PoStnin» plačana f eotovtat Leto XIX., št. 99« Ljubljana, sobota 30. aprila 1938 Cena 2 D* Upravmstvo t_juDljaua rvuaJi|evo d — reiefoD «t 3122 312a. 3124, 8125 3126 toserà ini oddeleR: Ljubljana SeJen-burgova ul - Tel 3492 In 2492. Podružnica Maribor Gralskl trg 7 Telefon St 2455 Podružnica Ohe Kocenova ullca 2. - Telefon §t 190 Raduni on post i^ek zavodih: Ljubljana «t 11 842 Praga «Saio 7« 180 Wien 5t ins 241 Izhaja vsaii dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din tO.— Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. telefon 8122 3123. 3124 3125 3126 Maribor Grajski trg št. 7, telefon SL 2440, Celje. Strossmayer jeva olica §tev L telefon št 65 Rokopisi se ne vraóajo. Zveza med Francijo In Anglijo Londonska konferenca zaključena v znaku solidarne evropske politike obeh zapadnih velesil Nekaj vojaške bilance z Daljnega vzhoda Težave, na katere je naletela japonska vojska pri podjarmljenju Kitajske, so vzbudile zadnje čase živahne razprave v vrstah vojaških strokovnjakov. Vse velike vojaške strokovne revije objavljajo sestavke z analizami kitajsko-japonske vojne Preokret na japonsko-kitajskem bojišču se je pričel prve dni marca meseca Tehnično izborno organizirana japonska ofenziva je pričela zastajati že pred marcem, vendar pa so se pojavili šele prve dni marca sigurni znaki, da ie prodorna sila japonske ofenzive izčrpana in da je nastopil trenutek krize V vojaškem pogledu ni dosegla japonska ofenziva nikjer postavljenih ciljev Tako je zastala v severni Kitajski, kjer se ji ni posrečilo spraviti pod popolni japonski vpliv severnih kitajskih provinc, kakor tudi v srednji Kitajski, kjer se je ponesrečil napad na lunghajsko železnico in Hankau. Na iugu je zastala japonska ofenziva proti Kantonu že v prvih njenih početkih. V prvih dneh aprila so pričeli Kitajci s protiofenzivo, ki ni bila samo nepričakovana nego po mnenju skoro vseh vojaških strokovnjakov tudi izredno dobro pripravljena. Dotlej prodirajoča in napadajoča japonska vojska je bila preko noči potisnjena v obrambo in to v strategično in taktično nadvse neprikladnih položajih. S kitajsko ofenzivo je bila tudi zadeta temeljna misel japonskih strategičnih operacij, zasnovana na izkustvih abesinske vojne: misel bliskovitega ofenzivnega napada s tehnično moderno opremljenimi četami, sposobnimi za brze in odločilne zmage. Japonski načrt vojnih operacij je v tem pogledu najbolje označil prvi pobornik japonske oborožene ekspanzije general Araki z besedami, da sne smejo še umolkniti odmevi klica »ban-zaj« na fronto hitečih čet. ko bodo že zaorili banzaj klici vračaj očim se zmagovalcem.« Kitajsko-japonska vojna bo trajala kmalu že skoraj leto dni. Bilanca njenih uspehov za Japonce v primeri z bilanco v rusko-japonski voini leta 1904 do 1905 kaže dokaj spremenjen položaj. Dočim je takrat v prvih desetih mesecih japonska vojska že paralizirala udarno moč ruske vojske in jo potisnila v popolno obrambo in s tem že skoraj zapečatila izid cele voine, smo sedaj šele na pričetku. Japonska vojska se nahaja danes v bolj nevarnem položaju. nego se je nahajala vseh deset mesecev dosedanjih vojnih operacij proti Kitajcem. Razna znamenja kažejo. da so pravilno ocenjevali moč in udarno silo jaoonske vojske tisti vojaški strokovnjaki, ki so že lansko leto napovedovali, da bo izkrvavela na prostranem ozemlju Kitajske z njenimi neizčrpnimi rezervoarji ljudskega materiala. Uspeh ali neuspeh japonske vojske na kitajskem bojišču bo imel na Japonskem tudi nedogiedne notranjepolitične posledice. Že dosedanji neuspehi so močno škodovali prestižu japonske vojske v domovini. Vodstvo japonske vojske se nahaja danes pred težkimi odločitvami. Po mišljenju vojnih strokovnjakov je za vzdrževanje ekspedi-cijskega kora na Kitajskem že do sedaj angažirana skoraj vsa japonska vojna in gospodarska moč. Kitajska vojna stane dnevno težke milijone in med japonskimi političnimi kakor gospodarskimi krogi se čujejo vse bolj pogosto glasovi, da je treba najti čimpreje časten izhod iz opasnega podjetja. Zanimivo je, da se nazoru teh opozicijskih krogov pridružuje tudi organ nemške vojske »Militär-Wochenblatt«. Ta ugledna vojaška revija opozarja na pomanjkljivosti japonske oborožitve, ki so se pokazale z operacijami na Kitajskem Pokazalo pa se je po njenih informacijah tudi, da je bil japonski generalni štab netočno informiran o odporni sili kitajskega naroda. Skoro vsi japonski vodilni vojaški krogi so računali s tem., da bodo japonske motorizirane divizije v enem zaletu osvojile prostrana ozemlja Kitajske in z enim silnim sunkom razbile kitajsko vojsko .Potek desetmesečnih operacij je pokazal, da so Kitajci spretno izrabili obsežnost svojega teritorija in s premišljenim umikanjem onemogočili usoden spopad, v katerem bi lahko japonska vojska prizadeiala kitajski armadi smrtni udarec. Medtem so Kitajci reorganizirali svojo vojsko in jo opremili z modernim vojnim materialom, katerega dobavljajo v tihem dogovoru tako Rusi, kakor Angleži, Američani in Francozi. Seveda tudi Japonci niso držali križem rok. Vodstvo japonske vojske in mornarice vse bolj pritiska na vlado, da naj vrže v boj proti Kitajcem vse razpoložljive materialne moči. Spričo prekarnega položaja, v katerem se nahaja japonska vojska, vladi tudi ne bo preostalo drugega, kakor odobravati vse večje angažmaje tako v materialnem pogledu, kakor v uporabi vse več- London. 29 aprila, h. Razgovori francoskih in angleških državnikov -o se nadaljevali danes dopoldne ob 10.30 pod predsed stvorn ministrskega predsednika Chamber laina Pred tem so imeli nekateri člani francoske de-legacije z uradniki angleškega zunaniega ministrstva informativen razgovor o sestavi zaključnega komunikeja !on-lonskega sestanka. Dopoldanski razgovori so bili v glavnem posvečeni češkoslovaškemu in srednjeevropskemu problemu, ki eo ga danes ob ravna, val i v vseh podrobnostih. Ob 17. je bil novinarjem izročen naslednji uradni komunike: Francoski ministrski predsednik Daladier in zunanji minister Bonnet sta imela za časa svojega bivanja v Londonu vrsto razgovorov z angleškim ministrskim predsednikom Chamberlai-nom in zunanjim ministrom lordom Halifaxom ter ostalimi angleškimi ministri. V duhu sedanjega zaupanja, ki izvira iz tesnih in prijateljskih odnošajev med obema državama, so državniki razpravljali o vseh glavnih vprašanjih. ki so v zvezi z ohranitvijo miru. Proučili so rezultate nedavnih razgovorov lorda Pertha z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom, ki so podani v že objavljenem angle-ško-italijanskem sporazumu. Francoski ministri so odobrili ta prispevek k evropskemu pomirjenju. angleški ministri pa so izrazili upanje, da bodo tudi razgovori, ki jih je pričela francoska vlada z italijansko vlado, prav tako dovedli do zadovoljivih rezultatov. Pomirjenje v Sredozemlju, ki naj bo rezultat teh sporazumov, bo pripomoglo k uveljavljenju načrta z dne 4. novembra 1937 glede repatriacije ino-zemcev, ki sodelujejo v španski držav- LOndon, 29. aprila, h. Francoski ministrski predsednik Daladier in zunanji minister Bonnet sta se nocoj z letaLcm vrnila v Pariz. Pred svojim odhodom je ministrski predsednik Daladier na crovdon-skem letališču sprejel novinarje ter jim dal naslednjo izjavo: Z največjo odkritosrčnostjo vam lahko izjavim, da odhajam iz Londona z najboljšimi vtisi o angleških državnikih. Razgovor^ o vseh problemih, ki smo jih obravnavali, so se razvijali v diuhu na j iskren e jiš ega zaupanja im največje prisrčnosti. Dosežen je bil sporaizum, ki pomeni več, kakor pa smo mogl^ želeti in pričakovati. Dejstvo je, da so ne samo naši skupni interesi nego tudi skupne ideje, ki vežejo obe državi pripomogli k temu sporazumu. Zaključn^ komunike ničesar ne pretirava in mogel bi reči. da pove baš nasprotno, mmcigo mamj kakor pa se je v resnici sklenilo. Veliko zadovoljstvo v Angliji London, 29. aprila, h Hiter in uspešen zaključek angleŠko-francoskih posvetovanj so v vseh političnih in parlamentarnih krogih v Londonu sprejeli zelo ugodno. Diplomatske kroge je zelo presenetilo, da je bila diskusija o tako resni pogodbi, kakor je pogodba o koordinaciji vseh obrambnih sredstev, ki naliči voiaški zvezi obeh velesil. končana v okvirni razmeroma kratkih razgovorov, čeprav so bila prvotno v načrtu posvetovanja še celo soboto Francoski državniki ne prikrivalo svojega zadovoljstva in priznavajo, da so se njihova pričakovanja uresničila še v večji meri. kakor pa so računali V popolnem soglasju je bilo obravnavano postopanje obeh vlad glede zbližanja z Italijo. Kar se tiče posvetovanj o Srednji Evropi, se doznava. da je fran- jega ljudskega materijala. Zaradi tega bodo Japonci na Kitajskem gotovo še dosegli večje ali manjše uspehe, ker bodo morali v bodoče tvegati vse, da ohranijo prestiž svoje vojske. Ne glede na to pa je sedaj že gotovo, da se bo kitajsko-japonska vojna mnogo bolj zavlekla, kakor je računal ob njenem izbruhu japonski generalni štab. Kitajska je namreč v teku borbe z japonskimi napadalci pokazala, da je sposobna voditi strategijo izmučenja napadalca s pomočjo razsežnosti svojega ozemlja in s pritegovanjem vse večjih ljudskih mas. Dočim zapada Japonska v težko notranjo psihološko krizo, se Kitajska moralno krepi in konsolidira v zavesti, da je sposobna odbijati sicer izborno pri ravlieni japonski napad Moderno vojno ne tvorijo samo materia'ne bitke, nego igrajo kljub vsemu napredku tehnične oborožitve v njej še vedno veliko vlogo politični in psihološki momenti Japonski napad je vzbudil v kitajskem narodu doslej neslutene sile, ki imajo svoj izvor v spoznanju usodne poveza- fLakor v vseh drugih točkah, ie tudi o tem problemu prišlo med Anglijo in Francijo do popolnega sporazuma. Ot 13 so bili razgovori prekinjeni in so se udeleženci udeležili kosila ki ga je prired'1 v zunanjem ministrstvu angleški zunanji minister lord HaJifax. Takoi po kosilu so se izgovori nadaljevali. Na popoldanskem sesranku so razpravljali o položaju na Dahnem vzhodu Razgovori so bili končani malo pred 17 uro. Nato je sledilo še kratko posvetovanje o zaključnem komunikeju. Ijanski vojni, in pospešilo sklenitev pogodbe o umiku vojnega materiala. Na konferenci so posvetili vso pozornost položaju v Srednji Evropi ter je bil dosežen dogovor o akciji, ki bo najkoristnejša pobuda za mirno in pravično rešitev problemov, ki se pojavljajo na tem ozemlju Ministri so proučili tudi številna vprašanja, ki se nanašajo na položaj v vzhodni Evropi in izkoristili to priliko tudi za obravnavo gotovih problemov, ki bodo na dnevnem redu prihodnjega zasedanja sveta Društva narodov. Francoska in angleška vlada sta sklenili, da se bodo razgovori med obema generalnima štaboma, ki so predvideni s pogodbo z dne 10. marca 1936, v kolikor bo to potrebno, nadaljevali. Po zelo odkritih in temeljitih razgovorih je bilo na sestankih ponovno ugotovljeno, da veže Anglijo in Francijo najtesnejša interesna skupnost. Dogovorjeno i e bilo. da bosta obe vladi v sedanjih okoliščinah nadaljevali in še bolj poglobili svojo politiko posvetovanja o čim tesnejšem sodelovanju glede obrambe ne samo svojih skupnih interesov, marveč tudi interesu v onih idej nacionalnega in mednarodnega življenja, ki tako tesno družijo oi.e državi coski ministrski predsednik Daladier v zelo živih besedah in v polnem razumevanju interesov češkoslovaške obrazložil angleškim državnikom položaj v Srednji Evropi Francoski in angleška državniki so pri tej priliki podrobno proučili poročila češkoslovaške vlade o manjšinskim vprašanju in o stališču Češkoslovaške Podrobno so ob ravnavali tudi vprašanje gospodarske podpore državam srednje in južnovzhodne Evrope. Sprejet je bil sklep, da naj gospodarski strokovnjaki to vprašanje v vseh podrobnostih čim prej prouče in predlože svoje poročilo vladama obeh velesil. Kar se tiče Češkoslovaške, gledajo po izmenjavi misli med angleško in francosko vlado z največjim optimizmom na rešitev vseh obstoječih težkoč. Navdušenje v Franciji Pariz, 29 aprila, h. V francoskih krogih so sprejeli potek im rezulat londonskega sestanka z največjim zadovoljstvom. Posebno naglašajo, da so se londonski razgovori razvijali v duhu, kakršnega si ni mogoče boljšega želeti za bodočnost angleško-francoskib odnošajev S posebnim zadovoljstvom beležijo počastitev, ki je bila obema francoskima državnikoma izkazana na angleškem dvoru, kjer sta bila gosta kralja Jurija V tem ne vidijo samo zunanjo kurboazijo. s kakršno že deset let ni bil odlikovan noben tuj državnik, marveč podčrtavajo tudi političen pomen tega dogodka Chamberlain in Halifax piše »Intransigeant«. ki sta prevzela določene obveznosti napram Franciji sta mogla govoriti samo v imenu Anglije. kralj Jurij, ki je poglavar britanskega svetovnega imperija pa je dal tem obveznostim sankcijo tega svetovnega imperija. Odločilni korak je storjen Francosko-an-gleško prijateljstvo se je pretvorilo v fran- nosti posameznih delov ogromnega državnega teritorija, kakor tudi poedinih plemen In tako lahko zasleduje objektiven opazovalec danes na Kitajskem formiranje nove nacionalistično-revolucionarne zavesti, ki objema vedno širše narodne sloje, med katerimi je bila še do včeraj nacionalna zavest neznan pojem. Posledica prebujanja kitajske nacionalne zavesti so tudi številne iregularne četniške formacije, ki prizadevajo kljub svoji nevojaški obliki vedno težje skrbi japonski vojski. Japonski generalni štab pa je obremenjen s prihajajočo pomladjo še z eno težko brigo. Bliža se čas poplav. V aprilu pričenjajo naraščati kitajske reke in prestopati svoje bregove. Predvsem »kitajska nadloga« Rumena reka. Kitajci so znani regulatorji rek. Zgradili so največji sistem reguliranega vodnega omrežja kar jih je na svetu. V toku državljanske vojne pa so skoraj povsem zanemarili vzdrževanje nasipov, ki so se pričeli rušiti na mnogih mestih. Povrh so še umikajoče se ki- cosko-angleško alianco. Oživljena je ne samo stara entente cordiale, marveč pomeni to tudi alianco. ki mora po svojem značaju spremeniti razvoj evropskih dogodkov, kajti dogovor, ki je bil sklenjen v Londonu, predstavlja najtesnejšo povezanost vse obrambne sile Anglije in Francije na kopnem, na morju in v zraku. Sporazum je popoln. Vsa vprašanja, za katere polnih 20 let ni bilo mogoče najti rešitve, so bila urejena v par urah. Pred tem sestankom so se omejevale obveznosti Anglije napram Franciji na dolgo obljubo pomoči za primer ne-izzvanega napada Nemčije na francoske meje. Sedaj je ta formula razširjena. Fran-cosko-angieško sodelovanje se nanaša na celokupna zapad un na celokupno Sredozemlje. Zaključni komunike predstavlja novo »magna carta entente cordiale«, ki je temelj novega francosko-angleškega zavezništva Daladier in bonnet st lahko zadovoljna vračata v Francijo, Prinašata več, kakor pa sta upala, prinašata resnično jamstvo miru. V sličnem smislu pišejo tudi vsi drugi večerni pariški listi. Berlin presenečen Berlin, 29. aprila, h. Tudi berlinski listi potrjujejo informacije o dalekosežnem sporazumu, ki je bil dosežen na londonskem sestanku francoskih in angleških državnikov, Iz poročil berlinskega tiska se vidi, da do sedaj niso verjeli, da bo londonski sestanek rodil take rezultate V londonskih sklepih vidijo ustvaritev najtesnejše vojaške zveze med Francijo in Anglijo. Berlinski listi se v svojih poročilih v glavnem omejujejo na ponatis informacij londonskega in pariškega tiska, pri čemer pa poudarjajo, da je bilo češkoslovaško vprašanje v ospredju londonskih posvetovanj. Celo Angliji prijazna »Deutsche Allgemeine Zeitung« ne prikriva svoje nevolje zaradi stališča, ki ga je zavzela angleška vlada. List opozarja na govor, ki ga je imel nedavno berlinski angleški poslanik Neuville Henderson v Hamburgu, ko je dejal, da je Anglija sicer pomorska, Nemčija pa kontinentalna država, da pa to še ne pomeni, da Nemčija ne bi bila zainteresirana v prekomorju, Anglija pa na kontinentu. Kakor pa se sedaj kaže, piše list je interes Anglije v tem, da v zvezi s svojim mrzličnim oboroževanjem kupuje žito na Češkoslovaškem in južnovzhodni Evropi, da bi te države rešila pred gospodarskim pritiskom Nemčije. Ti načrti pa so ravno tako megleni, kakor svoječasni načrt dr Hodže in še prejšnji podunavski načrt francoskega idealista Herriota Če so v Londonu kovali te načrte zato, da bi ovirali Nemčijo, potem nima to nič skupnega z legitimnimi interesi Anglije. To pa tudi kaže, komu je na tem, da se širi nezaupanje med narodi Mi jim moramo dati samo ta dober nasvet, da naj gresta Nemčija in Anglija druga drugi čim bolj s poti V berlinskih diplomatskih krogih so izzvala izvajanja nemškega tiska najrazličnejše komentarje Vsekakor se kaže, da je zanimanje zapadne Evrope za Češkoslovaško in sploh Srednjo Evropo izzvalo v nemških krogih zelo velik odmev. Moskva, 29. aprila, b. Ruski poslanik ▼ Tokiju Slavucki je že 4. aprila stavil japonskemu zunanjemu ministru Hiroti predlog za istočasno sporazumno rešitev cele vrste medsebojnih nesporazumov. Sovjetska vlada je zahtevala med drugim takojšnjo vrnitev nekega ruskega poštnega letala, zajetega z moštvom vred v Mandžuriji, nadalje vrnitev ladij »Vimpel« in »Kusneckstroj« ter njunih moštev, izpustitev 4 sovjetskih državljanov, aretiranih ob reki Amur, ter končno plačilo dne 23. marca zapadlega obroka za odkup vzhodnoki-tajske železnice. V zameno bi sovjetske oblasti izpustile 8 Japoncev, ki so bili aretirani v znak represalij za zaplenitev ladje »Vimpel«, nadalje bi vrnile vse zaplenjene japonske ladje in čolne ter bi končno tajske čet ena mnogih mestih same prekopale nasipe in poplavile zapuščeno ozemlje. S tem so pripravile vse za katastrofo, kakršne ne pomni svet in Kitajska že nekaj stoletij. Po mnenju inozemskih strokovnjakov groze nemi-novne poplave milijonom in milijonom prebivalcev v provincah Šantung in v severnem Honanu. V tem primeru Japoncem ne bo preostalo drugega, kakor nagel umik iz obeh teh provinc — če bo seveda še čas zato. Kitajci smatrajo danes poplavljanje svojega ozemlja prav tako kot obupno ali uspešno orožje, kakor so ga nekoč na Holand-skem Holandci v bojih proti Špancem, ali pa Belgijci med svetovno vojno v Flandriji in pri Ypernu. Kitajci so kr-stiil ta način vojskovanja z Japonci s »tigrovsko strategijo«. Kitajski pregovor namreč pravi: »Če hočeš tigra pokončati, potem se zastrupi.« Z drugimi besedami, če je tiger napadel človeka brez orožja, potem naj se naglo zastrupi, da si bo prihranil bolečine in vzel s seboj na drugi svet še roparsko zver.. čsl. problem Pariz, 29. aprila, h. Agencija Radio poroča o današnjih razgovorih v Londonu, da so bili glavni današnji razgovori francoskih in angleških državnikov posvečeni češkoslovaški. Ministrski predsednik Daladier je v obširnem ekspozeju z vseh strani osvetlil vprašanje Srednje Evrope. Najprej je podal sliko zgodovinskega razvoja in pozval angleške državnike, naj premislijo, kakšne bi bile posledice nove spremembe srednjeevropskega zemljevida. Nato je Daladier razpravljal o problemu nemške narodne manjšine v češkoslovaški in pozval angleške državnike, da konkretizirajo svoje stališče v tem pogledu, Kot tretji problem je obravnaval Daladier češkoslovaško vprašanje z vojaškega stališča in podrobno nanizal obrambne možnosti, ki so na razpolago češkoslovaški v primeru kakega napada. Daladier se je dotaknil nato tudi novega gospodarskega položaja, ki je nastal v Srednji Evropi po priključitvi Avstrije k Nemčiji. FTancoski in angleški državniki so nato v zvezi s češkoslovaškim problemom proučili vsa gospodarska vprašanja in podrobno raz-pravljali o možnosti povečanja uvoza Anglije in Francije iz držav srednje in južnovzhodne Evrope. Na vsak način je sigurno, da je Daladier, ki je potoval v London predvsem z namenom, da se seznani podrobno s stališčem Anglije glede problemov Srednje Evrope, dosegli v tem pogledu popoln uspeh ter se zadovoljen vrača v Francijo. Seja praške vlade Praga, 29. ajprila h. Vlada je imela dar nes od opoldne do pozno zvečer trajajočo sejo, na kateri je razpravljala o mednarodnem položaju. Sproti je proučevala sporočila iz Londona. Obseg vojaškega sodelovanja Londont 29. aiprila. b. Kakor se doznava iz zanesljivega vira. obsega angleška zamisel vojaškega sodelovanja s Francijo v glavnem dve točki: 1. skupno obrambo v zapa-dni Evropi in 2. razdelitev dela za izvedbo te obrambe. Generalni štabi bodo zato izdelali v najkrajšem času podrobne obrambne načrte za razne možnosti napada, tako na primer za Holandsko, Belgijo. Francijo in Anglijo vsako posebej. Angleži naj bi po angleški zamisli prevzeli vse pomorske operacije s sodelovanjem letalstva, na kontinent pa naj bi posteli manjšo armado, ki naj bi bila tehnično na višku. Kakor glede obrambe, tako naj bi si Franciji, in Anglija delili tudi vse vojne dobave, tako dobave orožja kakor dobave surovin in živeža. Glede letalstva naj bi Anglija poskrbela predvsem za bombnike, medtem ko naj bi se Francija založila v prvi vrsti z lovskimi in zasledovalnimi letali. Končno naj bi se obe stranki dogovorili, da si stavi jate na razpolago vsa svoja letališča, tako da bi lahko Anglija Francijo in Francija Anglijo medsebojno branile v popolni vzajemnosti. Seja francoske vlade Pari». 29. aprila- h. Jutri popoldne bo v Elizejski palači izredna ©eia ministrskega sveta pod predsedstvom prezidenta republike. Na seji bofta Daladier in Bonnet poročala o poteku in rezultatih londonskega sestanka z angleškimi državniki. znova proučile pritožbe jaiponskih konce-sionarjev na Sahalinu glede dostavljanja pošte ter glede zopetne otvoritve japonskega konzulata v mestu Oha na Sahalinu. Kakor se sedaj doznava, je japonsko zunanje ministrstvo naslovilo sovjetsko vlado glede vseh navedenih zahtev na madžur-sko vlado, kj je edina pristojna za zadevno ureditev medsebojnih sporov, obenem pa je postavilo še nove japonske zahteve glede takojšnjega podpisa nove ribiške konvencije z Rusijo ter glede zopetne otvoritve japonskih konzulatov v Habarovsku in Blagoveščensku. Ruski poslanik ie v odgovor na nove japonske zahteve opozoril japonsko zunanje ministrstvo, da je hotela sovjetska vlada mirno UTediti nekaj visečih vprašanj med obema državama, ne da bd se sicer niti najmanj hotela dotikati njune splošne politike. Tudi se sovjetska vlada nikakor ne želi pogajati z japonsko glede vprašanj, ki so bila medsebojno že urejena, kakor na primer glede obeh navedenih japonskih konzulatov, ali glede vprašanj, katerih ureditev bi zahtevala predolga pogajanja, kakor na primer glede novega ribiškega dogovora Ker pa japonska vlada na te predloge ni pristala, češ, da je za vse pristojna samo madžurska vlada, je sedaj rusko poslaništvo v Tokiju ponovno interveniralo v japonskem zunanjem ministrstvu s predlogom o sporazumni ureditvi vseh visečih vprašanj Ako odgovori Japonska pozitivno, je Rusija pripravljena ugoditi nekaterim japonskim zahtevam. Japonska vlada doslej na ta najnovejši predlog še ni odgovorila. 18 japonskih letal sestreljenih Hankov, 29. aiprila 39 japonskih letal je dames krožilo nad pokrajino okoli Haniko-va. Ob 14.40 so vrgla nekaj sto bomb na arzena! in na postajo. Z njimi se je spustilo v boj okoli 40 kitajskih lovskih letal, ki ao sestrelila 6 japonskih bombnikov in 12 lovskih letal. Sestreljena ao bdH tudi 3 kitajska lovska letala. Komunike Daladier: Več kakor smo pričakovali Rusija in Japonska Obojestranske intervencije zaradi mnogih neurejenih stvari Prvi majnlk v ČSR Stranke vladne koalicije bodo skupno manifestirale enotnost vsega čsl. naroda Praga. 29. aprila b. Kakor sino že poročali, so stranke vladne koalicije sklenile, da prirede proslave prvega maja v vseh mestih, kjer se bodo vršile, skupno, da tako manifestirajo enotnoßt vsega češkoslovaškega naroda. Narodni svet je v ta namen sestavil poeelon proglas pod geslom: Za edin-stvo naroda, varnost republike demokracijo in mir! V Pragi bo prvomajska proslava na Vaclavskih namjestik. Proglas češkoslovaškega narodnega sveta bo prečital praški primator dr. Zeakl. Narodni svet pričakuje, da ge bo udeležilo prvomajske manifestacije vse prasko prebivalstvo, ki je za demokratični in nacionalni program ter republi-kansko-demokratično ustavo. V Bratislavi se pogajajo zastopniki Hlira-kove slovaške ljudske stranke, kar;>atsko-nemAke stranke fkaikor fe imenuje slovaški privesek sudetsko-nemške stranke) ter združenih madžarskih strank za skupne nastope pri prvomajskih proslovah. Sklenjeno je bilo, da naj se te proslave organizirajo skupno pod geslom: Za avtonomijo Slovaške! Potemtakem se bosta v Bratislavi vršili dve prvomajski proslavi, proslava vseh strank vladne koalicije ter ona ki jo bodo priredile združene opozicionalne stranke na čelu e hlinkovci, Madžari in karpatsko-nem-ško stranko. Opozicija je nadalje sklepala o skupnem nastopu vseh njenih strank tu-di pri občinskih volitvah, ki bodo v Bratislavi dne 22. maja, vendar pa dosle] v tem pogledu še ni bil dosežon sporazum. Vodja propagandnega urada sudetsko-nemške stranke je izdal na vse člane stranke proglas, v katerem jih svari da ne sme dne 1. maja nihče izostati od skupnih proslav stranke, ker je prihodnja nedelja dan vodje stranke, Henleina. Izmišljotine o zaroti čsl. oficirjev Praga, 29. aprila h. CTK najodločnejše demantira članek berlinskega »Angriffa« in včeraj in danes po nemškem radiu razširjene vesti o nekaki zaroti češkoslovaških oficirjev. Te vesti so ali zlobna izmišljotina, ali pa provokacija. Hendersonovi sestanki v Pragi Praga, 29. aprila, br. Poslanec angleške delavske stranke Artur Henderson je danes v Prag^ zaključil svoje studijsko potovanje po Srednji Evropi. Po obisku v Budimpešti se je za tri dni ustavil v Pragi, kjer je obiskal skoraj vse politične voditelje, od skrajne desnice do skrajne levice. Sestal Se je tudi z voditeljem sudet-skonemške stranke Konradom Henleinom. Danes je imel ponovno daljši razgovor z ministrskim predsednikom dr. Hodžo in zunanjim ministrom dr. Krofto. Na koncu se je ponovno sestal z voditeljem čsl. socialno damokra/tske stranke Hamplom, nakar je z letalom cdpotoval v London, kjer bo vodstvu svoje stranke poročal o svojih vtisih. Izdelati namerava zlasti obširen referat o položaju češkoslovaške, ki je sedaj v ospredju mednarodnega zanimanja. Zastoj v operacijah VrSaovni komandant valencijske Španije v Castellonu Barcelona. 29. aprila. Včeraj popoldne je prispel v Castcllon de la Plana general Miaja, ki je po ločitvi Katalonije od ostale republikanske Španije v slednji prevzel poveljstvo nad vso republikansko vojsko General Miaja je pregledal razne obrambne naprave okrog Castellona, nato pa se je odpeljal na bližnjo fronto, ki jo je podrobno inspiciral. Njegovemu potovanju pripisujejo velik pomen. Castellon de la Plana naj bi se v kratkem spremenili v prav tako n cz a vzet no trdnjavo kakor Madrid. V go rab pred Castallonom se mora za vsako ceno ustaviti nacionalistično prodiranje proti jugu, ker bi drugače republikancem v tem delu Španije grozila nevarnost, da jih nacionalisti docela obkolijo. Hudi nalivi v Kataloniji in v castellon-ski ter teruelski pokrajini so povsem onemogočili sleherne operacije na frontah. Le na odseku fronte ob reki Alfambri so na ci analisti zavzeli še nekaj manj pomembnih postojank ter vzpostavili zvezo med Ejnelom in Aliagom. Tudi na skrajnem severnem odseku katalonske fronte se je zvrstilo davi nekaj spopadov v bližini Or- tenasa in Cabelle, ki pa niso dali niikakega bistvenega rezultata. Lizbona, 29. aprila. A A. V svojem včerajšnjem zunanjepolitičnem ekspozeju v parlamentu je ministrski predsednik Sala-zar napovedal, da bo portugalska vlada kmalu uradno priznala vlado generala Franca. Obenem je pa poudaril prijateljsko zvezo Portugalske in Anglije, ki že več stoletij druži obe državi O splošnem položaju v Evropi je rekel, da delujeta na eni strani idealistična politika, ka dopušča, da se svet zanaša na nek splošni mir in na pogodbe v okviru Društva narodov, na drugi pa realistična, ki se lahko ponaša z nekaterimi stvarnimi uspehi. Kar pa se Portugalske tiče. se je treba bati prve kakor druge. Prvi maj v Madridu Madrid. 29. aprila. AA. Madridski guverner je prebivalstvu izdal poziv, v katerem zahteva, da delavstvo 1. maja prav tako opravlja svoje posle, kaltor druge dneve. Poziv med drugim pravi, da izredne razmere zahtevajo, da se ukine letos tradicionalna proslava 1. maja. ga zgodovinarja o novem položaju J. R. Salis, švicarski vseučiliški profesor in znani zgodovinar, objavlja v zadnji številki ugledne švicarske revije »Neue Schweizer R.undschau« globoko študijo o novem položaju Švice. Zanimivi so njegovi zaključki glede švicarskega stališča do poslednjih sprememb. Salis piše med drugim: Vprašanje zase je naša nada, da bi kmalu prenehala visoka konjunktura nacionalizma v današnjem svetu, da bi mogli spet izpolniti svoje naloge v osrčju Evrope. Toda prav sedaj se zavedamo, da je Švica naša edina domovina, ki nam more prav tako zadoščati v državnem in narodnem pogledu. Kdor danes med nami drugače misli, se podaja na nevarno pot pojmovnih in čustvenih zablod, v katerih dvoumno politično zadržanje ni več mogoče. Naše zadržanje mora biti samo odraz popolnega samozadoščanja državno edinega, duhovno zdravega in politično svobodnega naroda O smislu in vsebini naše države se je pri nas sicer veliko razpravljalo, toda njena neodvisnost, še bolj pa njen obstoj sta bila vselej izven vsakega dvoma. V pogledu naših mej pa lahko tudi mi re- Poskusna parada v Rimu Rim, 29. aprila, br. V navzočnosti predsednika vlade Mussolini ja so danes priredil' generalno izkušnjo za veliko vojaško parado, ki bo prirejena na čast nemškemu kancelarju Hitlerju ob priliki njegovega obiska v Rimu. Pri paradi je sodelovalo 30.000 vojakov. 2.500 konj, 600 otklopnih avtomobilov, 400 tankov, 600 topov različnih kalibrov ter več tisoč raznih drugih tehničnih pomožnih oddelkov. Francoski finančni dekreti Pariz. 29. aprila h. Finančni dekreti francoske vlade todo objavljeni 3. maja. Odobriti jih mora še ministrski svet. ki se bo sestal v ponedeljek dopoldne pod predsedstvom predsednika republike Lebruna. Prof. Wenckenbach se naseli na Poljskem Varšava, 29. aprila, h. Znani avstrijski zdravnik univ. prof. dr. Wenckenbach se je obrnil s posredovanjem poljskega generalnega konzula v Pragi na poljsko vlado s prošnjo, da mu dovoli stalno naselitev na Poljskem. Profesor Wenckenbach je moral po dogodkih v Avstriji zapustiti Dunaj Kakor znano. Je bil svoje-časco kot medicinska kapaciteta pozvan tudi k smrtni postelji maršala Pilsudske-ga. čemo z Mussolinijem, da so nam svete, da se o njih ne more razpravljati, temveč da jih samo lahko branimo. Zadržanje vsega švicarskega ljudstva, še bolj pa zadržanje vseh naših odg)r Italijo. Reorganizacija Kat. akcije na Hrvatskem V četrtek so prispeli v Zagreb in se nastanili v nadškofijski palači dr. Srebrnič, Pušič in Nyarady, ki tvorijo takozvani koordinacijski odbor Katoliške akcije. Glavni namen njihovega sestanka je pripraviti gradivo glede reorganiziran j a Katoliške akcije za konferenco katoliškega episkopata, ki se bo sestala 3. maja. Med drugim pripravljajo predloge za ukinitev katoliškega seniorata, ki so ga tvorili starešine hrvatskega katoliškega akademskega društva »Domagoja«, dalje nov pravilnik za Križarje, pri katerih bodo mogli biti v bodoče včlanjeni fantje in dekleta do 30. leta starosti. Ni izključeno, da bo koordinacijski odbor razpravljal tudi o brošuri splitskega kanonika dr. Guberine, ki je ostro napadel Katoliško akcijo in Križarje, češ da imata poleg verskega še politični značaj. Pozdravili «mo ustanovitev mladinske organizacije, ker se zavedamo važnosti organizacije mladine in naraščaja. Organizaciji s'katero iskreno in tesno sodelujemo, želimo, da ostane v njej ona borbenost, ki Je vladala ob njeni ustanovitvi v Celju in celjskem srezu. Predsednik Je očrtal vsestransko, požrtvovalno in uspešno delo narodnega poslanca g. Ivana Prekorška v današnjih težavnih in nehvaležnih razmerah. Gospod poslanec odlično opravlja svoje posle v Celju in v Beogradu, kjer si je pridobil ugled kot eden onih čistih nacionalnih delavcev, do katerih celo v današnjih časih ne more seči nobena kleveta. Zboroval ci so izrekli poslancu g. Prekoršku enodušno zahvalo in zaupanje. Nato se je predsednik spomnil umrlih članov, zlasti nepozabnega g. dr. Mana Dere ani j a. Novi odbor čaka naloga poglobitve in formalne preureditve organizacije ter ureditve finančnega vprašanja. Zanimivo poročilo predsednika g. drja Kalana so sprejeli zborovale! z živahnim odobravanjem. Za predsednika organizacije je bil ponovno izvoljen g. dr. Ernest Kalan, za podpredsednika g. Andro Posa-vec. Z malimi spremembami Je bdi izvoljen dosedanji odbor. Po izvolitvi odbora je spregovoril narodni poslanec g. Ivan Prekoršefc. Ko* predsednik sreske organizacij« JNS za celjski srez je pozdravil občni zbor tn ae zahvalil vsem za pozitivno delo. Naglasil je, da brani JNS idejo, ki Je nas Slovence osvobodila in ustvarila našo državo. V zanimivih izvajanjih Je razčlenil našo zunanjo politiko glede na Nemčijo, Italijo, Francijo, Malo an tanto, države Balkanskega. sporazuma in bratsko češkoslovaško republiko ter poudaril nujno potrebo silne okrepitve nacionalne in gospodarske zavesti našega naroda glede na zunanjepolitični položaj. Nato je na učinkovit in duhovit način orisal številne notranjepolitične zadeve in pojave. Dotaknil se Je velike potrebe in važnosti vzgoje mladine v sokolski organizaciji, problema nezaposlenih delavcev in nezaposlene šolane mladine, gospodarskega centralizma, Stirimi-lijardnega notranjega posojila, sanacijskega posojila za slovensko zadružništvo ter vprašanj modernizacije cest ln železnic v Sloveniji, gradnje justične palače v Celju. regulacije Savinje, obupnih telefonskih razmer v Celju, veličastne sokolske svečanosti na Rakeku in novega volilnega reda. Zboroval ci so sprejeli temeljito, stvarno in zanimivo poročilo z navdušenim pritrjevanjem. Predsednik g. dr. Kalan Je s pozivom k nacionalni skupnosti zaključil izredno lepo uspelo zboravanje. Območje okrožnega sodišča v Murski Soboti Beograd, 29. aprila, p. »Službene Novinec so danes objavile uredbo pravosodnega ministra, po kateri obsega območje novega okrožnega sodišča v Murski Soboti področja sreskih sodišč v Murski Soboti Dol. Lendavi, Gornji Lendavi in Ljutomeru, Območje okrožnega sodišča v Mariboru se bo raztezalo na področja sreskih sodišč v Mariboru, Marenbergu, Ormožu, Prevaljah, Ptuju. Slov. Bistrici in Sv. Lenartu v Slov. gor. Bolgarske učiteljice v Beogradu Beograd. 29. a/prila. p. Bolgarske uffitolji- ce. ki so zadnje dni gostovale y Ljubljani in po Sloveniji ter v Zagrebu, so včeraj popoldne prispele v Beograd, Zvečer so v dvorani Kolarčeve-ga vseučilišča priredile izredno lepo uspeli koncert. Učiteljicam ao v Beogradu priredili prav prisrčen sprejem učitelji pod vodstvom svojega, predsednika Dimnika, zastopniki Jugoslovensko bolgarske lige in zastopniki vseh tukajšnjih pevskih društev. Radijski prenos za naše izseljence v Ameriki Beograd, 29. aprila. AA. V noči od 30. aprila na 1. maj od 0.10 do 1.15 bo kratkovalovna radijska postaja v Beogradu oddajala svoj 27. prekooceanski program za naše izseljence onkraj morja. Prenos bo preko berlinskih kratkovalovnih radijskih postaj na valu 19.85 m v smeri Newyorka in na valu 29. 15 m v smeri Buenos Arresa. Govoril bo našim izseljencem glavni ravnatelj Poštne hranilnice dr. Milorad Nedeljfcovid Poleg raznovrstnega glasbenega programa bo sodelovala tudi gdč. Maja Bajid, radijska interpretatorka jugoslovenskih pesmi Smrt predsednika „Poillus d* Orienta" Beograd, 29. a/prila. a Iz Lvona poročajo, da je tam davi umrl predsednik francoske zveze »Poillus d'Orient< odvetnik in bivši poslanec Maks Sarraut Bil je velik prijatelj našega naroda. Za časa H erri»1 ove viade se je odločno zavzel za naše izseljence m dosegel, da se je povsem uredil njihov položaj Mnogo je s tem pomagal našim delavcem ▼ industrijskih centrih severovzhodne Frano»-je. Mnogokrat je po vojni pripeljal v Jugoslavijo bivše francoske bojevnike s solunske fronte. Poslednjič je bil pri nas L 1936. ko ao si frameoski bojevniki ogledali vojaška pokopališča. Vremenska napoved Zemansko vremensko porodilo: Pritisk je poskočil v vzhodnem delu Balkanskega polotoka. Visoki pritisk nad britanskim otočjem. ki prihaja e severa, prinaša hla-ime zračne gmote nad Evropo in se spušča če« srednjo Evropo proti Sredozemskemu mor-P1- V teh predelih prihajja v stik s hladnim zrakom Ln ustvarja oblačnost z dežjem in meglo. V Jugoslaviji prevladuje oblačnost v vsesi kraljevim z manjšimi jasninanri na vzhodu. Dež na primorju iin na skrajnem severozahodu države. Temperatura je poskočila. Najnižja toplota Sarajevo 0, najvišja Skoplje 22 stopinj. Zemunska vremenska napoved: Pretežno oblačno v vsej kraljevini z dežjem na Primorju in sreda države. Nekoliko se bo zjasnilo v Podonav ju in na severozahodu, obenem se bo pa malo ohladilo. Dunajska: Spremenljivo in oblačno vreme bo trajalo še dalje, možnost krajevnih neviht Temperatomi brez bieferanc epretmem- Naši kraji ia ljudje Ljubljana, 29. aprila Na svojem domu v Vegovi ulici je umrla v četrtek upokojena šolska upravitelji-ca ga. Hermina Lundrova. Pokojnica je izhajala iz starega pedagoškega pokole-nja. Njen oče že pokojni nadučitelj Franc Lunder, po rodu iz velikolaškega jezikov nega okolja ki je hodil še kot otrok pisatelju Levstiku po tobak, je služil šoli in mladini nad štirideset let, od teh nad trideset na Raki pr. Krškem. Od njega ;e dedovala pokojnica fin čut za jezik ter ljubezen do slovenske knjige in mladine. Po materi pa je bila iz rodu idrijskih Govekar j ev, ki je dal našemu narodu odlične pisatelje in pedagoga Tudi dve njeni. sestri sta učiteljici. Pokojnica se je rodila 31 .oktobra 1878 v Radečah pri Zidanem mostu, kjer je bil njen oče nadučitelj. Ko je leta 1898 dovršita s prav dobrim uspehom ljubljansko žensko učiteljišče, je službovala nekaj časa v Olimju in Dobju v brežiškem okra-jta, nato pa devet let v Kapelah pri Brežicah. že tukaj jo je vse vzljubilo; šolska mladina zaradi njene neizmerne, vprav materinske ljubezni, učiteljstvo zaradi njenega, tovariškega čuta, šolske oblasti zaradi njene odlične pedagoške sposobnosti in spretnosti, zlasti pa starši, ki so vid'eüi v njej ljubečo učiteljico in vzgojiteljico. Leta 1909. je bila nameščena v Hrastniku, kjer se je med nebogljeno rudarsko „Po filmsko" — o Žeraldini Katnikovi Petkovo »Jutro« je poročalo zopet nekaj o dunajski igralki Žeraldini Katt ali Katnikovi. ki so jo že večkrat reklamirali za Ljubljano. Uredništvo »Jutra« po pravici dostavlja da bi pač morali vedeti, ali je Katnikova Jugoslovenka in Ljubljančanka ali Dunajčanka. Naj sledi moje točno po ročilo. Oče te mlade filmske igralke je gospod Zdravko Katnik. ravnatelj našega turističnega biroja na Dunaju. I. Augustinerstrasse št i..tik dunajske opere On je odličen član naše kolonije, odbornik »Slovenskega Krožka« Je rojen Goričan Njegov oče je bil znani gostilničar »Pri LiziSrdj< v reki Scheldi, tvegajoč svoje življenje, rešil 11 mornarjev. Takrat je bij mladi kapetan rekonvalesoent po hudi bolezni pljuč. Ko je v viharni noči reševal mornarje, se je spet prehladil in bolezen se ie obnovila. Ko je umrl je Dubrov-niška plovba, pri kateri je bil v službi, odredila prevoz njegovega trupla v Dubrovnik. V gruškem pristanišču so prinesli rakev na motorni čoln, katerega je pokojni kapetan vodil, dokler ni dobil svoje službe na parni-ku »Šrdjuc. Med vožnjo od Gruža do dubrov-niškega pristanišča se je formiral ganljiv pogrebni sprevod. Kakih 15 motornih čolnov se je pridružilo čolnu, e katerim se ie vračal mrtvi kapetan v domovino. Na dubrovni-škem pristanišču je bila zbrana velika množica ljudstva. Krsto 6o nosili mornarji in Sokoli do Sokolskega doma, kjer je bila položena na katafalk. Iz Sokolskega doma so potem nosili mornarji in Sokoli krsto oa pokopališče pravoslavne cerkve. Pogreba eo se udeležili predstavniki Dubrovniske plovbe ter mnogoštevilni pokojnikovi poklicni tovariši in prijatelji. * Roparski napad t Stražišču pojasnjen. Našim orožnikom s komandirjem g. Krainer-jem na čelu gre zasluga, da je zagonetni napad v Stražišču zdaj pojasnjen. Mizar Janez Eržen iz Pungerta pri Skofji Loki je prejel nedavno pri notarju Stevu Sinku v Škof ji Loki 3000 din. Vtaknil je denar v svojo knjižico in se odpeljal potem v Kranj, da si nakupi to in ono. V eni izmed kranjskih gostiln se mu je pridružil Vinko Skra-belj, delavec 6 Trate pri Škofji Loki. Iz Kranja sta šla v Stražišče h Kriznarju, odtod pa domov. Na razpotju je hotel Eržan po bližnici s kolesom domov in se je zato po>-slovil od Škrablja. Komaj pa je bil Eržen e kolegom ob Križnarjevem vrtu. se je zaletel vanj z veliko silo neki kolesar. Eržen je padel, med tem pa je že nekdo navalil nanj. V metežu je Eržen komaj vedel, kaj se dogaja. in že je tuji kolesar izginil. Izginila pa je tudS knjižica z Erženovim denarjem. Osumil je napada svojega spremljevalca Skrablja. Zjutraj je bil že na njegovem stanovanju na Trati in terjal svoj denar, žkra-belj pa je pograbil poleno in oplazil z njim Eržena. Zadeva je bila še istega dne izročena v preiskavo orožnikom. Aretirani škra-belj ni sprva hotel priznati ničesar, pod silo dokazov pa se je moraj vdati. Orožniki so pri ponovni preiskavi iz prstenih tal v domači izbi izvlekli tisočak, drugi tisočak je bil spravljen pri sestri Kakih 700 din še vedno manjka. Iz Liubljane u— Smrt vrlega Sokola. V ljubljanski bolnišnici je umrl kot žrtev pljučnice 28. t. m. g. Jože Volk. železniški uslužbenec, star 53 let Služboval je na Brezovici. Bil je zolo skrben oče svoji družini, zelo vesten v službi, požrtvovalno pa se je udejstvovaj tudi pri sokolskem društvu. Mlajši Sokoli so kme-li v njem svojega vzornika. Vrlega narodnjaka Ln Sokola bodo položili k večnemu počitku danes ob 16. na pokopališče pri Sv. Križu. Pogreb bo iz mrtvašnice bolnišnice. Stanovski tovariši. Sokoli, prijatelji in znan-ci bodo pokojnega Jožeta ohranili v najlepšem spominu. Vsa pa tudi iskreno sočustvujejo z njegovo družino. a— Režiser inž. Bojan Stupica in ga. Slavka Severjeva odhajata * Beograd. Kalkar izvemo iz gledaliških krogov, sta imenovana dva priljubljena umetnika podpisala za prihodnjo sezono pogodbo z beograjskim Narodnim gledališčem. Vsi prijatelji našega gle dališča obžalujejo odhod oteh umetnikov, ki sta e tako lepim uspehom delovala na našem dram-kem odru. Saj mi dvoma, da je izguba kar dveh tako mladih prvovrstnih moči sila občutna za našo gledališko umetnost Nakup foto-aparata zaupajte nam, ker Vam 1. st rokovnjaško nasvetu jemo, 2. za vežemo se Vas naučiti fotografirati, 3. vsak pri nas kupljen fotoaparat tudi zamenjamo, ako z istim ne bi bili zadovoljni, ali pa če pride lz tovarne nov model. Na Vašo zahtevo razvijemo film in napravimo alike v 3 urah. Za prvovrstno Izdelavo jamči Foto Tourist - Lojze Šmuc, LJUBLJANA — ALEKSANDROVA 8 n— Mestna mladinska dobrodelna akademija. V četrtek 5. maja bo ob pol 20. dobrodelna akademija v prid revnim ljubljanskim otrokom. Peeiter spored izvajajo učenci ljubljanskih ljudskih šol in otroških vrtcev. Spored obsega zborovsko petje, deklamacije, prizore, rajanje, simbolična telovadba, zbor harmonikarjev in pravljice. Frančiškanska dvorana bo gotovo polno zasedena, zato si preskrb i te čitnipreje vstopnice, ki jih prodaja pisarna »Pax et bonum« v frančiškanski pasaži. Vstopnina znaša od 20 do 5. din za sedeže, stojišča pa stanejo 3 din. o— Izplačevanje pokojnin sa maj. Pošta Ljubljana 1 bo v nedeljo 1. maja izplačevat la vse pravočasno nakazane pokojnine državnim. železniškim in mestnim upokojencem ter upokojencem pokojninskega zavoda in tobačne tovarne. LIDO iqJf -XVI XXL MEDNARODNA UMETNOSTNA RAZSTAVA »BIENNALE« (j uni j—september ). V Ca* Rezonlceo »Mostra del Settecento« (razstava 18. stoletja) z razstavo beneških lak-raritet (april-oktober). — Velika motonavtična nagrada Benetk: Svetovno mojstrstvo za 12-litrska vodna vozila (julij). — Veličanstvene filmske produkcije. — VI. mednarodna razstava filmske umetnosti (avgust). — Mednarodne svečane prireditve za sodobno glasbo — simfonični koncerti (september). — Tradici joneine in karakteristične svečanosti — Na Lidu: Kopa-liščno-mondeno in športno vrvenje. POPUSTI NA ŽELEZNICAH. Pojasnila in prospekte : Ente Provinciale per il turismo di Venezia, Benetke, S. Marco, Ascensione 1300, Ufficio comunale per 11 turismo. — E.NJ.T., Petra Kočiča br. 6, Beograd — in vsi potniški in prometni biroji. * Novi grobovi. V Ljubljani je umrla gospa Ana Bricljeva, vdova po magietratnem nameščencu in hišna posestnica. Zapustila je hčerko edinko. Blago pokojnico bodo jutri ob 16. spremili iz Bohoričeve ulice 29. k Sv. Križu. — V ljubljanski bolnišnici je umri g. Franc Ojstriš, upokojeni tehnični ravnatelj tiskarne »Merkurs. Zapustil je vdovo in dva sina. Uglednega moža. ki se je v svoji stroki vselej odlično uveljavljal in si povsod pridobil splošne simpatije, bodo jutri ob pol 15. spremili k večnemu počitku. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno eožaljel * Cerke> na prodaj. V Novem Sadu bodo po sklepu menodajnih cerkvenih oblasti prodali armensko cerkev, ki je med drugimi hišami v prometni ulici Carja Lazarja in predstavlja že njeno sta vb išče veliko vrednost. Cerkev bodo prodali zaradi tega. ker se je število njenih vernikov že pred letoma reduciralo na enega samega. Armenska cerkev v Novem Sadu je bila zgrajena od Armencev, ki so v prvi polovici 18. 6toletja pred Turki pribežali iz Beograda. d— Kolo jugoslovenskih sester priredi »a materinski dan 7. im 8. maja prodajo cvetic po ulicah. V zraak globoke žalosti zaradi smrti ge. predsednice Franje Tavčarjeve odpade običajni koncert Občinstvo se naproša, da sega po ponudenih cveticah in razglednicah s primemo odškodnina Saj naša mati. je ena najsilnejših korenin našega duševnega življenja. Ob njej ee naš narod vnovič preraja. Posvetimo se ji e skromno odškodnina Öisti dobiček je namenjen za obdaritev ubogih mater. n— študijski tečaj ženskega pokreta se nadaljuje v ponedeljek 2. maja iin sicer ob 8. zvečer Govori dr. Murko o davčni politiki pri nas in drugod. Odbor društva vljudno prosi, da pridejo udeleženke pred 8. uro, da se predavanje, lahko točno začne. Kraj: predavalnica Zveze gospodinj, Gradišče št 14. desno I. nadstr. n— Koncert basista Franca Schiffrerja ne bo v ponedeljek 2. majnika, kakor je bil napovedan, temveč bo za nekaj dnri preložen. ker je g. Sohiffrer še v inozemstvu. Natančni datum javimo. ■— Pustolovščine dobrega rafaka šrejk» uprizori sokolski gkvteiiški oder Ljubljana— Vid v nedeljo 1. maja ob 20. v dvorani sokolskega doma na Viču! Vljudno vabljeni! a— Razstava slik Matije Jam« se bo v nedeljo 1. maja definitivno zaključila; odprta bo Se od 9.30 do 18..ure. MQNAXOVSKO PIVO od danes naprej zopet pri ricovcu n— Za obletnico smrti ravnatelja Mateja H ubada se bo trak sv. maša zadiušnica v ponedeljek 2. maja ob pol 8. zjutraj ▼ stolnici. a— Mestni mnzej v Gosposki nfici St. 15. ei lahko od nedelje dne 1. maja dalje vsako nedeljo in praznik od 10. do 12. ure ogledate breeplačtio. n_ Ne pozabite na predavanje. »Dvorski okraj v minulih stoletjih« ki bo 4. maja ob 20. v Kazini. Predavatelj: Alojzij Potočnik. u— Kam plovemo? Na prireditev — večer ovetya. ki ga priredi drušvo nižjih mestnih uslužbencev v Ljubljani dianes 30. t. m. ob 8. zvečer v dvorani hotela Miklič na Ma-sarykovi cesti. Za zabavo, dobro pijačo in jedačo je vsestransko preskrbljeno. Vstopnine m, protTtovcljni prispevki pa se hvaleč no sprejmejo Za obilen obisk se priporoča odbor. Počitnice na zgornjem Jadranu GRADO :/ •; . awM ß^c.-hfRfi, .vši ■■ ■= ■ ■■ni h' v* -'m-i..: Velika lirična sezija na prostem v Trstu in Pulju. — Obiščite Postonjsko jamo. — Informacije: E NIT, Petra Kočiča br. 6, Beograd. mi ira H 1 stivi v vsakem i*< 'edu ie«ovano osebnostio n tradlci|o. Lastna plaža, lenu,garaže. Cena ia pension od m 40-05-— Odlična rodbinska tuia ok ob morjn. |ožna obala, lag tao morsko kopališče. Moderen komtorL Najfinejša dunajska kuhinja. Predsezija: 27-38 Lir, Serija V, 42 Lir »hhmioi Miitn Ulm pi vovrsten rodbinski pension. Lasma plazi. V visoki »cziji od UL Pojasnila lOdllld 'flUDdZId) (1QIÜI ìdillf waeonslits Cook. Zagreb, Jelačičev trg 13 in Putnik hotel Metronol » Ljnblj«ai OPATIJA (ABBAZIA) — Hotel Corso — Ploebst Vse sobe s tekočo mrzlo in toplo vodo. Zmerne cene. o_ Gostilna pri Lojzki Gorjupovi, Kaor grešni trg 4. Hribarjevo nabrežje, se vodi pod 6taro upravo. SMUČARJI čez poletje Vam pravilno shranimo Vaše smuči jih mažemo, popravimo in uredimo tako, da so za prihodnjo sezono pripravljene. KOLB & PRED ALIČ, LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 4. Telefonirajte na 35-61 in pošljemo ponje. a— Lepe In dobre moške oDleke lastnega izdelka priporoča po zelo zmernih cenaü A. Kane, Ljubljana, Gosposka ut 7. Iz Celja e— Zborovanje nacionalne mladine v Slo-venjgradcu. Sreska mladinska organizaoiia JNS v Sioveuijean Gradcu bo priredila v nedeljo 8. maja manifestacijsko zborovanje, ki ee ga bo udeležiilo veaje zastopstvo OJNS iz ceLjskega sreza. Zalo poziva sreska OJNS v Celju vse svoje krajevne organizacije in zaupnike, da se točno ravnajo po navodilih okrožnice. ki jo bodo v tej zadevi preyeli. Omla-dina iz Celja naj prijavi svojo udeležbo po ßvojih funkcionarjih, kjer bo prejela tudi vsa potrebna navodila, najkasneje do 4. maja ali pa naj se javi v torek 3. matja ob 20. v Celjskem domu. e— Načelništvo Sokolskega društva Celia matiee poziva telovadeče članstvo, naraščaj in deoo, da se do 5. maja ob času redne telovadbe zanesljivo javi pni vodnikih oddelkov. Po tem terminu ne bo nihče več pri-puščen k telovadbi zaradi priprav za društveni nastop, ki bo že 22. maja. Proti onim, ki ee ne bodo javili v tem roku, se bo postopalo v smislu društvenih pravil in pravilnikov. Članstvo v telovadnico zbor 3. maja ob 20.. moški naraščaj zbor v sredo 4. maja ob 18.30, deca v ponedeljek, sredo in četrtek. e— Upokojeno nčiteljstvo Cedja im okolice bo imelo glede na kuVt.urne prireditve v Celju svoj sestanek v ponedeljek 2L maja. Ob pol 9. dopoldne bo zborovalo sresko učiteljsko društvo v mestni narodni šoli, ob 14. bo ogled razstav, ob 16. sestanek v uradniška zadrugi, ob 20. pa operna predstava ▼ Mestnem gledališču. Polnoštevikna udaiežba zaželjena. e— Pokojnine bo celjska potšTa tzpöaöewÄ-la i» domu v ponedeljek 2. maja KINO METROPOL. Danes »ZDRAVNIK* DR. ENGEL« (Paul Hörbiger). e— Umrl je v četrtek na Lavi pri Ceiju 48-letni posestnik Franc LLpovšek. Pogreb bo dames ob 16. od doma na okoliško pokopališče. V oedjriki bolnišnici je umrl istega dne 47-1 etni rudar Karel Baumgarnter as Zabukovce pri Zalou. e— Nesreča v tovarni. V tovamri »Voätec v Celju je paglia v četrtek okrog 15. žolozna krogla 18-lefcni delavki Mariji Ogrizkov! is Zavod ne na desno roko in ji pinesekala kite. Ogrizkova se zdravi v bolnišnici KINO UNION. Danes »NAPOLI — MESTO POLJUBOV«. e— Šahovski breoturnir na prvenstvo v aprilu je priredil Celjski šahovski klub v sredo zvečer. Prvo sn drugo mesto sta zasedla Sdhneider in šnuigovt, vsak z 8 tačkami izmed 10 dosegljivih, tretje mesto pa Mirko Fajs s 5 in pod toSke. e— Tečaj Ka prostovoljne bolničarke, ka ga je organiziral celjski Rdeči križ. je b3 zaključen v nedeljo z javnimi izpiti. Prijar viüo se je 29 tečajnikov, ki so vsi napravili izpit zelo zadovoljivim uspehom. Predsednik RK g. dr. Juro Hrašcrvec se je v svojem na^ govoru zahvalil predavateljem, gg. zdravnikom primari .jn dr. Raišpu, dr. Podpečanu, dr. Josipu Fischerju, dr. Branku Fischeryn in dr. Pintaricu ter t veseljem ugotovil, da je tečaji popolnoma us-ped MATINEJA OB 14-15 URI" Eleanor Powell In Robert Taylor ▼ komediji tisočerih melodij, plesov in lepotLo BROADWAY MELÖBY KINO MATICA CENE DIN 8.50 —- 6.50 KINO SLOGA — Telef. 27-30. Danes premiera briljantne komedije KAVARNA METROPOL po romanu poznatega francoskega pisca J. Deval-a, čigar mojstersko filmsko delo »TOVARIŠ« smo nedavno videii v Ljubljani. — V glavni vlogi priljubljeni par Loretta Joung in Tyrone Power. Ta film je revija razkošja in elegance v luksuznem hotelu. — Napete scene v elegantni igralnici. FIlm v nemškem jeziku. Matineja ob 14.15: PARADA SMRTI Najboljši in najbolj napeti vojni film z odličnimi filmskimi igralci Warner Baxter, Fridrich Mal in June Lang. Bj^ffi^m-'r^3^ » TORNADO Danes premiera! VELEFILM DIVJE ROMANTIKE v krasnih naravnih barvah KINO MATICA 21-24 GEORGE BRENT Priroda in liubezen v svoji dovršeni lepoti! Gospod čanglcajšek iz naših krajev Sv. Urh na Hribu, 30. aprila. Gorišek, Leskovšek, Dobovišek, Gajšek, Videmšek — majhen vzorec lastnih imen štajerskih Slovencev s končnico na -šek. Majhna izbira nasproti stotinam drugih. Ta drugje tako redka končnica ni dala miru našemu znanemu historiku in jezikoslovcu profesorju dr. L. J. in začel je raziskovati in premišljevati izvor zadnjega zloga imena velikega kitajskega državnika Čangkajšeka. To ga je tembolj mikalo, ker je dognal, da je iz okolice samostana Nazarje v prelepi Savinjski dolini v začetku 17. stoletja šel misijonarit na Kitajsko sin ondotnega samostanskega kočijaža Franca Cakajška, rojenega pri Sv. Urhu na Hribu. Stari ljudje so slišali od svojih dedov, da se je ta misijonar prikupil kitajskim oblastnikom, se vissko povzpel in da njegovi potomci še živijo v Carstvu Sredine. Kakor bajka se je to slišalo, vendar je bila resnica in neutrudljivemu raziskovanju našega učenjaka se je posrečilo dognati z brskanjem po starih listinah, da se je po-frančiškanil leta 1610 Franc Cakajšek. sin zakonskih Cakajškov Franca in Marije ro- j jene Ponebšek, ki j« pozneje pod vplivom j silnega jezuitskega gibanja prestopil v j družbo Ignacija iz Loyole, si nadel ime Ignacij in se odpeljal okoli leta 1620. na Kitajsko kot misijonar Do tedaj je šlo vse gladko, točnejših podatkov pa naš profesor ni mogel najti. Le toliko mu je pravil samostanski kronist, da je postal žalibog mladi menih odpadnik, se oženil in potem zavzemal s potomci vred visoka dostojanstva. Ce tudi bi pre-častiti kaj več vedel, najbrž ni hotel o tem razpravljati; je pač težko govoriti o človeku, ki podlež zapeljivostim tega sveta tako, da zataji prvi in šesti zakrament Tu bi torej obtičal naš učenjak, da ni bil pravi profesor v vztrajnosti. Hotel je raziskovati dalje, samo kako priti s tako neznatno zadevo pred prezaposlenega diktatorja po številu prebivalstva največje države sveta. Tudi tu mu je poslužila sreča. Doznal je, da opravlja posle angleškega poslanika pri vladi v Hankovu sir Horace Davy, direktni potomec kemika Humphryja Da-vy-a, ki je v prvi tretjini prejšnjega stoletja prepotoval in toliko vzljubil našo Gorenjsko in ki mu je stregla v bolezni hči gostilničarja Detele v beli Ljubljani Ljubezen do najlepše doline sveta in njenih prebivalcev se je ohranila v rodbini g. Da- vy j a in rad je šel na roko našemu radovednežu, ki ga je prosil, naj poizve pri gospodarju Kine za njegovo pokoljenje. V eni onih redkih minut, ko je imel g. Čangkajšek nekaj prostega časa, mu je stavil prijazni posredovalec zadevno vprašanje. Maršal in diktator se je začudil, izjavil pa takoj, da izvirajo njegovi moški praded res iz neznanega kraja Evrope, ter je obljubil preskrbeti staro listino, ki se čuva v njegovi rodbini, in ki bo prinesla jasnost v stvari. Izpolnil je obljubo in gospod Horace je držal pred dobrimi tremi meseci pergamentno listino v latinščini \ svojih rokah. Ta listina posvedočuje, da je bil Cakajšek Franc iz Nazarij za fratra v ondotnem samostanu. V pogovoru je maršal potem podal kratko zgodovino svoje rodbine. Njegov slovenski praded je bil zaradi svoje učenosti zelo priljubljen, prišel je na dvor in se je tam seznanil in poročil s princezinjo cesarske rodbine. Njuni potomci so imeli visoka dostojanstva mandarinov s petimi gumbi. Pod vlado dinastije Ping-Ming so prišli v nemilost in šele sedanji diktator se je lz lastne nadarjenosti povzpel tako visoko. »In usoda je hotela,« je pristavil diktator, »da sem popravil napako svojega pradeda in postal spet kristjan... Sicer pa,« je pripomnil smehljaje, »nimam nič več evropskega na sebi, samo moje slovansko ime so pustili tudi v kitajščini ne- izpremenjeno razen malega popravka na prvem zlogu. G. predsednik se je ljubeznivo zanimal za rojstni kraj svojega prednika in ko mu je ekscelenca Davy sporočil spoštljivo vabilo našega profesorja na poset domovine, je obljubil z veseljem, da povabilu ustreže, kakor hitro bo konec vojne z Japonci, ki jo tako sijajno vodi. Takrat namerava po-setiti vse važnejše države Evrope, in tako bomo morda le deležni obiska tega velikega potomca skromnega slovenskega misijonarja Pristaviti bi še bilo, da Je naš učenjak slišal, da je bil nazarški samostan v posesti slike, ki predočuje vkrcanje več misijonarjev na Reki leta 1620. in je na njej bil upodobljen tudi Franc-Ignacij Cakajšek. To sliko so baje imeli najprej v re-fektoriju, pozneje pa so jo pač nejevoljni nad nezvestim menihom odnesli na podstrešje med staro šaro. Dr. L. J. je kljub vestnemu iskanju ondi ni mogel najti mogoče pa vendar le pride na dan in bi bü to najlepši spomin in naklonilo velikemu državniku, ako obišče domači kraj. Nekaj bi bilo v tej zvezi priporočljiva Pri vsej naši siromaščini bi mogli zbrati nekaj darov za Kitajski rdeči križ. Saj vsak dan čitamo, koliko trpe junaški Kitajci zaradi pomanjkanja zdravniške oskrbe S tem bi se vsaj nekoliko oddolžili spominu velikega daljnega rojaka. •— Celjski kattorai teden. Prvi Uste* letošnjega maja je Celje posvetilo kulturi. V okviru Celjskega kulturnega tedna bodo v Celju sledeče prireditve: L Umetniška razstava slik in kipov v maiH dvorani Celjskega doma. Odprta bo od 1. do 12. maja vsa* dan od 9. do 19. II. Razstava celjskega slovenska tiska v sejni dvorani Mestne hranilnice. Odprta bo od 1. do 12. maja vsak' dajn od 9. do 19. III. Operni večer: R. Sa-vin: »Matija Gubec«. Narodna opera v 5 dejanjih. Gostovanje Narodnega gledališča v Liubljani. Pričetek v ponedeljek 2. maja ob 19.30 v Mestnem gledališču. IV. Literarni večer v sredo 4. maja ob 20. v Mestnem gledališču. V. Glasbeno pevski večer v soboto 7. maja ob 20. v Mestnem gledališču. Nastopili bodo vsi celjski pevski ztori. Celjski oktet, solisti in pomnožen orkester Glasbene Matice. Ob tej priliki bodo prvič izvajali »Himno Celju«., ki jo je na besedilo Frana Rosa vglasbil ravnatelj Karlo Sa nein za mešani zbor so [iranski salo in velik orkester. Za prireditve bo izšla brošuriea, ki bo obsegala poleg vseh sporedov in seznamov tudi članke ki eo v zveza 6 Celjskim kulturnim tednom. Abonenti na vse prireditve boJo prejeli brošunco brezplačno pri blagajni likovne razstave na podlagi svojega bloka Tam se bodo tudi žigosale legitimacije onim [»osetnikom, ki se bodo poslužili polovične voznine. Odbor CKT apelira ua celjske trgovce, da urede svoje izložbe kar najbolj v slogu celotne prireditve. Otvoritev bo v nedeljo ob 10.30 v mali dvorani Celjskega doma. Vabimo vso javnost, da s čim številnejšim obiskom vseh prireditev podpre delo za razmah slovenske kulture Celja in celjskega okrožja tz Maribora a— Lep življenjski jubilej obhajata danes g. Feliks čručeK, posestnik in nameščenec Tvornice za dušik v Rušah in njegova seproga gospa Franja, rojena Repo-va. 25 let je poteklo, kar sta se vzela in vozita skupaj v srečnem zakonskem jarmu. G. Cuček je znan nacionalist in vnet Sokol, v nevarnih prevratnih dneh je bil Mmstrov borec. Seveda sta tudi otroke vz,gojila v nacionalnem duhu. številnim čestitkam se pridružujemo tudi mi, v želji, da bi zdrava in čila, kakor danes, obhajala še zlato in biserno poroko. a— Otvoritev nove banOvinske ce* te Maribor — Sv. Peter — Ložane bo v nedeljo 8. maja ob pol 3. popoldne. Ob pol 3. bo prihxxl g. bana in škofovega zastopnica. Pri »Turški kapelici« bo pozxiravü udeležence predsednik pripravljalnega odbora M Kovačič. Kratek oris zgodovine nove ceste pa bo podal načelnik sreskega cestnega odbora g. žebcit a— Gledališke novice. Drevi bo v >Tru-badurju< gostovanje Slana ljubljanske opere g. Vekoslava Janka V torek 3. maja bo premiera duhovite zakonske veseloigre »360 žena« v korist Združenja gledaliških igralcev. a— Huda konkurenca v frizerski stroki. V zadnjem času je nastalo med mariborskima. frizerji konkurenčno tekmovanje v cenah. Frizerski mojstri v Mariboru in okolici so pričeli z mečnim nižanjem cene postrežbam. Mariborski frizerjj si sedaj prizadevajo, da bd cene dobile oblastveno zaščito. a— Anton Erti je podlegel. Poročali smo o usodi neereéL ki je doletela 70-letnega gluhonemega 6tarSka Antona Ertia. ki ga je pri Št.. Janžu na Dravskem poljiu povozil avto. Erti ki so ga nezavestnega in z zlomljenimi rebri prepeljali v bolnišnico, je v moči na petek podlegel poškodbam. a— Vpr'öo otrok se je obesil v Novi vasi v Livadni uliej 11. se je pripetila tragedija. 34-letni brfzposeliij Andrej Muhič je svoji 8-letmi hrierkici naročil, naj mu prmese vrv, nakar se je vpričo hčerke in še mlajšega sinčka v spalnici obesil Ko se je njegova žena vrnila z dela domov, je našla moža mrtvega. Vzroki samomora niso znani. a— Mrtvec na površini Drave. Pasantje ob dravski brvi so opazili na površju Drave moško truplo s škornji na nogah. Neki ribič se je s svojim čolnom odpeljal za truplom, da bi ga zajel, vendar pa ga pozneje ni več videl. Drava bo truplo naplavila najbrže pri Ptuju. a— Nimajo še vseh. Varnostna organi so 6icer te dni zajeli vlomilsko in tatinsko družbo, ki je vznemirjala mariborsko okoli -co. V noči na petek pa so se še neizsledeni storilci splazili v drvarnico železničarja Ivana Kranjca v Murko vi ulici 5, ki so mu odnesli razno orodje. a— 332 kg težke traverze s0 odnesli s stavbe g. Potočnika v Radvanju. Posrečilo se je studenškim orožnikom, da so storilce kmalu izsledili. Iz Kranja r— Starokatoliška služba božja bo v nedeljo 1. maja ob 11. uri v Narodnem domu v Kranju: vhod ie skozi restavracijo. V nedeljo 15. maia pa bo ob pol 10. dopoldne v restavraciji Narodnega doma bratski sestanek vseh «taroka to! i kov v Kranju in okolici, ki ie za vse strogo obvezen zaradi važnih razprav. Iz Jesenic s— Zvočni kino Radio predvaja danes in jutri v nedeljo ob 8 uri zvečer, v nedeljo na 1 maja tudi ob 3 uri pop. krasen socialen velefilm »La Garconne« (Vlačuga). Med dodatki tudi domač kulturni film in Paramountov zvočni tednik Sledi »Car bobe mov«. Iz Tržiča č— Kino predvaja danes in jutri učinkovit film v naravnih barvah »Divje dekle«, v glavni vlogi Sylvia Sidney. Iz Ptuja j— Zvočni kino Ptuj predvaja danes ob 20. in jutri v nedeljo ob pol 19. in pol 21. film »Rembrandt«, za dotatek pa Alfa tednik in kulturni film o naši državi. ★ ČRNOMELJ. Sokolski zvočni kino predvaja drevi ob 8. in jutri ob 4. popoldne i® 8. zvečer fiim »Izdajalec«. RIBNICA. Sokolsiki zvočna kino predvaja danes ob 20.30 irn jutri ob 15.15 in 20.30 zvočni lil m »Čarovnica iz Salema«. Za dodatek Paramountov zvočni tednik. Za prihodnji programi pride »Hadži Muratt«. SEVNICA. V počastitev spomina pokojnega g. Ve rtov ska Antona, kapetana l. stoumje iz Kozja ie daroval g. dr. Dušan Mušfkati-rovič, primarij bolnice v Bamjaluki 300 din za Sokolsko društvo v Sevnici. Iskrena in bratska zahvala 1 SEVNICA. Zvočni kino predvaja danes, in jutri film »Sestra Marija« (»Njegov model«). V glavnih vlogah Kamila Horn in «aretowü baritoniftt Aleksander Šved. Gospodarstvo Avstrijsko železo za Nemčijo Kino Union Kmalu po združitvi Avstrije z Nemčijo, je nemška vlada napovedala znatne investicije na področju bivše Avstrije Ti načrti so sedaj dobili konkretnejšo obliko j in kažejo, da hoče Nemčija čimprej izkoristiti možnosti, ki jih nudi Avstrija za izvedbo 41etnega načrta za osamosvojitev od uvoza surovin, zlasti v primeru vojne. Največja prizadevanja Nemčije so šla v zadnjih letih za tem, da si zasigura dovolj železa Znano je, da mora Nemčija uvažati velike količine železne rude in da z doma pridobljeno železno rudo krije le majhen odstotek potrebe. Nemčija ima sicer večja ležišča železne rude slabše kvalitete, ki pa ne omogočajo rentabilnega pridobivanja surovega železa Zato je nemška vlada lani sklenila, da sama začne pridobivati in izkoriščati to železno rudo in je v ta namen ustanovila družbo Reichswerke Herman Göring, ki ima danes 400 milijonov mark glavnice. Ze od nekdaj pa je Nemčija posvečala tudi vso pozornost avstrijskim ležiščem železne rude v Eisenerzu, ki je last znane avstrijske družbe Alpine-Montan. Zato si je že pred leti zasigurala večino delnic tega avstrijskega podjetja Naravno je. da smatra Nemčija po priključitvi Avstrije k Nemčiji za svojo prvo nalogo, izkoristiti ta ležišča železne rude v vsej kapaciteti. Načrti velikih investicij so v neposredni zvezi s temi ležišči železne rude Nemčija namerava predvsem v bližini Linza zgraditi moderne visoke peči za topljenje železne rude. Načrti za te naprave, ki jih bo zgradila družba Reichswerke Herman Göring, so že gotovi in bodo z gradnjo pričeli prihodnji mesec. V prvi etapi nameravajo zgraditi naprave za letno produkcijo 1 milijon ton surovega železa, v drugi etapi pa naj bi se ta kapaciteta podvojila. Naprave bodo zgrajene na kompleksu 500 ha. Za dovoz ogromnih količin železne rude bodo morali ojačiti železniško progo St Valentin — Steyer, kjer bodo zgradili drugi tir. V novi železarni bo zaposlenih 6000 delavcev in bodo morali zgraditi okrog 3500 delavskih stanovanj. V zvezi z graditvijo te železarne bodo zaenkrat opustili prvotno namero, da zgradijo naprave za pridobivanje železa iz manjvredne železne rude v pokrajini Franken. Nemška vlada si je izbrala Linz za sedež nove velike železarske industrije zaradi tega. ker je na eni strani v bližini ležišč železne rude, na drugi pa ob Dunavu, ki omogoča cenen prevoz v ostala južnozapad-na industrijska področja Nemčije. Tam, kjer je železo, se naseli vedno tudi Resnica o „Ekonomu41 I »Slovenski dom« je v svoji ponedeljkovi številki objavil neka senzacionalna odkritja o nedovoljenih transakcijah in celo o malverzacijah v znani osrednji gospodarski zadrugi »Ekonom«. Poročali smo že, da gre pri tem le za poizkus napraviti afero, za kar je značilna okolnost, da so med ovaditelji osebe, ki so z »Ekonomom« že dalj časa v poslovnih sporih. Ravnatelj »Ekonoma«, ki je bil zaslišan in začasno pridržan, je bil že v sredo zopet izpuščen, potem ko so bile zaslišane priče. Načelstvo v Ljubljani je glede na neresnično poročanje objavilo naslednje: Ni res, da je bila Gospodarska zadruga »Ekonom« v Ljubljani »nekako konkurenčno podjetje Kmetijski družbi«, temveč je res, da »Ekonom« ni bil konkurenčno podjetje Kmetijski družbi, ker je imel svoje področje in je bil s Kmetijsko družbo v tako dobrih odnosih, da je njegov ravnatelj lahko postal podpredsednik Kmetijske družbe, kar pomeni naravnost sodelovanje. Ni res, da »se vrše pri Ekonomu5 srdite borbe med posameznimi skupinami in strujami«, in da je »ravnatelj Soršak uvedel močno pest in pravo diktaturo«, res pa je, da pri »Ekonomu« ni nikakih borb in so bili vsi sklepi občnega zbora načel-stva in nadzorstva vedno soglasni, ki jih je ravnatelj Soršak samo vestno izvrševal, zato močna roka in diktatura nista bili potrebni. Ni res, da »so se pri »Ekonomu' vršile nedovoljene- transakcije in vodile fingirane postavke«, res pa je, da se ni vršilo niti vodilo nič nedopustnega, še manj škodljivega za kogarkoli. Ni res, »da je bilo tudi več hranilnih knjižic, ki so bile pri .Ekonomu' hranjene na Soršakovo ime«, temveč je res da so to »Ekonomove« knjižice, ki niso na Soršakovo ime, in je načelstvo vedelo zanje ter tudi razpolagalo z njimi kot polnopravni organ »Ekonoma«. Ker je »Slovenski dom« v tej zvezi napadel tudi Kmetijsko družbo in iznesel neresnične trditve, je moral v včerajšnji številki objaviti naslednii neoravek" »Ni res. da so »pristaši Pucelj-Marušiče-vega režima leta 1932 skrivaj na spreten in prefrigan način spremenili Kmetijsko družbo v navadno zadrugo«, temveč je res, da so nekdanjo Kmetijsko družbo spremenili v zadrugo pravilno izvoljeni in polnopravni delegat j e članov na pravilno sklicanem javnem občnem zboru, ki so mu poleg vseh upravičenih delegatov prisostvovali tudi predstavniki političnih oblastev, zaradi česar je banska uprava spremembo v zadrugo odobrila. Prav tako ni res, da so »Pucelj-Maruši-čevi pristaši pobasali milijonsko premoženje nekdanje družbe«, temveč je res, da je vse premoženje bilo s polnopravnim in od vseh upravnih oblastev odobrenim sklepom občnega zbora preneseno na Kmetijsko družbo, da je premoženje prejkoslej v istih rokah, kot je bilo pred reorganizacijo. Ni res, da so »pri Kmetijski družbi denar kar razmetavali in v letih 1933—1936 razmetali 3 in pol milijona družbenega premoženja«, temveč je res, da denarja ni nihče razmetaval. Ni res, da se »mnogi zadružniki vprašujejo. kje je denar 4 in četrt milijona, ki ga je družba prejela za prodano zemljišče banski upravi«, temveč je res, da se zadružnikom glede tega denarja ni treba vpraševati ker imajo vsako leto na razpolago javno objavljeno bilanco, v kateri je izkazana tudi protivrednost za navedeno zemljišče Ni res, »da je bilo skladišče v Ptuju fin-girano«, res pa je, da je bilo skladišče najeto na željo tamošnjih članov in e le go- industrija za predelovanje železa. Ker je pričakovati, da se bo področje okoli Linza gospodarsko naglo industrializiralo, namerava nemška vlada zgraditi na Dunavu tudi veliko elektrarno, ki bo imela skozi 150 dni v letu 160.000 konjskih sil. Ta elektrarna bo lahko na leto oddajala 750 do 800 milijonov kilovatnih ur električnega toka. Stroški za gradnjo so predvideni v višini 150 milijonov šilingov. Tudi nadaljnii načrti za javna dela v Avstriji se nanašajo le na področje gornje Avstrije, odnosno Linza. Tako nameravajo predvsem zgraditi veliko moderno avtomobilsko cesto od prejšnje nemške meje preko gornje Avstrije do Dunaja Vsi ti načrti odkrivajo predvsem eno osnovno misel: osamosvojitev nemškega gospodarstva za primer vojne. Popis židovskega premoženja v Nemčiji Veliko pozornost je v inozemstvu vzbudila najnovejša naredba nemške vlade o popisu celotnega židovskega premoženja v Nemčiji Vsak žid mor- vse svoje premoženje v Nemčiji in inozemstvu oceniti in prijaviti; židje, ki so tuji državljani, pa morajo prijaviti svoje premoženje v Nemčiji. Prijaviti je treba vse premoženje, ki presega 5000 mark. Prav tako morajo židje v bodoče prositi za dovoljenje za vsako od-svojitev nepremičnin ali obrtnih in kmetijskih obratov Tako dovoljenje je tudi potrebno, če nepremičnine ali obrtne in kmetijske obrate kupi ali vzame v zakup kak žid, ali če kak žid ustanovi novo podjetje. Proti kršiteljem te uredbe so predvidene stroge kazni zapora do 6 let in denarne kazni, ki gre lahko do popolne konfiskacije premoženja. Uradni komentar k tej uredbi pravi, da je treba ugotoviti premoženje Židov v zvezi z ukrepi za dvig avstrijskega gospodarstva. Treba je preprečiti, da bi zaradi ukrepov Nemčije za povzdigo avstrijskega gospodarstva imeli koristi židje. 2idovsko premoženje cenijo v celoti na 5 milijard mark v Nemčiji in na 2 milijardi v Avstriji Uradno navajajo, da je namen teh ukrepov, da se židovsko premoženje porabi za izvedbo 41etnega načrta za obrambo Nemčije, in da mora židovsko premoženje služiti interesom nemškega gospodarstva. Verjetno je, da bodo Žide prisilili, da vpišejo nemška državna posojila in da dado svoj denar za riskantne investicije v zvezi z izvedbo 41etnega načrta. Nemški listi zatrjujejo, da je to šele prvi korak k popolnemu iztrebljenju Židov v Nemčiji. spodarska kriza preprečila nameravano poslovanje. Ni res, da se »mnogi zanimajo, kam je šlo premoženje nekdanjih podružnic Kmetijske družbe«, temveč je res, da se za to premoženje ni treba nikomur zanimati, ker ga slejkoprej nedotaknjenega upravljajo podružnice same in njihovi članL Z odličnim spoštovanjem Kmetijska družba v Ljubljani, t. m. s o. m. Kreditni zavod za trgovino in industrijo Pod predoedstvom g. A. šaratoooa je imel včeraj Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani svoj 18. redni dbčaad zbor. Iz letnega poročila Je razvidno, da so s© lan* hranilne vloge na knjižice povečale za skoro 20 milijonov din ki so znašale cib koncu leta 73.2 milijona dm. Ostali upniki pa so narasli za okrog 8 milijonov din in znaša ta postavka v bilanci 199.9 milijona din. Drugi posli so se gibali v dosedanjem okviru. Občni zibor je sklenil da se iz čistega dobička v višini 2,926.513 din datirajo razmi fondi z zneskom 800.000 din, 1,250.000 din se porabi za izplačilo 10 odstotne dl-vidende, 650.000 din pa se prenese na novi račun. Delničarjem bo blagajna izplačevala od 15. maja naprej 10°/» dividendo z odbitkom dividendnega davka. Bilanca Hranilnice dravske banovine Iz računskega zaključka Hranilnice dravske banovine za poslovno leto 1937. posnemamo naslednje glavne podatke, ki je ia njih razvidno, da se poslovanje hranilnice najugodnejše razvija. Razpoložljiva gotovina je ob koncu leta 1937. znašala 30.1 milijona dinarjev, kratkoročne naložbe pri denarnih zavodih 23.9 milijona dinarjev, dolžniki v tek. računu 59.8 milijona dinarjev, hipotečma iin komunalna posojila 39.7 milijona dinarjev, vrednostni papirji 15.8 milijona dinarjev, lastne nepremičnine 7.1 milij. dinanjev. Rezervni zakladi 90 ob konca leta 1937. znašali 12.7 milijona dinarjev, vloge na hranilne knjižice in v tek. računu pa 164.5 milijona dinarjev. Razne dotacije m odpisi ▼ letu 1937. so znašala 2.4 milijonov dinarjev. Ne smemo prezreti, da hranilnica iz svojih sredstev votira znatne zneske v občekorist-ne in človekoljubne svrhe. Hranilnica upravlja med drugima tucfl ustanovo za neozd ravno bolne. Iz obresti te ustanove k prejemalo 54 neoedravno bolnih mesečne podpore v skupnem znesku letao din 203.367.50. Podeljevanje novih podpor neozdravno bolnim se ie ustavilo, ker je hranilnica sklenila, da bo iz sredstev te ustanove vot irata do din 500.000. — za nakup radija ter ga poklonila b imovinskemu Zavodu za raziskavanje raka Ln zdravljenje rakastih bolnikov. V tem pogledu so vse priprave loonòane ia je uoati, da bo radij v najkrajšem času nabavljen in omogočeno delovanje to veievaž-ne socialne institucije. Banovinska hranilnica bo sodelovala aktivno in z žrtvami tudi pri zgradbi Moderne galerije in namestitvi Akademije znanosti in umetnosti. S tem hranilnica najlepše manifestira svojo voljo, da hoče biti ne le gospodarsko pridobitno podjetje, temveč tudi odličen sotrudnik pri kulturnem napredku naroda. Hranilnica se ud poeluždte aaSčKe denarnih zavodov Vse vloge, za katere jamči poleg lastnega premoženja hranilnice tudi rav-jk p. v-em svojim premože- njem iin vso svojo davčno močjo, so vlagai-1 teljeja ve» k čas z*& raapoiaga FINALE Nagradni tekmovalci, pri nakopa vstopnice ne pozabite zahtevati Številke za žrebanje Telefon 22-21 V glavnih vlogah: Küthe v. Nagy, Lucie Englisch, Hau Moser — Theo Lingen. Naš pisalni stroj Z malimi prenosnimi pisalnimi stroji je prav tako kakor z malimi avtomobili. V svojih zahtevah se moraš pač precej omejiti, da ti bodo všeč. So pa med posameznimi vistami seveda velike razlike Prav tako, kakor najdeš med manjšimi avtomobili modele, ki »o glede zmogljivosti in udobnosti vožnje daleč pred dragimi težkimi vozovi (kair ravno najbolje dokazuje naš »Škoda«), tako so tudi med malimi pisalnimi stroji posrečene konstruk ci je, ki so najmanj enakovredne normalno velikim pisalnim strojean. Po dolgem «sikanju »e je tudi noan posrečilo rztakniti pisalni stroj, o katerem mirno lahko rečemo: to pa bo nekaj za naše ugankarje. Je to »Diplomat Präsent«, ki spada nedvomno med najboljše konstrukcije v svoji vrsti. S 44 tipkama piše naš Diploma* 88 črk ki znakov, ki se odlikujejo po svoji čistosti in čitljivosti. S posebno konstrukcijo se je doseglo, da je udarec tipk silno mehak in tžh. Na več krogličnih ležajih teče voziček peresmaito Lahko. Tipke ao iz baikeliita, konkavno izbrušene in brez slepeči) refleksov. Ratzpor med vrstami se kairko nastarva v treh različnih velikostih in s posebnim sklop »lom se da ta presledek še poljuibmo nastavljati, kar je posebno prijetno takrat, kadar je treba pisati na lin inani papir. Preokretna tipka je montirana na obeh straneh in se Lahko are- tira. Prav tafoo sta predvidena dva nastarv-Ijaòa za rob pisave, ki »e pa z enim samim pritiskom lahko izločita, ako hočemo izjemoma pisati izven kolone. Barvni traik se ob tzteiui arvtomatično obrne. Pred vozičkom so ugrajena posebno praktična držala, da se brez težave lahko pišejo tudi kartotečni listi, dopisnice in vobče papirji ki listine poljubnega forma/ta. Kaj več mimo tega, kar smo našteli pa človek, ki nšma nekega prav specialnega pisanja, prav res ne potrebuje Diplomai ima vse, kar odlikuje moderni pisalni stroj. Iz pireuictionih razlogov so izpuščeni samo nekateri luksuzni dodaitki, ki pa porabnosti stroja prav nič ne prispevajo, ampak samo komplicirano ves ustroj. Z našim »Diplomatom« (ki ga, mimogrede povedano, prodaja samo tvrdka Baraga ▼ Nebotičniku) bo dobid srečali izžrebanec res najboljši pisalni stroj, kar jih je danes na trgu. Angleški tajni nakupi živil O priliki predložitve proračuna je angleški zakladni minister sir John Simon v svojem govoru sporočil, da je angleška vlada v zadnjih mesecih povsem na tihem in brez izrecnega pooblastila nakupila velike količine pšenice, sladkorja in kitovega olja, da bo imela za primer vojne krito potrebo za nekaj mesecev. Da bi prikrila svoj namen, se je angleška vlada poslužila v tej državi neobičajne poti, da je izvedla te nakupe brez predhodne parlamentarne odobritve in se je formalno s tem pregrešila zoper ustavne določbe, kar pa ji v Angliji ne vzamejo za zlo, ker se nabava take velike vojne rezerve živil brez neugodnega vpliva na cene ne da izvesti. Potrebne kredite bo parlament naknadno odobriL Nakupi so se držali v taki tajnosti, da so ostali brez vpliva na gibanje cen. Zanimivo je, da niti borzni senzali, ki so na borzah kupovali pšenico in sladkor za račun angleške vlade, niso imeli pojma o tem, za koga prav za prav kupujejo. O obsegu teh nakupov še niso znani točne j ši podatki V londonskih trgovskih krogih ceniio, da je angleška vlada nakupila do 5 milijonov kvarterjev pšenice (1 kvarter enako 290 litrov). Nakupi kitovega olja se cenijo na 100.000 ton, glede nakupov sladkorja pa se le čuje, da je vlada nakupila prav znatne količine Gospodarske vestii = Nemški gospodarstveniki v Beograda. V četrtek je prispelo v Beograd 70 nemških gospodarstvenikov, ki so na svojem študijskem potovanju že prepotovali Rumunijo in Bolgarijo, ter sedaj potujejo po Jugoslaviji. Potovanje prireja ^Deutsche weltwirtschaftliche Gesellschaft« in sicer pod vodstvom predsednika g. Schneea. Beograjske gospo danske organizacije so gostom prirediile ban keit v hotelu »Srpski kralji. = Bodoči izvoz avstrijskega lesa v Madžarsko. Poročali smo že, da je prišlo pri pogajanjih med Nemčijo in Madžarsko do dogovora, po katerem bo Madžarska zaenkrat še nadalje dobivala les iz Avstrije. Za posamezne vrste lesa so določeni letni kontingenti. Čeprav morata ta dogovor potrditi še obe vladi, je presenetljiv obseg kontingentov, ki le malo zaostajajo za dejanskim madžarskim uvozom avstrijskega lesa v lanskem letu Kontingent za mehki rezani les znaša namreč 88% dejanskega lanskega uvoza, za tesani les 86%, za hlode 93% in za jamski les 100%. Seveda pa Nemčija zahteva dosedanje cene, preračunane v marke, kar pomeni za Madžarsko podražitev uvoza. = Prepoved izvoza in uvoza češkoslovaških bankovcev? Ceškoslovašika vlada je včeraj razpravljala o predlogu glede we ureditve obtoka kovanega denarja. V tej zvezi ee pričakuje, da bo izdana prepoved slehernega izvoza papirnatega denarja iz Češkoslovaške. Potniki v inozemstvo bodo smeli jemati s seboj sauro kovan denar, kakor to že velja v nekaterih drugih državah. Tudü potniki, ki bodo potovali v CSR. ne bodo smeli uvažati papirnatih novoamàc. = Znatne povečan češkoslovaški izvoz ftvtorza (29. t. m.). Tendenca čvrsta. Pšenica: (78/79 kg): baška 206 — 209; sremska 205 — 207; banatska 198 — 206; baška potiska 208 — 211. Koruza: baška 104 — 105: banatska 100 — 10L Oves: baski 150 - 152.50; slavonski 152.50 — 155. Ječmen: baški Ln eremski 63/64 kg 142 50 — 145. Moka: baška »Og« in »Ogg« ->95 — 305; >2« 275 — 285; J>5< 255 — 265; >6« 235 — 245; >7« 205 - 215; >8« 120 — 125 Otrobi: baSki in sremski 97 — 105. BOMBAŽ + Liverpool, 28. aprila. Tendenca komaj «talina. Zaključni tečaji: za april 4.59 (prejšnji dan 4.76), za julij 4.80 (4.87), za oikt 4.93 (4.99). DRAMA Sobota. 30.: Bela bolezen. Izven. Znižane cone od 20 din navzdol _ Nedelja. 1. maja: ob 15. Rdeče rože. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20. Izpit za življenje. Izven. Znižane cene od 20 din navzdoL OPERA Sobota, 30.: Tosca Izven. Gostovanje tenorista g. Josipa Rijavca. Nedelja. 1. maja: Madame Sans Gene. Izven. Znižane cene od 30 din navzdoL Prvovrsten muzik ai ai dogodek bo gostovanje Josipa Rijavca Slana beograjske opere v partiji Oavaradossija v Puccinijevi >Tosek. Ta pevec, ki si je pridobil na najrazličnejših opernih in koncertnih odrih sloves CKÖionega tenorista, ki je gostoval z ogromnim uspehom v Južni Ameriki in Ru-ffij. nam bo podal s svoiim blestečim glasom eno izmed naimelodiozme^ih in najučinkovitejših opernih partij. VI AKlKt >HL>H< < iri.MUlJSCB Nedelja, 1. maja. db 15.: Nečak. Znižane cene. Ob 20. Dva ducata rdečih rož. fa&asiß cena, Zadnjfc Na promenadi ▼ Londoou Angleški min. predsednik Chamberlain s soprogo ie z elektriko Uspavalni stroj švicarskega profesorja Vedno znm-ju, ki omog je slišati o čudežnem stro- Ijudem zaspati celo v najbolj trdovratnih primerih nespečnosti. Pred kratkim so o takšnem stroju poročali iz Amerike. Sestavljen je iz avtomatične gu-galne naprave z ventilatorjem. Drug »spalni stroj« je skušal trdovratne nespečneže spraviti v Morfejevo naročje z enoličnim ropotanjem. Vse to pa učinkuje seveda le pogojno. Prof. Hess z vseučilišča v Curihu pa prihaja z novo idejo. Učenjak je najprvo ugotovil, da ima človek svoje spalno središče, kakor so že prej domnevali, nekje v sredini možganov. Na to spalno središče volja ne more vplivati. Tako zvano hipnotično spanje indijskih fakirjev, ki prespijo po več dni zakopani v zemljo, nima s koncentracijo volje nobenega opravka, temveč je v zvezi z drugimi, nepojasnjenimi dogajanji v duševnosti. Pač. pa je neka druga sila sposobna vplivati na spalno središče — elektrika Prof. Hess je delal poskuse z mačkami, ki so pokazali čudovite uspehe. Ob lobanjo mačke je položil električne kontakte in je povzročal ritmične tokovne' simke. že po kratkem času so se živali zaprle oči. mačka je zaspala. S periodično povračajočimi se tokovnimi sunki je bilo mogoče to spanje podaljšati za poljuben čas. žival, ki je ležala vsa zvita, se ni dala z ničemer prebuditi, dokler ni Hess izklopil električnega toka. Pomagal ni niti hrup, niti dotik. Poskusi z drugimi živalmi, psi. kokošmi, kunci Ltd., so imeli isti uspeh. Galvanski tok je vplival vedno uspavajoče. In tako je tudi s človekom. Prof. Hess je v tem oziru dosegel presenetljive stvari in uspavalni stroj, ki si ga je človeštvo želelo že od pamtiveka, je s tem postal več nego »glasba bodočnosti«. V nekem razgovoru je Hess izjavil, da bo v prihodnjem letu končal svoje poskuse in za tedaj je računati že z uporabnim uspavalnim strojem. Podobni poskusi na fiziološkem zavodu v Berlinu so pokazali, da je način električnega uspavanja popolnoma neškodljiv. Toki. ki jih uporabljajo, imajo le majhno napetost in nikakor ne učinkujejo omamljajoče temveč samo dražijo spalni centrum v možganih Umetno električno spanje je popolnoma podobno naravnemu spanju. Telesne funkcije, kakor prebava, se nadaljujejo. samo živci počivajo. Ne mara za žele: Potovala bo posilim al na konju - Dvakratna smola hčere bogatega farmarja Rena Bungerjeva, hči bogatega farmarja lz Kapske nas'lbine se je zaročila z Johnom odvetnikom iz Kapskega mesta. Za božič preteklega leta bi morala biti poroka. Na dan pred tem dogodkom je mlada Rena stoppa v viak. zvečer je stal nje zaročenec z ogromnim šopkom na peronu v Kapskem mestu, toda vlak z nevesto ni dospel. Namesto tega so prišla poročila o žeiezniškj nesreči pri Monte Gu-en. Med pcnesrečnci je bila Rene Bungerje va, sicer jo je le malo oprasnilo in živce ji je malo pretreslo Za poroko ao potem določili velikonočno nedeljo. John ie spet kupil ogromen šopek toda na peron mu ci bilo treba iti že prej ga je namreč dohitela vest, da se je Iztiril brzovlak. ki bi mora) pripeljat^ nevesto. K sreči je miss Bungerjeva tudi s'oda j ušla le z lahkimi ranami. Ostati mora nekaj časa v postelji , potem se bo poroka vendarle izvršila. Toda z vlakom noče vee v Kapsko mes o. odšla bo tja na konju železnica se ji je za vse večne čase zamerila Prepovedan domino Igra, ki je odnašala in prinašala ogromne vsote igralcem V starem vseučiliškm mestu Dorpatu ao kavarne, ki jih tam ni malo in ki so imele vedno dosti gostov, nenadno ostale prazne. Vsakemu obiskovalcu me- Davčne doklade holly-woodskih igralcev Ameriško finančno ministrstvo je poslalo v Hollywood svojega tajnika VVilliama Ar-nolda z nalogom, da izterja od nekaterih filmskih zvezdnikov in zvezdnic naknadno vsoto pol milijona dolarjev. Doslej so davčne oblasti dostavile petnajstim igralcem in igralkam obvestila, da morajo plačati več davkov, kakor se glasijo njih davčne prijave Med prizadetimi so v prvi vrsti Adolf Menjou, Magda Evan-sova in Marlena Dietrichova. Imenovanemu igralcu in njegovima tovarišicama očitajo, da so previsoko navedli izdatke, ki spadajo k njihovemu poklicu. Meniou je n. pr. navedel, da potrebuje na leto 70 oblek, 120 parov čevljev. 200 kravat, itd. Zato bo moral doplačati 50 tisoč dolarjev davka. Menjou, ki ga je Arnold zaradi prijave osebno obiskal je državnemu tajniku pojasnil, da mora filmski zvezdnik paziti na svojo garderobo prav tako kakor filmske zvezdnice, če naj ostane na višku, od česar seveda končno zavisi njegova priljubljenost pri občinstvu. škrlatinka v Plznju V okolic^ Plznja razsaja apldemija gfer-latinke, ki je zavzela še takšen obseg, da so bolnišnice polne in ne morejo sprejeti vanje nobenega bolnika več. V nekaterih posteljah ležita že zdaj po dva bolnika. Zbolel je tudi vodja kirurškega oddelka bolnišnice. Poročno potovanje albanskega kralja Albanski kralj in kraljica sta za nekaj časa odšla v Drač kjer bosta ostala v svoji vili ob morju. Iz Drača bosta odpotovala na potovanje po Jadranskem tn Sredozemskem morju. V ta namen se bosta vkrcala na privatno jahto kralja Žoga. sta je bilo znano, da so te kavarne obiskoval ne samo ljudje s časom, temveč tudi zelo zaposleni ljudje. Obiskovali pa jih niso za to, da bi popili skodelico kave ali prebrali liste, temveč za to, da bi igrali domino. To igro so igrali na najrazličnejše nar čine in pr^ tem so ljudje dobivali in izgubljali ogromne vsote Te dni pa je estonska policijska oblast to igro za denar in za srečo prepovedala škodo bodo imeli v pivi vrsti nunda lastniki kavam, kajti igralci bodo iskali gotovo skrivnih možnosti za nadaljevanje svojega početja. Sedaj skušajo ljudi vzgojiti k šahovski igri, ki se ne da brez nadaljnjega izkoriščatd kot hazardna igra. Občinstvo in barvni film Neka newyorška radijska droffl» Je priredila med svojim} poslušalci glasovanje o barvnem filmu. Uspeh je bil ta, da ae je 68 odstotkov glasovalcev izjavilo sa barvni film, 21 odstotkov jih je branilo örno-beli film, 11 odstotkov pa jih je predlagalo, naj bi se samo poedini prizori v kakšnem filmu snemali v barvah. Oe bi pa to ne bik» mogoče, so bili za to, naj se snemanje v barvah rajši odpravi. Nad 42 milijonov avtomobilov Neka statistika navaja, da je na zemlji «daj blizu 42 milijonov avtomobilov. Največji del tega števila odpade na Ameriko, namreč skoro 30 milijonov. Evropa razpolaga z blizu 9 milijoni avtomobilov, v Južni Ameriki so našteli nekaj nad Ava mfHjona takšnih vozil, v Avstraliji nekaj nad en milijon, v Afriki nekaj nad pol milijona. v Aziji tudi približno toliko. Skoro polovica avtomobilov v Evropi odpade na, Anglijo, Francijo in Nemčijo, k^ imajo vsaka po dober milijon avtomobilov. Raj bo z njim ? Albanski kralj Zogn i svojo nevesto v Drač« šesti diamant na svetu Afi ga je res kupila Greta Garbo ? Abesinski cesar s svojim najstarejšim sinom v Angliji. Ker bo vprašanje likvidacije Abesinije v kratkem predloženo Društvu narodov v ženevi, se svet z zanimanjem sprašuje, kakšna bo poslej usoda Hailcja Selasija, ki živi že zdaj v zelo tesnih denarnih razmerah AntverSkl trgovci z diamanti se bavt-jo z vprašanjem, kdo si je pridobil znameniti diamant »Regent«, ki so ga na neki dražbi v Stockholmu prodali za 800 tisoč švedskih kron. Govorica gre, da ga je kupila Greta Garbo. S tem bi se nenavadna zgodovina tega dragulja obogatila za novo senzacionalno etapo. Regenta so našli okrog L 1700. v petu-alskih rudnikih v Indiji. Spada med najlepše in najčistejše dragulje, kar jih je bilo doslej v Evropi Dolg je 31 mm, 30 mm širok in tehta 136 karaten- Njegov prvi lastnik je bil angleški minister William Pitt, ki ga je L 1717. prodal Filipu Orleanskemu. Filip Orleanski je dal zanj več nego 3 milijone frankov. Uvrstili so ga med druge dragulje francoske krone, toda L 1792. je na skrivno- sten način izginil ta ae je pujarvU mesece v neki zakotni trgovinici, Napoleon I ga je nosil pri kronanju m av» jem meču. V letih, fco je zašei Napoleon zavoro svojih vojnih pohodov v denarne zadrega ga Je prodal nekemu bankirju tn Seäe L 1809. se je Regent vrnil spet na Francoska V »vladarski rrxibtnd< diamantov zavsema Regent s'esito mesto. Prtvj diamant n» svetu je »Premier«, ki tehta 3032 kara-tov, dragi je »Braganza« s 367 karati, sledijo »Radža« s 318 karati, »Orkrv« a 194 karati, »Florentin ec« s 139 karati, ki ga baje baš te dni prodaja Oton Habsburški v Amsterdamu, in š sti je »Regent«, ki Jfe celo večji nego njegov znamenitejši ' tovariš »Kohinoorc Nov način polaganja kablov „Vplužiii" jih bodo na dnu morja Kakor poročajo iz New Yorka, odpluje kabelska ladja -Lord Kelvin« iz Amerike do irakt obale, pri čemer bodo delali ijeaje ob ribah in zeleh Eva Eabiuzoiia na galapaškem otoku Galapaški otoki privlačujejo fanatiko narave še vedno v veliki meri. čeprav so se tam zgodile .kakor znano, že mnoge tragedije. Tako j: sedaj ameriški kapitan Hancock na samotnem ctcčku Floreani kjer je slučajno pristal .odkril ameriško dvojico Conwayevo ki živi na tem otoku primitivno življenje. Conwayeva s£ preživlja z ribami in zelmi, pri tem se počutita ba-j,; zelo dobro in nimata nobenega poželenja po povratku v civilizirano življenje. Dvojčici, ki si nista v sorodu V šoli za umetno obrt v Rochestru na Angleškem sta se prijavili na isti dan dve mladi dekleti kot slušateljici za komercialno fotografijo. Dekleti sta nosili isto ime in sta si bil; do pičice podobni, ko je pa ravnatelj vprašal eno izmed nju-ju, da-li sta sestri, se je nad vse začudil, ko je zvedel .da se dekleti prej sploh nista poznali. Poizvedovanja so ugotovila, da si rrtla-denki res nista v sorodu. Lahko si pa mislimo. da sta si odtlej neločljivi prijateljici in to tem bolj, ker se v svojih nagnjenjih in duševnih lastnostih precej stri-njata. 431etni rudarski inženir Conway in njegova žena. bivša učiteljica, sta v maju preteklega leta s staro jadrnico zapustila Kalifornijo in odplula proti Južnemu morju. Po dolgem, pus tolo vali em potovanju sta pristala končno na otoku Jam<=-, su, ki spada isto tako h Galapagom. Tu sta živela pet mesecev od rib in. redkega ; zelenja, rase na skalah ognjeniškega otoka Potem pa sta se pres.lila na otok Floreano. zanimive poskuse Poskušali bodo namreč polagati kable na nov način, tn sicer tako, da bi jih na morsko dno »vplužiii«. S tem bi jih zavarovali proti težkim mrežnim kavljem ribiških ladij. Doslej ao ti kavlji velikim kabelskim progam, ki ao potekale ob površini morskega dna. prizad vali vedno težke poškodbe. Inženirji družbe Western Union Telegraph Company pa so izumili sedaij plug, ki reže v morsko dno globoko brazdo, polaga vanjo kabel in brazdo gpet zakrije. Nastalo je vprašanje, kako bi bilo mogoče ta plug spustiti do dna in ga tam vlačit^ za ladjo. Jeklena vrv bd se gotovo zaplela in tako so sestavili rajši veliko verigo, najdaljšo sploh, kar so jih kdaj na svetu izdelali. Metrj v dolžino 4200 pedi (1260 m) in sestojä iz 12.500 členov iz mklovega j jekla. Vsak člen tehta okrog 1.75 kg in prem se lahko poteg skoraj 30 ton. Delo v Ameriki Smrt v razbeljenem železu V železarni Bagnoli pri Neapolju je doletela 29-letnega livarja Ellia strašna smrt Imel je nalog, paziti na žleb, po katerem so spuščali razbeljeno železo v kalupe. Nesreča je hotela, da so se mu zaplele noge in je padel v žleb, ki so vanj ravno spustili vroče železo Preden so mu tovariši utegnili priskočiti na pomoč, je izdihnil v strašnih bolečinah. Rodovitna mati Očitek, da Francozi ne skrbe za naraščaj, pač ne more zadeti družine Haraut-Labrie-tove iz Commercyja, okrožje Meuse. Mati, Id je stara komaj 40 let, je dala življenje 18 otrokom, od katerih je samo eden umrl. Najmlajšemu je bil za krstnega botra sam državni grezident Francije g. Lebrun V Arizoni orjejo aemtio» ki Je pripraviti za rev^rtitet Drzen vlom v draguljarno Pceefcno drzen vkm je te vi šila te dni zvečer neka pariška apaäka tolpa z ukradenim «vtamcfcfckMn. Na zelo prometni cesti se je prepeljala pred neko draguljarno, kjer Je eàesi izmed zlnkovcev s kladivom razbil izložbeno šipo tn vzeä štkr^ dragulje r skupni vrednosti nad 300.000 frankov. Med tem je drug razbojnik s samokresom v roki zadrževal ljudi öeprav so policijo takoj pozvan, je aipašem uspelo, da ao svojim plenom izginili hres sledu. Prej harem, zdaj dom za dojenčke Gartng®ajsKai pripoveduje sin dr. Hinka Dolenca« (s številnimi slikami). V tej številki bo zaključen Dama-sov roman »Trije mušketirji« z Nörretran-dersovimi ilustracijami. Dr. Vladimir Trav-ner 6e oglaša z zgodovinskim Člankom »Kornelij Jansen in njegov nauk«. Krajšim zapiskom »Zgodovina nemške vojske«, »Menih bombardira svojo oerkev«, »Mesec maj in možitev*. in drugim se pridružuje dr. A. De-bedjiaika ocena češkega prevoda Meškove »Črne smrti« in drugih črtic. Ocenjevalec očita prevajailcu Horeaku, da včasi dodaja kakšne stavke, po navadi pa zgodbo krči. Številko zaključujejo rubrike Fotoamater, Filateli ja. Za ljubitelje cvetlic, Praktične novote, uganke in dir. Članek »Ave, Praga« (v velikonočnem »Jutru«) je prictčil v dobesednem prevodu 0. Berkopca praški dnevnik >N4rodni Osvobozeni« v številki z dne 24. aprila. Izpoved bivšega jugoslov. komunista. Pri Gallimardu v Parizu je pravkar izšla knjiga A Oilige »Au Pavj du Grand Mensonge« (V deželi velike laži). Avtor dr. Anton Cili-ga se je nekoč udejstvoval v vreitah jugoslov. komunistov in je pozneje etmigriral v sovjetsko Rusijo. Tu je po raznih peripetijah dospel v Stalinovo ječo in se je le s težavo rešili v inozemstvo. V navedeni francoski knjigi oipisuje svoje vriske in doživljaje, ki jih je dišimo že izpovedal v zagrebški »Novi Evropi.« »Umetnost« (mesečnik za umetniiSkio kulturo, uredniki: dr. R. Ložar. France Gorše, Martin Benöima) priobčuje v pravkar izišli 9. do 10. številki govor Riharda Jakopiča na kongresu likovnih umetnikov v Ljubljani in sklepu tega pongresa dalje Frana Tratnika članek o pripravah za umetnostno akademijo v Ljubljani, podrobno poročilo o poteku omenjenega kongresa. članSiič dr. R. Moleta »Umetniška okrasitev javnih zgradb«, dr. Fr. Šijanca cüanek »GaJanda, Males in Mušilčk ter daljšo vmto informativnih in umetnostno krOni stičnih zapiskov. Liriko zastopajo v tej številki Janko Samec, Miran Jarc in Velimir Rajič (v prevodu Fr. To-minca). Težišče lepo opremljenega zvezka so številne ilustracije. Med drugim je tu reproduciran linorez Mihe Maileša »Rihard Jakopič«, štiri reprodukcije predstavna jo delo slovaškega slikarja Mikuliša Galande. ki je nedavno razstavljal v Ljubljani, dalje sta objavljena posnetka dveh kiipov Zdenka Kalina, dveh slik v olju Maksima Sedeja, treh slik Staneta Kregarja, dveh portretnih studii j Mihe Maleèa, gvaša Zorana Mušiča, akvarela OlaJa Glcibočnika, dveh slik Carla Garra. dveh slik Jana Zrzavega, posnetkov plastik Aristida MaLllola in Marte Jiraskove. dveh slik Lava Simka in dveh Vena Pilona, dalje Vilima Svečnjaka »Gostija« in Avg. Černigoja »Japonca«. »Umetnost se je razvila v res lepo glasilo naše mlade oblikujoče umetnosti. »Kronika slovenskih mest« je stopila v peti letnik s prvim zvezkom, ki prinaša na uvodnem mestu daljšo študijo dr. Fr. Štejeta »Italijanska urbanist ika«. Opremljena je s številnimi ilustracijami. Leopold Settauer objavlja imenoslovsko zgodovinsko razpravo »Imena važnejših starejših gradov na Slovenskem nekdaj in sedaj«, dr. Rudolf Andre jka obravnava »Zgodovino kramarskih hišic v Prešernovi ulici«, dr. Balduin Saria 1 se bavi' z »Emonskimi trgcvoi v Savariji«, i Ante Gater pa obsežno prikazuje -^Razstavo ' slovenskega novinarstva« (s številnimi ilustracijami). Alfonz Gspan je prispeval 51a- i nek o Otonu Zupančiču (ob njegovi šestde- ; setletnioi s sliko na posebni prilqgi). Via- : dfelav Fabjančič objavlja gradivo o procvitu pivovarništva v Ljubljani 18. in 19. sitolet ja, dr. Adolf Vogelnik pa obravnava svanovanj-ske razmere v delavskih kolonijah na področju mesta Ljubljane. Dr. Bogomir Magai na je prispeval nekrolog dr. Serku, dr. Fr. Stele piše o razstavi bratov Šubicev, Vojko Jagodic pa statistično obravnava alkoholizem med učenci osnovnih in meščanskih šol v slovenskih mestih v L 1936/37. Številko, ki prinaša kolorirano reprodukcijo Jurija Subica slike »Marijin obisk pri teti Elizabeti« in mnogo drugih ilustracij. zaključuje kronika. V prilogi eo izšli i teil prispevki dr. Fr. Gasila in dr. i SPORT VIL kolo prvenstva LNP V Ljubljani Hermes—Celje, v Kranju tfranj—Maribor in v Mariboru Železničar—ČSK Medtem ko bo naö ßgaS jutri tekal a žogo po beograjskih tleh, se bo naš lokalni prvak Hermes spoprijel z močno enaj-storico SK Celja, ki prihaja to pot letos prvič po kcstanj k Hermežanom. Podsaveano prvenstvo je bolj ko se bliža koncu, vse bolj zanimivo, kajti nobeno mesto v tabeli še ni zasedeno čisto dokončno. Zato bodo borbe, posebno v zadnjih kolih, skrajno ogorčene ln seveda tudi primerno napete. Hermes, ki v ostalem — zaradi močne pomladitve svojega moštva — za letos tako ni računal na visok položaj, si je v glavnem zastavil nalogo, da si bo v teku tega tekmovanja vgojil standardno moštvo, ld bo v bližnji bodočnosti kos težkim nalogam kot drugega najmočnejšega predstavnika nogometne LJubljane. V predteJomi Ob 14. bosta nastopili v prvenstveni borisi n. razreda močni enaj-storicd Grafike in Most. Glavna t »km a bo ob 15.30. Ostali prvenstveni spored Razen gornje tekme bodo za točke v prvenstvu LNP igrali še v Kranju, in sicer ob 14.30 Kranj in Maribor ter v Maribora na igrišču 2elezničarja ob 14.30 Zeleml-čar : CSK. Obenem s temi prvenstvenimi tekmami v I. razredu pa bo jutri na sporedu še cela vrsta nižjerazrednih tekem po glavnih nogometnih središčih in tudi po deželi Tako bódo v LJubljani igrali: Grafika — Moste ob 13.45 na igrišču Hermesa, Korotan — Mladika ob 17. na igrišču Korotana in Adrija — Slavija ob 10.30 na igrišču Adrije ter juniorji: Reka — Korota«. jun. ob 10. na igrišču Reke, Mladika — Jadran jun. ob 10.15 na igrišču Mladike ter Svoboda in Slovan jun. ob 10. na igrišču Ljubljane, v Celju: Laško — Jugoslavija ob 16., na Jesenicah: Kovinar — Savica ob 15., v Hrastniku: Radeče — KSK ob 15. ter v Domžalah: Domžale — Mengeš ob 15. na igrišču Domžal. (»Službeni vestnik LNP« objavlja v rve-zi s prireditvami na dan L maja, da je podsavez na banski upravi prejel pojasnila, po katerih športne prireditve ne spadajo med prireditve, ki bi bile na ta dan prepovedane. Pri morebitnih nesporazumih s krajevnimi oblastvi naj se klubi sklicujejo na ta pojasnila banske uprave.) V nekaj vrstah Kako važne so še nedeljske tekme v ligi za nekatere klube, priča razen številk v tabeli tudi dejstvo, da so kar za tri srečanja naročeni tuji sodniki, in sicer to pot trije Madžari. Tako bo sarajevsko tekmo med Slavijo in Jedinstvom sodil znani mednarodni sodnik Herczka. zagrebško tekmo med Concordijo in BSK prav tako znani internacionalec Biro, za tekmo med Hajdukom in Splitom v Splitu pa je iz Budimpešte prišel g. Boronkay. Beograjsko tekmo med Baskom in Ljubljano bo vodil sarajevski sodnik Dukič. JLAS in beograjski lahkoatletski podsavez se v glavnem ne strinjata zaradi tega, ker savez noče pristati, da bi podsavez v lastni režiji, pa pod firmo saveza izvedel finančno stran prihodnje balkani-ade. Zato je od Beograjčanov v kratkem roku zahteval proračun za to prireditev ln mu bo na tej podlagi izdal nadaljnja pooblastila. Kakor se zatrjuje, bo ta prireditev stala 400.000 dinarjev. Kakor pišejo beograjski listi, se Jugoslavija bavi z mislijo, da bi za svojo prvo nogometno enajstorico angažirala dva dobro igralca iz tujine. V kombinaciji sta baje srednji napadalec dunajskega Rapida Binder in odlični srednji krilec rumunske reprezentance Juhasz. Poceni ta na-bavka ne bo, če bo izvedljiva... Tehnična komisija češkoslovaškega teniškega saveza je že odredila postavo, ki bo v tekmah za Davisov pokal konec prihodnjega tedna nastopila proti našim v Zagrebu. Češkoslovaško bodo v teh tekmah zastopali Menzel, Hecht in Cejnar, za rezervo pa je določen Drobny. Naša reprezentanca dozdaj še ni sestavljena, toda kakor menijo, bo Punčec kljub nedavni obolelosti vendarle lahko zaigraL Policijski poročnik dr. Kari Zanki, ki je bil pred leti nogometni trener bivše Ilirije v Ljubljani, si je izbral svoj poklic v policijski službi, kjer se je tudi izkazal kot odličen športnik Te dni so ga kot enega najboljših pozvali v posebni tečaj v Berlin, kjer bo proučil vse moderne naprave na polju policijskega sporta in se potem dalje udejstvoval na Dunaju. Razpis propagandnega lahkoatletskega mitinga v Murski Soboti SK Mura v Murski Soboti priredi v nedeljo, dne 15. maja t_ 1. popoldne ob 15. na svojem stadionu Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Murski Soboti propagandni lahkoatletski miting v naslednjih panogah in z naslednjim vrstnim redom: Tek 100 m sen., skok v višino jun. C., met diska sen., tek 400 m sen., met kopja jun. C., štafeta 4X100 m sen., tek 100 m i jun. C, štafeta 4X100 m jun. B., met krogle sen. in štafeta 4X100 m jun. C. Prijave je treba poslati najkasneje do 8. maja t L na naslov: Tručl Ciril, Murska Sobota, banovina ka bolnica. Prijavni-na je po točki in osebi Din 2.—, za moštvo pa Din 5.—. Naknadne prijave ln prijave brez prijavnine se ne bodo upoštevale. Nagrade: pri 5 tekmovalcih bosta prejela prva dva, pri več kot 5 tekmovalcih pa bodo dobili prvi trije priznanice. Tekmovanje bo na tekališču dolgem 380 m, posutem z ugaski, ki ima 4 nedvignje-ne zavoje. Pravico nastopa imajo vsi verificirani ln neverificirani atleti klubov, članov JLAS. Tekmovanje se bo izvedlo po pravilih ln pravilnikih JLAS. SK Ljubljana. Drevi ob 19 obvezen sestanek moštva, ki igra na Vrhniki. Sestanek bo v tajništvu kluba (Aleksandrova c. 5). Postava na običajnem mestu. Hermežani — motociclisti! Ocenjevalna vožnja določena za L maja t. L se preloži na nedeljo 8. maja t L Načelnik. Table-teniška sekcija SK Celja sporoča. da bodo treningi vsak ponedeljek, torek in petek od 17. dalje v dvorani Delavske zbornice v Celju, kjer se sprejemajo tudi novi člani Stari člani so vabljeni, da se na novo priglasijo v 6ekcijo. Sabljaška sekcija SK Celja bo imela treninge vsak torek in petek od 20. do 22. v dvorani Delavske zbornioe v Celju. Novi Sani in članice dobro došlil Tekma — in nič drugače ! Res je. da naši stavci žalostni gledajo v temno nebo in nič jim ni prav, dia bodo morali tekati za žogo po mokri, travi in blatnih tleh. toda zdaj jim ni več umika. Ker aaradi vremena niso nikoli govorili in so hrenovk© s pivom že skoraj na poti. Kakor pred vsako bitko je zdaj tudi pned njihovo zavladal po vsej hiši popoien mir. Nihče več ne pripoveduje, kako temeljit m drag bo te obračun, nihče več ne udarja na veliki zvon, kako zna zadeti gol in sploh se vsi drži jo tako, kakor da jim je nogomet deveta briga. Pa jim ni, Se dttlgo ne: teücma bo za vsako ceno in ob vsakem vremenu. Okoli pol 10. bodo vsi zbrani, vstopnine ne bo nobene! Kdor hoče vtideti, kako se črni umetniki udejstvujejo na zelenem polju, naj se potrudi giori na Tyrfevo cesto. Nazadnje mu bo še za smeh poskrbljeno ... IZ ŠOLSKE NALOGE Otroci so morali s svojimi besedami napisati legendo o Androklu in levu. Eden izmed njih je napisal: »Spustili so leva v areno. Lev se je pognal proti Androklu in ga začel lizati po obrazu. Rimljani so pričakovali nasprotno.« UDRUŽENJE GRAFIČNIH FAKTORJEV JUGOSLAVIJE, PODRUŽNICA LJUBLJANA, naznanja žalostno vest, da je njen dolgoletni član in bivši podpredsednik, gospod FRÀNC 0JSTRIÉ upokojeni tehnični ravnatelj tiskarne Merkur d. d. danes, v petek, dne 29. aprila 1938., ob 3. uri zjutraj po mučni bolezni preminul. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 1. maja ob pol 15. uri, izpred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Zvestemu in požrtvovalnemu tovarišu bomo ohranili časten spomin! V LJUBLJANI, dne 29. aprila 1938. O D B O B V globoki žalosti naznanjamo, da je danes zjutraj, po dolgi bolezni, previden s tolažili sv. vere, umrl naš dobri soprog, oče, sin, brat, svak in stric, gospod FRANC OJSTRIŠ TEHNIČNI RAVNATELJ TISKARNE »MERKUR« V P. Pogreb bo v nedeljo, dne L maja 1938 ob pol 3. uri pop. iz mrtvašnice Obče državne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, 29. aprila 1938. MARIJA OJSTEIš, soproga; BAJKO in OTON, sinova; HEBMINA por. SCHEUEB pastorka in ostalo sorodstvo. • . • nato pa je prišel sveti Jurij »Pri sosedu se že kadi, ker prišel danes bo orač. Obeda naj se veseli, saj dobil prhkih po pogač.* Dekla Liza je odpela svojo najljubšo pomladno pesem, por oži j ala je z burklja-mi, vrgla poleno na ogenj med velike železne kropnice, kjer se je kuhala reja za svinje, nato pa je stopila na podstenje, si zataknila mastno, od umazanije težko jan-ko za pas, da so se izpod nje prikazali rdeči jančjaki in se zagledala v dolino. Po cesti, ki se je vlekla med njivami, so se počasi pomikali vozovi. Brane in plju-gi na njih so ropotali, pozvanjali in rož-Ijali, branovlek je tolkel na olje in ogran-ce so cingi j ale, kakor kragulj čki pri zimski vpregi Konji so prhali; enakomerno kimaje so lezli dalje ter se zvedavo ozirali po njivah, ki so bile še skoraj v snu. Bele meglice so ležale nad njimi, se zgo-ščevale v razgonih in se vlačile med travo po grivah, se naslanjale na pajčevino med grudjem, jo obremnejevale s svojim rosnim objemom, da se je katera od trudno-sti vdala, se pretrgala in sesedla na zemljo, kakor bi jo stri poljub pravkar porojenega jutra. — Gruntar Pavlč se je pripeljal do svoje njive. Ustavil je konje, jih odpregel ter potisnil voz na ozare. potegnil z njega plug, ga zanesel k ogonu, očistil z otko rezno železo, postavil na pravo mesto plužnice. pretakni! gož kakor je treba za krompirjevo oranje, napravil pred konjema z bičem križ, pognal in zamrmral: »Bodi rodovitna, zemlja! Ne muči nas c jalovostjo kakor zadnja leta!« Konja sta potegnila. — Zemlja je rahlo in radostno zavrisnila; zagodla je, se do-brikaje prižemala na svetlo »desko« pluga ter se v lepih svedrastih zavojih obračala in kazala nebu svojo spodnjo stran, zdravo barvano lice, ki se je svetilo od hrepenenja po materinstvu in se smejalo žarečim pogledom Pavlčevega gospodarja, ki so se vlekli občudovaje po brazdi, jo božali in jo pozdravljali. Časih je smuknila iz brazde miš. Toliko da je ušla ostremu rezilu črtala in trdemu škornju orača, ki je gazil bramorska gnezda in je lopnil tudi zanjo, a je ni dosegel. Ustavila se je na ogonu in pogledala po brazdi. Črvi so migali na nji, žuželke so se otepale kosmov prsti, ki se je nasula nanje, in kadilo se je iz nje Zdaj pa zdaj se je zakotalila v jarek za oračem debela gruda, se razletela in obležala mirno, kakor bi izdihnila, kakor bi ne mislila nikoli več vstati k življenju, potem pa se je vse umirilo in se je videlo le vrtinčenje brazde, čulo se je praščanje zemlje, cviljenje plužnic in megla se je jela počasi dvigati iz razgonov Liza se je nasmehnila, pomahala z roko Filipovemu hlapcu, ki se je pripravljal k vlačenju zorane zemlje in zdrvela v kuhinjo Zunaj pa so se polagoma dramili iz spanja ptičji rodovi. Zdaj je zažvrgolel kak ščinkovec tu, in na sosednjem drevesu mu je odpel brat, vzbudil svoje znance, ki so se smejali hladnemu jutru, ga ščegetali po zaspanem licu s svojimi zlatimi kljuni in peli tako radostno, tako čudovito lepo, kakor bi se hoteli v tem enem samem jutru izpeti do kraja Globoko iz gozda je bilo čuti drdrajoče udarce žolninega kljuna na votlo drevo KuKa- vica, Ae osamljena ln plaha. Je rahlo preizkušala svoj glas nekje v vršiču bukve, ki je že jela razpenjati pred se svoje zeleno listje. Na topolih so se zbudile zlatovranke, zakričale so in odletele, blizu njih pa se je oglasila vuga: »Stric motovilo, ste videli kje mojo kobilo? — Ne? — Ho! — Dobro jutro!« — Sadovnjaki so se otre-sali zaspanosti. Pisani cvetovi jablani so se otepali rose ter jo stresali s sebe, čreš-nje so se sramežljivo razgledovale krog sebe s svojim deviško belim cvetjem, in jagnjedi, ki so stali ob cesti po sredi vasi, so strmeli od začudenja nad lepoto, ki jo je rojstvo jutra sipalo na sadovnjake, — molčali so, otrplo so stali tam, visoko in ponižno v svoji velikosti, kakor bi jih bilo sram svoje skromne vnanjosti, niti ena sama vejica se ni zazibala na njih, ni za-drhtela, le molče so gledali krasoto mladega življenja, jo občudovali in žejno srkali vase vonj, ki se je prelival po Slovenskih goricah. Zazvonilo je sedem. Na zoranih in skrbno povlačenih njivah so se prikazali težaki Sadili so krompir Ženske so nase-kavale, otroci pa so nametavali .. »Jezus! Zmočka je vsekala z motiko An-tonekovega pebara!« Ustavili so delo in vsi so prišli blizu. Antonekov je tulil, si tiščal dlan na rano in ni vedel, kaj bi napravil. Pristopila je Cigulka, mu pregledala roko. potem pa mu je rekla: »Ošči se na rano, Jakec, ošči! Scanje pomaga, ne prisadi sé tedaj.« V goricah so še tu pa tam kopali. Kaj se hoče, lenuhov ne bo zmanjkalo nikoli. Iz rozg je že poganjalo novo popje. ki je ljubko mežikalo proti zidanicam in prosilo viničarja, naj ga ščiti pred slano, ki se vesi na Slovenske gorice Ampak kdo naj očuva sleherno očes cel — V najbolj mrzlih jutrih sicer kurijo v grabicah med goricami s suhim gnojem, da bi dim, ki se vlači nad rozg ami in sadovnjaki odgnal slano, ali slana je vsiljiva, najde vrzel in se zapiči v mladiko, jo osmodi in ubije, kakor bi bila sovražna vsemu svežemu in mlademu. Če kopači niso previdni, klestijo z motikami po komaj rojenih očescih in jih zbijajo na tla. V goricah kmeta Da-miša so se kopači režali na vsa ušesa Si-jancu, ki je razlagal smešen dogodek Šalčjakove Treze. Pred par leti je bilo. Treza je kopala v gorici zelo pozno, ko ie breskev že cvetela, da je njena rdeča krona izgledala, kot rožnat otok sredi gorice. Pri vsakem delu je bila nerodna in počasna, kakor bi se ga bala, in ljudje so se ji smejali ter se norčevali iz njene lenobe. Nekateri so jo zbadali tudi zdaj, pri kopi, dasi jim ni ostala ničesar dolžna, kajti jezik se ji je sukal okretno in naglo, in povedala je, kar ji je pač sedlo nanj. Zgodilo pa se je, da so šli neki dan popoldne na sprehod domač duhovni gospod, ki so bili prijazni do ljudi in so se časih radi celo s kom nekoliko pošalili. Ko so prišli mimo Šalčjakove gorice, so dejali: »Kopiji, baba, breskev cvete!« Treza se ni niti ogledala, začutila je le zbadljivko, ki jo je zabolela, krepko je zasadila rukanco v zemljo in med delom zakričala: »Ded, tebi pa rit!« — Ko pa je začula s ceste začudeno mumljanje, se je ozrla tja in zagledala pred seboj duhovnega gospoda »Jezus!« je jeknila, počepnila v gorico od sramu, se odvlekla po štirih po nji ter se skrila za sep, in tisti dan ni več kopala. Preko cvetja, čudovitih aprilskih juter, lepote in v delu preživetega časa pa se je prikazal znanilec resnične pomladi, zeleni svetnik Jurij. Tiho je prijezdil na svojem belem konju v Slovenske gorice, zamahnil z mečem proti oblakom, proti hladnemu vetru in odbrzela sta bogve kam. Sonce je zmagalo nad oblaki, toplota nad hladom in deca je metala svoje strgane, od zime rajedene obuši v kot ter se podila bosa po pašnikih kjer so se na dan svetega Jurija začele pasti sestradane krave Na Jerjevo je razvezal kmet presmec, ki je bil blagoslovljen na cvetno nedeljo, potegnil iz njega par žegnanih šib, jih zanesel na njivo in jih vtaknil v sveže posajene ogone. — »Bodi blagoslovljena tvoja rodovitnost!« je mrmral, se pokrižal. obšel z ljubečim pogledom ogone in se vrnil vesel domov. Radostno so ga obletavali metulji, krog ušes so mu brenčale čebele, zrak je bil topel in je trepetal, se tresel in zvenel, kakor bi drhtela struna, in znanilec toplega časa, sveti Jurij je jezdil dalje. Jezdil je preko gozdov in pašnikov, preko sadovnjakov in njiv, čez gorice in vrtove, metal življenje na zemljo ter z zadovoljstvom opazoval duhteče cvetje in se zadovoljno oziral na Slovenske gorice, kakor bi ga njihova lepota očarala, potem pa se je zgubil nekje v jas-nini, in bogve. če se še kdaj vrne. Ko bi znanilec prebujenja, zmage sonca nad temo ostal dalje časa tu, da bi raz-gnal ves mrak, ki leži nad Slovenskimi goricami, zakaj kljub cvetju, kljub očarljivi lepoti zlatih juter prihaja nad Slovenske gorice često tudi mrak Črni oblaki se vozijo često čez nje, in grom jih stresa, kakor bi jih hotel porušiti, razsuti v prah in pepel, da bi se izbrisale s površja zemlje. Morda ostane tu za dalje časa prihodnje leto! — Morda — Želimo iz srca ... Ignac Koprivec OGLAS! Besede 1 Din. davek 3 Din za šllro sil dajanje naslova 5 Din Najmanj &1 znesek 17 Din Več krojaških pomočnikov ••a velika in mala dela takoj sprejme — Ostrovršnik Ivan, krojaštvo, Sevnica 5. 10670-1 Radio-tehnika ki je vešč popravljanja vseh vrst radioaparatov kakor tudi predelovanja istih, ki bi bil voljan, da pristopi skup-riemu sodelovanju z maiim kapitalom iščem. Eksistenca 2asigurana. Resni interesenti naj pišejo na ogl. odd. Jutra pod »Radiotehničar«. 10723-1 Izvežbano pletiljo na stroj 4 in več pletilj na stroj 10 takoj sprejmem. — Janko Novak, tovarna pletenin, Radovljica. 10643-1 Med mestom ia deželo posTr>doje z>.Jntrov« mali oglasnih Službe išče Vsaka beseda 50 par davek 3 Din za šifro ali dajanje aasiova 5 Din, najmanjši znesek 12 Din. Gospodična vešča nemškega in slovenskega jezika želi mesto za prodajalko v kakšni trafiki, pekarni ali kaj podobnega. Cenj. dopise na ogl. odd. Jutra pod »Marljiva in agiina«. 10669-2 Absolventka drž. dvorazredne trgovske šole. perfektno nemško, slovensko in srbohrvaško v pisavi in stenografiji želi takojšnjega zaposienja, če mogoče v kakšnem večjem obratu. Ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod »Začetnica« 10720-2 Absolventka mešč. in gospodinjske šole želi kakršnekoli zaposlitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10698-2 Kuharica pridna in poštena išče službo pri samostojnem gospodu Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vzorna«. 10672-2 Mesarski pomočnik vajen prekajevanja, s 28 mesec prakse, vojaščino odslužil, star 23 let želi nastopiti po dogovoru. Naslov v vseh posloval. Jutra. 10694-2 Zaslužek Reseda 1 Din. davek 3 Din za šifro al) dalanje naslova 5 Din Nai manj š» znesek 17 Din 2500 din potrebujete da zaslužite 1000 din doma Dopise na ANOS. Maribor. Oro-ž nova 6. 10102-3 Blagajničarka za kuhinjo išče službo. Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Blagajničarka«. 10542-2 JANKO IN TIČEK OČF Beseda 1 Din, da ve<5 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din PREPOVEDANA LJUBEZEN ie novi ljubezenski roman »Družinskega tednika«. Zahtevajte ga brezplačno na ogled. »Družinski tednik«, Ljubljana, predal 345. 10722-8 ragocènosti Staro zlato kupuje po dobrih cenah Kiffmann, Ljubljana, Mestni trg 8. 207-36 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Dm. Najmanjši znesek 17 Din Kolesa šivalne stroje, prvovrstnih znamk prodaja najceneje — trgovina »Triglav«, Resiie-va 16. 10718-29 71 Na predlog enega izmed potnikov so odrinili mize v kraj in postavili stole nanje. Zakaj rojstni dan je bilo treba proslaviti! Vse je znašalo nove in nove stole, in stolp je rasel čedalje više in Primki Beseda 1 Din, davek j Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj Š! znesek 17 Din Topljenega loja dobrega, 6000 kg prodam. F. Siamič, Ljubljana. 10750-33 V „JUTRU" ! ^SERIRAJ Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dalanje naslova 5 Din Najmanj ši znesek 17 Din Bančno kom. zavod MARIBOR Aleksandrova cesta 40 kupi takoj ln plača najbolje hranilne knjižice bank ln hranilnic vTedostne papirje: 3°'t obveznice. bone srečke, delnice Itd. valute vseh držav. Prodaja srečk državne razredne loterije 174-16 Dvosob. stanovanje z vsemi pritiklinami » novejši hiši v najožjem cen tru mesta, išče za mesec avgust, boliši samski gospod Ponudbe na ogl. odd. Ju-'ta pod »Lepo stanovanje« 10625-2H Xpltali Stavbno skladišče z vodo, zaprto oddam v na>em ali prodam v Šiški. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra, 10703-19 Modistovski salon vpeljan, zaradi bolezni ugodno oddam. Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod »Spretnost«. 10744-19 Večje število parcel kompleksov. posestev, gozdov, trgovskih in pa stanovanjskih hiš ter vil, ima naprodai grad beno strokovno izobra žen posredovalec Kunaver Ludvik Cesta 29. oktobra 6. Te lefon 37 33. Pooblaščen graditelj in sodni ceni telj za nasvete brezplačno na razpolago. 25-20 5-sob. stanovanje lepo, z vsemi pritiklinami s 1. majem oddam v hiši na Kongresnem trgu 8-1 nadst. Za zdravnika primerno. — Ogled in poizve se pri hišni lastnici od 15. do 17. 10704-21 Dvosob. stanovanje s kabinetom in ostalimi pritiklinami v mestu ali ne daleč od centra, (ob tramvajski progi) išče za 1. junij mirna, boljša stranka. Takojšnje ponudbe z vsemi podatki na ogl. odd. Jutra pod »Stanovanje — junij«. 10732-21a 5-sob. stanovanje komfortno v vili iščem za junij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vila«. 10588-21a nii^iwiTi Beseda 1 Din. davek Din za Slfro aH dajanje naslova 5 Din Najmanj št znesek 17 Din. Sobico opremljeno in sončno električno razsvetljavo takoj poceni oddam stalni osebi. Gosposka nI. 10-1., desno 10730-23 Sončno sobo v centru oddam. Naslov » vseh poslovalnicah Jutra. 10755-23 Prijazno sobo opremljeno, t vili oddam Vprašati Jegličeva cesta 11. 10749-23 Lepo sobo s tvwebnim vhodom, s souporabo kopalnice oddam. Zvonarska ul. 11., pritličje. 10741-23 Sobico preprosto opremljeno tako) oddam. Rožna ulica 33, — Baje. 10702-23 Lepo sobo (salon) v strogem centru s popolnoma separiranim vhodom oddam zakonskemu paru ali damama. Naslov r vseh posloval. Jutra. 10713-23 J'" Vsaka beseda 2 Din davek 5 Din za dajanje naslova 5 Din najmanj šl znesek 20 Din »zz« Pridi gotovo kot dogovorjeno sredo zvečer v Posa-vino. 10696-24 Informacije Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro all dajanje naslova 5 Din Najmanj ši znesek 17 Din Gospa Zipkin se je preselila. Informacije v poslovnih zadevah pri Kokalj — palača Dunav, vrata št. 24.. telefon 20—24. 10756-31 Vdova posestnica in obrtnica, stara 50 let se želi poročiti s starejšim gospodom upokojencem z gotovino 30 — 50.000 din. Resne ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Zadovoljno živijenje«. 10667-25 NAZNANILO! • • j ^ f0-1?1 cenie,njm industrijeem in trgovcem naznanjam, da mi je ministrstvo za trgovino m industrijo podelilo koncesijo javnega skladišča, katero izvršujem v lastni zgradbi v Ljubljani, Kotnikova ul. st. 12. (nasproti mestne elektrarne) pod firmo: TAVNO SKLADIŠČE ŠPEDICIJE TÜRK tel. interurb. 30-73 S tem mi je omogočeno interesentom kar najskrbneje shranjevati raznovrstno blago, varovau njihove interese ter vedno hitro in točno postreči njihove odjemalce. Kot posebna ugodnost za današnje trgovsko-konkurenčne prilike je prostost mestne trošarine in uvoznine f1 ,d.oho1 ležanja robe v skladišču. To boniteto morejo s pridom izkoristiti posebno one tvrdke, katerim konvenira imeti v mestu stalno zalogo one robe, ki se proda delno ali pa v cf,ot!..I?ve? Ljubljane. Mestne davščine se plačajo namreč le za ono količino robe, ki se iz SKiaatsca izvozi v mestno območje, vse ostalo blago je pa teh davščin prosto. ouha, snažna in svetla skladišča v sredini mesta, ugodni pogoji in stroga diskrecija so moja posebna priporočila. Interesentom pošljem na željo poslovni pravilnik in tarifo. . S prošnjo, da mi izkažete svojo naklonjenost ter me poverite s cenjenimi naročili, se priporočam z odličnim spoštovanjem RAJKO TÜRK Glavno skladišče za Jugoslavijo: Hlnko Mayer ln drug. parf. odd. Zagr-qa IŠČEMO TEHNIKA absolventa srednje tehnične šole ali podobno, z dolgoletno prakso v metalurgični industriji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »25«. Posebne novosti, vseh oblaäl, sport tamgarn, obleke, pumparice, perilo Itd. najceneje PRESKER, Sv Petra c. 14. 20% popusta na vse moško in damsko perilo nudi F.i.Goričar LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 29. ( Naročniki ,Jutra* so zavarovani za 10.000 Din. Tisoče zahval prejema »MORANA« ttOKfciA KOZMtTIKA- SPLIT Zahvala! Trgovski samopomoči v MARIBORU se toplo zahvaljujem za točno in zelo izdatno izplačilo posmrtnine po smrti Ka.nfm3.nn Josipa. — Dovoljujem si gospodarskim krogom, posebno pa trgovcem, priporočati pristop k tej kulantni in humani instituciji, ki nudi posmrtninsko zavarovanje proti cenenim prispevkom. " DOLNJA LENDAVA, 29. aprila 1938. Novak Jurij, s. r., zet, trgovec MOŠKE BLAGOVE dobre in lepe vzorce Vam nudi po izvanredno nizkih cenah. Snoj Josip manufaktura Tvrševa c. 17. ZAHVALA Vsem, ki so ob težki, nenadomestljivi, prebridki izgubi naše mame. sestre, tete in svakinje, gospe Alojzije Gorjupove sočustvovali z nami in nam izrazili svoje sožalje, poklonili blagi pokomici na grob toliko krasnega cvetja in vencev, jo spremljali na njeni zadnji roti, naš iskreni: Bog plačaj! J ^^ OLGA GORJUPOVA ln ostalo sorodstvo. Javljam vsem, ki so poznali mojo neskončno ljubljeno, zlato mamo, gospo ANO BRICELJ roj. KLEMENC VDOVO PO MAG. NAMEŠC. IN HIŠNO POSESTNICO da me je danes po daljšem bolehanju za vedno zapustila. Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo L maja 1938. ob 4. ari popoldne iz hiše žalosti, Bohoričeva ul. 29 na nokn. pališče k Sv Križu. ' LIUBLJANA, dne 29. aprila 1938. Neutolažljiva hčerka ANICA