne pišete
me.stni upravi v Rim, da
vam pošlje denar. Če pra-
vite, da so rimske izko-
panine, naj pa še Rimlja-
ni plačajo.
NISMO SLIŠALI
Žalčan: enkrat zastrupi-
mo ribe, pa je že taka
reč.
Celjan: kaj, zdaj bodo
pa že oni začeli!?
Laščan: saj nismo cen-
ter, da se vse k nam ste-
ka.
SODOBNA UMETNOST
»Prinesite nam svoje odpadke, Arman bo naredil
iz njih umetnine!« S tem geslom vabi obiskovalce pa-
i'iška galerija Carita, ki ,je znana po razstavah moder
nih umetnikov. Arman je napolnil dvorane z umet-
ninami iz razbitega porcelana, kosov pip, koconov ze-
lja, starih časopisov, raztrganih ženskih oblek in praz
nih konzervnih škatel.
Resnično, resna konkurenca naši Snagll
TEŽAVE
S SPOLOM
—	Zakaj misliš, da se ta-
ko zavlačuje poroka med
Iskro in Gorenjem?
—	Iz bioloških vzrokov.
Iskra je res ženskega spo-
la, Gorenje pa je sred-
njega.
LETOS ODLIČNO
Občani ob cesti Jurklo-
šter—Poiane letos sploh
nimajo težav z zimskim
čiščenjem ceste. Zato se
zahvaljujejo tistemu, ki
je za to zaslužen — vre-
menu.
PREIMENOVANJE
v novem celjskem nebo-
tičniku je dvigalo zelo
pogosto pokvarjeno. Zato
stanovalci predlagajo, da
se podjetje »Radnik«, ki iz
deluje ta dvigala preime-
nuje »Neradnik«.
OPRAVIČLJIVA
ODSOTNOST
Tla v Narodnem domu
so se zamajala. Verjetno
ne zaradi iireburnih sej
občinske skupščine, pa tu-
di predsednikov priimek
menda pri tem ni nič kriv.
Le tisti odborniki, ki so
bili s sej velikokrat od-
sotni, se smejejo in pra-
vijo, da jim moramo biti
hvaležni, če bi bila udele-
žba na sejah vedno 100
odstotna, bi se lahko na-
mreč še kaj porušilo.
Zanimivosti
POSKOČNI KRULJAVEC
Tako globoko je bil vžaljen pohabljeni berač, ki je
— opirajoč se na bergle — prosil vbogajme na ulici
brazilskega Sao Paola in dobil od usmiljene duše ne-
rabni novčič, da se je pognal za dobrotnikom in pri
tem pozabil na svojo pohabljenost. Medtera ko so oči-
vidci ironično vzklikali, da se je zgodil čudež, je berat
dohitel nič hudega slutečega podpornika bednih in ga
•začel mlatiti z berglami. Končno se je morala vmešati
policija, ki je za nameček ugotovila, da je berač tuê
svoj ortopedski pripomoček — bergle ukradel.
BREZ ČAROVNIŠTVA,!
PROSIM i
Sovjetski brivec Igor Malajev se je odločil, da bo
opustil škarje m britev in se posvetil bolj donosnemu
poslu .— čarovništvu. O sebi je razširil slavo, da zna
ozdraviti vsako bolezen. Ker je v Sovjetski zvezi vraže-
verja še veliko (le kje ga ni!), si je v kratkem času
nabral velik kup denarja. A kaj, ko pa oblasti za njego^
vo obrt niso pokazale dovolj razumevanja! čarovništva^
v Rusiji nikakor ne priznajo, zato je moral brivec Ma-
lar jev spet spremeniti poklic. Obsodili so ga kot para
zita in postopača in ga poslali v delovno taborišče.
ŽRTVE SO NOVOROJENI
Mamila so največje zlo
sodobne družbe. Premalo
pa je mladih mater, kt
uživajo različna mamila
od marihuane do heroina,
ki se zavedajo, da lahko
s tem škodujejo narašča-
ju. Dojenček se navadi
na strup že v materinem
telesu in muke, ki jih
mora pretrpeti po roj-
stvu, niso nič manjše od
muk, ki jih prestajajo
narkomani, ko se skušajo
odpovedati uživanju ma-
mil.
Profesor Burchard, šef
psihiatričnega oddelka na
univerzitetni kliniki v
Hamburgu, poroča o svo-
jih izsledkih ob raziska-
vah vpliva mamil na ne-
rojenega otroka matere
narkomanke: Otrok pre-
staja v materinem telesu
nepopisne muke. Devet
mesecev niha med blaže-
nostjo po vbrizgam dozi
mamila in nezadržno že-
ljo po novi količini, ko
zavlada v krvi pomanjka-
nje mamila. To seveda
kvarno vpliva na njegovo
zdravje in duševnost.
Samo v Neto Yorku je
v minulem letu rodilo 550
žena, ki so med noseč-',
nostjo uživale mamila '
Smrtnost se pri takih do-,
jenčkih poveča za petde-
set odstotkov.
Neka dvaindvajsetletna
narkomanka se je osem j
tednov pred porodom za
tekla v bolnišnico. Bila
je te tako daleč, da ji
zdravniki niso mogli po-
magati drugače, kot da,
so ji vsak dan vbrizgali]
določeno količino mamila--,
Doze so počasi manjšali A
ker je to edini način, da
se bo bodoča mati otresla
zla.
NUVl TEDNIK - Glasilo občinsKih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje Laško SiovensKe tiunji'^'
Sentjui Šmarje pn .Jelšah ш Zalee — Uredništvo: Ceije, Gregorčičeva 5. pošm; predai 161; Naročnina ш oglasi: ^^
V Kongresa 10 - Glavni ш odgovorni urednik: Jože Voli and Tehnični urednik: Drago Medved - Redakcija: Milan
Jure Krašovec, Dominika Poš, Milan Seničar Damjana Stamejčič, Brane Stamejčič, Zdenka Stopar Milenko Straš'"
Tone Vrabl, — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena p^.
mezne številke 2 din - Celoletna naročnina 75 din, polletna 37 din Tekoči račun 50102-601 20012 CGP »>DELO« Ljublana
Telef.: uredništvo 223-69 in 231-05, mali oglasi in naročnine 228-00	,	J